Glasilo S o c i a l i s t i č n e zveze delovnega ljudstva okraja to Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor S Z D L Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna števi lka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačlj iva je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, š t 60-KB-16-2-24

St. 34 (337) Leto V I L

NOVO MESTO, 23. AVGUSTA 1956

Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva in uprave: š t 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno-ealožniško podjetje »Slov. poročeva lec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F . Plevel

Osma redna seja 0L0 Novo mesto

P O R A B A S K L A D O V

okrajnega ljudskega odbora Z a r a d i l e t n i h dopus tov ude ­

l e ž b a n a 8. r e d n i se j i o k r a j n e ­ga l j u d s k e g a odbora N o v o m e ­sto 14. avgus ta letos n i b i l a t o l i k š n a kot o b i č a j n o . Iz i s t i h r az logov so odpad la v d n e v ­n e m r e d u p r e d v i d e n a p o r o č i l a sve ta za no t ran je zadeve, so­d i š č a i n s o d n i k a za p r e k r š k e t e r bodo p r i š l a na p r i h o d n j o

m i l i j o n d i n i n za nape l j avo d in ) je po rab l j eno za p l a č i l o š t v o za gospodars tvo je p o d -v o d o v o d a od Z a l o v č do š o l e še posebej 250.000 d i n ; za d o g r a ­d i t ev s t r a n i š č p r i š o l i v S t o -p i č a h i n nape l j avo v o d o v o d a p o l d r u g m i l i j o n d i n ; z a d i j a š k i d o m v Č r n o m l j u 300.000 d i n ; za z a v a r o v a l n a d e l a n a šo l i na P r e v o l a h i n gradnjo s tanovanj banke . Iz s k l a d a za k m e t i j s t v o

i n v e s t i c i j s k i h r a č u n o v i z l a n - v z e l o uk repe , d a se s t a k i m skega l e t a i n n e k a t e r a ž e odo- r a v n a n j e m preneha , p o s l o v a -bref ia poso j i l a . P r e o s t a l a s r e d - nje š o l e p a p r eg l eda v ce lo t i , s t va tega s k l a d a v z n e s k u 32 O k r a j n i l j u d s k i odbor je d a l m i l i j o n o v d i n bodo d a n a p o d - j a m s t v a podje t jem i n o b č i n i j e t j em k o t poso j i l o poreko n a - N o v o mes to za najetje k r e d i -t e č a j a p r i p o d r u ž n i c i N a r o d n e ta. O b č i n a N o v o mesto je iz

2 m i l i j o n a d i n , za v e č j a p r e u -sejo. O b a zbora sta n a s k u p n i r e d v e n a de la na z d r a v s t v e n e m seji o b r a v n a v a l a n a m e n s k o d o m u v Č r n o m l j u 3,320.000din; po rabo sk l adov p r i O L O i n re­š e v a l a t e k o č e u p r a v n e zadeve .

Z e p r i sp re j eman ju d r u ž b e -

za p o p r a v i l o s t ropa n a telo­v a d n i c i osnovne š o l e v N o v e m

je d a n o poso j i lo v z n e s k u 11,^00.000 d i n za negospodar ­ske inves t i c i j e , to je za n a v e ­dena d e l a p r i g o s p o d i n j s k i š o ­pi i v V i n o m e r u i n d o g r a d i t v i

las tnega s tanovanjskega s k l a ­d a na j e l a p o s o j i l o za g radn jo s t anovan jskega b l o k a za k a r j e po t r ebno š e j ams tvo O L O . P r a v t a k o je podjetje N O V O -T E K S naje lo 5 m i l i j o n o v poso -

nega p l a n a o k r a j a j e b i l o p o - vo s tavbe gospod in j ske š o l e v mes tu 500.000 d i n ; za d o z i d a - postaje za u m e t n o osemenje- j i l a z a g radn jo s t anovan j

udar jeno , d a so se s reds tva V i n o m e r u i n g radnjo s tano s k l a d a za negospodarske i n v e - v a n j a 4,500.000 d i n i n z a do s t i c i j e v z n e s k u 15 m i l i j o n o v g rad i t ev s tavbe postaje za u 800. t i s o č d i n ze lo s k r o m n a i n s t e m ne bo m o g o č e o p r a v i t i

v a n j e i n v e t e r i n a r s k e b o l n i š n i ­ce. O b e t i g r a d n j i spada ta v o k v i r p o s p e š e v a n j a k m e t i j ­s tva . M a n j š a poso j i l a i z tega

me tno osemenjevanje k r a v i n s k l a d a dobe d r ž a v n a i n z a -v e t e r i n a r s k o b o l n i š n i c o v N o -

n i t i na jbo l j n u j n i h d e l n a n e - v e m mes tu 7 m i l i j o n o v d i n d r u ž n a poses tva za p o v e č e v a ­nje k m e t i j s k e p ro i zvodn je , o-

g o s p o d a r s k i h o b j e k t i h . O k r a j ­n i l j u d s k i odbor je b i l p r i s i ­l j e n za neka te re n e o d l o ž l j i v e negospodarske inves t i c i j e n a ­j e t i poso j i l o iz d r u g i h sk l adov O L O , t ako d a bo v ce lo t i p o r a b l j e n o v te namene 32,715.000 d i n a r j e v . S r e d s t v a bodo, odnosno so že p o r a b l j e n a t ako l e :

Z a n a č r t e n o v e šo le n a T r e -b e l n e m 459.671 d i n ; z a p l a č i l o n a č r t o v za K o m e n d o v C r n o -

m i l i j o n o v i z tega k r e d i t a bo k o l i 11 m i l i j o n o v pa bo p o -porab l jeno za n a k u p a v t o m o ­b i l a .

V r a z p r a v i o t e m p r e d l o g u , k i je b i l pozne je v c e l o t i sp re ­jet, so o d b o r n i k i iz o b č i n e K o ­s tan jev ica p r i k a z a l i nu jnos t gradnje š o l e v G r a d c u p r i P o d b o č j u . K a k o n u j n o je v t em k r a j u z g r a d i t i šo lo , so p o ­u d a r i l i t u d i d r u g i o d b o r n i k i . K e r p a so letos s reds tva za te namene ze lo m a j h n a , je b i l o m l i u 146.000-din; z a n e k a t e r a

» j u « ™ u u . . rfr,m1, n a r o č e n o sve tu za š o l s t v o , d a n u i n a d e l a na d i i a s k e m d o m u • n u j n a u u u t, „ i , nrinravi načrt, za nmrn sniln. v Š m i h e l u 3 m i l i j o n e d i n , za k m e t i j s k o gospodin j sko šo lo v

r ab l j eno z a r i go l an j e v i n o g r a ­d o v i n s a d o v n j a k o v ter p o ­dobne inves t i c i j e .

O d b o r n i k i i z o b č i n e S e m i č so osro g r a j a l i negospodarsko gospodarjenje v o d s t v a k m e t i j ­sko gospodin jske š o l e 1 v G r a d a -cu . Names to , da b i b i l o pose­s tvo š o l e v z o r o s t a l i m , je p redmet z g r a ž a n j a z a s e b n i h k m e t o v i n o s t a l i h , k i v i d i j o t a ­k o slabo gospodarjenje . T a j n i -

K m e t i j s k e m u poses tvu T r š k a gora je d a l j a m s t v o za najet je 1,200.000 d i n k r e d i t a , k m e t i j ­s k i z a d r u g i M e t l i k a z a 3,200.000 d i n , k m e t i j s k e m u p o ­ses tvu Š e n t j e r n e j za 3,940.000 d ina r j ev , o p e k a r n i Z a l o g za 6,900.000 d i n i n podje t ju B E L T v Č r n o m l j u z a 40 m i l i j o n o v d i n . N a d a l j e je d a l v e č z a č a -

Drugi vod 3. čete v peti izmeni taborjenja na Mirni pozdravlja vse prijatelje in znance in vse, ki še taborijo na Mirni. (Berite članek na strani 4.)

Grmska šola se pripravlja *^ I - M W « * i* »o M. M. v N a seli 14. avgusta i*» OLI

Naša najstarejša kmetijska šo- kmetijskih zborovanj iz raznih s n i h j ams tev za najetje k r e d i - l a v S loveni j i , šola n a G r m u , panog. P r i p r a v l j a l n i odbor, k i tov p r e k o n a t e č a j e v za gos t in ­s tvo i n i n d u s t r i j o .

O b š i r n a r a z p r a v a o s tan ju v

bo letos praznovala visok jub-lej: sedemdesetletnico obstoja.

Do praznovanja, ki bo predvi-

vodi priprave za dostojno pro slavo tega visokega jubileja

N a seji 14. avgusta je O L O reš i l v e č t e k o č i h upravn ih z a ­dev. Zarad i preobremenitve s š t ev i ln imi funkci jami je b i l na lastno p rošn jo r a z r e š e n svaje

grmsike šole, bo v k r a t k e m izdal do lžnos t i predsednik okrajnega pod je t j ih , k i najemajo k r e d i t doma v oktobru, bo šo la teme-za i n v e s t i c i j e je b i l a z a k l j u č e ­na s s k l e p o m , da bo O L O o b ­r a v n a v a l o s tanju v posame­z n i h pod je t j i h n a e n i p r i h o d ­n j i h sej.

p r i p r a v i n a č r t za n o v o šo lo , d a b i b i l o m o g o č e p r i č e t i z

6 4.Z '• 7* " « , i i i v n « o H i n - 7a gradnjo, b r ž k o bodo k r e d i t i S e n t j e r ^ e ^ u ^ m U i j o n e ^ m ^ z a g ^ ^ . n o v i h g o l s W h s t a v . d o g r a d i t e v š o l e v P o d b o č j u 980.000 d i n ; z a g r adn jo s t r a ­n i š č i n d r v a r n i c e p r i šo l i v Š m a r j e š k i h t o p l i c a h p o l d r u g

Pomoč mednarodnega RK

l j i to obnovljena. V s i prostor i bodo na novo prebel jeni i n pre­barvani , s tavba bo dobi la nova okna, urejeno na novo e l e k t r i ­f ikaci jo i n vodovod, nova bo tudi oprema uč i ln i c i n os ta l ih

spored pr i redi tev , ki bodo v o k v i r u te proslave.

Velika razstava vin O d 25. avgusta do 2. septem­

bra letos bo v L j u b l j a n i na G o -prostorov. šola je dobi la tud i spodarskem razs t av i šču ve l i ka ve l i ko nov ih u č n i h p r i p o m o č ­kov. Obnovi tvena de la na šoli

mednarodna razstava vdn. N a njej bo razstavilo 74 d o m a č i h

cestnega odbora Lojze M u r e n i z Podgrada i n na to mesto " i z ­vol jen A n g e l Gabr i j edč ič . Ivo Ri tonja je b i l imenovan za t r ž ­nega i n š p e k t o r j a p r i okra jnem ljudskem odboru. N a lastno prošn jo je b i l r a z r e š e n d o l ž n o ­sti šefa katastrske uprave v Trebnjem Ivo Sipek, na to m e ­sto pa i zvo l jen Ivan M a r i n č e k ,

b a h so t u d i d r u g o d

V e č j i d e l s k l a d a i n v e s t i c i j e (okoli38 m i l i j o n o v

tud i okol ica šole s pa rkom, v r - s k e zveze in V e l . Br i t an i j e . R a z -tovi in gospodarskimi poslopji s tavl jenih bo nad 600 vzorcev zelo spremeni la na bo l j še . P r i j av v i n . Posebna mednarodna k o m i -

O k r a j n i odbor R K v N o v e m o b č i n s k i h i n kra jevnih odborov mestu je sprejel obvesti lo G l a v - R K . Potrebno je, da p r i tem

5 5 . » ? ? / * £ ^ ' ^ S f f ? ? * n e g a odbora R K Sloveni je o sodelujejo z odbor i R K vse znatnih k o l i č i n a h živi l , k i j i h m n o ž i č n e organizacije, da b i bo organizaci ja razdel i la na j - živi la dob i l i res najbolj potreb-boij pot rebnim v okra ju . Z a ni . K e r je prevoz Ijivil z d r u ž e n tretje č e t r t l e t j e bo okra jn i od- s s t r o š k i , ka ter ih okra jn i odbor bor R K p re je l : fl ton m l e k a v R K ne zmore, je potrebno, da prahu, 4 tone s i ra , 14 ton bele dobi, p r i tem pomoč podjetij , k i moke, 7 ton koruzne moke, imajo prevozna sredstva, a l i poldrugo tono r iža, suhega f ižo- lahko kaj ž r t vu j e jo v t a namen. Novem mestu v e č r e p u b l i š k i h za poskušn jo , l a i n drugo, skupno 37.000 k g

so v t eku in bodo k o n č a n a p red i n 51 inozemskih razstavljalcev š e o m e t e r iz Novega mesta. V upravo sklada za kmeti js tvo je b i l i zvol jen še dr. K a r l o Goš le r , veter inarski i n š p e k t o r . Z a r a d i

p r i č e t k o m šo l skega leta. O d k a r i z Avs t r i j e , Zahodne N e m č i j e , i m a šola novo vodstvo, se je Franci je , Šv ice , Italije, Sov je t-

zelc raz-

u č e n c e v za šolo je leto; ve l iko i n k a ž e , da. bu red poln.

Ob praznovanju grmske šole bo poleg ostalega na Grmu in v

si ja s t rokovnjakov bo ocenjevala razstavljena v ina ter razdelje­va la d iplome in medalje. R a ­zuml j ivo je, da bodo vzorc i v i n na razpolago obiskovalcem tudi

živil- Z a č e t r t o če t r t l e t j e so predvidene še znatno v e č j e k o ­l ič ine ž ivi l , k i j i h bo razdelil R K . T o p o m o č v ž iv i l ih p o š i ­l j a malemu R K mednarodni Rdeč i k r i ž i n druge dobrodelne organizacije.

Na okra jnem odboru R K je i zvo l jen poseben koordinac i j sk i odbor za del i tev živi l . Deljena Na seji okrajnega ljudskega krh.

s lužbene premestitve je b i l raz­r e š e n do lžnos t i šefa postaje za obnovo v i n o g r a d n i š t v a i n sad­jarstva ing. Lojze H r č e k . D o ­brega s t rokovnjaka in ak t iv i s ta ing. H r č k a , k i je dobi l na last­no žel jo zaposlitev v L j u b l j a n i , bo dolenjsko v i n o g r a d n i š t v o i n sadjarstvo zelo pog re ša lo .

360.000 za dom na Polomu Plan insko d r u š t v o Kos tan je­

v ica na K r k i je dobi lo od T u ­r i s t i čne zveze Slovenije 300.000 d in , od Okrajnega l judskega odbora Novo mesto pa 60.000 din za ureditev planinske k o č e na Po lomu . T a k o č a je na zelo

T c r i k e f i n a n č n e obreme- S presel i tvi jo »Be lok ra jnke« je \ e p e m k ra ju na Gor janc ih , po -

P r e s e l i t e v

»Belokraiinke« v Metliko bodo po n a č e l i h R d e č e g a k r i ž a , odbora Novo mesto 14. avgusta nitve podjetje »Be lok ra jnka« s M e t l i k a dobi la p r v i indus t r i j sk i trebne pa so nekatere i z b o , : -to je socialno najbolj o g r o ž e - letos so b i l a postavljena tud i svojo proizvodnjo ne bi prene- obrat. Razen dveh podjetij v g a v e z a v e č j , 0 udobnost gost n i m osebam v okraju preko nekatera v p r a š a n j a v zvezi fe slo, č e p r a v se s svo j imi i zde lk i S e m i č u je vsa ostala industr i ja

svojo 80-letnico je PGD v Novem mestu dobilo nov prapor darilo mestne občine .

Likvidacija podjetja »Kino« v Črnomlju

Podjetje »Kino« v Č r n o m l j u v zadnjem času ni p l a č e v a l o d r u ž b e n i h dajatev, zato je ob­č inski odbor Č r n o m e l j sprejel sklep o l i k v i d a c i j i podjetja. Sklep je po t rd i l tudi ok ra jn i odbor na seji 14. avgusta letos. Začasno bo prevzela predvaja

presel i tvi jo tovarne pletenin uvel javl ja na trgu. Gospodarski Beie kra j ine na o b m o č j u obč ine »Be lokra jnka« iz Č r n o m l j a v r a č u n je narekoval , da ncvo Č r n o m e l j . M e t l i k a je poleg K o -Metl iko- Preseli tev je povzro- 6tavbo v M e t l i k i prevzame pod- stanjevice edino mesto na Do-čila dokaj nezadovoljstva v jetje z donosne j šo proizvodnjo, lenjskem, a l i celo v S loveni j i , Č r n o m l j u , to pa predvsem zato, k i bo zmožno odp lač i l a posoji la k i n i imelo doislej nobenega i n -ker zadeva n i b i l a a l i dovolj i n obresti poleg rednih d r u ž b e -pojasnjena a l i pa so jo posa- n ih dajatev. In ke r je b i lo pod-meznik i zlonamerno tolmačili! jetje že dve le t i na tem, da se in p r ikazova l i .

