Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januar­ja 195» kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat te­densko —- Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah —

K R A N J — SREDA, D N E 24. MARCA 1965 L E T O XVIII. — ŠT. 23 — C E N A 10 DIN

Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik K A R E L M A K U C

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Po V. kongresu ZKS "1 " 1

Temeljita ocena I JVJIJKO pOteKa V . kongres Z K S je pretek lo

soboto zaključil delo. Čeprav bo šele p raksa v ce lot i doka­zala pomen tega delovnega do­govora s lovenskih komunis tov , Je prispevek kongresa za n a ­daljnje poglabl janje samo­uprav l jan ja že sedaj očiten.

N a kongresu so soglasno po­t r d i l i samouprav l janje ko t edino i n nesporno osnovo n a ­šega socialističnega družbene­ga s istema. Ustvar ja lno de lo slehernega človeka l ahko v po ln i m e r i p r ide do izraza le v pogoj ih, k i j i h n u d i razv i t samoupravn i s istem. Zato do­segajo najboljše gospodarske i n družbene rezultate tiste de­lovne organizaci je , v ka t e r ih so no t ran j i odnos i ure jen i i n k je r se spoštuje prek samo­upravn ih organov In d rug ih ob l i k Izražena vo l ja ko l ek t i va . Največ s labost i In napak p a Je v t i s t ih de lovn ih organizac i ­j a h , k jer je samouprav l janje še nerazvi to .

V l oga pro izva ja lca bo t o l i ko večja, k o l i k o r večja bo gospo­da r ska moč delovne organiza­ci je i n p reko nje t u d i moč vsega našega gospodarstva. P rav i ca do samouprav l jan ja torej n i zgol j politična paro la , marveč dolžnost, da s leherni član delovne skupnos t i z vso odgovornost jo upošteva p r i svo j ih odločitvah t u d i družbe­n i interes ko t p r v i pogoj z a po lno uvel javl janje lastnega interesa samouprav i ja l ca In potrošnika. Znana resnica je, d a brez mater ia lne osnove n i samouprav l jan ja .

Zategadelj je posta la ne­vzdržna p raksa , d a določena, i zredno občutljiva področja gospodarske de javnost i še ved­no ostajajo izven vp l i va samo­upravn ih organov de lovn ih or ­ganizaci j . T o so z las t i zadeve s področja razširjene repro ­dukci je l n zunanjetrgovinskega ter deviznega s istema, k a r vse že povzroča določene težave i n stopnjuje nestabi lnost v go­spodarstvu. Priča smo r a z n i m prekoračitvam invest ic i j , n a ­pačnim inves t i c i j sk im odločit­v a m i t d . To so posledice a d ­min is t ra t i vnega dodel jevanja sredstev. Zato so mnog i raje Iskal i sredstva povsod drugje, le t am ne, k jer no rma lno so — namreč v pro i zvodn j i . P o ­dobno je b i lo doslej z dodelje­vanjem dev iznih sredstev, zato so prehodne težave t u d i n a tem področju razuml j i ve .

Kongres je povsem jasno oprede l i l samoupravl janje l n krepi tev njegove mater ia lne osnove kot sredstvo za boj zoper birokratsko-centralistič-ne metode vodenja gospodar­stva i n družbenih zadev. V re­feratu l n v razpravah so de­legati poudar i l i , da se s pove­čanjem sredstev, s k a t e r i m i samouprav l ja le ! razpolagajo, povečuje tud i odgovornost za prav i lno trošenje teh sredstev i n za razvoj gospodarskega l n družbenega s istema sp loh. P r i tem s tvar i ne kaže poenostav­l j a t i . Ne gre zgolj za to, a l i so sredstva ceniral iz irana a l i de­

centra l i z i rana. Ne gre za ato-mizac i j o sredstev, marveč za zavestno opredel itev pro izva­jalcev, k i sredstva ustvarjajo. D i l e m a torej n i v tem, aH je boljši prosvet l jenl c en t ra l i ­zem« a l i »lokalni primitivizem«, marveč v tem: a l i naj o razpo­red i t v i sredstev za splošne, posebne l n posamične potrebe odloča t i s t i , k i t a sredstva usvar ja a l i nekdo tre t j i .

Odgovor je n a dlani , čeprav ga pogosto n i t i sami pro i zva­j a l c i n iso pr iprav l j en i spošto­vat i . Samouprav l jan je se n a m ­reč razv i ja v konkre tn ih pogo­j i h , k i so pogosto s i lno različ­n i v različnih de lovnih organi ­zac i jah. Zato je različno tud i reagiranje samoupravl ja lcev, p r i čemer b i vsak r ad ugodno­s t i obdržal zase, r l z l ko pa so ­l idarno de l i l z d rug im i . Dele­gat i na kongresu so soglasno sk l en i l i , d a je ena p r v ih nalog komunis tov , da se odločno bo­r i j o zoper škodljivo i n p r o t i ­s lovno miselnost , k i po en i p l a t i obsoja admin is t ra t i vne posege v gospodarstvo l n cen­tra l i zac i jo sredstev, h k r a t i p a zahteva investici je, subvencije i n regrese iz centra ln ih sred­stev.

Z a nada l jn j i razvoj gospo­dars tva bo nu jno potrebno z a ­gotovi t i i zgradnjo nov ih ener­getsk ih objektov l n hitrejši razvoj surov inske industr i j e . Z a vse to bodo potrebna sred­stva, k i naj b i j i h prispevale zainteresirane delovne organ i ­zacije. Dok l e r to spoznanje ne bo prišlo v k r i l n meso p ro i z ­vaja lcem, dotlej b o mora l a družba ta sredstva dobivat i n a d r u g — admin is t ra t i ven način.

Vzgo ja samoupravl ja lcev, d a bodo razume l i resnične eko­nomske potrebe, posta ja če­dal je pomembnejši faktor sa­mouprav l j an ja . Samo splošno, s t rokovno i n k u l t u r n o razgle­dan človek je l ahko de jansk i samouprav l ja lec . Tak človek zna cen i t i l n razv i ja t i humane odnose m e d l j u d m i i n ra zu ­me t i ter prav i lno vsk la ja t l osebne l n družbene Interese. Razvijajoča t ehn ika i n tehno­log i ja sama po sebi ter ja vse razgledane j šega l n s t rokovne j -šega proizvaja lca. Samouprav ­l janje to zahtevo samo stop­njuje . Zategadelj družbene službe — predvsem šolstvo vseh stopenj — dobivajo v se­dan j i fazi tolikšen pomen i n družbeni poudarek, h k r a t i pa odgovorno nalogo.

Kongres se seveda nI ome j i l le n a navedene probleme. V treh dneh, k o l i k o r so trajale razprave, je b i l o povedanega mnogo splošnega i n konkre t ­nega, k a r vse zasluži posebno pozornost. Vendar se m l zd i , da so vse razprave vsebovale neka i , k a r b i l ahko s t rn i l i v naslednjo mise l : b o r i t i se je treba za človeške odnose med l j u d m i l n vzgajati l j ud i , da bodo sposobni s samouprav­l jan jem te odnose tud i mate­r i a lno l n mora lno «ire»n'člti.

$ . B E Z N I K

prevedba pokojnin Zavod v Kranju bo 1300 upokojencem obračunal razliko že pri nakazilu za april

K o m u n a l n i zavod za socialno za­varovanje K r a n j je prevedel oko l i t re t j ino od skupno 9600 pokojnin­sk ih spisov. Od tega je prejelo odločbe približno 2000 upokojen­cev, obračunanih pa je približno 1300 odločb. To pomeni , da bo 1300 upokojencev dobi lo obračuna­no raz l iko v zvezi s prevedbo že p r i nakaz i lu poko jn ine za mesec apr i l . N a zavodu so pričeli tud i s prevedbo inva l i d sk ih in družin­sk ih poko jn insk ih spisov.

Po dosedanj ih izkušnjah predvi­devajo, da bo prevedba končana do 15. maja, seveda če ne bo kakš­n i h posebnih težav. S prevedbo spisov za borce, udeležence N O V pred 9. septembrom 1943, bodo na zavodu pričeli takoj , ko bo objav­l jen republiški zakon.

K l j u b številnim razlagam temelj­nega zakona o poko jn inskem za­varovanju, k i so j i h organiz irale delavske univerze, S Z D L , društva

Že letos do strehe

N o v zdravstveni: dom na Bledu N a B l e d u so začeli s p r v i m i

, del i za gradnjo novega zdrav- 1

i stvenega doma. N a ta dogodek 1

, so preb iva lc i B l eda i n okol ico ] , čakali že vrsto let. Zdravstve­n i d om bodo zgradi l i na zem- 1

,Ijišču nekdanjega kmet i j skega ' i posestva b l i zu šole v središču' mesta. Pred gradnjo pa bodo J mora l i še podret i staro gospo

( d a r s k o poslopje nekdanje pri­stave, ka r je že v teku.

Nov zdravstveni dom na Ble-L d u bo sodoben objekt z v s em i ' p r i t i k l i nam i i n pros tor i za ku­rat ivno in preventivno službo' ln za vso ostalo zdravstveno

, dejavnost. K o t predvidevajo, ' , bodo stavbo dozidal i do strehe 1

,že pred to z imo. Do konca pr i ­hodn j e ga leta pa bodo ta ob­jekt odp r l i svo jemu namenu , '

,kar bo vsekakor ve l iko prispe­valo izboljšanju zdravstvene ' službe v tem k ra ju . — J . B .

upokojencev, Z B in drug i , je m e d upokojenc i še vedno precej ne* jasn ih vprašanj. Posameznik i se pismeno obračajo na referente, k* vodijo postopek o prevedbi in pro­s i jo za pojasni la , zakaj to a l i ono ni upoštevano. Gotovo je, da na taka vprašanja n i mogoče odgo­var jat i . Če zavarovanec meni , da ima upravičen prigovor, l ahko do­bi osebno in formaci jo (pr i društvu upokojencev v K r a n j u vsak po­nedeljek od 9.—-12. ure i n 15.—17. ure; v Skof j i L o k i vsak drug i če* trtek od 4. marca naprej od 15. do 17. ure; na podružnici v Tržiču p a vsak drug i petek od 5. marca naprej od 15. do 18. ure.) T a k i m po jasn i l om so namenjene tudi uradne ure na zavodu v K r a n j u , vsako sredo od 12. do 15.30.

Gospodarjenje, nagrajevanje, samouprava V pr ihodn j ih dveh mesecih bo v

Skof j i L o k i občni zbor občinske­ga s indikalnega sveta i n konferen­ce s t rokovn ih odborov s indikatov .

Nedvomno bodo n a občnem zbo ru kot n a vseh konferencah v ospredju t r i osnovna vprašanja, s ka t e r im i se bodo s indika lne orga­nizaci je spopadle v nas lednj ih dveh le t ih , to so: razvoj gospodar­stva ter drug ih dejavnosti , nagra­jevanje po delu ter nada l jn ja utr­jevanje samouprave i n neposred­ne demokraci je . Z las t i s t rokovn i odbor družbenih služb bo mora l posvet i t i največ pozornost i prav zadnj ima dvema vprašanjema, ker sta mars ikda j i n v mars ika te r i ustanovi še dokaj nerazčiščeni i n premalo upoštevani. — Z. P.

Vloga delovnega človeka n a vseh področjih odločanja o družbenih vprašanjih se vse bolj k rep i i n uvel javl ja. Zato smo v obdob ju med zadn j im i vo l i tvami zabeležili dinamičen razvoj v našem notranjem živ­l jenju, z last i v industr ia l i zac i j i ln preobrazbi države. To je bi lo obdobje naporn ih ustvar­ja lnost i , usnehov in hotenj . V petek, 26. marca , pa bomo vo l i l i najboljše kandidate za odborn ike v zbore de lovnih skupnost i , k i bodo z doseda­njo izkušnjo tud i v bodoče pr ispeva l i k nadal jn jemu raz­vo ju naše socialistične domo­vine.

