komplet info 21

infoinfo

STOMATOLO[KA KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA 3

infoinfo


Zavr{i postapkata za obnova nalicencite. So nea stomatolozite da-doa "ot~et“ za toa kolku i dali voizminative sedum godini ja relizi-rale obvrskata za KME. Kako ja oce-nuvate realizacijata na ovaa obemnarabota na SKM?

Da, vo ovaa faza se rabote{e za oko-lu 2000 stomatolozi. Ova be{e prviotrelicencen period otkako site niepred sedum godini gi podignavme li-cencite za rabota. Kolegite sovesno inavremeno ja zavr{ija svojata obvrskapo odnos na relicenciraweto. A, Ko-misijata za stru~ni pra{awa ja ~eka{eobemna i odgovorna rabota. Kako Ko-misija, pri uvidot na dokumentacijataza obnovuvawe na rabotnite licenci,dostavena od sekoj kolega poedine~no,sekako moravme da se drìme do za-konskite propisi, a toa se:

- poseduvawe na dokument so koj sekonstatira deka kolegata rabotelkako doktor po stomatologija, od-nosno 60% bil vo dejnosta za kojago dobiva rabotniot dokument, i

- dostavuvawe na sertifikati so koi}e se utvrdi deka posetuval konti-nuirana stomatolo{ka edukacija.

Komisijta, za sekoj poedinec pood-delno i vo pismena forma se izjasnu-

va{e (i toa, so izdavawe na licenca,odnosno re{enie za vremeno pro-dolùvawe na licencata - kaj oniekolegi koi po nekoj osnov ne se stekna-le so pravoto za obnova na licencata).

Pritoa, sakam da naglasam, na Sto-matolo{kata komora ne i be{e nimalku lesno. Taa ima dodeleni inge-rencii da sproveduva javni ovlastu-vawa (po odnos na izdavawe, pro-dolùvawe, obnovuvawe i odzemawena licencite; za sproveduvawe nastru~en ispit ili nostrifikacija na

stru~en ispit i akreditacija i spro-veduvawe na kontinuiranata stomato-lo{ka stru~na edukacija), za koi pos-toi monitorng od strana na Minister-stvoto za zdravstvo za toa kako Komo-rata istite gi sproveduva.

Ottuka, nedozvolivo i neodgovorno eKomorata, odnosno Komisijata, da pra-vi otstapki po odnos na ve}e stekna-tite javni ovlastuvawa i so toa da gidovede pod zank pra{alnik steknati-te ingerenciite i kredibilitet.

Procesot na relicencirawe segaprodolùva za onie koi zavr{iledràven ispit po mart 2004 godina.Veruvam, sega }e bide mnogu polesno,pou~eni i nie i kolegite, po prviotnapliv.

Del od stomatolozite a so toa iSKM, se soo~ija so problemi vo pos-tapkata za obnova na licencite soogled deka ne moèa da gi verifiku-vaat del od uslovite predvideni sozakosnkite re{enija za licencirawe.Vo koj segment bea problemite?

- Najgolemiot problem e toa {to voovaa sredina, takva kakva {to e, pogo-lemiot broj mladi kolegi i pokraj toa{to zavr{ile studii vo visokoobra-zovna institucija, uspeale da se "snaj-dat" so toa {to se vrabotilekako sestri. Za mizerna plata,samo kolku da imaat kontakt

NEDOZVOLIVO I NEODGOVORNO E KOMO-

RATA, ODNOSNOKOMISIJATA, DA PRAVI

OTSTAPKI PO ODNOS NAVE]E STEKNATITE JAVNIOVLASTUVAWA I SO TOADA GI DOVEDE POD ZANK

PRA[ALNIK STEK-NATITE INGERENCII

I KREDIBILITET

Komorata go poloì prviot ispit za relicencirawe

PROF. D-R ALEKSANDAR GRÊV, PRETSEDATEL NA KOMSIJATA ZA STRU^NI PRA[AWA

STOMATOLO[KA KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

infoinfoso pacienti. Za site niv, ~lenot153e od Zakonot za zdravstvena

za{tita br. 10 od 2004 godina, vo koj seveli deka 60% od vremeto na va`nos-ta na licencata za rabota, doktorotmoral da raboti vo dejnosta za kojaima licenca za rabota-ne vaì. Od-nosno, doktorite koi rabotat kakosestri ne se steknuvaat so pravoto daja obnovat licenca za rabota.

Komorata vo pove}e navrati, po os-nov na ovoj ~len od Zakonot go alarmi-ra{e Ministerstvoto za zdravstvo vo~ija nadle`nost e kreiraweto na za-konskite propisi za ovaa materija, nomoram da kaàm deka dosega nemamedobieno pozitiven stav po ovapra{awe.

- Problem so licencite, a koj pov-torno se odnesuva na mladite kolegikoi sega zavr{uvaat so stru~niot ispit,e toa {to so poslednite zakonski izme-ni od april 2011 site koi zapi{alestudii do mart 2004 godina a poloìlestru~en ispit do sredinata na 2012, }edobijat rabotna licenca. I, toa e vored. No, onie koi se zapi{ale na studiivo 2004 godina }e se steknat so osnovnalicenca. Tie, za da dobijat licenca zarabota }e mora da specijaliziraat.Pritoa, se nametnuvaat pra{awata odtipot: Kolku kolegi }e primat vo svoi-te ordinacii od ovie deca da rabotatavo smena dve godini pod nadzor? Ili,mo`no li e sekoj zavr{en stomatolog dabide specijalist (pritoa specijaliza-cijata ne e ni malku evtina)? Potoa, os-tanuva da lebdi i pra{aweto dali }ese raspi{uvaat konkursi za specijali-zacii itn.?

Postoeweto na osnovna licenca edosta nepopularno, a ako sakate i kon-tradiktorno re{enie za nadminuvawena problemot so prezasitenost od sto-matolo{ki kadar vo dràvava. Pri-toa, vo nitu edna zemja od sosedstvotoili zemja ~lenka na EU, ne postoi vak-va uslovenost za da se zeme kako pri-mer na dobro re{enie.

Komorata, do Ministerstvoto zazdravstvo, do Vladata i Sobranietona Republika Makedonija, dostavu-va{e i }e dostava barawa za nadminu-vawe na problemot so osnovnite li-

cenci. Va`no e toa {to sluh i interesza re{avawe na problemot ima, i senadevam mnogu nabrzo, kako krajnore{enie i }e go dobieme.

SKM predloì i nekoi izmeni vo odnos na KME?

Da. Od Komisijata za stru~ni pra{a-wa e izraboten, a Sobranieto na Ko-morata i go izgalasa noviot Pravilnikza kontinuirana eduakcija (ova e krat-kata forma na nazovot za Pravilni-kot). Pravilnikot, kako {to ni be{ekaàno, e odobren i od Pravnata slu-`ba na Ministerstvoto za zdravstvo isega se ~eka na potpi{uvawe od stranana ministerot za zdravstvo.

Su{tinata, se razbira e ista soprethodniot Pravilnik na Komorata,bidej}i pojdovnost vo kreiraweto nanoviot tekst na ovoj podzakonski akt,sekako e Zakonot za zdravstvenaza{tita. Pravilnikot e podelen vopove}e poglavja vo koi podetalno senaveduvaat op{tite odredbi na aktot,obvrskite na Komorata, na organizato-rite, na~inot na akreditirawe i bo-dirawe itn.

Koi se klu~nite novini?

Najgolemata novina e vo delot naprecizirawe i objasnuvawe na stru~-nite formi na stru~na edukacija, a votoj kontekst se i detalizirani bodi-

rawata za istite, kako i vnesuvawetona "pojmovnik" koj dava terminolo{kotolkuvawe na odredeni poimi od Pra-vilnikot.

