Na Jaršah na Bledu so trenutno zgrajeni štirje stanovanjski bloki v zanimivem alpskem slogu. V prihodnje naj bi v tem novem stanovanjskem naselju-zgradili še 12 takšnih blokov. V vsakem bloku je po 34 stanovanj. Prva stanovanja v tem naselju so bila zgrajena iz solidarnostnega stanovanjskega sklada. Konec minulega leta je dobilo ključe 49 družin in posameznikov. - Foto: F. Perdan

Leto X X V I I I . Številka 17 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavcič — Odgovorni

urednik Albin Učakar

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z

Kranj, torek, 4. 3. 1975 Cena: 1 din

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu­arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.

Z A G O R E N J S K O

Organizacija samo-upravljavcev

R e p u b l i š k a konferenca SZDL je v petek sprejela statut najbolj m n o ž i č n e d r u ž b e n o p o l i t i č n e organizacije pri nas. Zgrajen je na revolucionarnih pridobitvah Osvobodilne fronte, obsega pa n a č e l a jugoslovanske in slovenske ustave. Statut SZDL Slove­nije je tudi prvi , novim ustavnim d o l o č i l o m prirejeni r e p u b l i š k i statut SZDL v Jugoslaviji.

Pr i sestavljanju novega statuta SZDL Slovenije, je dejal predsednik R K Mitja R i b i č i č , so izhajali iz t ežn je , da se z d r u ž b e n o p o l i t i č n o dejavnostjo te organizacije na č i m š i r š i osnovi zagotovi razredna povezanost delavskega razreda in njegove avantgarde z drugimi delovnimi ljudmi in delovnimi sloji. SZDL mora prav tako, kot je to uspevalo Osvobodilni in ljudski fronti, z d r u ž e v a t i v svojih m n o ž i č n i h akcijah za u r e s n i č e v a n j e ciljev n a š e s o c i a l i s t i č n e samoupravne d r u ž b e vse napredne, p o š t e n e , za s o c i a l i s t i č n o graditev opredeljene ljudi, milijonsko armado samoupravljavcev, ne glede na njihov d r u ž b e n i p o l o ž a j ter nacionalne, verske in druge razlike.

Vsem delovnim ljudem, ki se zavzemajo za napredek n a š e d r ž a v e , njene varnosti in neodvisnosti, ki imajo pozitiven odnos do socializma, samoupravljanja in n e u v r š č e n o s t i , SZDL o m o g o č a , da se aktivno v k l j u č i j o v samoupravno in javno ž i v l j e n j e ter v delo in sestavo delegacij, kakor tudi v sestavo voljenih organov in vodstev SZDL. To ni samo organizacijsko v p r a š a n j e , t e m v e č predvsem p o l i t i č n o , v sedanji etapi boja za u r e s n i č i t e v ustave in programa Z K J .

Še posebej je Mitja Rib ič i č opozoril na idejno in p o l i t i č n o ter akcijsko vlogo ZK in drugih d r u ž b e n o p o l i t i č n i h organizacij, z d r u ž e n i h v enotni fronti, ki je nastala s postavitvijo SZDL na nove statutarne temelje. S p o m o č j o Z K J se je SZDL v preteklosti u s p e š n o borila proti tistim, ki so beža l i od pravih r e s n i č n i h interesov delovnih ljudi in tistim, ki so propagirali n a č e l a v imenu delovnih ljudi in so celo razvijali teorijo o S o c i a l i s t i č n i zvezi brez komunistov.

Novi statut SZDL jasno d o l o č a , da ta organizacija združuje vse delovne ljudi. Pri tem ne dela izjem na podlagi idejnih ali religioznih in drugih razlik. Kljub » s t r p n o s t i « pa so s t a l i š č a Zveze komunistov glavna programska usmeritev za delo SZDL. Vendar SZDL ni m o g o č e i z e n a č e v a t i z Z K , ker bi v tem primeru morali izven SZDL ostati vsi, ki nimajo m a t e r i a l i s t i č n e g a svetovnega nazora ali so religiozni.' P o l i t i č n o razlikovanje v SZDL mora temeljiti na odnosu do s o c i a l i s t i č n e g a samouprav­ljanja, patriotizma in povezovanja z drugimi delovnimi ljudmi v s o c i a l i s t i č n e m samoupravnem delovanju.

Za predsednikom Mitjo R i b i č i č e m so spregovorili tudi predstavniki d r u ž b e n o p o l i t i č n i h organizacij. Poudarili so, da organizacija ZZB NOV, ZSMS in Konferenca za d r u ž b e n o aktivnost ž e n s k , ki so po delegatskem sistemu v k l j u č e n e v SZDL, vsestransko podpirajo novi statut slovenske S Z D L in n a č e l a prihodnjega zveznega statuta.

V imenu ZKS je izrekel podporo novemu statutu sekretar i z v r š n e g a komiteja ZK Slovenije Franc Š e t i n c . Dejal je, da je novi n a č i n neposredne p o l i t i č n e organizacije delovnih ljudi v SZDL pomembna i z k u š n j a , ki ima zelo velik pomen. Povezana je z n a š o prakso v boju za t a k š n e d r u ž b e n o e k o n o m s k e odnose, v katerih bo delovni č l o v e k sposoben nadzorovati vse centre eko­nomske in p o l i t i č n e m o č i . L . B.

Lanski turizem M i n u l i teden je bilo na Bledu prvo

zasedanje zbora delegatov gostin­stva in tur izma Gorenjske pri repub­liški gospodarski zbornici. Razprav­ljali so o problematiki tur izma in o nalogah v prihodnje. K o so ocenje­val i lansko tu r i s t i čno dejavnost na Gorenjskem, so ugotovili, da se Število prenoči tev ni povečalo v pri­merjavi z letom 1973. Zabeležili so namreč okrog 1,6 milijona prenoči­tev domač ih in tujih gostov. Vzrok i za to so bi l i predvsem v slabi z imi in precej z m a n j š a n e m u obisku tujih t uristov.

Nič kaj spodbudni niso tudi rezul­tat i na področju p renoč i tven ih zmogljivosti. T u d i na tem področju je bil n a m r e č na Gorenjskem zabe­ležen le majhen korak naprej. Šte­vilo postelj se je povečalo le za okrog •r) odstotltdV predvsem zaradi dveh novih in enega prenovljenega hotela. V prihodnje sicer kaže, da bo glede tega bolje, saj naj bi bilo do leta 1980

[Vloženih v povečanje zmogljivosti okrog, milijardo novih dinarjev, s či-ftler l)i pridobili okrog 2700 novih po­stelj. Vendar še ni gotovo, kako bodo obrali denar. Pri tem so opozorili , da bi se v uresničitev tega programa

morala bolj vključi t i banka, in sicer tudi kranjska podružn ica Ljubljan­ske banke. Ugotovil i so namreč , da pri gorenjski podružnic i Ljubljanske banke še vedno ne združuje jo de­narja za na ložbe v turizem, čeprav so se o tem dogovorili že pred dvema letoma. Zato so menili, da bi se mo­ralo v prihodnje gostinstvo bolj po­vezati.

Tur i s t i čn i dejavnosti primeren je bil lani tudi f inančni položaj gostin­skih organizacij. Pod raž i tve hrane in povečanje s t roškov so j im zelo zmanjša le dohodek in akumulacijo. Za delo strokovnega odbora za turi­zem pri gospodarski zbornici so ugo­tovil i , da je bilo dokaj uspešno. Tako so lani na primer začeli ustanavljati posamezne strokovne sekcije, da bi uskladil i tur is t ični razvoj Gorenjske. S temi sekcijami nameravajo v pri­hodnje okrepiti sodelovanje gostin­skih organizacij. Sicer pa bo stro­kovni odbor v prihodnje posvetil vso skrb izobraževanju gostinskih delav­cev, ureditvi nesorazmerij v cenah gostinskih storitev, popravku zasta­relih predpisov in razvoju zasebnega gostinstva; , ^

A. Z.

Prireditve ob

dnevu žena J E S E N I C E

Proslave ob dnevu žena priprav­ljajo v vseh delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. V če t r t ek ob 18. uri bodo odprli v domu D P D Svoboda Tone Čufar na Jesenicah razstavo ročnih del, k i so j i h izdelale jeseniške žene. Osrednja proslava bo v soboto ob 18. u r i v gledališču Tone Čufar. Družbenopo l i t i čne organiza­cije in konferenca za d ružbeno ak­tivnost žensk, k i proslavo priprav­ljajo, vabijo Jesen ičanke , da se jo udeležijo v č imvečjem številu.

K R A N J

Osrednjo proslavo, k i bo v sredo, 5. marca, ob 18. uri v P reše rnovem gledališču, pripavljajo občinske družbenopol i t i čne organizacije in občinska skupščina . K u l t u r n i pro­gram bodo izvedli učenci osnovne šole Luci jana Seljaka in glasbene šole. Akademski pevski zbor in uči­teljski pevski zbor Kran j .

V petek, 7. marca, ob 18. u r i bodo v prostorih gorenjskega muzeja v Tavčar jev i u l ic i odprli razstavo del akademske slikarke Cite Potokar-jeve. Razstava bo odprta v okviru stalne razstave Slovenka v revolu­ciji.

Proslave ob dnevu žena priprav­ljajo tudi v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah.

R A D O V L J I C A

Proslave bodo v večini krajevnih skupnosti. Pripravljajo j i h krajevne organizacije S Z D L in krajevne or­ganizacije Z Z B N O V .

TRŽIČ

Osrednja prireditev v počas t i tev dneva žena bo v petek, 7. marca, ob 19. uri v domu Ivana Cankarja. Pr i ­pravljata jo občinska konferenca S Z D L in občinski sindikalni svet. N a proslavo vabijo vse delegatke, k i so bile izvoljene v delegacije na spom­ladanskih vol i tvah ali vol i tvah v sa­moupravne interesne skupnosti in druge tržiške ženske. K u l t u r n i pro­gram bo pripravila Zveza kulturno prosvetnih organizacij v sodelova­nju z amaterskimi kul turn imi skupi­nami iz Trž iča in okolice.

Proslave in pogostitve za žene pri­pravljajo tudi v večini krajevnih skupnosti in delovnih organizacijah v tržiški občini.

Š K O F J A L O K A

V petek ob 17. uri bo osrednja pri­reditev za ženske v osnovni šoli Pe­tra Kavč iča v Podlubniku v Škofji Lok i . Pripravljajo jo občinske druž­benopol i t ične organizacije in občin­ska skupščina.

Proslave pripravljajo tudi krajev­ne organizacije S Z D L in Z Z B N O V v Gorenji vasi, Poljanah in v Želez­nikih ter še v nekaterih drugih kra-j ih

Zirovke pa so v nedeljo lahko po­slušale opero Don Pasquale, k i so jo na žirovskem odru predstavili pevci ljubljanske operne hiše

Praktična darila za dan žena 8. marec v prodajalnah veletrgovskega podjetja VOUJICL

Votutcu KRANJ

• • • • • • • • • • • • • •

Darila izdajamo tudi na bone; v Globusu in Blagovnici darila lično aranžiramo.

Med enodnevnim obiskom v Sloveniji sta v četrtek popoldne obiskala Kranj generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dr. Halden Mahler in direktor regionalnega urada WHO za Evropo dr. Leo Kaprio. Predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič in predstavniki zdrav­stvenih ustanov in organov iz Kranja in Gorenjske so ju seznanili s samoupravnim organiziranjem zdravstva v občini in pokrajini. Pred obis­kom in pogovori v Kranju je oba predstavnika Svetovne zdravstvene organi­zacije sprejel tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta Andrej Marine. Potem so gostje obiskali še inštitut za načrtovanje družine in si ogledali kli­nični center, kjer jih je glavni direktor centra Zdravko Krvina seznanil z or­

ganizacijo dela v centru. Na sliki: predstavnika Svetovne zdravstvene orga­nizacije med obiskom in pogovori v Kranju. - A. Ž. - Foto: F. Perdan

j t * feJE 1 e j n a m e s a x i i e a, N a r o č n i k :

r

Tito obišče Poljsko

Predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz-Tito bo kmalu od­potoval na prijateljski obisk v LR Poljsko. Povabil ga je prvi sekretar CK poljske združene delavske partije Edivard Gie-rek.

Seja sveta federacije

Včeraj je bila v Beogradu 1. seja sveta federacije. Sklical jo je predsednik Tito v skladu z ustavnimi pooblastili. Na seji je imel Tito govor o -aktu­alnih notranjih in zunanjepo­litičnih vprašanjih.

Poleg članov sveta federa­cije so na seji sodelovali tudi drugi ugledni funkcionarji fe­deracije, republik in pokrajin ter predstavniki zveznih orga­nov družbenopolitičnih orga­nizacij.

Bratstvo in enotnost

V Titovem Užicu je bilo v soboto tradicionalno srečanje pionirjev iz vse države. Na ' srečanju so formirali pionirski odred Bratstvo in enotnost, v katerem je po 10 pionirjev iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Odred je pregle­dal generalmajor Trajimir Grbovič.

Potem se je odred odpravil po poti branilcev U žica na le­gendarno Kadinjačo in polo­žil venec na spomenik delav­skemu bataljonu.

Rekorden izkop premoga

Rudarji zasavskih premo­govnikov so februarja nako­pali 162.400 ton premoga. Fe­bruarski proizvodni načrt je bil presežen kar za 19.600 ton. V preteklem mesecu so v za­savskih premogovnikih- zabe­ležili tudi rekordni dnevni iz­kop premoga, in sicer več kot 7.500 ton.

Razen prizadevnosti rudar­jev, ki so zaradi velikih potreb po premogu delali tudi vse so­bote, je k dobrim proizvodnim rezultatom pripomogla tudi modernizacija dela v jamah.

Seminar za slovenske

učitelje V kulturnem domu v Trstu

se je včeraj začel pedagoški seminar za učitelje in profe­sorje na šolah s slovenskim učnim programom. Organizi­ralo ga je šolsko skrbništvo v Trstu, pripravil pa ga je peda­goški svetovalec Ivan Sivec. Seminar je že enajsti po vrsti in bo trajal do 7. marca.

Jubilej II. proletarske

brigade V Nišu so v nedeljo svečano

proslavili 33. obletnico slavne II. Proletarske brigade, ki je na vojni poti, dolgi 34.000 kilo­metrov, dala 48 narodnih he­rojev. Konec vojne je dočakala le četrtina borcev, ki so bili 1. maja 1942 na prvem zboru bri­gade v Čajniču.

Varčevanje je nujno!

Zaradi suše, ki traja že tri mesece, se je občutno znižala gladina naših rek. To pa je sedaj do skrajnosti zaostrilo elektroenergetski položaj v naši republiki. Poseben odbor pri Elektrogospodarstvu, ki ima nalogo spremljati družbe­ni dogovor o izvajanju omeje­vanja porabe električne ener­gije, je povedal, da Elektro­gospodarstvo ne bo moglo več pokrivati vseh potreb. Zlasti še zato ne, ker se je energetska kriza zelo zaostrila tudi v dru­gih republikah, od koder naj bi dobivali tok po pogodbi.

Odbor je zato še enkrat po­zval vse porabnike naj spoštu­jejo družbeni dogovor in onu-jijo porabo vsaj za 10 odstot­kov. Ce se poraba ne bo zmanjšala, bodo potrebne re­dukcije. V tem primeru bo pri­zadeta predvsem industrija in gospodarska škoda bo neiz­bežna.

Delegati ocenili dosedanje delo

Jesenice

N a zadnji seji d ružbenopol i t i čne­ga zbora škofjeloške občinske skup­ščine, bila je v sredo, 26. februarja, so delegati največ pozornosti posve­t i l i reševanju problemov, s katerimi so se srečevali pr i svojem dosedan­jem delu. Najprej so bi l i č lani zbora seznanjeni z rezultat i posveta, k i je bi l pred nedavnim sklican za pred­sednike predsednike družbenopol i ­t ičnih zborov in predsednike občin­skih, mestnih in obalne konference S Z D L iz vse republike. Ugotovitve, k i izhajajo iz dosedanjih izkušenj in akcij, n a m r e č kažejo, da so delegat­ski odnosi v d ružbenopo l i t i čnem zboru najs labše razvi t i . In kje tiči­jo vzroki za to? Nikakor j i h ni t ežko poiskati. Iskati j i h gre predvsem v dejstvu, da vodstva družbenopol i ­t ičnih organizacij povsod še ne delu­jejo po načel ih delegatskega sistema, kot delegatska baza za delegate tega zbora. Premajhna aktivnost delegatov ter d ružbenopo l i t i čn ih organizacij pa je bistvena ovira, da delegatski odnosi še niso taki, kot bi sicer morali bi t i .

Družbenopo l i t i čn i zbor svojega poslanstva še ne opravlja kot enovita skupina delegatov v S Z D L povezanih d ružbenopo l i t i čn ih orga­nizacij . Prav zaradi tega ponekod prihaja celo do medsebojnega pre­krivanja al i več t i rnos t i . Delegati, po vsej logiki na jpomembne j šega zbora v skupščini , tudi niso dovolj organi-

Zvone Filipovič — namestnik

sekretarja V če t r t ek popoldne je bi la v K r a ­

nju sedma seja občinske konference zveze komunistov, na kateri so spre­jel i predlog statutarne komisije za ustanovitev novih osnovnih organi­zacij Z K in potrdi l i sklepe s semi­narja sekretarjev osnovnih organi­zacij Z K .

Zaradi odhoda namestnika sekre­tarja komiteja občinske konference Z K Š te fana Horva ta na novo delovno dolžnos t v centralnem ko­miteju Z K S so za novega namestni­ka sekretarja izvol i l i 29-letnega Zvo-neta Filipoviča, iz Kranja , sedanjega predsednika komisije za idejnopoli-t i čno delo in kul turo pri republ iški konferenci zveze social is t ične mla­dine Slovenije. Dolžnos t namestnika sekretarja bo Zvone Filipovič pre­vzel 1. aprila.