Ce po jasn i la zavarovanca ne za­dovol j i jo , lahko vloži pritožbo s točnimi navedbami o tem, kaj po njegovem mnen ju n i prav i lno .

Vse nove zahtevke za poko jn ino bodo obravnaval i tako kot da so vloženi šele 1. maja . Zato so tud i posredovanja brezuspešna. Razen tega še niso znani količniki za va­lor iz i ranje osebnih dohodkov. V tem času ob prevedbah rešujejo le zahtevke za družinsko pokoj ­nino, novi osebni upokojenc i pa prejemajo akontac i jo . — M . S.

Te dni v skupščini SRS B i r o za in formaci je S R S *ias

je obvest i l , da je b i l a 22. marca seja odbora za prosveto i n ku l tu ­ro republiškega zbora i n seja od­bora prosvetno-kul turnega zbora za proučevanje zakonsk ih in d ru ­gih predlogov, na kate r i so obrav­naval i več pomembn ih zakonov. Tako je b i l a n a dnevnem redu obravnava i n sklepanje predloga zakona o spremembah i n dopol­n i tvah zakona o v i sokem šolstvu v S R S , o znanstvenih zavodih, o Slovenski akademi j i znanost i in umetnost i , o pok l i cn ih gledališčih, o vars tvu k u l t u r n i h spomenikov, o muze j ih i n o zaključnem računu sklada S R S za šolstvo za leto 1964. in finančnem načrtu za 1965. leto

Včeraj pa se je sestal odbor za proučevanje zakonsk ih in drug ih predlogov gospodarskega zbora in obravnaval predlog zakona o za­sebnem gostinstvu, o lovu, o slad­kovodnem ribištvu, d i m n i k a r s k i službi ter predlog zakona o dolo­čitvi dela stanovanjskega prispev­ka , k i se vplačuje v sk lad za zi­danje s tanovanjskih hiš tiste ob­čine, na katere območju ima sedež izplačevalec delavčevega osebnega dohodka.

Danes bo zasedal odbor za pro­račun republiškega zbora. Predvi­doma bo razprav l ja l o prevzemu poroštva za odplačilo dolgoročne­ga posoj i la v znesku 85 mi l i jonov dinarjev, k i ga je odobr i l a direk­c i ja za prehrano p r i jugos lovanski kmet i j sk i bank i Zavodu S R S za rezerve v L jub l j an i za izgradnjo skladišča za k r o m p i r .

J u t r i pa bo n a odboru za indu­str i jo i n promet republiškega zbo­ra razprava o pred logu zakona o d i m n i k a r s k i službi.

D . K .

Š I P A D KRANJ prodajalna v nebotičniku V A M NUDI KAVČE, 2 predala

56.500 din SPALNICE D N E V N E S O B E K U H I N J E in OSTALO POHIŠTVO.

Z E L O N I Z K E C E N E

Vabimo Vas na ogled in te priporočamo

Pomemben dogodek v petek Življenje v delovnih organ i ­

zaci jah je te d n i posebno raz­gibano m živahno. Vse se p r i ­prav l ja na predstojeće vol itve, za zbore de lovnih skupnos t i , k i bodo v petek, 26. marca , številna volišča so že določe­n a i n bodo n a dan volitev okrašena. P l odna večmesečna predvo l i lna dejavnost je tako končana. Pro izva ja lc i l n samo­uprav l ja l c i bodo vo l i l i odbor­n ike In j i m zaupal i vel ike odgovornost i ter dolžnosti.

V K r a n j u bo ka r 92 volišč, vo l i ln ih enot pa 26. Prav to l i ­ko bo izvol jenih bodočih od ­born ikov . Za zbor de lovnih skupnost i pa je 55 kandidatov In je tore j Izbira bogata. S tem se pravzaprav samo ures­ničuje geslo o demokratično­st i vol itev.

T u d i v Skof j i L o k i so ' na zbor ih vol ivcev predlagal i 34 kandidatov. V petek pa bodo l judje oddal i glasove za 19 od­born ikov . Volišč v tej občini bo 26.

18 vo l i ln ih enot in enako število odborn ikov . N a 43 vo l i ­ščih bo na seznamu 32 k a n d i ­datov. T u d i na Jesenicah ve l ika Izbira i n že sedaj praznično vzdušje.

Z zadn j im i p r i p ravami In Iz­vedbami h i t i j o tud i v Tržiču i n v Radov l j i c i . V Tržiču bo Izmed 36 kandidatov izvo l jenih 15, v Radov l j i c i pa bodo Izvo­l i l i 15 odborn ikov , kandidatov pa je 33.

Z udeležbo na vo l i tvah bodo pro i zva ja l c i * še enkrat doka ­zal i zavest ter odločnost p r i nadal jn jem sodelovanju v raz­vo ju naše domovine. — D. K .

Turizem brez sob M i n u l i petek zvečer je b i l redni

letni občni zbor turističnega dru­štva K r a n j , na katerem so b i l i tudi predstavnik i sosednj ih dru­štev: Tržiča, Jezerskega, N a k l a , Preddvora in drug i . K o t so ugoto v i l i , se je t reba zavzemati z last i za pr idobivanje nov ih tu j sk ih sob in prenočišč, za organizaci jo vod­niške službe, pr imerne zabave i n razvedr i la , propagandnega gradiva,

izboljšanje kapacitet gostinstva, prometa , ureditev oko l ja , parkov , nasadov in vsega ka r lahko pr ipo­more razvoju tur i zma. Nekaj p r i ­pomb pa je b i lo izrečenih tud i n a delo Ho r t i ku l tu rnega društva K r a n j , k i v zadnjem času ne po­kaže zadostne dejavnost i , čeprav bi mora lo b i t i njegovo delo prav v tem času najbol j razgibano.

— R.

T i s t i dan, k o so p r i P o d -smrekar jev ih med zataknjeno pošto pod v ra t i našli tud i va ­b i lo za zbor volivcev, se n i nihče za to zmen i l . T o d a n a večer p red zbo rom je prišlo v hiši do majhnega navzkrižja,

da b i rada videla, k a k o je n a takem zboru h i podobno.

»Prav t i se spoznaš n a take s t var i ! T o nI za Otroka! Do ­vol j je, če gre eden o d hiše! In končno sem jaz poglavar d r u ­žine!« je dejal Podsmrekar s t a k i m glasom, d a m u idhče n i upad ugovar jat i . M a t i je m o l ­čala, V a n d a pa se je zakleni­l a v svojo sobo, brž ko so za očetom za loputn i la vezna v ra ta .

P r i vsem pa, je zan imivo to, da Podsmrekar ja sp loh n i b i lo

Poglavar družine k i je za nekaj dn i ska l i l o sožitje.

Podsmrekar sam se Je p r i ­p rav l j a l na odhod. 2ena se za to n i zmeni la . Toda devetnajst-le tna V a n d a ( imena so spre­menjena) se Je oglasi la, d a gre tud i ona.

Oče se začudi: »Dosti Je, če grem jaz ! K a j b i zaprav l ja la čas?« je dejal .

V a n d a je vztrajala, češ da bo Sla tud i n jena tovarišica M l n -k a , da so v m lad insk i o rgan i ­zac i j i p i sa l i l n celo r a zna i a l i vab i la i n priporočali udeležbo,

n a zbo ru ( ta Je b i l zaradi slabe udeležbe nesklepčen i n so zato čakali celo uro , preden so začeli z razprav l janjem) . B i l je, ko t so povedal i , ves večer v gostišču l n prišel do­kaj »razpoložen« domov. M o r ­da/ je ta njegova namera bo­trova la uve l jav l janju »pogla­varja«. Morda? Sosedje men i ­j o da ne, ker n i t i žene n i t i že odras l ih otrok n i n ikda r pu­ščal na sestanke, češ da je to neumno za tiste, k i se ne r a ­zumejo na gospodarstvo. Le sreča, da je tak ih vse manj in man i . — K . M .

2 /

SPTTVV 24. i m r o i 1909

T<> d n i

|»o SV f Iti

P O G R E B P R E D S E D N I K A D E J A

Ob isk avstr i jske vladne delega- poznejši čas. Vendar tretje pre lo - Beogradu je b i lo že ve l iko pove-cije v Beogradu ima za nas, k i žitve na Duna ju n iso hote l i pred- danega o razvo ju avstr i jsko- jugo-živlmo na mej i , izreden pomen, lagat i , čeprav ni običaj, da b i s lovansk ih državnih odnosov. Oba Naši k ra j i ležijo v neposredni zvezni kanc ler v času, k o n a - najvišja državnika, na avs t r i j sk i bližini državne meje in k e r ta domešča državnega poglavarja, s t ran i kanc ler dr . Josef K l a u s , na meja zadnja leta ni več nobena oprav l ja l državne posle i n poto- jugos lovansk i p a predsednik Z I S večja prepreka , se tudi živo zan i - va l po tu j i n i . S tem o d m i k o m od Peter Stambolič, s ta v t i s k u ob-inamo za razmere onkra j državne meje, saj je v tem obme jnem svetu še ve l iko l jud i , k i j i h ne loči govorica, ne jezik, ne običaji l n smo s i z njimi pogosto v

B ^ F f ? * u T bUfaJem k r v n e m sorodstvu. T o ga p r e a s e o m i ^ državnega sveta k r v n o s o r o d s t v o

ne sega samo do r £ X T c

a a n e S Petega kolena, temveč še mnogo usta l jenih običajev Je obisk av- širno po jasn i la izhodišča bodoče Pogrebna* £wwnfca t r tn i f e s t U J e ' K e r p a s o o d n o s i d v c h s o " s t r i J s k e vladne delegacije brez po l i t ike , da b i sodelovanje še

T r ^ ^ ^ K l ^ J i v i ! , d i s e d t l i h P ° k r a i ' n l n l judstev o b l - d v o m a p r i d o b i l n a pomenu, če bol j u t r d i l i . N a splošnem so n a r^r^L W o r T « ? Vrt č a > n ° v e d n o P o s n e m a n J e državnih namreč upoštevamo, d a n i nobe- obeh straneh i z raz i l i prepričanje, JuSS^^T^S«™ lp«n5H o d n o s o v m^ dvema državama, nega posebnega razloga, da b i z da odnos i še niso takšni, d a b i S^SSt^^dS^^i^ mars ikdo v teh dneh s t i ska pest i , i zmenjavo ob iskov mora l i h i te t i , b i l i z n j i m i l ahko popo lnoma za-

rZ v S « ~Jl c ™S d a b i r a z g o v o r i v Beogradu p r lpo - P o duna j sk i odločitvi namreč že dovo l jn i . Res Je, da se Je v zad-w - -SZdi i Jf^S^. Jt ^ K - T , m o g M š e k večjemu razumevanju l ahko ugotavl jamo, kakšen pomen n j i h l e t ih m a r s i k a j spremeni lo . ™ 2 r v ™ ™ l, ^ v v s e h o z i r i h - pr ip i su jemo sedanjemu o b i s k u n a Ma l oobme jn i promet i n nagel S u ^ ' n n J n Z S ^ H n f c ? Sred" A v s t r | J s k a v l a d n a delegacija na Duna ju . T u d i sestav avstr i jske de- vzpon turističnega prometa je da l SS J w C l v i « « t L v« č c , u 7 7VG™1™ kanc le r j em dr. Jo- legacije |e izredno močan. V n jo glavno obeležje zadnjemu razdob-

i lni_, ZJFA*7, • s e f o m K l a u s o m , k i Je po nedavni n a D u n a j u ndso vključili samo J u . Toda t u d i n a t em področju Je ^ZJu^rJLSSSr^i ™ S S s m r t i A d o 1 f a S c h a r f a d ° n ° v i h običajnih članov, k i po u ra dn i še v rs ta s labost i , k i b i J ih l ahko » l E S r i J i s t t V * voMtev tud i državni poglavar, p r i - dolžnosti sodi jo v spremstvo že ob sedanj ih razgovor ih p remo-V K o m u n i j a za ^ m inu t e p reK in iu h a j a y B e o g r a d v , z r e d m > m o č . kancler ja , temveč t u d i deželna s t i l i , če bo na obeh straneh dovol j

