G l a s i l o S o c i a l i s t i č n e z v e z e d e l o v n e g a l j u d s t v a o k r a j a Novo m e s t o L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J : O k r a j n i o d b o r S Z D L N o v o mes to — I z h a j a v s a k o s redo — P o s a m e z n a š t e v i l k a 10 d i n — L E T N A N A R O Č N I N A 480 d i n , p o l l e t n a 240 d i n , č e t r t l e t n a 120 d i n ; p l a č l j i v a j e v n a p r e j . Z a i n o z e m s t v o 800 d i n o z i r o m a 3 amer . do la r je — T E K . R A Č U N p r i K o m u n a l n i b a n k i v

N o v e m m e s t u š t e v . 6 0 - K B - 1 6 - Z - 2 4

S t e v . 49 (403) L E T O VIII.

NOVO MESTO, 4. DECEMBRA 1957

U R E J U J E u r e d n i š k i o d b o r — O d g o v o r n i u r e d n i k T o n e G o š n i k — N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : N o v o mesto , Ces t a k o m a n d a n t a S t a n e t a 30 — P o š t n i p r e d a l N o v o mes to 33 — T E L E F O N u r e d n i š t v a i n u p r a v e š t . 127 — N e n a r o c e n i h rokop i sov , ne v r a č a m o — T I S K A Č a s o p i s n o podjet je » S l o v e n s k i

p o r o č e v a l e c « v L j u b l j a n i

Odlikovanja ob 29. novembru

Ob le tošnjem Dnevu re­publike so bili v n a š e m okraju odlikovani tile tova­riši in tovariš ice:

R E D D E L A HI. stopnje so dobili: Jože Gosenca, uprav­nik Sp lošnega mizarstva na Dvoru; Viktor Koncilja iz Sp lošnega mizarstva Dvor, in Anica Kuš l jan iz Teleko­munikacij v Šent jerne ju .

M E D A L J O Z A D E L O so prejeli: Janez Fabjan iz S p l o š n e g a mizarstva na Dvo­ru; Prane Janžev i č iz Tele­komunikacij v Šent jerneju; Karlina Gašpir in Marija BrajdiČ, obe iz obrata Tele­komunikacij v Šent jerneju .

Odlikovanim tovar i š i cam In tovar i šem lepo čes t i tamo k zas luženim priznanjem!

učnem nacrtu V leto&njem šolskem letu je Svet za šolstvo LRS

predpisal nov učni načrt za prve tri razrede obvezne osemletne šole. S tem je bil storjen prvi korak k uresničevanju šolske reforme pri nas.

Novi učni načrt ni nastal čez noč, ampak je sad celoletnega dela, pri katerem je sodelovala cela vrsta strokovnjakov in učiteljev-praktikov iz vse Slovenije.

Novi učni načrt je začasen. To se pravi, da ga je treba v naših šolah najprej preizkusiti. O vseh po- ;

manjkljivostih, ki se bodo pojavljale pri praktičnem delu v naših šolah, bodo naši učitelji poročali Zavodu za proučevanje šolstva, da bo le-ta lahko oprauil ustrezne popravke.

Čeprav je torej novi učni načrt začasen, je vendar obvezen za vse prve tri razrede v Sloveniji.

Hkrati pa učitelji preizkušajo tudi že učni načrt za 4. razred, vendar samo v nekaterih, obveznih šolah (okoli 25). Tako bomo prišli na osnovi izkušenj posto­poma in brez pretirane naglice do dobrih učnih na­črtov za vse razreie obvezne šole.

p r a v z a r a d i t ega t u d i r a d i i n a k t i v n o sode lova l j . N i č v e č nI b i l o t istdh t o g i h i n s u h i h s t a v ­k o v , k i k a k o r da j i h v o d g o ­v o r i h n i s o i z g o v a r j a l i o t r o c i , a m p a k o d r a s l i , vse bo l j p r i -

P i š e Janez Tomšič

V Dečjo vas so dobili elektriko

Za prebivalce D e č j e vasi p r i P o n i k v a h je b i l l e tošn j i 23. no­vember zgodovinski dan. T a dan je p r i n j ih p r v i č posveti la elek­t r i č n a luč , za katero so se že dolgo pr izadeva l i i n zanjo tudi ve l iko ž r t v o v a l i . Z a ta dogodek »o v a š č a n i n ap rav i l i ve l iko s lav­je, na katerega s,o povab i l i tudi preds tavnike o b č i n s k e g a l j ud ­skega odbora Trebnje, E l ek t ro podjetja Novo mesto in druge.

V a š č a n i D e č j e vasi »o sami v res-nici ve l iko pr ipomogl i , da so dob i l i e lek t r iko . Za z a k l j u č n a dela so na je l i precej visoko po-eojilo. Upajo, da bodo dob i l i kako p o m o č za p l ač i l o posoji la; za n j ih same je to vsekakor p reve l iko breme.

S t a r š e n e d v o m n o z a n i m a , v č e m se n o v i u č n i n a č r t r a z l i ­k u j e o d p r e j š n j e g a . E n a i z m e d b i s t v e n i h posebnos t i je u p o -števanje otrokove iznajdljivo­sti in čim tesnejša povezava šole z življenjem. Z a r a d i tega so v u č n e m n a č r t u n o v o s t i ž e v p r v i h r a z r e d i h , k i se k a ž e j o posebno v o b r a v n a v i d v e h u č n i h p r e d m e t o v : s lovenskega j e z i k a i n r a č u n s t v a .

S t a r š i Š o l s k i h n o v i n c e v , k i so p r i m e r j a l i p o u k v mesecu s e p t e m b r u s s v o j i m i i z k u š n j a ­m i , se s p r v a n i so z n a š l i , k a j t i o t r o c i so h o d i l i d a n za d n e m

v šo lo , a n i s o p i s a l i ne š t e v i l k i n ne č r k . » T a n o v a š o l a p a ne bo k d o v e k a k o d o b r a , « so si m i s l i l i . » K o s m o m l h o d i l i v šo lo , s m o ž e v p r v e m t e d n u p o z n a l i č r k o i i n š t e v i l k o 1.«

, I n v e n d a r , d r a g i s t a r š i , so se v a š i o t r o c i t u d i ž e v p r v e m t e d n u t e m e l j i t o u č i l i , seveda pa so se u č i l i n a d r u g a č e n n a ­č i n . V e s t a č a s je b i l p o u k m a t e r i n e g a j e z i k a tesno p o v e ­z a n s s p o z n a v a n j e m p r i r o d e i n d r u ž b e , s c e l o t n i m ž i v l j e n j e m š o l e i n k r a j a . P r i v s e m t e m so u č e n c i g o v o r i l i v d o m a č e m n a r e č j u , se d o b r o s p r o s t i l i In

Nov uspeh »MIRNE« T o v a r n a š l v a l n l h s t rojev

» M I R N A « je 22. n o v e m b r a o d ­p r l a v N o v e m S a d u svo jo n o v o p r o d a j a l n o i n s e r v i s n o d e l a v ­n ico . O b r a t se naha ja v S a f a -r i k o v l u l i c i š t e v . 9 ' n je ž e p r v e d n ' v z b u d i l m e d N o v o s a d č a n i p r i j e tno p r e s e n e č e n j e . U s p e h p r i z a d e v n e g a podjet ja , k i r a z ­š i r j a svo jo p r o i z v o d n j o ' n m r e ­

žo t r g o v i n s k i h ' n u s l u ž n o s t n i h ob ra tov po vsej d r ž a v i , toplo p o z d r a v l j a m o , k o l e k t i v u p a ž e -1'mo š e v e č p o d o b n i h uspehov.

jetrno je pos t a lo i n u č e n c i so k o m a j č a k a l i , d a t u d i s a m i p r i p o v e d u j e j o o visem, k a r so d o ž i v e l i m e d p o č i t n i c a m i , d o ­m a a l i n a p o t i v Šolo.

T a k o so j i h u č i t e l j i p o s t o ­p o m a v o d i l i od i z g o v a r j a v e v d o m a č e m n a r e č j u v p r a v i l e n k n j i ž n i j e z i k . P r i v s e m t e m p a so jdm i z b o l j š e v a l i t u d i l z r e k o p o s a m e z n i h g lasov , k i je p r i m n o g i h z a r a d i p o v r š n e d o m a č e j e z i k o v n e vzgo je ze lo p o ­m a n j k l j i v a .

T a k o so se u č e n c i p r i p r a v ­l j a l i n a e n o Izmed n a j t e ž a v ­n e j š i h d e j a v n o s t i v p r v e m r a z ­r e d u : na b r a n j e in p i san je . C r k res n i s o p i s a l i , p i s a l i pa so n e š t e t o p r e d v a j , da j i m poj de pozne je u č e n j e l a ž e .

P o d o b n o je b i l o na p o d r o č j u računstva. N i č š t e v i l k , p a č p a m n o g o r a č u n a n j a i n t u d i n e dobrega , k o t s m o ga v a j e n i m i o d r a s l i , n a p r i m e r : k o l i č i n e ko t p r e d m e t o t r o š k e g a m o t r e - ' n j a ; spoznavan je i s t o v r s t n i h i n r a z n o v r s t n i h k o l i č i n po n j i h o ­v i p r i r o d n i v s e b i n i : l i s t je , cvet je , j a t a , č r e d a , de la , l j u d j e i t d . ; r a z d r u ž e v a n j e k o l i č i n n a m a n j š e k o l i č i n e ; z d r u ž e v a n j e m a n j š i h k o l i č i n v v e č j e i t d . O t r o c i so m n o g o ' ^ u n a l i , č e ­p r a v so neka te r i , s t a r š« m i s l i l i , d a ne r a č u n a j o n i č .

P o d o b n o se je doga ja lo t u d i n a o s t a l i h p o d r o č j i h p o u k a .

R e s je , d a so se u č e n c i t u d i pre j u č i l i v o k v i r u s l o v e n s k e ­ga j e z i k a o z e m l j e p i s n i h , p r i -r o d o p i s n i h i n z g o d o v i n s k i h posebnos t ih , v e n d a r je b i l o to p o d r o č j e n e k a m zanemar jeno . N o v o s t n o v e g a ' u č n e g a n a č r t a je u v e d b a samos to jnega u č n e ­ga p r e d m e t a spoznavan j e p r i ­rode i n d r u ž b e , k i p re j n a v e ­dene e l e m e n t e h a r m o n i č n o povezuje , z d r u ž u j e i n p o g l a b ­l j a t e r t a k o o t r o k a res u v a j a V ž i v l j e n j e i n n j egove p r o b l e -

(Nadaljevanje na 2. s trani)

V Č r n o m l j u je d o g r a d i l B E L T nov s t a n o v a n j s k i č e t v o r f i e k ; to j e ž e pe ta zg radba , k i jo p r i p r a v l j a k o l e k t i v za svo je č l a n e *

(Foto: J o ž e Š k o f )

Kako poteka cepljenje otrok Doslej najboljši Veliki Gaber, najslabši Dolž

K o t smo zadn j i č zapisa l i , cep­ljenje dobro poteka tam, kjeor so b i l e p r ip rave v redu 'in kjer imajo s t a š i dovol j razumevanja za zdravje svo j ih otrok.

V m e r i l u okra ja je b i la o r ­ganizaci ja ceplijenja izvedena od l i čno . T u d i v e č i n a o b č i n s k i h š t a b o v je zadevo vzela z vso po­trebno resmostiJo-Pri t*m so v e ­l i k o pomagal i z d r a v n i k i In d r u ­go p o d e ž e l s k o zdravs tveno osebje, z las t i p « t ud i u č i t e l j -stvo. V s i t i pa pomagajo tudi p r i cepljenju. Razume vanje s t a r š e v je v posameznih k r a j i h , odnos.no vaseh tako r az l i čno , da je potrebno o t em pisat i . N a s p l o š n o pa že sedaj lahko t r d i ­mo, da bo ta akc i j a v n a š e m okra ju uspela prav dobro in da bo p o v p r e č n a u d e l e ž b a oko l i 90 odstotkov-

Dosedaj je po u d e l e ž b i m e d ' obi imami na p r v e m mestu K o -sia n j i v i c a-Pod bo* je, kjer so p r ines l i k cepl jenju 96,8 odstot­ka vseh za cepljenje d o l o č e n i h ot rok. Organ izac i j a cep i šč i n cepljenja je b i l a brezhibna. Iz vse o b č i n e le 16 o t rok niso p r i ­nesl i na cep i sča , pa se za te j e v p r a š a n j e , če j i h j e res to l iko , ka j t i sp i sk i m a t i č n i h uradov so precej nezanes l j iv i . Ver je tno je na odziv za cepljenje o t rok v tej o b č i n ! v p l i v a l o to, d a Je b i ­Lo v tej o b č i n i že pet p r imerov o t r o š k e ohromelost i .

