11. od skupščine do skupščine letnik 2007 · n program dela za leto 2007_____ 39 2 od...

SODELOVANJE COOPERATION:/

AMMANN Aufbereitung AG, Asfalti Ptuj, Asteh, BP Bitumen,Cestno podjetje Kranj, CPG, CPK, IES, IGMAT, Joseph Vögele AG, KPL, OMV, Possehl, Strabag, TIM Laško, Tovarna asfalta Črnuče, Tovarna asfalta Kidričevo, Vialit asphalt, VILLAS Austria, ZAG

CGPCM CeljeCPM

DDC svetovanje inženiringPetrol

PrimorjeSCT

SGP Pomgrad

Cestno podjetje Ljubljana

Asfaltex, B&A&M, Interchem, Kern90, Lespatex, PMA, Porfir, RO tehnologija, SCP, Sika, Tahting, Weisig Maschinenbau, Teknoxgroup, TIB

IMS ADIToil,

Združenje asfalterjev SlovenijeSI - 1000 Ljubljana, Kotnikova ulica 32 tel: 01/ 306 83 06, faks: 01 / 306 83 07

www.zdruzenje-zas.si, e-mail: [email protected]

I.

II.

III.

Združenje asfalterjev Slovenije Združenje asfalterjev SlovenijeSlovenian Asphalt Pavement Association

AKTIVNOSTI:

•••••

zastopamo slovensko asfalterstvo doma in v tujini, vzpodbujamo kakovostno izvajanje asfalterskih del, pripravljamo tehnične specifikacije, organiziramo izobraževanja in strokovna srečanja, izdajamo strokovne asfalterske publikacije.

član in družbenik

ACTIVITIES:

•

••••

representing Slovenian asphalt industry at home and abroad, striving for good quality of paving works, preparing technical specification, organising training courses and technical meetings, publishing technical asphalt pavement publications.

European Asphalt Pavement Association

DRUŽBA ZA RAZISKAVEV CESTNI IN PROMETNISTROKI SLOVENIJE D.O.O.

Naslovnica ZAS - Od skupščine do skupčine - maj 2007 CYAN MAGENTA YELLOW BLACK

Aktivnosti v preteklem letu (maj 2006 - maj 2007)Dan asfalterjev10 let ZASIzobraževanje asfalterskega kadraIntervju: Jürgen Sturm, generalni sekretar EAPAProizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2006Strokovni prispevki

11.

do Skupščineod skupščine

to ssemblyAfrom assembly

Maj 2007, leto X.

n Uvod _________________________________________________ 3

n 11. skupščina Združenja asfalterjev Slovenije __________________ 4

n Mednarodno sodelovanje __________________________________ 6

n Dan asfalterjev __________________________________________ 7

n Izobraževanje asfalterskega kadra___________________________ 8

n Delovanje organov ZAS __________________________________ 10

n Intervju z Jürgenom Sturmom, generalnim sekretarjem EAPA _____ 14

n Proizvodnja in vgrajevanje asfaltnih zmesi v letu 2006 __________ 19

n Strokovni prispevki______________________________________ 22

n 10 let Združenja asfalterjev Slovenije _______________________ 20

n Summary _____________________________________________ 31

n Program dela za leto 2007________________________________ 39

2 od skupščine do Skupščine

OD SKUPŠČINE DO SKUPŠČINE

Iz vsebine

Glasilo »Od skupščine do skupščine« izdaja ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije Kotnikova ul. 32, 1000 Ljubljana

Uredila:•Jožica Cezar (J.C.)Slovenko Henigman (S.H.)

Prevod: Domen Kavčič

Slika na naslovnici:R1-1158/216 Žužemberk - Dvor(foto:•Dejan Simčič)

Foto: Arhiv ZAS

Oblikovanje: Robert MihelčičGrafična priprava: RM design d.o.o.Tisk: Rotosi d.o.o.Naklada: 1.000 izvodov

ISSN 1408-6166

3od skupščine do Skupščine

UVOD

Pogled na preteklo leto nas lahko nav -da z zadovoljstvom, saj smo, vsaj kar seasfalterjev tiče, uspeli vgraditi rekord -ne količine asfaltnih zmesi, napovediza leto 2007 pa so še obetav nejše. Zatome predlog, da naj letošnjo uvodno mi -sel na pi še nekdo iz naših operativnihvrst, ni presenetil.

Ne morem si kaj, da ne bi še enkratopo zoril, na zares zavidljiv dosežek, kiga predstavlja v letu 2006 vgrajenihpreko 2.100.000 ton asfaltnih zmesi vvse vrste zgornjih ustrojev v RepublikiSloveniji. Dosežek, ki je brez dvomavreden vsega spoštovanja, ob upošte -vanju napovedi za letošnje in prihodnjeleto, pa ne le zagotavlja preživetjenaše industrije ampak tudi široko od -pira pot razvoju naše stroke. Sevedanas optimistične napovedi ne smejo za -vesti, še manj primerno pa bi bilozaspa ti na lovorikah. V času ko tržiščein ekonomska logika od nas zahtevatain pričakujeta, da bomo povečali kapa -

citete, se moramo z vso resnostjo zave -dati tudi naše odgovornosti do širšedružbe in predvsem do okolja, ki ga po -ve čevanje asfalterskih zmog lji vostibrez ustreznih novih tehnoloških spoz -nanj lahko nehote dodatno obre me -njuje in ogroža kakovost naših življenj.

Velike količine vgrajenega asfalta soposledica zahtev sodobne družbe, ki siželi široko razvejano omrežje cestnihpovezav, ki omogočajo hitro in udobnopremikanje od objekta do objekta inzagotavlja čim manj motenj pri vsako -dnevnih migracijah prebivalstva, omo -goča pa tudi učinkovito ureditev innadzor nad mirujočim prometom.

Vzpored no s širjenjem cestnega omrež -ja se soočamo z neizbežnimi stranski miučinki, ki so predvsem povečanoonesna ževanje okolja z izpušnimi plinimotor nih vozil. Ne smemo pa pozabititudi na segrevanje ozračja zaradiuporabe velikih količin vročih asfaltnihzmesi.

Prepričan sem, da ZAS lahko odigrazelo vidno vlogo pri naših naporih, da zrazličnimi ukrepi zmanjšamo škodljivevplive vgrajevanja asfaltnih zmesi naokolje. Trajna naloga ZAS, že v letoš -njem letu in za naprej, naj bo v prvivrsti zastopanje, svetovanje in podpi -ranje vseh gospodarskih subjektov, kise ukvarjajo z asfaltom, pri prido bi -vanju soglasij in dovoljenj za posodo -bitev obstoječih asfaltnih postrojenj znajmodernejšo tehnologijo, ki zmanj -šujejo negativne vplive in še zlasti zapoenostavitev predpisov in izvedbo po -stop kov, ki so še vedno predolgi. ZASnaj se kolikor je to mogoče še bolj

aktiv no vključi v izobraževanje in os -vešča nje vseh, ki se ukvarjamo z asfaltiter naj si prizadeva za uvajanje novihtehnologij, ki omogočajo izva ja nje delz novimi manj škodljivi mate riali...Velike, še neizkoriščene mož nosti,pred stavljata zlasti reciklaža in upora -ba obnovljivih virov. Gotovo je, da vprizadevanjih za varovanje okolja inzmanj ševanje stroškov, ne smemo za -ne mariti prometne varnosti, trdnostiin trajnosti voziščnih konstrukcij, pre -pričan pa sem, da ZAS združuje dovoljusposobljenih, pri svojem delu potrje -nih in mednarodno priznanih stro -kovnjakov, ki bodo kos tej nalogi.

Zavedam se, da ZAS ni institucija, ki bisama po sebi mogla stvari postavljatina pravo mesto. ZAS tudi nima moči, dabi predpisoval in zahteval. ZAS smo mi,člani združenja, ki vsak dan asfalt me -šamo, ga vgrajujemo, ga nadziramo inse neizbežno srečujemo tudi s proble -mi, povezanimi z njim. Zato vabim vsekolegice in kolege, da v okviru ZAS tudiv bodoče združujemo svoje znanje,izkušnje in ambicije. Morda pa namkak šen patent uspe prodati v tujino,če sar bodo še posebej veseli naši pred -postavljeni in seveda lastniki družb, izkaterih prihajamo.

Preteklo leto smo praznovali 10. oblet -nico uspešnega delovanja ZAS in želimvam, da bi bilo enako uspešno tudiposlov no leto 2007 ter da se na rašča -joči trend asfalterskih del ne bi pre -hitro upehal.

Borut WillenpartSekretar ZAS

Uvod

Priznanja so prejeli:

• Podjetja (po abecednem vrstnemredu): Asfaltex, Asfalti Ptuj, B&A&M, BP Oil,CGP, CM Celje, CPG, CP Ljub ljana, CPMaribor, DDC svetovanje inženiring,ki je prvih nekaj let omo gočal delo -vanje društvu, Igmat, Inter chem,KPL, Petrol, Possehl, Primorje, SCT,SGP Pomgrad, Tahting, Tim Laško inVia lit Asphalt.

• Posamezniki: Marjan Makovec, Alek -san der Ker stein, Borut Willenpart inSlovenko Henigman.

V imenu podjetij se je ZAS-u zahvalilglav ni direktor DDC svetovanje inže -niring Metod di Batista, ki je posebejizpostavil visoko raven dela združenja,mu čestital ob jubileju, izpostavil pa jetudi pomoč ter podporo, ki jo DDC odvsega začetka namenja temu zdru -ženju.

Aleksander Kerstein se je v zahvali do -taknil vseh članov združenja, ki bi siprav tako zaslužili priznanje, saj sodosežki skupni.

Predsednik ZAS je v poročilu o delupredstavil prehojeno pot ZAS-a odusta novitve pred 10. leti pa vse dodanes. Spomnil je kako so bili predZAS-om asfalter ji nepovezani, kako nibilo skoraj nikakršnega pretoka infor -macij, kako smo bili nepripravljeni napospe šeno izgradnjo avtocest. Več letsmo zbirali energijo, ki je omogočila,da je društvo takoj po ustanovitvi spolno paro začelo s svojim delom.Posta vil si je retorično vprašanje o

Minilo je skoraj natanko 10 let od usta -novitve ZAS, 17. aprila 1996 v Gor njiRadgoni.

DRC, Družba za raziskave v cestni inpro metni stroki Slovenije, d.o.o. inDruštvo asfalterjev (v ustanavljanju)sta orga nizirali strokovni posvet»Asfalti in hidroizolacije pri gradnjicest«, na ka terem je bilo predstav lje no9 referatov, s strani 11. referentov, ki sizaslužijo, da jih navedemo: prof. dr.

Janez Žmavc, Slovenko Henigman,Mitja Žorga, dr. Friedrich Pass (A), dr.Zdravko Ramljak (HR), Janez Prosen inAleksander Ljubič, Mirko Pižeta inFeliks Podgoršek, Janez Zupan ter LadoKavčič.

To so imena, ki so skupaj s številnimidru gimi kolegi najbolj zaznamovaliprvih 10 ZAS-ovih let. Društvo asfalter -jev je namreč že do naslednjega letapostalo ZAS, Združenje asfalterjevSlovenije, sočasno pa se je že no -vembra 1997 vključilo v evropsko as -falter sko združenje EAPA.

Na 11. Skupščini ZAS, 5. aprila 2006 jebila navzoča glavnina (74 udeležencev)najbolj priza devnih asfalterjev, ki sokreirali uspeš no 10 letno pot, ki je bilaprikazana v uvodnem filmu »Asfalter -stvo v Slove niji«, ki ga je ob 10. oblet -nici posnelo naše združenje. Žal ni bilomožno vsem podeliti priznanj, zato seje Upravni odbor ZAS odločil, da podelipriznanja tistim, ki so prisotni skozicelotno obdobje in, ki so najbolj pri -pomogli, da se je ZAS v tem času uspeltako dobro uveljaviti.


11. SKUPŠČINA ZAS

11. skupščina Združenja asfalterjev Slovenije

Udeleženci skupščine

5

11. SKUPŠČINA ZAS

največjih ko ris tih po 10. le tih delo va -nja. Težko je vse navesti, go to vo pa sodanes asfalter ji dobro orga nizirani,povezani, vključeni v medna rod na do -ga janja. Rezultat dobre ga dela ZAS-ase kaže v preko 50. organiziranih sre -čanjih, v nekaj sto inter nih sestan kih, vveč deset publi kacijah, zbornikih inbilte nih. Stro kov njaki, ki delujejo vZAS-u so se vključili v mednarodno do -ga janje tako preko EAPA kot tudi prekodrugih nacionalnih združenj kot soGestra ta, DAV in drugi. ZAS pomenidruženje na področju stroke, številnimpa pomeni tudi socia lizacijo, širitev ob -zorij in poz nanstev. Za izkazano pozor -nost in pode ljeno priznanje se je Slo -ven ko Henigman vsem navzočim naj -lepše zahvalil.

Sledila so poročila računovodkinje,pred sednika nadzornega odbora in obkoncu še predlog finančnega plana terplana dela za leto 2006. Vse sklepe jeskupščina soglasno podprla.

Ob koncu je spregovoril še g. SašaSkulj, direktor DRC, ki je s svojim zna -čilnim in retorično bogatim jezikomponovno pohvalil prehojeno pot ZAS-uin mu zaželel obilo uspehov tudi vprihodnje.

Po kulturnem programu prekmurskegaharmonikaša Rikija je sledila jubilejnaZAS-ova torta ob kozarčku radgonskepenine. Na zdravje ZAS!

S.H.

Dobitniki priznanj

Najvišja priznanja posameznikom

Prejemniki priznanj v imenu največjih podjetij

od skupščine do Skupščine

Slovenija je od leta 2004 polnopravnačlanice Evropske Unije in od 1. januarja2007 tudi članica monetarne unije, kiuporabljajo enako valuto EUR. Z vsto -pom v obe asociaciji, z rastjo brutosocial nega produkta in ostalimi ukrepi,je Slovenija iz države v razvoju vstopilav klub 30 najbolj razvitih držav nasvetu. Če odmislimo nezmožnost pri -dobivanja ugodnejših posojil pri Sve -tov ni banki, bi težko našli slabosti tegavstopa v klub najbogatejših, ki je pred -vsem posledica nenehnega razvoja innapredka v zadnjih 15. letih.

Navedeno pa tudi druge predvsem stro -kovne potrebe nas vedno bolj silijo, dana vseh področjih sodelujemo in seprimerjamo z najbolj razvitimi drža va -mi. Takšno sodelovanje je neobhodnotudi na področju asfalterske industrije,kar se dobro zavedamo tudi v ZAS, ki jepolnopravni član EAPA že od leta 1997.

Evropsko asfaltersko združenje EAPA seje v letu 2005 preselilo s svojim sede -žem iz Nizozemske v center EU v Bru -selj. Navedeno je evropskemu zdru -ženju omogočilo veliko boljše stike spredstavniki evropske administracije,kar se že kaže pri posameznih akcijah. Kot polnopravni član EAPA ima ZASdelegirane predstavnike v Odboru di -rek torjev, Tehničnem odboru in Odboruza zdravje, varstvo in okolje. Vsi trije sepribližno 2 krat letno udeležujejosestankov posameznega odbora, aktiv -no prispevajo k delu odborov in pri -naša jo domov najnovejše informacije.Poleg navedenih aktivnosti se pred -sednik ZAS enkrat letno udeleži tudiGeneralne Skupščine EAPA, posa mez - niki pa še posameznih »ad hoc« stro -

kovnih dogodkov (okroglih miz, spre je -mov, razprav ipd.). Podrob nejše aktiv -nosti so bolj podrobno ob de lane vporočilih posameznem strokovnem od -boru.

Dobra vpetost v mednarodno doga -janje nam omogoča številne prednostikot so: sodelovanje z najboljšimievrop ski mi in svetovnimi eksperti,prido bivanje najnovejših znanj ininfor macij, pomoč pri reševanjunajtež jih strokovnih problemov indrugo.

Pridobljena poznanstva so npr. omogo -čila začetek sodelovanja z madžarskimikolegi, ki so povezani preko njihovegazdruženja HAPA. V letu 2005 so na našiokrogli mizi v Kranjski Gori predstaviliindustrijo asfalta na madžarskem, vletu 2006 smo izmenjali stališča v zveziz izgradnjo voziščnih konstrukcij v SVSloveniji, v letošnjem letu pa smo nakonferenci HAPA v Višegradu pred sta -vili dogajanje v našem asfalterstvu inZAS-u. Težko si predstavljamo, da birazvili takšne odnose brez sodelovanjav EAPA, kjer se redno srečujemo.

Tradicionalno dobre odnose gojimo zavstrijskim združenjem Gestrata. Polegnaše udeležbe na njihovih gradbenihseminarjih, ki se jih vsako leto udeležiokoli 20 predstavnikov ZAS, smo po -vab ljeni na njihova študijska poto -vanja, na jesenski strokovni prireditvina Dunaju pa je predsednik ZAS predširokim avditorijem predstavil prispe -vek o voziščnih konstrukcijah na avto -cestah v Sloveniji, ki je bil objavljentudi v glasilu Gestrata. V maju 2007bomo Gestrati pomagali organizirati

let no srečanje njihovih vodilnih pred -stavnikov naročnikov in izvajalcev vSlo veniji. Načrtujemo tudi skupnookrog lo mizo s slovenskimi predstav -niki, na kateri bodo izmenjana stališčao napredku na področju cestnegagospo darstva v posameznih državah.

Nekoliko manj intenziven sicer pa po -doben razvoj sodelovanja gojimo tudi zostalimi združenji po Evropi, v prihod -nje pa vidimo največji izziv pri vzposta -vitvi boljšega sodelovanja na področjuJV Evrope. Asfalterstvo je nenazadnjepredvsem regionalna panoga, ki imasvo je lokalne posebnosti, zato je pove -zovanje na ožjem področju najboljsmiselno.

S.H.