Namesto Eme G r i l in Rada Pavl i ­na je konferenca izvol i la za č l ana komiteja Sitarja C i r i l a , predsednika občinske konference zveze sociali­s t ične mladine in Romana Hlebca, predmetnega uči te l ja . Dosedanja Članica komiteja občinske konferen­ce Z K E m a G r i l n i mogla opravljati funkcije zaradi izrednega š tudi ja , Rado Pavl in pa je bil razrešen zara­di nezdružl j ivos t i funkcij v izvršnem svetu občinske skupšč ine in komi­teju občinske konference Z K . A . Z.

zirano in neposredno vkl jučeni v raz l ična delovna telesa in organe S Z D L . Spričo pogosto slabega sode­lovanja med d ružbenopo l i t i čn imi organizacijami in delegati d ružbe­nopol i t ičnega zbora, zlasti kadar gre za oblikovanje njihovega dela, se usklajevanje posameznih stal išč op­ravi šele v zboru, na seji skupšč ine , ne pa v okviru S Z D L , kjer bi se v resnici moralo. Predvideni ukrepi, k i so bi l i predlagani na posvetu, bodo v prihodnje stanje prav gotovo iz­boljšali. Tako naj bi se vsi delegati d ružbenopol i t i čnega zbora, k i - niso neposredno vkl jučeni v organe ob­činske konference S Z D L , na interes­ni podlagi vključili v raz l ična delovna telesa občinske konference S Z D L , delegati naj bi b i l i vabljeni na vse seje konference S Z D L , v sta­tut te na jmasovne j še organizacije pa naj bi se vneslo določilo, da imajo delegati d ružbenopol i t i čnega zbora enake pravice kot č lani občin­ske konference S Z D L . Sestanki bo­do moral i b i t i pripravljeni bolj skrb­no, gradivo za delegate pa čimbolj razumljivo. Obenem pa je tudi povsem razumljivo, da bo S Z D L morala posvetiti veliko pozornosti tudi delu z delegati ostalih zborov.

T u d i v Škofji L o k i so delegati menil i , da še vedno niso našl i prave oblike za svoje delovanje, da še vedno niso popolnoma našl i »same­ga sebe«! K a k o r k o l i že, nejasnosti je po letu dni delegatskega sistema še precej! Vseeno pa so delegati d ružbenopol i t i čnega zbora menili , naj bi bilo v prihodnje predsedstvo občinske konference S Z D L tisto usklajevalno telo, k i bi skrbelo za usklajevanje mnenj, za sinhronizi-rano delo vseh delegacij. Poleg tega, so menili , je med posameznimi delegati mogoče opaziti velike razl i­ke! T i s t i , k i sami sodelujejo pri pripravi gradiva za seje, denimo, n i t i ne čut i jo potrebe po sestajanju, saj snov dobro poznajo, drugi pa čut i jo (povsem razumljivo) veliko potrebo po seznanjanju z gradivom. Sl iša t i je bilo tudi mnenje, da bi bilo delo v mnogočem lažje, če bi se posamezni zbori sestajali na ločenih sejah.

T u d i z ude ležbo delegatov družbe­nopol i t ičnega zbora na dosedanjih skupšč inskih sejah v Škofji L o k i nikakor niso zadovoljni. Izostankov, bodisi z opravič i lom al i brez, je bilo precej. K l j u b res vel iki obremenje­nosti nekaterih posameznikov se to v prihodnje ne bi smelo več dogajati, so menili navzoči na sredini seji, saj to kvarno vpl iva tudi na delegate ostalih dveh zborov, kjer je ude ležba vedno zelo dobra. Ne sme se n a m r e č dogoditi, da bi prepogosti izostanki delegatov tega zbora postali ogleda­lo neurejenih delegatskih odnosov v zboru.

Nato so delegati d ružbenopol i t i č ­nega zbora skupšč ine občine Škofja Loka spregovorili še o osnutku samoupravnega sporazuma o zdru­ževanju in uporabi sredstev za krajevne skupnosti. J . Govekar

N a zadnji seji aktiva družbenopol i ­t ičnih organizacij Železarne Jese­nice, k i je bi la minul i če t r t ek , so.

č lani razpravljal i o predlogu pravi lnika o samoupravnem informiranju in komuniciranju v tem delovnem kolektivu. Uvodne besede o vsebini in namenu tega pravi lnika je podal J o ž a V a r i , č lan novoorganiziranega centra za samoupravno informiranje Železarne. Predstavniki posameznih d ružbeno­pol i t ičnih organizacij so zatem v razpravi menili , da je pravilnik dobro za­snovan ter da bo pomemben prispevek k bol jšemu informiranju med delegati, d ružbenopol i t i čn imi delavci; skratka, med samoupravljavci v Železarni. 0 tem pravi lniku bodo sedaj razpravljal i v posameznih temeljnih organiza­cijah združenega dela oziroma v samoupravnih delovnih skupinah. J . R .

Kranj Včeraj dopoldne se je sestal medob­činski svet Z K za Gorenjsko in raz­pravljal o u resn ičevanju sklepov

sveta o gospodarski stabilizaciji v poslovni pol i t ik i ljubljanske banke in njene podružn ice v Kran ju . Govor i l i so tudi o vsebinskih problemih organiziranosti bančn i š tva na Gorenjskem.

D a v i ob 8. ur i se je pri občinski konferenci social is t ične zveze sestala ko­misija za proslave. Pogovoril i so se o pripravah na praznovanje dneva OF , 1. maja in 9. maja.

Danes in ju t r i se bodo v K r a n j u sestali na ločenih sejah vsi trije zbori občin­ske skupščine . M e d drugim bodo obravnavali poročilo koordinacijskega odbo­ra o izvajanju programa gradnje šolskih in vzgojnovarstvenih objektov in d ružbene dogovore o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in s t ruktur i splošne porabe in o splošni porabi v Sloveniji za letos.

V če t r t ek dopoldne se bo v Kran ju na razšir jeni seji sestal medobčinski svet Z K za Gorenjsko. Seje se bodo udeležili tudi predsedniki občinskih kon­ferenc zveze social is t ične mladine z Gorenjske. A . Z.

Radovljica Ju t r i popoldne se bodo v Radovl j ic i sestali vsi trije zbori občinske skup­ščine na deveti redni seji. Razprav­

l ja l i bodo o osnutku p r o r a č u n a občine, programu komunalnih del in o osnut­ku d ružbenega plana občine za letos.

V č e t r t e k popoldne je b i la na Bledu razš i r jena seja občinske konference zveze komunistov, na kateri so med drugim obravnavali u resn ičevan je nalog iz resolucije desetega kongresa Z K J in sedmega kongresa Z K S o vzgoji in iz­obraževan ju . K o so govorili o kadrovskih vprašan j ih v na šem šols tvu, je inž. Polde P e r n u š , predsednik radovl j iške občinske skupščine , rekel, da bo treba č impre j začet i n a č r t n o reševat i stanovanjske probleme prosvetnih delavcev v občini. Pomanjkanje ustreznih stanovanj je n a m r e č eden glavnih problemov, da se mladi neradi odločajo za prosvetni poklic. Zato bo povsod ob novih šo lah v občini treba poskrbeti tudi za stanovanja za učitel je . A . Z.

Škofja Loka V petek ob 16. u r i bo v Škofji L o k i seja izvršnega odbora občinske kon-

' ference S Z D L Škofja Loka . Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: obravnava zakl jučkov zadnje-seje občinske konference S Z D L , obravnava osnutka p r o r a č u n a občine za leto 1975, poroči lo o poteku javnih razprav v krajevnih skupnostih o osnutkih d ružben ih dogo­vorov o splošni in skupni porabi v le tošnjem letu, obravnava zakl jučkov, k i j i h je na zadnji seji sprejel d ružbenopol i t i čn i zbor, poroči lo o seminarjih za usposabljanje delegatov in delegacij, informacija o poteku krajevnih vol i ln ih konferenc S Z D L , soglasje k pravilom druš tev , informacija o praznovanju dneva žena ter volitve delegatov. -jg

Tržič Organizacija Z S M S v t rž iški občini je dobila dve novi osnovni organiza­ciji . 22. februarja je bi la ustanov­

ljena osnovna organizacija v karavl i S rečka Perhavca v Jelendolu dva dni kasneje pa v karavl i Kokrškega odreda na Ljubelju. S tem so v Trž iču uresni­čili eno od nalog, zapisano v s tatut ih zvezne in republ iške konference Z S M S . Vojak i se bodo po svojih močeh vključevali v delo in aktivnosti mladinske organizacije.

Pred kra tk im je bi la druga seja predsedstva občinske konference Z S M S Tržič . Člani predsedstva so razpravljal i o le tošnjem f inančnem programu in menili , da ga ne bi kazalo krni t i , ter obravnavali analizo o dejavnosti t rž iške mladinske organizacije, k i jo je izdelal sekretariat republ iške konference. N a seji so razpravljal i tudi o le tošnj ih delovnih akcijah. Trž ič naj bi dal od 35 do 40 brigadirk in brigadirjev, kar ne bo lahko, saj nač r tu j e jo tudi v občini dve delovni akci j i : pri gradnji ceste v L o m in postavitvi nove pla­ninske koče na Dobrči . mk

Včeraj je bi la seja komiteja občinske konference Z K S . Člani komiteja so razpravljali o u resn ičevan ju kadrovske politike v občini in u resn ičevanju ustave v temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združe­nega dela. Obravnavali so tudi dejavnost aktiva mladih komunistov. -jk

Ženska v združenem delu Ob mednarodnem ženskem dnevu naj bi se pogovorili o položaju ženske v družbi, izrazili solidarnost z narodnoosvobodilnimi gibanji v svetu in se zavzeli za reševanje vprašanj, ki

so pomembna za žensko in družino.

J

WL4 Torek — i. rtiarca W7»

Organizacija z d r u ž e n i h na­rodov je leto 1975 proglasila za mednarodno leto ž e n s k , da bi pripomogla k h i t r e j š e m u prehodu od zapisane do res­n i č n e enakopravnosti ž e n s k . Ne bomo se zavzemali za spre­jemanje novih deklaracij, am­pak za iskanje poti, po katerih bo m o g o č e u r e s n i č i t i že pro­g l a š e n e pravice in enakoprav­nost. V Sloveniji bomo akcije ob mednarodnem letu ž e n a n a č r t o v a l i in pripravljali pod naslovom Ž e n s k a v z d r u ž e ­nem delu.

V tem smislu bomo proslavi­li tudi l e t o š n j i mednarodni dan ž e n a 8. marec. Konferen­ca za d r u ž b e n o aktivnost ž e n s k Slovenije je sprejela s t a l i š č e , da bo ta dan lahko u p r a v i č i l svoj namen ne le s pogledom v zgodovino — letos praznujemo 30. obletnico os­voboditve in hkrati tudi ena­kopravnosti ž e n s k v n a š i družbi — t e m v e č tudi s podvo­jenim prizadevanjem za hi­t r e j š e r a z r e š e v a n j e p e r e č i h d r u ž b e n i h v p r a š a n j , ki zade­vajo uveljavljanje ž e n s k v

družbi , na delovnem mestu in v samoupravljanju.

8. marcu bomo dali medna­rodni z n a č a j s tem, da bomo ob tej p r i l o ž n o s t i ponovno po­trdili n a š o solidarnost z vsemi narodnoosvobodilnimi gibanji v svetu. N a š a m o r a l n o p o l i t i č -na podpora naj š e posebno ve­lja: za demokracijo b o j u j o č i m se Č i l e n k a m , o s i r o m a š e n i m ž r t v a m agresije v Angoli , Palestinkam, Sirkam, Viet-namkam in vsem tistim žen­skam, ki si š e niso izbojevale boja za narodno in svojo osvo­boditev.

Nadaljevali bomo z uveljav­ljanjem ž e n s k v d r u ž b e n o p o l i ­t i č n i h skupnostih, samouprav nih interesnih skupnostih, p r e d s t a v n i š k i h in p o l i t i č n i h telesih. Že podatki, da je bilo v s k u p š č i n e izvoljenih 34 od­stotkov ž e n s k in pri jesenskih volitvah v samoupravne inte­resne skupnosti 39 odstotkov ž e n s k , i zpr ičuje , da so ž e n s k e pripravljene na p o l i t i č n o delo.

Naj si zato ob l e t o š n j e m 8. marcu zastavimo v p r a š a n j e , zakaj je bilo v svete v a š k i h

krajevnih skupnosti, organe kmetijskih zadrug in druge skupnosti kmetijskih proizva­jalcev izvoljenih le 10 odstot­kov ž e n s k , č e p r a v predstav­ljajo v e č kot 60 odstotkov aktivnega k m e č k e g a prebi­valstva. Zakaj ž e n s k a š e ved­no ni prodrla v vodstva kra­jevnih skupnosti na drugih o b m o č j i h . Ne samo njen, splo­š n o d r u ž b e n problem je, po­s p e š e n o r e š e v a n j e o t r o š k e g a varstva in d r u ž b e n e prehrane, kar so v svojih s t a l i š č i h pou­darili tudi lanski kongresi ZK in zveze sindikatov. V nepo­sredni povezavi med organiza­cijami z d r u ž e n e g a dela in kra­jevnimi skupnostmi in ob po­budi samoupravnih interesnih skupnosti bodo ta prizadeva­nja hitreje obrodila sadove. V boj za to pa more stopati le d r u ž b e n o in p o l i t i č n o osve­š č e n a delegatka, ki ji morajo biti o m o g o č e n e vse oblike us­posabljanja.

Pred nami so volitve v kra­jevne in o b č i n s k e organizacije s o c i a l i s t i č n e zveze. Tudi od š t e v i l a izvoljenih ž e n s k v te organizacije, od aktivnosti v na novo ustanovljenih svetih za v p r a š a n j a d r u ž b e n o e k o ­nomskega in p o l i t i č n e g a polo­žaja ž e n s k bo odvisno, k a k š e n bo po loža j ž e n s k e v združe ­nem delu.

Delavce, zlasti pa ž e n s k o , ^adeya ^udi več zakonov, ki so

bili sprejeti lani. V zakonu o medsebojnih razmerjih delav­cev v z d r u ž e n e m delu je bil sprejet p o d a l j š a n p o r o d n i š k i dopust. V maju sprejeta reso­lucija o n a č r t o v a n j u d r u ž i n e in d r u ž b e n i h prizadevanjih za njen nastanek in razvoj pa ob­vezuje, da si bodo vsi d r u ž b e n i in p o l i t i č n i dejavniki prizade­vali, da bo zagotovljeno s r e č ­no o t r o š t v o n a š i h otrok in zavestno in s r e č n o s t a r š e v ­stvo ob p o s p e š e n i gradnji sta­novanj, celodnevni šo l i ali šo l i s p o d a l j š a n i m bivanjem, druž­beni prehrani in š e č e m . Žen­ske same bodo morale paziti, da se bodo zakonske o d l o č b e zares izvajale in bodo ž e n ­skam zagotovljene enake m o ž ­nosti pri vstopu na delo, pri iz­o b r a ž e v a n j u ob delu, pri na­predovanju in pri enakem pla­č i l u za enako delo.

Le tošn j i 8. marec praznuje­mo tudi v pogojih naporov za stabilizacijo gospodarstva, v a r č e v a n j a , z n i ž e v a n j a proiz­vodnih s t r o š k o v . Zato je kon­ferenca za d r u ž b e n o aktivnost ž e n s k Slovenije predlagala, da naj bi organizacije z d r u ž e n e g a dela ob proslavljanju medna­rodnega dneva ž e n s k usmerila sredstva, predvidena za dari­la, v namene, ki bodo pomaga­li r e š e v a t i v p r a š a n j a , ki zapo­sleni ženi pomenijo veliko v e č kot darilo ali š o p e k ob 8. marcu.

Zahteve presegajo možnosti Občinska skupščina Tržič v torek razpravaljala o predlogu proračuna in negospodarskih investicij — Vsem željam krajevnih skupnosti najverjetneje ne bo mogoče ustreči — Težko razumljiva

republiška solidarnost tudi od dejstva, da je občina med tistimi, k i j i h zadene republ iška solidarnost.

Delegati zborov tržiške občinske skupščine so na torkovem skupnem zasedanju ugodno ocenili osnutek letošnjega občinskega p ro r a č una , osnutek programa negospodarskih investicij ter predlog del pr i vodnem gospodarstvu, elektrifikaciji, pošt­nih in telegrafskih napeljavah, na komunalnem področju (vodovod, kanalizacija) ter pri stanovanjski graditvi. Skupšč ina je na torkovem zasedanju menila, da je izvršni svet oblikoval predloge razumno in upošteval ter usklajeval želje z možnos tmi . Zajetno gradivo bo romalo na zbore občanov in delov­nih l judi, šele potlej pa bo o njem sklepala občinska skupščina na skupnem zasedanju, k i bo predvido­ma v drugi polovici oziroma* proti koncu marca. .

T rž ičan i so sprva računa l i , da bo letošnji občinski p ro r ačun v primerjavi z lanskim lahko večji za dobrih 23 odstotkov in da bo dovoljena poraba znaša l a 10,746.822 dinarjev. Vendar so zadnja napoti la bolj spodbudna. Občinski p r o r a č u n se letos lahko poveča za dobrih 24 odstotkov, kar pomeni v t rž i škem primeru še nekaj več od 10 starih milijonov dinarjev. Ce bo občinska davčna s lužba uspešna pri pobiranju davkov, se bo p r o r a č u n s k a po t ro šn j a lahko poveča la še za par odstotkov, malenkostno dodatno povečanje od planiranega pa si v Tržiču obetajo

Dogovor o letošnjih

obiskih taborišč Komis i j a za internirance, zapor­

nike in vojne ujetnike pri občinskem odboru Z Z B N O V Radovl j ica je pod vodstvom predsednice Mance Filipič na zadnji seji razpravljala o letoš­njih pripravah za akcijo obiskov nekdanjih nac is t ičn ih koncentra­cijskih tabor išč . Akc i j a sodi v sklop proslav ob 30-letnici osvoboditve. Dogovori l i so se, da bodo zbrali po vseh krajevnih organizacijah Z Z B N O V v občini prijave bivših inter-nirancev, pri tem pa bodo seveda poskrbeli za čimvečji odziv. Denar za prevoz in s t roške bivanja bodo deloma prispevali udeleženci , ostala sredstva pa naj bi dodal še občinski odbor Z Z B . O tej akciji so že razpravljali tudi na občnih zborih vseh K O Z Z B N O V , k i so j i h opravil i že v zače tku februarja. J R

Seminar za receptorje

V hotelu Toplice na Bledu je bi l minu l i teden strokovni seminar za receptorje, na katerem se je zbralo prek 100 receptorjev iz večine jugo­slovanskih hotelskih podjetij, k i so združena v strokovni organizaciji Jugohoteli. N a seminarju pod naslo­vom Zadovoljni gost so poudarili , da je prav od recepcijske s lužbe in nje­nega poslovanja veliko odvisen sloves hotela. Razpravl ja l i so tudi o uporabi elektronike v sodobnih hotelskih hišah. N a seminarju so po­deli l i diplome hotelom, k i so bi l i lani na podlagi ankete najbolje ocenjeni.

A . Z.

