i Glasi lo Social istične zveze delovnega l judstva o k r a j a Novo mesto

Lastnik In Izdajatelj: Ok ra jn i odbor S Z D L Novo mesto. — Izhaja vsako sredo. Posamezna številka 10 d i n . — Letna naročnina 480 d i n , pol letna 240 d in , četrtletna 120 d i n ; plačljiva je vnapre j . Z a inozemstvo 900 din ozir . 3 ameriške dolarje. — Tek. račun p r i K o m u n a l n i b a n k i v Novem mestu, it. 60-KB-16-2-24

fltev. 19 (373) Leto V i l i

NOVO MESTO, 8. MAJA 1957

Urejuje uredniški odbor. — Odgovorn i urednik Tone Gošnlk, Naslov uredništva i n uprave : Novo mesto, Cesta komandanta Staneta SO. Pos t pred. Novo mesto 33 Telefon uredništva i n uprave : Št 127. Rokop isov ne vračamo. Tiska Casopisno-založnisko podjetje »Slov. poročevalec« v LJub l j an i . Za tlak odgovarja F. " ' e v e l

O D L I K O V A N J A ZA PRAZNIK DELA

T u d i letos je predsed­n ik r epub l i ke Jos ip B r o z — T i to ob 1. maju od l i ­kova l številne zaslužne državljane za nj ihove uspehe i n pr i zadevanja v socialistični i zgradnj i . V novomeškem okra ju je biiilo tokrat o d l i k o v a n i h 28 tovarišic i n tovarišev, ka t e r im je v i soka p r i ­znanja izročil 30. a p r i l a dopoldne predsednik O L O F r a n c Piikovič, v Črnomlju pa podpred" sedniik O b L O Jože H u -tair.

R E D D E L A IT. S T O P N J E S T A D O B I L A :

L u k a Dolenc, d i r ek t o r tovarne Novoteks, Novo mesto, i n dr . Tone Hoče­var , šef sani tarnega i n ­špektorata O L O Novo mesto.

B E D D E L A H I . S T O P N J E S O D O B I L I :

1. Ivan B r s a n , kon t r o ­lor, »Gorjanci«, Novo me­sto; 2. ing . Jože G r e i n , pro jektant G P »Pionir« Novo mesto; 3. A l b i n G u t m a n , skladiščnik T e h ­nične sekci je Novo me­sto; 4. Jože K n a p , de lo­vodja G P »Pionir« Novo mesto; 5. Bogo K o m e l j , up ravn ik Studi jske knjižnice Novo mesto; 6. Košir F r anc , načelnik oddelka p r i O b L O Črno­me l j ; 7. K a r i Lampe , ključavničar Podjet ja za vzdrževanje prog Novo mesto; 8. A n t o n M a r k o ­vi? , avtokaroserist , »Gor­janci«, Novo mesto; 9. F r a n c Piletič, šofer, »Gor­

janci«, Novo mesto; 10. Jože Strugar , vodja de l , G P »Pionir« , Novo me ­sto.

M E D A L J O D E L A S O D O B I L I :

1. S l a vko Benčič, l i ­var , »BELT« , Črnomelj; 2. M a r i j a Biček, t k a l k a . »Novoteks«, Novo mesto; 3. A n t o n GraŠič, mojster, »Motomontaža«, Novo mesto; 4. Kežman V l a d i ­mi r , šef gradbišča G P »Pionir« Novo mesto; 5. F r a n c K i m , m ine r P o d ­jet ja za vzdrževanje prog Novo mesto; 6. Janez Klobučar, kopač, R u d n i k r javega premoga, Karo i -žarica; 7. A l o j z Košir, obratovodja, G P »Pionir« Novo mesto; 8. M i l a n Kukeve c , av tomehanik »Motomontaže« Novo me ­sto; 9. Jožica Okrog l i ? , kn j i govodk in ja »Moto-montaže« Novo mesto; 10. F r a n c Podržaj, vodja odde lka »Motomontaže« Novo mesto; I I . F r a n c Poglajen, progovn i de l a ­vec Podgetja za vzdrže­vanje prog Novo mesto; 12. I van Raj gel j , gaterist, Lesno ind . podjetje »Zo* ra« Črnomelj; 13. M i l e n a Sajevic, uslužbenka. »No ­voteks« Novo mesto; 14. F ranc Udovč, delovodja G P »Pionir« Novo me ­sto; 15. A l o j z Udov i ? , že-lezostrugar, »Gorjanci« Novo mesto; 16. A n g e l ­ca Zupan , m e r i l k a blaga, »Novoteks« Novo mesto.

O d l i k o v a n i m t o va r i ­šem in tovarižicam i s k r e ­no čestitamo!

NA 13. SEJI OBEH ZBOROV 0L0 NOVO MESTO SO RAZPRAVLJALI

0 ZDRAVSTVU IN SOCIALNI POliTIKI Dnevn i red 13. redne seje obeh »borov O L O Novo mesto

29. ap r i l a je obsegal poročila svetov za zdravstvo , aa socialno varstvo, ra delo, up ravn ih odborov splošne bolnišnice, okra jne­ga hig ienskega zavoda, zdravilišča Dolenjske Topl iee In reše­valne postaje ter porodi la komis i j »a predpise za prošnje in p r i ­tožbe, za gospodarstvo i n komisi je za vo l i tve in imenovanja. Sejo je vod i l v odsotnosti predsednika podpredsednik N i k o Be -lopavlovič.

oaocx>ccaoooc>ooocx)<xxjactt^

Izčrpna poročila, k i so j i h do­b i l i odborn ik i že p r e d sejo, do ­kazujejo ve l iko s k r b l judske oblasti za zdravstveno zaščito l j ud i i n s k r b za inva l ide , ' bo lne ter onemogle. V ta namen gre letno izredno v e l i ko družbenih sredstev. Vendar je še vedno de l prebivaIsfcva, k i n i m a zdravstve­ne zaščite za nekatere vrste bolezni .

Ra zp rava o poročilih Je b i l a precejšnja. O d b o r n i k i so se za ­n i m a l i zakaj so tako v i sok i o sk rbn i stroški v bolnišnici, v t e zn ih vzgojnih domov ih i n d r u ­gih zavod ih . M e n i l i so tud*, da je zdravstvena zaščita p r eb i v a l ­stva dobra i n potrebna stvar, vendar naši proračuni težko zmorejo tako ve l ike iizdatke »a reševanje zdravstven ih i n soc i ­a l n i h vprašanj. T i i z da tk i so is leta v leto ve t j i .

Iz /poročila predsedn ika sveta za delo M i h e Počrvine je raz­v idno, da je b i l o l an i i zgubl je ­n ih zaradi posledic nezgod i n obolenj 158.000 de lovn ih d n i . To pomeni zmanjšanje narodnega

Gozdarska poslovna zveza

Okra jn i l j udsk i odbor Jo n a s k u p n i sej i obeh zborov 29. apr i l a da l pr is tanek t a p r i p r a -V«. da s« v okra ju ustanovi Gozdarska poslovna zveza. N a pr ihodnj i r edn i sej i bo O L O fk lepa l o ustanovi tv i i n p r a v i ­l i h fca poslovanje te novo o rga ­nizaci jske enote.

Novi zdravstveni ambulanti V pr izadevanju, da čimbolj

približa zdravstveno službo l j u ­dem, z last i v pro izvodnj i , j « P ve t za zdravstvo p r i O L O spre­jel sk l ep o" ustanov i tv i zd rav ­stvenih ambulant v tovarni N O V O T E K S i n p r i r u d n i k u r j a ­vega premoga v Kanižarici.

dohodka z a več ko t 200 m i l i j o ­nov d in . Vseh nezgod in obolenj n i mogoče preprečiti, možno pa j ih j e zmanjšali. Značilno je, d a je še vedno najmanj izostankov z de la zarad i obolenj poz imi , največ pa ob večjih po l j sk ih de­l ih . O d b o r n i k i so men i l i , da bi bi lo treba to nesorazmerje, k i očituje namišljene bolezni z a ­rad i de la doma. odprav i t i z u k r e -p i . M e n i l i so, d a b i vp l i va l o na rman j sanje bo lezn i do tr* dn i Se to, če b i zdravs tven i domovi i n

postaje Imele ambulante z nekaj postel jami. T u d i zmanjšanje zdravstvene zaščite za prve t r i ' dni obolenja, b i gotovo p r ipo ­moglo k odprav i namišljenih bolezni

V i s o k i izdiatkl l judsk ih odbo­rov za zdravl jenje Ust ih bolezni , katere so po uredbi brezplačne za bo ln ika , i n pa v i s ok i i zdatk i za reševanje soc ia ln ih proble­mov, imajo svoj i z vo r v dvojem" v posledicah prestanega t rp l j e ­nja i n gorja med N O B in v go­spodarski zaostalosti . V okra ju ima komaj 28 odstotkov p reb i ­valcev zdravstveno i n socialno zavarovanje in smo v t em pogle­d u pod republiškim povprečjem. Zato pade v breme okra ja i n občin glede zdravstvene i n soc i ­alne zaščite več l jud i kot v go­spodarsko razvitejših okra j ih . V

Sloven i j i so okra j i , k j e r zajema socialno zavarovanje do 60 od ­stotkov prebiva lcev . Ne glede, da imajo tak i okra j i več dohodkov, so n j ihov i i zdatk i za zdravstve­no i n socia lno vars tvo manjši.

Na sej i 60 ve l iko govor i l i o važnosti preprečevanja obolenj in nezgod, čemur smo dosedaj posvečali premalo pažnje. M e n i ­l i so, da se mora s k r b za l j u d -tko zdravje pri£eti z odprav l ja­njem w.rokov obolenj i n zman j ­ševanjem nezgod p r i de lu . To nalogo sedaj v g lavnem oprav l ja okra jn i h ig i ensk i zavod s po­močjo ra»nih komis i j in organi ­zaci j , potrebno p a je, da b i pr'. tem sodeloval i prav v s i .

O p rob l em ih zdravstvene i n socialne stlužbe v okra ju , o de lu posameznih zavodov in ustanov bomo še poročali.

P L E N I M G A S I L S K E Z V E Z E L R S J E B I L V N O V E M M E S T U

28. a p r i l a j « b i l v Novem mestu p l e n u m Gas i lske zveze Slovenij«. V o d i l gfc Je predsed­nik G Z S loven i j a Matevž Hace, pr isostvova l i p « m u poleg delegatov i z vse Sloveni je tud i komandant L judske m i l i c e za Sloveni jo I van Lokošek-Jian, zastopnik državnega sekre ta­r ia ta za notranje zadeve S lo ­veni je F r a n c i K o l a r i n pred ­s tavn ik republiškega odbora

R K d r . Tone Hočevar. P r e d ­s t avn ikov ok ra jn ih i n občin­s k i h forumov 1» orgarazaci] n i bi lo .

G l a v n a točka dnevnega reda Je b i lo poročilo podpredsednika G Z S loven i j e tovariša D i m i c a o kul tu i rnoprosvetnem de lu prostovo l jn ih gasi lcev i n 'raz­prava o tem poročilu. P r e d tem je predsednik Hace poro­čal, da je v S l o v e n c i o k o l i

Dober obračun zadružnikov 26. a p r i l a Je bit v N o v e m

mes tu r e d n i le*n» * >: ~ n l zbo r O k r a j n e zadružne sveze z ze lo dobro udeležbo z a s t o p n i k o v vseh k m e t i j s k i h z a d r u g naše­ga o k r a j a . N a n j e m so preg le ­d a l i delo, uspehe i n p o m a n j ­k l j i v o s t i zadružništva v o k r a ­j u aa le to 1956. O g l a v n i h vprašanjih s tega področja je poročal p r edsedn ik O Z Z V i k ­tor Zupančič, m e d t e m k o je d a l finančno poročilo t a j n i k O Z Z S tane S o m r a k . V r a z ­p r a v l j a n j u je sode lova l o 25 de legatov ; ze lo t ehten p r i s p e ­v ek j e d a l a skupščini p r e d -

Z občnega zbora okrajne Trgovinsko zbornice Novo mesto:

Stari, še vedno nerešeni problemi Cestokrat knjtiz&rajo potroš­

n i k i t rgovino zaradi premajhne i zb i r e blaga, d a morajo zato v L jub l jano , če hočejo k u p i t i b o l j ­še blago, tu i n tam bi r a d i ime­l i t rgov ino bližje, v s i želijo hd-tro in dobro postrežbo i n , r a -z umi j ivo, k o l i k o r moigoče poce­n i . Take želje potrošnikov so prav i lne , k r i t i k a n a račun trgo­v ine pa ponavadi ne zadene pravega k r i v c a , k i je vz rok , d a ' t rgov ina še n i t isto k » r žalimo i n ka r b i b d l a ' v d r u g i h pogo j ih l ahko .

Razvoj gip© naprej tn tud i okus i n želja potrošnika gresta vzporedno z n j im . Indust r i j a i n obrt dajeta vsako leto več po -trošnega blaga in s tem možnost i zb i re po okusu . T r gov ina je t i ­ste .k i posreduje blago med pro ­i zva ja lcem i n potrošnikom i n obratno, — pro i z vodn j i posre­duje želje potrošnikov. Pos re ­dovanje, če lahko tako i m e n u ­jemo vlogo trgovine v našem gospodarstvu, pa mora b i t i čim hitrejše i n čim cenejše. Z a to nalogo mora imeti t r gov ina po­trebne pogoje. Teh pa v novo­

meškem o k r a j u v pretežni me­r i še n i m a . O teh s tvareh je predvsem tek la razprava na le tnem občnem zboru 27, ap r i l a .

Premalo trgovin In skladišč

V o k r a j u je premalo t r gov in . V občini Šentjernej p r ide ena t rgov ina komaj n a 626 p r eb i ­va lcev, povprečno v o k r a j u pa na 418 preb iva lcev . N a pode­želju pr ide ena mesn ica na o k o l i 5.250 l jud i , ena trgo­v i na z obutv i jo n a 22.000 p r e ­b iva lcev i n ena trgov ina z m e ­šanim blagom na 1.037 p r eb i v a l ­cev. P r ema l o Je pekar i j , mesa­r i j , t rgov in s sadjem i n zelenja­vo, premalo je de l ika tesn ih t r ­gov in , t rgov in z e lektromaber la-l om i n d rug im b lagom.

Vprašanje t rgovsk ih loka lov i n n j ihove opreme obravnava ­mo že vrs to let, vendar doslej •brez uspeha. 67°/» togovskih l oka lov je v zasebnih stavban, oprema pa je s ta ra tud i do 60 tn več 3et. Vse t rgov ine z živi­l i v o k r a j u imajo samo en h l a ­d i l ni k. v s i t rgovsk i l o k a l i pa le

35 blagajn; povprečno pr ide na trgovino ena i n po l tehtnice. Vsa t r govska mreža razpolaga z 22 tovo rn im i av tomobi l i , od ka t e r ih Je vefliko Izrabl jenih.

Vea z i dana skladišča t r gov in v okra ju lahko spreomejo le 112 vagonov k m e t i j s k i h p r ide lkov te-r 31 vagonov industr i j skega blaga. Po leg tega so vsa s k l a d i ­šča, razen skladišča kmet i j ske zadrug« Črnomelj, nesodobna i n slabo opreml jena.

V tak ih pogoj ih, to je s s l a b i ­m i l o k a l i , s s>labo opremo in skoraj brez p r i m e r n i h skladišč, t rgov ina ne more i zpo ln jevat i vloge, kakršna j i p r ipada in kot jo od nje pričakujemo. T a k o stanje v t rgov in i je, odkr i to po­vedano, v v * l i i k i mer i pos led ica zapostavl janje * r g o v t n e p r i v l a ­ganju družbenih sredstev v po-samozne panoge gospodarstva.

Invest ic i j za napredek trgovine v povo jn ih l e t ih skoraj n i bi lo* Nav z l i c temu moramo p r i zna t i , da je t rgov ina nap rav i l a v e l i k ko rak napre j , k a r zadeva po­strežbo i n preskrbo potrošnikov i n jo tud i l an i 'kot prejšnja leta i zpo ln i l a v celot i postavl jene obvez* do družbe.

Potrebno J«, da že vendar pre­idemo od samih ugotav l janj , kaj t rgovini ! marajka, za k o n ­kre tno reševanje odm. odstranje­vanje o v i r za nJen napredek. Nad 3 mi l i j a rde d inar jev , k o l i ­k o r je znašal promet v t r gov in i flani, je skoraj poloviica v redno­st i vsega brutto produkta , to Je potrebno rdg rd m dg dgr ustvaTjenega l an i v okra ju . Te številke dovol j poudarjajo v e l i ­k o v logo trgovine. Zato je po­trebno čimprej uredit) vprašanje

(Nadaljevanje na 3. strani)

s edn i ca Z v e z e žena zadružnio S l o ven i j e l j u d s k a p o s l a n k a ing . V i l m a Plrkovič. S pred log i i n s k l e p i , k i so j i h d a l i udeležen­c i z bo ra , l a h k o štejemo letoš­njo skupščino zadružnikov med na jbo l j uspele v z a d n j i h l e t i h . Obširneje bomo o pote ­k u skupščine i n n j e n i h z a ­ključkih poročali v p r i h . šte­v i l k i p r i l oge »Dolenjsko k m e ­ti jstvo«.

Večji Izvoz V p r v em četrtletju so dz S l o ­

veni je i z vo z i l i " b laga v skupn i vrednost i 4655 m i l i j onov d i n a r ­jev a l i za o k o l i 1700 mi l i j on , d i n več kot lan i v istem času. N a j ­več smo i z vo z i l i lesa i n lesnih i zde lka

VAŽM0 OPOZORILO M a l e oglase, objave, razpise,

i n različna obvest i la lahko n a ­ročit'- -\ teden najkasneje v ponedel jek dopoldne.

Up rava l i s t a

64.000 prostovo l jn ih gasi lcev. O d teh je 9-315 žena. Največ žena ima jo vključenih v g a s i l ­ske organizaci jo v p tu jskem i n murskosoboškem okra ju , pa t u ­di v okra ju Kočevje J ih imajo precej . V kočevskem o k r a j u imajo celo 17 ženskih gas i l sk ih častnikov, 13 Žena pa je l an i naprav i l o strojniška tečaj. T o ­variš Hace je poročal o različ­n i pomočj občinskih l judsk ih odborov gas i l sk im društvom. M e d d r u g i m je omen i l občino Trebnje , k i je predv ide la v proračunu za 14 prostovo l jn ih gas i l sk ih društev 1« 80.000 d i n podpore, občima Pos to jna p a m i l i j o n d i n . *

Iz poročila podpredsednika D i m i r a ,je razv idno , da ima 1.330 gas i l sk ih društev v S love ­n i j i 150 i g r a l s k i h s k u p i n , oko l i 300 s ta ln ih i n občasnih pevsk ih s k u p i n , o k o l i 100 godb, skupno pa o k o l i 1000 različnih ku l tu r-nopifosvetnih s k u p i n , k i d e l u ­jejo v o k v i r u prostovo l jn ih ga­s i l s k i h društev. Člani prostovo l j ­n i h gas i l sk ih društev so na ro ­čeni skupno na 99.000 izvodov r a z n i h časopisov in r e v i j , od tega prejemajo 26 000 dnevn i ­kov , 30.000 tednikov, 7.000 dih ie naročeno ma Mohor jeve , 10.000 pa na Prešernove k n j i ­ge. Na jmanj je naročenih na G a s i l s k i ves tn ik . k i i zha ja le

• v n a k l a d i 4.000 izvodov. V razprav i na poročila Je

sodelovalo 16 delegatov. S k l e p i p l enuma bodo ob jav l j en i s i l s k e m ves tn iku .

G a -

Ustanovljeno je Društvo stenografov in strojepiscev

V sredo 24. a p r i l a je b i l v se jn i sobi O L O u s t a n o v n i obč­n i zbo r novega Društva s t eno­gra fov i n stro jep iscev , k i ga je us t anov i l a s k u p i n a i n t e r e s e n ­tov i z Nov ega mes ta i n Črnom­l j a . R a z e n 40 članov s ta se ga udeležila t u d i t a j n i k Zveze s tenogra fov i n s t ro j ep i scev S loven i j e tov. C h r i a t o f i n p r e d ­sedn ik l j u b l j a n s k e g a društva ravna te l j E S S tov. Toš. O b a sta p o z d r a v i l a us t anov i t e v n o ­vega društva, k i bo z a vzgo jo s tenodakt i i logra fskega k a d r a i n razvo j b i r o t e h n i k e l a h k o o p r a ­v i l o pomembno delo, če bo n a -

MSodlno trebanjske občine bo proslavila

Dan mladosti na Čatežu M l a d i n a trebanjske občine Je

v zadnjem letu dosegla lepe uspehe in v iden napredek. M e d ­tem ko je imela organizaci ja L M S prej v občini le dva a k t i ­va, so zdaj prav de lavni m l a ­d insk i akt iv ; v Dobrniču. Knež­j i vas i , Trebnjem, Nemški vasi , Ve j i k i L o k i . Sent lovrenou in šolski akt iv na M a l i L o k i , med­tem ko ga na Gabru ustanavl ja­jo. V ak t i v ih je po 25 do 40 fantov in deklet, k i so v svoj ih k ra j ih dol i že prenekatero pobudo M napredek. Zadnja sejp obć ko­miteja L M S je bi la ena najbol j -*th. odkar obstaja organizaci ja

v Trebnjem. P lodno so razprav­l ja l i o de lu akt i va mtadlh za­družnikov v Dobrniču i n Treb­njem, o p r ip rav l j an ju iger, medsebojnih gostovanjih i n obi ­sk ih ter podobno.

Zmen i l i ?o se tudi . da bo m l a ­dina trebanjske občine pros la ­v i la 25. maj — Dan mladosti n * Čatežu. Izlet na Čatež, k j e r gra­di jo novo osnovno šolo, bo ma­nifestaci ja s tekmovanj i v od-boik i . s treUsnJu in k u l t u r n i h t r t k f h . M lad ina bo poka7.a!a kje vse se udejstvuje. v d r u -^ahrpm stečanju pa se bo tudi razvesel i la .

Med It ti h no vasjo in Dobravo se obrisi razširjene teste Novo mesto—Sme Lini k že dolu o p o i M J f l S pomočjo modern ih strojev bodo dela na modern izac i j i za naš okraj zelo pomembne ceste hitro napredovala, 20. jun i ja pa bo na odsek med N o v i m mestom in MaČkovccm prišlo na

pomoč še 300 mlad incev i n mlad ink .

l e te lo p r i m e r o d a j n i h činitelj:h n a po t r ebno r a z u m e v a n j e i n podporo , v v r s t a h stro jep iscev , s t enogra fov i n d r u g i h a d m i n i ­s t r a t i v n i h uslužbencev v o k r a ­j u p a n a zaželeno sode lovanje . Člani novega društva so s p r e ­j e l i društvena p r a v i l a , načrt d e l a i n i z v o l i l i p o t r e b n e odbo ­re .

Društvo i m a sedež v N o v e m mestu , k j e r bo ra z v i l o g l a vno de lavnos t , V O r n o m l j u p a i m a samosto jen k l u b , k i bo združe­v a l tamkajšnje scenografe, s t ro jep isce i n ostale a d m i n i ­s t r a t i v n e uslužbence.

O L O N o v o mes to i n O b L O N o v o mes to sta m l a d e m u d r u ­štvu že o b l j u b i l a p r v o pomoč. Pod je t ja , us tanove i n k o l e k t i v i naj b i j i m a s l ed i l i , d a b i d r u ­štvo l a h k o začelo s tečaji z a stenogra f i j o i n stro jep is je , s s e m i n a r j i za r a z v o j sodobne b i r o t ehn ik e i n i uresničeva­n j e m os ta l ih načrtov, k i j i h j e spre je lo . P r i j a v e za sp re j em v članstvo sp re j ema t a j n i c a d r u ­štva V i lka T o m a z i n , O L O N o v o mesto.

Okrajna skupščina Rdečega križa

V nedeljo dopoldne je b i l v Novem mestu l e tn i občni zbor Rdečega križa za novomeška okra] . Razen delegatov iz vseh občin se ga je udeležil tud i predsednik G O R K Sloveni je tov. Jeras, pozdrav i l i pa so ga šo zas topn ik i gas i lcev , t abo rn i ­kov, Zavoda za soc. zavarovanje in delegaci ja p ionir jev — pod-mladkar jev . O zboru bomo ob ­širneje poročali prihodnjič.

Teden Rdečega križa Nad dva mi l i j ona članov

Je v vrstah Rdečega križa Jugoslav i je i k i je zadnje le­to znatno napredoval tako glede razširjanja o rgan i zac i ­je kot glede svojega dela. Zares n i več k ra j a v naši domov in i , k j e r ne b i pozna­l i t « aH one p lat i vsestran­sko ko r i s tn ih področij de ­javnost i Rdečega križa. V zdravstvenem prosvetl.ieva* nju l judptva, organizac i j i ftoilsk?h k u h i n j , bo ju prrl'1 tuberkotozi in a lkoho l i zmu , organ iz i ran ju krvoda ja ls tva , tečajev za prvo pomoč i n nego bo ln ikov , d rug ih teča­jev za mlad ino n a vas i , v mestih ln tovarnah, v čeda­lje SirSem obsegu m a l i h asanaci j . v uspehih pod ­mladka * K In v vsej osta­l i de javnost i Rdečega k r i ­ža se z r ca l i nesebično in po ­žrtvovalno delo organizaci je , k i Jo upravičeno prištevamo med najuspešnejše.