Sk lep o presel i tvi » B e l o k r a j n ­ke« v Me t l i ko je b i l sprejet

preseli v M e t l i k o in se je de­jansko v g lavnem že preseli lo, je b i lo potrebno za pod jetje

nje f i lmov v Č r n o m l j u uprava že pred dvemi leti- Prosto?! ^ ^ ^ ^ L f ^ , Doma ljudske prosvate. v Č r n o m l j u , kjer je obratovala

tovarna, so b i l i povsem n e p r i ­mern i , o č e m e r je p i sa l tudi n a š l ist . Sanitarna in špekc i j a je zahtevala t ako j šn je prenehanje obratovanja v teh prostor ih, k i so b i l i skrajno n e h i g i e n i č n i . T u d i polna izraba strojev v teh

Zbilje padlim borcem V Z i l j a h p r i Viimkal v B e l i ščo pad l im borcem i n Srtvam S v e č a n o s t i se je ude l ež i lo v e -

k r a j i n i so ime l i 5. avgusta po- faš i s t i čnega nasi l ja i z njihove L k o š tev i lo ljudii. G o v o r i l a sta P r o s t o n « - n i b i la m o ž n a Inembno spominsko s v e č a n o s t : vas i . 18 imen je vk lesanih na predsednik o b č i n s k e g a odbo r a Zarad i teh razlogov j _ na novit šolii. k i so jo zgradi l i po marmornat i p lošč i , 18 žrtev, .'te Z B Franc K o š i r i z Č r n o m l j a i n jetje p r i če lo gradit i n o v « pro- store izvest i č i m h i t r e j e Vo jn i , so odtkriLi spominsko p lo- vasi za l epšo b o d o č n o s t . J o ž e Fo r tun iiz D a m l j a , k; J* store v M e t l i k i . T i so b i l i v T a k o

zlast i or isa l n e č l o v e š k o t r p l e n j « glavnem dograjeni letos i n _ „ . . . in ternirancev na Rabu, med k a - podjetje se je takoj p r i č e l o se-DlUCICI SlGVllKCI terimd so biLi, tudi vaščaaii iz l i t i v nove prostore. Obenem

. , • • Z i l . i - T a k o so se Z i l j čan i lepo s se l i tv i jo s t t r ih s trojev je »oSIOKrCinjSkCgCi IUaCirjtIW

oddolži l i spominu t i s t ih v a š č a - podjetje dobilo iz inozem-

đus t r i j ' skega obrata. V interesu k o l i k o r tol iko sorazmernega go-gospodarskega razvoja vsake občine je, da se ustvarjajo i n ­dustr i jski obrat i , k je r so za to podani pogoji. Med take pogoje spada tudi kra jevna razporedi -

O b č i n s k i l judski odbor M e t l i k a tev obratov, ponudba delovne je take prostore tudi p r i sk rbe l sile, prometne zveze, p r imern i in sicer v s tavbi dosedanjega prostori i n , ne nazadnje, tudi d i j a š k e g a doma i n še v eni pol i t ičn i , s p l o š n o d r u ž b e n i i n stavbi v mestu. T i prostori bo- socialni razlogi . Poleg vseh

Nova odbornika zbora proizvajalcev

V v o l i l n i enoti za zbor p ro iz ­vajalcev O L O Novo mesto, v podjetju P I O N I R , so bi le p r e j š ­nj i mesec nadomestne vo l i tve dveh odbornikov. Izvoljena sta b i l a A n g e l Gabr i j e l č i č in ing. H e n r i k Cmak- Oba nova Odbor­n ika okrajnega zbora pro izva­jalcev sta b i l a z a p r i s e ž e n a na seji O L O 14. avgusta letos.

40.000 obiskovalcev N a j u s p e š n e j š a l e tošn ja p n -

do ustrezali podjetju za da l j šo ostal ih so za preselitev »Belo- reditev Gospodarskega razs tavi -

De lavsk i svet rudn ika r jave­ga premoga v Kanrižarici izdaja svoj vestnik za ko lek t iv rudni ­ka, k i ima naslov » B e l o k r a j n -»ki r u d a r « . V njem na poljuden in vsakomur razuml j iv n a č i n seznanja č l ane ko lek t iva z vsem, kar je potrebno. D o b i l i smo dru­go Števi lko tega vestnika . Na

nov, k i so za zmago nad fašiz dalo v p rvem pol le t ju letos v m o m i n l epšo b o d o č n o s t ž r t v o

dobo, dozidat i pa bo treba sa- k r a j n k e « v M e t l i k o prav goto-mo man j šo dvorano za nekatere v o obstajali vs i t ak i razlogi , več je stroje. D a bi proizvodnja ne t rpela p r e v e č , je b i lo po- O r f H I r f t v f i n i r t r e c s l r i

Zarad i teh razlogov je pod- trebno preselitev v nove p r o - U U I I K U V u i l l ( J C l a l l U l Ob 80—letnici gas. d r u š t v a sklenjenih za v e č kot 4 mtilijar«

je bi lo s presel i tvi jo Novo mesto so b i l i od l ikovan i ; de d inar jev . »Be lokra jnke« , kot je b i lo po- z n a j v i š j i m r e p u b l i š k i m o d l i -ja«njeno na seji O L O . Odbor - kovanjem za zasluge redom n i k i iz Č r n o m l j a so k r i t i z i r a l i , i . stopnje: Društvo ter dva na j -ker je b i l a ta nagla preselitev s t a r e j š a č l a n a Ivan FerliČ i n J o -izvedena brez zadostnega po - 2 e Bardorfer. Z redom II. stop-

stva nekaj novih strojev jasnila k o l e k t i v u ter da je b i lo nje sedanji d r u š t v e n i predsednik c i l i seminar delavske mlad ine , k i j i h je bi lo treba takoj na- p r i tem k r š e n o delavsko samo- Franc Colarič. Red za zasluge k i ga je obiskovalo 80 predsed-

šča v L j u b l j a n i je b i l a III . m e d ­narodna razstava radia in tele­komunikaci j ( z a k l j u č e n a 12. av­gusta). Obiskalo jo je nad 40.000 obiskovalcev, kupč i j pa je b i l o

V Bohinju je zborovala delavska mladina

V Boh in ju so slovesno z a k l j u ­

ta namen 279.810 d in . Nadal je je v a l i . svoja ž iv l j en ja . P lošča z mestiti in pre izkus i t i , ker je upravljanje. To gotovo ni brez n i . stopnje so pre je l i : M i h a n ^ o v t o v a r n i š k i h komite jev, v ves tn iku podroben p l a n p ro iz - n j i h o v i m i imeni na šoli bo s tal- jamstvena doba tovarne za o S , n 0 v e , v p r a š a n j e pa je, k o l i k o Brodar, M a r t i n Cvelbar, P o l d - Z a k l j u č e k je b i l z d r u ž e n z zbo-vodnio za tekoči mesec, z a k l j u č n i no opominjala mlad i rod, da stroje zelo kra tka . Za gradnjo j e de lavsk i svet podjetja v Cigler,' stane Gregorčič, M i l a n rovanjem slovenske delavske r a č u n podjetja za leto 1955. nova svobodna domovina poč iva stavbe je bi lo porabljeno nad r e s n i c i organ delavskega samo- Gorenc, J o ž e Kleindinst Pavle mladine. B i l o je navzoč ih nad jurkaz f i n a n č n e g a uspeha pod- n a K £ ™ t e h i n Se stotiisoče 108 mi l i jonov d in . Od tega k r e - upravljanja, k i je zmožen i n Kaičič , J o ž e Majerie, L o j z e 300 m l a d i h akt ivis tov i z t ova rn Jetja v p r v e m pol le t ju letos.iz- d r U « l h ž r t e v , k i j i h ne smemo dita j e treba p l a č e v a t i obresti p r ip rav l j en r e š e v a t i probleme Pavlin i n Tone VJdic Po S loven i j i . v l e č e k i z osnutka zakona o po- n i ' k o l i pozabit!, ko jn inskem zavarovanju, poro

p r v i s t rani p r i n a š a n a j v a ž n e j š o čilo o delu p o d r u ž n i c e socialnega p o l i t i č n e dogodke v svetu. Dal j -Si č l a n e k je p o s v e č e n boljši h ig iensko t e h n i č n i zašči t i dela ln borbi prot i obra tn im nesre­čam ter navaja, da je podjetje

VREME ZA CAS OD 24. A V G . DO

J. SEPT. ,

V splošnem bo suho, pO večini 3asno in vroče vreme. ManjSa poslabšanja, oz. krajevne nevih­te, predvsem v alpskem »vetu, bodo verjetno ob zaključku te­kočega tedna (okoli 26. avgusta), zlasti pa v drugI polovici pri­hodnjega tedna (3fL avgusta).

(Napoved priredil V. M.) (Napoved pr;redil V. M.)

zavarovanja v Č r n o m l j u ter več obvestiii in poroč i l . N a koncu je tudi nekaj humorja iz ž i v l j e n j i rudarjev. Skra tka , kor is tno in p o u č n o č t ivo za vsakega č lana kolek b iva . .

Začetek prometa v slovenskih pristaniščih V p o r t o r o š k o p r i s t a n i š č e je

p r i p l u l a turftka t rgovska ladja in pr ipe l ja la 5240 ton sol i . V kra tkem bodo p r ip lu l e še druge, med n j i m i argent inska s 3500 tonamii bomboža . S tem a« je začel pomorski promet v s loven­skih obmorskih pr is lanišči ih , s č imor bo zlasti u s t r e ž e n o preo­bremenjenemu r e š k e m u pr i s ta ­n i š č u ,

in kredit vračati v letnih obro- podjetja iz sp lošno družbenih interesov in ne iz interesov po­sameznika, ter koliko je spo­soben te stvari pravilno tol­mačiti kolektivu. Res pa je tu-dr, da se je treba pogovoriti z ljudmi, kadar se rešuje zadeva, k i se tiče njih, če pa je ta za­deva še tako nujna, in jim predttožiti čiste račune. Nima prav kdor trdi, da naši delovni ljudje ne razumejo, kadar gre za splošne koristi, le pravilno jim je treba raztolmačiti .

»Belokrajnka« že obratuje v navedenih prostorih v Metliki. Tam, kjer je obratovala doslej

V N0V0TEKSU SO USTANOVILI KLUB MLAĐIH PROIZVAJALCEV

Dolgo, nemara predolgo Je mla­dina v novomeški tekstilni tt>. vami čaikaila pomoči za ustanovi, tev kluba mladih proizvajalcev. Potrebovali smo napotkov, po katerih naj bi se delo razvijalo, pa jih nismo mogM dobiti, čeprav smo poslali pro&nje mladinskim organizacijam, za katere smo sli. Sali, da so ustanovile take klube. Ker naim ni nihče odgovoril, smo se tO$Mj •sami.

V ta zbor hočemo vključiitl vse tiste mladince, ki imajo veselje itn ki bodo i'/.po-!ni..ii-vnlj svoj* član­ske dolžnositi. Glavni namen tega

pjs odkritju je govoril tudi Jože Fortun.

v Č r n o m l j u , sanitarna inšpekci - g™, j

m 0 ^ s J l

u£Jg^f 1

ja ne bi dovolila obratovanja Kaikšen je načrt, ki smo si ga še naprej pod nobenimi pogoji, izdelali » «r©J« delo? » T . „ li- j „ „„„ „ • Priipravill bomo filmske veceTe Nove tovarniške dvorane pri s p,redva,janje.m ozJkih rilmov. postaji v M e t l i k i bodo poča- predvsem Iz naše tekstilne Mro. kale donosnejše industrijske k«. In o>o*krbeii /a strokoma

i , L _ .-.ni . . „ „ 4 ^ predavanja o tekstilstvu, poiitič-panoge, ki se bo vselila vanje. ^ v^rašanjah, eocialnem zava­

rovanju, delavskem samouprav­ljanju itd, Po predavanjih bodo debatni večeri,

Ze sedaj crgaaiiziTamo krajše in daljše izlete ob naših zgodovin­skih dnevih, in sicer skuipaj s sindikalno podružnico in ujjravo, ki nam nudi vso pomoč.

Mladinci bodo v zimskem času lahko obiskovali razne tečaje in dvignili svojo kvalifikacijsko stoipnjo, kar bo v korist tudi pod­jetju, saj bo tako dobilo strokov­no zrele delavce.

Razen tega se bodo mladinci udcijstvovali v pevskem zboru, pri godbi, v kegljanju in podobno.

Z dobro voljo In s pomočjo Ljudi, ki hočejo mladini poma­gati, bomo pripravili i prijetno in razvedrila (polno žrvllenje tova*, niškemu mladimcu. Saj bomo tr­čili ob težave, toda z voljo 1'h bomo premagali in dosegli cifcj, ki smo si ga zastavili.

Slavko Doki

Ptran S 4.

» D O L E N J S K I C I S T « St. 34 (337)

Prvi družbeni plan občine Šentjernej 23 milijonov In pol za sodolno skrbstvo, zdravstvo In

Obnova vinogradov Jt nujna prosveto — Lop razvoj sadjarstva In živinoreje

— Prispevek Industrije In obrti

V skladu • sp lošno ekonomsko politiko j« občina Šent jernej Bprejela prvi družbeni plan za leto 1956. Izdelan je bil ob pri me rjavi s doseženimi rezul­ta t pri posameznih gospodar­skih panogah v preteklem letu. Kizlka gospodarska raven občine narekuje nujne ukrepe za iz­bo l j šanje testa stanja.

Samostojna industrijska pod­jetja na področju občine ne ob­stojajo, razen obrata »Telekomu-H''ikaci'je«, kj ima svoj sedež v Ljubljani. T* obrat proizvaja v glavnem planine in plrolitske upor« in potenoometre. V letu

Požar sredi Mokronoga V noči od preteklega četrtka

Ha petek te nenadoma izbruh­nil v gospodarskem poslopju po-fcivnika Tomo Strela v Mokro­nogu požar. Z velikim plame­nom je zagorelo veliko in dolgo poslopje v katerem so s« pod eno streho nahajali hlevi, svi­njaki; senica, klet ln shramba za orodje. Ogenj je zajel »koro hkrati vae poslopje, tako da Je Egcrela vsa mrva, vsa slami od žrlta, M »o ga prejšnji dan omlsrtili, ter vse kmečko orodje, k' je bilo v shramba. Živino in praši*«- SO z velikim trudom reš i l i .

Pogorišče je skoro sredi trgu, obdano a hišami in gospodar­skimi poslopji, ki so bila valed velikega Ognj* resno ogrožena, ln b! se bila vnela, če bi bilo ko l ičkaj sape. Največ so omeji­li požar domači gasilen, k- so z vso požtvovalnost jo gasili in re­ševa l i . Na pomoč so prihitela tudi se društva iz Belega griča, Jesenic in Sentruperta. Na po­žar je bilo klicano tudi novo­m e š k o gasilsko dru&tvo, ki Je pet minut po alarmu ob 12.20 l l zdrvelo proti požarišču in pris­pelo tja v dobrih 28 minutah.

Kaže. da je bil ogenj podtak­njen. Posestnik Strel trpi okrog 700.000 din škode. S*trel ima vsa druga poslopja zavarovana, le tega ne. - r -

1956 je predvidena razSiritev proizvodnje. V kolikor bo pod­jetje dobilo potrebna 'investicij­ska sredstva, bo razširilo svoje poslovne prostor«, s tem dvig­nilo vrednost proizvodnje za 35 odstotkov in zaposlilo še 20 de­lavcev. Z izpopolnitvijo sred­stev za proizvodnjo bo dana os­nova za osamosvojitev obrata. Podjetje »Kremen« iz Novega mesta Okorišča na področju ob­čine k r e m e n č e v pesek v precej­šnjih kol ič inah.

prebivalstvo občine Šent jer ­nej se ukvarja pretežno s kme­tijstvom. Najbolj*; pogoji so za praš ičerejo , manj za poljedel­stvo in v inogradniš tvo . Zaradj povečanja pridelkov travniške n njivske krme se predvideva

v letu 1956 porast govedoreje in praš ičjereje za približno 5 od­stotkov. Področje občine Je zna­no kot vzrejno središče mladih pujskov priznane pasme krško-poljske ; n Črnopasas<te svinje. Na

V Suhi krajini je gorelo 29. julija okoli 2. ure ponoči

je izbruhnil požar v skednju posestnika Framca Pluta na L a ­ščah. Do tal sta pogorela ske­denj in supa, z njima vred pa tudi vso poljsko orodje ln krma1. Skoda je ocenjena nad milijon

din, zavarovan pa ni bil. Tudi nt stamovanj9ki hiši Je »kode zaradi požara okolii 100.000. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Dvora, ki pa miso mogli več re­siti n ičesar , pač pa so prepreč i ­li, da se požar ni razStrll. Kako je priš lo do požara ni znano.