V obč in i Č r n o m e l j Je b i l a u d e l e ž b a 93 odstotkov. Tudd tu je b i l a organizac i ja prav dobra. N a sp loh cepljenje v B e l i k r a ­j i n i le.po poteka In tud i s p l a ­č e v a n j e m p r i spevka n i v e č j i h t e ž a v . M n o g i s t a r š i so n a m r e č

Predsedniki in člani svetov 0L0 Proslava v Novem mestu

V č e t r t e k , na p r e d v e č e r D n e ­v a repub l ike , je p r i r e d i l o b č i n ­s k i odbor S Z D L slavnostno akademijo v D o m u l judske presvete, katere so se ude lež i l i števii lni N o v o m e š č a n l i n p red­s t a v n i k i oblasti , p o l i t i č n i h o r ­ganizac i j , ustanov in k o l e k t i ­vov. ' P o odigrani d r ž a v r i l h i m n i Je o zgodovinskem pomenu 29. novembra govor i l tov. S r e t k n Skr t , nakar je s l ed i l k u l t u r n i spored. Z d r u ž e n a orkes t ra D o ­ma J L A i n P D D u š a n Jereb sta pod t ak t i rko kapetana Josipa J a n k o v i č a odigrala Verd i j ev

Nabucco i n B u r e l i a n o v U k r a ­j i n s k i ples, za z a k l j u č e k pa še kolo i z G o t o v č e v e g a E r a z one­ga sveta, medtem ko je mošk i zbor P D D u š a n Je reb pod v o d ­s tvom Toneta Marfclja lepo za­pel š t i r i pesmi. D i j a k i n j e g i ­mnazije so rec i t i ra le v e č pesmi, fo lk lorna skup ina v i š je g imna­zijo pa je zaplesala v e č par t i ­zanskih k o l i n v e n č e k narodnih plesov (plese je na studi ral s Ruža Kovač ič ) .

Interne proslave so bi le v č e t r t e k tudi v mnogih k o l e k t i ­vih in ustanovah.

Na p r v i skupni seji obeh zbo­rov O L O so b i l i 22. novembra i zvo l j en i tudi predsedniki l n Člani 12 novih ©vetov okrajnega l judskega odbora. Vanje go b i l i i zvo l jen i tj le t o v a r i š i i n tova-r i i i c e :

S V E T Z A N O T R A N J E Z A ­D E V E : predsednik sveta Z u g c l j M a r t i n , sekretar okrajnega o d ­bora Soc i a l i s t i čne zveze Nlovo mesto; č lan i sve ta : Z i d a r F ranc , šef Izpostave K B Trebn je ; P e r -par J o ž e , javno tož i l s tvo N o v o mesto; Okrog l i« M a r j a n , de la ­vec »Novolesa«, Novo mesto; R a v b a r MI l an , Č r n o m e l j ; Janfi lč M i l o l , u s l u ž b e n e c O Z R O ; Ra j i« A n i c a , sodnica, N o v o mesto;

Dragan M l n k a , t rgovska po ­m o č n i c a K Z s t o p i č e m Vu te S lavko , ravnatel j n i ž j e gUanna-zi je Ž u ž e m b e r k .

S V E T Z A I N D U S T R I J O I N O B R T : predsednik sveta ing . Peternel j B r a n k o , d i r ek to r r u d -miika Kamiža r i ca ; č l an i sveta: J e v š č e k Mi loš , up ravn ik »Mizar ­s tva« Gotna vas; Bož ič F ranc , predsednik delavskega sveta »Novottekrs«; Kna f l l « A n t o n , k l j u č a v n i č a r Novo mesto; S m i đ Stane, d i r ek to r podjetja »No-voles«; S m u k A n d r e j , t e h n i č n i vodja »Bet i«; Dolenc L u k a , d i ­rektor podjetja »Novo teks« ; ing. I v a n e t i č Peter, Novo mesto l n L a k n e r Ivan , Č r n o m e l j .

Notranjepolitični terlenski pregle'd

Včeraj so se sestali zvezni ljudski poslanci na zasedanje Ljudske skup­ščine. Nekaj dni bodo p r o u č e v a l i i n n a koncu verjetno tudi sprejeli perspek­tivni načrt za razvoj gospodarstva v prihodnjih petih oziroma štirih letih ( l e t o š n j e leto je že prho leto druge pet­letke). V kratkem pregledu je nemogo­če z a p i s a t i vse b is tuene na loge i n misli iz tega načrta, ki obsega okoli 250 stra­ni. Z n e k a t e r i m i osnovami smo bralce že seznanili. Danes pa bi zapisali ne­ka) več o bodoči investicijski p o l i t i k i , k i naj bi prispevala k odpravljanju na­sprotij, nastalih v dosedanjem gospo­darskem razvoju.

Plan doldča znatna sredstva za raz­voj gospodarstva v zaostalih predelih države. Nasprotje med razvitimi in ne-r a z v i t i m i k r a j i oziroma r e p u b l i k a m i resno ovira h i t r e j š i napredek vsega ju­goslovanskega gospodarstva, še več: tu­di družbenit odnosi so odvisni od tega. Ob tej p r i l o ž n o s t i se nam zdi koristno zapisati, da bodo morale verjetno re­publike, tudi razvitejše — ko t je S l o ­v e n i j a — v svojih p e r s p e k t i v n i h n a č r ­t i h p r a u t ako u p o š t e v a t i to n a č e l o i n p o d p i r a t i razvoj zaostalih okrajev in o b č i n zato, da čimprej odpravijo za­ostalost, ki ovira druge pri napredku. Končno bodo morali to pri sestavljanju načrtov upoštevati tudi okraji sami in vsa razpoložljiva sredstva usmeriti v t is te o b č i n e , k i so najbolj zaostale in ie vedno odvisne od najrazličnejših s u b v e n c i j i n dotacij. Čimprej bomo od­pravili gospodarsko zaostalost, pa naj $i bo v državi, republiki ali v okraju,

toliko prej bomo lahko sproščali inici­ativo posameznih občin in jim dos l ed ­no p r e p u š č a l i vsa , n a njihovem področ­ju ustvarjena sredstva.

Res, nekaterim razvitejšim okrajem in občinam to ne gre v račun. Toda kaj naj počne občina, ki na svojem pod­ročju ne u s t v a r i niti toliko sredstev, da bi lahko z njimi p l a č a l a občinske na­meščence, učitelje, zdravstvene delavce in še nekatere javne delavce? To pa so službe, ki smo jih dolini opravljati v vsaki občini, pa če le-ta ima ali pa nima zadostnih dohodkov. Gospodarsko slabo razvitih o b č i n , t a k i h , ki ne zmo­rejo izpolnjevati niti najnujnejših ob­veznosti do državljanov in jih mora­mo p o d p i r a t i , p a imamo celo v Slove­niji precej. Zato, pravimo, bo verjetno prav če bomo n a č e l a , ki jih u v e l j a v l j a zve2nt perspektivni načrt v tem pogle­du u v e l j a v l j a l i t ud i v republiških in okrajnih perspektivnih načrtih.

Z razvojem industrije je v preteklih letih močno zaostalo kmetijstvo. Zato naj bi v prihodnjih letih investirah vsako leto 68 milijard dinarjev. V pre­teklih petih letih smo dali za napredek kmetijstva le 22 m i l i j a r d dinarjev let­no. Pomeni, da predvidevamo t r i k r a t v e č j e investicije v to gospodarsko de­javnost. Največ sredstev bomo p o r o b i l i za napredek poljedelstva, okoli 40 mi­lijard letno. Med drugim bomo kupili okoli 30 tisoč traktorjev in več kot 4 tisoč kombajnov ter okoli 2 milijona ton umetnih gno j i l . Trinajst, milijard dinarjev bomo porabili za napredek ži­vinoreje in nekaj več kot 5 milijard di­

narjev na leto za napredek sadjarstva in vinogradništva. Vendar to niso sred­stva, ki bodo uporabljena za napredek kmetijstva. V industrijo, ki bo prede­lovala kmetijske pridelke, bomo vlo­žili okoli 153 milijard dinarjev (največ tega bo porabljenega za gradnjo tovarn za umetna gnojila in proizvodnjo trak­torjev). Taka posredna i n v e s t i c i j a v kmetijstvo so tudi sredstva, ki jih bo­mo porabili za gradnjo cest oziroma železnic, ki bodo služile predvsem kme­tijstvu. Zato bomo dali letno U mili­jard dinarjev. Skupno bodo posredne investicije znašale v petih letih okoli 240 milijard dinarjev.

Tudi trgovina je močno zaos ta la . Pomanjkanje transportnih sredstev, skladišč, h l a d i l n i c i n lokalov je že to­likšno, da trgovina ne zmore posredo­vati vsega blaga od proizvajalcev do potrošnika. Vsaj po zmernih cenah ne! Zato bomo za razvoj trgovine uporabili vsako leto 75 milijard d ina r j ev . Gospo­darstveniki predvidevajo, da b o m o s temi sredstvi lahko nadoknadili zamu­jeno in organizirali sodobno trgovino.

Seru spada končno še promet. Ze le­tos imamo zaradi dobre letine velike težave in bo železnica komaj, komaj zmogla prepeljati vse blago v tovarne in s k l a d i š č a . Kaj bi bilo šele leta I.°fii, ko se bo proizvodnja blaga povečala za 50 odstotkov in bomo morali prevoziti na desetine milijonov ton blaga več. fnves t i c i j e v promet so torej brezpo­gojno potrebne in mnogi so prepričani, da bo letnih 121 milijard komaj zado­stovalo, da n a d o k n a d i m o zaostanek in izboljšamo prometne zveze.

To je nekaj podatkov o i n v e s t i c i j a h v prihodnjih letih, čeprav bomo tudi v druge gospodarske panoge v l o ž i l i znat­na, v industrijo pa še celo v e l i k o v e č j a sredstva.

8 V E T Z A D R U Ž B E N I P L A N I N F I N A N t C E : predsednik sveta P i r e Tone, podpredsednik O Z Z Novo mesto; č l a n i » v e t a : Go lob L u d v i k , d i r ek to r N B N o v o me­sto; L e v l č n i k J u r i j , d i rektor »Motomon taže« N o v o mesto; Go­senca J o ž e , up ravn ik »Miza r ­s tva« D v o r ; Jazbec A n i c a , k n j i ­govodja S. G . P . »P ion i r« ; B e l -t ram Metod , knj igovodja »No-voles« ; Padovan J o ž e , d i rek tor Z a d r u ž n e hran i ln ice N o v o me­sto;* Ja rnov io C i r i l , N o v o mesto; ing . M a r e n K a r e l , T rgovska š o ­la N o v o mesto; K r h i n Lojze , d i ­rektor Des t i l ac i je a l k o h o l n i h p i j a č M i r n a ; D r ž a j M a t i j a , k n j i ­govodja rudn ika K a n d ž a r i c a ; Z i ­dar F r a n c , šef izpostave K B Trebnje i n K u l o v e o Stane, k n j i ­govodja K G P , N o v o mesto.

S V E T Z A T R G O V N O , G O ­S T I N S T V O I N T U R I Z E M : p red­sednik »ve ta : Une t ld J o ž e , d i ­rek tor gospoda r i k e poslovne »veze ; č lan i sveta: L e n a r t M i r ­ko , T rgovsko podjetje Z e l e z n i -na ; A h č l n B r a n k o , »direktor »Mleka rne« N o v o mesto, K o s F ranc , Č r n o m e l j ; S trum bel j V i k t o r , poslovodja K Z S t r a ž a ; K o b « Roman , komerc iona ln i d i rek tor »Mleka rne« Novo me­sto; P ln t a r R u d i , d i r ek to r hote­la »Met ropo l« , N o v o mesto; K o ­z ina Bogdan , komerc ia l i s t »No­vo teks« , N o v o mesto i n K o b e F r a n c , d i rek to r Trgovskega podjetja M e t l i k a .

