bilten od skupščine do skupščine (18/2014)

Maj 2014, leto XVII.

18.n Aktivnosti: maj 2013 - maj 2014

n Sodelovanje s sorodnimi združenji

n 14. kolokvij o asfaltih in bitumnih

n Izobraževanje asfalterskega kadra

n Proizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2013

n Predstavitev novih članov

n Intervjuja:Aleksander KersteinAndrej Poglajen

n Strokovni prispevki

n Uvodnik _______________________________________________ 3

n Sodelovanje s sorodnimi združenji (EAPA, Gestrata, DAV, DRC ...)____ 4

n 14. kolokvij o asfaltih in bitumnih v sliki in besedi _______________ 7

n Veliki intervju: Aleksander Kerstein, 70 ______________________ 14

n 9. izobraževanje in usposabljanje operativnega asfalterskega kadra_ 19

n Strokovni posvet: Poškodbe na voznih površinah kot posledica hude zime __________ 22

n Delo v organizacijskih in strokovnih telesih ZAS ________________ 24

n Proizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2013 - rekordno nizka _________ 28

n Intervju z lastnikom in direktorjem Trgograd, d.o.o., Litija, Andrejem Poglajenem ___________________________________ 30

n Strokovna prispevka:

Zdravje in varstvo delavcev ter varovanje okolja v industriji asfaltaZvone Britovšek _________________________________________ 32

Garancijska doba in bančne garancije pri izvedbi voziščnih konstrukcij – Je Slovenija res najboljša v Evropi?Borut Willenpart in Jože Lun _______________________________ 33

n Partnerji ZAS in novi člani ZAS se predstavijo __________________ 35

n Mediji o ZAS-u in asfaltu__________________________________ 38

n From assembly to Assembly in English _______________________ 39

n Češnjev piknik ZAS ______________________________________ 50

n Program dela za leto 2014/15______________________________ 51

Iz vsebine

Glasilo »Od skupščine do skupščine« izdaja:ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije Kotnikova ul. 321000 Ljubljana

Uredil:Slovenko Henigman (S.H.)

Prevod: Domen Kavčič

Foto: Arhiv ZAS, Robert Mihelčič

Oblikovanje: Robert MihelčičGrafična priprava: RM design d.o.o.Tisk: Rotosi d.o.o.Naklada: 1000 izvodov

ISSN 1408-6166

Fotografija na naslovnici:Robert Mihelčič

Starši otrok so dovolili objavo fotografije.

2 od skupščine do Skupščine

OD SKUPŠČINE DO SKUPŠČINE

3od skupščine do Skupščine

UVODNIK

Končno vzpodbudni toni iz Bruslja, sajEvropska komisija v spomladanski objaviSloveniji napoveduje gospodarsko rast vvišini 0,8 %. Nekoliko manj optimističniso v Organizaciji za ekonomsko sode -lovanje in razvoj (OECD), kjer napove -dujejo rast bruto domačega proizvoda vvišini 0,3 %. Oboje so seveda zelo nizkestopnje rasti, ki pa so za državo, ki že večlet zapored beleži negativno gospodar -sko rast in povečano brezposelnost,vzpodbudne in pomenijo končno obratna bolje.

Kako močno bi si želeli, da bi podobne,čeprav minimalne pozitivne številkeveljale tudi za proizvodnjo in vgra -jevanje asfalta ter aktivnosti v gradbe -ništvu - cestogradnji. Tukaj žal že vrstolet zapored beležimo več kot dvomestneštevilke nižanja proizvodnje in padcavzporednih dejavnosti projektiranja,inženiringa in izvedbe. V letu 2013 smopristali na 1.050 ton proizvedenih vročih

asfaltnih zmesi, kar nas vrača v leto1992. Upra vičeno se sprašujemo kdaj boprišlo do obrata tudi pri nas.

Žal se poslovno okolje, kljub propaduznatnega števila gradbenih podjetij, ševedno ni bistveno spremenilo. Še vednoimamo najdaljše garancijske roke vEvropi in še vedno so višine in pogojinaših bančnih garancije za resnostponudb, dobro izvedbo del in odpravenapak v garancijski dobi nesorazmernovisoki. Vsak od preko 400 javnihnaročnikov v državi vodi investicije odrazpisa naprej na svoj način. Še vednoniti naročniki, kaj šele ostali deležniki vverigi, predvsem pa izvajalci, niso vstanju in ne plačujejo računov v pred -pisanih ali vsaj razumnih rokih in ševedno se vsa dela praviloma oddajajo zanajnižjo ceno. Še vedno nismo odpravilianomalij, ki so povzročile, da je našegradbeništvo, v tako velikem obsegupropadlo.

Kako naprej?

Ob propadu številnih velikih podjetij sose iz manjših razvila nekatera nova, ki binekoč lahko postala steber našegagradbeništva. Njihov poslovni modeltemelji na vlaganju lastnih sredstev,zaposlovanju dobrih kadrov in odgo vor -nosti za kakovost. Zavedajo se, da jim ševeliko manjka, zato se ne branijoskupnega sodelovanja pri organizacijisrečanj, izmenjavi mnenj in skupnegaustvarjanja dobrih praks. Željni so novihznanj in angažirajo se pri uvajanjumodernih tehnologij. Vendar, če nebodo zgoraj zapisane anomalije odprav -ljene, če ne bomo na pravi način pristo -pili k izvedbi investicij, tudi nova pod -jetja ne bodo imela nikakršnih možnosti.

Združenje asfalterjev je v zadnjem letuprvič uspelo združiti vse proizvajalceasfalta v Sloveniji. Ta uspeh razumemokot povečano odgovornost, da se nako -pi čene težave bolj uspešno rešujejo.Zato smo v zadnjem letu velik del našihaktivnosti posvetili reševanju opisaneproblematike. Vse to in ostale dejavnostizdruženja v zadnjem letu ter naš plandelovanja v prihodnje si lahko preberetev letnem glasilu, ki ga imate pred seboj.Tako kot se obračajo ekonomski kazalcise mora prej kot slej obrniti tudi vasfalterstvu in cestogradnji. V želji, dasmo na tej poti že letos se zahvaljujemza opravljeno delo in želim več varnih inza vožnjo udobnih prometnih površin.

Slovenko Henigman, predsednik

Dear readers,A new wave of optimism has at lastreached us from Brussels – in theirspring announcement, the EuropeanCommission predicts a 0.8 % economicgrowth for Slovenia. Somewhat lessoptimistic tones are heard from OECD,where the predicted growth of GDPamounts to 0.3 %. Both figures ofcourse indicate very low growth rates,but after recording negative growth andgrowing unemployment for several yearsnow, these are nevertheless seen as anencouraging glimmer of light at the endof the tunnel for the country.

Oh how we wish that similar, evenslightly positive figures would come truefor production and casting of asphaltand other road construc tion activities aswell. Unfortunately, we have been ...

Spoštovani!

Continues on page 39 >>

novega direktorja, kar je predvideno vnaslednjih mesecih. V roku dvehmesecev se pričakuje popol nitev ostalihpredvidenih funkcij in določitev planadela v prihodnje. V ta namen bo šeenkrat sklicana Skupščina družbenikov.

Največji projekt družbe v letu 2014ostaja izdaja knjige CESTE na sloven -skem skozi čas, ki bo izvrstna knjiga zavse, ki želijo vedeti, kdo je od pra -zgodovine potoval po našem ozem lju,kje so prometnice potekale, kako sonastajale, kakšen vpliv so imele nagospodarstvo. Pri izdelavi knjige so obzgodovinarjih sodelovali številni stro -kov njaki različnih znanj, ki že vrsto letsodelujejo pri razvoju cest in prometa vSloveniji. Tehnični urednik knjige jemag. Gregor Ficko.

Na zaključku je več udeležencev sejeNadzornega sveta in Skupščine izposta -vilo potrebo po organizaciji tradicio -nalnega Kongresa o cestah in prometu,oziroma če to ni možno, pa vsajCestarskih dnevov ali podobnega sre -čanja, saj to strokovna javnost priča -kuje. Po zadnjih informacijah kaže, dabo kongres zamaknjen na začetek leta2015.

GESTRATA Gradbeni seminar, januar 2014Člani ZAS se redno in v velikem številuudeležujejo srečanj, ki jih organizira

sorodna organizacija v Avstriji. Posebejdobro obiskan je vsakoletni Gradbeniseminar, ki v vseh devetih deželahprivabi nad 2.500 udeležencev. IzSlovenije se gradbenega seminarjaobičajno v Graz-u na Štajerskem inVeldnu na Koroškem udeleži do dvajsetudeležencev. Tako je bilo tudi v januarju2014, ko so bile obravnavane teme, ki somed ostalim zajemale: prikaz delo vanjadruštva za raziskave v cestni, železniškiin prometni stroki FSV, geomehanikavezanih in nevezanih nosilnih plasti,sanacija letališke piste na letališčuDunaj, uporabo litega asfalta in pred -nosti nizkotemperaturne asfaltne teh -no logije. Teme so detajlno obdelane vprispevkih, ki so objavljeni na spletnihstraneh www.gestrata.at.

Poudarke uvodnih nagovorov članovUpravnega odbora Gestrata bi lahkostrnili v naslednje podatke in infor -macije:

• V zadnjem letu je bil delež prevoza vAvstriji v obsegu 324 mio ton nacestah in 106 mio ton na železnici.Navedeno kaže na pomen posamezneinfrastrukture, oziroma kaže na po -men cestne infrastrukture kljubfavoriziranju železnic.

• Proizvodnja asfalta v letu 2013 je bilav Avstriji podobna kot leto prej in jeznašala 7,4 mio ton asfaltnih zmesi.Navedeno je seveda veliko manj kotreferenčnega leta 2004, vseeno paima Avstrija eno od najvišjih proizvo -denj po prebivalcu v Evropi.

• Kakovost višje rangiranjega omrežjacest (avtoceste in zvezne ceste) je šenekako zadovoljiva, na nižje rangi -ranem omrežju pa ugotavljajo stalno


SODELOVANJE

Sodelovanje s sorodnimi združenji (EAPA, Gestrata, DAV, DRC ...)

DRC, Družba za raziskave vcestni in prometni strokiZAS je skupaj z društvi za cestedružbenik DRC, d.o.o. V zadnjem letu jebilo delovanje v veliki meri posvečenoiskanju prihodnjega koncepta delovanjadružbe.

Na seji Nadzornega sveta in Skupščini,aprila 2014 je potekala intenzivnarazprava o prihodnosti DRC. Skupnostališče je bilo, da časi za delovanjedružbe niso naklonjeni, vendar se bodoceste in ostala prometna infrastrukturagradili in vzdrževali tudi v prihodnje,zato je potreben predvsem optimizem inzagnano delo. Samo to nas bo popeljalonaprej. Nadzorni svet je potrdil pred -lagane sklepe, na skupščini pa so bileuveljavljene nekatere spremembe indopolnitev temeljnega akta družbe. Pravtako je v dogovoru kadrovska okrepitevdružbe.

Bistveni spremembi temeljnega akta stapredvsem naslednji:

• Nadzorni svet sestavljajo 3 člani (prej 11)• Pri organih družbe je dodan Program -

ski svet, ki šteje 5 članov.

V Nadzorni svet DRC so bili imenovaniMarijan Prešeren, dr. Andrej Godec in g.Andrej Jan. Dose danjemu direktorjuMatiji Vilharju, ki se želi dokončnoupokojiti, je podaljšan mandat do izbire


SODELOVANJE

slabšanje stanja, kar je potrdila tudištudija, ki jo je preteklo leto objavilprof. dr. Johann Litzka. In to kljubtemu, da poberejo dovolj davkov,sredstev ne manjka, vendar ni želje,da se vlaga v obnove cest.

• Pomen asfaltnih tehnologij je izrazitovelik zaradi možnosti ponovne upora -be. Žal se navedeno dejstvo še vednone upošteva dovolj, saj se z rezkanjempridobljeni granulat, še vedno upo -rab lja tudi za neoptimalne namene vspodnjem ustroju, bankinah inpodobno. Stari asfalt ni gradbeniodpadek, ampak dragoceni gradbeniproizvod, ki ga lahko ob nespre me -njenih standardih kakovosti ponovnouporabimo.

• V Avstriji zaznavajo trend, da so pričeliasfalt v vedno večjem obsegu vgraje -vati tudi vzdrževalci cest iz cestnihbaz. Navedeno ni sprejem ljivo, sajvgrajevanje asfalta zahteva ustreznaznanja in profesionalni pristop. Zatose je asfalterska industrija postavilaproti tako imenovani nelojalni konku -renci, ki ne zagotavlja ustrezne kako -vosti.

• Zaradi težav z javnim naročanjemugotavljajo vedno poznejši pričetekgradbene sezone. S tem je dejanskičas gradbene sezone padel na komaj 6ali 7 mesecev efektivnega dela. Nave -de no za podjetja pomeni težavo pripolnem zaposlovanju, posledice sotakšne, da najboljši kadri iščejo za -posli tev v drugih branžah.

Med predstavniki ZAS in Gestrate so tudiv zadnjem letu potekale izmenjavemnenj in pogledov, srečanja so bilaorganizirana tako pri nas kot v Avstriji.Direktor Gestrate Maximilian Weixlbaumje bil aktiven udeleženec 14. KAB, z našestrani pa smo se udeležili študijskegapotovanja v Innsbrucku in bili naskupnih sestankih na Dunaju in vLjubljani.

V zadnjem letu se je od aktivne službenepoti poslovila tudi gospa Gaby Pass, ki jeveč kot trideset let delovala v Gestrati.Poleg rednih stikov, ki smo jih imeli mednašima združenjema, si jo bodo članiZAS zapolnili po veliki pozornost, ki smojo bili skozi leta sodelovanja deležni. Zaodlično sodelo vanje se ji najlepšezahvaljujemo.

EAPA, European AsphaltPavement AssociationZdruženje asfalterjev Slovenije je članEAPA od leta 1997, kar pomeni žesedemnajst let. Sodelovanje poteka takopreko strokovnih odborov, elektron skein osebne komunikacije.

Gospodarska kriza je v številnih evrop -skih državah že nekoliko pozab ljena, karpa ni povzročilo bistvenih sprememb priproizvodnji asfalta in sredstev zavzdrževanje, obnavljanje in gradnjocest. V večini evropskih držav ugotav -ljajo pomankanje sredstev za infra -strukturo, kar se kaže v vedno slabšemstanju cest in voznih površin.

EAPA ima zato skupaj z ostalimi zdru -ženji v Bruslju kot npr. ERF, FEHRL,Eurobitume še naprej primarni ciljozaveščati in prepričevati evropske innacionalne administracije kako po -memb ne za razvoj gospodarstva soinvesti cije v cestno infrastrukturo, šeposebej v vzdrževanje in obnavljanje cest.

EAPA je v zadnjih letih pridobila številnenove pridružene člane, ki so predvsemproizvajalci opreme in materialov priproizvodnji asfalta. S tem se je evropsko

asfaltersko združenje nekoliko okrepilo,v posameznih nacionalnih združenjih pase posledično opaža nekoliko zmanjša -no zanimanje za članstvo teh podjetji. Udeležba na sestankih strokovnih telesEAPA je zaradi novih članov postalaveliko številčnejša, temu se bo v pri -hodnje prilagodila tudi organizacija invsebina srečanj.

Najpomembnejše strokovne teme, ki jihobravnava EAPA so med ostalimi pred -vsem naslednje:

• Uveljavitev širše uporabe nizko tem -pe raturnega asfalta

• Dosledna uporaba starega asfalta vnovem asfaltu

• Nadgradnja standardov (BIT in PmB,asfalt, …)

• Aktivnosti vezane na varovanje okolja(nižja poraba energije, zmanjšanjeemisij,…)

• Varovanje delavcev v industriji ( IARCštudija,…)

• Uporaba asfalta kot najboljšegamateriala za različne pogoje uporabe

• Marketing v asfalterstvu – prikazatipozitivne elemente v asfalterstvu

Seveda je obseg nalog EAPA zelo širok intemeljit in z kadrovsko okrepitvijo velikobolj intenziven, kar lahko vsi zeloučinkovito spremljamo na spletni straniin s posamezno izdajo EAPA Newsletter-ja, ki ga pošiljamo tudi celotnemu naše -mu članstvu.

ZAS je v evropskem združenju zastopan vdveh strokovnih odborih, v odboru

Sestanek TO EAPA, Köln 2014

direktorjev in na vsakoletni generalniskupščini, ki bo letos organizirana vParizu 12. junija 2014, ko bo EAPA orga -nizirala tudi svoj tradicionalni simpozij.

DAVNemški asfalterski dnevi vBerchdesgadnu, februar 2014 • okoli 600 udeležencev • več kot 70 razstavljavcev

Uvodni nagovor predsednika DAV, StefanSchmidt-Weiss in predstavnika državneadministracije Prof. Dr. Josef Kunz,zvezno nemško prometno ministrstvoBMVBS.

Izpostavljena je bila proizvodnja asfalta2013 v Nemčiji, ki je znašala 41 mio t, karje najmanj po združitvi Nemčiji. V letu2014 bodo gotovo dosegli lanskovrednost, ni pa jasno za koliko bodorasli. Navedeno je predvsem posledicaznižanih investicij v deželah in mestih(lokalni nivo), država namreč svojeinvesticije povečuje.

Od nove vlade in prometnega ministra jezelo veliko pričakovanj. Cestnina zaosebna vozila je v pripravi in je realnomožna. Nemčija je dežela prometnihzastojev! V zadnjem letu so vse koloneskupaj znašale 600.000 km, kar pomeni,da prebivalstvo kar 230.000 ur preživi vzastojih. Navedeno pomeni, da Nemec170 dni v življenju preživi v zastojih. Mednjimi vodijo Bavarci, s 16%.

Država je vrsto let zanemarjala vlaganjav vzdrževanje cestne infrastrukture,zato so posledice že hude. Izraženo jebilo zadovoljstvo, da se je pričela

filozofija politikov spreminjati. Državnaadministracija intenzivno pripravljanove projekta, predvsem je bilo izpo -stav ljeno dvoje:

• Potreba obnov na voziščih in• Sanacije premostitvenih objektih

Samo v zvezni deženi Notranja Westfalijaso potrebna vlaganja v obsegu 7 mrd EUR.

Kaj pri opisanem naredi industrijaasfalta je bilo najbolj pogosto vpra -šanje, ki so si ga zastavili nekateri refe -renti? Ima zelo pomembno vlogo, sajzagotavlja voziščne površine, ki nižajohrup in so v vseh ozirih vse bolj in boljekološke. Poudarjene so bile reciklaže,saj stari asfalt ni odpadek, ampakvhodni gradbeni proizvod. Od 14 mio tonstarega asfalta ga v Nemčiji kar 84 %ponovno uporabijo v novem asfaltu. Tudipreostanek asfalta predstavlja gradbeniproizvod!

Nekateri poudarki strokovnih referatov,ki so dosegljivi na http://www.deutsche-asphalttage.de, so naslednji:

• Cesta v 21. stoletju: iskalo se booptimalne procese (temperatura,transport, nastavitve proizvodnje invgrajevalne mehanizacije, ...). Vse vcilju zagotoviti optimalno življenjskodobo in trajnostni razvoj. Rezultattega je tudi odločitev zveznegaministrstva za promet, da se bo lahkoasfalt po letu 2019 transportiral samo

v zaprtih termo kesonih. Industrijaima sedaj 3 leta 2015 do 2018 zaprilagoditvi k novi zahtevi. Seveda jenavedeno tudi usklajeno z industrijoproizvodnje kamionov. Na kesonihbodo nameščeni tudi termometri zamerjenje temperature.

• Asfalt je gradbeni proizvod, ki ga lah -ko primerjamo tudi z »Nano« tehno -logijo. Nemčija želi, da se razvoj natem sofisticiranem področju izvaja naravni Evrope, zato močno podpirajoevropske projekte, ki potekajo preko CEDR,FEHRL, EK, IFSTTAR R5G, ERA-NET, …

• BASt, zvezna raziskovalna ustanova zapodročje cest namenja razvojno-ra -zisko valnim projektom 12 mio EURletno. Trenutno poteka 500 projektov.K financiranju želijo pritegniti tudidruge ustanove in industrijo ter pove -čati obseg sredstev in navedenorazisko valno dejavnost narediti še boljučinkovito.

• Funkcionalne gradbene pogodbeomogočajo bolj inovativne pristope,vendar žal vzporedna regulativa nidovolj prožna, da bi lahko izvedli večtovrstnih projektov.

• Recikliranje asfaltov včeraj - danes –jutri.

Prikazana je bila nemška pot ponovneuporabe starega asfalta v novemasfaltu. Že v letu 1995 so izvedli poskus -no polje dolžine 9 km. Nato se je začelauporaba povečevati, vzporedno pa sopripravljali tudi tehnično regulativo:

• 1983 opomnik (Merkblat)• 1986 Specifikacija FGSV• 1988 Uradno dovoljena uporaba

rezkanca v novem asfaltu• 1990 ZTV bit-StB

Vzporedno z razvojem se je povečevalatudi dovoljena količina rezkanca. Po letu1991 so npr. dovoljevali med 30 in 50 %v nosilni plasti. Danes imamo zanavedeno EN 13108-8, ki daje usmeritvekako in kaj. Nemčija ponovno, v asfaltu,uporabi kar 83 % starega asfalta, kar jouvršča v vrh vseh EU držav.• Predstavljen je bil projekt preiskav

bitumnov na zveznem nivoju. Izbralibodo vzorce (skupaj 15) izmed 90različnih tipov cesto gradbenihbitumnov in jih preiskali v celotnemspektru. Uporabili bodo stare uveljav -ljene metode in vse nove tudi pokratkotrajnem in dolgotrajnem stara -nju. Podobno nalogo smo pred krat -kim kreirali tudi v Sloveniji. S.H.


SODELOVANJE

Prof. Dr. Josef Kunz

Udeleženci nemških asfalterskidnevov

Predsednik DAV Stefan Schmidt-Weiss


14. KOLOKVIJ

imamo v mislih naročnike (teh je vSloveniji nekaj sto), izvajalce inproizvajalce asfalta, dobavitelje, inže -niringe, inštitute in druge. Ne nazadnjese po asfaltu vozimo vsi, zato je vinteresu slehernika, da so asfaltnepovršine ravne, varne in ekološko ne -opo rečne. Za vse navedeno si v Zdru -ženju asfalterjev Slovenije s svojimdelovanjem in ravnanji močno priza -devamo.

Program in potek 14. KAB

NAGOVORI DOBRODOŠLICEMarijan Prešeren je izpostavil predvsemtežko situacijo, v kateri se nahajajogradbeni izvajalci. Žal se naročnikigradbenih del še vedno premalo zave -dajo kako težko je danes pridobitibančne garancije, še vedno imamonerazumno dolge garancijske roke in ševedno je edino merilo za oddajo delnajnižja cena. V Sloveniji imamo pougotovitvah, do katerih so prišli v družbiCGP, kar 407 javnih naročnikov in vsakizmed njih ima svojo politiko vodenjajavnega naročanja, skrbništva nad po -god bami in zaključevanjem del. Situa -cija je nevzdržna, zato je izrazil apel, dase navedene aktivnosti spravijo naskupni imenovalec, opisane pomanj klji -vosti pa končno izboljšajo in odpravijo.

Jurij Kač, je poudaril pomen kolokvija zaslovensko cestno gradbeno stroko inizrazil zadovoljstvo nad prispevkomasfalterske branže k trajnostni in eko -loški gradnji. Inženir DRI kot največjeinženirsko-svetovalno podjetje v državisi bo tudi v prihodnje priza devala za dvigtehnične kulture in strokovnega znanja.

14. kolokvij o asfaltih inbitumnih v sliki in besedi

Za nami je največje strokovno in med -narodno srečanje, organizirano med 28.in 29. novembrom 2013, ki ga vsodelovanju z energetsko družbo Petrol,organiziramo vsaki dve leti. Imeli smoambiciozni cilj, da presežemo oziromavsaj ponovimo predhodni 13. Kolokvij oasfaltih in bitumnih (KAB). Primerjalneštevilke, predvsem pa zadovoljstvoudeležencev iz 11 držav nas prepri -čujejo, da nam je uspelo pripravitisrečanje, ki je zadostilo vsem pričako -vanjem tako organizatorja kot domačein mednarodne javnosti. Predhodnikolokvij smo v večini kazalcev presegli,zagotovljeno pa je bilo tudi odličnovzdušje.Kolokvij o asfaltih in bitumnih imakongresni značaj za slovensko industrijoasfalta. Zato so vsakokratni zaključkivodilo našega dela v naprej. Velika željaasfalterske branže je, da te zaključkeuporabljajo vsi, ki se kakorkoli povezaniz asfaltersko dejavnostjo. Predvsem

Udeleženci 14. KAB

Marijan Prešeren, podpredsednik ZASin član uprave CGP, d.d.