Komisijata za stru~ni pra{awa naSKM, vo izminatiov ednogodi{en pe-riod, rabote{e i vrz dopolnuvawetona web-portalot na Komorata vo delotna kontinuiranata edukacija. Celta naKomisijata be{e kolegite da imaat navreme celosen uvid vo planot i pro-gramata na stru~nite sobiri. Zna~i, naweb-stranicata na Komorata postoitabela vo koja detalno sekoj od nas }eima preglednost za podatocite za or-ganizatorot, tipot na stru~na eduka-cija, bodivite {to gi nosi sobirot, ka-ko i za predvideniot broj na slu{ate-li. Kolegite, vo idnina, svoetou~estvo na sobirite }e moè i elek-tronski da go najavuvaat.

A, aplikacijata, osven za sekoj sto-matolog pooddelno istovremeno }ebide i aplikacija za organizatoritena stru~ni sobiri koi vo odreden vre-menski rok po elektronski pat }e mo-ra da go najavat kongresot, simpoziu-mot, kursot i sl.

Dali e napravena barem prvi~naanaliza na podatocite i iskustvataod prviot licencen period koi bi

4

DOKTORITE KOI RABOTAT KAKO SESTRI NE SE STEK-NUVAAT SO PRAVOTO DA JA OBNOVAT LICENCA ZA RABOTA.

KOMORATA VO POVE]E NAVRATI, PO OSNOV NA OVOJ ̂ LEN ODZAKONOT GO ALARMIRA[E MINISTERSTVOTO ZA ZDRAVSTVO VO

ÎJA NADLE@NOST E KREIRAWETO NA ZAKONSKITE PROPISIZA OVAA MATERIJA, NO MORAM DA KA@AM DEKA DOSEGANEMAME DOBIENO POZITIVEN STAV PO OVA PRA[AWE

psluìle kako osnova za definira-we na natamo{nite strategii (aktiv-no - pasivno u~estvo....)?

Sega{not podzakonski akt, po kojse u{te rabotime, e odli~no konce-piran. Novostite vo Pravilnikotza kontinuirana edukacija koj ~ekana potpis od ministerot za zdrav-stvo se finesi, koi sekako pomaga-at vo kreirawe na nekoi novi stra-tegii koi{to bi pomognale vo sobi-raweto na zakonski predvidenitebodovite, no bi bile i od pomo{ vorabotata na Komisijata za stru~nira{awa.

Eden od problemite koi be{e otvo-ren vo ovoj relicencen period, a sme-tam deka }e bide nadminat so noviotPravilnik za kontinuirana edukacija,e delumnoto/celosno prevzemawe na

bodovite od sobiri odràni vo stran-stvo koi ne se akreditirani od ma-ti~nite komori ili se odràni vozemji vo koi ne postojat komori so jav-ni ovlastuvawa.

POSTOEWETO NA OSNOVNA LICENCA E DOSTA NEPOPULA-RNO, A AKO SAKATE I KONTRADIKTORNO RE[ENIE ZA NADMINU-VAWE NA PROBLEMOT SO PREZASITENOST OD STOMATOLO[KIKADAR VO DR@AVAVA. PRITOA, VO NITU EDNA ZEMJA OD SOSED-

STVOTO ILI ZEMJA ̂ LENKA NA EU, NE POSTOI VAKVA USLO-VENOST ZA DA SE ZEME KAKO PRIMER NA DOBRO RE[ENIE

Stomatolo{kata komora naMakedonija se vklu~i vo faza-ta na integrirawe na IZIS ivoveduvawe na sistemot zaelektronska zdravstvena kar-ti~ka preku svoja rabotna grupa,koja zapo~na kontakti soslu`bite zadolèni za spro-veduvawe na sistemot vo Mi-nisterstvoto za zdravstvo naRM, kade na rabotnite sosta-noci se postigna dogovor sokoj Ministerstvoto zazdravstvo zema obvrska dapredade soodveten broj na~ita~i na elektronski kartici, kolkusoglasno registerot na SKM se potreb-ni, koi besplatno }e im bidat dodele-ni na stomatolo{kite ordinacii, spo-red plan i dinamika koi }e gi utvrdirabotnata grupa. Voedno, be{e verifi-kuvano {to e toa {to }e bide potrebnoza sekoja ordinacija, kako minimalnatehni~ka specificirana oprema, za dase zadovolat potrebite na soodvetniotsoftver, i sistemot za rabota.

Potrebniot softver za rabota nakarti~kata e dostapen na web stranatana Ministerstvoto za zdravstvo na RM(), a za site ostanati izmeni, ~lenovi-te na SKM ke bidat blagovremeno in-formirani.

Za koristewe na prvata funkcio-nalnost na sistemot za elektronskazdravstvena karti~ka, vo sekoja ordi-nacija potrebno e da se obezbedikompjuter so operativen sistem na Mi-crosoft Windows (verzija od 2000 i pono-va), internet pristap, ~ita~ za kar-ti~ki i softverska alatka koja }e bi-de dostapna na veb stranata na Minis-terstvoto za zdravstvo i Fondot zazdravstveno osiguruvawe. Od kar-ti~kata na osigurenicite }e se ~itapodatokot za platen pridones za

zdravstveno osiguruvawe. Imeno, ovojpodatok }e se nao|a i }e se aùrira nakarti~kata, pa za osigurenicite koi }edobijat karti~ki, nema da se izdavaat“sini kartoni”. Ovaa funkcionalnostse o~ekuva da bide ovozmoèna vo te-kot na sledniot mesec, za {to }e bidedostaveno soodvetno izvestuvawe odstrana na Fondot za zdravstveno osi-guruvawe.

Minimalna potrebna tehni~ka opre-ma, prepora~ana od Ministerstvoto zazdravstvo:

Za rabota na aplikacijata za pri-marno zdravstvo Medicus.Net, Minis-terstvoto za zdravstvo ja prepora~uvaslednata konfiguracija na kompjuterii ostanati tehni~ki barawa za rabotana doktorot i stomatolo{kata sestra:

HARDWARE

PROCESOR: Dvojadren procesor 2,0 GHzMEMORIJA: 2 GB RAMSKLADIRAWE NA PODATOCI: 80 GBHDDMONITOR: Minimalno 17” REZOLUCIJA: Minimalno 1024x768 OSTANATO: 6x USB 2.0

2x ~ita~i na karti~ki koi zadovo-luvaat PC/SC standard za pametnikarti~ki koi se izraboteni po

standard ISO 7816. DVD/RW Ured

PEÂTEWE: Monohromatski laserski printer,odvoena fioka za A4 i A5

SOFTWARE

OS: Microsoft Windows 7 Professional32/64-bit

WEB: Internet Explorer 8 ANTIVIRUS:

Potreben, nespecificiran OSTANATO: PDF ReaderINTERNET VRSKA so BRZINA:

Download 2048 KBit/s* - Upload 256 KBit/s*

SOOBRA]AJ: 4 GB** Legenda:* po ordinacija (2 kompjuteri)

** mese~no, po eden kompjuter na eden tim

Ova e preporaka dokolku se nabavu-va nov kompjuter, a dokolku vo ordina-cijata ve}e se koristi kompjuter soprofesionalna verzija na operativ-niot sistem Microsoft Windows XP i Vista,potrebni se samo dopolnuvawa so so-odvetnite nadgradbi, za koi }e bidedostavena dopolnitelna informacija.

SKM e vo pregovori i so kancela-rijata na MICROSOFT MAKEDONIJA ka-de se utvrduvaat uslovite pod koi si-te onie koi ne poseduvaat soodvetenlicenciran softver (operativni sis-temi) toa }e moè da go napravat na zatoa najdobar moèn na~in.