T „ 1 ~ . W » O v 11 A~ ^ i •• n e m »estavu. Zarad i važnih po l i - poglavarja Koroške i n Štajerske, dobre volje. ^ESZS^^Sn^n^SfSS t i č n i h d « K ° d k ° v Je b i l ta ob isk v s k a t e r i m i Imamo skupne meje. V zadnjem času namreč zapa-

i ^ i b f i k e A l e k s a n d e r - R a n - p r e t e W o s t l ** dvakrat preložen n a V pr ip ravah sedanjega ob i ska v žamo, d a so v vedno večjem t u r i -kovič. " . . i i

O B I S K S T E I V A R T A V Z D A W A S H I N G T O N - B r i t a n s k i zu ITr i f t lATI c n A f S I ; n ^

nan j i m in i s t e r Stewart , k i je n a IVrfSfll II MJ U11 It C o b i s k u v Z D A , Je i z jav i l , d a n i * noben ih Izgledov za pogajanja o Južnem V i e t n a m u . I z raz i l p a Je željo, d a b i b i l a b r i t anska v l ada vesela, če b i uspe l i na j t i m i r o ­l jubno rešitev.

B r i t a n s k i zunan j i m in i s t e r se je • N e w Y o r k u sestal t u d i z gene­r a l n i m sekretar jem O Z N U T a u ­t o m .

P R O T E S T L A B U R I S T O V L O N D O N — Večja s k u p i n a b r i ­

t a n s k i h l abur i s tov je protestirali a o b vesteh o upo rab i p l inov v Juž­n e m V i e t n a m u . Nekatere p l ine so upo rab i l i Američani v b o r b i zoper gibanje V i e tkong . P o ameriških vesteh p a p l i n i n i so i m e l i smrtne­ga učinka. s

V te legramu, k i so ga b r i t a n s k i l a b u r i s t i pos la l i M i c h a e l u Stevvar-t u , k i j e n a o b i s k u v Z D A , so za ­hteva l i o d br i tanskega zunanjega m in i s t r a , d a sporoči ameriški v l ad i protest .

stičnem prometu vize i n podobna nav laka iz pretek lost i huda ov i ra . Zato vedno bol j pogosto slišimo glasove o odprav i v tega zadržka.

Prav tako ne smemo prezret i težav, k i so nastale v t r gov insk i i zmenjav i . Pogovor i n a Duna ju

n iso b i l i uspešno zaključeni i n so izvedenci za trgov ino nekaj časa počivali. V enda r i m a m o sedaj vt is , d a so se težave zmanjšale. Jugos lovansko gospodarstvo n a m ­reč želi t ako ured i t i blagovno iz­menjavo z Avs t r i j o , d a ne b i b i l o več zapostavl jeno. Do lga doba go­spoda r sk ih s t i kov dokazuje, da se jugos lovansko i n avst r i j sko gospodarstvo medsebojno dopo l ­njujeta. "Tuka j b i b i l o vredno omeni t i samo prometne zveze, k i p a j i h avs t r i j sko gospodarstvo ne izkorišča v .popolni me r i . B lagov­n i p romet p r eko j ad ransk ih l u k b i b i l o mogoče še povečati, saj n i pre t i rano , če t r d imo , d a so te

luke za avst r i j sko gospodarstvo p r i r odno zaledje. T u d i n a po ­dročju turističnega gospodarstva je še ve l iko možnosti za enoten nastop.

V p r i p ra vah sedanjega ob i ska je b i l o ve l ikokra t t u d i povedano, kako v isoko cenimo napore av­str i jske vlade, da b i s lovenski i n hrvaški narodnostn i manjšini, k i živi v Avs t r i j i , us t va r i l i potrebne pogoje za enakopravno uveljav­l janje. Tuka j gre končno za i zva ­janje sklepov i n določil, k i j i h Je avs t r i j ska v lada do na rodn ih manjšin prevzela z državno po ­godbo. K e r so v sestavu avs t r i j ­ske v ladne delegacije l judje , k i imajo st ike z našo manjšino, p r i ­čakujemo, tla bodo razgovor i v tej smer i enako p l odn i ko t o vseh d rug ih p rob l emih .

n t

Kranjska atrakcija

L I B I J A N E D E L A P R A V K A I R O — K a i r s k i t i s k os t ro

k r i t i z i r a l i b i j sko v lado, k e r n a ­s p r o t u j e s »kupni a k c i j i a r a b s k i h držav p r o t i Zahodn i Nemčiji. L i s t i ocenjujejo stališče l ib i j ske vlade za čudno i n nerazuml j i vo . Ugotavl ja jo tud i , d a sk lep l i b i j ­ske v lade n i v s k l a d u s sk l ep i ; k i so j i h spre je l i n a p r v i tn d r u g i konferenc i šefi a r absk ih držav.

N a nedavnem i z r ednem zaseda­n j u zunan j ih m in i s t r o v a r absk ih držav v K a i r u se L i b i j a , T u n i z i j a i n M a r o k o n i so s t r in j a l i s sk l e ­p o m večine a rabsk ih držav o pre ­k i n i t v i d i p l omatsk ih odnosov z Zahodno Nemčijo, če b o B o n n navezal d ip lomatske odnose z I z rae lom.

Posebni odposlanec kanc l e r ja E r h a r d a K u r t B i r r e n b a c h se je včeraj v r n i l l z I zrae la nazaj v B o n n . P r ed o d h o d o m i z Te l A v i v a je povedal , d a je zadovo l j en z razgovor i . B i r r e n b a c h je i z ra z i l prepričanje, d a bosta obe v l ad i k m a l u navezal i d ip lomatske o d ­nose.

N O V I N A P A D I

Nekoč v s ta r ih časih Je b i lo to i n t o l T a k o se pona­vad i začenjajo razne pr ipovedke a l i zgodbice. T u d i m i lah­k o rečemo približno t ako i n sicer za s t a r i »kokrškl« most v K r a n j u .

P r e d le t i , k o so zgrad i l i nov i most p r ek reke K o k r e p r i hote lu E v r o p a so de ja l i : »Sedaj p a b o m o starega p o d r l i odnosno ga bomo verjetno pres tav i l i n a drugo mesto!« Pametna iz java, katere b i b i l i v t i s t em k r a j u verjetno vs i l jud je vesel i . V e n d a r se to n i dogodi lo . Mos t je osta l , k j e r je b i l . P rav ! So pač odgovorni t ako odločili.

V e n d a r p a b i , ne samo Jaz, nekaj p r i p o m n i l . Dostop do m o s t u nI t ako zavarovan, kot b i to zahtevala varnost . K d o r k o l i se napo t i i z mes ta p reko novega mos tu v pred­mestje s i l ahko n a o n i s t r an i ogleda t a »zavarovani« vhod n a s t a r i most . T o d a to še n i vse! N a m o s t u samem m a n j k a že lepo število desk, k i so nekoč služIle za ograjo i n za­varovanje m o s t u samega.

I n zda) je večkrat p r i l i k a v ide t i skup ino zelo ma jhn ih o t rok , k i se n a samem m o s t u igrajo razne igre. M o s t je za o t roke vsekakor a t rakc i ja , vprašanje p a je, če bo a t rakc i j a t u d i takra t , k o bo nekdo pade l v g lobok kan j on reke K o k r e . — JOŽE J A R C

O. p . — V tej r u b r i k i s m o 17. 3. ob jav i l i članek o vre­čah, k i ležijo raztrgane ob cesti I. r eda n a Labo rah . Naš nov ina r je b i l mnenja , d a je v n j i h umetno gnoj i lo . K m e ­t i j sko živilski komb ina t i z K r a n j a n a m je po jasn i l , da t i s to n i umetno gnoj i lo , temveč n e k a druga snov. Pojas­n i l o n a m je poda l zarad i tega, k e r je b i l a t a organizac i ja deležna neopravičene k r i t i k e . S t em se omenjen i organi­zac i j i oproščamo, b ra l cem p a pojasnjujemo, da ne bodo m i s l i l i , d a je t emu k r i v o kmet i j sko posestvo. — J . J .

Obisk v Prešernovem gledališču

Nezainteresiranost med gledalci

Zvedeli smo •. • 2 A B N I C A — V k l u b u bo ob

19. u r i predavanje: »PARIZ P R A Z ­NUJE«.

P R E D D V O R — V prosvetnem D A N E S O R E H E K — Predavanje: »PO d o m u ob 19. u r i predavanje: »PO OLŠEVEK — O b 19. u r i p r eda - G 0 R A H EVROPE« bo v k l u b u ob G O R A H EVROPE«,

vanje v šoli: »POMLAD V A F R I - 1 9 - u r i - j N A K L O — Ob 19. u r i bo v k l u -K I « . T R S T E N I K — V šoli b o ob 19. b u predavanje: »GORENJSKA

K O K R I C A — V prosve tnem do - u r i predavanje: »GORENJSKA M E D NOB«. — Jože Jarc S A I G O N - Iz u r a d n i h amer i - m predavanje ob 19. u r i : »Z M 0 - M E D NOB« .

ških v i rov se je zvedelo, d a so p ^ r j O M P O AFR IK I « . ameriška le ta la naprav i l a več iz- 22 " * * . * KR IŽE — Ob po l o s m i h p reda -vidmških poletov n a d ozeml jem G O R I C E p r i IA>LNIK.U — UD . XKI:. » V A T B O I T P O d O S T E Severnega V i e tnama . P r i t e m so s edmih zvečer bo v prosvetnem ^^l^^^^J^^l, ameriška le ta la uničila obalne d o m u predavanje: »GORENJSKA NESREČE D O M A I N N A CESTI« radarske naprave . V p r ime r j a v i s M E D NOB« . ter »KAKO N U D I M O P R V O P o ­prejšnjimi l e t a l sk im i napad i t o - P O D N A R T — V k u l t u r n e m do- M 0 C « . TELCE ^SS^L^IM?,mu b o bo 19. u r i predavanje: T R ^ C M v nekdan j i šoli ob ampak so le ta la napada la ci l je , k i - A T J C C H V V I T Z « . . V _, . s o se j t a zde l i p r i m e r n i za zračni » A U ^ W m o s m i h zvečer predavanje: »NAJ-napad. TRŽIČ — V Cankar j evem d o m u B O L J P O G O S T E NESREČE D 0 -

Z A H T E V A S O V J E T S K E Z V E Z E b o 0 , 0 P ° ' o s m i h predavanje: »LE- M A I N N A C E S T I ter K A K O N U -N E W Y O R K - S t a l n i sov jetski P A S I Z E M L J A SLOVENSKA« . D I M 0 P R V 0 POMOČ«.

zas topn ik v O Z N Fodorenko Je K R A N J S K A G O R A — V osnovni o b i s k a l generalnega sekretar ja U žoli bo ob 19. u r i predavanje: »O T a n t a i n m u izročil p i smo sovjet- JUŽNI AMERIK I « . ske vlade, v ka t e r em se zavzema Ca obnovi tev de la O Z N . _ _ ^ _ _ _ „

Č E T R T E K O B I S K G E R H A R D S E N A S 1 0 0 ^ " ? a w n Z G T T " V ^ » i a ^ t ^ a ^ Ž 7 NAS? B O N N —• Predsedn ik norveške »Bizjak« bo ob 19. u r i predavanj

v lade E i n a r Gerhardsen je p r i spe l »PARIZ PRAZNUJE«. n a u r a d n i ob i sk v Zahodno N e m -

L E S C E — V družbenem centru bo ob sedmih zvečer predavanje: »O L I K O V N I UMETNOSTI « .