S V E T Z A U R B A N I Z E M I N K O M U N A L N E Z A D E V E ; p red­sednik sveta A n d r i j a n i č Bor i s , d i r ek to r Tovarne z d r a v i l » K r ­ka« , N o v o mesto; č lan i sveta: P i r n a t Ivan , d i r ek to r »Elek t ro« . N o v o mesto; ing . C m a k H e n r i k , S. G . P . »Pioni r« , N o v o mesto; Sedaj V i l j e m , u s l u ž b e n e c »Elefc-t ro« , obrat. Č r n o m e l j : P re tna r A n g e l a , gospodinja,. B r š l j i n ; profesor Ja rc Janko , up ravn ik Dolenjskega muzeja. Novo me­sto; Ing. Lapajne MHoS, d i r ek ­tor P ro jek t ivnega podjetja; Se-petavec M i l a n , major J L A l n

V R E M E Z A C A S O D 6. D O 15. D E C

O k o l i 6. d e c e m b r a bo nasto­p i l p o n o v e n v d o r m r a z a z l a h ­n i m i s n e ž n i m i p a d a v i n a m i . S n e ž i l o bo t u d i 9. a l i 10. d e ­c e m b r a , h k r a t i bo postopno topleje. P r o t i s r e d i n i d e c e m b r a h u d m r a z z m a n j š i m i s n e ž ­n i m i p a d a v i n a m i . V . M .

S k r a b l L e o n , č l an h i š n e g a sve­ta. Jerebova u l ica 20.

S V E T Z A K M E T I J S T V O I N G O Z D A R S T V A : predsednik sveta: Ing. B r a č i k a M i l a n , d i ­rektor Kmet i j ske šole G r m ;

(Nadaljevanje na 2. strani)

p lača l i že vnapre j . P r a v dober odziv Je b i l v obč in i M i r n a te r v o b č i n i Trebnje . Najbolj so se odzva l i s t a r š i v V e l i k e m G a b r u kjer so p r ines l i k cepljenju v e č obrok kot j i h je b i l o na sp i sku . V e l i k o zaslugo za to Ima šo lsk i upravi te l j M a r j a n Ž e m l j i c , k i je h o d i l od h i š e do h i š e in po­jasnjeval l j udem pomen cep­l jenja .

S l a b š e kot v navedenih o b č i ­nah je b i lo v občimi M o k r o n o g . T u tud i organiz i ranje cep i šč i z ­ven t rga i n o b v e š č a n j e s t a r š e v n i b i lo v redu. P o vaseh so b i l i s t a r š i s labo p o u č e n i o pomenu cepljenja, zato se niso odzva l i , kot b i b i lo potrebno. Slab o d ­ziv je b i l z las t i v Trebe lnem, v J e l š e v c u , K l e n o v i k u i n K U -v e v ž u .

Neodgovorno b r e z b r i ž n o s t do te v a ž n e zdravstvene akc i je , k ; naj obvaruje obroke n a j h u j š e bolezni , so dosedaj pokaza l i s t a r š i tud i v neka te r ih vaseh n o v o m e š k e občine- T o ve l j a z l a ­s t i za vas i pod G o r j a n c i i n T r š k o goro. M e d n a j s l a b š e spa ­da gotovo Dolž. T a m s t a r š i n i t i na predavanje o tem v p r a š a n j u niso p r i š l i . Sedaj , k o se j i m nudi p o m o č , k i je za d r u ž b o precej draga, ne k a ž e j o r a z u ­mevanja, č e pa pr ide do nesre-

(Nadaljevanje na 2. s trani)

NAGRADNO ZBIRANJE NAROČNIKOV

V osmem letu Izhajanja tiskamo zdaj vsak teden 10.800 Izvodov »Dolenjskega listo«, pokra­jinskega časnika SZDL novomeškega okraja, ki ga bero tudi številni Dolenjci po vseh krajih naše domovine in mnogi izseljenci na vseh kontinen­tih sveta. Da bi povečala naklado lista in zagoto­vila redno branje domačega tednika v vsaki hiši na Dolenjskem, razpisuje uprava »Dolenjskega lista« visoke nagrade za vse one, ki bodo v de­cembru 1957 in v januarju 1958 pridobili dolo­čeno število novih stalnih naročnikov našega lista.

Nagrade so naslednje: 1.000 din za 20 novih naročnikov 2.000 din za 30 novih naročnikov 4.000 din za 50 novih naročnikov

10.000 din za 100 novih naročnikov 15.000 din (ena nagrada) za zbiralca, ki

bo pridobil največ novih naročnikov, vendar s pogojem, da jih zbere naj* manj 150. Novi naročniki morajo ob naročilu poravnati

s čekovno položnico vsaj polletno naročnino (240 dinarjev).

PISMONOŠE, INKASANTI ELEKTRIKE, DRŽAV­NEGA ZAVAROVALNEGA ZAVODA, VODARINE IN PO­DOBNIH SLUŽB, UPOKOJENCI IN VSI DRUGI PRIJA­TELJI "DOLENJSKEGA LISTA«, KI STE PRIPRAV­LJENI ZBIRATI NOVE NAROČNIKE: prosimo, da nam takoj sporočite, koliko naročilnic potrebujete za vaš okoliš. Oglasite se v naši upravi ali pa nam sporočite svoj naslov, da vas podrobneje sezna­nimo s pogoji nagradnega zbiranja novih naroč­nikov.

V VSAKO HIŠO: »DOLENJSKI LIST« i

0 novem učnem načrtu (Frenot s 1. strani)

m e . V zvesti a t e m j e t r e b a na jp re j u r e d i t i I z k u š n j e , k i j i h o t r o k p r i n e s e v š o l o i n ai j i h nabere v p r v i h d v e h l e t i h Š o ­l a n j a . T o p a b i ne z a d o s t o v a ­lo , če bi ga ne u v a j a l i v pra­v i l n o opazovanje p r e d m e t o v i n pojavov v domači ožji i n Sdrši o k o l i c i i n v » p o z n a v a n j e v loge , ki jo ima v njej č l o v e k . Brez tega bi tud: n e m o g l i ra­z u m e t i dogajanja v ožji do­movini Sloveniji, širši domo­v i n i J u g o s l a v i j i i n n a sve tu . Zaradi tega j e tudi treba v n j i h razviti zavest, da pripa­dajo skupnosti, v kateri j e v se p o v e z a n o z d o l o č e n i m i odno­s i , k i j i h Je t r e b a u p o š t e v a t i i n s p o š t o v a t i . Mimo u č n e g a p r e d m e t a s p o z n a v a n j a p r i r o ­de in d r u ž b e p r i p o m o r e k t e ­m u š e m o r a l n i p o u k , kri j e v p r e j š n j e g a o r g a n s k o v k l j u č e n . Ze t a u v a j a u č e n c e v odnose do ž i v l j e n j a i n d e l a v šo l i , o d ­nose d o Ž i v l j e n j a l n d e l a v d r u ž i n i , odnose do ž i v l j e n j a i n d e l a v d o m a č e m k r a j u , o d n o -

Zvezna ljudska skup-i fičina zaseda

TeeroJ j « načela, zasedati Z v n m a l judska s k u p š č i n a v Beogradu, k i bo tokra t n a skup­n i seji obeh domov obravnava­l a osnutek d r u ž b e n e g a p lana gospodarskega razvoja Jugosla­v i je za obdobje 1957-1961 In ne­katere druge zakonske osnutke. K o t k a ž e delo s k u p š č i n e v zad­n j i h tednih, je to eno n a j ž i v a h -ne j t ih obdobij s k u p š č i n s k e de­javnost i v mandatu sedanje l judske s k u p š č i n e .

se do prirode, odnose do dela sploh itd. Pri vsem tem jim razvija moralno razsodnost, jih seznanja z načeli in nor­mami sooiallstične morale in jim postopoma gradi pravilno in dobro podlago razuma, ču­stva in hotenja za življenje v

Z učnim predmetom spozna­vanja prirode in družbe se ve­že tudi zdravstveni pouk, ki zadeva osobno higieno, higieno stanovanja, higieno šole in družbe, delo in odpočitek, ne­zgode in prvo pomoč, bolezni itd.

Pri tem ne gre samo za to, da bi se z navedenimi proble­mi učenci samo seznanili, am­pak da bi v svojem osebnem aivljenju tudi tako ravnali, delali :n ostali zdravi ter sreč­ni.

Novost Je tudi domače go­spodarstvo, pri katerm ne gre za običajno poučevanje, tem­več bolj za trajno in dosledno navajanje učencev na vrsto navad in sposobnosti, ki so za vsakdanje življenje izredno važne. V tem oziru je po­trebna še posebna povezava Šole in doma, ki naj spora­zumno pripomore k uresni­čenju vsega tega. S tem v zvezi je tudi tehnični pouk. Se prav posebno pa velja ta povezava za organiziranje pro­stovoljne dejavnosti učencev v prostem času v zvezi z nji­hovimi interesi in potrebami. Možnosti in potrebe takega iz­življanja so pri učencih raz­lične, vsekakor pa bo dopol­njevala to. kar moreta nuditi šola in dom.

Temeljite sprememf* so na-

Stari trg ob Kolpi 6 t a r o t r ž a n i so zelo zadovol jn i ,

k e r so dobi l i javno razsvetljavo. T o so j i m u r e d i l i p red d r ž a v ­n i m prazn ikom. S k l e n i l i so, da bodo vzdolž ceste po vasi zasa­d i l i okrasna drevesa i n tako o lepša l i svoje naselje.

Zadnje čase so okvare na po­gonsk ih s t ro j ih vodovodnega za­jet ja v D o l u vedno bolj pogo­ste, k a r spravl ja l j u d i v neje­vol jo . K a j Je vz rok , ne vedo, č u d n o pa je, da n i m o g o č e s t ro­jev tako poprav i t i , da b i de la l i brez zastoja.

N a cesti med Sodevei i n R a ­denci je nastala okvara , k i J« ov i r a l a promet. To se Je dogo­d i lo v č a s u jesenskih vaj . V a ­š č a n i so baje dob i l i denar, da to ovi ro odstranijo, pa tega n i ­so n a p r a v i l i . K o Je Sla zadnj ic tod ek ipa , k i je cepi la otroke, so m o r a l i č l a n i sami odstrani t i plast kamenja , da so šli l ahko naprej . Ceste med vasmi b i mo­r a l i p reb iva l c i vendar vedno Imeti v dobrem stanju, saj k o ­r is t i jo predvsem n j i m samim.

Eno izmed cep išč otrok v P o ­l j ansk i d o l i n i j e b i l o v Zagozda-cu . Odz iv na cepljenje pa Je b i l

slab, saj so p r ines l i od 17 le 8 otrok na cepljenje. A l i se s t a r š i ne zavedajo nevarnost i te bo­lezn i a l i pa so b i l i o tem pre ­malo p o u č e n i ?

Iz Uradnega lista LRS U r a d m list L R S z dne 14. no­

vembra 195? p r i n a š a med d r u ­g i m odlok o k o l i č i n a h a l k o h o l - \ n ih p i j ač , k i j i h p r ide lova l c i lahko porabi jo doma brez p l a č i ­la prometnega d a v k a : 100 l i ­t rov v i n a na vsakega nad 15 let starega d r u ž i n s k e g a č l ana ln pet l i t r ov žgan j a na vsakega nad 16 let s tarega d r u ž i n s k e g a č l ana .

V i s tem U r a d n e m l i s tu je tu ­di od lok o prepovedi razdi ran ja m r a v l j i š č i n nab i ran ja m r a v l j i -n j lh bub ( jajčec) v gozdovih . K o n t r o l o nad tem *majo go­zdarsk i u s l u ž b e n c i i n t i s t i u s l u ž b e n c i o b č i n s k e g a l judskega odbora, k i j i h zato pooblasti p r i s to jn i organ l judskega odbo­r a . Z a k r š i t e v do loč i l tega od lo ­k a je predvidena kazen do 10.000 d i n , za k r š i t e v l z ko r i s to ­l j u b n a pa do 50 000 d i n .

S O M I Š L J E N I K I

»Si b i l n a v č e r a j š n j e m s e s t a n k u ? « — N e t M i s l i l s em, d a ne bo n i k o g a r -» T u d i m i d v a s v a p r a v t a k o m i s l i l a . . . «

• p a v i d v a ?