Jurij Kač, generalni direktor DRIupravljanje investicij, d.o.o.

Sekcija 3: Asfalt z gumo; moderator: g.Prosen. Referenti: g. Weixlbaum, g.Sadzu lew sky, g. Cotič in ga. dr. Antunes.

Sekcija 4: Trajnostne asfaltne voziščnekonstrukcije; moderatorka ga. Cezar

Predstavitev podjetij in njihovihproduktov in razstavni prostori Predstavitev podjetij in njihovihproduktov; povezovanje g. WillenpartPredstavili so se: Petrol, Heystab,Lintec, Genan Road in Viatop Regi

Tradicionalno na kolokviju organizi ra -mo okroglo mizo z aktualno tematiko.

OKROGLA MIZA(moderator: Jože Bonča)Sodelujoči: mag. Vrčko, mag. Košič,prof. dr. Damijan

Stalnica v organizaciji kolokvijev je tuditematika razvoja prometne infrastruk -ture. Udeleženci okrogle mize so sode -lujoče seznanili z Nacionalnim infra -struk turnim programom, ki mora biti


14. KOLOKVIJ

Pomen takšnega srečanja je razvojstroke, sodelovanje, druženje in pove -zovanje, zato bo po besedah g. Kača tudiv prihodnje osebno in kot družba, ki jovodi, podpirala delovanje tega inpodobnih društev.

Situacija na Univerzi je zaradi znanihgospodarskih razmer zelo težka. Uni -verzi tetni učitelji so vse večkrat primo -rani poseči v nove prijeme in žal tudi vimprovizacije, vse za to, da lahko dose -gajo ustrezno raven poučevanja inznanja študentov. V tem smislu jeizposta vil pomen sodelovanja s stro -kovnimi združenji. Sodelovanje med FGGin ZAS je bilo že v preteklosti dobro, vprihodne si tega želijo še več, zato je dr.Lipar podal roko združenju za inten -ziviranje sodelovanja.

Sledili so strokovne sekcije z referati inprezentacijami. Vsi referati so objavljeniv Zborniku referatov in na spletni straniZAS.

STROKOVNI REFERATI

Sekcija 1: Osnovni materiali v asfalter -stvu – agregati in bitumni; moderatorkaga. Naglič

Sekcija 2: Dolgoročni razvoj asfaltersketehnologije; moderator: g. Čotar

Doc. dr. Peter Lipar, predstojnik FGG – PTI

Referenti sekcije 1: g. Zehmann, ga. dr. Mladenovič, ga. dr. Sörensen,g. Bašelj, g. Kammerer

Anja Sörensen , Arbit

Referenti sekcije 2: dr. Biedermann, g.Aaberg, g. T. Willenpart, mag. Beuving

dr. Andreas Biedermann

Janez Prosen

Zvonko Cotič in dr. Ines Antunes

Referenta Marko Orešković in dr. AnaPetkovšek

Referenta Mitja Jurgele in mag. LidijaK. Zagorc

Predstavniki podjetij v časupredstavitev


14. KOLOKVIJ

izdelan in sprejet v letu 2014. To boprogram, ki bo glede potrebnih investicijkončno dal na skupni imenovalec vseprometne sektorje kot so železnice,državne ceste in avtoceste, pomorski inletalski promet ter javni potniškipromet. Finančna sredstva so sevedazelo omejena, vendar je bilo soglasnomnenje udeležencev omizja, da brezinvesticij v prometno infrastrukturo nebo gospodarske rasti, saj vlaganja vinfrastrukturo prinašajo državi 2,5 do3,0 kratno vračilo vloženih sredstev. Obnavedenem pa je bilo izpostavljeno, danikakor ne smemo pozabiti na vzdrže -vanje prometne infrastrukture, ki morabiti prioritetno.

POSEBNO VABLJENO PREDAVANJE (prof. dr. Maja Makovec Brenčič)

Kolokvij poleg ožjih asfalterskih vsebinvedno nagovarja tudi širše tematike.

Letošnja je bila posvečena trženju vgradbeništvu, saj propad številnihdomačih gradbenih podjetij kliče kdrugačnemu, bolj dolgoročnemu pristo -pu. Tako Egbert Beuving, direktor EAPAkot profesorica Maja Makovec Brenčič,predsednica največje evropske akadem -ske organizacije na področju trženja, stanam dala odlične napotke kakopredstavljati in razvijati našo dejavnost.Posebej sta poudarila, kako čudovitodelo opravljamo asfalterji, asfaltiramoceste, ki povezujejo ljudi, ki omogočajovarnost, udobnost, dober nivo uslug inso okoljsko neoporečne. »Asfalterjipovejte kaj delate in zakaj je vaše delotako pomembno.«, je svoje predavanje,ki je navdušilo udeleženca kolokvija,zaključila Maja Makovec Brenčič.

SLAVNOSTNI NAGOVORI

Slovenko Henigman, predsednik ZAS

V imenu organizatorja Združenjaasfalterjev Slovenije je bila vsem 167udeležencem izražena topla dobro -došlica. Posebej je pozdravil visokegoste in številne udeležence iz desetihevropskih držav in Slovenije.

Kljub optimizmu na kolokviju ni šlo brezprikaza realne slike, v katerem se nahajaslovensko gradbeništvo, saj dosegamoglede na leto 2010 samo 50 % reali -zacijo. Zelo podobna je situacija vslovenskem asfalterstvu, kjer je bilo vletu 2012 proizvedenih samo 1,1 mio tonasfaltnih zmesi, kar je manj kot 60 %dolgoročnega povprečja. Navedeno jezelo zaskrbljujoče, saj so naše ceste,

Razstavljalci

Mag. Matjaž Vrčko, MzIP

Udeleženci okrogle mize: Vrčko, prof.dr. Damijan, mag. Košič in moderatorg. Bonča

Prof. dr. Maja Makovec Brenčič

NAGRAJENCI na 14. KAB za prispevek k razvoju asfalterske stroke v Sloveniji

predvsem avtoceste, kljub rahli umiritviprometa, še vedno nadpovprečno obre -menjene. Na 750 km dolgem avto -cestnem omrežju se dnevno povprečnovozi okoli 40.000 vozil, delež kamionovpa presega 20 %. Na drugi strani imamood 6.000 km državnih cest kar 60 % vzelo slabem stanju. Vse navedeno kličepo ukrepih, po ukrepih, ki bodo prepre -čili dodatno gospodarsko škodo. Pravo -časni ukrepi na voziščih so vedno racio -nalni, zamujeni pa dragi in ne gospo -darni. Posledice pa se velikokrat ne daizmeriti v denarju, saj se odražajo v slabiprometni varnosti, nesrečah in poškod -bah, ki se žal velikokrat končajo tudi stragičnimi posledicami.

Posebej je izpostavil teme, ki so poudar -jene na 14. KAB in ki so ta trenutek vasfalterstvu najbolj aktualne in zaje -majo: problematiko vhodnih materia lov(bitumnov in agregatov), optimalneasfalterske tehnologije za zmanjšanjenegativnih vplivov na okolje kot so:nizkotemperaturni asfalti, asfalti zaznižanje hrupa, po hladnem ali vročempostopku reciklirani asfalti, asfalti zdodatki (žlindre, gume,…) in končnovoziščne konstrukcije, ki vse navedenoupoštevajo. Izjemni referenti iz osmihevropskih držav so iz različnih vidikovosvetlili problematiko in prika zalinekatere poglede delovanja asfalterskebranže v prihodnje.

Propad velikih podjetij v Sloveniji jepovzročil, da so srednja podjetja postalanaša velika. Nekatera mala se pove -čujejo in postajajo srednja. Ali se lastni -ki teh podjetij zavedajo, da se z novovlogo, ki jo sprejemajo, povečuje tudinjihova odgovornost? Delo, ki ga oprav -ljamo, je zahtevno, interdiscipli narno inzahteva zelo veliko znanja in organiza -cijskih spretnosti. Napaka ali skupeknapak se na cesti vedno kaznuje, pridedo poškodb, lahko že v garancijski dobiin posledice za podjetja so lahko usod -ne. Imamo dovolj znanj tako v inštitutih,inženiringih, na trgu je veliko dobrihinženirjev, zato je to znanje potrebnouporabiti in se proaktivno izognitimorebitnim napakam in slab šanju ugle -da podjetij in dejavnosti.

»Marsikaj zmoremo, to smo v preteklostiže velikokrat dokazali, navsezadnje namje za vzgled lahko tudi delovanjenekaterih podjetij, ki tudi v teh težkihčasih širijo in izboljšujejo poslovanje.« Sledile so zahvale vsem, ki so prispevali

Državni sekretar je v imenu Ministrstvaza infrastrukturo in prostor izrazil svojezadovoljstvo ob največjem srečanju napodročju prometne infrastrukture zaleto 2014 v Sloveniji. Takšni dogodkiutrjujejo znanje, nas povezujejo inpomenijo splošni strokovni napredek.Ministrstvo zato srečanju daje vsopotrebno podporo in želi, da se izsledkičim bolj uspešno vpeljejo v prakso.


14. KOLOKVIJ

k uspešni izvedbi kolokvija, prav posebejpa se je predsednik asfalterjev zahvalilenergetski družbi Petrol, brez kateregabi bilo nemogoče pripraviti tako kako -vostnega srečanja.

Petrol spremlja dogodek od samegazačetka kot generalni pokrovitelj. Ker sezavedajo pomena asfalta in asfalterskeindustrije v povezavi z znanjem in iz -menja vo energije, so veseli nadalj njegasodelovanja in povezovanja med vsemiakterji. Petrol se je letos prvič predstavilv delu predstavitve podjetij in družb in stem intenziviral sodelovanje z asfalter -sko branžo. Tako bo tudi v prihodnje, kosi želijo doseženo še nadgraditi.

Mag. Tomaž Berločnik, predsednikuprave PETROL

Mag. Bojan Babič, državni sekretar naMzIP

Nagrajenci 14. KAB: g. Gerhard Dohr, mag. Jožica Cezar in g. Aleksander Ljubič


14. KOLOKVIJ

POVEZOVANJE IN KULTURNI PROGRAMIN DRUŽENJE

Na osnovi predstavitev in razprav med inpo končanih sekcijah so pripravljeninaslednji:

ZAKLJUČKI 14. Kolokvija oasfal tih in bitumnihAsfalt je gradbeni proizvod, ki ga lahkov celoti ponovno uporabimo v novemasfaltu (100 % recikliranje), pri čemerlahko izkoriščamo tudi njegovo pre -ostalo energijsko vrednost. Zaradi ome -je nih surovinskih resursov (naravniagregati, bitumen) z raznimi proizvod -nimi in vgrajevalnimi tehnikami vzpod -bujamo ponovno uporabo asfaltov inuporabo alternativnih materialov (kotnpr. črna žlindra, guma,…). Vse nave -deno velja samo ob uveljavljenemupogoju, da je zagotovljena vsaj enakakakovost produkta in ni povečanaobremenjenost okolja.

Podatki o kakovosti bitumnov kot ključ -ne vhodne surovine za optimalnokakovost asfalta kažejo upadanje. Vmednarodnem okolju je zato potrebnovplivati na izboljšavo predpisov/ stan -dardov, na domačem trgu pa najtimožnosti, da se razširi sedaj veljavenminimalen obseg preiskav tako gledenabora preskusnih metod kakor tudipogostosti kontrole kakovosti. Potrebnoje upoštevati izkušnje in rezultate starihmetod preiskav in hitreje uvajati sodob -ne, k pogojem uporabe končnega izdel -ka orientirane preiskave.

Nizkotemperaturni asfalt postajarealnost v naši praksi. Po obdobju pre -izku šanja in uporabe različnih metodznižanja temperature proizvodnje asfal -

ta, se na trgu uveljavlja metoda znižanjatemperature s postopkom penjenegabitumna (dodatek je voda). Glavniproizvajalci opreme za proizvod njoasfalta so razvili postopke in naprave,katere se že serijsko vgrajujejo v asfaltneobrate. Pričakovati je razmah proizvod -nje nizkotemperaturnih asfal tov, pred -vsem zaradi vsestranskih koristi, ki jih tatehnologija omogoča, t.j. bolj zdravookolje za delavce v asfaltni industriji,znižanje emisij toplogrednih plinov,zmanjšanje porabe energije. Slednje obdosledni uporabi te tehnologije pomenitudi znižanje celo kupnih stroškov proiz -vodnje. V nekate rih državah (ZDA,Norveška, Francija,…) so sistematskopristopili k uporabi nizkotempera tur -nega asfalta, tako da delež tega asfaltazajema že znaten del celotne proizvod -nje asfaltnih zmesi. Osnovni namenvzpodbujanja te tehno logije na Nor -veškem je prispevek k zdravju delav cev,zato država na osnovi dogovora ssindikati in državno admi nistracijo zavsako tono tega produkta prispeva po 4EUR sredstev.

Asfalt z gumo je tehnologija, po katerise iz starih pnevmatik reciklirana gumauporabi v asfaltnih zmeseh. Najbolj se jeuveljavil tako imenovani mokri posto -pek, po katerem se granule recikliranegume v 20 % deležu umešajo v bitumen.Takšno vezivo je konkurenčni proizvod spolimeri modificiranim bitumnom, sajtudi modifikacija z gumi granulatomomogoča širok temperaturni razponodpornosti asfaltnih zmesi. Uporabagume prispeva k odpornosti pri dina -mičnih obremenitvah in adheziji. Izkuš -nje iz sosednjih držav Italije, Avstrije in

Povezovanje in kulturni program ga. Manca ŠpikFotografije druženja v odmorih in naskupni večerji ob poslanici EgbertaBeuvinga, sekretarja EAPA iz Bruslja

Nemčije, ki so tudi bile potrjene na vletu 2013 izvedenem poskusnem poljuna avtocesti Divača – Kozina, sopozitivne, pri čemer vseh odgovorov nanaša vprašanja še ne poznamo. Ševedno niso povsem znani okoljskivplivi, vprašljiva je tudi nakazanaekvivalentna nosilnost produkta primanjši vgrajeni debelini plasti. Nespor -ni pa je prispevek tega asfalta priznižanju hrupne obre menjenosti. Ker jehrup eden od največ jih okoljskihproblemov v povezavi s prometom, serazvoj te tehnologije pričakuje pred -vsem v tej smeri.

Načrtovanje in izvedbo asfaltnih voziščje potrebno približati Smernicamtrajnostne gradnje. Pri tem je potrebnoupoštevati vse vidike trajnostnegarazvoja (dolgoročna cenovna analizaLCCA, ocena okoljskih vplivov LCA inpodobno). Predlaga se izdelavo ustreznetehnične smernice, s katero bodopostav ljeni temelji za uvedbo optimal -nih postopkov in materialov v prakso.Prav tako je potrebno na novo opredelitinačrtovano dobo projekti ranja prinovogradnjah in sanacijah tako, da boomogočena konkurenčnost celotnegaspektra uporabnih tehnologij. Navedenaspoznanja in tehnične smernice je trebauvesti v zakonodajo o zelenih javnihnaročilih in s tem postaviti nove stan -darde in uveljaviti nove prakse napodročju načrtovanja, gradnje in pred -vsem vzdrževanja cest.

V povezavi s dolgoročnim razvojemasfalterske industrije v Sloveniji, je tudisistem vzdrževanja državnih cest.Vsakoletno krčenje sredstev za vzdrže -vanje se odraža v stanju vozišč na voznimreži. V letu 2013 se bližamo oceni, daje že 60 % državnih cest v slabem in zeloslabem stanju, pri čemur je trend izra -zito negativen. V obdobju 1995 – 2010smo zgradili avtocestni sistem, ki deluje.Dosežen promet (PLDP okoli 40.000) inprometne obremenitve (pov preč no okoli8.000 kamionov na dan) na tem omrežjuso v povprečju dva, tri ali štirikrat pre -segle napovedi iz časov načrtovanja.Klub temu, da se je promet umiril, soprometne obremenitve na zelo visokemnivoju. Zato je nujno pravo časno zago -toviti ojačitve avto cestnih vozišč. Konastopijo globinske poškod be, ki se naposameznih odsekih že po jav ljajo, sestrošek sanacije nekaj krat poveča.Zaradi navedenega nikakor ne moremorazumeti drastič nega zni žanja sredstevza državno cestno omrež je in pomanj -kljiva vlaganja v avtoceste.

Poleg cestne infrastrukture je za dolgo -ročno vzdržnost na področju prometanujno sistematično urediti tudi ostaleprometne sektorje. Program razvojaprometne infrastrukture do leta 2020(2030), ki se trenutno v sodelovanju sštevilnimi izvajalci pripravlja na MzIP,naj bi vse prometne sektorje postavil naskupni imenovalec in z operativnimplanom investicij do leta 2020 podal

smernice za prihodnji razvoj na področjuprometa. Ob navedenem pa bo Programrazvoja, ki mora biti izdelan in sprejet vletu 2014, posebno pozornost nameniltudi vzdrževanju obstoječe infrastruk -ture, ki mora - še sploh v težkih gospo -darskih pogojih - dobiti poseben pomen.Vsak vložek v infrastrukturo se multi -plicira s faktorjem 2,5 do 3, kar je bilože večkrat dokazano in kar sprejema tudiEvropska unija. Gradbena industrija vSloveniji si želi dolgoročnega planiranjaz enakomernimi letnimi vlaganji, kar boomogočilo prilagoditev, delovanje inrazvoj.

Za prihodnost asfalta in asfalterskeindustrije je zelo pomembno pozitivnomnenje širše javnosti in pozitiven imidžte stroke med ljudmi. Ta pa je lahkopozitiven samo v primeru, če uspemojavnost seznaniti z dejanskim stanjem vnaši industriji. Premalo ali sploh nepoudarjamo pozitivne vidike in učinke,ki jih asfalt prinaša. Zavedati se mora -mo, da asfalt kot najbolj upo rabljenmaterial v urbanem okolju, omogočalažjo komunikacijo med ljudmi, manjprahu, gladko vožnjo, manjšo porabogoriva, zmanjšuje hrup, itd. Pri tem jebistveno da poteka komunikacija inizmenjava informacij na vseh nivojih inmed vsemi deležniki. Asfaltne cestegradimo zato, da služijo uporabnikom inzato želimo, da postane javnost dobroobveščena in osveščena, da bo asfalt šenaprej optimalna izbira za danes in jutri.

S.H.


14. KOLOKVIJ

Aleksandra Kersteina v asfalterskibranži ni potrebno posebej pred -stav ljati, saj se z asfalterstvomukvarja že več kot 40 let. Je aktivničlan ZAS od ustanovitve, vseskozi nanajvišjih pozi cijah kot podpred -sednik ali član upravnega odbora in

od 2012 tudi predsednik Nadzor -nega odbora. 10 let je vodil Odbor zazdravje, varstvo in okolje, mestovodje je pred letom dni predalnasledniku. V teh dneh praz nujeokrogli jubilej. Navedeno so sameodlične iztočnice za pogovor.

Spoštovani gospod Kerstein, kako ste?Kako zdravje? Kako kondicija?Hvala za vprašanje, če bi mi ga zastavilipred letom ali več bi zraven morda malozavzdihnil, sedaj pa sem že v položaju,ko lahko malo bolj samozavestno rečem,precej dobro. Zakaj? Zato, ker se borimza to, zato ker se je za vsako stvar vživljenju treba prizadevati oziromaboriti, tudi za zdravje. In to sedaj zelointenzivno počnem, tako da sem pridobiltako na fizični kot mentalni kondiciji.

Po končanju aktivne kariere ste seupokojili in skupaj s partnerji pričelinovo službeno pot kot proizvajalecasfaltov. Kako se znajdete v tej novivlogi in kako je danes biti proizvajalecasfaltov ob stalnem padanju proizvod -nje v Sloveniji?Ja povedati moram, da sem potem, kosem zapustil svojo bivšo firmo, velikorazmišljal o nadaljnji poti. Bil sem šepoln energije, idej in izkušenj. In prišelsem na idejo zakaj pa pravzaprav ne biustvaril pogoje za proizvodnjo asfaltov,ki mi je bila na celotni poslovni poti zeloblizu. In tako sem leta 2007 s part ner -jem naprej ustanovil firmo Astech, kjersmo začeli proizvajati asfal te in leta2009 firmo CP Asfalti, kjer asfalte pro -izvajamo še danes. Kako je proizvajatiasfalte? Bom rekel, da razen v časuizredno visoke konjunkture, je biloproizvajati in prodajati asfalte vednozahtevno vprašanje, saj so težave vednoobstajale in vedno smo jih reševali. Takomoramo tudi sedaj vedeti pred vsem enostvar, to je, da se zavedamo tega, da semoramo približati kupcem in jimpokazati da smo sposobni, kako vostni inda zato kupujejo asfalt pri nas.


ALEKSANDER KERSTEIN

Veliki intervju: Aleksander Kerstein, 70


ALEKSANDER KERSTEIN

Do kje je še možno varčevati in nižatistroške?Meja do kje varčevati in nižati stroške jeprecej nedoločena, vendar nekaj jedejstvo, vedno je treba varčevati innižati stroške in ne samo takrat, ko si vtežavah in takrat ko se spreminjajorazmere na tržišču. In to je sevedapredvsem na tistih področjih, kjer součinki varčevanja znani. To je napodročju energentov, na področju kako -vosti vhodnih materialov, to je vprašanjeprevozov in vsega kar služi za oskrboproizvodnje asfaltov. Gre za poraboenergije, za porabo časa, gre za zapo -slovanje ljudi. Pri nas nismo nikoli naj -prej zaposlili množico ljudi, vseskozi jebilo razmišljanje kako zaposliti čim manjljudi in zagotoviti čim bolj avto nomno,avtomatizirano proizvod njo. Zakaj? Nesamo zaradi stroškov zapo slenih, ampakzato, ker takšna avto matizirana pro -izvod nja zagotavlja sled ljivost in posle -dično višjo kakovost pro duktov.

Zakaj smo po vašem mnenju v Slovenijizapadli v tako veliko gospodarskokrizo?Mnenj in vedenj o tem je zelo veliko.Moje mnenje je oblikovano po svojemgledanju na te zadeve, po izkušnjah inznanju. Menim, da je to rezultat nekegavečplastnega problema, ki sega od vred -not in povezav v družbi, povezav medpolitiko in gospodarstva v družbi terfinančnim sektorjem ter do izčrpa vanjadržave z zaposlovanjem v javnem sektor -ju, ki je vedno nenasiten. To je dejstvo,povedal nisem nič novega, takšne soizkušnje povsod po svetu. Seveda pamenim, da je eden od skritih vzrokovtudi velika moralna kriza v družbi.

Kot dolgoletnega managerja v enem odvečjih slovenskih gradbenih podjetij,ki ste ga zapustil še pred krizo in ki jetako kot številna druga podjetjapropadlo, vas sprašujem, kaj je bilo povašem mnenje narobe v našemgradbeništvu, da je tako neslavnokončalo?Naše gradbeništvo je bilo po osamo -svojitvi izredno pomembno za nadaljnjirazvoj in zato se je tudi začel programizgradnje slovenskih avtocest. Pri tem soprišli na vrsto gradbeniki, ki so lahkosvoje želje in svoje cilje dosegli ssodelovanjem v tem programu. V novihrazmerah so ti managerji, pa ne samo vgradbeništvu, da se razumemo, postalitudi žrtve sprege gospodarstva inpolitike, ki ga je izčrpavala, in med

bančništvom, ob tem pa so medmnogimi dozorele tudi tako imenovanetajkunske ideje oziroma pojavila se jelakomnost, pojavile so se želje po večjimoči, denarju, saj denar predstavlja močin vse to je rezultiralo v nenadzorovanokroženje denarnih tokov skozi vsaomrežja. Zaradi vsega navedenegafirme, ki so pridobile ogromno znanja,ki je pozitivna stran, niso znale ta denar,ki so ga pridobile, prihraniti za slabečase. In če bi podjetja v začetkugospodarske krize imela rezerve iz dob -rih časov, bi s povsem drugimistartnimi pogoji zakorakala v krizo in bilahko skupaj pomagale rešiti težave,tako pa so skupaj s propadlimi idejamipropadla tudi ta podjetja. To jemoralnopolitični in ekonomski gordijskivozel, ki ga bo nujno treba presekati.

