GIMNAZIJA NOVO MESTO

Novo mesto, februar 2013

Sodobna šola zadovoljnih in ustvarjalnih ljudi

2

S

V s e b i n a

3­­............­Zgodovina­Gimnazije­Novo­mesto­

4­­............­Pro­gram­šo­le­

5­­............­Or­ga­ni­za­ci­ja­pou­ka­­

6­­............­Razvojni­projekti

7­­............­Šol­ska­knjiž­ni­ca­

8­­............­Pred­met­nik­gim­na­zi­je­

9­­............­Pred­met­nik­šport­nih­od­del­kov­

10­..........Pred­met­nik­kla­sič­ne­gim­na­zi­je­

11­­..........­Pred­met­nik­ma­tu­ri­tet­ne­ga­te­ča­ja­

12­­..........­Ob­vez­ne­iz­bir­ne­vse­bi­ne­­

13­­..........­Projektni­teden­

14­­..........­Slo­venš­či­na­in­dejavnosti

15­­..........­Ma­te­ma­ti­ka,­infor­ma­ti­ka

16­­..........­Tuji­je­zi­ki

17­­..........­Nemš­ka­je­zi­kov­na­di­plo­ma

18­­..........­Šport­na­vzgo­ja­

19­­..........­Na­ra­vo­slov­je­in­ra­zi­sko­val­na­de­jav­nost­

20­­..........­Zgo­do­vi­na­in­geo­gra­fi­ja­

21­..........­Druž­bo­slov­je

22­..........­Mednarodno­sodelovanje

23­­..........­Priz­na­nja­in­us­pe­hi­­

26­­..........­Podatki­o­šoli­­

gimnazija novo mesto

Sodobna šola zadovoljnih in ustvarjalnih ljudi

Gimnazija Novo mesto se po rezultatih na državnih in mednarodnih tekmovanjih v znanju in športu ter rezultatih na maturi uvršča med najboljše gimnazije v Sloveniji. Je najstarejša splošnoizobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem na Slovenskem, ki srednješolcem nudi široko splošno izobrazbo in jih uspešno pripravlja na študij.

poštovani­učenci­in­starši!

­Na­Gimnaziji­Novo­mesto­se­dijaki­izobražujejo­po­programu­gimnazije­v­splošnih­in­športnih­oddelkih,­po­programu­klasične­gimnazije­in­maturitetnem­tečaju.­Znanje­in­uspeh­na­maturi­sta­popotnica­za­uspešen­študij­na­različnih­smereh,­več­kot­polovica­naših­dijakov­študira­na­naravo­slovnih­in­tehniških­fakultetah.­Pouk­boga­timo­z­različnimi­medpredmetnimi­povezavami­ter­timskim­in­pro­jektnim­delom,­kar­je­v­zadnjih­letih­močno­podprto­z­računalniško­tehnologijo­in­interaktivnimi­tablami.

Na­šoli­se­dogaja­še­veliko­drugih­zanimivih­dejavnosti.­Za­vse­dijake­organiziramo­že­tradicionalni­projektni­teden,­ko­dejavnosti­potekajo­v­obliki­raziskovalnih­in­ustvarjalnih­delavnic,­v­katerih­dijaki­lahko­na­drugačen,­sodobnejši­način­izrazijo­svoje­talente­in­interese.­Ponujamo­zelo­pestro­izvedbo­športnih­in­kulturnih­dni,­dijaki­pa­lahko­izbirajo­tudi­med­široko­paleto­interesnih­dejavnosti­z­vseh­predmetnih­področij.

Preberite­si­našo­publikacijo,­v­kateri­so­podrobno­predstavljeni­pouk,­dejavnosti­in­uspehi­naših­dijakov.­Želimo­vam­čim­lažjo­odločitev­pri­izbiri­šole­in­načrtovanju­karierne­poti­in­vas­vabimo,­da­Gimnazija­Novo­mesto­postane­dragocen­kamenček­v­mozaiku­vašega­življenja.­

Rav­na­te­lji­ca­­Mojca­Lukšič

3

zgodovina gimnazije novo mesto

U s­ta­no­vi­tev­gim­na­zi­je­le­ta­1746­je­bi­la­iz­jem­no­po­mem­ben­­do­go­dek­ne­le­za­na­še­me­sto­in­Do­lenj­sko,­tem­več­za­ves­­slo­ven­ski­na­rod.­Kot­izo­bra­že­val­na­in­kul­tur­na­us­ta­no­va­je­­

ime­la­gim­na­zi­ja­od­svo­je­us­ta­no­vi­tve­da­lje­iz­jem­no­po­mem­bno­­vlo­go­v­kul­tur­nem,­znans­tve­nem,­gos­po­dar­skem­in­po­li­tič­nem­­živ­lje­nju­Slo­ven­cev.­

Na­na­ši­šo­li­so­se­izo­bra­že­va­li­šte­vil­ni­znans­tve­niki,­umetni­ki­in­gos­po­dars­tve­ni­ki,­ki­so­s­svo­jo­oseb­nost­jo­in­de­lom­ka­sne­je­zaz­na­mo­va­li­živ­lje­nje­No­ve­ga­me­sta,­Do­lenj­ske­in­Slo­ve­ni­je,­npr.­Jo­sip­Ple­melj,­Ivan­Tav­čar,­Oton­Žu­pan­čič,­Slav­ko­Grum,­Dra­go­tin­Ket­te,­Mar­jan­Ko­zi­na,­An­ton­Pod­bev­šek,­Bo­ži­dar­Ja­kac,­Mi­ran­Jarc,­Vla­di­mir­La­mut,­Pi­no­Mla­kar,­Mar­jan­Mu­šič,­Leon­Štu­kelj­in­še­mno­gi­dru­gi.­

No vo meš ka gim na zi ja je ena naj sta rej ših izo bra že val nih us ta nov z ne pre ki nje no tra di ci jo na Slo­ven skem. Us ta no vi la jo je ce sa ri ca Ma ri ja Te re zi ja dav ne ga 1746. le ta na proš njo No vo meš ča nov, ki so se za ve da li, da se šo lan člo vek laž je spo pa da z živ ljenj ski mi te ža va mi in da se mu ši ro ko od pi­ra jo vra ta tu di v kul tur no us tvar ja nje in na pre do va nje na vseh po droč jih. Vods tvo šo le so prev ze li no vo meš ki fran čiš ka ni in pouk je ste kel 3. no vem bra 1746. Na kon cu sez na ma 66 di ja kov je pr vi pre fekt pater G. Pfei fer za pi sal: “S to majh no in skrom no skupino se je pri čel no vo meš ki štu dij.”

V­svo­ji­dol­gi­zgo­do­vi­ni­je­Gim­na­zi­ja­No­vo­me­sto­do­ži­ve­la­in­pre­ži­ve­la­­raz­bur­ka­na­ob­dob­ja­–­voj­ne,­raz­lič­ne­po­li­tič­ne­si­ste­me,­šte­vil­ne­šol­ske­re­for­me­in­spre­mem­be­pro­gra­mov.

Ob­praz­novan­ju­250­let­ni­ce­šo­le­se­je­pri­če­la­te­me­lji­ta­pre­no­va­­gim­na­zij­ske­stav­be,­ki­je­tra­ja­la­dve­le­ti.­Pre­nov­lje­na­šo­la­za­go­tav­lja­­bolj­še­po­go­je­de­la­in­ti­so­do­da­ten­iz­ziv­za­še­bolj­še­in­kakovostnejše­de­lo.

Leta­2011­smo­na­šoli­praznovali­265­letnico­neprekinjenega­delo­vanja­Gimnazije­Novo­mesto,­leta­2012­pa­še­100­letnico­gimnazij­­skega­poslopja.­Visoki­jubilej­smo­obeležili­z­različnimi­prireditvami,­najpomembnejša­je­postavitev­stalne­razstave­o­zgodovini­gimnazije.

4

program šole

Di ja ke vpi su je mo v:Üoddelke­gimnazije,Ü­ šport­ni­od­de­lek,Ü­ od­de­lek­kla­sič­ne­gim­na­zi­je­in­Ü­ oddelek­ma­tu­ri­tet­nega­te­čaja.

V­šol­skem­le­tu­2012/13­obi­sku­je­šo­lo­726­di­ja­kov­v­28­od­del­kih,­od­te­ga­je­27­di­ja­kov­v­ma­tu­ritet­nem­te­ča­ju.­Na­šo­li­pou­ču­je­67­uči­te­ljev.

Šo­la­ima­21­učil­nic­in­spe­cia­li­zi­ra­ne­učil­ni­ce­za­pouk­fi­zi­ke,­ke­mi­je,­bio­lo­gi­je,­informatike­ter­multimedijsko­učilnico.­Di­ja­kom­so­na­vo­ljo­tu­di­knjiž­ni­ca­s­či­tal­ni­co,­dve­te­lo­vad­ni­ci­in­fit­nes.

Oce nje va njeV­šol­skem­le­tu­sta­dve­oce­nje­val­ni­ob­dob­ji.­Oce­nje­va­nje­po­te­ka­skla­dno­s­Pravili­ocenjevanja­znanja­Gimnazije­Novo­mesto.­Ustno­in­pi­sno­oce­nje­va­nje­zna­nja­je­na­po­ve­da­no­vna­prej,­di­ja­ki­pi­še­jo­na­te­den­naj­več­tri­pi­sne­na­lo­ge.­Di­ja­kom­da­je­mo­ve­li­ko­mož­no­sti­za­pri­do­bi­va­nje­in­zvi­še­va­nje­ocen.

Ma tu raZa­klju­ček­gim­na­zij­ske­ga­izo­bra­že­va­nja­je­ma­tu­ra,­ki­je­bi­la­v­se­da­nji­obli­ki­(5­pred­me­tov,­od­te­ga­3­ob­vez­ni,­2­iz­bir­na,­zu­na­nje­­oce­nje­va­nje)­uve­de­na­le­ta­1995.­Naši­di­ja­ki­na­ma­tu­ri­do­se­ga­jo­dobre­re­zul­ta­te.­V­šol.­le­tu­2011/12­je­bil­us­peh­na­ma­tu­ri­97­%,­na­ši­dija­ki­so­do­se­gli­povpreč­no­21,07­točke,­22­di­ja­kov­je­do­se­glo­30­točk­in­več.­­

Sta tu si in pe da goš ke po god beNa­os­no­vi­Pra­vil­ni­ka­Gimnazije­Novo­mesto­o­statusih­ima­jo­di­ja­ki,­­ki­se­in­ten­ziv­no­uk­var­ja­jo­s­špor­tom,­kulturo­ali­ra­zi­sko­val­nim­de­lom,­pose­ben­sta­tus,­ki­jim­omo­go­ča­od­sto­pa­nje­od­po­sa­mez­nih­do­lo­čil­šol­ske­ga­re­da.­Di­ja­kom,­ki­po­tem­pra­vil­ni­ku­ne­mo­re­jo­pri­do­bi­ti­sta­tu­sa,­šo­la­omo­go­či­na­os­no­vi­Šolskega­reda­Gimnazije­Novo­mesto­pri­do­bi­tev­pe­da­goš­ke­po­god­be.