T o se zdi T rž i čanom nerazumlji­vo, . kar se je pokazalo tudi na torkovem zasedanju skupščine. Pro­račun naj bi dobil od solidarnosti 1,794.822 dinarjev, čeprav je narodni dohodek na prebivalca sorazmerno visok in uvršča občino na 13. mesto v republiki! V istem hipu pa bo moral n a m r e č Tržič dati za druge republ iške solidarnostne potrebe okrog 5 milijonov dinarjev, kar je znatno več od prejete pomoči . T o neskladje kaže čim prej odpraviti, so dejali na seji, saj je takih primerov v republiki kar 36!

Letošnj i denar za negospodarske investicije, večino ga nameravajo Trž i čan i po t roš i t i za rekonstrukcije in .modernizacije cest ter za š tudi je in nač r t e , je razporejen skorajda do »zadnje pare«. V vel iki meri tudi zaradi lanskih zagotovil skupščine, da bo za posamezna dela denar na

voljo letos in zaradi ne točnega lanskega planiranja s t roškov v posameznih krajevnih skupnostih. Tako prosijo za dodatna sredstva Kovorjani , Lomljani , krajevna skupnost Pristava, skupnost Senič-no za cesto v Spodnjem Veternem, skupnost Sebenje za dodatna sredst­va pri asfaltiranju ceste Retnje — Breg, Križe za cesto v Gozd, Lešani za cesto do vasi itd. Ce že denarja letos ne bo, so dejali delegati teh skupnosti na torkovi seji, pa naj izda skupščina vsaj garancije, da bo denar na voljo prihodnje leto! Vendar se v primeru upoš t evan ja teh želja lahko- zgodi, da v prihodnjih letih v tržiški občini v skladu negospodarskih investicij še za izdane garancije ne bo denarja, kaj šele za nova in nepredvidena dela! To je ena plat problema. Po drugi strani pa denarji sklada spodbujajo vnemo krajanov za samoprispevke in lastno udeležbo pri napredku krajev in preprečujejo, da bi se planirana in željena dela vlekla v nedogled. Posebno zato, ker so iz leta v leto dražja . Prav zaradi soudeležbe občinskih sredstev in prispevkov krajanov • je bilo v skupnostih t rž iške občine zadnja leta veliko narejenega!

J . Košnjek

Ugodne spremembe v kmetijski politiki V sredo, 26. februarja, je bi la v

Škofji L o k i prva seja stalne skupšči­ne občinske kmetijsko zemljiške

-skupnosti. Zbrani delegati so na njej najprej sprejeli poslovnik o delu skupščine, nato pa izvol i l i njene organe. Za predsednika skupščine škofjeloške kmetijsko zemljiške skupnosti je bi l soglasno izvoljen dipl. inž. Janez Ahačič , za predsedni­ka izvršnega odbora pa inž. Jakob Gartner.

Kmeti jsko zemljiška skupnost v Škofji L o k i je bila ustanovljena pred nekaj več kot letom dni. K r o g pod­pisnikov d ružbenega dogovora o nje­ni ustanovitvi in financiranju je bil takrat še precej ožji kot je danes. V letu dni so bi l i n a m r e č med podpis­nike pritegnjeni še: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, lovske in ribiške d ruž ine š področ ja občine Škofja Loka , Ljubljanska banka — P E Škofja Loka ter interesne skup­nosti ali koordinativna telesa t ist ih samoupravnih interesnih skupnosti, katerih delovno področje sega na

Manj energije

Zaradi majhnega pretoka vode — povprečno 18 kubičn ih metrov v sekundi je v Hidroelektrarni Medvo­de dnevna proizvodnja e lekt r ične energije le okoli 50.000 ki lovatnih ur. Po planu, katerega osnova je dolgoletno povprečje pretoka vode — 79 kubičn ih metrov na sekundo — bi morali dnevno proizvesti 235.000 ki lovatnih ur e lek t r ične energije. Rekordno dnevno proiz­vodnjo so zabeležil i 13. aprila 1967. leta - 514.000 ki lovatnih ur, medtem ko so februarja letos zabeležili do sedaj na jmanjš i pretok vode — le 12 kubičn ih metrov na sekundo. Ker v zadnjih mesecih ni bilo snežn ih padavin, tudi odjuga ne bo prinesla povečanega pretoka vode, zato tudi ni p r ičakova t i povečane proizvodnje e lek t r ične energije. -fr

Zdaj bliže kot kdajkoli!

< c c

0 0 N

< _ l L U >

LES, MIZARSKE PLOŠČE LESENE STENSKE OBLOGE PARKET, STAVBNO POHIŠTVO KERAMIČNE PLOŠČICE GRADBENI MATERIAL

v navi trgouini

i K R A N J - P R I M S K O V O (POLEG SALONA POHIŠTVA)

telefon (064) 26 076

področje kmetijstva ter za zagotav­ljanje socialne in d ružbene varnosti kmečkih ljudi. To je bilo potrebno zlasti zaradi vse bolj razvejane de­javnosti te skupnosti. Ze na eni prvih sej začasne skupščine je bilo namreč sklenjeno, da se v ovir kme­tijsko zemljiške skupnosti sprejme tudi sklad za pospeševanje kmetij­ske proizvodnje ter izobraževanje v kmetijstvu.

Delo kmetijsko zemljiške skupno­sti v občini Škofja Loka je bilo v pre­teklem letu, v prvem letu obstoja, zelo uspešno. P rva naloga, k i so jo opravili njeni organi, je bil predlog odloka o prispevkih za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč. Predlog je nato sprejela skupšč ina in tako so bila zagotovlje­na prva sredstva za delo skupnosti. Poleg š tevi ln ih drugih vp rašan j je skupšč ina obravnavala tudi n a č r t e tu r i s t i čnega razvoja Soriške planine ter osnutek u rban i s t i čnega n a č r t a za Stari vrh in Gab r ško goro. Skup­ščina je izdala soglasje za spre­membo namembnosti kmetijskih zemljišč: za gramoznici v R e t e č a h in pri Sv. Duhu , za razši r i tev odlagali­šča smeti v Starem dvoru, za zazi­dalni n a č r t Železnikov (Dašnj ica , Kres, Škovine) , poleg tega pa je bilo izdano še soglasje 27 individualnim prosilcem. Precej pozornosti je bilo v preteklem letu namenjene tudi pri­pravi predloga odloka o zašč i tenih kmetijah. Izdelani so bi l i prvi krite­ri j i in merila za zašči to kmetij .

Kmeti jsko zemljiška skupnost si je tudi letos zastavila izjemno obse­žen program dela. Med. najpomemb­nejšimi nalogami so brez dvoma: skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini in sodelovanje pri planiranju prostora, skrb za pospe­ševanje kmetijstva, sodelovanje pri iskanju prevzemnika kmetije, 'na­daljnja izdelava osnutka odloka o zašč i tenih kmetijah, spodbujanje razvoja razl ičnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmeti j- . skimi organizacijami združenega dela, usmerjanje prometa s kmetij­skimi zemljišči, priprava sklada kmetijskih zemljišč v občini ter spre­jem s rednjeročnega n a č r t a razvoja kmetijstva.

K o so se delegati odločali o spre­jemu samoupravnega sporazuma o financiranju vodno-gospodarskih del na področju ' vodne skupnosti Go­renjske, so se najbolj zanimali , kak­šen je n a č r t del za letos na področju škofjeloške občine. Gorenjska vodna skupnost letos namerava rekonstru­irati jez ob tovarni Alples na Ćešnji-ci , zavarovati obrežje pri mostu v Ševljah, obnoviti Krevsov in Šešir-jev ter urediti levi breg pri Koširje­vem jezu v Škofji L o k i , popraviti Pol janškov jez na Selu, zašči t i t i desno brežino ob Sori v Škofji L o k i ter regulirati potok Zabnico. Poleg tega je delegat krajevne skupnosti Gorenja vas v Poljanski dolini menil, da bi bilo na njihovem po­dročju č imprej potrebno konča t i z nekaterimi deli ob Sori, k i so že bila zače ta .

Poleg tega so delegati na skupščini spregovorili še o d r u ž b e n e m dogo­voru o u resn ičevan ju n a č r t a družbe­noekonomskega razvoja občine v prihodnjega pol desetletja, poslušal i poročilo o izdaji soglasij o spre­membi namembnosti zemljišč, spre­jel i so samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnost i . . .

J . Govekar

Na Primskovem pri Kranju, kjer je Lesnina Ljubljana pred nedavnim začela prodajati les in gradbeni material, je bila v soboto, 1. marca, svečana otvori­tev noge trgovine z lesom in gradbenim materialom in povečanega paviljona pohištva. Kot smo že poročali je nova Lesninina trgovina z lesom in gradbe­nim materialom največja tovrstna trgovina na Gorenjskem. V njej je namreč mogoče dobiti vse za gradnjo hiše, razen gramoza, električnih in vodovodnih instalacij. Trgovina ima okrog 3000 kvadratnih metrov notranjih in zunanjih prodajnih in skladiščnih površin. Zraven te trgovine, kjer je trgovina s pohi­štvom, so v soboto odprli tudi povečani razstavni prostor. Sedanjo trgovino so povečali za okrog 500 kvadratnih metrov in s tem še bolj popestrili izbiro različnega pohištva. Uredili so tudi poseben razstavni prostor, kjer bodo po­slej redno prirejali razstave posameznih proizvajalcev pohištva pri nas. Za začetek so v tem prostoru uredili razstavo pohištva Meblo. — Novo trgovino z lesom in gradbenim materialom in povečano trgovino s pohištvom je v soboto odprl predsednik delavskega sveta TOZD notranja mreža v Lesnini Janez Batelino. V krajšem kulturnem programu pa je nastopil moški pevski zbor iz Krope pod vodstvom Egija Gašperšiča. — A. Z. — Foto: F. Perdan

KZ Naklo Valilnica razprodaja z a r a d i p o m a n j k a n j a pros torov

6 do 8 tednov stare jarčke C e n a je od 20 do 25 d in .

Razprodaja bo v sredo, 5. marca, v vzrejališču v Podbrezjah od 8. do 16. ure. kz N a k l o

Začeto je treba dokončati O prostorih, k i naj bi j i h mladi

dobili za svojo dejavnost, se v K r a n j u govori že skoraj dvajset let. Novembra leta 1972 pa je občinska konferenca Z K S sprejela sklep, da je treba to vprašan je č imprej rešit i . Obvezala se je, da bo poskrbela, da se bodo mladini dodelili prostori stare posebne šole nad samopos t rež ­no restavracijo v Kran ju . Od skupščine občine pa je zahtevala, da odobri denar za obnovitvena dela in opremo. Ze leta 1973 je mladina prostore dobila, občinska skupšč ina pa je lan i dala 90.000 dinarjev za obnovo.

De la so stekla po nač r t i h in .v obnovljenih prostorih so že dobile mesto mladinske specializirane or­ganizacije: občinska zveza za teles­no kulturo, zveza tabornikov, po­či tn iška zveza, kranjski radio klub jn š tuden t sk i servis. Poleg teh pa bo v mladinskem domu tudi center ob­činskih klubov in predavalnice. V klubu bodo delali tudi razni krožki med nj imi krožki filmske vzgoje, likovne vzgoje in podobni.

Obnovitvena dela so bila k o n č a n a v roku. Zataknilo pa se je pri denarju. Ze prvi posegi za lepši in funkcionalnejš i videz prostorov so pokazali, da bo potrebno narediti veliko več kot so prvotno načr tova l i . Končn i r ačun je trikrat večji od p r e d r a č u n a in znaša 360.000 dinar­jev. V to vsoto so v š t e t a gradbena mizarska in e lek t r ičarska dela, ob­nova tal in stropov, napeljava tele­fonov in oprema kluba ter učilnic. Specializirane organizacije pa svoje prostore opremljajo same.

Občinska skupšč ina je v predlogu d ružbenega plana za letos predvide­la za poravnavo nep lačan ih r a č u n o v i n opremo še 100.000 dinarjev. Za

Prihranjeni tisočaki

Vaščani srednjega dela zazidalne­ga otoka M e S 20 v Zgornjih Pi rn i -čah so do nedavna imeli t ežave s podtalnico, k i j i m je ob močnejšem deževju vedno poplavljala kleti in dvorišča. Skleni l i so temu narediti konec in sami urediti kanalizacijo. Akci jo je podprla krajevna skupnost in naroč i la n a č r t e pri podjetju Kanal izac i ja Ljubljana. Kana l iza ­cijsko omrežje za odvod meteorne in odpadne vode naj bi po p r e d r a č u n u veljalo 190.000 dinarjev. 14 občanov je zbralo 40.000 dinarjev samopris­pevka-, vsak je prispeval še 100 ur prostovoljnega dela, občinska skup­ščina Ljubl jana-Šiška je prispevala 65 tisoč dinarjev, s č imer so prihra­ni l i precej t isočakov. Strokovno vodenje del so zaupali delavcem Gradlesa Medvode, k i so pomagali tudi s strojno opremo. -fr

dokončno ureditev in predajo na­menu celotnega mladinskega doma pa je potrebnih še 170.000 dinarjev. K e r je skupšč ina denar za ureditev že obljubila in jo k temu zavezujejo tudi sklepi konference Z K iz leta 1972, občinska konferenca mladine zahteva, da obljubo izpolni. Zahtevo so podprli tudi na več razpravah o d ružbenem planu občine. DeloVni ljudje v Savi, Teksti l indusu, Iskri, v drugih temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih menijo, da mladina prostore potrebuje, zato je nujno, da se zače ta dela končajo, da se prostori opremijo in predaje namenu. Ustrezni prostori so eden od važnih pogojev za boljše delo — tudi v mladinski organizaciji.

L . Bogataj

Mladinski aktiv v Bohinju

V podjetju Alpetour Škofja L o k a - T O Z D Hote l i Bohinj so v zače tku minulega tedna ustanovil i mladinski aktiv, v katerem je 53 č lanov. Ze na ustanovnem sestanku so- se dogovo­r i l i , da bo aktiv organiziral teča je tujih jezikov za č lane, v objektu T r i ­glav pa bodo uredili klubski prostor. Razen tega bo aktiv organiziral špo r tne in kulturne prireditve. M l a ­dim bosta pr i delu pomagali tudi os­novna organizacija sindikata in organizacija zveze komunistov.

N a ustanovnem sestanku so izvo­l i l i sedemčlansko predsedstvo aktiva

za predsednika M i l a n a Kozo-m mara. A . Z.

300 novih telefonskih priključkov

V krajevni skupnosti Lesce so se že dlje časa zavzemali za ureditev in okrepitev telefonske mreže in za povečanje telefonskih prikl jučkov. Zdaj so se skupaj s P T T podjetjem Kran j lo t i l i te akcije krajevna skup­nost, tu r i s t i čno d ruš tvo in delovne organizacije v krajevni skupnosti. Zbrali bodo okrog 500.000 novih dinarjev, posamezniki, k i bodo dobi­l i telefon, pa bodo prispevali po 3500 dinarjev. Tako bodo dobili prek 300 novih telefonskih pr ikl jučkov. Denar za ureditev telefonske mreže so že odobrili Veriga Lesce (160.000 din), M u r k a Lesce (100.000 din), Tu r i s t i čno d ruš tvo (50.000 din), Ži to Lesce (50.000 din) in drugi. Akc i j a bo končana sredi leta. A . Z.

O L A 8 3 Torek — 4. marca 1975

S potovanja okoli sveta

Smešno-resen prikaz prostorske problematike

Z A D N J I D N E V I P L O V B E K o smo 28. ju l i j a dvignil i sidro in

odpluli proti domu, je zavladalo na ladji sp lošno veselje. K a r malo' ne­umno se mi je zdelo, da bi sploh še kaj hodil v strojnico. Nihče ni več štel mesecev in tednov. Od Pireja naprej smo r a č u n a l i samo še z ura­mi. Oseminšt i r idese t , šes t in t r idese t , š t i r i indvajse t ur do Bara . Večina mornarjev se je odločila, da bodo šli z ladje šele v Trs tu , ko bodo prišle zamenjave. V s i t isti pa, k i so bi l i doma z j u ž n e dalmatinske obale, bodo šli seveda domov že iz Bara , od koder j im je bliže.

Zadnjo noč pred pristankom v Baru ni šel n ihče spat. Vso noč smo pi l i , prazne steklenice pa metali v morje. N a steno salona je nekdo z vel ikimi č rkami napisal: J O Š D V A D A N A P A C I V I L N A H R A N A .

Spat sem šel šele proti j u t ru in na­slednji dan se mi je prav č u d n o zdelo, kako to, da me ni prišel n ihče zbudit. V teh sedmih mesecih sem se že tako navadil na jutranjo budnico, da sem jo že začenja l pogrešat i . Ob desetih dopoldne pa je dežurn i ven­darle potrkal na vrata moje kabine, pa ne zato, da bi šel delat, ampak, da bi tudi jaz videl, kako se približu­jemo črnogorski obali. N a hitrico sem se oblekel in stekel na krov. T a m so bi l i tudi že vsi drugi in na­peto gledali na obzorje. K m a l u smo zagledali skalnate grebene planine Rumije in čez pr ibl ižno eno uro so nas že pozdravile p r i s t an i ške sirene v Novem Baru . Svež veter je zapihal s hribov in ja ta vreščečih galebov se je zapodila za našo brazdo. Hi t ros t smo zmanjša l i na č e t r t i n o in spustili lestev za carinike in luškega pilota. Ze ves čas smo se najbolj bali carine. Po veljavnih predpisih lahko jugo­slovanski mornar prinese domov brez carinjenja samo blago v vred­nosti t isoč dinarjev. Vsaka stvar pa, katere vrednost presega zgornjo, je podvržena plačilu carine. Zato smo več inoma pri javi l i samo predmete, sa katere smo vedeli, da nam ne bo treba p lačeva t i davka. Vse drugo smo poskrili , da bi pozneje lahko pretihotapili domov. Imeli smo srečo, da smo naleteli na dobre fan­te. Kap i t an j i h je napojil z ginom, j i m povedal nekaj mastnih vicev, potem pa so mu verjeli na besedo in niso šli brskat po ladji.

Takoj , ko smo spustili most, se je ustavil na pomolu kombi z napisom J U G O L I N I J A . Z njim sta se pripe­ljala na š kadrovski in pa seveda bla­gajnik s polno aktovko denarja. Naj­bolj smo se razveselili blagajnika in njegovih milijonov. Kadrov ika se­veda malo manj. Najbolj so ga kle l i t isti , katerim je prišel povedat, da j i m ni mogel najti zamenjave. Mar ­sikomu so se vse sanje o prijetnem druž inskem dopustu naenkrat sesule v prah. Mene osebno to ni skrbelo. Odločil sem se, da bom šel iz pod­jetja in mi zaradi tega ni bilo treba -čakat i zamenjave.