MEDNARODNO SODELOVANJE

Mednarodno sodelovanje


DAN ASFALTERJEV

Ker je bila na zadnjem kolokviju oasfaltih in bitumnih sprejeta odločitev,da bodo le-ti organizirani na vsaki dveleti, smo se novembra 2006 prvič naDnevu asfalterjev v Kranjski Gori srečalivsi aktivni člani ZAS. V dopoldanskemčasu sta bila izpeljana sestanka obehstrokovnih odborov; Tehnič ne ga odbo -ra in Odbora za zdravje varstvo in oko -lje. Prav tako so se na sestanku v Kranj -ski Gori srečali tudi člani Sekcije zahidro izolacije.

V popoldanskem času je bil izpeljanred ni letni sestanek predstavnikovOdbo ra podjetij in družb. Udeleženipred stavniki podjetij so se seznanili znajpomembnejšimi aktivnostmi v ZAS-u v preteklem letu in novostmi na pod -ročju dogajanja v asfalterski stroki.Pod robno je bilo predstavljeno delo vstrokovnih odborih, predvsem na pod -roč ju uvajanja novih evropskih stan -dar dov in predlog vsebine za pro gramizobraževanja tehničnega as falter ske -ga kadra v letu 2007. S strani pred stav -nice Slovenskih cestnih pod jetij VladkeŠalej je bilo podano tudi stanje na pod -roč ju pridobitve nacio nal ne poklicneklasifikacije za poklic asfalterja.

V drugem delu je bila organiziranaokrog la miza na različne aktualne stro -kovne teme. Predstavljen je bil pris -pevek Zvonka Cotiča na v pri hod nostizelo aktualno temo reciklaž in ponovneuporabe asfaltnih zmesi v cesto grad -nji. Zvonimir Britovšek je podal stanjena področju testnega vgrajevanja inizvajanja preiskav na nizko tempe ratur -nih asfaltih.

Pospešena gradnja avtocest v Prek mur -ju predstavlja resen pristop tako priorganizaciji kot zagotavljanju kva litet -nih materialov za vgradnjo v vo ziščnekonstrukcije. Problematiko je podalMatija Donko.

Kako poteka sistem potrjevanje sklad -nosti asfaltnih zmesi v praksi je pred -stavil Marijan Prešeren iz podjetja CGP.

Na koncu sta dr. Topič in S. Henigman vimenu inštituta ZRMK podelila Znakkakovosti v gra diteljstvu (ZKG). Zapaten tiranje teh no logije žlebičenja

Dan asfalterjev

Sestanek tehničnega odbora Predstavitev strokovnih prispevkov

Sestanek Odbora podjetij in družb (38 udeležencev)

Dobitnika ZKG

voznih površin je ZKG prejelo podjetjeAsfaltex iz Ljub ljane. Za sodobnooprem ljeni obrat za proizvodnjo asfalt -nih zmesi pa je ZKG prejela Tovarnaasfalta Pomurje (TAP). Nagradi staprevzela Miro Žnidaršič, direktor pod -jetja Asfaltex in Matija Donko, direktorTAP.

J.C.

22. marca 2007 je bilo v hotelu Mons vLjubljani organizirano 6. izobraževanjetehničnega asfalterskega kadra, ki jebilo namenjeno predvsem tehničnemuin inženirskemu kadru.

Tematika izobraževanja je bila vse bin -sko razdeljena na tri dele in posve če nauvajanju novih standardov za asfaltSIST EN 13108, novim tehno lo gijam invarstvu okolja.

V prvem delu izobraževanja je mag. Bo -ja na Lukač - vodja laboratorija za bitu -menske materiale na Zavodu za grad -beništvo - v uvodnem predavanju opo -zo rila na splošne bistvene spre membe,ki jih prinašajo novi standardi inpodrobneje predstavila bistvene spre -

membe pri produktnih standardih zaasfalt.

Aleksander Ljubič - vodja asfaltnegalaboratorija na inštitutu Igmat - jeprisotne seznanil z začetnim tipskimpreskusom in kontrolo proizvodnje, kipredstavlja del sistema za vrednotenjeskladnosti asfaltnih zmesi.

Bistvene spremembe in novosti prilaboratorijskih preiskavah za posamez -ne vhodne materiale in asfaltne zmesije v svojem prispevku predstavil dr.Marjan Tušar iz Kemijskega inštituta.

Kaj čaka proizvajalce asfaltnih zmesi zvpeljavo novih standardov v prakso inkatere organizacijske ukrepe je potreb -

no konkretno storiti v podjetju jepredstavil Zvonko Cotič - vodja kako -vosti pri skupini Primorje.

Sledila je razprava v kateri so bila po -da na mnenja predavateljev in posa -mez nih udeležencev o vprašanjih inprob lemih povezanih z uvedbo novihstandardov.

Po odmoru je sledil drugi del izobra -ževanja, posvečen predsta vitvam novihmaterialov in tehnologij v povezavi zekologijo. Zvonimir Britovšek - vodjalaboratorija v CMCelje je navzoče sez -nanil s posebnostmi pri proizvodnji inizvedbi nizkotemperaturnih asfaltovter problematiko na področju uvajanjanizkotemperaturnih asfaltov.

Čeprav se zavedamo pomembnosti va -ro vanja okolja in velike možnosti recik -laž vgrajenih materialov v prihodnje jihvseeno premalo poznamo in uporab -ljamo. Zvonko Cotič je predstavil zako -nodajo, različne primere ponovne upo -ra be materialov iz obstoječih voziščnihkonstrukcij tako na asfaltnih obratihkot na mestu vgrajevanja ter praktičneizkušnje v Sloveniji.

Na koncu je vodja odbora za zdravje,varstvo in okolje Aleksander Kerstainseznanil z novo zakonodajo na področ -ju varovanja okolja in predstavil no -vosti, ki jih prinaša nova uredba o emi -siji snovi v zrak iz naprav za pripravoasfaltnih zmesi.

Sledila so vprašanja in razprava na dru -gi del predstavitev, ki so bila za večinoudeležencev izredno zanimiva.


IZOBRAŽEVANJE ASFALTERSKEGA KADRA

Izobraževanje asfalterskega kadra

6. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra


IZOBRAŽEVANJE ASFALTERSKEGA KADRA

Letošnjega izobraževanja se je udele -žilo 118 predstavnikov iz 28. pod jetij,od katerih jih večina aktivno sodeluje zZAS. Vsi udeleženci so prejeli delovnogradivo z zbornikom preda vanj, knjigo»Asfalt« in letno glasilo ZAS ter ob

zaključku tudi potrdilo o udeležbi naizobraževanju.

Veliko število udeležencev in njihovamnenja zbrana z anketo kažejo, da sobile teme letošnjega izobraževanja

primerne, izredno zanimive in dobroizbrane ter da je bilo gradivo kva litet -no. Ob tem velja posebna zahvala vsempredavateljem, ki so s svojo velikostrokovnostjo in angažiranostjo pris -pe vali k uspešni izvedbi izobraževanja.

J.C.

mag. Bojana Lukač

Aleksander Ljubič

dr. Marjan Tušar

Zvonko Cotič Aleksander Kerstein

Zvonimir Britovšek

Skupščina ZAS

Skupščina je najvišji organ ZAS, ki seskladno z zakonom organizira vsakoleto. Poročilo o zadnji skupščini je po -dano na strani 4.

Upravni odbor (UO ZAS)

Upravni odbor je najpomembnejši od -bor za vodenje društva. V letu 2006 jedeloval v naslednji sestavi: BorutWillen part, sekretar, Aleksander Ker -stein, podpredsednik, Mitja Čotar, Ma -

ri jan Prešeren, Matija Donko, IgorStarič, mag. Bojana Lukač in JanezBiz jak, ki je decembra 2006 zaradiupo kojitve odstopil ter SlovenkoHenig man, predsednik društva inUpravnega odbora. UO ZAS se je v časuod zadnje skupščine sestal na 8. sejahUpravnega odbora, na katerih jesprejel 74. skle pov, ki so bili glede naterminske plane v celoti realizirani. Nasejah UO ZAS so sodelovali še kotstalni član Marjan Ma ko vec,predsednik NO ZAS, in ostali čla ni ZAS:Jožica Cezar, Janez Prosen terpredstavniki podjetij Marjan Ven gustin Zvonimir Britovšek (CMCelje), MiranLah (Petrol) in Matjaž Mernik (CP MB).

Odbor podjetij in družb (OPD ZAS)

Odbor podjetij in družb v ZAS-u pred -stavlja glas podjetij. Sestaja se enkratletno in sicer novembra v Kranjski Gori.Zadnje leto prvič od delovanja ZAS nibilo organiziranega kolokvija o asfaltihin bitumnih, zato smo orga niziraliinterno srečanje »Dan asfalter jev«, nakaterem so se zvrstili sestanki vsehstrokovnih odborov ZAS in osred njidogodek sestanek OPD. Na sestanku jebilo prisotnih 23 predstavnikov pod -jetij s katerimi ZAS sodeluje.

OPD je bila do sedaj neformalna oblikasodelovanja s podjetji. Novi zakon odruštvih omogoča tudi formalno sode -lovanje društva s pravnimi oseba mi(podjetji), kar bomo v ZAS-u izko ristiliin vsa podjetja s katerimi sode lujemotudi formalno vključili v združenje.

Menimo, da bo s tem OPD dobil dodat -no težo in vsebino. Od naših članovpričakujemo čim bolj aktivno vlogo,tako da bo vsak čim bolj izkoristil mož -nosti, ki mu jih povezovanje v zdru -ženju omogoča.

Nadzorni odbor (NO ZAS)

Nadzorni odbor vodi Marijan Makovec,poleg njega pa sodelujeta še JanezProsen in Miro Žnidaršič. Odbor seformalno sestane v času, ko je potreb -no pregledati finančne izkaze zdru -ženja. Po novem zakonu o društvih, kije v veljavi od junija 2006, moradruštvo izdelati Letno poročilo, kivsebuje Bilanco stanja, Izkaz poslov -nega izida s pojasnili in Poročilo oposlovanju. Takšno poročilo je NOpregledal in na seji 28. marca 2007 tudisoglasno potrdil.

S.H.

Tehnični odbor (TO)

Glavna naloga tehničnega odboraZdruženja asfalterjev Slovenije v zad -njem obdobju je delo na tehnični regu -lativi in aktivnostih pri imple mentacijievropskih standardov. Pri tem sta po -


DELOVANJE ORGANOV ZAS

Delovanje organov ZAS

Organigram ZAS



membna dva segmenta in sicer, pripra -va ustreznih nacionalnih dodat kov terpoenoteno in celovito obvlado vanjemeritev in preiskav. Poleg tega seobravnava tudi področje spremljanjakakovosti, nove tehno logije; kot sonizko temperaturni asfalti, modifici -rana veziva, reciklaže, vpeljava noveme rilne in tehnološke opreme ipd.

Aktivnosti so podobne kot v EU, kjerinterese na področju asfalta povezujein promovira Evropsko združenje asfal -terjev EAPA, katere član je tudi ZAS.Vodja TO se je udeležil jesenskega ses -tan ka TC EAPA in predstavil po enotenpristop na področju imple mentacije ENstan dardov ter imple mentacije direkti -ve sveta Evrope za področje gradi -teljstva (CPD) za asfalt.

V letu 2006 je imel tehnični odbor dva»glavna sestanka«, ki sta predvidenatudi za letošnje leto, prvi spomladi indrugi koncem leta, pri čemer je bilaorganizirana in izvedena tudi vrstasestankov delovnih skupin v okviru TOZAS. Drugi sestanek je potekal naDnevu asfalterjev v Kranjski gori. Sicerpa so delovni sestanki potekali dokajintenzivno in z namenom, da se pospe -ši izvedbo začrtanih nalog, saj se jepodročje tehničnih predpisov že raz -širilo na uporabo evropskih stan -dardov. Potrebno je zagotoviti celovitin siste matičen pristop pri vpeljavi inuskla ditvi z obstoječo regulativo.

V sklopu TO so delovale naslednjedelov ne skupine:

• Skupina za tehnične dokumente -standarde,

• Skupina za implementacijo - uvedbonovih metod preiskav,

• Skupina za pripravo nacionalnih do -datkov k produktnim standardom,

• Skupina za projekt nizkotempe -ratur nih asfaltov.

Predvidena je naslednja izdelava stro -kov nih dokumentov:

• nacionalni dodatek SIST standard zaagregate (kamni material)

• nacionalni dodatek SIST standard zaveziva PmB

• nacionalni dodatek SIST standard zaveziva Emulzije

• nacionalni dodatek SIST standard zaasfaltne zmesi

• tehnični pogoji in smernice za as -falte

• brošura za nizkotemperaturne as -falte

V letu 2006 se je delo intenziviralo,roki za zastavljene naloge so s konč -nimi delovnimi osnutki določeni zamarec/april 2007 in ob tesnem sode -lovanju s Komisijo za asfalt pri DARS sepričakuje izoblikovanje in izdaja dokonca letošnjega leta.

Delo odbora se je intenziviralo inaktua liziralo tudi na področju (certi -ficiranja) potrjevanja skladnosti naobratih za proizvodnjo asfalta po CPD -sistem 2+, ki stopa v veljavo s 1.3.2007.V prehodnem obdobju se od vseh pro -izvajalcev asfalta zahteva, da izdelajovse potrebno za sistem proizvodnje,kontrole in prodaje, še posebno pa iz -de lavo vseh tako imenovanih ITT - za -čet nih tipskih preskusov, kjer se pri -čakuje največje probleme.

Tehnični odbor je v letu 2006 delovalzavzeto, z željo po večjem učinku, zatoso bile ustanovljene delovne skupine.Člani TO ZAS, ki so soočeni z izrednovelikim obsegom operativnih del intekočo problematiko na področjuasfalta v svojih podjetjih so se izkazalis požrtvovalnim delom tudi v TO.

Janez Prosen

Sekcija za izobraževanje (SI)

Sekcija za izobraževanje po stalnempro gramu poleg strokovnih srečanj inostalih aktivnosti, vsako leto izme nič -no organizira izobraževanje teh nič -nega asfalterskega kadra (inže nirjev intehnikov) in usposabljanje operativ -nega asfalterskega kadra (de lo vodjev,stroj nikov, vodij vgraje va nja…). Obi -čajno so izobraževanja in praktičnauspo sabljanja operativnega kadra

organizirana regijsko in sicer ločeno zaprimorsko, kranjsko, dole njsko in šta -jersko regijo, medtem ko so izo bra že -vanja tehničnega kadra za vse ude -ležence običajno organizirana vLjubljani.

Vsako leto se izobraževanja tehničnegakadra udeleži preko 120 udeležencev,usposabljanja operativnega kadra paod 200 do 250 udeležencev. Navedeneštevilke potrjujejo, da je področje izo -braževanja asfalterjev ena glavnih na -log našega združenja.

Detajlne vsebinske plane za izvedbovseh aktivnosti pripravlja SI za tekočeleto sproti. Pri izbiri tematike izobra -ževanj se prilagajamo potrebam intrenutnim razmeram v asfalterstvu, karpomeni, da skušamo udeležence sprotiseznanjati z novostmi na področju teh -nične regulative, laboratorijskih preis -kav, problematiki proizvodnje in vgra -jevanja asfaltnih zmesi, pa tudi varstvudelavcev in varovanju okolja posve -čamo veliko pozornosti.

Veliko pozornosti posvečamo praktič -nemu prikazu (na poligonih, v labora -toriju…), zato se predvsem na uspo -sabljanjih operativnega kadra poslužu -jemo izobraževanj v obliki delavnic - toje majhnih skupin - kjer so velike mož -nosti reševanja praktičnih primerov,izmenjave mnenj in prilagajanja zani -manju udeležencev. Povabljeni preda -vatelji so navadno strokovnjaki iz našeasfalterske sredine, ki tudi sodelujejopri pripravi gradiva - zbornika preda -vanj - in tematiko predstavijo.

Sekcija za izobraževanje se v celotnisestavi vsako leto sestane na enemsestanku (v decembru), medtem, kosmo se posamezniki SI v času orga ni za -cije izobraževanj sestajali z sode -lujočimi člani in predavatelji po po -trebi.

Janez Prosen Jožica Cezar

zadnjem letu tudi do več kot 30 %, soresno opozorilo pro jektantom, dimen -zio nerjem, as falter skim tehno logom,pa tudi vodilnim predstavnikom pod -jetij, naročnikov in inženirjev, da jepotrebno kakovosti dela vseh akterjevposvetiti izjemno pozornost, saj cestene gradimo samo za danes, ampak tudiza jutri in pri hodnost.

Po dveh letih certificiranja asfaltnihzme si po sistemu B (TSC 04.100) smo vletu 2007 prešli na sistem C za vse vrstezmesi, razen za najbolj obre me njeneceste, kjer ostajamo na sistemu B.Navedeno je predvsem smiselna ra cio - nalizacija in posledica priprave nauved bo evropskih stan dardov (2 +) terizdelave novih tehnič nih pogojev, kjerbodo dodatne zahte ve za najbolj obre -menjene ceste tudi posebej dolo čene.V zadnjih 2 letih uvedeno certi ficiranjeka že svoje pred nosti pred vsem v filo -zofiji, znanju in boljšemu nadzoru naddogajanjem. V zadnjih letih zato boljmirno opa zujemo stanje ob iztekih ga -ran cijskih rokov na posa meznih od se -kih, kjer se je obseg po manjkljivostiobčut no zmanj šal. Ko misi ja za asfalt seje v času od maja 2006 do maja 2007sestala na 7 sestan kih in sprejela večde set sklepov. Udeležba na sejah je bilaskoraj 100 %.

Slovenko Henigman

Odbor za zdravje, varstvo inokolje (OZVO)

Delo odbora je bilo izvajano tako zaktiv nostmi na sejah odbora in vaktualnih okoljih izven odbora. Tuvelja izpostaviti aktivnost članovodbora pri pripravi nove zakonodaje ovarstvu okolja ki zadeva asfalterskodejavnost.

1. Delo odbora je bilo usmerjeno vobrav navo in posredovanje aktual -nih tem in vsebin HSE EAPA v as -falter sko okolje v Sloveniji.

2. Obravnavana je bila tehnika »var -nostne delovne cone« kot ukrepi zapovečanje varnosti in zavarovanjadelavcev - asfalterjev pri delu podpro metom in tudi z vidika zastare -losti Pravilnika o zavarovanju grad -bišč pod prometom.