G O Z D M A R T U L J E K — Ob po l osmih zvečer bo v domu poleg

M I SMUČARJI V L A H T I J U N A F INSKEM« . I

čajo. Sesta l se je s kanc l e r j em E r h a r d o m i n z n j i m vod i l razgo­vore o evropsk ih vprašanjih. M e d enotedensk im o b i s k o m v Zahod­n i Nemčiji b o Gerhardisen ob i ska l t u d i Zahodn i B e r l i n , k j e r ga b o spreje l župan Wi l l y B r a n d t .

T o je p r v i ob isk norveškega predsednika v Zahodni Nemčiji. M e d vo jno je b i l Gerhardsen zaprt v nemškem taborišču.

K O N F E R E N C A O S V O B O D I L N E G A G I B A N J A V K A I R U

UR 6 m 6 Z G O R N J A B E S N I C A — Ob p o l

o smih zvečer bo v šoli p redava ­nje: »O KRVODAJALSTVU«. P r e ­davanje b o spreml jano z zvočnim f i lmom.

N i t i sedanji čas t ik pred spo­mladansko setvijo n i povzročil v servisu za kmet i jske stroje v Ce rk l j ah — ed in i delavnic i te vrste na Goren jskem — no­bene zagate. Delo so sistematič­no organiz i ra l i čez vso z imo. L a n i je ta servis, k i posluje kot obrat I I I sedaj na novo imenovanega podjet ja Avtopro-met Goren jska , oprav i l dela v vrednost i 25 mi l i j onov dinar­jev. Letos pa predvidevajo teh us lug za 42 mi l i j onov dinarjev. S sposobn imi i n opreml j en imi ek ipami bodo ob iskova l i vse kmet i jske zadruge i n takoj po­prav l ja l i stroje, v de lavnic i v Cerk l j ah pa bodo pr iprav l j en i dan i n noč

P rav v t em času potekajo v ne ­ka t e r ih krog ih burne razprave o novem kran j skem pok l i cnem gle­dališču. N a m e n i l i smo se, d a po-izvemo, kakšen j e ob isk v k r a n j ­skem amaterskem gledališču. Prav zato smo ob iska l i d i rektor ja tega gledališča Mar j ana Lomlbarja, d a n a m j e odgovor i l n a nekaj v p r a ­šanj, i

Seznanjen sem, da je balo z a eno izmed nedel jsk ih predstav v vašem gledališču, (V E M A V S ) pro­dan ih l e 17 vstopnic . A l i m i l ahko poveste, k je j e v z rok za tako s lab ob isk?

P r a v zato, k e r j e b i l a ta p red ­stava vključena v pros lavo P r e ­šernovega dne i n k e r j e b i l n a tej pros lav i ob isk neobičajen, dvorana j e bala nabi to po lna , smo se od­ločili, d a priredi imo repr izo . Zgo­d i l o p a se j e ravno nasprotno, k a r smo pričakovali. Ver j emi te m i , d a tud i s am i ne vemo, k j e j e vz rok za t ako s lab obisk.

A l i ste potem predstavo p r i r ed i l i tud i za šole?

E n a k o ko t ostal i , t u d i šole niso b i l e zainteresirane za ogled to predstave, k l j u b temu, d a l ahko t rd im , d a j e t a predstava podala določen vpogled v življenje Prešer­n a v K r a n j u ter njegovo ustvar ­janje v tem obdobju. Tako so od ­b i l e obisk naslednje šole: S i m o n Jenko, G imnaz i j a ter Šolski cen­ter.

Kakšen pa- je potem obisk d i ja­škega abonmaja?

T u d i ta abonma j e precej neza­seden. V tem abonmaju imajo svoje sedeže le d i j ak i TTS , osnov­n a šola »France Prešeren, Šolski center trgovske stroke, ter osnov­n a šola »Stane Žagar«.

Iz tega lahko sklepamo, da prav ­zaprav vodstva k ran j sk ih šol svo­j i m d i j akom ne nudi jo kdovc k a ­ko ve l iko gledaliških predstav n a leto. B o to držalo?

Vsekakor ne ! K r a n j s k e srednje ter prav tako osnovne šole ima jo svoje abonmaje v l jub l j ansk ih po ­k l i c n i h gledališčih. Zgodi se, d a s i nekatere šole ogledajo predsta­vo v oper i , namesto, d a b i prišle n a predstavo v k ran j sko g leda l i ­šče, k j e r gostuje M G L s predsta­vo, od- katere b i i m e l i d i j a k i n a vsak način več ko t p a od operne

predstave. P ra v tako ima jo k r a n j ­ske srednje šole svoje abonmaje v D r a m i .

J e potem obisk predstav, k i J i h daje M G L večji?

Z a t a gostovanja je bdio l a n i ter še leto pre j , precej v e l i ko z a n i ­manje. Toda lotos imamo vsega skupaj za te predstave l e 267 abo-nentov. Ce pr imer jamo obisk p red ­stav oz i roma gostovanj tega gle­dališča, pr idemo do precej ne lo­gične ugotovitve. P o vseh m a n j ­ših k ra j i h , k j e r to gledališče go­stuje j e obisk približno tak : Medr-vode — 400 abonentov; Tržič pre ­k o 800; Novo mesto 1000. P r i nas pa že tako majhen obisk še pada.

Kakšno p a j e zan imanje m e d tovarnami ter os ta l imi ustanovami za te predstave?

Te imajo l e ma lo aboniiranih se­dežev. Največ j i h i m a tovarna »SAVA«, k i i m a odkup l j en ih le tno 100 kart . N

Torej k a k o r v i d i m o obisk v P G pada. K j e so vz rok i? N a to v p r a ­šanje b i b i l o i zredno težko odgo­vor i t i . J e morda vmes av tomob i l i ­zem, a l i p a j e v z rok nezainte­resiranost, ter če l ahko tako reče­mo mlačnost Kranjčanov do gleda-ližkiih predstav. Vsekakor j e to problem, nad ka te r im se l ahko z a ­mis l imo ! Nihče ver jetno tud i n e bo oporekal , d a so predstave l j u ­b l janskega mestnega gledališča ne ­kval i tetne. A l i p a j e morda to l e negiranj}« gostovanj ter predstav amaterske skup ine ter želja po novem pok l i cnem gledališču v K r a n j u . D v o m i m pa , d a b i zadnje kaj vel ja lo?

B . S .

Avto mot# društvo Kranj

n u d i v svoj i mehanični delav- ' . niči v K r a n j u — G a s i l s k i trg

vse vrste mehaničnih uslug

ČLANI IMAJO 20% POPUST!

Pristopajte v članstvo AMD ln se poslužujte vseh ugod­nosti, ki vam jih hudi

društvo.

V r e m e n s k a napoved za danes i n pr ihodnje d n i :

B R E Z N I C A p r i Ž IROVNICI — V k u l t u r n e m d o m u ob sedmih

Z jutra j padavine, nato ponovno zvečer predavanje: »O JUŽNI p rehodno izboljšanje do spremen- AMERIK I « , l j i ve oblačnosti. Najnižje nočne temperature o k o l i 5 s top in j , na j ­višje dnevne o k o l i 8 s topin j . V P E T E K nas ledn j ih dneh bo prev ladovalo , t i .

K A I R O - Kon fe renca osvobo- ^ J n o vreme, vmes večkrat pa - RATEČE - V k u l t u r n e m d o m u di lnega g ibanja Adena, k i se je l a v i n e °b s edmih zvečer predavanje: »O pred dnev i začel v K a i r u pod po- J U 2 N I AMERIK I « , k rov l t e l j s t vom arabske lige, je V r « m « n « k a slika« b i l a začasno prek in jena . v r emensKa siuca. K A M N A G O R I C A - O b 18. u r i

Meni jo , d a bo konferenca n a - Zahodne A lpe so dosegle nove v prosve tnem d o m u : »DUBROV-dal jevala delo čez nekaj d n i . N a frontalne motnje, k i bodo pono- N I K B I s E R JADRANA«, konferenc i sodelujejo predstavn i - či prešle naše kraje. Ob jttgoza-k i različnih s t rank. h o d n i h vetrov ih je pričel v visi-

P O H O D ČRNCEV t < > P l e J Š i Z r a k " N E W Y O R K — N a d 3000 p r i ­

padn ikov črno-belega sprevoda je k r en i l o ob zaščiti ameriške zvez- B r n i k i — oblačno, t empera tura ne vojske p r o t i Montgomerv ju . 8 s top in j , zračni p r i t i sk 1011 m i 7

Povorka črncev v črnskem pasu l ibarov - pada . Jezersko - ob - » ^ v M i m Sol i predavanje . A labamc , k i so j o loka lne ob las t i lačno, 6 s top in j . P l an i ca — oblač- >AUSCHWITZ«. dvakrat s s i lo preprečile, je napo - no, 4 stopinje i n T r i g l a v - K r e d a r i - W I , n p U T K I O K i q • sled kren i l a po deželi, k j e r je c a - zmerno oblačno, m i n u s S T O D * " BR™*1 ~^JZ\Z. rasno zat iranje še najbol j uko re - 4 stopinje, p i h a s lab jugovzhod- v ga^Jskem d o m u predavanje. Činjeno. &Hc. »POMLAD V A F R I K I «

V r eme včeraj ob 13. u r i :

S P O D N J E G O R J E — V d o m u Svobode o b 19. u r i predavanje : »JUGOSLOVANSKA E K S P E D I C I ­J A N A KAVKAZ« .

B O H I N J S K A B I S T R I C A O b

SREDA, 24. marca 1963

Novo nagradno žrebanje v času od 1. oktobra 1964 do 31. marca 1965 1 Vsak vlagatelj, ki v tem času vloži na hranilno knjižico najmanj 10.000 din, je lahko že na koncu istega meseca izžreban za manjšo nagrado ali pa ga lp upoštevamo pri končnem žrebanju večjih nagrad v aprilu 1965. — Kdor pa bo v tem času vložil na hranilno knjižico vsaj za dobo enega leta najmanj §ff|

50.000 din, bo lahko izžreban še pri posebnem žrebanju vezanih hranilnih vlog.