P O D R A Z V A L I N A M I S T A R E G A B A R A

Čeprav je bi l zače tek avgusta, n i bilo vreme na črnogorski obali tiste dni prav rnč poletno. Nebo je bilo ob lačno in z Rumije je pihal široko, k i je dišal po dežju. K l j u b temu sem vzel po kosilu pot pod noge in se od­pravil peš v Star i Bar. Nekaj milega in domačega je bilo v tem zxaku, k i sem ga dihal , v ljudeh, k i sem j i h srečeval , v vsej tej divj i skalnat i pokrajini, porasli z oljkami, trnjem in redko travo. Nisem si mogel kaj, da ne bi pomežikni l č rnooki pasti­rici , k i je kur i la ogenj na pašn iku ob cesti. Ovce so zablejale, pes, k i j i h .je čuval , se je zagnal proti meni in so­v ražno za renča l . Crnooka je ne­strpno zacepetala nad psom in ga šla iskat s palico.

Med zver iženimi ol jkami ob cesti se je plazi l veter. Utrujen star konj je peketal po asfaltu. T u pa tam je pripeljal mimo kakšen avto z nem­ško ali nizozemsko registracijo. V mestece sem prišel ravno na sema-njo nedeljo. Cesta je bila polna bra­njevcev in t ežko otovorjenih č rno­gorskih osličev. N a bazarju pod ru­ševinami starega mesta so prodajali OVČji sir, suhe slive, volnene noga­vice in doma izdelane usnjene opan­ke. N a ul icah so se zbiral i kmetje iz okoliških vasi, pogovarjali so se o vremenu, let ini , cenah živine, o otro­cih, k i rastejo, se ženijo in odhajajo k vojakom. N a avtobusni postaji se je drenjala množ ica p r azn i čno oble­čenih l judi. Nevesta jemlje slovO-Z belim robcem si briše objokane oči. Svatje vriskajo, godci veselo razte-

Si* 4 t i i J U A $ f Torek — 4. marca 1975

gujejo svoje mehove. V ženinovi hiši je že vse pripravljeno za gostijo. T r i dni bo teklo vino iz sodov, tri dni bodo škr ipale gusle in vabile na ples. Č e t r t e g a dne bo vsega konec. Svatje bodo odšli, pijanost prve noči bo mini la . Ostali bodo umazani krož­niki , prazni kozarci in oglodane kosti. Za ljubezen ne bo več časa . U r a budilka bo spet kl ica la k vsak­danjim do lžnos t im. Življenje bo spet teklo po tisti stari, že stokrat pre­izkušeni in že stokrat prekleti poti.

K o sem zvečer prišel nazaj, je bil na ladji že cel direndaj. Vs i so se mrz l ično pripravljal i na odhod. Fantje so postajali pred ogledali in se lepšali za svoje žene in za ročenke . Celo potovanje so bi l i kosmati kot kakšn i gusarji, zdaj pa so hoteli bit i vsi kar naenkrat lepi in dostojni. Poravnaval i so se stari spori in dol­govi. V Baru je šlo z ladje kak ih deset č lanov posadke, k mnogim t i ­stim, k i pa so še ostali, so prišle žene in otroci. Med posadko je bilo poro­čenih največ med oficirji, vsi drugi so bi l i v eč inoma še samski. Zakonsko življenje in morje ne gresta skupaj. Žene mornarjev vidijo svoje može le nekajkrat v letu in to ne more vselej dobro vpl ivat i na zakonsko skup­nost.

K O N E C P O T O V A N J A V Trs tu sem se izkrcal tudi jaz.

V zače tku me je rahlo skrbelo, kako bom spravil čez mejo svoj magneto­fon, a se je nazadnje le vse dobro izteklo. Najprej sem misl i l i t i z vla­kom, pa sem se zbal zaradi prtljage. V T r s tu sem na bencinski črpalki našel nekega Nemca, k i me je b i l pripravljen potegniti čez mejo v K o ­per. Mejn i prehod pri Škofijah je bil zatrpan in se tako naši cariniki niso utegnili ukvarjat i z mojim magneto­fonom. V K o p r u sem šel na kopalni vlak za Ljubljano, od tam naprej pa z avtobusom proti-Gorenjski. Zvečer sem bil že doma.

Tako. Prišel sem do konca poti in do konca svojega pisanja. Še enkrat moram poudariti , da si sveta nisem ogledoval kakor turist, ampak bolj kot nak l jučn i opazovalec. N a vsej svoji poti okol i sveta si nisem ogle­dal n i t i enega muzeja ali k a k š n e druge znamenitosti, zato o tem tudi nisem skušal pisati. P r i pisanju nisem imel l i terarnih ambicij ,»niti se nisem trudi l , da bi bralce učil zgo­dovine in zemljepisa. Vse moje ambicije so bile v tem, da bi napisal preprost in zanimiv potopis, v kate­rem naj bi bilo čim manj številk in enciklopedijskih podatkov. Če mi je to uspelo, naj presodijo bralci .

K O N E C

Duhovite karikature in gesla so suhoparno re solucijo spremenile v privlačno, najširšemu krogu konflikt

ljudi dostopno branje Na skrajnem levem robu publi­

kacije, ki leži pred menoj in ki se prvi hip zdi podobna o t r o š k i sli­kanici, je narisan m o ž a k a r z zna­č i l n o p l o č e v i n a s t o kanto v ro­kah. Iz nje letijo odpadki, dedec pa vsem nevidnim kritikom z a d i r č n o odgovarja: »Kaj vas briga, kam m e č e m s m e t i ! « . Ne­d a l e č proč b u l d o ž e r i s t vrh hro-p e č e p o š a s t i r a z m i š l j a : »Mar bo­mo p o r u š i l i vse stare bajte?«. Brkati kmet, oprt ob motiko, obupan kr i č i : »Ne zidajte na ro­dovitnih po l j ih!« Seveda ga nih­č e ne jemlje resno, saj o č a l a s t i planer ekonomskega napredka enako glasno vpije: »Še v e č de­lovnih m e s t ! « . Nasproti jima prihaja razborit proletarec, oč i t ­no jezen, ker družba ne razume, č e m u žel i imeti » S t a n o v a n j e zra­ven t o v a r n e ! « . Kot k a ž e , ni na­klonjen v sajast oblak zazrtemu m e š č a n u , ki zahteva: » P r o č z di­mom, hrupom in s m r a d o m ! « . » B o m o gradili tudi č ez meje ko­m u n e ? « tuhta o b č i n s k i progra­mer, ne da bi prisluhnil povam-pirjenemu lastniku ogromne li­muzine, r j o v e č e m u skozi okno: » V e č prostora za moj a v t o ! « . Šo ­fer avtobusa mrko mrmra pred­se: » B o l j š e c e s t e ! « . Ni ravno pre­tirano zbran in v p r a š a n j e je, ali vidi drobnega u č e n č k a , ki takole sklepa: »Če že mora biti š o l a , naj bo č i m bl iže!« . Nestrpno mlado mamico zanima »Kje in kdaj bo­mo postavili v r t e c ? « , medtem ko trmasti kranjski Janez, prepri­č a n , da zanj odloki, predpisi in zakoni ne veljajo, grozi urbani­stom: » H i š o bom naredil tam, kjer J A Z h o č e m — č e t u d i na č r n o ! «

Ob duhovit ih kar ikaturah človeka prvi hip posili smeh. A še preden pre­lista brošur ico do konca, postane smrtno resen, kajt i 24 strani obsega­joč zveščič ni zgolj plod h u d o m u š n e ­ga Pavlihovega risarja; na malce sti­l iziran, vendar izredno prepričlj iv in nazoren način ponazarja raz l ičnos t stal išč in potreb, k i so do nedavna krojile, spreminjale, podirale in zno­va oblikovale naš odnos do prostor­skega n a č r t o v a n j a . Pod težo resnič­nih ali lažnih argumentov smo nam­reč t r i desetletja zapored popušča l i zagovornikom zdaj enega, zdaj spet drugega »koncepta« in bi l i pr i vode­nju globalne politike izkor iščanja razpoložlj ivih površin podobni sejal­cu zavezanih oči, katerega roka sle­po sega v investicijsko malho ter brez reda, kakor pač nanese, trosi

Svet s a m o u p r a v n e delovne skupnost i Skupne s l u ž b e

Kmetijsko živilskega kombinata Kranj

v K r a n j u , Cesta J L A 2 — z n. sol. o.

objavlja prosta de lovna mesta:

1. saldakontista kupcev 2 . blagovnega knjigovodje

Poleg s p l o š n i h pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod 1.: ekonomski tehnik ali administrator z 2- oziroma 3-letno prakso na enakem ali podobnem delu, pod 2.: administrator al i strojepiska z 1- oziroma 2-letno prakso na enakem ali podobnem delu, na obeh delovnih mestih traja poskusno delo 3 mesece. , • * "' Nastop dela je nrogoč takoj ali po dogovoru. Pismene p r o š n j e z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema S p l o š n o kadrovski sektor KŽK Kranj , v Kranju, Cesta J L A 2, v 15 dneh od objave.

Stanovanjsko podjetje Radovljica po sklepu s a m o u p r a v n i h organov razpisuje prosto delovno mesto

pravnega referenta za delo p r i s a m o u p r a v n i h organ ih S a m o u p r a v n e sta­novanjske skupnost i Radovl j ica . ,

P o g o j i : — pravna fakulteta z enoletno prakso ali višja upravna šola s

št iriletno prakso.

N a s t o p d e l o v n e g a mes ta s 1. a p r i l o m 1975. O s e b n i d o h o d k i po s p o r a z u m u i n po p r a v i l n i k u o d e l i t v i o s e b n i h d o h o d k o v .

' P rošn je je treba dostaviti Stanovanjskemu podjetju Radovlj ica do 15. marca 1975.

P r o š n j i je t r eba p r i l o ž i t i k r a t e k ž i v l j e n j e p i s , poda tke o do­sedanj i z a p o s l i t v i , p rep is d i p l o m e i n p o t r d i l o o n e k a z n o -van ju .

okrog sebe bloke, vile, vikende, daljnovode, ceste, železnice, drevesa, zasebne stanovanjske hiše, indu­strijske obrate, bolnišnice, predore, barake, parkir išča, le tal išča, poči tni­ške domove . . . Skratka, stihija, na­stala kot plod pones rečen ih idej »malih bogov«, nesposobnih prema­gati zap lo tn i ško mentaliteto in se prilagoditi širšim d r u ž b e n i m inte­resom, širšim zasnovam ekonomske­ga razvoja Slovenije. Posledice so znane: 25 odstotkov domovine Slo­vencev«, je neobljudenih, nadaljnjim 20 odstotkom (pre težno podeželje) grozi totalna razslojitev, 30 odstot­kov sodi v območje postopnega na­zadovanja in le 25 odstotkov ozem­lja predstavljanja »cono blaginje«, cono narašča joče koncentracije ži­vlja, kamor strokovnjaki pr iš tevajo predvsem zaokrožene urbane kom­plekse z visokim splošnim in oseb­nim standardom. Prevedeno v bolj preprost jezik to pomeni, da k m e č k a mladina beži v mesta, da pusti pro­padati posestva ostarelih s ta ršev , da hribovske njive p r e r a šča n ičvreden osat in grmičje, da pomanjkanje bi­vališč v dolinah sil i urbaniste v po­zidavo dragocenih plodnih ravnin, da nismo več kos prometni zmedi,

kvarnim vplivom onesnaževan ja okolja in razbohotenim socialnim

om. Gornje procese, nad katerimi zme­

raj bolj izgubljamo nadzor, naj bi obrzdala resolucija skupšč ine S R S , sprejeta leta 1973, k i so j i sestavljal-ci, republ iški Zavod za regionalno prostorsko planiranje, dali naslov »Poglavi tni smotri in smernice ure­janja p ros to ra« . Toda ker resolucija sama po sebi ni dovolj, ker je le mrtva, marsikomu težko razumlj iva č rka na papirju, so se jo avtorji od­ločili bolj pr ibl ižat i neposrednim uporabnikom. V skrbno zasnovani poljudni izdaji sicer zelo strokovno pisanega dokumenta sta besedilo do­polnila pretehtana izbora ilustracij in gesel, k a k r š n e najdete tudi v uvo­du pr ičujočega prispevka. Knjižica je razdeljena v deset poglavij, posve­čenih naselitvenim dilemam, stano­vanjski problematiki, industri j i ozi­roma proizvodni dejavnosti nasploh, prometu, energetiki, vodnemu go­spodarstvu, kmetijstvu, gozdarstvu, varstvu ku l tu rn ih spomenikov in narave ter rekreaciji in tur izmu. K o t smo zvedeli, so založniki posamezne izvode poslali vsem slovenskim ob­činskim skupšč inam, krajevnim skupnostim, samoupravnim interes­nim skupnostim, znanstveno-razi-skovalnim insti tucijam in republ iški gospodarski zbornici.

B o kaj zaleglo? I. Guzelj

ci/uht&i/ /mtytcvm<f /vcvurv&to •O A<rv AO,

Q

Kako dolgo bomo še podobni sejalcu zavezanih oči, ki na slepo trosi objekte v življenjski prostor Slovencev in ki pod krinko smotrne urbanizacije nepo­pravljivo kvari značaj celih pokrajin? (Vzeto iz publikacije »Poglavitni smotri in smernice za urejanje prostora«)

Zmagala osnovna šola Franceta Prešerna

V petek popoldne je bilo v dvorani občinske skupšč ine Kran j tekmova­nje v znanju na temo Kaj veš o pro­metu in tovarni Tomos, ki sta ga ob sodelovanju koprske tovarne in za­varovalnice Sava organizirala Avto-moto d r u š t v o Kran j in svet za pre­ventivo in varnost v cestnem pro­metu občinske skupščine Kran j . Pred zače tkom tekmovanja je pred­stavnik Tomosa Vil jem Tomš ič izro­čil plakete in priznanja tovarne ob 20. obletnici delovanja predsedniku kranjskega Avto-moto d r u š t v a Iva­nu Vrečku, nekdanjemu d i rkaču na Tbmosovih strojih Leonu Pintarju in svetovnemu popotniku na Tomo-sovem motorju Stanetu Tavča r ju .

V tekmovalnem delu je nastopilo 7 šes tč lanskih ekip osemletk iz kranjske občine. Pet- tekmovalcev iz vsake ekipe je moralo odgovarjati na vprašanja o ceatnoprometni var­nosti in o zgodovini Tomosa, šesti č lani ekip pa so izpolnjevali testne pole. Končn i zmagovalec je bil znan šele po dodatnih vprašanj ih . Zmagala je ekipa osnovne šole Fran­ceta Prešerna i/ . Kranja pod vod­stvom mentorice Milene Cvelbar, ki

je zbrala 126 točk. Drugi so bili učenci osnovne šole Lucijana Selja­ka s 124 točkami , tretja pa ekipa osnovne šole Simona Jenka, ki je zbrala 113 točk. Sledijo: osnovna šola Staneta Žagar ja 104 točke, osnovna šola Mat i je Valjavca Pred­dvor 101 točka , osnovna šola Stanka Mlakar ja Šenčur 91 točk in osnovna šola Josipa Broza-Ti ta Predoslje 87 točk. Osnovna, šola Davorina Jenka iz Cerkelj ni nastopila. Testne pole so brez napak izpolnil i č lani ekip Prešernove, Seljakove in Žagarjeve osnovne sole. Ekipe so prejele prak­t ična dari la in diplome, -jk

Ples za dan žena

p r i r e j a v soboto , 8. m a r c a 1975,

R E S T A V R A C I J A P A R K

V l j u d n o v a b l j e n i !

Črtomir Zoreč:

N'mav čriez izaro, rVmav čriež gmajnico...

( P o g o v o r i o koroških k r a j i h in l j u d e h )

Kdaj planinski muzej?

Slovenski planinci, k i se ponaša jo z več kot 130 mat i čn imi planinskimi druš tv i in prav toliko pionirskimi planinskimi sekcijami, petdesetimi mladinskimi in tridesetimi alpini­s t ičnimi odseki, se ponaša jo s svojo več kot dvestoletno zgodovino. Več kot 85.000 akt ivnih ljubiteljev in obiskovalcev naš ih gora skoraj ne opazi, da smo pred dvema letoma slavili še stoto obletnico hrvatskega planinstva, da bo letos slavil Planin­ski vestnik osemdesetletnico in da se bomo čez tr i leta spominjali dve­stoletnice prvega pristopa na T r i ­glav.

Vse to pa resno opozarja na veliko pomanjkljivost našega planinstva, plezalnega špor ta , alpinizma in gor­ske reševalne službe. Slovenci smo izrazito alpski narod z izredno pe­stro in bogato vsebino in zgodovino, vendar pa nimamo vsaj skromnega muzeja, v katerem naj bi bi l i shra­njeni dragoceni dokumenti, ekspo­nati in rekvizit i , ki-danes izginjajo v pozabo. N i t i nimamo najskrom-rtejših lokalnih zbirk.

Sredi n a č r t n i h priprav na n a š osrednji največji planinski praznik bi bilo treba pomisli t i tudi na usta­novitev in na ureditev slovenskega planinskega muzeja kjerkoli že. To ni samo potreba, to je vedno večja zahteva slovenskih planincev, ple­zalcev, alpinistov in gorskih reše­valcev, nasploh vseh ljubiteljev in obiskovalcev naš ih gora. Slovenci nujno potrebujemo tako kulturno, vzgojno in znanstveno ustanovo.

U . 2.

Pridnost odlikuje najmlajše planince

V sredo, 19. februarja, je bil v Kranju občni zbor pionirskega odseka Planinske­ga društva Kranj, ki ga vodi Franci Bene-°ik, in združuje okrog 800 pionirjev (sko-r «j tretjina ćlanov PD Kranj) in delujejo v desetih sekcijah na osnovnih šolah. Odsek je lani organiziral šest skupnih izletov. Pionirji so obiskali Križno in Taborsko ja-m o (pri tem so planincem pomagali kranj­ski jamarji), povzpeli so se na Učko in Pla-tak, obiskali Julijce s Triglavom in se na Notranjskem Snežniku srečali z mladimi planinci iz Ilirske Bistrice. Na teh izletih se planinci in mentorji medsebojno spo­znavajo in utrjujejo ljubezen do narave, domovine in njene zgodovine. Pionirjem je lani nesebično pomagalo vodstvo Planin­skega društva Kranj.

