glasilo socialistiČne zveze delovnega ljudstva...

tfiNA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 70 KRANJ, petek, 13. 9. 1985

GLASILO SOCIALISTIČNE

ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA

GORENJSKO

L o č a n i d i h a j o v s e s l a b š i z r a k

sj Škofja Loka — Zrak je v Škofji Loki, zlasti v zimskih mesecih, vse Va • ^ a r a c n dragih tekočih goriv je večina zasebnikov začela stano-IgM? ogrevati s premogom, pa tudi industrija vse bolj uporablja ce-Jsa goriva namesto dragega mazuta. Najslabši zrak naj bi bil po za-

sJevanJu ljudi na Trati. Da bi ugotovili dejanske razmere in začeli s tr

naciJo, so v Škofji Loki začeli meriti onesnaženost zraka. Hidrome-eološki zavod Slovenije je postavil pet merilnih postaj za merjenje ~umih koncentracij žveplovega dvokisa (S02)in dima ter eno meril-Sn I?les.to z a meritve vetra in mesečnih količin prašnih usedlin. One-

VyZenJe merijo v Frankovem naselju, Podlubniku, Sv. Duhu oziroma & lrmašah in do aprila so ga merili tudi na Trati. Podatke pa zbira tu-P°staja republiške mreže na Spodnjem trgu.

2j. v"0vprečne koncentracije žveplovega dioksida so v kurilni sezoni paâ ate 0,11 miligrama na kubični meter zraka, maksimalne 24-urne ko h ̂ m m 8 r a m a n a kubični meter zraka, kar je skoraj dvakrat toli-slo ê maksimalna dovoljena koncentracija (0,30 mg/m3). Med 43 lR^ns kraji, kjer merijo onesnaženost, je Škofja Loka na 14. do

êstu. ?.05 Povprečne koncentracije dima v pretekli kurilni sezoni znašajo Ij"' maksimalne pa 0,23 miligrama na kubični meter zraka. Po zadim-

°sti pa je Škofja Loka na 9. do 14. mestu v Sloveniji. s0 Jyaks'malno dovoljene 24-urne koncentracije žveplovega dioksida U-k 0c* novembra do maja presežene kar 29 dni. V Podlubniku v0j.rat' v Frakovem naselju 10-krat, v mestu 4-krat. Maksimalno do-3~kr 6 ^" u r n e koncentracije dima so bile v Podlubniku presežene

at, v Frankovem naselju in v mestu pa po 2-krat. VSe J^a lestvici mest z najbolj onesnaženim zrakom se Škofja Loka ^ dviga. Ne le, da je zrak pri njih vseh slabši, to pomeni tudi to, î 2Se.°-rugod uspešneje borijo proti onesnaževanju. V Škofji Loki sicer st̂ '̂ 'jajo o skupni toplarni, ki bi ogrevala tako stanovanja kot indu

J°. vendar pa je do postavitve še daleč. L. Bogataj

V torek bodo Ziucli obirati jabolku — V sadovnjaku Resje pri Podvinu bodo v torek začeli obirati jabolka, v sredo bodo že naprodaj. Letina je celo boljša od lanske, obrali bodo 800 to h jabolk. Bržkone bodo šla dobro v prodajo, saj v kmečkih sadovnjakih letos jabolk ni veliko, nižinske plantaže drugod po Sloveniji pa je prizadela pozeba. Prvovrstna jabolka bodo v Resju prodajali po 75 dinarjev za kilogram. M. V. Foto: l. Perdan

Zavrnili odstop sindikalnega predsednika

Radovljica — Na sredini seji občinskega sveta zveze sindikatov so podobno kot pred časom na seji predsedstva zavrnili ponujeni odstop svojega predsednika Vlada Sili-ča. Odstop je ponudil zaradi nedavnih dogodkov v leski Verigi in različnih odmevov nanje. V tajnem glasovanju je od 34 delegatov proti odstopu glasovalo 32 delegatov, dva sta se vzdržala, za predsednikov odstop ni bil nihče. Tako so izrazili zaupanje v njegovo delo, rečeno je bilo tudi, da sta bila predsednik in predsedstvo izredno delavna, seveda v okviru možnosti, ki jih na ravni občine imata. Z a d e l a v c e

n e d o s e g l j i v a

s t a n o v a n j a Bodo stanovanja v Kranju res po 23 milijonov starih dinarjev za kvadratni meter Kranj — Te dni so v kranjskih de

lovnih organizacijah dobili dokončne cene stanovanj, ki bodo vseljiva sredi naslednjega meseca, za nekatera stanovanja pa še ni dokončnih izračunov. V Planiki Kranj bodo, na primer,za dve stanovanji plačali natanko 100 odstotkov več, kot je bilo predvideno lani, ko so pri Stanovanjski skupnosti stanovanja naročali. Če bodo kvadratni meter po 13,970,085 din (starih) letos še zmogli, pa se tako kot v Savi in Tekstilin-dusu sprašujejo, kako bo drugo leto.

Od Domplana so v kranjskih delovnih organizacijah namreč dobili v podpis soinvestitorske pogodbe z okvirno ceno kv. metra stanovanja za leto 1986 - 23,757.500 din (starih). Po takšni ceni bodo delovne organizacije lahko kupile manj stanovanj, kot so načrtovale, kar pomeni, da se na listah čakajočih ne bo dosti spremenilo. V Savi pa so šli še dlje — od Stanovanjske skupnosti Kranj in Domplana zahtevajo obrazložitev in analizo stroškov stanovanjske gradnje, ki poraja za delavce in delovne organizacije že zdaj predraga, v bodoče pa sploh le malo dosegljiva stanovanja. Več o tem na 2. strani.

V SREDIŠČU POZOR NOSI

A n z e l n o v a c e s t a

Ljudska šegavostje sporni bohinjski cesti že dala ime, kar Anzelnova cesta ji pravijo domačini, vaščani Stare Fužine. Verjetno se je bo prijelo, kakor se »domače« ime prime nove krčme.

Bohinjci vedo, da so ga ušpičili, ko so brez papirjev zrili cesto ob jezeru. Toda takšnega hrupa niso pričakovali. Ali pa so ga, kdo ve? Na sporno cesto se zdaj obešajo vse težave in problemi bohinjskega vsakdana. Vstajanje pred zoro in dve uri kinkanja v avtobusu, ki po luknjasti cesti poskakuje proti tovarnam na Jesenice, v Kranj. Turistični zaslužek, ki ne more in ne more dohiteti blejskega. Podrte smreke, s katerimi ni takšnega zaslužka, kot bi kmetje želeli. Vsa pozabljenost v tem koncu.

Ko se je zdaj pri pašnikih vendarle, premaknilo in doteka slovenski pašniški dinar, iz Bohinja pa vsak dan kaplja mleka več, se je zataknilo pri cesti. Skozi takšna očala jo gledajo domačini, skozi očala dela in življenja v Bohinju.

Skozi očala prijetnega oddiha v tišini in miru spokojnega jezera pa ta prelepi košček slovenske zemlje gledajo obiskovalci. Posebej bohinjski prišleki, ki jih ni malo. Skorajda štiristo počitniških hišic je moč našteti v Bohinju, v Ukancu jih je denimo kar 126, žive so le še štiri domačije.

Takšna so bohinjska nasprotja, z njimi je nabita tudi sporna cesta. Pogovor zaradi občutij in čustev hitro postane prenapet, se spremeni v zmerjanje, ki zamegli trezno vresojo.

Trezna prosoja pa slej ko prej pravi, da sodobni pašnik cesto potrebuje, da si ga brez nje ni moč več predstavljati. Napredek so danes pač traktor, kosilnica, umetna gnojila ... Tudi v Stari Fužini so konji le še ostanek preteklosti. Pot pa bi seveda morala upoštevati, da se vije ob prelepem Bohinjskem jezeru, po zemljišču, ki je zaščiteno kot naravni spomenik. Pri tem pa odpira tudi vprašanje, kolikšne podpore je deležno kmetovanje v Triglavskem narodnem parku, kjer mora upoštevati zaščitne zakone.

m M. Volčjak

Seja MS ZKS na Gorenjskem

O c e n i t i t u d i v l o g o k o m u n i s t o v Kranj —»V dosedanjih obravnavah predosnutka poročila o delu Zveze -komunistov Slovenije med 9. in 10. kongresom so vsi razpravljala menili, da mora biti poročilo krajše in metodološko enotnejše, izogibati se mora posplošenim ocenam, jasneje mora opredeliti vzroke, zakaj re-solucijski in razvojni cilji niso doseženi, odpraviti je treba podvajanje med ocenami iz prvega in drugega dela poročila. Pozitivno pa je bil ocenjen uvodni del,« je na seji medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, ki je bila v sredo v Kranju, dejal sekretar Boris Bavdek. V poročilu je treba posebej poudariti, da smo v zadnjih letih zanemarili pomen srednjeročnega planiranja, celoviteje je potrebno oceniti samoupravno združevanje dela in sredstev, manjka ocena vzrokov za neučinkovitost uporabe družbenih sredstev. Bolj je treba opozoriti na padec življenjskega standarda. Ocenjeno je bilo, da je treba razmejiti pojave dejanskega etatizma in opredeliti vlogo države kot usmerjevalca smeri gospodarskega in družbenega razvoja. V predosnutku so premalo opredeljene razmere, uspehi in neuspehi v kmetijstvu, trgovini in turizmu. Temeljiteje bi veljalo oceniti vzroke zaostajanja družbenih dejavnosti. Nič ni v poročilu rečeno o telesni kulturi. Poročilo bo moralo dati odgovore, kaj je bilo narejeno za uveljavljanje enot in temeljnih skupnosti v usmerjenem izobraževanju, štipendiranju in zaposlovanju mladih. Zanemarjena je vloga družine. Poročilo opredeljuje posledice, ponekod pa tudi vzroke za sedanje razmere,

ALPETOUR

N O V O V H O T E L U C R E l f l f l V K R A N J U

ODPRLI 5M0 KOZMETIČNI SALON 5TELESNO MASAŽO 5čimer smo popestrili delovanje same

OBIŠČITE NAS IN TUDI SAMI STORITE KA0 ZA VASE BOUŠE POČUTJE

informacije in naročila po telefonu 23 6?0 vtibi v>a5 folefriv nofela CRElflfl

manjkajo pa ocene, kaj je naredila Zveza komunistov in njeno članstvo, da bi se slabosti odpravile. V poročilo je treba vključiti tudi vprašanje odgovornosti za uresničevanje političnega sistema. Nista obdelana državna uprava in uresničevanje pravosodne funkcije. Prav tako je preslabo obdelano področje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Razpravljalci so tudi menili, da je preveč splošno in površno obdelan osip članstva v Zvezi komunistov.

L. B.

Tavčarjev dvorec spet v družbeni lasti

Škofja Loka — V prihodnjih dneh bosta dosedanji lastnik Mirko Šinkovec in predsednica škofjeloškega izvršnega sveta Ida Fi-lipič-Pečelinova podpisala kupoprodajno pogodbo ob odkupu Tavčarjevega dvorca na Visokem. Na torkovi seji se je izvršni svet strinjal z besedilom kupoprodajne pogodbe in pooblastil predsednico, da jo podpiše. Tavčarjev dvorec bo tako po dvajsetih letih spet postal družbena last. Zanj bo občina plačala 31,3 milijona dinarjev. To se sliši veliko, vendar pa ga dosedanji lastnik tudi ni dobil tako poceni, kot je slišati med ljudmi. Za 8 milijonov (starih) sta se tedaj dobili dve kmetiji. Res pa je, da je del kupnine odplačal kasneje in da jo je močno razvrednotila inflacija. Toda, razvrednotila je prav vse dolgoročne kredite. L. B.

KOMPAS

VAŠ TURISTIČNI SERVIS

POSLOVALNICA Kranj Tel.: 28-472,

28-473

Z a d e l a v c e

n e d o s e g l j i v a s t a n o v a n j a

Ze doslej so bila stanovanja v družbeno usmerjeni gradnji v Kranju dražja kot v drugih gorenjskih občinah — Od lanskih predvidenih 7 milijonov starih din za kvadratni meter bo letos vseljivo stanovanje dražje natankot za 100 odstotkov — V treh večjih delovnih organizacijah, Savi, Tekstil-indusu in Planiki, že ugotavljajo, da prihodnje leto ne bodo mogli kupiti stanovanj po 23,7 milijona din za kvadratni meter, oziroma jih bodo kupili dosti manj Kranj — Čeprav so takrat, kadar

ima tolikšno besedo inflacija, vse številke neverjetno velike, pa so v teh dneh v tistih delovnih organizacijah, ki nameravajo v prihodnjem letu nakupovati stanovanja v tako imenovani družbeno usmerjeni gradnjif osupnili. V podpis od Domplana Kranj so namreč dobili soinvestitorske pogodbe, v katerih je zapisana tudi cena kvadratnega metra stanovanj za leto 1986 v kranjski občini: 237.575 din — domala 24 milijonov starih din.