1 VLAGAJTE SVOJE PR IHRANKE PRI MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI KRANJ IN NJEN IH POSLOVNIH E N O T A H : p

NA JESENICAH. V RADOVLJICI. SKOFJI LOKI IN TR2IČU •

P r o d a m 7 tednov stare prašič­ke. Tupaliče 21, Preddvor 1195

P r o d a m 700 kg repe. Dvo r je 56, Cerk l j e 1235

P r o d a m k u r n l k e za rejo piščan­cev pohan cev. Bidovec , S r . vas 7, G o l n i k 1236

P r o d a m otroški Športni voziček i n 100 k o m cementne opeke ter kozolec. N a k l o 102 1237

Prodam seme črne detelje i n grahore. Orehovl je 13, K r a n j 1238

P r o d a m dva p lemenska vola, repo i n peso. Nas lov v oglasnem odde lku 1239

Prodam 500 k o m . žlindrine ope­ke 25 X 25 X 40. Nas lov v oglas­nem odde lku 1240

P r o d a m 2 m suhih smrekov ih desk in 2 m suhih hras tov ih p l o ­hov. Za log 38, Cerk l j e 1241

Prodam dva prašiča, p o 40 kg težka. Praše 22, K r a n j 1242

P r o d a m f iat 750. N a k l o 54. 1243 P r o d a m lepega plemenskega

mer jasca, težkega 40 kg . Z u p i n , Sidraš 5, Cerk l j e 1244

P r o d a m moped »Colibri« n a t r i , h i t r o s t i . M a r j a n Dcžman, Bre z ­je 30, p r i Tržiču 1245

Ugodno p r o d a m fiat 600. Ogled od 17. d o 18. ure. K r a n j , Kidriče­va 46, p r i vodovodnem sto lpu 1246

Avtomat ic Slnger nov šivalni stroj p rodam. K r a n j , T i tov trg 24

1247 P r o d a m mladega Čistokrvnega

ovčjaka. Nas lov v oglasnem od ­de lku 1248

Poceni p rodam dobro ohran jen polkavč. Pav l in K r a n j , Valjavče-v a 8 1249

Prodam čajne in cambohe. N a ­gl ic, Tupaliče 13, Preddvor 1250

P r o d a m 500 kg sena. Predos-l jc 55, K r a n j 1251

Prodam dve nov i i ta l i j ansk i punčki ( lu tk i ) . M i l j e 24, šančur

1252

Gost insko podjetje

s Dom na Jezerskem

oddaja sobe za razne seminar­je, konference i n druge a ran­žmaje. Vas postreže z doma­čimi spec ia l l te tami . V oko l i c i D o m a pr i j e tn i smučarski te­ren i z vlečnico. Cena pensiona od 1900 do 2200 d in . Z a infor­maci je se obračajte razen Do ­ma t u d i n a Turistično društvo Jezersko.

Z E L E N I C A

vabi n a pr i j e ten iz let . O d 26.

do 28. m a r c a bo n a Z E L E N C I

državno prvenstvo v a lpsk ih

d i sc ip l inah za člane i n članice.

K O M P A S O V A 2 I C N I C A obra­

tuje vsak dan — Izposojevalni­

ca smuči i n sank!

K O M P A S V K R A N J U organi­

z i r a vsak torek,, četrtek i n so­

boto popo ldanske izlete, vsako

neueljo p a celodnevne Izlete na

Z E L E N I C O . Pr i jave spre jema

K O M P A S v K R A N J U , Koroška

cesta 2, telefon 24-31.

P r odam 500 kg k rm i ln e repe. K r a n j — Jezerska cesta 86 1253

A V T O — gume 560 X 15 prodam. Savnik , K r a n j , Gregorčičeva 12

1254 Ugodno p rodam kon ja , vajene­

ga kmečkih del. An ton Avsenek, Gor i ca H , Radov l j i ca 1255

Prodam moped na t r i prestave. L u d v i k Zavec, Kidričeva 47, K r a n j

1256 P rodam ovco. K o k r i c a 56, K r a n j

1257 Prodam novo stoječo krušno

peč. B r i t o f 82, K r a n j 1258 Prodam kon ja po i zb i r i , starega

5 a l i 6 let Nas lov v oglasnem odde lku 1259

Prodamo razni inventar iz go­sti lne »Majč« v Preddvoru. Inte­resenti naj s i ogledajo predmete na l i cu mesta v gost i lni 1165

Moto r j a G l l e ra , 125 cem, let­nik 1952, ter Z i indap, 200 cem, let­nik 1953, brezhibna, ugodno p ro ­dam. Caipudcr, Gradn ikova 7, K r a n j 1275

Komis i j a za de lovna razmerja p r i

SAMOPOSTREŽNI RESTAVRACIJI K R A N J

razpisuje delovno mesto

D I R E K T O R J A Pogoj i : vič j a s t rokovna izobraz­

ba s 5-letno prakso na vod i ln ih de lovn ih mest ih a l i srednja izo­brazba z 8-1 etno prakso n a vod i l ­n i h de lovn ih mest ih.

Nastop službe takoj a l i po do­govoru.

Osebni dohodk i po p r a v i l n i k u o de l i tv i osebnih dohodkov.

P r i j ave pošljite p ismeno do 31. marca 1965.

P L E M E N S K E K R A V E d kaste pasme l n križance bomo prodajali

dne 24. 3. 1965 n a Javn i dražbi n a delovišču v Lahovčah, l n sicer z a družbenii sektor o d 7. do 9. ure, od 9. ure dal je p a z a ostale kupce. N a prodaj bo t u d i 1 težji k o n j .

P L E T E N I N E , P R E S I T E O D E J E , R J U H E , Z A V E S E P R E G R I N J A L A , T I S K A N O B L A G O , N O G A V I C E , P E R I L O , V O L N A ZA ROČNO P L E T E N J E , P L E N I C E

O D O B R A V A M O POTROŠNIŠKA P O S O J I L A

odpr to od 7. do 19. ure

proda ja lna

V O L N A , Cankar jeva 6

govsko podjetje

K R A N J

K u p i m K u p i m stara komp le tna kolesa

za moped. Megušar, Dražgoše 53, Železniki 1211

K u p i m dvosedežni moped al i Puch 175 cem. Ponudbe pos la l i pod »Kokra« 1260

K u p i m dobrega in mirnega k o ­nja, starega 10 do 14 let. V i n k o P ivk , Virmaše 47, škofja L o k a

1261 K u p i m suhe smrekove deske

25 m m . II in ko Još t, mizar , N a ­k l o 51 1262

K u p i m betonsko železo, pro f i l 6—12. Plačam dobro. Vaše 18. Medvode 1263

K o m b i n i r a n otroški voziček ku­p i m . Oddat i ponudbe pod »Takoj voziček« 1264

K u p i m nekaj betonskega žele­za. Remic , R u p a 9, K r a n j 1265

N u d i m hrano i n stanovanje fan­tu za pomoč n a kmet i j i . Voglje 86, Šenčur 1273

N u d i m stanovanje dekletu za ma lo pomoč v gospodinjstvu. Nas lov v oglasnem odde lku 1274

i* Um tt j4

f » t t ' h i v tu l si r o

V K R A N J U Poročili so se: N i k o l a Mad/.are-

vič, gozdni delavec in M a r i j a Za-p lo tn ik , per ica; Jože Babn ik , gu­m a r i n A n a štele, trg. pomočnica; Andre j Pcnček, tka lsk i podmojster i n Roza l i ja Ju r t c l a , t ka l ka .

U m r l i so: V i n k o Pogačnik, oseb­n i upokojenec, star 59 let; Janez I skra , osebni upokojenec, star 81 let; Frančiška Grad , gospodinja, stara 63 let; Jože Kuštrin, inva­l i dsk i upokojenec, star 67 let; Ivan Keber , prevžitkar, star 67 let; J a ­nez štular, preužitkar, star 73 let; M a r i j a Močnik, stara 36 let, kmeč­k a delavka.

Rod i l e so: Agnez Šmid — dek l i ­co, Ma r i j a Mc l i n c — dečka, A n a Veble — dečka, H a s i b a Arzič — dekl ico, Dan ica S i ta r — dekl ico , A lo j z i j a B o l k a — dečka, Ju l i j ana Ha fner — dečka, A n a Peter — de­kl ico, Jus t ina Bodla j — dečka, Ga­br i je la Gor janc — dečka, N iko l a j a Mrgole — dečka, Pavla Do l inar — dekl ico , Jožefa Legat — dečka, Ce­c i l i j a Arsovsk i — dečka, Roza l i ja Uršič — dekl ico , Jožefa K r a l j — dečka, He lena K r a m e r — dekl ico , Vo j i s lava Reven — dektico, Pav la štefe — dečka, V e r o n i k a U r h — dečka, M a r i j a H l eb ing — dečka, A n a štular — dek l i co , F r a n c k a Zadn ika r — dekl ico , Terez i ja šif-rar _ dekl ico, V i k t o r i j a Gosar — dečka.

Izdaja i n t i ska C P »Gorenjski tisk« K r a n j , Koroška cesta 8. Te­koči račun p r i N B v K r a n j u 607-11-1-135. Te le foni : odgovorni ured­nik , uredništvo i n Uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinar jev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 10 d i n . M a l i oglasi za naročnike 30, za nenaročnike 40 d i n beseda. Neplačanih m a l i h oglasov ne objav l jamo.

Zamen jam kon ja , temnega P r a -ma, težkega, starega 27 mesecev, za starejšega, sposobnega za gozd­n a dela. F ranc P o k k i k a r , Poljši-ca 13, Gor je — B l e d 1170

Turistično društvo Smlednik odda v najem za leto 1965 okrep­čevalnico n a kamp ingu v Drago j -čani. Sezona maj-september. Po ­nudbe poslat i n a Turistično d r u ­štvo Smledn ik . 1266

Leseno staro hišo ali kmečki pod z ostenki kup imo . Ponudbe na Turistično društvo Smlednik

1267 Lopo sobo i n hrano dam upo­

ko jenk i za varstvo dveh otrok. Naslov V oglasnem odde lku 1268

Iščem inštruktorja matemat ike za 7. in 8. razred osnovne šole. N a ­slov v oglasnem odde lku 126')

N u d i m hrano l n stanovanje fantu ali dekletu, k i b i pomakni na kmet i j i . Šenčur 113 1270

V vso oskrbo (do smrt i ) vza­mem starejšo osebo. Pogoj : s ta­novanje. Ponudbe poslat i pod »Kjerkoli« 1271

P L E S N I V E N č E K v Podnar tu bo v nedeljo, 28. marca ob 15. u r i . I™ra 6 mlad ih iz Naklega. V a b ­l jen i ! 1272

V K R A N J U K r o m p i r 40 do 45 d in , k i s l o

zelje 100 do 120 d in , zelje v gla­vah 80 do 90 d in , k is la r e p a 80 do 90 d i n , r edkv i ca 60 do 70 d in , rdeča pesa 70 do 80 d i n , so lata 450 d in , radič 700 d in . čebula 80 do 90 d in , česen 280 do 300 d in , med 700 d in , surovo maslo 1200 do 1200 d in , skuta 260 do 280 d in , suhe slive 350 d in , j abo lka 120 do 200 d in , zaklana perutn ina 900 d in , živa perutn ina 550 do 600 d in za kg; ješprenj 160 do 170 d i n , kaša 200 do 220 d in , proso 80 do 90 d in , oves 45 d<j 50 d i n , fižol 200 do 220 d i n za hter; motovileč 100 d in , regrat 100 d in zavmerico; j a j ca 35 do 38 d in , žabji k rak : 15 do 20 d in za komad .

Jfocftee H o r t i k u l t u r n o društvo na Jese­

n icah je zelo delavno, ka r se tiče izletov, predavanj i n sploh teore­tičnega dela. Man j sreče p a ima­jo v mestu, k i je precej zanemar­jeno, n i živih mej in dreves, n i parkov ; še tiste redke cvetice, k i so rasle v p a r k u nad občino, jc temel j i to dušil plevel ( lansko le­to namreč). Po številnih in zelo uspešnih predavanj ih pa upamo, da bodo letos besede tud i stvar­nost postale. Upa jmo, da se hor-t i k u l t u r n i k i že ukvarja jo z naba­vo drevja, grmičevja in cvetja za nasade ok rog sto lpnic . K l o p i , k i tod stoj i jo namreč že dve leti, za­m a n čakajo n a senco.