Nadomestne volitve v Gradacu

Z zaposlitvijo v administra­ciji občinskega odbora je pre­nehal mandat odborniku okraj­nega ljudskega odbora Zvonku Hanzlu v bivij občini Gradac v Beli krajini, zato je okrajni ljudski odbor razpisal nado­mestne volitve za novega od­bornika. Volitve bodo v nede­

l o 14. oktobra 1956.

p o s p e š e v a n j e ž iv inoreje bo vpli­valo p o v e č a n j e Števila redovfti-ške ž iv ine , molzna kontrola, or-gp.nzirana prodaja mleka, zat-ranje ž ivalskih kužnih bolezn, ter licencirnie in nabava ple­menske ž vine, posebno svinj 'n merjascev. Predvidene so razsta­ve praš ičev v Šent jerneju , Skocjanu in v Kostanjevici.

Stanje sadjarstva se je po voj­ni znatno izboljšalo zarad uspe­šnega delovanja sadjarak ;h od­sekov splošnih kmetijskih za­drug. Redno j« čiačeno ž« pri-bl ino 80 odstotkov sadnega drevja. Poleg zimskega Škroplje­nja bo treba uvesti tudi letna škropljenja. Sadjarski odsek: K I bodo moral; zainteresirati sadjarje za redno gojitev sadne­ga drevja in za obnovo sadov­njakov. Kmet :jsko gospodarstvo

bodo prispevale del sredstev tu­di kmetijske zadruge.

Vse vrate kmetijskih pridel­kov potrebujejo občani pred­vsem za domačo uporabo. V v e č ­ji meri bo treba njivske površi ­ne zasejati s krmilnimi rastlina­mi, ki so potrebne za razvoj ži­vinoreje — glavnega vira dohod­kov o b č n e . Za izboljšanje kme­tijske proizvodnje bodo K Z skr­bele za dobra semena in umetna gnojila. Podpreti je treba za<č:t-ne ukrepe za zatiranje rastlin-sk h škodl j ivcev , posebno kolo­radskega hrošča. Kmetijske za­druge bodo preskrbele potrebne škropilnice in vodile celotno or­ganizacijo za zaščito rasti n.

Stanje v inogradniš tva j« kri­tično, ker so vinograd,; zelo iz­rabljeni, poleg tega pa je v njih pribl ižno 40 odstotkov hibridnih

Obrt Je v občini doka) dobro razvita, predvsem mizarska, ko­vaška, čev l jarska , k l jučavničar­ska, krojaška, š ivi ljska, lončar­ska, opekarska m mlinarska. Čuti pa se potreba po sodarski, kolarski in kleparskj obrt;.

Mizarsko podjetje »Podgorje« s s e d e ž e m v Šent jerneju n so-darski.m obratom v Skocjanu bo po planu za leto 1956 zvišalo družbeni proizvod in narodni dohodek za približno 20 odstot­kov. Vsled nizkih naroči l in prenatrpanostj mizarskih izdel­kov, bo moralo preusmeriti pro­izvodnjo na druge proizvode. Industrija obutve Novo mesto ima na območju na*e občine dva obrata; v Šentjerneju in Skocjanu. Ker Je v občinj pre­cej »ilegalne« obrti, bo treba pristop'ti k urejevanju tega vprašanja .

Komunalnih podjetij nimamo, razen obrtne delavnice »Pekari-

Pofled na gasilsko povorko v Novem mestu ob proslavi 80-letnlce,

Se o električnih števcih Nedavno tega je dopisnik iz

Buhorja načel v Dolenjskem l i ­stu zelo važno vprašanje , o ka­terem veliko razpravljajo na te­renu to js obvezna nabava e lektr ičn ih Števcev.

Stvar ni tako preprosta, kajti š t evec »tane 7.500 din, kar js zlasti za manjšega kmeta izda­tek, k; ga težko zmore ali pa sploh ne. Pravilno je, da ima vsak potrošnik elektrike itevec, toda tak izdatek se malemu od­jemalcu, ki nima nobenega stro­ja, ne bo kmalu povrnil. Dejan­sko ta izdatek občutno podraži elektrifikacijo domači je m nebo malo primerov, ko bo zaradi Števca Spet zasvetila petrolejka, č e bodo odlok o obvezni nabavi š t e v c e v za vsa pot iošn ike ure­snič i l i ln tistim, k ; s! ga do do­ločenega časa ne bodo priskrbe­li , odklopili tok.

Res pa Je tudi, da ta odlok najbolj prizadene oddaljene hribovske vasi in potrolnike. V letih po vojni se Je elektrifi­ciralo skoraj izključno z druž­benimi sredstvi. Mnogi so že ta­krat dobili tudi š tevce , katers jim ni bilo treba posebej pla­čati- Iz tehničnih oz!rov je po­trebno najprej elektrificirati dolino ln sele potem hribovite predele. Vsak ve, da so prebi­valci v dolini bolj premožni k->t prebivalci oddaljenih hribovskih vasi, kjer je rudi za zaslužek teze. Tako spet vidimo, da je fcmanjšanje družben* pomoči pri

V TEM TEDNU NABIRAMO:

C v a t Jesenske rese 100 di­narjev, rmana 60 dinarjev, rde­če deteljice 100 dinarjev.

L i s t volčje češnje (belado-na) 150 dinarjev, maline 40 dl-narjsv, borovnice 100 dinarjev, melise 150 dinarjev, šmarnice 100 dinarjev, ozkolistnega trpotca 80 dinarjev, p e k o č e kopriv* 40 dinarjev, v inogradniškega lapu­ha 60 dinarjev, oreha 40 dinar­jev.

R a s t l i n o ienlklja 140 di­narjev, rmana 36 dinarjev, ma­terin« duš ice 36 dinarlev, gla-diiinika 40 dinarjev, zlate rozge 80 dinarjev.

K o r e n i n e malega divjega janeža 300 dinarjev, velikpga d ;v'ega Janeta 220 dinarjev, g ladeža 65 dinarjev, bodeče ne-ž e (kompava) 100 dinarjev, srČnp m o č i 200 dinarjev, baldrijana 260 dinarjev, vo tč le češnje (belado-na) 120 dinarjev.

P l o d o v i Jerebik* 80 dinar­jev.

O p o « o r l i 0 1 Sporočamo, da je ustavljen odkup s ledeč ih tt-Hlč: Cvet bele detelj tel, lis« b»"eze r-h'de. rastlina ptičjega dresna (moravka) urhovke, ko-pitnika, tavžentrože . slaka, Jo-ternika, breskove dresnj.

Korenino arnike, male norice, Plod (hm)nt, ?.e nabrana zplišča oddnjte takoj v vašo zadrugo.

VffUM |n mali d 1 v J l lan** cve­tela b * V korenine dSMn po kozlu. Pri r.abiranjij pazite, d« ne boste nabirali napačnih ko­renin.

elektrifikaciji In nnbavi š tevcev najbolj prizadelo revnejše vasi in domačije . Če bi k temu do­dal- Se pol i t ično oceno, bi lahko r e k l i , da so s tem najbolj pri­zadete partizanske vasi ifl po­dročja.

Vsekakor bi bilo potrebno to zadevo reševati drugače, Ne kaže, da bi z nabavo š tevcev obremeni l i vse potrošnike ena­ko: tistega, k i ima e l e k t r i č n e stroje i n naprave, i n bajtarja, k i Ima e lek t r iko samo za raz­svetl javo i n morda š e za l i k a ­nje. P r a v tako nt p rav i lno , da so eni dobili Itevce zastonj, drugi pa J ih morajo drago pla­ča t i . Morda b i bilo najbolj pri­merno, da b i vse b r e z p l a č r o do­deljene š t e v c e in novo nabav­ljene za do ločeno področje dali v en račun in naj bi sorazmer­no odjemu toka plrčali pr ispe­vek ža nabavo novih tudi tisti, k i &o Jih dobili brezplačno, knt t is t i , k i j i h dobijo na novo. To bi na j l aže izvedlo podjetje, ka­terega last so prej dodeljeni š tevc i . Upamo, da se bo O tej zadevi Se kdo oglasil.

Šent jernej ima zasejanih 18 ha mat ičnjakov , k,L bodo služili za vzgojo cepičev . Predvideno je tudi 2 ha za drevesnico. K Iz­bol jšanju sadjarstva bo pripo­mogla ustanovitev obrata »De­stilacija a lkoholn ih pijač« iz &lira«J v Šent jerneju , kj bo pre­ko K Z kupovala vse vrste sadja in ga predelovala. V ta namen

Spet nesreča z razstrelivom Kaže, da vse Številne nesreče

z razstrelivom ne Pomagajo, da bi se s t a r š i bolj zanimali, s č ! m se ukvarjajo otroci . Ce bi star­ši dovolj strogo zabičali otro­kom, da puste stvari, kj ne spa­dajo v njihove roke, pri miru, alj Pa da jih vsaj obvestijo o taki najdbi.

12-letni Ivan Predov ič in 10-letna A n t o n Stubler in Ivan K o l a r iz Jugorja pri M e t l i k i 80 nekje na š l i »tar.i vž igalnik (ds-tomvtor). Kaj bi drugega pač napravili, kot da ao s kammm tolkli po njem. dokler ni eksplo­diral. Pri tem so bili vsi trije ranjeni.

Strela je ubila otroka Med nevihto 15. avgusta je

strela udarila v vasi Ptevoje pn Hinjah v skupino otrok, ki so se igral; okoli kozolca. Pri tem je na mestu ubila 14—letnega Te-kavčevega sina. dva ostala otro­ka pa Je omamila.

trt. Potrebna Je rajonzacija in obnovitev vinogradov. V ta na­men je v okrajnem merilu zasa­jenih 11 ha mat ičnjakov z ame­riškimi trsnim' podlagami ter 13 ha mat ičn ih vinogradov za trsmi-tarsko proizvodnjo cepljenk.

Kmetvske zadruge so do!;>ne opravljati kmetijsko pospeševa l ­no Službo: z organiziranim od­kupom nuditi kmetovalcem m o ž ­nost vnovčenJa kmetijskih p r -delkov ter nudit; sredstva za proizvodnjo kot so: kmetijski stroji in orrvi*?, umetna gnoJ:la, semena, zMčitna sredstvi itd. Kmetijske zadruge so dolžne skrbeti tudi za kulturno in stro­kovno izobrazbo kmetovalcev.

Okrajna zadružna zveza bo ••zvedla rajonizacijo vinogradni­štva in sadjarstva. V ta namen bodo K Z prispevale okrog 500.000 dilnarjev v obljki dotacij in po­sojil. Sredstva za pospeševanje kmetijstva so predvidena tud, jz k[ bo znašal v letu 1956 preko 5 okrajnega kmetijskega sklada milijonov dinarjev.

Na območju občine posluje 11 trgovin in 17 gositnskih obratov. To gostinsko in trgovsko omrež ­je zadošča za potrebe prebival­stva. V goslinsk :h obratih je po­trebna kulturna in higrtenika ured'itev lokalov ter skrb za to­čenje kvalitetnih pijač. Naloga K ? pa je p skrbeti za celo+ro oskrbo prebivalstva ter za od­kup vseh kmetijskih pridelkov.

ja« Šent jernej in obrata »Peka-rija« v Skocjanu.

Za oskrbo osmih vasi z dobro pitno vodo sta v gradnji vo­dovod v Skocjanu in Mihovem. Ker občjna nima potrebnih de-narn'h sredstev, z gradnjo v le­tošnjem letu ne bo mogla na­daljevati, razen če bo k temu prispeval okraj.

V zadnjih letih je bilo na po­dročju šent jernejske občine elektrificiranih več vasi, kljub temu pa še danes nekatere vas| n i m n i n elektrike. Ce- se bodo preb iva lc i zavzel i za etektr'fjkg-cijo svoJ:h vasi, bo tudi obč[na dala svoj prispevek.

Za ureditev občinsk|h cest IV. reda in za gradnjo ter popravi­lo objektov na teh cestah, bo znatno pripomogel občinski cest-n sklad, kj bo znašal pribl ižno 960.000 dinarjev.

V letu 1956 bo O b L O Šent jer ­nej razpolagal s skupnmi sred­stvi za finansiranje proračun­skih izdatkov v višini 33.220.000 dinarjev. N a podlag; tega je b i sprejet proračun občine za le'o 1956, po katerem pripada 7a pro­sveto in kulturo 15.461.000 dinar­jev, za socialno snkbslvo 3,390.000 dinarjev, za zdravstveno zaščito 4.500.000 dnarjev, za državno upravo 7,960 tisoč dinarjev, za dotao:.je 1.050 t isoč dinarjev, za obveze In garancije 500 t|soČ rt-narjev In za rezervo 369 tisoč dinarjev. v.

ZAHODNONEMŠKA O B Z N A N A Te dni je znani Jugoslovanski karikaturist Diumhur narisal

karikaturo z znači ln im naslovom »Na Zahodu nič n o v e g a « . . « Na sliki vidimo starčka, ki prebdra časopis ln v l eče cedro, medtem ko njegova žena plete. Pa pravi s tarček: »Prepoved Komunis t i čne partije! Mar je ta Hitler čisto znorel!« Na kole­darju piše avgust 1956 . . .

In res, kakor da se ni v več kot \dveh desetletjih na svetu nič spremenilo. Pred 23 leti je Hitler pognal svoje SA oddelke v napad na sedeže Komuni s t i čne partije* Nemči je , r javosrajčniki so razbijali mize in pisavne stroje in š i p e in še marsikaj. Pre­tepali so komuniste in muoge pretepli d* smrti.

Kaj Je temu sledilo, vemo. Narodi še zdaj pomnijo Dachau in Auschwitz in mnoga clrufra taborišča amrti, ž ivo jim je v spominu druga svetovna vojna, senca kljukastega križa nad vso Evropo. Rane se še niso docela zacelile in sledovi esesovskih škornjev še niso povsod zanrisa-oi.

Zdaj pa, enajst let po koncu druge svetovne vojne, se jo konec minulega tedna zgodila v bistvu ista stvar* Zahodnonem-ško ustavno sodišče je prepovedaip dejavnost jKomunlst ično partije Nemčije . Policijski oddelki, K ' so samo čV-kali, da bo predsednik sodišča prebral razsodbo do konca, so nemudoma zasedli sedeže K P , zaplenili imovino, zasVgli razne Oiokumente (kolikor jih Je bilo moč dobiti), napravili preiskave po »domovih komunistov, aretirali precej č lanov partije jn vse to trajV' dalje. Komunis t i čne poslance so izključili iz pokrajinskih parlamentov, komunis t i čne občinske svetnike iz krajevnih organov oblasti — čeprav 90 bili pravilno izvoljeni na rednih volitvah - . .

Kakor vidimo, lahko na zunaj opazimo razliko med letom 1933 in letom 1956. Zdaj se močno trudijo, da bi termi ukrepu dali kolikor mogoče večj i Videz zakonitosti, ustavnosti. Policija dela bolj v rokavicah, izgredov kakor leta 1933 ni.

Toda č lovek si vendarle ne more kaj, da ne bi tega dogodka-' primerjal s dogodki ob Hitlerjevem prihodu na krmilo. Se slasti zato, ker je zdaj Zahodna Nemči ja poleg Španije edina evropska država, v kateri so partijo postavili Izven zakona, kakor pred vojno z Obznano K P Jugoslavije.

Isven zakona so postavili stranko delavskega razreda. Ne# niso prepovedali kake stranke aH organizacije, v kateri imajev bitlerjevci glavno besedo in preko katere še dandanašnji propa­girajo nacis t ične ideje.

Prepovedali so delavsko stranko. Kdo je to storil? T a ukreni Je zahtevala od sodišča (v katerem sedijo več ide l bivši vladni visoki uradniki) Adenauerjeva vlada, kakopak ob glasni in tihi podpori in odobravanju reakcionarnih krogov in, kar je najbolj šal ost no, ob tihi privolitvi opozicijskih strank.

Tako se je vodilna opozicijska sila, socialnodemokratska stranka, postavila na, milo rečeno, kaj čudno stal išče: sklepu sodišča po pravni plati ni kaj oporekati, toda prepoved K P ja bila »neumestna«, ker da K P ni predstavljala nobene pomembne pol i t ične sile . . .

In vtem, ko policija in oblasti sploh preganjajo komuniste po vsej Zahodni Nemčij i , so politiki vladnih in opozicijskih strank lepo na počitnicah po raznih letovišč ih in zdravi l i šč ih ter molče kot grob o tem napadu na demokraci j« . . . Tako je predsednik socialnodemokratske stranke Oilenhaue^, ki je na počitnicah v Celovcu, odklonil novinarjem sleherni izjavo o prepovedi K P Nemčije , češ da politiki povsod na svetu, kadar so na oddihu, nimajo navade dajati pol it ičnih Izjav in zato tudi on noče biti izjema! Strankini voditelji so samo m>ročil! nižj im funkcionarjem, naj dajo bledikave zjave, ki niso ne> krop ne voda.

S to prepovedjo je vlada kanclerja Adenauenia dobila pooblastila, da lahko prepove sleherno stranko in organizacij), ki ji ni pogodu, s pretvezo, da je komunist ična. Posledice si lahko predstavljamo . . .