3. Obravnavana je bila metoda BAT-

Tudi v prihodnje bomo prisluhnili vašimželjam in potrebam pri izobraževanjuasfalterskega kadra. Upam in želim si,da bo SI tudi v prihodnje izpolnila vašapričakovanja in da bo izobraževanjeasfalterjev tudi v prihodnje uspešno.Vse vaše pobude, mnenja in pri prav -ljenost na sodelovanje so pri tem zelodobrodošla.

Jožica Cezar

Sekcija za hidroizolacije (SH)

Sekcija za hidroizolacije se je v času odzadnje skupščine ZAS sestala trikrat.

Pobuda SH o izdelavi dokumenta zopre deljenimi kakovostnimi kriteriji zabitumenske hidroizolacijske trakove jenaletela na pozitiven odnos slovenskestroke, zato je pomemben rezultat delačlanov sekcije v preteklem letu, pri če -mer je bilo aktivno sodelovanje pri iz -peljavi postopka izdaje izvirnegaslovenskega standarda SIST 1031 Hid -ro izolacijski trakovi - Bitumenski hid -ro izolacijski trakovi - Zahteve, ki je iz -šel novembra 2006.

Člani sekcije so že podali pobudo, da bipodobno kot so obdelani bitumenskitrakovi, bile obravnavane tudi poli -merne izolacijske folije. Mnenja so, daje smiselno poiskati izbor materialov inminimalne kriterije kakovosti, ki sopotrebni za zahtevna slovenska kli -matska področja in k delu pritegniti tu -di predstavnike stroke s področja poli -mernih folij.

Poudarki iz programa dela za leto 2007so:• aktivnosti za uveljavitev SIST 1031• obravnava lastnosti materialov za

HI objektov • spremljanje zakonodaje na področ -

jih bitumenskih mas, raztopin inemulzij.

V sekciji je v letu 2006 prišlo do neka -terih kadrovskih sprememb. V pokoj staodšla dva naša člana, ena članica jeodšla na novo strokovno področje dela.Vsi trije so izrazili stališče, da ne bodoveč sodelovali pri delu sekcije, ker nebodo več imeli zadostnega poklicnegastika s stroko.

Ob tej priložnosti se zato iskreno zah -valjujem kolegom za vse delo, ki so gavložili v učinkovitost naše sekcije. Se -danjim članom in vsem, ki podpirajonaše delo pa želim uspešno sode lo -vanje tudi v bodoče.

Olga Naglič

Komisija za asfalt

Komisija za asfalt je strokovno telo, kiga je ob začetku intenzivne izgradnjeAC v Sloveniji ustanovila DARS. Najpo -membnejše naloge Komisije za asfalt jenudenje ustreznih informacij vsemsodelujočih pri gradnji AC, hitro inučinkovito dopolnjevanje tehnične re -gu lative in oblikovanje sistemskihpristopov za zagotavljanje in kontrolokakovosti pri asfalterskih delih pri iz -gradnji avtocest. Največji razvojni im -pulz pri asfalterski industriji je pravgotovo izgradnja avtocest, zato Ko -misija vsako leto analizira dogajanje napodročju stroke v Sloveniji in podajaustrezne usmeritve v naprej. V te usme -ritve spada tudi razvoj tehnične re -gulative, kateri je bilo v zadnjem letude lovanja posvečeno največ pozor -nosti, saj smo pred izredno zahtevnona lo go to je implementacija evropskeregulative v našo. V ta namen so v iz de -lavi nacionalni dodatki za vhodnemateriale in asfaltne zmesi, ki bodoosno va za izdelavo in implementacijonovih tehničnih pogojev in smernic zavgra jevanje asfalta na cestnem omrež -ju.

Komisija za asfalt je v zadnjem letuuved la zahteve za uvedbo preskusapre verjanja zlepljenosti asfaltnih pla -sti, ki neposredno vplivajo na traj nostvoziščnih konstrukcij. Ugotovljeni re -zul tati zlepljenosti v letu 2006 nisovzpodbudni, saj je bilo predvsem napodročju vzdrževanja ugotovljenoznat no število slabo zlepljenih alipovsem ne zlepljenih plasti.

Nenehne rasti prometnih obremenitev,ki znašajo na posameznih odsekih v



Olga Naglič



naj boljša razpoložljiva tehnika zapro izvodnjo asfaltov. Informacija jebila posredovana iz EAPA in je sedajv luči novih uredb v Sloveniji gledeproizvodnje asfaltov, saj so v tejzako nodaji BAT metode in »primeridobre prakse« uzakonjeni.

4. Teme o pristopih za zmanjšanje iz -postavljenosti delavcev bitu men -skim izparinam, ki so se obravnavalena odboru so v določeni meri stalnain vedno aktualna naloga, saj se na

tem področju postavljajo vedno no -ve in ostrejše zah teve.

5. Vprašanje ravnanja z gradbenimiod padki, ki nastanejo pri asfalter -skem delu, posebno pa s površinodstranjeni stari asfalti, so teme, skaterimi se ukvarjata tako Evropskakomisija kot evropski parlament inštevilna stro kovna delovna telesa vokviru EU. V Sloveniji na tem pod -ročju zaostajamo obenem pa je toskupna tema tako OZVO kot tudi zaTO ZAS.

6. V okviru organizacijskih vprašanj innalog smo ugotovili, da je za učin -ko vi tejše delo odbora število članovpre majhno, zato smo UO ZAS podalipred log za povečanje števila članov,kar je upravni odbor sprejel in ime -noval v odbor pet novih članov.

7. Člani odbora so aktivno sode lovali zMOP-om na GZ Slovenije pri preobli -kovanju pred lo gov dveh novih uredb

o preprečevanju emisij v zrak v boljtvorne in manj zavi rajoče vsebine,kar je korektno in pozitvno za as -falter sko dejavnost.

Aleksander Kerstein

Aleksander Kerstein


INTERVJU: JÜRGEN STURM, GENERALNI SEKRETAR EAPA

Intervju z Jürgenom Sturmom


INTERVJU: JÜRGEN STURM

1. Gospod Sturm, se nam lahko nakratko predstavite in nam povestenekaj besed o svoji poklicni poti?

Star sem 39 let. Rodil sem se v Regens -burgu na Bavarskem v Nemčiji in tamtudi preživel otroštvo in mladost. Vletih 1988/89 sem odslužil obveznivojaški rok. Po izobrazbi sem pravnik,študiral sem na Univerzi v Passauu,magistriral pa iz evropskega in medna -rodnega prava na Univerzi v Aber -deenu. Med letoma 1996 in 1999 semopravljal odvetniški poklic v Berlinu inBrandenburgu, potem pa sem sepreselil v Bruselj, kjer sem zavzel mestogeneralnega sekretarja pri Evropskifederaciji pristanišč na celinskih vodah(EFIP). Od leta 2005 sem generalnisekre tar EAPA, potem ko se je sedežzdruženja preselil v Bruselj.

Z ženo, dvema sinovoma in hčerjo živi -mo na Valonskem, v bližini Bruslja.

2. Za generalnega sekretarja EAPA stebili imenovani junija lani (v resnicileta 2005!). Kakšna je situacija vEAPA in katere so vaše prioritete, zdajko ste na čelu združenja?

Menim, da je položaj EAPA na splošnougoden. Člani EAPA zavzeto podpirajoevropsko združenje in si prizadevajo zanjegov uspeh. Sekretariat deluje dob -ro, zato na prihodnost gledam z opti -mizmom. EAPA je priznan in ugledensogo vornik znotraj mreže evropskihzdruženj gradbenih in transportnihpodjetij. Tudi evropske institucije v nasvidijo zanesljivega partnerja pri reše -vanju problematike v zvezi z gradnjocestne infrastrukture.

Če govorimo o prioritetah združenja,sam ne vidim nobene potrebe, da bi šenadalje povečevali vidnost našegasektorja z udeleževenjem v političnihin zakonodajnih procesih, ki bodonajverjetneje vplivali na asfalterstvo.Zadeve, kot so na primer zakonodaja spodročja odpadkov, trgovanje z izpustiCO2, energetska politika idr., so visokona našem seznamu prioritet, zato jihpozorno spremljamo. Ob tem si pri za -devamo povezovati tehnično znanje inveščine, ki jih v EAPA premoremo, zrazvojem na omenjenih področjih intako zavzemati primerna stališča iniskati ustrezne odgovore za asfalter -stvo.

3. Prej ste bili generalni sekretarEvropske federacije pristanišč nacelinskih vodah (EFIP) v Bruslju.Lahko naredite primerjavo medobema sektorjema?

Sektorja bi težko primerjal, ker sta takoraznovrstna – vsekakor pa je asfalter -stvo pomembna stranka terminalovpristanišč na celinskih vodah, tudi kerse oboji soočamo z logističnimi izzivina področju agregatov. Morda obstajacelo možnost bodočega sodelovanja.Kar pa lahko zlahka primerjam, je vo -de nje obeh združenj. Sekretariataobeh v Bruslju sta majhna, tako kot primnogih drugih evropskih združenjih.EAPA ima dva zaposlena, v EFIP-u pasem bil celo sam. Glavna razlika pa je,da so člani EAPA zelo profesionalnazdruženja iz vseh držav članic, kar zeloolajšuje komunikacijo med EAPA innjenimi člani in omogoča ciljno usmer -jen pristop k reševanju proble mov.

4. Glavne dejavnosti EAPA se osre -dotočajo na probleme zdravja, var -nosti in okolja. Kakšen je trenutnopoložaj te problematike?

Res je, ta problematika je za nas pred -no stna. Trenutno delamo na podporiEvropski komisiji pri razvoju učinko vitihkriterijev za dodelitev statusa ne-odpadka predelanemu cestnemu asfal -tu. Na žalost nismo mogli doseči sploš -nega izvzetja predelanega asfalta iz tre - nutno veljavnega obsega direktive o od -padkih, najverjetneje pa se bomo še na -prej trudili v tej smeri med drugim bra -njem v Evropskem parlamentu jese ni 2007.

Zelo aktivno pripravljamo ustreznepodatke o izpostavljenosti za procesregistracije bitumna v okviru uredbeREACH. Pri tem zelo tesno sodelujemo skolegi iz Eurobituma in smo z njimiustanovili tudi skupno projektno sku -pino. Po mojem mnenju je izjemno po -membno, da asfalterska industrija igraaktivno vlogo v procesu registracije,saj obstajajo znamenja, da bi bila lahkoregistracija nekaterih uporab bitumnav okviru REACH-a kritična. Učinkovitouredbo REACH smo potrebovali, vendarše bolj kot to potrebujemo učinkovitproces izvajanja REACH-a, v kateremmora prevladovati volja po sodelovanjuvseh, ki jih uredba zadeva.

Poleg zgoraj omenjenih aktivnosti pa

se udeležujemo tudi razprav v Evrop -skem parlamentu o predlogu direktiveo varnosti cestne infrastrukture in semočno zavzemamo za vključitevvarnosti na cestnih gradbiščih v okvirpredloga. EAPA je tudi član konzorcijapredlagateljev znanstvenoraziskoval -nega projekta o varnosti cestnih delav -cev v okviru 7. evropskega okvirnegaprograma za raziskave.

5. Kaj lahko pričakujemo od študijeMednarodne agencije za raziskavoraka (IARC)?

V Nemčiji pravimo, da je karkoli napo -ve dovati težko, še zlasti pa prihodnost.Lahko pa izpostavimo dejstvo, da dodanes še ni bil predstavljen nobenznanstveni dokaz, ki bi nakazoval po -vezavo med izpostavljenostjo bitu -menskim hlapom in povečano obolev -nostjo za rakom. Prav nasprotno, znan -stve ne raziskave, izvedene v zadnjih le -tih, jasno zavračajo domnevo, da takapo vezava obstaja.

Prepričan sem, da bo IARC svoje deloopravil na nepristranski in znanstvennačin in da bodo njegove ugotovitvetemeljile na znanstvenih dokazih naglobalni ravni.

6. Kako vidite tehnična vprašanja?Katere so evropske prioritete na tempodročju?

Ukvarjamo se z vrsto tehničnih vpra -šanj. Vendar pa se bo EAPA moralaosre dotočiti na povezovanje tehničneproblematike z obstoječo potrebo poodgovorih na področju socio eko nom -skih in političnih izzivov. Prepričansem, da globalni problemi, kot stazmanjše vanje porabe energije v pro -izvodnji in zmanjševanje izpusta toplo -grednih plinov, od asfalterstva zahte -vajo tehnične rešitve. Posledično mo -ra mo sprejeti izziv nadaljnjega zniže -vanja temperature in ta problem sku -šati videti v širšem kontekstu.

Obstojnost vozišč je problem, ki mu bo -mo v bodoče posvečali veliko pozor -nosti. Izziv je poiskati ustrezne tehnič -ne rešitve za izdelavo še bolj obstojnihvozišč od današnjih. V kontekstu vsevečjih zahtev po trajnostnih gradnjahin trajnostnemu vzdrževanju infra -struk ture – tako v ekološkem kakor v

eko nomskem pogledu – mora asfaltnatehnologija zagotavljati boljše ceste.

Če gremo še naprej in pogledamo šedlje v prihodnost, tam vidim kar nekajtehničnih izzivov, pa tudi priložnosti zaasfalterstvo. Lahko si zamislimo, da birazvili okvir, v katerem bi cestno infra -strukturo dejansko izrabili za proizvod -njo ali shranjevanje energije. Nekoč bomorda mogoče uporabiti nanoteh no -logijo za izdelavo samoobnovljivihvozišč. Tudi ne bi smel biti tabu pre -učevati tehnične možnosti za iskanjedrugačnih vezivnih materialov, ki netemeljijo na surovi nafti.

7. Kako vidite razliko med »starimi«in »novimi« evropskimi državami vasfalterstvu?

Četudi ste besedi zapisali v nare ko -vajih, imam z njima rahle težave. Zameobstaja le ena Evropa, ki nikakor niomejena na države članice EU.

Zagotovo je res, da v raznih regijahEvrope obstajajo različni izzivi, ovire,pomanjkljivosti, vendar pa tudi mnogepriložnosti. Najbrž ni težko razumeti,da je v tistih državah, ki so se osamo -svojile šele okrog leta 1989 – tudi vgospodarskem pogledu – še vednopotrebno vlagati veliko truda v izbolj -šanje cestne infrastrukture na splošno,kar bo pomenilo tudi visoke investicijev gradbena dela.

Druge evropske regije se bodo moraleosredotočiti na vzdrževanje svojih cest - nih omrežij, če bodo hotele preprečitiupad kakovosti infra struk ture. To bi

namreč lahko imelo nega tivne posle -dice za njihovo gospo darstvo.

V obeh scenarijih je vloga asfalterstvapodobna – zagotavljati najprimernejšerešitve v cestogradnji in/ali vzdrže -vanju znotraj evropskega ureditvenegaokvira splošno veljavnih asfaltnihstan dardov.

8. Kaj veste o slovenskem asfal ter -stvu in ZAS-u?

ZAS je eden od naših najaktivnejšihčla nov in je dobro zastopan v vsehodborih EAPA. Je tudi aktiven sogo -vornik sekretatriata in vseh drugihčlanov EAPA.

Slovensko asfalterstvo deluje na visokiravni, kar se najbolje odraža v brez -hibnem stanju slovenskega cestnegaomrežja.

9. EAPA je že leto in pol v Bruslju. Kjevidite prednosti preselitve sedeža izNizozemske v Belgijo?

Kot sem omenil že zgoraj, mislim, da jenajpomembnejša prednost preselitvesedeža EAPA v Bruselj to, da jeevropsko asfalterstvo sedaj bližeinformacijam, ki so za nas relevantne.

Svojim članom zdaj lahko nudimoneposreden stik z uradniki evropskihinstitucij. Redno tudi vabimo govor -nike iz Evropske komisije na sestankeskupine direktojev EAPA in izvršnegaodbora EAPA. To se je izkazalo kot zelouspešno za obe strani, saj imajo tudi

uradniki komisije velik interes za takneposreden stik.

10. Naslednji kongres EAPA & Euro -bitume bo maja 2008. Kaj priča -kujete od tega največjega dogodka zaevropske asfalterje, ki je organiziranvsako četrto leto?

Upam in sem hkrati prepričan, da bokongres EE 2008 v Københavnu kraj,kjer bodo vse zainteresirane strani spodročij proizvodnje asfalta in cesto -gradnje lahko s ponosom predstavilenajsodobnejšo evropsko in svetovnoasfaltno tehnologijo.

Predstaviti nameravamo izzive zaasfalterstvo, ki niso čisto tehničnenarave, ne da bi pri tem okrnilitehnično naravnano vsebino kongresa.Govorili bomo o splošni dodani vred -nosti dobre cestne infrastrukture zadržavno gospodarstvo, ogledali pa sibomo tudi prihodnje modele finan -ciranja infrastrukture, ki bodo v bodo -če morda zahtevali nove tehničnerešitve in pristope.

Poudariti nameravamo tudi potrebo povse bolj in vse bolje povezanih razis -kavah na področju asfalterstva.

Priprava kongresa doslej je zelo spod -budna, saj opažamo veliko zani manjeinteresnih skupin za aktivno sodelo -vanje.

11. Želimo vam veliko uspeha v pri -hodnje.

Pogovarjal se je Slovenko Henigman


INTERVJU: JÜRGEN STURM

17from assembly to Assembly

INTERVIEW: JÜRGEN STURM, SECRETARY GENERAL OF EAPA

1. Mr. Sturm, would you be so kind andintroduce yourself. Could you tell usabout your professional career?

I am 39 years old and was born in Re -gens burg in the State of Bavaria inGermany. This is where I spent my child -hood and youth, before doing the regu -lar army service in 1988/89. My acade -mic background is Law. I studied at theUniversity of Passau and hold a LL.M. inEuropean and International Law of theUniversity of Aberdeen. Between 1996and 1999 I practiced Law in Berlin andBrandenburg, before moving to Brusselswhere I took up the position ofSecretary General of the EuropeanFederation of Inland Ports. Since 2005 Iam Secretary General of EAPA after themove of EAPA to Brussels.

My wife and I, together with our twosons and our daughter live in theWalloon region outside Brussels.

2. You were appointed a secretarygeneral of EAPA in June last year(actually in 2005!). How is the situ a -tion in EAPA and what are your prio -rities as the secretary general?