Kaj bi morali v državi postoriti, da senavedeno ne bi več ponovilo?Preprosto bi morali uzakoniti načelapravne države, uzakoniti principe innačela, ki jih od nas zahteva EvropskaKomisija, kot je npr. zmanjšanje javneporabe, prodaja državnih podjetij,privatizacija bi morala steči kot je toobičajno v razvitih državah in morali biporušiti monopole. Vsaka demokratičnadružba je uspešna predvsem pri rušenjumonopolov. In mi imamo razne mono -pole, ne samo gospodarske, imamopolitične, imamo finančne. Prava demo -kracija tega ne prenese. To je trebaodpraviti in nato bedeti z instrumentipravne države na dogajanjem, da seslabe stvari zatrejo pri majhnih dejanjih.Metastaze raka se hitro ugotovijo,potrebno pa je priti do glavnega izvora.Ta država nujno potrebuje gospodarskostrategijo razvoja z opredeljenimi priori -tetami. Ne dvomim, da bodo med temiprioritetami tudi gradnje prometne inostale infrastrukture, saj je to ožiljegospodarstva. Sedaj se zaradi zapo -stavljanja nujnosti posodabljanja vzdrže - vanja in gradnje cest, že kažejo nevar -nosti gospodarskih infarktov. To jeproblem npr. v Gorenju, ki ima težave stransporti, zaradi slabih prometnihpovezav. Enako je tudi z ostalimi delidržave, ko so na obrobju dobrih cestnihpovezav.

Ste tip razvojnika. Vedno poln idej takov asfalterski branži kot tudi na drugihtehničnih področjih. Asfaltna baza, kiste jo postavili v Veliki Pirešici je bilasvoj čas vzor organizacije in ureje -nosti. Kaj prinaša takšna filozofija?

Aksiom moje filozofije je: »Za uspeh inobstoj je pogoj razvoj«. Menim, da moravsaka organizacija nenehno napre do -vati, nenehno se mora razvijati.Predvsem takrat, ko ji gre dobro, moravlagati v raziskave in razvoj (RR), zatolahko potem pobira plodove, ko so časitežji. Stagnacija brez raziskav in razvojaje katastrofa za vsako organizacijo.

Asfalterstvo je vedno bolj zeleno.Znižuje se temperatura proizvodnje,uporabljamo alternativne materiale,znižujejo se hrupne obremenjenostiokolja zaradi boljših voznih površin. Vkatero smer se lahko še razvijaasfalterstvo?Glede na vprašanje so poudarjene glavnesmeri razvoja asfalterstva. Generalno seta usmeritev ne bo bistveno spreminjala,se bo pa dopolnjevala in oblikovala vštevilne male pristope, tako da boasfalterstvo postalo resnično zeleno.Dopadljivo ljudem in seveda tudi okolju.In ravno taka usmeritev v asfalterstvuima bodočnost.Poleg navedenega pa je ključno vpra -šanje razvoja asfalterstva kako nado -mestiti bitumen z drugim vezivom, sajvemo da so zaloge nafte omejene. Tovprašanje ni tehnološko, temveč jeodvisno od virov za proizvodnjo takšne -ga veziva ter stroškov proizvod nje.Problematiko v svetu uspešno rešujemos povečevanjem deleža starega asfalta vnovem, z reciklažo, kjer so znani uspešniposkusi 100 % ponovne uporabe staregaasfalta z uporabo dodatkov. Navedenopredstavlja traj nostni razvoj našegaasfalterstva v pra vem pomenu besede.In temu moramo še bolj slediti tudi vSloveniji.

Kje ob navedenem vidite mestuZdruženju asfalterjev Slovenije, ki boletos dopolnilo 18 let? Kakšne napotkebi dali ZAS-u ob doseženi polno -letnosti?Najprej bi rekel, da se ne strinjam spolnoletnostjo ZAS-a ob doseženih 18let. Menim, da ne bi smeli jematičloveških meril v primerjavi zorganizacijami. ZAS je svojo polno -letnost dosegel že mnogo, mnogo prej,kar se odraža v rezultatih dela te našeorganizacije. Zato menim, da je ZAS že vzrelih letih, ko trezno razmišlja o temkako naprej, kako najboljše upravičitisvoj obstoj, kako čim bolje uresničevatisvoje poslanstvo v družbi in to jetemeljna naloga stanovske organizacije.Seveda je po mojem osebnem mnenju

ena od temeljnih nalog ohranjati znanjeo asfalterstvu v naši branži, ki se jeustvarilo in razvilo in ki predstavlja zeloveliko bogastvo, ki ga je treba nadgra -jevati. Nadgrajevali pa ga bodo mnogi,delavni, kreativni inženirji, ki se v temposlu in ki se ga še bodo lotili.

Bili ste strasten raketar in tudivesoljsko tehniko ste primerjali zasfalterstvom. Imeli ste več odmevnihprispevkov doma in po svetu. Ali vas šezanese v to področje in ali dejavnost šeživi?Takole, to nista bila pri meni nikoli dveločeni področji. Vedno sem dopolnjevaleno z drugim. Dejstvo je, da je imelbitumen v času 2. svetovne vojne in

pozneje veliko vloge pri razvoju raketnihmotorjev na trdo gorivo. In če ne bi bilobitumna, tudi ne bi bilo ogromnihraketnih motorjev na trdo gorivo, kotnpr. rakete Arian, Space Shutlov ipd. Kersem se ukvarjal z raketami in poznallastnosti bitumnov, sem potem, ko semprevzel vodenje asfaltnega obratanenehno čepel v laboratoriju in pre -učeval bitumen, kajti tudi mi smoizdelovali raketne motorje na osnovibitumna. To je nekako prepleteno. Polegljubezni do članov družine imam še dveljubezni, ki sta pravzaprav ena. Če bi jihzdružil, bi rekel kar asfalti in rakete.

Kako pa je z ostalimi hobiji, sedaj, koje le malo več časa?

Pri ostalih hobijih ne gre za vprašanječasa. Gre bolj za vprašanje telesne kon -di cije, kajti moji hobiji so bili smu čanje,tenis. To je sedaj dano malce na stran, inmislim da za to veliko časa več ne bomporabil, je pa res, da imam še en hobi, toje, da sem strasten ljubitelj knjig, imamzelo veliko knjiž nico, ki jo še kar naprejdopolnjujem. Kljub vpra šanjem mojihprijateljev v smislu kaj boš pa to rabil,literaturo še vedno zbiram, predvsemdobre, stro kovne knjige, ki jih sevedatudi redno in predvsem veliko berem.

In za konec, ob vašem prazniku, okrog lemjubileju, vam želimo vse najboljše, velikozdravja, osebne sreče in vsega dobrega.

Najlepša hvala.


ALEKSANDER KERSTEIN


ALEKSANDER KERSTEIN

No special introduction is necessaryfor Aleksander Kerstein. He has beena part of the asphalt industry for over40 years, and has been an activemember of ZAS since its inaugura-tion, all throughout in its highest po-sitions as vice president or member ofthe Managing Committee, as well ashead of the Supervising Committeesince 2012. For 10 years he was incharge of the HSE Committee; it wasjust a year ago that he handed overthat position to his successor. Thesedays he has been celebrating his ju-bilee. All of the above provides excel-lent starters for a conversation.

Esteemed Mr Kerstein, how have youbeen? How is your health, condition?Thank you for asking. Had you asked methat a year or more ago I might have ac-companied my answer with a faint sigh,but as it is I am now in a position whereI can say with a bit more confi dencethat I am quite well. Why? Be cause I amfighting for it; because everything inlife has to be striven or fought for, evenone’s health. This is what I have beendoing intensely lately, and I have man-aged to build up my physical as well asmental condition.

After finishing your active career youretired and, together with your part-ners, stepped on a new professionalpath as asphalt producer. How haveyou found your new role and what is itlike to be an asphalt producer today,amidst a constantly plummeting pro-duction in Slovenia?I have to say that after leaving my for-mer employer I spent a lot of time thin -king about how to go on. I was still full

of vigour, ideas and experience. So Igot to thinking – why don’t I just createconditions for asphalt production, afield that was always so close to meduring my professional life. And so Ifirst established, with a partner, in2007, Astech, a company where westarted producing asphalts, and then in2009 CP Asfalti, which continues to pro-duce asphalts even today. What is it likeproducing asphalts? I will say that ex-cept during the big boom producingand selling asphalts has always been avery demanding task, with problems al-ways existing, but we have always man-aged to tackle them. So even now, wehave to be aware of mainly one thing:that we need to approach our cus-tomers and show them that we are able,that we provide high quality, and thatthis is why they should buy our asphalt.

To what extent is it still possible tosave and cut costs?The limit of saving and cost-cutting ispretty fuzzy, but the fact is that this issomething that needs to always be done,not just when one is in trouble or whenthe market conditions are changing. Andthat is mainly in those areas where theeffects of saving are known, namely thefield of energy products, quality of inputmaterials, the issue of transportationand all areas that supply asphalt produc-tion. It is about energy consumption,time, employing. In our company wehave never employed a large number ofpeople; we have always thought abouthow to manage with the fewest possiblepeople and ensure a most autonomous,automated production. Why? Not just be-cause of work-force related costs, but be-cause such automated production en-

sures traceability and as a consequence ahigher quality level of products.

Why, in your opinion, has Slovenia beenhit so hard with the economic crisis?There exist various opinions and differ-ent knowledge about this. My own opin-ion is informed by my own view of thesematters, by my experience and knowl-edge. I think the situation is a result of amulti-layered problem, ranging form val-ues and relations within the society, rela-tions between politics and the economyin the society and the financial sector,and draining the country by employingwithin the public sector, which is always abottomless pit. This is a fact, I am sayingnothing new here – this has been the ex-perience all over the world. Of course Ireckon that one of the hidden reasons isa big moral crisis in the society, as well.

You were a long-term manager of oneof the larger construction companiesin Slovenia, which you had left beforethe beginning of the crisis and whichhas gone out of business like so manyother companies, so let me ask youthis: What in your opinion went wrongin Slovenia’s construction industry tohave met such a miserable fate?After independence our constructionindustry was a key part of our develop-ment, which is why the motorway con-struction programme was started. Thisgave an opportunity to the construc-tion industry, which was able to fulfiltheir desires and reach goals throughtaking part in the programme. In thesenew conditions the managers, not onlyin the construction industry, to be sure,fell victim to both the economy and pol-itics, which were draining the industry,

Feature Interview withAleksander Kerstein,Septuagenerian

as well as banking, while at the sametime the so-called tycoon ideas alsoripened; in other words, greed reared itshead as did the will for greater powerand money as its symbol. All this result-ed in unbridled flux of money through allchannels. Because of all this companieswhich had accumulated a great wealth ofknowledge, which is a positive side, did-n’t know how to save this money for diretimes. If at the onset of the crisis compa-nies had had savings from the goodtimes, they would have marched throughthe crisis with completely different start-ing conditions and could help solve theproblems; this not being so, they wentdown along with the failed ideas. This is amoral-political and economic Gordianknot, which will absolutely have to be cut.

What should be done in the country inorder to prevent such a situation fromever happening again?We must simply enact the rule of lawand principles demanded by the Euro -pean Commission, such as cutting pub-lic spending and selling of state-ownedcompanies; privatization should work asis usual in developed countries, and weshould bring down monopoles. A demo-cratic society is successful mostly inbringing down monopoles. We have dif-ferent monopoles in Slovenia, not justeconomic, but political, financial. A realdemocracy doesn’t stand for that. Weshould eliminate them and then watchover what’s happening using instrumentsof the rule of law, so that bad things getnipped in the bud. Cancer metastases arequickly detected, but we need to get tothe source. This country is in desperateneed of an economic strategy of develop-ment, with defined priorities. I have nodoubt in my mind that these prioritiesneed to include construction of transportand other infrastructure, because theseare the blood vessels of economy.Because of neglect of modernization ofmaintenance and construction of roads,the danger of economic strokes has be-gun to appear. This is the issue with,among others, Gorenje, which has prob-lems with transportation because of badtransport connections. The same goes forother parts of the country in the periph-ery of good road connections.

You are so to say a developer: alwaysoverflowing with ideas, be it withinthe asphalt paving industry or in oth-er technical fields. The asphalt plantyou have set up in Velika Pirešica used

to be a model of organization and or-derliness. What are the advantages ofsuch a philosophy?The motto of my philosophy is: To suc-ceed and survive one must develop. Ithink that any organization shouldprogress and develop constantly.Especially at times when the business isgoing well they should invest in re-search and development, so that theycan reap what they had sown whentimes are hard. Stagnation without re-search and development spells disasterfor any organization.

Asphalt paving is going greener andgreener. Production temperature isdropping, we have been using alterna-tive materials, noise load on the envi-ronment is decreasing due to betterpavement surfaces. In what directioncan the industry develop further?You have outlined the main directionsof development of the asphalt industry.This orientation will not be changingsignificantly but will be supplementedand moulded into numerous minor ap-proaches, so that the industry will real-ly become green. This is what peopleand, of course, the environment willlove. This is the direction with a future.Apart from that, the key question of de-velopment of the asphalt paving indus-try is how to replace bitumen with a dif-ferent binder, for we know that oil re-serves are limited. This is not a questionof technology, but instead of the re-sources for production of such a binderand the costs of the production. Theproblem has been successfully tackledaround the world by increasing the por-tion of old asphalt in the new, or recy-cling, where there are known cases ofsuccessful attempts at 100 % reuse of oldasphalt with additives. This represents asustainable development of our asphaltindustry in the real sense of the word. Wemust strive for that in Slovenia as well.

Where, based on the above, do you seeZAS’s place, given that the Associa -tion will soon celebrate 18 years ofexistence? Do you have any advice onits coming of age?First of all I have to say that we shouldbe careful not to mix up humans and as-sociations in terms of age and comingof age. ZAS reached maturity long ago,which is reflected in the results of theorganization’s work. In these terms, Ithink that ZAS has reached a maturitywhere it is thinking clearly of the road

ahead of it, of how to justify its exis-tence in the best possible way, how torealize its mission in the society, whichis the fundamental task of any organiza-tion of professions. Of course, in my per-sonal opinion, one of the fundamentaltasks is how to retain knowledge aboutthe industry, which was created and hasdeveloped, and represents a greatwealth that needs to be built upon. Thelatter is the task of many hardworking,creative engineers within the industry.

You used to be enthusiastic aboutrocket science and you have oncelikened the asphalt industry to spacetechnology. You have published nu-merous powerful articles both at homeand abroad. Do you still dabble in thatterritory, does it still live in you?I’ll say that those two fields have neverbeen separate as far as I’m concerned. Ialways tried to combine the two, borrow-ing from one or the other. In fact, bitu-men, during WW2 and later, had a signif-icant role in development of solid rocketpropulsion systems. If it wasn’t for bitu-men, there would not be the enormoussolid rocket propulsion systems such asArian, Space Shuttles, etc. Because I wasinto rockets and I knew the properties ofbitumens, I spent most of the time, afterI had taken over the asphalt plant, in thelaboratory researching bitumen, be-cause we, too, were making rocket en-gines based on bitumen. The two fieldsare somehow interconnected. Besidesmy love for my family I have two otherloves, which are in fact one. Combinedinto one, I’d call it asphalts and rockets.

What about your other hobbies, nowthat you have a bit more time for them?With those, it is not a question of time,but shape, as I used to ski and play ten-nis. I have pushed those to the sidelately, so I don’t think I’ll spend muchtime on them; it’s true, though, that Ihave one more hobby: I’m a lover ofbooks. I have a rather large librarywhich I keep adding to. Despite ques-tions form my friends saying, what onearth will you be needing those for, Istill continue to collect literature,mostly good, technical books, which ofcourse I keep reading over and over.

I would like to conclude our conversa-tion with thanking you for your time,and wishing you all the best on yourjubilee, plenty of health, personalhappiness and everything good.

Thank you.


ALEKSANDER KERSTEIN


IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

V času med 12. in 13. marcem in nadodatnem terminu 27. marca 2014 smov poslovni hiši PH Unija (Brezovica) in naterenskem poligonu družbe Trgograd(Smodinovec) izvedli tradicionalno 9.izobraževanje in usposabljanje opera -tivnega asfalterskega kadra. Prvič jenaša prizadevanja podprla tudi država sčastnim pokroviteljstvom s strani MzIP -DRSC, Direkcije Republike Slovenije zaceste. Izvedbo izobraževanja je koordi -nirala mag. Jožica Cezar. Zaradi propada številnih gradbenih(asfalterskih) podjetij in padca pro -izvod ne asfaltnih zmesi zaznavamo vZdruženju asfalterjev Slovenije tudidoločen padec organiziranosti posamez -nih deležnikov (podjetij, institucij,…) vpanogi. Le ta je vidna v vseh segmentihdelovanja in se odraža tudi v kakovostiopravljenih del. Zaradi tega je bilo večrazprav na sejah upravnega odbora ZASin soglasno mnenje članov je bilo, da je

potrebno okrepiti segment učenja,osveš čanja, izobraževanja in usposab -ljanja. Predvsem so člani Upravnegaodbora izpostavili odgovornost vodilnihstruktur v podjetjih, ki morajo delavcevomogočiti, da se dodatno usposobijo. Nadrugi strani pa je seveda tudi dolžnostdelavcev, ki so napoteni na izobra -ževanja in usposabljanja, da pridobijo inosvojijo nova znanja. Zaradi tega smoletos na izobraževanju posebno skrbnopripravili tudi preskus znanja, ki zago -tavlja boljšo učinkovitost. Številčnovelika udeležba, zavzetost prisotnihudeležencev in dobro rešeni preskusiznanja nas utrjujejo v prepričanju, da jebilo letošnje izobraževanje in uspo -sabljanje dobro zastavljeno in pomenikorak naprej pri naših prizadevanjih zadobro izvedbo del.Izobraževanja se je skupaj udeležilo 103delavcev iz 24. podjetij. Razdeljeno jebilo na teoretični in praktični del.

TEORETIČNI DELTeoretični del je zajemal strokovnapredavanja, s katerimi smo pokrili naj -pomembnejše faze asfalterskih del odproizvodnje, vgrajevanja, zagotav ljanjain kontrole kakovosti do traj nostnegarazvoja v naši industriji.

Na teoretičnem delu so bili posredovaninaslednji prispevki, ki so vsebinsko navoljo tudi na ZAS-ovih spletnih straneh:• Proizvodnja in zagotavljanje kakovosti

asfaltnih zmesi - Dean Donko.• Vgrajevanje in zgoščevanje asfaltnih

zmesi - Marjan Marolt.• Postopki popravil poškodovanih

vozišč - Janez Šuštar.• Zdravje delavcev, varstvo delavcev in

varovanje okolja - Zvonimir Britovšek.

9. izobraževanje inusposabljanje operativnegaasfalterskega kadra

Predavalnica PH Unije v času teoretičnih predstavitev

Predavatelja Janez Šuštar in ...

Zvonimir Britovšek

no so pravilno odgovorili na 19 vprašanj(ali 95%).

Anketa o udeležbiVelik del udeležencev je izpolnil Anketoo zadovoljstvu na izobraževanju inusposabljanju. Statistični podatki ana -lize ankete so razvidni iz zgornje razpre -delnice.Poleg navedenega so bili udeleženciuspo sabljanj pozvani tudi k oceni in ko -mentarju, s katerimi so, med ostalimi,

pozitivno ocenili delo na poligonu, pohva -lili so predavatelje, predstavljene novo -sti in celotno organizacijo izobra ževanja.

Kritičnih pogledov je bilo zelo malo in sov glavnem namenjene slabši vidljivostiposameznih razpredelnic v gradivu.

Splošna ocena izobraževanja je zelodobra, zato se bo večina udeležencevponovno udeležila takšnega dogodka inga tudi priporočila svojim sodelavcem.

S.H.

Preskus znanjaPreskus znanja je zajemal 20 vprašanjobravnavane tematike. Udeležencemsmo dopustili možnost vprašanj in vprimeru nejasnosti tudi podali ustreznapojasnila. Posledica navedenega je, daso vsiudeleženci uspešno opravili razme -roma zahteven preskus znanja. Povpreč -



• Aktualne tehnologije v asfalterstvu inzaključki 14. kolokvija o asfaltih inbitumnih - Slovenko Henigman.

Teoretičnemu delu je sledilo okrepčilo inprevoz do nekaj kilometrov oddaljenegaSmodinovca.

PRAKTIČNI DELPraktični del je bil izveden na poligonupodjetja Trgograd na Smodinovcu.Udeleženci usposabljanja so si razde -ljeni v treh delovnih skupinah pogledalidelo asfaltnega obrata v času pro izvod -nje (vodenje ogleda Dejan Poglajen),seznanili so se z osnovnimi preskusiasfaltnih zmesi v asfalterskem labora -toriju (vodenje ogleda Klemen Šobak) inaktivno sodelovali pri vgrajevanjuasfaltnih zmesi.

Poudarek praktičnega dela je bil usmer -jen na prikaz vgrajevanja s finišerjem napoligonu, ki ga je demonstriral JanezŠuštar v sodelovanju z Markom Balkov -cem, in je zajemal:

• Delovne postopke pri vgrajevanjuasfaltnih zmesi

• Navoz zmesi na finišer in razdelitevpred vgrajevalno gredjo

• Nastavitev parametrov na finišerju,obravnava napak zaradi pomanjkljivihin neustreznih nastavitev finišerja

• Nivelirne naprave za višinsko vodenjefinišerja

• Zgoščevanje asfaltnih zmesi• Obdelava stikov, jaškov in ostalih

detajlov ter kvalitetne izvedbe del.

Po končanih ogledih je vsaka skupinazaključila usposabljanje s preskusomznanja.

Prikaz vgrajevanja na poligonu

Udeleženci pri reševanju testa

Vprašanje Ocena*Teoretični del (proizvodnja, kakovost, sanacije poškodb,...) 4.6Praktični del (poligon, laboratorij, asfaltni obrat,...) 4.7Ocena mnenja o vsebini izobraževanja 4.5Ocena mnenja o gradivu 4.4Ocena predavateljev (kvaliteta in strokovnost predstavitve) 4.6Mnenje o organizaciji (izobraževanja, primernost lokacije) 4.8

*anketiranci so svoje mnenje podajali z oceno od 1 (slabo) do 5 (odlično)



Ste znano ime iz naše branže, saj seže več kot 30 let ukvarjate s črnimprogramom. Ali ste se izobraževanjaoperativnega kadra ZAS udeležiliprvič? Kakšni so vaši vtisi?

Izobraževanja operativnega kadra ZASsem se ponovno udeležil po daljšemčasu. Izobraževanje je potekalo kvali -tetno in strokovno, teme so bileaktualne.

Kaj vam je bilo najbolj všeč, kaj stepogrešali?Na samo izobraževanje nimam pripomb.V bodoče pa bi si želel, da bi na izobra -ževanju govorili o novih pristopih v našibranži, ki bi zajemala enotne opiseasfalterskih in hidroizolaterskih del, sajse v javnih naročilih pogosto pojavljajonejasni ali dvoumni opisi del. Prav takobi si želel, da bi govorili o bolj dostopnihcestnih zaporah za naša podjetja, saj sostroški cestnih zapor zelo visoki, polegtega jih izvajajo tudi javna podjetja, kiso že tako financirana s strani države.Nekateri koncesionarji pa zahtevajobrezkompromisno avans, pred postavit -vijo, izvajalci državnega naro čila pa sami

vemo koliko časa čakaš na plačilo. Toseveda niso zadeva ZAS-a, je pa lahkonaš glasnik, da se zadeve izboljšajo.

Prihajate s področja hidroizolacij inostalih del v asfalterstvu. Kaj bi navzporednem področju morali nareditiv ZAS-u?Mogoče manjka iniciativa na državnemnivoju ali branžni » ceh«, da se zaščitijodomači izvajalci. Visoke bančne garan -cije predstavljajo prevelik strošek do ma -čim podjetjem. Zahtevane referen ce senaslanjajo le na referenco pod jetja,osebna referenca pa ni merodajna prijavnih naročilih. Na tem področju manj -ka univerzalna zakonodaja, ki bo novimdomačim podjetjem z ustrezno opremo,kadrom in osebnimi referen cami, omo -go čila, da bodo lažje priha jala do del najavnih naročilih. Prav tako pa omejilapodjetja, ki z nelogično prenizko cenokonkurirajo na javnih naročilih.