Sti ki med šo lo in star šiZa­zdrav­in­us­pe­šen­raz­voj­di­ja­kov­je­ze­lo­po­mem­bno­do­bro­so­de­lo­va­nje­med­šo­lo­in­star­ši.­Starši­lahko­aktivno­sodelujejo­v­sve­tu­star­šev,­sve­tu­šo­le­in­šolskem­skla­du.

Skup­ne­go­vo­ril­ne­ure,­ko­so­na­vo­ljo­vsi­uči­te­lji,­so­en­krat­me­seč­no­po­razporedu.­Starši­lahko­pridejo­na­po­go­vor­s­po­sa­mez­nim­uči­te­ljem­tu­di­med­do­pol­dan­skimi­go­vo­ril­nimi­urami.­Skup­ni­ro­di­telj­ski­se­stan­ki­za­po­sa­mez­ne­let­ni­ke­so­v­za­čet­ku­šol­ske­ga­le­ta­in­spom­ladi,­od­delč­ni­ro­di­telj­ski­se­stanki­pa­so­ob­kon­cu­ocenjevalnega­ob­dob­ja­oz.­po­do­go­vo­ru­z­raz­red­ni­kom.

Šolski sklad Šolski­sklad­de­lu­je­na­šo­li­že­od­leta­1995.­Os­nov­ni­na­men­de­lo­va­nja­šol­ske­ga­skla­da­os­ta­ja­tak,­kot­je­bil­ob­us­ta­no­vi­tvi,­in­si­cer­pe­stra­po­nud­ba­de­jav­no­sti,­ki­te­me­lji­jo­na­us­tvar­jal­no­sti­di­ja­kov­in­do­pol­nju­je­jo­for­mal­ni­izo­bra­že­val­ni­si­stem,­ter­ne­neh­no­iz­bolj­še­va­nje­ma­te­rial­nih­po­go­jev­dela­in­dvig­ka­ko­vo­sti­pe­da­goš­ke­ga­pro­ce­sa.­Zato­di­ja­kom­nu­di­mo­šte­vil­ne­de­jav­no­sti,­ki­pre­se­ga­jo­s­pred­met­ni­kom­do­lo­čen­gim­na­zij­ski­pro­gram­in­de­jan­sko­pred­stav­lja­jo­nad­stan­dard­no­po­nud­bo­šo­le.­

Sklad Za boljše možnostiOd­leta­2000­zbiramo­na­šoli­denarne­prispevke­na­različnih­kul­turnih­prireditvah,­kot­so­novoletni­koncert,­gledališke­predstave­in­druge­dejavnosti,­ter­jih­namenjamo­za­pomoč­dijakom­iz­socialno­šibkejših­družin­pri­financiranju­stroškov­ekskurzij­ali­drugih­šolskih­dejavnosti.­Pomagamo­tudi­družinam­naših­dijakov,­ki­so­jih­priza­dele­naravne­ali­druge­nesreče.

5

organizacija pouka

Za gimnazijske razrede poteka pouk v dopoldanskem, za maturitetni tečaj pa v popoldanskem času.

Šol ska sve to val na služ ba je­namenjena­vsem­dijakom­in­njihovim­staršem.­Svetovalni­delavki­svetujeta­pri­učnih­in­drugih­težavah­ter­pomagata­pri­izbiri­fakultete­in­poklica.­Za­dijake­3.­in­4.­letnika­organizirata­karierni­dan,­kjer­študijske­programe­predstavijo­fakultete,­poklice­pa­predstavniki­iz­prakse.­Izvajata­tudi­vpis­novin­cev­v­prvi­letnik,­svetujeta­pri­preusmeritvah­in­drugo.

Zdravs tve no vars tvo: Za­di­ja­ke­1.­in­3.­let­ni­ka­so­or­ga­ni­zi­ra­ni­si­ste­mat­ski­zdravs­tve­ni­pre­gle­di.

Šol ska pre hra na: Dijaki­imajo­možnost­hladne­in­tople­malice.­Izmed­številnih­menijev­si­želenega­izberejo­sami­na­portalu­eAsi­stent,­malico­pa­potem­prevzamejo­s­kartico­na­delilnem­pultu­v­atriju.­Ko­si­lo­si­lah­ko­na­ro­či­jo­na­OŠ­Cen­ter.

DOG – Di jaš ka or ga ni za ci ja gimnazijeNa­šo­li­ak­tiv­no­de­lu­je­di­jaš­ka­or­ga­ni­za­ci­ja.­Pred­sed­ni­ki­vseh­raz­re­dov­se­sre­ču­je­jo­na­se­stan­kih,­ki­jih­skli­cu­je­pred­sed­nik­DOG,­in­raz­prav­­­lja­jo­o­prob­le­ma­ti­ki­na­šo­li­ter­skr­bi­jo­za­or­ga­ni­za­ci­jo­raz­lič­nih­pri­re­di­tev.­Vsa­ko­le­to­iz­be­re­jo­di­ja­ke,­ki­so­od­go­vor­ni­za­po­sa­mezno­po­droč­je­(šport,­kon­cer­ti­idr.).­DOG­se­po­ve­zu­je­tu­di­z­di­ja­ki­dru­gih­sred­njih­šol­v­No­vem­me­stu.­

Na­rav­ni­dr­ža­ve­so­de­lu­je­z­Di­jaš­ko­or­ga­ni­za­ci­jo­Slo­ve­ni­je,­ki­zdru­žu­je­pred­stav­ni­ke­vseh­sred­njih­šol.

Šol ski zvo nec

­­9.­ura:­­ 1405 ­­– 1450­­

10.­ura:­­ 1510 ­– 1555­­

11.­ura:­­ 1600 ­– 1645­­

12.­ura:­­ 1650 ­– 1735­

1.­ura:­­ 700 ­– 745­­

2.­ura:­­ 750 ­– 835­­

3.­ura:­­ 840 ­– 925­­

4.­ura:­­ 930 ­– 1015­­

5.­ura:­­ 1045 ­­– 1130­­

6.­ura:­­ 1135 ­­– 1220­­

7.­ura:­­ 1225 ­­– 1310­­

8.­ura:­­ 1315 ­– 1400­

6

razvojni projekti

Raz voj ni pro jek tiNa­šoli­se­vključujemo­v­različne­projekte,­s­katerimi­bogatimo­in­nadgrajujemo­gimnazijski­program.­To­so:

ÜPo­so­dab­lja­nje­gim­na­zij­ske­ga­pro­gra­ma,­ÜE­šolstvo,ÜRazvijanje­kompetence­učenje­učenja,ÜObogateno­učenje­tujih­jezikov­2,ÜEvropska­vas,ÜAkademija­znanja­– delo­z­nadarjenimi­osnovnošolci.

E-šolstvoV­okviru­projekta­­E­šolstvo,­ki­ga­podpira­Ministrstvo­za­šolstvo­in­šport,­od­leta­2009­izvajamo­različne­dejavnosti,­s­katerimi­učitelji­pridobivajo­znanja­e­kompetentnega­učitelja.­

Izvajamo­seminarje­iz­kataloga­storitev­e­šolstva­za­uporabo­splet­nih­učilnic,­interaktivnih­tabel­in­seminarje­za­učitelje­posamez­­nih­predmetnih­področij.­V­obliki­e­podpore­nudijo­svetovalci­didaktično­pomoč­učiteljem,­tehnično­pomoč­šoli­in­svetujejo­vodstvu.

Učenje učenjaZ­Zavodom­RS­za­šolstvo­že­tretje­leto­izvajamo­projekt­Uvajanje­medpredmetne­kompetence­učenje­učenja­v­pouk.­Pri­projektu­sodeluje­31­srednjih­šol­in­naša­šola­se­ukvarja­tako­s­kognitivnim­kot­metakognitivnim­vidikom­kompetence­učenje­učenja.­

V­okviru­projekta­razvijamo­strategije­za­načrten­razvoj­kompetence­učenje­učenja­pri­pouku,­izbrane­strategije­vključujemo­v­pouk,­­raz­vijamo­strategije­pomoči­učencem­pri­učnih­težavah,­pri­čemer­imajo­pomembno­vlogo­šolske­svetovalne­delavke,­ter­poskušamo­poglobiti­sodelovanje­med­učitelji­in­šolskimi­svetovalnimi­delavkami.

Obogateno učenje tujih jezikov 2Obogateno­učenje­tujih­jezikov­se­v­šol.­letu­2012/13­nadaljuje­kot­nadgradnja­projekta­OUTJ,­ki­je­potekal­od­2010­do­2012.­Gim­nazija­Novo­mesto­je­pri­nemščini­pridobila­status­modelne­šole­2­in­s­tem­pravico­in­dolžnost,­da­izvaja­usposabljanje­za­nemško­jezikov­no­diplomo,­katerega­nosilca­sta­nemška­programska­učiteljica,­zaposlena­na­ZRSŠ,­in­šolski­projektni­tim.­Naloge,­povezane­z­usposabljanjem,­se­izvajajo­skladno­z­navodili­in­priporočili­ZRSŠ.­

Evropska vasDijaki­na­inovativen­način­spoznavajo­države­Evropske­unije­in­njihove­značilnosti­ter­jih­ob­obeležitvi­dneva­Evrope­predstavijo­na­javni­kulturni­prireditvi­v­različnih­središčih­po­Sloveniji.­Cilji­projekta­so­spodbuditi­medkulturno­razumevanje,­strpnost,­solidarnost,­spoznavanje­drugih­narodov­in­držav­v­Evropski­uniji­ter­hkrati­zave­danje­lastne­kulturne­identitete.

Akademija znanja­V­šolskem­letu­2012/13­izvajamo­projekt­Akademija­znanja,­ki­ga­namenjamo­učencem­8.­in­9.­razreda­osnovnih­šol­s­področja­Dolenjske,­Bele­krajine­in­Posavja.­Gre­za­obliko­neformalnega­izobraževanja­v­obliki­sobotnih­delavnic,­ki­jih­­izvajajo­gimnazij­ski­profesorji.­Delavnice­so­namenjene­nadarjenim,­predvsem­pa­vedoželjnim­učencem,­ki­bi­radi­razširili­svoja­obzorja,­nadgradili­znanje­in­se­naučili­česa­novega.