SKM za site svoi aktivnosti blagov-remeno }e izvestuva preku site raspo-lo`livi sredstva za kontakt so svoeto~lenstvo, kako bi gi za{titilo negovi-te prava, ovozmoìlo lesna imple-mentacija i povolni uslovi za obezbe-duvawe na opremata.

infoinfo


IMPLEMENTACIJATA NA INTEGRIRAN ZDRAVSTVEN INFORMATI^KI SISTEM VO STOMATOLO[KITE ORDINACII

6

infoinfoinfoinfo

Na koordinativnata sredba po-me|u Stomatolo{kata komora iFondot za zdravstveno osiguruvaweodràna na 19 maj be{e dogovorenodvete strani da podgotvat rele-

vantni podatoci zaradi zapo~nu-vawe na proces na redefinirawena finansiraweto na stomato-lo{kata zdravstvena za{tita voRepublika Makedonija. Soglasno toj

dogovor, Komorata izraboti kompa-rativna analiza na modelite nafinansirawe na stomatolo{kataza{tita vo zemjite od porane{naJugoslavija i Bugarija.

Zdravstvenite uslugi pla}ani odZZZS se vr{at preku mreàta nazdravstveni ustanovi

Finansirawe preku godi{ni buxe-ti za programi na stomatolo{kizdravstveni uslugi za:

Stomatolo{ka za{tita na vozrasni pacienti

Stomatolo{ka za{tita na deca Bolesti na usta i parodontot Oralna i maksilofacijalna

hirurgija Stomatolo{ka protetika Ortodoncija

Struktura na buxetot za stomatolo{ka za{tita

Buxetot za stomatolo{kaza{tita se sostoi od:

70% fiksen del 30% varijabilen del

Doktorot na stomatologija edolèn na godi{no nivo daostvari odreden broj poeni:

Vozrasni osigurenici47.339 poeni

Mladi osigurenici 32.060 poeni

Raspored na sredstvata odbuxetot spored programa zastomatolo{ka za{tita

Vozrasni pacienti: 50% odbuxetot za konzervativna te-rapija; 50% od buxetot za iz-rabotka na protetski pomagala(vo odredeni uslovi i 60%).

Mladi pacienti: 90% odbuxetot za rabota na mladipacienti;

10% predviden za rabota sovozrasni pacienti.

Bolesti na ustata i paro-dontot: 80% od buxetot za in-

tervencii povrzani so bolestite nausta i parodontot; 20% se inter-vencii za konzervativna terapija.

Stomatolo{ka protetika: 80%od buxetot e za izrabotka na protet-ski izrabotki; 20% se intervenciiza konzervativna terapija.

Ortodoncija: 100% od buxetot eza ortodontski pomagala.

Vrednuvawe na programite i ele-menti za formirawe na cenite nazdravstvenite uslugi

Plata za doktorot na stomato-logija i pomo{niot personal

Materijalen tro{ok Amortizacija na opremata Drugi tro{oci (soglasno

zakonot)

Sistem na finansirawe vo Republika Slovenija

DELAVCI IZ UR PLAČNI RAZREDBRUTO PLAČA SK TOČKZOBOZDRAVNIK 1,00 47 34.834,65TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE 1,00 25 14.699,27ZOBNI TEHNIK 0,50 23 6.795,13ADMINISTRATIVNO TEHNIČNI DELAVCI 0,43 24 6.077,57SKUPAJ 2,93 62.406,63 46.532INŽENIR RADIOLOGIJE 0,05 33 1.005,79ADMINISTRATIVNO TEHNIČNI DELAVCI 0,01 24 141,34SKUPAJ RTG 0,06 1.147,13 807VSE SKUPAJ 2,99 63.553,75 47.339

FINAN ČČNI NA RT SKUPAJ RTG SKUPAJPROGRAM PROGRAM

BRUTO OD 62.406,63 1.147,13 63.553,75OBVEZNOSTI 10.047,47 184,69 10.232,16SKUPNA PORABA 2.928,21 59,96 2.988,17PREMIJA ZA DOD. POK. ZAV. 1.141,24 23,37 1.164,61MAT STROŠKI 31.408,06 3.329,75 34.737,81AMORTIZACIJA 3.948,67 62,94 4.011,61DOD. SREDSTVA ZA INFO RMATIZACIJO 773,76 773,76SKUPAJ - EUR 112.654,04 4.807,84 117.461,87 RTG EVIDENČNOSKUPAJ - EUR (-2,5%) 109.837,69 4.687,64 114.525,33

CENA 2,42 4,10


KOMPARATIVNA ANALIZA

Rabotna grupa za finansirawe nastomatolo{kata zdravstvena za{tita:

Toma Todorov, d-r Goran Mi{evskii d-r Jovan Gagaleski

Število prebivalcev, ki so hkratizavarovane osebe na nosilca

število nosilcev popogodbah 2009

zobozdravstvoza odrasle

2.536 647,23

zobozdravstvoza mladino 1.224 295,19

ortodontija (3-18 let) 3.656 82,05

TABELAREN PRIKAZ NA BROJ NA OSIGURENICI PO LEKAR I BROJ NA LEKARI SO DOGOVOR ZA RABOTA SO ZZZS

(prodolùva vo naredniot broj)

infoinfo


Po izrabotu-vaweto na Stra-tegijata za razvoji Protokolite zarabota, Stomato-lo{kata komorana Makedonija,kako eden od pri-oritetite vo svo-jata rabota mo-mentalno go imapoka~uvaweto nakapitacijata voprimarnata sto-matologija (ized-na~uvawe so onaana op{tite dokto-ri) i isklu~u-vaweto na tehni-kata od vkupnati-ot iznos za speci-jalisti~kata sto-matologija, kakopreodni re{enijadodeka ne se najdepodobar i od fi-nansiski aspektpoefikasen mo-del na finansirawe na stomatolo-gijata vo na{ava dràva.

Ne treba da obrazloùvam, na siteni e poznata momentalnata situacijavo stomatologijata koja za golem brojkolegi e o~ajna i deprimira~ka.

Stomatolo{kata komora pravimaksimalni obidi vakvata sostojbada se promeni, no rezultati nema. None po vina na Komorata. Se obrativmedo site nadle`ni institucii vo obidda se najde re{enie , no ne dobivmenikakov odgovor.

Izrabotivme mnogu vo odnos na nor-mi i idna proekcija vo forma naStrategija za stomatologijata i Pro-tokoli za rabota. Dokumenti od kru-cijalno zna~ewe za stomatologijatavo idnina. Me|utoa, seto toa ostanasamo na "tapkawe po ramo“, vetuvawaa bez konkreten kraen efekt za sto-matolozite.

Navistina za~uduva vakviot odnosna instituciite kon stomatologijata.Iako taa e del od zdravstveniot sis-tem, nikoj apsolutno ne saka da se za-fati so re{avawe na problemite nastomatolozite.

Vo svoite aktivnosti Komoratanastojuva prvenstveno da se razgova-ra za poka~uvawe na kapitacijata,

kako i na pronao|awe nov model nafinansirawe so koj }e se napraviraspredelba na finansiskite sred-stva na osigurenicite. Kako na nivno,taka i na zadovolstvo na davatelitena uslugi odnosno nas stomatolozite.Za ̀ al dinamikata na tie kontakti nee na nivo kako {to posakuva Komisi-jata za pregovori.

Komisijata za pregovori treba{e na21 juni da odrì sostanok so pret-stavnicite na Fondot na koj nie tre-ba{e da ja prezentirame Strategija-ta za razvoj na stomatologijata i kom-parativnata analiza kako e re{enofinansiraweto na stomatologijatavo zemjite vo na{eto opkruùvawe.Seto ova kako pokazatel za modelite

na finansirawe koi bi moèle da seprimenat i kaj nas, se razbira, pri-lagodeni kon na{ite uslovi.Od drugastrana, Fondot treba{e da napravipregled na zapi{ani pacienti postomatolog vo zemjava kako i struktu-rata na tie pacienti. So ogled dekase zapi{ani samo okolu 1.115.000osigurenici od vkupno 1.900.000 zna-~i ima mo`nost od finansiski aspektda se poka~i kapitacijata.Za àlFondot go otkaà sostanokot vo pos-leden moment.Vo me|uvreme pravimeobidi aktivnostite da prodolàt nozasega ne znaeme od koi pri~ini Fon-dot se u{te se nema proizneseno.