Ali se lahko na kratko predstavite, kajpokrivate v vašem podjetju?Star sem 39 let, dokončal sem Univerzov Mariboru, smer Kemijska tehnologija. Zasfaltnimi zmesmi sem se srečal vpodjetju CM Celje d.d., sedaj pa semzaposlen v podjetju AHAC NG d.o.o. inopravljam naloge vodje laboratorija.

Ali ste se izobraževanja operativnegakadra ZAS udeležili prvič? Kakšni sovaši vtisi?Ne, izobraževanja sem se udeleževal že vpreteklosti in lahko rečem, da so mi vveliko pomoč pri vsakdanjem delu.

Kaj vam je bilo najbolj všeč, kaj stepogrešali?Predstavitev novosti, v bistvu je bilopredstavljeno vse kar sem pričakoval.

Kaj bi ZAS-u svetovali v prihodnje?Da bi nadaljevali z izobraževalnim instrokovnim izobraževanjem ter sezna -nja njem z novostmi in spremembami vstandardih in specifikacijah.

Vtisi o izobraževanju in usposabljanju

Metod Zavodnik, komercialni in tehnični direktor iz podjetja Hipox

Roman Kugler, vodja laboratorija iz podjetja Ahac-NG

Zima 2012/2013 je v pravem pomenubesede pokazala svoje zobe. Snežnaodeja je v nekaterih delih države (pred -vsem Dolenjska, Gorenjska in nekolikomanj Štajerska) ležala več kot 75 dni,skupna količina snega je na Dolenjskemdosegla neverjetnih 1901 cm, ugotov -ljeno je bilo 647 mm dežja. V vsehregijah je bilo ugotovljeno devet večjihzamrzovalnih ciklov. Navedeno imaizred no negativen vpliv predvsem nakakovost voziščnih konstrukcij, ki so žetako in tako v slabšem stanju. Glede nanegativni trend kakovosti voziščnihkonstrukcij v Sloveniji v zadnjih letih jebilo ugotovljeno, da je tako neugodnazima povzročila številne dodatnepoškodbe.Združenje asfalterjev je zbralo strokov -njake s tega področja, ki so opozorili naposledice pomanjkljivega vzdrževanja inobnavljanja cestnega omrežja v povezaviz vedno bolj nepredvidljivimi vremen -skimi pojavi.Predstavljeni prispevki, intenzivne invsebinsko bogate razprave so omogo -čile, da so bili pripravljeni zaključkistro kov nega posveta, ki naj služijoodlo če valcem za delo v naprej:

1.Slaba in zelo slaba kakovost cestnihpovršin, ki je opredeljene z modifici ra -nim švicarskim indeksom MSI, znaša na• državnih cestah (glavne, regionalne

in turistične v skrbništvu Direkcije RSza cest): 54.5 % površin, od skupaj6.000 km cest,

• občinskih cestah (lokalne ceste injavne poti): ni natančnih podatkov,vendar ocenjujemo, da je ta odstotekvečji od 67 %, pri dolžini omrežja32.000 km,

• avtocestnem omrežju manj kot 10 %,od skupne dolžine 750 km avtocest.

2. Zadnja zima je bila ena izmed hujših vzadnjih desetletjih, saj je bilo kot primerna dolenjskem zabeleženo 647 mmpadavin (dež in sneg), od katerih jeskupaj zapadlo preko 350 cm snega. Vpovprečju je bilo v preteklih letih naobravnavanem področju 323 mm pada -vin, skupaj pa je zapadlo 150 cm snega.

3. Huda zima je povzročila dodatne stroškezaradi dodatnih del zimskega vzdrže -vanje (soljenje, pluženje, urgentnokrpanje in drugo), ki za celotno cestnoomrežje znašajo okoli 30 mio EUR. Ktemu je potrebno dodati še indirektnestroške, ki so posledica poslabšanjastanja na voziščnih konstrukcijah. Nave -deni stroški so posledica dodatnihpoškodb, ki so izrazite na tistih cestnih

površinah, ki so v slabem in zelo slabemstanju. Za bolj natančno oceno tehstroškov bo potrebno pripraviti ustreznometodologijo, prve analize pa kažejo naznatna sredstva, ki nekajkrat presegajoneposredne stroške zimskega vzdrže va -nja. Ob slabem stanju cest je zaskrblju -joč predvsem trend stanja, ki v zadnjihletih pospešeno pada.

4. Za zagotavljanje ustrezne kakovosticestnega omrežja bi bilo potrebno izva -jati ukrepe na 15 oziroma 20 let, dejan -sko pa se po ugotovitvah ukrepi izvajajovsakih 50 do 60 let. Na področjudržavnih cest bi bilo potrebno letnoobnoviti med 300 in 400 km cest, vzadnjem desetletju se povprečno obnovipo 100 km cest. Na avtocestah bi bilopotrebno letno obnoviti med 40 in 50km odsekov, dejansko jih je obnovljenihmanj kot 20 km. Podatkov o občinskihcestah ni na voljo.


STROKOVNI POSVET

Strokovni posvet:Poškodbe na voznih površinahkot posledica hude zime


STROKOVNI POSVET

5. Zaradi opisanega slabega stanja nacestnem omrežju se poslabšuje promet -na varnost, podaljšujejo transportni časiin slabšajo vplivi tako na gospodarstvokot uporabnike.

6. Zaradi zniževanja sredstev, ki so dode -lje na cestnemu omrežju, se sredstvanamenja predvsem v redno vzdrževanje(krpanja, kratke preplastitve , zalivanjarazpok,…), s katerim se zagotavljaminimalna prevoznost cest in minimalnaprometna varnost, vzrokov za nastanekpoškodb pa se s tem ne odpravlja, zatoje potrebno te ukrepe vseskozi ponav -ljati. Na drugi strani je za temeljitejšeukrepe na voljo vedno manj sredstev.

7. Da bi lahko prekinili z dosedanjoprakso je potrebno zagotoviti prime -ren obseg sredstev, s katerimi bomožno v doglednem času odpraviti vsajzelo slabo stanje voznih površin. Povzoru sosednjih držav se predlagausta novitev cestnega sklada, v kate -rega se sredstva zagotovijo pred vsems pomočjo bencinskega centa.

8. Na osnovi izdelanih načrtov DRSC seizdela predlog prioritetnih sanacijvozišč tako, da bodo odseki daljši, dabodo uporabljene optimalne tehnolo -gije, z upoštevanjem trajnostnega raz -voja. Preveri se projektiranje vozišč(dimenzioniranje) za daljšo življenj -sko dobo. Te tehnologije so predvsemreciklaža na licu mesta in/ali naobratu, uporaba alternativnih zmesi(žlindra,…), projektiranje in uporabaasfaltnih zmesi za znižanje hrupa.

Referenti na posvetu:

mag. Jožica Cezar, STIA NGI d.o.o.

Evstahij Drmota, Komunala Kranj

Udeleženci posveta, 22. maj 2013, Brezovica.

Suzana Svetličič, DRI upravljanjeinvesticij d.o.o.

mag. Gregor Ficko, Direkcija RSlovenije za ceste

Skupščina (Zbor članov)Redna Skupščina ZAS je potekala 22.maja 2013 v nadaljevanju strokovnegaposveta po hudi zimi. Najpomembnejšeugotovitve so naslednje:

• Zaradi propada gradbenih podjetij nasje zapustilo 5 podjetij, dobili smo 3nove člane, nekateri člani so seodločili za višjo raven sodelovanja.

• Delo v letu 2012 je bilo uspešno, planeZAS smo v celoti realizirali.

• Na mesto članov Upravnega odborasta bila na volitvah nadomestnihčlanov soglasno izvoljena KristijanMugerli in Aleš Trauner.

• Poslovanje ZAS je bilo skladno splanom pozitivno.

Skupščina se je zaključila s skupnimdruženjem članov.

Upravni odbor (UO)Med obema skupščinama ZAS je biloorganiziranih šest sej Upravnegaodbora. Vse seje so bile sklepčne, polegenajst članskega odbora inpredstavnikov podjetij iz prvega rangaso bili na seje občasno vabljeni tudi članiNadzornega odbora in vodje strokovnihodborov – razširjeni Upravni odbor. V obravnavanem obdobju je Upravniodbor sprejel 49 sklepov, ki so bilirealizirani ali so v realizaciji. Skladno s spremembami v branži je tudiUpravni odbor v zadnjih letih doživelvelike predvsem kadrovske spremembe,ki pa se na samo delo niso odrazile, celonasprotno, novi člani prinašajo novepoglede in predloge za delo združenja. V septembru 2013 smo na slavnostni sejiobeležili 100. sejo Upravnega odbora.Preko 30 sedanjih in nekdanjih članov

Upravnega odbora in povabljenih gostovje podoživelo 17,5 let prehojenih poti innekaj tisoč ur skupnega dela članovupravnega odbora na sejah.

Odbor podjetij in družb (OPD)Zadnji sestanek odbora je potekal 27.novembra 2014 na Bledu, neposrednopred 14. KAB. Na sestanku je biloprisotnih 26 predstavnikov podjetij.Predstavljene so bile aktivnosti zadnjihšestih mesecev od zadnje skupščine.Najpomembnejše informacije bi lahkostrnili v pregled dela v strokovnih odbo -rih TO in OZVO, v informacijah o pomenuizobraževanja v združenju, doseženiproizvodnji asfaltnih zmesi v letih 2012in 2013, ki nezadržno pada. Sledila jerazprava udeležencev, kjer so bile dane


DELOVANJE ORGANOV ZAS

Organigram delovanja ZAS

Delo v organizacijskih in strokovnih telesih Združenja asfalterjev Slovenije

100. jubilejna seja UO ZAS



številne pomembne pobude in predlogi,ki bi jih lahko strnili v naslednje: vloganadzora v procesu javnih naročil ingradenj ni dovolj jasno in dobro opre -deljena, nerazumne so garancijske dobein zahtevane višine različnih bančnihgarancij, zagotoviti bi bilo potrebnoboljšo zastopanost in prodornostdruštev, kar bi bilo možno z ustano vit -vijo zveze društev, dvigniti je potrebnokakovost dimenzioniranj voziščnihkonstrukcij oziroma bolj natančnoopredeliti referenčne pogoje, ponovnauporaba rezkanih asfaltnih zmesi vnovem asfaltu je nuja, saj le ti nisogradbeni odpadek, ampak gradbeniproizvod.

Izpostavljeno problematiko bo ZASpred nostno obravnaval in svoja priza -devanja usmerjal v izboljšanje stanja.Ker smo odvisni od ostalih deležnikov vprocesu gradnje, moramo postatigonilna sila, ki opozarja, ki pripravljaustrezne dokumente in prepriča odgo -vor ne, da je nekatere spremembeenostavno potrebno uveljaviti.

Nadzorni odbor (NO)

Tehnični odbor (TO)V Združenju asfalterjev Slovenije jeTehnični odbor najštevilejše strokovnotelo. Aktivnih članov je še vedno 18,kljub temu, da proizvodnja asfalta iz letav leto pada. V letu 2013 se je odborsestal dvakrat. Prvič v ožji delovni skup -ni v prvi polovici leta in obravnavalpodročje uvoza asfaltnih zmesi in s tempovezano problematiko spoštovanjastandardov in tehničnih predpisov(prisotna je »nelojalna konkurenca«), vceloti pa v drugi polovici leta, kjer je bilaobravnavana celovita vsebina tehnič -nega področja na asfalterskem področju.Skozi celo leto pa je potekal tudi pretokinformacij med najbolj aktivnimi posa -mezniki.

Odbor je, kot vsa leta do sedaj, sledilaktualnim nalogam zastavljenega več -letnega plana dela v kar spada obrav -nava regulative, materialov in njihovakakovost, obravnava standardnih in raz -širjenih preiskav, novih tehnologij pro -izvodnje in vgrajevanja ter pretok infor -macij (tudi pregled vsebine dela sorod -nih organizacij Gestrata, EAPA in CEN).

V odboru je bil v preteklem letu dannajvečji poudarek obravnavi in zave -danju za obvladovanje kakovosti. Kako -vost je na splošno padla, kar je ugoto -vitev vseh članov.

V preteklem letu so v odboru podrobnejepotekale naslednje strokovne razprave:

• Standardi (SIST EN in SIST, revizije),specifikacije (TSC), regulativa (CPR) –poudarek na trajnostni gradnji,

• Osnovni materiali: bitumen (oprijem,ustrezno obnašanje po kratkotrajnemin dolgotrajnem staranju, ustreznereološke lastnosti pri visokih tempe -raturah – modul togosti, odpornostna utrujanje, žilavost, adhezija),zmesi kamnitih zrn in dodatki.

• Uporaba manj hrupnih asfaltov (SMALN, PA,…).

• Recikliranje: rezkanec v novem asfal -tu, obstoječa regulativa - CE infor -macija ni predvidena.

• Pretok informacij: projekt Rebirth, TCEAPA, CEN TC 227, CEN TC 336,Gestrata - gradbeni seminar.

Člani tehničnega odbora smo zavzelistališče usmeritve intenzivnega siste -matičnega osveščanja in zavzemanja zakakovost ter doseganje boljših rezul -tatov našega dela. Trudili se bomo, da

bomo tudi v bodoče zagotavljali poslan -stvo odbora. Krepili bomo sode lovanje zostalimi odbori in stro kovnimi telesi.

V zaključku se vsem sodelujočim članomodbora najlepše zahvaljujem za skupnodelo in spodbujam povezovalno delotudi v naprej.

Janez Prosen, vodja odbora

Odbor za zdravje, varstvo inokolje (OZVO)Odbor za zdravje, varstvo in okolje(OZVO) se posveča zelo aktualni in vednopomembnejši problematiki okolja inzdravja. Odbor tako podrobno obrav -nava teme zdravja in varstva delavcev vasfalterstvu in vplivov asfalterske in -dustrije na okolje.

Stalna dejavnost odbora je spremljanjein sodelovanje v sorodnem odboruHealth, Safety and Environment (HSE)pri EAPA. Preko odbora HSE je pomemb -no tudi sodelovanje z drugimi evrop -skimi asfalterskimi združenji, ki soorganizirani v EAPA, saj so aktivnosti natem področju od države do države zelorazlične. Primeri »dobre prakse« inizkušnje pridobljene na ta način so začlane ZAS izjemno pomembne, saj naj -večkrat v Sloveniji, zaradi relativnomajh ne proizvodnje, nimamo zadostiizkušenj in v praksi velikokrat ne vemokako ravnati, ko naletimo na določeneokoljske zahteve. Sodelovanje je po -memb no tudi zaradi nekaterih skupnihprojektov kateri potekajo v okviru in podpokroviteljstvom EAPA in bi jih vsakaposamezna država težko realizirala. Takprimer je obsežna in večletna IARC-ovaštudija, katera obravnava vpliv asfalta inasfaltnih emisij na žive organizme.

Odbor se je v svoji polni sestavi sestal naseji v oktobru 2013. Na seji je bilo dopol -njeno članstvo odbora, tako da odborOZVO šteje 8 članov. Izpostavljene sobile glavne aktualne teme in področja,katera se v Evropi in svetu intenzivnorazvijajo in katerim bo odbor namenilsvoje delovanje.To so:• Nizko temperaturni asfalti (WMA),• Uporaba rezkanca pri proizvodnji

asfalta,• Ogljični odtis asfalta,• Hrup asfaltnih površin,• Varnostna delovna cona pri asfalter -

skem delu,• IARC-ova študija, …

Nadzorni odbor ZAS v sestavi AleksanderKerstein, predsednik, Mitja Čotar, član inBojan Hočevar, član, se je sestal na redniletni seji dne 20. marca 2014, vDolskem. Obravnaval je f inančnoposlovanje in zaključni račun ZAS za leto2013 ter finančni načrt ZAS za leto 2014,ki bodo posredovani v sprejem naletošnjo Skupščini ZAS. Sprejel je petsklepov, s katerimi je potrdil, da je biloposlovanje ZAS uspešno in skladno zračunovodskimi standardi ter dal neka -tere usmeritve za poslovanje ZAS vprihodnje.

NO ZAS: Bojan Hočevar, AleksanderKerstein, Mitja Čotar

O aktivnostih in informacijah s področjazdravja, varstva in okolja se je rednoporočalo na upravnem odboru ZAS,kateri je sprejemal tudi ustrezne odlo -čitve glede ravnanja na tem področju.

Mitja Čotar, vodja odbora

Komisija za asfalt (KZA)KZA se je v letu 2013 sestala nasestankih št. 83, 84 in 85 v mesecihjulija, septembra in decembra. Nasestan kih so bile med ostalimi obrav -navane naslednje teme:• Glede na pogoje uporabe prilagojene

preiskave asfaltnih zmesi• Obravnavanje izvedbe poskusnih polj

na odseku avtoceste Gabrk – Kozina zuporabo manj hrupnih asfaltnih zmesiSMA LN 8 PmB 45/80-65 A2, PA 11 ogRmB A1/A2 in primerjava s klasičnimizmesmi SMA 11 PmB 45/80-65 A2, kise uporabljajo na avtocestah

• Izvedba dinamičnih laboratorijskihpreskusov

• Kakovost bitumenskih veziv v letu2013 in priprava preskusov na slo -venskem trgu prisotnih bitumnov

• Spremljanje aktualnega dogajanja vasfalterski branži doma in na tujem.

Aktivnosti komisije so nadaljevanje

nalog iz preteklih let. To pomeni, da jebil dan poudarek znižanju hrupa obvzporednem laboratorijskem preverjanjurezultatov posameznih uporabljenihzmesi. Zavedati se je namreč potrebnonaslednjih dejstev:• Problem hrupa je velik na vseh pro -

metnicah, tako v mestih, na lokalnihin državnih cestah kot na avtocestah,kjer je zaradi visokih hitrosti in veli -kega obsega tovornih vozil, največji.

• Hrup lahko najbolj učinkovito zmanj -šamo na izvoru, pri infrastrukturisamo z ustreznimi lastnostmi voznepovršine.

• Največji učinek ustvarimo s pove -čanjem prostih votlin v asfaltni zmesi,ki zadušijo zvok.

• Asfaltna zmes z velikim deležem pro stihvotlin (nad 10 V.-% do 20 V.-%, …)najbolj učinkovito zmanjša hrup,sočasno pa se s tem lahko poveča ne -ga tivni vpliv drugih last nosti (traj nost,obstojnost, učinko vitost zimske službe).

Zaradi tega je potrebno vedno znovaiskati optimum med vsemi navedenimilastnostmi. Za določitev optimalnihasfalt nih zmesi je potrebno veliko labo -ratorijskega in terenskega dela, ki vklju -ču je aktivnosti od priprave ustrez nih re -

cep tur, laboratorijskega preskušanja,na sta vitev proizvodnje in vgrajevanja.Zaradi tega je potreba po poskusnih poljih,ki so ustrezno sprem ljana, zelo velika.

V zadnjih letih je bilo izvedenih večještevilo poskusnih polj, na katerih smopreverjali naslednje:• Kakovost asfaltnih zmesi – standardni

preskusi• Kakovost asfaltnih zmesi – dinamični

preskusi utrujanja, tvorbe kolesnic indoseženih togosti

• Zmanjšanje hrupa posamezne asfaltneplasti.

Dinamične preskuse sta na vseh poskus -nih poljih izvedla oba največja institutav Sloveniji, tako da smo poleg abso -lutnih vrednosti pridobili tudi primer -jalne rezultate. O poskusnih poljih je bilo s strani DRI žepripravljeno zaključno poročilo, ki je bilopredstavljeno na strokovnem posvetuZAS o voziščnih konstrukcijah, aprila2014. Rezultati izvedenih polj sovzpodbudni in so v celoti dosegli željenecilje. Iz navedenega so ustvarjeni pogojiza določitev absolutnih ciljnih vrednostilaboratorijskih in terenskih preiskav zapripravo priporočil za izvedbo asfaltnih





voziščnih površin za znižanje hrupa.Nikakor ni več dopustno, da se pri novihvoziščih ali pri obnovah vgrajujejoasfaltne zmesi, ki znatno (vsaj 3 dB (A)glede na referenčno zmes AC11surf) neznižujejo hrup.

Ostale naloge KZA so bile opredeljene vletu 2013 in so zajemale naslednje:• Preveritev cestogradbenih bitumnov

na proces staranja pred uporabo vasfaltnih zmeseh

• Sistematično projektiranje in uporabamanj hrupnih asfaltov

• Spremljanje v preteklosti izvedenihposkusnih polj

• Ustvarjanje banke podatkov dina mič -nih preiskav

• Spremljanje vhodnih materialov (bi -tum ni, agregati, polnila, dodatki,…)

• Uporabo rezkanca v novem asfaltu• Spremljanje kakovosti ob splošnemu

zniževanju stroškov s strani pro izva -jalcev in izvajalcev

• Spremljanje delovanja laboratorijevob splošnem zniževanju stroškov.

V zadnjem letu nam je preko delovanjaKZA in z razumevanjem ter financi ra -njem DARS-a uspelo zastaviti projektpreveritve cestogradbenih bitumnov,katerih rezul ta ti bodo predstavljeniravno ob izidu biltena v maju 2014.

Prav tako so bile izvajane vse ostaleopisane naloge, nekoliko manj poudarkaje bilo dano le uporabi rezkanca v novemasfaltu. Kljub temu, da to tehnologijo vSloveniji v manjšem obsegu uporab -ljamo že 30 let se nikakor ne uspemodvigniti na nekoliko višji nivo. 2 do 3 %uporabljenega rezkanca v novem asfal -tu, je delež na katerega v Sloveniji nika -kor ne moremo biti ponosni. Žal se ševedno dogaja, da se rezkanec vgrajuje vbankine, v spodnje ustroje cest ali dakonča celo v deponijah kot gradbeniodpadek. Obravnavana tematika jepoleg uveljavitve nizko temperaturnih inmanj hrupnih asfaltov ena od pomemb -nejših nalog ZAS v prihodnje.

Zaključek je ponovitev zapisanega izpredenega leta. Strokovne komisije še vednodelujejo na osnovi zastarelega Poslov -nika DARS iz leta 1999. KZA se je v celot -nem obdobju izkazala z intenzivnemspremljanjem dogajanja in usmerjanjemstrokovne politike asfalterske dejav -nosti, v prihodnje bo potrebno za učin -kovito delo, aktivnosti KZA in drugihkomisij na novo umisliti.

Slovenko Henigman, vodja komisije

Sekcija za izobraževanje (SI) V Sekciji za izobraževanje se zavedamosvoje osnovne naloge; izobraževati inuveljavljati dobro prakso. V vseh letihdelovanja razvijamo in nadgrajujemonaša izobraževanja tehničnega kadra inpraktična usposabljanja operativnegaasfalterskega kadra.

Na sejah Upravnega odbora in nasestan ku Odbora podjetij in družb govo -rimo o potrebah, možnostih in izbolj -šavah naših izobraževanj. Po dolgo -ročnem programu izobraževanja vsakoleto izmenično organiziramo izobra -ževanje tehničnega in usposabljanjeoperativnega asfalterskega kadra. Letneprograme izobraževanja pa glede naciljne skupine pripravljamo v Sekciji zaizobraževanje za tekoče leto sproti. Priizbiri tematik izobraževanja se prila -gajamo potrebam in trenutnim razme -ram v asfalterstvu. Udeležence skušamosproti seznanjati z novostmi na področjutehnične regulative, laboratorijskihpreiskav in laboratorijske opreme,problematiki proizvodnje in vgrajevanjaasfaltnih zmesi, z novimi tehnološkimipostopki sanacij, pa tudi varstvudelavcev in varovanju okolja posvečamoveliko pozornosti. Poleg izvedbe vsako -letnih izobraževanj aktivni člani sekcijesodelujemo tudi pri pripravi strokovnihsrečanj in ostalih aktivnostih združenja.Povabljeni predavatelji na izobra že -vanjih so izkušeni strokovnjaki iz našeasfalterske sredine, aktivni člani našegazdruženja, ki pripravijo tudi izčrpnogradivo predavanj za udeležence.