7

šolska knjižnica

K njižnica­je­od­leta­2006­polnopravna­članica­sistema­Cobiss.­Knjižnična­zbirka­obsega­19.000­enot,­vpisanih­v­računalniški­katalog,­ter­bogato­zbirko­periodičnega­tiska.­S­svojim­izborom­

pokriva­vse­potrebe­predmetnih­področij.­

Knjižnično­informacijska­znanja­se­iz­va­jajo­v­ok­vi­ru­ob­vez­nih­iz­bir­nih­vse­bin­(OIV)­in­tra­jajo­15­ur.­Di­ja­ki­se­sez­na­ni­jo­z­re­fe­renč­no­li­te­ra­tu­ro­v­šol­ski­knjiž­ni­ci­in­nje­no­upo­ra­bo­ter­spoz­na­jo­sistem­COBISS/OPAC.­Sez­na­ni­jo­se­z­vr­sta­mi­knjiž­nic,­pred­vsem­v­do­ma­čem­kra­ju­(SIK­in­spe­cial­ni­knjiž­ni­ci).­Glav­na­na­lo­ga­KIZ­a­pa­je­nau­či­ti­di­ja­ke­pravil­no­ci­ti­rati­in­na­va­ja­ti­li­te­ra­tu­ro­po­stan­dar­dih­ISO.­Nau­če­no­pre­ver­ja­mo­s­se­mi­nar­sko­na­lo­go­ob­kon­cu­šol­ske­ga­le­ta.

Knjiž­ni­ca­je­tu­di­pri­re­di­tve­ni­pro­stor­za­raz­ne­raz­sta­ve,­li­te­rar­ne­in­dru­ge­pred­sta­vi­tve.­Poleg­tega­nu­di­mo­po­moč­pri­uče­nju,­iz­de­la­vi­ra­zi­sko­val­nih­in­se­mi­nar­skih­na­log­ter­do­ma­čih­bra­njih.

Pred­vsem­pa­je­to­pro­stor,­kjer­vla­da­sproš­če­no­vzduš­je­(iz­po­so­je­val­ni­ca),­či­tal­ni­ca­pa­je­edi­ni­pro­stor­na­šo­li,­kjer­­se­lah­ko­di­ja­ki­v­mi­ru­in­ti­ši­ni­uči­jo.­

Ob­vpisu­na­šolo­postane­vsak­dijak­član­šolske­knjižnice.­Uporab­niki­ne­plačujejo­članarine,­gradivo­si­sposojajo­brezplačno.

Učbeniški skladKnjiž­ni­ca­skrbi­za­iz­po­so­jo­uč­be­ni­kov,­po­treb­nih­za­pouk.­Di­ja­ki­si­iz­po­so­ja­jo­kom­ple­te­uč­be­ni­kov,­ki­jih­ob­li­ku­je­šo­la.­Delovnih­zvezkov­ne­vključujemo­v­učbeniški­sklad.­Ce­na­kom­ple­ta­je­minimalna,­saj­se­učbeniki­uporabljajo­več­let.­Di­ja­ki­vr­ne­jo­uč­be­ni­ke­do­15.­ju­ni­ja,­za­poš­ko­do­va­ne­pla­ča­jo­obrab­ni­no.­

Knjižnica je prostor za iskanje in uporabo informacijskih virov, učenje, priložnostne razstave in različne prireditve. Je prostor za druženje, branje časopisov, izmenjavo mnenj, velikokrat tudi učilnica. Opremljena je z dvema računalnikoma za dijake, tiskalnikom, TV in videonapravo.

8

predmetnik gimnazije

P

*­ ­Iz­bir­ni­pred­me­ti­v­2.­let­ni­ku:­ZGO,­GEO,­PSI,­KEM,­BIO,­FRA,­NEM.­­

**­ Iz­bir­ni­ma­tu­ri­tet­ni­pred­me­ti­v­4.­let­ni­ku:­­NEM,­FRA,­ŠPA,­ZGO,­GEO,­­ BIO,­KEM,­FIZ,­SOC,­PSI,­FIL.­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­

Gim na zij ski pro gram spod bu ja in te res za teo re­tič na zna nja in omo go ča ob li ko va nje last ne ga po gle da na svet, prav ta ko pa spod bu ja urav no­te žen raz voj na vseh po droč jih oseb no sti.

ri­me­ren­je­tudi­za­vse­dijake,­ki­se­v­se­da­njem­tre­nut­ku­še­ne­morejo­od­lo­či­ti­za­kon­kre­ten­po­klic­oz.­štu­dij­sko­smer.

Izo­bra­že­val­ni­pro­gram­gim­na­zi­je­je­pri­pra­va­za­na­da­lje­va­nje­izo­bra­že­va­nja­na­vseh­uni­ver­zi­tet­nih­pro­gra­mih.­

Gim­na­zi­ja­je­to­rej­na­me­nje­na­vsem­ti­stim,­ki­na­me­ra­va­jo­štu­di­ra­ti­na­uni­ver­zi­in­že­li­jo­pri­do­bi­ti­ši­ro­ko­splo­šno­izo­braz­bo­in­­raz­gle­da­nost.­Pri­tem­se­na­ve­zu­je­na­zna­nje,­spret­no­sti­in­sta­liš­ča,­ki­so­si­jih­di­ja­ki­pri­do­bi­li­v­os­nov­ni­šo­li,­in­si­ste­ma­tič­no­raz­vi­ja­do­se­že­no­izo­braz­bo.

Ob­pestri­ponudbi­programa­izbirnih­vsebin­lahko­razvijajo­svoje­talente­in­interese­ter­poglabljajo­že­pridobljeno­znanje­na­različnih­področjih.

Pred me ti 1. l. 2. l. 3. l. 4. l. ∑

SLO­­ ­ 4­­ 4­­ 4­­ 4­­ 560­

MAT­­ ­ 4­­ 4­­ 4,5­­ 4­­ 577,5­

TJ1­­ ­ 3­­ 3­­ 3,5­­ 3­­ 437,5­

TJ2­­ ­ 3­­ 3­­ 3­­ 3­­ 420­

ZGO­­ ­ 2­­ 2­­ 2­­ 2­­ 280­

ŠVZ­­ ­ 3­­ 3­­ 3­­ 3­­ 420­

LUM­­ ­ 2­­ ­­ ­­ ­­ 70­

GLA­­ ­ 1,5­­ ­­ ­­ ­­ 52­

GEO­­ ­ 2­­ 2­­ 2­­ ­­ 210­

BIO­­ ­ 2­­ 2­­ 2­­ ­­ 210­

KEM­­ ­ 2­­ 2­­ 2­­ ­­ 210­

FIZ­­ ­ 2­­ 2­­ 2­­ ­­ 210­

PSI­­ ­­ ­ 2­­ ­­ ­­ 70­

SOC­­ ­­ ­ ­­ 2­­ ­­ 70­

FIL­­ ­­ ­ ­­ 2­­ ­­ 70­

INF­­ ­ 2­­ ­­ ­­ ­­ 70­

Iz­birni­pred­.­ ­­ 3­*­ ­ 8­11­**­ 630

OIV­­ ­ 90­­ 90­­ 90­­ 30­­ 300­

9

U

predmetnik športnih oddelkov

V okviru gim na zij ske ga pro gra ma vpi su je mo tu di v šport ni od de lek. Pred met nik vse bu je vse te melj ne zah te ve gim na zij ske ga pred met ni ka, le da ima jo di ja ki po ve ča no števi lo ur šport ne vzgo je. V 1. in 2. let ni ku je cilj iz bolj ša ti splo šne mo torič ne spo sob no sti in pri dobiti znanja tu di dru gih športnih pa nog. V 3. in 4. let ni ku di jaki in di vi dual no tre ni ra jo šport ne pa noge. Z oprav lje no ma tu ro lah ko na da lju je jo štu dij na vseh štu dij skih sme reh uni ver zi tet ne ga ali vi so ko šol ske ga izo bra že va nja.

s­pe­šnost­di­ja­kov­na­šol­skem­in­šport­nem­po­droč­ju­do­se­ga­mo­z­us­kla­je­va­njem­šol­skih­ob­vez­no­sti,­tre­nin­gov­in­tek­mo­vanj.

Ü­ 18–22­di­ja­kov­v­od­del­ku­pri­po­mo­re­k­prist­nej­še­mu­sti­ku­in­kakovostnejšemu­pe­da­goš­ke­mu­de­lu.

Ü­ Vsa­pre­ver­ja­nja­in­oce­nje­va­nja­zna­nja­so­na­čr­to­va­na­in­do­go­vor­je­na­po­oce­nje­val­nih­ob­dob­jih.

Ü­ In­di­vi­dual­ne­­ure­so­na­me­nje­ne­do­dat­ni­raz­la­gi,­pre­ver­ja­nju­in­oce­nje­va­nju­zna­nja.

Ü­ En­krat­let­no­or­ga­ni­zi­ra­mo­šo­lo­v­nara­vi,­kjer­di­ja­ki­spoznajo­šport­ne­pa­no­ge,­ki­ni­so­uvrš­če­ne­v­red­ni­pro­gram­pou­ka,­in­opravijo­tečaje­plavanja,­potapljanja,­veslanja­in­smučanja.

Za­us­kla­je­va­nje­de­la­med­uči­telj­skim­zbo­rom­in­di­ja­ki­skr­bijo­raz­redniki­in­pe­da­goš­ki­koor­di­na­torji,­za­po­ve­za­vo­s­šport­ni­mi­klu­bi­in­tre­ner­ji­pa­šport­na­koor­di­na­torja.

Šport­ni­ki­lah­ko­ob­vla­da­jo­gim­na­zij­ski­pro­gram­z­več­sa­mo­dis­ci­pli­ne­in­s­sa­mo­stoj­nim­uče­njem,­saj­za­ra­di­tek­mo­vanj­in­pri­prav­ve­liko­izo­sta­ja­jo.­Re­zul­ta­ti­ka­že­jo,­da­šport­ni­ki­po­uč­nem­us­pe­hu­ne­zao­sta­ja­jo­za­drugimi­gim­na­zij­ci,­lah­ko­pa­se­poh­va­li­jo­z­bolj­ši­mi­do­sež­ki­na­šport­nih­tek­mo­va­njih.

*­ Iz­bir­ni­ma­tu­ri­tet­ni­pred­me­ti­v­4.­let­ni­ku:­NEM,­FRA,­ŠPA,­ZGO,­GEO,­­BIO,­KEM,­FIZ,­SOC,­PSI,­FIL.­­­­­­

Pred me ti 1. l. 2. l. 3. l. 4. l. ∑

SLO­­ ­ 4­­ 4­­ 4­­ 4­­ 560­

MAT­­ ­ 4­­ 4­­ 5­­ 4­­ 595­

TJ1­­ ­ 3­­ 4­­ 3­­ 3­­ 455­

TJ2­­ ­ 3­­ 3­­ 3­­ 3­­ 420­

ZGO­­ ­ 2­­ 2­­ 2­­ 2­­ 280­

ŠVZ­­ ­ 6­­ 6­­ 6­­ 3­­ 735­

LUM­­ ­­ ­ ­­ 2­­ ­­ 70

GLA­­ ­­ ­ 1,5­­ ­­ ­­ 52­

GEO­­ ­ 2­­ 2­­ 2­­ ­­ 210­

BIO­­ ­ 2­­ 2­­ 2­­ ­­ 210­

KEM­­ ­ 2­­ 2­­ 2­­ ­­ 210­

FIZ­­ ­ 2­­ 2­­ 2­­ ­­ 210­

PSI­­ ­­ ­ 2­­ ­­ ­­ 70­

SOC­­ ­­ ­ ­­ 2­­ ­­ 70­

FIL­­ ­­ ­ ­­ ­­ 2­­ 70­

INF­­ ­ 2­­ ­­ ­­ ­­ 70­

Iz­birni­pred­.­ ­­ ­ ­ 10­12­*­ 420­595­

OIV­­ ­ 90­­ 90­­ 90­­ 30­­ 300­

10

predmetnik klasične gimnazije

Kla sič na gim na zi ja je pro gram splo šne gim­na zije z raz šir je no po nud bo splo šnoizo bra­že val nih pred me tov. Osrednji pred met, oko li ka te re ga se os ta li po ve zu je jo v smi sel no ce lo to, je la tinš či na. Po leg te ga ima ta zgo do vi na in fi lo zo fi ja s po ve ča nim šte vi lom ur tu vid nej šo vlo go. Manj še šte vi lo ur na ra vo slov nih pred me­tov lahko di ja ki na do me sti jo v iz bir nem de lu pro gra ma 3. in 4. let ni ka.