I think that EAPA is in an overall goodposition. There is much dedicationamong EAPA members to support theEuropean association to be successful.The Secretariat functions well and I lookoptimistically into the future. EAPA is awell recognized interlocutor within thenetwork of associations of the constru -ction and transportation indu stry onEuropean level. In the same way we areseen as a reliable partner by the Euro -pean institutions when issues of road

infrastructure construction are at stake.

As for the priorities of EAPA I see theneed to further raise the visibility of theindustry in the political and legislativeprocess by actively accom panying pro -cesses that are likely to impact the in -dustry. For example issues like wastelegislation, CO2 emission trading, ener -gy policy, etc are high on our radarscreen and we follow these processesthoroughly, also with regard to inter -connect the technical activity and skillavailable within EAPA to developmentsin these fields and to find appropriatepositions and answers for the asphaltindustry.

3. Your primer job was a SecretaryGeneral of the European Federation ofinland Ports (EFIP) in Brussels. Canyou compare both industries?

It would be difficult to compare theseindustries, since they are hetero ge -neous – but in any case the asphalt in -dustry is a major client of inland portterminals with regard to facing the chal -lenges of aggregates logistics. Maybethere is even scope for future co-ope -ration. What I can compare in any case isthe management of both associations.Both Secretariats is Brussels are smallentities, like many other Europeanassociations. EAPA has two personsemployed; within EFIP I was even alone.The main difference, however, is thatEAPA has very pro fessional memberassociations in all member countries,which makes the communication bet -ween EAPA and its members very easyand allows for a target orientedapproach to the issues at stake.

4. The main activities of EAPA arefocused on health, safety and environ -ment maters. What is the situation onthis topic at the moment?

It is true, HSE issues are highly on theagenda. We are currently working tosupport the European Commission todevelop workable criteria to determinethe end of waste status for reclaimedasphalt pavements. Unfortunately wecould not achieve an overall exemptionof reclaimed asphalt from the scope ofthe Waste Framework directive as itstands today, but we are likely tocontinue our efforts in the secondreading in the European Parliament inautumn 2007.

We are very active in preparing suitableexposure data to accompany theregistration process for bitumen underthe REACH Regulation. Here we are invery close contact with our colleagues ofEUROBITUME and have established acommon task force. In my opinion it is ofutmost importance that the asphaltindustry plays an active role within thisregistration process, since there areindications that some applications ofbitumen may become critical to beregistered under REACH. We needed aworkable REACH Regulation, but weneed even more a workable REACHimplementation process, that must becharacterized by an atmosphere of co-operation of the different stakeholdersinvolved.

To complete the picture, we accompanythe deliberations in the European Par -lia ment on the proposal for a Directiveof road infrastructure safety and westrongly advocate in favor of including

Interview with Jürgen Sturm

safety in road construction sites into thescope of this proposal. EAPA also is aconsortium member in a proposal for ascientific research project on roadworkers safety under the 7th Euro peanFramework Program for Research.

5. What can we expect from the IARCstudy?

We have a saying in Germany, that everyprognosis is difficult, especially when itconcerns the future.

However, we may take into account thatuntil today no scientific evidence couldbe shown that indicates a link betweenexposure to bitumen fumes and increa -sed presence of cancer. In the contrary,scientific research that has been carriedout in recent years clearly does notsupport the assump tion that such linkexists.

I am convinced that IARC will undertaketheir work in an unbiased and scientificmanner and will base its findings on thescientific evidence that is available on aglobal scale.

6. How do you see the technicalquestions? Where are the priorities inEurope on this matter?

We have a number of technical quest ionson the agenda. However, EAPA will needto focus to interconnect the technicalquestions to existing needs for answersthat arise in the field of socio-economicand political challen ges. I am convincedthat issues of glo bal concern, like thereduction of the use of energy in pro -duction pro cesses and the reduction ofgreen house gas emissions require theasphalt pro du cing industry to find tech -nical solu tions to these problems. Con -se quently, we have to take up the chal -lenge of further temperature re ductionsand regard them in a larger context.

Moreover, durability of pavement de -signs is one item that will absorb ouratten tion in the future. The challenge isto find suitable technical solutions toproduce even higher durability of pave -ments than today. In a context of ahigher demand of sustainable con -struction and sustainable main tenanceof infrastructure, both in the ecologicalas well as in the economic picture,asphalt technology must provide forbetter roads.

If we spin this picture further and lookeven more in the future, I see severalissues of technical challenges, but alsoopportunities for the industry. One couldthink about developing a frame work touse road infrastructure to actuallyproduce or store energy. Or it may bepossible one day to use nano technologyto produce self-healing pavements. Andit should not be a taboo to studytechnical feasi bilities to find additionalnon-crude based binding materials.

7. How do you see the differences bet -ween the »old« and »new« Euro peancountries in the asphalt industry?

Even when put in quotations marks, Ihave a slight difficulty with this ter -mino logy. For me there is only oneEurope, which is by no means limited tothe EU Member States.

It is certainly true that there aredifferent challenges, obstacles, short -comings, but also a lot of opportunitiesin the different European regions. Itshouldn’t be difficult to understandthat in those countries that only gainedtheir freedom around 1989, includingtheir economic freedom, high effortsare still necessary to impro ve the roadinfrastructure in general, which willinclude high invest ments in actualconstruction works.

Other European regions will need tofocus on maintenance of their roadnetwork if they do not want to enter intodecline of the quality of their infra -structure, which may have very negativeconsequences for their economies.

In both scenarios, the role of the asphaltindustry is very similar – to provide forthe most appropriate solutions in roadconstruction and/or maintenance wit -hin the European regulatory frame workof asphalt stan dards that are applicablegenerally.

8. What do you know about the Slo ve -nian asphalt industry and about ZAS?

ZAS is one of our most active membersand well represented in all EAPA com -mittees and is a proactive inter locutorto the Secretariat and to all other EAPAmembers.

The Slovenian industry works on a veryhigh level and the spotless condition of

the Slovenian road network is the bestdescription.

9. EAPA is now for 1,5 year in Brussels.What are envisaged im pacts of changeof the headquarters from Netherlandsto Belgium?

As I have pointed out above already, Ithink the most important impact ofmoving the EAPA office to Brussels isthat the European asphalt industry iscloser now to the flux of informationrelevant to the industry. We can offer our members now the directcontact to officials of the European in -stitutions and regularly invite speakersfrom the European Commission to me -etings of the EAPA Directors’ Group andthe Executive Committee. This has pro -ven to be very successful for both si des,since also Commission officials are ve ryinterested to have this direct contact.

10. The next EAPA & EurobitumeCongress will be held in May 2008.What do you wish from this every 4year biggest event of the EuropeanAsphalt Industry?

I hope, but at the same time I amconvinced, that the EE Congress 2008 inCopenhagen will be the forum for allinterested parties in asphalt producingand road construction to highlight thestate of the art of asphalt technology inEurope and beyond.

Without compromising the high tech -nical content of the Congress, we intendto give forum as well to challenges forthe industry that are not purelytechnical. We will have sessions on thegeneral added value of good roadinfrastructure to national econo miesand we will take a look on future modelsof financing infrastructure that mayrequire new technical solutions andapproaches in the future.

We also intend to highlight the need formore and better integrated re search inthe industry.

The preparation of the Congress untiltoday is very encouraging, since we seea high interest of stakeholders in activeparticipation.

11. I wish you all the best for thefuture …

Prepared by Slovenko Henigman

18 from assembly to Assembly

INTERVIEW: JÜRGEN STURM


PROIZVODNJA ASFALTNIH ZMESI

V letu 2006 smo v Sloveniji proizvedlirekordnih 2,17 mio ton vročih asfaltnihzmesi.

Za proizvedene asfaltne zmesi je bilopo rabljenih približno 1,8 mio tonkarbonatnih in 260.000 ton silikatnihzmesi kamnitih zrn in okoli 110.000ton bitumenskih veziv. Od tega je bilovgrajenih približno 94.000 ton cesto -gradbenih bitumnov in okoli 16.000ton s polimeri modificiranih bi tum nov.Delež modificiranih bitumnov glede naporabo vseh bitumnov je v letu 2006znašal okoli 15 %.

V letu 2006 je bilo v Sloveniji pro izve -denih in vgrajenih 73.000 ton dro birjaz bitumenskim mastiksom, delež dre -naž nih asfaltnih zmesi pa je znašaloko li 4.000 ton.

Proizvodnja in vgrajevanjeasfaltnih zmesi v letu 2006

ZAS je bil kot DA, Društvo asfalterjevustanovljen 17. aprila 1996 v GornjiRadgoni.

Dogodki v zadnjem letu so bili vmarsičem posvečeni obeležitvi 10 letneprehojene poti.

Pričelo se je z jubilejnem 10. Kolok vi -jem o asfaltih in bitumnih, ki smo gaorganizirali novembra 2005 v KranjskiGori in na katerem smo zbrali vodilneasfalterje iz 10. evropskih držav, mednjimi vse največje (Nemčija, Francija,Veli ka Britanija, Poljska, Norveška),vključ no z našimi sosedami (Italija,Hrvaška, Madžarska, Avstrija). Za pred -stavitev na kolokviju, predvsem pa zapromocijo slovenske asfalterske in -dustri je in našega združenja ZAS smo vslovenskem in angleškem jeziku posne -li 7 minutni DVD »Asfalterstvo v Slo -veniji«.

Sledilo je dejansko praznovanje 5.aprila 2006, na katerem smo skupaj zDRC, d.o.o. organizirali strokovni po -svet »Dan stroke pri izgradnji AC« in11. red no skupščino ZAS, na kateri smose med drugim spomnili tudi najboljprizadevnih posameznikov in podjetij,ki so omogočili uveljavitev in razvojZdruženja asfalterjev Slovenije (glejstran 4).

10. obletnico delovanja smo na 8. Kon -gresu o cestah in prometu zaokrožili zizdajo 1. knjige o asfaltu na slo ven -skem ter poskrbeli tudi za novo celost -no grafično podobo ZAS, ki je bilaprikazana na kongresu in uveljavljenaob koncu pre teklega leta.

Kongres je zaznamovala tudi 15 letnicauspešnega delovanja DRC, ki je ob tejpriložnosti nagradila tudi številne po -sa meznike in podjetja. Udeležencikongresa so sprejeli posebno kongres -no resolucijo, v kateri so v 10. točkahizdelali zaključke in zahteve za strokov -

no in širšo javnost. Področje asfalter -stva je obdelano v 7. sklepu »Gradnja,tehnologije, materiali, kakovost, regu -lativa«. Resolucija je objavljena naspletni strani DRC, Družba za raziskavev cestni in prometni stroki Slovenijed.o.o.


10 LET ZAS

10 letZdruženja asfalterjev Slovenije

10. Kolokvij – Kranjska Gora

Knjiga ASFALTZAS-ova torta

10 LET ZAS

zanimanja, ki je bilo izkazano, zaradičesar smo organizirali tudi prodajopreko založbe Mladinska knjiga.

Vsem asfalterjem, ki so zbrani pod okri -ljem ZAS, Združenja asfalterjev Slove -nije se še enkrat zahvaljujem za prvih10 let in si želim podobnega na bojadobre volje in pozitivne energije tudi vbodoče.

S.H.

Vsi navedeni dogodki so pomembnozaz na movali delovanje v preteklemletu. Največji doprinos aktivnosti pa zodstopanjem predstavlja izdaja knjigeASFALT.

Knjiga asfalt je nastala po vzoru izda -nih knjig in publikacij nekaterih naj boljrazvitih držav s področja asfalta v sve -tu. K sodelovanju smo povabili 19 do -ma čih strokovnjakov in domačega tertujega recenzenta. Vsi povabljeni so seradi odzvali povabilu in z velikim ve -seljem sodelovali pri nastajanju inizdaji knjige. Zasluge za izdajo knjigeasfalt so enakomerno porazdeljenemed vse avtorje, pri čemer velja poseb -na zahvala prof. dr. Janezu Žmavcu,sicer tudi enemu od avtorjev, ki smo gadodatno angažirali za obdelavo, ure -ditev in lektoriranje vsebin knji ge.

V knjigi smo skušali zbrati vsa naj -novejša domača in tudi tuja strokovnaspoznanja, pri čemer se moramo zave -dati, da ja razvoj v današnjem časuizjem no hiter, zato bo potrebno zago -tavljati pravočasne dopolnitve in pona -tise izdane publikacije. Kakovost inuspešnost izdane knjige se kaže preko

Predstavitev nekaterih izdelkov iz novecelostne grafične podobe ZAS:


Predstavitveni prostor ZAS

Mag. Bojana Lukač, univ.dipl.inž.kem., Zavod za gradbeništvo

PRODUKTNI STANDARDI ZA ASFALT

1 UVOD

Odkar smo v Sloveniji prenehali z uporabo jugoslovanskihJUS stan dardov (U.E9.021 in U E4.014), smo za izvajanjezahtevnejših cestogradbenih del (skladno s pogodbami) spo -što vali zahteve Popisa del in posebnih teh ničnih pogojev zavoziščne konstruk cije iz leta 1989 ter šest Dopolnitev PTP inTehnične specifikacije za ceste.

Vsak asfaltni laboratorij izvajalcev del, ki je izvajal notranjokontrolo izvajanja del, je moral vsako leto dokazovatiusposobljenost za izvajanje del pri gradnji avtocest.Z veljavnostjo TSC 4.100 in v priča kovanju izdaje produktnihstandardov smo uvedli certificiranje notranje kontroleproizvodnje in izdajo potrdil o ustreznosti asfaltnih zmesi zustrezno tehnično specifikacijo, ki zajema pre gled proiz vod -nje na obratu in dodatno preskušanje asfaltnih zmesi zaavtocestni program.

Po 1.3.2008 bomo morali za izvajanje cestogradbenih delspoštovati zahteve produktnih standardov za posameznevrste asfaltnih zmesi serije SIST EN 13108-1 do 7 in nacio -nalne dodatke, ki so v pripravi za posamezne produktnestandarde. Za potrebe naročnika DARS bomo dela izvajaliskladno z zahtevami Smernic in tehničnih pogojev za gra -ditev asfaltnih plasti TSC 06.300/ 06.410, ki je že v oblikiosnutka ter ostale veljavne tehnične specifikacije za ceste.Še vedno bodo veljale zahteve TSC 04.100 in njenegadopolnila, certificiranje notranje kontrole pro izvod njeasfalt nih zmesi pa bomo izvajali skladno z zahtevami SIST EN13108-20 Tipski preskus in SIST EN 13108-21 Kontrolaproizvodnje v obratu.

V asfaltnih laboratorijih bomo izvajali potrebne labo ra -torijske postopke skladno s standardi iz serije SIST EN 12697-1 do 43.


STROKOVNI PRISPEVKI

Strokovni prispevki2 PRODUKTNI STANDARDI ZA ASFALTE

2.1 Vsebina standardovVsi produktni standardi so napisani z enako vsebinsko zas -novo. Nekoliko se razlikuje samo standard za bitumenske be -tone, ki daje možnost izbire med podajanjem asfaltne zme siz empiričnimi določili ali fundamentalnimi.

2.2 Pojmi in definicijeSurface course – obrabna plast – je zgor ja plast ustroja, ki jev neposrednem stiku s prometom.Binder course - vezna plast – plast med nosilno in obrabnoplastjo.Regulating course - izravnalna plast – plast z različno debe -lino, ki zagotavlja ustrezni profil za naslednjo plastkonstantne debeline. Base course - nosilna plast – osnovna plast v eni ali večplasteh ( spodnja, zgornja).Mix formulation - sestava asfaltne zmesi – sestava posa -mezne asfaltne zmesi, izražena kot ciljna sestava.Input target composition - ciljna vhodna sestava – vhodnimateriali, zrnavost zmesi, delež dodanega bitumna - labo -ratorijska zmes.Output target composition - ciljna izhodna sestava – rezul -tati proizvedene zmesi.Performance-based requirement - zahteve za asfaltnozmes, ki temeljijo na obnašanju - so zahteve za temeljne teh -nične lastnosti (n.pr. togost, utrujanje), s katerimi napo vemoobnašanje asfaltne zmesi.Performance-related requirement - zahteve za asfaltnozmes, povezane z obnašanjem - so zahteve za lastnosti (n.pr.nastajanje kolesnic, lastnosti po Marshallu), za katere jepoznana korelacija s temeljnimi tehničnimi lastnostmi.Empirical specification - izkustvena določila oziromaspecifikacija - podaja zahteve za sestavo zmesi in vhodnemateriale skupaj z zahtevami, ki so povezane z obnašanjem.Fundamental specification - temeljna določila oziroma spe -cifikacija - je podajanje zahtev, ki temeljijo na obnašanjuskupaj z zahtevami za sestavo zmesi ter vhodne materiale zveč prostostnimi stopnjami, kot velja za izkustvena določila.

2.3 Zahteve za vhodne materialeV tem poglavju so podane zahteve za vhodne materiale kot so


STROKOVNI PRISPEVKI

vezivo, kamniti materiali in polnilo pa tudi zahteve za kako -vost ponovno uporabljenega asfalta. Velja načelo, da smemobrez dodatnih preskušanj veziva in računanja penetracije alitočke zmehčišča uporabiti do največ 20 % ponovno upo rab -ljenega asfalta za nosilne plasti in do največ 10 % za obrabneplasti.

2.4 Zahteve za zmesiZahteve za zmesi se delijo na splošne zahteve, na izkustvenein temeljne zahteve. Dodane so še posebne zahteve za leta -lišča. Posamezne lastnosti se izrazijo s kategorijo (izbiramoiz preglednic), nekatere tudi opisno ali z de janskimi vred -nostmi pa tudi z oznako-ni zahteve.

Med izkustvenimi zahtevami so določeni najmanjši deleživeziva za posamezne vrste asfaltnih zmesi. Delež votlin sedoloča po 10 obratih z vrtljivim zgoščevalnikom – gyrato -rijem. Ostale zahtevane lastnosti so poznane in utečene vnaši vsakdanji praksi.

Med temeljnimi zahtevami najdemo določanje togosti inutrujanja po novih postopkih, npr. 4BP test (štiri točkovniupo gibni preskus) in odpornost proti trajnemu preobli ko -vanju s triosnim tlačnim preskusom.