Sekcija za izobraževanje se v celotnisestavi vsako leto sestane na najmanjenem delovnem sestanku, da pripravipredlog programa. Organizacijski odborsekcije za izobraževanje skupaj s pre -davatelji pa se v času organizacijeizobraževanja sestaja večkrat, glede napotrebe.

Izobraževanja operativnega asfalter ske -ga kadra smo v zadnjih letih nadgradili zuvedbo preverjanja - preskusom znanja,s čimer smo udeležence še bolj pritegnilik aktivnemu sodelovanju. Več o letoš -njem izobraževanju tehničnega kadra silahko preberete v dogodkih »Izobra -ževanje«.

Na osnovi analize izvedene letošnje an -kete smo zaključili, da je splošna ocenaizobraževanja zelo dobra pri čemervečina udeležencev komentira, da se bo

ponovno udeležila takšnega dogodka inga tudi priporočila svojim sodelavcem.

Zavedamo se, da je izobraževanje enanajpomembnejših nalog združenja, sajse žal z zmanjšanjem proizvodnje nižatudi kakovost izvedenih del. Nenehnoopozarjanje na pomanjkljivosti invzporedno izobraževanje kadra, ki jevključen v proces, pomenita recept, kizagotavlja, da se dela opravijo dovoljučinkovito in kakovostno.

Pomembno je tudi, da pri izbiri tematiksodelujete vsi udeleženi v tem procesu,zato so vaše pobude, mnenja in priprav -ljenost na sodelovanje pri tem zelodobrodošla. Tudi v prihodnje se bomotrudili, da bi še izboljšali naša izobra -ževanja.

mag. Jožica Cezar, vodja sekcije

Sekcija za hidroizolacijeČlani sekcije za hidroizolacije so se včasu od zadnje skupščine ZAS srečali naenem sestanku in sicer junija 2013.

Na njem so obravnavali informacijo onovostih, ki jih je prinesla Regulativa zagradbene proizvode, ki je zamenjaladosedanjo Direktivo.

Razpravljali so o stanju evropske stan -dar di zacije na področju hidro izolacij(evropska pobuda za izdelavo standardaza polimerne folije za hidroizolacijebetonskih premostitvenih objektov teruvedba meritev potisne trdnosti trakov,kot jo že izvajamo v Avstriji in Sloveniji).

Seznanili so se z izdajo izvirnega sloven -skega standarda SIST 1036 za kako -vostne zahteve kationskih bitumenskihemulzij, ki je nastal na pobudo ZAS, izšelje septembra 2013.

Člani sekcije so sprejeli novo pobudo zaizdelavo še enega izvirnega standarda,tokrat za bitumenske predhodne pre ma -ze. Ta standard, ki ima oznako SIST 1037Bitumen in bitumenska veziva – Razto -pi ne bitumenskega veziva za predhodnepremaze - Zahteve, bo objavljen maja 2014.

Člani močno poudarjajo potrebo po ana -lizi vzrokov v primerih slabših lastnostiizvedenih hidroizolacij.

Sekcija si bo še naprej prizadevala zaohranitev pridobljenega znanja inskrbela, da se izkušnje prenesejo namlajše člane.

Olga Naglič, vodja sekcije

V letu 2013 smo v Sloveniji po podatkihčlanov Združenja asfalterjev Slovenijeproizvedli 1,054 mio ton vročih asfalt -nih zmesi. Navedeno je ponovitev naj -nižje proizvodnje v začetku devetdesetihlet.

V zadnjem letu so v ZAS pristopila šezadnji trije proizvajalci asfaltnih zmesi,ki v preteklosti niso sodelovali zzdruženjem. Z njimi smo prejeli manj -kajoče člane, sočasno pa je tako pokritatudi celokupna proizvodnja v državi. Vzadnjih letih so podjetja izven ZAS

proizvedla okoli 150.000 ton asfaltov,kar pomeni dodatnih med 10 in 15 %celokupne proizvodnje. Ne glede nanavedeno je proizvodnja asfalta vzadnjem letu padla, saj so podatkiprimerljivi s predhodnimi leti. Navedenopomeni padec proizvodnje že peto (5)leto zapored

Za proizvedene asfaltne zmesi je biloporabljenih približno 962 mio tonkarbonatnih in 125.000 ton silikatnihzmesi kamnitih zrn ter okoli 50.000 tonbitumenskih veziv. Od tega je bilo

vgrajenih 46.000 ton cestogradbenihbitumnov in 4.200 ton s polimerimodificiranih bitumnov. Delež modifi -ciranih bitumnov glede na porabo vsehbitumnov je tako kot v letu 2013 znašalokoli 9,0 %.

V letu 2011 je bilo med ostalimi asfalti vSloveniji proizvedenih in vgrajenih5.200 ton PA, 34.000 ton SMA, 40.000ton AC bin, 520.000 ton AC surf in455.000 ton AC base.

B.Č. & S.H.


PROIZVODNJA

Proizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2013 - rekordno nizka

PROIZVODNJA ASFALTNIH ZMESI V REPUBLIKI SLOVENIJI od 1992 - 2013 v (t)

M RIPRO ASFALT

A

n Priprava projektov in inženiring

n Zemeljska dela in spodnji ustroj

n Proizvodnja in vgrajevanje asfaltov

n Zaključna dela in oprema

n Vzdrževanje cest

n Zagotavljanje in kontrola kakovosti

MAPRI Proasfalt d.o.o.Cesta dveh cesarjev 172

1000 Ljubljana

Telefon: +386 1/ 422 03 30Faks: +386 1/ 422 03 31E-pošta: [email protected]

Celovita izvedba nizkih gradenj


ANDREJ POGLAJEN, TRGOGRAD, D.O.O., LITIJA

Podjetje Trgograd, d.o.o., Litija je novsubjekt na področju proizvodnje invgrajevanja asfaltov v Sloveniji. NaSmodinovcu pri Ljubljani so postavilinov asfaltni obrat in nabavili novovgrajevalno mehanizacijo. Za uspeš -nimi zgodbami so vedno uspešni posa -mez niki, zato je Andrej Poglajen,lastnik in direktor podjetja naš sogo -vornik.

Kot razmeroma neznano ime napodročju nizkih gradenj bi vas prosili,če bi se lahko najprej nekoliko pred -stavili.Na samem začetku moram poudariti, dame je že kot otroka veselilo delo vgradbeništvu. V družini se je rodilosedem otrok in imeli smo zelo težkootroštvo. V sedmem razredu osnovnešole mi je umrla mama in tako je očeostal sam z majhnimi otroci, brezzaposlitve ali pokojnine. Po osnovni šolisem se moral, da smo lahko preživeli,takoj zaposliti. Hitro sem odrasel, sajsem že kot otrok moral postati samo -stojen. V mojem celotnem in dolgo -letnem delovanju se vseskozi vzporednoizobražujem in strmim k kvalitetnemdelu. Med neprestanim delom se mi jeuspelo tudi poročiti in ustvariti družino.Z ženo imava dva sinova, ki sta že obavpeta v posel in moram poudariti, da obaz veseljem in uspešno sledita poslovanjupodjetja.

Ste novo ime v industriji asfalta, prišliste ne nenapovedano skozi glavnavrata. V okolici Ljubljani (Smodinovec)ste v preteklem letu zagnali proizvod - njo na novi asfaltni bazi Ammann.Kakšni so občutki po prvem letudelovanja?

Občutki po prvem letu so zelo pozitivni.Obseg proizvodnje, ki smo si jo zastaviliv preteklem letu, smo dosegli, oziromacelo presegli. Enako lahko rečem zavzporedne dejavnosti kot so organizacijaskupin za vgrajevanje, postavitev labo -ratorija, nabava ostale potrebne opre -me. Seveda vse te aktivnosti še zdalečniso zaključene, zavedamo se, da smovendarle še vedno na začetku.

Kako vas je sprejela asfalterska dru -žina? Ali ste imeli kaj težav s konku -renco?

Asfalterska družina nas je po enem letudelovanja na nek način sprejela, čepravtežko, ker smo se pojavili na trguasfalterjev kot strela iz jasnega. Z kon -kurenco smo se spopadli, čeprav ni biloenostavno in povsem človeško je, da sonas konkurenti opazovali in si predvsemmislili koliko časa bodo vzdržali na takotežkem področju kot je proizvodnja invgrajevanje asfaltov.

Ali že vidite možne sinergijske učinketega delovanja v vašem podjetju?Seveda, primarno smo gradbeno pod -

Intervju z lastnikom in direktorjemTrgograd, d.o.o., Litija,Andrejem Poglajenom


ANDREJ POGLAJEN, TRGOGRAD, D.O.O., LITIJA

jetje, ki je v preteklosti delovalo navisokih gradnjah, gradimo stavbe,predelujemo gradbene odpadke, pro -izva jamo gradbene proizvode, v občin -skem merilu pa smo že leta zelo uspešnovključeni tudi v vzdrževanje cest inzimsko službo. Naše podjetje tako nimatradicije samo na visokih gradnjah, am -pak je prisotno tudi cestah. Zato je pro -izvodnja in vgrajevanje asfaltov odličnadopolnitev naši primarni dejavnosti, kise bo s tem morda celo spremenila.

Kakor koli že, vaš odziv je bil odličen.ZAS-u ste dali na voljo svojo lokacijo zapraktični del usposabljanja asfalter -jev, ki je bilo marca tako uspešno izve -deno. Kako usposabljanje, ki ga že letapripravljamo, ocenjujete z vaše strani?Usposabljanje ocenjujem zelo pozitivnoin moram poudariti, da sem bil zelovesel, da ste sprejeli našo ponudbo zapraktični del usposabljanja na lokaciji vSmodinovcu. V našem podjetju smatra -mo, da je zaposlenim zaradi novih teh -nologij in celotnega razvoja na področjuasfaltov, nujno potrebno nudi ti dodatnaizobraževanje. Ta nam omo gočajo novaznanja, da lahko kvalitetno zagovarjamosvoje storitve in ne nazadnje tudi zato,da smo pred investitorji lahko primernosamozavestni.

Situacija v gradbeništvu je težka. Ima -te bogate izkušnje iz visokih gradenj.Kako bi primerjali obe (visoke in nizkegradne) dejavnosti med seboj?Razlika med dejavnostjo visoke in nizkegradnje je predvsem v samem številuudeleženih subjektov pri gradnji. Vvisokogradnji je bistveno več različnihdejavnosti vpletenih v gradnjo (kon -struk cije, gradbena dela, elektro, stroj -ne instalacije, razne vrste obrt niškihdel), ter s tem povezano težjo koordi -nacijo tako na dinamiki del, uresni -čevanju finančnih in terminskih ciljev.Pri nizkih gradnjah je število udele žen -cev bistveno manjše, večja je udeležbapredvsem težke mehanizacije, manj jepotrebne delovne sile, saj večino delaopravijo stroji.Trenutno se dela v Sloveniji izvajajopredvsem na področju nizkih gradenj,del na visokih praktično ni. Na področjugradenj novih stanovanj je popolnomrtvilo, nekaj je gradenj na indu-strijskem področju.

Kaj v dani situaciji v državi najboljpogrešate ?Najbolj pogrešamo pravno varstvo naše -

ga podjetja, saj dobesedno vsi postopki,ki jih pričnemo oz. uvedemo, trajajopredolgo. Tu mislimo na izterjave dolž -nikov, pripravo in pridobitev soglasij,gradbenih dovoljenj in drugo. Poglejtekakšna zavarovanja (za resnost ponud -be, za dobro izvedbo del, za odpravonapak v garancijski dobi, za ne vem kajše vse…) zahtevajo nekateri naročniki ingradbena operativa v tej državi upra -vičeno pričakuje, da se bodo navedeneanomalije odpravile, vsaj izboljšale.Pogrešamo tudi poenostavljene oziromaenotne obrazce za izvedbo javnihnaročil, preveliko je subjektivno odlo -čanje v postopkih naročanja, ter prevečbirokratskih postopkov na vseh pod -ročjih priprave in izvedbe projektov.

Kako bi lahko obrnili negativnetrende?Negativne trende se lahko obrne samoob celovitemu in sočasnem delovanjudržavnih organov, tako na področjuzakonodaje kot uvajanja novosti vgradbeništvo. Tu mislimo predvsem naučinkovito izterjavo zapadlih obveznosti(neplačila), ter tudi hitro kaznovanjekršilcev na področju delovnopravne inostale zakonodaje. Drugo pa so sevedainvesticije, ki ne samo da se jih želimo,ampak so nujno potrebne. S tem bomoljudem dali delo, manj bo potrebnihsocialnih transferjev in podobno.

Kolikor vemo vstopate tudi napodročje vzdrževanja cest in zimskeslužbe. Kaj bi pridobitev takšnegaposla pomenilo za vase podjetje?Letno in zimsko vzdrževanje cest naravni občin izvajamo vrsto že let, tako davemo kaj nas čaka v primeru pridobitveposla na državnih cestah. Pridobitevtakšnega večletnega vzdrževanja po -meni predvsem zaposlitev določenegadela naših kapacitet skozi celo leto,temu primerne konstantne prihodke.Seveda pa pridobitev takšnega poslapomeni tudi dodatne obveznosti inzadolžitve, dežurstva in novo oblikoorganiziranosti v našem podjetju.

Asfalterska sezona se je letos začelanekoliko prej kot običajno. Kaj je topomenilo za vaše podjetje?Zgodnji pričetek del je za naše podjetjekonkretno pomenilo zgodnje prihodkena področju prodaje izdelkov, terhitrejše zaključevanje že začetihdvoletnih projektov, ki smo jih prenesliod predhodnega leta. Vsekakor je blagazima za gradbince vedno dobrodošla.

Kot dolgoletni gradbenik z bogatimiizkušnjami se zavedate kako pomem -ben za panogo je razvoj. Gotovo imatetudi na področju asfalta velike raz -vojne načrte. V katero smer viditerazvoj naše branže?Razvoj asfalterske branže vidimo pred -vsem na področju novitet s področjaraznih novih vrst asfaltov ter možnostjouporabe odpadnih oz. recikliranihgradbenih materialov. Temu primernosledi tudi razvoj nove strojne opreme,ter implementiranje novih izdelkov vsamo zakonodajo ter samo propagiranjenovitet.

Kakšna pa so pričakovanja do Zdru -ženja asfalterjev?ZAS je naša strokovna hrbtenica, zato sonaša pričakovanja do skupnega zdru -ženja velika. Konkretno so to predvsemstrokovni dogodki s predavanji in sevedapraktičnimi primeri.V kolikor je to mogoče in pravno for -malno možno, je potrebno urediti prob -lem »dumping« cen, tako pri proizva -jalcih kot vgrajevalcih asfalta. Navedenobi mojem mnenju lahko uredili samotako, da ne bi bil odločilni kriterij prijavnih razpisih vedno samo najnižjacena.

Najlepša hvala za pogovor.


STROKOVNA PRISPEVKA

ZDRAVJE IN VARSTVO DELAVCEV TERVAROVANJE OKOLJA V INDUSTRIJI ASFALTA

Zvone Britovšek

Gradbeništvo predstavlja v Evropski uniji enega največjihindustrijskih sektorjev, ki zaposluje preko 16 milijonov ljudi,ali drugače povedano več kot 7% vseh zaposlenih delavcev.Vpliv gradbeništva na okolje in preoblikovanje prostora jeizjemno velik v vseh fazah procesa izgradnje objektov.Potrebne so velike količine materialov iz naravnih virov, zapredelavo, transport in vgradnjo se porablja energija, občemer se sproščajo toplogredni plini, ki poleg ostalih emisijdolgoročno obremenjujejo naše okolje. Asfalterska dejavnostkot pomemben del gradbeništva predstavlja zaradi naraveproizvodnih procesov velikega porabnika energentov in s temtudi občutnega generatorja toplogrednih plinov. Zato jeizrednega pomena usmeritev v razvoj trajnostno naravnanihzelenih tehnologij, ki temeljijo na zmanjšanju porabe energijetako z vidika nižanja temperatur v proizvodnih procesih inposledično zmanjšanja škodljivih emisij, kot tudi uporabialternativnih materialov iz drugih industrijskih proizvodnihprocesov in ponovni uporabi recikliranih gradbenih materia -lov. Velika prednost asfalta pred mnogimi drugimi materiali jev dejstvu, da je v celoti in večkratno ponovno uporaben.Gradnjo asfaltnih cest si lahko z drugimi besedami pred -stavljamo kot trajno naložbo in neke vrste »banko materialov«za prihajajoče generacije.

Skrb za okolje je seveda neposredno povezana tudi s skrbjo zazdravje in varnost delavcev, ki sodelujejo v procesih grad -beništva. Statistični podatki žal kažejo, da predstavlja medindustrijskimi sektorji z velikim številom zaposlenih grad -beništvo področje z najvišjo stopnjo tveganja. Registriranidejavniki tveganja v gradbeništvu so med drugim ergonomski,biološki in kemijski, velik delež pa predstavljata tudi hrup intemperatura. Število nezgod pri delu, ki vključujejo poškodbein v najslabšem primeru tudi smrtni izid, je v primerjavi zostalimi sektorji gospodarstva v desetletnem povprečjudvakrat višje. Ta podatek velja tako za celotno Evropsko unijo,kot tudi za Slovenijo. Zato je izrednega pomena, da vsi sode -lujoči v procesu, tako delodajalci, kot tudi delavci, upoštevajo

zakonske predpise, priporočila in primere dobrih praks. Velikpoudarek je potrebno dati promociji zdravja pri delu inustreznemu trajnemu izobraževanju. Evropska komisija jepredlagala Evropskemu parlamentu kot del strategije zaizboljšanje varnostnih in zdravstvenih pogojev za delavce, dasi zastavi cilj zmanjšanja pojava nezgod v obdobju 2007 –2012 za 25%. V Sloveniji, ki predstavlja sicer majhen delskupnosti, je bil ta cilj dosežen in tudi 2013 se je trendupadanja nadaljeval. Med drugim je bil v letu 2010 kot delstrategije izdan s strani Evropske komisije tudi Nezavezujočpriročnik o dobri praksi za razumevanje in izvajanje Direktive92/57/EGS o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenihzahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih. Navedenadirektiva predpisuje minimalne standarde in zahteve, obenempa omogoča državam uvedbo višjih standardov, zato jepotrebno vedno upoštevati nacionalno zakonodajo posameznedržave članice.

Poleg doslednega upoštevanja zakonskih predpisov lahkonajveč prispevamo k zmanjšanju števila nezgod z rednimusposabljanjem in izobraževanjem delavcev, ustrezno orga -nizacijo del in urejenostjo delovnega mesta, dosledno uporaboosebnih varovalnih sredstev in z rednimi zdravniškimi preg -ledi. Velik del aktivnosti v asfalterski dejavnosti poteka nazačasnih in premičnih gradbiščih, največkrat ob delnihzaporah prometa, zato je izredno pomembno upoštevanje vsehpredpisanih varnostnih ukrepov. Raziskave kažejo, da z vsemiomenjenimi ukrepi lahko bistveno izboljšamo motivacijozaposlenih, zmanjša se odsotnost zaradi bolniškega staleža,poveča se kakovost proizvodov in storitev in posledično sedvigne produktivnost. Z vsakim evrom, vloženim v izboljšanjepogojev dela in zdravje zaposlenih je možno prihraniti do 10EUR. Vlaganje v zdravje delavcev je vlaganje v višjo pro -duktivnost.

Neposredna prizadevanja za izboljšanje delovnega okoljadelavcev v asfalterski dejavnosti se vključujejo tudi v širšeukrepe za zmanjšanje vplivov na podnebne spremembe, kot souvedba novih okolju prijaznejših tehnologij z znižanjemproizvodnih in vgradnih temperatur asfaltov, metoderecikliranja neposredno na gradbiščih ali v asfaltnih obratih,uporaba alternativnih materialov in novi koncepti proti -hrupnih asfaltnih zmesi. V slovenski asfalterski stroki smo se

Strokovna prispevka

od skupščine do Skupščine

STROKOVNA PRISPEVKA

aktivno vključili v procese zelenega gospodarstva intrajnostnega gradbeništva in uspešno izvedli posameznaposkusna polja, ki so že več let v uporabi. Kriza, ki je prizadelagradbeni sektor, je sicer s propadom nekaterih velikihgradbenih družb nekoliko zmanjšala inovativni zagon na tempodročju. Stalna rast cen energentov v zadnjem obdobju papredstavlja neposreden izziv za preostale izvajalce, da z novimiinovativnimi tehnologijami, ki omogočajo nižanje porabepotrebne energije in s tem ustrezno zmanjšanje proizvodnihstroškov, prispevajo k trajnemu izboljšanju našega okolja.

GARANCIJSKA DOBA IN BANČNE GARANCIJEPRI IZVEDBI VOZIŠČNIH KONSTRUKCIJ –JE SLOVENIJA RES NAJBOLJŠA V EVROPI?

Borut Willenpart in Jože Lun

Če odmislimo pogoste zaplete v postopkih oddaje javnihnaročil, je za naročnike gradbenih del, Slovenija bila in ševedno je »obljubljena dežela«, ki bi ji v Evropi težko našlitekmico. Izvajalci, kolikor jih je uspelo preživeti, pa so nadrazmerami na tržišču razumljivo mnogo manj navdušeni. V temprispevku se bomo sicer omejili zgolj na problematikogarancijskih dob in bančnih garancij za odpravo napak inpomanjkljivosti v času trajanja garancijske dobe, ki pa zelojasno nakazuje srž problema – neuravnoteženo in nepravičnorazporeditev tveganj, med naročnike in izvajalce! Poglejmo sizakaj?

Dosedanja praksa naročnikov, da od izvajalcev zahtevajobančne garancije za izjemno dolga garancijska obdobja, se jeizkazala kot slaba, oziroma je dolgoročno celo škodljiva za vseudeležence v poslu – naročnika, izvajalca in banko. Bančnagarancija je za naročnika »draga«, ker mora izvajalec,neposredne stroške za izvedbo gradbenih del, nadgraditi tudis stroški za vzdrževanje bančne garancije. Dodaten problempredstavlja dejstvo, da v bančnih garancijah ni opredeljeno zakatera konkretna dela je garancija sploh izdana. Ta pomanj -kljivost omogoča zelo različne interpretacije istega problema,ki so pogosto vzrok »nerešljivih« sporov in odtekanjafinančnih sredstev k pravnim svetovalcem, sodnim izvedencemitd. in običajno bremenijo izvajalca del. Dolga garancijskaobdobja pa so tudi razlog za dolgotrajno izpostavljenost bank,ki postane še posebej kritična, ko se izvajalec znajde vstečajnem postopku.

Trenutne gospodarske razmere v RS so močno zaostrile pogojeza izdajo bančnih garancij – banke od izvajalcev zahtevajo tudido 100% depozite, kar je za izvajalce seveda nevzdržno.Izvajalci ne razpolagajo s potrebnimi denarnimi sredstvi in kerzaradi tega ne morejo pridobiti bančnih garancij, se na trgubistveno zmanjšuje število sposobnih ponudnikov. Da obmanjši konkurenci cene rastejo, je vsakomur jasno, posledičnopa naročnik spet kupuje dražje.

Razna evropska inženirska združenja, med katerimi je tudiFIDIC, ponujajo različne pristope k reševanju tega problema.Skupni imenovalec vseh, je uvedba »razumno dolgih«

garancijskih dob, za čas trajanja garancijske dobe pa naročnikuni nujno potrebno izročiti bančne garancije za odpravo napakin pomanjkljivosti. V našem prostoru je najbolj poznana FIDICrdeča knjiga, ki za odpravo napak v garancijski dobi ne zahtevabančne garancije, predvideva pa enoletno obdobje, v kateremmora izvajalec odpraviti vse ugotovljene napake in pomanj -kljivosti. To obdobje se v določenih primerih, ki pa morajo bitidefinirani že v razpisni dokumentaciji, lahko ustreznopodaljša. Ves čas trajanja garancijske dobe pa naročnikzadržuje 10% vrednosti končne situacije. Tako imenovanazadržana sredstva, naročnik izplača takoj, ko so odpravljenevse napake in so pogodbena dela v celoti prevzeta.

Znano je, da v RS uporabljamo »pohabljene« FIDIC pogodbenepogoje. Naročnik zadrži 10% sredstev od vsake začasnesituacije in sočasno zahteva še bančno garancijo za dobroizvedbo del. Bančno garancijo za odpravo napak in pomanj -kljivosti zahteva še preden je potekla garancija za dobroizvedbo del in v nekem trenutku ima dobesedno »trojno« varo -vanje, kar je nerazumno, nepotrebno in predvsem potrat no!