Ne glede na to, ali je taka cena stanovanjskega prostora v Kranju tudi strokovno upravičena ali ne, pa so vsaj po prvih reakcijah v največjih delovnih organizacijah izjavljali: »Ne delavci ne delovne organizacije tolikšne cene ne bodo zmogle.« V kranjski Savi, kjer imajo za prihodnje leto naročenih 41 stanovanj pri Stanovanjski skupnosti Kranj, so takoj izračunali, da jim za nakup teh stanovanj zmanjka 22 starih milijard. Vendar je Sava med tistimi delovnimi organizacijami, ki že vsa leta zaradi svojih velikih potreb po stanovanjih (velika fluktuacija delavcev) zbira stanovanjska sredstva po visoki,ll odstotni stopnji; pa tudi s krediti pri stanovanjski skupnosti denarja za toliko stanovanj ne bo. »Računamo, da bomo prihodnje leto lahko kupile le 19 do 23 stanovanj, nikakor pa ne predvidenega števila,« je povedal Andrej Košič, vodja kadrovske službe v Savi. »Naš strokovni svet bo zato zahteval od pristojnih služb v občini analizo cene za stanovanja, ki naj bi bila vseljiva do 31. avgusta prihodnje leto. Vemo pa, da se vselitev tudi rada zavleče, zato je k tej

ceni pričakovati še nekaj dodatnih odstotkov. Sprašujemo se, ali je naša vloga soinvestitorstva res le pristajanje na vsakršno ceno in kaj vse je v to ceno zajeto. Zanima nas tudi, kaj so izvajalci stanovanjske gradnje v Kranju vključno z Domplanom naredili po stabilizacijskem programu v tem srednjeročnem obdobju.« To je le del vprašanj, ki si jih zastavljajo v kranjski Savi, nanje pa seveda pričakujejo tudi odgovore od izvršnega sveta, komiteja za urbanizem in od stanovanjske skupnosti, kamor so poslali ta vprašanja. Z odgovori bi namreč radi seznanili 380 delavcev, kolikor jih v Savi trenutno čaka na stanovanja. S prav tako malo radosti so si nove predvidene cene stanovanj za leto 1986 ogledali tudi v Tekstilin-dusu, kjer je stanovanjskih problemov še več kot v Savi. Na listi čakajočih je namreč kar 10 odstotkov zaposlenih, posledica velike fluktuacije-kot v nekaterih drugih organizacijah.« Za letos imamo naročenih 14 stanovanj, doslej smo po obrokih plačevali zneske, ki odgovarjajo ceni 7,5 milijona starih din za kv. meter, vendar pa pri tej ceni, kot vemo, ne bo obstalo; prihajajo novi aneksi, po katerih bodo letošnja stanovanja stala od 15 do 17 milijonov starih din za kv. meter,« je povedala Anka Rupnik, socialna delavka v Tekstilindusu. Enemu večjemu stanovanju z 90 kv. metri so se že odpovedali. Doslej so odvajali za stanovanjske potrebe po 7-odstotni prispevni stopnji, razmišljajo pa že o večjih odstotkih, nekako med 8 in 9. Razen tega pa so že zdaj kupovali tudi starejše hiše ali pa kreditirajo delavce, ki načrtuje

jo nakup in obnovo starih hiš. Če bodo letos z načrtovanimi stanovanji še nekako zvozili, pa si v Tekstilindusu glede nakupa stanovanj v prihodnjem letu zastavljajo le velike vprašaje. Povsem podobno ob letošnjih cenah stanovanj, za katere prav sedaj prejemajo anekse k predvidenim cenam, razmišljajo tudi v Planiki. »Predvidena cena stanovanj v objektu 5B je bila 6,5 milijona starih din za meter, prav danes (torek) pa smo prejeli aneks s končno ceno — 13,9 milijona starih din za kv. meter,« je povedala Irena Koš-nik, referentka za stanovanjska vprašanja v Planiki Kranj. »Ta stanovanja bodo torej še enkrat dražja, kot je bilo predvideno, razen tega pa smo tudi 40 odstotkov kredita pri stanovanjski skupnosti dobili na osnovi prvotne cene, to je 6,5 milijona din, ne letošnje dokončne. Za dve stanovanji pa sploh še ne vemo končne cene, to bomo zvedeli z naslednjim aneksom k pogodbi.« Kako se bodo v prihodnjem letu odločili glede na obvestilo o predvideni ceni kvadratnega metra v višini 23,7 milijona din, za zdaj v Planiki še ne vedo povsem natanko. V bloku ob kotlarni na Planini imajo sicer rezervirani dve stanovanji, vsekakor pa se bodo morali odločati, ali jih sploh lahko kupijo po tako visoki ceni. »Obroke za bodoča stanovanja bi morali plačevati že zdaj, denarja pa ne bo dovolj. Prav tako se sprašujemo, kako naj bi tudi delavci zmogli lastno udeležbo ob dodelitvi družbenega stanovanja. Zdaj iščemo izhode iz te zagate. V tozdu Kranj našega kombinata je letos na spisku 37 prosilcev za stanovanja, le 8 pa jih bo stanovanja tudi dobilo.» Že doslej pa so veliko stanovanjskega denarja v Planiki namenjali delavcem za individualno gradnjo, za adaptacijo, za kredite ob nakupih stanovanj, tako da so letos lahko s tem pokrili domala vse prošnje, dodeljevali pa so tudi največje možne kredite. Zdaj razmišljajo, da bi takšen način reševanja stanovanjskih problemov zaposlenih še razširili, poiskali nove načine, so povezali s stanovanjskimi zadrugami. Nakup družbenih stanovanj pa tudi za Planiko v prihodnje postaja zelo vprašljiv. L M

I z Z K o d h a j a j o t u d i d o b r i

k a d r i Občinski komite ZKS Kranj je večji del torkove seje namenil osipu v vrstah komunistov — Nekatere osnovne organizacije v Kranju že več let niso sprejele novega člana — Komite je izvolil Braneta Merviča za novega sekretarja predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj Kranj — Čeprav so letos v kranjskih osnovnih organizacijah sprejeli 33 novih komunistov, glede na že opravljene seminarje za kandidate in novosprejete pa bo končna številka dosti večja od lanske (38 novih), pa vendarle to še zdaleč ne more biti podobno kadrovski obnovi ZK. Tako so razpravljali na zadnji seji občinskega komiteja ZKS Kranj, ko so kranjske podatke primerjali z gibanjem in sestavo članstva ZK v Sloveniji. Od programske konference ZK Kranj, ki je še pred časom opozorila na upadanje članstva, pa se doslej še ni veliko spremenilo. Konferenca je namreč zadolžila osnovne organizacije, naj pripravijo programe kadrovske obnove, toda od 233 osnovnih organizacij so jih pripravili le v 12. Povsod sicer govorijo o diferenciaciji med komunisti in vestno preštevajo člane, ki so jih zaradi neplačevanja članarine in izostajanja s sestankov že brisali; štejejo tudi izstope, ki jih je tudi v kranjski občini letos že več kot lani vse leto — toda kaj več osnovne organizacije ne store. Črtanje iz evidence in izstopi iz Slanstva ZK so sicer najpogostejša mlika osipanja partijskih vrst, saj je izključenih v primeri s temi številkami še vedno zelo malo — letos 20, lani pa 16. Takšen osip članstva, ki je povsod v letu Titove smrti zelo porasel, nato pa pričel upadati, kot kaže osnovnih organizacij pretirano ne skrbi. Vendar pa bi nas morilo še kako skrbe-;i, so poudarili na seji občinskega Komiteja ZKS, če poleg takih članov, ka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Žaplotnik, Andrej Zalar in Danica Zavrl-Žlebir — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Oblikovalci: l4>jze Krjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1980 trikrat tedensko, od januarja 1984 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Piiadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje 1.250 din.

3 naboje bodo imeli za 5 nabojev pa bo štelo za uvrs*'̂ 7,9 mm, ki jo zagotovi organ«*̂ jJ Čas streljanja je 20 minut za en ^ rijo. Tričlanske ekipe poljubn ̂ p' stave lahko prijavijo KS, OZD>s. jfi nosti, organi, društva in dmfe uo posamezno organizacijo pn .. f$ nastopa tudi več ekip; z»d,,̂ jr»(j prijav v sekretariatu za LO 0%A Krunj je 13.9.1985. PrvoUvTJJj ekipi in najboljši posameznik pokal, dosežke do 3. mesta v Pjjji* mezni kategoriji pa bodo ntt̂ ra|jj|(l' pismenimi priznanji sveta ^^jR sko obrambo in družbeno sl,'

J^K. 13. SEPTEMBRA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN @®S®]M©ISnGLAS

Letos bodo naredili 2 milijona parov obutve.

Z a e n a k o š t e v i l o

č e v l j e v v e č d o l a r j e v

sipina bo povečevala proizvodnjo s pomočjo večje produktiv-nosti in boljše tehnologije, več bo vlagala v raziskavo trga in v ["azvoj ter si tako prizadevala izdelovati čevlje, ki bodo v koraku s svetovno modo in vrhunske kvalitete — Zanje naj bi dobili več dolarjev kot doslej — Od tega naj bi bolje živeli Alpini-1 1 1 delavci in njihove družine

Žiri— V Alpini je zaposlenih 1900 delavcev. Razen v Žireh ima sipina svoje tovarne tudi v Gorenji J'asi, kjer dela 180 delavcev, na Co-ju> kjer je 170 zaposlenih, in v rov-jah, kjer dela 60 delavcev. Sodeluje tudi z več drugimi tovarnami, s katerimi ima sklenjene dolgoročne kooperacijske pogodbe: s tovarno Tatjana Marinič v Gornjem Maroku. Vikom Varaždin, Tekstilno tovarno Okroglica in zamejsko firmo ênecco Čedad. Ima tudi dobro organizirano maloprodajno mrežo po Tugoslaviji, saj obutev, ki jo izdela-J0> prodajajo v 66 lastnih prodajalkah. Razen tega je Alpina solastnica dveh tujih firm in sicer ene v D̂A in ene v Zahodni Nemčiji. Letos bo Alpina prvič izdelala 2

milijona parov obutve. .Milijon pa-r°v bodo prodali na konvertibilna jjžišča, 500.000 parov na vzhod in 0̂.000 doma. Tri četrtine v°dnje torej Alpina izvozi.

Ne le da Usmerja J e bolj

specializirajo. Tako izdela-'etno milijon parov ženske mod-g °butve, od tega jih 300.000 parov podajo na zahod, prav toliko v °̂vietsko zvezo, 400.000 parov pa Prdajo doma. vl.. ru§i proizvod so smučarski če W- Leto Paro boc vljev

300.000 do 350.000 in vse izvozili. Izdelujejo tudi obutev za deskanje in sicer 100.000 parov, od katerih jih 80.000 parov izvozijo na konvertibilni trg. Vse športne čevlje Alpina na svetovnih trgih prodaja pod svojim imenom, kar pomeni, da so rezultat lastnega razvoja in lastnega znanja. Izvažajo jih v 20 držav — v vse države, kjer poznajo smučanje. Največ jih pokupijo v ZDA, Zahodni Nemčiji, Švici, Norveški, Avstriji, itd.

Motiv za izvoz v Alpini niso več le devize, ki jih potrebujejo za re-promaterial in opremo. Alpina mora biti odprta v svet, ker drugače ne bi imela dela. Toliko čevljev, kot jih naredijo, nikakor ne morejo prodati doma. Zato tudi vsi razvojni načrti temeljijo na izvozu. Še naprej bodo intenzivno razvijali športne programe obutve, ki jih bodo v večini izvozili. Polovico proizvodnje bodo izvažali na zahodna, četrtino na vzhodna tržišča, četrtino pa jo bodo prodali doma. Tolikšen izvoz pa bodo lahko dosegli, če bodo čevlji modni in vrhunske kvalitete, sicer ne bodo vzdržali v zahtevni mednarodni konkurenci. Zato v Alpini za prihodnja leta ne načrtujejo velikih investicij za povečanje proizvodnje. Letos bodo začeli graditi prizidek k tovarni na Colu za povečanje proizvodnje zgornjih delov in nekoliko bodo enako proizvodnjo povečali v Gorenji vasi. S tem bodo uskladili zmogljivosti montaže in proizvodnje zgornjih delov in potem bodo gradnjo novih objektov zaključili. Večja investicija v vrednosti 3,500.000 mark pa bo v posodobitev opreme. Za to investicijo računajo tudi na kredit IFC. Proizvodnjo bodo odslej povečevali le z večjo produktivnostjo in boljšo tehnologijo. Več kot doslej bodo vlagali v raziskavo trga, v razvoj izdelkov, ki morajo biti v koraku s svetovno modo in vrhunske kvalitete. Čez 5 do 10 let naj bi Alpinine čevlje prodajali v višjih cenovnih razredih. Pomeni, da bodo za enako število čevljev dobili več dolarjev kot sedaj. To bo prinašalo tudi večji dohodek in boljše osebne dohodke. Cilj razvoja je močna, v svetu uveljavljena Alpina, od katere bodo tudi delavci in njihove družine živeli bolje kot sedaj.