T o dejavnost pa l ahko Se znatno raiKiTilmo. V novo­meškem okra ju i m a R K ne­k a j nad §WM» odras l ih članov, načrt okrajnega odbora pa Je, da b i o r g a n l z a e m l e l e ­tos naituda na 1<* <M> čla­nov. Za Izvrševanje Števil­n ih važnih nalog je no t ra ­nja moč organizaci je zelo važna, prav tako pa tud i n je­no finančno-gospedarskn po­slovanje. Prenos Številnih pristojnosti n a občinske od­bore R K l n razširjen delo­k rog osnovnih oreanizae i i R K dajeta tem nalogam Se poseben poudarek. M i m o ­grede povejmo, da Je n. nr. samo lan i okra jn i orlhor R K v Novem mestu dobi l J.ivl l , obleke, obutve. zd rav i l In Šolskih potrebSčln iz med­narodne pomoči za skoraj 45 mi l i j onov dinarjev, od če­sar so Šolske kuh in j e do­bile za več kot 36 m i ' i i o ­nov d in živil. Pomoči R K je b'1n l a n i deležnih v okra ju 4.230 soc ia ln ih upravičen­cev. V zadnj ih 2 le t ih i* b i ­lo v okra ju zgrajenih 2« ob­jektov na področju m a l i h asanaetf (vodnjakov, periiič, napaJališr. ure jen ih i z v i r ­kov, gnnjlič greznic« l o k a l ­nih vodovodov itd.) Družba Je zanje pr ispeva la 4.942 024 d in medtem ko je sk»ona vrednost zgrajenih objektov skoraj 19 mi l i innov . Pomen l n organizac i j ska sposob­nost Rdečega križa, k i ie znal k t a k i m delom povabi­t i za interesirane prebivalce vas i In politične organiza­cije, sta b i l a s temi uspehi pač na.lbolje potr jena.

Posebej Je treba omenit i , da v .naSem okra ju male asanarl.Te nlsr> samo tehnič­no delo Rdečega križa In vaščanov. So hkra t i začetek preobrazbe v mise lnost i ne-razvfite» dost ikra t tanMale vas i . sa.l se v skupnem de­lo za blagostanje kra ja aH naselja premagujejo v sto­le t j ih zakorenin jena sebič­nost, nevoSčMlv*«t In Škodo" željnost. T>oseženi usn^hl navdušujejo l jud i za nove napore in delo za nada l in j i d v i g blagostanja. Vse to pa Je m i m o gornj ih nalog na­menjeno zdrav ju in prosvet-l.ievaiMu de lovn ih l jud i , p re ­prečevanju bolezni i n osta­l i m h u m a n i t a r n i m c i l j em Rdečega križa.

De la t i za b lng ln jo naS>ih narodov ln bor i t i se za m i r na svetu Je i n ostaja Klav­na naloga delavnost i Rdeče­ga križa. Na j letoSnjI Te ­den R K pr ipomore, da bo sadov n t i uresničevanju te plemenite naloge čimvečt

VREME Z A C A S O D 10. D O 19. M A J A

V z a d n j i h dneh tekočega t edna l n v z a d n j i h d n e h p r i ­hodn j ega t edna k r a t k o t r a j n e p a d a v i n e z n e v i h t a m i i n o h l a ­d i t v i j o . V os ta l em (nekako 12. m a j a dal je ) v splošnem ugodno, d e l o m a jasno v r e m e l n so v t em r a z d o b j u možne l e manjše k r a j e v n e p a d a v i n e aH nev ih t e . T e m p e r a t u r a se bo pos topno d v i g n i l a .

N a d a l j n j i i z g l ed i : p r o t i 20. m a j u pričakujemo p o n o v n o močno oh lad i t e v s p a d a v i n a i u

Delavsko upravljanje v Kanižarici

Preg l ed sestav* delav»kilh sve­tov priča, da so bi le ženske z a ­stopane m in ima lno a l i pa splon ne. Slednje opravičuje soraz­merno maloštevilno zapos l jeva-nje ženske delovne si le, k a r i z ­v i r a iz specifičnosti de la v r u d ­n i k u .

De l a vsk i svet Je v obdobju dveh let i n pol zasedal redno vsak mesec, po potrebi pa tud i večkrat, v svoj de lokrog je za ­j e l v sa dogajanja v podjetju ter redno zasledoval prob lemat iko pro izvodnje , inves t i c i j sk ih ter cs ta l i i i pokazatel jev v zvez i z uspešnim gospodarjenjem v podjetju. N a vseh zasedanjih 1e posLušail poročila o de lu u p r a v ­nega odbora, razprav l ja l o p r e d ­loženih pred log ih in j i h dopo l ­n i evad ter sprot i odobraval delo upravnega odbora.

De l a vsk i svet rudn ika je red­no zasledoval gibanje p r o i z v od ­nje i n doseganje mesečnih, k a ­kor tudi l e tn ih p l ansk ih nalog. N a podlagi Izdelane obširne do ­kumentac i je geoloSkih dn s ta t i -graJBskih razmer črnomaljske premogovne kaduroje, je podjetju uspelo doh i t i uradno pr i znan je Rudarsko-rnetai lurSkega inšpek­torata L R S za de f in i t i vne zaloge našega premogovnika . Ob tej priložnosti naj priipornnim, d a jo b i lo vseskoz i do let« 1955 e v i ­dentiramo, da znaAaJo zaloge premogovne substance nekaj nad 5,500.000 ton. Vse republiške i n ­stituci je so gledale na r u d n i k KaniBar ioo ko t na rudn ik s ao-l a z m e r o m a siromašnimi zalogami premoga, k i ga bo moč odkopat i mimogrede, brez k a k i h večjih inves t i c i j sk ih de l . Danes p « l ahko t rd imo i n imamo tud i že flitest, da imamo v naši p remo­govn i kadunij i gotovo 10,000.000 ton premoga, z vso verjetnostjo p a l ahko ocenimo zaloge na c k o l i 13,000.000 ton premoga. Z dokaznim, da res obstojajo ome­njene zaloge premoga, smo v e l i ­ko laže nastopal i p red skupnos t ­jo i n zahteval i pomoč za obsež­na odp i ra lna de la i n povečanje zmogl j ivost i rudn ika .

Čeprav smo b i l i v obdobju, na katero se nanaša to poročilo, p r i m o r a n i odkopavat i premog le na ozkem sektor ju celotne premogovne kadainje v območju sedanje N o v e jame ter se ob puščanju obsežnih i n na premo­gu bogat ih vaamostnih s t ebr ih pog lab l ja t i v najnižje lege pre ­mogovn ih naslag, smo uspešno

i zpo ln jeva l i zadane p lanske na ­lože. De l a vsk i svet je večkrat razprav l j a l o v e l i k i p r i m i t i v n o ­st i rudar jen ja n a našem r u d n i ­k u in vedno znova ugotavl ja l , da bo nujno treba začeti z uspešnejšim- "metodami odkopa-

Ing. B r a n k o Peternel j

vanja i n mehanizac i je dobival- , n i h del ter transporta . Pogoo pa je seveda dograditev novega i z ­voznega vpadn ika . k i bo omogo­čil povečanje kapacitete p ro i z ­vodnje i n nas tako rešil ozkega g r l a v pro i zvodn j i , to je i z voza iz jame i n prevoza l j ud i . Glede mehanizac i je pro izvodnje smo nar ed i l i p r ve korake r. uvedbo po i zkusn ih eno verižnih trans,, porterjev. M e d t e m ko so naši rudar j i skeptično gledal i n a *e-lezje, k i smo ga sp ra v i l i v jamo, 90 kasneje ugotov i l i , kako k o r i ­sten je s'troj kot pomočnik p r i de lu . Tako se je izboljšala p ro ­

i zvodn ja tud i na odkopn ih de lo -viščih, k jer je b i l dosežen pre ­cejšen napredek, saj beležimo danes že povprečno odkopmo stor i tev oko l i 3,9 t/šiht, k a r je za naše pri l ik« v «ekakor ugodno.

De l avsk i svet je vedno znova ugotav l ja l , da podjetj« ne more pro izvodne nalege i zpo ln jevat i v r ednem de lovnem času, zato je s soglasjem ko l ek t i v a uvede l tud i nede l jsko obratovanje. P r i tem poudarjam, da smatramo pod nede l j sk im obratovanjem sobotno nočno izmeno, saj ostale de lavn ike na nočni i zmen i ne obratujemo v po lnem obsegu. Udeležba članov našega k o l e k t i ­v a p r i nede l jskem de lu je b i l a zelo dobra, v čemer se odraza de loma zavest rudar jev za po­moč indus t r i j i i n široki potroš­nj i , k a t e r i m vedno p r iman jkuJa premoga, de loma pa tudi nede l j ­s k i zaslužek. Razen doslej ome­n jen ih s t var i , je de lavsk i svet reševa'1 še številne probleme, k i so ee po jav l ja l i i n w i r a l l n o r ­m a l n i tok pro izvodnje .

Lastno mater je ubil V vas i Skeml jevec p r i Mei'Ui-

k i je prišlo 2. maja do nepo­membnega p rep i ra med posest-nico Popoviičevo i n n j en im d u ­ševno omejenim s inom N i k o m . S l edn j i j e pograb i l k o l in m a -

SPET NESREČA Z BOMBO

l l - l e t n l A l o j z StarešiniČ Iz K r a s i n o * v B e l i k r a j i n i • je 23. a p r i l a našel n a pašnJiku s t a ­ro i ta l i jansko bombo. Odnesel jo j e domov, d r u g i d an pa Jo je vze>i s seboj v šolo. Med potjo jo je v r g e l v t la . K e r mi eksp lod i ra la , j . 0 je pobra l . T a ­k ra t Je počila i n ga težko po­škodovala. P r i p e l j a n je b i l v novomeško bcflniišniioo.

V Krko ga je pahnil K o se je dobro razpoložena

družba vračala z zabave na Lok i 1. maja, je S. K. Iz Novega mesta lz tame objesnosti pahnil v K r k o I. M. Tega Je neprostovoljne ko­peli v K r k i resll v bližini se na­hajajoči vojak. Pod vpl ivom al­kohola so ljudje res vsega zmož­ni.

Š T E F A N S I M G N C I C , p r edsedn ik okrožnega sodišč«!

P K A V I t t S T R A N I v splošnem upravnem postopku

Po preteku Štirih mesecev od dneva objave v Uradnem l istu F L R J je začel 19. apr i la letos veljarti Zakon o splošnem upravnem postopku. S tem zako­nom, po katerem se morajo ravnati vsi organi državne uprave, samostojni zavodi in organizacije ter drugi družbeni organi kadar odločajo v upravnih stvareh, je odpravljena vrzel v našem pravnem redu, k i je otežkoeala delo upravnih organov. Pogoj za pravi lno uporabo tega zakona pa je, da so uradne osebe, kd ukrepajo v posameznih upravnih področjih, z n j im dobro seznanjene.

Tega so se prav dobro zavedali tudi p r i okrajnem ljudskem odboru Novo mesto. Le- ta je imenoval po­sebno komisijo za organizacijo in nadzor študija Z a ­kona o splošnem upravnem pottopku. Ta komisija, k i je pritegnila k sodelovanju pravnike iz upravne i n pravosodne stroke, je v minuLih tednih organizirala tečaje na sedežu okraja in na vseh sedežih občin no­vomeškega okraja ter tudi že izvedla kontrolna raz­pravljanja. Uspehi teh tečajev so zelo zadovoljivi, saj so skoraj vs i uslužbenci pokazali razveseljivo zanima­nje že med predavanjem, p r i zaključkih pa solidno znanje.

Prav pa je, da se tudi državljani izven kroga uradnih oseb seznanijo z glavnimi pravicami, k i j ih j i m daje ta upravni zakon. Poznavanje teh predpisov j im bo prihrani lo marsikatero nevšečno pot, nepo­trebno godrnjanje i n pohajanje od vrat do vrat. Temu namenu služi tudi ta sestavek.

1. Pravice državljanov, k?i so kot izraz doseženih socialističnih družbenih odnosov utrjene v ustavnih določilih, poglablja tudi Zakon o sploš, uprav, postopku, ko določa, da morajo organi v postopku in p r i odlo­čanju omogočiti državljanom, da čim laže zavarujejo in dosežejo svoje pravice. Temu namenu služijo tudi nadaljnja določila o zasliševanju strank, t. j . da se j im omogoči, da se seznanijo z zadevo že pred odločbo in z ekonomičnostjo postopka, k i ga je treba voditi hitro in s čim manjšimi stroški, pa vendar popol­no, i n o pomoči neuki stranki, t. j . da mora organ, k i vodi postopek, poučevati nevešče stranke o nj iho­v ih pravicah. Seveda pa n o r a uradna oseba paziti, da pravice, k i j i h uveljavljajo državljani a l i organiza­cije, niso v nasprotju z javn imi koristmi aJi v škodo pravic drugih.

2. Mnogo težav imajo državljani, kater im je tuje pojmovanje o stvarni in krajevni pristojnosti. P r i re­ševanju določene zadeve je treba vedno najprej ugo­toviti , a l i je dotični organ stvarno pristojen (kateri organ n. pr. občina ali okraj ali republiški upravni organ, bo odločal), ugotoviti pa tudi krajevno pristoj­nost (kateri stvarno pristojni organ bo vodi l postopek — n. pr. al i organ v Novem mestu ali v Met l ik i itd).-Medtem ko je stvarna pristojnost urejena v zakonitih predpisih, k i urejajo dotično upravno področje, daje Zakon o splošnem upravnem posopku smernice za določitev krajevne pristojnosti. Tako se ta določa:

a) po kraju, kjer leži nepremičnina, Če je predmet postopka nepremičnina,

b) po sedežu organa, če gre za delovanje al i po­slovanje takega organa,

c) po sedežu obrta odroma po kraju, kjer se de­javnost opravlja, če gre za stvari, k i se tičejo obrta al i poklicne dejavnosti posameznikov,

č) po stalnem prebivališču strank v ostalih stvareh. v

(Nadaljevanje prihodnjič)

ter tako pretepel , da Je zarad i težkih posledic u m r l a v novo­meški bolnišnici. P 0 de janju s« je oborožil s sek iro , viiamri in podobnim orodjem, ce zapr l v hišo in n i pus t i l n ikogar k sebi . Odšel Je n * podstrešje l n zažgal hišo. Sele po daljšem pr i zadevanju so ga d o b i l i iz hiše, kli je pričela že goret i ter ga s p r a v i l i na varno. N i k o P o ­povi? je b i l že v bolnišnici za umobolne, od koder se Je v r n i l pred dvema letoma.

Z U N A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I P R E G L E D

Zasedanje pododbora O Z N za raz­orožitev v Londonu se Je po p r e k i n i t v i nadal jevalo, zunanj i m in i s t r i sveta at lantskega pakta so končali delo v Bonnu, Sovjetska zveza je s tor i la spet en korak naprej , da bi ugodi la sahodne zahteve glede razorožitve, b r i t ansk i m in i s t r sk i predsednik M a c m i l l a n pa uradno še premišlja, a l i bo šel na u rad ­n i oblak v Sovjetsko zvezo a l i ne, če­prav se je že odločil, da bo šel. Sel pa bo, ko bo ime l vod ikovo bombo, da se bo lahko razgovar ja l s sovjet­sk im i vod i te l j i kot enak z enak im i .

Mednarodno prizorišče Je, kot po navadi , zelo pisano i n zanimivo , ke r s k r i v a v sebi številne k a l i pr ihodnjega razvoja , k i m u je s icer l ahko napove­dovat i splošno smer, a ga je nemo­goče podrobneje prerokovat i .

Trenutno je Sovjetska zveza t ista, k i s i l i zahodne države, naj prenehajo s a tomsk imi poskus i . Z D A odgovarjajo, da bodo nadal jevale s poskusi , dok ler ne bo o tem sklenjen zadovo l j i v spo­razum. Zadovo l j i v sporazum pa b i b i l sklenjen, če hI SZ pr is ta la n a uspeino nadzorstvo nad proizvodnjo in posku­si . V e l i k a Br i t an i j a , k i b i spet rada postala ve l ika , a baje ne more bres lastne vodikove bombe, se n ikako r no ­če odreči poskusom na Božičnih oto­k i h v T i h e m oceanu. Ce lo F ranc i j a se je zgani la in b i rada spet postala vele­s i l a . P r a v i , da mora tud i ona dobit i svojo vod ikovo bombo. Neka te r i ne-vernežl s icer dvomijo , da b i vod ikov* bomba že zadostovala za to, da b i neka

država postala velesi la, toda vod i ln i k rog i v A n g l i j i l n F r a n c i j i tako raču­najo ln zato poskusov še ne bo konec.

K a r zadeva sovjetski predlog o zračnem nadzorstvu nad vzhodno S i ­bir i jo i n zahodnim delom Z D A ter delom evropske Rusi je v zameno za nadzorstvo nad Evropo , pomeni ta predlog korak napre j . Kolikšen korak naprej , pa bomo v ide l i , ko bomo s l i ­šali odgovor ameriškega delegata na

PRIHODNOST JE SAMO V MIRU

zasedanja razorožltvenega pododbora Stkssena na ta predlog. Odgovor bo mora l b i t i dober, s icer se Zahod ne bo mogel tako lahko znebit i očitka, da ni kos ponovni sovjetski m i r o v n i ofen­z i v i l n da n i dovol j to ofenzivo ime ­novat i zgolj propagandno, čeprav v precejšnji m e r i je. Propagando upo­rab l ja ta obe strani , toda pod njo se skr iva jo resnejše zadeve, k i so odlo­čilne za človekovo prihodnost. Drži, da je Sovjetski zvezi potrebna daljša doba m i r u in koeksistence, da b i ustva­r i l a svoje dolgoročne cil je, kako r je v B o n n u dejal b r i t ansk i zunanj i min is ter . T i c i l j i pa so po besedah istega govor­n i k a svetovni komun i zem. Toda če so c i l j i SZ svetovni komunizem, so c i l j i

Zahoda ln predvsem Z D A nekaj, k a r je popolno nasprotje svetovnega koma« n izma. C i l j e imajo 1 eni i d rug i . Toda svet b i b i l nadvse zadovoljen, če b i se za uresničenje teh ci l jev odpovedal i vod ikov i bombi in vsej klasični obo­roženi s i l i , s katero so močni v pre­teklost i uresničevali svoje »upraviče­ne« ci l je.

Tako je na obeh straneh precej h l -navščine in propagande, toda mot i l b i se t ist i , k i b i m i s l i l , da je prav vse hinavščina In propaganda. To l i kok ra t ponovl jena trditev, da ima človeštvo samo dve i z b i r i : uničenje po vod ikov i bombi aH koeksistenca, nI zato nič manj resnična ln usodna, če jo slišimo vsak dan. Morda b i bi lo bolje, če b i jo vs i slišali tud i po večkrat na dan. Te resnice se zavedajo tud i na Vzhodu . V nekem predavanju je sovjetski obrambni min is te r Zukov govor i l o s i l n i moči sovjetske vojske, k i ne za ­ostaja za zahodno, l n o tem, da je ta oborožena z najmodernejšim orožjem, vštevši vodikovo bombo. Z u k o v je de­ja l , da lahko Sovjetska zveza s svojo napadalno močjo doseže vsak kotiček na ozemlju sovražnih držav v p r imera vojne. Modro pa je p r i pomn i l , da to lahko stor i tud i sovražna stran.

To pomeni , da ae tud i na Vzhoda zavedajo dvoreznosti vod ikovega orož­j a . 7e davno se je preživela sovjetska trditev, da b i nova svetovna vo jna pomeni la konec kap i t a l i zma ln popolno zmago socia l izma. Pr ihodnost člove­štva in socia l izma je samo v m i r a .

Spremembe v gozdarski službi N a predzadnjem zasedanju

je L judska skupščina S loveni je spre je la utemeljene predloge za spremembo v gozdarski služ­b i . M e d temi spremembami so najvažnejše:

P R O ' M E T N E N E Z G O D E 28. aprila dopoldne J * prišlo do

težje prometne nezgode v Mirni peči. Potniški avtobus podjetja SAP Ljubljana, ki vozi na progi Ljubljana—Zagreb, Je pri sreča­nju z drugim vozilom v Mirni peči zavozil preveč na rob ceste, zaradi česar se Je rob ceste vdal, avtobus pa prevrnil ln naslonil na breg. Od 3« potnikov, kolikor Jih Je bilo v avtobusu, so bili poškodovani štirje, od teh eden težje. Na avtobusu je bilo škode za pol milijona dinarjev. Do ne­zgode Je prišlo zaradi neprevid­nosti Šoferja.

• Prvega maja Je vozil v novo­

meško bolnišnico nekega bolnika avtomobil rešilne postaje Kočev­je. Pr i Rumanji vasi Je šofer za­vozil v obcestni kamen, zaradi Česar ga Je zaneslo pod cesto. K sreči ni bil nihče poškodovan, bolnika »o takoj odpeljali n a p r e j v bolnišnico, za Šoferja po so ugotovili, da je bij vinjen, zara­di česar Je očlvidno tudi priSlo do nezgode.

Smrtna poškodba pri delu V Spodn j ih Lakencah pni

Mokronogu so 23. ap r i l a p reva ­žali traime nekega starega k o ­zolca. P r i nak l adan ju so b i l i navzoči le tr i je , od teh tud i posestnik V incenc K n e z iiz G o r ­n j i h Lakenc , ahar 63 let. p r i de lu j i m Je težak t ram zdrsn i l na t l a , p r i Čemer je K n e z dob i l tako hude poškodbe, d a J im Je v boHnišniai podlegel .

B. maja Je popival no gostilnah v Semiču šofer tovornega avto­mobila Jože Korošec. Opozorila miličnika, da v takem stanju ne sme voziti, ni upošteval. To še mu Je hitro maščevalo. V vasi R/sber Je izruval dva obcestna kamna ln zdrknil čez oporni zid pod cesto. Po nezgodi Je pobeg­nil ln se. »kril, toda organi l jud­ske milice so ga s pomočjo služ­benega psa takoj odkril i .

V bodoč« bodo kmet i j ske za ­druge »kupno z gozdarsk im i pos lovn imi zvezami prevzele s k r b zn nego, gojite^ i n posek lesa v zasebnih gozdov ih . G o ­zdarske pos lovna zvez« bodo tud i pooblaščen« za odkup lesa v nedržavnem ia-stnistvu. Z a ­druge bodo zb ira le predloge za dovol jenja za posek, p r i s k r b e ­le s pomoč jo gozdarske poslov­ne zveze ustrezno s t rokovno dokumentac i jo t e r sodelovale z Občinskimi l j udsk im i odbor i p r i i z va jan ju predpisov o go­spodarjenju v gozdovih.

Sn--»membe so tud i glede gozdn« takse, k i jo plačujejo zasebni l a s t n i k i za posek lesa

Samomor in požig v GotnI vasi

K o Je v nedeljo 28. ap r i l a oko l i po ldne rotovska s i rena naznani la požar, pač nihče n i sluti<l, kakšna tragedi ja se Je r godi la v Gotn i vasi p r i N o v e m mestu.

K o so novovneški gasi lc i p r i d r ­v e l i na požarlsče, je gore la hiša z idarskega mo js t ra Lojfceta £tanglja b l i zu kamno loma. Hiša je gore la v podstrešju i n so jo pod vodstvom major ja Dimiča že gas i l i vo jak i V P 4979. Gas i l i so s peno iz iminimaks-aparatov. Tud i gasiilcd so 'takoj posegl i vmes, tako da h isa n i utrpe la posebne Škode. P r e i skava o po­žaru Je ugotovi la , da j « Stsm-gelj sam, najbrže v t renutn i d u ­ševni zmedenosti , z*žgal na pod­strešju hi*e k u p koruznega lič-kanj«, nato p« odšel k a k i h 50 metrov proč od hisa v hrUb

probi kamno lomu, k jer j e i z v r ­šil siamomor tako, da si je da l v usta d inami tno patrono i n jo rsžgal. Eksp loz i j a m u je razne­sla glavo.

Ka j je pokojnega Staniglja gnalo v to dejanje, nd znano. Dopoldne tega dne je b i l se v nekater ih novomeških gost i lnah.

Nov sodnik okrožnega sodišča

N a skupn i se j i Republiškega zbora i n Zbora prodzvaj alcev L judske skupščine L R S j « b i l 23. 4. 1067 i zvo l j en za sodnifta p r i okrožnem sodtišču v Novem mestu tov- 2 i vk « Zobec, doslej predsednik okpajnefca sodiSca Vlidem-Krško.

Opozorilo živinorejcem Dolen j sk i živinorejci zavedaj­

te se, da site za uspešno mle ­karstvo odgovorni v p r v i v r s t i

, v i , k i odbirate molzno živino, jo hranite , negujete in odločilno vpl ivate na ohrani tev t e r dv ig mlečnih od l ik a l i p a zakr iv i te , da propadejo. Z a uspešno mle -karjenje n a Dolen jskem je n u j ­no, d a se opusti vse, ka r zman j ­šuje a l i celo onemogoči m l e k u r jegovo uporabnost.

Vsak skrben živinorejec pozna kvaren vp l i v nagle spremembe v k r m i , posebno ob prehodu nd suhe na svežo zeleno k r m o a l i pašo. Ce menja vrsto k r m e n a -mah, so motnje v prebav i l ih ne­ogibne, posledice p a so: upada­nje količine in tolšče m l eka ter shujsanje molznic . S tem v zve-ti se ka j rada pojavi d r i ska , k i povzroča močno okuženo mleko . Zato p r ip rav imo za pašo živali že poz imi tako, da j i h spuščamo vsak dan v tekališča a l i pa vsaj tako, da gonimo napajat na pro-

V TEM TEDNU NABIRAMO:

Cvet gloga. — belega t rna — glogovca (300 din), šmarnice (750

•din), rdeče detelj ice — travniško (100 din).

L i s t regrata (100 din), gozdne jagod* (110 din), šmarnice (120 dinarjev) .

Rast l ino dišeče per le —' v a l d -majster (125 din), k rvavega mlečka (100 din), plešca (58 din).

Lubje česrninovih koren in (120 din), k rh l i k e (60 din).

Koren ine gladeža (85 din), trobentice (150 dim), regrata (11? čin), habata (40 din), repinca (83 din), bodeče neže (125 din), s lad­k i h koreninic (120 din), male no­rice (45 din) .

Opozor i lo ! Bodečo nečo — kompavo odkupujemo samo še do 12. maja ! P redvsem pr ipo ro ­čamo nabi ran je : cvet gloga, l ist gozdne jagode in šmarnice rast­l ino krvavega mlečka in plošča, lubje češminovih ko ren in in k r h l i k e .

sto. P red pašo pa fl™ dajajmo med suho k rmo Se nekaj zelene in to v vedno večjih obrok ih . Tako j i h u t rd imo in preprečimo ome­njene posledice naglega pre ­hoda.

T u d i napajanje takoj po k r ­ml jen ju s svežo zeleno k r m o ži­v a l i m i n m l e k u škoduje. Pač pa, zvišujete mlečnost in podaljšu­jete vzdržnost m l eka , če dajete molzn icam živinsko sol, najbolje v vodo za napajanje. V s a po­znejša pr izadevanja , da bi rešili,

ka r Je le mogoče, ostanejo k a j malo učinkovita, ako mlekarn;* sprejme v predelavo slabo mle ­ko.

