Glas i lo Socialistične zveze delovnega l judstva o Laatnlk tn Izdajatelj: Okrajni odbor S Z D L Novo me&to. — Izhaja vsak petek. — Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, Št. 60-KB-16-Z-24

Stav. 27 (330) Leto VII«,

NOVO MESTO, 6. JULIJ JI 1956 *

Urejuje uredniški i . _ . . . in uprave : Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal!- Novo mesto 33 Telefon uredništva in uprave : št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-raložniško podjetje »Slov. poročevalec v L jub l j an i . Z a tisk odgovarja F . P l e ve l

S P R O S L A V E U S T A N O V I T V E I. B R I G A D E V D T

Partizansko srečanje na Rojah Zaključne svečanosti L brigade VDV se je na Mi rn i udeležil tudi

predsednik Ljudske skupščine tovariš M i h a Mar inko Pot petih patrol I. brigade Vojske državne var­

nosti se je v nedeljo 1. julija zjutraj zaključila na Mirni, kjer je bila gldvna slovesnost. Sest do sedem tisoč ljudi iz vseh krajev Dolenjske in Slovenije se je udeležilo"tega lepega partizanskega srečanja. Pri­šel je tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, prdsednik Zv eze borcev Slovenije Ivan Maček - Matija, sekretar Izvršnega svita LRS Niko Šilih, generala Nikola Karanovič in Bojan Polak -Stjenka, narodni heroj Franc Stadler - Pepi, sekre­tar okr. komiteja Novo mesto Jože Borštnar, predsed­nik ObLO Mirna Ludvik Golob in drugi. Z zaključ­no svečanostjo na Rojah nad Mimo je naše ljudstvo še enkrat znova potrdilo, da ljubi in spoštuje tova­riše, ki so v enotah Varnostno obveščevalne službe in Vojske državne varnosti izvrševali najzaupnejše nalo­ge v borbi proti sovražnikom naše vseljudske revo­lucije.

1 V s a v cvetju, šopkih, venc ih fcn s lavo lok ih je dolenjska M i r -

' n a v nedeljo zjutraj pozdrav i la j tev i lne stare borce, podoficir je i n oficirje- pet ih bataljonov L briigade V D V ter vse, k i so p r i ­h i t e l i i z vseh kra jev Sloveni je k temu lepemu part i zanskemu •rečaintiu. Posebno prisrčen Je bi j .pogled na jaso i n gozdiček n a Ro jah, kaimor je vab i l a do l ­ga vrsto zastav čez celo pobočje za par t i zansk im spomenikom. Ze od zgodnjih ju t ran j ih u r je odmevala po M i r n i pesem har ­monikar jev i n godb, 6tari znan­c i pa so se srečavali i n obje­mala. B o r c i pet ih patro l , k i so pred tem prehodi l " i n prevoz i l i ocjsrfl in del P r imorske , B r k i ­nov, Notranjske, Kočevske, Spodnjega Posavja i n Dolenjske, so mora l i 'kar naprej pr ipove­dovat i , s kako nedopovedlj ivo l jubezni jo j i h je povsod spreje­malo l judstvo, j i h pogoščalo i n j i h majcsikje enostavno nj. ho-Icio pust i t i naprej . V k ra j ih ob Kpjtf i i n drugje so l judje ginje-fti. povedal i par t i zanom:

»Nobenega več n i k nam, to­variši, pr id i te še med nas!«

T a »pridite še, obiščite nas večkrat!« je pogostokrat zap i ­san v dnevn ik ih patro l , še več­krat pa v stoterih i n tisočerih pogovorih borcev itn of icir jev, k i so s patro laml obiskala številne dolenjske, kočevske l n p r imor ­ske vasic« l n kraje, prizorišča nekdanj ih borb in sodelovanja ruaiših iijudti s svojo l judsko vojsko.

K m a l u po osmi u r i je koman­dant vseh patrul j Jože Štok-Ko-rotan sprejel m« mi renskem t rgu raport komandir jev patro l 6 bataljonov, nato pa je sam raporti.ral nekdanjemu načelni­k u štaba I. br igade *VDV pod­p o l k o v n i k u L a d u Kogoju. Po r a -por t ih je I. brigada s prežive­l i m i borc i odkoraka la na Roja, t a njo pa je tja odšla tudi več tisoeglava množica i n kočevska godba. Na hribčku so pr i r ed i t e ­l j i zelo okusno okras i l i ve l iko t r ibuno z državnimi i n p a r t i j ­s k i m i zastavami, pred katero so se postav i l i borci brigade.

Ob 9.30 je podpolkovnik Lado Kogoj ra.portiiral predsedniku L judske skupščine L R S tovarišu M i h i Mar in iku, k i ga je zbrana množica, kako r ostale došle go-Sfte, toplo in prisrčno pozdrav i ­l a . Po pozdravu brigade je to­variš M a r i n k o od'šel na Častno tr ibuno, nakar je slovesnost za ­čel Mtiirko K r a n j c v imenu p r i ­p rav i jad ne#a odbora zbora I. briigade V D V . P o z d r a v i je v iso­ke goste, preživele part izane 1. brigade ln zbrano l judstvo, za n j im pa je tzrofltel tople po­zdravne besede mirenske obči­ne šf» n jen predsednik L u d v i k Golob.

Pomočntfk komisar ja L b r i ga ­da Janez Japel j je zatem v da l j ­šem govoru opisal nastanek i n rast V O S in V D V , uspehe enot Vcrfjsf.ce državne varnost i , delo n j en ih p r ipadn ikov i n naloge, k i so j i h borc i čet l n batedjonov I. briigade Izvrševali tako pre­dano in zvesto, saj je naše vod-•tvo prav tem enotam to l i ko ­k ra t zaupalo uresničitev na jza-»tpnejših nalog.

M i renski p ion i r j i so nato po­k l o n i l i gostom lepe šopke, god­ba L M iz L jub l jana pa je za -

VREMB CAS OD 8. DO IS. JULIJA

V drug i po lov ic i tekočega tedna ln v začetku prihodnjega tedna ne-ftalno s pogostimi, k r a t k o ­t ra jn imi padav inami ln nev ih ta -tami . Od srede prihodnjega ted-i»a dalje približno 4 dni jasno in vroče poletno vreme. Sred i Jul i ja kratkotra jne, toda močne M v i h t n e padavine l n ohladitev.

(Napoved p r i r ed i l V . M.)

igra la več part i zanskih pesmi. Navdušeno so ljudje pozdrav i l i tud i pevce, k i so n a t r ibun i za ­pel i vrsto s tar ih , znanih bor­benih pesmi, k i so še bolj d v i ­gni le razpoloženje. M e d vso to veselost i n modrino prelepega poletnega dneva so nenadoma za/brneli tr i je domači »Matajur-j i « l n krožili nad tlsočglavo množico. Iz enega je skočil p a ­dalec s Šopkom, k i ga je zatem

M i rne , k a r ne morejo pozabit i prisrčnih, nadvse top l ih spre je­mov i n srečanj, k i so j i h doži­ve l i v treh, štirih dnev ih. Z a ­čelo se je že v Brežicah, k j e r j i h je ob slovesu l n prevzemu za ­stave pozdrav i lo nad tisoč l jud i . V Cerk l j ah , Sutn i , Črneči vas i , na Ožtircu, v Kostan jev ic i , k j e r se je zbralo na par t i zansk i m i ­t ing b l i zu 300 l jud i , povsod po krški do l in i i n v podgor janskin vaseh so slišali:

»Ostanite še, fantje, med na-mri! P r id i t e v z idanico, poča­kajte, da spečem še kokoš i n da prinese oče tistega od zida!«

Težko se je b i lo trgat i od do­b r i h , zavednih par t i zansk ih l j u ­di po Dolenjskem, ko je u ra ne­usmil jeno pr iganja la patrolo n a ­prej. K o l i k o pogovorov, ko l i ko topl ih, nepozabnih srečanj!

»Tako nas še v par t i zan ih n i ­so spre jemal i , k a k o r zda i , ko obiskujemo stare znance!« so govor i l i vedevejeo' v pat ru l jah po Notran jskem ln Kočevskem m ugotov i l i :

»Kakšna zavednost, kakšna pristnost čustev l n topl ine, kako

Pri spomeniku padlih tovarišev in talcev na Malem Slatniku v minuti molka, ko je patrola počastila spomin vseh žrtev NOV. Tudi tu jo v kamen vklesano ime enega izmed nekdanjih borcev

L brigade VDV.

izročil podpo1kovni(ku Ladu Ko­goju.

Slavnostni del pr i red i tve je bil s tem zaključen, v gozdičku na Rojah pa se je začelo veselo l judsko rajanje. Zav ladalo je vzdušje, tako zelo značilno za sleherno srečanje s tar ih p a r t i ­zanov s svo j im l judstvom: p r e ­žeto z i skren im veseljem ob sre ­čanju drag ih , resničnih pr i ja te ­ljev i n tovarišev, k j so d e l i l i med vojno vse hudo i n gorje. Tud i na Rojah se je znova po­trd i l a tako dobro znana r e sn i ­ca: da Je naša vojska zrasla iz l judstva, da je njena duša l n srce in da je ne more nič i z t r ­gati iz naših teles in mis l i . Leta , k i teko, nam to srečno resnico čedalje bolj potrjujejo.

Slavnost na Rojah i n pot par -tizan&kih patro l do M i rne pa nam je v pretek lem tednu po­vedala še neka j :

i zpo lnimo, tovariši, obl jube iz vo/jnih let: pr ihajajmo pogosteje med naše l jud i , k i so b i l i s par ­t izani takrat, ko je bi lo naj-j, huje ! Ne pozabljajmo j i h , saj nas danes pričakujejo sredi svo­jega dela, težav i n uspehov a prav tako odkr i t im , »poštenim, top l im tovariškim srcem kakor takrat, ko so kmečke matere del i le z nami zadnji košček k r u ­ha i n je b i l za part izana ponoči in podnevi odprt sk romn i dom. Zvestoba za zvestobo! Organ i ­zacije Zveze borcev zares ne bi smele opustit i st ikov in tova-riških srečanj z našimi dob r i ­m i , zavednimi l j u d m i ! Go j imo to pri jatel jstvo, obiskuj mo, par ­t izani i n akt i v i s t i , pogosteje na ­še l j u d i ! Srečanje na Ro jah nam to znova naroča!

Po starih partizanskih poteh »Vedevojevcev pa res ne mo­

remo pozab i t i ! Tako pr i j azn ih in postavnih fantov, k i so nam vedno skočili na pomoč, če so le utegni l i , ne pomnimo v naši dolini!« ti še danes povedo v Podturnu ln drugod v topliškl oko l i c i , kadar nanese beseda na borce N O V . In borci patrole I. bataljona, k i so v pre tek lem te­dnu p rehod i l i pot od Brežic do

Se ljudfje vse dobro vedo, kako je b i lo med vojno!«

Vsega tega n i moč pozabit i . Solze 'gamotja l n ponosa v očeh Kotarjeve mame v P le ter j ih , matere padlega narodnega hero­ja, spremljajo fant« na n j iho ­vem pohodu po Dolenjsk i , n a ­ročila neštetdh st iskov rok gre­do z n j i m i :

»Pozdravite eetale tovariše, pridite še!«

Kje je bi lo najlepše? — smo vp:a.-aii of icirje iz patrole I.

batal jona. »Povsod!« so povedalH, In r e k l i : »Z-besedo ne moreš povedati, kako naši l judje čutijo vso to našo bližnjo preteklost, to je treba doživeti, i t i med nje, bi t i z n j im i , pa spoznaš, k o l i k o je b i l a vredna naša osvobodi lna borba!«. P r a v to pa so doživljali borc i patrol tudi v vseh p r i m o r ­s k i h vaseh, povsod po Notranj­skem ln Kočevskem.

Marmor v Toptiškem parku V soboto opoldne so se p a ­

trole prvič zbra T ,| v Do l . Topli­cah. P o zd rav i l i jih p reb i va l c i topliške dol ine, p reds tavn ik i oblasti i n organizaci j , gostje iz zdravilišča i n p ion i r j i , k i so pr i ­peli vsakemu i z patrole lep šo­pek n a prs i okrašena z mnog i ­mi o d l i k o v a n j i Govo r i l je t o ­variš Rado Taufer za Zvezo bor ­cev našega okra ja In general Bo jan Polak-Stjenka v imenu brigade, ki Je naito odkril v to-pliskem parku tudi spomin na ustanovitev I. brigade — spo­minsk i kamen is adlestčkega marmor ja .

Prisrčen sprejem v Novem mestu

Novomesčani so bjprce petih patrol pozdittviJi v soboto po­poldne 'kmalu po 16. uri. Spre­jema so se udeležili predstav­niki ljudske oblasti in organiza­cij, mnogi meečam in pionirji z zastavicami. Jože Stok-Korotan je raportfcral nar."»dnemu heroju Jožeitiu Borstnarju, ki je spre­jel nato tudi. raporte koman­dantov posameznih patrol ob navdušenem ploskanju z/brane nmožice. Tovariš Borštnar Je zatem pozdravil zbrane borce, podofficirje in ofiterje I. brigade V D V ter Jim &x*#tial k zmagam v letih« NOV. Pionirki osnovne šole sta pozdravili patrole v imenu vseh doleorjsflcih pionir­jev, komandantu Korotanu pa sta izročali velik šopek rdečih nageljnov.

Ob ploskanju in vzklikanju zbranih so patrol* nato kora­kale mimo tribun« skozi Novo mesto, kjer so *• pred spomin-stto vežo herojev jsn padlih bor­cev poklonil* spominu p*dMh tovarišev.

Prav tako prisrčno pa so po­zdravili patrole I. brigade V D V tudi v Črnomlju, Kočevju, M o ­kronogu, v Trebnjem i n povsod drugje, kjer so priredili p reb i ­va l c i borcem L brigade, V D V prisrčne sprejem*.

Franc Kerln, nov i predsednik občine

Kostanjevica-Podbočje N a svoj i zadnji seji je občin­

sk i l judski odbor Kostan jev ica-Podbočje sprejel ostavko, dose­danjega predsednika E m i l a Vukčeviča in na isti seji i z vo l i l n a to mesto Franca K e r i n a , do­sedanjega podpredsednika Ob L O .

»Hej brigade hitite!...« je odmevala pesem borcev In oficirjev patrol I. brigade Vojske državne varnosti od preteklega četrtka do nedelje po dolenjskih krajih. Na sliki: patrola L bataljon« L brigade VDV koraka pod vodstvom komandanta rez. kapetana 1. klase Lada

Lapanje čez Mali Slatnik. (Foto: Fototehnika, Novo mesto.)

Dober začetek fluorografiranfa v občini Zuž&fHberlc &°da- & *W<* m a W m o 5 t i P o *

samezr.ikov akci|jA ne bi s-toodstot* V torek 26. junija se je začelo doslej, ko to pišemo, še ni udeleži- v

n o u s P e ! a - Vs i krajevni odbori in na Dvoru v občini Žužemberk le- la slikanja pljuč. Napot i t i s« bo Z a RuXMro^raimsi'fi na) z a t o

tosnje najobsežneje zdravstveno morala seveda do zdravniške eki- ^e " ^ ^ i opozarjajo prebivalca deio našega okraja — množično pe, čeprav jo je prej imela doma. * * 0 $ l okoJšžev na dan pregleda, fotografiranje pljuč (fluorografi- Krajevni odbori so skupno z ob- ^ n e ^° n , n ^ e neopravičenomanj-ranye) vsega nad IV let Starega črnskim odborom in aktivisti Rde- k a l P r i r e m Pomembnem delu. Vse prebivalstva. Prve tri dn i je bi l čega križa dobro pr iprav i l i orga- ^ m e ^od° razvi l i na Goiniku, o

nuzacijo fluorografiraaja. Marsikje so stare ljudi prinesli in pripeljali z vozovi , samo da n i nihče manj­kal . Vs i , k i so pripravl jal i to zdravstveno akcijo> zlasti le k r a ­jevni zdravnik dr. Debc5jak v 2u-žemberku, k i je na mnogih pred- f 1 1 " 0 t u <*- n a nedavno r e p u b l i k davamjih in obiskih po vaseh odredbo o obveznem brezplačnem

Občinski ljudski odbor Novo razlagal Hjudem pomen fluorogra- zdravljenju vseh tuberkuloznih mesto, Komisija za podeljevanje f j , ^ , ^ zaslužijo pohvalo za db- bolnikov, kakor na odlok našega

slej opravljeno delo. okrjjnega ljudskega odbora, po Kakor smo že poročali, bo p r i - katerem je vsak nad 15 let $l«r

speval okrajni ljudski odbor za prebivalec 8 dolenjskih občin del* fluorograf i ranije prebivalstva T 8 zan, da se obvezno udeleži fiuco-občinah našega okraja 2 milijona grafiranja. Izpolnimo našo dfcCž* dinarjev. Zares bi bila neodpustna n o s t povsod stoodstotno!

odziv na fluorograf i ran je v žužem berški občini naravnost vzoren in 100-odstoten. Ena sama ženska na Lipovcu je ilmela pomisleke in se

P O Z I V

u?(>ehu akcije pa bodo obvestili Protituberkulozni dispanzer v N o ­vem mestu, k i bo po zaključenem filuorografiranju obvestil vse tiste, k i morda bolehano na tuberkulozi, pa zato niso doslej vedeli. Opoea?-

fttipendij, poziva vse reflektante za dodelitev štipendije za šolsko leto i»56-67, da do 31. julija 1956 vložijo zadevne prošnje, k i naj obsegajo:

1. Prošnjo z obrazložitvijo dose­danjega Šolanja in ekonomsko so­cialnih razmer v družini.

2. Prepis zadnjega šolskega spri­čevala in dokazila o vpisu za šol­sko leto 1936-57.

3. Potrdilo o Imovinskem sta­nju staršev, sebe in družinskih Članov, k i Sive v skupnem gospo­dinjstvu.

4. Morebitna priporočila. Kot štipendiste bo komisija

obravnavala le kandidate, k i se redno šolajo in to:

1. Na univerzi ali fakulteti, 2. v višji gimnaziji, 3. v srednjih strokovnih šolah, 4. v Industrijskih šolah, 5. v rednih kmetijsko-gospodar-

Skih šolah. ObLO si pridružuje pravico •

štipendisti tistih strok In šol. ka ­terih kadra v občini primanjkuje, skleniti pogodbe.