Do Fondot e isprateno i barawestomatolozite da se izzemat od od-lukata za pe~atewe na recepti. Spo-red na{ata analiza, brojot na recep-ti e minimalen, nekolku vo mesec od-nosno za tromese~ie, pa apsurdno e zaniv da se pravi tro{ok so kupuvawena pe~ata~i. Dotolku pove}e {to sozapo~nuvaweto na funkcionirawe naelektronskata zdravstvena karti~-ka za nekolku meseci seto ova }e pad-ne vo voda. I za ova pra{awe, za àlFondot nema odgovoreno i po povto-reniot dopis.

D-r Jovan GAGALESKI

KOMORATA INICIRA PRED NADLE@NI

INSTITUCII DA SE NAJDE RE[ENIE ZANEZAVIDNATA SOSTOJBA,

NO ZASEGA NEKAMNIKAKOV ODGOVOR

AKTIVNOSTI NA SKM

Prioriteti: zgolemuvawe na kapitacijatai „isfiltriran“ buxet za specijalistite

8 STOMATOLO[KA KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

infoinfo

KONGRESI, SIMPOZIUMI,02 april Strumica simpozium Sovremeni doktrini vo sekojdnevnata

stomatolo{ka praksa

09 april Skopski saem simpozium Nova generacija na laserska tehnologija

10 april Bitola simpozium Sovremeni doktrini vo sekojdnevnata stomatolo{ka praksa

15 april Belvi - Skopje simpozium Detekcija prevencija i tretman na impaktirani zabi

17 april Tetovo simpozium Sovremeni doktrini vo sekojdnevnata stomatolo{ka praksa

13 maj Demir Kapija simpozium Koskeni i mekotkivni graftovi vo orofacijalnata regija

14 maj A. Palas - Skopje simpozium Urgentni sostojbi vo sekojdnevnata stomatolo{ka praksa

14 maj Skopje simpozium Sovremeni dostreli vo stomatolo{kata praksa

28 maj Kumanovo simpozium Primena na laseri vo dentalnata medicina

Estetsko funkcionalna rehabilitacija kaj 3 do 4 juni Ohrid simpozium razli~ni vidovi na bezzabost

4 juni Skopje simpozium Sovremen pristap vo tretmanot na paradontalnata bolest

18 juni Skopje simpozium Urgentna i restavrativna stomatologija

16 do 17 septemvri Ohrid kurs prva kategorija i Top Individualen pristap vo odr`uvaweto na oralnata higiena-nov pristap

1 oktomvri Kumanovo simpozium Estetska stomatologija-protetska perfekcija

1 oktomvri Mavrovo simpozium Esenski simpozium na MOS "od ortodonti za ortodonti"

Datum Mesto Sobir Tema

infoinfo


, RABOTILNICI, KME 2011doc.d-r E. \orgievska, as.d-r A. Fildi{evski, prof.d-r M. Jankulovska, Stomatolo{ki fakultet-Skopje, Zdruènie na 12 8

prof.d-r M. Stevanovi}, as.d-r M. Pavlevska specijalisti po detska i preventivna stomatologija (MSD)

prof.d-r A. Minovska, prof.d-r J. Arnabat, Zdruènie na stomatolozi Eternitas 12 8prof.d-r A. Espana, prof.d-r. E. Firkova

doc.d-r E. \orgievska, as.d-r A. Fildi{evski, Stomatolo{ki fakultet-Skopje, Zdruènie prof.d-r M. Jankulovska, na specijalisti po detska i 12 8prof.d-r M. Stevanovi}, as.d-r M. Pavlevska preventivna stomatologija (MSD)

d-r C. Toti, doc.d-r S. Popovski, doc.d-r G. ]. û~kova, prof.d-r R. Isufi, as.d-r B. Xipunova, Zdruènie na specijalisti po ortodoncija (MSD) 12 8

as.d-r J. Petrovska, d-r A. Podole{ova

doc.d-r E. \orgievska, as.d-r A. Fildi{evski, Stomatolo{ki fakultet-Skopje, Zdruènie prof.d-r M. Jankulovska, na specijalisti po detska i preventivna 12 8prof.d-r M. Stevanovi}, as.d-r M. Pavlevska stomatologija (MSD)

prof.d-r N. I. Hren, prof.d-r D. Macan, Zdruènie na specijalisti po oralna hirurgija (MSD)prof.d-r D. Popovi}, d-r N. Domi Klinika za oralna hirurgija - USKC-Skopje 12 8

prof.d-r M. Ivanovi}, prof.d-r Beloica, prof. [oqakova, doc.d-r S. ôli} ZPDSM 12 8

d-r. K. Fernandes, d-r Z. Vulovi}, d-r S. Elen~evska, d-r D. Bizevski Zdruènie na op{ti stomatolozi pri MSD 12 8

prof.d-r Q. Kesi}, prof.d-r M. Srevanovi}doc.d-r S. Pe{evska, spec.d-r M. Frangov, Stomatolo{ko zdruènie na Makedonija 12 8 ass.d-r R. Obradovi}

prof.d-r B. Jankovi}, prof.d-r Q. Guguv~evski, as.d-r S. Pan~evska, d-r N. Stojanovi}, Zdruènie na doktori specijalisti po prof.d-r I. Stan~i}, prof.d-r L. T. [oji} stomatolo{ka protetika (MSD) 12 8

prof. d-r K. Ivanovski, spec. d-r Z. An|eleski, prof. d-r S. êki}, prof. d-r D. Plan~ak, Stomatolo{ki fakultet-Skopje 12 8d-r M. Gioroto

prof.d-r M. Ivanovi}, prof.d-r D. Beloica, d-r V. Nedelkova, prof.d-r S. ôli}, ZPDSM 12 8sci.d-r M. Beloica

prof.d-r K. Ivanovski, d-r M. Girotto, Zdruènie na specijalisti poass. d-r K. Dirjanska bolesti na ustata i paradontot 20 15

prof.d-r Q. Guguv~evski, prof.d-r K. O. \ur~i}, doc.d-r S. Dodi}, spec.d-r V. Nestorovski Stomatolo{ko zdruènie na Makedonija 12 8

sci.d-r M. Perkovi}, spec.d-r S. Deladio, spec.d-r R. Dimovska, spec.d-r B. Balaì, Zdruènie na ortodonti na Makedonija (MSD)spec.d-r G. Nikolovski, spec.d-r G. û~kova

Predava~i Organizator aktivno pasivno


infoinfo

Stomatologijata e izvor na neiscrpnapotreba za usovr{uvawa, koi proizle-guvaat od promenata na percepciite kajstomatolozite, no i promenite vo po-trebite na pacientite i razvojot na in-dustriskite mo`nosti. Promenite voprofesionalnite percepcii doa|aat soraste~kata svest deka vo tretmanot nakariesot neophoden e ne samo tehni~ki,tuku i biomedicinski priod, deka sevozmo`ni i pomalku invazivni tehniki,a osobeno faktot deka e neophodno dase dade prednost na biokompatibil-nosta. Pacientite, pak, od svoja strana,baraat podobra estetika, biokompati-bilnost i, ne pomalku va`no, pomalifinansiski nadomestoci.

Denes, direktnata restavrativnastomatologija e naso~ena kon zamena naamalgamot so kompoziti i glas-jonomercementi.

GLAS-JONOMER CEMENTIGlas-jonomerite se vovedeni vo doc-

nite 1960ti godini. Tie se pokaàa ka-ko materijali koi moàt da bidat ko-risni vo razli~ni oblasti, a pred sî vorestavrativnata stomatologija. Kakovodeni polielektrolitni sistemi, tieimaat unikatni svojstva: athezija sozabnite strukturi duri i bez pretret-man, prolongirano osloboduvawe nafluoridi, prifatliva estetika i bio-kompatiblinost, {to gi pravi ovie ma-terijali popularni i poèlni za res-tavrativnata stomatologija. Sepak,lo{i osobini se slabata cvrstina i~uvstvitelnosta kon voda. Zatoa, nau-kata e naso~ena kon istraùvawa koi}e dovedat do podobruvawa na oviesvojstva.