Pionirski odsek je lani uspešno organi­ziral planinsko šolo, ki jo je končalo 19 pionirjev. Le-ti so dobili na občnem zboru diplome in značke. Pionirje smo tudi redno srečevali na planinskih pohodih. Najmlaj­ši planinci so bili na Planici in v Crngrobu, ob žici okupirane Ljubljane, na proslavi ob spomeniku planincem-partizanom na Kri­ški planini pod Krvavcem itd. Ob 75. oblet­nici PD Kranj so pripravili tekmovanje v znanju »Mladina in gore«, ki so se ga ude­ležili tudi delegati izredne skupščine PZS, ki je bila v Kranju. Bogata so bila planin­ska predavanja po šolah. 22 članov je Prejelo značke pionir-planinec.

Najmlajši planinci želijo letos uresničiti bogat delovni program. Planinstvo bodo razširili tudi na Posebno šolo in na nekate-re podružnične šole in se pridružili praznovanju 30. obletnice osvoboditve. Tako je planiran izlet v Begunje in Drago, vzpon na Begunjščico in odtod v Završnico ter hoja po Gorenjski partizanski planin­ski poti.- M . B .

r o u cd

S 00

N

i-H

U rt

darila za 8. marec — darila za 8. marec

u g

cd N cd

u cd -d

izbirajte za vaše žene, matere, dekleta pri

KRANJ 14, Prešernova

„ g 2 3 ,

Nogav,S ̂ eh vrst

Na željo vam aranžiramo darilne zavitke

2a dekCeta, žene, mamice ..

L e p o a r a n ž i r a n a d a r i l a i n l ične čest i tke z a 8 . m a r e c , d a n ž e n a , v n a š i h p r o d a j a l n a h v L e s c a h , n a J e s e n i c a h , n a B l e d u i n v R a d o v l j i c i

Vzidite! m u r k

Veliko izbiro cvetja, lončnic, šopkov in raz­nih aranžmajev za dan žena vam nudi po ugodnih cenah

KŽK Kranj, TOZD Kmetijstvo Kranj — vrtnarstvo v svojih vrtnarijah: Zlato polje in Stražišče in v poslovalnicah: Globus, Rožmarin in Pri mostu

Obenem o b v e š č a m o cenjene stranke, da imamo na zalogi kvali­tetne sadike vrtnic v raznih sortah in nizkodebelne sadike jablan za vrtove, po zmernih cenah.

(58. zapis)

Spričo neprestanih izmikanj, ka­dar gre na Koroškem za kako stvar, ki bi bila Slovencem v prid, moram - ker že pogovor teče o Vel ikovcu — predloži t i še dve ilustraciji , k i na­zorno kaže t a dvoje meril v sosedni deželi.

V E L I K O V Š K A G I M N A Z I J A

K o je pred leti Dunaj končno le odobril sredstva za zgraditev poslopja slovenske gimnazije

v Celovcu (že več kot 20 let morajo imeti v tej gimnaziji pouk le popol­dne, ker pač gostujejo v poslopju, v katerem ima nemško di jaš tvo pouk dopoldne), se je takoj oglasil Vel iko-vec z zahtevo, da tudi njemu zgrade novo gimnazijsko poslopje.

Seveda je Velikovec uspel in pri­čelo se je res z gradnjo obeh gimna­zijskih poslopij skoro hkrati . Toda glej, v Vel ikovcu so že pričeli s poukom v novi stavbi — za sloven­sko gimnazijo v Celovcu pa n i še iz­gledov, kdaj bo lahko začela z nor­malnim dopoldanskim poukom v svoji novi stavbi. Pač , dvoje meri l : eno za potentne velikovške Nemce, drugo za pohlevne (žal, da je tako — sicer pa je hlapcu Jerneju tudi na­posled prekipelo!) koroške Slovence.

K a k o mučen , tudi ps ihično utru­jajoč, je popoldanski pouk (zgolj po­poldanski!) za di jaš tvo in profesorje, najbrž n i treba dokazovati. — Tem teže tudi zato, ker se k pouku v Ce­lovec vsakodnevno vozi na stotine slovenskih dijakov z Gur, iz Roža in Podjune. Tako se mladina v r a č a na svoje oddaljene domove v vaseh šele v poznih večernih urah. Torej je ta popoldanski pouk pekel tudi za star­še, k i j i h nenehno skrbi, kako se otroci v temi in tako pozno vrača jo na domove.

N o v i gimnazijski poslopji sta zelo moderni, res, zadnja beseda sodobne arhitekture in pedagoških prizade­vanj. Posebnost eksperimenta je tudi v tem, da so uči lnice raz l ično velike. Torej primerov, da v vel iki učilnici samuje le nekaj dijakov, v

Maketa nove gimnazije v Velikovcu. V stavbi se je pouk pričel že v jeseni 1974. Torej so gradnjo pospešili — s tem pa najbrž tudi zavrli hkrati za­četo gradnjo slovenske gimnazije v Celovcu.

Za jubilej koča na Blegošu »Po rezultat ih, ki smo jih dosegli v preteklih

dveh letih, lahko rečem, da smo delali uspeš­no,« j e dejal predsednik planinskega d r u š t v a Škofja L o k a Miloš M r a k na letni -skupščini lo-s k i h planincev, ki je bila pred dnevi. Dosežen i •O bili odlični rezultat i . Član i društva so pripra­vi l i loško planinsko pot, pot, na kateri je po­trebno v t ransverzalno knj ižico zbrati 32 Sirov, Trasa vodi prek celotnega loškega ozemlja. Do-

s ' e J jo je enkrat prehodilo že 359 planincev, dvakrat 10, kar trikrat pa 1 planinec. Prodanih Je bilo .'17H(> dnevnikov. Ustanovl jena je b i la P laninska sekcija na gimnazij i , p laninski kro­tek na osnovni šoli »Pe te r Kavčič«, n a f

gimnaziji deluje p laninska šo la . . . P l an inc i so Pr ipravi l i prek 50 izletov, k i se j i h je ude lež i lo '251 članov. Podan je bil predlog za ustanovi­tev krajinskega parka Kati tovec. Alp in i s t i čnega odreka in odseka Gorske r e š e v a l n e s lužbe Loča-l o m kl jub prizadevanjem doslej še tli uspelo ' ' s tanovi t i , zato pa bodo to s tor i l i v kratkem, gospodarska komisija je zelo dobro skrbela za ''"ni na Lubniku. D o m je b i l v zadnjem letu, ko s t » bila na hribu nad Škofjo Loko za oskrbnika Pnjazna zakonca Bizovičar , vedno dobro obi-' k an . Predavanj v preteklem letu ni bilo, zato Pa bodo zanje loški planinci poskrbeli v prihod­nje! 7.v v kratkem bodo himalajci predstavil i , s , kof je ločanom vrhova Kangbaeen in M a k a l u .

P a z i l i smo na Volčin v Polhograjskih Dolo­mit ih, prisotni smo b i l i na narcisnih poljanah, največ pozornosti pa smo posvetili Rat i tovcu, N " na letni s k u p š č i n i povedali predstavniki Korake straže. Konec marca ali v aprilu bodo Pr ipravi l i tečaj Za nove č l a n e s t raže , njihova ' ' a jvečja želja pa je, da bi pri ustanavljanju Krajinskega parka Katitovec povsod naleteli na razumevanje.

In k a k š n e naloge so si loški planinci zastavi l i prihodnje? V načrtu imajo adaptaci j" doma

!*a Lubn iku ter gradnjo nove planinske posto­p k e na Blegošu. L e t a naj bi b i la dograjena že PHhodnje leto, slovesno otvorjena pa leta 1977 '.'n 70. letnici P D Škofja Loka. Dela na BlegoftU .""do po sedanjih i z r ačun ih veljala okrog •JjjO.OOO din. Del denarja nameravajo planinci ' p a t i s prostovoljnimi prispevki ljubiteljev' P'aniti. Poleg tega je v n a č r t u ustanovitev pla­n s k i h sekcij še po nekaterih šolah, p laninske j*kcije v Poljanah, priprava izletov za pionirje

1 1 'Mane kolekt ivov, ustanovitev a l p in i s t i čnega ? ( lseka ter odseka G R S , priprava akcije »Vsi ' ( ) čan i hod imo« itd. V e l i k a želja loških planin-

' ' 'v le tudi, da bi d r u š t v o dobilo svoje prostore, s " j se zdaj morajo č l an i upravnega odbora se-s ' a j a t i po raznih neiistre/.nih prostorih.

I-etno s k u p š č i n o PD Škofja Loka BO pozdra­vi tudi nekateri gostje: V imenu škofjeloške Minske s k u p š č i n e predsednik občinskega iz­

v r š n e g a sveta J o ž e Stanonik, v imenu Plani ­nske zveze Slovenije inž. Pavle Šegu1a in v imenu meddruštvenega odbora p laninskih dru­štev Gorenjske Franjo Klojčnik.

Za predsednika P D Škofja L o k a je bi l ponov­no izvoljen Miloš Mrak .

N a skupšč in i je b i la tudi m a n j š a s v e č a n o s t . Z n a č k e poti pr i ja te l j s tva ki vodi prek 30 vrhov Slovenije, K o r o š k e in Furlanije, s ta prejela Pav la in Jernej D e m š a r . Omenjena planinca sta i s t očasno prejela tudi z n a č k e za prehojeno slovensko transverzalno pot, poleg njiju pa sta to priznanje prejela še M i r k o Rajšek in Janko Pla t i ša . J . Govekar

Alpinisti na Makalu

Po nalogah komisije za alpinizem in komisije za odprave pri Planin­ski zvezi Slovenije je Aleš Kunaver skupaj 8 sodelavci začel sestavljati in pripravljati našo VI. jugoslo­vansko alpinistično himalajsko od­pravo na 8481 metrov visoki Makalu, ki Je peti najvišji vrh na svetu. V tej odpravi bo sodelovalo ver kot dvajset naših najboljših plezalcev in vrhunskih alpinistov, med njimi tudi najboljši možje iz prejšnjih himalajskih odprav. Njim se bodo pridni čili tudi mlajši alpinisti.

Na pot se bodo odpravili sredi letošnjega poletja. 15. avgusta. Po­leg ostalih bodo na pot krenili tudi gorenjski alpinisti: Jože Rožič iz Rateč, -Janko Ažman iz Mojstrane, -Janez Dolžan iz Dovjega in Marjan Manfreda iz Bohinjske Rele. Pre­pričani smo, da bodo Marjan, •Janko, -Janez in -Jože skupaj s Šraufom, Alešem, Denom in Ro­manom ter drugimi storili vse, da Z voljo in znanjem ter izkušnjami premagajo južno steno Mukuluja in

'tako poravnajo neporavnan račun in dolg iz leta 1972. U. Z.

PRIPRAVE NA OBRAMBO SKRB VSEH NAS

N a osnbvi-sklepa koordinacjjskega odbora za splošni ljudski odpor pri občinski konferehcfSZDTT iKl^TTj^o^etffV^a^uTTtv/erza T o m u JSrejc iz Kran ja začal danes krog predavanj na temo Priprave na obrambo — skrb vseh nas za vse prebivalce kranjske občine. Predavana snov po­jasnjuje možnos t i organiziranja in usposabljanja občanov za naloge V splošnem ljudskem odporu, in to v vseh dejavnostih krajevnih skup­nosti.

Za vse prebivalce na svojem o b m o č j u organizirajo v tem tednu predavanja naslednje krajevne skupnosti v:

C 3 st

or

C

Ura

Dat

rja

Pro 9

p Ura

4. 3. Br i to f K u l t u r n i dom torek 19 K o k r i c a K u l t u r n i dom 18

5. 3. P rebačevo Gasilski dom sreda 18 Još t Gost. Cepulje 19

6. 3. Sp. Brnik Gasilski dom Četrtek 19 Stefanja gora Gasilski dom 18

7. 3. Adergas K U D petek 19 Velesovo Gasi lski dom 19

9. 3. Bes niča Dom družb . org. nedelja K) Saflt. gora Osnovna šola

nedelja 8

10. 3. Predosl je K u l t u r n i dom ponedeljek 18

Obm. K S Obm. K S Prebačevo Još t , Pševo Javornik, Čepulje , Planica, Lavtarski vrh Sp. Brn ik

Stefanja gora Adergas Obm. K S — Adergas Obm. K S Obm. K S Obm. K S

drugi pa se tro, tega v obeh novih gimnazijah ne bo.

Velikovška gimnazija obsega pro­stornino v okviru 96 m X 76 m. S ta la pa je 40 milijonov šilingov. - Slo­venska gimnazija v Celovcu bo obse­gala. 11781 kvadratnih metrov in bo veljala 30 milijonov šilingov. — Prva ima prostora za 800 dijakov, druga pa je predvidena za 600 dijakov -Slovencev.

Maketa novega poslopja za sloven­sko^ gimnazijo v Celovcu. - Stavba je še vedno v surovem stanju. Dela le počasi napredujejo.

C I R I L - M E T O D O V A ŠOLA

Nedavno sem moral prepr iče­vat i mladega izobraženca , da je Ci r i l -Metodovo d r u š t v o

ka to l i šk ih duhovnikov eno — stara, do 1. 1946 obs ta ja joča C i r i l -Me to -dova d r u ž b a pa drugo (zadnji njen predsednik je bi l pisatelj France Bevk).

D r u ž b a sv. C i r i l a in Metoda je bi la ustanovljena 1. 1885 — to /je v letu, ko so se v slovanskem svetu spominjali t i sočle tn ice smrti sv. Me­toda. D r u ž b a je bi la laična, čeprav j i je bi l osnovatelj in dolgoletni »prvo-mes tn ik« (predsednik) duhovnik-monsinjor Tomo Zupan, gorenjski rojak in »vlastelin« na Okroglem pri Kran ju .

B i l a je Ci r i l -Metodova d r u ž b a v bistvu pravzaprav narodno-obramb-na organizacija, saj je imela v svojih pravi l ih načelo , po katerem »je vzela v svoje okrilje ono šolsko mladež po obmejnih pokrajinah, k i je najbolj v nevarnosti, odtujiti se svojemu rodu ter izginiti v valovih germanstva, oziroma i ta l i jans tva«.

D r u ž b a je imela po vseh sloven­skih večjih krajih svoje podružnice , k i so marljivo zbirale sredstva za ustanavljanje, gradnjo in vzdrže­vanje slovenskih šol na narodnostno ogroženem ozemlju, predvsem na Primorskem in Koroškem. Najbrž ne bo napak, če v okviru tega zapisa povem, v katerih koroških krajih so obstajale podružn ice C M D : Apače , Beljak, Celovec, Medgorje, Šen t j anž v Rožu, Škocjan , Ko tmara vas, L i -beliče, Pliberk, Pohrče , Rožek, Šte-benj na Zi l j i , Velikovec in Bis t r ica na Zi l j i .

Za današn je čase se resda sliši kar ganljivo, ko beremo, kako so naši predniki sami, po drobtinicah, zbi­ral i sredstva za gradnjo šol, k i j i h cesarska Avst r i ja za Slovence v ob­mejnih krajih ni hotela graditi. Tako so se v prid C M D prodajale vžigalice, peresa, loščila, cigaretni papir, kavne primesi, ci l indri za pe­trolejke, svinčniki , pisemski papir, platno, biškoti , pivo in celo šampa­njec . . . To blago so posamezni na­rodno zavedni tovarnarji in trgovci vidno označil i kot »Cir i l -Metodovo blago«.

No, čemu sem se tako razpisal o stari šolski C i r i l -Metodov i d ružb i? Zato, ker je ta d r u ž b a s svojimi sred­stvi prav v Vel ikovcu (v š en t rupe r -škem predmestju) zgradila veliko šo­lo, k i je vse do 1. 1918 zbirala slo­venske otroke iz Vel ikovca in okolice k pouku v materinem jeziku. Šola je imela od 1. 1910 dalje pravico jav­nosti.

Zdaj deluje v čast i t l j ivi stavbi, zgrajeni 1. 1896, gospodinjska šola slovenskih šolskih sester. Torej se v hiši še sliši n a š a govorica! Res, svet­la t očka ob naši ža los tni romarski poti po koroški deželi. — Brž moram dodati, da 'enaka šola danes posluje tudi pri Šen t jakobu v Rožu. T u d i njej je bilo dodeljeno staro šolsko poslopje, zgrajeno iz milodarov za­vednih narodnjakov še v času č rno-žol te Avstro-Ogrske.

In še spomin na mecena C i r i l - M e ­todove d ružbe : kranjski trgovec Jer­nej Babic (po rodu z Velesovega) je še pred prvo svetovno vojno testa-mentarno izročil C M D svojo hišo v Ljubl jani na Dolenjski cesti št . 18. V njej še danes sameva bogat d ružben i arhiv, k i kar kliče raziskovalca.

(Se bo nadaljevalo)

JTCfc i J% « | ni JL*# <%2P> C 1

Torek — 4. marca 1975

mali oglasi • mali oglasi prodam V z a d r u ž n e m domu na Primsko-

vem, Jezerska c. 41, lahko kupite na jkva l i t e tne j š i K R O M P I R za seme — jana. Poceni dobite semenski krompir saskia in dobrin. K Z Sloga, K r a n j , telefon 23-866, 22-616 1012

Prodam semensko G R A H O R O . Bitenc, Visoko 15 1110

Prodam K R A V O , k i bo marca drugič telila. Zg. L ipn ica 13, K a m n a gorica 1160

Prodam J A B O L K A po 2 din za k i ­logram. Zibelnik, Kokr ica , Dežma-nova 5, K r a n j 1170

Elek t r i čn i Š T E D I L N I K Iskra V E N E R A I V popolnoma nov, pro­dam za 4.000 din. Smolej Alo jz , K o -vor 63, Tržič 1159

Prodam K O B I L O , staro 6 let, t ežko čez 500 kg. Uporabna za vsa kmečka dela in ostalo. Gr i l c Jože, BI. Dobrava 103, 64270 Jesenice

K Z Naklo — Valilnica

prodaja v sako soboto od 6. do 15. ure

dnevno sveža jajca

po 1,20 din .