L. Bogataj

m i

proiz-se Alpina vse bolj

izvoz, tudi proizvodnjo W

$** • SJ*NS«

m

Dar ~"JS J i a b o d o izdelali 300.000 «nn j i h 2 1 5 0 0 0 izvozili na za-bor? 0 0 0 t u d i na vzhod, ostale pa 0 Prodali doma. Tekaških če-Pa bodo letos naredili od

—

N a *

"

JSj"*ft?y*

ljetos bodo v Alpini izvozili 215.000 smučarskih čevljev.

^°vi prospekt odkrivanja 0̂t>n*er Z a ûristično in ekonomsko cj §ando pri Gospodarski zborni-dveh0venije je letos predvidel izdajo Uâ sPlošnih prospektov, katerih Storrf*1' Je domačim in tujim turila .Podstaviti Slovenijo kot pose-d̂h Jugoslovanske turistične po-

e- Prospekt so izdelali pod slo-Opjp »Na sončni strani Alp«, O e n Jesturistič nim simbolom Ŝ kt̂ 1''e — lipovim listom. V pro-Pog]aU.deželo odkrivamo s prikazom

Vltnih značilnosti dežele: slo

venska pokrajina, Alpe, mesta, reke, morje. Opremljen je z besedilom, ki turista popelje skozi deželo in mu ponudi bistvene značilnosti o deželi in njenih ljudeh. Drugi prospekt, ki je trenutno še v tisku in ga lahko smatramo kot sestavni del prvega, še natančneje prikaže posamezne dele turistične ponudbe Slovenije: Bled, Bohinj, Kranjsko goro, Postojnsko jamo, slovenska naravna zdravilišča, slovensko obalo, kmečki turizem itd.

u f e z m o k e

m k r u h a ,

v e n d a r . . .

ob Škof ju loku — Na torkovi seji

cinskega izvršnega sveta so od-T>vorili na nejasnosti v zvezi s ?£abo moke iz občinskih blagov-

Pu r e z e r v - P^ki iz škofjeloškega e£xa so namreč v začetku julija

l*kU kruh iz moke, ki so jo vzeli 0 občinskih blagovnih rezerv in ob n i s o P r a v ° č a s n o obvestili

^iskega izvršnega sveta, k 'i^oaraditvijo nove pekarne se $ Peks znašel v težkem finan-s0ern položaju. Denar za gradnjo ob*naTnrer,

v kritičnih mesecih. Težave $0£ak°vO-li, zato so že februarja (2a J« dovoljenje izvršnega sveta, %$?rt?°y° okoli 200 ion moke iz

frakih bjagovnih rezerv. ffajff}dr vse do poletja niso i

mi ko-

menili, da dovoljenje še vedno velja in potem, ko so začeli peči kruh iz te moke, niso še enkrat prosili za dovoljenje.

Direktor Loke Ludvik Leben je ob tem povedal, da imajo vsako leto pred žetvijo težave z moko. Tedaj proizvajalci čakajo na nove cene in moke ne dobavljajo. Prav tako, je povedal, ne drži, da bi moko dobivali le iz Vojvodine, ampak imajo pogodbo o dobavi tudi s slovenskimi mlinarji. Res pa je direktor Peksa prezrl, da dovoljenja za uporabo moke velja le tri mesece.

Podobne težave so poleti imeli tudi drugi gorenjski peki in vsi so reševali zadeve na podoben način. Kljub temu pa so na izvršnem svetu menili, daje vsekakor najpomembnejše, da ljudje dobijo kruh. Vendar pa morajo pri feksii spoštovati tudi določilo, da uporabo občinskih rezerv lahko dovoli le občinski izvršni svet. Zato pričakujejo, da bodo v prihodnje tako ravnali in ne bo več po nepotrebnem prihajalo do zapletov.

L. B. dovoljenja '/.an> so poleti

Prihodnje leto pa pričakujemo še tretji prospekt iz te serije. Turistom bo prikazal možnost doživetij in rekreacije, ki jih nudi slovenska turistična ponudba. Vsi trije prospekti bodo predstavljali zaokroženo celoto po pravilu od splošnega do konkretnega. Prvi prospekt, ki je pravkar izšel, so natisnili v 200 tisoč izvodih, v nemškem, angleškem, italijanskem, francoskem, srbohrvaškem in slovenskem jeziku.

Nova planinska pot in bivak

Radovljica — Člani Planinskega društva Radovljica so sklenili označiti 90-letnico društvenega delovanja tudi z novimi pridobitvami. Pred nedavnim so nadelali in označili Pot po vrhovih okrog Kriških podov. Pot vodi od PogaČnikovega doma na Piha-vec, s tega vrha se spusti na sedlo nad Sovatno in se dvigne na Bovški Gamsovec, od sedla naprej pa popelje obiskovalca še na Stenar, Križ, Razor in Planjo. Za pot, ki jo je moč prehoditi v dveh do treh dneh, so radovljiški planinci izdali izkaznico; zaenkrat je naprodaj le v društvu in Pogačnikovem domu, kasneje pa bo na voljo tudi v ekonomatu PZS v Ljubljani. Planince, ki bodo prehodi li pot in to dokazali z žigi v izkaznici, bodo nagradili s posebno značko. Priložnost za organiziran obisk poti bo že to soboto, 14. septembra. Ob 14. uri bodo namreč planinci krenili na prvi pohod po poti izpred PogaČnikovega doma. Tod bo ob 18. uri slovesnost ob odprtju nove poti in bivaka z zimsko sobo. Slednjega ob-jekta bodo najbolj veseli gorniki in smučarji, ki obiskujejo ta del Julijcev tudi izven glavne sezone, ko dom na Kriških podih ni več odprt. (S)

O b e t a s e ž i v a h n a j e s e n Podpredsednik ZIS Janez Zemljarič je povedal, da bodo jeseni sprejeli vrsto zakonov in dogovorov ter ukrepov, s katerimi bode spodbudili uresničevanje programa gospodarske stabilizacije

Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Janez Zemljarič je povedal, da bo do konca leta treba sprejeti več zakonov in dogovorov, ter vrsto ukrepov za njihovo izvajanje. Z njimi naj bi ustvarili možnosti za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Paket zakonov, ki urejajo ekonomske odnose s tujino, naj bi izpopolnili še z osnutkom zakona o opravljanju investicijskih del v tujini. Tudi ta predpis bo pripravljen do konca tedna. Usklajevanje deviznih zakonov se bo začelo 20. septembra. Za zakon o spodbujanju razvoja manj razvitih mora ZIS poleg svojih stališč predložiti tudi analitično gradivo. Prvi krog usklajevanja naj bi se končal do 10. oktobra. To je nujno, saj so določila enako pomembna za razvite in manj razvite. Tesno so povezane tudi s planom za naslednje srednjeročno obdobje. Pri sprejemanju srednjeročnega plana države pa smo zašli v časovno stisko, saj bi morali do konca leta sprejeti predlog plana. Zato bi moral zvezni izvršni svet brez zavlačevanja dodelati tiste dele, ki so sedaj obdelani v groben. Gre za skupne pro

grame in načrte razvoja (ti naj bi za jeli 70 odstotkov bodoče akumulaci je), kar je največja kvaliteta noveg« sistema načrtovanja. Najbrž pa bc treba počakati na stališča republil in pokrajin in potem vnovič pregle dati vrstni red priprav novega plana Pa tudi ZIS ni zadovoljen s sedanjirr predlogom. V zveznem izvršnem svetu so pri pravili tudi predlog ukrepov in de javnosti za hitrejše uresničevanj* dolgoročnega programa gospodai ske stabilizacije, s čimer bi pospeši! uresničevanje nalog na tistih pc dročjih, kjer smo sedaj omahoval: se nalog lotevali oportunistično h iskali razna opravičila, je povede Janez Zemljarič. Zvezni izvršni sve bo do konca meseca predložil skup ščini še poročilo o izpolnjevanju sta bilizacijskega programa in delovn« verzije desetih zakonov in štirih do govorov. Pripravljajo tudi finančni bilance federacije, republik in pc krajin ter izračun učinka ukrepov ki jih program predvideva. Hkrat, pa tudi roke, v katerih naj bi jil sprejeli.

P r e m a l o p r e m o g a i n d r v Loka, ki ljudi iz škofjeloške občine oskrbuje s premogom in drv mi, ima velike težave z dobavo, zlasti iz bosanskih rudnikov — Tudi drv je premalo — Na rjavi premog je treba čakati več kot le to dni — Drva ljudje kupujejo pri zasebnikih, premog pa naroča jo za leto ali dve vnaprej.

Škofja Loka — Težave pri oskrbi s premogom postajajo vse večje. »Iz rudnikov, v katere smo več let sovla-gali, ga ne dobimo toliko, kot smo dogovorjeni,« je na torkovi seji izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine povedal direktor Loke Ludvik Leben. »Povsod vedo, da smo hvaležni za vsako tono in da sovla-gateljskega deleža ne moremo vzeti nazaj, ker premoga drugje ne bomo dobili. Zato lahko počenjajo z nami, kar se jim zljubi.« Loka Škofja Loka, ki s premogom in drvmi oskrbuje škofjeloške občine, je letos do konca julija dobila iz rudnikov slabo polovico dogovorjenih količin premoga. Najmanj premoga so dobili iz rudnikov Breza in Mostar. Rudnik Breza, v katerega so največ sovlagali, je od pogodbene količine 3.000 ton dobival le 478 ton premoga, kar je komaj 16 odstotkov planirane količine. Rudnik Mostar pa od 1000 ton le 303 tone ali 30 odstotkov. Veliko bolj pa so zadovoljni s sodelovanjem z rudnikom Trbovlje. Iz tega rudnika so dobili že 1256 ton premoga, kar je celo za 56 ton več, kot so planirali za vse leto. Računajo, da bodo iz Trbovelj do konca leta dobili 2000 ton premoga. Okoli 500 ton premoga pa so dobili še iz drugih rudnikov. Zaradi premajhnih količin premoga, ki jih dobijo iz bosanskih rudnikov, je treba na rjavi premog čakati že leto dni.

Nekoliko manj težav imajo z ligni tom, vendar pa se tudi tu razmer* poslabšujejo. Iz Velenja za letos pri čakujejo 8.000 ton in so ga do seda dobili več kot polovico. 6.000 ton li gnita pa bi morali dobiti iz rudnik« Stanari, vendar je izredno slabe kva litete, zato ga niso kupili. Ljudje s( ga v preteklih letih zavračali, ker j t v njem veliko kamenja. Razmere bo nekoliko izboljšs predvideni uvoz briketov iz Nemšk demokratične republike in Sovjet ske zveze. Pri Loki so jih rezerviral 2.000 ton, koliko pa jih bodo dej ar sko dobili, še ne vedo. Velike težave imajo tudi pri oskrb z drvmi. Z GG Kranj so želeli skleni ti pogodbo za 800 kubičnih metro1 drv, vendar so gozdarji pripravljen preskrbeti komaj polovico naveden količine. Zato je Loka iskala drva tu di drugod po Jugoslaviji. Dobili bi jil lahko iz Niša, vendar bi bila zarad prevoza predraga. Tako si bodo mc rali ljudje sami pomagati in dobit drva pri kmetih. Sreča pa je, da so se ljudje na U zave s premogom in drvmi že navi dili in tako letos naročajo premog, 1. ga bodo kurili drugo leto ali celo če dve leti, za drva pa se pozanimaj pri kmetih. Oskrba z gorivom pa i slaba le v Škofji Loki, temveč so em ke razmere po vsej Sloveniji.

L. Bogataj

Teden boja proti kajenju

C i g a r e t o ? N e , h v a l a !