Vajenci, dijaki nižjih gimnazij ln šoloobvezna mladina, k i za redno šolanje nima potrebnih sredstev, naj se obračajo na od-

Priznanje zaslužnim gasilcem i n metliški godbi

Ob razv i t ju nove zastave pro­stovoljnega gasilskega društva Met l i ka , je podpredsednik re ­publiške gasi lske zveze Srečko D imic posebej pohva l i l mestno godbo na p iha la iz Met l ike , k i je ves čas sodelovala z gas i l ­s k i m društvom. V znak p r i zna ­nja je d ir igentu S i l v u Mihelči-ču izročil diplomo.

T u d i najbolj zaslužni gasilci iz metliške občine so na s lav-

stopnje; enako odl ikovanje so preje l ; Antom StMoanić, Met j ika ; Stane Prusnič, Otok; Franc Kri-« žan, Otok in Jože Škof, M e t l i ­ka . Republiško odl ikovanje III. stopnje pa so pre je l i Jože S i -monič, Dobravice; S lavko B e -zek, Me t l i ka ; Jože Penkovič, Janko Bračika, Jože St ipan, A n ­ton Pavlovič in Janko Krasovecj vs i iz Met l ike . •

Stoletnica rojstva Nikole Tesle

B 8 T A S O V L J E J U A J E

GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA Doslej najboljši letni občni zbor Okrajne zadružne zveze

Razmeroma dobrim občnim zborom kmetijskih zadrug novo­meškega okraja je 26. junija sledil občni zbor Okrajne za­družne zveze. Udeležba na zboru (udeležilo se ga je od 102 izvoljenih delegatov 87), poročila, razprava in zaključki dokazu­jejo, da Postaj^ kmetijsko zadružništvo glavni činitelj v raz­vijanju kmetijske proizvodnje in oblikovalec ter usmerjevalec novih, naprednejših oblik družbenega dela in odnosov na vasi.

delek za zdravstvo in socialno nosti prejel i odl ikovanja. Ignac skrbstvo ObLO za pomoč in pod- g l u p a r fa Met l ike je prejel zve-poro. T i kot štipendisti torej ne ™ , . _ * T T

pridejo vpoštev. zn<> gasilsko odlikovanj« II. Komisija za podeljevanje M* stopnje, Anton Pecari« iz D r a -

ObLO Novo mesto , S!« republiško odlikovanue II. (

Prihodnji teden bo potekio 100 let od rojstva svetovnoc.nanega po­membnega znanstvenika in iznaj-ditelja srbskega (porekla N iko l e Tesle, hkrati pa 13 let od njegove smrt«. N:kola Tesla je bil največji izumitelj na področju elektrotehni­ke in fizike. Povsod po diržavi bo­do sllovesno proslavi 1!! 100-letnxo njegovega rojstva. P rva slovesna proslava bo od 10. do 12. >ulija r

l ioraci je. Vs i t i m l i n i ao zaseb- črpna poročila. M e n i l pa je, da Beogradu pod pokroviteljstvom na last i n so ponekod postavl je- semenska služba p r i nas ne te- p r P d j e J n i k a republiko maršala ni zelo na gosto. Za nj ihov ob- če v redu. To je podpr l s tem, T j t a - y s^e j^ j ^ republiška

da je K Z Straža nabav i la v a

K e r bodo poročila z občnega zbora vsaj v g lavnem objavl je­na v pr ihodnj i številki »Dolenj­skega kmetovalca«, navajamo danes samo potek razprave i n zaključke zbora. Naj omenimo pr i tem. da so delegati izčrpna poročila o dosedanjem de lu i n bodočih nalogah z odobravanjem spreje l i dosedanjega i n j i h po-spreje l i i n j i h pot rd i l i , kot tud i delo dosedanjega upravnega od ­bora O Z Z .

Melioracije ln mlini Razpravo o zelo važnem v p r a ­

šanju, to je o potrebi mel iorac i j t ravn ikov in o regulac i j i pot o-* kov Je prlče'1 delegat K Z V e l i k a L o k a tov. "Lavriha. Vs i t r a v n i k i ob Temenic i so zamočvirjeni, zato je pr ide lek k rme slab, k a ­kovost krme pa še slabša. Poleg tega delajo še povodnj l ve l iko škodo. Brez boljše krme pa ne bo donosnejše živinoreje, zato je treba ta prob lem načeti l n se l o t i t i me l io rac i j .

To n i vprašanje samo ob Te­menic i , pa« pa ob vseh potokih in potočkih v okra ju . Gre za stotine hektarov zemlje, k i d a ­je malo in slabo kval i teto. Z a ­močvirjeni t r avn ik i pomenijo poleg tega še drugo izgubo v živinoreji: so leglo živiinske bo­lezni — metl javosti . Dr . Gošler, šef novomeške postaje za umet­no osemenjevanje krav , je v razprav i to siv ar p r ikaza l v šte­v i l k a h . Samo v novomešiki k l a v ­n i c i je bi lo zaradi metl javost i živine, k i je prišla v zakol , za 6 mi l i jonov d in škode! Za t o l i ­ko je šlo mesa v nič samo v tej k l a vn i c i , ke r je živina bo­lehala na metl javost i .

V zvezi z mel ioraci jo t r a v n i ­kov i n regulaci jo voda se po­stavl ja vprašanje številmh m l i ­nov i n mlinčkov ob teh vodah. Teh je na stotine; s svo j imi je ­zovi dvigajo raven podtalne vo­de, k i b i se saino z nj ihovo od ­strani tv i jo lahko znatno znižala. Tu je b istvo regulaci je in me­

st oj, vsaj v takem številu, pa ni nobenih gospodarskih raz lo­gov, saj so neekonomični i n služijo samo posameznim za ­sebnikom, malokje pa širši oko­l i c i . Da je v n j ih najbol udoma­čeno oderuštvo p r i m l i n s k i h uslugah posameznikom, vedo potrošniki žal zelp dobro.

Tako povezujejo mel ioraci je i n regulacije h k r a t i vprašanje uspešnega zat iranja met l javost i pr i živini, vprašanje odstrani t ­ve številnih neekonomičnih ml inov i n vprašanje gradnje sodobnih ml inov na zadružni osnovi. Zamise l zadružnega m l i ­na je živa v večih k ra j i h , med drug im v Žužemberku i n D r a -gatušu. Zadružniki o potrebi tak ih ml inov ve i iko razprav l j a ­jo. Zadružna ob l ika je tud i na j ­bolj p r imerna za mel ioraci je . Potrebno je ustanovit i vodne skupnositi, k i naj b i prevzele te naloge.

Nekaljlv semenski krompir...

Delegat K Z Straža tovariš Rajer je pohva l i l dobra i n i z ­

gon semenskega k romp i r j a po dokaj v i sok i ceni. T a »semen­ski« k r o m p i r so kmetova ic i k u -pifli i n posadi l i , med drug imi tudi on sam. Toda k r o m p i r n i v z k l i l . Jasno je, da je to poleg materiailne tudi mora lna škoda, s kartera je prizadet ugled z a ­druge in semenska služba sploh. Delegat atraške K Z Franc Aš je povedal nekaj ostr ih n a račun nesposobniih kmet i j sk ih t ehn i ­kov, k i da so baje tega k r i v i .

Razprava o tem pa je poka ­zala, da je taka obsodba celot­ne semenske službe i n kme t i j ­s k i h s trokovnjakov pr i s t ranska in neobjekt ivna. K r i v d a za n a ­kup tega k romp i r j a pada i z ­ključno na uslužbence K Z S t r a ­ža i n Topl ice, k jer so nabav i l i tudi tak semenski k r omp i r , za nakup pa sta gotovo vedela tud i oba upravna odbora. T i dve kmet i j sk i zadrugi 6ta namreč k u p i l i semenski k r o m p i r mimo

reprezentat vna proslava jeseni v Ljubljani, prav pa bi bilo, da bi tudi Novo mesto in ostali večji do­lenjski kraji jesen: počastili ž*v~ lijensiko delo velikega učenjaka v okviru prireditev lijudskih univer« in organizacij Ljudske • tehnike.

Dogovorjene cene za odkup gozdnih sadežev

S posredovanjem t rgov insk ih zbornic, so se odkupovale ! gozd­n i h sadežev dogovor i l i o enot­n ih najvišjih cenah n a območju naše republ ike . Te cene so: m a ­line gozdne 90 d in kg. plantažne pa 100 d in kg. Industri jske bo ­rovnice 25 d in kg , borovnice i z ­vozne kval i tete pa 55 d i n kg. T o so odkupne cene za nabira lce .

Domači fotoaparati

Vojna industriiia si prizadeva, d* bi dala na trg čimveč izdelkov za

IV u u i i i Bt -mtr iUMK.1 ti'1 u i i i u n m i n i « v i v • T i ! 1"-

semenske službe in Zadružnega W k o ^ T a k o

trgovskega podjetja, k ! je po- * » * » « • * Z " K * O d v o d n j o foto-aparatov" »Zrak 1« m »Zrak 2« , k: bodo lahko uporab!v<li »lejca« fi lm. To bodo prvi, v naši drža«4

(Nadaljevanje na 2, strani) izdelani fotoaparati. i

k i je po­oblaščeno za promet s semen­s k i m blagom. K r o m p i r je s

Stran 3 » D 0 E E N J S K 1 E I S T « Štev. 27 (3301

U S T A N O V L J E N A J JE

GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA (Nadaljevanje » L strani)

Ptujskega pol ja, čeprav Imamo mnogo bliže dovolj dobrega in v na i .h razmerah preizkušene­ga semenskega blaga. T u ae je o ividno maščevalo pret i rano varčevanje i n precenjevanje les* ne sposobnosti posameznih uslužbencev za taka oprav i la ; Upravna odbora l n uslužbenci zadrug morajo imet i to l iko za­vest i , da povedo zadružnikom resnico, kako je b i lp s tem krompi r j em.

Nujno je zlaganje zemljišč

K o so delegati razprav l ja l i , kako b i organiz i ra l i večjo pro ­izvodnjo s pomočjo strojev in agrotehničnih ukrepov, je spet prišla na dan stara rana do len j ­skega kmet i j s tva : razdrobl je­nost zemlje i n parcel . Delegat K Z V i n i c a Kalčevič je men i l , da b i b i lo treba p r i nas to stvar ured i t i z zakonom, ke r na pro­stovol jni osnovi in medseboj­nem dogovoru lastnikov parcel ne bo slo tako hitro, čeprav ve-t n a kmetovalcev pr iznava, da J* razdrobljenost parce l v e l i k a

o v i r a za večjo in cenejšo k m e ­tijsko proizvodnjo.

Zastopnik G lavne zadružne zveze in član Izvršnega sveta L R S tovariš Ingolič je povedal , da je zlaganje parcel za moder­no obdelovanje zemlje nujna stvar, k i pa jo je treba izvest i na osnovi dogovora lastnikov zemlje. Zlaganje parce l v tem smis lu je treba samo pozdrav i t i , kakšni ukrep i v tej smer i pa niso predv iden i . T u d i to je ena izmed nalog kmet i j sk ih za ­drug. Poudar i l je še, da zaseb­na lastnina zemlje nd ov i r a za social izaci jo vasi . .

Vsekakor je zlaganje zemljišč pr i nas zelo resno vprašanje, k i se ga Je treba čimprej l o t i t i , kajt i brez tega so lahko še tako ve l ik i napori za dv ig in poceni­tev kmet i jske proizvodnje samo polovični.

Ostala zadružna vprašanja Umetno osemenjevanje k rav

se je v okra ju zelo razširilo. L a n i j « b i lo p r i 1.64S gospodar­s tv ih umetno osem en j en ih 2.219 krav . To je največ, ka r je mož­no, dok ler ne bo dograjena i n opremljena postaja za umetno

osemenjevanje k r a v v Novem mestu. V tako s k r o m n i h pogo­j i h , v kakršnih dela služba umetnega osemenjevanja v okra ju , so b i l i doseženi n a d ­povprečni uspehi . S tem nači­nom osemenjevanja, k r a v n a j ­bolj ilspešno zat i ramo na l e z l j i ­ve bolezni in najbolj I zkor is t i ­mo dobre plemenjake. Dograd i ­tev postaje v Novem mestu je zato nadvse nujna.

Jože P e l ko i z Do len jsk ih Top l i c je poudar i l , da bodo mora l i vprašanje umetnega ose­menjevanja k r a v resneje vzet i v roke živinorejski odbor i . P rav tako je n j ihova naloga skrb za izboljšanje krmske b a ­ze. V Top l i cah nameravajo p r e ­orati oko l i 50 ha ste l jn ikov, k i malo donašajo. Preračunali so, da bo preorana površina dajala letno 3.800.000 d in dohodka. P ra v tako je treba čimprej rešnti vprašanje p lan insk ih pašnikov za mlado živino.

Zadruge dajejo posameznim zadružnikom vel ike vsote de­narja vnaprej na račun razn ih odkupov za dolgo dobo. Ob koncu leto ep znašalii tak i p r ed ­u jmi v okra ju kar 32 mi l i jonov ,

Kako ravnamo vinogradom ob toči

Toča, ta velika sovražnica vseh naših kmetijskih kultur, t'---;* naSj trti n«» i»tua»esc. Let-* ta leto opustoši to ali ono v i ­nogradniško področje v Slove­niji.

Škoda, nastala po toči v na­lili trsnih nasadih, je različna, kvker j« različna debelina i n jakost toče, suhe ali z dežjem. Važen Je tudi čas poškodbe.

Po toči nloramo takoj poškro­pi* ; irfa i, \% b->r'loško b r n r ^ n a l i Dithanom 30 dkg na 100 1 vode.

de. To delo izvršimo zato, ker Je

zaradi znatno manjše odporno­st] od toče poškodovanih mladik ln listov večnevarnosti za okuž bo po peronosperi.

te Je nastala škoda sredi Ju-nlja-julija, bomo škropili kom­binirano; proti peronosperi in proti enopasastemu gozdnemu sukaču, ki je in ostane najne­varnejši škodljivec vinske trte.

Grozdni sukač se pojavi v ma ­ju in se drži vse do jeseni. L i ­činka prvega rodo, črviček, na-

T u r e s n e k a ž e v e č od lašat i !