Ta ukrep zahodnonemške vlade razumljivo ni prispeval lc povečanju njenega ugleda med dobro mis leč imi ljudmi po svetu, zadal je tudi udarec prizadevanjem za miroljubno združi tev Nemči je ter opogumil tiste polit ične sile v Zahodni Nemčij i , ki so doš ive le pred enajstimi leti poraz, ki pa spet dvigalo glave.

Toda ljudje so se v teh dobrih dvajsetih letih po Hitlerje­vem prihodu na krmilo marsičesa naučili . Predvsem so se naučil i razlikovati lažne pridigarje svobode od pravih borcev za resnično svobodne odnose med ljudmi. In k temu spoznanju je v teh dveh desetletjih hudih preizkušenj odloči lno prispeval boj delavftkeaa l • •••£.>• ki so mu r,daj reakcionarni krogi cađađi udarec, ki ga pa nikakor niso porazili.

0 Londonska konferenca o Suesu se bliža koncu. — Č e ­prav so Jo sklicali na ssmovo-

I ljen način in dasiravno na njej j ne sodelujejo vse zainteresira-I ne države , predvfem ne naj-! bolj prizadeta — Egipt, pomeni j konferenca zlasti napredek v i tem smislu, da se je rožljanje

z orožjem umaknilo dlplomat-, skim pogajanjem.

4 | V našo državo Je prispel na obisk vrhovni poveljnik bur­manske vojske general Ne ^Vin.

: Nekaj dni se je mudil v Beo-j gradu, kjer so ga sprejeli viso­

ki vojaški voditelji, nato pa Je I obiskal še nekatera druga me-! sta.

# Gibanje za priključitev C i ­pra h Grčiji — E O K A — je pre­kinilo oboroženi boj, da bi kon-

I čali prelivanje krvi in omogo-

Kaj nam bodo povedali na kmetijskem posestvu pod Trško goro Dvoje zidanih ln betonskih

hlevov s polno jamo gnojnice, kii Jo Je treba > izčrpata in •peljati na njive, ln ozko, visoko zgradbo s pasarno, v katero prideš po strmih lesenih stopni­cah — vso to imenujejo uprav« nri sedež Kmet i j skega posestva

O Z Z T r s k a gora. Z visokim de­belim zidom ograjeno dvorišče bivšega gradu na vznožju Tr*k% gor« je polno zdrobljenega ka­menja. Čeprav ga ceatarJ4 ver­jetno marljivo razvažajo na vss strani, mu še dolgo ne bodo kog. Bežen pogled na ooustosena

Idil ična i it.,i , «1 . So vrtino privaoija »trviini- obiskovalci- s svojo neurejeno naravna lepoto. Nekoč pa bodo vinogradi zrav­nali vrste, breskve In jablane se bodo vzpele pod nebo; Trika gora ne bo v*č le paia za oči, ampak nam bo nudila tudi polna prgišča najbol jšega grosdja, breskev. Jabolk, vtega, kar si src«

rado žel i na dežel i .

zgradbe in valovito grajsko dvorišče s kupi rušev in in z razdivjano rastjo osata zapušča občutek neurejenosti in malo­marnosti sedanjih lastnikov kmet jskega posestva, a resnica je čisto drugačna . In o tej č i ­sto drugačni resnici bomo spre­govorili nekaj besed.

Ko č lovek občuduje z vznož ­ja Trške gore okolico, se skoraj nehote začudi skrbni urejenor.t sadnih in trtnrth nasadov :n »krbni obdelavi zemlje. Navse­zadnje niti nI pomembno, kam naj najprej splava pogled, alt na tri hektarje in 25 arov ve­lik, skrbno negovan trtni mattč >-njak, alt na vrste mladega sad­nega drevja na terasah nad stavbami Kmetoijskega posest­va — vedno bo v nas utrdil prepr ičanje , da gospodarilo tu pridne roke. Morda pa bo to prepnicsnj« vfdramllo v nas tudi željo po razgovoru z ljudmi, ki žrivijo dn delajo pod Trško goro.

»Delajo že!« n « m Je povedal mladi upravnik posestva Franca Beg, »toda » v i J o pa net 2lviJo okrog po domovih, vsak zase, ker nimamo zanje n ikakršnih stanovanj. Zato ni uspeh pri delu tak, kakršen bi bil. č e bi imeld za naše ljudt primerno stano­vanje«.

Pogovarjamo se o zgodovini kmetiijskega posestva. Tr*kogor-ska kmetijska zadruga, ki je do leta 1953 upravljala z več ino zem­ljišča sedanjega posestva, je sla­bo . gospodarila.Clunl so vsaku leto vino sproti spili, zraven pa so zaračunaval i dnevnice za ob­delavo vinograda, 7.ita so sejali največkrat v nepognojeno zemllo !n predvsem resno skrbeti, da b: na č im lažji nač in č i m v e č is-taisnill ia posestva ln gozdov.

Čeprav so zemljo brezvestno izkoriščal i , so se razšli na »svo­je« z v e č kot poldrugim milijo­nom Izgube. »Uspešno« gospo­darjenje bivšiih trškogorskih za­družnikov se še danes pozna, saj bi hoteli nekateri kmetje za usluge Kmetijskemu posestvu poleg plači la še vrsto ugodnosti! »pod roko«, kakor so bili vajeni prej pod zadružnimi dnevi, ko v zadrugi niso vedeli, kaj j« osebna last 1n kaj last skupnosti. Toda danes je na Kmetijskem posestvu pod Trško goro čisto drug ve<ter. Naj lepše , da ga po­nazorijo same števi lk«.

Kmetijsko posestvo skrbi ta okoli 200 hektarjev zemlje. Da bomo znaili cemiti uspehe mlade­ga kolektiva, omenjamo, da za­posluje posestvo z upravnikom in knjigovodkiinjp 15 ljudi, med­tem ko Jih prihaja prav toliko pomagat ob sezonskih delih. To­da kljub temu so dosegli na tem posestvu tako pomembne uspehe«, da ne moremo brez besed mimo. Najprej fcivina: 50 glav goveje in 6 konj. Mnnjkajo le prostori, da Je nI več . Ali ianski hektar­ski donos krompirja: 18.000 kg, medtem ko je okrajno povpreč ­ja ha donosa 10.000 kg. Letos Jim Je obrodilo pšen co kar 2.200 kg na ha (Bnnj-ii; 10 »Italjaniko« s superfos'fatom In kalijevo soljo); to Je visok prid»lek pšenice nad okrajnim hektnrsklrn povpreč­jem. Košnla na dete l j tšč lh Jim Je dala tudi! 6 000 kg detelje na hektarju / e m l i i s č a Čeprav Ima­jo »krajno neprimerne 1n tesne prostore za govejo ž iv ino , so dosegli! 2360 lMrov povprečne molznosM In letoi pred kmeti t?, okolice poželi žita In pospravMi seno Prav tako ne bodo 1eto*n|' krompirjevi nasadi oko l i š" /m kmetom za primer malomarne­

ga obdelovanja, saj so da leč na­okrog naj lep ji.

»Seveda ne affepi te komandi­rati,« pravi upravnik.« Pr ; hudih delih moraš naprej sam, pa gre. Pri uspehih pa so n^m močno pomagali stroji.«

Med pogovorom smo si ogle-dovahl mlade sadne in trtne nasade. Skraj neopazno, toda vse Jasneje se ob pogledu na mlada debla in rastline vtiho-taplja v č loveka prepričanje , da jma na tr.škogorskem Kmetijskem posestvu v inogradniš tvo in s a d-jereja lepo bodočmost. Nekoč bo stekla nekaj sto metrov ob go­spodarskih poslopjih posestva avtostrada in bo posredovala kmetijskim ln vtnogradn'f kim pridelkom »iroka t r « š e a . Mla­de in dozorevajoče trte na 12 ha površ ine bodo dajale do 30,000 litrov letnega vinskega pridel­ka, ki ai bo zaradi plem*»ni«!h trt (žametna črnina, lask; riz. l:ng, kraljevina) lahko utrl pot na trž l iče . Seveda bo mor »hi Postaja za obnovo dolenjskega v inogradniš tva še vnaprej skr­beti za pravilno rast trškoRor-skih trtnih napadov, saj bo Kme­tijsko posestvo pod Trško goro 7. novo silnico (gradnin prevzel Pionir ), trsnico ; n mat i čnjakom, močna preizkusn-i ln proizvodna postaja za obnovo dolenjskega vinogradniš tva .

Ne samo to: Kmetijsko posest­vo Trška g 0 r a Je obljubilo, da bo z mehaniziranimi in modorn-ziiraniinil poljedelskimi deli vsak dan pr iv lačnejš i zgled vsem kmetom i/, b l ižnje okolice, kti se še oklepljejo ustaljenih ln pode-dovamih načinov kmečkega go­spodarenja in žanje jo ne/inatne uspehe v primeri 7. napori obde­lovanja, v primeri z uspeh napr-^nega gospodarjenja.

čili pogajanja z Veliko Brita­nijo. Britanska vlada pa se do­slej fte ni določno izrekla za ob­novo pogajanj, čeprav to za­hteva domala vsa britanska javnost.

0 Spričo velikih neredov v Alžiru vlada v velikem delu ta deže le pravo Izjemno stanje. Ko so francoski padalci v me­stu Bonu streljali na musliman­sko prebivalstvo, je bilo ubitih okrog 25 ljudi. Alžirski upoT-nlkl v zadnjem Času še m o č n e ­je napadajo francoske enote. Tako je neki francoski odde-« le k pred dnevi podel v zasedo. Od 50 ljudi se Jih je reši lo sa­mo pet.

0 V sosednjem Maroku ia prišlo do pol i t ične krize zaradi težav v gospodarstvu in upra­vi deže le . Tako je odstopilo šest ministrov, Članov vodilne stran­ke Istiklal.

Po drugi strani pa so se za­ostrili odnosi med Marokom 4a Francijo, ker slednja noča umakniti svojih čet iz te de­žele, ki Je nedavno postala ne­odvisna.

0 Na kongresu ameriške de­mokratske stranke v Chicagut Jt bil za strankinega kandidata na predsedniških volitvah v novembru izvoljen z veliko ve­Čino Adlai Stevenson, za pod­predsedniškega , kandidata pa senator Estes Kefauver.

£ V belgijskem rudniku Mar-clnellu žc nekaj dnt ni veft upanja, da bi našli ponesrečena rudarje še žive. Tako so od blizu 300 ponesrečenih reši l i samo šest l j u d i . . . Belgijski parlament bo imel o tej kata­strofi posebno debato.

12 let skrivač Mariborski »Večer« poroča ,

da se je javil oblastem Antori Nngrajšek iz Preske nad Litijo, Celih 12 let s« je »krival in se l« sedaj spoznal, da ja bolje, dal »e pokaže.

Nograjiak ja-ob začetku oku­pacije pobegnil v Ljubljano, kjer so ga pregovorili za vstop v belo gardo. Konec vojne ga j« zatekel v tej lzriajalsk* for­maciji. Strph pred lastnim ljud­stvom in upanje, da se bo pri nas kaj spremenilo, ga je po­gnalo v skr ivaš tvo in je gotovo v Sloveniji v tem ža los tnem laalnem izobčenju 1i družbe dosegel rekord. Pravijo, da ia tisti dan, ko se je »pet pokazal jx> dvanajstih letih »javnosti«, imel brado skoraj do tal. V do­mačem kraju si> ga seveda ža vsi pn/ubili iti menili, da is mrtev, nato je njegov povra'ek med ljudi pomenil pravo senza,-0 ->. Ko je opisal organom Tajništva za notranje zadeve svoje ž iv l jenje , so ga takojj Izpustili.

St. 84 (337) i B O C E N J S K I C I S T « Stran 3

Iz novomeške beležnice Uradi so ogledalo

U r a d i &o ogledalo n a š e g a jav-faega in p o l i t i č n e g a ž iv l jen ja . Tega bi se mora l i vsj zavedati .

, T i s t i , k i prihajajo vanje po o p r a v k i h , i n t is t i , k i v n j ih delajo. Z a l pa n i vedno tako. Nevl judnost , brezobzirnost i n skl icevanje na »vp l ivne p r i j a ­te l je« stalno pož iv l j a jo p i s a r n i ­š k o oz rač je .

K m e t bi rad dal s ina uč i t v obrtno šolo. »Ni v e č prostora, p a naj gre služit!« 1, so m u r e k l i nekje na okraju. »Služi t? Moj s i n bj rad b i l rAizar.« — »Ja? J a z b i tudi r ad i m e l avto, pa ga n imam!« - * K m e t je odše l . K a j 9i je misl i l o u radn iku , n i t e ž k o uganvti.

Neredko/se zgodi, da p r iha ja ­jo ljudje /v urad p i jan i , p r e k l i ­njajo, V /pijejo i n skoraj fizično o b r a č u n a v a j o z u s l u ž b e n e c S t r a n j e imajo navado i z s i l j e ­va t i ,da se sklicujejo o* svoje vp 'dvne pri jatel je, k i -»'vam bo­ri^ že pokaza l i , k^af je p r a v « , A l i pa t o ž a r i j o syvbje sosede, k i »so ime l i verjetno p r o t e k c i j o « ( ! ) T a k č lovek ne zas luži drugega, ko t da se/'ga postavi p red v r a ­t a Po d r u g i s t rani pa se zgodi, d a u s l u ž b e n c ; poš i l ja jo stranko iz O b L O na O L O , iz sobe v sobo v 'pa spet na O b L O , da do­bi jo ljudje nazadnje o b č u t e k , oa. nikjer n ič fte vedo. , Postarna, o d dela s k l j u č e n a rnamica je p r i š l a morda tam nekje iz zakotne hr ibovske v a -• : . P e š .

»Kaj b i radi?, — Danes n i •uradnih ur. P o d i t e drugič!« — T u d i tako jo,.'pogosto zavrnejo. ! A i i n i š l a / b i r o k r a c i j a v svoji vnemi le ,^nalo p r e d a l e č ? — In Se mars ika j takega je, k a r bi k,yzalo. promdaliti Jn popravi t i l n odpraviti-.

To <so malenkos t i — bo kdo dejal-'. Ali so res malenkost i? U r a / l i so ogledalo . . .

Bršljinske nezgode V B r š l j i n u je precej ob r tn i ­

k o v in podjetij , k i p r i Svojem d e l u uporabljajo stroje na elek­t r i č n i pogon. Skoraj p r i vsak i h i š i Pa imajo tudi rad i j sk i prejemnik. Z a n i m i v o pa je to,

' d a je p o s l u š a l c e m , razen v ve­č e r n i h urah, povsem onemogo­č e n o normalno pos lu šan j e r a ­dijskih oddaj, zaradi og lu šu jo ­č e g a h r e^čan j a i n piskanja v sp re jemnik ih . Potrebno bi bi lo , da oivr'tniki v Brš l j i nu ( in ustali / imetnik; e l e k t r i č n i h stro­jev **~ seveda), sami pregledajo ozemlj i tev i n . e l e k t r i č n o nape­l j a l o , a l i pa pok l i če jo l judi , k i

so za to odgovorni . Dobro b i bi lo , da se pr izadet i spomnijo na Uredbo, k i govori o teh s tvareh (blokiranje!) , i n store potrebne ukrepe, da se omogoči pos luša l cem radia normalen sprejem, obenem pa se prepre­či gospodarska škoda , k i lahko nastane zaradi okvar . Ma lomar ­nost n i b i la še n ikomur v ko­rist , i n v tem p r imeru gre ne­dvomno za v e l i k o malomarnost .

K o smo ravno pr i m a l o r r - f l nost i l — Avtobus , k i V J £ J I Z

mesta na postajo i n y ^ r š l j j n , bi se lahko r a v r ^ j t o č n o po voznem redu. ^ o s e b n o zjutraj b i m u ne \yi\0 t reba pušča t i l judi ( p r e ' ^ j s e j i h vozi v me­sto v s^izbo) na cedi lu , kot se je to^zgodi lo v ponedeljek, dne 12„ avgusta, ko sploh n i p r i v o ­l i l v Brš l j i n .

Kino hreščanje Ze dolgo ča sa se ljudje v N o ­

vem mestu sp rašu je jo , kdaj si bodo v k i n u ' » K r k a « nabavi l i poš t eno aparaturo in zvočnik , da bo f i lmska predstava res už i t ek , 'ne pa povod za slabo voljo in negodovanje. Vse sku­paj postaja že anekdota, če po­mis l imo , da v d rug ih mest ih

Po Kočevskem in Suhi Nova spominska plošča Pre teklo nedeljo so na H r i b u

p r i K o p r i v n i k u b l i zu meje med k o č e v s k i m in n o v o m e š k i m okra jem o d k r i l i spominsko p lo ­ščo na kraju, kjer so en oče J u -ri^nega bataljona X V I I . d iv iz i j e N O V J in enote V I I I . S N O B dne 14. novembra 1944 un ič i l e p r v i Rupn ikov bataljon. Spominsko ploščo je o d k r i l nekdanj i k o ­mandant te brigade, narodni heroj Jože Ožbol t , sedaj ak t iv ­n i po lkovn ik J L A . Odkr i t j a se je ude lež i lo mnogo nekdanj ih borcev, k i so tu sodeloval ; v borbah, i n mnogo osta l ih p re ­bivalcev .