Nihče še ni preštel kadilcev ali nekadilcev, toda po številu prodanih cigaret in po približnih ocenah posega po cigaretah vse več ljudi. Vendar pa to ne pomeni, da se odrasli nekadilci zdaj odločajo za kajenje; vedno več je mladih, ki posežejo po prvi cigareti. Najbrž jo kot otroci poskusimo vsi, toda odločilna leta, ali bo kdo kadilec za vse življenje, so vendarle med 12. in 18. O kajenju in proti kajenju je bilo že veliko napisanega. Če drugače ne, vsaj vsako leto v tednu boja proti kajenju in pljučnim boleznim, ki ga organizira Rdeči križ med 14. in 21. septembrom. Takšne preventivne akcije, ki nas vsaj en teden v letu spominjajo, da je kajenje zdravju škodljiva razvada, so vsako leto bolj potrebne že glede na to, da vse več mladine kadi. Žal pridejo bolezni in težave kot posledica kajenja šele kasneje, čez leta, ko se je kajenja težko odvaditi in je posledice na zdravju že domala nemogoče odpraviti. Že zdavnaj je znano, da so nekatere posledice kajenja tudi usodne; to velja predvsem za pljučnega raka, ki v 90 odstotkih napada kadilce, le v neznatni meri nekadilce. Tudi nevarnost srčnega infarkta je pri kadilcih šestkrat večja, pri kadilcih je pogostejša skleroza srčnih in venčnih arterij, pogostejši je rak na ledvicah, čir na želodcu in dva-najstniku, deloma tudi rak v grlu. Te posledice seveda ne pridejo čez noč že po prvi pokajeni cigareti, zato je predstavljanje škodljivosti kajenja predvsem mladim dokaj težavna naloga, pa tudi odrasli niso dosti bolj dojemljivi za že znana spoznanja. Če bi bilo drugače, bi že lahko ugotavljali manj kadilcev, v šolah ne bi bilo kadilnic za učence, ljudje ne bi kadili v javnih prostorih ter s tem prisiljevali tudi nekadilcev v pasivno kajenje. Prepovedi niso prijetne, zato se je nevarnosti, ki jih skriva cigareta, treba znova in znova lotevati z vzgojo, izobraževanjem, seznanjanjem vseh in vsakogar.

L. M.

4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE — ZANIMIVOSTI PETEK, 13. SEPTEMBRAjM5

30. k r a v j i b a l v B o h i n j u V nedeljo, 15. septembra,bo v Bohinju trideseti, jubilejni kravji bal. Začel se bo ob 10. uri v Ukan-cu, v kraljestvu Zlatoroga kakor pravijo. Za začetek bo nastopila gorjanska godba na pihala, ki večino let sodeluje na tej prireditvi. Potem bodo pozdravili pianšarje in sirarje, ki bodo s svojimi čredami in »basengo« prišli izpod Pr-šivca mimo jezera na prireditveni prostor. Domači folkloristi bodo zaplesali gorenjske narodne plesni, pela bosta pevski zbor osnovne šole iz Bohinjske Bistrice in mešani pevski zbor Svoboda iz Bohinjske Bistrice. Za veselo razpoloženje bosta nato skrbela ansambla Veseli planšarji in Gorenjci, ki sta na tej prireditvi največkrat sodelovala. Bohinjske planšarice bodo postregle iz loncev, kotličev in dež žganče, kislo zelje, klobase in zaseke, krofe in potice. Za aperitiv bo na voljo frakelj domačega. Seveda boste lahko kupili tudi pristni bohinjski sir. Vstopnica za prireditev znaša 150 dinarjev, parkirnina za osebni avto 50 dinarjev. Z vstopnico bo na dan prireditve za vožnjo z g mdolo na Vogel veljal 20-odsto-tri popust. V bohinjskih hotelih p, i bodo ta dan po predhodnih naročilih pripravljali kosila, ki bodo veljala od 700 do 1.400 dinarjev.

• i >m

Q̂ * mm i

VATERPOLO KLUB TRIGLAV

V soboto. 14 9 1985 na letnem kopališču Kran| ob 17" AfOO

NASTOPAJO

ANSAMBLA KARAMELA obrateno GD Šmarje pri Jelšah.

P r e n o v l j e n d o m z a j u b i l e j Člani Gasilskega društva Predoslje so poleti proslavili 80. obletnico društvene dejavnosti - Ponosni so na novo podobo svojega doma, ki je nastala s pomočjo krajanov in organizacij od drugod — Odlikovani z gasilsko plamenico Predoslje — Leta 1905 je domačin Janez Ušlakar, ki je takrat študiral na Dunaju, dal pobudo za ustanovitev gasilskega društva. V Predosljah so jo sprejeli in že konec julija istega leta sklicali občni zbor. Na njem so pridobili 25 članov iz domačega kraja in okoliških vasi. »Danes ima Gasilsko društvo Predoslje blizu sto članov,« pripoveduje njegov predsednik Martin Mubi, ki je vse desetletje opravljal tudi tajniško dolžnost v društvu. »Za operativne naloge je usposobljenih okoli 30 gasilcev, imamo pa tudi po dve pionirski in mladinski desetini. Naše članstvo skrbi za varstvo pred požari v domačem kraju in po potrebi pomaga sosednjim gasilskim društvom na Suhi pri Kokrici ter v Bri-tofu, s katerimi nasploh dobro sodelujemo.« Takšno sodelovanje je gotovo potrebno, saj vsako društvo posebej ne more kupiti vse nujne opreme za gašenje. V Predosljah so zadovoljivo preskrbljeni z osnovno opremo; med njo je le veliko iztrošenih vodnih cevi zaradi obsežnega območja, ki je precej oddaljeno od vode. »Na številnih vajah,« pojasnjuje sogovornik, »se cevi hitro obrabijo. Ker v naselju ni požarnega bazena, jih je treba vleči do struge Belce. V njej je posebno poleti malo vode, zato razmišljamo o nakupu traktorske cisterne z mono-črpalko. Za hitre posege ob požaru je namreč nujna stalna zaloga vode.« Na srečo v tem požarnem okolišu ne zagori pogosto. K temu verjetno precej prispeva tudi delo gasilcev pri

preprečevanju požarov. Člani društva redno pregledujejo uporabnost hidrantnega omrežja, nadzirajo spoštovanje požarno-varnostnih predpisov v gospodinjstvih in seznanjajo prebivalstvo s požarnimi nevarnostmi. V društvu pohvalijo, da ima že prek 60 hiš lastne ročne gasilne apa-rete, potožijo pa, da med krajani še ni dovolj zanimanja za prikaze uporabe teh aparatov in razna preventivna predavanja.

»Zadnji dve leti smo gasilci vložili veliko sil v prenovo gasilskega do

ma,« naglasa član upravnega odbora društva Anton Šmajd. »Na petdeset let stari stavbi je razpadalo ostrešje, 1982. leta pa je strela poškodovala leseni stolp, zato je bila adaptacija nujna. Zanjo smo se odločili ob uvedbi krajevnega samoprispevka, iz katerega smo izločili 30 odstotkov zbranega denarja za posodobitev gasilskih domov v Predosljah in na Suhi.

Leta 1983 smo imenovali gradbeni odbor, ki je takoj poskrbel za vsa pripravljalna dela. Lani smo s sodelovanjem članov in drugih krajanov porušili staro ostrešje, pozidali zidove in stolp ter postavili novo streho. Letos smo uredili orodišče in društvene prostore ter obnovili zunanji omet stavbe.«

V naložbo, vredno okoli 4 milijone dinarjev, so vložili blizu 4300 ur prostovoljnega dela, krajani pa so prispevali tudi veliko materiala in opravili številne prevoze. Razen domačinov so pri prenovi doma GD Predoslje sodelovali občinska gasilska zveza iz Kranja, gorenjska skupnost zavarovalnice Triglav ter protokolarni objekt na Brdu.

»Prenovljeni dom smo predali namenu ob praznovanju 80-letnice društva julija letos,« dodaja član upravnega odbora društva Cveto Le-bar. »Takrat smo pripravili vrsto prireditev, od gasilske razstave' in prikaza uporabe gasilnih naprav do raznih vaj, tekmovanj in srečanj članstva. Na proslavi je društvo prejelo za uspešno delo gasilsko plamenico druge stopnje, že od prej pa hrani več drugih republiških priznanj.«

Priznanja obvezujejo člane GD Predoslje, da se bodo prizadevali za nadaljnji napredek društva. Še trdneje se bodo skušali povezati z mladimi in njihovo vzgojo nadaljevati z usposabljanjem članov. Mislijo tudi na gradnjo protipožarnega bazena, česar seveda ne bodo zmogli sami. Toda, če bodo ohranili vsaj tako plodno sodelovanje s krajevno skupnostjo, kot ga imajo sedaj, bodo gotovo dosegli tudi ta cilj in uresničili vse druge načrte. g Saje

ČRTOMIR Z0REC P O P R E Š E R N O V I H S T O P I N J A H

V K R A N J U

36. zapis To je tisti Košir, ki je po svoji lastni izpovedi menda na smrt utrujenemu Prešernu naložil »za pokoro«, da mora dovoliti sežig pohujšljivih knjig in spisov.-Toda o tej stvari, si-cer raziskani, a še prav dognani, bo treba še pisati. Morda bo treba celo omiliti nekatere preostre črte v oceni dekana Dagarina, ki ni bil nikak verski fanatik. Prav mogoče je, da je bil služabnik (Košir) hujši in trši od gospodarja samega. Ob Koširjevem imenu pa se spet spomnimo njegovega kaplc.ua in pesnika Kajetana Hueberja, ki je bil zaradi spleta neugodnih naključij konec marca leta 1348 premeščen iz Kranja v neko podeželsko faro. Gotovo bi ta blagi kaplan, Prešernov znanec iz Kazine, vse drugače ravnal z umirajočim prijateljem pesnikom. Tudi slikar Matevž Langus, ki mu je Prešeren posvetil znani sonet z akrostihom, se ob pesnikovi smrti ni kaj prida izkazal. Franc Potočnik ga je prišel z Jesenic v Ljubljano rotit, naj vendar potuje v Kranj in naslika vsaj mrtvega Prešerna, zdaj, ko je za to poslednja priložnost. Izgovora, da je bil sam nekaj bolan, pač ne moremo imeti za resnega. Morda se je Langus izmaknil, ker ni bil kos

perspektivičnemu risanju, giaV®.SJ di medle svečave? Ali pa ga je od ̂ ga dela odvračala komaj usp* ljubosumnost? Kdo ve? ' Še na drugačen način bi ohranili pesnikove obrazne pote* V ljubljanski redu ti in Kazini je prav v teh letih zaposlen benfk mojster štukater Arbib. Ta bi zla*1* posnel sadreno masko po pesnik vem mrtvem obličju. V tistem c-ju je bila prava moda, ohranje spomin na mrtve z njihovimi ma**" mi. Celo po živih so znali odliti ob'8 zno masko! A nikomur ni prišlo & misel, da bi poklical Arbiba v Kraj

Takoj po Prešernovem pogrelL 1 — — ~ . j0. stilni pri »Stari pošti«. Ognjeviu mačin Bučar je na pogrebščini rec* ral sonet o Vrbi in se ob zadnjih , hih razjokal. Prisotni so nato vstĵ trčili s kozarci in izpili do dna,v*̂ šernov spomin! Mihe Kastelica Pa. bilo ne med pogrebci ne pri P0̂ ščini... Dobro leto za Prešernô

umrl komaj 55-letni dekan Da©-, Reĝ

-I za F vodenico. Andrej Smole je umrl -flt

22. aprila 1850. leta je v Reg1 umrlih zapisano, da je umrl za P ,-umrl̂ komaj 40 let, dr. Blaž Crobatn 49-letnik, Matej Langus je izjê učakal 63 let, Hieronim Ullrich je° živel samo 55 let in še dalje bi ia«1 naštevali.

Z I V 2 K . V

KRANJ

J u t r i v s i n a Z i v ž a v

Stražišče —Pridni stražiški prireditelji pripravljajo jutri ob vznožju Šmarjetne gore že peto otroško veselico Živ žav. Letošnji pokrovitelji so delavci Tekstilin-dusa, stroške prireditve pa bo pomagala kriti še občinska skupnost otroškega varstva.

Program se bo začel ob 10. uri in bo tako bogat, da se bo iztekel komaj tja do zatona sonca. Nastopili bodo: skupine Agropop, Čudežna polja in Martin Krpan, Neca Falk z mačkom Murijem, Andrej Šifrer, Mladi upi, kranjski glas

beniki Monsuni, Signali, Apok8' lipsa in Bojan Rakovec ter godba Alpina iz Zirov. Razen glasbe bodo mladim obiskovalcem Živžava v zabavo nastopili še lutkarji »z Besnice, Cveto Sever kot Cen« Napaka, članice skupin za izraz1}1 ples iz Tržiča in Girice iz Straži** ča, folklorni skupini z Visokega in iz Stražišča ter še kopica drU' gih izvajalcev. Med njimi tudi tisti, ki so se udeležili avdicije, Pa bolj sramežljivi malčki na posebnem majhnem odru, kjer jih bodo lahko videle samo njihove man11' ce ... Živahno bo, to lahko verjamete. Prireditelji so letos poskrbel" tudi za brezplačen prevoz otrok Stražišče in nazaj. Mestni avto-bus z napisom Živ žav bo ustavlja1 na postajališčih pri Globusu, n* avtobusni postaji, pri dijaškem "£ zdravstvenem domu, vodovod; nem stolpu, na Cesti talcev, U,lC* 1. maja, Delavskem mostu, i Stražišču na Delavski cesti- P̂ ' voz omogočata svet za preventiv in vzgojo v cestnem prometu te združenje šoferjev in avtomena' nikov Kranj. Obiskovalci Živžava, mladi seveda, bodo lahko merili moči še kegljanju ter metanju žogic & krogcev. Da jih starši pri tem ? bi motili, bodo lahko počakali čakalnici za starše, kjer jim bod gostinci postregli s hrano in PJJa čo. Jutri se torej dobimo v Straž"5

cu!