»Vzemite mojo punčko v vr­tec! Pet nas je doma v eni sobi in ko grem zdoma, moram otro­ke zapreti! Pomagajte mi, da bo punčka vsaj čez dan na son. cu in zraku, pa v dobri druž­bi, saj se tako rada igra!«

»Otrok mi jc padel z okna, ko sfm šla po m<"so, in se hu­do potolkel: saj veste, da sta­nujemo tik ceste, in kadar me ni doma, ga moram zakleniti, da mi ne uide. Vzemite ga v vrtec!«

»Oba z možem sva v službi, sprejmite še najinega dečka v otroški vrtec!«

Tako prihajajo dan za dnem matere k tovarišicam v novo­meški otroški vrtec, kjer se je neugnan živ-žav zaradi počitnic in kolonij sicer nekoliko umiril, kjer pa za bližnjo jesen ni nič kaj rožnatih izgledov: VRTEC LAHKO SPREJME «50 OTROK, 70 DO 80 IMA ZE ZDAJ VPI­SANIH, 120 PA JE VSEH PRI­JAV. Spet bo ostalo 50 d 0 60 staršev neuslišanih — čeprav imajo službe ali pa majhna, nezdrava stanovanja, bodo mo­rali imeti predšolske otroke do­ma. Vrtec JE PREMAJHEN, da bi lahko pomagal vsem, kate­rim bi družba morala nuditi pomoč pri vzgoji otrok. O tem vprašanju smo v Novem mesto že ponovno razpravljali in pi­sali, govorili o dveh novih otro­ških vrtcih v Bršljinu in na Grma oz. vsaj o povečanem vrtcu sredi mulu. O tem so razpravljali volivci na zborih, pa člani množičnih organizacij

plnah ln če vrtec v t ak ih po­gojih sploh še imamo na tako zadovol j iv i višini, potem nas to ne sme uspavati v mnenju češ — bo že še šlo nekaj časa tako naprej .

Občinski l judsk i odbor m imo tega vprašanja ne sme več sa­mo z dosedanj imi ugotovi tvami, da je treba oz. b i b i lo treba nekaj uk r en i l i . Staršem, k i so v službah, družinam, k i imajo otroke, pa s laba stanovanja in ostal im, ki tudi iz d rug ih vzro­kov želijo dati otroke v vrtec, je treba pomagati . M o r d a bi res ustanov i l i šc en vrtec v B r i l j b r a za tamkajšnje otrok« (svojčas je b i l za ta vrtec ob­l jubl jen tudi prostor v nov ih blokih! ) , na vsak način pa b i mora l i povečati zmogljivost se­danjega vr tca sredi mesta, k jer je največ otrok, k i potrebujejo takega varnega zavetja.

Ce smo lahko rešili ta in on i pereč problem v zadnj ih le t ih , bo treba zdaj rešiti tudi v p r a ­šanje otroškega vrtca. Jesen bo kar kma lu tu in vodstvo vr tca bo zaman pojasnjevalo Števil­n im staršem, da ne more spre­jet i nov ih otrok. Zato pomagaj­te!

stopa v času, ko trta cvete, V kabernikih opazimo zapredke, v katerih je črviček. Ta nagrize kaberniik, dočim kiseljak to Je ličinka drugega rodu zavijača v juniju in Juliju, nagrize in uni­čuje zelene jagode. V ser.tem-bru in oktobru se pojavlja po­nekod tretji rod, ki more tudi povzročiti veliko škodo. Zaradi tega bomo bordoškj brozgi ali Dithanti dodali nikotinska sred­stva ali tekoči pantakan.

Neglede na točo. poskrbimo, da — ko bomo zatirali perono-spero, zlasti v mesecu juliju — dodamo škropivu še zgoraj na­vedena sredstva za uničevanje grozdnega sukača, tega velikega sovražnika naše trte, kateremu posvečamo tako malo pažnje.

Budno mnramo nabiti tudi na oidij. OidIJ Je nevarna bolezen v suhem in toplem vremenu. V t;»ki d«bl. H« pr»tl i M l rktižSa Po oidiju, bomo bordoškl brozgi aH Dithn.nu dodali še 15 do 23 dkg Cosana na 100 bordoško brozge ali vode, če škropimo t Dithanom.

S Cosancm se zelo uspešno b n H r n o t u r i 1 i«» a *W*1 r>"-vedenemu škodljivcu, to Je su-kaču, vendar ni tako učinkovit V U " r ( »ko*t »lpM-ka,, nl l -1 t a ­tinsko sredstvo, ki se ga brozgi drda, kakor to določajo navodi­la.

Pr« • ' . i n n ' V , . ! , , h t h r M n * T -— ' , »Othpllo* s Cosanom proti oldl-Ju pazimo na to. da uoorabljamo tega kropiva samo 0.10 gr ln da škroplmn v času, ko kaže tem peratura Izpcd 20 C. Pri večji količini in pri večji tempera­turi se kaj rado zgodi, da trte ožgemn, ker težko prenaša žve­plo. Cosan le do dane« najbolj učin­kovito sredstvo pr»ti oidiju in prav dobro sredstvo tudi proti sukaču. Ce nimamo pri roki p> 11 i k i u i ali kakega drugega nikotinskega sredstva, bomo kratkomalo uporabljali v lu zoner oidij in zavijača le CO-S A N .

Poleg Škropljenja naj bo na­daljnje delo po toči Usmerjeno na pravilno ravnanje s poškodo­vanim mladjem.

Ce sredi ,-iuniJa ni bila škoda po toči večja, stor imo prav, če pustimo trs pri meru.

V p r ime ru , da Je nam toča odbila tu ln lam kake mladike % listjem in nastavki, storimo najbolje, da Jih prirežemo do zdravega nče«a. s t*»m trsu po-moremo do enakomerne rasti.

Močne poškodbe na mladju, zlasti v Juliju, pa izravnamo la­ko, da podrezamo v«e pnškodo-«Mn*a i r'-- v , , »<* d****l mladik ln poskrbimo za po-daljšanle prikraišar.ih mladik s pomočjo zalistnikov. Jože Likar

Kdo so ubijalci koristnih ptic?

Tovariš urednik/ 2e nekajkrat sem bral v Va­

sem listu članke, v katerih ljudje sprašujejo, kdo pobija ptice pev­ke na Loki, v Ragovem bogu in drugod v okohci mesta. Tudi »Pavliha* je objavil doviip o no­vomeških »ciijačih*. Kot član strelske družine »Vinko Paderšič*

prav i lno i n kaže. da je potreb- « Novem mestu menim, da s tem pada senca tudi na organizirane strelce naše družine, zato sem se za zadevo pozanimal in ugotovil tole:

So v mestu brezvestneži, ki z zračnimi puškami in drugimi pr i ­

je povedal d i rektor zadružne hran i ln i ce i n posoj i lnice tova­riš Padovan . Na drug i s t ran i pa se dogaja, da zadruge ne i zp la ­čujejo sprot i odkupljene količi­ne pr ide lkov . Eno i n drugo n i

no izboljšati hrani lno kredi tno službo p r i zadrugah.

P o končani razprav i , k i je zajela še ve l iko drugih v p r a ­šanj, so delegati potrdi l " poro­čilo i n dosedanje delo O Z Z ter sprejet i proračun za' tekoče l e - fravami streljajo na vse mogoče to i n i z v o l i l i nov upravn i fcn cilje, zlasti na ptice. V dveh pri-nadzorni odbor, predsednika merih pa sem ugotovil, da so ti občnega zbora ter častno raz­sodišče. Za predsednika uprav ­nega odbora O Z Z je b i l ponov­no izvo l jen V i k t o r Zupančič, za podpredsednika Tone Pire in za ta jn ika Stane Somrak. Za pred­sednika občnega zbora je b i l izvol jen Lojze Hutar.

Ustanovitev okrajne gospo­darske poslovne zveze za uresničitev nadaljnjih nalog

zadružništva TaEoj po zaključku občnega

zbora okra jne zadružne zveze je bdi ustanovni občni zbor

rajne gospodarske poslovne zveze, za katere ustanovitev so ime l i delegati posebna poobla­st i la svo j ih zadrug. V gospodar­sko poslovno zvezo se bodo t a ­koj vključila v s y zadružna pod­jet ja; prevze la bo tud-i ves b l a ­govni promet kmet i j sk ih za­drug . Podroben načrt poslova­nja gospodarske- poslovne zveze bo pr i lagojen okra jn im razme­ram. V proučevanju je tud1] na ­črt za ustanovitev kmet. proiz . pos lovnih zvez, k i j i h bo v

•strelci- imeli za cilj celo ljudi. Kleparski vajenec I. F., ki dela

v delavnici svojega očeta nasproti hotela »Kandija*, ima zračno pu­ško, s katero je streljal skozi vra­ta delavnice na mimoidoče ljudi Tako je neka tovari'sica, ki se je peljala s kolesom v službo, kar na lepem začutila skelečo bolečino v levi nogi. Ze naslednje dni, ko se je vračala iz službe, je videla nave­denega vajenca I. F., ko je ustre lil v hrbet neko uslužbenko DOZ, ki se je tudi vračala iz službe. Te­daj je šele ugotovila, da je bila tudi sama žrtev tega pobalina.

Res je, da strti iz zračne puške ne more povzročili občutnejše po­škodbe, vendar je treba pomisliti, kaj če bi tak strelec zadel člove­ka v oko? Pri tem je vse obsod­be vredno, da nili oče tega brez-vestneža niti pomočnik, ki je z njim v delavnici, ne preprečita njegovega početja, pač pa te še s^nejeta, češ kako »poba* dobro zadene.

Mi strelci, ki gojimo strelki šport in vzgajamo predvsem dob­re branitelje domovine, če bi bilo

okra ju verjetno več. Te bedo potrebno, obsojamo vsako drugo ustanovljene pozneje. Delega- početje neodgovornih brezvestne-ti »o tudi pooblasti l i nov i aev, ki s takim ali drugačnim upravn i odbor OZZ , da se sme orožjem in pripomočki počenjajo zadolžiti za gradnjo v inske k le t i taka, vse obsodb* vredna dejanja. v M e t l i k i do 160 mi l i jonov in Prav bi bilo, da bi kdo te ljudi za gradnjo upravnega poslopja na prepričljiv način pouSU, kaj v Novem mestu do 6 mi l i jonov smejo in kaj ne smejo. d in . Marjan Okroglič

Zatiranje koloradskega hrošča v občini Semič

Na podlagi 1, 2» 5 in 10. točke odredbe o zatiranju koloradskega hrošča {Uradni Ust F L R J št. «2-324/47), 33. In 34. člena Temeljne­ga zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in Škodljivci (Uradni list F L R J St. 26-Z92'54), določil odloka o območjih, ki so okuže­na s nevarnimi rastlinskimi bo. leznlml in škodl'rvc| (Uradni list F L R J 5t. n-443/»)i 2. člena Za ­kona o pristojnost! občinskih ln okrajnih ljudski« odborov (Ura. dni list F L R J St„**fl4-3T1 W), 2 toč. ke 53. in 4T. člena statuta obf i . ne Semič z dne 24. I. 1956. Izdaja svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinskega lludskega odbora Se. m i * stae 23. VI. 195«

ODREDBO o »atlranju koloradskega hrošča

I. Krompirjeve ln paradižnikove

nasade Je treba v času rasti naj. manj enkrat na teden pregledat'.

Ogled opravijo pridelovalci krompirja In paradižnika, ki so tudi dolžni storiti vse potrebno, da bo koloradski hrošč v vseh svojih razvojnih fazah zatrt, naj­dena zalesa pa uničena.

Pridelovalci so dol ini pazit!, da brezpogojno unlčjo prve hrošče, ko zlezejo lz zemlje,

HroSč ln njegova zalega se l ah . ko uničujeta oziroma zatirata mehanično in kemično. Obvezno dvakratno zatiranje (škropljenje ali zapraševanje) J» obvezno opraviti:

1, Ce zavzamejo okužbe več kot dvajset odstoycov površin, nasa­dov, in

2. Ob izbruhu lokalne močne okužbe.

III. Svet za kmetijstvo ln gozdar.

stvo občine Je pooblaščen, da v slučaju dvoma razširjenosti ali razmaha škodljivca odredi skup­ne preglede aH P* izda tudi po. sebne ukrepe za zatiranje.

IV. Ce pridelovalci ne lzvršlje dol-

Snosti, navedene v I. točki te od. redbe, izvrši škropljenje ali za­praševanje občina na njihov r a . Eun.

V. Kdor se ne ravna po določbah

te odredbe, bo kaznovan po Te . •meljnem zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni Ust št. F L R J it. 2S-2927S4).

VI. Ta odredba stopi v veljavo t

dnem objave v Dolenjskem listu. OBČINSKI L J U D S K I ODBOR

S E M I C Številka: 01 1-1049-1 Datum: 23. VI. 195«

Predsednik Občinskega ljudskega odbora:

F R A N C K A P S , I. T. Predsednik sveta za kmetijstvo

in gozdarstvo Janez Simonič, L r.

Tako poslovanje odločno zatreti

Pred kratkim smo poročali o grdem verižnem zaslužkar-stvu v kmetijskih zadrugah Sntjernej in Prekopa in navedli, kako neupravičeno ustvarjajo zaslužke na ra iu i i prodajalca iu potrošnika. Danes objavljamo končne ugotovitve iz te pre-kupčevalske zadele in še nekatere drn<e stvari z namenom, da bi rdgovorni uslužbenci kmetijskih zadrug že enkrat »pozna­li, da <:ikn ne W»e|o p n s l n v M l . Najmanj kar družba zahteva od njih je pošteno poslovanje;.i čut i l 0 potrošnika. Prav te­ga v podobnih primerih najbu-j pngreš.initt in zaradi tega zaslu­žijo kri"ei ne samo kazen po zakonu, pač pa picdvsem ob­sodbo družbe, na katere račun gre tako poslovanje.

Kupčija s teleti Je zajela BO kuD i l nakunovalec K Z Preko telet v skupni živi teži 4.129 kg. 43 telet j , 0 kupili P r e d kontrolo, 17 pa i« po kontroli. Teleta j»

V Novem mestu bi lahko porabili več mleka!

na raznih sestankih. Ponovno ao Cešarkova upravnica Okraj, gospo-dtajskfga cennra v Novem mestu, pnxkva !a v Sndiika.lncm domu o

prejšnjem mestnem ljudskem, sodobni zdravi prehrani

27. jun. ob 20. ur i ;e tovariSica n e i e \ 0 c e n l j o mleko. Serviraip

o tem razpravl ja l i tudi na sve­tu za prosveto In ku l turo na

odboru, pa čez zaključke, pred­loge in zamisli doslej še nismo prišli.

In vendar bi morali nekaj ukreniti. Zavedati se Je treba, da živi v mestu iz leta v leto več ljudi, da prihaja v mlade družine, naraščaj, da so marsi­kje tudi žene zaposlene in da nimajo otrok kfe puščati. Ca Je zadoščal vrtec s 15 stolčki pred

ga k vsakemu obroku hrane. Ce bj tudi pni na* žene navadile mo-žs na dobro mleko po jedi, jim prav gotovo vino ne bi tako d -šailo. Seveda pa mora bici mlečna hrana in mleko tako pripravljeno, da ga bodo radi jedli tudi »so­vražniki mleka«. Sploh pa bi po­rabo mleka lahko (povečali zdaj, ko ima nova mlekarna na razpo-

p...vcca.,o vse premalo , & b U Q m l < f c a m razdiĆntO do-ik-ku m mlečnim i/dei-

Zelo zanimivemu in predavanju so žene

poučnemu '- veseljem

Poudarila je, da morajo gospo­dinje skrbeti tudi za pravilen se­stav hrane, ne samo ga dober o-kus, Hitre>: način iivljcn.ja zah­teva tudi dru^aaio prehrano kot smo je bili va,jeni doseda,j. Novo -mesčanl pav. nje bril i mlečnih izdelkov. kom. Po podatkih, k i jih je pre­da varcljica dobila v novomeški Kot praktično nadaljevanje pre-mlekarni, porabi v Novem mestu davanja bo Okrajni gospodinjski

8 a l i 7 let i i n če se st iska zdaj vsak prebiva'ec povprečno komaj cenler na c :M<«ri! razmnožil re-v S premajhnih sobah sedanje- dedKter m'eka na dan, kar je od- cepte za sodobna mlečna jedila, ga vr tca že 60 otrok, če požr- lo.'iio premalo. V večini nai>red- kii jih bodo gospodinje proti ma-tvova lne t ova r l i i r e komaj še „ih držav, k,;er se že dalj ?asa lenkos^ni odškodnini lahko dobi-aniorejo delo v prevel ik i ) s k u - ukvarjajo s proučevanjem p rebra- le.

ledile, žal p a je bLla udeležba ze­lo slaba.

Ra.