Prižgali so žarrJce T u d i na Robu je zasvetila

e lek t r ika . E l e k t r i č n a luč je za ta kraj v e l i k a pr idobi tev . Zdaj bodo na Robu lahko us tanovi l i lesno predelovalni obrat na p ros io ' u , kjer je stala n e k o č žaga . V o k o l i c i Roba rastejo prostrani gozdovi, v teh k r a j i h pa živi tudi mnogo suhorcbar -sk ih rezbarjev, zato je cbrs'. za predelavo lesa v Robu tol iko bolj potreben. Stroje imajo že

mommi DOGODKI Pred nogometnim turnirjem v Kočevju

DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC

ELAN" (N. m.) : GARNIZON (Brš­ljin) l i l (l:0>

V. okviru priprav za nogometni turnir v Kočevju (25. in 26. av­gusta) so JUlanovci v Novem me­stu odigrali prijateljsko tekmo z enaj»tor*čo Garnizona Bršljin. V prvem ^polčasu, ko še niso bili utrujeni, so bili Elanovci bolj« in so povedll svoje moštvo v vod­stvo-'s Hrovatovim golom. V dru-

25. in 2«. avgusta bo v Črnom­lju četveroboj najboljših dolenj­skih ekip za moštveno šahovsko prvtnstVO Dolenjske. Nastopila bodo moštva iz Kočevja, Črnom­lja, Trebnjega ln Novega mesta. Prvenstvo bodo branili šahisti Novega mest«. Prvak Dolenjske

K e g l j a n j e Kegljaška podzveza za DolenJ-

ako je na pobudo vseh kegljačev ln kegllačic razpisala nagradno tcagljalRo tekmovanje. Za to tek­movanje le veliko zanimanja, saj so razpisane lene nagrade; radio­aparat, meško kolo, 3 m blaga za moško obleko, ženska ročna ura, blago za krilo, drva in še mnogo drugih nagrad.

Tekmovanie je V polnem raz­mahu. Doslej Je bilo podrtih v petih lučajih največ 27 kegljev.

Nagradno tekmovanie Je na kegljl*čii pri Lampretu na Bregu vsak dan od 14. do 25. ure. Ob nedeljah pa od 8. ure zjutraj dO 23. ure zvečer. *

Pravico do tekmovanla Imajo vsi člani kegljaške podiveze za Dolenjsko, kakor tudi vsi Hubi-tcl.1l kogljaškega Sporta. Keglja­nje se razvija v prostem slogu po t> lučajev na čiščenje. B. M.

L j u d s k a revoluci ja ln osvo­boditev nista zarezali g lobokih brazd samo v n a š e gospodarsko, socialno in po l i t i čno ž iv l j en je , m a r v e č sta sprost i l i tudi duhov­nu ustvarjalnost delovnega č lo ­veka , k i jo je dotlej na vseh k o n t i h ln k ra j ih duš i l s tar i , okosteneli d r u ž b e n i red. T o se Je najbolj pokazalo v š t ev i l n ih i g ra l sk ih d r u ž i n a h , pevskih zbo­r i h , rev i jah jn l is t ih , k i so se po j av i l i po osvoboditvi kakor gobe po dejšju. Vsa ta s p r o š č e ­nost na n a j r a z i č n c j š i h področ j ih javnega ž iv l jen ja pa je kajpa­da nujno morala vp l iva t i tudi na n a š jez ik ; nastala je cela kepa novih besedi in besi-dtvh ive,z, včas ih lepih ln potrebnih. yČajjfe nepotrebnih in spač.-nih, narejenih brez pravega preni l -» leka po tujem kopi tu , k i se duhu n a š e g a jez ika ne pri lega. Toda kakor je novi Čas nam vsem poleg pravic prinesel tudi do lžnos t i , tako nam je s p r o š č e ­no ku l turno ž iv l j en je na lož i lo

gem polčasu so prevladovali vo­jaki, ki so rezultat izenačili, ven­dar zmage niso mogli doseči. Tekma s« je končala neodločeno 1:1 (l;0).

Novomeščanom se je poznalo, da so še v slabi kondiciji. Naj­boljši so bili vratar Turk. cen-terhalf Medic in napadalec Hro-vat.

Tekmo so igrali na slabem igri­šču Garnizona v Bršlinu.

bo sodeloval v nadaljnjih tekmo­vanjih za moštveno prvenstvo Slovenije.

Kožarjeva — prvakinja LRS v atletskem troboju Na atletskem prvenstvu v tro­

boju za mladinke, ki Je bilo v Mariboru, je Kožarjeva iz Novega mesta dosegla prvo mesto in tako postala republiška prvakinja. — Zmagala Je v vseh panogah. V višino je skočila 140 cm, kroglo ja vrgla 11.4R m daleč, l<)0 m pa je pretekla v času 14,3. Ob moč­nejši konkurenci, bi gotovo do­segla še boljše rezultate. Skupno Je zbrala 2006 točk.

Mlajši mladinec Zurc, prav tako iz Novega mesta, je v troboju dosegel četrto mesto. Najboljši je bil v teku na ioo m, kjer je z rezultatom 11,9 dosegel prvo mesto. V višino je skočil 159 cm, nekoliko slabši pa Je bil v metu krogle, katero Je vrgel le 9,45 metrov daleč.

Atleti TVD Partizana se Se pri­pravljajo za razna prvenstva v septembru. Redni treningi so vsak ponedeljek, sredo ln petek od 17. ure dalje. Posebno vabimo va­jensko In ostalo mladino, da se v člmvečlem številu vključi v vrste naftih atletov. j o

tudi več jo skrb " obl iko in razvoj našega kn j i žnega jezika-Jez ik n a m r e č ni i s eden izmed v idne j š i h znakov narodnosti, ampak tudi u č i n k o v i t o sredstvo za ku l tu rn i napredek ljudstva. Zato je do lžnos t nas vseh, da v novi d r u ž b i Se s posebno l j u ­beznijo ter s č u t o m odgovorno, s l i negujemo jezik in ga raz­vi jamo.

Na žalos t pa moramo le pre­v e č k r a t ugotavljat i , da so go­vo rn ik i , šo ln ik i , č l a n k a r j i in ceio pokl icn i pisatelj i n« zave­dajo dovolj do lžnos t i do doma­čega jez ika . Neka te r i mis l i jo , da je dovol j , če so r azuml j iv i , vse d ruž i l , to j * č i s tos t Jezika, lepota izraza, pa da j« popol­noma odveč , Oton Z u p a n č i č , ve l ik i pesnik ter mojster jeziku, je sodil d r u g a č e , saj je zapisal n^kje teje ostre besede; »Redki So IttM, k; menijo, da se last­nega jez ika ni treba uči t i . T a k o miš l j en j e Je znamenj* nekake topeglavosti , k i Je puhel sad

mlsl j jo že na WUd-screen i n cinemaseop, v Novem mestu pa n imamo ni t i p o š t e n e g a zvočn i ­ka. P a še to: menda je že Bfcja nilo nekaj let, da se ne J j f j im-ski trak vsaj enkrat pre t rga l . R.

Tednik »Ogledalo« , Pre j š r^ j j t G den so v kino N o -

y° -neš to ( D L P ) vr te l i kot pred­rtim nek i tednik v h r v a š č i n i z naslovom »Ogledalo«. C e l i h 15 minut so se vrst i le na platnu s l ike neverjetne p r i m i t j v š č i n e in neumnosti brez vsakega smi ­sla i n vsebine. Fant nosi po u l i c i ve l iko ogledalo. V njem se v id i jo obrazi in hiše, mimo kater ih gre. Nato ga obš top i jo otroci in se gledajo ter spaku­jejo pred ogledalom. Potem na­govarjajo fanta, naj razbjje ogledalo, kar pa noče storit:, k o n č n o pa ga v r že po stopni­cah. Ne vemo, ali So snemalci tega f i lma ime l i namen posneti dokumentarni , a l i ume tn i šk i f i lm, aH posneti dnevni dogo­dek na u l i c i , dosegli niso prav n ičesa r , pač pa zg ražan je pr i gledalcih.

A H ni škoda denarja za take neumnosti? Tudi uprava k i n a bi morala p o s v e č a t i več pažn j e

in upajo, da bodo začel i k m a l u delati .

Loškopotoški vodovod Po predvidenih n a č r t i h oodo

dela p r i gradnji vodovoda v L o š k e m poteku k o n č s n a p r i ­hodnje leto. N o v i vodovod bo dajs l zdravo pitno vodo še s t im Ic-ftkopctoškim vasem. P r e b i v a l ­ci bedo pomagali p r i gradnji z lesom, s pros .ovol jn im delom i n 7. gradbenim mater ia lom, preje­l i pa bedo tudi nekaj pomoč i .

EO-letnica športnega društva

V R i b n i c i se pr ipravl ja jo na ekra jn ; ziet d r u š t e v Par t izana, k i bd v nedeljo 9. septembra. Dola pr i urejanju in gradnji stadiona potekajo kar ž ivo. T u ­di drugje se pozna paazinično vzduš j e i n vnema prebivals tva , da bi č im lepše p ros lav i l i 9. september, k i bo h k r a t i tudi petdesetletnica delovanja do­m a č e g a š p o r t n e g a d r u M v * .

Lepi uspehi V pr ipravah na polletni o b č ­

n i zbor so z a d r u ž n i k i iz Hin j v Suh i k r a j i n i pregledal i svoje de'o- Preje niso na rtem pod­r o č j u vod i l i r o d o v n i š k e g a se­znama za ž iv ino, toda, ko so ga sedaj uvedl i , je več j e zan ima­nje za ž iv ino re jo med ž iv ino­re jc i , saj daje suhokra j insk im kmetom lep dob iček . Gozdn ih s a d e ž e v in zelišč je k u p i l a K Z

K o t vsi v inog radn ik i je b i l tudi ž u p n i upravi te l j dr . V i n -cenc B e v k v S e m i č u dolžan p r i j a v i t i pr ide lek v ina zaradi p lač i l a prometnega davka . T e ž ­k o je ver jet i , da je ž u p n i k tako slab r a č u n a r in v inogradnik , da no bi vedel , k o l i k o je p r ide la l i n k c l i k o d r ž o sodi. Bo l j ve r ­jetno je, da je namerno p r i j a v i l skoraj 400 Uit rov v i n a manj kot ga je p r ide la l i , n a tem hotel o škodova t i skupnost za nad 5.700 d i n prometnega davka . Davčn i organ; o b č i n s k e g a l j u d ­skega odbora, k i niso ve r j e l i , da je imel ž u p n i k tako slab p r ide ­lek, so nap rav i l i konbrolo v njegevi k l e t i i n ugotovi l i , da je

N a naie u r e d n i š t v o smo pre­je l i dopis s podpisom T. ch . Pisec se p r i t ožu j e , da je 11. av­gusta Pel ja l skozj Kostanjevico poln avtobus potnikov, zato ni mogel sprejeti vseh Čakajočih na avtobusni postaji, p a č pa je sprevodnik namign i l nekate-l m suojini znancem in pr i ja te­l jem, k i so se nato z r i n i l i v avtobus mimo vrste. Pr j vsem tem se je č a k a j o č i m potnikom še posmehoval .

T u d i Š e n t j e r n e j a so nam sporočali , da je avtobusni gpre-

d u š e v n e lenobe in pl i tke č u ­stvenosti, lastnosti , k i za vse-občnos t niso kdo ve kako za­že lene a l i ko r i s tne .«

Z a n i m v o pa je, da Z u p a n č i č prav n ič n i b i l v skrbeh za jezik delavca in kmeta, pač pa inteligence. N a š e r a z u m n i š t v o »preveč brede po tuj ih vodah in zanaša v d o m a č o govorico n« la tuje Izraze, t e m v e č tudi tujega duha. Z neprestanimi ne­varnostmi s« ima otepat,,; n a š č a s n i k a r , k i je p r e č e s t o odvisen od neslovenskih in neslovanskih i z v i r n i k o v ; a k 0 ni j ez ikovno čvrst© podkovan, se kma lu i z -bosi in ne presaja več mis l i ln duha, m a r v e č preklada be­sede kakor polena .«

Toda k r i v i c o bi dela l i č a s n i ­karjem, urednikom listov ln n j ihovim korektor jem, B« bi v a l i l i vso k r i v d o nanje; ne, vel ik de lež Imajo pr i tem go­tovo* tudi govorn ik i , uradni Je­zik m — kakor •* nemara H l H č u d n o ! — šola. Leto za let..m Imam pr i l ožnos t poslušat,] d i l a ­ke in njihove profesorje, kako govore p r i z a k l j u č n i h i zp i t ih .

izbirj t e ^ J k o v , saj imamo do-m a £ r f T "ze prav lepo izbi ro i n Vodi zelo dobrih. S tak imi te­dn ik i zman j šu j e zanimanje ob i ­skovalca za k ina predstave sploh.

Kruh je — kruha nI To se dogodi v Novem mestu.

V pekar i j i delajo noč in dan, da n a p e č e j o dovolj k ruha za vse mesto in še okol ico , vendar se dogodi, da v v e č e r n i h urah os t aneš brez kruha . To pa ne po k r i v d i pekov, p a č pa proda­jalcev, odnosno prodajaln.

Po 18. u r i Prodajajo k ruh v s lašč ičarn i na G lavnem trgu. Neredkokdaj pa se zgodi, da kruha v s l a šč iča rn i zmanjka. V takem pr imeru b i mora l i us luž­benci stopiti ponj preko ceste v Pekarno. Toda to je zanje, kot kaže , p r e v e č . Lažje je r eč ; s t ranki : » K r u h a ni več!«

A l i bi se dalo morda kako uredit i , da bi imela s l a šč iča rna k ruh v prodaji , dokler je od­prta? A l i je tak napor, stopiti čez cesto in prinest i k ruh ter us t reč i po t ro šn ikom, zaradi ka­ter ih so us lužbenc i v s l a šč iča r ­n i i n ne obratno?

• • ©

v Hin jah letos za več mi l i jonov. Imela pa je t e žave s prevozi , zato So k u p i l i tudi tovorni av­tomobil . Vodstvo zadruge se resno trudi za napredek ž iv ino­reje in poljedelstva, toda zara­di zaostalosti posameznih l judi še vedno ne doseže tistega uspeha, k i ga žejii.

Maline K l j u b vsem le tošn j im v r e ­

menskim nep r i l i kam so maline in ostali gozdni sadež i v gozdo­v i h k o č e v s k e g a Roga , d :b ro ob­r o d i l i . M a l i n e l so p r i k l i c a l e mnogo nabiralcev', k i j i h še te dn i nabora j o. Ce je nttoiralec priden, lahko z a d u ž i tudi v e č kot 1000 d in na dan. Ma! : : i e odkupujejo kme-tijvke zadruge: Kočev je , D o l . Topl ice , Pol jane, Novo mas to in še druge.

IZ DRAG0MLJE VASI V noči od 12. na 13. avgusta

so divj j p r a š i č i na nj ivah ob robu vasi povzroč i l i p r ece j šn jo škodo . Posestnik Jože Skof je b i l najbolj o š k o d o v a n . Iz sle­dov je bi lo razvidno, da j i h je b?.lo precej — kp.kih 10 — k i so &U v gosjem redu. Pr i š l i so iz smeri Sodnjega v rha , odslj pa po gozd>u nned l o k v i c o i n K r -v a v č j i m vrhom,

Vušćani so zaskrbljeni , ker menijo, da j i h bo zverjad še v e č k r a t obiskala. Žel i jo , da b i j i m b l ižn je lovske d r u ž i n e po­magale i n pregnale škodl j ivce .

ž u p n i k utaj i l najmanj 386 l i t rov vima. S t a k i m dejanjem d u š n i pa.?* i r daje zelo slab vzgled svo j im ve rn ikom.

Sedaj pa še polhi Iz Suhe krajine po roča jo , da

so se d i v j i m svinjam, k i j i m delajo škodo na poi ju , le;o3 p r i ­d r u ž i l i še polh i . Seveda ne na ­padajo krompirjj t in koruze, pač pa so se sp r av i l i na sadno drev­je. K e r . v gozdov 1 h let o s nimajo hrane, so pr iš l i na vrtove i n tam grizejo sadje. K a ž e pa, da se s u h o k r a n j č a n i ne boje p r e v e č teh zver in ic , saj j i h pr idno love v pasti. Kožuščk i bodo o š k o d -n ina za un ičeno sadje.

vodnik zapr l vrata avtomobila in n i pus t i l n ikogar vs topi t i , č e p r a v se je prav takrat u l i l a huda ploha i n do kože premo­čila č a k a j o č e potnike , k i so kupova l i vozne 1 l is tke v v r s t i . Sele ko je nekdo potegnil spre­vodn ika stran od vrat , s 0 lahko ijudej ubežaU dežju. Bi jo je to dan kasneje, 12. t. m .

Oba n a š a dopisnika se spra­šu je ta , če je odnos sprevodni­kov do potnikov v obeh opisa­n ih p r imer ih res p r av i l en in p r a v i č e n .