Ml PA NISMO SE UKLONIH

D o l g a j e b i l a p o t d o

p a r t i z a n o v

.azar Bonin iz Kranja Jutri, v soboto, se bodo borci 5. prekomorske >rigade prvič srečali v Kranju. Vsako leto se do-e, vsakič drugje: v Gospiću, na Vinici, v Ljutomeru, v Domžalah, Celju, Dobrni, Ljubljani in Tugod. Na Gorenjskem zdaj menda prvič. Vsak nisli, da so bili v prekomorskih brigadah največ »rimorci. Pa niso bili, vsaj v 5. prekomorski bri

gadi ne. Največ je bilo Štajercev in Gorenjcev pa Korošcev in Dolenjcev. Med njimi so bili celo sinovi naših izseljencev iz raznih evropskih dežel in tudi iz Amerike. 5. prekomorska brigada je bila ustanovljena 24. decembra leta 1944 v Splitu. Ime je dobila po Ivanu Turšiču-Iztoku, komandantu Kosovelove brigade in pozneje 30. divizije IX. korpusa, ki je padel 29. julija pri Lokvah. Bila je najštevilčnejša od vseh prekomorskih brigad, saj je ob ustanovitvi štela prek 3.200 borcev, bila pa je tudi najsodobneje opremljena. Prešla je pot borb od Splita pa vse do Bele krajine. 20. aprila 1945 je bila v Crmošnjicah 5. prekomorska brigada raz-formirana. Njeni borci so bili prerazporejeni v stare slovenske brigade, kjer so bili boje do dokončne osvoboditve domovine. Okrog 1200 borcev je še živih, mi pripoveduje Lazar Bonin, predsednik pododbora borcev 5. prekomorske brigade za Gorenjsko. Blizu 1000 se jih bo jutri zagotovo zbralo na Gorenjskem sejmu. Pripravljen imajo lep program srečanja. Letos še posebej, kajti tokrat praznujejo 40-letni-co prihoda na slovensko ozemlje. Borci prekomorskih brigad so bili povečini slovenski fantje, ujeti na drugih frontah. Največ je bilo tistih, ki so bili v nemški vojski in so jih ob invaziji v Normandijo 6. junija 1944 zajele an gleške in ameriške enote. Odtod so jih poslali v Anglijo, kjer so se lahko odločili ali za enote kralja Petra ali za partizansko vojsko. Kar se jih je odločilo za partizane, so jih z ladjami odpeljali v našo partizansko bazo, v Bari, od tu pa v Split. Veliko pa je bilo tudi slovenskih fantov, Primorcev, ki so morali služiti italijansko vojsko in so

jih Američani zajeli na jugu Italije ali v Afriki. Eden takih je bil tudi Lazar Bonin. Lazar je doma iz Manžana pri Kopru, deveti od desetih otrok trdne slovenske kmečke družine. Pri Nikoli Borliniju, trgovcu in čevljarju v Kopru, predsedniku socialistov, je delal. Pri njem so se zbirali komunisti, naprednjaki, govorili o politiki, udarjali čez fašiste. Tu se je Lazar navzel naprednih idej, ki so ga kot Slovenca spremljale tudi v italijanski vojski. Konec decembra 1940 je bil vpoklican vanjo: Torino, Rivo-li, Sicilija. Slovenec je bil za Italijane le »ribeli« (puntar), Bošnjak. Lazar pa se ni pustil poniževati. Dvakrat bi zaradi sporov z vojaki že skoraj prišel pred vojno sodišče. 19. julija 1943 so ga z drugimi vred v bližini Palerma ujeli Američani. Takrat se je odahnil: zdaj bo lahko šel v partizane! Pot do partizanov pa je bila dolga celih 17 mesecev . . . 21. julija 1943 je bil že v Bizerti v Tuniziji v zbirnem taborišču. 14.000 italijanskih vojakov je bilo tu. Dva Goričana, italijanska oficirja, sta iskala Slovence. Lazar jima je takoj rekel, da bi šel v partizane. Opozorila sta ga, da v taborišču zbirajo Slovence za Andersonovo poljsko armado in za gardo kralja Petra v Kairu. Tja bi šel lahko takoj; Lazar pa je hotel le v partizane. Mesec dni je bil vodja kuhinje ameriških oficirjev v Bizerti, ko pa so šli oficirji nazaj v Italijo, so ga spravili nazaj v taborišče. Zdaj je prišel v armijsko tankovsko delavnico. Tu je delal devet mesecev, ves čas pa je pisal prošnje, da bi ga spustili v partizane. Toda nihče ni o tem hotel niti slišati. On pa je vztrajal, čeprav so ga fašisti gledali vedno bolj postrani. Nekoč se je z enim celo stepel zaradi tega. Ker je Lazar udaril prvi, mu je ameriški oficir prisodil sedem kazenskih dni: na cesti je tolkel kamenje. Iz Bizerte so jih prepeljali v Oran. Tudi v vmesnih taboriščih, kjer so se ustavljali, je iskal zvezo za v partizane. 4000 Italijanov je bilo v or;»nskem taborišču, med njimi le 20 Slovencev.

4. septembra 1944 je končno šlo 18 Sloven Orana, da bi se priključili partizanom, ^ f̂î j

Najprej so jih peljali v Alžir, v št. 11, blizu mesta. A so se znašli v kaze°. 0v*| taborišču. Tu so bili Slovenci tarča posm̂p* nja. Najbolj so bodle v oči petokrake zvez njihovih kapah, ki so si jih prisili že v 9rafa,)'11 i 15 dneh jih je vendarle našel nek Ljubljen ji * je pri oficirjih dosegel, da jih je spravil iz £ $ skega v mednarodno taborišče. Prve dni 0* $ o 1944 so se v Alžiru vkrcali na ladjo, ki ji*1 LW> peljala v Neapelj. Toda tu jih je spet čaka' žensko taborišče. Šele sredi oktobra so P\flj $\ Bari, kjer je bila jugoslovanska baza. Zĵ prišli v Bari in pod stražo do polnoči čaka«1̂ jiNj jih prevzeli Jugoslovani. Namesto naših \ ponoči Angleži odpeljali v Gravino, spet v *M \ sko taborišče. Tu so jih držali ves mesec- ^ leč so lahko videli jugoslovansko zastavo n j,f» partizanski bolnici • 1944.leta rij a v Spi na 5. prekomorska brigada. 3JI1' Lazar je bil v 5. prekomorski brigadi 1̂ P sece in je sodeloval v bojih od Splita Pa . M, dra. Tu je bil dodeljen 1. tankovski brigad̂ p1 sodelovala v vseh bojih od Knina, Bihača. .eV ca, Reke in Trsta. Ni bil v prvih vrstah, * la njegova naloga sprotno usposabljanje dovanih tankov. Noč in dan so delali, br stanka. = W

S 1. tankovsko brigado je prišel v KranĴ J borili so se v prostorih nekdanjega StaI| Borci te brigade so bili demobilizirani šel nuarja 1947. f\d*\# Lazar Bonin je tudi potem ostal v Staf1 ^e\r Zaposlil se je v takratni tovarni usnja 11 w tam še po združitvi Standarda s Savo 1077, ko je bil upokojen. V Kranju in "a V polju, kjer živi, je znan kot prizadeven dri* politični delavec. ^ D r>n\e*C

ski bolnici v Gravini. Šele de& p t jih je ladja Ljubljana prepeljala vlf • lit, kjer je bila 24. decembra usta«1

Dol

http://kaplc.ua

13. SEPTEMBRA 1985 KULTURA 5. stran (mmmmmG&Jis

Planšarski muzej v Bohinju

V l a g a u n i č u j e z b i r k o

Planšarski muzej v Stari Fužini v Bohinju je bil čez poletje odprt, kar lahko razumemo predvsemkoi zeljo, d a ^ m r K a tam ostane - Prepleskane stene in preložena streha namreč ne zadoščajo, odpraviti bi morali vlago v I ^s l op ju store sirarne, ki uničuje zbirko - Načrti popravil so»narejeni, vsebinska zasnova je privlačna, ustavlja se seveda pri de narju 9 životarjenju planšarskega mu-*eja v Stari Fužini v Bohinju je bi-j° že marsikaj napisanega, premica pa se zelo počasi. Ustavlja se pri denarju za popravilo poslopja stare ul a r n e ' v katerem je zbirka. V nekdanji sirarni je bila vlaga seveda dobrodošla, zato je poslopje tako tudi zgrajeno. Muzejsko zbirko pa

vlaga uničuje, posebej fotografije so in takorekoč ne sPlača se" jih obnavljati, kaj šele

' "jevati zbirko. Čez zimo jo hitro načete lča

doPolnj< ôrajo prenesti na podstrešje, da ^ kolikor toliko zavarujejo pred

i Letos poleti so bila vrata planerskega muzeja spet odprta. Za si-l0> bi lahko rekli. Razstava je bila namreč okrnjena, prav zaradi žalovanja pred vlago. Poprej so pobili fasado, preložili streho, da ne ?amaka, da je zunanja podoba lepša- Zbirka torej naprej životari v Obeljenih prostorih. »Razstava je okrnjena, ponovno ŝo jo odprli na željo turističnega društva in tako podaljšali njeno ži-°̂t*rjenje, ki se je zožilo na golo y*drževanje zbirke. Takšna kot je, j* v nasprotju z našo strokovno za-*sti° in ponovno odprtje muzeja P"e razumeti kot zadnjo dobro vo-)°» da zbirka ostane v Bohinju, tu-^i tako želimo,« je povedala kuhinja za etnologijo Anka Nova-*°va iz Gorenjskega muzeja v Kra-J2U> v okvir katerega sodi planšar-»ka muzejska zbirka v Bohinju, ^ala je, da imajo v Gorenjskem

muzeju že več let zbrano gradivo, vendar čakajo na prostor, v katerem bodo lahko planšarstvo dostojno predstavili, z vsebinsko razširjeno in izpopolnjeno razstavo. Letošnjo sezono so torej porinili skozi šivankino uho. Če poslopje ne bo kmalu popravljeno, če vlaga ne bo odstranjena, bodo v muzeju slej ko prej začeli razmišljati, kam bi zbirko preselili. Za Bohinj bi bilo to seveda škoda, saj je planšarski muzej danes v pristnem okolju,

vključuje se v turistično ponudbo Bohinja. »Dogovorili smo se, da bomo lastništvo sirarne s kmetijske zadruge prenesli na krajevno skupnost in vsi skupaj skušali zbrati denar za popravilo poslopja. Najprej bo treba zgraditi betonsko brežino ob potoku Pretovka, ki teče za hišo in zamaka. Vse moramo storiti, da bo planšarski muzej ostal v Bohinju,« je povedal Cene Resman, tajnik Turističnega društva Bohinj-Jezero. Načrti za obnovo stare sirarne so narejeni, vsebinska zasnova celotnega poslopja je privlačna, že pred dobrimi desetimi leti jo je predlagal naš znani strokovnjak za revitalizacijo Peter Fister. Najprej bi seveda odstranili vlago iz poslopja, ga izolirali in zavarovali pred njo. Zgornji prostori bi bili namenjeni

muzejski zbirki, usposobili pa bi tudi klet, v njej bi bilo svojstveno gostišče. Nekakšna mlečna restavracija, s pokušnjami za skupinske obiske. Prodajali bi seveda pristni

Planšarska muzejska zbirka v Stari Fužini v Bohinju naprej životari v prebeljenih prostorih. Foto: F. Perdan

bohinjski sir, dobro domače mleko, kigadandanesv Bohinju turist ne more popiti nikjer. Takšno gostišče bi seveda mikavno obogatilo turistično ponudbo Bohinja. Sestavljena je seveda tudi vsebinska zasnova razširjene in obogatene muzejske zbirke. Ohranili bi predstavitev nekdanje sirarne v dolini, v sosednjem prostoru pa bi predstavili planinsko sirarno, ki je bila seveda drugačna, ter vse delo od molže in prenašanja mleka do postopkov širjenja, gojenja in prenašanja sira v dolino. Predstavili bi tudi različne tipe pastirskih naselij, saj so se razlikovali ne le po obliki, temveč tudi po namembnosti, drugačni so bili na pašnih, drugačni na senožetnih planinah. V posebnem prostoru bi bila prikazana notranja oprema pastirskega stanu, pastirska noša, različne oblike transporta. Pozabili ne bi tudi na pastirsko umetnost.