Steklenice fz kartona • Tovarna »Zagrebška kartoiuža« bo začeJa proizvajati nekatere no­ve predmete. Najzanimivejše bodo vsekakor f.eklenice « kartona. Dno in čep bodo imele pločevi­nast, ostalo bo pa iz spre^anc^a kartona, k i bo natopljen z umetno maso, odporno prot olju. bencinu, vodi itd. V ino/erm*vu t.ike ste­klenice že veliko uporabljajo v

namene. Zagrebška ilekarna se zanima za stek!en ;ce,

k i b: bile povsem iz kartona; v njih bi razpošiljala nrleko.

k u p i l nakupovalec pa Bakše, izplačala pa je K Z Scn t j e in t j . Za teh 60 telet je K Z Šentjernej pl?čala 612.577 d in . K m e t i j s k i zadrugi P r ekopa Jih je obrsčunala v zaklanem etanju po 215 d i n , k a r z n e s s 716.165 d :n. R a z l i k o 103.588 d i n jo kot suh dobič-k sprav i l a • Žpp K Z P r ekopa l Tako Je KZ Trekop.- s tem zaslužkom, /at katerega ni n'U « prstom migni-!». zvišali ceno teletom za 25 d in leg žive teže! Sloveda tudiU K Z Sen ' jernej nI de la la zastonj in Je prejela pn i5 d in o d k i l o ­grama v zak lanem stanju, k a r znese t tem p r l m ? r u spet 49.9*15 d.n. Te leta je v g lavnem o d k u ­p i la Mesar i ja Novo mesto ln kc-r se je držala določene ce­ne mesa na drobno, to Je 240 d in za k i l og ram, je l m e ! a pti V i t k e m teletu do 1.000 dim ia-gube. . .

Organi tržne Inšpekcija, Td to zadevo pre i ska l i , »o Ugotovi l i Se druge neprav i lnos t i v K Z Šentjernej In o l r t n o z a d e v o

V vsako dolenjsko hlSo tudi D0LENJSK LISTI

Boj med starim in novim V minulem tednu je bila ca marsikatero področje zemeljske

oble značilna zaostritev boja med starim in novim, med napred­nimi in nazadnjaškimi silami.

Na Vzhodu, na Poljskem so • Poznanju počili streli. Po večurnih bojih, v katere so posegli tudi tanki, Jebilo ubitih 48, ranjenih pa okrog 270 ljudi. Kaj je privedlo minuli četrtek do prelivanja krvi na ulicah Poznanja? Poročila jugoslovanskih posebnih dopisnikov in uradni komunikeji ter izjave so dvignila zaveso negotovosti s tega dogodka, ki je odjeknil po vsem svetu. Dogodki so se takole razpletli. Delavci so poslali že pred dnevi svoje predstavnike v Varšavo, da bi sporočili delavske zahteve, ki so se glasile: vrnite nam tisti del davka, ki nam je bil odvzet za časa administrativne vladavine, preskrba s delov­nimi oblekami mora biti boljša, sistem plač in nagrad Je treba poenostaviti, življenjski standard zboljšati. Prek svoje delegacije »o tudi sporočili Varšavi: »Ce do četrtka ne dobimo pozitivnega odgovora bomo stavkali.« Odgovor je prinesla delegacija v sredo zvečer. Delavci z njim niso bili zadovoljni. Zato so šli mirno demonstrirat, milica jim tega ni preprečila, kakih deset tisoč ljudi je vzklikalo razna gesla, pelo poljske narodne pesmi. Toda niso vzklikali proti socializmu, zahtevali so le izpolnitev upra­vičenih delavskih zahtev. Pred poslopjem partijskega komiteja ae je množica ustavila. Začelo se je zborovanje. Ko je sekretar komiteja hotel spregovoriti delavcem in njihovim svojcem, ga je skupina fantov napadla. Nato je prišlo tri kamione milični­kov. Napadli so jih, oni so i/ročili orožje, ker jim je bilo uka­zano, da ne smejo streljati. Z njihovimi puškami je nekaj sto demonstrantov napadlo zapor, izpustilo jetnike, temu je sledil napad na poslopje državne varnosti, In šele ko so demonstranti ubili dva miličnika, so začeli streljati nanje. Kaj se je zgodilo kasneje, vemo.

Ce proučimo vse okoliščine, v katerih je prišlo do neredov, moramo ugotoviti, da so nedvomno bili organizirani. Skupina sovražnikov nu-ializma je izkoristila nezadovoljstvo delavcev, da bi vpričo tujcev, ki so prišli v Poznanj na mednarodni vele-sejem, pokazali, češ, vidite, kako nepriljubljena je sedanja polj­ska vlada. Ponovno moramo poudariti, da delavci niso demon­strirali proti socializmu. To so počenjale »kupine oboroženih provokatorjev. tako da si sprva utegnil imeti vtis, kakor da so množice demonstrantov na njihovi strani. Toda brž ko so počilj! prvi streli, so se demonstranti umaknili in jasno se je pokazalo, da gre za politično izzivanje tistih, ki jim je bila dejansko bolj po volji stalinistična Poljska, ker je bila šibkejša kakor sedanj* demokratična Poljska, ki se trudi odstraniti temne sence minu­losti. Da pri tem niti vodstvo ni izpričalo dovolj odločnosti, pričajo dogodki, ki so privedli do demonstracij. Da so na Polj­skem še ljudje, ki bi radi s krvjo dosegli svoje reakcionarne cilje, pa pričajo mrtvi in ranjeni, prevrnjeni avtomobili, hiša prerešetane od krogel. . .

Pri tem je poglavitno, da ti dogodki niso omajali želje sedanjega poljskega vodstva po demokratizaciji življenja v de­želi. To stališče ,ie potrdil predsednik vlade Jožef Zirankiewica, to je potrdil sklep, da bodo delavcem storjene krivice nemu­doma popravili.

Boj med starim In novim se je bil tudi v ZDA, kjer Je Kongres odločal o tem. koliko pomoči Je treba dati tujini. Pri tem so bili poraženi pristaši stare politike, ki se glasd: »Kdor nI z nami, je proti nam.« Ti zagovorniki takšne politike — Mo Charthv in njegovi — so zahtevali, naj Kongres ukine pomofi Jugoslaviji in Indiji, češ da sta na sovjetski, ne pa na ameriški strani. Oba domova Kongresa sta takšne predloge zavrnila in izpričala, da vendarle dokaj stvarno presojata sedanji med­narodni položaj, da ne zapirata oči pred novo stvarnostjo, ki zahteva stike in sodelovanje med državami, ne pa bojevite Izjave, ki samo podžisrajo pojemajočo hladno vojno.

I Tokrat smo omenili dva dogodka i« minuluge tedn*. ki kažeta, kako se bije po svetu boj med starim in novim, med naprednim in nazadnjaškim. Ta dva dogodka nista edina te vrste, sta pa dokaj značilna za družbeni razvoj na Vzhodu oziroma na Zahodu.

0 Nov i predsednik egiptovske republ ike Gama l Abde l Naser je v soboto sestavil novo-vlado. Prodeednik le-te je Naser sam.

Vzhodnonemška v lada je sk len i la zmanjšati svojo vojsko za 30.000 vojakov. Po demobi l i ­zacij i bo tako ' imela vzhodno­nemška vojska P "d orožjem 90.000 vojakov, ne pa 120.000, kot doslej.

% Zahodnonemški kanc ler Adenauer je pr ispel na uradn i obisk v R ! m . Skupaj z zunanj im min is t rom von Brentanom se bo razgovarjal z r i m s k i m papežem o nemško-vatikanskem konkor ­datu, k i ga j « H i t l e r podpisal z Va t ikanom 1938. leta. Večina za-hodnonemčkih strank namreč zahteva, naj b i podpisal i nov konkordat. V starem je med drug im dolnčba, da »morajo nemški učenej vsako jut ro v šoli mo l i t i za firerja«.

& S i r ska v lada je prek in i la nadal jn ja pogajanja s Svetovno banko o posoJfKl v znesku 3n mi l i jonov dolarjev, k e r »neka­

teri pogoji banke niso vs ik ladu s etrobo suverenostio«. Sovjetski zunani i m l n ^ e r Šepilov pa je med nedavnim obiskom v Dama-r k u ponudi l S i r i j i 200 mi l i jonov dolgoročnega posoji la z ugodni­mi obrestmi.

£> 8500M ameriških jeklarjev je začelo stavkat i , k ? r deloda­ja l c i niso sprejel- n j ihov ih za­htev. Spričo tega je pro izvod­nja j ek la V Z D A padla na eno 'desetino. Vsak teden stavke bo stal deželo — dva mi l i j ona ton j ek la .

# Letalska nesreča v ameriški državi A r i z on i je terjala 138 smrtn ih žrtev, To je nftjvečjt letalska nesreča v zgodovini c i ­vi lnega letalstva. Kaže, da sta dve "potniški letal i trčili v oz­kem kanjonu v puščavskem de lu Ar izone, pr i čemer je prišlo do te strahovite nesreče.

^ Sto tisoč l jud i je ostalo brez strehe nad glavo v sever-no ind i jsk i držav; Asam, kjer so poplave porušile 285 vas i .

kmetijskih zadrug je treba pr i j a v i l i Javnemu tožilstvu. Ta ­ko je K Z Šentjernej preproda­la K Z Prekopa tudi 21.85 k u ­bičnih metrov bukov* h l odov i ­ne, čeprav ima v dovol jenju za m.kup k s a izrecno določeno, ria sme kupovat i les samo od gozd­n i h posestnikov, prodajati oa ga sme io podjetjem za prede­lavo.

P r a v tako je K Z Šentjernej k u p i l a mordo galico po 178 in jo prodajala nekaj čara po 190 d in . K e r je cena gal ic i zrasla, je po­slovodja dv i gn i l ceno gal ic i na zalogi na 2 2 0 d ' n - ° d svoje za­loge je odstopi l K Z Prekopa 1000 k g po ceni 2U d in . Člen 65. Uredbe o trgovanju določno prav! , da je dovoljeno proda­t i blago drugemu podjetju sa -n.o po lastni , to Je nabavni ce­n i .

Odgovorni uslužbenci obeh za­drug se bodo mora l i zagovarja­ta zaradi takega poslovanja v škodo potrošnikov. Želimo le,

' d a W bi lo tak ih zadev in poja­vov čim manj a l i P* da 1'h. sp loh ne bi b i l o ! To močno kv&r i zaupanje 1 do kmeti jske zadruge, k i ima v našpm gospo­dars tvu vel iko, hkra t i pa tudi zelo odgovorno nalogo. Zlasti p r i odkup ih imajo zadruge p r i ­v i l eg i ran položaj, zato je tem­bolj nesoeialistlčno, če ta po lo­žaj izkoriščajo za neupravičene zaslužke, namesto da bi se bo r i ­le za zniževanje raz l ike v ceni med proizvaja lcem in potrošni­kom. T?c°vor. 1 ritsr. ao'/na-l i predpisov, kot so ga v gor­n jem pr imeru navedli nekateri uslužbenci, je kaj slab. Tud ! če ne pozna Vsakega zakonskega določila do pike. pozna pa druž­beno vlogo zadruge v našem gospodarstvu (in to le res na j ­manj , ka r mora vsak uslužbe­nec poznati) in se take stvari ne b i smele dogajati.

V TEM TEDNU NABIRAMO:

C v e t a r n ' k e 400 din. l ipe220 din, bezga osmega 200 din. rmana 50 din, sentianževke 140 din, sle-zenovca 1 900 d in, bde deteljic« 140 dm.

L i s t robide 40 d r n, rol$e češ­nje (beladona) 150 din, borovnice 100 d in, melise 150 din, slezenovet 200din, šmarnice 100^ din, ozko-listnega rrpo*ca 80 din, gozdne jagode 100 din, pekoče koprive 40 din, pelina 70 d in , brefe 20 d:n.

R a i t 1 i « o gladišnika 40 d»n. rmana 36 din, materine dušice 36 d in . šontjan/evke 32 din, ptičje kaše 180 din, hribske rese 260 din, jetičn:ka 1C0 din, njivske mačehe 140 din, urhovke 60 din.

K o r e n i n e repinca l'S0 din, bodeče ne/e 1C0 din, gladeza 65 din, baldnjana 260 dim> »rine m ° " ci 2C0 din. I

L u b j e krhl ike 60 din S e m e iesenskrga podleska 300

din, kumne fkimei) 450 din, tube borovnice 500 din.

Lika bo Jobila 50 mlekarn Vsa L ika je prete/no živinorej­

sko področje, k i daje na leto okrog 30 mi i ijonov litrov mleka. T o mleko pa doslej ni bito koristno u|.->orabl jeno, za*.o bodo že letos, zlasti prihodnje leto zgradili v L i ­ki sistem manjših mlekarn. V Gospiću je začela obratovati taka mlekarna z zmogljivostjo 50-000 litrov mleka na dan. T a sistem manjših mlekarn bo imel to pred­nost, da $e bo mleko predelovalo prele/.no v samih vaseh, oz i rom* nobena vas ne bo od tnltikarn« oddaliena nad 5 kihunetrov. R a ­čunajo, da bodo Že letos v novih mlekarnah proizvedli okro.g 250 tisoč kg sira in nad 3000 k * m « t i * U

6*ev. 27 (330) 7? » Đ O C E W 3 S K I E l S T « * Stran 8 *

Lepo gasilsko Slavje V Metliki 1 6 i A C , « f» Fluorografiranje v občini MIRNA sAareAJ« prostovol jno ge-

F Isko drušlvo v S l oven i j i •— F G D M e t l i k a Je v nedefljo «a-k 'učilo s'la<vnos*i v zvezd., z p r a ­z n o v a n j e m 87-letJnice svojega d kovanja . Ob tej p r i l i k i je d r u -,'i'vo tudi razvi lo movo zastavo,

a t. pa prejelio laskavo p r : -roanje, najvišje gasi lsko odlt-k vanje.

Siavmosti na t rgu v M e t l i k i v red«! jo, 1. j u l i j a ob razvi+ou nov« zastave se je udeležilo ve -l :ko število gasi lcev ia vsega c K r a j a , predstavnik i republiške, okrajne iin občinske gasilske 7\eze, predstavnik i l judske ob l a ­st ;n organizacij i n lepo šte-v ' l o prebivalcev. P r e d častno tr ibuno so se. povrs t ih gasi lc i v paradnih k r o j i h ter metj'ška godba na p ihala . O ustanovitv i društva i n njego-Vecn delovanju ter rast i je go-vorflj sedanji predsednik d r u ­živa Ivan Je r ina . K o so staro zastavo, pod katero so se zb i ­r a l i metliški gasi lc i od lete 1875

Pričefek poletja v dežju in mrazu

Letošnje vreme je z a r e s m u ­hasto. V času, ko je nekoč že vse žehtelo od poletne vročine in j e bi la kopa lna sezona na višku, je danes ne samo hladno, ampak naravnost mrzlo. P r v i poletni dan, 21. juni j , ja b i l v Novem mestu v znamenju dežja. K r k a je ponovno začela n a r a ­ščati. 22, juni ja je padlo živo srebro v zgodnjih ju t ran j ih urah na 7 stopinj Celzi ja, ob 7. zjutraj pa je zabeležil toplo* mer pod rotovškimi arkadami 10 stopinj Celz i ja,

daOrjie, odnesli- v muzej , Je p red ­sednik občinskega ljudskega od­bora ra zv i l novo zastavo i n Jo issroi&U gasi lcem. Ob tej priliJoi tudi ndso pozabi l i u m r l i h čla­nov, zlasti pa pad l ih partizanov l n njim. vsem v spomin položili v e l i k venec pred »pomenik pad­l i h borcev. Razv i t ju zastave je botroval predsednik občinskega L O Franc Jakl'jevič skupno s soboipi Ivanom Drobničem ter tovairiišicama Rajmarjevo i n M a -ležičevo.

Z a lep Jubilej ln izredno lepe uspehe, b i jfin Je društvo do­seglo v času obstoja, je društvu čestital v imenu Republiška ga-

srtlskie zvez« Srečko Dimdc, k i Je ifiudd Izročil društvu najvtilsje gasilsko odiMkovanfje. Ta jn ik re­publiške gasilske zveze tovariš Jernej Certanec Je prav tako očrta 1 delo i n razde l i l od l iko­vanja najbolj zaslužnim gas i l -ceon metliške občine. Društvu je čestital tudi predsednik okna j . gasilske zveze Lojze M i rtič.

Po končani slavnosti na trgu so i l i gasi lci v mimohodu m i ­mo častne tr ibune, nato pa z godbo na če^u zav i l i na zgodo­v insk i Pungart , kje-r Je b i l a po­poldne lepa prosta zabava, kot jo znarjo še prav posebno orga­n i z i ra t i v M e t l i k i .