K e r Je dohodek od molzn ic odvisen od uspeha mlekarne , to je od kval i te te izde lkov, zato razmisl i te živinorejci malo o tem, da je nujno, da negi in p rav i l n i p r ehran i mo l zn i c posve­tite več pozornosti , ka j t i za svuj trud boste predvsem i n na jpre j v i sami nagrajeni .

Ing. Z o r a Rob ida

N O V O M E Š K I T R G V S N E G l K« r Je v noči od 5. do 6. m a ­

ja »neg pobe l i l novomeške . u l i ­ce i n bližnjo oko l i co , n i 'b i lo v ponedel jek zjutraj na novo­meškem žrivilskem trgu tako živahnega prometa kot običaj­n o .

Cena p r i de lkom se Je (menda zarad i vremena) dv i gn i l a . J a j ­ca so proda jadi po W do 14 d i n , krožnik Špinsče 20 d i n , menico solate 20 d in , solato v g lav icah po 10 d in , aotpok redkv ice 10 d in , surovo mas lo po 15 diln paličica.

B r ed dnevij s « je toidi znova podražilo meso. Sedaj prodaja­jo govedino po 260 d i n , t e l e t i ­no po 280 d i n , sv in j rno po .TflO d in , Ce bo slo tako n * p r * j , bo­do iljudje kupova l i meso le ob i z r edn ih priložnostih.

S S E J 5 U 9 C A

V ponedeljek 8. maja so P r i ­pe l j a l i na sejmišče 298 praši­čev od 6—10 tednov i n od 3— 7 mesecev. P r odan ih Je b i lo 282. Goveje živine je b i lo 41 glav, od tega p rodan 'h 17. M a n j ­šim prašičkom je bala cena po 3.200 do 5.800 d in , večjim pa 1800 do 9X>00 d i n .

V o l i so b i l i po 48.000 do 75.000 d in , ma vago od 120 do 140 d i n za k i l o g r a m . K r a v e so d me le

ceno od 30.000 do 70.000 dan, na vego od 60 do 90 d i n za k i l o ­gram- Junc i - t e l i c e od 20.000 do 43.000 diin.

Za rad i slabega v remena Je b i l promet s lab . Z a prašiče je pa b i l o i z redno ve l i ko kupcev.

v svo j ih gozdov ih . S k l a d s* bo v bodoč« d e l i l na sredstv z a ' gojitev, varstvo ' n nego gozdov i n na sk lad za invest ic i je v gor.diarstvu. P r a v tako Je po­enostavl jena odmera i n plačilo gozdne takse. T a se bo odmer­ja la na osnov i .tairiife, kj bo imela samo dve postavki , to je tehnični les in d r va . Tako bo vsak lastn ik sam najbol j z a i n ­teres i ran, da i zde la iz poseka­nega lesa sort imente, k i imajo večjo vrednost.

Žigosanj« ^ a a J« odprav l j e ­no- K o l i k o r bo to potrebno, ga bodo žigosal P gospodarske o r ­ganizacij« za svojo potrebno ev idenco. P r i spev ek za gozdni ek lad se *te plača od lesa , k i ga las tn ik n a podlagi «ečnefra dovo l jen ja poseka v svojem! gozdu ter neposredno uporabi 7a potrebe lastnega gospodar­stva aH gospodinjstva. Izvršni svet predpiše, ob kakšnih po­goj ih s « lahko zavezanc i op ro ­ste p r i spevka od lesa, k i ga posekajo v svo jem gozdu i n oddajo brezplačno za javne n a ­mene.

Požig v BorSlu 2. maja ponoči j « g o r e l o go­

spodarsko poslopje Janeza P e -zddroa i f BorSta pni Gradacu v B e l i k r a j i n i . Poslopje Je zgo­re lo do ta l . Škode je oko l i 600 tisoč diin. Ogenj Je b i l podtak-* n jen.

NoEnf napad Neznan napadalec Je v noči

od 4. n a 5. maj na cesti med Semičem i n St rek l j evcem n a ­padel Jožeta U d o v i c a i z V r t a ­če p r i Semiču. P r i z a d e j a l m u je t ni vbode z nožem v obe ro ­k i i n poškodbe n a g l a v i . U d o -vič je b i l p r i p e l j an v novome­ško boLnisnico.

Jamstva In krediti N a sej i O L O 29. apr i l a je ob­

čina Novo mesto dobi la j a m ­stvo za kred i t v višini 2,320.000 d in . k i ga je občinski l judsk i odbor najel za nakup osebnega avtomobi la . P r a v tako je O L O dal jamstvo za najetje obrat­nega kred i ta okra jnemu zavodu socialnega zavarovanja v v iS in i 6 mi l i j onov d in .

Obveznosi O L O do podjetja »Slovenijavino« za prevzeto to ­varno Be lsad, znašajo 25 m i l i ­jonov d in . O L O je dal i z k r e ­ditnega sk lada sedaj podjetju »Slovenija vino« 5,200.000 d in , k i J ih bo podjetje porabi lo za dograditev desti laci je i n u r e ­ditev naprav za proizvodnjo razn ih sokov. P r a v tako je O L O i z tistega sk lada da l p o ­soj i lo t rgovskemu podjet ju »Rog« — 4.500.000 d in — za na­kup t ovorn ih avtomobi lov.

OPOZORILO VSEM, KI KUPUJEJO ELEKTRIČNE ŠTEDILNIKE« PEČI IN DRUGE GOSPODINJSKE

STROJE Po pravi lniku o splošnih dobavnih pogojih za preskrbo z elek­

trično energijo lz Javnega omrežja L R S (Ur. list štev. II-38-1-53 dn« U. decembra 1M2 člen 2 torka 11 in 13) Je dobavitelj električne energije upravičen zahtevati od odjemalca, to Je od potrošnika električne energije, da v danem rnku odstrani vse ugotovljen« napake in pomanjkljivosti, k) motijo ali bt utegnile motiti redno dobavo elektrtfne energije ali obralovanje elektrifnih naprav doba* vltelja In drugih odjemalcev. Nadalje Je dobavitelj upravičen odkloniti priključitev instalacije ali jo odkloniti v vseh primerih, ki so določeni v tem poglavju. Zlasti opozarjamo odjemalce elek­tričnih Instalacij (Jugoslovanski standardi), ki dovoljujejo prfklop do 3 kw na enofazni vodnik, 3 do 6 kw na dvofazni vodnik, vsako vefjo obremenitev pa na trofazni vodnik. Zato opozarjamo vse talntereslrane stranke, da se pred nakupom električnih peči, ste r! i I-nlkov ln drugih strojev poprej posvetujejo s pristojnim elektrO podjetjem, Če Instalacija ustreza osnovnim zahtevam tehOJCne in požarne varnosti. Večina hišnih Instalacij, zla«ti starejših Izvedb, ne zadošča današnjim zahtevam, ker napeljave niso zadostno dimenzionirane. Da se prizadeti Izognejo vsem nevšečnostim. Jih pozivamo, da si pred nakupom električnih strojev oskrbe potrebna pojasnila med uradnimi urami v tehničnem oddelku podjetja E L E K T R O v Novem mestu, Ljubljanska cesta 3.

U P R A V A P O D J E T J A »ELEKTRO«, N O V O M E S T O .

# KRATKE # IZ RAZNIH # STRAN?

• Na nedeljskih predsedni­ških volitvah so Avstrijci ls -volili za novega predsednika republike socialističnega kan­didata dr, Adolfa Srhaerfa. Valilo je i milijone 600 tisoč volivcev, ker Je udeležba na volitvah predsednika republi­ke v Avstriji obvezna. Za ne­udeležbo brez opravičila zna­ša kazen i.Ono šilingov.

9 Sirijski zunanji minister Šalah Bltar je izjavil, da si­rijska vlada proučuje precejl -nje koncentracije turških čet na svoji meji. Turška vojska nadaljuje z manevri ob si­rijski meji. Hkra t i . Je turški uradni zastopnik v Ankar i Iz­javil, da Sirija nt poslala Turčiji nobenega protesta za-rarli preletanja turških letal nad avstrijskim ozemljem med manevnf.

• izredni kongres radikal­ne stranke Francije je skle­nil , da bo umaknil svoje m i ' nlstre lz koallcljskp sorlall-st.ično-radikalne vlade Guva Molleta, če ta ne bo vskladU svoje politike z zahtevami ra­dikalov, ki obsojajo vladno politiko v Alžiru in drugod. Ker Je Mollet 2e odklonil ra­d i k a l n e zahteve, Je tako socl-nlisrlčno-radlkalna koalicija, k i Je trajala is mesecev, ras-bita.

• .Ti!ffoqlova,nsM veleposla­nik v Franciji dr. Aleš Beb­ler Je v Maroku obiskal ma­roškega sultana SMdi Moha­meda V. in zunanjega min i ­stra Balafreja, s katerim se Je zadržal v daljšem razgovoru. Jugoslavija In Maroko sta pred mesecem dni navezala redne diplomatske stike. Zdaj pniekajo pogajanja o r a n i e -iii . ivi diplomatskih predstav­nikov med obema državama.

• V Jordanu se nadaljujpjo aretacije in Izredno stanje, V l a r l a le rarpustllft tudi Štll-dontovsko organizacijo, ki Jo Je označila za levičarsko. Hkrati pa vlada prlčakule do­larsko pomoč od Z D A , da bi bila kos hudim *o*podar-kim težavam, ki tarejo Jordan.

NEVAREN POŽAR V četrtek, 25. aprila, okrog pol

10. ure dopoldne so novomeški gasilci z vso naglico zdrveli v Harinjo vas nad otočeem. V pič­lih 25 minutah so bili že na po-žarišču in gasili in reševali. Dela so imeli veliko, kajti v ognju je bilo kar sest objektov, ena hisa in 5 gospodarskih poslopij. Go­relo je hkrati pri dveh posestni­kih. Jožetu Alojziju je zgorel hlev, skedenj, kozolec in drvar­i m a . Kl jub poizkusom, nI bilo mogoče rebiti iz gorečega hleva krave. Jožetu Francu pa je zgo­rela hiša, skedenj, hlev, drvarnica, eno tele in prašič. Obema pa >*-veda veliko krme, žita in sploh živeža ter kmečkega orodja.

Ker je bilo požarišče nekako sredi vasi, so bila ogrožena tudi vsa okoli stoječa poslopja, od katerih so nekatera krl l . i s slamo. Gasilci kljub velikemu trudu niso mogli rešiti nobenega od gorečih poslopij, ker so bila vsa v tako hudem ognju, da je bilo reševa­nje nemogoče, zato so se ome­j i l i samo na gašenje. Motorka Je Iz velikega vaškega vodnjaka ne­n e h n o bruhala curke vode v gline plamene, hkrati pa so gaHlIcl bra­n i l i pred morebitnim vžigom druga poslopja. Tudi gasilci lz otofea, ki so prišli za novome­škimi so Imeli dosti dela, medtem ko gasilci iz Smihela pri Novem mestu niso več stopili v akcijo,

Skoda znaša okroR dva milijona dinarjev in je delno krita z za­varovalnino, vzroke požara raz­iskujejo organi notranje uprave. Kaže pa, da so bile že zopet po sredi vžigalice v rokah otmk.

Zato moramo *> ln še poudar­jati : starši, skrivajte vžigalica pred otroki! —r—

Svoje Izdelke priporoča

čevljarsko

podjetje

»Planina« Č R N O M E L J

Kupuj te naše izdelke

prepričali se boste

o dobr i k va l i t e t i !

fitev. 19 (373) • D O L E N J S K I L I S T « B t r a n 3

15. maj - praznik občine Trebnje Četrtič bodo 15. m a l a v T r e b n j e m p r o s l a v i l i k r a j e v n i

p r a z n i k — spom in n a »lavni d a n l e ta 1944, k o so enote C a n -ka r j e v c e v i n G u b c e v napad l e belogardtstično pos t o j anko v T r e b n j e m i n jo pognale v paničen beg. T r e b a n j s k a občina se s p o m i n j a te zmage z n o v i m i d e l o v n i m i uspeh i , p r e d v s e m p a z obsežnimi načrti za n a d a l j n j i g o spoda r sk i i n k u l t u r n i d v i g T r e b n j a i n občine.

M e d d e l i , k i so v o sp r ed ju z a n i m a n j a t r eban j sk ih obča­nov , j e zdaj p r a v gotovo g r a d ­n j a nove šoie n a Čatežu, o če­m e r smo p r e d t edn i že p o r o ­čali. D o d a t i m o r a m o le še, d a domačini n a gradbišču p r a v p r i d n o op rav l j a j o z eme l j ska dela,' postavili so apnen ico , n a -v o z i i i so precej g radbenega l e ­s a i n k a m e n j a , o b l j u b i l i pa še več pr ispevkov , v g r a d b e n e m m a t e r i a l u , vožnjah i n prostio-v o l j n e m de lu . P o o k r a j n e m družbenem p l a n u ie p r e d v i d e ­n i h z a oatesko šolo letos 5 m i ­l i j onov d inar j ev . S t e m d e n a r ­j e m i n s p r o s t o v o l j n i m d e l o m b : letos s p r a v i l i s tavbo pod streho. So lo n a Čatežu o b i s k u ­je jo t u d i učena i z n e k a t e r i h v a s i ' l i t i jske občine; za l o bo t u ­d i t a p r i s p e v a l a k novog radn j i .

Z a n i m a n j e i n de lo g r a d b e n e ­ga odbora , o rgan i zac i j i n p r e ­b i v a l s t v a z a n o v o šolo je p r a v zadovo l j i vo . Se lepše b i b i l o , k o b i k t e m n a p o r o m p r i s p e ­v a l i v s i vaščani, t u d i t i s t i h neka j i z j em, k i so doslej s ta l i ob s t r a n i . V o k v i r u pomoči orgam-zari je U N I C E F je n a Ča­težu p r e d v i d e n a t u d i z g r a d i ­tev k r a j e v n e g a viodovoda, k i bo da j a l šoli i n nasediju zd ravo p i t n o vodo.

Bo vodovod ob t! tal na občinski moji?

2e p r e d l e t i so se T reban j c I ln v s i d r u g i p r e b i v a l c i k r a j e v od Stične n a v z d o l do Dobrniča n a d v s e r a z v e s e l i l i začetka de l z a n o v i v odovod , kd na j b i

Sneg na zelenju

Po p rvem maju se je ozračje močno ohladi lo, 5. ma ja pa je pričela med drobn im pršenjem p iha t i bur ja . P r o t i večeru* je po­sta lo prav h ladno . V noči od ne­del je n a ponedel jek je pričelo med grmenjem snežiti. Že do z jutraj je v Novem mestu za­padlo o k o l i 15 c m onega, v višjih prede l ih pa znatno več.

M a j s k i sneg je naprav i l ve l iko škodo, k i bo v celot i v i d u * šele k o nastopi spet lepo Vreme . Mnogo drev ja je sneg po lomi l , p rav gotovo bo škoda po v ino ­gradih še večja; brez škode tud i ne bodo posevki .

Lepa proslava na Fratt V počastiitev 27. a p r i l a i n 1.

maja so se p red p ra zn ik i z b r a l i pred Pa r t i z ansk im domom na F r a t i p i on i r j i ajdovske šole. P r ed spomenikom so ime l i k r a t ­ko proslavo, n a ka t e r i j i m je tovarišioa učiteljica pr ipovedo­va la , zakaj praznujemo 27. a p r i l in P r a zn ik dela. Zape l i so več par t i zansk ih pesmi in d e k l a m i -i i s l i , nato pa so b i l i pogoščeni. Zadovo l jn i i n vesel i so se žogali i n i g r a l i vse do odhoda.

Obiščite z m lad ino Pa r t i z ansk i d o m na F ra t i , k j e r jo p rav zdaj najlepša pomlad i

o sk rbe l te k r a j e % dobro vodo, v endar p a de la ne napredu j e j o tako , kot b i želeli. Z l a s t i za T r ebn j e je vprašanje p r a v pe ­reče, saj so ze lo pogost i g l a so ­v i , d a bo v o d o v o d spe l jan le do m e j a t r eban j ske občine, n a ­pre j p a »naj se b r i g a v s a k z a ­se«. Republiški p r i s p e v k i za ta vodovod so letos o d p a d l i , če­p r a v občina te l jud j e še v e d n o upajo, da bo republiška pomoč v višini 15 m i l i j o n o v d ina r j e v z a t a vodovod le pode l j ena . S k u p n o s p r o s t o v o l j n i m i p r i ­s p e v k i i n d e l o m domačinov b i to zadostova lo , da b i v o d o v o d do letošnje jeseni pobegni l i do Trebn j ega . T reban j c I pričaku­je jo od bližnjega občnega zbo ­r a V o d n e s k u p n o s t i , k i bo to ­k r a t v T r e b n j e m m n o g o odgo ­vo rov n a razr ia , t u d i pereča vprašanja.

Kanalizacijo In ureditev vodnjakov

V načrtu je p r eured i t e v c e ­ste I. r e d a s k o z i T r ebn j e , p r e d n jegovo uresničitvijo p a » b o t reba položiti g l a v n i cevovod . Os ta l e vas i , k i j i h n o v i v o d o ­v o d n e bo dosegel , želijo p r a v -t ako i m e t i p i t n o vodo z a l j u d i i n živino. S pomočjo o k r a j n e ­

ga o d b o r a Rdečega križa i n H i ­g i enskega zavoda v N o v e m mes tu skuša občinski l j u d s k i odbor pos topoma u r e d i t i v o d ­n jake , zajemališča i n c is terne . Dobro p i t n o vodo so n a t a n a ­čin že d o b i l i n a G o r n j e m v r h u . v R i h p o v c u , n a Repčah m v Cešnjevku. Le tos so p r e d v i d e ­n a d e l a v R o d i n a h i n n a D o l ­n j e m v r h u . Posebno so se p o ­s t a v i l i vaščani Rodim, k i so s p r o s t o v o l j n i m de l om p r i p r a v i ­la po t r eben pesek in g ramoz . Se ta mesec b i r a d i g l a v n a d e ­l a dokončali. P r i z a d e v n i so t u ­d i n a D o l n j e m v r h u , k j e r i m a ­jo p r i p r a v l j enega že prece j g r a d i v a za vaško k a p n i c o .

Sodelovanje oblasti in orga­nizacij rodi lahko lepe

uspehe K a j l a h k o dosežemo s p r a ­

v i l n i m s ode l o van j em občin­s k i h i n k r a j e v n i h odbo rov z o r g a n i z a c i j a m i Socialistične zveze, se j e z n o v a pokaza l o v t r e b a n j s k i občini. Občinski l j u d s k i odbor j e r a z d e l i l v s a s reds tva občinskega ces tnega s k l a d a z a p o p r a v i l o občinskih cest i n po t i k r a j e v n e m o d b o ­r o m . Večina k r a j e v n i h odbo rov je t a s r e d s t v a (m i l i j on d i n a r ­jev ) z dobro o rgan i zac i j o p r o ­s tovo l jnega d e l a povečala n a 3 do 4 - k r a t n o v r ednos t . T o ve­l j a p r e d v s e m za Knežjo vas , Čatež, S e n t l o v r e n c i n Dobrnič, k j e r je b i l o sode lovan je s S o ­cialistično zvezo d e l a v n e g a l j u d s t v a na jbo l j p l odno .

T u d i v t r e b a n j s k i občini so ostale b rez e l e k t r i k e v a s i , k i so od t r ans f o rma to r j e v na jbo l j oddailjene, so pa t u d i gospo­da rsko naijšibkejše, kot n . p r . R ihpovec , S m a v e r , B i t n j a vas i n druge . T u bo pomoč v k r e ­d i t i h še po t rebna . Le tos bodo e l e k t r i f i c i r a l i samo kra j e , k j e r so de la že l a n i začeli, ko t n . p r . v B i t n j i v a s i . R a d n i v a s i i n v S t e h a n j i v a s i .

Obilna s petimi železniškimi postajami

M a l o je občin, k j e r bo h k r a ­t i g r a d i l i k a r 5 železniških po ­staj , v t r e b a n j s k i j i h p a ! P o ­s ta jn i pos l op j i v V e l . G a b r u i n Štefanu grade p r e b i v a l c i teh k ra j e v s a m i ; p r a v b i pa b i lo , če b i j i h t u d i železniška d i r e k ­c i j a p r i t em p o d p r l a . Pos ta jno poslopje v Trebn jem* , za k a t e ­ro je po do l gem i n težkem ča­k a n j u le prišla končna odloči­tev, bo g rad i l a železnica sajna.

K o t povsod , seveda t u d i v T r e b n j e m d o b r o pozna jo s t a ­n o v a n j s k a k r i z o . L a n i so p o ­r a b i l i s t a n o v a n j s k i s k l a d za g radn jo 5-s tanovanjske s tavbe , v katero se bodo prese l i l e s t r a n k e i z u p r a v n i h pros to rov O b L O , letos pa bodo t a s r e d ­s t va n a m e n i l i p r e d v s e m d e ­l avcem i n uslužbencem za gradn jo s t a n o v a n j s k i h h i i .

P r e b i v a l c e m t r eban j ske o b ­čine za letošnji p r a z n i k i s k r e , no čestitamo in p r e d v s e m žel i­mo mnogo uspehov p r i d e l u za n a d a l j n j i d v i g n j i h o v i h k r a j e v !

Letna skupščina Zavoda za socialno

zavarovanje N « letni skupščini Zavoda za

socialno zavarovanje za okraj Novo mesto je poročal o poslo­vanju zavoda predsednik Izvršil­nega odbora Jo*e Padovan, d i ­rektor zavoda Miha Potrvlna pa o zaključnem računu za leto 1956.

Lansko leto je zavod zaključjl finančno poslovanje z Izgubo nad 18 milijonov din. Pokri l Jo je lz rezervnega sklada, enako pa tudi zviSanega prispevka posameznim podjetjem, ki so Imela najvišji odstotek obolelih. Izguba Je na­stala predvsem zaradi podražitve zdravstvenih storitev In manjše zaposlenosti v gradbeništvu. Le ­tos so predvideni prispevki pod­jetij, zavodov, ustanov In zaseb­nih delodajalcev za socialno za­varovanje v višini 830,750.000 din. So torej za 68 milijonov večji, kot »o bili predvideni za lansko leto, odnosno nekaj milijonov večji, kot so bili vplačani lani.

Obširneje bomo poročali o delu socialnega zaravovanja v poseb­nem članku.

Prvomajsko slavje na Trški gori

Vreme nam letos za 1. maj tudi udeležba na ravnih večjih kot druga leta. V Novem mestu akademijo, 1. maj pa s s lavjem vzltc meglenemu popoldnevu zb P r a z n i k u dela je govor i l tova mestna godba na p iha la , moški k l o rna skup ina vojakov novome

ni bilo naklonjeno. Zato .ie b i l a pr i red i tvah na prostem manjša so 27. ap r i l počastili s slovesno na Trški gnr l . k jer ee je

ra lo približno tr isto l j ud i . O riš R i k o Clgo j , sodeloval i pa so zbor P D Dušan Jereb ln f o l -ške garnizl je J L A .

(Foto: Polde Pungerčar)

Stari, nerešeni problemi

Deset let »KROJAČA« V septembru 194* Je začela

de lat i v Nov«*m mestu krojaška delavnica, k i sta jo iz svo j ih prejšnjih podjetij ustanov i la mojstra Lojze Zupančič i n G u ­stav Burgar . To je b i l a ena p r v i h občinskih delavnic , k i se je v l e t ih razv i ia v največji so ­cialistični obrat oblačilne s t ro ­ke v okra ju . Od p r v i h 12 de­lavcev je naraslo število zapo­s len ih nad 30, v pre tek lem de­setletju pa Je podjetje »KRO-.TAC* vzgoj i lo tud i vrsto nov ih pomočnikov i n pomočnic. De -iavc i so pokazal i vzgledno mero požrtvovalnosti l n vztra jnost i , da sa p rebrod i l i dost ikrat ne ­majhne težave, k i so ov i ra le mlado podjetje. V teh napor ih niso odnehal i i n letošnji 1. maj — P r a z n i k dela so počastili (hkrat i s proslavo desetletnega obstoja podjetja) z novo in po­membno delovno zmago: odp r l i so nov obrat konfekci je . V njej bo zaposlenih za začetek 14 k r o -jačev. kasneje pa bo tud] ta oddelek zaposloval do 30 l j ud i . I zdeloval i bodo fino konfekc i jo , predvsem ženske plašče i n k o ­stume. Novost bo način naro ­čanja konfekci je v n j ihovem podjetju: s t ranka bo po želji i zbra la vzorec biaga a l i pa ž « skoraj dogotovljeno obleko, zad ­nje mere pa bodo vze l i po n a ­ročniku i n m u obleko v nekaj urah izgotov l l i . Podjetje bo imelo svojo trgovino na G l a v ­nem trgu št. 1. delovne prostore pa i m a v prostor ih prejšnjega

vajenskega Internata. Naročil m u ne bo zmanjkalo , saj so sedaj prišta iz Kočevja l n Srb i j e .

K o l e k t i v je p ros l av i l 10-l«tni-co obstoja in otvor i tev novega odde lka v torek 30. apr i l a . K uspehu so m u čestitali predsed­n ik O b L O M a k s Vale , zvezni l j udsk i poslanec Avgust J a z b i n -šek i n predsednik obč. sveta za gospodarstvo Janez K e v a r i k , s lav ja pa so se udeiežili tud i načelnik tajništva za gospodar­stvo O b L O N i k o Križanec, rav ­natelj vajenske šole Jože Z a m -l jen, major Sepetavc r.a ga rn i -zijo J L A i n drug i . Goste in de­lavce podjetja Je ob Jubi le ju toplo pozdrav i l up ravn ik »Kro­jača« Lojze Zupančič, medtem ko Je o dosedanjih uspehih.

Se 30.000 ton surove nafte Na , novem naftnem po l ju p r i

Jermenovćih v B a n a t u ata na P r a z n i k de la začeti obratovat i p r v i dve z b i r a l n i postaj i za n » f -to, k a r pomeni začetek p r i d o b i ­van ja nafte v novem podjet ju »Naftagas«. Računajo, da bo podjetje letos pridobil« 30.000 ton surove nafte.

prob lemih in načrtih poročal soustanovitel j delavnic« mojster Gustav Burga r .