K poznanim zahtevam za drenažni asfalt se uvajajo preskusizmogljivosti prepuščanja – horizontalne in vertikalne pre -pustnosti, nato občutljivosti na vodo, ki se izrazi z razmerjemposredne natezne trdnosti, izguba delcev in preskus odte -kanja veziva. Tudi pri litih asfaltih bomo preskušali odpornost proti traj -nemu preoblikovanju.

2.5 Označevanje asfaltnih zmesiKratice, ki jih bomo po novem uporabljali za označevanjeposameznih vrst asfaltnih zmesi,izhajajo iz angleških izrazov- bitumenski beton (Asphalt concrete), Drobir z bitumenskimmastiksom (Stone mastic asphalt), Liti asfalt (Masticasphalt), Drenažni asfalt (Porous asphalt).

Nekaj primerov označevanja (staro = novo):• BD 22 S B 50/70 = AC 22 base 50/70• BB 11s B 70/100 = AC 11 surf 70/100• DBM 8s PmB = SMA 8 PmB 45/80-65• DA 11s PmB = PA 11 PmB 45/80-65• LA 8 B 35/50 = MA 8 35/50

Iz oznak ni razvidno, katera vrsta kamnitega materiala seuporablja za proizvodnjo, pa tudi za katero prometno obre -menitev je zmes namenjena. Zato bodo te oznake dodatnopredpisane v nacionalnih dodatkih.

2.6 Dodatki k standarduStandardom sta dodana dva dodatka in sicer dodatek A, kipodaja izračun penetracije ali zmehčišča pri uporabi ponov -no uporabljenega asfalta ter dodatek ZA, ki vsebuje preg -lednice za določila glede bistvenih lastnosti, postopke zaugotavljanje skladnosti bituminiziranih zmesi, vsebino ECcertifikata in izjave o skladnosti ter primere CE označevanja.

3 NAMESTO ZAKLJUČKA

Novi standardi prinašajo določene spremembe v podajanjuspecifikacije oziroma značilnih lastnosti asfaltnih zmesi.Odpirajo nam nove možnosti z uvajanjem novih preskusov, kijih v Sloveniji postopoma uvajamo v prakso, saj so povečinipovezani z investicijami v novo preskusno opremo. Nekolikose bo spremenil stavek sit za zrnavost kamnite zmesi pa tudiutečeni laboratorijski postopki se spreminjajo. Standardi uvajajo precej novih pojmov, ki se jih bomo počasinavajali v vsakdanjem delovnem dnevu in novo označevanje,ki bo v osnovi veljalo po vsem evropskem prostoru.V relativno kratkem času si moramo pridobiti novo bazo po -datkov za vrednotenje kakovosti proizvedenih pa tudivgrajenih asfaltnih zmesi, kar bi lahko izvedli tudi z dolo -čenimi raziskovalnimi nalogami. Tako nas čaka veliko novihizzivov in novih znanj.

Dr. Marjan Tušar, univ.dipl.inž.kem., Kemijski inštitut

NOVOSTI PRI LABORATORIJSKIH PREISKAVAH

UvodSlovenija po treh letih članstva v evropski uniji že lovi korakz najrazvitejšimi članicami. Tudi na asfaterskem področjumo ra mo slediti zahtevam predpisanim v evropskih stan -dardih. Pri tem pa moramo budno spremljati, če katera od nanovo predpisanih preiskav ni samo začasnega značaja. Napodlagi izkušenj s predlogi evropskih standardov in tudi znekaterimi že izdanimi standardi (npr. zahteve za cesto -gradbeni bitumen) namreč lahko sklepamo, da v kratkem ča -su kakšne večje spremembe niso povsem izključene.Pri ugotavljanju predpisanih preiskav je potrebno vedeti, daso preiskave predpisane v produktnih standardih SIST EN13108- 1 do 7 tesno povezani z zahtevami za začetni (tipski)preskus SIST EN 13108- 20 in z zahtevami za kontrolo pro -izvodnje v obratu po SIST EN 13108- 2.Z evropskimi standardi predpisane preiskave asfaltnih zmesise morajo obvezno izvajati od 1. marca 2008 naprej. Zavgrajevanje asfaltnih plasti v evropskih standardih ninikakrš nih zahtev. Iz komercialnih in/ali pogodbenih raz -logov se lahko proizvajalci odločijo za izvajanje večjegaobsega preskušanja in pregledov kot je to predpisano.

Sestava asfaltne zmesi Pred začetekom tipskih preiskav mora biti sestava asfaltnezmesi deklarirana in jasno zapisana. Sestava je lahko izra -žena kot ciljna vhodna sestava (načrtovanje in preverjanje vlaboratoriju) in/ali ciljna izhodna sestava (preverjanje v pro -izvodnji). Zahteve za lastnosti zmesi so temelječe na ob na ša -nju (performance-based) in povezane z obnašanjem (per -formance-related).

Specifikacija je lahko :- izkustvena (empirical) = lastnosti povezane z obnašanjem +sestava- temeljna (fundamental) = lastnosti temelječe na obnašanju+ sestava*


STROKOVNI PRISPEVKI

Pri temeljnih specifikacijah je sestava določena z več pro -stostnimi stopnjami, kot pri izkustvenih specifikacijah. Karpomeni, da meje vsebnosti bituma in območja zrnavosti kam -nitega agregata niso ozko določene.

Za sestavo asfaltne zmesi so dovoljena veziva:

• cestogradbeni bitumen skladen s SIST EN 12591 (do volje -ni tipi cestogradbenega bitumna od 20/30 do 330/430),

• modificiran bitumen skladen s SIST EN 14023*,

• trdi tip bitumna skladen s prEN 13924(dovoljeni tipi trde -ga bitumna 10/20 in 15/25).

• naravni asfalt skladen s SIST EN 13108-4, dodatek B selah ko dodaja.

Ker standard SIST EN 14023 ni temeljna specifikacija(functio nal), moramo izboljšanje lastnosti asfalta pri upo -rabi modificiranega bitumna dokazati z ustrezno preiskavopo standardu iz serije EN 12697. Za določanje izsejanosti kamnitega agregata se obveznouporabljata siti 0,063 mm in 2 mm. Nad 2 mm lahko upo rab -ljamo dva seta sit. V Sloveniji se bo uporabljal stavek sit št. 1z naslednjimi siti: 4 mm, 5,6 mm, 8 mm, 11,2 mm, 16 mm,22,4 mm in 31,5 mm. Rezultati sejanja na situ 0,063 se mora -jo podajati na 0,1 m.- %, na ostalih sitih pa na 1 m.- %.

Preiskave iz SIST EN 13108-1 Bitumenski betonPoleg sejalne krivulje kamnitega agregata in vsebnostibitumna je obvezno določanje:• deleža votlin v asfaltnem preskušancu (0,5 % in 14 % (V.-

%)),

Temelječa na obnašanju: Odpornost protitrajnemu preoblikovanju; lezenje z tiosnimcikličnim obremenjevanjem po SIST EN12697-25

SIST EN 13108-6 Liti asfalt:Obvezna dodatna preiskava: Odpornost protitrajnemu preoblikovanju za zahtevano glo -bino vtisa < 2,5 mm SIST EN 12697-25 (eno -osno ciklično obremenjevanje - test lezenja)

Temelječa na obnašanju: Utrujanje v štirihtočkah po SIST EN 12697-24 dodatek D

SIST EN 13108-1 Bitumenski betoni:Povezana z obnašanjem: Občutljivost na vo -do z določanjem razmerje indirektne nateznetrdnosti po SIST EN 12697-12

Temelječa na obnašanju: Togost po SIST EN12697-26 metoda indirektne natezne tred -nosti na valju (IT-CY). Izvaja se pri 200C sfrek venco 124 ms.


STROKOVNI PRISPEVKI

• občutljivosti na vodo. Pri preiskavi občutljivosti na vodose določa razmerje indirektne natezne trdnosti (mini -malno 60%),

• odpornosti na trajno preoblikovanje z napravo za tvorbokolesnic. Pri preiskavi tvorbe kolesnice z malo napravo jemožna razvrstitev glede na maksimalen naklon krivulje alina maksimalno proporcionalno globino kolesnice.

Glede na uporabo se lahko izvedejo preiskave:• Reakcija na ogenj,• Odpornost proti gorivu (za letališča),• Odpornost proti sredstu za odmrzovanje (za letališča),• Odpornost proti obrabi z ježevkami.

Predpisane temperaturne meje za bitumenski beton

Če izberemo izkustvene (empirical) zahteve, moramo izvestinaslednje preiskave:

• Izvesti sejanje, pri čemer moramo v set sit dodati sito med2 mm in 0,063 mm eno od možnih sit: 1 mm, 0,5 mm, 0,25mm ali 0,125 mm.

• Določiti vsebnost veziva, delež je od 3 (m.- %) do 8 (m.-%), pri čemer mora biti zahteva za vsebnost vezivapopravljena po naslednji enačbi:

a=2,650/rd rd- je povprečna gostota kamnitega agregata.

Stabilnost po Marshallu se določa le še za letališča!

Če do 1. marca 2008 ne izdamo slovensko dopolnilo k stan -dardom serije 13108, bo uporaba krožnega zgoščevalnikaobvezna!

Izračunati moramo še:• votline napolnjene z bitumnom; delež je od 50 (V.- %) do

97 (V.- %),• votline v kamnitem agregatu,• votline po 10 obratih krožnega zgoščevalnika (gyratory).

Bistvene spremembe pri preiskavah:

1. Bitumen in sejanje• Vsebnost veziva SIST EN 12697-1 zahteva pred dolo ča -

njem vsebnosti veziva sušenje do kontantne mase pri110°C. Na končno določeno vsebnost veziva ni dolo če ne -ga dodatka za netopno vezivo.

• Pri določanju sejalne krivulje kamnitega agregata se bo vSlo veniji uporabljal stavek sit št. 1 ter sito 0,25 mm(0,063 mm, 0,25 mm, 2 mm, 4 mm, 5,6 mm, 8 mm, 11,2mm, 16 mm, 22,4 mm in 31,5 mm). Za sito 5,6 mm jeobvezna uporaba le pri nazivni zrnavosti 4 mm.

2. Določanje največje gostoto po EN 12697-5 postopku A vvodi:• umerjanje piknometrov mora potekati z vakuumiranjem,• tudi pri izločanju mehurčkov zraka se bo praviloma

potreb no pomagati z vakuumiranjem,• določa se le en preskušanec.

3. Določanje prostorninske gostoto po EN 12697-6 Določanje deleža votlin za votlavost 7 < V < 10 (V.- %) zuporabo prostorske gostote po EN 12697-6 postopku C zalitos parafinom.Določanje deleža votlin za votlavost V > 10 (V.- %) z uporaboprostorske gostote po EN 12697-6 postopku D dimenzijsko.

4. Priprava preskušancev po SIST EN 12697-30• Nabijalo z jeklenim podstavko ima točno določene teže in

dimenzije• Nabijalo z lesenim podstavko nima točno določene teže

podnožja udarnega kladiva• Pripraviti se morajo 4 preskušanci• Temperatura zmesi maksimalno 130°C do 3 ure pred pri -

pravo preskušanca (v sušilniku brez ventilacije),• Tik pred nabijanjem se temperatura poviša na tem pe ra -

turo določeno v SIST EN 12697-35.

Temperaturne za asfaltne zmesi po SIST EN 12697-35:

SIST EN 13108-5 Drobir z bitumenskim mastiksomGlede na bitumenski beton je uvedena dodana preiskava: Od -tekanje veziva (povezana z obnašanjem) po SIST EN 12697-18.

Zahteve so naslednje:• zahtevana vsebnost veziva je najmanj 5 (m.- %),• zahtevan delež votlin je od 1,5 (V.- %) do 8 (V.- %),• zahtevana zapolnjenost votlin z bitumenom je od 71

(V.- %) do 92 (V.- %).

SIST EN 13108-6 Liti asfaltTemperaturne meje za asfaltne zmesi

Zahtevana vsebnost veziva je najmanj 6 (m.- %)

Glede na bitumenski beton so dodane preiskave:

• Odpornost proti trajnemu preoblikovanju (povezana z ob -našanjem) za zahtevano globino vtisa večjo od 2,5 mm poSIST EN 12697-20, za drobnozrnati kamniti material,D≤11,2 mm.

Cestogradbeni bitumen20/3030/45

35/50, 40/6050/70, 70/100

100/150, 160/220250/330, 330/430

Temperatura °C160 - 200155 - 195150 - 190140 - 180130 - 170120 – 160

Cestogradbeni bitumen30/4540/6050/70

70/100100/150160/220

Temperatura °C165155150145140135

Cestogradbeni bitumen20/30

30/45, 35/50, 40/6050/70, 70/100

Temperatura °C210 - 250200 - 240190 – 230


STROKOVNI PRISPEVKI

• Odpornost proti trajnemu preoblikovanju (povezana z ob -na šanjem) za zahtevano globino vtisa večjo od 2,5 mm poSIST EN 12697-21, za grobozrnati kamniti material,D>11,2 mm.

• Odpornost proti trajnemu preoblikovanju z enoosnim cik -lič nim obremenjevanjem po SIST EN 12697-25 (pove zana zobnašanjem) za zahtevano globino vtisa manjšo od 2,5 mm.

SIST EN 13108-7 Drenažni asphaltGlede na bitumenski beton so dodane preiskave:

• odtekanje veziva (povezana z obnašanjem) po SIST EN 12697-18,

• izguba delcev (povezana z obnašanjem)po SIST EN 12697-17,

• prepustnost za vodo (povezana z obnašanjem) po SIST EN 12697-19,

• sprijemljivost med bitumnom in kamnitimi zrni (povezana z obnašanjem za letališča) po SIST EN 12697-11, del C, statična metoda.

Aleksander Ljubič, univ.dipl.inž.grad., IGMAT d.d. Ljubljana

SIST EN 13108-20:2005 TIPSKI PRESKUSin SIST EN 13108-21:2005 KONTROLA PROIZVODNJE V OBRATU

Oba standarda sta napisana kot del sistema za vrednotenjeskladnosti asfaltnih zmesi. Namenjena sta za uporabo v kom -binaciji s produktnimi standardi EN 13108-1 do 13108-7 inle-ti se sklicujejo nanju kot del vrednotenja skladnosti.Vrednotenje skladnosti obsega začetni tipski preskus (ITT) inkontrolo proizvodnje v obratu (FPC). Standard SIST EN13108-20 Tipski preskus je napisan za zagotovitev osnove zakontrolo kakovosti in skladnosti in kot del sistema za vred -notenje skladnosti asfaltnih zmesi. Kadar so uporabljeniprimerni členi ›skladnosti‹, oblikuje del sistema za potrje va -nje skladnosti, kot zahteva direktiva o gradbenih proizvodih.Predstavlja najnižji nivo FPC za CE označevanje.Iz komercialnih in/ali pogodbenih razlogov se lahko pro -izvajalci odločijo za izvajanje več preskušanja in pregle dov.Za vsako sestavo asfaltne zmesi je potrebno izvesti tipskipreskus, da se dokaže, da zmes izpolnjuje zahteve produk t -nih standardov EN 13108-1 do 13108-7 .Za začetni tipski preskus se opravi celotni niz preskušanj inostalih postopkov, ki določajo uporabnost reprezentativnihvzorcev asfaltne zmesi. Preskusi za sestavne materiale sodoločeni v dodatku A, v preglednicah dodatka B pa za posa -mezne vrste asfaltnih zmesi (bitumenski beton, tankoplastnibitumenski beton, mehki asfalt, vroče valjani asfalt, drobir zbitumenskim mastiksom, liti asfalt, drenažni asfalt). V do -dat ku C so določene metode za pripravo vzorcev in v dodatkuD postopki preskušanj in pogojev zanje.Začetni tipski preskus mora biti izveden za prikaz skladnostibituminizirane zmesi, ki se prvič pojavi na tržišču, s pro -duktnimi standardi. Izvedba tipskega preskusa je naloga pro -izvajalca asfaltne zmesi.

Sestava je lahko izražena kot:• ciljna vhodna sestava (načrtovanje in preverjanje v

laboratoriju) in/ali• ciljna izhodna sestava (preverjanje v proizvodnji)

Rezultati tipskega preskusa morajo biti predstavljeni v poro -čilu o tipskem preskusu, ki mora vsebovati vse informacijezahtevane v tem evropskem standardu.

Poročilo o tipskem preskusu je veljavno za posamezno sesta -vo asfaltne zmesi in ostane veljavno 5 let razen če pride dosprememb:• če se spremeni pri grobozrnatih kamnitih zrnih:

- sprememba kategorije določenih lastnosti (oblika, de -lež drobljenih zrn, odpornost proti drobljenju, odpor -nost pro ti obrabi in obrabi zardi gum ježevk)

- sprememba petrografskega tipa- sprememba v gostoti delcev večja od 0,05 Mg/m3

• če se spremeni pri finozrnatih kamnitih zrnih vir, kate -gorija zrnavosti in kjer je primerno, kategorija oglatosti

• če se spremeni mineraloški tip polnila• če se spremeni tip bitumna

Standard SIST EN 13108-21 Kontrola proizvodnje v obratu(FPC) določa tako zahteve za kakovost, kot tudi kontroloproizvodnje v obratu med proizvodnjo asfaltnih zmesi na -menjenih za uporabo na cestah, letališčih in drugih pro -metnih površinah.Kontrola proizvodnje v obratu se uporabi v evropskih stan -dardih za asfaltne zmesi, če se uporablja regulirano ozna -čevanje skladnosti. Ravno tako je potreben del vrednotenjaskladnosti v primerih, ko regulirano označevanje ni v upo rabi.Ta dokument se uporablja za kontrolo asfaltnih zmesi, kjer soznani vhodni sestavni materiali in ciljna sestava ter jeprikazano s tipskim preskušanjem, da so skladne z vsemi pri -mernimi predpisanimi zahtevami glede sestave, lastnostipovezanih z obnašanjem in lastnosti, ki temeljijo na obna -šanju v standardih SIST EN 13108-1 do 13108-7.Osnova tega dokumenta je kontrola sestavin, sestave in me -šanja z rednim vzorčenjem in pregledi. Ne vsebuje redneganadzorovanja lastnosti povezanih z obnašanjem asfaltnihzmesi. Časovno ponavljajočo revalidacijo teh lastnosti loče -no obravnava EN 13108-20.Pogostosti in dovoljena odstopanja za vrednotenje sklad -nosti so podani v dodatku A.Naloge za vrednotenje FPC kot del potrjevanja skladnosti sodoločene v dodatku B.Kontrola proizvodnje v obratu je stalna notranja kontrolapro izvodnega procesa. Vsebuje zahteve za preskušanje zazagotavljanje skladnosti asfaltne zmesi z deklariranim obna -šanjem v tipskem preskusu. Proizvajalec mora uvesti, dokumentirati in ohranjati sistemFPC za zagotavljanje skladnosti izdelkov danih na tržišče znavedenimi lastnostmi. Sistem FPC je sestavljen iz postop -kov, rednih pregledov in preskušanja in/ali ocen in uporaberezultatov za kontrolo surovin in ostalih vhodnih materialovali komponent, opreme, procesa proizvodnje in izdelka. Proizvajalec mora uvesti in ohranjati svojo politiko inpostop ke za kontrolo proizvodnje v obratu v poslovnikukako vosti.Poslovnik kakovosti mora še posebej vsebovati sredstva zaindentifikacijo in razdelavo specifičnih procesov, ki nepo -


STROKOVNI PRISPEVKI

sredno vplivajo na kakovost in skladnost izdelka. Poslovnikkakovosti mora zlasti vsebovati:• organizacijsko strukturo proizvajalca glede skladnosti in

kakovosti;• obvladovanje dokumentov;• kontrolne postopke za sestavne materiale in izdelke

dobaviteljev;• kontrolo procesov;• zahteve za rokovanje in skladiščenje izdelka;• kalibracije in vzdrževanje obrata;• zahteve za preglede in preskušanje procesov in izdelkov;• postopke za rokovanje z neskladnostmi.