93 -letnik Po Dolenjskem m' tudi drugod

dobro znani kmetijski strokovnjak Ignac Kržan bo slavil 8. julija svoj 95. rojstni dan. Rojen je bil 1863 v Vrbovan, pri Ratlečah. Po končatU dvoletni kmetijski šoli na Slapu pri Vipavi je oš tat nekaj časa doma, kjer je uredil sadno in gvzdno seiplnico. Kasneje je ure­jeval drevesnice i» utdovn\ake v

Uspela gasilska igra v Metliki M i n u l i pe t ek so metliški gas i l c i

številnemu občinstvu, k i Je do k r a j a n a p o l n i l o d v o r a n o P a r t i z a ­na , p r i k a z a l i i g r o k a z I v a n a D r o b ­n i c a »Kako so Memčaril u s t anav ­l j a l i požarno b r a m b o * , V s e d m i h s l i k a h so se p r e d g l e d a l c i r a z g r ­n i l a p r v a l e ta metliškega gas i l s t va od 1369, k o j e b i l o v M e t l i k i o r g a n i z i r a n i h p r v i h 26 gas i l cev , do l e ta 1875, k o Je društvo dob i l o s vo j o prvo* zas tavo . N a o d r u so zaživeli s tart Metl ičani: t a k r a t n i župan F e l i k s A n t o n Hess, m e t l i ­ški graščak dr . J o s i p Zavlnšek l n n j egova žena K a r o l i n a , m e s t n i z d r a v n i k F e r d i n a n d Zailoka>r, m e s t ­n i blaigajnik A n t o n G o l i a , občinski p i s a r D o l a r l n d r u g i . V i d e l i smo čuvaja p r i nočni straži, po l i c a j a , mes tne očete p r i n j i h o v i h s k r b e h za n a b a v o nove b r i z ga lne , p r i f o r m i r a n j u p r v i h gas i l cev , p r i de­l i t v i f u n k c i j i n še d r u g o vse do t r e n u t k a . k o so metliški gas i l c i l z r o k župana p r e j e l i svo jo z a ­stavo .

V s i I g ra l c i so se do k r a j a vž i ve ­l i v svoje v loge l n z a i g r a l i , k o t je b i l a s odba s t a r i h Metličanov, »z dušo i n s r c e m * . Z l a s t i j e v

Pokopali smo Antonijo Perc-šegedin Ob Stevi'lnJ udeležbi sorodnikov, ! l teden pofcopalli v Novem ^me-

ziuncev in prijateljev smo piretek- sto 75-Jemo Anroniijo Perc-Šege-d/iin.

Pokojnica sj*e bila rojena v D o ­lenjskih Toplicah, kjer Je tudi preživela vočlji det! svojega trdega zirvJijenija, zadnja leta pa je živeJa v Novem mearu p r i sosiu Zvoniku Percu. Bila je vseskozi napredna žena in v naprednem duhu je t u d i vzgajala svoje Stani sinove. Vs i št inje so odšli v iparniizajne; dva od nijih, Franci in Slaivko pa se nista več vrnila. Franci je padel novembra 1944 pri Vavtj vasi;, Slavko pa tik pred koncem vojne, 5. maja 1945. NaivztHc dolgotrajni bolezni, ki jo je zadnji čas pr i ­klepala na postelj, se je živahno zamimaila za vse dogodke v svetu vse do svoje smrti.

Na!} ji bo lahka domača zemlja, katero 'je tako zves"» ljubila!

s v o j i v l o g i župana p r i j e tno prese­n e t i l Božidar F l a j S m a n , pa tudi v s i o s ta l i ( M a r t i n C r n u g e l j kot graščak, F r a n c K r e m e s e c kot z d r a v n i k J u r e F l a j n i k k o t občin­s k i p i s a r l n Z v o n k o Pavlov lč kot m e s t n i b laga jn iK ) so doseg l i p r a v lepe uspehe . T u d i Vse manjše v loge (Tone H o r v a t — m e s t n i po ­l i c a j , A n t o n O k o r n — član po­žarne straže, R a j m e r j e v a — g r a -ščakinja) so i g r a l c i l epo I zpe l ja l i . Posebno scener l j o z metliškim g r a d o m v o zad ju Je n a s l i k a l M a r ­t i n C r n u g e l j .

V s i navzoči so nastopajoče na­g r a d i l i z o d k r i t i m p r i z n a n j e m , z l as t i tov. D r o b n i c a , u p o k o j e n e g a v od j o zemljiške k n j i g e v M e t l i k i , kt p r i s v o j i h TI l e t i h Še v edno ne­u t r u d n o de la ko t h o n o r a r n i a r h i ­v a r v B e l o k r a n j s k e m m u z e j u i n k i j e v svo j em i g r o k a z u p r i l e t n o r a z e r n i l p r e d Metličani dobo ln delo n j i h o v i h očetov p r e d d o b r i m i o s emdese t im i l e t i . —r

Nov predsednik Sveta za gospodarstvo pri OB Lo

Novo mesto Z a r a d i bo l e zn i je občinski

l j u d s k i odbor N o v o mesto ra z ­reš i l dosedanjega p r edsedn ika Sve ta za gospodarstvo N i k a Križanca i n na to mesto i z v o ­l i l Janeza K o v a r j k a , d i r e k t o r ­j a Indus t r i j e obutve v N o v e m mestu . H k r a t i je d o p o l n i l Sve t z a gospodarstvo z i z v o l i t v i j o J u r i j a Levičnika, d i r ek t o r j a Motomontaže N o v o mesto, za člana sveta . N a i s t i se j i je b i l razrešen dolžnosti šefa s t a ­novan jske s k u p n o s t i J a n k o Mišigoj i n n a to mesto i m e ­n o v a n A n t o n P o t o c a r - C a m p a .

Na kmetijskem posestvu Ru-perč vrh so letos prvič nasadili pocrtjen semenski krompir sorte »Merkur«. Ko t sedaj kaže, je krompir za sto do dve sto odstot­kov boljši od vsakega drugega v okolici. Uprava posestva trdi, da bo odslej uporabljala samo potr­jen semenski krompir.

DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC KINO

» : : i l K A « —Novo me«tor o d 8. do t J u l i j a : ameriški b a r v n i f i l m »Niagara« . O d 10. do 12. j u l i j a : ameriški f i l m »V d o l i n i b o b r o v t i n - P o l o r a l a zemlje«

D O M — SLA N O V O M E S T O : o d B. do 8. j o l i j a : ameriški b a r v n i M m »Varuj se vraga«. O d B. do 1.2. j u l i j a : ameriški b a r v n i f i l m »Južno crd Sahare«.

ČRNOMELJ: o d 6. do 8. j u l i j a : ameriški b a r v n i f i l m »Do z a d -pioga« . 10. i n 11. j u l i j a : i t a l i j a n s k i f i l m »Oprosti m i « .

M E T L I K A : 7. i n 8. j u l i j a » P e ­s e m mladosti«. 11. J u l i j a »Mito« .

T R E B N J E : 7. i n 3. j u l i j a : ame -••.. : f i l m »Zmaga ail smrt« . P r e d s t a v a v nede l j o ob 14 3 0 . u r i .

K O S T A N J E V I C A , - fl. j u l i j a : ame_ yi.itl b a r v n i f i l m »Charlijeva t e t ­ka« . 11. j u l i j a : ameriški f i l m »Rde_ č: /nak za hrabrost«.

S E N T J E R N E J : 7. is 8. J u l i j a : itčlijanski f i l m »Slovo n a p o s t a ­j i « .

G R A D A C : 8. j u l i j a : ameriški f i lm »Zaseda«.

R A Z P I S Pod j e t j e za p o p r a v l j a n j e v o z v

Stf»8l razp isu je mes to h k v : d a n -ta. P o g o j : e k o n o m s k i t e h n i k u m . Prošnle z življenjepisom dos t a -v 'p do 15. J u l i j a 105« na nas l o v : Pod j e t j e z a p o p r a v l j a n j e vo z Straža.

Z a h v e I a Ob nenadn ; l n n e n a d o m e s t l j i v i

Isguo! naše nepozabne žene, se­s t re i n tete

M I C I T I C I C . r o j . ŠTEFAN IC i z Črnomlja,

se na j top le j e z a h v a l j u j e m o v sem, k: so z n a m i sočustvovali i n Jo s p r e m i l i 17. j u n i j a do n j enega preranoga g roba .

Z a h v a l j u j e m o se množičnim organizacijam, g o d b e n i k o m i n tov, A n g e l c i Kvasov^ za p o s l o v i l _ no besede, k a k o r tud i v s em d a ­re va lepm vencev i n c v r t i a .

žalujoči mož Ante- i n s o r o d n i k i .

MALI OGLASI POCENI P i i n D . i M ogrođđe za

kauč. N a s l o v v u p r a v i Hata. V N E O E L J O , iS . A V G U S T A b o popoldne ob li. u r l n a j a v n i dra-žbi p r o d n i kozolec na c e r . k ve ni z e i n l i l v S o t e s k i .

P R O D A M KUHINJSKO k r e d e n ­co, 4 v r t n e s to ! e i n t r ode lno žimn'co. Vprašati v N o v e m mestu — fto!wka u l . 8.

U G O D N O P R O D A M zemil 'šre v Gorlš.k-1 vais!. In teresent ; nn.1 se J*>vl1o v Goriški v a s i št. 5 a! i p » v F o e r s t e r j e v i 10 v N o v e m m e s t u .

D R A 2 B E N I O K L I C

J a v n a dražba za zemljišče, l as t Splošnega l j u d s k e g a premoženja v Meniški v a s i , bo dne 10. j u l i j a 1956 o b 8. u r i z ju t ra j n a občin­s k e m l j u d s k e m o d b o r u v Straži. K u p e c Je dolžan p r e d pr icet teom dražbe položiti k a v c i j o v višini o d 10 do 20 ods t o tkov i z k l i c n e cene.

Obč. l j u d s k i o d b o r S t r a f a — T o p l i c e .

Z a h v a l a Ob p r e r a n i i z gub i našega d r a ­

gega s ina , b r a t a i n s v a k a

PUSTA CrRILA lz Biške v a s i 31,

s « najlepša z a h v a l j u j e m o v s e m , k i » o ga s p r e m i l i n a n j e c o v i z a d n j i po t i . P o s ebno se z a h v a l j u ­j e m o železniški g odb i i z L j u b . l j ane . železničarjem iz Ma>r ;bora i n N o v e g a mes ta za d a r o v a n e vence in cve t j e .

2alujoči s o r o d n i k i

R E Z E R V N I M O F I C I R J E M

I N P O D O F I C I R J E M OBČINE

N O V O M E S T O

ObveSčamo vse rezervne o f i ­cirje in podoficirje občine N o ­vo mesto, da bo redno vojaško predavanje v petek, 13. ju l i j a 1.056, ob 17. u r i v dvorani Doma J L A v Novem mestu. Tema: »Splovšmo o napadu*.

Za rezervne of icir je in pod-< r : ' . : r i e sektorjev Brusnice, Got-na vas. Prečna, Otočec i n Smar-jeta bo prav tako predavanje v nedeljo, 15. ju l i ja 1956 ob 9. u r i v dvorani Doma J L A v Novem mestu.

Predavanje je z a rea. of icirje i n podoficirje obvezno.

Predsednik nastavne komisi je

C R O J Novo mesto

Radečah, v Tržišču, v Mokronogu in v Sežani. Leta 1887 je prišel za oskrbnika na Klevž, kjer je takoj uredil drevesnico in dva sadovnja­ka. Prvi je začel škropiti trte in osnoval nove trsne nasade. Za pri-zade-v-.mja in povzdig* kmetijstva je bil l. 1927 odlikovan j srebrno medaljo.

Za povzdigo kmtlijstva si \c prizadeval dolgih 55 let in dose­gel lepe uspehe. Svojo starost pre­življa Še vedno čil in dobre volje v Novem mestu. Želimo našemu najstarejšemu kmetijskemu stro­kovnjaku v Sloveniji še dokaj zdravih in zadovoljnih let!

Raglje, šoje klopotci, mlini

—Zc veste, gospa ? Še ne, joj res ne??! Vsi ciroc-i v Crikvenici so oboleli? Saj pravim, pa te koloni­je! Po morju je \pri?!a do nas tista atomska voda, %'cste, gospa, cd ti­stih eksplozij, zdaj je pa vse bol­no. No, tu imate, jaz našega nisem dala na morje!

—Kaj poveste, gospa, atomska voda?!

—-Da, da, le nič me ne glejte! Meni je gospa Marica povedala, njej fa gospa 'Angelca, katere mož jp bil zadnjič na Reki! In,po-mis-iiie, zdaj gredo z otroci pa le na Koroško, kjer je prejšnji teden padal atom>ki dež!

—Kaj ne poveste, gospa? Atomsk dež?!

—Ja, ja, ja, strmije, kaj? Saj res, to vam še msern povedala, da bo po petnajstem vse dražje, sol, moka, olje in ma.it!

—Dražja?? Kaj nI že dovolj drago? Jaz sem pa brala, da se bo marsikaj pocenilo, posebno zdaj, ko imajo večje zadoge v tovarnah in skladiščih!,

—Bežite no, draga gospa, saj ste pametna ženska! S-^mo farlwjo nas, saj mi je gos\pa Špela povedala, njen mož pa vse ve! Tudi tekstil bodo podražili, radi tiste maže za molje in sploh, saj pravim, ne mo­rem in ne morem več shtjati! Ste o tisti Nežki že slišali? Ha, ali ni­sem vedno govorila, da bo šlo lam

IZ M A T I Č N I H URADOV

NOVO MESTO V času o d 25. j u n i j a do 2. J u .

l i j a Je b i l o r o j e n i h 10 dečkov i n 9 d e k l i c .

Poročili so se: Žagar D a v i d , uslužbenec lb J e v n l k A m a l i j a , d . ' lavka, o b a l z N o v e g a mesta . Jakša A n t o n , de lavec i z A v s t r a l i . j e in M a c e l e Z d e n k a , d e l a v k a i z Z e m l j a . G o l e F r a n c , nočni čuvaj i z V e l . Bučne v a s i Jn K e b e l J Frančiška, p o l j e d e l k a l z D o l . K a r t e l j e v e g a . B e l e Ivam. de iaveo iz S m i h e l a In S t i h V i d a , d e l a v k a iz Jedinščice. M a r t i n e Ivam, S tu ­dent , in .Tafcblnšek M a r i j a , g r a d ­bena t ehn i ca , oba 12 L j u b l j a n e .

U m r l i so : K r n c A l e k s a n d e r , de lavec , 28 let, iz N o v e g a mesta . Hučič M a k s , de lavec , 31 le t , • Ceste .

G0TNA VAS R o j e n je b i l 1 deček l n 1 d e ­

k l i c a . U m r l Je : Brajd-ič V i n k o , o t r o k

l z G o t n e vas i .

IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE

P r e t e k l i teden so v novomeški p o r o d u šn'.cl r o d i l e ; NagliC M a -

, r i j a iz L l v o i d a — dečka, Košele H e l e n a s Se l p r i O t o v c u — de ­k l i c o , BaiVič M a r i c a Iz Sa l k e v a ­si —dečka, Kovačevič F r a n c k a i z O a h r j a — d ek l i c o , J o r d a n Pran* č-'ška iz M a l e n c e v — dečka. B a -d o v n a c D a n a iz P a d o v l n c e v — dek l i c i . G o l o b Marija z M o r a v ­ske gore — dečka, C a m p a M a r i ­

j a i z Je lS — d e k l i c o , Va j s Jožefa iz Črnomlja — dečka, B u c k A n ­t o n i j a iz M i h e l j e vas ! — dečk i , P a v l i c Štefanija i z G o t n e vas i — dečka, Mara« S o n j a i z N o v e g a mes ta — dečka, P l e v n i k M a r i j a l z Novega mes ta — d e k l i c o . M a v -sar M a g d a s H r a s t n i k a — d e k l i c o , M a l i Jožefa l z N o v e g a mes ta — d e k l i c o , S t o j n i c M a r i j a z Dobl ič . k e gore — dečka, S l a j p a h M a r i ­j a i z S e n t l o v r e n c a — d e k l i c o , K o t a r T e r e z i j a iz Šentjerneja — d e k l i c o , Z a h k a r A l o j z i j a iz R a ­v en — dečka, Petrič M a r i j a Ia P ivčne - dečka, Flor jan^č M a _ r l j a z Otočca o b K r k i — d f k l i c o , F i n k M a r i j a s S e l a — S u m b e r k a — dečka, Pinosa. A n t o n i j a a H r a s t -Ja — d e k l i c o .