Iz majhnih i n sk romn ih za ­četkov se je »Krojač« v deset ih l e t i l r a zv i l v pomembno pod­jetje, k i m u k dosedanj im uspe­hom čestitamo. Pokaza l je pot, kakršno naj b i šla tudi mnoga druga naša obr tna podjetja, K uspehi pa potrd i l tud i znan. pa včasih premalo upoštevan l j u d ­s k i pregovor, da iz malega raste ve l iko .

R A Z P I S za sprejem v šolo

za bolničarje U P R A V A S O L E Z A BOLNI ­

ČARJE v Novem mestu razpisu­je 30 ženskih mest za vpi l v šolo za šolsko leto 1*37-88.

Pogoji : dovršeni 4 razredi nll« Je gimnazije ali „ popolna osem­letna šola, dovršenih 18 let do 21 let starosti.

Pravilno opremljene ln koleko-vane prošnje sprejema do l i . Ju­nija uprava Sole za bolničarje v Smihelu pri Novem mestu. Proš« nji je treba prUožiti: zadnje šol« sko spričevalo, izpisek l i matične knjige, zdravnHko spričeval« ln življenjepis.

Vsaka priJavljenka bo morala opraviti sprejemni Izpit iz slo­venskega Jezika in matematike.

(Prenos s 1. strani)

invest ic i j za trgovske lokale l n opremo, predvsem Pa za s k l a d i ­šča. Pot rebno j « rešiti vpraša­nje invest i ran ja v zasebne l oka ­li«, vprašanje najemnine i n gradnje nov ih l oka l o v povsod, k jer s« grade s tanovanjska po­slopja« Odkup k m e t i j s k i h p r i ­de lkov narašča lz leta v leto, toda kaj pomaga v e l i k o p r i d e l ­kov, č« J ih nimam« kje dobro vskladiščitj i n p r i p r a v i t i za trg . Nemogoče Je zahtevat i od trgo­v ine , da ima na zalogi zadostno i zb i ro blaga, če ga n ima kje i m e t i l n če je to blago vedno izpostavl jeno o k v a r i .

Neodpust l j i va napaka Je (če­prav vsa leta po vo jn i r a zp ra v ­l jamo i n govorimo o potreb i gradnje pr imernega skladišča v N o v e m mestu), da diosedaj n i t i načrtov * a ta skladišča n ismo dmeli l

Delo Trgovinske zbornice

O t em Je poročal predsednik Jož« Gričar. V pe t ih le t ih ob ­sto ja j « Zborn i ca v e l i ko s t o r i l a z las t i z « s t rokovn i d v i g k a d r a i n ae tud i drugače t rud i l a , da b i da la t rgov in i t isto v logo in mesto, k i ga mora ime t i v n a ­

šem gospodarstvu. Zborn ica i m a sedaj 84 včlanjenih t rgovsk ih podjeti j . Res p a je, da je bHo delo zbornice premalo povezano z de lom l judsk ih odborov, o z i ­r oma : l j udsk i odbor i so se pre ­ma lo obračali na zbornico gle­de ra zn ih vprašanj, k i zadevajo t rgov ino. Med tem ko je b i lo so­delovanj« z ok ra jn im l judsk im odborom zadovol j ivo, t«ga ne b i mogl i t rd iM za sodelovanje z občinskimi l j u d s k ' m i odbor i .

Celotno delo zbornic« i n s ta ­nje trgovine v ok ra ju z vsemi podrobnimi podatki l n p r i ka z i je zborn ica zbra la v posebni brošuri. Sk rbno sestavljeno i n dokument i rano gradivo n u d i lep pregled vsega dela l n stanja t r ­govin« v okra ju . P r a v b i b i lo , da b i ga proučili z last i svet i za b lagovni promet p r i l j udsk ih odbor ih.

Potrošniške svete so samo omenili

. N a občnem zboru s « ob ravna ­v a l i še vprašanje prevedb« de­lavcev v t r gov in i . T « J« pereče vprašanje, k i dosedaj i e n i b i lo rešeno- Sedaj je čas zato, v en ­dar pr iha ja jo pr i jav« zelo po ­časi. Čeprav j « r ok * a pr i j avo tr> poteke l , t>o zbral) komaj 64 odstotkov pr i j av . N a občnem zboru so ostro g ra ja l i v sa pod­

jetja, k i imajo tako ma lomaren odnos do svo j ih de lavcev m uslužbencev glede p r U n a n j a strokovne kva l i f i kac i j e . O m e n i ­l i so tud i potrošniške 6vete, k t j i h j » v ok ra ju 24. N j ihovo delo dosedaj nI b i l o kaj posebno za ­znavno. Sam izbor članov po­trošniških svetov n i b i l povosd dober, p a tudi! n j i h detokrog n i b i l točno določen.

Zmanjševanje k r i m i n a l a v t r ­gov in i kaže, da se Je pos lova­nje t rgov in Izboljšalo i n da so je izboljšal odnos kadra do l judskega imet ja . Glede odkupa j « b i l l a n i zabeležen še prav posebno lep napredek, potreb ­no pa j * , da trgov ina h k r a t i tud i išče trz'šče za to blago, zb i ra želje i n potreb* potroš­n ikov i n J im pr i laga ja svojo dejavnost.

Na občnem zboru 5 0 I zvo l i l i 21-čla,n*ki upravn i odbor t rgo ­v inske *born 'ce , častno razso­dišče i n delegat© za republiško zbopnieo. Za predsednika o k r a j ­ne zbornice j « blil ponovno i z ­vo l jen Jože Grjčar, d i r e k t o r »Zeleznine« v N o v e m mestu. Občnemu zboru So p r i sos tvova l i tudi številni p reds tavn ik i O L O , obč. L O , s ind ika ta i n d rug ih or*a<njzaeiJ ter predstavnik r e ­publiške t rgov inske zbornice.

(r)

Občni zbor novomeškega Turističnega društva

Obisk iz Poljske

Nedavn i l e tn i občni zbor T u ­rističnega društva (26. apr. zve­čer) j « b i l dobro p r ip rav l j en i n tud i obisk, v D o m u L P , prav lep. P redsedn ik B%ria AdrlJanič-je v svo jem poročjlu zajel na k r a t k o tudi pr i zadevan ja i n uspehe društva od ustanovitve leta 1931. T e h uspehov je k a r lepa bera l n bomo o n j i h p o ­sebej poročali. Preg ledno i n i z ­črpno j « b i lo tud] poročilo t a j ­n ika , tov. B e n c i k a . tako da so navzoči člani l n pr i ja te l j i d r u ­

štva, vmes J« b i lo precej m l a ­dine, dob i l i lep pregled doseda­njega de la l n nov ih načrtov tega. za Novo mesto zelo p o ­menl j ivega društva. V r a zp ra v ­ljanje j « tehtno posegel tud i za­stopnik Glavn« turistične zvez« Sloveni je d r . M i t j a ' Goreč, kd Je v r h u tega prinesel « «eboj t e r predvaja l l n tolmačil o zko -tračne barvne f i lme (naš gorsk i svet, z imske lepot« S loveni je , S lovenska Istra, f o l k l o rn i mo­t i v i z B l e d a i n Bohin ja ) .

V S E M OBČANOM OBČI­

N E ' T R E B N J E ČESTI­

T A J O K OBČINSKEMU

P R A Z N I K U

15. MAJA

OBČINSK I LJUDSKI ODBOR TREBNJE OBČINSKI ODBOR ZB / OBČINSKI ODBOR SZDL / OBČINSKI KOMITE LMS / OB­ČINSKI KOMITE ZKS / OBČINSKI SINDIKALNI SVET / OBČINSKI ODBOR ZR0J / OBČINSKA GASILSKA ZVEZA

Ln podjetja: T R G O V S K O P O D J E T J E 8 P O S L O V A L N I C A M A T R E B N J E K M E T I J S K A Z A D R U G A / Z I D A R S K O P O D J E T J E »REMONT« r i K A K I M I N 2AGA / M I Z A R S K O P O D J E T J E KROJAŠKO P O D J E T J E / ČEVLJARSKO P O D J E T J E

•»iMiM.MiMaiMii

D O L E N J S K E T O P L I C E , 4. m a j a — D a n e s so o b i s k a l i D o l . T o p l i c e n a s vo j i po t i i z L j u b l j a n e v Z a g r e b člani de l e ­gac i je Zveze borcev z a svobodo i n d e m o k r a c i j o ( ZBOVVID ) lz P o l j s k e , k i so že o d 26. a p r i l a gostje, C e n t r a l n e g a o d b o r a Z v e z e borcev N O V J u g o s l a v i j e . Gos t j e so se v D o l . T o p l i c a h k o p a l i , m e d krajšim počitkom p a so s i z z adovo l j s t v om og le ­d a l i t u d i o k r a j n i p i o n i r s k i Šahovski f e s t i va l v p a r k u z d r a ­vilišča. N a prošnjo u r e d n i k a D o l e n j s k e g a l i s t a je tovariš Edvva rd Kovva l sk i , član p r edseds t va Z B O V V I D , d a l z a b ra l ce našega t e d n i k a nas l edn jo i z j a vo :

» V J u g o s l a v i j i smo n a o b i s k u ko t p r e d s t a v n i k i po l j ske Z v e z e bo r cev za svobodo i n d e m o k r a c i j o . N a i l pog led i so u s m e r j e n i tore j p r e d v s e m v s t ike z b r a t s k o Z v e zo borcev J u g o s l a v i j e . Posebe j b i ob te j priložnosti r a d p o u d a r i l , d a amo presenečeni n a d i z r edno v e l i k o udeležbo vašega l j u d s t v a v n a r o d n o o s v o b o d i l n i v o j n i . T o smo s icer v ede l i že p re j , z da j p a to t u d i v i d i m o i n s p o z n a v a m o v e l i k o v l ogo p a r t i z a ­n o v v življenju vaše dežele. O p a z i l i smo p o m e m b n o k u l ­t u r o z a t r ad i c i j e vašega bo ja , k i J ih t a k o top lo i n z i z r edno pozornost jo negujete . Občudujemo v s e s t r ansko s k r b , k i jo posvečate v z go j i m l a d i n e , d a pozna t rad i c i j e bo r cev l n n j i ­h o v e ideale l z l e t N O H , d a m l a d i n a pozna In cen i boje s v o j i h staršev i n d a v e z a napore starejše generac i je , k i se je b o r i l a za svobodo.

O b te j priložnosti p o z d r a v l j a m vse s l o venske pa r t i z ane v i m e n u p o l j s k i h p a r t i z a n o v i n vse de l o vno l j uds t v o lepe S l o v e n i j e !

N a s l i k i : Edward Kanalski, urednik Državne založbe v VarSaiA (prvi z leve proti desni), zraven njega Franciszek Ksiezarczyk, generalni major poljske vojske, in ostali člani delegacije.

Gospodarski načrt Kostanjevice-Podbočj a Čeprav &o pogo j i za posamezne

panoge ugodn i , ne bi m o g l i g o v o r i t i o r a z v i t e m gospodars t vu v občini Kostanjevica-Pobočje. Z e l o m a n j k a r a z n i h obrti i n pod je t i j , k i b i dala zaslužek o d v i s n i d e l o v n i s i l i in d o ­hodek občimi. N e k a j n a p r e d k a je b i ­l o v z a d n j e m času doseženega v ž i ­v ino r e j i , Ostale k m e t i j s k e panoge p a se daleč ne daje jo t istega d o h o d k a , k i b i ga l a h k o . T o v e l j a z l a s t i za v i ­nogradništvo k i sad ja r s t vo , p a tudi z a po l j ede ls tvo .

V zadntjem času p a tudi v tej o b ­čini p o b u d i n vo l j e za n a p r e d e k ne m a n j k a . N a o snov i p r ed l ogov v o ­l i v c e v i n s k u p n o s kme t i j sko z a d r u ­go i n d r u g i m i o r g a n i z a c i j a m i je o b ­činski l j u d s k i odbo r i z d e l a l gicspo-darskti načrt za letos, ka t e r e ga bo skušal ob pomoči v seh občanov i n organ i zac i j uresničiti. P r i p r a v l j e ­nost l j u d i , da vlože Čimtveč l a s t n i h s reds tev za gospoda r sk i nap r edek , i n razpoložljiva s r eds t va občine i n zad rug v ta n a m e n obetajo, d a bo načrt v ce lot i uresničen.

Krma in selekcija P o l e g boljše pasme je temelj več ­

jega d o h o d k a p r i živinoreji krma« Lačna k r a a a n i m a m l e k a , od s labe k r m e se ne r ed i živina!' Občinski načrt v živinoreji za to p r e d v i d e v a nada l j n j o se l ekc i j o v govedore j i i n prašičereji, g radn jo vsaj 30 gnojnič-n i h j a m , ured i t ev 25 h e k t a r o v p a ­šnika i n po i zkusno gnojenje o k o l i 100 h e k t a r o v košenic. P o r a b a u m e t ­n i h gno j i l za t r a v n i k e se je letos ze -i n d v i g n i l a , zato se obeta večji p r i ­de l ek kakovostne- k r m e . O d k u p m l e ­ka n i zajet po vsej občini. M l e k a je ma lo . pot do p rome tnega središča pa do lga , zato so p r enozn i stroški p r e v i s ok i . Z a d r u g e bodo sčasoma

ured i l e z b i r a l n i c e za mleku. V njih bodo mleko posne l i , sirotko pa takoj vrn i l i prašičerejcem.

Prašičereja je z las t i v d o l i n i moč­no r a z v i t a . S k o r a j n i kmečkega go­spodars t va , na k a t e r e m se ne b i u k v a r j a l i z rejo m l a d i h pujskjov. Spričo cene, k i jo imajo p l e m e n s k i prašički, je to donosna panoga , k m e ­t o v a l c i p a r a d i k u p u j e j o p u j s k e iz tega v z r e jnega področja. Po t r ebno bo le še izboljšati znano krško-polj­sko pasmo.

Povpraševanje po cvičku V s a k d a n p r i d e veft k u p c e v v k l e t

V i n a r s k e zadruge v K o s t a n j e v i c i . V s i hočejo z l a s t i p r i z n a n i cviček, pr ide l ek vinogradniškega področja Kos t an j e v i c e , Podbočja i n oko l i ce . L a n s k i p r i d e l ek je t u d i po k a k o v o ­st i i z v r s t en . Povpraševanje po n j e m je čedalje večje, zato ga bo k m a l u z m a n j k a l o .

T o področje i m a poleg metliškega i z r edno dobre pogoj « za p r i d e l o v a ­nje cvička. Z a k a j ga ne b i p r i d e l a l i več, zaka j ne b i i m e l i več d o h o d k a od vinogradništva? H e k t a r s k i donos je ma jhen , k e r so v i n o g r a d i s t a r i im Izčrpani. P o t r e b n o j i h je obnov i t i , po t rebno je pričeti z donosnejšim in cenejšim obde l o van j em v i n o g r a ­dov, po t rebno je sad i t i tr te , k i d a ­jejo tak p r i de l ek , d a n i m a k o n k u ­rence na t r gu .

N a občnem zbo ru V i n a r s k e z a d r u ­ge so s k l e n i l i , d a bodo letos pričeli načrtno o b n a v l j a t i v i nog rade . K r e ­d i t i so na razpo lago . T r s n i h sad ik i m a dovo l j domača t r sn l ca . V nje j vzgojene t r te so na jbo l j p r i m e r n e za to področje. P r edv i d e va j o , da bodo letos ko t u v o d v večje In načrtno delo o b n o v i l i vsaj 10 h e k t a r o v v i n o ­gradov .

Skoraj brez podjetij P e k a c t j a in Čevljarstvo t e r z a ­

družni pod j e t j i o p e k a r n a i n m e s a ­r i j a — to so vsa pod je t ja v občini. R a z e n m l i n a r j e v , k i j i h je preveč, p r iman jk iu j e o b r t n i h ob ra tov vseh s t rok , posebno kovačev, z idar j ev (z i­d a r j a n i m a j o n i t i enega), sodar jev , pečarjev, k o l a r j e v i n ce lo čevl jarjev t e r d r u g i h . T u d i s ed l a r j a ima j o samo enega . V s e h zasebn ih o b r t i v občini je 55, od tega 14 m l i n a r j e v .

P o t r e b a po p r i m e r n i h o b i l n i h pod j e t j ih je d v o j n a : za k r i t j e p o ­t reb po o b r t n i h s t o r i t v a h in za z a ­pos l i t ev proste de lovne si le, k i jo Je v občini prece j . M a n j k a p o b u d za us tanav l j an j e o b r t n i h pod j e t i j ; z a ­m u j e n i cas v t em pog l edu bo vse­k a k o r t r eba n e k a k o nadomes t i t i - V letošnjem gospoda r skem načrtu o b ­čine pogrešamo ide j i n p o b u d za u s t a n a v l j a n j e i n k r e p i t e v pod j e t i j socialističnega s ek to r j a .

Predvidene komunalne gradnje N a d a l j e v a n j e l a n i pričete e l e k t r i ­

f ikac i j e Črneče vas i , V r b j a , Vrtače, Prušne vas i , M l a d j a , G r a d n j e , V e ­l i k e i n M a l e Voden i c e , Ržišča, K o -čarije, P o d s t i m a , Ivanjše, Griča, Dolžc, Ošterca, Avguštin, Crešnjev-ca i n F r l u g a , je m e d p r v i m i l e to ­šnjimi n a l o g a m i . Neka j vas i od n a ­štetih že i m a e l e k l r i k o , Vaščani teh v a s i so l a n i p r i s p e v a l i za e l e k t r i f i k a ­ci jo 2 d e l om i n m a t e r i a l o m ter v o ­žnjami 7 m i l i j o n o v d inar j e v , n a d 3 m i l i j o n e pa sta da la novomeški in t rbove l j sk i ok ra j . Približno 3 m i l i ­jone pa bo še t reba . P r e b i v a l c i O r e -hovioe so s k l e n i l i , da bodo na las tne stroške napel ) še e.no žico. tako da bodo i m e l i t u d i i n d u s t r i j s k i tok.

M n o g o v a s i j e b rez dobre vode.

Le tos bodo g r a d i l i v odovod za M l a d ­je. V načrtu je i e zajetje i z v i r a , v Podbočju, g r a d n j a k a p n l c e v B r l o ­gu, zajetje s tudenca v D o b r a v i , p r i ­p r a v a načrtov z a kostanjeviški v o ­d o v o d i n z g r ad i t e v vodovodov za šoli v G r a d a c u i n Podbočju. L j u d j e so o b l j u b i l i , da bodo o p r a v i l i brezplač­no vsa težaška d e l a i n d a l i g rad i vo , k i ga ima jo d o m a . V načrtu Je še več manjših de l za higieručno u r e ­d i tev nase l i j , k i j i h bo s pomočjo p r e b i v a l c e v i n o rganov l j u d s k e ob las t i v o d i l Rdeči križ.

Le otipljivi u s p e h i vlečejo L j u d j e so dovze tn i za napredek ,

lejarepričati se hočejo pre j , če je t a alli ona s t v a r zanje res k o r i s t n a . V s a k a novos t m o r a v p r a k s i d o k a ­za t i , da je dob ra . P r v e po i zkuse z a ­t i r a n j a p l e v e l a s kemičnimi s r eds t v i »o g l e d a l i kmet j e h u d o nezaup l j i vo . K o pst so v i d e l i uspehe, j j h n i b i l o težko p r i d o b i t i za ta sodobn i način borbe p ro t i p l e v e lu . Seda j so se t e ­ga tako op r i j e l i , da p r i m a n j k u j e škropiva i n hod i j o ponj t u d i ze lo daleč, samo da ga dobe.

K m e t i j s k a z ad ruga je k o m a j uspe­la , da je k m e t v n e k i vas i z a s a d i l p r i z n a n s emensk i k r o m p i r . N j e gov p r i d e l ek s t e m semenom, z l a s t i p a denar , k i ga je d o b i l za vnovčeni p r ide l ek , sta o d p r l a oči v s em o s t a ­l i m k m e t o v a l c e m v vas i . Prepričali so se, kaj pomen i dobro seme in p r a v i l n a obde l ava . O v e l i k e m z a n i ­m a n j u i n p r i z a d e v a n j u za večji p r i ­de lek govore številke o p o r a b i umetnega gno j i l a . N a d 18 vagonov sta ga letos p roda l i obe zad rug i , to Je povprečno 210 k g na h e k t a r o b -d e l a v n e površine. T e količine m o r a ­jo v p l i v a t i n a večji p r i d e l ek .

• (r)

Rdeči križ v Suhi kra j in i Občina M i r n a ima 1276 članov Rdečega križa

Iz m r t v i l a , M Je b i l o tako z n a ­čilno za organizaci jo R K na M i r n i še p red 3 let i — saj jo več let sp loh n i b i lo mogoče obudi t i k življenju — , je v bliž­n j i pretek lost i ta človekoljubna organiteaoija bujno zaživela, do­segla zav id l j i v r a zmah in ve l ike uspehe, k i so v čast vsem Čla­nom, z last i pa mar l j i v emu ob ­činskemu odboru te organizaci je .

Z nesebičnim de lom odborn i ­kov i n p r a v i l n i m poudar jan jem p l emen i t ih c i l jev R K sta b i l a dosežena razumevanje med p re ­bav alsitvom v občini, k i se je potem rado vključilo v to h u ­mano organizaci jo. Danes je v občini 722 odras l ih članov in 554 podmladkairjev, skupaj torej 1276 članov, k a r je vsekakor lepo p r i občini, k i šteje komaj 6000 l jud i . R K j e danes najbo l j množična organizac i ja občine M i r n a ! K j u b temu pa odbor še n i zadovol jen z vključevanjem i n se bo še nadal je t r u d i l , da poveže v organizac i j i vse nese­bične l j ud i .

Občinski odbor Je v svo jem 20 mepečnem de lovanju op rav i l i z ­redno ve l iko delo.

Pomoč najpotrebnejšim S pomočjo koord inac i jskega

tedbora, seštavljenega i z vseh pomembn ih množičnih organ iza­c i j , je razde l i l pomoč najbol j po t rebn im posamezn ikom, d r u ­žinam in šolskim k u h i n j a m nad 5000 k g v i sokov redn ih h r a n i l . Obdarova lne akci'je so bi le v e d ­no skrbno i n preudarno p r i p r a v ­l jene, zato n i k o l i n i prišlo do večjega godrnjanja , k i t ako delo običaijno nujno spreml ja , če i z -

Pionirji Dol. Toplic -moštveni prvaki občine

V četrtek, 35. aprila, je bi l od ­igran v Straži pionirski šahovski turnir za moštvenega prvaka ob­čine Straža-Toplice. Turnir ja so se udeležili pionirji lz osnovnih šol Vavta vas in Gorenje Sušice ter pionirji iz nižje gimnazije Dol. Toplice. Zmagali so slednji v po­stavi: Kečkež, Starlč, Resntk, M r -var in Markovič. Drugo mesto so osvojili pionirji lz Vavte vasi. Od teh je bil najboljši Silik, za nJim pa AdamlC. Tretj i so bi i i pionirji z Gorenjih SuŠic. S-k.

vzamemo kakega posameznika, k i potrebnejših od sebe noče v idet i .

V občini M i r n a n i zd ravn ika ln l judje so se m o r a l i preje ob vsak i nesreči zatekat i po pomoč v Trebnje a l i Mokronog . Odbor R K je l i t ro sprev ide l , da je to mogoče reftit-i. N a b a v i l je p r i ­merno količino najpotrebnejših z d r a v i l in obvez za prvo pomoč, k i jo je doslej v 1455 p r i m e r i h nudnla pomoči pot rebn im požrt­vova lna bolničarka Zakrajškova.

Ob ob i ln i p r ed l ansk i sadni le­t i n i je odbor za interes i ra l pod­mladka R K obeh šol v občini za nab i ra lno akc i j o za sadje. Za vse dobro p r ip rav l j en i otroci so h i t ro zbra l i ok rog 1000 kg sadja in ga poslali, v otroško bolnišni­

co za kostno T B C . Tako se že v otroški dob i goje v l judeh p lemeni ta čustva.

204 krvodajalci - člani RK Si ja jen uspeh je dosegel ob­

činski odbor v dveh k r voda j a l ­sk ih akc i jah, k i j i h je o rgan i z i ­ra l i n vzgledno p r i p r a v i l . 204 občani P O oddal i del svoje k r v i za potrebe trpečih v naših bo l ­nišnicah, k a r dokazuje v isoko človekoljubnost in socialistično zavest darova lcev i n organiza­torjev.

Tud i na prosvetno-zdravstve-nem področju je b i lo delo zelo uspešno. Organ i z i r a l i so 2 tečaja za prosvet l jevanje ženske m l a ­dine, k i j u je redno in z z an i ­manjem obiskovalo 42 tečajnic. Raaen tega so b i la dobro o b l ­i k a na zdravstvena predavanja

za odrasle i n Šolsko mlad ino , pa tudi predvajanje neka te r ih zdravstven ih f i lmov je v po ln i mer i doseglo svoj namen. Odbor se je tudi po t rud i l , da je med preb iva ls tvom razpečal precejš­nje število zdravstven ih kn j i g in brošur.

Te in še druge razvesel j iva podatke smo mogl i slišati na zadnjem občnem zboru občinske organizaci je R K na M i r n i . V z ­podbudni so za vse organizaci je , k i životarflj'o.

Članstvo je za pr ihodnjo de ­lovno dobo znova i zvo l i l o s tar de lavn i odbor, -k i se je tako lepo i zkaza l , i n ga okrepi lo še z ne ­ka te r im i nov imi l judmi , zato lahko pričakujemo, da bodo v tesnem sodelovanju številnega članstva doseženi nov i , še lepši uspeh i - V .

Z občnega zbora Rdečega križa za občino Žužemberk — Velik pomen prizadevnih krajevnih organizacij Rde­čega križa — Večjih uspehov pa ne bo tam, kjer si ljudje nočejo predvsem sami pomagati!

Kdo bo odgovarjal za zdravje in življenje 220 otrok v dijaškem internatu »Majde šile« v Šmihelu pri Novem mestu, če bi izbruhnila kakšna nalezljiva bole­zen, ki jo sedanja prenatrpanost doma in neurejene higienske razmere naravnost vsiljujejo? So se tisti odborniki 0L0, ki so na eni prejšnjih sej glasovali za to, da dijaški internat lahko sprejme še trgovske va­jence, prepričali, kje in v kakšnih pogojih živi ta mladina? Bi gla­sovali za tak predlog, če bi bili tudi njihovi otroci med temi 220 dijaki?