Poslovnik kakovosti naj vsebuje tudi pogostosti pregledov inpreskušanj. Pogostosti podane v členu 6 standarda in v do -datku A so najmanjše pogostosti za začetno uporabo.Standard uvaja tudi nov pojem nivoja skladnosti obra to va -nja. Nivo skladnosti obratovanja se določa bodisi po me todiposameznega rezultata bodisi po metodi srednje vred nostištirih rezultatov. Na obratu je lahko naenkrat v uporabi le ensistem. Določanje nivoja skladnosti obratovanja je merilosplošnega stanja kontrole proizvodnega procesa in temeljipreprosto na predhodnih 32 rezultatih vseh mate rialov in nesamo na posameznih izdelkih ali vrstah izdelkov. Preiskava jerazporejena med neskladne, če je katerikoli parameter odšestih, določenih v preglednici A.1 izven navedenih dovolje -nih odstopanj. Ta dovoljena odstopanja vključujejo toleranceza natančnost vzorčenja in preskušanja. V vseh primerih jepogostost preskušanja spremenljiva in se povečuje znižanjem izmerjenega nivoja skladnosti. To je v skladu značelom zmanjševanja tveganja bodoče neskladnosti.

Zvonko Cotič, dipl.inž.grad., Primorje d.d.

VPELJAVA STANDARDOV V PRAKSO

Postopek potrjevanja skladnosti asfaltnih zmesi (potrebnikoraki v praksi):

1. Zahtevek za certificiranje (napiše proizvajalec in ga posre -duje imenovanemu organu)

2. Poslovnik kakovosti (napiše proizvajalec)3. Tipski preskus (izvede proizvajalec)4. Začetni pregled in presoja obrata (opravi imenovani organ)5. Certifikat kontrole proizvodnje (izda imenovani organ)6. Izjava o skladnosti (napiše proizvajalec)7. CE označevanje (zadolžen proizvajalec)

Za potrditev skladnosti morata proizvajalec in vključeniimenovani organ v funkciji neodvisne tretje stranke izpeljativ standardih predpisane naloge.Vrsta in kombinacija nalog obeh udeležencev v sistemuvrednotenja in potrjevanja skladnosti tvorita sistem potrje -vanja skladnosti.Naloge neodvisne tretje stranke so namenjene zlasti kontrolivrednotenja skladnosti.Za harmonizirane proizvode, na katere je treba namestitiozna ko CE, določi sistem potrjevanja skladnosti Komisija EUv svojem mandatu. Za asfaltne zmesi je določen sistempotrjevanja skladnosti 2+.

Proizvajalec mora uvesti in ohranjati svojo politiko in po -stop ke za kontrolo proizvodnje v obratu v poslovnikukakovosti, kateri lahko temelji na določenih zahtevah SISTEN ISO 9001 vendar je samostojen.Podrobnosti poslovnika kakovosti in postopkov kontroleproizvodnje v obratu so odvisne od obrata in procesov.Odgovornosti, pooblastila in medsebojna razmerja vsegaoseb ja, ki vodi, izvaja in potrjuje delo, ki vpliva na skladnostin na kakovost morajo biti določena v poslovniku kakovosti,na primer:• organogram družbe, obrata, • matrika odgovornosti,• tabela izvajalcev, nosilci aktivnosti,• podroben opis del in odgovornosti osebja

Poslovnik kakovosti mora vsebovati zahteve za preglede inpreskušanje procesov in izdelkov, ki so podani v SIST EN13108-21.Za vsako preiskavo se izračuna odstopanje od ciljne vrednostiza vsakega od naslednjih parametrov:

D, D/2, 2 mm, 63 mikronov in topni delež veziva. Za vsako skupino izdelkov določenih v A.2 se vzdržuje ločenodrseče povprečje odstopanj vsakega od parametrov za zad -njih 32 preiskav.


STROKOVNI PRISPEVKI

Če ta povprečja odstopanj presegajo odgovarjajoče vrednostiv preglednici A.1, to predstavlja neskladen izdelek po 7.4.Potrebno je primerno ukrepati.

Najmanjša pogostost preskušanja asfaltnih zmesi (t/preskus):

Za delujoče obrate je potrebno najmanj eno preskušanje napet obratovalnih dni:• nivo z je minimum pogostosti za vse namene• nivoja x in y sta lahko dodatno, pogodbeno določena.

Zvone Britovšek, univ.dipl.inž.fiz., CMCelje

NIZKOTEMPERATURNI ASFALTI – OKOLJUPRIJAZNA TEHNOLOGIJA

Mnogi se še spominjamo časov, ko je bila velika poraba ener -gije na prebivalca pokazatelj visoke stopnje industrijskegarazvoja posamezne države. Redki posamezniki so opozarjalina dolgoročne in stranske učinke industrializacije in posle -dice globalnega onesnaževanja okolja. Vedno več satelitov jebilo opremljenih z različnimi sofisticiranimi merilnimiinštru menti in senzorji, človek je začel intenzivno spremljatidogajanja v zvezi s klimo in ugotavljati spremembe. Ozonskaluknja in počasna, pa vendar vztrajna in neustavljiva rastpovprečne temperature ter s tem povezano taljenje polarnihkap in visokogorskih ledenikov sta postala resno opozoriločloveštvu, da je potrebno nekaj storiti v svetovnem merilu.Sonaraven razvoj, učinkovita raba energije in naravnih virov,ponovna uporaba materialov, zmanjšanje emisij različnihokolju škodljivih, predvsem toplogrednih plinov je postalosku pen cilj človeštva.

Asfalterska industrija je velik porabnik energije. Potre buje -mo jo za pripravo bitumna, potrebna je pri proizvodnjiasfaltnih zmesi, transportu in vgrajevanju. Procesi pri pro -izvodnji in vgrajevanju asfaltnih zmesi potekajo v tempe -raturnem območju med 120 in 250°C, zato imamo vsekakorzelo velike možnosti, da se pridružimo uresničevanjuKyotskega sporazuma iz leta 1997 o zmanjšanju emisij toplo -grednih plinov, predvsem CO2. Z uporabo nizko tem pe ratur -nih asfaltov lahko po eni strani znatno zmanjšamo emisijebitumenskih par, po drugi pa porabo energije in s tem emisijeCO2. Tako lahko učinkovito skrbimo za naše okolje in zdravjedelavcev v asfalterski industriji.

Načinov, kako znižati temperaturo asfaltnih zmesi pri pro -izvodnji in vgrajevanju, je več. Mi se bomo omejili predvsem

na uporabo dodatkov, organskih in anorganskih, s katerimidosežemo ustrezno vgradljivost asfaltnih zmesi tudi pri znat -no znižanih temperaturah.

Z mineralnimi, oziroma anorganskimi dodatki – zeoliti - mo -difi ciramo asfaltno zmes in dosežemo dobro vgradljivost prinižjih temperaturah, ob tem pa ne spreminjamo lastnostibitumenskega veziva in asfalta kot končnega proizvoda.Zeoliti so kemijsko natrijevi alumosilikati, ki vsebujejo do 20masnih procentov fizikalno vezane kristalne vode. V asfaltnozmes se dodajajo kot praškast ali granuliran dodatekzrnavosti pod 400 μm in nadomestijo do 0,4% polnila.Kristal na voda se enakomerno in postopno sprošča med 85 in180° C in omogoča dobro vgradljivost asfaltne zmesi tudi prido 30° C nižjih temperaturah, kot je običajno.

Organski dodatki spremenijo reološke lastnosti bitumna ta -ko, da lahko znižamo temperaturo proizvodnje in vgrajevanjaasfaltne zmesi. Pri organskih dodatkih govorimo predvsem ovoskih in amidih maščobnih kislin. Le-ti se dodajajo bitumnuv količini do 3% in vplivajo na spremembo posameznih last -nosti bitumna. Z uporabo organskih dodatkov tako dosežemoveč učinkov in sicer omogočimo proizvodnjo in vgrajevanjeasfaltne zmesi pri nižji temperaturi, obenem pa lahko takoproizvedeno asfaltno zmes uporabimo tudi za posebne na -me ne, kot so npr. vzletno pristajalne steze letališč, kontej -nerski terminali, pasovi za težka vozila, itd. Organski dodatkiobčutno zvišajo točko zmehčišča bitumna, nekoliko znižajoglobino penetracije, ne vplivajo pa na točko loma in nespreminjajo duktilnosti.

Uporaba nizkotemperaturnih asfaltov ima zaradi varovanjaokolja in zdravja ljudi vsekakor veliko prihodnost in mnogoprednosti pred konvencionalnim asfaltom, vendar pa mo -ramo ob trenutnem stanju proizvodnih naprav biti posebejpozor ni na nekatere robne pogoje. Z znižanjem moči goril -nika se zniža temperatura dimnih plinov, ki jih vodimo skozifiltrski sistem. Paziti je potrebno, da ta temperatura ne padepod temperaturo rosišča, kar bi lahko vplivalo na učin ko vi -tost filtra. Pretok materiala skozi sušilni boben in s temkapa citeta proizvodne naprave je prilagojena proizvodnjiklasičnih asfaltnih zmesi. Če želimo ustrezno posušiti mate -rial, moramo kapaciteto ustrezno zmanjšati, ob spremembirežima pretoka in segrevanja, oziroma sušenja agregatamoramo preverjati parametre izpustov skozi kamin. Vsekakorje potrebno tehnologijo proizvodnje nizkotemperaturnihasfal tov vpeljevati z veliko mero občutka. Zaradi nižje pro iz -vod ne temperature je potrebno upoštevati pogoje trans -porta in oddaljenost gradbišča, vremenske pogoje, prila go -diti je potrebno vgrajevalno tehniko in upoštevati tempe -raturo pri vgradnji.

Naše izkušnje pri proizvodnji in vgrajevanju so bile z upo -števanjem zgoraj naštetih pogojev v splošnem pozitivne.Proizvedli in vgradili smo nizkotemperaturni asfalt z modifi -kacijo cestogradbenega bitumna B50/70 z dodatkom voska.Prednosti, ki smo jih ugotovili med poskusno proizvodnjo,lahko strnemo v tri glavne točke:

• znižanje temperature za 20 – 40 °C• prihranek energije in • zmanjšanje emisij


STROKOVNI PRISPEVKI

Ob prednostih smo ugotovili tudi nekaj slabosti in sicer:

• lovljenje ustreznega režima sušenja med preklapljanjempri proizvodnji nizkotemperaturnega in navadnega asfal ta

• posledično znižanje kapacitete• vprašanje filtrov pri dolgotrajni proizvodnji nizkotempe -

raturnih asfaltov

Prednosti pri vgrajevanju so bile:

• zmanjšanje temperature• zmanjšanje emisij• hitrejše zgoščanje• možna hitrejša pripustitev prometa

Slabosti pri strojnem vgrajevanju nismo zaznali, pri ročnemvgrajevanju pa smo ugotovili, da je zmes nizko tempe ratur -nega asfalta nekoliko bolj kompaktna in je potrebno ročnedetajle zelo hitro obdelati, da ne zamudimo. Pri vgra jevanjuje treba upoštevati, da je temperatura proizvedene zmesinižja, točka zmehčišča z voski modificiranega bitumna paznaša preko 80 °C in je s tem vgrajevalno okno zoženo.

Doseženi rezultati tako proizvedenih nizkotemperaturnihzme si bitudrobirja BD22 in bitumenskega betona BB8 tervgrajenih plasti so bili enakovredni klasično proizvedenim invgrajenim zmesem. Tehnologija proizvodnje in vgrajevanjanizkotemperaturnih asfaltov je zelo prijazna do okolja indelavcev, katerih odziv je bil izredno pozitiven in našemnenje je, da je potrebno z razvojem na tem področju vse -kakor nadaljevati. Trenutno je zaradi še ne prilagojene teh -no logije proizvodnje in cene dodatkov tako proizvedenanizkotemperaturna asfaltna zmes nekoliko dražja od kla -sične, vendar pa nam skrb za zaščito okolja in zdravja de -lavcev narekuje nadaljevanje razvoja na tem področju.


SUMMARY

INTRODUCTION

We are filled with a sense of satisfactionwhen we look back upon the past year. Inthe asphalt pavement industry, we mana -ged to cast record breaking quantities ofasphalt mixtures, while the 2007 forecastslook even more promising. That is why thedecision of the editorial board that thisyear a member of the operating staffshould be asked write the introduction didnot come as a surprise to me.

I cannot but emphasise once again the trulymarvellous achievement of over 2,100.000tonnes of asphalt mixtures cast in everytype of pavement structure in the Republicof Slovenia. Looking at the predictions forthis year and the next, this achievement,doubtlessly worthy of respect, not onlyensures the survival of the industry but alsopaves the way to expansion and deve lop -

ment of the branch. Of course we cannotallow ourselves to be lulled by the opti -mistic predictions or rest on our laurels. Inthe time when the market and the logic ofeconomy demand and expect from us toexpand our capacities, we must be acutelyaware of our responsibilities towards thecommunity and above all towards theenvironment. Unless we provide for appro -p riate technological solutions to lessen theadditional burden which can be uninten -tionally put upon the environment in theprocess of expanding the capacities of theasphalt pavement industry, the quality ofour living will diminish as a consequence.

Large quantities of cast asphalt are aconsequence of modern society's require -ments for an expansive network of roadconnections that enables fast, comfortableand uninterrupted daily migration, while atthe same time offering efficient regulationand control of stationary traffic. Expansionof road network brings about someinevitable side effects, such as increasedenvironmental pollution due to motorvehicle exhaust gasses and global warmingdue to use of large quantities of hot asphaltmixtures.

I am convinced that ZAS can play animportant part in our efforts to minimizeharmful effects of asphalt mixture castingon the environment by employing variousmeasures. It should be a permanent task ofZAS, in the current year as well as in thefuture, to offer representation, consul -tation and support in acquiring consentsand permits for modernisation of existingasphalt equipment to all commercial ope -rators dealing with asphalt as modernequip ment can help reduce harmful effects,but most of all for simplification of regu -lations and procedures which are still tootime–consuming. As much as possible, ZASshould be even more actively involved ineducation, training and raising awarenessof all the people involved in the asphalt

industry and endeavour to introduce newtechnologies that enable execution ofworks by using new, less harmful materials.Recycling and use of renewable sources,especially, present major opportunitiesthat have not yet been exploited. We mostcertainly must not neglect traffic safety,strength and durability of pavement struc -tures in our efforts to protect the environ -ment and and reduce costs. I am convinced,however, that ZAS has at hand a largeenough number of competent and inter -nationally renowned expert indivi dualswho are equal to the task.

I am aware that ZAS is not an institutionthat could, by itself, put all these things inorder. ZAS also has not the power toregulate or demand. ZAS equals us, themem bers of the association that mix, castand control the asphalt on a daily basisand, in doing so, inevitably face problemsconnected with it. Therefore I would like toinvite all my colleagues to continue sharingtheir knowledge, experience and ambitionswithin the framework of ZAS. We might justas well be able to sell a patent abroadsometime, to delight of our supervisors andowners of our companies.

Last year we celebrated the 10th anniver -sary of successful operation of ZAS. I wouldlike to take this opportunity to wish all ofyou an equally successful business year in2007. May the growing trend of asphaltpavement works not tire too soon.

Borut Willenpart, ZAS Secretary

11th ASSEMBLY OF SLOVENIANASPHALT PAVEMENT ASSOCIATION

Almost exactly 10 years have now passedsince the foundation of ZAS on 17th April1996 in Gornja Radgona.

Summary

DRC, Road and Traffic Research Associationof Slovenia and Asphalt Pavement Society(in the process of foundation) organised atechnical conference entitled »Asphaltsand waterproofing in road construction«,at which 9 papers were presented by 11presenters, namely Prof. Dr. Janez Žmavc,Slovenko Henigman, Mitja Žorga, Dr. Fried -rich Pass (Austria), Dr. Zdravko Ramljak(Croatia), Janez Prosen and AleksanderLjubič, Mirko Pižeta and Feliks Podgoršek,Janez Zupan and Lado Kavčič.

These are the individuals who, togetherwith numerous other colleagues, have left astrong mark upon the first 10 years of ZASoperation. Within a year, the Asphalt Pave -ment Society became known as ZAS,Slovenian Asphalt Pavement Associationand almost immediately joined theEuropean Asphalt Pavement Association,EAPA, in November 1997.