N a Jesenicah sem zvedel tud i , da so »zelo zadovoljni« s švicar­s k i m i j abo lk i , k i so samo po 330 din za kg (domači po 170).

N a Dovjem in Mo js t ran i so se m i pritožili, da niso v negospo­da r sk ih invest ic i jah n ik je r ome­njeni , pa tud i v obvest i lu za zbo­re vol ivcev j i h n i , da b i j i m obči­n a mog la kaj odgovor i t i . Kaže, da je p r i n j i h vse v redu, a l i p a ne znajo kričati.

Potem so me povab i l i k Pohar-j e v im v graščino n a Jesenicah i n m i pokaza l i kako gledajo z dežni­k i televizijo, kadar dežuje. Pra­vi jo , da je streha posta la že ka r preveč muze jska .

Našemu zvestemu b ra l cu ! Globo­ko sem vzd ihn i l , ko sem prebra l vaše p i smo. N i sicer lepo, da se ne podpišete pod svoja p i sma, vendar je zadeva s t i s k a r s k i m škratom tako pereča, d a me tokrat tud i anonimnost nič ne m o t i . Ve­rujte, da sem zarad i zamenjave ženinega imena v takem precepu, da b i se me kamen u s m i l i l . Lepo vas p r o s i m , verujte vsaj v i v t i ­skarskega škrata — Mar jana nam­reč nc verjame, vaš B O D I C A R

Predavanja o likovni umetnosti V nekater ih k r a j i h radovljiške

komune se bodo v tertf mesecu zv rs t i l a predavanja o l i k o v n i Umetnosti i z preteklost i . Obsegala bodo c i k lus štirih tem z z a n i m i ­v i m i p r i k a z i reprodukc i j znan ih l i k o vn ih stvaritev. P r vo predava­nje to vrsto j e že b i l o v Podnar­tu, v pr ihodn j ih dneh pa bodo n a vrst i še v Lescah, v Radov l j i c i , na B l edu i n v Zas ipu . O dosežkih l i kovne umetnost i bodo n a sreča­n j ih s poslušalci govor i l i preda­vate l j i narodno galeri je i z L j u b ­ljane. — J . B .

Lelos 600 letal na Brnik Sred i ap r i l a se bo t u d i na leta

lišču B r n i k začela turistična se­zona, število poletov bo letos še enkrat večje kot je b i l o l an i , po­večalo pa se bo tud i število pot­n ikov , k i bodo prišli z le ta l i n a počitnice v Sloveni jo i n Kvarne r . Razen številnih zahodn ih tur istov, posebno Angležev, Ho landcev i n Švedov, bodo letos prvič prišli z leta l i n a dopust v Jugoslavi jo tud i vzhodni tu r i s t i , posebno Čehi.

Svoj de f in i t ivn i pr ihod v čarter­sk ih l in i j ah so pr i jav i le angleške letalske družbe B U A , B K S , B r i t i s h Eagle, Channe l a l rways, nizozem­ske K L M , M a r t l n s charter , Braat -hens, Schrc iner , švicarski Globe air , švedski Transa i r , čchoslovaška letalska kompan i j a ĆSA, pričaku­jejo pa še pri jave številnih drug ih poznan ih l e ta lsk ih družb.

Ob iskova l c i bodo lahko v ide l i tudi novo tb>e a v l ^ t v , k ; H*» po­daj še niso pr i s ta ja l i na B r n i k u . Omembe vreoni so preuvs«..a ».o-vo ve l iko angleško reakt ivno le­talo B A C 111, r u s k i reaktivce TU-104 in r u s k i turbo- reakt i vn i av ion IL-18.

Uvel javl janje letališča B r n i k v svetu jc zelo pomembno za raz­voj tu r i zma n a področju Slovcni-n l j c i n Kvarner ja , saj je danes skora j da že nemogoče sklepat i pogodbe za letovanje zahodnih tu­ristov, če niso zagotovljene kva l i ­tetne letalske zveze, posebno še čarterske, k i so ve l iko cenejše i n zato dostopnejše za povprečnega tur i s ta .

Z n o v i m i invest ic i jami in povcčj> n j em pr ista ja lne steze j c letališčo praktično uporabno za vse tipe potniških avionov, k i j i h trenutno po svetu uporabl ja jo . Ozko gr lo p a bo še vedno zgradba za spre­j em potn ikov , k i je občutno pre­ma jhna , posebno v lep ih nedel jah, k o mot i j o no rma lno delo tud i šte­v i l n i ob iskova lc i , p a popo lnoma nepr imerna .

Vsega skupaj pričakujejo, da bo pr is ta lo n a letališču letos več kot 600 letal i n okrog 50.000 potn ikov .

M . J .

GLAS v vsako

hišo

Zanimivo predavanje

K l u b k u l t u r n i h delavcev v K r a n j u bo pr i r ed i l v petek zvečer ob po l osmih zan imivo predavanje dr . Mar j ana ' Z A D -N I K A R J A pod nas lovom »ZNA­M E N J A N A SLOVENSKEM«. Predavanje bo v Ga ler i j i mest­ne hiše na T i tovem t rgu 4 v K r a n j u . — J . J .

Naznanjamo Žalostno vest, da nas j c za vedno zapust i l v 85. le tu starost i nas dragi oče, mož, s tar i oče, s t r i c , brat

FRANC A2MAN štanglnov France

N a zadnj i poti ga bomo spremi l i v sredo, 24. m a r c a ob 16. u r i i zpred hiše žalosti na pokopališče v K r o p i .

K r o p a , Zg. Dobrava , Jesenice, K r a n j , T rs t

Žalujoči: žena M a r i j a , hče­ri Pav l ina in A lb ina , s i n F r a n c i , v n u k i : F r a n c k a , S lavko in H e r m i c a , brat K o n r a d l n sestra Joscph ina

MIHA KLINAR: MESTA, C E S T E IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, C E S T E IN RAZCESTJA

P a j e n i hote la plačati, marveč je šla k advokatu dr. V i l f a n u im tožila občino i n tožbo tudi dobiila. Otrok in ona sta oistaila vp isana kot Slovenca. In že mnogo drug ih Slovencev se je pritožilo, tako da so prišle n a dan skoro v«e goljufije, s ka te r imi so nacionalistični i t a l i j ansk i občinski svetovalc i skušali dokazat i številčni upad slo­venske manjšine v občini. Go l ju f i j j e biilo tol iko, da so moral i k l j ub večjim s impat i jam avstr i jskega sodišča do Ital i janov kakor do S lo­vencev, p rv i popis razve l jav i t i .

Za rad i tega jd i ta l i jansk i vrtec n i b i l po godu i n b i otroka raje posla la v slovenskega. A kaj ko je b i l s lovenski vrtec daleč, popo l ­noma na drugem koncu mesta, N i se bala, da bi lahko i t a l i j ansk i vrtec otroka odtu j i l . Da bo Slovenec i n človek, predvsem človek, bo poskrbe la že 6ama.

Tako je m i s l i l a vse do dne, k o so v tržaškem mestnem svetu izglasoval i 15.000 k ron podpore Leg i i na/.ionalc, k i j c uprav l ja la v r ­tec, v katerega sta hodi la S l a v k o in Ivančok, a zaprašeno podporo v t r ik ra t manjšem znesku, k i je zanjo zaprosi la s lovenska C i r i l - M e -todova družba, so zavrn i l i . Soc ia l i s t i so sicer ime l i obe družbi za nacionalistični i n so zastopali stališče, da občine ne smejo podpirat i ne Legie nazionale ne C i r i l -Metodove družbe, marveč da morajo povsod tam, k jer je pomembna narodna manjšina, ustanov i t i man j ­šinsko šole in j i h vzdrževati z občinskimi sredstv i . K o b i se tega socialistični občinski svetovalc i držali (vsega skupaj j i h je bi lo v občinskem mestnem svetu 9 polog 12 s lovensk ih nac iona ln ih i n 59 i ta l i j ansk ih nac iona lno- l ibera ln ih svetovalcev), b i se zarad i tega no­ben s lovenski social ist ne razbur ja l . Leg la nacionale bi zaradi Na­cionalistične večine dobi la podporo in C i r i l -Me todova druž.ba ne, za­to b i BC res ne b i l o treba umazatd t rem socialističnim sve tn ikom, d a

so potegni l i z i ta l i j ansk imi nac ional is t i in glasoval i za podporo Leg i i , a prot i podpori C i r i l -Metodov i družbi.

P rav sedaj, ko je Bajbcr lova odeta po Ivaneka i n S l a vka v vrtec, je brala v socialistični Zar j i članek, k i ga je o tem nerazuml j i vem stališču treh socialističnih svetovalcev v mastnem svetu napisa l Ivan Regent (vedela je, da je on, ker je b i l podpisan i . r.) i n j i h obsojal. V tržaškem mestnem svetu, tako je pisalo v članku, se jc zgodi lo nekaj , kar bi se ne smelo i n b i se tudi ne zgodilo, k o b i se nekater i socialistični mostni svetovalc i pot rud i l i glodati in mis l i t i bolj soc ia­listično in mednarodno. Članek je obsojal social ista dr Puecherja, k i se je izrekel za podporo i ta l i j ansk i Leg i i nazjcnalc in celo i z jav i l , da Leg la oprav l ja p lemeni to delo in da v odnosu do Slovencev n i k a ­kor n i raznarodovalma, iin da bo glasoval zanjo, a za podporo C i r i l -Metodov i družbi-samo tedaj, kadar bodo slovenske občine i zven Trsta dale podporo L e g i i za ustanavl janje i ta l i jansk ih šol v s lovensk ih k ra j ih .

» A zakaj naj b i b i l e v s lovensk ih k ra j i h potrebne?« j o j c med branjem ta iz java Začudila. »A l i hoče dr. Peucher s svojo zahtevo v popolnoma s lovensk ih k ra j ih spremin ja t i Slovence v Ital i jane s po­močjo I ta l i janske Leg ie nazionale, podobno kako r se nemški nac io ­nalistični Schuhlvere in prizadeva, da b i j i h ponemčil. Ne, kaj takega! In Peucher je social ist ! In ta social ist ščuva Log io k razmarodoval-nemu de lu , a obenem trdli, d a Leg ia v odnosu do Slovencev n i raz ­narodovalna. K o b i b i l a v s lovensk ih občinah k a k a pomembna i t a ­l i j anska manjšina, k a k o r j e s lovenska v Trs tu , k jer je skoro tret j i ­n a prebiva lstva s lovenska, b i še razumela. A on te pomembne m a n j ­šine, k i potrebuje s lovensk ih šol, najbrž no v id i . H v a l i Leg l o kot organizaci jo s p l emen i t im i nameni , a C i r i l -Me todov i družbi odreka to plemenitost, k e r njene prošnje za podporo, k i jo je zahteval mest­n i svetovalec dr. V i i f a n v imenu s lovensk ih narodnjakov, n i podpr l , marveč je skupaj z i ta l i jansko nacionalistično s t ranko glasoval p r o t i skupaj s sodrugom dr . Senigagl io in Cerniutzem«