Preračunano Je, da šmlhelskl Internat lahko sprejme ISO otrok, sedaj pa Jih Je v njem 2Zn. T u živi mladina sedmih ustanov: d i ­jaki gimnazije ln učiteljišča, učenci bolnlčarske Sole, dopolnil­ne Kole, šole za defektne otroke ln trgovske Sole, razen tega pa Je tu Se otroški vrtec! Vsi ti otroci žive ln se uče v pogojih, ki ne morejo dobro vplivati na njihovo zdravje ln duševni razvoj. Vse to Je že dolgo znano, nevzdržno sta­nje si Je ogledalo že nešteto ko­misij, o tem Je bilo napravljenih že na metre zapisnikov — vendar, to pa Je tudi vse, kar je bilo do-sedaj ukrenjenega, da bi se sta­nje popravilo!

Glavni problem Je kanalizacija. Stara ln znana žalostna stvar je, da že vrsto let teče gnojnica vse­ga Smihela po odprtem kanalu mimo Internata In osnovne Sole. Tej se Je sedaj pridružila še gnojnica lz internata, k i Je brez kanalizacije. Zaradi velikega Šte­vila otrok In stranišč na izplako-vanje, k i so j ih zgradili lani, je greznica hitro polna. Iz nje Je gnojnica prodrla v klet in jo za­li la za trt stopnice na visoko. Zato

Sent jernejski pismonoše ao težko obloženi predvsem v četrtkih i n pe tk ih , ko raznašajo Do len jsk i l is t in Kmečki glas. P r ed nov im letom in 1. majem pa komaj raznosl jo poŠto i n pakete v Senjerneju i n še v osmih smereh v razdal j i od 18 do 20 k m . N a s l i k i : F r a n c S inko , Jožo Radešček, I van K r e g a r i n C i r i l K u h a r .

so od greznice Izkopali Jarek, sicer bi gnojnica zalila klet do vrhal Odprt jarek odvaja odviSno gnoj­nico naravnost na cesto pred osnovno Solo. Smrad Je zlasti ob vročih dneh neznosen. Vdihava ga vsak dan 220 otrok v Internatu ln približno toliko v osnovni Soli.

V skrajno slabem stanju so tudi gospodarska poslopja Internata. Cvetlifnjak Je od vseh strani pod­prt z drogovi, da ne bi razpadel. Prav tako Je streha nad svinjaki že delj časa zasilno podprla, del svinjaka pa ne morejo uporablja­ti zaradi slabe strehe. Ce bi bili svinjaki v redu, bi lahko redil in ­ternat stalno 20 prašičev, tako pa Jih ima le 8 in Se ti so v stalni nevarnosti, da Jih pobije razpada­joča streha.

V prenapolnjenem internatu so tudi ostali pogoji za otroke zelo slabi. Oprema v učilnicah Je zne-Sena lz vseh vetrov, razbita ln odrgnjena, da bolj spada v peč kot v učno sobo. Vajenke trgov­ske Sole spe v bivši kapeli, na koru pa Imajo garderobo. Edina pr imemo opremljena In urejena Je učilnica za defektne otroke, vse druge pa so skrajno pomanjkljive.

Stanje v Internata ne trpi no­benega odlaganja aH izgovarja­nja, da nI mogoče urediti tega ali onega, v interesu zaščite zdravja 220 otrok je, da čimprej prlfno z delom, kajti s komisi­jami In z zapisniki se stvar ne bo zbolJSala.

Res Je, denarja Je malo. toda če je na razpolago za razne druge, manj pomembne stvari, mora biti predvsem M ureditev Internata. Ce Je denar za to, da v neka! ere učilnice nameščajo fluorescenčne luči, potem mora biti denar tudi ca šmihelskl Internat!

In končno, novomeSka občina mora preiti s komunalnim I deli tudt prek Krke v predmestja. V sredlSču mesta so potrebni parki, nasadi, spomeniki in drugo, treba pa je gledati tudi na zdravstvene pogoje najbližje okolice. Po cesti tekoča gnojnica v Smlhelu resno ogroža zdravje nekaj sto otrok ln odraslih. Kako dolgo bo to Se trajalo?

Na kraju Se vprašanje: Kako gledajo na te pogoje, v katerih sedal žive otroci v Internatu tisti, k i so se tako vneto potegovali za prenatrpanje Internata ln s Šte­v i lkami dokazovali, koliko kor i ­sti bo Imela družba od tega, če

CONSKO PRVENSTVO V KOČEVJU

V nedeljo, 12. maja bo v K o ­čevju consko atletsko prvenstvo. Na tem prvenstvu bodo nastopili najboljši atleti Dolenjske, ki so ae plasirali na okrajnih prven­stvih.

Novo mesto bo zastopala močna ekipa ln posebno od deklet lahko pričakujemo uspeh.

Contkl prvaki bodo nastopili na zletu Partizana, k i bo konec Ju­nija v LJubljani. J , G.

bo dijaški internat malo bolj na­polnjen, kot Je dovoljeno? So si vsi ti že ogledali življenjske po­goje v Internatu, so morda po­mislili kaj bo, če pride do epide­mije in če bo treba zaradi tega Internat izprazniti? Kdo b| bil v takem primeru odgovoren za živ­ljenje In zdravje 220 otrok?

Uprava internata v Smihelu in mladina, ' ki živi v nJem prenatr­pana, zdaj res ne želi nobene ko­misije in nobenih zapisnikov več. Pričakuje pa upravičeno nujne ukrepe, da se sedanje nevzdržne In življenjsko nevarne razmere glede kanalizacije ln prenatrpa-nosti zavoda čimprej uredijo.

Pred kratkim se je v Žu­žemberku zbralo 38 delegatov na občinskem plenumu Rdečega kr i ­ža.

Občinski odbor R K v Žužember­ku ima 6 krajevnih odborov: v Ajdovcu na Dvoru, v Hinjah, Se„ la-Sumberku. Smihelu pri Žu­žemberku in v Žužemberku. Iz poročila tajnice Marije Lavričeve je bilo razvidno celotno delovanje organizacije R K na območju obči­ne. Posebno se je občinski odbor trudil, da bi čim bolj pravično razdeljeval pomoč R K v hrani ln obleki. V ta namen se je povezal s svetom za socialno varstvo ln sodeloval z vsemi organizacijami v občini.

Pomoč je bila precejšnja, upo­števati pa je treba, da so to po­dročja, kjer je socialno ogroženih mnogo ljudi in niso vsi mogli priti na vrsto. Zato je Imel občin­ski odbor, pa tudi krajevni odbo­ri , važno in težavno nalogo, da so ljudem prikazali pomen in namen R K .

V Tednu R K in v Tednu borbe proti T B C so vsi krajevni odbori skušali s prodajo znamklc vsaj skromno prispevati k utrditvi f i ­nančne moči RK . Za Dan zdravja so povsod bila predavam*, v Žu­žemberku in na Rebri pa film o muhi in borbi proti mrčesu.

Novembra lani so se začeli zdravstveno-prosvetni tečaji za dekleta. Uspeli so na Dvoru, v Ajdovcu in v Sela-Sumberku. D ru ­god pa so snov vključili v kme­tijsko gospodinjske tečaje. Na po­budo okrajnega odbora R K je bil tudi v Žužemberku ustanovljen odbor za male asanarije T a od ­bor Ima precej obsežen načrt, saj so tu predvsem težave z vodo. V načrtu Je zgraditev več vodnja­kov, perišč, ureditev studenca ln zajetja izvirov. Posebno pereče Je to vprašanje bilo že dolgo v Pod-šumberku in v Sela-Suberku. Če­prav tam, posebno v Podšumber-ku. doslej ni bilo pravega zani­manja za RK. je ta na njihova proSnjo dodelil dve vodni črpalki, vredni preko uo.ooo din. Poseben problem zaradi vode je v hinj -skem področju. Tam 1e že začeta gradnja vodovoda, vendar Je za letos zaradi pomanjkanla finanč­nih sredstev predvidena gTadnja

Naročite svojcem v tujini DOLENJSKI LIST, hvaležni vam bodo za pozornost!

le do nove Sole na Prevolah. Do Hinj pa nai b) s prostovoljnim delom prebivalci nadaljevali ln zavarovali že začeta dela. Prosto­voljnega dela pa se ljudje brani-jo, čeprav bo to sodelovanje pri vseh asanacijskih delih potrebno. Dokler ni vodovoda, pa bi za pod . ročje HlnJ nujno bilo treba za­jeti studenec pod vasjo, ga oči­stiti in tako zagotoviti prebival­cem higiensko vodo.

V nov« upravni odbor so bili Iz­voljeni: dr. Debeljak Franc — predsednik, Alojz Smrke — pod­predsednik. Marija Lavrič — taj­n i c i , Ljudmila Pire — blagajnl-čarka. Clanl odbora pa so pred­sedniki In tajniki posameznih krajevnih odborov: Ajdovec: M l r -tlč Julka in Jožica Prime; Dvorj Franc Pečaver in Marija Mirtič;

Hlnje: Anton Blatnik ln Antonija Negro; Sela-Sumbrek: Ana Turk in Ferdo Zupančič; Smihel: Ivana Zaje In Mira Svetličlč; Žužem­berk: Marija Gal In Ana Benčtč.

V nadzorni odbor so bil izvolje­n i : Darovec Jože, Ana Murn in Franc .Tare. Komisija za male as>»-naclje šteje 11 članov lz vseh osnovnih organizacij R K v . obči­ni. Predsednik te komisije Je dr. Debeljak, tajnik pa Ljudmila P i r -čeva.

Komisija za P R K ln krvodajal­stvo imata po tri člane, izvoljen) pa so bili Se člani komisije za bližnjo loterijo R K .

Občni zbor je dal vse priznanje požrtvovalni tajnici M a r ^ Lav r i -čevi. Pri ObLO pa bo zaprosil za manjši znesek, da bo z njim kr i l razne manjše izdatke. Nazadnje so biU sprejeti sklepi za delo v letošnjem letu.

Z majhno pogostitvijo Je bil občni zbor zaključen. Organizaci­ji R K pa želimo več pomoči, ra­zumevanja ter dosti uspehov.

M. K .

Rdeči križ v Šentfemeju Organizacija Rdečega križa v

Šentjerneju je v zadnjem letu zaradi vestnega 1n požrtvovalnega dela odbora zelo zaživela. Član­stvo je naraslo na 300, občnega zbora se je pa udeležilo nad 1«0 članov. Poročila upravnega odbora so prikazala vse delovanje R K v preteklem letu. Ustanovljen Je bil pododbor vasd Dobrava in odbor za male asanacije. k i namerava v vaseh Vrbovec, Rakovnik, Vole-kova vas in Gruča zgraditi vod­njake in tako prebivalstvo oskr­beli z dobro pitno vodo. Glavni odbor R K bo pri teh delih nudil vso materialno in strokovno po­moč.

Pred dnevi Je spet prišla nova pošiljka care paketov in obleke. Vse šole v opčini so prejele milo. Tud i moka in mleko za šolske k u ­hinje se deli preko organizacija R K . V zadnjem času Je prispelo toliko moke, da bodo hrano lah­ko dobivali vsi otroci, ki so se prijavili . Skrbeti bo treba, da se bodo mlečne kuhinje uredile tudi po vseh okoliških šolah, kjer Je t n

mogoče. Člani so izrazili zado­voljstvo, da bodo vsi Interesenti dobivali v mlečni kuhinji dodat­no hrano, saj so Je potrebni tu­di otroci z večjih posestev, k i za­radi prezaposlenosti staršev več­krat ne dobe toplega obroka hra­ne preden gredo v šolo. Velike uspehe Je dosegel R K s sodelova­njem pri fluorografiranju ln na­biranju krvodajalcev.

Novi odbor sestavljajo! predsed­nica Anica Stembergerjeva, tajni­

ca Kraljeva, blagajndčarka K o -strevčeva. Slrsi odbor: Marija B u ­čar iz Vrbovca, Zagore Pepca 19 Šentjerneja, Marija Zoretič iz D r ­če, Mi lka Podjed lz Orehovice, Jožica Mohorič iz Dobrave. Rudi Slmončič lz Cerovega loga, Ivanka K lun iz Zameškega, Pepca Ran-gus iz Zadrež. Pavla Ličar iz Be ­le cerkve, Franc Ka l in iz Gor. GradlSča, Anton Fabjan iz Dol . Gradišča, KarMna Hribar iz Dol . Brezovice. V nadzornem odboru pa so: Stanko Kušljan lz. Šentjer­neja, dr. Boris Gjurln iz Šentjer­neja, Tončka Skerle i « Šentjerne­ja. V .

ODBOJKA Preteklo nedeljo se je pričel

pomladanski del republiške mo ­ške in ženske odbojkarske lige. Novomeška moSka vrsta je gosto­vala v Ljubljani in je brez težav premagala novinca »Poštarja« z rezultatom 3:0. Z enakim rezul­tatom Je zmagala v Kamniku tu ­di novomeška ženska vrsta, kar Je skoraj majhno presenečenje, saj Kamničanke poleg Novome-ščank veljajo za glavne favorite v ligi.

Prihodnjo nedeljo bodo novo­meški odbojkarji igrali na doma­čem igrišču. Moška vrsta se bo pomerila z ekipo ljubljanske »O-lhnpije«. k i je še vedno med najboljšimi ekipami v republiški ligi.

Spoznajmo napore in uspehe Partizana! Naša organizacijska pomanjkljiv

vost je. da o življenju m delu ter uspehih telesnovzgojnih društev Širša javnost le prav malo zve. Kolik« kolektivnega dela m tru­da, koliko znoja, na tisoče in t i ­soče vadbenih ur, kol iko prede­lav, tečajev, koliko uspelih nasto­pov, akademij, tekmovanj in po­dobno, vrhu vsega pa Se toliko in toliko nepremagljivih ovir gre mimo naše javnosti skoro neopaz­no. Zato tudi ni prav nič čudnega, če se delo v Partizanu dostikrat ne ceni tako, kot delo v drugih organizacijah.

Smelo lahko trdimo, da telovad­na društva v okrajni zvezi Novo mesto v okviru danih možnosti prav pridno delajo in dosegajo prt svojem članstvu velike vzgoj­ne in vadbene uspehe. Prav tako moramo poudariti, da imajo dru ­štva pri svojem delu najrazličnej­še težave, ki j ih premagujejo z veliko požrtvovalnostjo ln nese­bičnim delom svojih članov.

Letna skupščina okrajne zveze Je o tem delu ln uspehih razprav­ljala ln dala priznaje društvenim upravam.

K r a t e k preg led društvenega de lovanja

Partizan v Črnomlju ima vse po­goje za uspešno delo, ki pa ne poteka tako, kot. bi moralo, ker Je preveč razdrobljeno po sekci­jah. Društvena uprava naj to sta. nje zbolJSa v korist redne vadbe, k1 naj bo osnova in izhodišče za gojitev posameznih panog. Nav­zlic temu pa je društvo priredilo samostojno telovadno akademijo, pionirski smučarski dan, tekme v smuškth skokih, več tekmovanj v odbojki, Se več pa v malem ro­kometu 1n nogometu. Društveni upravi lahko zamerimo, da napol dograjena stavba za garderobo propada, ker Je nepopolno pokrita.

Članom društvene uprave Parti ­zana v Dol. Topl icah ni uspelo preprečiti, da se ne bi hišna goba razširila na lesenih delih doma. Težave ima z vodniškim kadrom.

zlasti pogreša društvo načelnika, ki je odšel na odsluženje roka. Društvo je sodelovalo na prosla­vah občinskega prazniKa.

Partizan v Kostanjevici Je eno najmlajših društev v okrajni zve­zi, zatr, pa toliko bolj prizadevno, saj se Je udeležilo vseh nastopov ln pripravilo samostojni telovadni nastop v Kostanjevici, Razne tek­me v odbojki so pritegnile za se­boj precej mladine ln gledalcev. Društvo se namerava lotiti tudi vodnih Športov Težave ima le s prostori za redno vadbo. Upamo, da bo še v letošnjem letu uspo­sobljena telovadnica dobro služila svojemu namenu.

Svojo 50-letnico obstoja bo par ­tizan Metlika proslavil s sektor-skrim zletom in razvitjem društve­nega prapora. Tudi lani Je d ru ­štvo prav lepo izvedlo svoj letni nastop. Lastna telovadnica dobro služI vsem oddelkom, ki na sploh kažejo zanimanje za redno vadbo, poleg tega pa še za druge panoge:

Partizan na Mirni ima lastni dom za redno vadbo in planinsko kočo na Debencu. Toda s tem se društvo še ne zadovoljuje, temveč hoče imeti še športni plavalni ba­zen, za katerega so že pred časom Izkopali zemljo. Ker . nikakor ne more najti sredstev za nadalleva nje gradnje, se je bati. da bosta že začeto delo en pripravi leni ma­terial neusmiljeno propadla, D r u ­štvo je redno vadilo in izvedlo smučarske tekme, sodelovalo pa tudi na vseh proslavah.

Tudi ob slabih materialnih pogo­j ih je mogoče delati. To dokazuje Partizan Mirna peč. kt nima last­nega telovadnega doma ne orod­ja Gostuje v dvorani zadružnega doma, vendar na to ni oviralo, da ne bi p r i d n n vadil in Izvedel sa­mostojni letni telovadni nastop.

Pod enakimi pogoil živi Partizan v Mokronogu, vendar je bil lani manj uspešen. Upamo, da bo Šlo odslej bolje, ker so priprave za letošnje prireditve pritegnile k vadbi precej mladine.

Matično društvo Partizan Novo mesto se Je ob pomanjkanju telo­

vadnic za redno vadbo odločilo zgraditi lastni dom. Gradbeni od ­bor že vodi vse priprave. Razen redne vadbe goji društvo pred­vsem še atletiko, odbojko, roko­met, košarko in smučanje. Pripo­ročati bi bilo, da se prične ukvar­jati tudi z vodnimi športi. Društvo je doseglo več vadbenih uspenov, priredilo samostojno telovadno akademijo, izvedlo smučarske tek­me, več atletskih, odbojkarskih, košarkarskih in rokometnih tek­movanj. Letos ae namerava d r u ­štvo udeležiti vseh večjih zletov in razviti svoj društveni prapor.

V Otočcu ob K r k i Je partizan lepo povezal telesnovzgojno in kulturno dejavnost. Razen dvora­ne ie adaptiral tudi oder. Nabaviti bo moral ie nekaj kosov težkega orodja za telovadbo, za orodje in rekvizite pa bo moral skrbeti bolj kot doslej. Društvo redno vadi. organiziralo pa ie tudi društvene smučarske tekme, ki so lepo uspe­le.

Prav lepe uspehe je lani dose­gel Partizan Semič, čeprav Je de­lal pod težkimi pogoji. Število članstva bo moral vsekakor pove­čati. Od prireditev Je treba ome­niti telovadno akademijo in telo­vadni nastop, od ostalega dela pa sodelovanje na vseh proslavah.

Dvorane zadružnega doma se po­služuje kot telovadnice tudi Par­tizan Straža-Vavta va s , namerava pa obnoviti svoj dom, za kar ima Že zbranih nekaj sredstev in ma­teriala. Na samostojnem telovad­nem nastopu Je društvo pokazalo sadove svojega dela.

Partizan v s« opica h le najmlajle druStvo okrajne zveze Novo me­sto. Povsem pravilno Je pričelo vadbo s pionirji ln je Že doseglo nekaj razveseljivih uspehov. R e . dna vadba bo v šolski telovadnici.

Najslabše pogoje za rpdno vad­bo Ima partizan v Šentjerneju, ker nima telovadnice. V letnem času Ima na razpolago telovadlšče. Med uspehe mu je šteti društveni te­lovadni nastop.

v Trebnjem Partizan za svoje delo od občine ni dobil nobene podpore. Ob sodelovanju z oblast-

niml forumi ln ostalimi organiza­cijami ter s požrtvovalnim delom vseh članov uprave ln vodnikov ima društv^ veliko možnosti za nadaljnji razvoj. Sodelovalo Je pri vseh krajevnih proslavah in orga­niziralo društven« smučarske tek­me.

partizan v Žužemberku se bori s težavami, ki mu Jih nalaga grad­nja telovadnega doma, a kljub te­mu ni opustil redne vadbe. Se več: kot edino telovadno društvo v okrajni zvezi Novo ment<-, J« tekmovalo za pokal »Ljudske pra­vice« in v končni oceni doseglo II. mesto. Priredilo Je smučarski tečaj za pionirje in mladince, da­lje smučarske tekme in letni te­lovadni nastop Tud i ni odreklo svojega sodelovanja pri najrazlič­nejših proslavah, zlasti še, ker Je znalo uspešno rešiti vprašanje so­žitja telesnovzgojne in kulturne dejavnosti Žužemberka.

Svojih uspehov in težav naj društva ne drže zase!

To bi bil le bežen pregled dose. danjega dela in uspehov naših društev, zlasti v preteklem letu. Želeti bi bilo. da bi društva ne­koliko več skrbela za objavljanje svojih uspehov na sploh ter o njih poročalo okrajni zvezi. Z meddru-štvenimi tekmovanji, t zleti, na­stopi in akademijami ter podob­no bodo društva opozarjala nase. Vadbenim uspehom se bodo D r i -družili moralni in finančni, vse sku­paj pa bo ugodno vplivalo na na-daUni razvoj telesne vzgoje.

Jože Klemenčič

ROKOMET » P A R T I Z A N « Jastreharsko - *

» P A R T I Z A N « N. mesto 23:17 (t2:10) Po daljšem obdobju smo 1. ma­

ja v Novem mestu spet gledali rokometno tekmo med ekipam« domačega Partizana ln Partizana lz Jastrebarskega (Hrvatska). Tekma Je bila kolikor toliko za­nimiva, gostje lz Hrvatske pa so bili boljši ln so zasluženo zmagali s 23:17 (12:10).

V soboto i n nedeljo So se v Do l en j sk ih Top l i cah pomer i l i za prvenstvo okra ja najboljši p i on i r j i - šahisti i z vseh naših občin. T 0 je b i l Siv-žav. ko *o se v soboto popoldne pozdrav­l j a l i na. straSki postaji , pa v zdraviliškem p a r k u , k j e r so na številnih deskah razpostav i l i svoje kra l j e , k ra l j i c e , t rdn jave , lovce, konjenico i n pešce! M n o ­g i &o se p r v i k r a t v ide l i , zato n i manjka lo ug ibanj , k d o bo moč­nejši, kdo se je na tu rn i r bol] p r i p r a v i l in kdo naj b i zmaga l . 2© na občinskih tekmovanj ih 6 0 mnog i dokaza l i z lepo in ž i­vahno igro. da so v šahu n a ­predova l i , zato je b i l a radoved­nost to l iko večja.'

Ze pred »uradnim začetkom« »o najvnetejšl posedli za m i ­te in p r e i zkus i l i moči. P r e d ­s t a v n i k i posameznih moštev so prev idno »tipali« za močjo n a ­sprotn ikov , pr i ja te l j i so j'*h opazoval i , drug i spet so se me­ni H s kom vse bo treba i g ra t i , »kratka — bi lo je pravo fest i ­va lsko vzdušje. K o je tehnično vodstvo razporedi lo ekipe, je zbrane pionir je toplo pozdrav i l pokrov i te l j t u r n i r j a tovariš J o ­že Borštnar. predsednik okr. odbora Socialistične zvpze. Že­le l jF) m ' a d ' .m igra lcem, da b i n a ­predova l i v p lemeni t i šahovski i g r i in pozneje dostojno p r e d ­

stavlja) naš slovenski i n jugo­s lovansk i šah.

Ta jn i k okrajnega šahovskega odbora t o v a r i * Miikec je dal n a ­to znak z a začetek — prv i pešci •o začeli ob podpori konjičkov,

lovcev i n k r a l j i c p rod i ra t i v pol ja nem i rn ih nasprotn ikov . V s e je b i lo t iho. le s odn ik i i n gostje »o hod i l i ob mizah i n se t iho men i l i o ig ra lc ih- k i so se docela pog lob i l i v igro. P r v e part i je s i b i l e h i t ro zaključene, p r v a srečanja k m a l u končana. Rezu l ta t i prvega ko la so da l i nekaj presenečenj, k i so rod i la le še več ugibanj , kako bo te­k l a i g r a v nas lednj ih ko l i h .

M e d d rug im ko lom so p i on i r ­je ob i ska l i člani delegacije Zve­ze borcev iz Po l j ske , k i so prav tedaj prišli v Do l . Topl ice . Re ­či je treba, da pionir jev tud i ta v i sok i obisk nI prav nič zmedel . čeprav so mnogi p rav radovedno ogledoval i uni formo poljskega generala 'In tovariše, k; so se ustav l ja l i za 40 deska­m i , na ka t e r ih so se razv i ja l i vroči bo j i . P i o n i n i i tudi tud i niso vedel i , da je med gosti, k i so spreml ja l i Po l jake , predsed­n ik Šahovske zveze Sloveni je tovariš TAo Tu rnhe r . k i je o r ­ganizatorjem fest ivala i z reke l odlično pnhva.'o za usipeli tur­n i r , posebej pa tudi pohva l i l vse udeležence -Igro pionir jev so si o g l e d a l tudi OMA! p r vo ­borc i tovariši Tone F?.ifer. J a ­nez V lpo 'n l 'k Polde Krese . Tvo Klanlšek-Vasja. J P * . * Borš'nar. F ranc Pirkovič. Maks Va le . M a r t ' n Zugel.j, M a r j a n Be r t on -r-pH tli drtiai iz L jub l jane in Novega mesta.

Mračilo se Je že. k 0 so b i la tekmovanja vseh ko l zaključena. Znan i so b i l i tud; f ina l is t i 2 3

končna tekmovan ja : Novo me-

P ion i r sk i šahovski festival je pokazal lep napredek naših naj mlajših šahistov — 85 pionirjev se je borilo na 40 deskah la 11 občin — Obisk visokih gostov iz Poljske

In Ljubljane sto T. k i je zbralo 12,5 točke, M i r n a (3.5). Straža-Toplice (3.5), medtem ko sta se ek ip i iz Šent­jerneja l n Trebnja pomer i l i za 4. mesto predf inalnega tekmo­vanja v posebnem dvoboju. Zmaga l i so Semtjernejčani s 3 :1 . Ostale ek ; pe so bi le določene za tekmovanje od 5. do 14. mesta.