* V a l i l n i c a

Prodam K R A V O , 7 mesecev brejo, in 2 P R A Š I Č A po 40 kg za rejo. Za-poge 22, Vodice 1202

Prodam mlado K R A V O simental-ko s teletom. Trnje 12, Škofja L o k a

Uvožen globok O T R O Š K I V O Z I ­Č E K ter betonsko Ž E L E Z O 8 in 10 ugodno prodam. Informacije telefon 61-174 Škofja L o k a 1204

Prodam 4 vrtne K L O P I — nove. Suška cesta 40, Škofja L o k a 1205

Prodam K R A V O simentalko, k i bo drugič teli la, breja šest mesecev, večjo kol ič ino H L E V S K E G A G N O ­J A in K O T E L za žgan jekuho . Po-ženik 36, Cerklje 1296

Prodam 50 kg težkega P R A Š I Č A . Cešnjevek 31, Cerklje ; 1207

Prodam 8 mesecev brejo T E L I C O frizijko in 8 mesecev brejo mlado K R A V O . Sp. Senica 14, Medvode

Prodam 6 tednov stare P U J S K E . Sp. Senica 2, Medvode 1209

Nujno prodam termoakumulacij-sko P E C 2 K W . Tra tn ik Sonja, N a -dižar jeva 11, K r a n j 1210

Prodam 12 let starega K O N J A . D e m ž a r , Zabukovje 1 1211

Prodam T R A K T O R same delfino, pogon na vsa št ir i kolesa, skoraj nov. Huje 13, K r a n j 1212

Prodam komplet Č E V L J A R S K I S T R O J . Ogled in poizvedba na tel. 23-208 pri Ambrožičevih , Staneta Rozmana 4, K r a n j 1213

K u p i m P O D S T A V E K za kombi­nirano peč (jugoslovanske izdelave). Markovič , Strahinj 54, Nak lo 1214

Ugodno prodam V I T R I N O in O M A R O . Oprešn ikova 45 (nasproti Plinarne), Kran j 1215

Prodam K R A V O z mlekom ali po izbir i . Žabn ica 1 1216

Prodam eno- in dvo-tarifna tro­fazna Š T E V C A . Ljubno 70, Podnart

Prodam P O L K A V C , dobro ohra­njen. Pižorn, Preddvor 35 1218

Zelo poceni prodam globok O T ­R O Š K I V O Z I Č E K in F I A T 850 po delih. Gobovci 9, Podnart 1219

Prodam H R A S T O V S O D Č E K , 50-litrski. Naslov v oglasnem od­delku 1220

vozila Prodam Š K O D O po delih in P R I ­

K O L I C O za osebni avto. Ahčin Marjan , Suha 30, Kran j 1221

Prodam F O R D T A U N U S . Naslov v oglasnem oddelku. 1222

Prodam karamboliran A U S T I N M A K S I . Strle Jože , Staneta Roz­mana 11, K r a n j 1223

Odstopim vrstni red za V W 1200 J »Volan«, vp lačan 26. 7. 1974. Stara L o k a 58, Škofja L o k a 1224

Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: G P Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopi­tarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kra­nju številka 51500-601-12594 — Te­lefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredni­štvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju

421-1/72.

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1965, neregistriran. Krmel j Jože , Gaberk 18, Škofja L o k a 1225

Prodam dobro ohranjeno Z A S T A ­V O 750, letnik 1969. Draksler, Za­savska 42 1226

Prodam Z A S T A V O 750 de lux, letnik 1972. Informacije dobite na Korošk i 31, Kran j pri Vr tač iču , od srede dalje. 1227

Prodam F I A T 750, letnik 1970. Žnidaršič , Preska 72, Medvode 1228

Motorno kolo M A T C H L E S S 350, izvedba easy rider z dodatnim mo­torjem, ugodno prodam. Bodlaj Srečko, Pr is tava 39, Tržič 1229

Prodam osebni avto O P E L R E ­K O R D , letnik 1964, delno karam­boliran. Mencinger, Alpska 68, Lesce

1230 Poceni prodam Z A S T A V O 750,

letnik 1967. P raše 30 1231 K u p i m T A M 2001, po možnos t i

kiper. Meglic Andrej , Lese 4, Tržič 1232

Prodam 4 nove G U M E znamke T I G A R N A Y L O N po 200 din. Voglje 94 1233

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1962 za 3000 din. A ž m a n Kare l , Nak lo 6 1234

Prodam P R I K O L I C O za osebni avto. Gasilsko d r u š t v o Bukovica . Informacije: Bukovica 7 1235

kupim K u p i m Č O L N G L I S E R z motor­

jem. Ponudbe na telefon 064-61-361 K u p i m V O L A , vajenega kmečkega

dela, težkega okol i 500 kg. Ponudbe na U r h Alojz , Lancovo 39, 64240 Ra ­dovljica 1236

stanovanja Solidnemu gospodu al i dvema od­

dam S O B O , centralno ogrevano. Oldhamska 10, K r a n j 1237

posesti Takoj kupim Z A Z I D L J I V O P A R ­

C E L O na Bledu ali okolici , 600 kv. m, na lepi sončn i legi. P l a č a m v de­vizah. Pismene ponudbe pošl j i te s ceno na naslov, k i je v oglasnem oddelku. 1080

M O N T A Ž N O H I Š O 7,55 m x 7,55 m, 3 sobe, kuhinja in sanitarije, prodam. Prestavitev — d e m o n t a ž a v ju l i ju . Smolej Alo jz , K o v o r 63, Trž ič

D a m N J I V E v najem. Informacije se dobijo: Šenčur , Stranska pot 1.

G A R A Ž O v Strahinju oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku!

zaposlitve Nujno potrebujem žensko za

V A R S T V O otroka. Ostalo po dogo­voru. Rakar Anica , Delavska 1, K r a n j , S t raž i šče 1132

Zaposlim kvalificiranega ali pol-kvalificiranega P L E S K A R J A . Oseb­ni dohodek po dogovoru. R ih ta r š i č , Goln iška 13, Kran j 1136

Iščem K U H A R I C O za privatno gostinsko obrt na Gorenjskem. Po­nudbe pod »Dober zaslužek« 1240

V popoldanskem času nudim A D M I N I S T R A T I V N O in R A Č U ­N O V O D S K O pomoč v pisarni al i na domu. Ponudbe pod »Nujno« L241

prireditve G A S I L S K O D R U Š T V O MAVČI­

Č E prireja vsako nedeljo ob 18. uri P L E S . Igra ansambel M O D R I N A . Vabl jeni! 322

obvestila Za 8. marec p r ipo ročamo D R O -

G E S A N kozme t i čno kolekcijo. Šin­kovec, Kran j , P reše rnova ul . 1196

Popravljam vse vrste H L A D I L ­N I K O V . Oglasite se na tel. 60-801

Izdelujem G L I N A S T A K O R I T A razne velikosti . N a zalogi imam dol­žine 4CT in 35 cm. Konjedič Franc, Delavska 39 a, Kran j pod Š m a r j e t n o goro — St raž i šče 1243 kino

mJH ML* J&k S marca 1975

Kranj C E N T E R 4. marca franc. barv. komedija VOZNIŠKO

D O V O L J E N J E ob I«., 18. in 20. uri 5. marca premiera amer. barv. SUROVA

O K L A H O M A ob 1«., 18. in 20. uri 6. marca amer. barv. SUROVA OK LAHO­

MA ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORZIC 4. marca amer. barv. CS western Z L O M L J E ­

NA PUŠČICA ob 16., 18. in 20. uri^ 5. marca amer. barv. erozij. T I G E R ZRE L E ­

POTICE ob 16., 18. in 20. uri 6. marca franc. barv. komedija VOZNIŠKO

D O V O L J E N J E ob 16.; 18. in 20. uri Tržič 4. marca amer. barv. grozlj. T I G E R ZRE LE

POTICE ob 18. in 20. uri 5. marca amer. barv. N A S L E D N I K ob 17.30

in 20. uri (i. marca amer. barv. N A S L E D N I K ob 17.30

iti 20. uri Kamnik DOM

. 4. marca amer. barv. krim. S H A M U S — SLA PO N E V A R N O S T I ob 18. uri

5. marca amer. barv. krim. S H A M U S — SLA PO N E V A R N O S T I ob 18. in 20. uri

6. marca amer.-iial. barv. pust. PUSTOLOV­CA V Z R A K U ob 18. in 20. uri

Škofja Loka SOBA 4. marca amer. barv. risani CAROVNA l'.XJ-

C E V I N A ob 18. uri, franc. barv. krim. P R A V A ZGAGA ob 20. uri

5. marca amer. barv. risani SREČNI L U K A ob 18. in 20. uri

6. marca amer. barv. risani SREČNI L U K A ob 18. uri, franc. barv. krim PRAVA ZGAGA ob 20. uri

Železniki OBZORJE 5. marca jug. barv. vojni PARTIZANI ob 20.

uri Radovljica 4. marca amer. zabavni S V E T ABOTA IN

KAŠTELA ob20. uri 5. marca nem. barv. krim. D E K L E IZ

H O N G K O N G A ob 20. uri 6. marca danski barv. zabavni ZOBAR V PO­

S T E L J I ob 20. uri Jesenice RADIO 4. marca ital. barv. CS LOVCI NA G L A V E 5. marca angl. barv. J A M E S B O N D 007 -

D I A M A N T I SO VEČNI Jesenice PLAVŽ 4. marca amer. barv. MOČNEJŠI OD M A F I ­

J E , .6. marca franc. barv. V E S E L A DRUŽINA Kranjska gora o. marca ital. barv. CS LOVCI NA G L A V E

Papirnati mesec

Režija: Peter Bogdanovich Gl . vloge: Ryan O'Neal, Tatum O'Neal

Peter Bogdanovich, režiser in produ­cent jugoslovanskega rodu, v Papirna­tem mesecu nadaljuje tradicionalno iz­ročilo ameriške komedije, kar je prav­zaprav značilno za vse njegove filme (Kaj te očka pušča samo, Daisy Mal-ler). Tokrat se tudi ni mogel odreči tre­nutnim modnim muham filmske indu­strije. Zgodba je namreč postavljena v trideseta leta našega stoletja, v leta to­rej, ki so jim ustvarjalci ta čas najbolj naklonjeni. Znotraj tega okvirja poteka lahkotna, komedijsko obarvana pri­poved o očetu in njegovi hčeri, oziroma o premetenem goljufu, ki po naklučju sreča deklico svoje bivše ljubice. Pri tem sploh ni pomembno, ali je njen oče ali ne. Skupaj nadaljujeta s prevarami, ki jima predvsem zaradi dekličine iz­najdljivosti navržejo precej denarja.

Bolj kot samo zgodba je v ospredju izvrstna igra male Tatum O'Neal, ki je s prepričljivo in dovršeno igro povsem za­senčila slavnega očeta. Njena nadarje­nost se kaže v sproščeni igri in prisrčni mimiki, s čimer si je tudi prislužila oskarja za najboljšo stransko vlogo.

M G .

V spomin 3. marca je mini lo leto, odkar me je zapustila moja draga žena

Nežka Plevel roj. Praprotnik

Odkar te n i več v najinem domu, prebivajo v njem žalost , bole­č ina in praznina. Z žalos t jo v srcu se te spominjam in se ne

morem sprijazniti s tem, da te ni več in da sem ostal sam.

Vsem, k i obiščete njen grob in se je spominjate, moja iskrena hvala.

Neuto laž l j iv i mož Franc

• i « presernovo g l e d a l i š č e

ČETRTEK, 6. marca, ob 20. uri - I. Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJAN-S K I ; zaključena predstava za žene Zdravstve­nega doma Kranj.

Zahvala

Ob nenadni in br idki izgubi naše drage mame, stare mame in t ašče " ' -

Olge Dolenc se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan­cem in bivšim sodelavcem ob blizu in daleč, k i ste jo v tako veli­kem števi lu spremili na njeni zadnji poti, nam ustno al i pismeno izrazi l i sožal je in pokloni l i cvetje. Posebno zahvalo vsem sose­dom, g. Ivanki , g. župn iku , pevcem, kolekt ivom Iskra Otoče, Ver i ­ga Lesce in IS Radovl j ica , d ru š tvu upokojencev, S Z D L Ljubno in

govornikom.

Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Ohranite j i blag spomin.

Žalujoči : sin Mar jan , vnuka Branko in Bojan, snaha Betka in Mar i j a .

Ljubno, 3. marca 1975

KUPCI PREMOGA Že sedaj je čas, da si pre-skrbite premog za letošnjo jesen-zimo. Ker so količine omejene, ne moremo predvidevati, do kdaj bomo naročila za pre­mog sprejemali.

Zato priporočamo — pohitite! V e l e ž e l e z n i n a M e r k u r K r a n j T O Z D Prodaja na drobno — -poslovalnice: Kur ivo Kranj , Železnina Radovlji­ca, Lesce-Bled, Podnart.

Obletnica

Ludvika Slabeta Danes mineva leto dni odkar je prenehalo bi t i tvoje plemenito srce, ljubezni polno in dobrote. Dragi mož, kako zelo prazen je

najin dom brez tebe in bolečina v srcu je ostala.

Vsem, k i pogosto obiščete njegov grob in pr ižgete svečko -iskrena hvala.

Žalu joča žena!

K r a n j , 4. marca 1975

Zahvala Ob hudi izgubi, k i nas je prizadela ob prerani smrti našega ljubega moža, atija, brata, strica, svaka

in zeta

Ivana Arzenška se na jpr i s rčneje zahvaljujemo vsem, k i so nam v teh težk ih dneh kakorkol i pomagali in nas tolažil i . Naj lepša hvala sorodnikom, vsem sosedom in vaščanom, prijateljem in znancem, vsem, k i ste ga imeli radi, mu poklonil i toliko cvetja in ga spremili na zadnji poti v prerani grob. Posebna zahvala delavnemu kolekt ivu K Ž K K r a n j , T O Z D Oljarica za vsestransko pomoč. Zahvala tudi kolektivu K o k r a — Globus, 1. a. razredu in tovarišici Pleščevi osemletne šole Josipa Broza -T i t a Predoslje, nadalje hvala tov. B l a ž u n u za poslovilne besede ob preranem grobu, godbi iz Kran ja , pevcem iz B r i -tofa, A M D Šenčur in gasilskim d r u š t v o m . Iskrena hvala zdravstvenemu osebju kl iničnega centra — oddelek za opekline, k i so mu lajšali bolečine. Še posebej velja posebna zahvala tov. Francu K l e -

menčiču za prvo pomoč pri .nesreči . H v a l a g. župn iku za to laž i lne besede in pogrebni obred.

Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči : žena Mar i ja , sinova Janez in Štefan, sestra in bratje z d ruž inami ter ostalo sorodstvo.

Mil je , Š u t n a , Š tore , 1. marca 1975

Zahvala Ob bridki izgubi naše drage žene, mame in babice

Ivane Dolinšek roj. C U M I N

se na jpr i s rčne je zahvaljujemo vsem, k i ste nam v težkih urah hude bolezni pomagali. Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožal je ter sodelavcem vzdrževanja T T I Sava Kran j in Doma Alb ina Drolca Preddvor za podarjeno cvetje. Posebna zahvala velja dr. Žgajnar ju , med. sestri Majd i Pižoren in Marjet i Zaplotnik za vsestransko pomoč . Hva la g. župn iku za tolaži lne

besede in pogrebni obred.

Vsem in vsakemu, k i ste jo spremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči : mož, sin in hčerka z d r u ž i n a m a .

Tupa l i če , 27. februarja 1975

Nov uspeh plavalcev Triglava SJiJBŽS* i n

s ^ 2 2 ^ Dvomov n i več! Plavalc i in pla­

valke kranjskega Triglava so na dvo­dnevnem republ i škem zimskem pla­valnem č l anskem prvenstvu v K r a ­nju dokazali, da v Sloveniji nimajo Prave konkurence.

V obeh dnevih so med 100 tekmo­valci iz sedmih slovenskih plavalnih kolektivov dosegli največ. V obeh nioštvenih konkurencah so bi l i prvi , v generalni ekipni razvrst i tvi pa so kar z 18.389 točkami premagali drugouvrščeno Ljubljano.

Nasploh je to prvenstvo preseglo vsa p r ičakovanja . Rekordi so padali kot toča . Tako je bilo doseženih kar Pet d ržavn ih za mlajše mladince in Pionirje ter deset republ iških. P rva dama prvenstva je vsekakor trigla-v anka Rebeka Porenta, k i si je pri­plavala pet prvih mest, za nameček Pa je na 100 m delfin, 800 m kravi ter 100 m hrbtno postavila nove abso­lutne slovenske rekorde. M e d moš­kimi je š t i r ik ra t stopil na najvišjo ^topničko njen klubski kolega Božo Linhart, medtem ko je T o m a ž Sla-^ e c t r ikra tn i rekorder. Je na jh i t re jš i Slovenec na 100 m in 200 m prsno, Medtem ko mu je na 200 m mešano * e postavljeni rekord po nekaj mi­r t a h odvzel Trbove l j čan Urankar.

V r s t n i r ed , e k i p n o — m o š k i : 1. Triglav 22.333, 2. F u ž i n a r 10.004, 3. Ljubljana 9811, 4. Rudar 4630, 5. I l i ­rija 2636, 6. Celulozar 2306, Koper 1709;

ž e n s k e : 1. Tr iglav 20.283, 2. Ljub­ljana 14.436, 3. I l i r i ja 7927, 4. Fu -

Trener in varovanec. Anka Colnar-Košnik in Borut Petrič, kije na letošnjem zimskem republiškem plavalnem prvenstvu v Kranju izboljšal dva državna rekorda za starejše pionirje. — Foto: M. Živulović

žinar 2540, 5. Celulozar 2492, 6. Rudar 1151;

generalni vrstni red: 1. Triglav 42.636, 2. Ljubl jana 24.247, 3. F u ž i n a r 12.544, 4. I l ir i ja 11.567, 5. Rudar 5781, 6. Celulozar 4800, 7. K o ­per 1709.

Sporočamo, da je po težki zahrbtni bolezni umrla v 49. letu sta­rosti na ša hči , sestra in teta

Tončka Šifrer Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 5. 3. 1975, ob 15.30 izpred hiše

žalos t i v Veš t ru 37 na pokopal išče v Staro Loko .

Žalujoči: mama Marjanca, brat Ivan, sestri M i l k a in Mi rn i z d r u ž i n a m a in Gabrijela

Vešter , Škofja Loka , Meersburg — Ludwigshafen, 3. marca 1975

Sporočamo ža los tno vest, da je t rag ično preminil na š predragi mož, oče, stari oče, brat in stric

Alojz Blaznik krojač

Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 5. 3. 1975, ob 15.30 izpred hiše žalost i Zg. Besnica 78 na pokopal išče v Zg. Besnico.

Žalujoči : žena Ivana, sinovi in hčere z d ruž inami ter ostalo sorodstvo.

i Zg. Besnica, 3. marca 1975

Zapustila nas je skrbna mami in žena

Helena Lebar roj. Pivk

višji rtg tehnik Pogreb bo 5. marca 1975 ob 15. u r i izpred cerkve v St raž išču

V Zgornje Bitnje.