Po seb ni ci lji kla sič ne gim na zi jeÜ­ V­di­ja­kih­vzbuja­ži­vo­za­ni­ma­nje­za­an­ti­ko­in­nje­no­us­mer­je­nost­v­člo­ve­ka­ter­zav­ze­tost­za­svo­bo­do­mi­sli.

Ü­ Raz­vi­ja­kri­tič­no­miš­lje­nje­in­pre­so­ja­nje.­Ü­ S­tem­pou­dar­je­no­raz­vi­ja­ra­zu­me­va­nje­sood­vi­sno­sti­znanj­z­raz­lič­nih­po­dro­čij­in­ob­do­bij­ter­za­vest­o­in­ter­dis­ci­pli­nar­ni­kom­plek­s­­no­sti­sve­ta­in­ne­de­lji­vi­po­ve­za­no­sti­se­da­njo­sti­s­pre­te­klost­jo.­Ta­ko­spod­bu­ja­tu­di­strp­nost­do­dru­gač­no­sti­in­za­vest­o­pri­pad­no­sti­skup­ne­mu­kul­tur­ne­mu­pro­sto­ru.

Ko mu je na me nje na kla sič na gim na zi ja?Ü­ Vsem,­ki­jih­za­ni­ma­jo­tu­ji­je­zi­ki,­slo­venš­či­na­in­splo­šno­je­zi­ko­slov­je.Ü­ Vsem,­ki­si­že­li­jo­pri­do­bi­ti­ši­ro­ko­hu­ma­nistič­no­zna­nje­ter­jih­za­ni­majo­zgo­do­vi­na,­umet­nost­na­zgo­do­vi­na,­fi­lo­zo­fi­ja,­mi­to­lo­gi­ja­…­

Ü­ Kla­sič­na­gim­na­zi­ja­je­od­lič­na­pri­pra­va­za­vse­štu­di­je,­pred­vsem­hu­ma­ni­stič­no­druž­bo­slov­ne,­še­po­se­bej­za­štu­dij­vseh­je­zi­kov,­je­zi­ko­slov­ja,­zgo­do­vi­ne,­umet­nost­ne­zgo­do­vi­ne,­ar­heo­lo­gi­je,­fi­lo­zo­fi­je­ter­pra­va.

Ekskurzija Rim–PompejiProgram­klasične­gimnazije­dopolnjujejo­obiski­muzejev,­kulturnih­prireditev­in­ekskurzij,­med­katerimi­je­najpomembnejša­večdnevna­ekskurzija­v­Rim,­Vatikan­in­Pompeje,­ki­jo­organiziramo­vsaki­dve­leti.

*­­ 35­ur­­GLA­in­35­ur­LUM­izvajamo­v­okviru­OIV.­

**­­ Izbir­ni­pred­me­ti­v­3.­let­ni­ku:­GLA,­LUM,­KEM,­BIO,­FIZ,­zgo­d.­umet.­ali­tret­ji­TJ.­

***­Iz­bir­ni­ma­tu­ri­tet­ni­pred­me­ti­v­4.­let­ni­ku:­­LAT,­NEM,­FRA,­ŠPA,­ZGO,­GEO,­BIO,­KEM,­FIZ,­SOC,­PSI,­FIL.­­­­­­­­­­

Pred me ti 1. l. 2. l. 3. l. 4. l. ∑

SLO­­ ­ 4­­ 4­­ 4­­ 4­­ 560­

MAT­­ ­ 4­­ 4­­ 4­­ 4­­ 560­

LAT­­ ­ 4­­ 3­­ 3­­ 3­­ 455­

TJ1­­ ­ 3­­ 3­­ 3­­ 3­­ 420­

TJ2­­ ­ 3­­ 3­­ 3­­ 3­­ 420­

ZGO­­ ­ 2­­ 3­­ 3­­ 2­­ 350­

ŠVZ­­ ­ 3­­ 3­­ 3­­ 3­­ 420­

GLA­­ ­­ ­ 1­­ ­­ ­­ 35­­+­35­*

LUM­­ ­­ ­ 1­­ ­­ ­­ 35­­+­35­*

GEO­­ ­ 2­­ 2­­ 2­­ ­­ 210­

BIO­­ ­ 2­­ 2­­ ­­ ­­ 140­

KEM­­ ­ 2­­ 2­­ ­­ ­­ 140­

FIZ­­ ­ 2­­ 2­­ ­­ ­­ 140­

PSI­­ ­ ­­ ­­ 2­­ ­­ 70­

SOC­­ ­­ ­ ­­ 2­­ ­­ 70­

FIL­­ ­­ ­ ­­ ­­ 3­­ 105­

INF­­ ­ 2­­ ­­ ­­ ­­ 70­

Iz­birni­pred­.­ ­­ ­­ 4**­ 4­8­***­ 280­420­

OIV­­ ­ 90­­ 90­­ 90­­ 30­­ 300­

Klasični dnevi in izmenjave Poleg­rednega­pouka­dijakom­klasične­gimnazije­ponujamo­v­vsakem­letniku­en­klasični­dan,­ko­antične­teme­spoznavajo­na­drugačne­načine.­V­prvih­treh­letih­potekajo­izmenjave­s­klasičnimi­gimnazijami­po­Sloveniji­in­v­zamejstvu.­Poleg­tradicionalne­ekskurzije­v­Rim­se­klasiki­lahko­udeležujejo­tudi­krajših­ekskurzij­(Oglej,­Padova,­Ravena).

11

Cilj ma tu ri tet ne ga te ča ja je omo go či ti di ja kom, ki so kon ča li 4­let ni stro kov ni pro gram s po klic no ma tu ro, 3­let ni pro gram z za ključ nim iz pitom, 3. let nik gim na zi je z enolet nim pre mo rom ali osnovno šolo in opravili izpite iz maturitetnih predmetov na ravni 3. letnika gimnazije, us trez no pri pra vo za oprav ljanje ma tu re. Izo bra že va nje tra ja eno le to (29 ted nov), pouk se prič ne v za čet ku ok to bra in tra ja do kon ca ma ja.

*­­Gle­de­na­šte­vi­lo­pri­jav­iz­va­ja­mo­največ­šti­ri­iz­med­na­ve­de­nih­pred­me­­­­ tov.­Kan­di­da­ti,­ki­bi­že­le­li­oprav­lja­ti­iz­bir­ne­pred­mete,­ki­jih­v­pro­gra­­­­ mu­ma­tu­ri­tet­ne­ga­te­čaja­ne­bo­mo­iz­va­ja­li,­se­lah­ko­vklju­či­jo­k­iz­bir­­­­ nim­ma­tu­ri­tet­nim­pred­me­tom­v­gim­na­zij­skem­pro­gra­mu.

Ob vez ni ma tu ri tet ni pred me ti

SLO­­ 6­­ 174­

MAT­­ 6­­ 174­

TJ1­­ 6­­ 174­

Iz bir ni ma tu ri tet ni pred me ti *­

TJ2­­ 4­­ 116­

ZGO­­ 4­­ 116­

GEO­­ 4­­ 116­

­KEM­­ 4­­ 116­

PSI­­ 6­­ 174­

predmetnik maturitetnega tečaja

12

obvezne izbirne vsebine

Po leg red ne ga pou ka na gimnazi ji iz va ja mo tu di ob vez ne iz bir ne vse bi ne, ki so se stav ni del pred met ni ka in se od pred me tov raz li ku je jo po na či nu iz va ja nja. Iz bir ne vse bi ne so za di ja ke mož nost pri do bi va nja ta kih znanj in spret no­sti, ki za do vo lju je jo nji ho ve in di vi dual ne že lje in nagnje nja.

b­vez­ne­iz­bi­rne­vse­bi­ne­se­de­li­jo­na­ob­vez­ne­vse­bi­ne­in­vse­bi­ne­po­di­ja­ko­vi­pro­sti­iz­bi­ri.

Ob­vez­ne­iz­bir­ne­vse­bi­ne­za­vse­di­ja­ke,­ki­jih­or­ga­ni­zi­ra­mo­na­šo­li,­so:Ü­ dr­žav­ljan­ska­kul­tu­ra,Ü­ knjiž­nič­na­in­in­for­ma­cij­ska­zna­nja,Ü­ kul­tur­no­umet­niš­ke­vse­bi­ne,­Ü­­učenje­za­učenje,Ü­ šport­ni­dne­vi,Ü­ zdravs­tve­na­vzgo­ja,Ü­ vzgo­ja­za­dru­ži­no,­mir­in­ne­na­si­lje,Ü­ med­pred­met­na­ek­skur­zi­ja.

Prib­liž­no­po­lo­vi­ca­ur­OIV­v­1.,­2.­in­3.­let­ni­ku­je­na­me­nje­na­di­ja­ko­vi­pro­sti­iz­bi­ri.­Di­ja­ki­jih­iz­bi­ra­jo­iz­kataloga­ob­vez­nih­iz­bir­nih­vse­bin­na­še­šo­le.

K­oprav­lje­nim­uram­OIV­po­pro­sti­iz­bi­ri­šte­je­mo­tu­di­ude­lež­bo­na­­tek­mo­va­njih­iz­zna­nja­in­šport­nih­tek­mo­va­njih,­ra­zi­sko­val­no­de­jav­­­nost­(pri­pra­va­na­log­za­Gi­ba­nje­zna­nost­mla­di­ni­in­Kr­ki­ne­na­gra­de)­in­ne­ka­te­re­iz­ven­šol­ske­de­jav­no­sti­dru­gih­iz­va­jal­cev­(npr.­glasbe­na­šo­la).­

Kot­pro­gra­me­OIV­priz­na­mo­tu­di­ak­tiv­no­so­de­lo­va­nje­v­raz­lič­nih­druš­tvih­in­šport­nih­klu­bih.