Garancijske dobe v RS so, v primerjavi s tujino, izjemno dolge,včasih celo absurdne. Primer: za asfaltno vozišče na trasiobičajno garancijska doba traja 5 let, ko pa je enako vozišče vpredoru ali na premostitvenem objektu, pa naročnik zahtevalgarancijo za 10 let – absurd!

Zelo pereč problem predstavlja tudi dejstvo, da nimamostandardiziranih normativov, v kakšnem stanju mora biticesta, ali objekt, ob izteku garancijske dobe. Da objekt, ki je bilnekaj let v uporabi ni več nov, bi moralo biti vsakomur jasno,ni pa jasno do katere mere sme biti obrabljen. Prav tako nivnaprej določeno, kako se bodo ugotavljali vzroki za nastaneknekaterih poškodb, kar pogosto vodi do neupravičenih zahtevnaročnikov, ki se želijo izogniti stroškom za vzdrževanjeobjektov. Robni pogoji, ki jih mora cesta, ali objekt, izpol -njevati ob izteku garancijske dobe, pa tudi postopekugotavljanja vzrokov za poškodbe, bi morali biti sestavni delirazpisne dokumentacije.

Predlagamo, da v korist vsem udeleženim v poslu, v RSprivzamemo izhodišča, ki jih ponuja združenje FIDIC inomogočimo pravičnejšo razporeditev tveganj med udeležencev poslu. Uvede naj se splošno enoletno obdobje za odpravonapak in pomanjkljivosti, ker nam dosedanje izkušnje kažejo,da se večina napak opazi in tudi odpravi, v prvem letu poprevzemu del. V tem času naj naročnik zadržuje 10% pogod -bene vrednosti, kar v največjem številu primerov zadostuje zaodpravo napak, ki jih morebitni poslovno nesposoben izvajalecne bi mogel odpraviti. Po izteku garancijske dobe, naročnikMORA objekt v celoti prevzeti in izvajalcu TAKOJ izplačatizadržana sredstva. Kriteriji za prevzem objekta ob iztekugarancijske dobe, bi morali biti standardizirani in predstavljatisestavni del razpisne dokumentacije. V razpisni dokumentacijibi lahko postavili zahtevo, da bo izvajalec imel pravico dopotrdila reference šele eno leto po izteku garancijske dobe,kar pomeni da bi bil izvajalec, ki bi želel pridobiti potrdilo oreferenci, moral še eno leto z lastnimi sredstvi jamčiti zaodpravo morebitnih reklamacij.

Uvedba predlaganih sprememb bo morda zahtevala tudiprilagoditev kakega dela trenutno veljavne zakonodaje,

33

poudariti pa je potrebno, da s temi spremembami poslovnavarnost naročnikov ne bi bila v ničemer ogrožena. Morebitneskrite napake, se odkrijejo običajno že v prvem letu poprevzemu objekta in bi bile odpravljene v času trajanjagarancijske dobe. Za solidnost gradnje, za dobo 10 let, pamora izvajalec jamčiti že v skladu z OZ, ZGO in Posebnimigradbenimi uzancami, zato posebne bančne garancije zaresniso potrebne. Ko se objekt začne uporabljati, je poslediceobrabe potrebno odpravljati v sklopu tekočega vzdrževanja inteh stroškov nikakor ni dopustno naprtiti izvajalcem gradbenihdel.

Vse dokler se ne bomo sprijaznili z dejstvom, da morajo bititveganja enakomerno razporejena med vse udeležence v posluin dokler ne bomo spoznali, da kopičenje dragih bančnihgarancij in zadrževanje finančnih sredstev izvajalcev,onemogoča zdravo konkurenco, bo slovenski trg gradbenih delza domače izvajalce nedostopen, za tuje izvajalce panezanimiv. Bančne garancije lahko pridobivajo izključno

kapitalsko močne družbe, ki pa jih v Sloveniji trenutno nimamoveč. Trg gradbenih del si bodo praviloma razdelili tujci, ki bodosposobni, ali bolje: pripravljeni, zadostiti vsem naročnikovimzahtevam. V takem primeru bodo naročniki sicer res poslovnovarni, vsiljuje pa se nam ključno vprašanje: Ali bodo, obvztrajanju pri utečeni praksi, da je kriterij za izbiro najugod -nejšega ponudnika najnižja cena, naročniki uspeli zagotovititudi želeno raven kakovosti?

Dokler v RS ne bomo naredili nekaj konkretnih korakov v pravosmer in se približali poslovnim pogojem v razvitejših gospo -darstvih, Slovenija ni in tudi ne more biti, najboljša v Evropi.In če se vrnemo k voziščnim konstrukcijam – dovolj se jespomniti po kakšnih cestah smo se pripeljali na današnjiposvet in odgovor je na dlani. Tudi če bi vsa sredstva, ki smo jihnerazsodno potrošili za pridobitev in vzdrževanje nepotrebnihbančnih garancij, namenili za tekoče vzdrževanje naših cest,zelo verjetno ne bi bili najboljši v Evropi, zagotovo pa bi se, nalestvico najboljših uvrstili mnogo višje!


STROKOVNA PRISPEVKA


Partnerji ZAS

Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Dobrodošli

TREVEN d.o.o.Podjetniška pot očeta Antona Trevna, predhodnikapod jet ja Treven d.o.o., sega v leto 1987, ko je kotsamostojni podjetnik začel najprej s prevozi tovora, natopa dejavnost širil še na zimsko in letno vzdrževanje cestin na nizke gradnje. Leta 2007 se je s.p. preoblikoval vdružbo Treven d.o.o.

Družba Treven d.o.o. se danes ukvarja z nizkimi invisokimi gradnjami, vzdrževanjem cest, urejanjemdvorišč in okolice ter drugimi spremljajočimi betonskimistoritvami. Poslovna hiša je v obrtni coni v Logatcu, na

naslovu Obrtna cona Logatec 22. Podjetje zaposluje 48redno zaposlenih delavcev, poleg teh pa podobopodjetja oblikuje še več ekip kooperantov.

Naše podjetje odlikujeta prijazen in pošten odnos dostrank. Cilj podjetja pa je, da stranki ponudimo celotnostoritev oz. izvedbo - od idejnega osnutka do končnepodobe zgrajenega objekta. Naš način dela je, dastranko ne samo pridobimo, temveč jo z našimi storit -vami navdušimo, da se vrača z novimi naročili, oziromada nas priporoča še drugim.

TREVEN d.o.o.I.

II. • AHAC NG, d.o.o.• ASFALT KOVAČ, d.o.o.

• HIPOX d.o.o.• KOMUNALA SLOVENSKE GORICE, d.o.o.• OMV GmbH (A)

Mapri Proasfalt d.o.o. Trgograd, d.o.o., LitijaSGP Pomgrad, d.d.CPG, d.d.

M RIPRO ASFALT

A

Novi člani ZAS se predstavijo


Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli

AHAC NG, d.o.o.

ASFALT KOVAČ, d.o.o.

Gradbena družba Ahac nizke gradnje d.o.o. je bilaustanovljena konec leta 2012 z namenom vstopadružba Ahac d.o.o. na gradbeni trg.

Osnovna dejavnost družbe je izvajanje vseh vrst nizko-gradbenih objektov s poudarkom na gradnji cest in pro -izvodnje surovin na gradnji cest za lastne potrebe inprodajo. Družba je organizirana v dve proizvodni enoti:

• Gradnja objektov, ki zajema gradnjo cest, odvodnihsistemov, sistemov za oskrbo s pitno vodo, vgra -jevanje asfaltov ter gradnjo industrijskih in poslovnihobjektov.

• Proizvodnja mineralnih surovin in polproizvodov, kivključuje kamnolom Liboje, kamnolom Stranice,asfaltno bazo Velika Pirešica in laboratorij.

Za podporo poslovanja skrbijo štabne službe, ki vklju -čujejo komercialno, finančno, kadrovsko-pravno službo,informatiko in službo varstva pri delu.

Več o družbi lahko najdete na spletni strani: www.ahac-ng.si

Podjetje Asfalt Kovač, d.o.o. je bilo ustanovljeno leta2005 z osnovnim namenom, da zagotovi proizvodnjo invgrajevanje asfalta tudi v tem delu Slovenije (Posavje/Zasavje).

Smo asfalterska podjetje, katerega osnovna dejavnost jeproizvodnja in vgrajevanje asfaltnih zmesi.

Naša vizija sta kakovost in zadovoljstvo naročnikov,kar dosegamo s skrbnim delom in kontrolo kakovosti ssvojim laboratorijem.

Več o družbi lahko najdete na spletni strani:www.asfaltkovac.si

Asfalt Kovač, d.o.o. Planina pri Sevnici 47a3225 Planina pri Sevnici

Telefon: 03 749 10 30Fax: 03 749 10 32E-mail: [email protected]

Ahac NG, d.o.o.Cesta Kozjanskega odreda 213230 Šentjur

37

HIPOX d.o.o.

KOMUNALA SLOVENSKE GORICE, d.o.o.Primarna dejavnost podjetja obsega:• gradnjo objektov nizkih gradenj, rekonstrukcij in obnov,• izvajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah in

drugih prometnih površinah,• vgradnjo vseh vrst asfaltnih zmesi,• izvajanje letnega in zimskega vzdrževanja cest,• opravljanje strojnih in prevoznih storitev,• izvajanje najsodobnejše oz. inovativne metode

stabilizacije nosilnih tal in urejanja bankin,• ASFALTNA BAZA LENART

V podjetju Komunala Slovenske gorice pokrivamo širokspekter dejavnosti. Na ta način našim poslovnim part -ner jem nudimo pestro ponudbo naših storitev inskrbimo za obojestransko zadovoljstvo ter dolgoročnapartnerska sodelovanja.

KOMUNALA SLOVENSKE GORICEkomunalne, storitvene in trgovske dejavnosti d.o.o.Kidričeva ulica 26, 2230 Lenart v Slovenskih goricahtel.: 02 72 07 848, faks: 02 72 07 849E-pošta: [email protected], www.komunalasg.si

O NASSmo podjetje, ki ponuja pot dokompletnih rešitev tako pri novo -gradnjah kot pri sanacijah takocestnih objektov kot objektov vvisoki gradnji.Podjetje Hipox je prisotno na slo -ven skem gradbenem trgu že 21let. Ves čas smo se ukvarjali prven -stve no z sanacijami vseh vrsthidroizolacij in sanacij tlakov vindustriji.Smo eno izmed največjih podjetijza sanacijo mostovnih hidroizola -cij. Smo popolno opremljeni, zustreznim lastnim tehničnim inizvajalskim kadrom. Podjetje je vsaleta likvidno in s stalno in rednoporavnanimi finančnimi obvez -nostmi.Stalno skrb posvečamo šolanjunaših zaposlenih, tako internemukakor tudi pri proizvajalcih siste -mov oz. materialov, katere vgraju -jemo. Imamo pridobljene tri znake kako -vosti s strani Gradbenega inštituta

ZRMK in sicer za izvedbo vodo -tesne zaščite betonskih in ABkonstrukcij, za izvedbo hidro izola -terskih del na ravnih strehah interasah ter za izvedbo sanacijevlage betonskih in AB konstrukcij.

DELA NA MOSTOVNIH IN VG OBJEKTIHIzvajamo sanacije vseh vrst hidro -izolacij, propadlih betonskih kon -struk cij, statične ojačitve s karbon -skimi lamelami, AKZ za ščite,zaščitne premaze betonov protisolnici, UV zaščite betonov, injekti -ranja proti vdoru vode, statičnainjektiranja ter vsa pripadajočasanacijska dela. Izvajamo tudi vsevrste poliure tanskih (PU) in epo -ksid nih tlakov ter sintetične pod -lage športnih in igralnih površin(»tartan«).Najraje prevzemamo dela v celo -ti, od rušitvenih, sanacijskih dozaključnih del na sanacijah mos -tov, garažnih ploščadi, po hod nihin povoznih streh in podobno.

NAŠA POT DO USPEHA IN MOTO• Sanacije, katere se večina grad -

bincev izogiba, so naš izziv.• Vlaganje v ustrezno in kvalitetno

opremo.• Občutek za zaupanje investi -

torju ob prevzemu del in sklepa -nju pogodb.

• Delo s stalnimi in dolgoletnimidobavitelji materialov.

• Izobraževanje in spoštovanjesvo jih zaposlenih.

HIPOX d.o.o.Cesta v Gorice 16m, 1000 LjubljanaTel: +386 1 423 9330, fax: +386 1 423 9335E-mail: [email protected]

KONTAKTI:• Miha Šušteršič, direktor: 041 633 165• Metod Zavodnik, direktor za tehnično

komercialo: 041 616 334• Albin Ahčin, vodja programa

hidroizolacij: 041 638 604

Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen


38

OMV High Performance BitumenYou can build on our four pillars

OMV High Performance Bitumen

Moving more. Moving the future.

OMV Road Building Bitumen, OMV Starfalt® PMB (polymer modified bitumen), OMV Bitumen Plus (with improved adhesive properties) and

OMV Special Bitumen for use with recycled asphalt, for asphalts with increased fuel resistance and low viscosity bitumen for hot mix asphalt.OMV Special Bitumen for

OMV Road Building Bitum

r use with recycled asphalt, for as

PMB (polyme®men, OMV Starfalt

sphalts with increased fuel resista

er modified bitumen), OMV Bitum

Moving more. Moving the f

ance and low viscosity bitumen f

men Plus (with improved adhesive

future.

for hot mix asphalt.

e properties) and

OMV GmbH (A)

Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti

Mediji o ZAS-u in asfaltu


39from assembly to Assembly

IN ENGLISH

... from page 3 (Dear readers)

Unfortunately, we have been recordingsharp declines in production and the paral-lel activities of pavement design, engineer-ing and execution for several years now. In2013 the production stopped at 1,050tonnes of hot asphalt mixtures, which push-es it down to that of 1992. We are justifiedin our wondering when the turn for the pos-itive will happen for us as well.

Unfortunately the business environment,despite the collapse of a large number ofconstruction companies, has not changedsignificantly. We still have the longest war-ranty periods in Europe, and the amountsand conditions of our bank warranties as faras seriousness of bids, quality of execution,and elimination of flaws within the warran-ty period are concerned remain dispropor-tionally high. Each of the over 400 publiccontracting authorities in Slovenia managesinvestment in their own way, from tenderon. Not even the clients, let alone the otherstakeholders in the chain, especially con-

tractors, are able to pay bills within the stip-ulated or at least reasonable time limits,and most work is still subcontracted basedon the lowest price. The anomalies whichhave caused the large scale collapse of ourconstruction industry have still not beeneliminated.

How do we go on?While numerous big companies have goneout of business, new ones have developedout of some smaller ones; these could be-come a future backbone of Slovenia’s con-struction industry. Their business model isbased on investment of their own funds,employment of quality staff and responsi-bility for quality. They are aware that theystill have a long way to go, which is why theydo not shun collaborative efforts in organ-izing meetings, exchange of opinion andjoint creation of good practice. They arehungry for new knowledge and are proactivein introduction of modern technologies. Butif the anomalies described above are notrectified, and if the approach to investmentis not correct, these new companies standno chance either.

The Slovenian Asphalt Pavement Associa -tion managed in the past year to representall asphalt producers in Slovenia for thefirst time since its inauguration. This is asuccess which, we realize, brings with itmore responsibility for a successful solutionof the many problems. This is why we have,in the past year, devoted much of our activ-ities to solving the described issues. Thatand all other activities of ZAS are found inthe current edition of our yearly bulletin.The turn for the better seen in the econom-ic indicators must sooner or later come truefor the asphalt and road construction indus-tries as well. Wishing that this would hap-pen in the course of this year, I would like tothank everybody for their contribution inmaking our traffic areas safer and morecomfortable.

Slovenko Henigman, President

COLLABORATION WITH OTHER ASSOCI-ATIONS (EAPA, GESTRATA, DAV, DRC, etc.)

DRC, Road and Transportation ResearchAssociationZAS, together with other road societies, is apartner of DRC; in the past year, the collab-oration was mostly dedicated to the pursuitof a future concept of operation of theAssociation.

At the Supervising Committee session andthe General Assembly, in April 2014, an in-tense debate took place on the future ofDRC. A common view was that the times arenot kind to its operation, but that roads andother infrastructure will continue to be builtand maintained, which is why optimism andhard work are needed above all – only thiswill lead us forward. The SupervisingCommittee confirmed the proposed conclu-sions, and some changes and a supplemen-tation of the by-law of the Association wereimplemented at the Assembly. A reinforce-ment of staff is also in the works.

The relevant changes in the by-law are asfollows:• Supervising Committee shall be com-

posed of 3 members (before: 11)• A Programme Council shall be added to

the bodies of the Association, composedof 5 members.

New members were elected in theSupervising Committee of DRC: Mr MarijanPrešeren, Dr Andrej Godec and Mr AndrejJan. The current director Matija Vilhar, whowishes to definitively retire, has had his of-fice extended until the election of a new di-rector, slated for the next few months. Inthe period of the next two months a desig-nation of the rest of the envisaged functionsis expected as well as determination of thework programme for the future. To this pur-pose an assembly of partners will be calledonce more.

from assembly to Assembly

in English

The biggest project of the company in 2014has remained the publishing of the book en-titled Ceste na Slovenskem skozi čas (Roadsin Slovenia through the ages), excellentreading for everyone wanting to find outwho has travelled our roads since times im-memorial, about the locations of thorough-fares, how they came into existence andwhat was their impact on the local economy,and the like. Beside historians, the projectis bringing together a host of experts formvarious fields who have been involved in de-velopment of roads and transportation inSlovenia for many years. The book’s techni-cal editor is Mr Gregor Ficko.

In conclusion, several participants of theSupervising Committee and the Assemblyemphasised the need for organising thelong-standing Road and TransportationCongress or, if that is not possible, at leastthe Road Days or a similar meeting, as this iswhat the expert public is expecting, while atthe same time a continuity of activities isvery important for DRC.

GESTRATA – Construction seminar,January 2014The members of ZAS have in great numbersand regularly attended meetings organizedby the Austrian Asphalt Pavement Associa -tion. Especially well attended is the annualconstruction seminar, which attracts over2,500 visitors in all of the nine states. Theseminars in Graz, Styiria, and Velden,Carinthia, are usually attended by some 20participants from Slovenia, which was thecase in January 2014. The topics discussedincluded: presentation of activities of theroad, railway, and traffic research associa-tion FSV, the geomechanics of bound andunbound bearing courses, renovation of arunway at the Vienna airport, use of pouredasphalt, and advantages of cold asphalttechnologies. The details can be found atwww.gestrata.at.

Highlights of the opening addresses of themembers of the Gestrata ManagingCommittee can be summarized as follows:• In the past year, the distribution of trans-

port in Austria was 324 million tonnes inroads and 106 million tonnes in railways.This indicates the importance of each in-frastructure, and the importance of roadinfrastructure despite more support forrailway transport.

• Production of asphalt in 2013 in Austriawas similar to the year before andamounted to 7.4 million tonnes of asphaltmixtures. This is of course much lowerthan the reference year of 2004, butAustria still has one of the highest percapita productions in Europe.

• The quality of high ranked road network(motorways and country roads) is some-what satisfactory, but the lower rankednetworks have recorded a constant dete-rioration. This fact was confirmed in by

study published last year by Prof DrJohann Litzka. This is in spite of the factthat enough taxes are collected and thereis no shortage of funds – yet there is nodesire to invest in road renovation.

• Strong emphasis is given to asphalt tech-nologies due to the possibility of reuse.Unfortunately this fact has not as yet at-tracted a large following, as the millingresidue obtained is still being use for lessthan optimal usages in the lower struc-tures of pavements, shoulders, etc. Oldasphalt is not construction waste but aprecious construction material, reusablewithout changes in quality standards.

• There is a trend in Austria where asphaltis starting to be cast in an ever increasingscope by road and road base maintenancecompanies. This is unacceptable becauseasphalt casting demands proper knowl-edge and professional approach. The as-phalt industry has therefore opposed theso called unfair competition, which doesnot ensure adequate quality.

• Due to problems with public procurementthe start of the construction season is be-ing ever more delayed. The actual dura-tion of the construction season has nowfallen to a mere 6 or 7 months of effectivework. This presents companies with diffi-culties in regular employment, with theconsequence that the best staff has start-ed looking for employment in other fields.

In the past year, ZAS and Gestrata represen-tatives conducted exchange of opinions andviews, with meetings organized in bothSlovenia and Austria. The director ofGestrata Maximilian Weixlbaum was an ac-tive participant at the 14th Colloquium onAsphalt and Bitumen, while the Sloveniandelegation went on a study trip to Innsbruckand attended joint meetings in Vienna andLjubljana.

Ms Gaby Pass, who worked for Gestrata forover 30 years, retired from active duty lastyear. Besides regular contacts between bothassociations, ZAS members will rememberher for her attention to our Associationthroughout the years and would like tokindly thank her for working with us.

EAPA, European Asphalt PavementAssociationZAS have been member of EAPA since 1997,which means a full 17 years. The collabora-tion is conducted through technical com-mittees, the internet, and personal commu-nication.The economic crisis has been slightly for-gotten in many European countries, which,however, did not result in essential changesin production of asphalt and funds for main-tenance, renovation, and construction ofroads. In most European countries there hasbeen found a lack of funds for infrastruc-ture, which reflects in deterioration of roadsand pavements.

Accordingly, EAPA has, together with otherassociations in Brussels, such as ERF,FEHRL, and Eurobitume, set as their primarygoal raising awareness and lobbying withthe European and national administrationsabout the importance of investment in roadinfrastructure for economic development,above all in the form of maintenance andrenovation of roads.

In recent years EAPA has gained numerousassociate members, mainly manufacturersof equipment and materials for asphalt pro-duction. With this the Association hasgained new strengths, however a dimin-ished interest in membership in individualnational associations has been noted fromthis manufacturers. Due to new membersthe number of attendees at meetings ofEAPA technical bodies has increased, whichcalls for a reorganization of the meetingsand their contents.

The most important technical topics dis-cussed by EAPA include:• propagation of use of cold asphalts• strict use of old asphalt in new asphalt

(recycling)• upgrading of standards (BIT and PmB, as-

phalt, etc.)• activities connected with preservation of

the environment (lower energy consump-tion, reduction of emissions, etc.)

• protection of workers in the industry(IARC study etc.)

• use of asphalt as the best material for var-ious conditions of use

• marketing in the asphalt pavement indus-try – to show its positive elements.

Naturally, the scope of the EAPA tasks isvery broad and thorough, and has with thereinforcement of staff become much moreintense. This can be followed on their web-page and in individual editions of the EAPANewsletter, which we send to all our mem-bers.ZAS in EAPA is represented in two technicalcommittees, in the Executive Committee,and in the annual General Assembly, whichwill this year be held in Paris on 12 June2014, alongside the traditional EAPASymposium.

DAV – German Asphalt Association, Ger -man Asphalt Days in Berchdesgaden, feb-ruar 2014 (about 600 participants, morethan 70 exhibitors)

40

IN ENGLISH


41

IN ENGLISH

Opening addresses by the president of DAV,Stefan Schmidt-Weiss, and representativeof the state administration, Prof Dr JosefKunz of the German Ministry of Transport(BMVBS).

The speakers highlighted production of as-phalt in Germany in 2013, which amountedto 41 million tonnes, the least since the uni-fication of Germany. In 2014 they are sureto reach last year’s production, but it is notclear how high the growth will be. This isabove all a consequence of lower invest-ments in federal lands and cities (at the lo-cal level); as far as the state is concernedthe investments are increasing.

There are big expectations directed at thenew government and the minister of trans-port. Tolls for personal vehicles are inpreparation and a real possibility. Germanyis a country where traffic jams are an every-day occurrence. In the past year alone thelength of jams totalled 600,000 km, whichmeans that the population spends 230,000hours in traffic jams – a German, in otherwords, spends 170 days per year standing intraffic jams. The problem is worst inBavaria, with 16 %.

Germany has been neglecting investmentinto maintenance of road infrastructure fora number of years, which is why the conse-quences are now very serious. Fortunately,the mindset of the politicians has now be-gun to change, and the state administrationhas begun intense preparations for newprojects. Two things stand out:• the need for renovation of pavements• renovation of bridges.

Only in the state of North Rhine-Westphaliathe required investment amounts to 7 bil-lion EUR.