Kronika nesreC P r e t e k l i teden šo se pones r e ­

čili in I ska l i pomoči v novomeški bolnišnici: Lukežič M i r k o , s i n m i z a r j a i z Vapče va s i , j e pade l s Češnje l n si poškodoval obe r o k i . Ivane M i r k o , e!n de l avca iz Rosa tmc , j e pade l z naloženega vo za i n s i poškodoval g lavo . G r a n d o v e c F e l i k s , v o jn i i n v a l i d s Presfke, j e pade l z drevesa l n si poškodoval desno r o k o M a . lonšek A n t o n , a v t o k l e p a r s k i v a ­j enec l z L J u b l j a n e , j e pade-1 s češnje na ek»40 i n 31 poškodoval t r e b u h . Va l f l a Roz i , hčerka usluž­benca s T ra t e , j e pad l a b r a t c u p r peetovanJu, z r o k i n s i p o . škodovala levo nogo, P a j k Jože, de lavec z Račjega se la , s i j e p r i S t ro ju u Izdelavo o p e k e poško­dova l desno r o k o .

vse v franže in narazen? Snoli sta se spat kregala s starim! Pa ta h\-navka Piskrova, ali že veste, da bo š>la spet na dopust V hribe? Me­ni pa toži kako težko shaja! ' —No, tega pa res se ne vem.

Ctttkott \pa imate vse tse novice? . —Snoei smo se dobile, naš kro­

žek, v kavami! Vi ne veste kaj, vse sem zvedela! To vam tnoooo-ram povedati, gospa tnooooram! Joj, saj bo ie pol enajste, med ve pa Še na trgu! Kdaj bo pa kosilo! Pridite popoldne na kaz'ico, gosp.t, sigurno!*

... VrisniH sta kakor splašeni kokoški in pihnili vsaka na svojo stran, potem ko sta debelo uro obirali znanke in neznanke, vmes pa natfletali z vseh koncev napa-berkovane laži in obrekovanja. Ka bi na njune in niim.% podobne j e z i * ke lahko pritrdili na primerne žice in izkoriščali vztrajnost teh ragelj v posebnih ilektramah, bi rav.sve-tK'cvale naše klepetulje dobršen del Novega mesta ...

D N E 11. v n . 1956: II. e k i p a (a)

D o p o l d n e v H u d e n j u (obC. T rebn je ) z a v a s i : B r e z o v i c a ob ob 7.30. u r i , S e v n i c a i n Skrjamče (obč. Tr. ) ob 8.30 u r i .

P o p o l d n e na s e l u p r i M i r n i z a v a s i : Se lo p r i M i r n i i n C i r n i k ob 6.30 u r i , Z a g o r i c a lin G o r e n j a vas 15.30 u r i , ZabmkovJe o b 16.30 u r i , Sa jen ice , S e l s k a gora , R a v n e l n Z a l o k a ob 17.30 u r i .

I. e k i p a (e) D o p o l d n e ; n a M i r n i z a v a s i :

M i r n a ob 6.30. u r i . Po ipo ldne n a M i r n i z a v a s i : M i .

go l i ca i n T r b i n c ob 16.30 u r i . Volčje n j i v e i n S t a n o b 16.30 u r i , S t a r a g o r a i n Z a b r d j e ob 17.30 u r i .

D N E 12. V I I . 195€ :

I. e k i p a (e) D o p o l d n e n a M i r n i z a v a s i : G o .

m>la i n P r a p r o t n i c a ob 8 30 u r i , MLgols lka gora , G l imek in D e b e n c ob 7.30 u r i .

V R a k o v n i k u z a v a s i : R a k o v ­n i k ob 8.30 u r i .

Pc(poldne v R a k o v n i k u z a v a s i : T r s t e n i k ob 15.30 u r i , B i s t r i c a ob 16.30 u r i , B r i n j e ob 17.30.

II. e k i p a (a) Dopo l dne v S e n t r u p e r t u z a v a ­

s i ; S e n t r u p e r t o h 6.30 u r i , O k r o g ob 9. u r i .

P o p o l d n e v R e n t r u p e r t u z a v a . s i : V r h o b 15.30 u r l , R a v n i k ob 16.30 u r i , H o m ob 17.15 u r i .

D N E 13. V I I . 195«: I. e k i p a (e)

D o p o l d n e v R a k o v n i k u z a v a ­s i ; Straža ob 6.30 u r l , P r e l e s j e ob 7.30 u r i , S l o v e n s k a v a s o b 8.15 u r i .

I I . e k i p a (a) D o p o l d n e v S e n t r u p e r t u z a v a ­

s i : D r a g a ob G.30 u r i , K a m e n j e ob 7.30 u r i , H r a s t n o ob 8.15 u r i , S k r . I jevo ob 9. u r i ,

in Mokronog D N E 13. V I I . 1956:

P o p o l d n e v M o k r o n o g u za v a ­s i : M o k r o n o g d c l - 3 0 0 l judi ) o b 15.30 u r i , B r u n a vas ob 19. u r i .

I J . e k i p a (a) P o p o l d n e v Hra< lov i c ! z a v a s i :

H r a s l o v i c a o b iS.30 u r i , Mos t , D o l . Jesen .ce i n G o r . J e s en i c e ob 16.15 u r i ,

D N E 14. V I I . 195S; I. e k i p a (e)

D o p o l d n e v M o k r o n o g u za v a s i : M o k r o n o g (del—175 l jud i ) ob 6.30

u r i , vMar t tnJa va<? jn Križnji v r h ob 8. u r i . Ostrožnik o b 9. u r i .

P o p o l d n e v M o k r o n o g u za v a s i : ( B e l i grič. L o k , G o r e n j a vas ob 15 30 u r i , P u g l e d i n R i b j e k ob :6.30 u r i , S-lepšek i n Puščava ob 17. u r i .

II. e k i p a (a) D o p o l d n e v Cešnjicah z a v a s i :

Cešnjice j n S t a t e n b e r k ob 6 30., u r i , Bogneča vas m O r n u s k a vas ob 7.30 u r i , P o d t u r e n ob 8.30 u r i .

Dct-ioldne v Cešnjicah za v a s i : C . l p a h i n Ro je ob 15.30 u r l . D a . Ije iz občine - T r e b n j e : Ce rovec , B r e z j e , R a d n j a vas i n B i t n j a vas .

D N E 15. V I I . 1956: I. e k i p a (e)

D o p o l d n e v T r e b e l n e m za v a s i : T r e b e l n o ob 6.30 u r i , M i r n a vas i n M a l i n e ob 7.30 u r i , G o r . Z a b u -k o v j e i n Je l s e vec o b 8.30 u r i , C i ­k a v a ob 9.30 u r i .

P o p o l d n e v T r e b e l n e m za v a s i : Dreč v r h i n V r h p r i T r e b e l n e m ob 15.30 u r i , B r e z o v i c a p r i T r e ­

b e l n e m . D o l , Z a b u k o v j e i n Gor. M o k r o n o g ob 16.30 u r i , Cužna v a s i n V e l . S t r m c a ob 17.30 u r i .

i r . e k i p a (a) Dopo l dne v S r e d . L a k e n c a h z a

v a s i : G o r . L a k e n c e ob 6.30 u r i , S r e d . i n D o l L a k e n c e ob 7. u r i . V r h n a d M o k r o n o g o m ob 8. u r i .

D N E 17, V I I . 1956: I. e k i p a (e)

Dopq ldne v Z b u r a h za vasl i Z b u r e i n G a b e m ; k ob 6.30 u r i , Z a g r a d i n S e l a p r i Z b u r a h o b 8. u r i .

P o p o l d n e v Z b u r a h z a vasi: K l e n o v i i k i n Grič p r i K levevžu ob 15.30 u r i , R a d o v l j a o b 16.30 u r i , M a l e i n V e l i k e P o l j a n e ob 17.30 u r i .

D N E 1R. V I L 1958: I. e k i p a (e)

D o p o l d n e v Z b u r a h m v a s i : M a l a S t r m i c a ob 6.30, Ce levec in D o l p r i S m a r j e t i ob 7. u r i , Zalog (obč. Šentjernej) ob 8. u r i .

i Veliki Loki se je pojavil hudič.. ;

V oko l i c i Ve l i ke Loke se n i pred k ra tk im pojav i l lastnoročno

in lastnonožno nihče drug kakor sam gospod — hudič . . . Raz­

sajal je po v inogradih na Pesku in bent i l po z idanicah, da so se

kar iskre kresale. D a se je res pokazal , je vedel povedati tudi

C i r i l Stare Iz Ve l i ke Loke 5t. 2; to so mu povedale neke žen­

ske, žal pa se ne more več spomniti , katere. Skoda, sicer b i j i h

obiskal i ; morda b i nam utegnile razložiti, če se vrag res p r i ­

kazuje zalo, ker l judje ob nedeljah sušijo seno In premalo

verujejo . . .

PORT IN TELESNA VZGOJA Hovi uspehi novomeških strelcev

Novomeška s t r e l s k a družina »Vinka Padeišiča« je še m l a d športni k o l e k t i v , k i s i i m e šele u s t v a r j a . N a letošnjem r e p u b l i ­škem p r v e n s t v u v s t r e l j a n j u z v o ­jaško puško i n pištolo so že do ­seg l i r e zu l t a l e , k i kažejo l ep n a ­predek . V t e k m o v a n j u na l j u d s k i tarči so m e d štirinajstimi e k i p a m i i z vse S l o v en i j e doseg l i 9. mesto s 1820 k r o g i p r e d K o p r o m , T r ­b o v l j a m i , N o v o G o r i c o , Kočev jem i n M u r s k o Soboto . P o s a m e z n i k i so doseg l i nas l edn je r e zu l t a t e : S k u b e lfio, Hrovatič, 185, dr . P a v l i c 184, Okrogllč 184 i n V i d m a r 161 k r o ­gov od 300 možnih.

V e k i p n e m t e k m o v a n j u na T i t o ­v i tarči je b i l najboljši dr . P a v l i c s 395 k r o g i ' p r ed Okrogličem (388). Hrovat ičem (3P3), S k u b e t o m (351) l n V i d m a r j e m (323).'

V t e k m o v a n j u m l a d i n c e v z vo ­

jaško puško je s ode l o va l t u d i C r -nomaljčan Hrovatič, k i j e dosege l 13. mesto z 36n k r o g i .

V h i t r e m s t r e l j an ju z vojaško puško so Novomeščani doseg l i časino 5. mes to z 39 zadetiki in 220 k r o p i p r e d K o p r o m , N o v o G o r i c o , T r b o v l j a m i , MuMteo Sobo to i n K o ­čevjem. P o s a m e z n i k i so doseg l i nas l edn je r e zu l t a t e : V i d m a r 9 za ­de tkov i n 61 k r o g o v , Hrovatič 9-49, S k u b e 8-4fi. dv. P a v l i c 8-43 i n Okrogllč 5-21.'

V Caraeae p r o g r a m u je n a j b o l j ­ši novomeški s t re lec dr . M a r i j a n -P a v l i c dosepel 8. mesto s 4H8 k r o g i .

V t e k m o v a n j u z vojaško pišto­lo j e od Novomeščanov sode l ova l le dr . P a v l i c , k i je republiški r e -prezentant v t em orožju. D^scae l ie .=>. mesto s 440 k r o g i In s t e m bronas to meda l j o »mojstra s t r e l ­ca«. —

Močan razmah športnega kegljanja v Novem mestu

D o ned- .vna Je b i l o k eg l j an j e v N o v e m m e s t u ze lo m a l o r a z v i t o . T u i n t a m so se po gos t i lnah , k j e r so b i l a kegljišča, z b i r a l i l j u h t e l j i k e g l j a n j a l n p o d i r a l i keg l j e z a svo jo zabavo . K a s n e j e sp se u s t a n o v i l i t u d i kegljsški k l u b i , — P l a n k a , K m e t , L u k n j a , V s e h devet i t d . Člani t eh k l u ­bov so s i ce r začeii z načrtnim k e g l j a n j e m , v e n d a r Je k e g l j a n j e osta lo Se v e d n o le s a m o družbe­n a Igra, b re z k a k i h višjih c i l j ev . Res so tj k l u b i i m e l i ze t u d i medsebo jna t e k m o v a n j a , v e n d a r o k a k i športni d i s c i p l i n i n i b i l o s l edu .

T o p a se Je t eme l j i t o s p r e m e ­n i l o s p r i h o d o m kesljačev i z K a r l o v c a , k i so o d i g r a l i p r i j a ­t e l j sko t e k m o s kegljači L u k n j e . Teda j šele so novomeški k e g l j a ­či v de l i , k a k o Je t r eba začeti, d a bo k e g l j a n j e dob i l o značaj šport­ne igre . N a pod lag i izkušenj so t u d i Novomeščani t ako j p r e s t o ­p i l i k športnemu k e g l j a n j u . T a ­k o i m a m o danes v N o v e m m e ­stu kegljaško podzvezo i n k e g -Ijaško društvo »Gorjanci« v k a -

•

Otvoritev modernega kegljišča

V soboto popo ldne 30. J u n i j a Je b i l a o t v o r i t e v novega dvus teznega kegljišča p r i V a l e n t i n u V r h o v n i k u v N o v e m mes tu .

O t v o r i t v e n i govo r Je Ime l S t a n ­ko V o v k , član K . K . L u k n j a , za n J i m p a Je R i k o C igo j v Imenu keglja&ke podaveze za D o l e n j s k o . F r a n c Barbič Je v i m e n u »Gor­jancev« p o h v a l i l vse sode lavce , ki so na jbo l j zaslužni z a ra z vo j društva.

V soboto so b i l a p r v a srečanja n a n o v e m keglijšču, k i so se k o n ­čala:

Gorjanci-žene : P i o n i r - Z e l e z n l -čjir žene 25i):22i podr . keg l j e v .

G o r j a n c i II. : G o r j a n c i III m o ­l k i 228 : 237.

G o r j a n c i : P i o n i r mof ik l 3M:23t p o d r t i h keg l j ev .

V nede l jo so gos tova l i Železni­čar i z L j u b l j a n e l n Zve/.da 1/. L j u b l j a n e (žene). G o r j a n c i : Že­lezničar 308 : 357, d r u g o srečanje 311 : 370 p. keg l j ev . G o r j a n c i : Z v e z d a (žene) 141 t 143 p o d r t i h keg l j e v .

V soboto je na t e k m o v a n l u p r i G o r j a n c i h n a p r a v i ! p r v o d c v e t l c o B r u n o B e r n a r d l z K . K . »P lanke« .

t e ro j e Vključenih K moških l n Žensk h kegljaških k l u b o v (žen-skj so k a r 4), 200 r e g : s t i i r a n i m i člani. Obetaijo pa se še n o v i k l u ­b i . I z v e n društva s ta &e k l u b a Zelez.n čar i n P i o n i r .

V s i t i k l u b i so se do zadntega d r e n j a l i n a s t a r e m i n n e p r a v i l ­n o u r e j e n e m kegljišču n a B r e g u , k j e r se športno ude j s t vovan j e n i mog l o p o p o l n o m a r a z m a h n i t i . Z e l a n i p a Je pričel g r ad i t i novo k e ­gljišče V a l e n t i n V r h o v n i k . S p r ­v a j e namerava l i kegljišče u p o -rah.ljaitl l e za pr i i lo fnostne goste gos t i lne »Trdinov hram«. N o v o ­meški k e g l j a t i pa so se z g r a d i ­t e l j em d o g o v o r i l i za i z g radn j o m o d e r n e g a športnega kegljišča. I n t a k o se p r a v k a r dogra ju je res lepo i n m o d e r n o dvo&tezno k e ­gljišče, za ka t e r e ga j e da la n e ­ka j podpo r e pod/.voza, neka j društvo, neka j pa t u d i ob l a s tn i f o r u m i . P r i g r a d i t v i p a k r e p k o pomaga jo t u d i člani s p r o s t o v o l j ­n i m i de l i . Z l a s t i d e l a v n a sta p r e d s e d n i k pod zveze Pe re Zvone in p r e d s e d n i k društva Barbič F r a n c , k . že t re t je l e to p r eds e ­du je društvu.

Potrč spet preskočil 175 cm A t l e t s k i k l u b »Odred« Je v

L j u b l j a n i v proslavo 60. l e tn i c e m o d e r n i h o l i m p i j s k i h Iger p r i ­r e d i l veŠJk a t l e t s k i m i t i n g z u d e ­ležbo najholjših s l o v e n s k i h i n h r ­v a t s k i h at le tov i n a t l e t in j . N a po­sebno povab i l o p r i r e d i t e l j a so s e , m i n t i i i g a udeležili t u d i n e k a t e r i d o l e n j s k i a t l e t i : Potrč i z Novega mesta , K o n c i l i j a i z Kočevja i n bivša črnomaljska at l e ta , sedaj člana »Odreda«: Simonič i n D r g a p c .