Uči­te­lji­na­šo­li­vsa­ko­le­to­pri­pra­vi­mo­svo­jo­po­nud­bo­oz.­šol­ski­ka­ta­log­obvez­nih­iz­bir­nih­vse­bin.­Di­ja­ki­se­lah­ko­od­lo­ča­jo­za­raz­lič­na­vse­bin­ska­po­droč­ja,­kot­so:

Ü­ kul­tu­ra:­šol­sko­gla­si­lo,­gledališka­skupina,­film­ski­abon­ma,­tek­mo­va­nje­za­Can­kar­je­vo­priz­na­nje,­gledališki­abonma­...,

Ü­ ma­te­ma­ti­ka:­lo­gi­ka,­matematika­po­domače­…,­Ü­ tu­ji­je­zi­ki:­bral­na­tekmovanja,­NJD,­natečaji,­jezikovni­tabori,­Ü­ na­ra­vo­slov­je:­ke­mi­ja,­la­bo­ra­to­rij­sko­de­lo,­bio­lo­gi­ja,­vi­va­ri­sti­ka,­Ü­ šport:­smu­ča­nje,­igre­z­žo­go,­pla­ninski­po­ho­di,­at­le­ti­ka­...,Ü­ del­obveznega­in­programa­po­prosti­izbiri­izvedemo­v­obliki­­ projektnega­tedna­(različne­delavnice),Ü­ dru­ge­de­jav­no­sti,­npr.:­li­kov­ni­krožek,­pro­sto­volj­no­so­cial­no­de­lo,­podjetniški­krožek­itd.

Prostovoljno socialno delo se­na­šoli­izvaja­od­leta­1985.­Dijaki­delujejo­na­različnih­področjih:­učna­pomoč,­delo­s­starejšimi,­delo­z­malčki,­druženje­z­romskimi­otroki­in­druženje­z­ljudmi,­ki­imajo­motnje­v­duševnem­razvoju.­S­prostovoljnim­delom­se­ukvarja­okoli­50­dijakov.­

O

Podjetniški krožek deluje­pod­vodstvom­podjetniškega­men­torja­in­uspešno­sodeluje­na­različnih­podjetniških­srečanjih­in­tekmovanjih.­S­svojimi­dejavnostmi­se­v­sodelovanju­z­Razvojnim­centrom­Novo­mesto­uspešno­vključuje­v­mednarodni­podjetniški­projekt­za­mlade­Mladiekoin.­

13

projektni teden

ci­ljem­po­nu­di­ti­pe­strej­še­in­te­mat­sko­po­ve­za­ne­vse­bi­ne,­ki­bi­jih­iz­va­ja­li­ča­sov­no­zgoš­če­no­in­di­jakom­do­stop­neje,­smo­apri­la­2007­prvič­izved­li­pro­jekt­ni­te­den,­ki­je­po­me­nil­atrak­tiv­no,­ino­

va­tiv­no­in­mo­der­no­ob­li­ko­iz­va­ja­nja­OIV.­

Vse­bi­ne­pro­jekt­ne­ga­ted­na­se­med­pred­met­no­do­pol­njujejo­z­red­nim­pou­kom,­po­nu­ja­jo­šir­še­za­stav­lje­ne­in­us­tvar­jal­nej­še­pro­gra­me,­po­leg­do­ma­čih­uči­te­ljev­sodeluje­ve­li­ko­zu­na­njih­so­de­lav­cev.­Pro­jekt­ni­te­den­pred­stav­lja­za­ni­mi­vo­po­pe­stri­tev­šol­ske­ga­vsak­da­na.­

Izvedba­terja­veliko­koordiniranja,­timskega­sodelovanja­in­aktivne­udeležbe­vseh­učiteljev.­

Na gim na zi ji smo di ja kom vr sto let po nu ja li številne pro gra me ob vez nih iz bir nih vse bin (OIV), ki so bili mno go krat ne po ve za ni in iz ved be no tako na čr to va ni, da se jih di ja ki za ra di raz lič nih raz lo­gov po go sto niso mo gli ude le že va ti. Po enoletnem sodelovanju pri evropskem projektu Dvig kako­vosti OIV in obšolskih dejavnosti smo se odločili za korenito spremembo.

S Te­mat­ski­sklo­pi,­ki­jih­iz­vajamo­v­ob­li­ki­de­lav­nic,­pre­da­vanj,­te­renskega­dela­in­ek­skur­zij,­so:­

1.­let­nik­–­ustvarjalnice,­2.­let­nik­–­razgibalnice,­3.­let­nik­–­raziskovalnice.­

Zad­nji­dan­pro­jekt­ne­ga­ted­na­predstavimo­svo­je­de­jav­no­sti­dru­gim­di­ja­kom­in­uči­te­ljem.­

Vsi­ude­le­žen­ci­in­star­ši­so­nad­iz­ved­bo­in­us­pe­hom­de­jav­no­sti­tako­nav­du­še­ni,­da­os­ta­ja­pro­jekt­ni­te­den­iz­ziv­tudi­vnaprej,­tako­da­iščemo­nove­oblike­in­možnosti­izvedbe.­

14

slovenščina ...

Slovenščinaje­te­melj­ni­splo­šnoizo­bra­že­val­ni­pred­met,­kjer­se­di­jaki­us­po­sab­lja­jo­za­ra­zum­lji­vo,­pra­vil­no­in­učin­ko­vi­to­go­vor­no­in­pi­sno­spo­ra­zu­me­va­nje­v­slo­ven­skem­je­zi­ku,­po­leg­te­ga­pa­se­sez­na­nja­jo­z­do­ma­čo­in­tu­jo­li­te­ra­tu­ro­in­si­ob­tem­ši­ri­jo­svo­jo­­kul­tur­no­raz­gle­da­nost.­

Pri­pou­ku­slo­venš­či­ne­upo­rab­lja­mo­so­dob­ne­pri­sto­pe,­npr.­­pro­jekt­no­de­lo,­IKT,­medpredmetno­povezovanje,­hkra­ti­pa­di­ja­ki­lah­ko­ši­ri­jo­svo­ja­ob­zor­ja­in­za­do­sti­jo­svo­jim­in­te­re­som­pri­šte­vil­nih­iz­bir­nih­de­jav­no­stih,­kot­so:

Ü­ kul­tur­ni­dne­vi­(og­le­di­pred­stav,­kon­cer­tov,­raz­stav­...),­Ü­ šol­sko­gla­si­lo­Ste­zi­ce,Ü­ film­ski­abon­ma,Ü­ tek­mo­va­nje­za­Can­kar­je­vo­priz­na­nje,Ü­ gle­da­liš­ka­sku­pi­na­Goga,­Ü­ li­te­rar­ni­na­te­ča­ji,­Ü­ gledališki­abonma,­Ü­ pevski­zbor.

SteziceŠol­sko­glasilo­Ste­zi­ce­na­šo­li­iz­ha­ja­že­59­let.­Ste­zi­ce­so­edi­no­gla­si­lo­v­Sloveniji­­s­ta­ko­dol­go­ne­pre­ki­nje­no­tra­di­ci­jo­iz­ha­ja­nja.­Va­nje­so­pi­sa­li­šte­vil­ni­di­ja­ki,­ki­so­svo­jo­sred­nje­šol­sko­na­dar­je­nost­ka­sne­je­po­tr­di­li­z­us­pe­šno­po­klic­no­ka­rie­ro.­

Gledališka skupina GogaNa­šo­li­de­lu­je­gle­da­liš­ka­sku­pi­na,­ki­pri­prav­lja­pred­sta­ve­za­di­ja­ke­in­širšo­jav­nost.­Na­dar­je­ni­di­ja­ki­ta­ko­raz­vi­ja­jo­svo­je­igral­ske­in­dru­ge­ta­len­te.­Odmevne­predstave­zadnjih­let­so:­Šola­ni­šala,­Novomeška­pomlad,­Dogodek­v­mestu­Gogi,­Martin­Krpan­in­gimnazijci­in­druge.

Pevski zborNa­šoli­že­nekaj­let­ponovno­deluje­pevski­zbor,­v­katerem­sodeluje­več­kot­30­dijakov.­Zbor­pripravlja­samostojne­koncerte­in­muzikale,­kot­je­bil­mYUzikl,­pa­tudi­proslave­skupaj­z­gledališko­skupino­Goga.­

15

matematika, informatika

MatematikaMa­te­ma­ti­ko­je­naj­lep­še­opre­de­lil­ve­li­ki­ma­te­ma­tik,­fi­zik­in­as­tro­nom­C.­F.­Gauß:­„Ma­te­ma­ti­ka­je­kra­lji­ca­in­suž­nja­zna­no­sti.­Kra­lji­ca­je­za­to,­ker­je­neod­vi­sna­od­dru­gih­ved,­suž­nja­pa­za­to,­ker­slu­ži­vsem­dru­gim­ve­dam.”­Na­na­ši­šo­li­de­lu­je­ma­te­ma­tič­ni­kro­žek,­or­ga­ni­zi­ra­mo­raz­lič­na­šol­ska­tek­mo­va­nja­(Lo­gi­ka,­Ken­gu­ru)­in­iz­bir­na­tek­mo­va­nja.­Di­ja­kom­po­nu­ja­mo­tu­di­več­pro­gra­mov­iz­bir­nih­vse­bin.­Uspehi­na­ših­di­ja­kov­na­vseh­na­šte­tih­tek­mo­va­njih­so­plod­nji­ho­ve­ga­po­glob­lje­ne­ga­dela­v­ma­te­ma­ti­ki,­sa­moi­zo­bra­že­va­nja­in­dela­v­ma­te­ma­tič­nem­krož­ku.­

V­4.­let­ni­ku­po­te­ka­pouk­ma­te­ma­ti­ke­na­dveh­zah­tev­nost­nih­ni­vo­jih­–­os­nov­nem­in­viš­jem.­Di­ja­ki­si­sa­mi­iz­be­re­jo,­na­ka­te­rem­ni­vo­ju­se­že­li­jo­pri­pra­vi­ti­na­ma­tu­ro­iz­ma­te­ma­ti­ke.­

InformatikaIn­for­ma­ti­ka­je­ob­vez­ni­pred­met­v­1.­let­ni­ku.­Pri­prak­tič­nem­pou­ku­ima­vsak­di­jak­svoj­ra­ču­nal­nik,­saj­pouk­po­te­ka­v­manj­ših­sku­pi­nah­v­po­se­bej­oprem­lje­ni­učil­ni­ci.­Vsi­ra­ču­nal­ni­ki­so­pri­klju­če­ni­na­in­ter­net,­ki­ga­lah­ko­di­ja­ki­upo­rab­lja­jo­tu­di­na­ra­ču­nal­ni­kih­v­knjiž­ni­ci­med­pro­sti­mi­urami.­­

Če­je­med­di­ja­ki­do­volj­in­te­re­sa­(10–16­di­ja­kov),­lah­ko­opra­vi­jo­izo­bra­že­va­nje­in­iz­pit­po­pro­gra­mu­ECDL­(Evrop­ski­cer­ti­fi­kat­o­zna­nju­ra­ču­nal­niš­tva).­­

Z­računalniki­je­opremljena­multimedijska­učilnica­poleg­knjižnice,­ki­se­uporablja­za­pouk­različnih­predmetov.