Žalujoči : mož Rafko, sinova Urban in Žiga ter ostalo sorodstvo

Kran j , 4. marca 1975

Rezultati — m o š k i : 200 m kravi: 1. L inhar t 2:00,1, 2. J . Slavec 2:03,6, 3. Milovanovič (vsi Triglav) 2:06,6; 200 m prsno: 1. T . Slavec (Triglav) 2:35,3 (ab. rekord SRS), 2. Urankar (Rudar) 2:42,9 (rekord SRS za ml. mladince), 3. Šmid (Triglav) 2:46,0; 200 m hrbtno: 1. Rapnik (Fuž ina r ) 2:22,1 (rekord SRS za ml. mladince), 2. K o l b e (Koper) 2:25,6, 3. Leskovec (Rudar) 2:31,4; 100 m kravi: 1. L inhar t 54,7, 2. J . Slavec 57,6, 3. Milovanovič (vsi Triglav) 58,1; 100 m hrbtno: 1. Kolbe (Koper) 1:05,6, 2. Rapnik (Fu­žinar) 1:06,1, 3. Dimovsk i (Ilirija) 1:10,2; 100 m delfin: 1. Urankar (Rudar) 1:01,9 (rekord S F R J za ml. mladince in ab. rekord SRS), 2. T . Slavec 1:03,3, 3. J . Slavec (oba Triglav) 1:03,6; 800 m kravi: 1. L i n ­hart 9:09,7, 2. Milovanovič 9:09,7, 3. B . Pet r ič (vsi Triglav) 9:11,6; 200 m delfin: 1. Urankar (Rudar) 2:18,8, 2. J . Slavec 2:23,5, 3. Šmid (oba T r i ­glav) 2:29,2; 400 m kravi: 1. .Linhart 4:24,5, 2. Mi lovanovič 4:25,7, 3. J . Slavec 4:27,2, 4. B . Pe t r ič (vsi Triglav) 4:27,8 (rekord S F R J za st. pionirje); 100 m prsno: 1. T . Slavec 1:11,6 (ab. rekord SRS), 2. Grošelj (oba Triglav) 1:14,1, 3. Zavr l (Fuž inar ) 1:15,2; 200 m m e š a n o - 1. Urankar (Rudar) 2:23,3 (ab. rekord SRS), 2. T . Slavec 2:23,5, 3. M i l o ­vanovič (oba Triglav) 2:24,8;

ž e n s k e : 100 m kravi: 1. Borec (Ljubljana) 1:06,6, 2. Peč jak (Tr i ­glav) 1:07,0, 3. Oman (Ljubljana) 1:07,9; 100 m prsno: 1. Pajntar 1:20,2, 2. Mandel jc 1:24,8, 3. Stem-berger (vse Triglav) 1:25,8; 100 m hrbtno: 1. Porenta (Triglav) 1:11,1 (ab. rekord SRS), 2. Škr janec 1:14,7, 3. Perharic (obe Ilirija) 1:16,2; 800 m kravi: 1. Porenta 10:11,0 (ab. rekord SRS), 2. Damjanov ič (obe Triglav) 10:46,5, 3. Oman (Ljubljana) 10:58,3; 400 m kravi: 1. Oman (Ljubljana) 5:12,8, 2. Damjanov ič 5:17,5, 3. Sladovje (obe Triglav) 5:20,5; 200 m hrbtno: 1. Porenta 2:34,8, 2. Pečjak (obe Triglav) 2:44,8, 3. Škr janec (Ilirija) 2:45,8; 100 m delfin: 1. Porenta 1:12,9 (ab. rekord SRS), 2. Pečjak (obe Triglav) 1:16,0, 3. Borec (Ljubljana) 1:17,6; 200 m delfin: 1. Porenta (Triglav) 2:44,5, 2. Kors ika (Ilirija) 2:54,3, 3. Pečovnik (Fuž ina r ) 2:54,4; 200 m kravi: 1. Pečjak (Tr i ­glav) 2:24,2, 2. Oman (Ljubljana) 2:25,1, 3. Porenta (Triglav) 2:25,2; 200 m prsno: 1. Pajntar 2:53,2, 2. Š temberger (obe Triglav) 3:01,9, 3. T r tn ik (Ljubljana) 3:04,2; 200 m m e š a n o : 1. Pečjak (Triglav) 2:44,0, 2. Škr janec (Ilirija) 2:49,1, 3. Š tem­berger (Triglav) 2:49,2. D . Humer

V ponede l jek se je n a G o ­r e n j s k e m m u d i l V i k t o r B o -t u r i n s k i , p o d p r e d s e d n i k š a ­h o v s k e federaci je Sov je t ske zveze. K o t gost š a h o v s k e zveze S l o v e n i j e je o b i s k a l o s n o v n o š a h o v s k o o r g a n i ­zac i jo na J e s e n i c a h i n š a h o v s k o zvezo G o r e n j s k e , o g l e d a l pa s i je t u d i t o v a r n o š p o r t n e g a o rod j a E l a n v B e g u n j a h i n f e s t iva lno dvo­r a n o n a B l e d u . -trn

A L P S K O S M U Č A N J E - S slalomom se je na Popovi Šapki končalo tradicionalno tekmovanje, na katerem sta obe zmagi pripadli reprezentanci Italije. V veleslalomu je v soboto zmagal Bernardini , v nedeljo pa Plattner. M e d Jugoslo­vani se je najbolj izkazal Andrej Kožel j , k i je bi l v veleslalomu 4., v slalomu pa 5. Je sen ičan Gašperšič je b i l v veleslalomu 5., v slalomu pa 8.

N a K r v a v c u je smučar sk i klub Triglav organiziral m e d d r u š t v e n o tekmovanje za mlajše pionirje , k i je veljalo za kategorizacijo. M e d pio­nirkami je zmagala Ostreževa (Nova Gorica), K r a n j č a n k a Premru pa je bila 2. M e d pionirji je bi l zmagovalec Kunheicler (Novinar), 2. je bil Bežek (Medvode), 3. pa Oblak (Jesenice).

N a Soriški planini je bilo meddru­š tveno tekmovanje v veleslalomu za članice. Zmagala je Radov l j i čanka Pikonova pred Jesen ičanko Gazvo-dovo. Tekmoval i pa so tudi člani, kjer je bil zmagovalec Gorišek (Radovljica ).

V soboto je bilo na Soriški planini 13. zimsko prvenstvo Z P Iskra, na katerem je nastopilo v veleslalomu več kot 300 tekmovalcev iz 24 delovnih organizacij. Ekipno je zmagala kranjska Elektromehanika,

Šahovske vesti

Z M A G A L M A L I

Šahovsko d r u š t v o Lesce je 25. fe­bruarja v dvorani Gozdnega gospo­darstva Bled organiziralo gorenjsko odprto hitropotezno prvenstvo. Fe­bruarskega tekmovanja se je udele­žilo 41 šahis tov. Po predtekmova-njih so b i l i v f inalnih skupinah dose­ženi naslednji rezultat i : I. s k u p i n a - 1. M a l i , 2. Slak (oba Ljubljana), 3. Rakovec (Kranj) , 4. K r n i č a r (Jese­nice), 5 . - 7 . Roblek, M a z i in Jan ; II . s k u p i n a — 1. Valjavec (Tržič) , 2. Oberč (Ljubljana); III . s k u p i n a — 1. Lasar, 2. Požar , 3. Hrovat ; I V . s k u p i n a — 1. I. Ravnik, 2. Blaznik , 3. Boršnar .

P R V E N S T V O Š D L E S C E

M i n u l i mesec se je konča lo prven­stvo šahovskega d r u š t v a Lesce. Ude­ležilo se ga je 22 šahis tov , k i so igrali 11 kol . Tekmovanje je vodil republi­ški šahovski sodnik J o ž e Prestrl .

R e z u l t a t i : 1. Kaše (9 točk) , 2 . - 4 . M a l i , Sterle, Mat jaš ič (7,5), 5 . - 6 . Perovič, Jovan (7), 7 . - 9 . Mencinger, Har inski , Šiftar (6,5), 10. Bajželj (6) itd.

Po k o n č a n e m prvenstvu sta se za­čeli dve novi tekmovanji: turnir tre-tjekategornikov, kjer tekmuje 12 ša­histov, in turnir za pridobitev č e t r t e šahovske kategorije, v katerem sode­luje 18 šah is tov . Turni r ja vodi klub­ski sodnik Stanko Hrovat .

A . Z. T E K M O V A N J E M L A D I N C E V

Kranjsko Š D Borec je organizira­lo februarsko mladinsko hitropotez­no prvenstvo Gorenjske, k i se ga je udeležilo 26 mladih šahis tov z Jese­nic, iz Trž iča , Lesc, Žiri, Komende, Šenčur ja , Škofje Loke in Kran ja . Dvanajst od njih si je v predtekmo-vanju priborilo pravico nastopa v fi­nalni skupini. O končnem zmagoval­cu, k i je osvojil prehodni pokal, so odločala medsebojna s rečanja finali­stov, med katerimi sta najbolje igra­la Leščan Mencinger in č lan Borca Deželak. Slednji je imel nekaj več sreče in na koncu za pol točke pre­hitel Mencingerja.

Končn i vrstni red: Deželak (Borec Kranj ) 10,5, Mencinger (Lesce) 10, M a z i (Borec) 8, Rakovec (Borec) 7, Bumbar, Ceh (oba Borec) in D e m š a r (Alpina Ziri) 6 točk itd.

Organizacija prvenstva je bi la od­lična.

P R V E N S T V O K R A N J A Letošnje prvenstvo K r a n j a se je

že krepko prevesilo v drugo polovico. Čeprav imajo igralci do konca še t r i ali š t i r i partije, je že sedaj jasno, da se bodo napovedi ob zače tku prven­stva uresniči le. Trenutno so n a m r e č v najbol jšem položaju M a z i , Deže­lak, Jokovič in Miloševič. Ce ne bo večjih presenečenj , bo s rečanje Mazi -Deže lak odločalo o novem prvaku Kran ja . M a z i ima sicer toč­ko prednosti, vendar ima Deželak srečanje manj.

Trenutno-stanje na lestvici je na­slednje: M a z i 8 (odigrati mora še t r i partije), Deže lak 7 (4), Miloševič 7 (3), Jokovič 5 (4) i td. M . G .

v posameznih kategorijah pa so bi l i zmagovalci: ženske, I. razred: P ikon (Otoče), ženske, II. razred: Prelov-šek (Elektromehanika), moški I II : Jamnik (Elektromehanika), moški I V : I l i ja (Commerce), š t ipendis t i : Vidinič, moški I: K a l a n (Elektro­mehanika), moški II : Mohor ič (Že­lezniki).

T E K I - V dolini Tamarja sta b i l i dve tekašk i prireditvi. V soboto so tekmovali mladinci in č lani , v nedeljo pa pionirji. N a J a n š e v e m memorialu je nastopilo 80 tekmoval­cev iz petih klubov. Zmagovalci pa so b i l i : č lani K a l a n (Gorje), č lanice Beš ter (Triglav), mlajši č lani Poklu-kar (Gorje), s tarejš i mladinci Nas­tran (Alples), s ta re jše mladinke Fister (Triglav), mlajši mladinci Orešek (Ihan).

N a Kul ja tovem memorialu je prav tako nastopilo več kot 80 tekmovalcev. Zmagovalci so b i l i : č lani : K a l a n (Gorje), č lanice Beš ter (Triglav), mlajši č lan i Poklukar (Gorje), s tare jš i mladinci Nastran (Alples), mlajše mladinke Fister (Triglav), mlajši mladinci Soršak (Maribor), s tare jše pionirke Koben-tar (Jesenice), s tare jš i pionirji D ju -ričič (JeseniceJ, mlajše pionirke Pergarec (Lovrenc), mlajši pionirji Vocovnik (Maribor).

S K O K I - N a Pokl juk i je bilo republ iško prvenstvo za mlajše pionirje. V primerjavi z lanskim letom je nastopilo še enkrat več tekmovalcev. Najš tevi lnejš i so bi l i mladi skakalci iz Zirov in Kran ja . Vrs tn i red: 1. K r o l n i k (Ziri), 2. B l a n u š a (Ilirija), 3. Pr imožič , 4. Jereb, 5. Žagar (vsi Ziri), 6. Bernard (Triglav), 9. Osvald (Jesenice), 10. Ropret (Triglav), 12. Benedik (Tri­glav).

V Mis l i n j i pa je bilo meddruš tve ­no tekmovanje pionirjev za katego­rizacijo. M e d s ta re jš imi pionirji je zmagal K r a n j č a n Globočnik, med­tem ko je Šenk zasedel 5. mesto. J . J .

Težko naprej V zimskih kopališčih v Beogradu,

hotelu Amfora na H v a r u ter v hotelih hotelskega naselja Solaris v Šibeniku se bo od 7. do 9. marca šes tna js t vaterpolskih moš tev Jugo­slavije borilo za vstop v polfinale jugoslovanskega vaterpolskega po­kala.

M e d to šes tna js ter ico so tudi č lani kranjskega Triglava, k i so v skupini v Šibeniku. Poleg triglavanov se bodo za polfinalista borile še ekipe splitskega Poška in Mornarja , reško Primorje ter novi prvoligaš domači Solaris. K r a n j č a n i so tako v tej težki skupini edini drugoligaš.

»Pripravl jeni smo,« je pred odho­dom dejal trener Franc Nadižar , k i je danes na pot odpeljal vratarja Vid ica in F. Rebolja ter igralce Mohor iča , Zmaga in M i r a Malavaši -ča, Kodeka , Sveglja, Švarca , T. Baldermana, Velikanje, Stariha in R. Planinska.

Fantom V K Triglava želimo, da se bodo s rčno bori l i in da bodo dostojno predstavili slovenski vater­polo. . -dh

Dvorana v Podmežakli na Jesenicah

Ljub i t e l j e p ros t ega d r san ja o b v e š č a m o n a nas l edn j i r a z p o r e d p ros tega d r san j a v d n e h o d 3. 3. do 25. 3. 1975

D o p o l d n e : v s a k d a n r a z e n sobote i n nedelje o d 9. do 12. u re

P o p o l d n e : v s o b o t a h i n nede l j ah od 14. do 16. i n o d 17. do 19. u re Za o t r o k e do 15. l e t a : t o r e k : o d 16. do 18. ure Č e t r t e k : o d 15. do 17. u re nede l j a : o d 10. do 12. u re za od ra s l e : to rek , s reda , sobo ta i n nede l ja o d 20. do 22. u re Cene v s t o p n i c o t r o c i , d i j a k i do 15. l e t a o d 9. do 12. u re — 5 d i n o d 10. do 12. ure i n v p o p o l d a n s k e m č a s u 3 d i n C e n a v s t o p n i c od 20. ure dal je je eno tna 6 d i n . V o d s t v a š o l o b v e š č a m o , da l a h k o o r g a n i z i r a j o v dopo l ­d a n s k e m č a s u na d r s a l i š č u š p o r t n e dneve. In fo rmac i j e : t e l . 81171 (064)

U S T A N O V . 1 E T A 1815 L A * * * A A ' 4 i A A

T R G O V S K O P O D J E T J E S T E K L O e x p o r t - i m p o r t i n T U R I S T I ­Č N A A G E N C I J A S L A V N I K iz L jub l j ane V A S V A B I T A N A Z A ­N I M I V O R A Z S T A V O N O V E G A P R O G R A M A U P O R A B N E I N D E K O R A T I V N E K E R A M I K E , K I B O V L I P I C I V D N E H O D 5. D O 9. M A R C A ; o b i s k o v a l c e m n u d i m o m o ž n o s t n a k u p a ekspo­na tov po u g o d n i h cenah .

A A ± l i / A i i i ' i V A V . ' i

Namesto šopka ob 8. marcu » N a m e s t o daril, ki j ih v

delovnih kolektivih poklanja­jo nam ž e n s k a m — sodelav­kam, naj bi denar ali vsaj del denarja namenili za nakup aparata za odkrivanje raka na dojki. Aparat sicer imajo na o n k o l o š k e m i n š t i t u t u v Ljub­ljani in v Mariboru, vendar je njegova zmogljivost premaj­hna, da bi lahko rabil tudi za š i r š o preventivno d e j a v n o s t . « P r i b l i ž n o tako se je glasilo pismo n a š e bralke, ki je pred dnevi prispelo v u r e d n i š t v o .

Pobuda je vsekakor vredna premisleka in jo nedvomno podpirajo š t e v i l n e delovne ž e n e na Gorenjskem. Za mne­nje smo zaprosili tudi pred­sednika M e d o b č i n s k e g a sveta zveze sindikatov za Gorenjsko Viktorja E r ž e n a . Zamisel je takoj podprl v p r e p r i č a n j u , da bo tudi mnenje M e d o b č i n s k e ­ga sveta in O b č i n s k i h sindi­kalnih svetov enako. Takoj se je povezal s kranjskim zdrav­stvenim domom in z b o l n i š n i ­co na Golniku.

Obljubili so p o m o č pri akci­ji . Na Golniku so tudi poveda­li , da so o nakupu aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki ž e r a z m i š l j a l i , vendar za zdaj š e nimajo denarja. Zato

so pobudo š e toliko bolj z veseljem sprejeli. Hkrati so obljubili, da bodo priskrbeli prostore in dali na voljo strokovnjake — č e bo akcija stekla in uspela.

Koliko denarja bi bilo treba zbrati? Na Golniku so poveda­li , da aparat za odkrivanje raka na dojki z vsemi dopol­nilnimi p r i p o m o č k i velja od 250 do 300 milijonov starih dinarjev. To pa je manj kot polovica vsote, ki jo bodo letos gorenjske delovne orga­nizacije porabile za nakup b o l j š i h ali manj domiselnih daril, pogostitve in za izlete ob dnevu ž e n a .

Letos je za akcijo že skoraj prepozno. Ni pa prepozno za n a č r t o v a n j e in dogovarjanje. Če bodo v akciji sodelovale vse osnovne organizacije sin­dikata na Gorenjskem in bodo vsaj nekaj denarja, ki ga v p r o r a č u n i h namenjajo za ob­daritve ob dnevu ž e n a , dale za nakup aparata za odkrivanje raka, bo akcija uspela. Spelja­li naj bi jo do prihodnjega ž e n s k e g a praznika. Namesto š o p k a ob 8. marcu bodo prihodnje leto gorenjske ž e n e dobile trajno darilo.

L . Bogataj

Požari

Kje naj teče tržiška vpadnica?