N j ihova govorica je polna celo tak ih napak, k i j i h obravnava tudi n a j p r e p r o s t e j š a šo l ska s lov­nica , da ne govorim o S loven­skem pravopisu, k i bi mora l vsaj v g lavn ih n a č e l i h b i t i do­dobra znan vsakemu izobra­žencu .

P r i zna t i moram pa tudi tole: v e č k r a t m« je preprost č lovek , bodisi na cesti, v trgovini ali gost i lni p o v p r a š a l , a l i j 6 ta in ta beseda res s lovenska. aj>; se piše tak6 aLi tako; i e redko­kdaj pa me v p r a š a za svet sta­novski t o v a r i š , o katerem «cm Iz i zkušn j e , da je njegovo zna­nje pravopisa hudo hudo po-mank l j ivo . ,« »Cemu naj pa tak č lovek sp rašu je?« boste nemara dejal i , «*a1 je sam hodi l v šo­le'« Res je tako. toda temu je morda že več đ s s e t l e t i j , l n . če znanja ne o b n a v l j a š , sčasoma marsikaj l /puht i . Ne verjamete? Pred nedavnim st? nemara sa­mi bra l i v nekom n a š e m l is tu dve tRkile p r a v o p I A R I "vetkt. k i n k o m i r r np d e i » ' a *asti: dr. S ' avkota Pe rka tr» S k a l l c k l j c v a u l i r a . . •

P r a v zato je nastal tudi p r i -

KIN0 »Krka« — Novo mesto t od 24.

do 27. avgusta: poljski barvni film »Zasledovanje^. Od 28. do 30. avgusta: madžarski barvni film »Lilionfo«.

Dom JLA — Novo mesto: od 24. do 26. avgusta: ameriški film »Balada o črnem zlatu«. Od 28. do 30. avgusta: madžarski film »Pomlad v Budimpešti«.

Črnomelj: od 23. do 26. avgusta: ameriški barvni film »Skandal v Skuriju«. 26. avgusta: »Ostržek«. 28. in 29. avgusta: ameriški barv­ni film »Dvigni zaveso-..

Metlika: 25. in 2S. avgusta: »V vrtincu greha«. 29. avgusta: »Dok­tor V hiši«.

Šentjernej: 25. in 26. avgusta: ameriški film »Ljubezen na bo­jišču«.

Dol. Toplice: 24. in 25. avgusta: francoski barvni film »Grof Mon-te Cristo« — I. del, 29. avgusta: ameriški film »Rebecca«.

Trebnje: 25. in 26. avgusta: ita­lijanski film »Neron ln Mesalina«. Predstava v nedeljo ob 15. in ob 20. uri.

Kostanjevica: 26. avgusta: ame­riški film »Slavolok zmage«. — 29. avgusta: ameriški film »Pre­gnanci iz Poker Floyta«.

Mokronog: 25. in 26. avgusta: francoski film »Prepovedani sad«.

Gradac: 26. avgusta: ameriški film »Maggie«.

Potujoči kino predvaja ameriški barvni film

»Viharni zaliv«. 24. avgusta ob 20. uri v Stopi­

cali, 25. avgusta ob 20. url v Straži, 26. avgusta ob 15. uri v Skocjanu in o J 18. uri v Šmar-jeti.

Učiteljišče Na učiteljišču v Novem mestu

bodo popravni izpiti 30. avgusta, diplomski izpiti 31. avgusta, spre­jemni in popravni izpiti sprejem­nih izpitov i. septembra, vsako­krat ob 8. url. Redni pouk se začne 5. septembra.

Ravnateljstvo.

Gimnazija v Novem mestu

Popravni izpiti na gimnaziji v Novem mestu se bodo pričeli 27. avgusta, sprejemni izpiti in ma­tura pa 30. avgusta.

Podroben razpored je na oglas­ni deski v gimnaziji.

Ravnateljstvo.

Kaj je z mokronoškimi gssElci?

M o k r o n o i k o gasilstvo je v raz-sulu. Ce se v p r a š a m o po vz ro ­k i h , k i so p r ipe l j a l i nekdaj tako s loveče mokronoš f t e gas i l ­ce s skoraj osemdesetletno t r a ­dici jo v to stanje, n i prav n ič zg re šeno če r e č e m o , da so temu k r i v i »nes lavn i s inov i s lavnih očetov«.

V p r e j š n j i h čas ih so sd naj ­vp l ivne j š i možje 'in fantje v M o -ronogu šteli v čas't, d a so b i l i gasi lci . P r e d s e d n i š k a i n povel j ­n i ška mes'.a so v t ist .h čas ih zasedli le n a j u g l e d n e j š i M o k r o -najzarji . V gasilskem praporu so zabiti zlat i i n srebrni žebljičk'., k i nam p r i ča jo , da je b i l M o ­kronog takrat ponosen na svoje gasilstvo.

Ze pred drugo svetovno vojno je zače lo to n a v d u š e n j e popu­šča t i . Ce gledamo zapisnike obč ­n ih zborov v id imo, da so gas i l ­sko fukcije vedno bolj odr iva l i s l u č a j n i m priseljencem, k; se menda niso za to p r e v e č p u l i l i .

Res je. da so se po vojn! delale vel ike napake p r i gradnji ga-.ilskega doma, niiti za popra­v i lo starega gasilskega doma ni p r i t r žanfh nobenega zanimanja. Danes .»osebenkuje« gasiilsko d r u š t v o v v l ažn i obč insk i k l e t i .

N a izrednem o b č n e m zboru pred š t i r i na j s t im i dnevi niso mogl i Izvol i t i n i t i g l avn ih funk­cionarjev. Za.siopn'k T a j n i š t v a M notranje zadeve je zaradi te­ga odred i l reviz i jo vsega poslo­vanja za vsa- leta po vojn i , da se ugotovi kje je temu vzrok.

T u d i ta ukrep ne bo sp rav i l m o k r o n o š k o gasilstvo na pred­vojno raven vse dotlej , dokler ne bodo »nes lavni s inovi s l avn ih očetov« uv ide l i , da je sramota Z P Mokronog , da je p r i š lo gas 1-Stvo v tako stanje.

Ce je bilo p r e j š n j a leta kaj narobe, naj se popravi . Ce je kdo k r i v e c naj se ga kaznuje, rešitii pa je treba čas t m o k r o -n o š k e g a gasilstva, da bomo p r i ­hodnje leto ob osemdesetletnici lahko r e k l i : »Mi smo mokro -nošk i gasi lci lc

Iz jo la

čujoči Članek. V njem bom ob n e k a j ' p r i m e r i h pokazal slogov­ne pa tudi pravopisne napake, k: sem j i h nabral v n a š e m lo­ka lnem tisku. Ne bom navajal , od kot so p r imer i vzet i , saj je maj namen le pomagati, da b i se več ne ponavl ja l i . Ce bo tov. urednik Dolenjskega lista na­klonjen s tvar i , se bom k podob­n im zadevam še povrn i l , kakor že rečeno , i edinim namenom, pomagati, da bi b i la naša pisa­na beseda č im lepša . Pa p r i č ­nimo!

1. Med dnevom objavit ve oglasa v Dolenjskem listu ln na krajev­no običajen način in dražbo samo mora poteči najmanj 30 dni. — Šolska slovnica pravi, da se gla-golnikl delajo navadno le lz ne-dovršnih glagolov: plavati — pla-v«n |e. reševati — reševanje, ob­javljati — objavljanje. Pri do-vi-.hkih pa jih nadomeščamo s oiisi-bnimi samostalniki: dokazati — dok3z, spremeniti — spromem-ba, reš i t i - rešitev. Ker Je gla­gol oblavtti dovršnik. bomo torej rekli: objava, ne pa objnvltev. Toda stavek tudi s to spremembo no bt bil len, ml bi raje zapisat! takole! DraJlia s< sme vršiti šele 30 rini po lem. ko Je Mla napo­vedana v Dolenjskem listu ln na na^ln. ki Je v kraiu nhiča.ton. Res je, da je zdaj stavek za »tiri

Ljudska univerza v Kostanjevici

V nedeljo 26. avgusta ob sed­mih zjutraj v Domu kulture; O slovenski ljudski kulturi. (O kmečkih hišah, narodnih nošah in običajih). Predaval bo ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani tov. Boris Orel. Predavanje bo s skioptlčnimi slikami. Vabljeni.

Vajenska šolo v Novem mestu

Upraviteljstvo vajenske šole raznih strok v Novem mestu ob­vešča vse mojstre, starše in va­jence:

1. Sprejemni izpiti ea vse., ki nimajo dveh gimnazij oz. 6 raz­redov osnovne šole in bodo šli v uk k podjetjem ali obrtnikom, bodo 1. septembra ob 7. uri zju­traj v prostorih vajenske šole. S seboj naj prinesejo zadnje šol­sko spričevalo in pisalne potreb­ščine.

2. Ponavljalnl Izpiti za vse raz­rede bodo 2. in 3. septembra t. 1. ob 7. uri zjutraj v prostorih vajenske Šole. Vajenci naj pri­nesejo s seboj šolsko spričevalo in pisalne potrebščine.

3. Zaključni in privatni izpiti za vse razrede in za zaključni izpit bodo 2., 3. in 4. septembra ob 7. uri zjutraj v prostorih vajen­ske šole.

4. Vpisovanje v I., II. in III. razred bo od 1. do 4. septembra od 7. do 14. ure v pisarni vajen­ske šole. Vajenci, ki se bodo vpisali v I. razred morajo pri­nesti s seboj zadnje šolsko spri­čevalo oz. potrdilo o opravljenem strokovnem Izpitu, rojstni list In učno pogodbo. Vajenci, ki so že obiskovali tukajšnjo šolo, naj prinesejo s seboj le zadnje šolsko spričevalo.

5. začetek šolskega leta Je s. septembra. Vajenci se naj zbere­jo ob 7. uri v šolskih prostorih, kjer bodo razdeljeni po razredih in seznanjeni z urnikom in šol­skimi pravili.

Upraviteljstvo.

Ribiška šota Piran razpisuje

pisuje za ribiški odsek in odsek za motoriste, sprejem učencev za prihodnje šolsko leto. Šolanje traja dve leti. Po končanem šola­nju, enoletni praksi na ribiških ladjah irt-~po uspešno opravljenem izpitu, postanejo absolventi ribi­ške Šole ribičj, odnosno motoristi na ribiških ladjah. Po večletni praksi lahko dosežejo naziv ribiča — svetilca. vodje ribolova, brodo-vodje ribiške ladje, vodje motorja itd.

Pogoji za sprejem učencev so: 1. da je odslužil vojaško obvez­

nost; 2. da Je telesno In duševno zdrav; 3. da je dovršil osnovno šolo: 4, da je v javnem življenju neoporočen.

^ovo mesto V času od n. do 1«. avgusta le

bilo rojenih 10 dečkov in 12 de­klic.

Poročila sta se: Ing. Adamovič Borivoje in Novak Majda, zdrav­niška pomočnica, ooa iz Novega mesta.

Umrl je: Petrovič Ilija, oficir JLA, 23 let, iz Novega mesta.

Gotna vas Umrla sta: Zelingar Anton,

otrok, 5 mesecev, z Dolža, in Du­lar Frauc, kmetovalec, 70 let, iz Regerče vasi.

Prečna Umrla je Blažič. Terezija, užit-

karica, 83 let, iz Ločne.

Novomeška porodnišnica Pretekli teden so v novomeški

porodnišnici rodile: Hafner Marta iz Kočevske reke

— dečka, Kapš Frančiška z Vrš­nih sel — deklico, Zupančič Te­rezija z Verduna — dečka, Sterk Olga s Planine — deklico, Matko

besede daljši, toda glavno načelo izražanja ni kratkost, ampak jas­nost. Da je naš stavek jasnejši, se lahko prepričate sami: prebe­rite nekomu prvo obliko, pa mu recite, naj ponovi vsebino! Sta­vim, da naloge ne bo zlepa kos.

2. Kdor se ne more izkazati s potrdilom It i. odstavka tega čle­na lahko položi najmanj 10% is-klicne cene na roke predsednika komisije najkasneje ob stavljanju ponudb«-, v gotovini. — stavek je težko umljiv ln tudi nI lep, saj pri nas cene nt polagamo, ampak jo plačamo. Zapisati bi bilo treba nemara takole: Kdor ne moro predložiti potrdila, na­vedenega v prvem odstavku tega člena, mora predsedniku komisije izročili hkrati s ponudbo znesek, ki znaša najmanj \n', Izklicne eene. — Stavek je zdaj jasnejši in celo krajši.

3. Ce je stanovalec hiše na draš-bi navzoč, se mu ustno objavi In opozori, da mora v ti urah po­dati enako ali boljšo ponudbo . . . Tu j e več hudih napak: objavim res komu nekaj, opozorim pa koga. ne komu. Oblavlm ln "opo­zorim je v tem primeru isto, to-icl bi se reklo: Če Je stanovalec hiše pri drižbl navzoč, ga mo­ramo opozoriti . . .

4. V vh"' lin pa. đn brezuspešno nreteče rok, v katerem M moral Stanovalec hiše podati ponudbe Is prejšn.ifpa odstavka, se sklene kupna pogodba z na.lboMKIm po­nudnikom. — SroeaJ le naključle, namesto v slučaju predlaga Slov.

Prošnji, kolkovani z din 3o, Je treba priložiti:

1. zadnje šolsko spričevalo: 2. rojstni list; 3. potrdilo o reguli­ranju vojaške obveznosti; 4. po­trdilo o imovinskem stanju.

Prošnje naslovite na upravo Ri­biške šole v Piranu do 1. septem­bra 1956. Pričetek šole bo 1. ok­tobra 1956, pred pričetkom pouka pa bodo vsi gojenci zdravniško pregledani. Sola ima svoj 4".te«-nat, v katerem je učencem zago­tovljeno brezplačno vzdrževanje. Ravnateljstvo Pomorske srednje

šole v Piranu

Obvestilo Opozarjamo vsa podjetja, ki

nameravajo obiskati zagrebški ve-lesejem od 7. do 20. septembra, naj pravočasno naročijo pri nas avtobus.

TURISTIČNI BIRO »PUTNIK« — Novo mesto

Mlinarji, pozorl Kmetijska zadruga Sela Sum-

berk, žel. postaja Kadohova vas, bo na javni dražbi 26. av­gusta ob 9. uri zjutraj na Sela Šumberku prodala dva kmečka mlina na motorni pogon in elek­tromotor v brezhibnem stanju. Ne zamudite ugodne prilike!

Zahvala Podpisana Crnič Marija, posest-

nica iz Boginje vasi št. 7, se is­kreno zahvaljujem DOZ za po­vračilo škode, ki mi lo je pov­zročila strela, ki je udarila v hlev in ubila 4 glave goveje ži­vine. Prav posebej se zahvaljujem zastopniku DOZ v Kočevju Ju l i ju iz Gradaca, ker sem se le na njegovo prigovarjanje zavarovala, in vsem sosedom, ki so mi po­magali na kakršen koli način.

Crnič Marija. Boginja vas ?, p. Gradac

MALI OGLASI POŠTENEGA NAJDITELJA pro­

sim, naj mi vrne rdečo jopico, izgubljeno od Dr. Volčičeve ul. do lesenega mostu v Novem me­stu, na upravo DOl. lista.

ČEBELE zamenjam za dober ra­dioaparat. Springer - Črnomelj.

ZA INSTRUKCIJE 4. razreda osn. šole nudim študentki učiteljišča stanovanje. Naslov v upravi l i ­sta. (355-56)

PRODAM ZLATO za zobe. Naslov v upravi lista. -(35B-56)

TRISOBNO KOMFORTNO STA­NOVANJE s kopalnico v Celju, zamenjam za enoko ali dvo=cb-no v NOvem mestu. (357-56)

PRODAM 7 gramov zlata ta zobe. Naslov v upravi lista. (3V5-3 )

PRODAM RABLJENO OMARO, otomano, mizo, stole ln razne draga stvari. Vprašat i : Novo me-ito — Cankarjeva 3-3.

PO UGODNI CENI PRODAM 10 »Znideršieevih« panjev. Turk Albin, Podturen 56, p. Dol. To­plice.

Olga iz Črnomlja — deklico. Me­dic Angela iz Otovca — deklico, Rauh Pavla z Rožnega dola — deklico, Jazbec Ljudmila z Mirne peči — dečka, Leskovar Marija is Kostanjevice — dečka, RabzelJ Amalija iz Razdrtega — dečka, Ilnikar Marija z Luže — dečka, Orel Marija lz Kočevja — dečka, Kump Marija z Uršnih sel — de­klico. Pavlin Marija iz Vinomera — dečka. Gornik Marija z Loke — deklico. Hrastar Rozalija ia Vel. Brusnic — dečka. Košak Jo­žefa z Jelš — dečka, CiburoviČ Si da iz Novega mesta — deklico. Strugar Francka iz Črnomlja —i deklico, Pintar Anica iz Megie-nika — deklico.

Kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili

in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Sebanr Marija, bla-gajničarka iz Tržišča, je padla in poškodovala ramo. Avsca Aloj­za, sina posestnika z Malega Slatnik8, je neznanec udaril s steklenico po glavi. Žagar Anton, sin posestnika iz Ojbelj*. je pa­del pod voz in si poškodoval ob­raz in desno roko.

pravopis: v primeru ali pa samo: če. Potemtakem bi zapisali raj« takole: Ce hišni stanovalec ni sta­vil ponudbe v T O K U , predpisanem v prejšnjem odstavku, se sklene kupna pogodba z najboljšim po­nudnikom. — Stavek je jasnejši, jezikovno praviinejši in celo za šest besed krajši! . 5. Kompetence prenosa posamez­nih operativnih nalog na gozdar­ske odseke bi bilo treba prena­šati postopoma ln sicer tam, kjer so za to dani pogoji, oziroma ti­stim zadrugam, ki Imajo za vrte­nje operativnih gozdarskih nalog določene pogoje. — Priznam, da sem si precej ubijal glavo, da bi razvozlal to zamotano pisanje, pa še ne vem, ali sem prišel resnici do dna. Nič čudnega! Doslej smo prenašali stole, breme, vročino, zdaj naj prenašamo menda" še kompetence prenosa?

A l i je pisec res pomislil, da bodo njegovo pisanje ljudje brali? V?ckakor pa se n; za­vedal, da ima vsak. kdor piše za javnost, tudi določene dolž ­nosti, ena med njimi je: piši, da te bodo ljudje čim laže ra­zumeli, predvsem pa. da ne bo­do z branjem izgubljali drago­cenega časa samo zato, ker s i bil ti malomaren.

Pa še drugič kaj I Eler

SAH

V soboto in nedeljo v Črnomlju finale moStvenega prvenstva Dolenjske

Pogovori o jeziku

Dvoje pritožb čez avtobusne sprevodnike

VINO JE UTAJIL

IZ M A T I Č N I H URADOV

Pridite in oglejte si tradicionalno H. Mednarodno razstavo vin od 25. avgusta do 2. septembra 1956

na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Razstava v i n z vseh kontinentov sveta — n a j m o d e r n e j š i v i n o g r a d n i š k i in k le tarsk i stroji — ostala p o m o ž n a sred­

stva — tradicionalna po izkušn ja v i n .

Sodelujejo: A n g l i j a , Alž i r , Avs t r i j a , Avs t r a l i j a , Bo lga r i j a , Ciper , C i l e , F ranc i ja , Grč i j a , I tal i ja , J u ž n a A f r i k a , M a d ­ža r ska Mal t a , Maroko , M e x i k o , Por tugaiska, Romuni ja , Špan i j a , N e m č i j a in Jugoslavi ja .

Za obisk se poslužite 25% popusta na železnici .

i - • " ; ; —•———— •" " • ' r 7 "

» D O L E N J S K I L I S T « St. 34 (337)

37, 38 in 39 letnik NA MIRNI Etnografi v okolišu Kostanjevice K a k o r d u š a naroda jasno z a -

blestj še le v narodnih pesmih, tako v o j a š k e pesmi razkr iva jo vo jakovo srce. Toda ko ob ko­r a č n i c a h i n v o j a š k i h popevkah p r i s l u š k u j e m o odmevom svoje notranjosti , zaznavamo, da na ­še srce čis to d r u g a č e vzdrhteva ob melodi j ; in besedni topl in i par t izanske pesmi, kakor ob o tožn i pesmj avstri jskega so l ­data, k i se je m o r a l spreha­ja t i p red s o v r a ž n i m i p u š k a m i za tuje kor i s t i , brez už iga joče ideje, za katero b i b i lo vredno i t i v boj in smrt.

Zakaj je n a š a vo ja ška pesem 18. i n celo 19. stoletje tako o t o ž n o brezupna, nam pove zgodovina v o j a š k i h obveznosti . S p l o š n o vo j a ško obveznost so vpe l j a l i v A v s t r i j i 1763. leta. Ta ukrep je ža los tno in globoko odjekni l med n a š i m l judstvom, saj je oprost i l v o j a š k e s lužbe le bogoslovce, obrtnike in delav­stvo po obr tn ih delavnicah. Do leta 1802 je b i la p r i nas voja­š k a s lužba dosmrtna, do 1845. leta 10-, oz i roma 14-letna. Sele po letu 1866 se je uve l j av i l a osemletna vo j a ška obveznost i n naposled tudj obveljala. V o j a ­ška s lužba pa ni jemala n a š e m u č l o v e k u le prostosti za dolgo vrsto let, ampak ga je odtego­va la tudi za nedosledno dobo domu. n a j v e č k r a t celo d o m a č i deže l i . Tako ni čudno , da so se mlad i fantje radi skr iva l j pred

nabor i po gozdovih , posebno še, ko se j i m je v l e t ih dozoreva­nja svi ta lo, da b i m o r a l i u m i ­ra t i v t renutku, dolgo vrsto let a l i vse ž iv l j en je na pros t ranih mejah d r ž a v n i š k e posesti »očeta n a r o d o v « za tuje k o r i s t i .

V drugi svetovni v o j n i , ko je dolenjsko l judstvo po k m e č k i h punt ih p r v i č v zgodovini vede-do, da se bor i za narodno svobodo, za zemljo in za delo, pa so postali p rav na j zaos t a l e j š i predel i S loveni je s r ed i šče vse-Ijudskega odpora p ro t i okupa­torju, k i je g roz i l , da bo do koren in i z t r eb i l s lovensk i ž i ­vel j .

Take m i s l i so nas spremljale na obisku v Taboru predvoja-ške vzgoje na M i r n i .

K a k o d r u g a č e se p r i p r a v l j a danes n a š a mlad ina za obrambo domovine!

L e p š e g a prostora za taborje­nje k m e č k e in delavske m l a d i ­ne kakor je M i r n a , b i si o k r a j ­ni odbor L judske presvete ne mogel i zb ra t i . Č l a n i š t a b a mlar dinskega tabora so nam v raz­govoru povedal i , da je oko l ica M i r n e p r imerna za vse vaje, k i j ih morajo obvladat i obvezn ik i p r e d v o j a š k e vzgoje, preden so pok l ican i v vojsko. Tako se bo v t a b o r u zvrstf io osem izmen dolenjske mladine, k i p r e ž i v i j o po š t i r i na j s t dni v o j a š k e g a ž iv ­ljenja v nekdanji , še dokaj do­bro ohranjeni mdrenski g ra j sk i

Slovo starih vojakov iz naše enote

Dolgo je le b i lo , k a r so se zbra l i iz raznih krajev n a š e dr­žave . P r v e dni je b i lo malo ne-mdno , ko se niso poznal i . Toda kaj k m a l u so se seznani l i , s p r i ­j a t e l j i l i i n postali vs i kot en sam. V s i so b i i i mlad i fantje, veseli , nasmejani, polni ž iv l j e ­nja. Zanje nobena dolžnos t , no­beno delo ni b i lo t ežko . Vojašk i pouk so lepo zmagoval i , poma­ga joč drug drugemu, da so b i l i tud i predstojniki zadovol jni z n j i m i . P ros t i čas so p rež iv l j a l i v pesmih, zabavah in ša lah , vedno pr ip rav l j en i , da izpolni jo k a k r š n o k o l i nalogo.

Z veseljem so pozdrav i l i nas, nove vojake. Pr izadevno so nas p o u č e v a l i in usmer ja l i , saj smo b i l j s p o č e t k a precej nerodni . S svo j im delom in t o v a r i š t v o m so nam vedno b i l i vzor.

In pr i š l i s0 le tošnj i j u l i j s k i dnevi . Preds to jn ik i so tem sta­r i m vo jakom sporoč i l i , naj se p r ip rav i jo , kaj t i ta mesec bodo Sli domov. V o j a k i so b i l i veseli , 6rečni. S r e č n i , ke r so i zpo ln i l i svojo d r ž a v l j a n s k o do lžnos t in se usposobil i , da l a h k 0 s lednji t renutek vstanejo t v obrambo svoje domovine, Ce b i bi lo po­grebno, s r e č n i pa tudi zato, ker bodo I l i na svoje domove, k s t a r š e m , da skupaj z n j imi ob­delujejo bujna polja, da se vk l j uč i j o v naše gospodarstvo

in industr i jo, k j e r j i h č a k a j o nj ihova mesta in kjer bodo krepko in vneto nada l jeva l i za izgraditev soc ia l izma v n a š i do­mov in i .

Skupaj z m l a d i m i v o j a k i so p r i p r a v i l i spored za pr i redi tev , k i je b i l a pred n j i h o v i m odho­dom. In p r š e l je zadnji dan. Z b r a l i so se vs i , skupaj s svo-rimi predstojniki , da proslavi jo odhod. i t?

N a s v e č a n o t r ibuno je p red­nje s topi l nj ihov komandant i n j i h še zadn j i č n a v d u š e v a l , naj bodo p o š t e n i , dobr i i n m a r l j i v i , kakor so b i l i v a rmadi , ka j t i takih l jud i potrebuje n a š a so­c ia l i s t i čna d r u ž b a . G o v o r i l i so še drugi predstojniki , nato pa s 0 s tar i vo j ak i spregovor i l i no­v incem. N o v i n c i so se j i m za­h v a l i l i za ' l j ubezen , s katero so j i h sprejel i , in za p o m o č , k i so jo tako z vesel jem nud i l i m l a j ­šim- S l e d i l je glasbeni spored, nato pa v o j a š k o veselje. V spremstvu mlad ih vojakov so ods luženc i šli na postajo, objeti in s pesmijo. P r i s r č n o slovo na postaji je i zp r i ča lo , da so b i l i s tari i n m l a d i res kot bratje. »Ne bomo j i h pozabi l i !« so de­ja l i mlad i vo jak i , v r a č a j o č se v vo ja šn ico .

V o j a k Dragoljub Petrovič 1

V . P . 6920

pr i s tav i . — Komandan t Tabora p r e d v o j a š k e vzgoje F ranc 2agar m i n š p e k t o r p r e d v o j a š k e vzgo­je p r i O L O Novo mesto R u d i L i k a r sta nam povedala , da imajo n a j v e č j e skrb i z denar­jem, saj so mora l i vsa gospo­darska grajska poslopja za ta­borjenje p r imerno uredi t i . Tako nimajo mlad i obvezn ik i p redvo­j a š k e vzgoje p r imern ih enotnih oblek, kakor v ostal ih okra j ih , k i bj dajale taboru i n taborje­nju vo j a šk i videz.

D n e v n i red taborjenja imajo na Mdrni strogo določen . V do­poldanskih urah skrbi jo za m l a ­de p r e d v o j a š k e obveznike in j i h p r i u č u j e j o v o j a š k i h vešč jn č e t n i komandi r j i , k i so vs i a l i re­ze rvn i of ic i r j i a l i r ezervn i pod-of ic i r j i . M l a d i n c i iz razn ih do­lenjskih krajev se r az l i čno hi t ro privajajo v o j a š k e m u ž iv l jen ju . V posameznih izmenah tabori na M i r n i okrog 270 obveznikov p r e d v o j a š k e vzgoje, m c i kate­r i m i so doslej želi n a j v e č j e pr iznanje pr i svoj ih komand i r ­j i h i n č l a n i h š t aba Crnom'aljci i n M e t l i c a m , medtem ko so do­segali mnogo s labše uspehe m l a ­d inc i iz Skocjana, Mokronoga i n Trebelnega. Iz okol ice T r e -belnega so p r i š l i nekater i p r v i č tako da leč v svet jn med n j i m i so bi l j tudi nekater i , k i so p r v i č v ž iv l j en ju v ide l i v l ak . Iz z a ­ostal ih dolenjskih krajev p r i n a ­šajo mlad i ljudje na tabor razne kožne bolezni i n l išaje , k i j i h p o v z r o č a t a zanemarjenost i n osebna neč i s toča . Iz Slovenske vas i prj M i r n i so pos la l i na tabor tudi 4 nepismene m l a d i n ­ce, pa tud i iz drugih krajev j i h n i manjkalo . Mnogj m l a d i l judje ne č i ta jo ne časop i sov ne kn j ig , zato so popolnoma odmaknjeni od vsega, kar se v n j ihovi o k o ­l i c i jn v svetu dogaja.

Morda b i b i lo dobro, da b i Tabor obveznikov p r e d v o j a š k e vzgoje obiska la kdaj pa kdaj p r e d s t a v n i š t v a obč in , k i p o š i l j a ­jo na tabor svojo mladino . T o ­da ža los tno je, da doslej Tabora ni ob iska l še n i t i en sam p red ­sednik dnlenjskjh obč in , n i t i n i b i lo na obisku m o ž iz mirenske o b č i n e , č e p r a v je oddaljeno ta ­bo r i š če od o b č i n s k e hiše le ne­kaj sto metrov. P a č pa so o b i ­s k a l i mladino, k i tabori na M i r n i , nekater i naš} po l i t i čn i p reds tavnik i , med n j imi tud i predsednik S Z D L n o v o m e š k e g a okraja J o ž e B o r š t n a r , k i se je z a d r ž a l v taboru ves dan i n se podrobno zanimal za ž iv l j e ­nje p r e d v o j a š k i h obveznikov .

Redno prihajajo predavat o vseh v p r a š a n j i h iz kmeti js tva v M i r n o predstavniki Okrajne z a d r u ž n e zveze in Ljudske teh­nike, medtem ko mnogi drugi , že p r i j av l j en i predavatel j i , i zo -stajajo, k a r je doslej mot i lo rednu popoldansko t a b o r i š č n o ž iv l jen je . M l a d i vo j a šk i obvez­n i k i , med ka te r imi so 37-, 38-i n 39- le tniki , se živo zanimajo predvsem za vse tste dogodke, v katere se vsak dan P r i delu zadevajo. Pogovarjajo se o po­l i t i čn ih dogodkih v svetu, o n a ­

p redku svetovne in n a š e d o m a č e tehnike ter o d a v k i h i n taksah, k i j i h morajo plačeva ' t j kmetje. N i k a k o r bi ne b i lo prav, da b i tega ž ivega zanimanja sproti ne u t e ša l i , zato naj bi predavatel j i redneje ob i skova l i M i r n o . V s e ­kakor pa je strnjeno taborjenje obveznikov p r e d v o j a š k e vzgoje da l eč bol j ša ob l i ka p r e d v o j a š k e -ga i z o b r a ž e v a n j a , kakor pa prej u d o m a č e n i shodi mladine na o b č i n a h , kamor so pr iha ja l i m l a d i ljudje nedisc ip l in i rano, v e č k r a t z zamudami i n še v e č ­kra t op i t i . Vsakdo, uraden o b i -skovaiec tabora a l i pa s luča jn i popotnik, začu t i v taboru duh d i sc ip l ine i n urejenega tabo­r i š čnega ž iv l jen ja . Tako oceno je povedala tudi v o j a š k a i n ­špekc i j a , v ka te r i so b i l i p r ed ­s tavn ik i vo jašk ih oblast i iz Z a ­greba i n Beograda. Ž e l i m o , da b i mlad ina , k i je t abor i la i n še tabori na M i r n i , p r i š l a domov ne samo z več j im znanjem, ampak z nepozabnimi v t i s i , k i nam j ih lahko posreduje le pri jetno t a b o r i š č n o ž iv l jen je . Ponesla naj bj tudi v d o m a č e vas i duh t o v a r i š t v a , k i lahko raste i n se k rep i le p r i skupnih napor ih in uspehih;

Z e ves avgus t se m u d i j o v K o s t a n j e v i c i n a K r k i e t n o g r a ­f i , k i p r o u č u j e j o K o s t a n j e v i c o i n n j eno o k o l i c o . O b tej p r i ­l o ž n o s t i s m o d a l i v o d j i s k u p i ­ne, t o v a r i š u BORISU ORLU, r a v n a t e l j u e tnogra f skega m u ­zeja v L j u b l j a n i , neka j v p r a ­š a n j , n a k a t e r a n a m je r a d o d ­g o v o r i l .

KAKŠEN JE NAMEN VAŠE SKUPINE IN KDO JO SE-

STAVLJA? T e r e n s k a s k u p i n a E t n o g r a f ­

skega m u z e j a v L j u b l j a n i ima, ta le d e l o v n i n a č r t : v a v g u s t u l e t o š n j e g a le ta r a z i s k a t i o b ­m o č j e K o s t a n j e v i c e v e tno ­g r a f s k e m pog l edu , a H z d r u ­g i m i b e s e d a m i : r a z i s k a t i r a z ­n o v r s t n o l j u d s k o k u l t u r o tega o z e m l j a na D o l e n j s k e m .

V tej s k u p i n i sodeluje jo p r e d v s e m u s l u ž b e n c i E t n o ­g ra f skega m u z e j a v L j u b l j a n i , I n s t i t u t a za na rodop i s j e p r i S l o v e n s k i a k a d e m i j i z n a n o s t i i n u m e t n o s t i v L j u b l j a n i i n š t u d e n t j e e tnogra f sko - e t n o ­l o š k e s to l i ce l j u b l j a n s k e u n i ­ve rze .