M. Volčjak ^ka^ k* ^1° t r e o a zgraditi betonsko brežino ob potoku Pretovka, ki za-

a> saj teče tik ob poslopju. Foto: F. Perdan

l ^ j i ževn imi p r e v a j a l c i Hm

î iî vljica - V preddverju rado-Hih? g r a š č i n e D O v četrtek, 19. sep-ji:v i> % n nemškonacionalnim priti * * koroške Slovence. V kultur sPoredu

V̂ob 2q lupine z Gorenjske. V 4 i V " " bodo nastopile tudi ĥ trjr"" U r ' bo v kulturnem domu V iC Pr-?0*1* ° d e r t r e h he r°Jev i z **rje1 dvoduh uprizoril dramo

S o tukaj tih«>«, v nedeljo pa

bo ob 11. uri v farni dvorani v Železni Kapli Gledališče.čez cesto iz Kranja uprizorilo mladinsko igro »Zgodba o neprijetnem obisku ali Švigo-lin«. Osrednja prireditev se bo v nedeljo ob 14,30 začela pri Peršmanu v Lepeni. Nastopil bo mešani pevski zbor Zarja iz Železne Kaple, odprli bodo razstavo o avstrijskem odporu, sledili bodo pozdravni govori in resolucija mitinga. V kulturnem sporedu bodo nastopili mladinski /bor Trza škega partizanskegu pevskega zbora Pinko Tomažič, hrvatski ročk ansambel Bruji iz Gradiščanskega, na-rodnozabavni ansambel Uranak iz Beograda.

Kranj — Razstavni prostori Mestne hiše v Kranju so bili v ponedeljek zvečer pretesni za vse, ki so hoteli prisostvovati otvoritvi razstave, posvečene padlim kranjskim športnikom v NOB. Razstava še nazorneje kot publikacija, ki je izšla ob tej priložnosti, s fotografijo in dokumenti razgrinja dejavnost predvojne generacije Kranjčanov, zagretih za šport — od alpinizma do gimnastike. V teh športnih organizacijah pa si niso krepili le športnega duha, temveč tudi rodoljublje, svobodomiselnost, se navzemali naprednih idej. Razstava in publikacija je vsaj del oddolžitve 145 padlim športnikom, je v nagovoru poudaril Baldomir Bizjak-Baldo. Na otvoritvi so bili številni sorodnikijjadlih, nekdanji borci, predstavniki družbenega in političnega življenja občine, med gosti pa tudi Vinko Hafner in France Štiglic. Razstava bo odprta do 22. septembra. — L. M. — Foto: F. Perdan

Barbara Kregar, dipl. ing. kozmetičarka in pedikerka

Kako pridejo glivice na človeško kožo? 1. V dotik pridemo z glivicami. Pri umivanju jih od-stranimo. Preprečili smo razvoj glivic. 2. Zopet smo se okužili z glivicami. Zaradi površnega umivanja so glivice ostale na koži. Po treh dneh tvorijo nitke, ki prodrejo v roževinasto plast. Koža se prične luščiti in lahko se še

2 L I V I Č H A -

D B O L E H 1 A

N O G Koža varuje telo pred škodljivimi mehanskimi in biokemičnimi vplivi. Pred povzročitelji bolezni, ki škodujejo koži — tudi med glivicami jih je mnogo — nas ščitijo maščobne kisline, ki dajejo koži določeno kislost in s tem zaščitni ki- > slinski plašč. Alkalična mi- pozdravi sama. la nevtralizirajo kislino na 3. Večkrat pa se razvoj koži in s tem plašč uničijo, glivic nadaljuje in koža Premalo pa nam je znano, alergično reagira. Prične da tudi glivice uničujejo ki- srbeti. S praskanjem po-slino. Glivice proizvajajo škodujemo kožo. Glivice se alkalno snov. Celo, ko od- razmnožujejo dalje, mrejo, ostanejo na koži Kronični potek proste alkalije, ki uničujejo Ljudje mislijo: tako, kot kislinski plašč in dajejo s je prišlo, bo tudi odšlo. Totem možnost za nadaljnjo da bolezen napreduje in infekcijo. kmalu lahko opazimo

Človeška koža je dovzetna manjše razpoke. Ker se samo za nekatere izmed koža lušči, najdemo luski-mnogih vrst glivic. Na veči- niče v nogavicah in čevljih no plesni lahko stopimo, ne in se tako kar naprej oku-da bi se okužili. Samo 100 žujemo. Zato moramo no-do 200 vrst glivic od 100.000 gavice in čevlje stalno raz-se razmnožuje in živi v člo- kuževati. veški koži. Se nadaljuje!

tlOD r

Široko, udobno — Za deklice, ki so spet šolarke, bo za na kolo kot nalašč udobno črtasto hlačno krilo in ohlapna dolga bluza, ki jo lahko nosijo kot jakno, spodaj pa ob hladnejših jutrih majico z dolgimi rokavi. Na naši sliki sta obe oblačili, krilo in bluza sinje modre barve, mladi pa imajo radi tudi rdečo; rumeno, olivno zeleno, roza ...

N A S V E T

P I K S T R U P E H I H Ž U Ž E L K

Jeseni prihajajo ljudje k zdravniku zaradi pika strupene žuželke: ose, čebele, sršena ... Vzrok za obisk je pordela in otekla koža na pičenem mestu. Oteklina ne izgine nekaj dni, zato so zaskrbljeni. Posebej obsežne spremembe so na mehkih delih telesa: na vekah, ustnicah, prstih rok. Navodila je možno zbrati v nekaj točk, ki si jih velja zapomniti: ^ Pik žuželke je nene

varen, razen v primeru, če je pičeni preobčutljiv (alergičen) na to žuželko. Če gre za preobčutljivost, se pokažejo težki znaki takoj po piku in ne šele čez nekaj ur. Znaki so težko dihanje, slabost, vrtoglavica, bruhanje, lahko izguba zavesti ali celo smrt zaradi šoka. Izpu

ščaj kože ne kaže na najtežjo sliko, je pa zanesljiv znak preobčutljivosti. Zdravnik mora v takem primeru takoj pomagati. Najbolje bo, da tak bolnik — za svojo preobčutljivost že ve — nosi s seboj ustrezna zdravila, ki preprečijo nastanek šoka. Dobil jih bo pri svojem zdravniku. ^ Takoj po piku je treba odstraniti želo, če je zapičeno v kožo, in pičeno mesto hladiti z obkladki, ki jih de-vamo na kožo toliko časa, da se oteklina zmanjša. Z obkladki se umiri tudi rdečina kože okrog ranice, ki je najbolj pogosta pri piku mušic, obadov in nekaterih drugih žuželk. ^ Posebej moramo biti previdni, kadar piči osa ali čebela v jezik, ustno sluzni

co ali žrelo. Možno je mo-čno otekanje in zapora di" hal, čeprav ne gre za P1*! opisano preobčutljivost-Usta hladimo z ledom ali hladno vodo' in čimprej obiščemo zdravnika.

^ Preden ugriznemo v zrelo hruško ali drugo »medeno« sadje, se prepričaj* mo,če se v njej ne pase čebela, osa ali sršen.

^ Če ste preobčutljivi na pik strupenih žuželk, prosite svojega zdravnik* da vas pošlje v posebno ambulanto (pri jeseniški bolnišnici), kjer se boste s specialistom natančno dogovorili, kako je treba preprečiti nastanek šoka po piku. Tone Košir

C Septembra urejamo bivalni vrt

Najprimernejši čas je, da posadimo vedno zeleno drevnino; zdaj še utegne pravočasno napraviti dovolj novih korenin, s katerimi bo tla dobro prekoreninila in s tem zagotovila ustrezno oskrbo rastlin z vodo tudi v mrzlih zimskih mesecih, ko bo zemlja morda globoko zmrznjena. Med vednozeleno drevnino imajo poleg iglavcev velik delež zlasti rastline visokih barij in resav, med katerimi zavzemajo vidno mesto posebno rododendronijpri nas je teh rastlin za zdaj še razmeroma malo, v nekaterih zahodnoevropskih državah in drugod pa jih imajo v tamkajšnjih vrtovih že veliko; na Gorenjskem jih zadnja leta goji vrtnar Praprotnik z Brezij pri Tržiču). Med drugimi spadajo mednje tudi azaleje mišljeni so listopadni rododendroni; tudi te uspešno vzgaja vrtnar na Brezjah pri Tržiču, rožmarinka Andromeda, rese Erica, grozdnata resa Leucot-hoe), enkiant in še mnoge druge. Vse imaio rade rahlo kisla tla, ka-

T A M E S E C N A V R T U

~ 3

Pripravimo se na zimo

kršnih so vajene v svojih naravnih rastiščih. Hkrati pa morajo biti tudi zelo numozna, rahla in sveža. Težke ilovnate in z apnencem bogate prsti so za te rastline popolnoma neprimerne. Na takih tleh rastlinam listi rumenijo in zakrnijo. Kdor ima na vrtu taka tla, pa želi vseeno gojiti rastline visokih barij in resav, mora zemljo do globine 80 cm zamenjati s šoto, listavko in peskom, če že nima možnosti, da bi si nabavil pravo barsko prst. Te rastline slabo prenašajo tudi jutranje in opoldansko sonce. Če pa so popolnoma v senci, malo cvetejo. Rastlinam resav in visokih barij v vrtu najbolj ugaja popoldansko sonce. Zato jih sadimo, zlasti rododen-drone, v svetlo senco pod drevje, ki ima korenine globoko (macesen, bor hrast), ne pa pod vrbe, breze in topole. Rese pa najbolje uspevajo na odprtem soncu. Rastline resav in visokih barij so v prodaji večinoma z močno koreninsko grudo, ki je navadno s čim povita. Ce je ovoj iz vre-čevine ali jute, zadostuje, da zrahljamo povezo in povoj zavihamo navzdol. Povoja iz jute ni treba popolno

ma odstraniti, ker pri tem koreninska gruda rada razpade, juta pa sčasoma tako ali tako strohni. Če je gruda povita z žično mrežo, zadostuje, če povezo zrahljamo. Sadimo z žično mrežo vred, saj korenine skoznjo zlahka prodrejo, žica pa v tleh sčasoma popolnoma razpade. Plastične snovi pa je treba odstraniti popolnoma, ker v zemlji ne razpadejo.

Rastlin s koreninsko grudo ne smemo kar preprosto »vlončiti« v luknjo, v kakršno jih komaj spravimo, pač pa mora biti jama bistveno večja, kot je koreninska gruda. Ko rastlino zasipavamo, rob jame odkoplje-mo v jamo in s tem površino tal zrahljamo še bolj na široko. Za ura-ščanje rastlin je to zelo potrebno. Okrog rastlin uredimo še kolobar z dvignjenim robom za zalivanje, površino tal okrog rastline (debla) pa pokrijemo s slamnatim gnojem, šoto ali listjem. S tem ustvarimo razmere za boljšo godnost tal in tako pospešujemo uraščanje rastlin, obenem pa zadržujemo v tleh vlago in preprečujemo, da bi zimska zmrzal prodrla v globino tal.