(Po Kerempuhu)

stale tudd na področju likov­nega pouka, katerega glavne naloge so negovati in razvijati učenčevo likovno ustvarjal­nost z raznimi slikovnimi in plastičnimi tehnikami; razvi­jati sposobnost za presojanje likovnih vrednot, učenčev okus ln potrebo po nadaljnjem iz­popolnjevanju. Ze dvomesečna praksa je pokazala, da so nov« pota likovnega pouka učen­cem lažja in da se likovno uveljavljajo z velikim navdu­šenjem in uspehom.

Seveda bi se dalo o novem učnem načrtu in njegovi vse­bini še mnogo povedati, vendar omejenost članka tega ne do­pušča. Starši pa imajo mož­nost, da se o vsem tem sezna­nijo na roditeljskih sestankih ln da tudi sami aktivno sode­lujejo pri izboljšanju tega na­črta s pripombami o lastnih izkušnjah pri spoznavanju razvoja svojega otroka.

Solo in dom ter vso družbo druži v tem oziru ena sama želja, da bo sleherni naš otrok živo začutil, kako lepo je v naši domovini biti mlad.

(Iz nove, 9. stev. »MIo-dega sveta«, revije za starše dn za druge vzgo­jitelje.)

Z U N A N J E P O L I T I Č N I TEDENSK I PREGLED

P i s a l i smo že , da n a m e r a v a j o Z D A r a s m e s t l t l n a o z e m l j i h č l a n i c a t l a n t ­skega pakta r a z n e v r s t e I z s t r e l k o v z atomskim » p o l n j e n j e m « ali n a b o j i . Prav tako smo p i s a l i , da n e k a t e r i m č l a n i c a m ta n a č r t nI posebno v š e č , ker bi bile v v o j n i t a r č a sov je t skega p o v r a č i l a . Z a n i m i v o je , d a je b i v š i a m e r i š k i v e l e p o s l a n i k v M o s k v i G e -orge Kennan, k i j e zda j p rofesor za z g o d o v i n o n a u n i v e r z i P r i n c e t o n i n Ima zdaj v r s to p r e d a v a n j z a b r i t a n ­sko r a d i j s k o d r u ž b o B B C , i z j a v i l , d a b i p o š i l j a n j e t a k t i č n e g a j e d r s k e g a o r o ž j a d r ž a v a m N A T O u t e g n i l a za z m e r a j o n e m o g o č i t i s o v j e t s k i u m i k iz S r edn j e In V z h o d n e E v r o p e . P r i ­p o m n i l je, da b i i m e l o o s k r b o v a n j e š t e v i l n i h e v r o p s k i h d r ž a v s t e m o r o ž ­j e m z a pos led ico to, d a b i se v s a k a m a n j š a t e ž a v a v E v r o p i l a h k o sp re ­m e n i l a v v e l i k p r o b l e m .

T a m i s e l n i n e u m n a fn k a ž e , d a Imajo podobne p o m i s l e k e t u d i d r u g i . Toda Z D A . k i so j i h v z p o d b o d l i b a -l l s t i č n i u s p e h i Z S S R , de la jo n a č r t e , kako bi b i l o » n a j b o l j e i n na jh i t r e j e spet v z p o s t a v l j e n o r a v n o t e ž j e « . I n eden i z m e d u k r e p o v , k a k o v z p o s t a ­v i t i to r a v n o t e ž j e , j e o č i t n o t a k t i č n o Jedrsko o r o ž j e , k i na j b i g a p o n e s l i p r o t i c i l j u r a z n i i z s t r e l k i .

Toda to š e n i v se . M e d debato v b r i t a n s k e m s p o d n j e m d o m u j e p r i š l o na dan, da a m e r i š k i b o m b n i k i z o p o ­r i š č v V e l i k i B r i t a n i j i r e d n o le ta jo n a t o v o r j e n l z a t o m s k i m i b o m b a m i . To p o m e n i , da je n e k a j l e t a l z b o m ­bami z m e r a j v z r a k u o z i r o m a »de­

ž u r n i h « . T o n o v i c o je j a v n o s t sp re ­j e l a z m e š a n i m i o b č u t k i . D e s n i c a je v g l a v n e m p o z d r a v i l a te n o v i c o . V s a j b r i t a n s k i z u n a n j i m i n i s t e r S e h v v n L l o y d j e m e d debato de ja l , d a je p o p o l n o m a p r a v i l n o , č e so t a l e t a l a » p o p o l n o m a o b o r o ž e n a « .

O g l a s i l i so se t u d i l jud je , k i so se z b a l i , d a b i se z g o d i l a k a k a n e s r e č a i n bt l e ta lo z b o m b o s t r m o g l a v i l o n a t l a . P r e d s t a v n i k i v l a d e so h i t e l i t e m l j u d e m za t r j eva t i , d a nI nobene n e ­v a r n o s t i , k e r b o m b a baje n i » a r m l -

DAM0KLEJEV MEČ

r a n a « . T o d a b o l j r e sn i o č i t k i l n p o ­m i s l e k i so l e t e l i n a to, č e je s p l o h p r a v , d a l e t a l a nenehno k r o ž i j o , obo­r o ž e n a z a t o m s k i m o r o ž j e m .

Z n a č i l n o je , d a se j e to v p r a š a n j e p o j a v i l o t u d i m e d n e d a v n i m Inter­v j u j e m m e d H r u š č e v i m l n l a s t n i k o m a m e r i š k e g a č a s o p i s n e g a t r u s t a H e a r -s tom. H r u š č e v je med I n t e rv ju j em de ja l , d a m n o g o oseb p i l o t i r a z l e ­t a l i , k a d a r t a od le t i jo z l e t a l i š č , n a -t o v o r j e n a z a t o m s k i m i b o m b a m i . » O b s t a j a v e d n o m o ž n o s t , d a p r i d e do m o ž g a n s k e zmedenos t i , k o utegne p i l o t n a j s l a b š i s i g n a l r a z u m e t i k o t s i g n a l z a a k c i j o In od l e t e l i n a c i l j , k i m u je b i l dode l j en . V t a k š n i h o k o ­l i š č i n a h se l a h k o v o j n a z a č n e p o v s e m po n a k l j u č j u , z a k a j p o v r a č i l n o de j a ­nje b i n e m u d o m a s l e d i l o . « T a k o H r u š č e v .

T i » a t o m s k i « p i l o t i , p r i k a t e r i h b i u tegn i lo p r i t i do » m o ž g a n s k e z m e ­d e n o s t i « ž iv i j o n a m r e č v posebnem sve tu . N a Z a h o d u i n ve r je tno t u d i na V z h o d u posamezne posadke b o m b ­n i k o v že l e ta i n l e t a p r o u č u j e j o en s a m c i l j . P i l o t i d o l o č e n e g a b o m b n i ­k a a l i b o m b n i š k e s k u p i n e zna jo n a pamet že vse p o d r o b n o s t i t ega c i l j a . Ce gre za k a k o mesto, n a j b r ž bol je poznajo v s a k u l i č n i v o g a l , u l i ce , mestne objekte , p l i n a r n e , t ova rne i n t ako da l je k o t p r o m e t n i s t r a ž n i k v t i s t em mes tu . P o n o č i sanjajo o s v o ­j e m c i l j u . T o so l jud je , k i so k o n č a l i u n i v e r z o enega s a m e g a c i l j a , d a b i b i l i v h i p u p r i p r a v l j e n i pones t i s m r t o n o s n i t ovo r n a d t a c i l j . R a z u m ­l j i v o je p o t e m t a k e m z a k a j s ta D a n ­s k a i n N o r v e š k a p r o t i k o p i č e n j u a t o m s k i h i z s t r e l k o v n a s v o j e m o z e m ­l j u i n z a k a j se celo v F r a n c i j i s l i š i jo g l a s o v i p r o t i t a k e m u » z a l a g a n j u « s j e d r s k i m o r o ž j e m i n I z s t r e lk i .

T o so p r e c e j n e p r i j e t n a d e j s t v a a l i p o d r o b n o s t i sodobnega v o j a š k e g a p l a n i r a n j a , t o d a p r a v za to se ne b i s m e l z m i r o m n i h č e Igra t i . I n d i j s k i p r e m i e r N e h r u se j e zda j p o n o v n o o b r n i l n a Sov je t sko zvezo i n Z D A i n j i h o p o z o r i l , d a je p r e d v s e m od n j i h o d v i s e n m i r . T o je s icer s t o r i l že v e č ­k r a t v p r e t ek lo s t i , toda m e n i l je, d a je po t r ebno to p o n o v n o s t o r i t i . C a s je, d a se svet oddahne , č a s je , d a b i ta s t r a š n i D a m o k l e j e v m e č a t o m s k e ­g a p o v r a č i l a s p r a v i l i v r o p o t a r n i c o zgodov ine , k j e r b i r j a v e l , p o z a b l j e n od vsega sve t a .

Predsedniki in člani svetov OLG (Prenos s 1. strani)

č lan i sveta; II u t ar A l o j z , pod ­predsednik o b č i n s k e g a l judske­ga odbora Č r n o m e l j ; F l l i pč l č Franjo , up ravn ik kmet i jskega posestva Kos t an j ev i ca ; P r i m o -ži6 V i k t o r , Dob p r i M i r n i ; Ing. L l n z n e r Rado, u s l u ž b e n e c O Z Z , N o v o mesto! M u l e j D u i a n , d i ­rektor K G P Novo mesto; C u -dovan J o ž a , O Z Z N o v o mesto; dr . Gunde AIoj«, d i r ek to r V e t e ­r inarske boln ice N o v o mesto l n Kaatel tc F ranc , Jama,

S V E T Z A Š O L S T V O : p red­sednik sveta: S l m o n č i č Š te fan , predsednik o k r o ž n e g a sod išča N o v o mesto; č lan i sveta: Z u ­pane M a r i j a , Industri ja pe r i l a N o v o mesto; Jug Go jko , far­macevt v M e t l i k i ; prof. M u -ser Ema , ravnate l j ica u č i t e l j i ­šča Novo mesto; K r i i š n j k K a t i ­ca, s t rokovna uč i t e l j i ca M a l a L o k a ; O g r i n R o m a n , u č i t e l j , M o k r o n o g ; dr . F u r l a n Suzana, zd r avn i ca zdravstvenega doma N o v o mesto; C l r o v l c Božo , pod­po lkovn ik J L A i n S m r e č n i k K a ­t ica , gospodinja, Novo mesto.

S V E T Z A P R O S V E T O I N K U L T U R O : predsednik » v e t e : Zobec Z l v k o , sodnik o k r o ž n e g a sod i šča N o v o mesto; č l a n i sve­ta: T h o r ž e v s k l j Sergej m l . , p re ­davatel j obrtne šole N o v o me­sto; V i d e č n i k V i l k o , ravnatelj n i ž j e gimnazi je M o k r o n o g ; Z u ­p a n č i č Stanko m l . , u s l u ž b e n e c K u r i l n i c e ; profesor Ja rc Janko , u p r a v n i k Dolenjskega muzeja N o v o mesto; L a c i j a n Otmar , š e l ž e l e z n i š k a postaje S t r a ž a ;

S m r e k a r L a d o , ravnatel j n i ž j e g imnazi je Kos tan jev ica : S l ak F r a n c k a , u s l u ž b e n k a gospodinj­skega centra, Novo mesto i n K o b e M i r a , u s l u ž b e n k a sveta Svobod dn p rosve tn ih d r u š t e v Novo mesto.

S V E T Z A T E L E S N O V Z G O ­J O ; predsednik sveta: S k r t S r e č k o , o k r o ž n i Javni tož i lec ,

N o v o mesto; Člani sveta: Zaga* J o ž e , V i n i c a ; Celsvr Dan i lo , obrato«vod(ja š i v a l n i h strojev, M i r n a ; Smerdu M i l a n , profesor gimnazi je N o v o mesto, P a p e ž Brane , t e h n i č n i sekretar O K L M S ; D o b o v l e k M a r i j a n , p r o ­fesor gimnazi je N o v o mesto; Saje O lga , uč i t e l j l oa , Š e n t j e r ­nej ; dr . Savel j Tone, zd ravn ik sp lo šne b o l n i š n i c e N o v o mesto

i n Inkre t Da rko , t i t , M e t l i k a .

d i r ek to r »Be-

Par konj za staro kolo V noč i i z 29. na 30. ok tobra

sta b i l a ukradena Stevetu B o b a -šu d v a bosanska kon j i č a . B o ­ba« , je zaposlen v Podstenlcah. ta ča« pa je b i l s kon j i v So -š i cah v Ž u ž e m b e r k u . Ta t je v / e l konja, z n j ima v r ed p a še tovorna sedla i n drugo opremo, vse v vrednos t i o k o l i 138 t isoč dinarjev.