At the 11th Assembly of ZAS on April 5th2006, the majority of the most industriousindividuals who have contributed most tothe 10 year long success of the Associationwere present and saw their labourspresented in the introductory film entitled»Asphalt Pavement Industry in Slovenia«,produced by the Association to comme -morate 10 years of its existence. Unfor -tunately we were not able to awarddecorations to all of them. Therefore ZAShave decided to award decorations to thosewho were present throughout the wholeperiod of the Association's existence andwhose contribution in its establishmentwas the most valuable.

Decorations were awarded to:•Enterprises (in alphabetical order):

Asfaltex, B&A&M, Interchem, Tahting, BPOil, Asfalti Ptuj, CPG, Igmat, KPL, Possehl,Tim Laško, Vialit Asphalt, CGP, CM Celje,CP Ljubljana, CP Maribor, Petrol,Primorje, SCT, SGP Pomgrad and DDCCounselling & Engineering which for thefirst few years enabled the operation ofthe Society.

•Individuals: Marjan Makovec, AleksanderKerstein, Borut Willenpart and SlovenkoHenigman.

The Chairman of DDC Counselling &Engineering thanked ZAS on behalf of theenterprises. In his speech, he emphasisedthe high level of professionalism within theAssociation, extended his congratulationsat the anniversary and pointed out DDC asthe one company that has offered theAssociation the most assistance andsupport from the get-go.

Aleksander Kerstein mentioned in histhanks all the members of the Associationwho also deserved recognition as theachievements are a group effort.

Slovenko Henigman presented in theprogress report the journey travelled byZAS from its foundation 10 years ago allthe way to the present. He remembered thetimes when the asphalt pavement industrywas scattered, there was no exchange ofinformation of any kind, and how un pre -pared we were for accelerated constructionof motorways. It took us several years toaccumulate the energy that enabled theSociety to begin working at full steamimmediately after the foundation. Mr.Henigman put a rhetorical question – whatare the biggest benefits after 10 years ofoperation. It would be difficult to name allbut it is certain that the Slovenian asphaltindustry as we know it today is a wellorganised and both interconnected as wellas internationally connected sector. Over50 organised conferences, several hundredinternal meetings, several dozens ofpublished material including miscellaniesand pamphlets testify to work well done.Various professional experts working with -in ZAS have been able to join in theinternational scene through EAPA as wellas through other national associationssuch as Gestrata, DAV, and others. ZASstands for association on the basis of ourprofession, while also giving many of us achance to socialise, broaden our horizons,and such. Slovenko Henigman expressedhis greatest thanks for the attention hewas given and for the decoration he wasawarded.

Thereafter followed the financial report, areport of the Chair of the SupervisingCommittee and in conclusion a proposal forthe financing plan and work programme for2006. All resolutions were unanimouslyadopted by the Assembly.At the end spoke Mr. Saša Skulj, Chairmanof DRC who in his idiosyncratic and richlyrhetorical style congratulated ZAS on itssuccess and wished the Association thesame for the future.

After the entertainment programmefeaturing the accordion player Riki from thePrekmurje region we tucked into the ZASanniversary cake accompanied by a glass ofRadgona sparkling wine. Here's to you,ZAS!

S.H.

INTERNATIONAL COLLABORATION

Slovenia has been a full member of theEuropean Union since 2004 and a memberof the monetary union since January 1st2007 – using the Euro as its currency. Byjoining these associations, together withthe growth of the gross national productand other steps, Slovenia has transformedfrom a developing country into a countrythat is a member of the elite club of the

world's 30 most developed countries. If wedisregard the incapacity to obtain favour -able loans from the World Bank, one ishard–pressed to find disadvantages of ourjoining the club of the world's wealthiestthat is above all a consequence of conti -nuous development and progress withinthe past 15 years.

All the above, as well as other, mostly pro -fessional needs are forcing us ever moreurgently to collaborate and compare our -selves to the more advanced countries.Such collaboration is inevitable even in theasphalt pavement industry. We are wellaware of that at ZAS, a full member of EAPAsince 1997.

The European Asphalt Pavement Asso -ciation, EAPA, moved its headquarters fromthe Netherlands to the centre of EU –Brussels – in 2005. This enables the Asso -ciation much better contact with EUadministration which is already evident incertain actions.

As a full member of the EAPA, ZAS has itsrepresentatives in the Board of Directorsand in the Technical and HSE Committees.All three representatives participate inmeetings of each body approximately twicea year. They actively participate in the workof those bodies and return home bringingthe latest information. Apart from thoseactivities, once a year the Chairman of ZASattends the General Assembly of EAPA,while individuals also participate in various»ad hoc« professional events (round tab -les, receptions, discussions, etc.). De tailsof these activities are given under eachprofessional committee.

Being firmly anchored in the internationaldevelopments in the industry provides uswith numerous advantages such as possi -bility of collaboration with the world's andEurope's leading professional experts andbeing able to acquire the most up–to–dateknowledge and information as well asassistance in solving difficult problemsrelated to the industry, etc.

It was through acquaintances that we firststarted to collaborate, for example, withour Hungarian colleagues who are gatheredunder the HAPA association. In 2005 theHungarians presented the situation in theasphalt pavement industry in their countryat the round table in Kranjska Gora. Thefollowing year, 2006, we exchanged ourrespective views on the construction ofpavement structures in NE Slovenia whilethis year our side presented developmentsin the Slovenian asphalt pavement industryand ZAS at HAPA Conference in Višegrad. Itis difficult to imagine how such a relation -ship could have developed without ourjoining the EAPA which acts as a forum whe -re we meet regularly.


SUMMARY


SUMMARY

Traditionally we have had a good relation -ship with the Austrian association, theGestrata. Apart from our participation attheir construction seminars, attended eachyear by some 20 ZAS representatives, wealso get invited to their study trips. In theautumn professional meeting in Vienna theChairman of ZAS presented to a wideaudien ce a paper on pavement structures inSlovenian motorways, which was publishedin the Gestrata gazette. In May 2007 we willassist Gestrata in organising an annualmeeting of their leading customers' andcontractors' representatives in Slovenia.We are also planning a joint round tablefeaturing Slovenian representatives atwhich views on progress in the field of roadeconomy in various countries will beexchanged.

Slightly less intensive but similar deve lop -ment of collaboration can be seen withother associations across Europe. In thefuture we plan to address the challenge ofestablishing a better collaboration with thecountries in the region of SE Europe. At theend of the day, asphalt pavement is mostlya regional industry with many local pecu -liarities and it is therefore most sensible totry to establish local connec tions andcollaborations.

S.H.

ASPHALT PAVEMENT WORKERS' DAY

Since at the latest Colloquium on Asphaltand Bitumen the decision was made toorganise the Asphalt Pavement Workers'Day every two years, all active members ofZAS met in Kranjska Gora for the first timethis year. In the morning session themeetings of both active professionalcommittees were held – the TechnicalCommittee and HSE Committee. Members ofthe Waterproofing Section met at KranjskaGora as well.

In the afternoon a regular annual meetingof Enterprises and Companies Committeerepresentatives was held. The attendingrepresentatives were acquainted with themost important activities within ZAS in thepast year and with new developments in theindustry. Work of the professional com -mittees was presented in detail, withspecial attention being given to the field ofimplementation of new European standardsand a proposal of the content of theprogramme of education of asphaltpavement staff for 2007. A representativeof the Slovenian Road ConstructionContractors, Ms. Vladka Šalej, also gave areport on the situation in the field ofregistration of the profession of asphaltpavement worker in the national classi -fication of professions.

In the afternoon session, a round table onvarious current professional issues wasorganised. A paper by Zvonko Cotič waspresented, dealing with an extremely im -por tant issue of recycling and reuse ofasphalt mixtures in road construction.Zvonimir Britovšek gave an account of theprogress of test lay–down and researchdone on low–temperature asphalts.

The accelerated motorway construction inPrekmurje presents a major organisationalchallenge as well as a challenge for pro -viding quality materials for application inpavement structures. The issue was pre -sented by Matija Donko.

The actual procedure regarding the systemof attestation of conformity of asphaltmixtures was presented by Marijan Prešerenof CGP.

In conclusion, Dr. Topič awarded twoSymbols of Quality in Construction onbehalf of ZRMK. For patented technology ofgrooving of pavement surfaces the Symbolwas awarded to Asfaltex of Ljubljana, whilethe other Symbol went to TAP, PomurjeAsphalt Plant, for a modern asphalt mixtureplant.

EDUCATION OF ASPHALT PAVEMENTSTAFF

On March 22nd the 6th Educational Confe -rence for Asphalt Pavement Staff was heldin Hotel Mons in Ljubljana. This year it fo -cussed mainly on technical and engi neeringstaff.

The topic of the Conference was dividedinto two parts and was dedicated to intro -duction of new asphalt standards SIST EN13108, new technologies and protection ofthe environment.

In the first part of the Conference, Ms.Boja na Lukač, MSc, head of the laboratoryfor bituminous materials at the CivilEngineering Institute (ZAG), pointed out inher introductory lecture some importantchanges brought about by the introductionof new standards and gave details on majorchanges in asphalt product standards.

Aleksander Ljubič, head of the asphaltlaboratory at Igmat institute, gave a reporton the initial type test and production con -trol which is a part of the system of asphaltmixture conformity assessment.

Major changes and new developments inlaboratory testing of individual input mate -rials and asphalt mixtures were presentedin his paper by Dr. Marjan Tušar of theNational Institute of Chemistry.

A view on what producers of asphaltmixtures can expect from the introductionof new standards into practice and whatconcrete measures regarding organisationof the company should be applied waspresented by Mr. Zvonko Cotič, head ofquality control at Primorje Group.

A discussion followed at which variousopinions on issues and problems con -nected with the introduction of newstandards were given by lecturers andparticipants.

After a break followed the second part ofthe Conference, dedicated to presentationsof new materials and technologies con -nected with ecology. Zvonimir Britov šek,head of laboratory at CMCelje gave apresentation on particularities in pro -duction and lay–down of low–temperatureasphalts and issues regarding the intro -duction of such asphalts.

Even though we are well aware of theimportance of environmental protectionand of the great possibilities of recycling ofcast materials in the future, we are still notwell acquainted with such materials andconsequently do not use them enough.Zvonko Cotič presented the legislation inthe field and various examples of reuse ofthe materials from existing pavementstructures in asphalt plants as well as insitu and related practical experiencegained in Slovenia.

In conclusion, Chair of the HSE Committee,Aleksander Kerstein gave a report on thenew legislation in the field of environ -mental protection and presented newregulations on emissions from asphaltmixture preparation plants into theatmosphere.

This was followed by questions anddiscussion regarding the second part of thepresentations, which the majority of theparticipants found extremely instructive.

This year's Educational Conference wasattended by 118 representatives of as manyas 28 companies, most of which activelycollaborate with ZAS. All participants werehanded out working material consisting ofthe lecture abstract miscellany, 'Asfalt'book, ZAS bulletin as well as presented acertificate of attendance at the conclusionof the Conference.

A large attendance and positive opinionsgiven by the attendees in the questionnaireare an indication that the topics of thisyear's Conference were relevant, extremelyinteresting and appropriately chosen, andthat the Conference featured high qualitymaterial. A special acknowledgement forthe success of the project of education goesto all lecturers, who contributed a high

level of professional expertise and werecommitted to a successful realisation of theConference.

Jožica Cezar

ACTIVITIES OF ZAS ORGANS

ZAS Assembly

The Assembly is the highest authority ofZAS. Members meet once a year pursuant tothe law. A report on the latest assembly ingiven on page 30.

Management Committee (UO ZAS)

The Management Committee is thecommittee that is most responsible formanagement of the Association. In 2006the membership comprised of the followingindividuals: Borut Willenpart, Secretary;Aleksander Kerstein, Vice President; MitjaČotar, Marijan Prešeren, Matija Donko, IgorStarič, Bojana Lukač, MSc, and JanezBizjak, who withdrew in 2006 due toretirement; and Slovenko Henigman, Chair -man of the Association and the ManagingCommittee. UO ZAS members met since thelast Assembly on 8 occasions at which theypassed 74 resolutions which were entirelyrealised within the scheduled time limits.The sessions of the Committee wereattended also by Marjan Makovec, a regularmember and Chairman of the SupervisingCommittee, as well as by other members ofZAS: Jožica Cezar, Janez Prosen and repre -sentatives of enterprises Marjan Vengustand Zvonimir Britovšek (CMCelje), MiranLah (Petrol), and Matjaž Mernik (CP MB).

Enterprises and Companies Committee(OPD ZAS)The Enterprises and Companies Committeeof ZAS represents the voice of companies.It's members meet once a year, in Novem -ber in Kranjska Gora. Last year was the firsttime since the foundation of ZAS that no

Colloquium on Asphalt and Bitumen tookplace. In it's stead, an internal meetingentitled »Asphalt Pavement Workers' Day«was organised, at which meetings of all ofZAS professional committees were heldapart from the central event, the meetingof OPD. At the meeting, 23 representativesof the companies which collaborate withZAS were present.

OPD has been, until now, an informal formof cooperation with companies and enter -prises. The new law on societies, however,enables a formal collaboration of a societywith legal entities (enterprises). At ZAS, wewill take advantage of that fact andformally invite all companies with which wecollaborate to join us. Our opinion is thatby doing so, OPD will gain an additionalweight and content. We also expect of ourmembers to be actively involved so thateach one of them can make the most of theopportunities that such collaborationoffers.

Supervising Committee (NO ZAS)

The Head of the Committee is MarijanMakovec, joined by Janez Prosen and MiroŽnidaršič. The Committee members meetformally at the time when financialstatements of the Association need to bereviewed. According to the new law onsocieties, in force since June 2006, eachsociety is required to produce an AnnualDeclaration including a Balance Sheet, anIncome and Expense Statement withexplanations and a Business Report. SuchDeclaration was reviewed by NO and wasunanimously approved at their session on28th March 2007.

Technical Committee (TO ZAS)

The main task of the Technical Committee ofthe Slovenian Asphalt Pavement Asso -ciation in recent period has been work ontechnical legislation and activities forimplementation of the European stan -dards. Here, two segments are important,namely preparation of appropriate coun -try–specific additional items and a uniformand comprehensive control over measu re -ments and tests. Additionally, the fields ofquality control, new technologies such aslow–temperature asphalts, modi fied bin -ders, recycling, introduction of newmeasuring equipment and technology etc.are also dealt with within the Committee.

The activities are similar to the ones at theEU level, where interests in the asphaltfield are mediated and promoted by theEuropean Asphalt Pavement Association,ZAS being one of its members. Head of theTO attended the meeting of TC EAPA lastautumn, where he presented a unified

approach in the field of implementation ofEN standards and implementation of theEuropean Council Construction ProdcutsDirective (CPD) for asphalt.

In 2006, the Committee members held two»main meetings«, which are also plannedfor the current year, the first one slotted forthe Spring and the other one for the end ofthe year. In addition, several meetings oftask forces within TO ZAS were organisedand carried out. The second meeting washeld during the Asphalt Pavement Workers'Day in Kranjska Gora. In any case, theatmosphere at the meetings was ratherintense as they were held with the purposeof speeding up the execution of requiredtasks firmly in mind, the scope of technicalregulations having already been expandedto include the application of EuropeanStandards, which requires an integratedand systematic approach to their intro -duction and harmonisation with theexisting regulatory system.

The following task forces operated withinthe framework of the Technical Committee:

•Technical documents & standards taskforce,

•Task force for implementation and intro -duction of new test methods,

•Task force for preparation of coun -try–specific additional items to productstandards,

•Low–temperature asphalts project taskforce.

Preparation of the following documents isplanned:

•Slovenian additional item SIST Standardfor aggregates (stone material)

•Slovenian additional item SIST Standardfor PMB binders

•Slovenian additional item SIST Standardfor binders: Emulsions

•Slovenian additional item SIST Standardfor asphalt mixtures

•Technical conditions and guidelines forasphalts

•Low–temperature asphalts pamphlet

In 2006 work intensified. Task deadlineshave been set for March/April 2007 with thefinal work drafts. Working closely with theAsphalt Commission at DARS, the formationand publication is expected before the endof the year.

The work of the Committee also intensifiedand was updated in the field of attestationof conformity at production plants forasphalt according to CPD system 2+, thatenters into force March 1st 2007 (transi -tional period) and requires that allproducers of asphalt fulfil all requirementsregarding the system of production, controland sale, and most of all, that they perform


SUMMARY

ZAS Organigram


SUMMARY

all ITT – initial type tests, where the biggestproblems are expected.

The Technical Committee worked diligentlyin 2006, with a desire for a bigger impact;this is why task forces were established.Members of TO ZAS, faced with an extremelylarge scope of operational work and currentissues in the asphalt field within theircompanies, proved to be extremelyvaluable individuals for TO as well.

Janez Prosen

Educational Section (SI)

Apart from professional meetings and otheractivities, according to the general workprogramme there is an educational confe -rence for asphalt pavement staff scheduledfor each year, namely alternately fortechnical workers (engineers and tech -nicians) and for training of operationalstaff (foremen, engine operators, lay–down foremen, etc.). Usually, educa tionalconferences and training sessions foroperational staff are organised regionally,in the Primorska, Kranjska, Dolenjska andŠtajerska regions, respectively, whileeducational conferences are held inLjubljana for all.

Each year the Educational Conference forasphalt pavement staff is attended by over120 individuals, while training sessions foroperational staff are attended by 200 to250 people. These numbers suggest thateducation and training present one of themajor tasks of the Association.

Detailed work programmes for all projectsare prepared by SI each year. In choosingtopics for the conferences we cater tocurrent demand and adapt to currentsituations in the industry. That means thatwe try to inform attendees on currentissues in the fields of technical regulations,laboratory tests, production and laying ofasphalt mixtures. We also pay a lot ofattention to protection of workers and theenvironment.

As we give plenty of emphasis to practicaldemonstrations (in the test fields, inlaboratories etc.), we use the workshopformat a lot, especially in training sessionsfor operational staff. That means smallgroups which allow the participants tosolve practical problems and exchangeopinions, as well as leave a lot of room foradapting to participants' interests. Invitedlecturers are usually professional expertsfrom the industry who also participate inpreparation of the material – lectureabstract miscellany – and present the topic.