Podobruvawe na mehani~kite svojstva (cvrstina)

So dodavawe na N-vinylpyrrolidone(NVP), nano-hidroksiapatit i fluoro-apatit sintetizirani so upotreba naetanol bazirana sol-gel tehnika, kakoi promenite na kiselinskite i ba-zi~nite sostavni delovi so modifika-cii od tipot naN-vinylpyrrolidone (NVP) iN-vinylcaprolactam (NVC), postignato epodobruvawe na mehani~kite svojstva.Dodavaweto na TiO2 (titanium oksid) iZrO2 (cirkonium oksid), isto taka, japodobruvaat cvrstinata na materijali-te. Mehani~kata otpornost moè da sepodobri i so promeni vo pra{okot pre-ku dodavawe na aglomerati od indivi-dualni ~esti~ki na polnitelot, kako napr. nano-polnet glas-jonomer ili na-

no-jonomerot, koj podrazbira vklu~u-vawe na 2/3 (69 te`%) nanopolnilo.Ketac Nano (3M ESPE) pretstavuva prv

glas-jonomer modificiran so smola,koj e pretstaven pod imeto nano-jono-mer. Ovoj tip na materijali vo idninabi moèle da bidat i nova klasa naglas-jonomer cementi. Toj se odlikuvaso podobra estetika bidej}i vo nego-viot sostav e inkorporiran istiot pol-nitel koj go sodrì Filtek Supreme, a socel da se ovozmoì podobro polirawe.

Pove}e avtori vr{ele modifikaciina polimeri~niot matriks so pomo{ napoliakrilna kiselina ~ija molekulaima forma na yvezda, a so modifika-cija na stakleniot polnitel so doda-vawe na OX50 (SiO2) nano~esti~ki. Ia-ko na toj na~in samo malku se podobru-va cvrstinata na materijalot, sepak,zna~ajno se zgolemuva otpornosta naabrazija. Cvrstinata moè da se podo-bri i so dodavawe na nanopartikli koisodràt visok procent na iterbiumfluorid (YbF3) i barium sulfat (Ba-SO4). Dodavaweto na reaktivni stak-leni polniteli so cink oksid (ZnO) kajChemFil� Rock Advanced Glass IonomerRestorative, doveduva do 25% pogolemacvrstina vo odnos na konvencionalni-te glas-jonomeri.

Podobruvawe na bioaktivnostaGlas-jonomerite se vo osnova bioak-

tivni i se odnesuvaat kako inteli-gentni materijali. No, so dodavawe nadrugi supstancii moè da se podobratnivnite svojstva.

Glas jonomerite modificirani sosmola na koi se dodadeni bioaktivnistakla, pokaùvaat uniformno formi-rawe na kalcium fosfat na povr{ina-ta na restavraciite. Istoto se slu~uvai vo dentinskite tubuli, kade {to do-veduvaat do podobra opturacija. Ovojtip na modifikacija e neophoden voslu~aite kade {to e potrebna podobraremineralizacija na cvrstite zabnisupstancii.

Podobruvawe na antimikrobnite svojstva

Efektot od dodavaweto na ZnSO4 konglas-jonomerite doveduva do namalu-vawe na bakteriskiot rast, podobru-vawe na osloboduvaweto na fluoridi,a vo isto vreme ne doveduva dozna~ajna promena na cvrstinata. Doda-vaweto, pak na hlorheksidin diacetatili diglukonat i cetrimid e efektiv-no vo inhibicija na kariesot preku

inhibiraweto na bakteriite asociraniso kariesot. Triklosanot, pak, i kvar-tetrnernite amoniumovi soedinenija(benzalkonium hlorid i cetilpiridi-nium hlorid) inkorporirani vo glas-jonomerite ima ista, duri i podobraantimikrobna aktivnost kon Lactobacil-lus i Streptococcus Mutans kako i ve}e{iroko koristeniot hlorheksidin .

KOMPOZITNI SMOLIVoveduvaweto na kompozitnite smo-

li e sekako eden od najzna~ajnite pri-donesi kon stomatolo{kata nauka vominatiot vek. Denes, podobruvawata voformulaciite, optimiziraweto nasvojstvata i razvojot na novi tehniki zapostavuvawe gi pravat kompozititepobezbedni i polesni za aplikacija.

Iako ovie materijali se isklu~itel-no ~uvstvitelni na tehnikata na pos-tavuvawe, sepak, tie se mnogu podobraalternativa na, do skoro, najmnogu ko-risteniot amalgam. Tie odli~no se vr-zuvaat so emajlot na zabot, no kvalite-tot na vrskata so dentinot e se u{teproblemati~en. Athezivi koi koristattri ~ekori na postavuvawe (total-etch)se pove}e se zamenuvaat so t.n. samona-grizuva~ki (self-etch) athezivi (iliathezivi od 6tata generacija) i se-vo-edno (all-in-one) athezivite, no efi-kasnosta i bezbednosta na ovie sim-plificirani sistemi doprva treba dase dokaùva.

Podobruvawata vo formulaciite nakompozitite se odnesuvaat kako na fo-topolimerizira~kiot organski ma-triks (so cel da se podobri kontrak-cijata, abrazijata, stresovite i pri-maweto na voda), taka i na silanizira-nite neorganski polniteli (promeni vogoleminata na partiklite, radioopak-nosta i cvrstinata), kako i na silan-skite vrzuva~ki agensi.

Postoi kontinuitet vo namaluvawetona goleminata na polnitelot, so {todoa|a do zgolemuvawe na povr{inata(a, so {to se zgolemuva i cvrstinata nasamiot materijal), se zgolemuva vis-koznosta i se podobruva poliraweto.Namaluvaweto na goleminata na ~es-ti~kite ja podobruva otpornosta naabrazija i modulot na elasti~nost, senamaluva koeficientot na termi~kaekspanzija i primaweto na voda. Nano-tehnologijata, koja koristi produkti~ija golemina varira od 0,1 do 100 na-nometri, ovozmoùva dobienite mate-rijali da bidat pocvrsti, no istovre-meno i polesni.

Aktuelni tehnolo{ki usovr{uvawa kajrestavrativnite dentalni materijali

infoinfoKaj nanokompozitite, nanopolnite-

lite se dodavaat vo distribuiranaforma ili kako nanoklasteri (koi{to dejstvuaaat kako edinstvenazaednica i ovozmoùvaat pogolemooptovaruvawe). So cel da se izvr{ipodobruvawe na mineralizacijata nacvrstite zabni strukturi se dodavakalcium fluorid ili kaolinit. Zapodobruvawe, pak, na mehani~kitesvojstva, se voveduvaat nanokompozi-ti zasileni so nanovlakna ili na-no~esti~ki. Ponatamu, za namaluvawena polimerizacionata kontrakcija,matriksot se modificira so metak-rilantni ili epoksi-funkcionalninanokompoziti bazirani na silsesk-voksan ili nanokompoziti baziranina epoksi-smola.

Silikatnite stakla koi bile upo-trebuvani porano, denes se zamenetiso silanski vrzuva~ki agensi, koipretstavuvaat bifunkcionalni mole-kuli koi so edniot kraj se vrzuvaat zasilika-hidroksilnite grupi, a so dru-giot na dvojnite vrski na monomerniotmatriks.