Lovsko tirnznovanje na Frati

Kot Se nekaj Id zapovrstjo so tudi letos lovci Iz Dolenjske in drugih krajev proslavtU Dan re­publike na trati. Letošnji proslavi so pridružili Ar spominsko slavje Ob petdesetletnici slovenskega lovstva. Lovci so * P zbrali na Fra-li 28. novembra zvečer. Ob 20. url Je bila v Partizanskem domu sve­čana seja Okrajne lovske zveze Novo mesto v počastitev so-letnice slovenskega lovstva, potem so pa odill k tabornemu ognju pred spomenikom v narodnoosvobodilni volni padlih lovcev in talcev ter se oddolžili njihovemu spominu.

Na praznik dopoldne je bila v predelu Frate vzorna brak a da, katare se Je udeležilo 130 lovcev. Padlo je nekaj zajcev ln ena divja svinja.

Z druge seje ObLO Novo mesto Na drugI redni oe.ll 28. novembra

sta zbora na ločenih sejah naj­prej proučila In sprejela Izpopol-nleni statut občine Novo mesto. Na ločenih sejah sta zbora izvolila tudi člane odborniskih komisij ln resila ve« upravnih zadev.

Po ločenih sejah je bila skup­na sHa obeh zborov. Najprej so Izvofllli člane »kupnih komisij, nato pa ie iS svetov občinskega ljudskega odbora 1n nekaj komisij. Izvolitev podpredsednika "je bila odložena do prihodnje seje glede na te, da Je za to mesto predla­ganih več kandidatov, ker pa so ti zaposleni na većih Icrajjh. je treba poprej prouMti možnosti razreSUve drugih dolžnosti bodo­čega podpredsednika občine.

Upravne zadeve, ki Jih Je reSU občinski ljudski odbor na tej seji. so telei

Podjetju »KROJAČ« js odbor odobril is Investicijskega sklada ohčine I ,484.MO din za obratna sredstva. Kmetijski zadrugi Pod-

grad je odobril M.ooo din, K z

Brusnice pa 200.000 din za gradnjo gnojničnlh Jam zadružnikov. Ob­činski ljudski odbor je dal Jam­stvo za najetje kredita: Kmetij­skemu posestvu Struga 250.floo din za investicije; podjetju »Tapetni­štvo in dekoraterst.vo« 400.000 din z a ureditev obrata; novo osnova-nemti podjetju »VINO» za nakup tovornega avtomobila: »Kerami­ki« pol milijona din za obratna sredstva; Gozdarski poslovni zvezi milijon din za nakup osebnega avtomobila; »PIONIRJt 7« za 13 m i ­l i j o n o v din. KZ Smarjeta za na­kup tehtnice 2J0.004 din. Podjetju za vzdrževanje projte za 4 milijone din. ki lih potrebuje za gradnjo stanovanjske hl*e v KandiJI. Pose. s t v u TrSka gora pa 490.000 din. ki lih potrebuje za nakup kolov za trsni matičnjak.

Občinski lluđsfc! odbor je odo­bril tudi posojilo 19 milijonov di­narjev za gradnjo novega Indu­strijskega obrata v BrSlJImi ln re-S11 Se več drugih upravnih zadev.

Ze naslednj i dan . to j e 30. ok­tobra,, d« F r a n j o tDraže t ič 1« Peaivlce, okraj T r a v n i k , » p r o ­dal« oba konja z opremo vred Ivanu B r a d a č u i z T r e b č o vas i prj D v o r u za staro m o š k o k o l o i n t r i t i soč d inar jev .

D r a ž e t l č Je v M e t l i k i prodal kolo, p r i t em pa so ga z a s a č i ­l i o rgani L j u d s k e m i l i c e . H i t r o so ugo tov i l i , da je on tat nave-rirnLh konj , k i J ih Je med tem las tnik *e dob i l nazaj . P r a v go­tovo bo sod i šče prav ocenilo p r i tej d rzn i tatvin^ pravega ta tu in kupca ukraden ih konj ter opre­me in obema pr i sodi lo dovol j strogo kazen.

Skupina mrharjev gre pred sodišče

J o ž e J a k l i č , Polde Pate, F r a n c K o v a č i č i n F lo r j an J a k l i č , v s i is Ivanije vasj p r i M i r n i peč i , so sestavljal i o rganiz i rano s k u ­p ino u n i č e v a l c e v d iv jad i i n r ib . Svoj m r h a r s k l posel so oprav­l j a l i v e č let, p r i tem pa se po­s l u ž e v a l i p rav vseh p r i p o m o č ­k o v od strelnega o r o ž j a do elek­t r ike . T a k o so srnad l o v i l i v zanke i n pasti ter Jo t u d i stre­l j a l i , r ibe pa z m r e ž a m i i n u b i ­j a l i z e l e k t r i č n i m tokom. Samo letos . so u je l i rta zanko aH us t re l i l i najmanj deset s rn j a ­kov . V s i bodo pr i š l i pred sodi ­šče .

S V E T Z A S O C I A L N O V A R ­S T V O ; predsednik sveta: P a v ­l i n M a r t i n , sekretar O O Z B N O V , N o v 0 mesto: č l a n i sveta: Zupane M a r i j a , d e l av k a Indu ­strije pe r i l a N o v o mesto; P e -t e r l in Janez, O Z S Z N o v o mesto; M u r e n A l o j z , posestnik, P o d -grad; S a l l M i l i c a , ta jnica B .K, Drag oš NeSka, up ravn ica Doma onemoglih, M e t l i k a ; L a v r l c J o ­žica, uč i t e l j i ca , Novo mesto; J e n i č F r a n c k a , u s l u ž b e n k a O S S Novo mesto ln K o b e Drago, i nva l i d , Č r n o m e l j .

S V E T Z A Z D R A V S T V O : — predsednik sveta: dr. S m r e č n i k Ivo. primari j protttuberlculoz_ nega dispanzerja, Novo mesto; č lan i sveta: dr. Sp l le r Ado l f , up ravn ik zdravstvenega doma Novo mesto; Jug Go jko , far­macevt, M e t l i k a ; K u k o v e o M i ­lan, M o t a m o n t a ž a « , Novo mesto; dr . Peeaver A l b i n , zidiravnitt, M e t l i k a ; Ing, Zobec Ivo, profe­sor uč i t e l j i š ča . N o v o mesto; K r ž a n Slavko, šolski upravi te l j . D v o r ; M a r k o v l č Franc , u s l u ž b e ­nec gozdnega o b r a t a Pol jane i n Skr t M i l i c a , u s l u ž b e n k a O Z S Z N o v o mesto.

S V E T Z A D E L O ; predsednik sveta: dr . L u d v i k Golež , po­m o č n i k Javnega tož i l ca , Novo mesto; Mani sveta; Fabjan B o ­jan, s e k r H a r »Belt«, Č r n o m e l j ; K u š l j a n A n č k a , de lavka »Te le ­k o m u n i k a c i j e « , Š e n t j e r n e j ; Use -n ik Ivan , tajnik O S S . Novo me­sto; V r v i š č a r F ranc , up ravn ik mizarske delavnice , Gradac ; M u r n J o ž e , delavec podjetja »Krojač« , N o v o mesto; ClgoJ K a r o l i n a , delovodja Industri je per i la . Novo mesto! L o v k o A n ­ton, obratovodja » T e l e k o m u n i ­kaci j« , S e m i č in Sega MalSI , de­l a v k a , »Novoles« Novo mesto,

• Američani napovedujejo, da borto'v enem ali dveh dneh Izstrelili svoj prvi umetni sa­telit, ki bo tehtal dva kilogra­ma. Opremljen bo s sončnimi baterijami, ki bodo poganjale eno oddajno radijsko postajo, medtem ko bo energijo za dru­go postajo dajala navadna ba­terija. Računajo, da bo satelit krožil v viStnl kakih 500 kUo-metrov. Pozneje, verjetno v za­četku prhodnjega leta bodo Iz­strelili Se druge satelite, težje od tega prvenca. Prvi sovjetsk satelit Je bil težak kakih 83 ki­logramov, drugi pa skoraj pol to ne.

• Predsedniku ZDA Elsenho-werju se Je zdravje ie toliko obrnilo na bolje, da se Je vrnil t tvojega posestva v Gettys. burgu v Belo hišo v Wash1ng-ton. Tukaj pa ga čakajo velike In težavne naloge. S svojimi svetovalci bo skuial pregovo­riti Kongres, nai spremeni MacMahonov zakon o posredo­vanju atomskih skrivnosti za­veznikom, moral bo začeti priprave za decembrski sesta­nek NATO v Parizu in nado­knaditi zamujeni čas. NI Se go­tovo, če bo mogel sam Iti v Pariz.

0 V severnoafriški Španski posesti Je prislov zadnjih dneh do hudih bojev med domačni In Španskimi posadkami. Boji so se najbolj razvneb na pod­ročju Ifni. Domačini hočejo tO področje priključiti k Maroku. Upor Je neprijetno presenetil madridsko vlado. ki se Ja vedno Imela za prijateljico Arabcev.

9 Inrfonezllsko veleposlani­štvo v Haagu, glavnem mesta Nizozemske, ie sporočilo, da «0 neznanrl «ku*ali ubiti predsed, nlli i InflO*<"KlJe Bitkama. Aten­tat so Izvedli z ročnimi bom­bami v glavnem mestu Dla-knrtl v trenutku, ko Je pred­sednik Sukamo Sel č»z, sred'Sče iflavnega me«ta. Čeprav je ostal predsednik nepoškodo­van Je b|lo zaradi etentata Obltlrt 7 oseh. 14 na ranlenlh.

• Predsednik tunlzljske re­publike Burglba je zavrnil francoske proteste v zvezi s sklepom tunlzljske vlade, da ho kaznovala vse TuniZane. ki ao v dobi osvobodilnega giba­nja za neodvisnost sodelovali s francosko upravo.

Kako poteka cepi "en je otrok (Prenos s 1. strani) če, bodo i ska l i p o m o č , s k l i c u ­joč se na svojo r e v š č i n o . M a l o več zaupanja in razumevanja za napore d r u ž b « v n j ihovo lastno koris t , b i s i od n j i h v e n ­darle obeta l i ! P o z n a v a l c i t rd i jo , da b i b i l odziv v e č j i , č e b i ce­p i l i otroke, kadar v k le teh nI šmaimice .

Šte fan S imonči? , predsednik okrožnega sodišča:

Ude'ežda državiianov v sodstvu D r u ž b e n o upravl janje us tvar ja

š t e v i l n e medsebojne odnose, k i se more jo p rav i lno razv i j a t i de, č e se p r av no urede. Zato pa je t u d i dana v n a š i d r u ž b e n i u re ­d i t v i p r avu In zakonitost i nad­vse pomembna vloga; s tam pa raste tud i pomen pravosodstva. K organom pravosodstva v š i r ­š e m pomenu š t e j e m o poleg so­d i š ča tud i j avno tož i l s tvo , Jav­no p ravobran i l s tvo dn odve tn i ­š t vo , v ož j em pomenu pa le so­d i šče . S o d i š č e Je torej t ist i o r ­gan, k i s k r b i za dosledno i z v a ­janje zakonitost i , veruje k o r i ­sti skupnoati i n temeljne demo­k r a t i č n e pravice d r ž a v l j a n o v .

T o svojo nalogo izvajajo so­d i š č a v raznovrs tn ih pos topkih , n . p r . v kazenskem, c i v i l n e m , nepravdnem. P r i o d l o č a n j u so­delujejo s talni sodnik i , t. j . s odn ik i no p o k l i c u in o b č a s n i s o d n i k i , t. j . sodnik i poro tn ik i . T o ustavno rJjotoClIo j * uvedlo v nase pravoso&atvo n a č e l o ude­l e ž b e d r ž a v l j a n o v v sodstvu. S

p r i t egn i tv i jo n e p o k l i c n i h sod­n ikov k sodstvu je b i l a r e a l i z i ­rana d e m o k r a t i č n a p rav ica l juds tva , da samo sodeiluje- v sodstvu. Temel jno n a č e l o n a š e Ljudske revoluci je , da oblast i z ­haja in p r ipada l juds tvu , je b i ­l o tako potrjeno tudi na pod­r o č j u sodstva.