V nedeljo zjutraj so se p i o ­n i r j i kopa l i v zdravilišču (po­h v a l i t i je treba ustrežljivost zdraviliškega vodstva, k i je P i ­on i r j em dalo brezplačna preno­čišča in kopanje, R K pa je p r i ­spevaj nekaj hrane), nato pa so se začela borbena zadnja tek­movanja.

Šentruperški pionirji -zmagovalci!

Dopoldne so b i l i znani tudi končni uspehi fest ivala. V s k u ­p in i starejših pionir jev so bi le zmage ra?.d n l iene takole :

P R V A K O K R A J A za leto 1 9 " jr. postala ek ipa p ionir jev ob­čine M i r n a , v kater i »o i g ra l i Šahisti nižje gimnazi je Sentru-pert. V p r v i s k u o : n i so p r i b o r i ­l i 9.5 točke, medtem ko s i d r u ­go l n tretje mesto de l i ta ek ip i p ionir jev iiz Šentjerneja in S t r a ­ža-Toplice (po 5,5 točk*). 4. me­sto pa ima ek/ipa p ionir jev lz Novega mesta I.

Ostal i so dosegli tele uspehe: 5, Trebnje , fl. Novo mesto IT,

7. M e t l i k a . 8. M i r n a peč, 9. Čr­nomelj . 10. Žužemberk. 11. V i ­nica. 12. Mokronog , 13, Semič ln 14. Kostanjev ica .

V skup in i mlajših pionir jev pa So b i l i najboljši črnomaljski p ion i r j i (6 točk), medtem ko s i p ion i r j i i « Sm ihe l a in Novega mesta del i jo 2. i n 3. mesto (vsak po 3 točke).

Po zaključenem tu rn i r ju je predsednik dkr . šahovskega od­bora N iko Belopavlnvič razde l i l zmagovalcem in vsem udeležen­cem turn i r j a pokale dn dar i l a .

P oh v a l i l Je pr idne p ionir je za pokazano vztrajnost v i g r i in j im želel nov ih uspehov, k i bo ­do za nadal jn j i razvoj šaha prav pomembni . D a r i l a so p r i ­spevala nekatera novomeška podjetja in ustanove, okra jn i svet Zveze Svobod dn prosvet­n ih društev. O S O i n svet za ku l tu ro i n prosveto O L O Novo mesto.

V zgodovini razvoja šahovske igre na Do len jskem bo Topliški festival za.pisan kot pomembna pr i red i tev , k i bo prav gotovo mnogo pr ipomogla k nada l j ­njem razširjanju šaha med m l a ­dino.

cev. Prvo mesto Je znova zasedel Peter Gerbec (7.5 točke), drugo in tretje mesto pa Metllčana Janez Skrinjar in Ilija Stipanović (oba po 7 točk). Četrto mesto Je zase­del Igralec Podzemlja Jože K r i ­žan, ki Je zaostal za«pre1injima samo za pol točke ln vseskozi pokazal zelo dobro in borbeno igro. Peti Je bil Metličan Mi rko Skrinjar (5,5 točke),

Gerbec Je bil ob zaključku tek­movanja za svojo uspešna igro nagrajen s šahovsko garnituro, ostali štirje pa so dobili lepe

knjižne nagrade, hkrati pa je bil nagrajen s knjigo tudi prvak G ra -daca Ivan Kambič. Pet najboljših prej imenovanih Je tudi sodelo­valo na okrajnem šahovskem pio­nirskem tekmovanju 4. in 5. maja v Dolenjskih Toplicah.

Šahovsko pionirsko prvenatvo v Metl iki , ki ga je bil organiziral tov. Franc Brancelj, Je bilo prav lepo Izvedeno: omogočilo ga 1o Društvo prijateljev mladine, k i je poskrbelo za nagrade in pogosti­tev mladih igralcev. -ar

Oba prvenstvena naslova — v Črnomelj!

Tekmovanje pionirjev v metliški občini Na metliški gimnaziji je to šol­

sko leto močno naraslo zanima­nje za šahovsko iero. Mnogi pio­nirji so se vključili v šahovski krožek, ki ga vodi tovariš Franc Brancelj. ln v aprilu so se naj­boljši med njimi pomerili v pio­nirskem turnirju. Med dvanajsti­mi tekmovalci Je zmagal z 9,5 toč­ke četrtošolec Peter Gerbec In ta­ko postal prvak nižje gimnazije v Metliki.

V tprek, 23. aprila Je bilo v Me­tliki med šolami metliške občine izvedeno tekmovanje za naslov najboljše pionirske šahovske eki ­pe. Zal so tekmovali samo igral­ci treh šol: Metlike, Gradaca in Podzemlja, medtem ko so druge ekipe niso prijavile, več šol pa gploh nima šahovskih krožkov. V

skupni oceni Je Metlika zasedla prvo mesto z 10 točkami, za njimi so bili pionirji iz Podzemlja z 8 točkami, medtem ko je Gradac pobral 2 točki. Pripomniti pa Je treba, da so za Metliko igrali d i ­jaki tretjega ln četrtega razreda gimnazije ln tudi za Podzemelj so nastopili učenci višjih razredov Osnovne šole, medtem ko so os­novno šolo Gradac zastopali samo učenci tretjega ln četrtega razre­da, ki pa so se kljub temu obe­ma močnelšlma nasprotnikoma žilavo upirali.

Hkrati z ekipnim tekmovanjem Je bilo ta dan odigrano tudi ob­činsko šahovsko prvenstvo, pri ka*r>rem pa so nastopili le Met l l -čanl In učenci Iz Podzemlja, in sicer lz vsake ekipe po pet igral -

Okrajno šahovsko brzopotezno prvenstvo za I. tromeseeje J957 Je pokazalo, da v okrajnem meri lu premoč novomeških šahistov le ni tako očitna, če ne nastopijo Sila, Skerlj ali Sitar. Novomeško ša­hovsko društvo Je postavilo dve solidni ekipi (v prvi so bili sami drugokategornlkil), pa je vseeno moralo prvenstveni naslov okraj­nega moštvenega prvaka prepu­stiti borbenim Crnomaljčanom. Tudi med posamezniki se Je K o -bler lz Črnomlja dobro odrezal in osvojil prvenstvo s točko nasko­ka pred drugoplasiranim Zabu-kovcem.

Na moStvenem tekmovanju Je nastopilo 7 ekip.

Vrstni red moštvenega prven­stva: L—2. SD Črnomelj ln SD Novo mesto A 25 točk. 3. SD No­vo mesto B 17. 4. SK Trebnje 12, 5. Svoboda-Straža 11 točk, 6. Svo-boda-Bršljln 8 točk. 7. Gimnazija Novo mesto 7 točk.

Ekipa SD Črnomelj je prejela pokal Okrajne šahovske zveze No­vo mesto.

V tekmovanju posameznikov Je nastopilo 28 šahistov, ki so bili porazdeljeni v štiri skupine; prva trojica se je plasirala v finale.

V finalu se je že takoj v za­četku videlo, da bo glavna borba za prvenstvo med Koblerjem ln Zabukovcem. Vse do zadnjega kola sta bila oba po točkah ena­

ka, takrat pa je Zabukovca pre­

magal Avsec tn tako Je Kobl«r postal novi okrajni brzopotezni prvak.

Vrstni red prvenstva posamez­nikov: 1. Kobler Ivan (Crn.) 9 točk 2. Zabukovec 8, 3.-4. Sara-novlč ln Bartolj 8 ln pol, 5.-6. Gajskl Iri Avsec (vsi N. m.) 8 točk. 7.-9. Vitanc (Svob. Bršljln). Ma -lerič tn Vanovič (oba Cm.) 5 ln pol, 10. Klemene (Crn.) 4 ln pol, 11. Ilc (Trebnje) 2 in Kregar (Straža) 1 točko. — Štirje prvopla-sirant so prejeli diplome in knjiž­ne nagrade. F. M.

ŠAH V ČRNOMLJU . 14. aprila 1S57 Je bil pionirski Šahovski turnir za prvenstvo Čr­nomlja. Pionirji so dosegli slede­ča mesta: gimnazija Črnomelj 93 točk — 1. mesto, gimnazija Vinica 14,5 točke — n . mesto, osnovna šo­la Črnomelj 14 točk — III. mesto, osnovna šola Dragatuš to točk — IV. mesto in osnovna šola Mar in -dol 7,5 točke — V. mesto.

Razveseljivo Je, da so se začeli zanimati za šah tudi v Marlndohi, kjer sicer nI možno nobeno drugo kulturno-prosvetno udejstvovanje.

Na . brzoturnirju 23. aprila je dosegel prvo mesto Boris Bo l -hovac,

Prvo mesto za prvenstvo Čr­nomlja je dosegel Zvonko Novak z 8 in pol točkami.

V inko Tanca*

Btev. 19 (373) » D O L E N J S K I L I S T « S t ran 9

Z ljubeznijo za dvig kmetijstva DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC Na obisku pri Francu Dolenšku v Spodnjem Lakencu

K r n e t a F r a n c a Dolenška i z Bpodn jega Lakemca p r i M o -krociogu- n a s i b r a l c i že p o z n a ­jo, saj je n a p i s a l te m a r s i k a j s področja, k m e t i j s t v a i n s t em pođrvdovaH svioje boga ta i|z-ku imje iz dolgo letne p rakse drug l im k m e t o v a l c e m . O b i s k a l i smo ga i n ga p r o s i l i , d a n a m odgovo r i n a n e k a t e r a vpraša­n j a glede splošnega n a p r e d k a v k m e t i j s t v u i n podobno. N a ­šli smo ga p r i rezanju k r m e z a živina; ze lo r a d je us t rege l n a ­ši prošnji i n se za neka j m i ­n u t o d t r g a l d e l u t e r ob l i t r u domaćega cvičica pričel n e p r i ­s i l j en razgovor .

Povedati j e mnogo ; k e r v s e ­ga ne m o r e m o n a e n k r a t p o ­vedat i , borno za to izluščili l e neka te r e odgovore .

N a vprašanje, k o l i k o let i e gospodar i i n k a k o i n k d a j j e pričel c naprednejšim gospo­da r j en j em , j e p o v e d a l :

»Moj oče m i je d a l zeAo zgo­

daj priložnost, da sem začel samosto jno gospodar i t i . 2e preden sem odšel k v o j akom, mri. je prepuščal vods tvo r a z ­n i h de l . B i l t e m tud i v k m e ­t i j s k i šoli n a G r m u i n s em po končani šoli hote l d o m a uval ­j a t i razne novo tar i j e . N i b i l o lahkio, k e r Msaika nova s t v a r na l e t i p r i s iare j i i ih n a n e r a z u ­mevan je . P r i v o j a k i h , služil sem v A v s t r i j i , p a s em v i d e l še m a r i k b j p r i tamkajšnjih k m e ­t i h i n , k o sem se v r n i l , sem oborožen s teor i jo i n t u d i s ski -omno p rakso p r e v z e l gospo­d a r s t v o v svoje roke.«

K a j s te na jpre j p o k r e n i l i za boljši način de la?

»Takrat, l e ta 1917, s e m n a j ­p re j n a b a v i l o k o p a k i i k e . T o so b i l i p r v i o k o p a l n i k i daleč naokrog . P o t e m s e m u r e d i l v r t i l j a k Za r e zan j e k r m e , d a n i b i l o t r eba več r e z a t i vsega z r o k a m i . Pozne je sem s t i k a l po r a z n i h s t r o k o v n i h l i s t i h m r e v i j ah , p r e b i r a l članke i n n a -Unv i j a l r a m o orod je i n t u d i s t ro je z a laže i n httrejise de ­lo. S a m »eni zgradi l i 5 s i losov, ure j eva l h l eve i n gospodairskb poslopje. P r i k m e t u j e že t ako , da m o r a na jp re j smo t rno i n teme l j i to p r i p r a v i t i gospodar ­sko pos lop je z v s e m i p r i t i k l i -:t: im , p o t e m še3e s t anovan j sko hišo. Sčasoma s e m u v i d e l , da b i rwl e l e k t r i k a biLa v v e l i k o ko r i s t l n pomoč, p a s e m s i še to napravi l « .

K a k o pa g ledate n a k m e t i j ­sko zadrugo i n n jeno de lo?

»Od k m e t i j s k e zadruge s i mnogo obe tam. Sa j je z l as t i v z a d n j i h l e t i h vedno bol j čutili n jeno pomoč z a boljši i n h i t ­rejši r a zvo j kme t i j s t v a . Z d i se m i pa , d a b i m o r a l a z ad ruga ko de la p ropagando za u p o r a ­bo u m e t n i h gno j i l , h k r a t i t u d i nagova r j a t i kme tova l c e , na j si urede gnojišča i n gnojmične jame. K n j t i b re z v s a k e g a h l e v ­skega gno ja tud i u m e t n o gno­j i l o n i m a p r a v e g a učinka. S e ­veda b i b i l o k m e t o m p r i teh d e l i h t r eba pomagati.«

O bodočem n a p r e d k u k m e ­t i j s tva p a je d e j a l :

» Imam v e l i k o upan j a , d a se bo n a p r e d e k h i t r o s topnjeva l , k e r i m a m o danes dovo l j s t r o ­k o v n j a k o v , k i na j b i p r e k o z a ­d r u g še v večji m e r i pos r edo ­v a l i svoje znan j e k m e t o m , z l a ­s t i z r a z n i m i praktičnimi v a ­j a m i . Naš k|met p a b i m o r a l dob i t i t u d i splošno Izobrazbo, na to šele s t rokovno . M e n e je d a l oče na jp re j v meščansko šolo, na to šele n a G r m . M i ­s l i m , d a b i b i l o ed ino p r a v i l ­no, da b i v sak k m e t , p r e d e n p r e v zame gospodars tvo , d o v r ­šil osemle tno šolo, n a t o p a krrvetijskio šolo. T a k k m e t b o laže r a z u m e v a l in sp r e j ema l ra zna agrotehnična n a v o d i l a i n j i h p r a v i l n o izkoriščal.«

N a k o n c u je še poveda l , d a Je t u d i o n svo jega s i n a M a r -

Naprednega kmeta Doleit&kft poznajo daleč po Mlrenski dolini

j a n a po končani o s n o v n i šoli pos la l n a G r m i n j e fant d a ­nes »bnihten« i n napreden , d a je vesel je. V s a k čas m u daje p r i l d n o s t , d a ob i sku j e t u d i razne tečaje i n seje u p r a v n e g a odbora k m e t i j s k e zadruge , kjjor je odborn ik . S p o n o r o m je t u ­d i poveda l , d a je d r u g i s i n n a agronorhsk'1 f a k u l t e t i .

T a k o Dolenškova družina po vzg l edu očeta — naprednega kmeta — z v so l jubezn i j o d e ­la za n a p r e d e k k m e t o v a n j a .

V . V .

h Šentjerneja in Orehovice

Z a dva moža visoke so bi le Dolenškove sončnice

Prečna je slavila P r e čemel pravi jo , du že do ligo

n iso proslav:«U P rvega maja ta ­k o slovesno kot letos. Piionilrji eo pred prazmikom najprej z a ­su l i - grobove bar cev s- cvetjem, nato pa so Obiskal i delavce v opekanni i n j i m toplo čestitali za p razn ik ; tud i zapeli so tova-rlbšem. V nedel jo 28. ap r i l a je b i l a prečenska dvcirana prepo l ­na . Nas top i l i so domači piomir-j i , zptlo je zadovoljili pevsk i zbor bršljinske Svobode, pre-čenski rigralrj p"a so za z a k l j u ­ček aaišrali Bonovo enodejanko »Klic zemlje«. P r ed p ra zn ikom ep zagorel i na bližnjih ob ron ­k i h kresov i , 1. maja pa je bi lo precej Izletov i n zabave. - t j -

V vsako hišo na Dolenjskem DOLFNJSK1 L I S T !

Jttrjevanje

N a J u r j e r o , M . apnifta, s ta

osnov na sola in ^inrvnaizija v

Seatrjerneju pros lav i l i p r ihod p o m l a d i . S r e d i zelenega t r a v n i ­ka i « ovefcočetga sadnega direvja s,, o t r o c i »prejeli Zelenega J u ­rij«, kil j « v spremstvu dek l i c z verniki na g lavah priseli iz go­zdiča ob potoiku, pozdrav i l obra­ne ptioniirje dn c ic ibane ter z

n j im i ve-selo zapel i n zairajail.

Prvomajska proslav*

N a predvečer 1. maja je bika v Šentjerneju pros lava d e l a v ­

skega p ra zn ika . P o g o v o r u i n dek lamac i jah je b i l koncer t p r i -Bnartega pevSkeg» »bora iz Ore ­hovice. Mešani i n ženski pev­s k i zbnr sta p o d vods tvom po-žrtvovallnegia i n odličnega pevo-vodje tov- M a r j a n a Missona Iz­ved la krasen p rog ram — 18 p * " s in i . Zeilo je ugajala uvodna pe­sem z r e c i t a c i j o učiteljice P o d i jedove, gegavo » Vipavsko« pa »o morat i p o n o v i t i . P e v c i l n

pevke, krj, redno lin z vesel jem prihajajo na vaje t r i k r a t v ted­n u . «o res lizvrstno izvežbani-Nastopajo samozaivestino, pojejo prec izno, z občutkom i n — brez not. Navdušen aplavz, k i Je s le­dili v sak i pesmi , je najboljši dokaz, k a k o zelo *o b i l i l judje zadovol jn i s tem r e s Izredno l e ­p im koncer tom. Pevovod ja in

pevci zaslužijo vse p r i z n a n j e .

Za lep glasbeni užitek Se j i m Setjernejčani prisrčno zahva­l jujemo.

O d k r i t jo »ptotmenlka v Orehov i « !

1. ma ja dopoldne je mnogo odras l ih i n šolske mlad ine k l jub s labemu v r emenu pohite lo v Orehov ico k o d k r i t j u spomeni ­k a žrtvam nasi l ja . Ob spomenik »o biLi položeni k r a s n i v enc i . P o Kov onih, dek la maca j ah, god­b i Mn ba l i s t inkuh k i J ih je z a ­peli onehovškl pevsk i zbor, so odkrfln lep spomenik, v ka te re ­ga so vk l e sana i m e n a pad l ih

borcev i n drugiih žrtev fašistič­nega terorja- P 0 enominutnern m o l k u je odjekni l la sa lva v po­častitev pad l im. Spomenik je sprejela v vars tvo »entjernej-ska občina, predsednik Diodo MajzelJ p a Je v ;ime>nu občine izročil k ra j e vnemu odboru Z v * -ze borcev namesto venca denar ­n i pr ispevek za spomenik- V k ra tkem bodo postav i l i spome­n i k tudi v Šentjerneju. v «

Prvi maj v občini Žužemberk Proslave so se začele v Žužem­

berku ln okolici 27. aprila. Na vseh šolah v občini so govorili o prazniku O F ln prvem maju. Otroci so bili pogoščeni. V Žu­žemberku so v prelepem pomlad­nem Jutru utertcl osnovne sole In dijaki nižje gimnazije ob zvokih harmonike skupaj odšli na bližnja Morkšča. Tu Je bila kratka pro­slava.

Medtem Je bUo v Žužemberku šahovsko občinsko tekmovanje pionirjev. Udeležilo se ga J« šest tekmovalcev t Ajdovca, 4 z Dvo­ra ln 3 iz Žužemberka. Brez po­raza so zmagali pionirji lz Žu ­žemberka.

Osrednjo proslavo 1. maja Je s sodelovanjem organizacij ln d ru ­štev pripravil občinski sindikalni svet v Žužemberku. Na predvečer so v okolici zagoreli kresovi. P r i ­pravila Jih je mladina. Prvega maja dopoldne Je bilo tekmova­nje strelskih družin Dvora in Žu­žemberka.

Popoldne Je bila na zasilno ure­jenem nogometnem igrišču na Lo ­ki nogometna tekma meri Dvorom ln Žužemberkom; končala se Je z zmago Zužemberčanov.

Ob dveh popoldne se Je začela proslava pod lipo na trgu vI Žu­žemberku. O pomenu 1. mala Je

govoril Jože Suhadolnik, sledil Je

kulturni spored, za nJim pa pr i ­jetna zabava.

Na Lopati je mladi akttv p r i ­pravi l veseloigro »Okence«, o 1. maju pa Je govoril občinski od­bornik Jože Roje. Ljudi Je bilo mnogo. Igro ao zadnjo nedeljo ponovili.

Na Rebri pri Žužemberku je mladina za nedeljo S. maja p r i ­pravila Igrico »Analfabet« ln mla ­dinsko veselico. M . K .

Pometanje cest P o m e t a n j e cest Je v m e s t u

n u j n o potrebno, toda m e s t n i d e l a v c i pometa jo ceste o k r o g 7. u r e z ju t ra j , k o gre največ l j u d i v službo i n po d r u g i h o p r a v k i h . Z n a n o je, d a se t a ­k a d e l a opraiv l ja jo po d r u g i h mest i h v naj zgodnejših a 1 i noč-n i h u r a h . k a r je e d i n o p rav i i l -no. P a b i se ta ne da l o u v e s t i t u d i v N o v e m mestu?

- r -

Naroeajte In berite »DOLENJSKI LIST«I

Kako dolgo še nered na igriščih? R U D A R (KOCKVJE) : E L A N (N.

MESTO) 1:0 (0:0) N i Se dolgo tega, kar smo sl i ­

kali nič kaj razveseljive novice lz črnomaljskega nogometnega igr i -6ča. V tekmi dveh pretendentov za prvo mesto v dolenjski ligi — med kočevskim Rudarjem ln do­mačo Belo krajino Je prišlo do splošnega pretepa, kjer tudi gle­dalci niso ostali mirni , ampak so nasprotno imeli celo glavno be­sedo. Intervenciji Ljudske milice ln vodstev obeh klubov se Je za­hvaliti, da ni bilo večjih posledic, kot nekaj bušk pri pristaših obeh taborov.

Nekaj podobnega kot pred kratkim v Črnomlju se je v ne­deljo, ai. aprila, zgodilo tudi na novomeškem igrišču, na srečo pa v manJSem obsegu. Kočevarjl so priSli v Novo mesto trdno odlo­čeni, da osvojijo obe točki, k i sta Jim bili potrebni za prvo me­sto. Prav zato niso izbirali nači­na, da si priborijo zmago. Ko so več kot eno uro zaman oblegali gol Elana, ne dr. bi le enkrat potisnili žogo v mrežo, so sklenili ubrati drugo pot. Ze precej grobo Igro so zamenjali z načrtnimi na­padi na najboljše obrambne igral ­ce ELana, z Jasnim namenom, da

Jih onesposobijo alt kako drugače onemogočijo. Seveda pri vsem tem Jim tudi domači niso ostali dolžni ln tako Je počasi napetost na IgriSču rastla ln se ob okleva-Jočem sodniku razvila v majhen pretep, ki pa Je bil na srečo k m a ­lu minit n, oba krivca pa Je sod­nik izključil. Tudi po izključitvi obeh igralcev se ozračje nI pomi­rilo ln tako Je ostalo vse do kon ­ca. Kočevarjl so medtem enkrat le uspeli ukanitl domaČega vra ­tarja, ki Je vse do tedaj uspeSno odklanjal nevarnosti, ln tako do­segli zmago, ki Jih Je dvignila na prvo mesto v lestvici. Priznati moramo, da so bili boljSi od E la -novcev, saj so večji del tekme oblegali njihova vrata, toda če

niso znali zabiti gol, ne bi smeli Se tudi laven Kočevja rabiti sredstva, ki ne spadajo v športno borbo. Omeniti moramo tudi nešpoitno ponašanje dela gledalcev, ki so Jih gostje pripe­ljali s seboj. T i niso Izbirali be­sed pri vzpodbujanju k grobostim, zato ni čudno, če so povzročili pretep tudi v Črnomlju. K sreči je bilo novomeško občinstvo hlad-nokrvnejše, toda vseeno lahko re­čem, da ni dostt manjkalo, da nI tudi med gledalci prlSlo do spo­pada. V pogledu izzivalnih in ne­dostojnih gledalcev bi bilo treba v bodoče ostrejših ukrepov. Naj­bolje bi bilo, da se Jim prepove vstop na IgrISče. Navijači ln Igral­ci Rudarja so znani po svoji vro-čekrvnostl ln nesramnosti sedaj

Kros g l m n o z l j t Č r n o m e l j

AMD crnome!) V soboto, 20. aprila. Je avto-

moto društvo v Črnomlju Imelo občni zbor. Zbrali so se vsi av o-mobllistl in motoristi lz Črnomlja ln Vinice ter krenili v kolom pro­ti Gradacu In Metliki, kjer so se povsod pridružili novi vozači. OD 19. uri so prišli v Semič, kjer Je bil občni zbor.

Uvodno besedo Je imel predsed­nik Dominik Bogataj. Delo v A M D Je bilo v preteklem letu zelo uspešno, čeprav vsi odborniki niso bili najbolj delavni. Vozni park le še vedno pomanjkljiv za potre­be članov-tečajnikov, kar se Je zlasti pokazalo pri tečajih, ki Jih obiskujejo pripravniki — Šoferji pred vojaške vzgoje. Uspeh tečajev je bil zadovoljiv. Posebno pa je pohvalil delo A M D Črnomelj član predsedstva Avto-moto zveze Slo­venije Franc Novak.

Na koncu so sprejeli Se več sklepov", poudarili pa so, da naj bo mesec maj mesec tehnike. Za Dan mladosti 25. maja se bodo udeležili vseli proslav v Blhaču Tudi Športna lanmlslla bo Izvedla več ocenjevalnih voženj, patrulj­nih tekov in tekmovanj. Tov. No-\'flk je pohvalil tudi oreanlzacHo Titove Štafete v letu 1956, ki je najbolj uspela v Črnomlju. M -K

84. aprila 1OT7 sta črnomaljska gimnazija In vajenska Sola Izvedli tradicionalni spomladanski tek. Proga za vse ekipe je potekaj a po težkem terenu. Tekmovalcev Je bilo 402 (dijakov in dijakinj), kar pomeni, da se Je krosa udeležilo 96*/» dijakov. Mladinci so pretekli 74* m dolgo progo. Tekmovalcev Je bilo 72. Mladinci : i . Slmonič (8. razr.) 2.4.2, 2. Mohorko (vaj. Sola) S.06, 3. Grahek (vaj. šola) 3.0R.