Eden od najgolemite problemi so koise soo~uvaat stomatolozite pri apli-kacijata na kompozitite, sekako pret-stavuva polimerizacionata kontrak-cija. Za nejzinoto namaluvawe se vove-

deni sloevitite tehniki, no so nivno-to koristewe stomatologot tro{imnogu vreme. Kontrakcijata nastavuvakako rezultat na polimerizacijata,poradi transformacijata na monome-rite vo polimer, {to od svoja stranadoveduva do pojava na stres na dopir-nata povr{ina pome|u athezivot i za-bot. Vo po~etokot ovoj stres e pomal,poradi t.n. gel-to~ka na kompozitot,koga kompozitot e fleksibilen i moèda se akomodira za da se namali stre-sot. Po dostignuvaweto na ova to~ka,stresot se prenesuva na zabnata struk-tura. Zatoa, kolku e podolga pre-gelfazata, pomal e stresot vo post-gelfazata. Sledstveno, visokoenerget-skite izvori na polimerizacija (plaz-ma ili laser), go namaluvaat vremetona polimerizacija, no, istovremeno, gozgolemuvaat stresot.

Ovaa pojava e reducirana duri za60% so SDR� tehnologijata (DentsplyDeTrey), kade {to e dodaden polimeri-zacionen modulator vo kompozitniotmonomer, so {to se formira porelak-sirana mreà koja go minimizira na-taloùvaweto na stresot. Zatoa, ovojkompozit moè da se postavuva vo slo-evi do 4 mm, bez pritoa da ima nega-tivni reperkusii na marginalniot in-tegritet; ponatamu, se namaluvaat

emajlovite frakturi, frakturite natuberite i belite linii okolu restav-raciite, {to vodat kon postoperativ-na senzitivnost, mikropropustlivosti sekundaren karies. Vremeto na poli-merizacija kaj ovoj materijal e 20 se-kundi, a postoi i mo`nost za poednos-tavno nanesuvawe poradi negovatamo`nost za samonivelirawe i od-li~nata adaptacija vo kavitetot. Do-polnitelno, ovoj materijal e poradio-opaken duri i od emajlot, {to ovoz-moùva lesna detekcija na rendgen-snimka.

Restavrativnite sistemi vo idninase pove}e }e se simplificiraat, po-radi potrebata od {to poednostavnitretmani, koi moàt da bidat izvede-ni za pokratko vreme i so poednostav-na aplikativna tehnika. Nedostatoci-te na kompozitite doa|aat, pred se, odsofisticiranosta na tehnikite zanivnoto postavuvawe. Od druga strana,glas-jonomerite se bioaktivni i inte-ligentni materijali, koi se predmetna {iroki istraùvawa, {to gi dove-duva vo situacija da stanat materijalina izbor vo golem broj na situacii priizveduvaweto na direktnite restav-rativni proceduri.

Nas. doc. d-r Elizabeta \ORGIEVSKA


infoinfo

„IInnffoo ” na SKM izleguva 4 patigodi{no (juni, septemvri, dekemvrii mart), vo tira` od 2000 prime-roci, na 12 stranici.

REKLAMEN PROSTOR:

1. Nadvore{na korica . . 500 eur.2. Prva stranica (LOGO) 400 eur.3. Vtora i pretposledna

stranica (korica) . . . . 400 eur.

4. Vnatre{na stranica. . 400 eur.

Napomena: Zakup na vtora reklamna strana . . . . . . . 300 eur.

Pla}aweto se vr{i vrz osnova nadostaveni fakturi vo denarskaprotivrednost, spored sredniotkurs na NBRM na denot na faktu-rirawe, zgolemeni za 18% DDV.


IZDAVA^:Stomatolo{ka komora na MakedonijaUl: „Ivan Milutinovi}” 24/1-1 1000 SkopjeTel: 02/ 32 46 851; 32 46 852faks: 02/ 32 46 850 @iro - smetka: 300000000477179Deponent: Komercijalna Banka AD SkopjeEDB: 4030996268633www.stomatoloskakomora.org

Glaven i odgovoren urednik:prof. d-r Mira Popovska

Ureduva~ki kolegium:d-r Jasmina Xajkovska, d-r Slavica Koceva,d-r Sowa Jakimoska, d-r Slobodan Georgiev,Riste Nedanovski i Jasminka M. Janeva

Kompjuterska i grafi~ka obrabotka:Oktaj Omeragi}

„infoinfo“Izleguva ~etiri pati vo godinata

Pe~

ati: „

Ark

us“

- Sko

pje

STRUÊN ISPITVo periodot od april do juni 2011 godina, stru~en ispit poloìja i

se steknaa so licenca:Vesna Mutav~ieva, Tihan Milo{evski, Dijana Veleska, Petar Manev, Agi-

me Aziri, Blagoja Buxakoski, Xumalije Iseini, Junuz Iseini, Mare Ku{elska,Branka Veli~kovska, Irena Ko~oska, Blagoja Lazovski, Dijana [umenova,Arben Emini, Qube Ristovski, Dragana Petrovi}, Amir Izairi, Urim [aba-ni, Viktor Mitrovski, Slobodan Bo{kov, Naim Emini, Nadire Haxipi, GoceAtovski, Milena Georgieva, Anastasija Kuzmanovska, Marija Mladenova,Biqana Milo{evska, Mimi Milo{evska, Goran Lokoski, Blagica Vasileva,Maja Gu{kova, Slobodan Naumovski, Martina Zafirovska, Magdalena Nako-va, Verica Ilievska, Xevrie Imeri, Marjan Ivanovski, Tawa Ilievska, Ro-za Saltaxieva, Vlatko Nedev, Anita Mitreska, Ivana Brezovska, Ana ^kri-peska, Marina Stefanoska, Vjolca Bejta, Flamur Havziu, Aleksandra Alek-sovska, Sa{ka Atanasovska, Atanas Bogatinov, Elena Temelkova, Iseni[aip, Vesna Jankulovska, Marko Jovanoski, Frosina Dimkovski, Jahja Adnan,Aleksandar Vasilev, Ivica Beleski, Zdravko Zdravkovski, Adrijana Stoja-noska, Ivan Tanatarec, Dejan Dodevski, Zoran Nonkulovski, Pepi Nineska,Biljana Stavreva, Bobi Micevski, Miki Kostov, Stojmir Nikov, Tatjana Mi-teva, Tawa Hristova, Kristina Zlatevska, Eleonora Poposka, Darko Gerogi-evski, Irena Mi{evska, Slavica Dokoska, Tomislav Acevski, Jovan Pe{ev-ski, Aleksandar Petkovski, Miroslav Mirkovi}, Elena Todoroska, VericaJankova, Milan Lameski.

Blue nocta e inovativna protezaprotiv ’r~ewe koja pacinetot moèsam da ja mesti, a e izum na eden sto-matolog od Francija.

Ovaa prtoteza vo tekot na sonot japotisnuva dolnata vilica napred iso toa se blokiraat ’r~eweto i pre-kinite na di{eweto vo sonot. Ispi-tuvawata so koi bile opfateni 500pacienti pokaàle deka spravata esto procentno efikasna. Stru~wa-cite istaknuvaat deka ovaa napra-va e altrnativa na hirur{kiot za-fat i na mehani~ata ventilacija volekuvaweto na ’r~eweto i prekinitena di{eweto vo son.

PROTEZA PROTIV ‘RÊWE

Vo dale~nata 1896 godina e patenti-ran prviot generator za ozon koj e edenod najsilnite oksidansi zatoa {tore~isi momentalno gi uni{tuva sitemikroorganizmi i polutanti. Najnovi-te istraùvawa pokaùvat deka 10 se-kundi terapija so ozon se dovolni da seuni{tat 99% bakterii na zabite . Pok-raj bakteriite, na ovoj na~in vo dobardel moè da se uni{tat i virusite igabi~kite vo ustata.

Stomatolozite koi koristat tera-pija na zabite so ozon smetaat deka toae odli~na preventivna merka ~ijaupotreba vo stomatologijata vo pos-lednive godini se intenzivira, predse kako rezultat na razvojot na noviteaparati koi gi lansiraat proizvodi-telite na stomatolo{ka oprema.