Stremljenje, da l judstvo so­deluje p r i sodstvu, pa nI vzn -k -n i l o še le v n a j n e v e j š a m času , ampak se je v raznovrs tn ih ob ­l i k a h pojavljaLo že v najstarej­š ih kul turah- Tako so že s ta r i A s i r c l , Perzi i jci , G r k i in R i m ­l j an i poznal i l judske zbore, k i so sod i l i . P a tudi p r i s lovansk ih na rod ih je l juds tvo v zbor ih od loča lo o spor ih med p r e b i ­v a l c i , zlast i pa o k r i v d i ! n " kaz ­n i . N a Slovenskem smo i m e l i več l j u d s k i h sod išč , k ; so zna­na pod Imenom v e č a , k v a t r n a sod i šča 'In v inogradsk i zbor i ; t i m i b l i raivno na Dolen jskem mo^no .prišli do izraza .

Vse te ob l ike pa so b i le p rav ­zaprav samo zametki pravega

sodelovanja l juds tva p r i p r a v o ­sodij u i n so bi le odraz takra tne s u ž n j e p o s e s t n l s k e ln fevdalne d r u ž b e n e uredi tve . D o franco­ske r e v o l u c i j « Je b i l a n g l e š k i porotni s is tem ed in i , k i jo po ­znal Javno, ustno i n neposred­no obravnavo i n k j e r ao sod i l i vsaj v burzoaznem smis lu ne­odv i sn i d r ž a v l j a n i . A n g l e š k i p o ­rotni s is tem je b i l za tiste čas« vzor svobodnega sodstva in so je zanj buržoaciLjta m o č n o b o r i ­l a . T a k o je tudi francoska u s t a ­v a z dne 3. 9. 1"91 uvedla ' so­delovanje z a č a s n i h sodnikov — porote — v kaizenskem sodstvu. Pos luž i l a se je p r i t em že ome­njenega a n g l e š k e g a n a č i n a sode­lovanja d r ž a v l j a n o v p r i sodstvu, k i jo r e š e v a l to v p r a š a n j e tako, da Je porota o d l o č a l a o ugotav­l jan ju dejanskega stamja ln k r i v d e , p o k l i c n i sodnik p a o d ­ločal o. zakonski k v a l i f k a o l j i in odmer i k a z n i . U d e l e ž b a ne-p ' k l i c n i h sodnikov v sodstvu je dobi la tako iz raz i t demokra ­t i č n i z n a č a j . B i l a je v interesu

tedanje revoluc ionarne b u r ž o ­azije v borb i p ro t i f evda lnemu gospodstvu. Z iratfvojem kap i t a ­l i z m a pa a« je tud* ta us tanova i z r o d i l a , k e r Je p a č s luž i l a le Interesom v l a d a j o č e g a razreda zoper napredna s t remljenja de­l o v n i h m n o ž i c . O d k a r so se po­j a v i l a v zgodovini č l o v e š t v a so­c i a l i s t i č n a gibanja, &o se s o c i ­a l i s t i vseh struj i n narodov vz t ra jno b o r i l i z« u d e l e ž b o ne­p o k l i c n i h sodn ikov v sodstvu. M a r x , E n t e l s i n L e n i n so se ra to uktanovo zavzemal i , g o v o r i l i l n p i s a l i o potrebi u d e l e ž b e v o ­l j en ih i a l k o v v sodstvu.

P o osvobodi tv i Jugoslovanskih narodov i zpod avstro-ogrske monarhi je sta pozna l i na pod­r o č j u takratne d r ž a v e S H S po­roto francoskega t ipa samo S loven i j a i n Dalmaci ja - T u smo i m e l i m e š a n o sod i šče z dvema ločen-iirma kolegi jema. Dvanajs t poro tn ikov je t vo r i l o poseben ko leg i j , k i je o d l o č a l samo o k r i v d L. D r u g i ko leg i j , sestav­l jen iz polklionih sodnikov, pa Je o d l o č a l na temei!|Ju od ločbe prvega ko leg i j a o uporab i zako­na, o kazn i , o zasebno-pravnih zah t evk ih . To portoto so Imela le o k r o ž n a sod i šča in je b i la pr i s to jna le za h u j š a kazn iva dejanja.

N a p rvem jugoslovanskejm kongresu p ravn ikov , k i Jo b i l le ta 1925 l n k l je m e d d r u g i m obravnava l tud i v p r a š a n j e ude­l e ž b e lanskega elementa v sod­s tvu, se je v e č i n a u d e l e ž e n c e v kongresa lz-ra7.Ha p ro t i poro t i . S lovensk i delegati so se zavze­m a l i za poroto francoskega t i ­pa. P r i tem se niso o p r l i le na tedanjo dobre izkušnlje s poroto na Slovenskem, ampak tud i na rezultate tozadevnega p l e b i s c i ­ta , k i j« b i l v l e tu 1923 izve gen p r i vseh o b č i n a h na S lovenskem i n se je skorad 90% vseh s lo­v e n s k i h o b č i n i z j av i lo za ude­ležbo tako porote, k a k o r je * • obstajala. P o uvedb i novega enotnega kazenskega postopnika v letu 1929 pa l juds tvo nI Imelo v e č nobenega v p l i v a na Izbiro sodnikov, k i so b i l i pos tavl jeni s k r a l j e v i m ukazom. Sod i šča so b i l a p a č i n š t r u m e n t tedaj v l a * d a j o č e g a razreda, k i Jo pod k r i n k o neodvisnega sodstva Iz­va j a l teror nad d e l o v n i m l j u d ­s tvom Jugoslavi je , z las t i nad on imi , k i ' S O se bo rt i 1 za p r a v i ­ce delovnega Ifludstva. P o f a ­š i s t i č n e m vzorcu smo i m e l i te­daj celo posebno sod i šče za za ­šč i to d r ž a v e , k i je > ime lo p red­vsem nalo'go, da z a i i r a borbo p r o l e i a T W S ) na svobodo.

(Nadaljevanje p r i h o d n j i č )

Gotovo je na tem nekaj res­nice. K o t vedno *« je tud i p r i tej a k c i j i pokazalo, da posamez­n i s t a r š i prej nasedejo govor i ­c i , k i jo je pr inesla k a k a ž e n ­ska, sama ne ve od kod , kot da b i ve r j e l i dob r im namenom n a ­še zdravstvene s l u ž b e i n p o ž r ­t v o v a l n i m i n i z k u š e n i m zdrav­n i k o m . T a k o so se s t a r š i n a Viseou v S u h i k r a j i n i najprej odloči l i , da bodo da l i otroke ce­p i t i . K o Pa j i m Je nekaj p r i ­š e p n i l a neka ž e n s k a , so se p re ­m i s l i l i . N e k i oče je odnesel o t roka celo v gozd, d a ga ne b i dobi la v roke ek ipa! Po d a l j š e m pr izadevanju je ek ip i uspelo; da je cepi la nekaj otrok, vseh pa ne. Podobno je b i l o tudi v Se-l i h p r i H i n j a h , na P r e v o l a h pa so ek ip i celo zap i r a l i v ra ta . V os ta l ih vaseh i u ž e r n b e r š k e ob­č in« pa so s t a r š i p r ines l i otro­ke na cepljenje.

Dobra organizac i jn ln odziv sta tud i v obč in i 8 t r a i a - T o p l i -ce. V S t r a ž i b i morda res l a h ­ko naš l i bol j š i pros tor ze cep­ljenje, ko t so ga. Določi l i so n a m r e č dvorano z a d r u ž n e g a do ­ma. K e r .tu n i b i l o mogoč« ce­p i t i , ker je b i l a po lna otrok In mater, so m o r a l i cepit i v go­s t i l n i .

Č l a n i e k i p zatrjujejo, da gre v redu tam, k jer pomagajo k r a ­j e v n i ak t iv i s t i . Z las t i l ahko v e ­l i k o pomagajo prosvetni de lav­c i . Z a zaostankairje bodo o rga ­n i z i r a l i cepljenje še v vsakem v e č j e m k r a j u in tako omogoč i l i , da lahko prinesejo otnrok« š e t i s t i , k i j i h do sedad še niso cep i l i iz k a k r š n i h k o l i razlogotv. 11. decembra bodo p r i č e l i z d r u ­g i m cepljenjem. T u d i o t am bodo s t a r š i p r a v o č a s n o obve­ščen i .

RAZP I S za novi tečaf Politične šole pri CK ZKS

(od 6. februarja do 31. junija 1958)

T e č a j P o l i t i č n e šole je namenjen predvsem delavcem ln de­l a v k a m v Industr i j i i n kmet i j s tvu , k i B O se že u v e l j a v i l i v o rga­n ih delavskega ln d r u ž b e n e g a upravl janja , v organih oblast i , s ind ika t ih , d r u š t v i h i t d . i n f m daje potrebno š i r še znanje Is p o l i t i č n e ekonomije in znanstvenega socia l izma.

P r i j a v e z osebnimi podatki , * podatki o d o k o n č a n i h šo l ah , o osnovnem pok l i cu , zapos l i tv i , v i š in i m e s e č n i h pre jemkov ter tud i o s t a žu in funkci jah v po l i t i čn ih organizaci jah in d r u ž b e ­n ih organih poš l j i t e najkasneje do 10. Januarja 1958 n a upravo P o l i t i č n e šole p r i C K Z K S , L jub l j ana , P a r m o v a 39 i n tud i n a •voj o b č i n s k i komite Z K S .

O sprejemu v t eča j i n v Internat, k i je p r i Po l i t i čn i Soli, bo vsak posameznik pismeno o b v e š č e n , l n sicer najmanj 14 dn i p red p r l č e t k o m t e č a j a . P o d r o b n e j š e Informacije dobite na uprav i Šole, oz i roma na o b č i n s k e m komi te ju svojega p o d r o č j a .

Š t e v i l k a II d e c e m b r a 1957

DOLENJSKO KMETIJSTVO O gospodarskih p rogra ­

m i h K Z za leto 1957 smo svoj č a s o b j a v i l i , kaj predvidevajo , da

bodo u k r e n i l i za p o v e č a n j e kmet i jske proizvodnje ln pove­čan j e dohodkov. O d o s e ž e n i h rezu l ta t ih po spreje t ih p rog ra ­m i h so u p r a v n i odbor i v neka ­te r ih p r i m e r i h s top i l i p red za ­d r u ž n i k e z razvese l j iv imi po­da tk i . Naj omen im samo neka ­tere izmed n j i h :

K Z Trebnje je da la osnovni poudarek izpopoln i tv i p ro i zvod­nje k rompi r ja , ke r imajo n j i h o v i č lan i ve l i ko zanimanje ' za p r ide ­lovanje te ku l tu re . K o je . b i l o razpisano nagradno tekmovanje , je zadruga o rgan iz i ra la t r i s k u ­p ine tekmovalcev z nad 8 ha zemlje v e n i skup in i . V s a k k m e ­tovalec se je b i l d o l ž a n r a v n a l i po navod i l ih kmet i j ske s l u ž b e p r i obdelavi posevka. Rezul ta t tega je b i l , da je ena skup ina dosegla p o v p r e č n i p r ide l ek 59.643 k g k r o m p i r j a na 1 ha! Posamez­n i p r i m e r i so presegl i t u d i nad 60.000 k g na ha.

Podobn i rezul ta t i so b i l i tudi v d rug i K Z . N e k i z a d r u ž n i k iz K Z V e l i k a L o k a je dosegel 67.000 k g k r o m p i r j a na 1 ha, v K Z Draga tu Ž pa je b i l na jv i š j i p r ide lek 43.000 k g na ha. V K Z Sent lovrenc snio ugotovi l i , da je poskusno gnojenje na t r a v n i k u dalo dvekra t več j i p r ide lek i n d a j i h stane seno na pognoje­nem t r a v n i k u le 4 d in .