Se n i k o l i n i zaradi narodnostnih trenj , k i so j i h podžigali nac io-nali isti vseh narodnost i , občutila jeze kakor danes. K o b i ne poznala socialističnega stališča do narodnostnih trenj , k i ga je na nekem zborovanju i z reke l dr . T u r n i i n t rd i l , da bodo z zmago socialističnih načel ta trenja odpadla, ke r j e boj za osvoboditev de lavstva tud i boj

za osvoboditev vseh zat i ranih in neenakopravnih , torej tudi naro­dov, k i so zdaj ne glede na narodnost ni •svobodni i n zasužnjeni od nemške in svoje buržoazije a l i pa celo od fevdalcev. K o bi ne ver­je la , da bo .socializem da l popolno svobodo vsem narodom in tud i s lovenskemu (A l i n i dr. Turna reke l že januar ja 1910 na ba lkansk i socialistični konferenci , da s lovenski narod, .slovensko l judstvo, k i je zdaj berač na svo j i zornij i i n po načinu življenja zaostaja celo za sosedinimi narod i , kot izkoriščam prelet unski narod l ahko upa n a svojo rešitev in obstoj samo v social izmu.) , k o b i ne verje la tega, b i morda tudi sama zapadla nacionalističnim geslom i n hu jskan ju , saj je živo občutila, d a je l judstvo, k i m u prii>ada, ogroženo i n razko­sano k a r na štiri deželne vlade, k i so m u v ladale i z Graza , Celovca, L jub l jane in Gorice. N a Koroškem, Štajerskem i n v obrobnih se­vernih prede l ih Kran jske , ga j e drob i lo nemštvo, a v Gor i c i i n T rs tu i ta l i janska večina, d a o Beneški. S loven i j i , k i so jo Avs t r i j c i žrtvo­va l i I ta l i j i po izgubl jeni vo jn i v prejšnjem stoletju, im k i je me­j i l a n a Bor jano i n Breg in j sk i kot, n i t i ne razmišlja. Nac iona l i zem ve l i k ih narodov hoče izbr isat i podložne manjše narode s sveta i n nacional izem ma jhn ih narodov, četudi b i se iskreno pr i zadeva l pre ­bud i t i v ma l i h narod ih narodnostno zavest, j i h ne bo mogel rešiti. Nac ional is t i večinskih narodov smatrajo državo kot nac ionalno enoto i n , ke r taka n i nobena evropski ! velesi la, s i prizadevajo, da b i j o us tvar i l i z nas i l jem. Človeštvo pa se ne de l i samo n a narode. De l i t e tud i n a »sloje, k i j i h soc ia l is t i imenuje jo racerede. V g lavnem sta sa ­mo dva sloja, izkoriščevalski, k i v lada i n živi v bogastvu i n udob ju n a račun podložnlškoga sloja, k i de la i n t rp i . Iz boja med obema s lo jema se poraja razvoj človeške družbe. V s a k o novo obdobje se poraja z zahtevami po svobodi i n človeški enakosti za t i ran ih . Svo­boda vladajočih je nesvoboda podložnih. Nesvoboda podložnih z upo r i poraja novo svobodnejšo družbo. A kaj ko se j e doslej tud i nova družba tako nag lo spremeni la v nov sloj vladajočih, k i s i j o zagotovi l samo svo jo svobodo, a svobodo množic, k i so uresničevala zgodovinske p remike napredka, zopet zasužnjil in jo spremeni l v nesvobodo. In to bo tra ja lo vse dot le j , dok l e r ise bo svet de l i l n a vladajoče i n podložne. T u d i meščanske revolucij« n iso mogle rešiti vprašanja svobode, enakost i itn bratstva, čeprav so v i m e n u If* gesel zmagovale.

G L A S S R E D A , 24. marca 1965

1ŽL Po p r v em l o vu j c bdi krajši odmor za kosi lo. Medtem so go­njači v prer i j i i z s l ed i l i novo čredo; tokrat je bi lo več k rav i n te l i cev. Iz te črede j e B i l i u s t r e l i l 18, a Comstock 14 živali. » P o ma l em me dohitevate,« j e reke l B i l i i n se nasmehni l svo jemu tekmecu. » N e ver jamem, d a vas bom dohitel,« je žalostno rekel Comstock, » v p r ­vem l o v u ste dosegli preveč prednosti.« »Veste kaj,« je dejal B i H , »Brigbam se n a lov bolje razume kot jaz — jaha l bom brez sedla.« Ko j e Louiisa to opaz i la , je za v p i l a : »O , BU1, ne bodi nespameten! Čreda te bo zmečkala.« »Ne boj se, B r i g h a m me bo že rešil, odgovor i l .

j e

122. P r i naslednjem l o v u so biM gledalci zelo nemi rn i . K r e n i l i so za B i l lom, d a M v ide l i , kako stre l ja n a bizone, jahajoč n a neosedla-nem kon ju . Zdaj je vod i l kon ja samo s pr i t i skom nog i n v z k l i k i . Ze j e dvanajst bizonov padlo pod njegov imi s t re l i . D a b i b i lo razbur ­jenje še večje, j e zadnjo žival pognal pro t i gledalcem. Žival se j e div je zapodi la prot i množici. Zaslišali so se k r i k i žena i n nastal je popi ah. V s i 6o zbežali prot i vozovom i n kočijam, nekateri so obstal i kakor vkopan i . Pod iv jana žival se j e vedno bol j bližala. Naenkrat je počil s tre l . Žival je zastala i n se nato zgrud i la t i k pred vozovi .

123. B i l i o v a žena se je raz jez i la : »Kako s i mogel to storiti?« »Prepri­čan sem b i l , da ne bom zgrešil,« se je nasmehni l B i H . Dvoboj med Buf fa lom B i l l om i n B i l l o m Comstockom je b i l končan. G leda l c i so b i l i zadovol jn i , manj pa vo jak i i z trdnjave VVallace, ko so zgubi l i stavo — nj ihov B i H Comstock je b i l premagan. Končno število ubi t ih živali je pokazalo, da je Buf fa lo B i H nesporno zmagal , saj je b i l njegov p len 60, Comstockov pa 46 bizonov. Nihče B i l l u nd mo­gel odvzet i naz i va »Buffalo BiH«, naz i va p rvaka med lovc i n a b i ­zone. G lave ub i t ih bizonov je železnica namest i la n a vseh po­stajah ob progi .

Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Šport O Šport • Sport • Sport • Spo

Naš komentar

Slab začetek V. mednarodni teden poletov v Kulmu

Poraz (1:3) v i g r i z A l u m i n i ­j e m je za k r a n j s k i nogomet nič kaj razveselj ivo za uvod v spomladansko nogometno se­zono. G leda lc i so v nedel jo ne­zadovo l jn i odha ja l i iz Športne­ga pa rka v K r a n j u . Domača ma j s t o r i ca je razočarala i n je mora l a zarad i raztrgane igre od ­dat i povsem upravičeno obe točki gostom i z Kidričevega. N a p a d a l n i kv intet domačih n i v igran, p a tud i fizično je pre ­s laboten za takega naspro tn i ­ka , kot Je b i l A l u m i n i j . P o i z ­javah tehničnega vodstva T r i ­glava, so bi le pr iprave z a se­zono dobre, vendar smo mne­n j a , d a moštvo vsaj tehnično n i so l idno pr iprav l j eno za tež­ke tekme.

Za rad i nedel jskega poraza jc Tr ig lav n a prvenstveni lestv ic i z d r k n i l n a slabše mesto, ško­da pa je t u d i domačih točk, saj j i h bo n a tu jem t r a v n i k u vsekakor težje p r i i g r a t i ko t doma. S|cer p a po prvem spo­drs l ja ju še ne »mejo obupat i , saj je šele začetek dolgega bo ­j a za točke l n v p r ihodn j ih ko­l i h o d Tr ig lava l ahko pričaku­jemo boljšo igro — i n seveda tud i točke, z last i še, ko bosta vskočila v moštvo obe okre ­p i tv i ' (Januš i n šlmunac). F a n ­t o m • kran jskega nogometne­ga t r a vn ika p a b i v p r ihodn j i h ko l i h priporočali tud i več bo r ­benosti , kot je Je b i l o m i n u l o nedeljo. B r e z tega t u d i točk ne bo . J . J .

Nov rekorej -145 m B l i z u 40.000 gledalcev Je v nede- S k u p n o je nastopalo 40 tekmo-

Ijo ob vznožju trenutno največje valcev — »letalcev« iz 11 držav, skakalnice na svetu z v e l i k im ve- Snežne razmere so bi le dokaj sel jem pozdravi lo novega rekor- ugodne, skaka ln i ca p a tako odlič-derja na smučeh v K u l m u , V z h . no pr iprav l jena, da skoraj n i b i l o Nemca Pet ra L E S S E R J A . Ta lovec n a daljave je s s k o k o m 145 m po­stav i l nov svetovni r ekord , ; k i bo vel ja l na jmanj dve let i .

Teden smučarskih poletov je b i l p rav i p razn ik za Avstr i jo , hk ra t i p a t u d i za ostale l jubite l je tega športa po svetu. K d o r k o l i je p r i ­sostvoval tej ve l ik i športni prire­d i t v i , je b i l izredno navdušen, saj doslej n i ime l p r i l i ke v idet i to l iko poletov preko 100 m kot prav v K u l m u . Na j navedemo samo p r i ­mer i z nedelje, ko samo enemu tekmova lcu n i uspelo preskočiti 100 m znamke .

Tudi drugič zmaga

Triglav : Slavija 66:54 K r a n j s k i p i o n i r j i so v povra t ­

n e m p lava lnem srečanju ponovno premaga l i S lav i j o i z Vevč. K o t v p r v e m dvobo ju so tud i sedaj k

zmag i največ pr ipomog le p i on i r ­ke , k i so zmagale v vseh d i s c i p l i ­n a h .

R E Z U L T A T I — p i o n i r j i — 50 m pros to : 1. R o b i d a (S) 33,8, 3. Go- glav

vič,

Čadeževa prvakinja Kranjčanka Cve tka Cadež j e v

nedel jo osvo j i la naslov s lovenske p rvak in j e v keg l janju. Nastopi lo je 50 tekmova lk . Zmagova lka je v obeh dnev ih i g ra la odlično i n po­vsem zasluženo osvo j i l a t a najvišji nas lov v keg l jan ju v S loven i j i . — Dosegla je tud i odlični rezultat 866 (445, 421) podrt ih kegljev. D ruga najbolje uvrščena Kranjčanka n a prvenstvu v L j u b l j a n i j e b i l a Ktmžnikova i n zasedla zelo dobro ©smo mesto.

Triglav šele sedmi N a B l e d u j e b i l o letošnje ek ipno

državno prvenstvo v nami znem te­n i s u i n n e k a k a genera lka gorenj­s k i h sodnikov za S P E N T . O l i m p i -j a je letos spet osvo j i la najvišji naslov i n to že tretjič zapored. — Tekmovan je j e zaključilla k a r s štirimi točkami naskoka a l i z d r u ­g i m i besedarni: brez poraza. K a n ­d ida t i za jug . reprezentanco se t u ­d i na B l e d u n iso i zkaza l i i n so i g ra l i pod povprečjem nj ihovega znanja .

Kranjvski T r i g lav je pr i s ta l na sedmem mestu s 6 točkami.

Prijateljsko srečanje gimnazijcev V pr i ja te l j skem košarkarskem

srečanju med kran j sko g imnazi jo i n g imnaz i jo Po l jane i z L jub l jane se j e končalo z zasluženo zmago Ljubljančanov s 102:83.(60:31).

Gost je so b i l i predvsem boljši v p rvem polčasu, medtem k o so v drugem n e k o l i k o popust i l i tako, d a j e k ran j sk im g imnazi jcem uspe­l o znižati r a z l i ko v koših. — P. S.

stiša (T) 34,3, 4. Močnik (T) 35,2, 50 m prsno : 1. Bulovec (T) 41,8, 4. K r i s t a n (T ) 54,6, 5 0 m hrb tno : 1. Cvetkovič (S) 42,4, 2. Slavec (T ) 43,2, 4. Gost i sa (T ) 44,4, 50 m me­tuljček: 1. R o b i d a (S) 37,2, 2. K l e -menčič (T) 39,1, 3. Milovanovič (T ) 39,8, 4 x 50 m mešano: 1. T r i -

(Slavec, Bulovec , M l l o vano -Močnik) 2:41,1, 2. S lav i j a

2:48,0. P I O N I R K E — 50 m prosto : 1.