V s k o k u v višino sta t e k m o v a l a t u d i Potrč In K o n c i l i j a . M e d l e m k o Je K o n c i l i j a o d p a d e l po 17&cm, ' j e Potrč z d v e m a C e l j a n o m a B r o d n i k o m i n U r b a j s e m , p r e s k o ­čil 175 c m . T o k r a t je Potrču ušla i z r e d n a priložnost, da osvo j i n a j ­višje mesto v k o n k u r e n c i n a j b o l j ­ših s k a k a l c e v S l oven i j e . P o m n e ­n j u s t r o k o v n j a k o v j e Potrč že sposoben za s k o k n a d 180 c m , v e n ­d a r pa nanj še nI psihološko p r i ­p r a v l j e n . K e r pa Je to letos že p e t i a l i ce lo šesti s k o k p r e k o 175 c m , pričakujemo, da bo že letos pade l d o l e n j s k i r e k o r d v s k o k u v višino.

V t e k u na 1000 m z a m l a d i n c e Je zmaga l bivši črnomaljski a t l e t Prganc, na t r e t j e m m e s t u p a je b i l Simonič.

Novomeški rokometa*! so v Krškem osvojili pokal

V Krškem je b i l v nede l jo r o ­k o m e t n i t u r n i r , n a k a t e r e m je so­de l ova l o 5 e k i p , m e d n j i m i t u d i e k i p a novomeškega P a r t i z a n a . N a splošno presenečenje so z o d l i č n o i g ro z m a g a l i novomeški r o k o m e -taši, k i so p r e m a g a l i g l a v r e a a k o n k u r e n t a — Brežice s 7:4. K r ­ško z 10:6. S enovo s 15:2, m e d l e m k o s o s C e l u l o z o (Krško) i g r a l i neodločeno 6:6. P o k a l p r i r e d i t e l j a so osvoj i l i , v t ra jno last. N o v o ­meški rokometael so nas t op i l i v p o s t a v i : M a i e r l e , L i p a r , P u n g e r -

' čar, T u r k , Se t ina , M e d l e i n B e l e . Na jbo l j se Je o d l i k o v a l M a j e r l e .

I

Nočna tekma v Črnomlju Z a zaključek r o k o m e t n e sezone

j e domaČi P a r t i z a n spre j e l v go­ste e k i p o i-Kalserslautern« l z Z a ­h o d n e Nemči je .

P r v i polčas se :Je končal z zmngo domačinov z r e z u l l a t o m 12:11. n a ­to so gostje izenačili i n p o v e d l l s 15:13. Domači so v odličnem finišu izenačili ' 1n z m a g a l i z r e ­z u l t a t o m 17MR. Ka v e l i k uspeh so J i h g l eda l c i t op lo p o z d r a v l j a l i .

N a s l e d n j i d an so i g r a l i Se t ek ­m o v v e l i k e m r o k o m e t u , k j e r so z m a g a l i gostje i z Nemči je , z r e ­z u l t a t o m 10:6 (4:3). T o j e b i l a ena n a j l e p l l h t ekem v Črnomlju. V p r e d t e k m l so I ? ' - a i ke domačega P a r t i z a n a p remaga l e l j u b l j a n s k i O d r e d z r e z u l t a t o m 7:5,

M - K Š A H

D R . G O i r . Z . S I T A R I N D O K L Z M A G O V A L C I

B R Z O P O T F 7 . N E G A P R V E N S T V A N O V E G A M E S T A

B r z o p o t e z n e g a p r v e n s t v a N o v e ­ga mes ta za mesec j u n i j se je udeležHo n šahistov.' B o r b a za najboljša mes ta je b i l a ze lo os t ra i n vse do zadn jega k o l a se n i vcdeilo. k d o bo p r v a k . D o k i je i m e l največ i zg ledov , k e r p a je v z a d n j e m k o l u I zgub i l z J e n ­k o m , s ta ga doh i t e l a dr . Golež i n S i t a r .

V r s t n i r e d brzopoteznega p r v e n ­stva Je b i l n a s l e d n j i : S i t a r , d r . Golež i n D o k i v s i po 7 točk, B o -janič i n F i n k 6 i n po l , V i t a n c 5, Av s e c 4 i n po l , J e n k o 4, P i c e k , V o d o p i v e c i n K r u l j a c po 2 i n poU

F . M .

Turnir dmookategornikov Dolenjska

K a k o r smo že poročali, je O S O N o v o mesto r a zp i sa l t u r n i r za p r ­vo ka tegor i j o . T u r n i r se bo začel v č e t r t e k , 12. j u l i j a ob 17. u r i v D o m u J L A . N a t u r n i r so po ­v a b l j e n i n a s l e d n j i d rugoka t e go r -n i k i : i z Kočevja Klarič, L i s a c , Sa fa r , M o h a r i n Žagar: i z Stične Kavšek i n lz Novega mes ta S i t a r , P r i m e , D o k i , d r . Golež, . G a j s k i , Brkič, M e d i c , F i n k , A v s e c , V e r -bič i n Saranovič. P r i j a v e za t u r ­n i r s p r e j e m a m o do vključno 10. J u l i j a .

Šahovski dvoboj v Črnomlju

V počastitev D n e v a Zveze b o r ­c e v je b i l v Črnomlju o d i g r a n ša­h o v s k i dvobo j m e d p r i p a d m k l J L A Č r n o m e l j i n S D Č r n o m e l j . P r o t i pričakovanju so z m a g a l i p r i ­p a d n i k i J L A z r e z u l t a t o m 9:7. N a p r v i h dese t ih deskah so tud i z m a ­g a l ! 5 i n po l : 4 i n po l . P a r t i j e so b i l e ze lo z a n i m i v e , posebno m e d Malerlčem i n K r a n j c e m ter K o -merjeni i n v iahov ičem. T . M .

O H O f ' ^ B C ^ i B C r t i O i O t O i C S l O i C D l O i O i O O i O I O i O i O i O l O i O l O i O l O l O i O i O

Tradicionalna manifestacija obrtništva! - 2 5 % oagusJ na že'sznici!

II. O B R T N I Š K I V E L E S E J E

0

0

^ -115. m « < § 2 o

I O I O I 0 1 0 > O I O i a l O I C l O B a i O l O i o i O I O I O I C O " O i O l O I O I O I O I O I O B O I O « O I O I C I O I O I 0 1 0 i O l Q i O I O > O I O I O I O I O I 0 1 0 B 0 1 0 I O I O

Stran i Stev. 27 (3801

Ob Dnevu borca - novem vse jugos lovanskem prazn iku

Bogati sadovi zgodnje setve Dober mladinec - najboljši uojok Pismo Dolenjskemu l is tu i z artilerijske šole m rezervne oficirje

V-rial jevanje in konec V drugi skup in i , k i je šla v

pa-r: i z a a* ::-. fesUsae iti. okiOJjfd 1041, s-> b i « Pen- Prus !- M e A -ILke. Jože Slobodnik iz Met l ike I j i i B r u . u r.o rodfUj iz . i " i a n . ' -. katerega je iz Zumberka p r i ­pel ja l i rjne Ivvt. T& skupina je imela zb.rno mei" t> v Lokah . Za »premstvp sta p r i i l a rw> ^ n ^ i v m - . . Jeno mesto tudi Ivan Kopinič in F:-anc Mat .o i . c , xj sta ao tedjj i i v e i a na V inomeru ter tam opra v i j •» la svoje naloge. 21 oktobra pa n i b i lo na dogovor­jenem mestu veze za napre j . Prus in S lobodnik sta * s h r a n i l a nahrbtnike v stoga stelje v L o ­kah in s* v r n i l a n^zaj. Tega ve-4era ie srežilo. Po l i c i j ska ura je b i la »o. devetih. Mbtia^'5, K o . pinič in A n i c a Ivec, k i je Sla z bra 1 i m 'a spremstvo, so se v r ­n i l i , po C(.sti. k i pelje od križi­šča M c t l . k a — Suhor — Semič in Hrvaško za pokopališčem gv. R o k i . Nekaj korakov p r r l seboj s o na cesti opaz i l i i t a l i j an­sko p n t ' i ' o , k i j « zavp i la : »Chi va la?«

A n ; c a .n oba part izana so za-j o i j b " i ' . t ' r-?zai proti potokn Sošica. I ta l i jan i to enkrat ustre l i l i v zrak, potem pa /a o j i -m i . Vendar nUo nikogar zadel i . An i c a k izgubi la vojaški plašč. Ivan Uvh ga je šs' drugo Jutro Iskat. V snegu n b i l a Se s led, ker ga J * zapadlo samo dva pr ­sta. F u . ' a n Bruno , S lobodnik in P rus W tudi niso upa l i v r n i t i d i m o v 7 n r a d i stre l janja Ital i jan­ske pa 1 rul je .

Matja^.č. Kopinič ln A n i c a •o n e k i i čas-a hodi l * po potoka Sošica, da b i zabr isa l i s led, če bi šli I ta l i jani slučajno z,a n j i ­m i . Talto so dela ! ' po nasvetu y 'i ; e h i l zelo p r e v i ­

den. P /tem so se s k r i l i v stogu stelje v L o k a h in vso noč prebe-de l i . Domov je prišel le Tone Ivec, k i ie v ide l I tal i jane, kako so svet i . i z baiteri iami b l i zu po-kopališčH. Tone se je s k r i l i n k o je v ide l , da An i ce n i doma, je odšel nazaj. Drug i dan so Šli čez gozd nad Berčicami, k j e r so se s k r i v a l : , nato Pa so odšli k M a r t i n u Z u g l i u na S'ffJfk*" da m u javi jo dogodek. Kopinič i n IMatjašč sta ocišla nazaj na V i -nomer k i e r sta dobi la še ostale, k i so b i h nato osem dn i v Z u g -l j ev i z idan ic i . Usodno noč je b i ­l a p r i Ivčevih pre iskava, ker so I ta l i jani našli s led. Opaz i l i pa niso, da je Aničina postelja prazna. Speransovo pismo je Ivčeva mama s k r i l a tako. da I ta ­l i j an i niso našli p r i hiši nič sumlj ivega.

D r u g i večer Je prišel domov tudi br - i i Tone. A n i c a je b i l a potem večinoma na domu svoje sestre Mirne, poročene U r h , k j^ r je prisluškovala razn im govor i -cnm. N<'ki i t a l i j ansk i vojak je pr ipovedoval , da ie nj ihova pa ­trul ja v : de l a ponoči t r i k o m u n i ­ste, za ka te r im je stre l ja la , p r i ­jet! p a ni mogla nikogar.

K o s j 26. oktobra dob i l i vezo z Jožetom Borštnarjem, je b i l sk l ican te* nekaj dn? S P - * ^ " , V C ne Smolanovcu b l i z u Slamne vasi . Na ta se?ta"^k je ,Tp"-e Borštnar pr inese l pozive p r i pad ­n ikom prve belokranjske četa, da se pridružijo akc i j am na K r ­škem pol ju. N a "tem sestanku so b i l i : J j i e BorStnar. Mat i j a B a T

hor, M a r k o Badovinac, M a r t i n Zugel j , A n i c a Ivec jn Tone šušterš'i. Sušterši? je nesel p>-zive tudi na V inomer , k jer so b i l F rane MatjašiČ, Ivan K o ­pinič, Teme Prus, E r u n o -;n Jože

Slobodnik. To so b i l i p r i p a d n i k i prve be lokranjske čete, k i so pad l i po izdajstvu v noči od 1. na 2. november 15-41 na Lazah .

V M e t l i k i so imele tedaj žene organ i z i ran ih pet skup in v OF . V jeseni 194.1 so dek le ta , k i so delala i m A n i c i Ivec, o rgan i z i ­rale skup ino 20 mladincev , k i so šli pozneje v partizane. Starejši možje so imel i organiz i rana ?'<ur> :ne zo rsvnih s ^okah k i t gostiliičarska, čevljarska in d r u -gs. Skupine so zbirale pr ispev­ke in orožje ter razširjale l i t e ­raturo.

M e t l i k a je do tedaj dobiva la vso l l t p - a t ' ] " r > Od 711 T> . - . - n r l - r p n - ,

iz Črnomlja, Novembra 1941 so pninesl i od Zana Sk r in j a r j a u» Crešnjevca c ik los t i l , kj so ga ime l ; v z idanic i Jožeta Zug l ja v ' V i n o m e r u N a c ik l os t i lu sta de­la la M a r t i n Zugel j i n Tone Ivec. Od tu sta nosi la l i t eraturo v Me t l i ko i n jo tam de l i la . K e r pa Je bilo v z idanic i zelo mrz l o in se c ik ios t i lna pasta n i t o p i l i , so v začetku januar ja 1942 p re ­nesl i c ik los t i l v Me t l i ko . Od j a ­nuar ja do ap r i l a 1942 so delati nr. c i k l o ' t i l u p r i IvČevih na pe­či (sedaj Urhovo) . K e r pa je b i ­la nevarnost aretaci j vsak dan večja, so apr i l a 1942 prenesl i c i ­

k l o s t i l v Urhovo kovačnico. T u je Ivan U r h i zkopa l jamo, lci je b i l a p r i p r a v n a za skrivališče, če b i prišlo do aretacij i n pre­iskav . T u je b i la takrat p a r t i ­zanska t ehn ika za vso Be lo kra j ino . Iz Met l ike je šla Mtera-tura na vse strani Bele k r a j i n * po s k r b j o organiziranjih kana ­l i h . Nos i l i so jo mlad inc i , m l a ­d inke in ?°ne. N T dpjn are ta^ : -je, maja 1942, je delala na pod­strešju p r i U r h u n a ciklosci l »Poročevalca« Slava F i r ova . K e r pa je b i l a od Mime Urhove rvfifvo£*STM) ^Hve5 " r v \»v ' ~ rlo~<\đ-ikih tistega dne, j i fašisti tudi v zaporu r.i?o mogl i ničesar doka­zati . C i k l o s t i l so zakopal i v p r i ­prav l jena skrivališče v kovačni-el.

V jeseni i n z imi leta 1941 — 1942 so mnog i s spoštovanjem govor i l i o p r v ih part i zanih , k i so junaško padl i na Lazah . Vs l ed ve l ikega snega so se mora l i v r ­n i t i s p rboda na Krško polje. N j ihova k r i pa *e rod i la bogate. s?dove. safl so Be lokran jc i rav-_ no na spomlad 1942 množično odbsia l j v partizane.. N i i ; h plaš'la zlagana moč strahopet­nega okupatorja in njegovih po-magačev.

Regina

Tragedija v Angliji

C d ras i do vasi so šli borci patro l I. brigade Vojske državne ' varnost i v preteklem tednu in obiskali mnoge stare, dobre, zve-

•te tovariš«. Povsod je bilo slovo težje kot so mislili ob odhodu. Na sliki: patrola I. bataljona pod Gorjanci.

V začetku jun i j a je neka angleška družina odšl a fta bor i t v gozdiček b l i zu vas i Hastings v grol i j ' i Ken t . Po , kos i lu stu curoka, H - l e t n i G l enn i n njego­va 12-Letna sestr ica šla nabirat gobe. Nenadonia je od j ekn i l a strahotna eksploz i j^. Oče i n m a ­ti sta pohlitela prot i k ra ju ne­sreče i n našla oba o t roka ra z ­trgana. Obuf lani dn ponore l i oče je steke.1 po pomoč, v h i p u pa je j t k n i l a druga eksploz i ja i n R o ­bert Peackock, 40-letni ključav­ničar iz Manchestra , je b i l raz ­trgan dve m i n u t i po smr t i p w jiih otrok. Ma t i , zmešana od stirahotne nesreče, je začela be­gata od drevesa do drevesa. Ptr-

v i dv « eksploz i j i s ta p r i v a b i l i nekaj l *ud l , k i so b i l i ok rog d va k i l omet ra daleč. P r i h i t e l i so v gozdtiček tai — zagrmella je tret­ja eksploz i ja . M a t i se je b i l a v obupu ok l en i l a neke mlade b re -

.ze to v t is tem h i p u se je r a z -počila t ret ja m ina . Strahotna tragedi ja cele družine 'je rbzbu-r i l a vso AngLijo. Oblast i so p r e ­povedale pr is top na vse področ­je, k j e r ae je zgodiila nesreča. Prišle so posebne čete za o d k r i ­vanje m i n to v sedmih dneh so našli 49 m i n razn ih ve l ikos t i in eksplozivne moči.