Ekipni vrstni red: III. letnik vajenske Sole, VIII. razred gimna­zije, II. letnik vajenske Sole.

Zelo zanimivo ln razveseljivo Je to, da se Je vajenska mladina ta­ko visoko povzpela in dosegla ta­ko dobre rezultate.

Mladinke 5*1 m — tekmovalk 36: 1. Anica Zunlč (8. razr.) 2.33, 2. Kočevar («. razr.) 2.45, 3. Pere (6. razr.) 2.48.

Ekipni vrstni red: VIII. razred. VII. razred, V. razred.

Pionirji 551 m - . tekmovalcev

PARTIZAN ČRNOMELJ v Ljubljani

V nedeljo. 21. aprila, Je bil v LJubljani turnir za moške v ma­lem rokometu za prvenstvo Slo­venije. Ekipa Partizana Črnomelj Je osvojila III. mesto.

Prvo mesto Je osvojila ekipa Odreda iz Ljubljane, drugo Svo­boda Iz LJubljane, tretje pa Par­tizan Črnomelj. Slednji Je vložil protest Drot! sodniku In ekipi Svobode iz Ljubljane.

Na tem turnirju so Crnomalj-čam premagali prvaka Gorenjske »Mladost« iz Kranja z rezultatom 17:3. M - K

172: 1. Sopčlč (II. a) 2.15, 2. Ovnl -ček (}}. C) 2.20.

Ekipni vrstni rpd: r. c razred, II. c razred, III. b razred.

Pionirke 374 m — tekmovalk 134: 1. Wals (4. b razr.) 1.32. 2. Carman (III. a razr.) 1.34, S. Kozan (II. c razr.) 1.35. 4. Turllč (II. p razr.) 1.36.

l-.kipni vrstni red: l i . a razred, IV. b razred, II. c razred.

Organizacija tekmovanja Je bila brezhibna.

Za zaključek pa te nekaj o do­mačih nogometaših: Igrali so slabo, nepovezano, zato nI čudno, če so Jih gostje stisnili v kazen­ski prostor. Njihov napad Je bil popolnoma odrezan od zaledja in Je le sem ter tja napravil kako potezo, ki Je Imela neki smisel, toda bila Je navadno nenevarna. Obramba se Je precej lovila In če ne bi bilo dobrega vratarja, bi liila zrnata gostov gotovo ne­primerno vlSJa. kajti ti so imeli več lepih priložnosti za gol (poleg vsega tudi enajstmetrovko!), pa niso nobene Izkoristili. Tud i to­krat se Je ponovil primer lz prejš-nlh tekem. Elan Je Sele pred za­četkom tekme skrpal moštvo, ker so nekateri določeni Igralci odpo­vedali nastop. Take posameznike, ki se ne zavedajo, da je tekma morda ravno zaradi njih bila Iz­gubljena, Je treba kaznovati, pa čeprav so to standardni Igralci prvega moštva.. Prav tako Je tre­ba izločiti iz moštva vse, ki so nedtseipltnlrani alt za moštvo ne­koristni (če prelgravajo toliko časa, dokler ne Izgubijo Žoge). V moštvu je treba napraviti red, pa čeprav bo morda moštvo pri tem Izgubilo kakega dobrega Igralca in bo zato oslabljeno. T a ­ko ne bo šlo več naprej. F. M .

Okrajno šolsko prvenstvo v orientacijskem teku Na okrajnem prvenstvu Je sode­

lovalo 10 patrulj lz Novega mesta: lz gimnazije, učiteljišča, trgovske ln vajenske Šole. Črnomelj so za­stopali samo gimnazijci.

Vsaka patrulja Je štela tri člane, ki so morali po danih navodilih teč! okrog Novega mesta. Pred pričetkom pohoda so morali tudi stieljati.

Vrstni red moSklh patrulj: 1. Gimnazija Novo mesto 199 točk, 2. Učiteljišče Novo mesto 144,8 točk, 3. Gimnazija CrnornelJ 123,8 točk, 4. Vajenska Sola Novo me­sto 122 točk in 5. Trgovska iola Novo mesto 114,9 točk.

Med moškimi so bili v teku najboljši gimnazijci IZ Novega me­sta, ki so potrebovali za vso pot 36:20. Pri streljanju so bili prvi učiteljiščnlki, ki tO zbrali 68 ločk. Dane nalogi so najbolje opravili spet gimnazijci lz Novega mesta In so prejeli 52 točk.

Vrslni red ženskih patrull : 1. Učltellišče I. 202 točki 2. Učite­ljišče II. 181 točk, 3. Gimnazija Novo mesto 142,2 točk, 4, Trgov­

ska šola II. 141.3 točk, 5. Trgov­ska šola Novo mesto I. 129,4 točk.

Patrulja Učiteljišča I. Je bila tudi najboljša v teku z rezulta­tom 30:56 in v streljanju; zbrala je 60 točk. Dane naloge so naj­bolje reSIle dijakinje Trgovske šo­le I. ln dosegle 41 točk.

Zmagovalne patrulje bodo konec tega meseca nastopile v Ljubl ja­ni na republiškem šolskem prven­stvu v patruljnem teku.

Atleti so nastopili v Ljubljani

Atleti »Partizana« Iz Novega mesta so zadnjo nedeljo nastopili na otvoritvenem mitingu v LJub­ljani. ,

Kotnlkova Je spet skočila 138 cm v višino in Je bila prva med mla­dinkami. Goršlnova je bila v te­ku na HOO m druga z odličnim re­zultatom 1:46,3. Potrč Je skočil V vlSino 170 cm Znrc pa v dalltno 601 cm ter Je pretekel 100 m v času 12,3. Lah Je prvič tekel 3000 metrov v času ]0:04, kar Je zado­voljiv rezultit za začetnika.

P R O D A M / A T . O V E N E C M A N K O v Novem mestu v polnem obra­tovanju. Pismene ponudbe na upravo Dolenjskega lista pod »Žaga«.

Sreda, 8. maja — MIha Četrtek, 9. maja — Dan zmage Petek, 10. maja — Izidor Sobota, 11. maja — Žiga Nedelja, 1». maja — PankraclJ Ponedeljek, 13. maja — ServaclJ Torek, 14. maja — Bonifacij S O N C E : 11. maja vzhaja ob 4.35

ln zahaja ob 19.22. Dan je dolg 14 ur in 47 minut.

L U N A : 13. maja ob 23.34 polna luna.

Ljubljana. Smartlnska cesta 64/b. (Zadnja tramvajska postaja Zale.)

Sprejmemo zidarske vajence. — Hrana in stanovanje preskrbljeno. Javiti se pri »Graditelj«, Ljublja­na, Smartinska c. 64 b. (Zadnja tramvajska postaje Zale.)

1 9

Kmetijska zadruga Podbočje razpisuje meeto knjigovodje (knji-govodkinje). Nastop službe' 1. Ju­nija 1957. Plača po dogovoru. — ReflektanU naj predlože ponudbe takoj.

Sprejmemo takoj ali pozneje z i ­darje, priučene zidarje in delavce. Možnost priučevanja v zidarski stroki. Javite se pri »Graditelj«,

Zahvaljujem se primsrtlu gine­kološkega oddelka novomeške bol ­nišnice dr. Slavku Perku, zdrav­nikom: dr. Krečiču, dr. Jerebu, dr. Obrezu, sestrama Francki ln Jelki ter strežnemu osebju za uspešno opravljeno operacijo in zdravljenje. Marija Zamlda, Dol. Toplice 48.

• KRKA« — NOVO M E S T O s Od 7. do 9. maja ameriški barvni fi lm »Mirni človek«. — Od 10. do 13. maja ameriški barvni film »Ve­l ika nagrada«. Od 14. do 16. ma ­ja ainerlSkt barvni fi lm »Upor na ladji Caine«.

D O M J L A — N O V O M E S T O : Od 10 do 13. maja angleški film »Zvezda Indije«. Od 14. do 16. maja »Na robu pločnika«.

»JADRAN« — K O C K V J K: 8. in B. maja ameriški film »Dama s ka-melljaml«. Od 10. do 12. maja ameriški barvni /Um »Človek s puško«.

C R N O M K L J : 10. do 12. maja ame­riški film »Marija Walewska«. 14. ln 15. maja ameriški film »Žrtvovani«.

M K T L I K A : 8. maja »Kogar sonce greje«. 11. in 12. maja ameriški film »Dama a kamelijaml«.

K O S T A N J E V I C A : 8. maja avstrij­ski film »Potepuhi«. 12. maja ameriški film »Skrivnost zapu­ščenega vrta«.

DOL . T O P L I C E : 8. in 9. maja av­strijski film »Sanjave ustnice«. 11. in 12. maja ameriški barvni film »Karneval v Texasu«.

T R E B N J E : n . ln 12. maja brazi l ­ski film »Slnha Moča«.

ŠENTJERNEJ; a . ln 12. maja ameriški f i lm »Z vragom so trije«.

M O K R O N O G : 11. ln 12. maja — ameriški film »Žongler«.

STRAŽA : 11. in 12. maja franco­ski film »Madame X«.

POTUJOČI KINO N O V O M E S T O prerivala ameriSkl film »TAJNA INDIJANKE« : v četrtek 9. maja ob 20. url v Blrčni vasi; v petek 10. maja ob 20. uri v Gaberju; v soboto 11. maja ob 20. uri v Bel i cerkvi ; v nedeljo 12. maja ob 15. uri na Suhorju, ob 19. ur i v Pod-gradu.

i f

Novo mesto Gostovanje v Birčnl vasi; nedelja,

12. maja ob 15. In 16. ur l : »Meh za smeh«.

P I R C E M P O S T I - N O GOSPODINJ ­

S K O POMOČNICO, lahko za­četnica. Naslov v upravi lista.

(224-57) U G O D N O P R O D A M moško kolo.

Naslov v upravi Usta. (225-57) P R O D A M S R E D N J E TEŽAK, nov

vpiežni voz: Mesojedec Alojz, B i i k a vas, p. Mirna peč.

P R O D A M H U D E G A PSA, starega dve leti, volčjaka, dober čuvaj. Kastelic Prsne, Mirna peč 8.

G O S P O D I N J S K O P O M O Č N I C O — pridno in pošteno, sprejme takoj k petčlanski družini. Dolintek, Koper, Semedela, blok 21.

P R O D A M 2 T E M N I H R A S T O V I K R E D E N C I (velika dolga 2 m), veliko ovalno mizo ln stensko uro. Vprašati: Novo mesto, Pre­šernov trg 7, pritličje.

29. A P R I L A Z J U T R A J sem Izgubil nove moške čevlje od Novega mesta do Jurke vasi. Najdite­lja 'prosim, naj Jih vrne v upra­vo Dolenjskega Usta.

N A CESTI T A L C E V v Novem mestu je bil najden moder otro-Skl plašček. Dobi se ga v upravi Dolenjskega lista.

P R O D A M S K O R A J N O V O otroško posteljo: Zabkar Justin, Smihel »t. 2«.

I Z G U B I L S F . M Ž E P N O U R O — ŽELEZNIŠKO, znamke »Corttl-b*rt« v Volavčah. Najditelj naj jO v m e za nagrado v Kur i ln ico ieleenlške postaje Novo mesto.

M O K R O N O G Apri la so se poročili: BorStnar

Jože, rudar iz Skovea in Repovž Magdalena, pletarka iz Gor. Lak -nlc. Majcen Cir i l , kmetijski teh­nik iz Mokronoga in Urbane VI-LJea&ina, ekonomski tehnik iz R i -toznoj a.

Umr l je: Udovč Jože, osetenl upokojenec, 86 let, iz Mokronoga.

STRAŽA T O P L I C E V času od 20. marca do 20. apri ­

la sta se poročila: Mlrtlč Valen­tin avtoelektrlčar, In Pemper Na ­da, krojačlca, iz Gorenje Straže. Zlato poroko pa sta slavila in jo na svečan način potrdila pred ObLO Straža Jakse Jože*in Ro-zallja roj. Trpine lz Dol. Straže.

Umrla sta: Zupančič Jože, m i ­zarski mojster, 63 let s Potoka in Jalovec Terezija, gospodinja. 80 let, iz Gor. Straže.

N O V O M E S T O V času od 20. apri la do 5. maja

Je bilo rojenih 18 dečkov in 1» deklic.

Poročili se se: Sever Bogomir, klepar Iz Blrčne vasi, ln Povše Jožica, uslužbenka lz Novega me­sta. Senlea Rudolf, uslužbenec, in Slak Vida, gospodinjska pomočni­ca, oba iz Novega mesta. Bajuk Janez, knjigovodja lz Irce vasi, in Jenko Marija lz Dol. Težke vode. Vidmar Stanislav, ključavničarski pomočnik i/. Stranske vasi, in K o . kllč Ana, hči kmetovalca lz Ra­kovnika. RukSe Stanislav, delavec lz Gaberja, In Avguštin Terezija, delavka iz Vel . Slatnlka. Bobnar Ludvik, sin kmetovalca \<L Sred. Globodola, ln Campa Rozallja iz Prečne. Turk Jožef, delavec iz Zaloga, 1n Jakše Marija, usluž­benka iz Dol . Straže. Dolinar Leopold, zidar lz NoveRa mesta, in Mavsar Marija, delavka Iz R u -manje vasi. Poreber Martin, ču­vaj iz Žabje vasi. in Junc Roza­llja, čistilka Iz Žabje vasi. Drab Anton, strojni ključavničar s Prt-stave, ln Vidmar Vida, vratartca lz Malega Podljubna. AS Alojz, mizarski pomočnik. In Macedonl Ana, delavka, oba iz Novega me­sta.

Umrl i so: Knez Vinko, upokoje­nec, 67 let, lz Gor. Lakenc. Pez-dtr Matija, posestnik, 68 let. i « Otoka. Terček Jerica, upokojen­ka, 78 let, lz Novega mesta. G lo -govSek Helena, žena upokojenca, 46 let, lz Novega ihesta. Hudelja Franc, kmetovalec, 43 let, s Pod ­loga. Popovič Jelena, kmetovalka, 60 let, lz škemljevca. Bohte Jože, užltkar, 83 let, iz Podgrada.

G O T N A V A S Umr l i so: Slmlc Anton, užltkar,

83 let. Iz Plemberka, Regina Jože, delavec, 45 let, lz Ve l . Celovca. Štangel Alojz, zidar, 45 let, iz Gotne vasi.

PREČNA Umr l Je Kastrevc Franc, posest­

nik. 73 let, l t Vel . Bučne vasi.

V zadnjih dveh tednih so v no­vomeški porodnišnici rodile: Po­žar Bsr lca lz Črnomlja — 2 d^čka, Tekator Fani s Sel pri Ratežu — dečka, Fabjan Frančiška lz Dole­nje vasi — dečka, Novak Ana iz Golobinjeka — deklico, Ruperšič Ana Iz IDol. Maharovca — dečka, Llublnlč Marija Iz Boldraža — dečka, Klobučar Alojzija iz Vel. Orehka — deklico, Novak Pavla z Jam« — dečka, Izlatl Fanlka iz

Novega mesta — deklico, T u r E Fanl iz Dol. Mokrega polja — de­klico, Tome Helena z Goljeka — deklico. Stepišnik Suzana iz No ­vega mesta — deklico, ftuljak K a ­tica lz Mrzlakov — dečka, Z u ­pane Štefka iz Volčjih njiv — de­klico, Grlčar Marija z Ločne — deklico, Slak Milena z Rožnega vrha — dečka, Franko Justi ta Hrastja — dečka, Bizjak Marija iz Mokronoga — dečka, Radelj Marija iz Gor. Ponikve — dečka, Adam Marija iz Pirana — dečka, Koželj Marija z Reve — deklico.

RSen Alojzija iz Klenovlka — deklico, Zepič Kristina iz Kaniža-rlce — dečka, Gruden Marija i Grmovelj — deklico, Papež Ro­zallja iz Črnomlja — dečka, Orllft Karol lna iz Metlike — dečka. Ravnikar Ada iz Sentruperta — dečka, Novak Jožefa lz Muhaber-Ja — deklico. Aš Jožef« iz Gor. Polja — deklico, Pezdlrc Karol lna lz Drašičev — dečka, Sebanc K a ­rollna lz Cužne vasi — deklico, Zlbert Marija lz Šentjerneja — dečka, Zupan Anica lz Kočevja — deklico, Kostrevc Matilda iz Šent­jerneja — deklico, Turk Ljudmila iz Dol. Lakovnlc — deklico. Po ­trebuješ Vera s Trebanjskega v r ­ha — dečka. Mirt Jožefa lz K r -melja — dečka, Blažič Ana iS Šmarjeških Toplic — deklico, M l -koltč. Mari la iz Dol. Ponikev — dečka, Mirtič Jožefa, t Brezova rebri — dečka.

Križe Marija z Občlc — deklico, Stupar Viktorija Iz Praproč — de­klico, Sošteršlč Vida iz Novega mesta — deklico, Suštaršlč Ana a Podrebrl — deklico, Vovk Anto ­nija iz Radomelj — dečka. G r u -bar Terezija iz Vel. Cerovca — deklico, Jankovič Milena iz Čr­nomlja — deklico, Matkovič G a ­brijela lz Dol. Toplic — deklico, Ponikvar Ana iz Sajevcev — deč­ka, Zupančič Vera iz Cegelnice — dečka, Gognjavec Marija lz Dol . Ponikev — deklico, Suštaršlč K a ­rollna lz po l . Toplic -r- dečka, Lovšin Anica lz Gorice vasi — de­klico, ?.ugelj Dragica iz Drašičev — deklico, Grabnar Marija la LJubljane — dečka, Lipovec A n ­gela lz Koblerjev — dečk«. K r i ­žan Jožefa iz Metlike — deklico, Nikolausič Ivanka lz Kočevja dečka, F i r Marija Iz Metlike — dekjlco, Pezdtrc Ivanka iz Vrano-vičev — dečka. Repovž Ivanka U Šentjanža — dečka.

KRON IKAC3 N ESRCC

Volf Anton, uslužbenec 1z L l -volda, se Je zaletel v obcestni ka ­men in si poškodoval glavo. Skoda Alojzija, posestnlca s Čateža, j * padla z odra in si poškodovala levo nogo. Rlfelj Agata, hči šo­ferja iz Novega mesta je padla ln si poškodovala desno nogo. Gl iha Franc, čevljar s Ceste, jo padel s kolesa ln si poškodoval glavo. Sekula Alojzija, posestnlca s Koroške vasi, je padla z voza in si poškodovala levo nogo. Plut David, vojni invalid iz Smarjete, si Je na veselici s steklenico po­škodoval desno roko. Kovsčlo Francka 1z Ljubljane, je padla % kolesa ln si poškodovala glavo. Novine Ivan, vojak iz Novega mesta, je skočil s kamiona in si poškodoval levo nogo. Lunder Fanl, delavka i t Orehka, si je v službi pri delu poškodovala dvg prsta leve roke. Kos Stanko, urarskl vajenec iz Novega mesta, je na Izletu padel in si poškodo­val desno nogo.

N o v i c e i z M e t l i k e Društvo za napredek gospo­

d in js tva v M e t l i k i je o rgan ia i -railo tečaj za kro jenje i n Šiva­nje , v katerega a * j « p r i j a v i l o čez trideset žena in dekllet. T e -čej je dvacknat tedensko, in s i ­cer ob sredah i n sobotah, te*r bo t ra ja l dva meseca. V o d i * a podjetje «Siinger« i t K a r l o v e * .

• Za eemlako igiralsiko družino,

k i ae je b i l « predstavi!« M e t l u čamom t L i inhartovo veselcugro »Matiioeik g« ženi«, ao prišli v Me t l i k o »udi itf&ralci gradaškega Prosvetnega diruštva a »Crno žeino«. C« so Semičani podal i kaj (povprečno iig.ro (ilzjema je bi l « viloga Nežlke), ao biLi i g r a l ­c i i z G.radaea še šibkejši. Ne le da je delo s svo j im i Šestimi s l i -ka in ! šibka ln dolgovezna r o ­mantična dramat i zac i ja , k i bi sod i la kvečjemu v a*eperto*r nekdanj ih čitaln.1iSkiih odrov prejšnjega stoletja, tud i i g ra lc i sami tokrat n/iso z n a l i dat i svo-JIITTI vflogiam pravega življenja. Razen morda dveh, t reh Izjem j « biilo vse nekako trdo, p r e m a , lo izpi l jeno, nedoživeto. Čeprav je iiftra pni malo zahtevnem Gle­dalcu morda našla svoj odmev, moramo reči, da »o nam erada-ftkii i g ra lc i v prejšnjih let ih po ­kaza l i ž « kvalitetnejša odrska dela in tud.[ boljšo. zrelejSo Igro.

V Metiliikf ie 21. apr.jla u m r l po dolg i , težki bolezni Janko Bračika, star 72 let. Po rodu M hrvatskega Z u m b e r k a se le že v mlado*!« z očetom '.a stalno

— , — . . n n

Ne pozabite: samo porav­nana naročnina vam iamčl

brezplačno nezgodno * zavarovanje I

nase l i l v M e t l i k i . B i l je podje­ten, gospodarsko napreden, raz ­gledan človek, saj je milad mno ­go potoval po NemSkem.

Nekaj dn i kasne je ao M e t l i -čanii apremill i n a r adn j i pot i

Ano Girabr l jan , vdovo po b i v ­šem t rgovcu.

29. a p r i l a pa je u m r l v 70. l e ­tu ataipostl M a r t i n Janžekovic, čovljar i n posestnik v BerčicaH nad Me t l i ko .

Zadružnice ne spimo Tud i v Kos tan jev i c i žene p r i ­

dno delamo;! Dek le ta eo v z i m ­sk ih mesecih ob iskova la gospo­d in j sk i tečaj, k i je b i l pr i re j en v o k v i r u kmeti.jske gospodarska ftble. Imeile smo tud i tečaj za konzerv iranje mesa i n za p r i ­prav > j ed i v mlečni Šolski k u ­h in j i . N a poizkušnjo pa smo po­vabi le predstavnike R K , O b L O l n K Z .

?.ene zadružnice ee zb i ramo o d , časa do ča&a na sestanka h. T u :mamo predavanja, ka te r ih se navadno udeležuje 50 do 60 čla­nic. Tako smo slišale lepo in r a ­zuml j i vo podano predavanje go­spodinjske učiteljice Počkarjeve, k i je govor i l a o h i g i en i in po­menu mleka, o ko r i s t i šolskih mlečnih kuh in j ter o zd rav i , p rav i ln i p rehran i . Ob predva ­jan ju f i lma sta predava l i tova-rišici Po i akova in Cudovanova o

prašičereji, m l eka rs t vu , pe ru t -n inars tvu , v r tna r s t vu in p le tar ­stvu.

N a zadnj i seji organizac i jske­ga odbora Zveze žena zadružrnic pa smo s i odbornice še posebej zadale nalogo, da bomo pospeše­vale kmet i jstvo, vsaka na svo ­j em področju. Propag i ra le bo ­mo čiščenje in beljenje k i j rn ic l n hlevov, rejo štajerskih kokoši in kirškopoljskih prašičev, v v r tnars t vu pa čimprejšnjo u r e ­ditev šolskega v r ta , za katerega je da la kmet i j ska zadruga 120.000 dinar jev.

Torej v id i te , da tud i v K o s t a ­n jev ic i na K r k i žene ne sp imo, temveč se udejstvujemo pr i g r a ­d i fcvii naprednejšega gospodin j * stva in gospodarstva na našem področju.

Pepca ColajriB predsednica ZtZ

Tudi v Ivonji vasi smo praznovali V naši vnsi smo lepo prazno­

va l i p r v i maj. K a k o ne. saj smo de lovni l judje i n vemo, kaj po­men! ta prazn ik . P rav ta dan je tudi praznovai v krogu svoje družine osemdesetletnico življe­nja F l o r j an Lužar. Štirje s inov i z družinami ln dve hčerki so pr isostvoval i s lav ju. Dva s inova ata b i la v pa rezanji h . od kate­r ih je L u d v i k padel za domo­

vino. N a s lav ju s o « e spomn i l i vseh pad l ih part izanov, k i to • svo j imi žrtvami pr ipomog l i k lepšemu življenju. Lužarjev oče je praznoval svoj življenjski j u ­bilej v pr i je tn i zavesti da Ja vzgoj i l svoje otroke v pr idne l n poštene državljane. Vesel Ja tudi , da je v naši domov in i se ­daj tako. da ima vsak delo 'JJ>

k r u h , včasih pa tega ni b i lo .

KRI IN SLAVA REVOLUCIJE Pred zletom v B i h a ć — za letošnji D a n m l a d o s t i

Poročali amo že, da bo .dolenjska m lad ina pros lav i l a le­tošnji D a n m l a & o s ' t l \ — 25. m a j z Izletom v Bihać, k jer bo v e l i k a telestirevzgojna mani festac i ja mlad ine l z Hrva tske ter Bosne in Hercegovine, medtem ko bo S lo­veni jo zastopala m l a d i n a novomeškega okraja . N a to

ve l iko slavje b ra l s t va i n edintttva se naša m lad ina i n njene organizaci je že tenteljtto pr iprav l ja jo . D a b i ude­ležencem zleta v Bihač preds tav i l i pokra j ine , »koal k a ­tere bodo potoval i , smo naprosi l i , tovariša po l kovn ika S imo L i v ada , komandanta .novomeške garniz i je J L A , da je za bralce našega tedni k a napisa l , ka j vse bo m l a d i n a n a tej pot i v i de l a Jn srečala. Takole\nas tovariš po lkov ­nik L i v a d a vod i v s l avn i K o r d u n :

Od K a r l o v c a do Bihaća nas bo pel ja la Pot Po večini skoz i K o r d u n . KoTdtm je majhna po ­kra j i na , omejena z reko U n o , p lan ino P lesev ico, z V e i i k o i t i M a l o Kape lo , s spodnj im tekom reke Dobre i n deloma s K u p o . P r eb i va l c i K o r d u n a so večina H r v a t i l n pa močna etnična skup ina Srbov. Razen K a r l o v c a so na K o r d u n u še važnejši k r a ­j i Vo jn i č, V r g i n Most, Topusko, S l u n j , Rakov i ce i n Duga Resa. Vse to področje je sedaj v ae-• tav i karlovžkega okraja .