Tretmanot so ozon, spored niv, e ed-nostaven i bezbolen i ne trae pove}eod nekolku minuti. Zabolenoto mestoili zabot so sonda se izloùvaat di-rektno na deluvaweto na ozonot. Zarazlika od antibioticite koi go opto-varuvaat organizmot i sozdavaat ot-pornost na bakteriite, ozonot se zadr-

ùva na tretiranoto mesto. Rezulta-tite se momentalni i efektivni.

Ozonot smiruva~ki vlijae i na her-pesot, aftite vo ustata koi moàt dabidat mnogu bolni i neprijatni, a po-radi negovata pove}ekratna efika-nost se pov}e se koristi vo lekuvawena site bolesti na zabite i ustnatapraznina.

Me|utoa, iako efikanosta na ozonote pov}ekratno dokaàna, treba da seima predvid deka toj ne e semo}en ideka ne e re{enie za site problemi.

NIKOLA TESLA OZONOT KAKO TERAPISKO

SREDSTVO GO OTKRIL U[TE KON KRAJOT NA 19 VEK I

IZME[AN SO MASLINOVOMASLO IM GO

NUDEL NA LEKARITE

Deset sekundi terpija so ozon uni{tuva 99 procenti od bakteriite na zabite

infoinfo


So ogled na toa deka sovremenatastomatolo{ka nauka go razgleduvadentalniot karies kako hroni~narazvojna infekcija predizvikanapred se od normalnata komensalnaoralna flora, se naloùva potreba-ta od iznao|awe sredstva, materijalii tehniki za nivna eliminacija, a sotoa i spre~uvawe na pojavata na novikariozni lezii.

Do pred krajot na XX vek, vrz mik-roorganizmite za koi se smetalo dekapredizvikuvaat dentalen karies sedejstvuvalo eksperimentalno, i toaso antibiotici, karies vakcina i en-zimski inhibitori. Antibioticiteuìvale teoretska podloga, no zapo{iroka upotreba ne gi opravdaleo~ekuvawata. I pokraj golemiot brojeksperimenti, se u{te e pod znakpra{alnik sigurnosta od upotrebatana vakcinata i nejzinata primena vohumani celi. Istraùvawata od prededna dekada govorea za promovirawena inhalaciona imunizacija, koja dodene{en den ne najde komercijalnaupotreba. [to se odnesuva, pak, doenzimskite inhibitori, iako bezpo{iroka upotreba, kako delotvornise pokaàle sarkozinatite. Tie ima-at afinitet kon plakot, podolgo

moàt da se zadràt vo nego i da do-vedat do inhibicija na produkcijatana kiselini.

Od preventiven, no i od kurativenaspekt postojat ogromen broj proizvo-di, komercijalni ili profesionalni,koi vo svojot sostav imaat vgradeno

edna ili pove}e razli~ni antimik-robni komponenti me|u koi zna~ajnomesto zazemaat hlorheksidinot, ce-tilpiridinium hloridot, benzalko-nium hloridot, triklosanot, listeri-not i ksilitolot, no i nekoi hemiskielementi pokraj fluorot. Naj~estotie proizvodi se plakna~i za usta ipasti za zabi. Vnimanieto na sovre-menata preventivna stomatologija enaso~eno kon mo`nosta ovie sredstvada gi iskoristat svoite antimikrobniosobini koga se vgradeni vo restav-rativnite materijali i na toj na~inprolongirano da dejstvuvaat vo re-dukcija na kariogenata oralna flora.

Glas - jonomer cementi - matrica za osloboduvawe na antimikrobni komponenti

Glas-jonomer cementite naj~esto sekoristat za restavracii na nereten-tivni i cervikalni kaviteti i na ka-viteti na mle~ni zabi. Nivnata upo-treba e determinirana od svojstvotoda osloboduvaat fluor i da u~estvu-vaat vo mehanizmot na inhibicija pripojavata na sekundaren karies. Is-tovremeno tie dejstvuvaat i na bak-teriite od okolinata preku redukcijana kariogenite mikroorganizmi.

Fluoridit ni komponenti

Fluorot kako hemiski element, ka-ko i negovata reducirana forma -fluoridniot anjon (F-), poseduvaatantimikrobni osobini. Analizirani iispituvani se razli~ni koncentraciina fluoridi {to bi dovele do inhi-bicija kako na dentalniot plak taka ina ~ista kultura na oralni mikroor-ganizmi. Spored Tatevossijan, koncen-tracija od 0,005 ml/l e sposobna da goreducira sozdavaweto na dentalenplak. Duguid i Senior ispituvaa pove}ekulturi na Streptococcus sanguis, pri {tofluoridna koncentracija pod 0,005ml/l ima pomal efekt kon ispituvana-ta bakterija. Rastot na bakteriskitekletki se reducira so koncentraciipome|u 0,01 i 0,05 ml/l, a e kompletnoinhibiran pri koncentracii od 0,1ml/l fluorid. Bowden potvrdideka fluoridite moàt da

Vgraduvawe na antimikrobnisoedinenija vo glas-jonomer

cementi: perspektivi

VNIMANIETO NA SOVREMENATA PREVENTIV-

NA STOMATOLOGIJA ENASOÊNO KON MO@NOSTA

OVIE SREDSTVA DA GIISKORISTAT SVOITE

ANTIMIKROBNI OSOBINIKOGA SE VGRADENI VO

RESTAVRATIVNITE MATERIJALI I NA TOJ

NAÎN PROLONGIRANO DA DEJSTVUVAAT VO REDUK-

CIJA NA KARIOGENATA ORALNA FLORA


infoinfoubijat streptokoki vo in vitrouslovi so koncentracija vo

opseg od 0,16 do 0,31 ml/l.Pokraj osloboduvaweto na fluo-

ridnite joni, GJC-ite potencijalnomoàt da bidat iskoristeni kako ma-trici za osloboduvawe na drugi ak-tivni antimikrobni sostojki.

Drugi antimikrobni soedinenija

Hlorheksidin

Za da se podobrat antimikrobnitesvojstva kako na konvencionalnitetaka i na smolesto-modificiraniteGJC-i, vo sostavot na cementite sedodavani antimikrobni soedinenija.Vo najgolem broj od studiite naj~estoanalizirano antimikrobno soedine-nie e hlorheksidinot. Toj e opi{ankako zlaten standard za antibakte-riska aplikacija.

Podelbata na antimikrobnite soe-dinenija spored hemiskite karakte-ristiki, go vbrojuva hlorheksidinotvo grupata na katjonski antimikrobnisoedinenija, zaedno so kvartarniteamoniumovi soedinenija, metalnitejoni i sanguinaria-ta. Hlorheksidinote hemiski antiseptik koj dejstvuvakako na Gram+ taka i na Gram- bakte-rii, no so pomala efikasnost kon ne-koi Gram- bakterii. Poseduva i bak-tericidno i bakteriostatsko dejstvo.Mehanizmot na dejstvo vrz bakteri-skata kletka se sostoi vo prekin nanejzinata membrana, a ne ATP-aznainaktivacija, kako {to porano semislelo. Dejstvuva i protiv kvasni-ci, kako i protiv nekoi virusi, no ovase u{te ne e celosno ispitano.

Vgraduvaweto na chlorhexidine dihyd-rochloride i chlorhexidine diacetate voglas-jonomer cementite pridonesuvakon zgolemuvawe na antimikrobniteefekti na glas-jonomerite bez seri-ozno da gi naru{i nivnite fizi~kikarakteristiki. Me|utoa, dodavawe-to na chlorhexidine gluconate, iako goinhibira rastot na Streptococcus mu-tans, rezultira so namaluvawe na fi-zi~kite karakteristiki na materija-lot. Namaluvaweto na fizi~kite ka-rakteristiki na diglukonatot odCHX e povrzano so faktot deka toj ete~nost i istekuva mnogu pobrzo ot-kolku pra{okot na diacetatot.