16

D

tuji jeziki

Gim na zij ci se red no uči jo an gleš či no in la tinš či no kot prvi tu ji je zik, nemš či no, fran coš či no in španščino kot drugi tu ji je zik ter francoščino in ruščino kot tretji tuji jezik. Tu ji je zi ki so ob vez ni in iz bir ni ma tu ri tet ni pred met.

a­bi­spod­bu­di­li­di­ja­ke­k­uče­nju­in­v­njih­zbu­di­li­za­ni­ma­nje,­ni­so­do­volj­le­so­dob­ni­di­dak­tič­ni­pri­sto­pi­k­pou­če­va­nju,­am­pak­“ti­soč­in­en”­na­čin,­s­ka­te­rim­že­li­mo­po­ka­za­ti,­da­je­uče­nje­tu­jih­

je­zi­kov­iz­ziv,­uži­tek­in­za­do­voljs­tvo.

Ü­ Iz­va­ja­mo­bral­na­tek­mo­va­nja­v­različnih­jezikih.Ü­ Or­ga­ni­zi­ra­mo­ek­skur­zi­je­v­tujino­(npr.­Dunaj,­London,­Pariz­...).Ü­ So­de­lu­je­mo­pri­natečajih­in­ra­zi­sko­val­nih­na­lo­gah,­ki­jih­raz­pi­su­je­jo­in­šti­tu­ci­je­EU,­Za­vod­RS­za­šolstvo,­Goet­hejev­inštitut­Ljub­lja­na,­Avstrijski­inštitut­Ljub­lja­na,­Kulturni­center­Charles­Nodier­idr.

Ü­ Na­šo­li­pou­ču­je­jo­naravni­govorci­tujih­jezikov.Ü­ Nu­di­mo­mož­nost­oprav­lja­nja­nemš­ke­je­zi­kov­ne­di­plo­me.Ü­ Or­ga­ni­zi­ra­mo­je­zi­kov­ne­ta­bo­re.Ü­ Iš­če­mo­mož­nost­po­ve­zo­va­nja­s­part­ner­ski­mi­šo­la­mi­pre­k­evropskih­pro­jek­tov­(jezikovno­kulturna­izmenjava­s­Francijo,­izmenjava­z­avstrijsko­gimnazijo­iz­Bad­Radkersburga).

Ü­ Ob­ča­sno­iz­da­ja­mo­gla­si­la,­po­sna­me­mo­kak­šen­film­in­pri­prav­lja­mo­raz­sta­ve.

Ü­ Na­ro­ča­mo­tu­je­re­vi­je­in­ča­so­pi­se­za­di­ja­ke,­uči­te­lje­in­šol­sko­knjiž­ni­co.

Ü­ Izvajamo­šolska­tekmovanja­v­znanju­jezikov,­najboljši­tekmo­valci­sodelujejo­na­re­gij­skih­in­dr­žav­nih­tek­mo­va­njih.­

Ü­ Z­na­gra­da­mi­in­šti­pen­di­ja­mi­omo­go­ča­mo­šo­la­nje­v­tu­ji­ni­ali­iz­po­pol­nje­va­nje­na­je­zi­kov­nih­te­ča­jih.

Ü­ Z­raz­lič­ni­mi­de­jav­nostmi­obe­le­žu­je­mo­26.­sep­tem­ber,­evrop­ski­dan­je­zi­kov.­

ÜIz­va­ja­mo­šte­vilne­dodatne­dejavnosti­v­okviru­projeknega­tedna­in­OIV.

17

C

nemška jezikovna diploma

en­tral­ni­urad­v­Kölnu­po­ši­lja­po­vsem­sve­tu­program­ske­uči­te­lje,­ki­pri­prav­lja­jo­di­ja­ke­na­iz­pit­iz­NJD.­Naša­programska­učiteljica­izvaja­dodatni­pouk­nemščine­od­1.­do­4.­letnika,­

enkrat­tedensko­uči­tudi­na­Srednji­šoli­Črnomelj.­Zna­nje,­pri­dob­lje­no­na­urah­pri­prav,­ne­omo­go­ča­le­opravlja­nja­izpita­NJD­na­ravni­znanja­jezika­B2­ali­C1,­am­pak­po­me­ni­po­glo­bi­tev­zna­nja­nemš­či­ne­nas­ploh­in­je­hkra­ti­pri­pra­va­za­oprav­lja­nje­ma­tu­re­iz­nemš­či­ne.

V­šol­skem­le­tu­2012/13­je­že­štirinajsta­­ge­ne­ra­ci­ja­če­tr­to­šol­cev­oprav­lja­la­iz­pit­za­nemš­ko­je­zi­kov­no­di­plo­mo.­Na­izpitu­se­preverja­znanje­bralnega­in­slušnega­razumevanja­ter­pisna­in­ustna­komu­nikacija.­

V­okviru­priprav­na­NJD­organiziramo­ekskurzijo­v­Gradec,­ne­kajdnevni­jezikovni­tabor­v­Salzburgu­in­intenzivne­dneve­NJD.­Za­tiste­di­ja­ke,­ki­se­pri­prav­lja­jo­na­izpit,­or­ga­ni­zi­ra­mo­v­4.­let­ni­ku­petdnevni­je­zi­kov­ni­ta­bor­v­Celovcu­z­in­ten­ziv­nim­uče­njem­nemš­či­ne­in­različnimi­dejavnostmi.­Ta­bor­fi­nan­ci­ra­jo­star­ši,­šol­ski­do­na­tor­ski­sklad­in­ba­var­ska­de­žel­na­vla­da.

Program­NJD­podpira­povezavo­šole­navzven­z­drugimi­NJD­šolami,­osnovnimi­šolami­in­šolami­v­tujini.­Program­omogoča­šoli­nad­standard­s­sofinanciranjem­dejavnosti­za­nemščino,­izobraževanjem­učiteljev­na­seminarjih­doma­in­v­tujini­ter­štipendije­učiteljem­in­dijakom­za­študij­v­tujini.­

Gim na zi ja No vo me sto je ena od redkih šol v Slo ve niji, ki omo go ča jo di ja kom, da v 4. let ni ku oprav­lja jo iz pit iz nemš ke je zi kov ne di plo me na ravni B2/C1. Oprav lje na di plo ma je urad ni cer ti fi kat, ki do ka zu je, da kan di da ti ob vla da jo nemš či no na viš ji stop nji. S tem zna njem lah ko štu di ra jo v Nem či­ji na vsa ki uni ver zi ali vi so ki šo li.

18

Š

športna vzgoja

Športna vzgoja je na ur ni ku 3 ure te den sko, v šport nih od del kih 6 ur, v 4. let ni ku pa 3 ure. Smo ena naj bo lje oprem lje nih šol v na šem oko lju, saj ima mo dve te lo vad ni ci, fit nes in šport na igriš ča za igre z žo go.

portna­vzgoja­je­pomembna­za­oblikovanje­osebnosti­in­­odnosov­med­posamezniki.­S­svojimi­cilji,­vsebinami­in­meto­dami­dela­prispeva­k­skladnemu­biopsihosocialnemu­razvoju­

mladega­človeka,­hkrati­pa­ga­razbremeni­in­sprosti­po­napornem­šolskem­delu.­Vzgaja­in­nauči­ga,­da­bo­v­letih­odraslosti­in­starosti­bogatil­svoj­prosti­čas­tudi­s­športnimi­vsebinami.­

Uči­te­lji­šport­ne­vzgo­je­po­leg­red­ne­ga­pro­gra­ma­iz­va­ja­jo­raz­lič­ne­iz­bir­ne­de­jav­no­sti,­v­ka­te­re­so­vklju­čeni­­vsi­di­ja­ki­šo­le,­npr.­šport­ne­dne­ve­(planinska­tura,­po­ho­di,­at­le­ti­ka,­igre­z­žogo,­hokej­na­rolerjih,­pla­val­ni­preiz­kus­...),­or­ga­ni­zi­ra­jo­pa­tu­di­de­jav­no­sti,­ki­so­di­ja­kom­na­vo­ljo­po­nji­ho­vi­pro­sti­iz­bi­ri­(at­le­ti­ka,­od­boj­ka,­ro­ko­met,­ko­šar­ka,­ple­za­nje,­gim­na­sti­ka,­gorsko­kolesarjenje,­smu­ča­nje,­drsanje­...).­­

Po­leg­te­ga­gim­na­zij­ci­so­de­lu­je­jo­na­šte­vil­nih­sred­nje­šol­skih­šport­nih­tek­mo­va­njih,­ki­jih­or­ga­ni­zi­ra­ta­Agen­ci­ja­za­šport­No­vo­me­sto­in­Zveza­za­šport­otrok­in­mladine,­npr.­v­at­le­ti­ki,­igrah­z­žo­go,­smuča­nju,­gim­na­sti­ki,­badmintonu­…­Že­vr­sto­let­so­na­teh­tek­mo­va­njih­med­naj­bolj­ši­mi,­ta­ko­po­sa­mič­no­kot­ekip­no.­Na­ši­di­ja­ki­so­čla­ni­dr­žav­nih­ka­det­skih­in­mla­din­skih­ekip­(v­od­boj­ki,­at­le­ti­ki,­ro­ko­me­tu,­tenisu­idr.).

V­šolskem­letu­2012/13­so­se­košarkarice­uspešno­vključile­v­Šolsko­košarkarsko­ligo.­Vsako­tekmo­spremljajo­temeljite­priprave,­številni­navijači,­gimnazijske­navijačice­in­novinarski­tim,­ki­poskrbi­za­izčrpno­poročanje.

19

P

naravoslovje in raziskovalna dejavnost

ri­pou­ku­na­ra­vo­slov­nih­pred­me­tov­se­teo­re­tič­no­zna­nje­pre­­­ple­ta­z­me­to­da­mi­ne­po­sred­ne­ga­opa­zo­va­nja­in­la­bo­ra­to­rij­ske­ga­ter­te­ren­ske­ga­de­la.­To­da­je­di­ja­kom­mož­nost,­da­ak­tiv­no­

pri­do­bi­jo­zna­nje,­vzpo­sta­vi­jo­stik­z­živ­lje­njem­in­na­ra­vo­ter­pri­ha­ja­jo­do­do­lo­če­nih­spoz­nanj­z­last­nim­is­ka­njem­in­od­kri­va­njem.