N a š e de lo smo s i t a k o l e po­

r a z d e l i l i : L j u d s k o s t avba r s tvo i n n o t r a n j a h i š n a o p r e m a ( F a n č i S a r i ) , po l jede ls tvo , ž i ­v i n o r e j a , d o m a č a ob r t i n h i š ­na de lavnos t ( B o r i s O r e l ) , v i ­n o g r a d n i š t v o , sadjars tvo , č e ­be l a r s tvo i n z b i r a l n o gospo­d a r s t v o « ( P a v l a Š t r u k e l j ) ; l o v i n r i b o l o v , t r g o v i n a i n p rome t (Tone C e v c ) ; l j u d s k a p r e h r a n a i n n o š a ( M a r t a L o ž a r ) ; l j u d s k o p r a v o in p r a v n i o b i č a j i (Se r ­gi j V i l f a n i n J o ž e F r i d l ) ; l j u d ­sko p e s n i š t v o i n p r i p o v e d n i ­š t v o ter ig re ( M i l k o M a t i č e -tov) ; l j u d s k i o b i č a j i , v e r o v a ­nja i n m e d i c i n a ( M a r i j a J a g o ­d ic ) ; l j u d s k a umetnos t (Tone

S T E KAJ POSEBNEGA ODKRILI NA NAŠEM

OZEMLJU? N a š e l e t o š n j e de lo v o k o l i c i

K o s t a n j e v i c e p o m e n i p r a v z a ­p r a v nada l j evan je s v o j e č a s n i h e t n o g r a f s k i h r a z i s k a v a n j n a sosednjem Š e n t j e r n e j s k e m p o ­d r o č j u . P o enem t ednu d e l a n a m s e v e d a n i m o g o č e m n o g o g o v o r i t i o n a š i h i z s l e d k i h . O m e j u j e m o se zgol j ma u g o t o ­v i t e v , d a smo n a k o s t a n j e v i -š k e m o b m o č j u n a š l i š e k a r precej s p o m e n i k o v s tare l j u d ­ske k u l t u r e . O m e n j a m o aa pv, s tare lesene h i š e s s k r o m n o no t ran jo o p r e m o , ' h r a m e , s t a r a

PELI IN IGRALI SO BOLNIKOM Pro t i tube rku lozna sekc i ja

okrajnega odbora R d e č e g a k r i ­ža Novo mesto pr i re ja skupno z upravo oddelka in b o l n i š n i c e koncerte za bolnike na p l j u č ­nem oddelku n o v o m e š k e b o l n i š ­nice. S k r b i pa tudi za p redva ­janje f i lmov .

T u d i v č e t r t e k 16. avgusta letos je b i l z v e č e r koncert na v r t u p l j u č n e g a oddelka. Od l i čn i m o š k i pevski zbor D u š a n Jereb iz Novega mesta je pod v o d ­

stvom Toneta M a r k l j a pe l n a ­rodne i n umetne pesmi, med ; odmori pa je ig ra l kvartet . N i potrebno posebej navajat i , da so h v a l e ž n i 'Poslušalci — pac i ­enti na oddelku vsako pesem zbora in glasbeno točko k v a r ­teta nagradi l i z ap lavzom. V imenu bolmikov, od kater ih so nekater i na oddelku dolge me­sece, se je izvajalcem koncerta zahva l i l šef oddelka p r imar i j dr. Ivo S m r e č n i k .

Belokranjska hiša, znač i len primer stare dolenjske domači je .

NEPOZABNI DNEVI OB MORJU V Medvedj i pri L o v r a n u ta ­

bo r i letos p r v i č ' tudi 50 dolenj , ek ih vajencev obrtne in t rgov­ske stroke. Precej je med n j i m i otrok pad l ih part izanov, v e č i n a pa je p r v i č ob mor ju . ' P i š e j o nam med d rug im:

»Hva ležn i smo O k r a j n i zvezi Drušitev pri jatel jev mladine n o v o m e š k e g a okraja, k i nam je skupino z izdatno p o m o č j o Z B , t rgovinske zbornice in okr . z a ­voda za socialno zavarovanje omogoč i l a tako lepe i n koristne

Nova cesta Okra jna gozdna uprava i n

U p r a v a za ceste O L O K o č e v j e gradita novo gozdno cesto od St rug do M a l e gore. De la te­čejo hi t ro. Z a Suho kra j ino bo nova cesita zelo pomembna, saj so dosliej mnogi kmetje zaradi sflabih pot i nos i l i iz Suhe k r a ­j ine svoje pr idelke v K o č e v j e na trg, a odslej j i h bodo lahko p r e v a ž a l i , Cesta" bo s luž i la tudi av tomobi l -kemu prometu preko Dobrepolj i n C u š p e r k a na av io -cesito Ljubl jana—Zagreb.

poč i tn i ce . T u imamo od l i čno hrano, toplo morje in se n a j v e č kopamo, igramo z žogami i n veslamo. Obiskal - smo že L o v ­ran, Moščen i čko Drago in Reko, k jer smo b i l i v prirodo-slovnem muzeju, v l u k i pa smo s i ogle­da l i prekrasno novo ladjo » J u ­goslavi jo« in v r v e ž v t rgovskem pris>:anišču. T u nam zelo ugaja, ob v e č e r i h s i zapojemo, da je še bolj veselo. P r e j š n j i teden so nas ob i ska l i t ova r i š i M a k s VaCe, M i h a P o č r v i n a i n M a r t i n P a v l i n iz Novega mesta, p r i nas pa-so b i l i tudi t aborn ik i i z Jesenic, Zagorja, P i v k e in dru­gi gostje. T u d i dva p o t u j o č a mlada A m s t e r d a m č a n a sta b i l a p r i nas. V knjigo vt isov «ta na ­pisala, da je njun p r v i obisk p r i nas pravo odkri t je lepot n a š i h krajev i n n a š i h gosto­l jubn ih l j ud i .

Lepo pozdravl jamo znance in t o v a r i š e in ostajamo h v a l e ž n i naš i l judski oblast i , k i tako vzgaja in sk rb i za mladi rod .

Dolenjski vajenci v tabo-n ob morju

fMMddli/Ti

\ 127. Bil Je skrajni čas, da sta se znebila psov. Ze

sta zasl išala iz gozda bližajoče se gla.sove z loč incev . Spustila sta se spet v dir po stezi, ki je vodila adaj naravnost. Končno se je skozi drevje pred njima zableščala znana jasa. Se nekaj skokov in bila sta pri kladari.

128. Z mrz l ično naglico in tresočo se roko .le Vi lče

potegnil ključ iz s k r i v a l i š č a . Kot bi mignil, sta odprla vrata in planila v kočo. Rek je za njima zaklenil, Vilče pa je pograbil telefon. Zdela se mu je cela večnost , preden se je oglasil na drugI strani žice kralj gozdov.

1 2 9 .

»Rok ln jas sva v vaši kladari. Brazgotinec naju lovi s svojo tolpo. Pridite hitro kot le mo­rete na pomoč! Ce bi ne prišli o pravem času, sporočite tovar išem najine pozdrave. Prestala sva preizkušnjo. Včeraj je bil zadnji dan.« — »Pogum, takoj pridemo!« je zakllral glas.

1 3 0 .

Rok je med tem časom poiskal precej debelo bruno in z njim podprl vrata. Prepričana sta bila, da Brazgotinec tudi zdaj ne bo opustil upanja, da Ju dobi, ker se nt hotel kar tako odreči prekras­nemu skrival išču, ki ga je imel ob Z a č a r a n e m jezeru ln katerega sta dečka odkrila.

1 3 1 .

Preteklo je precej časa. a preganjalcev n! bilo od nikoder. »Morda naiu mislijo pustiti pri miru.« je zacepetal Vilče. Rok je zagodrnjal in pokazal skozi odprtino v oknu na vrhove dreves, nad katerimi je kroži l* jata vran. »Ptice so jih opazile, čeprav se skrivajo. Plazijo se bliže,«

132. V kotu jo ležala stara oguljena kučma, ki Jo

Je bog ve kdo pozabil v h;;čl. Rok jo Je pobral in obesil na t o p o n š t p V i l č K o v e sekire. Komaj je pomolil k u č m o iznad Vilfrfove poMce pri oknu, sta počila dva strelu in kučma Je bila prestreljena na dveh koncih. Rok je glasno zakričal .

C e v c ) ; z b i r a n j e e t n o g r a f s k i h p r e d m e t o v ( D a n i c a Z u p a n č i č ) ; t e h n i č n o i n p r o s t o r o č n o r i s a ­nje (T ine B i z j a k i n S i b i l a N e -k rep ) ; fo togra f i r an je (Bor i s O r e l , F . S a r f i n M . M a t i č e t o v ) .

KAKO STE ZADOVOLJNI S SVOJIM DOSEDANJIM

DELOM?.

Z n a š i m d o s e d a n j i m d e l o m smo ze lo z a d o v o l j n i , č e p r a v o-b i i sku jemo v a s i i n nj t ihove p r e b i v a l c e v č a s u , k i d e l o m a n i r a v n o ugoden za nas. P r i t em m i s l i m n a k m e č k o delo v a v g u s t u .

če umre cigon-godbenik Sredi ju l i j a letos je u m r l v

B u d i m p e š t i Sandor B u r a , eden na jbo l j š ih p r i m a š e v izmed vsem m a d ž a r s k i h ciganskih orkestor. V pogrebnem sprevodu m u je igralo ža lo s t i nke 300 ciganskih v iol in is tov, skupno pa se je po­greba ude lež i lo 33.000 l jud i .

Občni zbor osamelih src Časopis i po roča jo , da imajo

samej in samke svetovno orga­nizacijo, k i pr i re ja letne občne zbore. Namen organizacije je, da pomaga z d r u ž e v a t i osamela srca obeh spo.lov.

Le tošn j i občn i zbor svetovne zveze samcev in samk je b i l v malem holandskem mestu G r e -venbricht , ude lež i lo pa se ga Je 800 »osamel ih src«. Občni zbor je trs.jal več dni . Kmet je iz okolice mesteca so med obč ­n i m zborom ime l i ve l iko dela, da s 0 preganjali u d e l e ž e n c e o b č n e g a zbora, ker so j i m tep­tal i travo in ži ta . P r i tem j im je pomagala tudi po l ; oi ja . T r d ! -jo. da je je b i l uspeh lanskega občnega zbora te zveze 15 po­rok. K o l i k o j i h bo letos, še ni znano.

Zanesljiva zaščita pred atomsko bombo

A n g l e š k i l is t »Briitish A r m y Jounna i« Ima stalno rubr iko , ' kater i razlaga bra lcem »tajne« atomske bombe. Ze n e š t e t o k r a t je m o T ' ^ d f ovpria*' 'r*<*£yi'*v1-n i m bra lcem na v p r a š a n j e : »Ka­ko ra j st zašč i t im pred atomsko bombo?« Nedavno pa je urednik rubr ike na ponovno tako v p r a ­šani« odgovori l jedrnato: »Naj ­bolje. c ? obvarujete, da vas a-tomska bomba ne r azne?« , č» pobegneta od kra ja kjer bo e k s p l o d i r a l a « .

Veseli optimisti V Bolzt-nu imajo d r u š t v o op­

t imistov — veselogiedov: O p t i ­mist je n a m r e č t is t i , kakicr to besedo razlaga n a š čas t i t l j iv i NVolfov s lovar iz leta 1860: »kdor se derž.1 u č e n j a od najbojš ' if t t sveba«. T u d i to bolzansko d r u ­š tvo ima namen ši r i t i »zdravo l r veselo gledanje v ž iv l jenje« . N a svojem l e t o š n j e m banketu pa so i m e l i tri »opt imis t i« kaj p e s i m i s t i č n o p r e i z k u š n j o — ne­nadoma je ugasni la luč i n nata­kar j« po n e s r e č i z l i l v r e l o ' j u - , ho na nekega č l a n a . Ta p a Je nasmejano vstal , r eke l : »Opt i ­mist tud ' v takem stanju no sme ktapitullratti« in se spet use­del , toda v m r a k u je zgreš i l s tol In te lebni l na t la . N a l o m i l si It hrbtemteo i n od romal v b o l n i š ­nico.

Smrtna kazen za prekupčevalce z mamili Amer iSk i senat je odobri l

n a č r t zakona, k i do loča smrtno kazen za tihotapljenje in razpv-favanje mami la heroin. V A m e ­r i k i je ve l iko mladine, k i uživa ta strup, ka r jo un i ču j e d u š e v n o in telesno. K e r je V.elo drag, uživalci storijo vse, tudi zločin da pridejo do denarja, s kate­r im kupi jo mamilo , p r e k u p č e ­va lc i pa z nj im zas \uži jo vel ike vsote. Zan imivo Je, da so pred­lagali smrtno kazen prav už i ­va lc i tega mami la .

p r e š e n a o v n a , tesarske s k r i ­nje a s t r e š n i m p o k r o v o m i t d . T u d i v u s t n e m i z r o č i l u so o-h r a n j e n i s p o m i n i n a r a z n o staro po l j ede l sko orodje ; m e d d r u g i m z l a s t i n a l e s e n i p l u g , d a l da l j e n a s taro l j u d s k o n o ­šo i n r a z n o v r s t n e p r a v n a p redmete , k a k o r n , p r . n a r o ­v a š e , l j u d s k e m e r e i td . Z e l o p o m e m b n i so za nas p o d a t k i o s t a r i b e l i n o š i v h r i b o v i t i h p r e d e l i h ( O š t r c , Č e m e č a vas i n drugod) . N a p o d r o č j u l j u d s k e ­ga p e s n i š t v a i n p r i p o v e d n i ­š t v a p r e v e r j a m o p r e d v s e m s t a r e j š e zapise p r a v l j i c i n p r i ­povedk , k i n iso z m e r a j z ane ­s l j i v i , i n p r i z n a t i m o r a m o , d a je n a š e de lo v t e m p o g l e d u u s p e š n o . I n če je govor o i z ­r a z i t i h e t n o g r a f s k i h p o s e b n o ­s t i h k o s t a n j e v i š k e g a o b m o č j a , po tem b i m e d te posebnos i u -v r s t i l i z l a s t i os ta l ine s tare »l judske k u l t u r e s r b s k o h r v a t -s k i h p r i s e l j e n c e v . V z v e z i s to k u l t u r o i n pa n a š o s lovensko se p o j a v l j a m n o g o v p r a š a n j , k i j i h bo t r e b a v n a š i e t n o g r a f i ­j i podrobne je o b r a v n a v a t i , i n u r p a m o d a bomo za te o b r a v ­n a v e n a b r a l i n a k o s t a n j e v i š k e m t e r enu dovo l j g r a d i v a .

KAKO STE ZADOVOLJNI Z NAŠIMI LJUDMI?

L j u d j e so d o b r i , p r i j a z n i i n gos to l j ubn i . Z a n a š e delo k a ­ž e j o mnogo r a z u m e v a n j a .

V p r i j e t n o d o l ž n o s t s i k o n ­č n o š t e j e m o , d a i z r a z i m o n a š o p r i s r č n o z a h v a l o za r a zno p o ­m o č r a v n a t e l j u n i ž j e g i m n a z i ­je tov . S m r e k a r j u , tov . L i k a r ­je iz V i n a r s k e zadruge, u p r a v ­n i k u K m e t i j s e zadruge t o v . K u n t a r i č u i n d r u g i m . P o n j i ­h o v i z a s l u g i je n a š e b i v a n j e v K o s t a n j e v i c i n a d vse u g o d ­no. T o p a je zelo v a ž n a osno­v a za n a š e č i m u s p e š r t e j š e de lo na t e renu , k i je povezano z r a z n i m i p o v s e m n a r a v n i m i i n r a z u m l j i v i m i t e ž k o č a m i .

O K R O G L E O D K R I T J E A — Z .

» N a c e , od kot p a t i priha-

n V e š , bil sem v žumberački r e p u b h k t na Gorjancih.«

» K a j ? Saj Zumberak n i r e ­p u b l i k a . ' «

»Seveda je, in glavno mesto ima. Le vzemi v roke Priročni leksikon, ki ga je leta 1055 izdal S l o v e n s k i k n j ' ž n t 2a 'xni. T o n i p iSc : ' Z u m b e r a k n a G o r ­j a n c i h , glavno mesto Soli" c e ' . . •«

V SLUŽBI »Eh , teiko je delati,v potoil

v pisarni Z a b u š a n t p n i č s r o j e -mtt ko legu . »Morali bi iznajti neki stroj, ki bi delal name­sto človeka. Lepo b i se p r i t i ­s n i l o na 0u?n-b . . . « *

»Ze res, a m p a k kdo bi na gumb p r i t i s n i l ? « odgovori Le-nuhovič,

Z A K O N U V S L A V O M o ž jo nasekan prilomasti

domov. Z e n a pa nadenj: »Kaj, spet si se nažrl!« »Eh... hk... slavim petlet­

nico hk . . . n a j i ne po ro ­k e . . . «

» K a j | ( pa včeraj slavil, ko si bil tud\ pijan?«

»Vzel sem . . . hk.., aknnta-r j o (0 d a n a š n j i dan.*