The most often heard question by thespeakers regarding the issue was that of theasphalt industry’s role in it. Its role is veryimportant as it provides noise reducingpavements that have become ever more eco-friendly in every aspect. Emphasis is givento recycling, as old asphalt is not waste butan input construction material. Out of 14million tonnes of old asphalt as much as 84% is reused in new asphalt. Even the rest ofthe asphalt is a construction material!

Some highlights of the technical papers, ac-cessible at http://www.deutsche-asphalt-tage.de, are as follows:

• Roads in the 21st century: there will be asearch for optimal processes (tempera-ture, transport, settings of productionand of casting equipment, etc.) in a questfor optimal lifetime and sustainable de-velopment. The result of this is the deci-sion of the Federal Ministry of Transportthat as of 2019 asphalt will only be al-

lowed to be transported in closed thermocaissons. Now the industry has threeyears, 2015–2018, to adapt to the new re-quirement. This is of course in line withtransport vehicle production. The cais-sons will also be fitted with thermome-ters.

• Asphalt is a construction material whichcan in a way be compared with nanotech-nology. Germany wishes that develop-ment in this sophisticated field would beconducted at the European level, which iswhy they strongly support European proj-ects by CEDR, FEHRL, EK, IFSTTAR R5G,ERA-NET, etc.

• BASt, a federal research institution forthe road sector provides development-re-search projects with 12 million EUR peryear. At the moment, 500 projects are un-derway. They wish to attract other spon-soring institutions and industry, and in-crease the scope of funding to make re-search even more effective.

• Functional construction contracts enablemore innovative approaches, but unfor-tunately the accompanying regulationsare not flexible enough to be able to ac-commodate more such projects.

• Asphalt recycling yesterday – today – to-morrow

The German road toward reuse of old as-phalt in new was presented. As early as 1995a test field 9 km long was executed. Afterthat, use began to increase, while technicalregulations were prepared in parallel:- 1983 Factsheet (Merkblatt)- 1986 FGSV Specification- 1988 Official seal of approval for use of as-

phalt milling residue in new asphalt- 1990 ZTV bit-StB

Simultaneously with this development theamount of milling residue increased. After1991, for example, between 30 and 50 %was allowed in bearing courses. Today, EN13108-8 is in force for this, giving relevantpointers on the subject. Germany reuses (inasphalt) as much as 83 % of old asphalt,which puts it at the top of EU.

A presentation was given of bitumen testingat the federal level. Samples will be chosen(15 in all) among 90 different types of roadbitumen and tested in their whole spectrum.Old tested methods will be used alongsideall of the new ones after short-term andlong-term aging. A similar study was recent-ly set up in Slovenia as well.

14th COLLOQUIUM ON ASPHALT ANDBITUMENThe Colloquium on Asphalt and Bitumen,the biggest international technical meetingin Slovenia, is now behind us. The event isorganized in cooperation with Petrol, theleading energy company in Slovenia, everytwo years; its most recent edition took place

on November 28 & 29, 2013. There was anambition to surpass or at least equal theprevious, 13th Colloquium. The comparison– and above all the positive feedback fromthe participants from 11 countries – showsthat we have succeeded in organizing ameeting which has met all expectations ofthe organizer, as well as the domestic andinternational public. The previous edition ofthe Colloquium was outshined according tomost indicators, and the atmosphere wasexcellent.

The Colloquium has a congress-like charac-ter for the Slovenian asphalt pavement in-dustry, and its conclusions have served asguidelines for our work in the future. It hasbeen a great desire of the industry for allplayers in any way involved with the indus-try to employ these. These imply, first andforemost, various clients (which numberseveral hundred in Slovenia), followed bycontractors and asphalt producers,providers, engineering companies, insti-tutes, etc. At the end of the day we are allasphalt users, which is why it is in every-one’s interest that asphalt surfaces shouldbe even, safe, and environmentally friendly.All of the above is a constant goal we at ZAShave been striving for.

Programme and Proceedings of the 14th

CAB

Opening AddressesMr Prešeren, Vice-president of ZAS andmember of management, CGP emphasized,above all, the difficult situation in whichbuilding contractors have found them-selves. Most clients of construction worksare unfortunately still unaware of the diffi-culties in acquiring bank guarantees today;warranty periods are still unreasonably longand lowest price is still the only criterion ap-plied in subcontracting. Findings by CGPshow that that there are as much as 407public contracting authorities in Slovenia,each with their own policies of managingpublic contracting, custody of contract andfinishing of works. This is an impossible sit-uation, which is why Mr Prešeren called forunification of the above activities, and animprovement and elimination of the de-scribed deficiencies.

Jurij Kač, Director-General, DRI Invest -ment Management emphasized the impor-tance of the Colloquium for the Slovenianroad construction industry and expressedhis content over the contribution of the as-phalt paving industry to sustainable andeco-friendly construction. DRI, as thelargest engineering-consulting company inSlove nia, will continue to strive for eleva-tion of technical culture and expert knowl-edge. The importance of such meetings fordevelopment of the industry, cooperation,socializing, and networking is immense,which is why he personally, as well as his


Asfaltni obratSmodinovec

Uporabniki najpogostje ocenjujejo kakovost voznih površin po udobnosti vožnje in površinskem izgledu, zato napakekatere se pojavijo na vozišču (neravnine, razpoke, udarne jame... ), nemalokdaj voznike spravljajo v obup in slabo voljo,obenem pa zaradi poslabšanih voznih razmer zmanjšujejo varnost udeležencev v cestnem prometu.

Vizija in smer v poslovanju podjetja Trgograd Litija sta kvaliteta in zanesljivost, tako pri proizvodnji lastnih izdelkov,kot pri gradbenih delih na področju nizkih gradenj ter njim namenjenih voziščnih konstrukcij.Zaradi potreb po dosegu zastavljenega smo v Ljubljani postavili najsodobnejši asfaltni obrat, s katerim zagotavljamonajvišjo možno raven kakovosti.

V želji in skrbi po kakovosti, večji vzdržljivosti in trajnosti asfaltnih plasti, nam velik napredek v proizvodnji asfaltnihzmesi omogoča najsodobnejša proizvodna tehnologija. Zagotavljanje kakovosti dosegamo z lastno kontrolo inlaboratorijem, ki spremlja vse faze našega dela od proizvodnje do vgrajevanja asfaltnih zmesi.

Tehnična specifikacija zmogljivosti asfaltnega obrata Smodinovec:

• Zmogljivost: 180 ton proizvedene zmesi na uro.

• Možnost izdelave nizko temperaturnih asfaltnih zmesi z uporabo penjenega bitumna. (Edini v Sloveniji)

• Možnost uporabe recikliranega asfalta v asfaltnih zmeseh.

Trgograd d.o.o., LitijaBreg pri Litiji 56, 1270 LitijaTel.: 01/ 89 83 440, Faks: 01/ 89 83 447e-mail: [email protected]

43

IN ENGLISH

company, will continue to support the activ-ities of ZAS and similar associations.

Assist Prof Dr Peter Lipar, Head of TrafficTechnical Institute, Faculty of Civil andGeodetic Engineering, University ofLjubljana: The situation at the University –due to the familiar state of the economy – isprecarious indeed. Lecturers have beenforced to devise new procedures ever moreoften and, unfortunately, even improvise,all to be able to reach the appropriate levelof instruction and student knowledge. Inthis regard the speaker emphasized the im-portance of cooperation with technical as-sociations. Cooperation between theFaculty of Civil and Geodetic Engineeringand ZAS has been good so far, and a contin-uation is seen as desirable, prompting DrLipar to offer a hand to the Association for amore intensive collaboration.

The addresses were followed by technicalsessions including presen tations and pa-pers. All papers are published in theProceedings and on ZAS website.

TECHNICAL PAPERSSection 1: Basic materials in asphalt paving –Aggregates and bitumens; moderated by MsNaglič (Speakers: Mr Zehmann, DrMladenovič, Dr Sorensen, Mr Bašelj, MrKammerer)

Section 2: Long-term development of as-phalt paving technologies; moderated by MrČotar (Speakers: Dr Bidermann, Mr Aaberg,Mr T. Willenpart, Mr Beuving)

Section 3: Rubberized asphalt; moderatedby Mr Prosen (Speakers: Mr Weixlbaum, MrSadzulewsky, Mr Cotič, Dr Antunes)

Section 4: Sustainable asphalt pavements;moderated by Ms Cezar (Speakers: Dr Petkovšek, Dr Orešković, MsZagorc, Mr Jurgele)

Presentation of companies and their prod-ucts and exhibition spaces; moderated byMr Willenpart (Presenters: Petrol, Heystab,Lintec, Genan Road, Viatop Regio)

One tradition of the Colloquium is a roundtable on current topics.

ROUND TABLE (moderated by Jože Bonča)Participants: Mr Vrčko, MSc, Mr Košič, MSc,Prof Dr Damijan

A staple in the Colloquia is the topic of de-velopment of traffic infrastructure. The par-ticipants of the round table acquainted theaudience with the National InfrastructureProgramme, which needs to be elaboratedand adopted in 2014. The Programme is setto finally standardize all transport sectors,including railways, national roads and mo-torways, maritime and air transport, and

public transport, with regard to necessaryinvestment. The budget is of course verylimited, but the participants neverthelessall agreed that without investment in thetransport infrastructure there cannot beeconomic growth, as investment into infra-structure brings a 2.5-to-triple return of theinvested funds to the state. In addition itwas emphasized that we cannot forgetmaintenance of transport infrastructure,which needs to be a priority.

Special invited lecture (Prof Dr Maja Makovec Brenčič)Apart from contents closely related toasphalt paving, the Colloquium as a rule alsoaddresses topics of broader interest. Thisyear’s topic vas devoted to marketing in theconstruction industry; collapse of numerousconstruction businesses at home and abroadcalls for a different, long-term approach.Both Egbert Euving, director of EAPA, andprofessor Maja Makovec Brenčič, president ofthe European Marketing Academy, thelargest academic marketing organization inEurope, gave us excellent pointers on how topresent and develop our industry. Theyspecially commended us on a marvellous jobwe in the industry were doing: paving roads,which connect people, offer safety, comfort,high level of service and are eco-friendly.“Don’t hesitate to tell the world what you doand why your work is important for thecommunity,” said Ms Makovec Brenčič inconclusion of her lecture, which was met withmuch enthusiasm.

KEYNOTE SPEECHES

Slovenko Henigman, president of ZASIn the name of the organizer, the SlovenianAsphalt Pavement Association (ZAS), thespeaker extended a warm welcome to the167 participants. Mr Henigman gave a spe-cial mention to the esteemed guests andnumerous participants hailing from 10European countries and Slovenia.Despite the optimism that pervaded theColloquium, the picture would not be com-plete without pointing out the reality of theSlovenian construction industry: comparedto 2010, we have only been realizing up to50 % of our projects. There is a very similarsituation in the Slovenian asphalt paving in-dustry, where in 2012 only 1.1 million as-phalt mixtures were produced, or less than60 % of the long-term average. This is veryalarming because our roads, especially mo-torways, are – in spite of a slight decrease intraffic – still overburdened above average.On the 750 km long motorway network theaverage daily traffic is about 40,000 vehi-cles, the percentage of transport vehiclesexceeding 20 %. On the other hand, as muchas 60 % of our 6,000 km of national roadsare in poor condition. All of the above callsfor measures that will prevent further eco-nomic damage. Timely action in case ofpavements is always rational, but if late it is

costly and uneconomical. Often the conse-quences cannot be measured in money asthey are reflected in poor road safety, acci-dents, and injuries, which unfortunately of-ten end tragically.Mr Henigman gave a particularly strong em-phasis to the topics of the 14th Congress onAsphalt & Bitumen that are especially cur-rent in the asphalt pavement industry, in-cluding: the issue of raw input materials (bi-tumen and aggregates), optimal asphalttechnologies for reducing negative environ-mental impacts such as low temperature as-phalts, noise reducing asphalts, cold or hotrecycled asphalts, asphalts with additives(slag, rubber, etc.), and finally pavementstructures, which take into account all ofthe above. Distinguished speakers fromeight European countries shed the light onthe issue from different perspectives andexpressed their views of the activities of theasphalt industry in the future.The collapse of large companies in Sloveniahas, in effect, caused medium-sized enter-prises to become our large ones; some smallbusinesses are growing and becoming medi-um-sized. Do the owners of these companiesrealize that the new role they are acceptingentails bigger responsibility? The work wedo is challenging, interdisciplinary, and re-quires a lot of knowledge and organization-al skill. A mistake or a series of mistakes isalways punished when roads are concerned;damage may occur already within the war-ranty period, and the implications for com-panies can be fatal. We have enough knowl-edge accumulated in our institutes and en-gineering companies, and there are a lot ofgood engineers in the market; we shouldapply this knowledge proactively to avoidany mistakes and a tarnished reputation ofcompanies in the industry and their activi-ties.“We can achieve a lot, and we have proventhat time and again; we can, after all, lookup to a few companies that keep expandingand improving their business even in thesedifficult times.”In conclusion Mr Henigman thanked all whohad contributed to the successful executionof the Colloquium, above all Petrol, withoutwhich it would be impossible to host such ahigh quality event.

Tomaž Berločnik, MSc, CEO PETROLPetrol has been supporting the Colloquiumas the main sponsor since its very begin-nings. Recognising the importance of as-phalt and the asphalt industry in connec-tion with knowledge and exchange of ener-gy, they are looking forward to further co-operation and integration among all play-ers. For the first time Petrol took part inpresentations of companies and their prod-ucts, strengthening its cooperation with theasphalt pavement industry. They will con-tinue to do so in the future, striving to buildupon their achievements so far.


44

IN ENGLISH


Bojan Babič, MSc, Secretary of State,Ministry of Infrastructure and SpatialPlanningIn the name of the Ministry of Infrastructureand Spatial Planning Mr Babič expressed hissatisfaction with the Colloquium, thelargest meeting in the field of transport in-frastructure in Slovenia in 2014. Accordingto the Secretary of State such events rein-force knowledge, connect people and repre-sent professional development in general.The Ministry provides the meeting with allthe necessary support and wishes for its re-sults to be successfully put into practice.

Conclusions of the 14th Colloquium onAsphalt and Bitumen

Asphalt is a construction product that canbe fully re-used in new asphalt (100 % recy-cled), and the residual energy value can beutilized as well. Due to the limited resourcesof raw materials (natural aggregates, bitu-men) with various production and layingtechniques reuse of asphalt and use of alter-native materials (such as black slag, rubber,etc.) are encouraged. All of the above applyonly when at least equal quality of the prod-uct is guaranteed and when there is no ad-ditional environmental impact.

The bitumen quality – as the key input ma-terial for optimal quality of asphalt – hasbeen decreasing. It is therefore necessaryto influence improvement of regulations/standards internationally, and, in the do-mestic market, to find opportunities towiden today’s minimal scope of tests both asregards the number of different test meth-ods as well as the frequency of quality con-trol. It is necessary to take into account theexperience and results of the old test meth-ods and introduce modern, performance re-lated tests faster.

Low temperature asphalt is becoming a re-ality in our practice. After a period of test-ing and using different methods of loweringthe temperature of asphalt production, amethod of lowering the temperature withfoamed bitumen (with water as additive)has established itself on the market. Themain manufacturers of equipment for pro-duction of asphalt have developed proce-dures and equipment which is built in as-phalt plants as standard. An increase in pro-duction of low temperature asphalt is ex-pected, mainly due to comprehensive bene-fits that this technology provides, i.e. ahealthier environment for workers in the as-phalt industry, reduction of greenhouse gasemissions and reduction in energy con-sumption. If the technology is consistentlyapplied, the latter also means a reduction oftotal cost of production. In some countries(USA, Norway, France, etc.) a systematicapproach to the use of low-temperature as-phalt has been adopted, and such asphalt

has gained a significant share in the totalproduction of asphalt mixtures. The primarypurpose of promoting the technology inNorway is its contribution to workers’health; the state, based on an agreementwith trade unions and the state administra-tion, contributes 4 EUR for each tonne ofthe product.

Rubberized asphalt is a technology that us-es recycled rubber from old tires in asphaltmixtures. The most widely used is the so-called wet process, in which recycled rubbergranules (20 %) are mixed in bitumen. Thisbinder is a product that competes with poly-mer modified bitumen, because modifica-tion with rubber granulate, too, provides awide range of temperature resistance of as-phalt mixtures. Use of rubber contributes toresistance to dynamic loading and to adhe-sion. Experience from neighbouring coun-tries, Italy, Austria and Germany, which hasalso been confirmed in a test field on theDivača–Kozina motorway in 2013, is posi-tive, although all of our questions have notyet been answered. Environmental effectsare still not fully known, and the equivalentbearing capacity of the product with a lowerembedded layer thickness is questionable.But the contribution of such asphalt in re-ducing the noise is indisputable. Sincenoise is one of the biggest environmentalproblems connected with traffic, develop-ment of the technology is expected to runmainly in this direction.

Design and construction of asphalt pave-ments need to approach the Guidelines forsustainable construction. It is necessary totake into account all aspects of sustainabledevelopment (LCCA, assessment of environ-mental impacts, etc.). Preparation of appro-priate technical guidelines is proposed,which will be the foundation for introduc-tion of optimal processes and materials intopractice. It is also necessary to redefine thedesign period in new construction and ren-ovation so as to enable competitiveness ofthe entire spectrum of existing technolo-gies. The knowledge and technical guide-lines should be introduced into legislationon green public procurement, thus settingnew standards and implementing new prac-tices in the field of design, construction,and above all maintenance of roads.Connected with sustainable development ofthe asphalt industry in Slovenia is also themaintenance system of state roads.Annual cuts in funding for maintenance aredirectly reflected in the condition of theroads. In 2013 we are approaching the as-sessment that over 60 % of national roadsare in poor and very poor condition, withthe trend being extremely negative. In the1995–2010 period we have built a motorwaysystem that works. Its traffic (AADT of40,000 vehicles), and traffic loads (about8,000 trucks per day on average) on the net-work, on average, are exceeding the predic-

tions from the time of planning by a factorof two, three, or four. Even though the traf-fic is reducing, the traffic load is still veryhigh. It is therefore essential to ensure re-inforcements of motorway pavementstructures on time. When deep deforma-tions occur – which is already happening onsome sections – the cost of renovation in-creases several times. This is why we cannotunderstand the drastic reduction in fundingof maintenance of the national road net-work and the lack of investment in motor-ways.

In addition to road infrastructure, long-term sustainability in the transport sectorrequires systematical regulation of all othertransport sectors as well. The Programmeof development of transport infrastruc-ture up to 2020 (2030), which is currentlybeing prepared by the Ministry ofInfrastructure and Spatial Planning in col-laboration with a number of contractors,should bring all transport sectors to thecommon denominator and– with the opera-tional investment plan until 2020 – offerguidelines for future development in thefield of transportation. Apart form that theProgramme of development, which must beprepared and adopted in 2014, will pay par-ticular attention to maintenance of existinginfrastructure, which must – even more soin difficult economic conditions – gain aspecial significance. All investment in in-frastructure multiplies by a factor of 2.5to 3, which has been repeatedly proven andis recognized by the European Union. Theconstruction industry in Slovenia wants sus-tainable planning with even annual invest-ment, which will allow adjustment, opera-tion, and development.

For the future of asphalt and the asphalt in-dustry it is very important to have a positiveimage with the general public and for theprofession to be positively regarded amongpeople. This can only be achieved if we suc-ceed in improving public understanding ofthe actual situation in the industry. We havebeen emphasizing the positive aspects andeffects that asphalt pavements bring too lit-tle or not at all. We must realize that as-phalt as the most used material in urban en-vironments facilitates communication be-tween people, reduces dust, enablessmooth running, lowers fuel consump-tion, reduces noise, etc. It is essential thatcommunication and exchange of informa-tion takes place at all levels and among allstakeholders. We build asphalt roads in or-der to serve users, which is why we want tomake the public well informed and awarethat asphalt continues to be the best choicefor today and tomorrow.

45

IN ENGLISH

ACTIVITIES OF ZAS ORGANISATIONALAND TECHNICAL BODIES

General Assembly (Member Convention)The regular ZAS General Assembly tookplace on 22 May 2013 in continuation of thepanel discussion following the harsh winter.Its most important findings were as follows:• Due to bankruptcy of several construction

companies 5 companies have left theAssociation, but we have gained 3 newmembers; some of the members have opt-ed for a higher level of collaboration.

• Our work in 2012 was successful, and ourgoals have been entirely realized.

• Kristijan Mugerli and Aleš Trauner wereunanimously elected as members of theManaging Committee at the alternatemember election.

• ZAS business has gone according to planand has been positive.

Managing CommitteeIn the time between the two ZAS GeneralAssemblies, six sessions of the MC were or-ganized, all of which were a quorum.Besides the 11-member committee and rep-resentatives of the 1st ranked companies,the sessions were sometimes visited by in-vited members of the MC and heads of tech-nical committees – the extended MC. In thisperiod the MC passed 49 decisions, whichhave either been realized or are in the phaseof realization.In accordance with the changes within theindustry, the MC has in recent years beenthrough vast, mainly HR-related changes,which, however, did not reflect on the workitself; on the contrary, new members havebrought new perspectives and suggestionsfor the work of the Association.In September 2013 we commemorated the100th assembly with a jubilee session. Over30 current and previous members of the MCand invited guests relived 17 and a halfyears of roads travelled together and sever-al thousand hours of joint work of MC mem-bers in their sessions.

Companies CommitteeThe latest meeting of the CC was held on 27November 2013 in Bled, immediately beforethe 14th Congress on Asphalt and Bitumen,with 26 company representatives attending.Activities in the six months since the previ-

ous Assembly were presented. Its highlightscan be summarized as follows: an overviewof the work in the professional committees,TC, and HSE; information about the impor-tance of education within the Association;and the production of asphalt mixtures in2012 and 2013, which continues to dwindle.A discussion followed, during which the par-ticipants gave several important incentivesand suggestions, namely: the role of controlin the process of public procurement andconstruction is not clear enough and notclearly defined enough; warranty periodsand required bank guarantees are unrea-sonably high; societies should become bet-ter represented and more visible, whichcould be accomplished by setting up an as-sociation of societies; the quality level ofstructural design of pavements should beraised and reference conditions should bemore precisely outlined; reuse of milled as-phalt mixtures in new asphalt is a must asthese are not only construction waste but aconstruction material.The issues brought to attention will be givenprecedence within ZAS, which will direct itsendeavours into improvement of the condi-tions. Because we depend on the otherstakeholders in the construction process,we need to become a driving force whichpoints out issues, prepares necessary docu-ments, and convinces those responsiblethat some changes just need to be made.

Supervising CommitteeThe SC, composed of Aleksander Kerstein,head, and Mitja Čotar and Bojan Hočevar,members, met for a regular annual sessionon 20 March 2014 in Dolsko. They discussedthe financial management and annual ac-counts for 2013, as well as the finance planof ZAS for 2014; these will be put forward foradoption at this year’s ZAS GeneralAssembly. The Committee passed five deci-sions which confirmed that ZAS had con-ducted its business successfully and in ac-cordance with bookkeeping standards, andit gave some guidelines for the Association’sfuture operation.

Technical CommitteeThe TC is the largest professional body ofZAS. Active members still number 18, de-spite the fact that production of asphaltkeeps decreasing year after year. In 2013the committee members met twice: first inits smaller, task force formation in the firsthalf of the year, when it discussed the issueof import of asphalt mixtures and the relat-ed issue of respecting the standards andtechnical regulations (the presence of “un-fair competition”), while on the second oc-casion it met in its full capacity, when thewhole of the technical field of the asphaltindustry was discussed. Throughout theyear, however, there was a continuous flowof information among the Committee’s mostactive individuals.The committee, as usual, worked on tasks of

current concern based on the multiannualwork programme, consisting of discussionof regulations, materials and their quality,discussion of standard and extended test-ing, new production and casting technolo-gies, and information flow (as well asoverview of activities of similar organiza-tions, EAPA and CEN).In the past year the Committee gave themost emphasis to discussion and awarenessof quality control. All of the members havefound that the quality has generally deteri-orated.In the past year, the following panel discus-sions were given emphasis within the com-mittee:• Standards (SIST EN and SIST, revisions),

specifications (TSC), regulations (CPR) –with special emphasis on sustainableconstruction;

• Basic materials: bitumen (adhesion, ade-quate performance in short-term andlong-term aging, adequate rheologicalproperties with high temperatures –rigidity module, resistance to wearing,toughness), crushed stone aggregatesand additives.