Z uspehi, k i smo j i h dosegl i letos v p r ide lovan ju k rompi r j a , j e znova dokazano, da imamo v kmet i j s tvu Se ogromne rezerve v n a j r a z l i č n e j š i h ku l tu r ah . T o lahko t rdimo zlasti še za k r m -ske rastl ine, k j e r I z k o r i š č a m o komaj 50 do 60 odstotkov naiših zmogl j ivost i . S podobnimi u k r e ­p i , kot je zdaj tekmovanje za

v e č j e hektarske pr ide lke , s i bo­mo m o r a l i zagotovi t i v e č j o p r o ­izvodnjo. L e t u i n le n a tak nač in je treba i ska t i pot za v i š jo ž i v l j e n j s k o raven.

Podobn ih p r imerov , k i so po­k a z a l i bo l j še rezultate, ko t smo s i j i h obetal i je š e v e č , razen na p o d r o č j u K Z Š e n t j e r n e j , k je r je zemlja p e š č e n a i n je ime la s u š a v e č j i v p l i v .

Z a take pr imere so se seveda z a d r u ž n i k i p r i t o ž e v a l i , češ da b i b i lo l ahko bo l j š e , če b i K Z n u ­d i l a v e č p o m o č i , k r i t i z i r a l i so tudi, da je p r i v e č i n i K Z slaba organiz i rano delo s s t ro jn imi us lugami a l i pa da nekatere K Z potrebnih strojev sploh nimajo. V M o k r o n o g u n . p r . so z a d r u ž ­n i k i i m e l i resno s k r b za u n i č e ­vanje koloradskega h r o š č a % i n š k r o p l j e n j e p ro t i k r o m p i r j e v i plesni ter potrebo po s t ro jn i košn j i . T a m o š n j a K Z i m a po ­trebne stroje na razpolago, n i pa b i l a p r ip rav l j ena organiz i rano stopit i v akci jo . Dobro o r g a n i z i ­rano delo strojnega odseka Ja imela K Z D o l . Top l ice , k i ja p o š k r o p i l a nad 40 ha k r o m p i r j a s t raktor jem. V tem p r i m e r u so z a d r u ž n i k i spoznal i prednost strojne obdelave ne samo v tem, da o la j ša f izično de lo -kme tova l ­ca, p a č pa, da tudi kval i te tne je op rav i n . p r . Šk rop l j en j e i n tako v p l i v a na p o v e č a n i pr ide lek . N a s p l o š n o se je pokazalo ve l iko zanimanje za strojno obdelavo v krsi i jh, k jer so za to dani pogoji .

Kako je z nekmetijsko dejavnostjo zadrug

O b č n i zbor i K Z , k i so b i l i e d r u ž e n i s sprejemanjem k a n d i ­da tn ih l is t za o b č i n s k e zbore proizvaja lcev, so d a l i Že več je Obeležje kmet i j skemu napredku, i t i naj hk ra t i r e š u j e socialne probleme na vas i . V vseh K Z, k j e r je b i lo delo p rav i lno za-6ia<vijeno z organizaci jo p o v e č a ­nja kme t i j sk ih p r ide lkov , so za ­d r u ž n i k i uv ide l i , da nekmet i j ska dejavnost i p r i K Z , kot t rgov ina s p o t r o š n i m blagom, gosti lne l n razne obrtne delavnice, ne m o ­re jo v p l i v a t i na zbo l j šan je k m e ­t i j ske proizvodnje, p a č pa \e ov i ra jo njen h i t r e j š i razvoj . Saj je n a j v e č j i de l u s l u ž b e n c e v K Z zaposlenih p r i odsekih nekme­t i j sk ih dejavnost i l n še upravn i odbor i zamujajo čas oko l i teh problemov. R a z u m l j i v o Je, da kmet , k i si pr izadeva »a napre­dek, ne more dobit i p r i taki K Z pr imerne pomoč i . K o se je po­s tav i lo na dnevn i red v p r a š a ­nje, a l i naj K Z še naprej ž ivo ­t a r i s t rgovino i n zanemarja druge, v a ž n e j š e kmet i j ske prob­leme, so z a d r u ž n i k i odloči l i , da se nekmeti jske dejavnosti loč i jo od K Z . P r a v v tem je p r i K Z

obrat v dosedanjem delu, da se poglobi s tva rn im potrebam raz­v i j a jočega se napredka v kme­t i js tvu, da postane organizator, da s s t ro j i , gno j i l i , semeni ' n s t rokovn imi n a v o d i l i sodeluje v pro izvodnj i vseh pol jede lsk ih ku l tur , k i v posameznih k r a j i h uspevajo i n k i j i h t rg zahteva.

40 K Z i m a 72 t rgovsk ih poslo­va ln ic l n 28 ob r tn ih odsekov. Iz tega s ledi , da je p o t r o š n i š k a i z ­bi ra podeže l j a dobro razv i t a In prav tako tud i obrtne usluge. R a z u m l j i v o je, d a so te dejav­nosti potrebne, n a p a č n o pa je mi š l j en j e , (kar se pojavlja) , da so zato pokl icana K Z In da je to n j ihova osnovna do lžnos t . C a bi imele n a š e zadruge vse od­seke tako m o č n e kot so t rgov­sk i odseki • ( p o t r o š n o blago), b i podobne rezultate, ko t so dose­žen i p r i k r o m p i r j u , l ahko dosegli v vseh drug ih k u l t u r a h i n pano­gah! To pa je osnovna naloga K Z dn interes naprednih kmeto ­valcev i n celotno d r u ž b a .

Teh po jmov še niso razč i s t i l i v neka te r ih K Z kot n.pr. Š e n t ­jernej . K o Je že u p r a v n i odbor

ZL0ŽBA kMhTIJSKiH /IMLJlSt L j u d s k a s k u p š č i n a L R Slove­

nije j« v torek, 26 novembra, sprejela več nov ih zakonov. M e d n j i m i je tudi zakon n ko ­masac i j i kmet i j sk ih zemljišča k i skupno z nedavno sprejet ima zakonoma (o i z k o r i š č a n j u kme­t i j s k i h zeml j i š č in o rac iona l ­nem i z k o r i š č a n j u kme t i j sk ih zeml j i šč ) , pomeni Izredno po­membno podlago za u r e s n l č l -

Prlhodnle leto: 2000 glav pitane goveje

živino K a k o r smo z v e d e l i na O k r a j ­

n i z a d r u ž n i 1 z v e z i , p r i p r a v l j a j o z a leto 1958 v n o v o m e š k e m o k r a j u o b š i r e n n a č r t z a p i tan je goveje ž i v i n e . P r e d v i d e v a j o , d a bodo p o s a m e z n i r e j c i , G o s p o ­d a r s k a p o s l o v n a zveza , K Z Č r ­nomel j i n K Z TrebnJR pa v lastni r ež i j i , spiitall z a i z v o z 2000 g l a v goveje ž i v i n e . V e č bomo o t e m z a n i m i v e m v p r a ­š a n j u p o r o č a l i v p r i h o d n j i p r i ­l o g i » D o l e n j s k e g a k m e t i j s t v a « .

rezerve ne temelje, sa katere sumi jamči jo .

Podoben p r i m e r je K Z P r e k o ­pa, k i i m a p r i t r g o v i n i i n o d k u p u s k m e t i j s k i m i p r i d e l k i 7,620.244 d i n prometa i n p r i tem le 3.000 d i n č i s t ega d o b i č k a , vse na r a č u n v i s o k i h odkupn ih cen. O d t a k š n e g a poslovanja ne mo­rejo z a d r u ž n i k i p r i č a k o v a t i go­spodarskega napredka zadrug*.

Upravni odbori zadrug so pripravili za polletne občne zbore KZ pregledna poročila o uspehih in slabostih v delu kmetijskih zadrug — Glavna razprava zadružni- J S a T t T K Z i m a ' l e i z rab l jen kov je bila usmerjena predvsem v zboljšanje kmetijske posnemainik, tako d a ga je nuj-proizvodnje — V pogodbeni proizvodnji krompirja in nagradnem tekmovanju v skupinah za pšenico in krom­

pir so bili doseženi nepričakovano dobri uspehi zavzel nasprotno s t a l i š če , so za ­d r u ž n i k i š e vedno vz t ra ja l i p r i svojem, ke r j i m niso bi le s t va r i dovolj pojasnjen* i n tako d » p r a v i h z a k l j u č k o v n i p r i š l o . P o ­dobno je tud i p r i K Z Novo m e ­sto, k j e r Je na organ iz i ranem de lu kmet i jskega napredka n a j ­manj narejenega (razen v se lek­c i j i ž i v i n o r e j e po s tar i t r a d i c i ­j i ) , vendar je u p r a v n i odbor za ­

v z e l s t a l i š če , da t rgov ina ne mo­t i razvoija kmet i j s tva . Če je to prav a l i ne, naj d o k o n č n o od lo ­čal j o z a d r u ž n l k i - p r o i z v a j a l c i , k i Čutijo potrebo, da se s i s t e m a t i č ­no de la za k m e t i j s k i napredek, tjako ko t d o p u š č a j o ma te r i a lna sredstva i n kot narekuje po­t r o š n j a , da i m a kmet zagotovi ­tev za v n o v č e v a n j e svo j ih p r i ­de lkov.

Ali dovolj dvigamo gospodarsko moč zadrug

no treba obnov i t i za nj ihovo mlekarsko proizvodnjo . K e r K Z n ima denarja , Ima namen k u p i d posnemain ik p r i v a t n i k i n ga dat i v zaftoup K Z . S t a k š n o po­l i t i k o seveda pomaga z a d r u ž n a f i rma p r i va tn iku i n je odvisna od njegovega p r e m o ž e n j a , zato ke r s i ne ustvar ja las tn ih sred­stev l n gospodarske m o č i .

V s i t i p rob l emi so b i l i ob rav ­navan i na po l l e tn ih o b č n i h zbo­r i h . Z a d r u ž n i k i so d o b i l i t rdne j ­še p r e p r i č a n j « v m o ž e n napre ­dek, če Je le delo zadruge orga­n iz i rano , ke r je odvisno od l j u ­d i , k i zadrugo vodi jo , i n o d z a ­d r u ž n i k o v , odnosno od tega, v k o l i k o sodeluje K Z z organi , k i so zadrug! d o l ž n i pomagat i . Z a ­to so resno i z b i r a l i kandida ta za » b o r e pro izvaja lcev v n o v i h o b č i n s k i h l j udsk ih odbor ih .

Stane Somrak

K d o n i vesel polno o b l o ž e n i h tr t? L e da je med n j i m i na D o ­lenjskem vse p r e v e č š m a r n i c e in drugih samorodnic, p remalo pa ž l a h t n i h trt. T r e b a pa bo tudi tu p re lomi t i z zaostalostjo*

sicer ne bo ne haska, ne potrebnega s p l o š n e g a napredka.

V s a k a K Z , k i h o č e b i t i o rga ­niza tor napredka, m o r a ime t i za to potrebna sredstva ko t so po­s l o v n i prostor i , s k l a d i š č a i n raz­n i s t ro j i , tehtnice i td . Z a tako. opremo je potreben denar, k i se

mora us tvar i t i te t is t ih dejav­nosti , za katere se uporabljajo z a d r u ž n a sredstva, to pomeni , da se denar zb i ra iz dohodka prometa p r i reprodukc i j skem blagu (semena, gnoj i la itd), p r i s t ro jn ih uslugah i n p r i odkupu k m e t i j s k i h p r ide lkov . N a tak n a č i n posluje v e č i n a K Z . V e n ­

dar p r i t em niso vedno č i s t i r a č u n i . Vse K Z so o p r a v i l e 1 m i l i j a r d o ln 368,000.000 d i n prometa i n p r i t em u s t v a r i l * 22,000.000 d i n d o b i č k a za s k l a d « K Z . O d tega odpade na t r g o v i ­no z indus t r i j sk im blagom 50°/o proimeta, d o b i č k a pa le 13°/» aH 3,000.000 dlin. P o s p e š e v a l n i odse­k i pa imajo zguibo v v i š i n i 937.000 d i n . T a sredstva so s icer p r e c e j š n j a za K Z , vendar, če u p o š t e v a m o potrebe za dobro opremo zadruge z r azn imi p r i ­p o m o č k i (strojnih l n t ranspor t ­n i h naprav itd.), j e to še vedno premalo i n b i p r i p r a v i l n e m po­slovanju l a h k o dosegl i še bolj So rezultate. K Z V e l i k a L o k a Jo n. pr . nap rav i l a prometa p r i o d ­k u p u 14,750.000 d in l n i m a p r i tem poslovno zgubo v v i š in i 352.588 d in . K o je občn i zbor r a z p r a v l j a l o pol le tnem uspehu (pravi lneje — o neuspehu), *o b i l i č l a n i zadovol jn i z v i s o k i m i odkupn imi cenami, malo pa so

p o m i s l i l i na to, da s i ru š i j o last-

Razširjenost trt samorodnic Dolenjski kmetje premalo poznajo zgodnjo sorto trte »Radgonska

ranina«, ki naj bi zamenjala šmarnico

Največji pridelek krompirja: na D o l e n j s k e m !