Paprike v olju in kisu 3 kg paprik očistimo semen in oP3 remo ter dodobra odcedimo. Pripravimo kis za kuhanje: v vej' ko posodo damo liter kisa, 5 dl vo*»' 2 dl olja, 10 dkg sladkorja, pest so»< lovor in strt poper. Ko kis z vsemi dodatki zavre, * hamo v njem paprike, vendar *ej4 ko, da spremene barvo, to je 3

SEPTEMBRA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, KRIŽANKA BANKA SPOROČA 7. S T R A N ( ^ S M S S ^ I E I I C a L A S

T E L E V I Z I J S K I S P O R E D

SOBOTA, 14. septembra 800 Poročila - Otroška matineja - ponovitev oddaj: -&-05 N. Kuret: Obuti maček, *• - zadnji del lutkovne Predstave - 8.15 Nepomembno in pomembno, 7. d e l nanizanke T V Zagreb -8-30 Ch. Dickens: Oliver T^ist, 1. del predstave S M G Ljubljana - 8.55 M i t i ^ legende - Srednjeveški miti: Pesem o Rolandu, na-Jzanka TV Beograd - 9.40 Poletavček, 12. del nanizanke TV Beograd - 9.40 Peri-*op - 10.10 Računalništvo 5j 2. del angleške serije -10.35 Živi planet: Sladka laveža voda, ponovitev 8. dela angleške dokumentarne ^tije -11.30 Tobak-naslada * pokora, ponovitev izobraževalne oddaje - 15.45 5*kadron letečih Huzarjev, , del sovjetskega mladin

c a filma - 17.00 Zrenj a-PJ v rokometu ^M),

Proleter Naftagas : Železničar - 18.40 Zora razuma, 2. del potopisnega niza Turčija - 20.00 Vesela jesen, prenos iz Maribora - 21.35 Zrcalo tedna - 21.55 Sahara, španski fi lm

I Oddajniki II. TV. mreže ' 14.20 Tiger, jugoslovanski

f i lm - 15.50 Otroška predstava: Baleti (Velika Britanija) na festivalu otroka Šibenik '85 - 16.50 Žemljica, poljski mladinski f i lm -18.10 Tale, 2. del nadaljevanke - 19.00 Večer staro-gradskih pesmi in romanc na »Beograjski pomladi, 2. del - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zvezde, k i ne ugasnejo, zabavna oddaja - 20.30 Človek in čas: Nebojša Po-povič, docent medicinske fakultete v Banja L u k i -21.00 Poročila - 21.10 Športna sobota - 21.35 Johann Sebastian Bach, 3. del

vzhodnonemške nadaljevanke - 22.55 TV Galeri ja

N E D E L J A , 15. septembra 8.40 Poročila - Otroška matineja: - 8.45 Živžav: Risanke - 9.35 Obiskovalci, ponovitev 9. dela češkoslovaško-zahodnonemške nadaljevanke - 10.05 Derrick, 7. del zahodnonemške nanizanke - 11.05 Poljski l judski plesi in pesmi, oddaja TV Koper - 11.35 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Ljudje in zemlja - 12.40 Poročila (do 12.45) - 15.20 Plavanje dojenčkov, sovjetski k r a t k i f i lm - 15.50 D. Kunič-Z. Šo-tra: Zgodbe iz delavnice, 6. - zadnji del nadaljevanke TV Beograd - 16.35 Poročila - 16.40 Formula 1, zabavno-glasbena oddaja TV Beograd - 17.30 Dežela faraonov, ameriški f i lm - 20.00 G. Mihič: Jaguarjev skok, 3. -zadnji del nadalievanke T V

Novi Sad - 20.50 Pavle Šivic — Emotions Fugitives -21.10 Gar i Kasparov, sovjetski kratki f i lm - 21.25 Športni pregled -Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za J L A in Nevidni bataljon, slovenski f i lm - 12.00 Gib, k i traja - baletna oddaja -13.55 Francorchamps: Avtomobilske dirke Formule 1 za V N Belgije, prenos -16.00 Nedeljsko popoldne, vključitev v oddajo - 17.10 Premor - 17.15 Njegovo veličanstvo 0'Keefe, ameriški film - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Terrax, dokumentarna serija 20.45 Včeraj, danes, jutr i -21.05 F i lm i Douglas S i rka : Veličastna obsedenost, ameriški f i lm - Opomba: 19.00-20.30 Treviso: E P v košarki (Ž) - finale (za 3. mesto, če YU) - 20.55-22.30 Treviso: E P v košarki (Ž)-Finale za prvo mesto P O N E D E L J E K , 16. septembra 8.50 TV v šoli, - 17.30 Poročila - Spored otroke:

R A D I J S K I S P O R E D

'JjVl P R O G R A M ^fcOTA, 14. septembra «0-8.00 Jutranji program -JJ«* - 8.05 Pionirski ted-

- 9.05 Z glasbo v dober 9.35 Napotki za naše

*°ste i z tujine -10.05 Sobot-matineja - 11.05 S poti

Jugos lav i j i - 11.30 Srečanj* republik in pokrajin -£10-14.00 Naši poslušalci HS(5^° i n pozdravljajo " u ' " 5 Glasbena panorama -*:|0-15.25 Popoldanski mo-S -16.00 Vrt i l jak in E P -l*® Studio ob 17.00-ih -l(w?anJepolitični magazin -\iZ Škatlica z godbo -jj : 3 0 Mladi mladim - 19.45 jmite z ansamblom Zele-cĴ l - 20.00-23.00 Sloven-( j m Po svetu - 23.05 Od tod .Polnoči - 00.05-5.00 Nočni rjgram - glasba ^ P R O G R A M 5 j bELJA , 15. septembra gla ^-00 Jutranji program -^ J a - 8.07 Radijska igra < otroke - 9.05 Še pomnite, sk» r i š i • • • " 1 0 - 0 5 Nedelj-^ .mat ine ja - 11.00-13.00 tWp°slušalci čestitajo in V t ' a v l Jajo - 13.20 Za naše M W M " j " - IO.ZU z , a n a s e SlušniVa-Ce " 1 4 0 5 N a š i P ° " VlifH C e S t i t a i o i n n n z r i r n -8ai°-^

il>

f

H J v ^Vi.^llA •30 Humoreska te-

W x . a " 1 5 3 0 Nedeljska ^rtaza - 16.20 Pogovor s

poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije 17.50-18.40 Zabavna radijska igra - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PRV I P R O G R A M N E D E L J A , 16. septembra 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja 8.40 Pesmice na potepu - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano z a . . . - 11.05 Znano in priljubljeno -11.35 S pesmijo po Jugoslavij i - 12.10 Vel ik i revijski orkestri - 12.30 Kmeti jski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.50 Ponedeljkov križem-kraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrt i ljak želja in E P - 17.00 Studio ob 17.00 4- glasba -18.00 Na ljudsko temo -18.25 Zvočni signali - 20.00 Kul turn i globus - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Akademija St. Mart in in the F i -

elds - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Ob domačem ognjišču - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba

PRV I P R O G R A M T O R E K , 17. septembra 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za . . . -11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmeti jski nasveti -13.45 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrt i ljak želja in E P - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.00 Sotočja -18.45 Glasbena medigra - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -23.05 Iz filmov in glasbenih revij - 00.05-4.30 Nočni program - glasba

O B R A Č U N O B R E S T I N A

p E V I Z N A S R E D S T V A Z A

| * E T 0 1 9 8 5

0 ( j S P r e J e t j e m o d l o k a Z v e z n e g a izvršnega s v e t a o izplačilu o b r e s t i I d e v i zn ih p r i h r a n k o v občanov , ki n e b o d o uve l jav l ja l i s t a t u s a d e -de\?9 n a 2 a c a s n e m d e l u v tu j in i , v d i n a r s k i p r o t i v r e d n o s t i s o s e z a -

e s p r i p i s o m o b r e s t i v mars ičem s p r e m e n i l e .

' s t oT ° ^ v e s t ' l ° m v a s že l imo s e z n a n i t i z načinom p r i p i s a o b r e s t i z a \985, h k r a t i p a v a s z a p r o s i t i za s o d e l o v a n j e , d a bi b i l p o s t o p e k

: r m ka r na jman j z a p l e t e n .

iSg? n f l n a š i m občanom, ki ne b o d o u v e l j a v l j a l i s t a t u s a d e l a v c a na z a -c a t n e r r > d e l u v tu j in i , b o m o o b r e s t i v s k l a d u z z a k o n o m m o r a l i i z p l a -p 0 1 ^ d i n a r j i h . Pr i t e m ve l ja p r a v i l o : o b r e s t i v a m b o m o obračunali v est e s t n ' n m e r a h , ki ve l ja jo z a d e v i z n e h r a n i l n e v l o g e . T e p a , ko t

s t e , znašajo:

7 . 5

9

n

1 2 . 5

P r 6 r ' 2 r a č u n a n e o b r e s t i v a m b o m o za v s a k o v r s t o d e v i z p o s e b e j *no a * u n a l i v d inar j e , in s i c e r p o s r e d n j e m tečaju, ki b o za p o s a m e -

ve l ja l na d a n obračuna, 31 . d e c e m b r a 1985.

J ^ e r n ° v a m , d a z a t o č impre j , p o možnos t i p a k a r o b p r v e m 9ot v b a n k i , s t o p i t e še d o o k e n c a kjer v od i j o vašo d e v i z n o v l o -knjj^ r n a Š i m d e l a v c e m p o s r e d u j e t e številko s vo j e d i n a r s k e h r a n i l n e r ^ J j j e a l i t ekočega računa, k a m o r v a m b o m o n a k a z a l i o b r e s t i p r e -

% za n e v e z a n e d e v i z n e v l o g e

% z a d e v i z n e v l o g e , v e z a n e n a d e n o l e to

% za d e v i z n e v l o g e , v e z a n e n a d d v e let i in

% za d e v i z n e v l o g e , v e z a n e n a d tr i l e ta .

r a t k a -ne v d inar j e .

a — s t va r je l a h k o s i l a p r e p r o s t a , č e s e je l o t i m o pravočasno, a J d o b r e vo l j e in z m a l o r a z u m e v a n j a .

^ a ' a z a s o d e l o v a n j e i n n a s v i d e n j e .

# f f 4 l j u b l j a n s k a b a n k a Temel jna banka Gorenjske

PRVI P R O G R A M S R E D A , 18. septembra 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.20 Zabavni zvoki -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za . . . - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Ve l ik i zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izv ir ih ljudske glasbene kulture - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.00 Pesmi Oskarja Deva, Petra Jereba, Zorka Prelov-ca, 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 20.35 Pianistka Zdenka Novak igra skladbi Franca Poll ini-ja in Ludwiga van Beethovna - 21.05 Giacomo Pucci-ni: Odlomki iz opere »Ma-dame Butterfly« - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program - studio Mar i bor) -

PRVI P R O G R A M ČETRTEK, 19. septembra 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 - radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 14.05 Za mlade radovedneže - 14.45 Naš gost - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrti l jak želja in E P - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Lahke note - 18.30 Gioacchino Rossini na koncertnem odru - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Večerna podoknica -22.50 Literarni nokturno -23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05-4.30 Nočni program -glasba

PRVI P R O G R A M P E T E K , 20. septembra 4.30 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovenakih narodov in narodnosti -14.05 »Dunajski bonboni«. . - 14.30 Človek in zdravje -14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in E P - 17.00 Studio ob 17.00 Studio ob 17.00 -I- glasba 18.0 Vsa zemlja bo z nami zapela . . . * 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih + glasba -22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - radio Koper

17.35 Poletavček, 13. — zadnji del nanizanke TV Beograd - 18.05 Na počitnice! -18.25 Podravski obzornik -18.45 Zdravo, mladi - 20.05 B. Schroder: Železna cesta, 4. del nemško-jugoslovan-ske nadaljevanke - 21.10 Aktualno - 22.10 TV dnevnik - 22.25 N. R imsk i - Kor-sakov: Španski Capriccio, glasbena oddaja Oddajniki II. TV mreže 17.15 Test - 17.30 Beograj-*f ski TV program - 18.55 Premor -19.00 Indirekt, oddaja o športu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Včeraj, danes, jutr i - 21.05 Ma l i koncert: Glasba J . S. Bacha - 21.25 Propagandna oddaja - 21.30 Dinastija, 64. del ameriške nadaljevanke - 22.25 Slike brez okvirja, zabavna oddaja - 23.10 Kronika Bitefa (do 00.10)

' TOREK , 17. septembra 9.00 TV v šoli: - 10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila - 17.30 Poročila - Spored za otroke: - 17.35 Pedenjžep -18.05 M i ti in legende: Srednjeveški mit i - Slovo o polku Igor j e-vem, nanizanka TV Beo-

: grad - 18.25 Koroški obzornik - 18.40 Otok Vis, oddaja TV Zagreb - 20.05 Vida Ognjanovič: M y Name is Mitar, drama TV Beograd -21.15 Integrali Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pisani avtobus, otroška oddaja - 18.15 Branje: Izven književnih središč - 18.45 Ročk koncert -19.30 Hokej - Partizan : CZ, prenos (slov. kom.) v I. odmoru - 20.10 premor - v II. odmoru - 21.00 Žrebanje lota - 21.50 Šahovski komentar - 22.10 Ma l i Lošinj: SP v

padalstvu - reportaža -22.25 Brezkončnost sveta: Po brezpotjih Kenije (do 22.55) -SREDA , 18. septembra 8.50 Test - 9.05 TV v šoli. -17.25 Poročila - Spored za otroke: - 17.30 Račka, 1. del lutkovne predstave - 17.45 Ch. Dickens: Oliver Turist, * večer - R. Marinkovič: Glo-2. del predstave S M G Ljubljana - 18.25 Pomurski ob-; zornik - 18.40 Zvoki godal, 3. del glasbene oddaje -20.00 Vedno nekakšen dru-, gi, isti razlog - dokumentarna oddaja TV Zagreb - 20.55 F i lm tedna: Črepinje, madžarski f i lm - 22.20 TV dnevnik II

Oddajniki II. TV mreže 15.40 Test - 15.55 Bukarešta: Nogomet za pokal UE-F A - Dinamo : Vardar, prenos v odmoru . . . - 17.45 Muppet Show - 18.15 Tokov i samoupravljanja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.15 TV dnevnik