Ne­ko­li­ko­ve­do­željnej­ši­di­ja­ki­lah­ko­svo­je­zna­nje­iz­po­pol­ni­jo­v­pro­gra­mu­ra­zi­sko­val­ne­de­jav­no­sti,­kjer­se:

Ü­ sez­na­ni­jo­z­me­to­do­lo­gi­jo­pri­pra­ve­ra­zi­sko­val­ne­na­lo­ge,Ü­ spoz­na­jo­pra­vi­la­tek­mo­vanj,Ü­ spoz­na­jo­po­men­us­tvar­jal­ne­ga­miš­lje­nja,Ü­ na­da­lju­je­jo­dol­go­let­no­tra­di­ci­jo­Klu­ba­mla­dih­ra­zi­sko­val­cev­na­­ Gim­na­zi­ji­No­vo­me­sto.

Di­ja­ki­pri­prav­lja­jo­ra­zi­sko­val­ne­na­lo­ge­za:

Ü­ Kr­ki­ne­na­gra­de,­Gi­ba­nje­zna­nost­mla­di­ni,Ü­ različne­natečaje­aliÜ­ pri­pou­ku­kot­iz­bir­no­vse­bi­no.­

Di­ja­ki­v­ok­vi­ru­na­ra­vo­slov­ja­so­de­lu­je­jo­tu­di­pri­raz­lič­nih­pro­jek­tih,­se­ude­le­žu­je­jo­na­ra­vo­slov­nih­ta­bo­rov,­so­de­lu­je­jo­na­šol­skih,­re­gij­skih­in­dr­žav­nih­tek­mo­va­njih­iz­zna­nja­ke­mi­je,­bio­lo­gi­je­ter­fi­zi­ke­in­do­se­ga­jo­ze­lo­do­bre­re­zul­ta­te.­Leta­2012­je­naša­dijakinja­v­slovenski­ekipi­na­naravoslovni­olimpijadi­EUSO­dosegla­srebrno­medaljo.

Na­Gim­na­zi­jo­No­vo­me­sto­ima­le­pe­spo­mi­ne­že­ve­li­ko­zna­nih­na­ra­vo­slov­cev­in­druž­bo­slov­cev,­zato­še­ved­no­ra­di­so­de­lu­je­jo­z­nami.

Uče nje na ra vo slov nih pred me tov (bio lo gi je, ke mi je in fi zi ke) po te ka tri le ta, v če tr tem let ni ku pa so to iz bir ni pred me ti za ma tu ro. Pouk po te ka v so dob nih učil ni cah in v oprem lje nih la bo ra to ri jih.

20

T

zgodovina in geografija

Gim na zij ci se z zgo do vi no sre ču je jo vsa šti ri le ta, geo gra fi ja pa je ob vez ni pred met tri le ta. V 4. let­ni ku jo lah ko po slu ša jo kot iz bir ni pred met. Iz obeh pred me tov lah ko ob za ključ ku šo la nja oprav­lja jo ma tu ro. Za ve da mo se, da at las in glo bus že dol go ne za doš ča ta več ter da uči telj ne mo re bi ti edi ni vir zna nja. Za to v pouk ak tiv no vklju ču je mo di ja ke, ki ze lo ra di so de lu je jo pri is ka nju no vih in for ma cij s po moč jo li te ra tu re in elek tron skih me di jev.

ru­di­mo­se,­da­bi­bil­pouk­ved­no­kar­naj­bolj­za­ni­miv,­za­to­ga­sku­ša­mo­po­pestri­ti­s­so­dob­nej­ši­mi­ob­li­ka­mi­pou­če­va­nja,­kot­so­različne­medpredmetne­povezave­in­projektno­učenje.­Di­ja­ke­

že­li­mo­pri­pra­vi­ti­za­sa­mo­stoj­ne­ko­ra­ke­v­svet­in­jih­nau­či­ti,­da­ho­di­jo­z­od­pr­ti­mi­oč­mi.

Ü­ Iz­va­ja­mo­te­ren­sko­de­lo­v­raz­lič­nih­re­gi­jah­Slo­ve­ni­je.Ü­ Or­ga­ni­zi­ra­mo­ek­skur­zi­jo­po­Slo­ve­ni­ji­in­za­mejs­tvu­za­vse­di­ja­ke­4.­let­ni­ka.

Ü­ Or­ga­ni­zi­ra­mo­iz­bir­ne­medpredmetne­ek­skur­zi­je­(Rim–Pompeji,­Du­naj,­Praga,­Provansa,­Amsterdam,­Sarajevo,­Oglej–Ravena,­antična­Dalmacija­...).­

Ü­ Na­ro­ča­mo­šte­vil­ne­do­ma­če­in­tu­je­re­vi­je­za­di­ja­ke­in­uči­te­lje.Ü­ So­de­lu­je­mo­na­re­gij­skih­in­dr­žav­nih­tek­mo­va­njih­v­zna­nju­geo­gra­fi­je.­­

Ü­ Izvajamo­šolska­tekmovanja­in­sodelujemo­na­državnih­tekmo­vanjih­iz­zgodovine­in­z­ra­zi­sko­val­ni­mi­na­lo­gami­na­na­te­ča­jih.

Ü­ Ude­le­žu­je­mo­se­ra­zi­sko­val­nih­ta­bo­rov­v­so­de­lo­va­nju­z­dru­gi­mi­sred­nji­mi­šo­la­mi.

Ü­ So­de­lu­je­mo­v­med­na­rod­nih­pro­jek­tih.

Šo­la­hra­ni­znans­tve­no­ure­je­no­geo­loš­ko­zbir­ko­nek­da­nje­ga­gim­na­zij­ske­ga­uči­te­lja­Fer­di­nan­da­Seid­la.­Zbir­ka­vse­bu­je­952­pri­mer­kov­fo­si­lov,­mi­ne­ra­lov­in­kam­nin­slo­ven­ske­ga­in­tu­je­ga­po­re­kla.

21

D

družboslovje ...

Psi ho lo gi jo, so cio lo gi jo in fi lo zo fi jo imajo di ja ki na ur ni ku eno le to, vsi tri je predmeti pa so lahko tu di izbirni ma tu ri tetni pred me ti. V tem pri me ru di ja ki svo je ve de nje o člo ve ku in druž­bi ter o raz vo ju zna no sti po glab lja jo pri do dat­nih urah v 4. let ni ku, pred oprav lja njem ma tu­re pa mo ra jo iz de la ti tu di ra zi sko val no na lo go.

ijaki­lahko­sodelujejo­z­raziskovalnimi­nalogami­na­različnih­razpisih­na­državni­in­mednarodni­ravni.­Pri­izvedbi­različnih­­delavnic­in­taborov­ter­pri­projektih­na­šoli­(projektni­teden)­­­­­­

sodelujemo­tudi­z­Amnesty­International.

Glas ba in li kov na umet nost sta na ur ni ku v 1., 2. ali 3. let ni ku od ene do dve uri te den sko. Likovno umetnost sestavljata dva predmeta, in sicer likovno snovanje in umetnostna zgodovi­na. Nekaj ur pouka se izvede na terenu v galeri­jah ali različnih delavnicah.

N a­šo­li­de­lu­je­li­kov­ni­kro­žek.­Izdel­ke­di­ja­kov­lah­ko­ob­ču­du­je­mo­na­pri­lož­nost­nih­raz­sta­vah­na­šo­li,­so­de­lu­je­jo­pa­tu­di­na­šol­skih­pri­re­di­tvah­in­na­šte­vil­nih­li­kov­nih­na­te­ča­jih,­kot­so­Transgene­­

racije­2012,­Evropa­v­šoli,­ilustracije­kratkih­zgodb­in­Jurčičev­me­morial.­

Zbirka moderne umetnostiOd­l.­2000­na­sta­ja­na­šo­li­zbir­ka­mo­der­ne­umet­no­sti,­ka­te­re­po­bud­nik­je­sli­kar­in­gra­fik­Bran­ko­Suhy.­Sodob­ni­slo­ven­ski­gra­fi­ki­so­šoli­po­da­ri­li­28­gra­fič­nih­listov,­ki­so­raz­stav­lje­ni­na­hod­ni­kih,­stop­niš­ču­in­v­šolski­zbor­ni­ci.­

Obvezne izbirne vsebineV­okviru­obveznih­izbirnih­vsebin­izvajamo­za­dijake­vzgojo­za­družino,­mir­in­nenasilje,­kjer­spoznajo­varne­načine­uporabe­inter­neta­ter­v­delavnicah­značilnosti­sodobne­družine­z­različnimi­stili­družinske­vzgoje.­V­okviru­državljanske­kulture­obiščejo­državni­zbor­v­Ljubljani,­spoznajo­različne­tipe­oblasti­in­se­kritično­opredeljujejo­do­demokracije,­delovanja­strank­in­interesnih­skupin.­­

22

mednarodno sodelovanje

Izmenjava z gimnazijo iz BeogradaOd­leta­2008­sodelujemo­s­Prvo­šport­no­gim­na­zi­jo­iz­Beo­gra­da.­Di­ja­ki­in­uči­te­lji­med­izmenjavo­pri­sos­tvujejo­pou­ku,­izvajajo­raz­lič­ne­de­lav­ni­ce­in­na­iz­le­tih­spoz­na­vajo­kul­tu­ro­in­obi­ča­je­Slo­ve­ni­je­in­Sr­bi­je.­

Je zi kov no-kul tur na iz me nja va s Fran ci joZa­di­ja­ke,­ki­se­uči­jo­fran­coš­či­no,­že­nekaj­let­organiziramo­iz­me­nja­vo­z­gim­na­zi­jo­Jean­Mic­hel­iz­kra­ja­Lons­le­Sau­nier.­Ta­gimnazija­že­več­kot­20­let­organizira­mednarodne­izmenjave­s­šolami­iz­različnih­evropskih­držav.­Šola­gostiteljica­za­vse­udeležence­izmenjave­pri­­pravi­bogat­in­zanimiv­program­z­ogledi­različnih­krajev­in­zname­nitosti.

Dijaki­bivajo­pri­družinah,­prisostvujejo­pouku­in­sodelujejo­pri­različnih­aktivnostih,­kot­so­obisk­kina,­orientacijsko­tekmovanje,­debata­o­demokraciji­na­šolah­in­tekmovanje­v­branju.­Hkrati­spoznavajo­francoski­način­življenja.

Mednarodno sodelovanje Izmenjava z Banjaluko Pred­dvema­letoma­je­gimnazija­prek­DRPD­Novo­mesto­vzpostavila­stik­z­dijaki­iz­Banjaluke,­ki­so­potomci­tamkaj­živečih­Slovencev­in­se­v­prostem­času­učijo­slovenskega­jezika.­Z­našimi­dijaki­so­izmenjali­dva­obiska.­Učenci­iz­Banjaluke­so­prisostvovali­pouku­na­gimnaziji,­spoznali­znamenitosti­Novega­mesta­in­Ljubljane,­naši­dijaki­pa­so­si­ogledali­Banjaluko­in­okolico,­vrhunec­obiska­pa­je­bil­festival­12­narodnih­manjšin.