• Noise-reducing asphalts (SMA LN, PA,etc.).

• Recycling: milling residue in new asphalt,existing regulations – CE information isnot meant to be provided.

• Information flow: Rebirth project, TC EA-PA, CEN TC 227, CEN TC 336, Gestrata –Bauseminar.

Members of the TC have taken a standpointof providing intensive systematic raising ofawareness and emphasis on quality for animproved quality of our work results. We willcontinue to endeavour to fulfil the missionof the Committee and strengthen collabora-tion with the other committees and techni-cal bodies.

Janez Prosen, Head

The Asphalt CommissionThe Commission members met in 2013 atmeetings nos. 83, 84 and 85 in July,September and December, respectively, dis-cussing among others the following topics:• Performance oriented asphalt mixture

tests;• Execution of test fields in the Gabrk–

Kozina motorway section using noise-re-ducing asphalt mixtures SMA LN 8 PmB45/80-65 A2, PA 11 og RmB A1/A2, andcomparison with traditional mixtures SMA11 PmB 45/80-65 A2, used in motorways;

• Performing dynamic laboratory tests;• Quality of bituminous binders in 2013 and

preparation of tests of bitumens presentin the Slovenian market;

• Following the activities in the industry athome and abroad.

The activities of the commission are a con-tinuation of the tasks done in the past; em-phasis was given to noise reduction along-


46

IN ENGLISH


side laboratory testing of results of individ-ual used mixtures. In relation to this, weneed to be aware of the following facts:• Noise in a major issue along all traffic

routes, be it in urban areas, along localand state roads, or motorways, where it isthe largest due to high velocities andmany transport vehicles.

• Noise can be most effectively reduced atits source; infrastructure needs to haveproper pavement properties.

• The biggest effect is achieved by increas-ing residual voids, which damp sound, inthe asphalt mixture.

• Asphalt mixtures with a large proportionof residual voids (over 10 V.-% and up to20 V.-%, etc.) are the most effective innoise reduction, but can negatively affectother properties (durability, efficacy ofwinter service).

Due to this an optimal combination of allmentioned properties needs to be found ateach occasion. Finding an optimal asphaltmixture requires a lot of laboratory andfield work, including activities ranging frompreparation of adequate formulas, labora-tory testing, adjustment of production andcasting. Because of this the need for ade-quately monitored test fields is very high.

In recent years a fair number of test fieldshas been executed, testing the followingproperties:• Quality of asphalt mixtures – standard

tests• Quality of asphalt mixtures – dynamic

tests of wearing, rutting and achievedrigidity

• Noise reduction in individual asphalt layers.

Dynamic testing in all test fields was doneby the two major institutes in Slovenia, sowe were able to obtain comparison resultsas well as absolute ones.DRI has already prepared a final report onthe test fields, which was presented at theZAS panel discussion on pavements in April2014. The results are encouraging andfavourable as far as the desired goals areconcerned. This creates conditions for de-termination of absolute target values of lab-oratory and field testing for preparation ofrecommendations for execution of noise-re-ducing asphalt pavements. It is by no meansany longer allowable that in new pavementsasphalt mixtures should be used that are notextremely (i. e. at least 3 dB (A) with regardto reference mixture AC11surf) noise-reducing.

Other tasks of the commission were outlinedin 2013 and include the following:• Testing of road bitumen types for the age-

ing process before use in asphalt mixtures• Systematic design and use of noise-re-

ducing asphalts• Monitoring of past test fields• Creating a databank of dynamic test re-

sults

tions, laboratory tests and laboratoryequipment, issues in production and castingof asphalt mixtures, technological proce-dures in renovation, as well as protection ofworkers’ health and preservation of the en-vironment.Besides the annual education/training ses-sions, we participate in organization of pro-fessional meetings and other activities ofthe Association. Invited lecturers are usual-ly experts from the industry, active mem-bers of the Association, who also help pre-pare work material.

All members of the Education Section con-vene once a year for at least one workingmeeting, where they prepare a draft of theprogramme, while the organisational commit-tee of the Section meets with individual lec-turers as needed in organisation of the events.

In recent years, we have upgraded our edu-cation/training sessions to include a quiz(test of knowledge) in order to entice activeparticipation. You are invited to read moreabout this year’s session under “Education”.

Based on analysis of this year’s question-naire we have concluded that the session isgenerally very well received; most of thecomments from the participants state theirwillingness to participate again and recom-mend the event to their work colleagues.

We are aware that education is one of themost important tasks of the Association, as,unfortunately, lower quality of work goeshand in hand with the reduced production.Relentless pointing to deficiencies and par-allel education of personnel involved in theprocess are a recipe for efficiency and qual-ity in execution of works.

Feedback regarding topic selection is morethan welcome from all involved in theprocess, as is your willingness to cooperate.The Section will continue to try to stay trueto your expectations.

Jožica Cezar, MSc, Head

Waterproofing SectionSince the latest General Assembly, membersof the Waterproofing Section have met onone occasion, in June 2013.

They discussed new developments broughtby the Regulations on construction materi-als, which replaced the earlier Directive.They also discussed the state of theEuropean standardisation in the water-proofing field (the European incentive forpreparation of a standard for polymer foilsfor waterproofing of concrete bridges andintroduction of measurements of shearstrength of strips, as already done in Austriaand Slovenia).

The members have been acquainted with thepublication of the original Slovenian stan-

• Monitoring of input materials (bitumen,aggregates, fillers, additives, etc.)

• Use of milling residue in new asphalt• Monitoring of quality on account of gen-

eral cost-cutting measures by manufac-turers and contractors

• Monitoring of laboratory work on accountof general cost-cutting.

During the past year we have managed,through the work of the Commission, to setup the project of testing road constructionbitumens, the results of which will be pre-sented in May 2014, about the same time asthe new issue of the bulletin.All of the other described tasks were carriedout as well; a bit less emphasis was givenonly to use of milling residue in new as-phalt. Despite the fact that we have beenusing the technology in a limited scope inSlovenia for almost 30 years, we have some-how not managed to rise to a higher level. 2to 3 % milling residue in new asphalt is aportion which we cannot be proud of.Unfortunately it still happens that millingresidue gets cast into shoulders and lowerstructures of pavements, sometimes evenending up in landfills as construction waste.The issue is one of the priorities of ZAS forthe future, besides propagation of low-tem-perature asphalts and noise-reducing as-phalts.

The conclusion is the same as a year ago;technical commissions still do their work ac-cording to the obsolete DARS Rules ofProcedure from 1999. The AsphaltCommission has, throughout its operation,done well in intensive monitoring of hap-penings and giving directions as to the pro-fessional policy of the asphalt paving indus-try; in the interest of efficient work in thefuture, however, activities of this and othercommissions will have to be thought aboutanew.

Slovenko Henigman, Head

Education SectionIn the Education Section, we are aware ofour fundamental task: to educate and im-plement good practice. Throughout theyears of our activity we have developed andimproved upon our education/training ses-sions of both technical staff and operators.

In the sessions of the MC and in the meetingof the Companies Committee we discuss theneeds, possibilities and potential improve-ments of our education/training sessions.Following the long-term education pro-gramme, prepared for each year, the ses-sions are organized alternately for technicaland operational personnel. The annual pro-grammes are prepared according to targetgroups for each year separately. In selectionof topics we attempt to respond to currentneeds and situation in the industry. We tryto familiarize the participants with new de-velopments in the fields of technical regula-

47

IN ENGLISH

dard SIST 1036 for quality requirements ofcation bitumen emulsions, which was pre-pared on request of ZAS and published inSeptember 2013.The members of the section adopted thenew incentive for preparation of anotheroriginal standard, this time for bitumenpriming. The standard, designated SIST1037 Bitumen and bituminous binders –Bitumen solutions for priming – Requi -rements, will be published in May 2014.

The members strongly emphasise the needfor analysis of causes in cases of inadequateproperties of executed waterproofingworks. The section will continue to strive tomaintain the gained knowledge and will tryto ensure that experience is passed on to itsyounger members.

Olga Naglič, Head

PRODUCTION OF ASPHALT MIXTURESIN 2013 – A RECORD LOW

According to the ZAS data, 1.054 milliontonnes of hot asphalt mixtures were pro-duced in Slovenia in 2013. This equals thelowest production at the start of the 1990’s.

In the past year the last three asphalt mix-ture producers that had not collaboratedwith the Association before joined ourranks. They have provided us with the miss-ing members, while at the same time en-abled us to cover the entire production inSlovenia. In recent years companies outsideof ZAS have produced some 150,000 tonnesof asphalts, which means an additional 10 to15 % of the entire production. Despite thisthe production of asphalt decreased in thepast year, as the data is comparable to that ofthe previous years. This means a decrease inproduction for the fifth consecutive year.

In the mixtures produced, approximately962 million tonnes of carbonate aggregatemixtures, 125,000 tonnes of silicate aggre-gate mixtures, and some 50,000 tonnes ofbituminous binders were used. The portionof cast road bitumen amounted to 46,000tonnes, while 4,200 tonnes of polymer-modified bitumen were also cast. The per-centage of modified bitumen within all bitu-men used thus amounted to about 9.0 % in2013.

In 2013, beside other asphalts, 5,200tonnes of PA, 34,000 tonnes of SMA, 40,000tonnes of AC bin, 520,000 tonnes of AC surf,and 455,000 tonnes of AC base asphaltswere produced and cast in Slovenia.

B.Č. & S.H.

WARRANTY PERIOD AND BANK GUAR-ANTEES IN EXECUTION OF PAVEMENTS –IS SLOVENIA REALLY THE BEST INEUROPE?

Borut Willenpart, Jože Lun

If we disregard the often complicated pro-cedures in public procurement, Slovenia hasalways been a “promised land” for construc-tion clients, hard to find in Europe. Thosecontractors that have managed to survive,however, are – understandably so – consid-erably less enthusiastic about the situationin the market. In this article we will take uponly the issue of warranty periods and bankguarantees for elimination of flaws and de-ficiencies within the warranty period – anissue that very clearly indicates the core ofthe problem: an imbalanced and unjust dis-tribution of risks among clients and con-tractors. Let us take a look why that is.The usual practice of clients to demand bankguarantees from contractors for extremely

long warranty periods has proved to be abad one and even harmful in the long runfor all involved – the client, the contractor,and the bank. Bank guarantees are “expen-sive” for the client because the contractormust add to the direct expenses for execu-tion of works, expenses for keeping up bankguarantees. An additional problem is thefact that with bank guarantees there is noprovision as to the type of work the guaran-tee has been issued for. This deficiency gi -ves rise to very different interpretations ofthe same problem, which are often thecause of “insolvable” disputes and drift offinancial resources towards legal advisers,court experts, etc., and usually represent aburden for the contractor. Long warrantyperiods are also a reason for long-term ex-posure of banks, which becomes especiallycritical when the contractor finds himself inbankruptcy proceedings.The current economic situation in Sloveniahas made the conditions for issuing bankguarantees very harsh – the banks demandfrom contractors up to 100 % deposits,which of course is impossible for the con-tractors – they do not possess the requiredfunds. As this prevents them from securingbank guarantees, the number of capableproviders in the market has seen a signifi-cant decline. No-one is surprised that in theface of less competition the prices are soar-ing, which in turn makes clients buy moreexpensive.Various European engineering organiza-tions, such as FIDIC, offer different ap-proaches to solving this problem. The com-mon denominator of all of them is introduc-tion of “reasonably long” warranty periods,during which the client is not obliged tohand over a bank guarantee for eliminationof defects and flaws. The most well known inthis area is the FIDIC Red Book, which doesnot require bank guarantees for eliminationof flaws and defects within the warranty pe-riod, but provides for a one-year period dur-ing which the contractor must eliminate alldetected flaws or defects. The period can beextended if necessary, but only in cases di-rectly stipulated in tender documentation.Throughout the guarantee period the clientis entitled to retain 10 % of the value of thefinished situation. The so called retentionmust be paid off by the client as soon as allflaws have been eliminated and the contractworks have been delivered in their entirety.It is known that in Slovenia we have beenusing “crippled” FIDIC contract conditions.The client retains 10 % of funds from eachtemporary situation, and at the same timedemands a bank guarantee for quality exe-cution of works. The client demands a bankguarantee for elimination of flaws and de-fects even before the guarantee for qualityexecution has expired, which means thatthey at a certain point hold “triple” indem-nity, which is unreasonable, unnecessary,and above all, wasteful.Warranty periods in Slovenia are, compared

PRODUCTION OF ASPHALT MIXTURES IN THE REPUBLIC SLOVENIA in the period 1992 - 2013 (t)


48

IN ENGLISH


to those abroad, extremely long, even tothe point of the absurd. To name an exam-ple: an asphalt pavement on a route usuallyhas a warranty period of 5 years, but if thesame pavement is in a tunnel or a bridge theclient demands a warranty period of 10years. Absurd!Another very serious issue is the fact thatwe do not have standardized norms as tothe condition of a road or a structure at theend of the warranty period. That a structureis no longer new after a few years of useshould be clear to everyone; what is notclear, however, is to what extent it is per-mitted to be worn out. It is also not stipu-lated how some causes of damage shall bedetermined, which often leads to unjusti-fied demands from clients wanting to evademaintenance costs. Boundary conditions towhich a road or a structure must comply atthe end of the warranty period, as well asthe procedure of determination of causes ofdamage, should be integral part of tenderdocumentation.We propose that for the benefit of everyoneinvolved the Republic of Slovenia shouldadopt the platform for action offered byFIDIC and set up a more just distribution ofrisks among all parties of a transaction. Wepropose that a general one-year periodshould be introduced in which flaws and de-fects should be eliminated, as our experi-ence so far indicates that most flaws are de-tected and eliminated within a year of deliv-ery. During this time the client should re-tain the 10 % of the contract value, which inmost cases is sufficient for elimination offlaws that perhaps an incapacitated con-tractor would not be able to eliminate. Afterthe warranty period has expired the clientMUST take delivery of the structure in its en-tirety and IMMEDIATELY pay the contractorthe retained funds. The criteria for deliveryof a structure after expiration of warrantyperiod should be standardized and becomeintegral part of tender documentation.Tender documentation could contain a re-quirement that the contractor could havethe right to a reference certificate not soon-er than a year after expiration of warrantyperiod, which means that a contractor whowished to obtain a reference certificatewould have to guarantee that they woulddeal with any complaints with their own fi-nancial resources for a year.Introduction of the proposed changes mightnecessitate a revision of a part of the cur-rently applicable legislation; it should bestressed, however, that these changeswould in no way compromise the client’sbusiness security. Any hidden flaws are usu-ally discovered within a year after deliveryof the structure and would thus have beeneliminated within the guarantee period. Thecontractor must as it stands now guaranteewholesomeness of construction accordingto the Code of Obligations (OZ), theConstruction Act (ZGO), and the SpecialConstruction Practice Code (Posebne grad-

bene uzance), which is why a special bankguarantee is not really necessary. When anobject begins to be used, consequences ofwear must be dealt with in the framework ofcurrent maintenance, and must in no casebe imposed upon the building contractor.Until we reconcile ourselves to the fact thatrisks need to be equally distributed amongall involved in a transaction and until we re-alize that accumulation of expensive bankguarantees and retention of the contrac-tor’s funds disables healthy competition,the Slovenian construction market will re-main unavailable to local contractors, anduninteresting to foreign ones. Bank guaran-tees can be obtained only by companieswith a strong capital, which don’t exist any-more in Slovenia. The construction marketseems to be set for a division among thoseforeign companies which will be able – orbetter yet, prepared – to meet all client’s re-quirements. In such cases, the clients’ busi-ness will surely be safe, but this begs a keyquestion: will clients be able to ensure thedesired quality level if the usual practicewhere the criterion for the most desirableoffer is that of the lowest price is main-tained?Until concrete steps are made in Slovenia inthe right direction, towards the businessenvironment of the more developedeconomies, Slovenia cannot be the best inEurope. And if we look back at the pave-ments – it is enough to remind ourselves ofthe roads we took today to get here for theanswer to be readily available. Even if wewere to allocate all funds which we havecarelessly spent on obtaining and keepingup needless bank guarantees to currentmaintenance of our roads, we would stillmost likely not be the best in Europe; wewould definitely, however, climb muchhigher in the rankings.

Technical meetings in 2014–201612 June 2014EAPA – 8th Symposium, Paris

27 November 2014ZAS – Asphalt pavement workers’ day

12 November 2014GESTRATA – Herbst Veranstaltung, Vienna

January 2015GESTRATA – 41. Bauseminar

Spring 2015DRC – 12th Road and TransportationCongress, Portorož, Slovenia

March & April 2015ZAS – Education/Training Session

26 & 27 November 2015ZAS – 15th Colloquium on Asphalt andBitumen, Bled

February 2016DAV – Deutsche Asphalttage,Berchtesgaden

1–3 June 2016EAPA – Eurasphalt & Eurobitume Congress,Prague

Work Programme for 2014

1. General tasks• Coordination of the asphalt pavement

field in Slovenia• Collaboration with members – individuals

and companies• Collaboration with similar organizations

(EAPA, Gestrata, DRC, IZS, road associa-tions, FSV)

• Ensuring funds needed for the activitiesof the Association

• Managing of activities of all Association’sbodies

• Organization of meetings of Committees(Managing, Supervising, Technical, HSE,Isolation Section, Waterproofing section,Companies, organizational committees)

• Communication through the Associa -tion's website

2. Organization of technical meetings andeducation/training sessions

• Technical meetings (April & May 2014 &2015)

- Asphalt Pavement Workers’ Day(November 2014)

• Education/Training Sessions (March &April 2014 & 2015)

3. Basic and development activities (im-provement upon the existing technolo-gies and introduction of new ones)

• Pavements as the key element of roads• Bitumens as a starting point in asphalt

mixture production (PmB and BIT)• Alternative materials in asphalt paving

(rubber, slag, additives, etc.)- Encouraging use of sustainable develop-

ment technologies: cold asphalts, recy-cling, noise-reduction asphalts

4. Preparation of material for• Organizational and technical bodies of

ZAS• ZAS website• Education/Training Sessions• From Assembly to Assembly bulletin• Panel discussions

5. Preparation of technical literature(2014–2015)

• Asphalt mixtures in bridges• Functional/fundamental tests• Rubber in asphalt mixtures• Low-temperature asphalts• Recycling and reuse of asphalt mixtures• Managing bitumens in road construction


ČEŠNJEV PIKNIK ZAS6. junij 2013

Asfalterji v nasadu češenj

Druženje se je nadaljevalo obpredstavitvi Frlanove domačije naVogrskem

Vabimo vas na druženje ob ešnjah v etrtek, 6. junija 2013. Druženje bomo nadaljevali na Frlanovi kmetiji na Vogrskem.

in

Za vabljene bo organiziran avtobusni prevoz iz Ljubljane, z odhodom z Dolgega mostu ob 14.00 uri.

Veseli bomo, da vašo udeležbo potrdite do torka, 4. junija 2013 na mail [email protected] ali na tel. (041) 251 609.

Naslov Frlanove kmetije je Vogrsko 126, 5293 Vol ja Draga, zemljevid je na internetni strani www.frlanovakmetija.si.

Preverjanje kvalitete sadežev

DOBRA

LETINA

PIKNIK


PROGRAM DELA

Program dela za leto 2014/151. Splošne naloge • Koordiniranje asfalterske dejavnosti v Sloveniji• Sodelovanje s članstvom: fizičnimi osebami in podjetji • Sodelovanje s sorodnimi organizacijami (EAPA, Gestrata, DRC, IZS, društev za

ceste, FSV, ) • Zagotavljanje sredstev za delovanje združenja• Vodenje vseh organov združenja• Organizacija sestankov UO, NO TO, OZVO, SI, SHI, OPD in organizacijskih odborov• Poudarjena komunikacija preko spletne strani ZAS

2. Organiziranje strokovnih srečanj in izobraževanj• Strokovna srečanja (april, maj 2014 in 2015)• Dan asfalterjev (november 2014)• Izobraževanja in usposabljanja (marec, april 2014 in 2015)

3. Temeljne in razvojne aktivnosti – (izboljšanje obstoječih in nove tehnologije)

• Voziščne konstrukcije kot najpomembnejši element ceste• Bitumni kot izhodišče za proizvodnjo asfaltnih zmesi (PmB in BIT)• Alternativni materiali v asfalterstvu (guma, žlindra, dodatki, …)• Vzpodbujanje tehnologij trajnostnega razvoja

- Nizkotemperaturni asfalti - Reciklaže- Asfalti za znižanje hrupa

4. Priprava gradiv za• Organizacijska in strokovna telesa ZAS• Spletna stran• Izobraževanja in usposabljanja• Bilten »Od skupščine do skupščine« • Strokovni posveti

5. Priprava strokovnih gradiv 2014-2015 • Asfaltne zmesi na premostitvenih objektih• Funkcionalne oziroma fundamentalne preiskave• Guma v asfaltnih zmeseh• Nizkotemperaturni asfalti• Reciklaže in ponovna uporaba asfaltnih zmesi• Obvladovanje bitumnov pri gradnji cest

Strokovna srečanja v letih 2014, 2015 in 2016

Professional Meetings in 2014, 2015 and 2016

•12. junij 2014EAPA – 8. simpozij, Pariz/Paris

•12. november 2014GESTRATA - Herbst Veranstaltung,Dunaj/Wien/Vienna

•27. november 2014ZAS - Dan asfalterjev

•Januar 2015GESTRATA - 41. Bauseminar

•Spomladi 2015DRC – 12. kongres o cestah in prometu,Portorož

•Marec, april 2015ZAS - Izobraževanje in usposabljanjeasfalterjev

•26.-27. november 2015ZAS - 15. kolokvij o asfaltih inbitumnih, Bled

•Februar 2016DAV - Nemški asfalterski dnevi /Deutsche Asphalttage, Berchtesgaden

•1. – 3. junij 2016EAPA – Eurasphalt & EurobitumeKongres, Praga


Tel: +386-41-251-609E-mail: [email protected]

Združenje asfalterjev SlovenijeKotnikova ulica 32

SI - 1000 Ljubljana, Slovenija

Aktivnosti:

• zastopamo slovensko asfalterstvo doma in v tujini,• vzpodbujamo kakovostno izvajanje asfalterskih del,• pripravljamo tehnične specifikacije,• organiziramo izobraževanja in strokovna srečanja,• izdajamo strokovne asfalterske publikacije.

Activities:

• representing Slovenian asphalt industry at home and abroad, • striving for good quality of paving works,• preparing technical specification,• organising training courses and technical meetings,• publishing technical asphalt pavement publications.

Sodelovanje / Cooperation:

ČLAN

IPA

RTNE

RJI

I. II. III.

CGP, d.d.

CP ASFALT d.o.o.

CPG, d.d.

DRI upravljanje investicij, d.o.o.

GGD d.d.

MAPRI PROASFALT d.o.o.

PETROL d.d.

SGP POMGRAD, d.d.

STRABAG AG, Podružnica Ljubljana

TREVEN d.o.o.

TRGOGRAD d.o.o., Litija

AHAC NG d.o.o.

AMMANN, Schweiz AG (CH)

ASFALTI PTUJ, d.o.o.

ASFALT KOVAČ, d.o.o.

BENNINGHOVEN GmbH (D)

CPK, d.d.

CVP Inženiring, d.o.o.

HARSCO Minerali d.o.o.

HIPOX d.o.o.

IGMAT, d.d.

Komunala Slovenske Gorice, d.o.o.

KPL, d.d.

OMV GmbH (A)

POSSEHL, d.o.o.

RV Rheinbraun GmbH (D)

TAČ, d.o.o.

TAK, d.o.o.

VIANOVA SLOVENIJA

VILLAS Austria GmbH (A)

JOSEPH VÖGELE AG (D)

ZAG

B&A&M, d.o.o.

BGR inženiring d.o.o.

GI ZRMK, d.o.o.

INTERCHEM HbmG (A)

KERN 90, d.o.o.

LESPATEX, d.o.o.

MC Metal d.o.o.

RAMTECH d.o.o. (CRO)

RO-TEHNOLOGIJA, d.o.o.

SIKA, d.o.o.

STRUCTUM d.o.o.

WEISIG GmbH (D)

M RIPRO ASFALT

A

bilten od skupščine do skupščine (18/2014)

Documents