K d o je k r i v , d a to minsko po­lje še deseit let po vo jn i n i bUo očiščeno? Angleška a rmada je i z jav i la , da sp loh n i vede la za to minsko polje, k i so ga m i n i ­

r a l i 1940, računajoč, da je tod idealen prostor za morebitno souščanje nemških paotalcev. Of ic i r , k i je vod i l min i ran je te­ga področja i n ime l pni seoi načrt razpostavl jenih min , je padci , vo jak i , k i so m ine po­stav l ja l i , so odšli na razna bo-jišt\a i n tako generalštab sploh n i vede l , da so tod še mine. Opozorjeni s strahotno smrtjo družline Peaekook so začeli sedaj pre iskovat i vsa suml j i va področ­ja, z last i b l i z u obale, k i je b i la v s t rahu pred .nacistično invazL jo v E i a m in i r ana , i

M e j prv imi pohivailijenimi mla-dtmi artiJeristi v Arti leri jski šoli za rezervne oficirje je bil te dni pohvalijen tudi gojenec V inko De ­beljak.

Sva v isti četi. V r l i na , k i De­beljaka najbolj adllčkuije je ve l i ­ka skromnost. Delo je treba opravljati — V inko ga. opravlja bVezhiibmo. Sleherni ukaa in na­ročilo iizpolni z voljo in navdu­šen jem. Je miren, toda kadar je v službi, poveljuje ostro in glas­no. Po u ^ e h u je med najboljšimi gojenci. Njegovo pridnost pri de­lu in učenju poznajo vsi rovar:-

•li, njegova rednost je lahko ved-• no vsakomur za vzor.

Debeiljak je važko dete, posve­til se je plemenitemu učiteljskemu poklicu, da vz.gaua mlade rodo­ve. Čutil je precej težav, preden si je osvotjil začetno snov iz a r t i ­lerijskega borbenega vežbainp in arti'ileniijfhaga t̂.rd.\ja'n|ja, dvoje glavnih predmetov v tej šoli.

Veselje ga je biilo glledati, kako okusno in strokovno je okraševal učilnico za novoletno praznovanje v armadi. T o mojstrstvo si je p r i ­dobil v diiljaških klopeh nowme-škega učiteljišča.

Vzoren je V i n k o vedno, prav posebno p a padajo v oči kupi ča­sopisov, k i jih je vedno videti na njegovi k lopi .

Vsakih sedem dnj p r iJe v na­šo čero na ime V i n k a Debeljaka »Dolenijski list«, od nedavno pa vsakih štirinajst dni »Novuce« — časopis iz Kočevja.

Zanimalo me je> p * sem ga vprašal J&ako da dobiva ta drva časopisa.

»Naročnik sem«, je odgovoril preprosto.

»Razumem, ampak kaiko je pru­žio do tega?«

K o je sprevidel, kaj me zani­ma, je povedal o sebi marsikaj zanimivega.

V dijaškem domu »Majde š l e « v Šmihelu pri N o ­vem mestu, je poleg mladinskih listov redno bral »Ljudsko prav i ­

co«. T o je bilo potrebno, ker so redno imeli politične preglede in referate o pomembnih dogodkih doma in v svetu. K o je ob koncu leta 1953 nastopil svojo prvo službo k o : učitelj v Dobličah pri Črnomiljnj, si je takotj naročil

»Ljudsko pravico«, »Dolenjski hst«, »Mladi svet« in »Sodobno pedagogiko«.

»Časopisov sem se navadil, za­to tudi sem prejemam »Dolenjski list«.

»Prav, kaij pa —Novice—?« » T o je nov časopis, Izhaija in

tiskaijo ga v mojem rodnem kraiju-v Kočevju. Naročila mi ga je ma­ti«.

»Mati? Ka j pa oče, in Otstaili?« Povedal mi je f kratko zgodbo

svoje družine. Pretresljivo zgodbo. T r i starejše brate je Vinko

imel pr : partizanih. Naijstarcjši, Ivan, je Jel v partizane že leta 1941, dragi 1942, brebji pa 1943. Koma.j nekaj dni pred osvobodit­vijo so v njegovo vas Loški Po­tok prišli ustaši in tako pretepli očeta, ker je imel sinove v par­tizanih, da ni mogel več ostati iz postelje in je še isto leto jeseni umrl . Najstareijši brat je umrl v internaciji. V inko se spominja ti­stih bridkih in strašnih dni . Par­tizansko gibanje v njihovem k r a ­ju se. je bilo zelo razširilo. Bilo je več borb, najpomembnejša pa je bila borba v Jelenovem Žlebu, kjer so partizani povsem potolkl i okrog 200 Italijanov.

»Kaj dela tvoja mati? Je mor­da učiteljica?«

»Ne, je običajna gospodinja,

toda zelo rada bere. Kadar sena pr:šel domov iz šole, sem ji mo* ral vedno na glas brati kako krnji* go al i časopis. Sedaj to opravlja sestra.«

Težka so bila V inkova otroška leta, toda to so bila tudi junaška leta borbe in povojne graditve socializma, še zelo mlad, mafihen in slaboten je V inko odšel leta 1950 na delovno akcijo na Av to ­cesto. Ostal pa je komaj devet d n . — poslali so ga domov, ker n i dosegel norme v telesni težini. Naslednue leto je šel na progo Dobotj — Banja Luka in tokko, da je ostal. Zaprosil je zdravni­ka, da mu je »navrgel« dva k i l o ­grama, kol ikor mu je mamjkalo do predpisane težine- Tako se mu je izpolnila želja, da dela, da okre­pi in razvije svoje telo. B i l je b r i ­gadir novomeške mladinske b r i ­gade. Dela l i so pr i Jošovki, b l i ­zu Banje Luke. Gradi l i so most čez potok, na zelo v-sokih beton­skih stebrih. »Bili so dnevi, ko smo delali od ranega jutra, do večera . . . « se V m k o spominja teh delovnih dni. B i l je pohvaljen za svojo požrtvovalnost.

1954 je v DoMAžrib sodeloval p r i organiziraniju proslave 10-let-nice prve partizanske učiteljske šole v Sloveniji.

Z zanimanjem sem posluša! V inkovo pripovedovanije. K o je končal mi ni bilo treba vprašati, kako se počuli sedaj v artilerijski šoli. T a k ^ mladinci, kot je on, so nedvomno naiibdlj^l vojaki, na\j« boljši arliiileristi.

Jordan Taseviki

DESET L E T Slovenskega vestnika

Lahko je bila radodarna V ameriškem mestu Nor fo lk

so pred kratkim a re t i ra l i stare j ­šo, s i lno radodarno žensko. S pre iskavo v podjetju, k jer je b i ­l a zaposlena od 1933 do 1955, so slučajno o d k r i l i , da je v tem ča­su kot p rokur i s tka ponever i ia 6kupno 3 mi l i jone dolarjev. Več­j i del poneverjenega denarja >i razdala v dobrodelne namene.

iitni krožniki Sodobna tehnika dan za dnem

prinese kaj novega. V A m e r i k i so da l i na trg krožnike, k i so nare jeni iz bsladkane želatine. T a krožnik po končanem Kosi lu kra tkomalo lahko poješ kot po-slastek. Pomivan ja je vsekakor manj .

Tednik koroških Slovencev »Slovenski vestnik* v Celovcu, je 14. junija praznoval desetletnico izhajanja . V tem času je izšlo 738 številk. -tm

Vsa ta leta je Slovenski vestnik glasnik vseh naprednih organizacij na Koroškem in odločen bojevnik za narodnostne pravice slovenske­ga življa na tem delu sveta, goreč zagovornik sodelovanja med na­rodi in borec \proti slehernemu šo­vinizmu in zapostavljanju ljudi zaradi njihovega jezika. Za naše Hudi onkraj državne meje je ne­pogrešljiv kt<lturno\prosvebii in

strokovno gospodarski svetovalce in informator o življenju in delu doma in v svetu. Hkrati j<e most med našimi ljudmi to in eno stran meje, sai) prinaša mnogo zanimivih stvari tako za Slov-ence na Koro­škem iz Jugoslavije kot za nas o delu in življenju bratov in sestra ob Žili v sosedni državi.

Ob deseti obletnici izhajanja £ew limo »Slovenskemu vestniku* obU lo uspehov pri nadaljevanju veii+ kega in odgovornega posianstva-

'Jredntstvo in uprava Dolenjskega Usta

Potniki so hitrejši ko vlak

JOŽE MlS lGOJ (2.d. novome­ška gimnacija) CIGAN (lesorez)

P o l n o z a n i m i v o s t i imamo v naši d r žav i , v s e k a k o r pa spada m e d n j e t u d i o z k o t i r n a p r o g a med Gost ivarom in Klčevom v

Lepo je bilo v Zagrebu in v Novem mestu

T r i d n e v n i Izlet učencev o s n o v n e Sole S e l a - H i n j e Je h i l r e s n e k a j posebnega . I z p o l n i l a se j i m Je v e ­l i k a želja, da obiščejo Z a g r e b , zato so n e s t r p n o čakali d n e v a , k o smo se o d p e l j a l i . N i s o b i l i TaTo^a. r a n i . V o z i l i smo se ob z e l e n i K r k i in zag l eda l i v a l o v e Save . N e k a t e r i o t roc i so t o k r a t prvič v i d e l i v l a k , sko ra j v s i p a so se prvič p e l j a l i s t r a m v a j e m . O d k l e k t v žival­s k e m v r t u se k a r n iso m o g l i l o . f l t i ; na jbo l j s ta ipa j i m b i l a všeč he l i m e d v e d jn s l on . P r a v p r i j e t ­no so se z a b a v a l i t u d i n a p i o n i r ­s k e m 7.abavišču.

NaT.a.i g r ede * m o s i og leda l i *> novomeške z a n i m i v o s t i , saj Šolske e k s k u r z i j e so r edke , o t r o c i pa željni z n a n j a in p o z n a v a n j a svo j e d o m o v i n e . Og l eda l i s m o M K m e ­t i j s k o 5olo, D o l e n j s k i m u z e j , spo­m e n i k e N O B , Novo l e s . P r a v l epo se 7 . a l i va l j i i jpmo u p r a v n i k u D i j a ­škega d o m a v R m i h e l u p r i N o v e m m e s t u t ov . Jurčeeu, kj nas j e p r i . Jazno sp r e j e l na prenočišče. V d o m u so o t r o k o m pos t r eg l i t u d i s t op l o h r a n o .

Res so b i l i ma l c e n a p o r n i , z a t o p a i z r edno l ep i , vese l i In k o r i s t n i t i tTi.ie d n e v i I z l e ta za o t r oke , zato prisrčna z a h v a l a K Z v H i -n j a h , k i j e daJa učencem Sole v P r e v o l a h in S e l a . H i n . j a h Z2.000 d i n l n nan j t ako omogočila i z l e t .

o. v,

Makedon i j i . Progo so zg rad i l i med bolgarsko-nemško o kupa cd, j ? v prvt s v e t o v n i v o j n i , da b i okupatorj i laže oskrbova l i svoje čete v iužni Makedon i j i . N a od ­seku proge od Gost ivara p r o i p lan in i B u k o v i k, na kra ju i m e -novanen Zvezda, potnik lahko brezskrbno izstopi lz v l aka i A odide na 950 metrov oddal je­ni drugI konec ov inka , do posta­le Djonoviči. Tukaj se lahko l s -po vle^e in zaspi najmanj dva ur i , ka j t i v l a k mora od Zvezde do Djonovičev prevoz i t i skoraj 19 k i lometrov , za kar porabi 2 uri i n n r i potnik oa za prečka­nje o v inka porabi l e 15 minut , l e t n i k i , k i se voeijo po tej progi , r s d l izstopno in se odpo-čijejo ns naslednj i postaji, do­k le r za n j im ne or isopiha »čiror, ^ kot pravi jo v l a k u . To je menda edini p r imer v naši državi, da s i čiovek, k i potuje v l akom, pri« vočj ta:<o »udobnost«.

J. L.

Prebivalstvo ZDA Od zadnjega l judskega štetja

v A m e r i k i , k i je b i l o apr i la 1950 se je število prebivalcev pove­čalo za več kot 16 mi l i jonov . Tako imajo sedaj Združene d r ­žave Amer ike 167,440.000 prebi« valcev.

O K R O G L E 85.

»Koliko si Se zaslužil danes?« Je nekega dne vprašal Vilče. »Kako to misliš?« »No, saj ie Dovgan reke!, da si lahko kaj zasluživa.« Vilče se je spomnil, da so nekoč že našli bisere tudi v rečnih školjkah. Peljal je Roka k ribniku in res sta tam našla školjke. Začela sta jih pobi­rati iz vode.

86. Vsak je imel svoj kup školjk; Rok si je se-

vcdii izbral manjšega. Odpirala sta jih in pre­gledovala. Na vročem soncu se je širil krog njiju strašen smrad. Čeprav je imel Rok manjši kup, se je dela kmalu naveličal. Vstal je in jezno brcnil svoje školjke nazaj v vodo.

87. »Neumno in smešno početje!« J« pri tem za-

mrmral, se obrnil in odšel v senco. »Morda si pa zdajle zavrgel krasen biser?« je zaklical za njim Vilče. »Kar obdrži ga!« Vilče je pobral iz vode Rokove školjke In jih pričel odpirati. Rok še ni bil daleč, ko je zaslišal za sabo vesel vzklik. Ozrl se je.

88. Vilče je držal v roki krasen biser. »Prav

gotovo je veliko vreden! Moraš pa priznati, da si se pri školjkah zmotil.« »Da, res,« je dejal Rok. »Ne,ka.j tisoč dolarjev si vrgel proč!« »Da!« Je zamrmral Rok. »Malo len si, prijateljček!« »Res }•!« »Zato dobiš polovico denarja, ki nama ga bo dal Dovgan za tale biser!«

89. Proti koncu njunega bivanja v gozdu sta se

nekega dne namenila, da raziščeta pokrajino više od bobrovega jezera. Dan je bil vroč in zato sta pustila srajci doma. Le bisera^! ki ga je nosil v vrečici okoli vratu, Vilče ni odložil. Kmalu so jima zaprle pot skale, preko katerih j « hrumel velik slap.

90. Ko sta p r i p l e z a l a čez steno l n dosegla vrh

slapa, se je pred njima odprlo krasno jezero. Z ene strani ga je obkrožal gozd, z dru#e pa so ga zapirale visoke stene, ki so skoraj navpično padale v vodu. Obšla sta jezero in se približala stenam, ki so ju vabile, pa hkrati odbijale z gladkimi strminami.

ZMEŠANA PIJACA »Menim, da je najbo\j neumna

pijaca kava. Na}>rcj jo pražijo, da postane črna. nato ji dodajo^ mlako, da postane bela. Potem ji primešajo cikorijo, da je bolj grenka, nakar jo spet sladkajo s cukrom. Kuhajo jo, da postane vroča, potem pa vpet v njo pi­hajo, da se ohfodi*, H oni dan modroval M a tja ž ek.

PREPOZNO

Mol k službeno odjpotoval v Pariz. Ko je bil tam komaj ne­kaj dni, dobi od žene brzojavko: »Ne pozabi, da si oženjeni*

Mož je odgovoril: »Obžalujem, brzojavka prišla prepozno!«

CE JE STANOVANJE MAJHNO

\Rad bi kupil radijski aparat.* »Kakšno znamko pa želite: Ko-

smai, Savico, Minervo** »Vseeno kakšno: ,poglavitno 'jt,

da ima kratke valove, ker imam majhno stanovanje!«

PRI ZDRAVNIKU »Vaš puls je zelo počasen!* »Nič zato, tovariš doktor, saj

se mi nikamor ne mudi.*

DVOJNO POJMOVANJE Varčujem in varČutem pa nika­

kor ne morem zlesti na zeleno ve" jol.

»Oh, mamica, taj so H zadnjii rekli, J a lahko splezaš na češnjo.*

N E V A R E N I Z U M

Star, gruh bogataš je Intfil so* dobnu nevidni aparat za gluh?. Sedaj je lahko slišal vse, celo šepe« tonje. In posledica: t . enem mese* cu je trikrat menjal c^oroko!

OTROŠKA RADOVEDNOST »Octa, v ifcji/e knjigi berem *

':entavru. Kaj pa je to?* »Veš sinko, to je bil neki prav

tjtčni stvor: na pol človek, na pol konj.*

»Kje je pa potem spal: v poste Iji ali v kttvm*

»Draga, ali se spominjaš, kakšne barvo oči in ia sosed, ki sva m*

dolžna tri j ur je?«