Izmenjava z Bad Radkersburgom Leta­2012­­sta­bili­izvedeni­dve­izmenjavi­z­gimnazijo­BORG­iz­Bad­Radkersburga­v­Avstriji.­Marca­so­novomeške­gimnazijce­gostili­v­Bad­Radkersburgu,­septembra­so­prišli­avstrijski­gimnazijci­v­Novo­mesto.­Dijaki­in­učitelji­so­preživeli­skupni­večer,­v­šoli­izvedli­ustvarjalno­delavnico,­si­ogledali­šolo­in­mesto­z­Dolenjskim­muzejem­ter­se­dogovorili­za­tradicionalno­izmenjavo.­

23

Kumerdejevi priznanji Gimnaziji Novo mestoLeta­2000­je­šo­la­pre­je­la­prvo­priz­na­nje­Za­vo­da­Re­pub­like­Slo­ve­ni­je­za­šols­tvo­za­so­de­lo­va­nje­na­raz­voj­nih­in­ino­va­cij­skih­pro­jek­tih­ter­za­od­lič­no­part­ners­tvo­pri­raz­vo­ju­in­uva­ja­nju­no­vo­sti­v­vzgoj­no­izo­bra­že­val­nih­us­ta­no­vah.­Leta­2009­je­priz­na­nje­do­bi­la­dru­gič­za­ino­va­cij­ski­pro­jekt,­v­okviru­katerega­smo­razvili­koncept­dela­aktivov­razrednikov.­

Uspehi dijakov v šolskem letu 2011/12

Tudi­v­lanskem­šolskem­letu­so­dijaki­sodelovali­na­različnih­tek­movanjih­in­natečajih­ter­dosegli­dobre­rezultate.

SlovenščinaNa­šolskem­tekmovanju­za­Cankarjevo­priznanje­je­sodelovalo­24­dijakov.­Na­regijsko­tekmovanje­se­jih­je­uvrstilo­15,­od­tega­8­na­nižji­in­7­na­višji­stopnji.­Na­državno­tekmovanje­se­je­uvrstila­ena­dijakinja,­ki­je­osvojila­zlato­priznanje.­Na­srednješolskem­natečaju­za­najboljši­haiku­je­dijakinja­naše­šole­osvojila­priznanje­za­najboljši­haiku­na­bivanjsko­tematiko.

MatematikaNa­šolskem­tekmovanju­v­logiki­je­29­dijakov­prejelo­bronasto­priznanje.­17­se­jih­je­udeležilo­državnega­tekmovanja,­osvojili­so­2­zlati­in­3­srebrna­priznanja.

Na­šolskem­tekmovanju­iz­znanja­matematike­(Evropski­matema­tični­kenguru)­je­28­tekmovalcev­prejelo­bronasto­priznanje.­Na­regijskem­tekmovanju­jih­je­15­osvojilo­srebrno­priznanje,­na­državnem­pa­eden­zlato.­Regijskega­tekmovanja­iz­znanja­matema­tike­se­je­udeležilo­16­tekmovalcev,­15­jih­je­osvojilo­srebrno­priznanje.­Dva­sta­se­uvrstila­na­državno­tekmovanje,­kjer­je­eden­osvojil­zlato­Vegovo­priznanje.­Na­tekmovanjih­iz­razvedrilne­matematike­so­dijaki­osvojili­28­bronastih­in­15­srebrnih­priznanj,­štirje­dijaki­naše­šole­so­na­državnem­tekmovanju­prejeli­zlato­priznanje,­od­tega­je­eden­osvojil­1.,­ena­pa­2.­mesto.

AngleščinaNa­tekmovanju­za­angleško­bralno­značko­EPI­reading­badge­je­sodelovalo­22­dijakov­prvega,­23­drugega­in­7­dijakov­tretjega­letnika.­Osvojili­so­pet­zlatih­priznanj.­Na­regijskem­tekmovanju­iz­znanja­angleščine­so­sodelovali­štirje­dijaki.­Trije­so­se­uvrstili­na­državno­in­osvojili­eno­srebrno­in­eno­bronasto­odličje.

priznanja in uspehi

24

priznanja in uspehi

FrancoščinaNa­bralnem­tekmovanju­Lepota­romanskih­jezikov­navdihuje­so­sodelovali­4­dijaki­1.­in­2.­letnika,­ena­dijakinja­je­osvojila­3.­mesto.

NemščinaS­Centrom­Oxford­izvajamo­že­14­let­bralno­tekmovanje­in­bralni­maraton­Pfiffikus.­Pri­bralnem­tekmovanju­je­sodelovalo­23­dijakov,­5­jih­je­prejelo­pohvale,­8­priznanja­in­4­priznanja­z­nagrado.­Na­bralnem­maratonu­je­sodelovalo­30­dijakov,­6­jih­je­prejelo­pohvale,­6­priznanja,­9­pa­priznanja­z­nagrado.­Na­tekmovanju­za­nemško­bralno­značko­Epi­Lesepreis,­ki­je­potekalo­v­sodelovanju­z­DZS,­so­dijaki­osvojili­16­zlatih­in­19­srebrnih­priznanj.­Izpit­za­nemško­jezikovno­diplomo­je­opravilo­12­dijakov,­od­tega­trije­iz­črnomaljske­gimnazije.­Šest­jih­je­prejelo­diplomo­na­ravni­B2,­šest­pa­na­ravni­C1.­Na­državnem­tekmovanju­iz­nemščine­sta­dva­dijaka­prejela­zlato­priznanje­in­osvojila­prvo­mesto­v­državi­v­svoji­kategoriji.

PodjetništvoV­lanskem­šolskem­letu­je­na­šoli­zaživel­podjetniški­krožek.­Na­državnem­tekmovanju­Mladi­podjetnik­so­dijakinje­osvojile­2.­mesto.

RuščinaDijakinja­Gimnazije­Novo­mesto­je­postala­državna­prvakinja­iz­znanja­ruščine.­

ZgodovinaTrije­dijaki­so­se­uvrstili­na­državno­tekmovanje­in­prejeli­bronasta­priznanja.­

GeografijaŠolskega­tekmovanja­se­je­udeležilo­16­dijakov­in­osvojilo­šest­bronastih­priznanj.­Na­območno­tekmovanje­so­se­uvrstili­trije,­eden­je­osvojil­srebrno­priznanje,­se­tako­uvrstil­na­državno­tekmovanje­in­dosegel­zlato­priznanje.­BiologijaŠolskega­tekmovanja­iz­znanju­o­sladkorni­bolezni­se­je­udeležilo­94­dijakov,­51­jih­je­prejelo­bronasto­priznanje.­Na­državnem­tekmo­vanju­je­en­dijak­osvojil­zlato,­dve­dijakinji­pa­srebrno­priznanje.Šolskega­tekmovanja­iz­znanja­biologije­se­je­udeležilo­50­dijakov.­Na­državnem­tekmovanju­so­osvojili­tri­zlate­in­šest­srebrnih­priznanj.­Ena­dijakinja­naše­šole­je­bila­članica­slovenske­ekipe­na­naravoslovni­olimpijadi­in­s­svojo­ekipo­osvojila­srebrno­medaljo.

25

priznanja in uspehi

KemijaŠolskega­tekmovanja­iz­znanja­kemije­se­je­udeležilo­145­dijakov,­37­jih­je­osvojilo­srebrno­Preglovo­plaketo.­Tudi­letos­so­tekmovali­na­državnem­tekmovanju­iz­znanja­kemije­za­Preglovo­plaketo­in­os­vojili­tri­srebrne­in­eno­zlato­Preglovo­plaketo.­Pet­dijakinj­Gimnazije­Novo­mesto­je­za­dve­raziskovalni­nalogi­prejelo­Krkine­nagrade.­Devet­dijakov­je­prejelo­Krkina­priznanja.

Na­natečaju­za­strpno­in­socialno­sožitje­vseh­generacij­v­okviru­Fes­tivala­za­tretje­življenjsko­obdobje­sta­dijakinji­z­raziskovalno­nalogo­osvojili­2.­mesto.­Med­nagrajenci­natečaja­Mladi­možgani­Evrope,­ki­sta­ga­razpisala­MMC­RTV­Slovenija­in­Center­za­osebe­s­pridobljeno­možgansko­poškodbo­Zarja­v­sodelovanju­z­informacijsko­pisarno­Evropskega­parlamenta­za­Slovenijo,­sta­dve­dijakinji­naše­šole,­ki­sta­s­fotografskim­opusom­osvojili­2.­mesto.

FizikaRegijskega­tekmovanja­se­je­udeležilo­19­dijakov.­Na­državno­tek­movanje­se­je­uvrstil­en­dijak­in­osvojil­srebrno­priznanje.

Likovni natečajDve­dijakinji­sta­prejeli­priznanje­na­republiški­ravni.­

ŠportGimnazijci­so­šolo­zastopali­na­številnih­občinskih,­regijskih­in­državnih­tekmovanjih­v­različnih­športnih­disciplinah­in­dosegali­izjemne­rezultate.­Dijakinje­in­dijaki­so­sodelovali­v­finalih­državnih­srednješolskih­tekmovanj­v­atletiki,­košarki,­badmintonu,­streljanju­z­zračno­puško,­šahu,­odbojki­in­odbojki­na­mivki.­Največji­uspeh­beležijo­odbojkarji­in­odbojkarji­na­mivki,­ki­so­v­hudi­konkurenci­postali­državni­prvaki.­Državni­prvaki­so­tudi­badmintonisti­ekipno.­Atleti­so­na­državnem­prvenstvu­osvojili­dve­srebrni­odličji,­in­sicer­v­metu­krogle­in­skoku­v­višino.­Po­najvišjih­stopničkah­so­posegli­plesalci­v­street­dancu,­ekipno­so­bili­prvi,­posamično­drugi,­članski­street­par­pa­je­osvojil­3.­mesto.­Šahisti­so­bili­na­državnem­prven­stvu­drugi­ekipno.­Zelo­uspešne­so­bile­tudi­košarkarice,­ki­so­v­svoji­skupini­na­državnem­prvenstvu­osvojile­2.­mesto,­kar­je­največji­uspeh­naših­košarkaric­v­zadnjih­20­letih.­Dijakinja­Patricija­Jerman­je­osvojila­naslov­mladinske­svetovne­prvakinje­v­ju­jitsu.

26

podatki o šoli

Seidlova­cesta­9

8000­Novo­mesto

telefon:­+386­7­371­85­00

faks:­+386­7­371­85­31

www.gimnm.org

e­pošta:­info@gimnm.org

27

Iz da la in za lo ži la:­Gim­na­zi­ja­No­vo­mes­to,­

za­njo­Moj­ca­Luk­šič,­2013

Be se di la:­Nu­ša­Rust­ja,­Moj­ca­Luk­šič

Lektoriranje:­Suzana­Krvavica­

Fo to gra fi je:­arhiv­šole­

Ob li ko va nje in pri pra va za tisk:­

Tisk­Šepic,­Novo­mesto­

Tisk:­Tisk­Šepic,­Novo­mesto­

Število izvodov: 600

o publikaciji

GIMNAZIJA NOVO MESTO