K d o r potuje po g lavn i cesti čez K o r d u n za Bihać, gre skoz i K a n o v e c , mesto p r i i z l i v u K o -rane v Kupo . K a r l o v c u so b i l i t emel j i položeni na 900 turških g lav leta 1570. Mesto je b i lo v p r v i po lov ic i 19. stoletja med najmočnejšimi gospodarskimi in k u l t u r n i m i središči Hrva tske , ka j t i v njem se jjc stekaia t r ­gov ina iz Srb i j e , Vo jvod ine i n Bosne. Blago, k i se je zbira lo v K a r l o v c u , so pošiljali dalje M Senj in Reko .

Ka r l o vec je mesto, k jer s le­he rn i kamen, s leherna ped zem­l j e ©redstavjija svojo posebno zgodovino, zgodovino t rp l j en ja j n nadlog generacij skoz i stolet­j a . Danes je to lepo urejeno mesto a številnimi p a r k i i n preoej razv i to industr i jo . D a ­našnji p a r k i so na nekdan j ih ob rambn ih okopih, k i *o va r o ­v a l i mesto pred T u r k i . Razen Dug© Rese je aedaj Ka r l o v e c edino indust r i j sko mesto K o r ­duna . Va lov i t o gričevje K o r d u ­na ie pretežno poraslo s p leve­

lom (resa in praprot ) . So .pa t u ­di k r a j i , k je r n a desetine k r a !

l ahko gres s k a m n a na katmen, ne da b i s top i l na zeml jo : P a tud i na tem krasu s i p reb i va l c i pr idela jo svojo skor jo k r u h a 'za življenje.

Pomnik, k; potuje čez K o r d u n , se prav gotovo ozre na Pet rovo Goro , k i se je nekoč imenova ­l a Gvozd . N a tej gor; je v 1L stolet ju Hrva t ska izgubita samo­stojnost. Pe t rova Go ra Je b i l a poprišče tud i v d rug ih usodnih dneh naše zgodovine. Posebno mesto Pa i m a v s lavn i epopeji naše revoluci je 1941—194S.

K o r d u n je prav posebno re ­ven i n pasiven k ra j . K a k o r da je narava nalašč tako skopo de­l i l a svo 'e daeove tej pokra j in i . Razen p l eve la in grmičevja, k a ­menja i n po večini slabe rodo­v i tne zemrje m u n i da l a 'nič drugega. Od r ek naj o m e n i m Korano . k i i z v i r a 5z Plitvičkih jezer, i n Mrežnico, kj i z v i r a b l i zu S lun ja , p r i K a r l o v c u pa se i z l i v a v Ko rano . čez de l K o r ­duna tečeta tud i D o b r a i n K u ­pa. N a K o r d u n u n i rud , razen nekaj železa na P e t r o v i G o r i (zato so j i včasih r ek l i Gvozd) in nekaj nekov insk ih rud . Od n a r a v n i h lepot je treba omeni t i toplice v Topuakem. znane že za časa R im l j anov po svo j ih topl ih." z d r a v i l n i h v r e l c i h . Z go­zdovi je K o r d u n precej bogat, čeprav so v e l i k i gozdovi le na Pe t rov i G o r i .

Toda K o r d u n ima> neksrj, k a r ne more i n n e s m e š i t i očem, pozornosti i n spominu ud i 1 ki

gradijo sedanjost in temelje lepše pr ihodnost i na bogati i n nepozabl jeni preteklost i tega kra ja . Zgodov ina Ko rduna , p re ­sečišča važne strategijske poti Kar lovec^ Bihać, spada med na j -pomebnejše izseke naše nac io­nalne zgodovine skoraj v vseh dobah i n razdobj ih. S leherna ped te zemlje je natopljena s krv jo i n posuta s kostmi s inov tega kra ja v boju za svobodo od najzgodnejših dob. posebno od vpada Turkov , pa do II. sve­tovne vojne. Poseben pomen po svoj i množičnosti, vztrajnost i i n prez i ru , k i ga je to l judstvo izpričevalo do vseh te4kočT1ma njegova brezkompromisna b o r b a

v le t ih naše revoluci je .

Popo tn ik v i d i raizvaVine f r an ­ko pansk ih gradov, razsute po vsem K o r d u n u , okope, k i » o n a ­stal i še za časa Vojne K ra j i n e , ko je Siehero.1 moški od 16 do 60 leta b i l neprenehoma vojak, p r ip rav l j en žrtvovati življenje za svobodo. To je b i l a k ra j ina , o ka te r i tako zgoščeno p rav i l judsk i s t i h : K ra j i no , k r v a v a ha l j ino — K r a j i n a v k r vav em oblačilu.

P o t n i k a očarajo lepot« kora Ti­s k i h kanjonov i n slapov, poseb­no lepote slapa Slunjčice p r i i z ­l i v u v Ko rano pr i S lun ju , nad ­vse pa naravno čudo: Plitvička jezera s svo j im i 16 jezer i in,

okol ico. To je lepota, k i je ni mogoče opisat i , t reba jo je le videt i i n doživeti! Poznava lcu zgodovine, pa tud i d rug im , ne more u i t i pozornosti spomenik Evgenu K v a t e r n i k u v Rakov i c i , postavl jen v spomin na znani upor 1871 leta in n a pogin »na­ših komunarjev«. Zan imive so razval ine na Cet in jgradu, kjer je Fe rd inand I. leta 1527 b i l p r i ­znan za dednega v ladar ja i n so b i l i - položeni temel j i Vnjne Kra j ine . (Konec prihodnjič)

Tak nogomet si še želimo Pokal pokrovitelja tov. Jožeta Boršfnarja so osvojili nogometaši Garnizona JLA Novo mesto, medtem ko je okrepljeno moštvo ELANft zasluzeno zasedlo drugo mesto, — Tokrat smo videli kvaliteten nogomet, kakrSncga bomo vedno radi

obiskovali. Na letošnjem prvomajskem tur­

nirju za pokal pokrovitelja — predsednika okr. odbora S Z D L — Jožeta Borštnarja. sta sodelovali dve domači in dve tuji enajsto-rici . Žreb je določil, da se naj­prej srečata Garnizon in Bela kra ­j ina (Črnomelj).

G A R N I Z O N J L A (N. m.) : B E L A K R A J I N A (Črnomelj) 4:0 (2:0)

Prva polfinalna tekma se je končala s prepričljivo zmago vo­jaške ekipe, ki se je odlikovala s solidno tebniko in borbenostjo. Poleg vsega so znali Izkoristiti

N a pot i v Bihać s i bomo og ledal i tud i čudovita Plitvička jezera

Vojaki pošiljajo pozdrave

V pre tek lem tednu so na i e borce v odredu J N A v Eg ip tu za­men ja l i tovariši i z domovine. Komandan t s i l O Z N je naše vojake ponovno pohva l i l B » vzorno izvrševanje dolžnosti. —

N a s l i k i : naši ob Sueškem kana lu

S Peg i v Kosme tn pošiljajo pozdrave: Jože Zagone, F r anc Sladic , Tone 'Kosmač, L u d v i k R i fe l j , Stene Srebrn jak i n Tone Sašek, v o j ak i V . P . 3647.

Fant je , k i služijo v o j a s M r o k , v Beogradu se spominjajo do­mačih ln pozdrav l ja jo : Tone Ža­gar, Po lde Raitajc, Jože K a f r l e , A l b i n I lovar, Jožo Lakne r , R u ­dolf Jerič, K a r o l UdovČ, v o j ak i V. P . 2977/1.

Do len jsk i fantje Iz Beograda, k i so sode lova l i na prvomarjsfki paradi , lepo pozdravl ja jo vse bralce : M i k o 2unič, Jože MuišiČ, Stane Tteov, F r anc Tu rk , V l a d i ­m i r Puhek , ViadUmlr Kočevar, Stanko L i p a j i n A n t o n Kraševec

Iz B e n k o v c a v Da lmac i j i poši­ljajo tople pozdrave : Jože B a n , F ranc Bučar, F r a n c Gnidovec , J o i e RehJbenger, A l o j z Stebl jaJ, A lo j z Ruper t , A l o j z Ba je .

Be l ok ran j ca F rane P i r kov i e tn M a r t i n Krštinc, Boi služita r ok na V i s u pozdrav l ja ta vse doma­če An marace.

Dolenjski fantrje, k i služijo vc~

Z Reke vas pozdravljajo

Skupina dolenjskih fantov, ki služi vojaiki rok na Reki, pošilja vsem Dolenjcem in bralcem Dolenjskega lista l e ­pe po zd rave . T u d i nas r e d n o obiskuje naš domaći list, ki ga z veseljem prebiramo in zašle-dujemo novice iz domačih J c m -j e u .

Zahvaljujemo se Avtomoto društvu iz Novega mesta, ki nam je dalo prve osnove naše­ga poklica in tako smo p o s t a l i d o b r i Šoferji v JLA. Iskreno se zaht>aljujemo kapetanu Mo-harju, Uyv. Mikliču, Moretu in Savriču. ki so nas učili. Nove­mu odboru AMD p a želimo mnogo uspehov pri nad a l j -njem de k i .

Končno pošiljamo lepe po­zdrave tudi vašim dekletom, vsem pa kličemo nasvidenje!

S tane Mišmaš, J a n e z M a r -kovič, Božo M r v a r , A l o j z Se -nožetnik, M a r i j a n S i t a r , J a n e z T u r k , R u d i Župevec, Z o r a n Z i c v o j a k i V . p . 3450, R e k a .

JaSki rok v Som boru p r i J u g o ­s lovanskem vo jnem leta lstvu, se opominjajo domačih dn znancev ter j i h p rav lepo pozdravl ja jo : A l o j z P«Dd!fcrc, Jože Jakiič, Tone

Jerič, M a r i j a n TelartJko, Andre j Košiček, A n t o n G a l , Primož D u ­lar, A n t o n Gole, Jože Gor janc , A n t o n Benčlč i n Drago K l e m e n -

Ž a l o s t n o , pa r e s n i č n o Komu se ne razveseli srce ob pogledu na lepo

cvetje, urejene parke, čedne klopi, zelene gredice i n številna okrasna drevesca v Novem mestu? Obilo na­porov in sredstev je bilo potrebno, da je mesto d o b i l o tako lepo lice, da je poskrbljeno tudi za prijeten o d d i h v parkih v m e s t u itn Ragovem logu ter drugod. Skrb za lepotno ureditev mesta ima prizadevno Olepševalno društvo, pod čigar vodstvom 30 delavci in vrtnar vse to u r e d i l i m stalno skrbe, da bi lepoto mesta še po­večali.

Izkušnje so pokazale, da je mogoče z dobro voljo tn nekaj sredstvi veiiko napraviti. Izkušnje pa prav tako kažejo, da so v mestu še ljudje, ki nimajo prav nobenega čuta do vsega lepega, nobene srčne kulture vn nobenega spoštovanja do tistega, kar je večvni dra­go in ljubo.

Člani Olepševalnega društnm se s to lno pritožujejo nad pravim p o b a l i n s t v o m p o s a m e z n i k o v v m e s t u . Če­dalje več je namenoma polomljenih okrasnih dreves, potrganega cvetja, poteptane trave, izpuljenih količkov in strgane žice. Ni malo primerov, ko otroci vpričo mater trgajo cvetje na gredicah in se valjajo po travi t a m , Jcjer n i dovoljeno. Gorje tistemu, ki bi opozoril tako mater, da tega ne bi smela dopustiti! Takrat je tak človek vse. kaj drugega kot dobro nameren držav­ljan, ki mu je pri srcu lepota mesta.

Imamo dovolj lepe prostore za najmlajše, kjer se lahko po miU volji igrajo vrv skačejo. Izven tega pro­stora pa je treba paziti na otroke; da ne delajo Škode. Vsi, ki jim je lepa podoba mesta pri srcu, pa bi se morali zlasti boriti proti p o b a l i n s t v u , kot je načrtno lomljenje dreves, odnašanje količkov, trganje lice in podobno. Na Olepševalnem društvu so s k l e n i l i , d a bodo v bodoče javno ožigosali vsak primer nespošto-vanja v e l j a v n i h p r a v i l in predpisov o javnih nasadih in p a r k i h , Ce ne bo mogoče ugotointi ime JcrSUca al i JcrsUlke, bodo o b j a v i l i natančen kraj in čas dogodka in opis osebe.

Preurejena cesta iz L j u b l j a n e in Zagreba bo od­prla Novo mesto Številnim t u j i m gostom, ki se bodo za krajši ali daljši čas u&tavili v mes tu . Urejeni javni n a s a d i i n parki so poleg s p o m e n i k o v t isto , k a r na jbo l j privlači gosta. Kqj si bo tak gost mislil o m a m i c i , ki pusti otroku, da uničuje te javne nasade , ka j si bo mislil o kulturi naših ljudi ob pogledu na polomljene veje in vršičke dreves? Ali nam je vseeno, kakšen vtis bo vse to naprannlo na tujca? Vseeno nam ni in ne more biti, zato odločno nas top imo proti t a k i m n e ­k u l t u r n i m d e j a n j e m posameznikov!

zrele priložnosti ln so kar Štiri­krat potresli mrežo Crnomaljoa-n»v. Tako Je Garnizon postal prvi finalist in najresnejšl kandidat za končnega zmagovalca.

V drugi polfinalnl tekmi so se srečali stari znanci — Partizan iz Kočevja ln domači Elan.

E L A N : P A R T I Z A N (Kočevje) 1:0 (0:d)

Elanova ekipa Je že v prvi tek­mi nastopila v popolnoma spreme­njeni postavi, ki se .ie prav dobro obnesla. Vratar Reba, Kožuh, Pavlic in Sonc so bili velika okrepitev za Elanovo enajstorico. Sedaj skoraj ni bilo v moštvu slabega mesta, vendar kljub lemu vse pomanjkljivosti še niso bile odpravljene. Obramba je bila pre­cej bolj.ša od napada, k i je vse prevoč kombiniral, in ni znal iz­koristiti včasih 100-odstotne mož­nosti. Predvsem Je manjkalo za­ključnih strelov na gol. Medtem ko je bil v polju Klan veliko boljši od Kočevcev (predvsem po zaslugi odličnega ofenzivnega kri lca Kožuha), je napad prod go

so zasluženo zmagali z rezultatom 2:0. Finalna tekma za prehodni pokal je bila mnogo lepša in za­nimivejša.

G A R N I Z O N J L A : E L A N 2:0 (1:0) Obe ekipi sta nastopili v enakih

postavah kot v dopoldanskih tek­mah. Za Klan so nastopili: Reba, Cujnik, Tadič, Kožuh, Pavlic, Turk, Sonc, Kovačlč, Vesel, Ra -dojčič in Hrovat. Ze prvo minute igre so kazale, da bo igra ostra in lepa. Vrstili so se napadi na eni ln drugi strani, toda golov nI bilo. Elanova ekipa je bila v glav­nem enakopravna fizično močnej­šim vojakom, edina razlika je bila v napadih. Iznajdljivejši vojaški napad Je odločil tekmo v svojo korist. Tako ho pokal za eno leto ostal v rokah Garnizona. Tekma Je bila ostra in borbena, toda v mejah dovoljenega. Tekmo je ze­lo dobro sodil Maver iz Kočevja.

Elanovcl tako dobro res le dolgo niso zaigrali. Posebno je zadovo­ljila obramba in. Če bi bil. napad bolj iznajdljiv, bi pokal lahko ostal v tudi v rokah prireditelj i ,

lom preveč kombiniral ln okleval" kajti v polju sta bili obe moštvi streljanju. Prav zato Jp bila

zmaga tako tesna. Edini gol za domače Je dosegel Radojčlč. S to zmago je Elan postal drugi fina­list.

Prva popoldanska tekma — med dopoldanskima poražencema Belo krajino in Partizanom ni bila toliko zanimiva, predvsem zato, ker sta obe ekipi nastopili pomla­jeni. V borbi za 3, mesto so bili CrnomaljČani nekoliko boljši ln

več aH manj enakovredni. Brez dvoma Je bil najboljši Kožuh, k i Je odMčno gradil igro in razbijal napade. V obrambi se je odliko­val tudi Pavlic, k i Je nastopil kljub poškodbi, seveda pa ne sme­mo pozabiti vratarja In obeh bra­nilcev. V napadu je bil med naj­boljšimi Sonc, ki Je prvič po dol­gem času spet nastopil v nogo­metnem dresu in je zato ugodno presenetil. F . M .

Izžrebanci prvomajske križanke V nedeljo 5. maja dopoldne

je b i l o v uredništvu našega i i s ta žrebanje prvomajske n a ­gradne križanke, na katero smo dob i l i 143 rešitev. Izžrebani so b i l i :

1. nagrada — 3000 d i n : Olga Andrejčič, Novo mesto, M u z e j ­ska 10.

K O L I K O J E V R E D E N MOŽ 34- l e tna ]VLargery Bodens i e ck

v C l e v e l a n d u j e vložila tožbo p r o t i s v o j e m u možu i n n jego­v i l j u b i c i . Moža toži z a plače­v a n j e vzdrževalnaine z a sebe i n d v a o t r o k a , n j egovo l j u b i c o p a za 50 tisoč do la r j ev odškodni­ne, k e r j i je o d t u j i l a moža.

H I T R A R A S T B a m b u s n a o t o k i h n e k a t e r i h

a z i j s k i h držav i z r edno h i t r o raste. V n e k a j t e d n i h zraste tud i po več m e t r o v v i s oko . Najvišji b ombuaov i t r s i dose­žejo 35 do 40 m e t r o v višine i n debe l ino več deset c en t ime t rov .

Avtomotoristično meddruštveno tekmovanje

V lepem sončnem popoldnevu Je priredilo Avtomoto društvo Novo mesto 28. aprila meddru­štveno ocenjevalno tekmovanje v počastitev delavskega praznika — 1. maja. Tekmovanja so se udele­žili Člani A M društev Novo me­sto, Kočevje ln Črnomelj.

Ocenjevalno tekmovanje se Je razvijalo po športnem pravi lniku A M S Jugoslavije. Člani posamez­nih društev so startali vsak iz svojega kraja po določeni progi. Clanl A M D Novo mesto so imeli progo Novo mesto—Jugorje—Me­tlika ter cilj križišče pri Semiču. Člani A M D Kočevje Kočevje—Li-vold—Kanlžarica — Črnomelj ter cilj križišče pri Semiču, člani A M D Črnomelj pa progo Črno­melj—Metlika—Jugorje ter cilj križišče pri Semiču. Na vsaki progi je bila postavljena Javna kontrola. Tekmovalci so imeli določeno po kategorijah vozil povprečno brzino ter čas, v ka­terem so morali voziti do kon­trole in cilja. V končno oceno so priSli tekmovalci, ki so imeli naj­manj kazenskih točk.

Po končanem tekmovanju so se vsi sodelujoči Člani odpeljali v koloni na Jugorje, kjer so bili objavljeni rezultati tekmovanja. Prvo nagrado Je dopil Kalčič Pavle, drugo Tesar Slavko, tret.io pa Vire Franc. Vs i nagrajeni so člani A M D Novo mesto.

Omenjenega tekmovanja se Je udeležilo nad 60 motoristov in av-tomobillstov.

Tekmovanja se je udeležil tudi Nlko Belopavlovič, podpredsednik OLO in predsednik okrajnega od­bora Ljudske tehnike, J . F.

2. nagrada — 2000 d in : Bnže-na Jordan , Novo mesto G l a v n i trg 5.

3. nagrada — 1000 d i n : M a j d a P a v l i n , L jub l jana , Hrenova 4.

7 v platno vezanih kn j i g »Svet humor ja i n satire« • def-be:

Janez Rus , dijaški dom K o ­čevje; M i l e n a Stravs, »Novoles«, Novo mesto; V i n k o P a v l i n , L jub l j ana . Večna pot 21; B ine Novak, študent. L jub l j ana M o j -zerjev dom; V i k t o r i j a Ce j van , L jub l jana N o v i t rg I v a n ­k a Rus . H r i b 41, p. Loški po­tok, i n F ranc Podržaj, Novo me­sto, Karlovška c. 2 c.

Rešitev križanke: Vodoravno: 1. popisovalec, 11.

kapitalizem, 21. Rjavlna. 22. o l l -čltl, 24. rdečilo, 25. vera, 26 ele­gantno, 27. udav, 23. dih. 29. Anam, , 31. omi l im, 33. sama, 34. Milano, 38. talon, 37. motim, 38. ali, 39. Ag. 40. Ivan, 42. Ime, 43. jezimo, 45. ko i i , 46. oni, 47. i . d., 48. gaz, 49. Crna gora, 55. imam, 57. tur, 59. AA, 60. trideset, 61. literat, 64. klor, 6fi. mik, 67. ro, 68. noreti, 69. talen, 71. majav, 73. ad, 74. dih, 75. Ibar, 77. kino, 78. taki, 80. vrvi , 82. A l , 84. mir im, 8fi. lupi, 89. strt, 91. etatizem, 94. J im, 95. narava, 97. IIE, 98. Ni, 99. ime­nujem, 100. zanetiti, 101. Mn.

Navpično: l . Prvi maj, 2. oje, S. paraliza, 4. Ivana, 5. Si, t. one, mogočim, 7. val, 8. log, 9. Ela io. cin, II. kinoteka, 12. atoma. 13. pi, 14. Trdina. 15. Adam, 16. lev. 17. lč, 18. zidati, 19. eliminirati, 20. Mohamed, 23. C(ufar) T(one). 27. ulovim. 3". Anam, 32. Iliri. 33. so-Iiter. 35. ilegala. 41. nominativi. 44. iztrebiti, 50. rdim. 51. nekak, 52 as,

53. geraniie, 54. otvorim. 56. Al . 58. urediti, 59. aktiven, 62. toda. r>3. tihoten, 65. oliva, 70. Na, 72. J im, 76. raze, 79. KS , 81, rti, 83 len. B5. I(van) M(inattl). 86. lan. 87. ure, 88. pot, 90. Rim, 92. IM. 93. mu, 95. Na, 96. At.

V D O B I NARAŠČAJOČEGA P R O M E T A

»Očka. saj n i b i l prebit zvočni zid, temveč le z id garaže — m a ­m i c a je priSla'.«

V E N Č I S L A V A

29. Gregec ae je spust i l pod hišo. preskočil plot i n stekel v gmajno. Sneg je hreščal pod njegovimi nogami. Stopal je v mehko, zdaj pa zdaj se mu je noga udr la , da jo Je s težavo Izvlekel . Zašel je v močvirje. Ogledoval se je- Saj mu Je b i l vendar znan vsak kotiček. V premočene noge ga je zeblo. P r i j ema l se je za grmovje in oprezoval na vse strani . Ne, ne gredo za n j im. R i l ,je skozi grmovje, da b i našel stezo. M r a k je legel na zemljo, htza grmovja so rasle težke sence. Spomni l se je na mater, na Ivana, na T inco ! M a r hi šel z n j i m i ! Zdaj so na varnem, t a obzidjem. Potem je s l l sn i l ustnice Ne, j oka l ne bo. Trpba !M> pač potrpeti K M i h i se vrne in v?rova !a bosi a živino, dokler ne odidejo T r r k i 2*otem je p r ' s l i i nn l l V uho mu je udar i l žvenket orožja. Spet gredo . , .

30. Po poti pod hr ibom se je pomika la črna vrs ta jezdecev. Pota j l l se Jc v grmovje. Dolga vrsta , počasi gredo. Prevze l ga je strah, n i t i pomis l i l n i , da ga ne morejo v idet i , ke r ždi v m r a k u nizkega grmovja.

»Zbogom, Miha!« je v z k l i k n i l nenadoma. O b r n i l se je po stezi in pričel bežati. Padel je in se zopet pobral . Koma j se je zavedel, da beži prot i gradu Nadlišku. V ide l je, da tudi na drug i strani že gorijo hiše. Potem se je spomni l na oskrbn ika in tovor­nike. Saj še ne morejo bi t i v gradu. Pribežal ,|e do raviiiških hiš. Vse je lulo prazne, vrata hiš na stežaj odprta. L judje so že zbežali. O z r l se je v rastoči mrak in poskočil. Zasopel in ntru.ien se je pognal v breg 7* va>jo. »Kdo si?« se jc nenadoma vzd ign i la pred n j im temna postava.

31. Gregec je široko odpr l oči. K o r a k m u Jo omahni l .

»Gospod Andraž!« je zahropel . Osk rbn ik je povesi l meč in se nas lon i l nanj . Te lo se mu je treslo, izmučen je sopel in se oz ira l v mrak .

»Kje ima konja?« je obšla fanta s lutnja. Oskrb ­nik je b i l raztrgan l n s i je z levico br isa l rano na obrazu,

»Ta nemarna golazen!« je zaškripal. Nekje b l i zu so zarezgetal i konj i , r r h n i t a sta vsak

na svojo stran. Gre i e e se je zava l i l po grmovju in obsedel v

jarku. Od Rod je prišel? Ug iba l je In se t iual po - l a v i . Neko l iko se ie potolkel Na vrhu ,ie čul smeh in k r i k tu.iih l.uidl. Zgan i l s* je. Ne, noče j i m pasti V roke. Naj se kar obrišeji*

.32. Neka j časa je poslušal, nato se je skušal sp la ­z i t i na drugo stran. V i d e l je sij gorečih vasi , Toda zdaj m u n i b i lo do tega, da b i štel i n ugibal . K r i na oskrbn iknvem obrazu ga je popolnoma vzdra -m i l a . Zdaj gre pravzaprav za življenje. Hropeč i n prezebel je pr i l eze l do vrha. N a v r h u se je vz rav ­nal , da mu je v oči butn i l sij ve l ikega ognja. Trenutek kasneje ga je pr i je lo nenanoma dvoje rok. Pridušen k r i k se m u j c i z v i l i z gr la . Hote l se je otresti železnega pr i jema, toda moči so ga zapusti le.

K o se Je spet zavedel, je ležal zvezan oh ognju. Tu j i l jude so čepeli okrog nJega. Zaječal je od bolečin. Počasi je obrn i l jrl:ivo in u ^ V d a l t ik poleg sebe spačen obraz oskrbn ika Andraža •>• Nnrtliška.