Kombinacijata na CHX diacetat i CHXdihidrohlorid vo GJC-pra{ok rezultiraso inhibicija na Streptococcus mutans,Lactobacillus casei i Actinomices naeslundii,no goleminata na zonata na inhibicijai koncentracijata na oslobodeniotCHX ne e vo direkten odnos sosodrìnata na CHX. Me|utoa, sporedRibeiro i Ericson, povisoki koncentracii

na hlorheksidin davaat podolgotraenantimikroben efekt vrz S. mutans.

Nekolku studii go opi{uvaat me-reweto na koli~estvoto na oslobo-deniot CHX od GJC-i vo funkcija navreme. Ribeiro i Ericson priznavaatsamo dve koncentracii (13,3 i 6,65%)vgradeni vo komercijalniot lutingcement (akvacem), sledej}i go bakte-ricidniot efekt od oslobodenatakoncentracija.

Hlorheksidinot e dodavan vo koncen-tracii od 0,5% do 13% od teìnata naGJC-ite. Celiot merliv hlorheksidine osloboden vo period od 221/2 ~asa,iako toa e pomalku od 10% od vkupnatamasa inkorporirana vo primerocite.Procentualnoto zgolemuvawe na CHAinkorporirano vo pra{okot dava i zgo-lemeno osloboduvawe vo okolinata.Sepak, najgolemiot del od CHA ostanu-va vrzan vo cementot.

Rezultatite od ispituvawata naSanders govorat deka dodavaweto na

5% na CHX vo smolesto-modifici-raniot GJC (Photac-fil) doveduva dosignifikantno pogolema redukcija naS. mutans sporedeno so GJC bez doda-tok na CHX.

Dodavaweto na razli~ni koncen-tracii (1/0, 2/0, 3/0, 1/1 i 2/2% w/w) odkombinacija na hlorheksidin diace-tat i hlorheksidin dihidrohlorid vokonvencionalen GJC (Fuji IX), pokaàdeka eksperimentalniot GJC so do-daden 1% na CHX e optimalno efi-kasen vo inhibiraweto na kariogeni-te mikroorganizmi bez naru{uvawena fizi~kite i bonding karakteris-tiki i pretstavuva materijal na iz-bor pri ART.

In vivo pilot-studijata na Frencken etal. pokaà deka dodavaweto na hlo-rheksidin doveduva do signifikant-na redukcija na aerobnite i anaerob-nite bakteriski broevi vo infici-raniot i demineraliziraniot dentinvo period od sedum dena.

infoinfo


Kvartarni amoniumovi soedinenija

Vo grupata na antiseptici, odnosnokatjonski antimikrobni sredstva,spa|aat i kvartarnite amoniumovi so-edinenija. Strukturata na ovie soedi-nenija e sostavena od golem broj jagle-rodni sinxiri postaveni vo razli~napolo`ba. Stepenot na baktericidnataaktivnost e determiniran od pozi-cijata, karakterot i brojot na grupitesupstituirani vo benzoevoto jadro.Razvojot i usovr{uvaweto na ovie so-edinenija se odvivale niz tri genera-cii, po~nuvaj}i od osnovniot benzal-koniumhlorid so alkilna distribu-cija, preku alkildimetiletilbenzilamoniumhlorid so alkilna distribu-cija, do t.n. BTC2125M so superiornimikrobiolo{ki performansi.

CetilpiridiniumhloridCetilpiridiniumhloridot (Cetylpy-

ridinium Chloride - CPC), kako aktivnasostojka na oralnite antiseptici,ima {irok antimikroben spektar sosilen baktericiden efekt vrz Gram+patogenici i so fungiciden efektvrz gabite. Negovata efikasnost pro-tiv Gram– patogenici i mikobakteri-ite e diskutabilna. Aplikacijata naCPC vo koncentacija od 0,05% voplakna~ite rezultira so neposrednaredukcija na bakteriskite broevi.Upotrebata na CPC vo ovaa koncen-tracija ne go menuva sostavot na nor-malnata oralna flora i ne rezulti-ra so pojava na neoralni i potencija-lno patogeni bakterii vo ustata. Vosporedba so hlorheksidinot, CPC imapomalku rezidualni efekti, no re-zultat na toa e poslaboto dejstvoprotiv plakot i gingivitisot. Kombi-nacijata na CPC so hlorheksidin icinklaktat dava najgolema redukcijai na anaerobnite i na aerobnite mik-roorganizmi spre~uvaj}i ja pojavatana lo{ zdiv. Isto taka, potvrdena e i

efikasnosta na CPC protiv orofa-ringealnata kandidijaza.

Benzalkoniumhlorid Benzalkoniumhloridot (Benzalko-

nium Chloride), poznat i kako alkyldi-methylbenzylammonium chloride pretsta-vuva me{avina na razli~en paren brojna dolgi alkilni sinxiri. Ova sred-stvo e azoten, katjonski, povr{insko-dejstvuva~ki agens, koj i pripa|a nagrupata kvartarni amoniumovi soedi-nenija. Ima trojno dejstvo: biocidno,kako katjonski surfaktant i kakoagens za etapno prenesuvawe vo he-miskata industrija.

Benzalkoniumhloridot e silenbiolo{ki agens so umereno dolgodejstvo. Dejstvuva protiv bakterii inekoi virusi, fungi i protozoi. Sesmeta deka bakteriskite spori se re-zistentni. Rastvorite se bakterios-tatski i baktericidni vo zavisnostod nivnata koncentracija. Gram+ bak-terii se pove}e ~uvstvitelni otkolkuGram- bakterii. Aktivnosta na ben-zalkoniumhloridot ne e pod vlijaniena pH-vrednosta, no zna~itelno sezgolemuva na povisoka temperatura ipri prodolèna izloènost.

Oficijalnata farmakopeja na Soe-dinetite Amerikanski Dràvi go

prifa}a benzalkoniumhloridot kakopomo{no antimikrobno sredstvo. Vogolem broj pasti za zabi i plakna~itoj e glavnoto antimirobno sredstvo.

Za àl, postoi mnogu mal broj lite-raturni podatoci za inkorporacija naovie antimikrobni komponenti voGJC-ite. Iako del od niv imaat pot-vrden efekt vo redukcijata na kario-genata salivarna flora, upotrebenivo plakna~ite za usta ili vo pastiteza zabi, sepak rezultatite za nivnovgraduvawe vo glas-jonomer cementi-te se se u{te oskudni. Naj~esto, tie sedodavani vo cementite vo koi e doda-van i hlorheksidinot za da se napra-vi sporedba na nivniot efekt vo od-nos na efektot na hlorheksidinot.

Interesen e eksperimentot so koj enapravena komparativna analiza naefektite od razli~ni antimikrobniagensi dodadeni vo konvencionalniotglas-jonomer - Fuji IX. Pokraj hlorhek-sidin hidrohlorid, bea dodadeni ce-tilpiridiniumhlorid, cetrimid i ben-zalkoniumhlorid vo koncentracii od 0,1, 2, i 4% od teìnata. Antimikrobniteprimeroci na GJC-ite pokaàa signi-fikantna inhibicija koja se namaluvavo razli~ni vremenski periodi za vre-me na ispituvaweto. Dodavaweto naantimikrobni agensi vo Fuji IX sozdavaGJC-en materijal so signifikantna invitro antimikrobna aktivnost koja zavi-si od koncentracijata i tipot na anti-mikrobniot agens, i e vo soodnos predse so negovoto osloboduvawe odpovr{inskiot sloj na primerocite.

Sepak, najnovite eksperimenti odvgraduvaweto na antimikrobni soe-dinenija od grupata na kvarterniamoniumovi joni vo konvencionalniGJC-i ja potvrduvaat mo`nosta odnivno vgraduvawe, osobeno vo kon-centracii od 1 i 2%, bez naru{uvawena normalnite fizi~ko-hemiski ka-rakteristiki na cementite, no sozna~itelna redukcija vrz kariogenataoralna flora, prosledeno vo odre-deni vremenski periodi.

Ass. d-r Aleksandar DIMKOV

komplet info 21

Documents