All members of the Educational Sectionmeet once a year (in December) while

individual members of SI were meeting withparticipating members and lecturers duringthe time of the organisation of the confe -rence, as needed.

We will be happy to listen to your requestsand your needs in organisation of futureeducational conferences. I hope and I wishthat SI will continue to answer yourexpecta tions and that educational confe -rences continue to be successful in thefuture. All your suggestions and opinionsare extremely welcome, as is your willing -ness to cooperate.

Jožica Cezar

Waterproofing Section (SH)

Members of the Waterproofing Section meton three occasions since the latest ZASAssembly.

The initiative of SH to prepare a documentwhich would specify quality criteria forbituminous waterproofing strips was metwith a positive response from the Slovenianexpert circles and can therefore be deemeda fruitful result of the work of the Section inthe past year. We actively collaborated inthe process of publication of an originalSlovenian standard, SIST 1031 Water -proofing Strips – Bituminous Water -proofing Strips – Requirements, which waspublished in November 2006.

Members of the Section have alreadystarted an initiative to treat polymerwaterproofing film in the same way asbituminous strips. They are convinced thatit would be sensible to make a selection ofmaterials and determine minimal qualitycriteria that are required for demandingclimatic areas in Slovenia and to attractexperts in the field of polymer films to theproject.

Here are some main focal points of the workprogramme for 2007:

•activities for implementation of SIST1031

•consideration of properties of materialsfor waterproofing works

•survey of the legislation in the field ofbituminous masses, solutions and emul -sions.

There have been some personnel changes in2006. Two of our members retired and oneof them changed her field of expertise. Allthree have stated that they are going todiscontinue their participation in theSection as they feel they are going to losetouch with the field.

I would like to, therefore, sincerely thankour colleagues for the work they put in the

efficiency of the Section. Also, I hope for asuccessful future cooperation with theexisting members and with all who supportour work.

Olga Naglič

Asphalt Commission

The Asphalt Commission is a professionalbody that was established by DARS at thebeginning of intensive construction ofmotorways in Slovenia. Its fundamentalroles are to provide information to all whocollaborate in the motorway construction,fast and efficient amendment of technicallegislation and formation of systematicapproaches to quality assurance andcontrol in asphalt pavement works inmotor way construction. Development of the asphalt pavementindustry received a major incentive frommotorway construction. Therefore, eachyear the Commission makes an analysis ofdevelopments in this field of expertise inSlovenia and accordingly gives guidelinesfor the future. These include developmentof technical legislation, which was at thecentre of our attention in the past year aswe face an extremely demanding task,namely, implementation of the Europeanregulatory system. To this purpose, Slo -venian additional items are currently beingprepared for input materials and asphaltmixtures, which will serve as a basis forpreparation and implementation of newtechnical conditions and guidelines forasphalt lay–down in road networkconstruction.

In the past year, the Asphalt Commissionintroduced requirements for the intro -duction of testing of asphalt layeradhesiveness, which has a direct effect ondurability of pavement structures. Theresults of adhesiveness tests performedin 2006 are not encouraging as a fairlylarge number of insufficiently attachedand unattached asphalt layers was disco -vered.

A constant increase of traffic loading whichin some sections amounts to more than30% should be seen as a serious reminderto planners, structural designers, asphalttechnologists, as well as to senior membersof staff, customers and engineers thatassurance of quality of work of all agentsinvolved should be one of the top prioritiessince roads are not built only for today, butfor tomorrow and the future as well.

After two years of certification of asphaltmixtures according to the B System (TSC04.100), we have changed over to the CSystem for all types of mixtures, except forthe roads under the heaviest trafficburdens for which we continue to use the BSystem. The above is mostly a logical

gate mixtures, and about 110.000 tonnes ofbituminous binders were used. The portionof laid road bitumens amounted to 94.000tonnes, while the portions of polymermodified bitumens totaled 16.000 tonnes.The portion of modified bitumens in theentire bitumen consumption is about 15 %.73.000 tonnes of crushed stones withbitumen mastix were produced and laid inSlovenia in 2006. The portion of drainageasphalt mixtures is about 4.000 tonnes.

10TH ANNIVERSARY OF THE SLOVENIAN ASPHALTPAVEMENT ASSOCIATION

ZAS was founded under the name of DA,Asphalt Pavement Society on 17th April1996 in Gornja Radgona.

Events in the past year were in many waysdedicated to the 10th anniversary of ZAS.It all began with the 10th jubilee edition ofthe Colloquium on Asphalt and Bitumenthat took place in November 2005 inKranjska Gora. The Colloquium saw gatherleading asphalt experts from 10 Europeancountries, among which were all the largest(Germany, France, Great Britain, Poland,Norway), and including our neighbourcountries (Italy, Croatia, Hungary, Aust -ria). For the purpose of presentation at theColloquium and primarily for promotion ofthe Slovenian asphalt pavement industryand our Association, we created a 7–minuteDVD in both Slovenian and English entitled»Asphalt Pavement Industry in Slovenia«.

A proper celebration followed on April 5th2006 when, together with DRC, we orga -nised a professional conference entitled»Day of Professional Expertise in MotorwayConstruction« and the 11th regular Assem -bly of ZAS where merits of industriousindividuals and enterprises that enabledthe establishment and development of theSlovenian Asphalt Pavement Associationwere given due recognition.

The 10th anniversary of the Association wasrounded off at the 8th Congress on Roadsand Traffic with the publication of the firstever book on asphalt in Slovenian. On thisoccasion, we also revamped the graphicidentity of ZAS – the new image wasrevealed at the Congress and introduced atthe end of last year.

The Congress was also dedicated to the15th anniversary of successful operation ofDRC, who on this occasion awarded deco -rations to several individuals and enter -prises. The participants at the Congresspassed a special resolution in which theygave conclusions and demands for the pro -fessional and general publics in 10 points.

rationalisation as a consequence of pre -paration for the implementation of Euro -pean standards (2+) and preparation ofnew technical conditions where additionalrequirements for roads under heaviesttraffic loads will be specifically defined.The certification implemented in the lasttwo years has been showing its advantagesmainly in the philosophy, knowledge and abetter overview of the circumstances. Inrecent years we can therefore watch thesituation at the expiry of warranty periodson individual sections much more calmly asthe scope of deficiencies has reducedsignificantly.

Slovenko Henigman

Health, Safety and Environment Com -mittee (HSE)

The Committee has been active both in itssessions and in the field of current issuesoutside the Committee. Members wereparticularly active in preparation of newlegislation on environmental protectionconcerning the asphalt pavement in -dustry.

1. Work of the Committee focussed on con -sideration and communication of currentissues and topics of HSE EAPA to theasphalt pavement industry in Slo venia.

2. We deliberated on the technique for»workzone safety« as a measure forincreasing safety and protection ofasphalt workers working in traffic zones,also from the viewpoint of obsolescenceof the Rules for protection of cons -truction sites from traffic.

3. We deliberated on the BAT Method – BestAvailable Technique for asphalt pro -duction. The information was obtainedfrom EAPA and is currently beingconsidered from the viewpoint of the newSlovenian regulations on asphalt pro -duction, as this legislation enacts theBAT Method and »examples of goodpractice«.

4. Issues regarding measures for reductionof exposure of workers to bituminousfumes are to an extent a constant taskdue to new and ever stricter require -ments in the field.

5. The issue of disposal of constructionwaste left from asphalt works, especiallyold asphalt removed from surfaces, is anissue dealt by the European Commissionand the European Parliament as well asnumerous professional bodies within theEU. In Slovenia we are currently behindin this area. This is a common issue of theHSE Committee and the TechnicalCommittee of ZAS.

6. We have determined in the course oforganisational issues and tasks that thenumber of members is too small for amore efficient work of the Committee.We therefore proposed to UO ZAS thatmembership be increased. The proposalwas passed by the Managing Committeeand five new members have beenappointed to the HSE Committee.

7. As regards deliberation on the newenvironmental protection legislationregarding the asphalt pavement industry– two new regulations on prevention ofemissions into the atmosphere that wereprepared by Ministry of Environment andSpatial Planning – the members of theCommittee were actively involved inreshaping of pro posals into moreefficient and less constraining ones,which is a correct and positive step forthe industry.

PRODUCTION AND BUILDING IN OFASPHALT MIXTURES IN 2006

In the year 2006 close to 2.17 milliontonnes of hot asphalt mixtures wereproduced.In the mixtures produced, approximately1.8 million tonnes of carbonate aggregatemixtures, 260.000 tonnes of silicate aggre -


SUMMARY

37

SUMMARY

The asphalt pavement industry was discus -sed in item 7 under the title »Con struc tion,Technologies, Materials, Quality, Systemsof Regulation«. The Reso lution has beenpubli shed in its entirety on the DRC web -site.

All of the above–mentioned events left animportant mark on the past year's acti -vities. The greatest contribution to theindustry, however, was made by the publi -cation of the book called Asfalt (Asphalt').

The book entitled 'Asphalt' was modelledafter similar books and publications in theasphalt industry by some of the world'smost developed countries in the field. Weinvited 19 local experts and a domestic aswell as a foreign reviewer to participate inthe project. All the invited parties readilyagreed to participate in the project from itsconception to the final publication. Themerits for the creation of the book areequally divided among all of the authors,with special thanks going to Prof. Dr. JanezŽmavc who, while being one of the authors,also acted as the editor and proofreader ofthe text.

We tried to gather in the book all of themost recent and up–to–date local andforeign developments in the industry,

being constantly aware that in this day andage such developments happen at anextremely rapid pace that will necessitateregular updates and supplementations ofthe current publication. The quality andsuccess of the book is evident from thepublic interest which was responsible forthe arrangement to organise the sale of thebook also through Mladinska knjigapublishing house.

I would like to take this opportunity andonce again thank all of the individuals wor -king in the asphalt pavement industry whoare gathered under ZAS, Slovenian AsphaltPavement Association, for the first 10years, hoping for the same kind of attitudefilled with positive energy in the future.

WORK PROGRAMME FOR 2007

1. General activities• Co–ordination in the field of asphalt

pavement in Slovenia• Collaboration with related domestic and

foreign organisations (EAPA, DRC, DAV,Gestrata, etc.)

• Ensuring funds needed for the activitiesof the Association

• Managing all the bodies of the Asso -ciation

2. Organisation of professional meetingsand educational conferences

• A round table or a professional meeting• A regular annual meeting of the Board of

Representatives of companies and enter -prises, November 2007, Kranjska Gora,Slovenia

• 11th Colloquium on asphalts and Bitu -men, Kranjska Gora, 29 – 30 November2007

• Regional educational conference of ope -rational asphalt pavement staff (March2008)

3. Preparation of Technical Legislation• Guidelines and technical conditions for

building of asphalt layers for TSC06.300/06.410

• Slovenian additional items in the field ofasphalts

4. Preparation of material for• the Educational Conference• »From Assembly to Assembly« miscellany• »Miscellany of papers for the 11th Collo -

quium on Asphalt and Bitumen«

5. Preparation of technical literature• ASFALT 6

from assembly to Assembly


v sodelovanju s in cooperation with

organizira največje cestarsko srečanje v Sloveniji v letu 2007organized the biggest road event in Slovenia in the year 2007

Slovenian Asphalt Pavement Association

11. kolokvij o asfaltih in bitumnihv času od 29. 11. do 30. 11. 2007v hotelu KOMPAS v Kranjski Gori

11th Colloquium on Asphalt and Bitumenfrom 29 November to 30 November 2007in hotel KOMPAS in Kranjska Gora

Predviden program kolokvijaČetrtek, 29. november 200709.00 – 09.30: Otvoritev srečanja09.30 – 10.45: OKROGLA MIZA I.: Asfalterska industrija –

pregled po državah, razprava10.45 – 11.15 Odmor 11.15 – 13.00 OKROGLA MIZA II.: Voziščne konstrukcije na cestah v

Sloveniji, razprava13.00 – 14.30 Kosilo14.30 – 16.00 Referati – 1. sklop: Nove tehnologije in metode preiskav

(reciklaže, na pogoje uporabe orientirani preskusi, terenske in laboratorijske meritve, …)

16.00 – 18.00 Tehnične predstavitve podjetij in njihovih produktovz razpravo

19.00 Kulturni program in slavnostna večerja

Petek, 30. november 20079.00 – 10.45 Referati – 2. sklop: Tehnična regulativa:

(Uveljavitev novih standardov)10.45 – 11.30 Odmor11.30 – 13.30 Referati – 3. sklop: Varovanje okolja

(manj hrupni in nizkotemperaturni asfalti)13.30 Razprava in zaključek kolokvija

Anticipated programmeWednesday, 29 November 200709.00 – 09.30 Opening09.30 – 10.45 ROUND TABLE I.: Asphalt industry – Participating

countries’ review, Discussion10.45 – 11.15 Break 11.15 – 13.00 ROUND TABLE II.: Pavement structures in Slovenia

Discussion13.00 – 14.30 Lunch14.30 – 16.00 Presentations – Section 1: New technologies and

methods of testing (recycling, performance related property tests, field and laboratory measurements, …)

16.00 – 18.00 Technical presentations of companies and their products with discussions

19.00 Cultural programme and dinner-party

Friday, 30 November 20079.00 – 10.45 Presentations – Section 2: Technical regulations:

(Enforcement of new standards)10.45 – 11.30 Break11.30 – 13.30 Presentations – Section 3: Environment protection

(low noise and low temperature asphalts)13.30 Discussion and Colloquium closing

Mediji o ZAS-u

VABIMO VAS NA 11. KOLOKVIJ O ASFALTIH IN BITUMNIH

PROGRAM DELA

1. Splošne naloge

• koordiniranje asfalterske dejavnosti in povezovanje članstva• sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini (EAPA, DRC, DAV,

Gestra ta in ostalimi)• zagotavljanje sredstev za delovanje združenja• vodenje vseh organov združenja

2. Organiziranje strokovnih srečanj in izobraževanj

• okrogla miza oziroma strokovno srečanje• redno letno srečanje predstavnikov odbora podjetij in družb, november 2007,

Kranjska gora, Slovenija • 11. kolokvij o asfaltih in bitumnih, Kranjska gora, 29. do 30. 11. 2007• regijsko izobraževanje in usposabljanje operativnega asfalterskega kadra

(marec 2008)

3. Priprava tehnične regulative

• smernice in tehnični pogoji za graditev asfaltnih plasti TSC 06.300/06.410• nacionalni dodatek za področje asfaltov

4. Priprava gradiv za

• izobraževanje,• bilten »Od skupščine do skupščine«• »Zbornik referatov za 11. kolokvij o asfaltih in bitumnih«

5. Priprava strokovne literature • ASFALT 6

Program dela za leto 2007

Professional Meetings in 2007 & 2008

•7–10 August 2007; 5th InternationalConference on Maintenance andRehabilitation of Pavements andTechnology Control, MAIREPAVE5,Utah, USA, www.mairepav5.org

•2–5 Sept. 2007; Conference on AsphaltPavements for Southern Africa - CAPSA'07, Gaborone, Botswana,http://www.capsa07.co.za/

•17-21 Sept. 2007; 23rd PIARC WorldRoad Congress Paris, France,www.piarc.org

•27-28 Nov. 2007; 7th InternationalConference on Asphalt Pavements,Budweis, Czech Republic.

•29-30 Nov. 2007; 11th Colloquium onAsphalt and Bitumen, Kranjska Gora,Slovenia, www.zdruzenje-zas.si

•13-15 Feb. 2008; XIV. DeutscheAsphalt tage, Berchtesgaden, Germany,www.asphalt.de

•6-8 March 2008; DAV-DAI-Asphalt -seminar, Willingen, Germany,www.asphalt.de

•21-25 April 2008, TRA, TransportResearch Arena Europe 2008,Ljubljana, Slovenia,www.traconference.com

•21-23 May 2008; Eurasphalt &Eurobitume Congress, Copenhagen, Denmark,www.eecongress.org


SODELOVANJE COOPERATION:/

AMMANN Aufbereitung AG, Asfalti Ptuj, Asteh, BP Bitumen,Cestno podjetje Kranj, CPG, CPK, IES, IGMAT, Joseph Vögele AG, KPL, OMV, Possehl, Strabag, TIM Laško, Tovarna asfalta Črnuče, Tovarna asfalta Kidričevo, Vialit asphalt, VILLAS Austria, ZAG

CGPCM CeljeCPM

DDC svetovanje inženiringPetrol

PrimorjeSCT

SGP Pomgrad

Cestno podjetje Ljubljana

Asfaltex, B&A&M, Interchem, Kern90, Lespatex, PMA, Porfir, RO tehnologija, SCP, Sika, Tahting, Weisig Maschinenbau, Teknoxgroup, TIB

IMS ADIToil,

Združenje asfalterjev SlovenijeSI - 1000 Ljubljana, Kotnikova ulica 32 tel: 01/ 306 83 06, faks: 01 / 306 83 07

www.zdruzenje-zas.si, e-mail: [email protected]

I.

II.

III.

Združenje asfalterjev Slovenije Združenje asfalterjev SlovenijeSlovenian Asphalt Pavement Association

AKTIVNOSTI:

•••••

zastopamo slovensko asfalterstvo doma in v tujini, vzpodbujamo kakovostno izvajanje asfalterskih del, pripravljamo tehnične specifikacije, organiziramo izobraževanja in strokovna srečanja, izdajamo strokovne asfalterske publikacije.

član in družbenik

ACTIVITIES:

•

••••

representing Slovenian asphalt industry at home and abroad, striving for good quality of paving works, preparing technical specification, organising training courses and technical meetings, publishing technical asphalt pavement publications.

European Asphalt Pavement Association

DRUŽBA ZA RAZISKAVEV CESTNI IN PROMETNISTROKI SLOVENIJE D.O.O.

Naslovnica ZAS - Od skupščine do skupčine - maj 2007 CYAN MAGENTA YELLOW BLACK

Aktivnosti v preteklem letu (maj 2006 - maj 2007)Dan asfalterjev10 let ZASIzobraževanje asfalterskega kadraIntervju: Jürgen Sturm, generalni sekretar EAPAProizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2006Strokovni prispevki

11.

do Skupščineod skupščine

to ssemblyAfrom assembly

Maj 2007, leto X.

11. od skupščine do skupščine letnik 2007 · n program dela za leto 2007_____ 39 2 od...

Documents