V i r n i k (T ) 39,6, 3. J u v a n (T) 43,7, 50 m * p r s n o : 1. Markovič (T) 45,8, 3. P a v l i n (T) 49,7, 50 m hrb tno : 1. šller (T) 41,4, 2. Pečjak (T) 49,00, 50 m metuljček: V i r n i k (T) 48,4, 2. šmid (T) 56,8, 3 \ 50 m mešano: 1. Tr ig lav (Pečjak, Pav l in , ši ler) 2:18,5, 2. S lav i ja 2:26.0.

P r ed štafetami so člani obeh k lubov p lava l i vmesne točke. B o l j ­ši rezu l ta t i : 100m hrb tno mlad in ­c i : 1. Drnovšek (T) 1:19,9, 50 m prsno p i on i rke : 1. Slevec (T) 50,2 Strniša (T) 54,5, švarc (T) 56,8.

Peter Čolnar

padcev. 2e p r v i dan je b i l Zanda-nel lov rekord v nevarnost i , k o je Norvežan W i r k o l a skočil 144 m , vendar je žal podrsal z r o k a m i i n zato ta skok n i b i l p r i znan . V so­boto je P. Lesser poletel celo na 147 m, vendar n i zdržal p r i t i s ka i n se je mora l usesti n a smuči.

Tako so mora l i čakati na nov svetovni r ekord prav n a zaključni dan letošnjih poletov v K u l m u . Točno ob 13.56 u r i so sodn ik i uradno reg is t r i ra l i nov svetovni dosežek na smučeh.

K l j u b temu, da je Peter Lesser nov i rekorder sveta, pa n i b i l zma­govalec te vel ike športne p r i r e d i ­tve. Za h. Nemec Oh lmaver je b i l vse t r i d n i najbolj zaneslj iv s k a ­kalec in je tako povsem zasluženo letošnji zmagovalec, doslej najbolj uspele pr iredi tve v K u l m u .

Jugoslovani so b i l i so l idn i , v ne­deljo pa so celo presenet i l i . Zaje je imel najdaljši skok 130 m, E r ­žen pa 126. Oman pa je mora l žal v soboto prenehati tekmovat i z a ­rad i že skoraj mesec dni stare po­škodbe. V nedeljo je b i l Zaje de­vet i , Eržen pa dvanajst i . V gene­ra ln i razvrst i tv i pa je b i l Zaje 18., Eržen pa 29, kar pa je v splošnem dokaj dobra uvrst i tev. P E T E R ERŽEN

140 pionirjev na Krvavcu

L U D V I K Z A J C

Za naslove državnih prvakov

O d pe tka 26. marca d̂ > nedelje 28. marca bo Zelenica prizorišče letošnjega državnega prvenstva v a lpsk ih disci­p l i nah za člane i n članice. Letošnje prvenstvo bo jubi le jno i n sicer dvajseto zapored. V petek je na sporedu smuk, v soboto s la lom, v nedeljo pa ve l es la l om i n popoldne za­ključek letošnjega prvenstva.

Naslove prvakov bran i jo : MOŠKI: s m u k : A . K l l n a r , s l a l om: Sokllč, ve les la lom: Lako ta , komb inac i j a : A. K H n a r , ŽENSKE: smuk Fanedel , s la lom: Ankele , ve les la lom: Anke­te i n komb inac i j a : Ankele . Organizator j i letošnjega držav­nega prvenstva T V D Par t i zan Tržič pričakujejo n a Zelenic i močno udeležbo, saj bodo nas top i l i v s i t ekmova lc i a kate­gor i j ami i n 15 najboljših s slovenskega prvenstva, k i j i h je določila komis i j a za a lpske d isc ip l ine p r i S Z S .

J . J a v o r n l k

N a smučiščih K r vavca jc bi lo v nedeljo mcddrušlveno tekmova­nje pionirjev in p ion i rk , na kate­rem je ob lepem vremenu nasto­pi lo b l i zu 140 tekmovalcev. To je vsekakor zelo pohvalno. Od tega števila je b i lo tudi kar 33 p ion i rk , kar že dolgo časa nismo videl i na smučarski pr i red i t v i to l iko tekmo­valk .

Tekmovanje je b i l o v veleslalo­m u ter so starejši p ion i r j i in pio­n i rke vozi l i na ist i progi , mlajši p ion i r j i in p ionirke pa na neko l i ­ko krajši tekmova ln i stezi.

R E Z U L T A T I : S tar . pon i rke : 1.

K a l a n (Transtur is t ) 85,4, 2. Med ja (Tr ig lav ) 86,2, 3. K o l m a n (Radov­l j ica) 89 2, 4. Križaj (Triglav) 89.5, 5. K c m p o r l c (Selca) 99,9; mlajše p ion i rke : 1. Joci f (T) 56A 2. P o d ­goršek (Enotnost ) 72,5, 3. K o l m a n (Begunje) 75,0;

Starejši p l on i r t i : 1. Gorzet l (Be-gunfe) 64,4, 2. Ravn ik (Radov l l l -ca) 68,8, 3. Ceme (R) 63,8, 4. Ra-kovec (Selca) 73,5, 5. šemrov (Jez.) 73,5; mlajši p i on i r j i : 1. B l a -žič (Tr ig lav) 55,0, 2. Sunkov ( K a m n i k ) 55,9, 3. Studen (Tr ig lav) 56,2, 4. Parte (Jez.) 56,9, 5. D o l i n -šek (Jez.) 57,2 i t d . J . J .

50 skakalcev v Begunjah N a 35-m skaka ln i c i je b i l o v ne­

deljo meddruštveno tekmovanje v skok ih , na katerem je nastopi lo b l i zu 50 skakalcev, predvsem m l a ­dincev iz Gorenjske in L jubl jane. M e d vsemi jc b i l najboljši Peter Štefančič, k i je skaka l najdlje in najlepše. Organizac i ja je b i la zelo dobra , najboljši pa.so pr i j e l i s m u ­čarske izdelke, dar i lo tovarne E l a n .

V r s t n i red najboljših: ČLANI: 1. Dovžan (Mojs t rana ) , 2. R o z m a n (Jesenice), 3. šmld (Mojs t rana ) ; S T . M L A D I N C I : 1. štefančič, 2. Mesec, 3. Pr ime , 4. K o n c (vsi T r i ­glav) 5. K o k a l i (P. Javo rn lk ) ; M L . M L A D I N C I : 1. Do lhar (Eno t ­nost ) , 2. Finžgar (Radovl j ica ) 3. Raz incer (Jesenice) i t d .

Šahisti za dan mladosti T u d i letos je Šahovsko društvo

razpisalo moštveno cup tekmova­nje za pokal maršala T i t a v pro­slavo dneva mladost i za občino K r a n j , k i se bo začelo v ponede­l jek 22. marca ob 16. ur i v p ro ­stor ih hotela Je len v K r a n j u . F i ­na ln i de l tega tekmovanja pa bo v prostor ih Šahovskega društva K r a n j , na katerem pa ima prav ico nastopa brez predhodnjega tekmo­vanja prvo moštvo ŠD K r a n j , k i ga sestavljajo: Bavdek, Bukovec , Brani.scl j , Murovec , Bertoncol j , Kavčič in Simič. N a zaključnem republiškem tekmovanju bosta a področja Gorenjske nas top i l i dve moštvi. Zato bodo podobna tek­movanja v pr ihodnj ih dneh tudi v ostal ih gorenjskih občinah. Držav­no prvenstvo za cup maršala U t a pa bo od 23.-26. ma ja v P u l i .

Dvoboj Kranj : Zagreb v tekih N a terenih Zagrebačke gore je

b i l v nedeljo medmestn i dvoboj p i on i r sk ih tekaških reprezentanc Zagreba in K r a n j a . E k i p n o so zmagal i Kranjčani, med posamez­n ik i pa je b i l najboljši Zagrebčan Fijuček. P ion i r j i so tekmoval i na 3 k m dolgi prog i . To tekmovanje bo postalo t rad ic iona lno in bodo pr ihodnje leto Kranjčani gostite­l j i ,

Rezu l ta t i : 1. B r a n k o Fijuček (Za­greb) 13:23,05, 2. F ranc šparovec (Kran j ) 13:33,00, 3. M a k s Je lene ' (K ran j ) 14:03,05, 4. R u d o C rn i c (Zagreb) 14:42,05, 5. Jože Mohorič (Kran j ) 15:03,00, 6. Janez Mohorič (Kran j ) l$:O9,05 i td . F. K o r b a r

Tudi atleti na prostem z e d •; -K r a n j s k i at letski k l u b je v nede­

l jo uradno o tvor i l novo atletsko sezono s spomladanskim krosom. Na dobro pr iprav l j enem tekmova­n j u je nastopi lo 31 tekmovalcev i n 10 tekmovalk domačega Tr ig lava in »ki Soboti atletske sekci je i z Škofje Loke ter Part i zana i z Železnikov.

V najzanimivejši preizkušnji d o l -goprogašev na 3000 m, je zanes l j i ­vo zmagal starejši mladinec, l a n ­sko le tn i m lad insk i reprezentant F r a n c i Hafner .

R E Z U L T A T I : dolgoprogaši (čla­n i i n starejši mlad inc i 3000 m : 1. F ranc i Hafner, 12:08,7; 2. C v i m 12:15,2; 3. Hanžič 12:30,2 (vsi Tr.); mlajši m lad inc i 2000 m : 1. Sraj 5:48,6; 2. Hafner 6:05,2; 3. F r e l i h 6:13,3 (vsi Tr.); tehnične d isc ip l ine 1000 m : 1. Pangerc 3:36,2; 2. Stro-j a n 3:41,8; 3. M i l e k 3:42,4 (vsi Tr. ) ; ženske 600 m : 1. Prevodnik 2:36,7;

2. B e r n i k 2:37,0; 3. G iacome l l i 2:41,8.

Najuspešnejši dolgoprogaši ae bodo udeležili prvenstva S loven i ­je v kresu, k i bo 4. apr i l a v M u r -

M . K U R A L T

Izbirno tekmovanje N a kegljišču Tr ig lava i e bi lo

pred dnevi i zb irno kcgljaško tek­movanje »Borca« iz K r a n j a v dis­c i p l i n i . 100 lučajev mešano. V pr­vem ko lu so b i l i doseženi nasled­n j i rezul tat i :

1. Stare 414 podr t ih kegljev, 2. Zukovič 406, 3. Boncc l j 390 i td .

Drugo kolo je na sporedu v so­boto, 27. marca .

d a bo v teh dneh odšel v J L A znan i kran jsk i atlet i n član s lo­venske mladinske reprezentance F R A N C I H A F N E R , i

d a bo v nedeljo 4. ap r i l a na kran jskem stadionu otvor i tveni at­letski mit ing , da bo začetek spo­mladanskega dela prvenstva v vseh republiških odbojkarsk ih l igah V neilcl jo 18... apr i la .

da se je pred dnevi v r n i l iz J L A Znani rokometaš M i l a n Juvan i n bo odslej nastopal za rokometni k lub K R A N J ,

da bosla okrep i la vrste rokomet­ne ekipe K r a n j a tudi F ranc i Ce -bul j i n Janez Sotelšek, k i sta se tudi te dn i v r n i l a i z J L A ,

da se na B l edu od nedelje dal je pr iprav l ja jo naši namiznoteniški reprezentanl i za S P E N T in upamo, d a bodo čez 20 dn i v boljši f o rmi , kot so trenutno,