Čeprav se vlečejo pogovori o ure­di tv i ceste-vpadnice v Tržič , od Peka do B o m b a ž n e predilnice in tkalnice,

Nevzdržno vmešavanje

N a če t r tkov i seji občinske kon­ference zveze komunistov Radov­lj ica na Bledu je č lan konference Ferdo Bern, ko so razpravljali o programskih usmeritvah in nalo­gah občinske konference v letu 1975, predlagal, naj se v občini č imprej pripravi vse potrebno za izdelavo s redn je ročnega in dolgo­ročnega programa uporabe pro­stora. Razen tega je poudaril , da bi se o programiranju in vredno­tenju prostora nasploh morali temeljito pogovoriti.

Če govorimo o programiranju oziroma planiranju od spodaj navzgor, potem je nevzdržno , da se razne formalne in neformalne skupine od zunaj vmešava jo v programe, k i so bi l i v občini teme­ljito p reučen i in tudi pravnofor-malno pravilno sprejeti, je bilo rečeno na konferenci. Lep primer, k i kaže na prakso, da se zdaj pri nas vsakdo vmešava v programi­ranje, je vrednotenje prostora glede Park hotela. Čas je, da tak­šnemu vm ešavan ju č imprej nare­dimo konec, ker v obč inah veliko denarja vlagamo v programe in n a č r t e in je nevzdržno , da potem posamezne skupine skuša jo pose­gati vanje, so poudarili .

Člani konference so se str injali z ugotovitvami, da je bi l postopek za izdajo lokacije za gradnjo no­vega Park hotela pravilen in da je bilo v priprave doslej že vloženih okrog 8 mili jonov novih dinarjev. Zato so sklenil i , naj izvršni svet, občinska skupšč ina in d ružbeno­pol i t ične organizacije storijo vse, da bo problem gradnje novega Park hotela rešen v korist nadalj­njega razvoja blejskega tur izma, v korist sanacije jezera in pred­vsem tako, da ne bodo prizadeti interesi kolekt iva Viatorjevih ho­telov na Bledu. A . Z.

že nekaj let, so postala razmiš l j an ja o ureditvi tega, posebno za pešce ne­varnega cestnega odseka, »glasnej­ša« posebno lansko jesen. Takra t je bilo rečeno, da se bodo dela pri ure­jevanju vpadne ceste začela le tošnjo pomlad. Skupšč ina je že izločila nekaj denarja, r ačuna joč na posoji­la in pomoč cestne skupnosti. N a osnovi tega n a č r t a cest išča ne bi bistveno spreminjali. Razširi l i naj bi ga na prostor, k i ga sedaj uporabljajo pešci, za slednje pa naj bi uredili delno ob bregu, delno pa ob strugi Bistrice pri B o m b a ž n i predilnici in tkalnici* varen pločnik. Gre predvsem za varnost pešcev, poudarjajo v Trž iču , saj je sreča, da se doselj v gneči avtomobilov, avto­busov in pešcev še ni pripetila trage­dija

Pred kra tkim pa je bil v Trž iču se­stanek predstavnikov • skupščine , B o m b a ž n e predilnice in tkalnice, vodne skupnosti, elektrogospodar­stva in cestne skupnosti, ki morajo soglašat i z n a č r t o v a n o preureditvijo vpadne t rž iške ceste. Prizadevanja občinske skupšč ine in njenega iz­vršnega sveta so bila podprta, ven­dar je Skupnost za ceste predlagala d r u g a č n o reši tev, k i bi bila, mimo­grede rečeno, precej dražja . Skup­nost predlaga opustitev dela sedanje ceste in zgraditev viadukta prek B i ­strice in rokometnega igrišča do to­varne Peko. Trž ičan i so za most na­ročili n a č r t in zato izdvojil i iz sklada za negospodarske investicije 180.000 dinarjev!

Mnenja so, kar se je pokazalo tudi na zadnji skupščini , deljena. E n i se ogrevajo za ureditev sedanje ceste in zavarovanje pešcev, ker gradnja ši­roke »avenije« ne bi bila up rav ičena že zaradi tega, ker bi postalo ozko grlo sedanje križišče in izvoz v TrŽič na Deteljici . Drugi pa so zagovorniki mostu in dražjega projekta. Prihod­nja tehtanja in pogovori bodo poka­zali , za kaj se bodo Trž ičan i odločili. Če se bodo za most, bo morala skup­nost za ceste izdatneje pomagati!

Naj bo odločeno za prvi ali drugi predlog, z reševanjem tržiškega pro metnega grla ne kaže več dolgo od­lašat i . Gre predvsem za varnost de­lavcev. Najmanj 2000 jih pešači vsak dan po tej cesti, razen njih pa na stotine osebnih vozil in na desetine avtobusov! J . Košnjek

V lepem in s u š n e m vremenu, k i je kot na lašč za izlete v naravo, je treba še posebej previdno ravnati z ognjem. Včasih le ena sama odvrže­na vžigalica povzroči veliko škodo. Konec prejšnjega tedna je bilo več požarov, k i so več inoma nastali iz malomarnosti in neprevidnosti.

V petek, 28. februarja, popoldne je zagorela suha trava in grmovje ter nekaj dreves v gozdu Franč i ške Kržišnik iz J a r č j e doline. Ogenj je zanetila malomarno odvržena vži­galica.

Istega dne popoldne je zagorelo v M i r c i nad U k o v i m na Jesenicah. N a ' površini 1 ha je pogorela suha trava in grmičevje. Ogenj so zaneti l i mla­doletniki stari 10 let, k i so se tu va­di l i v pr ižiganju prvih cigaret.

V soboto, 1. marca, okoli 19. ure je neznanec zanetil ogenj na obronku S m o k u č in Rodin v Vr tač i . Pogorelo je okoli 200 kvadratnih metrov suhe trave in grmičevja.

V nedeljo, 2. marca, ponoči je za­čel goreti senik v bližini tovarne T I O v Lescah. Senik je pogorel, prav tako tudi 3000 kg sena. Škode je za okoli 20.000 din. Gas i l i so gasilci P G D Bled. Vzrok poža ra še ni znan.

Napadalec jemlje torbice

N a Jesenicah se je v zadnjem času pripetilo šest roparskih tatvin. Vse so se pripetile pr ibl ižno na istem kraju in na enak način, vsakokrat pa so bile napadene ženske. Vendar pa sta bi la od 6 napadov prijavljena po­staji milice le dva.

V petek, 28. februarja, okoli 21. ure se je N a t a š a T. z Jesenic v rača la domov. P r i stanovanjskem bloku na Cesti revolucije j i je prišel naproti neznani moški , k i j i je nenadoma iz­trgal iz rok ročno torbico z dokumenti in 30 din.

V ponedeljek, 3. marca, ob pol eni uri zjutraj je bila na Cesti revolucije napadena Kseni ja F. Neznani mlajši moški j i je nekaj časa sledil, ko je šla proti domu. Pred stanovanjskim blokom pa jo je dohitel, jo podrl na t l a ter pograbil njeno torbico. Zbežal je proti železniški progi. Torbico je med begom odvrgel, odnesel pa je dokumente in pa večjo vsoto denar­ja, k i jo je o škodovanka imela v tor­bici. Oškodovanka je povedala, da je moški mlajši , star okctli 18 let, visok 160 do 165 cm, vitek, podolgovatega obraza, svetlokostanjevih, kratko pr is t r iženih las, počesan postrani. Oblečen je bil v ponošeno daljšo bundo iz bolj grobega blaga in sive hlače. Govor i l je srbohrvatsko, saj je pred napadom rekel: »Djevojko, da se upoznamo.« N a kraj napada so takoj prišli delavci P M Jesenice, k i j im je pr i iskanju pomagal tudi služ­beni pes. Za sedaj napadalec še ni znan.

Prometna akcija

Dramska sekcija KUD Dobrava Naklo je v soboto v počastitev 30 letnice osvoboditve pripravila delo F. S. Finigarja Razvalina življenja. — Foto: F. Perdan

V noči od 28. februarja na 1. ma­rec je 32 mil ičnikov Uprave javne varnosti Kran j sodelovalo v promet­ni akciji na gorenjskih cestah. Usta­vi l i so 644 vozi l . Alkotest so ponudili v preizkus 17 voznikom, pri tem se je izkazalo, da j ih je 13 pilo čez mero, 4 vozniki pa so preizkus treznosti od­kloni l i , kar se ima kot dokaz za v i ­njenost. Brez vozniškega dovoljenja je bilo 8 voznikov. Zaradi prometnih prekrškov so miličniki napisali 29 prijav sodniku za prekrške , zaradi kršitev javnega reda in miru pa 3 prijave. N a kraju samem je p lača lo denarno kazen 40 voznikov. E n a oseba je bila tako vinjena, da so jo pospremili v prostore za iztreznitev na postaji milice.

Izpopolnjevanje v reševanju

s helikopterjem Od 27. februarja do 2. marca je bil

na Velem polju in na Viševniku nadaljevalni tečaj za reševanje s pomočjo helikopterja, ki sta ga organizirala republiški sekretariat za notranje zadeve in Uprava javne varnosti v Kran ju . Prv i t akšen tečaj je bil lani v Lescah. N a tečaju , ki se je končal v nedeljo in so se ga udeležili skoraj vsi udeleženci le-škega tečaja , so bil i pogoji za vadbo veliko težji. Reševalci in miličniki ter predstavniki JLA so ut rdi l i že pridobljeno /.nanje in se seznanili z nekaterimi novostmi. Vel iko jim je pomagal fi lm, ki ga je posnel Fran. i Kkar v Lescah. S pomočjo dr. Go­ra/da Zavrnika so obnovili tudi znanje iz prve pomoči . Zanimivo je, da je helikopter prvič pristal v str­mini z naklonom od 30 do 46 stopinj in da so tečajniki posredovali pri nesreči, ki se je pripetila dvema otrokoma. Helikopter ju je prepeljal v kranjski Zdravstveni dom. -jk

Otrok stekel na cesto V petek, 28. februarja, popoldne se je na cesti drugega reda v Žirovnici pri

hiši št . 109 pripetila prometna nezgoda. Sedemletni M a r k o Ba loh se je igral na dvorišču, ko ga je z druge strani ceste poklicala sestra. Deček je stekel čez cesto, ne da bi se prepr iča l , če je cesta prosta. P r i tem se je zaletel v zadnja desna vrata osebnega avtomobila, k i ga je prav takrat mimo pripeljala Dragi­ca Ba loh (roj. 1947) iz Doslovč. M a r k o si je v nesreči z lomil nogo in se opra­skal po obrazu. Zdravi se v jeseniški bolnišnici.

Zapeljal s ceste V soboto, 1. marca, ponoči je padel voznik kolesa z motorjem Andrej Ba­

lant ič (roj. 1955) iz Predoselj. Ba lan t i č se je peljal proti Jezerskemu. Kakih 100 metrov od gostilne K a n o n i r ga je v ostrem levem ovinku zaneslo v levo, kjer je trči l v snežni drog in padel. S hujšimi poškodbami na glavi so ga pre­peljali v ljubljansko bolnišnico.

Nepreviden otrok V soboto, 1. marca, popoldne se je v vasi Brode nad Škofjo Loko pripetila

prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa colibri Pavle Zatler (roj. 1953) iz Brod je peljal prot i Gorenji vasi. P r i hiši št . 4 v Brodeh je nenadoma pritekel na cesto 5-letni Polde Prevodnik. K l j u b zaviranju je voznik otroka zadel. Ra­njenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.

Izsiljevanje prednosti V soboto, 1. marca, popoldne se je na cesti med spodnjo postajo žičnice

Krvavec in Cerk l jami v vasi Grad pripetila prometna nezgoda. Voznik oseb­nega avtomobila Pavel Brajn ik (roj. 1933) iz Ljubljane je vozi l proti Cerk-ljam. S parkirnega prostora pred gostilno v Gradu pa je tedaj zapeljal na cesto in mu zaprl pot voznik osebnega avtomobila J o ž e D e ž m a n (roj. 1957) il Lahovč . V t rčen ju je bi l v D e ž m a n o v e m avtomobilu ranjen sopotnik Franc Globočnik. Škode na avtomobil ih je za 9000 din:

Poledenela cesta V nedeljo, 2. marca, ob 8. ur i dopoldne se je na cesti med Kranjem in Des­

nico pri kamnolomu pripeti la prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti. Voznica osebnega avtomobila Slavka Miklavčič (roj. 1940) iz Nemil j je vozi la proti Kran ju . V ostrem levem ovinku pri kamnolomu jo je zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti začelo zanaša t i , nato pa je avtomobil zdrsnil s ceste in se prevrnil 25 metrov globoko na travnik. Voznica jo je odnesla le z neznatnimi poškodbami , škode na avtomobilu pa je za 30.000 din. L . M .

V petek, soboto in nedeljo na Gorenjskem velika tekaška prireditev

Kranj organizator tekmovanja za pokal Kurikkala

Če bodo ugodne snežne razmere, bo tekmovanje V soboto in nedeljo na novi tekaški progi na Jezer­skem, sicer pa se bodo tekači selili na Krvavec, v Planico, Tamar ali v Kranjsko dolino na Poklju­ki — Razen mladih tekačev Avstrije, Francije, Zvezne republike Nemčije, Italije, Švice in Jugo­slavije bodo nastopili tudi smučarji iz drugih držav — Pomoč Ljubljanske banke, Iskre—Elek­

tromehanike, Elana, Alpine, LTH in Centrala J u h i Kur ikka la-Juss i je bi l znan

finski t ekač na s m u č e h , svetovni in evropski prvak, atlet in vel iki zago­vornik, da bi se t ekašk i špo r t razvil tudi v srednjeevropskih oziroma alp­skih d ržavah . Legendarni Jussi se je rodil leta 1912, leta 1950 pa je zaradi zahrbtne bolezni umrl .

Dve leti po Jussijevi smrt i so v Zvezni republiki Nemčij i prvič orga­niziral i t ekaško tekmovanje Pokal Kur ikka l a , k i so se ga udeležil i obe­tajoči mladi t ekač i na s m u č e h iz Avstrije, Francije, Zvezne republike Nemčije , Italije, Švice in Jugoslavi­je. Snovalci K u r i k k a l a so n a m r e č želeli, da bi bilo vsakoletno tekmo­vanje namenjeno uveljavitvi mladih l jubi tel jev-»garaškega« š p o r t a in nji­hovemu prodoru med svetovno elito. T a k š e n ostaja K u r i k k a l še danes, saj se v t ekašk ih s m u č i n a h spopadajo mlajši č lani , mladinci in mladinke. Od leta 1952 dalje je bil K u r i k k a l o v pokal tudi trikrat pri nas. Zadnji je bil leta 1968 na Pokl juki . Sicer pa so v tekmovanju nepozabni veliki uspehi naš ih tekačev v letih med 1960 in 1970. T o velja predvsem za Cveta Pavč iča in M o j s t r č a n k o Maro Rekar. Čeprav nastopajo v uradni konkurenci Kur ikka lov le tekači Avstrije, Francije, Zvezne republike Nemčije , Italije, Švice in Jugoslavi­je, se j im v s m u č i n a h vsako leto pridružijo, sicer neuradno, tudi mladi tekači iz drugih dežel.

Le tošnje tekmovanje za Pokal Kur ikka la , ' branijo ga Francozi , bo prvič v kranjski občini. Organizator­ji so Š p o r t n o d r u š t v o Triglav, Smu­čarski klub Triglav in njegova teka­ška sekcija, ki velja za na juspešnejšo v državi . Tekmovanje se bo pričelo v petek, 7. marca, zaključi lo pa v ne­deljo. G l a v n i pokrovitelj K u r i k k a l a je Ljubljanska banka, sopokrovitelj pa Iskra-Elektromehanika Kran j , ki je sicer patron tekačev Triglava, Klan iz ^ Begunj, A lp ina iz Zirov, L T H i/ . Škofje Loke in Gostinsko in trgovsko podjetje Central iz Kranja . Vsi tekmovalci bodo prejeli spomin­ske plakete mesta Kranja , zlate me­dalje (po pravil ih se j i h sine podeliti le <>, kolikor je tudi držav, ki nasto­pajo v uradni konkurenci) in darila.

Tekač i in vodstva bodo nastanjena v hotelih Bor in Grad v Preddvoru, po potrebi pa tudi v hotelu Evropa v Kran ju .

V primeru ugodnih snežnih raz­mer bo tekmovanje za Pokal Kur ik ­kala na Jezerskem, kjer je Smučar ­ski klub Triglav v sodelovanju s Centralom ih Gozdnim gospodar­stvom K r a n j pred devetimi meseci začel urejati t ekaško progo. Odstra­ni l i so že okrog 150 kubičnih metrov lesa in usposobili 10 kilometrov dol­go progo. Prihodnjo sezono pa bo nared že 15 kilometrov proge. Proga bo sčasoma tudi osvetljena in ne bo namenjena le tekmovalnim priredit­vam, t emveč tudi rekreativnemu teku na smučeh . Zato kanijo na Je­zerskem urediti tudi izposojevalnico tekaških smuči in čevljev. Proga na Jezerskem bo prva t ekaška naprava za tekmovanja in rekreacijo obenem v državi , hkrat i pa utegne veliko prispevati k razvoju tekaškega špor­ta. Ce na Jezerskem do danes snega ne bo, se bo K u r i k k a l selil na Krva ­vec, v Tamar in Planico al i v skraj­nem primeru v Kranjsko dolino na Pokl juki .

Organizatorjem so se že prijavile ekipe Avstrije, Francije, Zvezne re­publike Nemčije , Italije, Švice, Ju­goslavije (le-te nastopajo na Kur ik -kalu v uradni konkurenci) in ekipa Liechtensteina. Povabljeni pa so še mladi tekač i Nemške demokra t i čne republike, Romunije, Bolgarija] Madžarske , Češkoslovaške, Švedske. Finske in Norveške . Zanesljivo bodo nastopili tekmovalci vsaj 11 ali l2 držav, kar pomeni da bo K u r i k k a l l e tošnja največja tekaška priredite*' pri nas.

Še kratek program tekmovanja. » • petek, 7. marca, ob petih popoldn* bo v Kran ju slovesna otvoritev tek' movanja. V soboto ob devetih b° start teka na 5 kilometrov za ml;' ' dinke, dvajset minut kasneje stap teka mladincev na 10 kilometrov i f l

ob 9,40 start teka mlajših č lanov i 15 kilometrov. V nedeljo ob pol de'; Vetih oziroma devetih pa bodo stal" tale š ta fe te mladink in mlajših čla' nov 3-krat S kilometrov in 4-krat V* kilometrov. J . Košnjek