ČETRTEK, 19. septembra 8.45 Test - 9.00 TV v šoli -17.30 poročila - Spored za otroke: - 17.35 Kral j Matjaž in Alenčica, narodna pesem - 17.45 Slovenski impresionisti: Matej Sternen - 18.15 Ples v akvariju - 18.25 Posavski obzornik -18.40 Flor-janovanje, dokumentarna oddaja - 20.05 Tednik - 21.10 C. Michelet: Družina Vial-he, 1. del francoske nadaljevanke - 22.05 TV dnevnik II - 22.20 Retrospektiva domače TV drame Iz črne kronike - V. Zupan: Vest in pločevina, Strah pred ljudmi, 2. epizoda

Oddajniki II. TV mreže: 17.05 Test - 17.20 TV dnev

nik 17.40 Bel i ciganček,^ otroška serija TV Skopje - \ 18.15 Jamsko slikarstvo v B I H -18.45 Gol i z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Sonce ponovno vzhaja, 2. del ameriške nadaljevanke - 20.45 Poročila - 20.50 Šahovskih komentar - 21.10 Umetniški

rij a, predstava gledališča Gavella (do 00.00)

P E T E K , 20. septembra 8.45 TV v šoli -17.30 Poročila - Spored za otroke: -17.35 Nepomembno in pomemb-\ no, nanizanka TV Zagreb -17.50 Obiskovalci, 10. del j češkoslovaško - zahodno-1 nemške nadaljevanke - j 18.25 Obzornik ljubljanske-i ga območja - 18.40 Zdravilne vode: Atomske toplice Podčetrtek - 20.05 Živi planet: Odprti ocean, 11. del i angleške dokumentarne serije - 21.00 Ne prezrite -. 21.15 J . Hilton: Zbogom, gospod Chips, 1. del angleške; nadaljevanke - 22.10 T V l dnevnik II - 22.20 Na robu ' brezupa, francoski f i lm - ;

Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Songi iz tedenskega zabavnika, otroška oddaja - 18.15 Muzeji in galerije - 18.45 Z Beograjskega festivala jazza - 19.30 T V

, dnevnik - 20.00 Okno v glas- f beno delavnico - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Premor - 21.15 Človeški faktor, dokumentarna oddaja 22.05 Nočni kino: Čarovnice, italijanski f i lm - 23.50 Kron ika Bitefa - Opomba: -Svetovni pokal v tenisu (Evropska zona - mladinci) S F R J : Danska, prenos -13.00 - 17.00

NAGRADNA KRIŽANKA

feflBElEL \

* PREKRŠEK

VAZALOVA POSEST V SR. VEKU

DIRIGENT 0AN0N

VRTNA HIŠICA

SLOVANSKO DREVO

SESTAVU R NOČ

KRAJ PRI LJUBLJANI

(ŠNtLRJE..

SU00BNA SLOVENSKA

PESNICA (MAJDA)

MEŠANA SRBSKA SOLATA

TEKMO VANJE

HRUŠC. R0 POTANJE

EL MOR SKA RIBA

IZVAJANJE TESTA

PIHALNI IN ISTRUMENT Z|

JEZIČKOM

GORENJ MESTO ZNA NO PO UMET

KOVAŠTVIJ

JUNAKINJA »VIS0SKE KRONIKE«

FR SKLA DATELJ

(MAURiCEi DOM. VPRE ŽNA ŽIVAL

ČREVESNO OBOLENJE

ANDREJ PAVL0VEC

P0O0LG0 VAT JUŽNI

SA0EŽ

GLASILO ITAIU SO CIALIST0V

NORICA. NEUMNICA

RAJK0 K0RITNIK

RUMEN0KLJ PTICA

MESNA JED

ŽABJA NOGA

VRSTA OGLJIK0 VODIKA

NEKO NA SLOV IN NA GOVOR FR KRALJEV

KNJIŽNA OMARA

NIZOZEM. LETALSKA DRUŽBA

OEL OČESA

-TRAVA TRETJE KOŠNJE

KRANJSKI ZB0R0V0D

JA IN SKLADATELJ

IUUŠIN

ZAPORNIKI, JETNIKI

ZMIKAVT SODOBNI NORVEŠKI FILOZOF IARNEI

SIMFONIJA RIMSKI

K0RSAK0VA

MENIČNO POROŠTVO

LUŽA

FRANC. Fl L0ZOF IN

[ZGODOVINAR |HYP0LITE)

Rešitev nagradne križanke z dne 6. septembra: Matterhorn, agronomija, Kairo, tat, Morava, aro, IK, Jelena, Senar, Kette, drs, arta, kareta, gat, uraaV trimo, žaga, meja, agora, nato, otiska, A M , iniciativa, ranar, amen. Prejeli smo 112 rešitev. Izžrebani so b i l i : 1. nagrado (500 din) prejme Barbara Krt, Podjelše 1, Kamnik, 2. nagrado (300 din) prejme Anica Snedic, Partizanska pot 12-a, Kranj , 3. nagrado (200 din) prejme Janko Mihelič, Moše Pijadeja 9, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 18. septembra do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj , Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. nagrada 200 d in. - —

8. S T R A N . REPORTAŽA . 13. S E r a M g g l l J p ^ 19

CESTA OB BOHINJSKEM JEZERU NAJ OSTANE

R a n a s e b o z a c e l i l a

Z naročilnico Gozdarsko kmeti jske zadruge Srednja vas in brez potrebnega dovoljenja je buldožer na hitro spremenil obstoječi kolovoz ob Bohinjskem jezeru v slaba dva kilometra dolgo in t r i metre široko cesto, kar je dvignilo vel iko prahu in obtožb (tudi grdih), kako Bohinjci uničujejo naravno dediščino v Tr ig lavskem narodnem parku. Vse bolj jasno pa postaja, da Bohinjci to cesto potrebujejo, družno jo branijo, pri čemer samovoljo priznajo in obljubljajo, da bodo cesto primerno uredil i .

V Stari Fužini v Bohinju je minuli torek zaplet z objezersko cesto zbral predstavnike občinskega družbenopolitičnega življenja, varstvenike okolja in domačine na razširjeni seji sveta za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL: Njeno potezo velja pohvaliti, saj so udeleženci sestanka najprej krenili po sporni cesti ob Bohinjskem jezeru in šele nato sedli skupaj z domačini, da poiščejo rešitev.

K a r na začetku se je oglasi l d i rektor Gozdarsko kmet i jske zadruge Srednja vas Janez Stare, k i je osvetl i l načrte za urejanje pašnikov v Bohin ju , po ka te r ih so spomladi začeli

čistiti tudi pašnika Bel java i n Zajezerom, kamor vodi sporna cesta. T a m so podr l i 350 pro-s torn insk ih metrov lesa, k i b i ga mora l i že do srede jun i ja odpeljati. Toda kako? Konjev

n i več, da b i les zv lekl i , ostal je na kupu, inšpektor pa j i m je poslal odločbo, da morajo les odpeljati do konca avgusta. J a nez Stare je b i l zelo samokr i t i čen, dejal je, da je sam, brez vrednost i drugih, napisa l naročilnico buldožerju, da se zaveda prenagljenosti i n je p r i pravl jen odgovarjati zanjo. Dodal pa je, da se prav tako zaveda, da je treba brežino uredi t i ter da si sodobnega pašnika brez dovozne poti danes pač n i moč več predstavl jat i .

Domačini, k i so povsem napoln i l i dvorano kul turnega doma, so nato družno bran i l i cesto,.ni ga bi lo med n j imi , k i b i

Cesto ob jezeru Bohinjci potrebujejo, saj sodobni pašnik brez dostopne poti ni nič vreden.

b i l proti njej, p r i čemer so seveda pr i zna l i , da takšna, kot je zdaj, kaz i okolje in da jo bo treba pr imerno uredit i . Predstavnik pašne skupnost i S tara Fužina Franc Žnidar, je dejal, da danes pašnik brez traktorske poti n i nič vreden, da so se za pot res prehitro odločili, bal i so se pač, da bodo na dovoljenje* dolgo čakali. An t on Šest je rekel , da imajo v vasi le še dva, t r i konje, k i lesa niso mogli zvleči, za traktor pa je b i l

Ob jezeru urejajo pašnike, čistiti so začeli že spomladi. Junija se je nabralo 350 prostorninskih metrov lesa, ki so ga konca avgusta morali odpeljati.

Domačini so napolnili dvorano kulturnega doma v Stari Fužini, vsi po vrsti so branili cesto.

kolovoz preozek. Janez A r h je dodal, da s k r a m p i i n lopatami poti ne b i mogl i hitro naredi t i ter da ga bolijo obtožbe, da so Bohin jc i barbar i , k i ne vedo, kaj je ohranjevanje naravnega okolja. Janez Odar je reke l , da so letos popravi l i pot na Vo-je i n že se pozna, da je od tam več lesa, drv in sena, k m a l u se bo v rn i l a tud i živina. Le napredek bo obdržal l judi na kmet i jah, napredek pa zahteva dostopnost pašnikov s potmi. Cene Resman je i z raz i l prepričanje, da bo pot ob jezeru k m a l u postala prijetno sprehajališče turistov, tja do Ukanca b i jo lahko speljali , pr imerno urejeno seveda. Okrog te ceste je nastal v e l i kansk i hrup, je deja l , za makadamsko cesto do Savice, k i je narodna sramota, pa se ne zmeni nihče. Z desetim i s tar imi mi l i j a rdami dinarjev, ko l ikor j i h je domače združeno delo dalo za gradnjo bohinjske ceste, b i lahko poprav i l i vse ceste v Boh in ju . K je je torej naklonjenost Bohin ju i n razvoju njegovega tur i zma, če moramo že za cesto do Boh in ja dodatno zbirat i denar? F ranc Cesar je dejal, da bi domačinom moral i zagotov i t i delo doma, saj le tako ne bodo zapuščali Stare Fužine. Ve l iko se j i h vozi na delo v K ran j , na Jesenice, za pot iz-

Preden so sedli k /> ' *> si udeleženci sestanka sporno cesto og^ i

gubijo vsak dan š t i r i ^| « W t s potjo, predlagal i , ime l i zaposlitev do* ^ ^w*oristi obstoječi kolo-polkmetje morda ^ f e ^ ^ oi bilo treba zgoraj kravo več v hlev«' K i nove p o t i > p o v e d a l i , sobe v hiši. Ne ^ J ^ k i U \ D ° urejena, da ne bo zervatu živeti, v coVp n a ^ o l j a . Toda buldožer in t r ik ra t na danzs N j e " P° svoje, ponujeni je dejal slikovito. .Postal vzeta roka.

Še več p o d o b n i h g n e c smo pr ih ran i l i be-slišali, Bohinjci so o ^ e ^ e r n a r d a Tonejca, predre probleme, ^s?-.^ T>ščinl i 0 v l J i š k e občinske zaostajanjem Bo n» t *e, k i so najbolj utrle voju. Izrekl i so *&$L £»Ja. Pristop n i b i l v re-račun vikendaseV i4 « ejal, storjena je b i l a pač gledajo z drug A fc , o tem n i dvoma. Res mi , saj prihajajo » j ^ u m , da j e s t v a r n a p i n _ dih„oni pa tu žive ' , j j A ^ ^ k s n o zmerjanje v

»nest * e n e s a m o r}®> temveč je vse j,,"!1"© v škandal. Pot ob v J e Potrebna, saj v laga-

' rdru*u V o i Pašništva ogrom-sabo nesnago. ^ 7 a n J » K t i i K ? a s r e d s t v a - R e s P a

bolj pa j i h jezijo n r V J skovalci , k i j im m p f l okolja, z a v t o m o b i ^ J prav na obalo u ^ če j o ćevapčiće ^ t a k 0 ; -

tudi svežega vpras« ».ca 0 k S V a ' k o t Je zdaj, kva r i

J p vter T femiH?praviti: ured i t i n a -: ' hotel k^m*, kar je moč n a -

stilno napravo le a j J * . l e t o s »n s čimer bo rog, vsa ostala un> ^ »roka dva metra i n po l ; se i z l iva v j e z e r o . ^ ^ ^ n vozišče pa bo treba

"U. , U I Zatraviti, nn zatravi -

naženosti Boh inJ s * > s prstom so V0\-et vsem na Ukane- w

Sestanku so f ^ ' E ̂ T ! zatravit i , po z 1 P r e l S a V ^ r a n a manjša,

I ̂ i0i°.yša dopolnitev teh be-

zatravi-kot je stvovali tudi P i c r : p g a ,

glavskega n a r o d n e g ^ M laden Bergmc J U ] e . o

n a p r e d e > f a C - t ? b l J u b a . k i J° je da a območju j j h V f t 8 C j . a * J i s k a mlad inska orga-

podpirajo stva na območju . j da pa je pr i P ° s e » r p hi a d i n c i so pr ipra-neobhoden dogovor- ^ s e s t a v i t i b r i g a d 0 ) k i b o smo, je dejal, da i » u ^

glasilo socialistiČne zveze delovnega ljudstva...

Documents