8,100.000 dinarjev nagrad pripravljenih za proizvajalce ln organizatorje tekmovanja v novomeškem okraju

tev u red i tven ih n a č r t o v k m e t i j ­sk ih organizaci j . Ured i tev zem­ljišč s p l o š n e g a l judskega pre­m o ž e n j a i n posestev kme t i j sk ih zadrug je v e č kot nujna. Z l o ž b a razkosanih parce l m o r a odpra­v i t i sedanje n e m o g o č e stanje l n omogoč i t i n a p r e d n e j š o specia l i ­z i rano l n cene j šo kmet i j sko proizvodnjo.

O novem zakona bomo v na­š e m l i s tu v k ra tkem o b š i r n e j e še po roča l i .

Prepovedan Izvoz nekaterih živil

I z d a n a j e b i l a prepoved z a i zvoz n e k a t e r i h p r o i z v o d o v , da b i se m e d t e m u r e d i l o s tanje n a d o m a č e m (notranjem) t rgu. D o nove u r e d b e n i d o v o l j e n i z v o z j a b o l k , f i žo l a ' n jajc , o m e j e n pa bo t u d i i z v o z mesa 'm m e s ­n i h i z d e l k o v . U v o z n i b o m o p a 2000 t on j a b o l k , 500 ton ja jc , v e č j e k o l i ć ' n e p o m a r a n č , l i m o n lin m a n d a r i n .

Z e s p o m l a d i smo p i s a l i o v e ­l i k e m t e k m o v a n j u k m e t o v a l ­cev v p r i d e l o v a n j u k r o m p i r j a . V S l o v e n i j i je t e k m o v a l o 339 k m e č k i h skupim i n 13 o b r a t o v d r u ž b e n i h posestev k i so v s i dosegl i ze lo lepe uspehe. N a j ­n i ž j i povp r . p r i d e l e k s k u p i n e je b i l 251 centov, n a j v i š j i p a celo 450 centov. P o v p r e č j e s l o v e n ­s k i h t e k m o v a l c e v z n a š a 339,7 cen ta .

N a j v e č k r o m p i r j a n a h e k t a r so p r i d e l a l i d o l e n j s k i kmet j e , na jbo l j m n o ž i č n a p a j e b i l a t e k m a v P r e k m u r j u . V n o v o ­m e š k e m okraju j e 22 s k u p i n n a d o b r i h 1»4 h e k t a r i h p o v r š i n p r i d e l a l o p o v p r e č n o po 450,6 cen tov n a h e k t a r . P r e d v i d e n o je, d a bodo p r i d e l o v a l c i i n o r -

1. kongres kmetijskih teh­nikov in inženirjev

P r e j š n j i mesec je b i l v B e o ­gradu I. kongres kme t i j sk ih tehnikov In Inžen i r j ev , k i je trajal 3 dn i . P o zelo p lodnem delu so na z a k l j u č k u spre je l i resolucijo* v ka ter i med d r u g i m ugotavljajo, da so v n a š e m za ­ostalem kmet i j s tvu skr i te še vel ikanske proizvodne rezerve in da z uporabo sodobnih sred­stev lahko zagotovimo h i t r e j š i razvoj kmet i j s tva . Resoluc i ja med d r u g i m tudi p r av i , da se mera v e č i n a kme t i j sk ih i n ž e n i r ­jev in tehnikov zaposl i t i v kmet i j sk ih zadrugah in soc i a l i ­s t i čn ih gospodarstvih, k je r bo­do lahko n a j v e č k o r i s t i l i na-dnVippin« razvo.lu kmeti js tva.

gani izatorj i t e k m o v a n j a v n a ­š e m o k r a j u d o b ' l i za svo j t r u d i n v e l i k e uspehe 8,100.000 d i ­n a r j e v nag rad . T r i č e t r t i n e t e ­ga b i o d p a d l o n a p r i d e l o v a l c e , ena č e t r t i n a pa n a o r g a n i z a ­to r j a t e k m o v a n j a za v e č j e d o ­nose.

U p a m o , d a bomo v p r i h o d n j i p r i l og i » D o l e n j s k e g a k m e t i j ­s t v a « l a h k o o tem p o r o č a l i še k a j v e č .

Samorodnlce imenujemo trte. k i rod i jo n e d a b l (Jih b i l 0 t re ­ba cepi t i i n ©o vsaj delno o d ­porne pro t i g l i v i č n i m bo lezn im. Izraz samorodnlce je n o v e j š e g a i zvo ra l n je nastal še le po poja­v u t r tno uš i (prej samorodnic sp loh b i lo nI) v le t ih 1880 do 1890. S t *m i z r a z o m so hote l i loč i t i trte, k »o bile vsaj d e l ­no odporne p ro t i t r tn i uš i , so rodi le grozdje l n j i h n i b i l o treba cepi t i , od trt, k i niso b i l e odporne p ro t i t r tnj u š i i n J ih ie bi lo t reba cepi t i .

Raz£irjenost samorodnic v Sloveniji

P o s t a t i s t i č n i h podatk ih Je v S l o v e n i j i 5433 ha samorodnic . To predstavl ja eno petino vseh v inogradov . N a j v e č samorod­nic J * na Dolenjskem, D o ­lenjsk i s l ed i P r e k m u r j e , P tu j , ln Cel je , Nekaj manj Je samo­rodnic o k r o g M a r i b o r a , še manj okrog L ju tomera , Radgone, B i -zeljskega i n v Posav ju . P r i ­morska pa samorodnic skoraj ne pozna i n j i h ok rog K o p r a sploh n i .

V r e sn ic i Je samorodnic več , kot J ih izkazuje s ta t is t ika . S ta ­t i s t ika n a m r e č ne zajema š t e ­v i l n i h b ra jd ter p o v r š i n zasa­j en ih a s amorodn lcami i zven znanih v i n o r o d n i h p o d r o č i j , na n j ivah Itd. P o oceni bo v S l o ­ven i j i ok rog 8 t i soč ha samo­rodnic. Ce o d š t e j e m o P r i m o r ­sko, Je to 45 odstotkov vseh v i ­norodnih p o v r š i n Š t a j e r s k a i n Dolenjske.

K a r se t i č e p r i d e l k a v ina pa ie n a Š t a j e r s k e m in Dolen jskem

celo v e č v ina od samorodnic kot od ž l a h t n e trte. Samoro­dni ce so n a m r e č precej na go­sto sajene. R a č u n a m o , da je samorodnic na l ha 8 t i soč trt , medtem ko je ž l a h t n i h tr t v sedanjih v inograd ih le 7 t i soč na 1 ha. V s a k a tr ta samorodn i ­če da p o v p r e č n o 1 l i t e r v i n a , ž l a h t n a t r ta pa le č e t r t l i t r a . Tako pr ide lamo na Š t a j e r s k e m in Dolen j skem 640 t i soč hekto­l i t rov v i n a samorodnic , v ina od ž l a h t n e trte pa le 345 t i soč hek to l i t rov .

V i n o samorodnic se po go­s t i lnah ne sme toč i t i ( V i n s k i zakon). V k o l i k o r se v i n o s a ­morodnic sp loh prodaja, ga k u ­pujejo le kmetje, k i v i n a sp loh ne pr idela jo za lastne potrebe. N a j v e č k r a t j e ta k u p č i j a v o b l i k i r azn ih zamenjav za ž i ­vež, les i t d . V g lavnem pa v i n o samorodnic p o t r o š i j o p r ide lo ­v a l c i sami . V tej ve l ik j k o l i č i ­n i p r i d e l k a v i n a samorodnic lež i n e i z k o r i š č e n a t r ž n a v r e d ­nost v vsot i o k r o g 3.200 m i l i j o ­nov d in letno.

Samorodnlce v n o v o m e š k e m okraju

Na o b m o č j u sedanjega okra ­ja N o v o mesto, k i zavzema pre­t e ž n o v e č i n o Dolenjske , je po s t a t i s t i č n i h poda tk ih 1400 ha samorodnic , od ka te r ih odpade na B e l o k ra j ino ok rog 200 ha, 1200 ha pa na ostale predele okra ja . T o predstavl ja 35% v i ­norodne p o v r š i n e okra ja . P o o b č i n a h (po s t a t i s t i č n i h podat­kih) so pa samorodnice r a z š i r ­jene p r i b l i ž n o takole:

Hmelj tudi v Srebrničah Ekonomi jo v S r e b r n i č a h bo

prevze la Kmeti i jska šola G r m . D e l plodne zemlje v S r e b r n i č a h bodo že spomladi zasad i l i s hmel jem, za k a r so p r ip rave v teku. S p o č e t k a bodo zasadi l i s h m e l j e m 5 hektarov, pozneje pa še v e č .

K o t se spominjajo s t a r e j š i l judje, je tod raste 1 h m e l j , pa ne samo v S r e b r n i č a h , t em­več tud i drugod. T a k o se spo­minjajo s t a r e j š i hmeljainji v S a ­v i n j s k i do l in i , d a so p re j ema l i hmelij t ud i iiz š k o c j a n s k e oko­l ice. M i m o kmet i jske šole G r m

Domače žveplo V koksa rn i L u k o v a c bo zače l

še ta mesec poskusno obra tovat i n o v i obrat za pr idobivanje ž v e p l a iz premoga. R a č u n a j o , da bi l ahko že prihodnje leto. dob i ­v a l i k a k i h 10 ton ž v e p l a na dan. kar bo za naše kmet i js tvo i n celotno gospodarstvo ve l ikega nomena.

bodo spomladi aasadi l l hmel j še p r i Š e n t j e r n e j u , k jer bo d r ž a v ­no posestvo Brezov i ca zasadilo s to donosno indus t r i j sko rast­l i n o 9 hek ta rov , K l e v e v ž pa 5 hektarov. Nasad i b o d 0 ure jeni po na i j sodobne j šem n a č i n u , tako da bo m o ž n a obde lava s s t ro j i . Namesto diragih hme l j evk bodo uporab i l i ž i č n e opore.

Več bomo o hmel ju na D o ­

lenjskem p o r o č a l i v pr ihodnj i k m e t i j s k i p r i l o g i 25. decembra.

Škrbino na cesti komandanta Staneta v Novem mestu je zamenjala nova stavba Okrajne zadružne zveze, 'kamor so se preselile pred kratkim tudi druge zadružne ustanove (fotografirano ob začetku del ln ob dograditvi nove upravno-stanovanjske stavbe).

Ing. Milan Brač lka:

Silirajmo krompir in pitajmo živino!

M n o g i p r o i z v a j a l c i k r o m p i r - I I I . r az reda , k i Jo p o t e m ' n o -j a pos tav l j a jo v p r a š a n j e , k a m z e m c i dop i t a jo ' n t ako ž a n j e j o letos s t r ž n i m i p r e s e ž k i k r o m - sadove n a š e g a t ruda , č e p r a v p i r j a? N e s a m o p r i nas n a i m a m o m o ž n o s t i , d a s a m i i s p i -D o l e n j s k e m , t 0 v p r a š a n j e se t a m o ž i v a l i In n a m tista v r e d -pos t av l j a po vse j S l o v e n i j i . Saj i m a m o n a d deset t i s o č v a g o ­n o v t r ž n e g a p r e s e ž k a k r o m ­p i r j a , H r v a š k a p a o k o l i š t i r ' t i soč v a g o n o v .

N a d rugI s t r an i Je n a t r g u

nost ostane d o m a . R a z e n tega s t r e t j e r a z r e d n i m ' v o l o v i ne m o r e m o b i t i k o n k u r e n č n o s p o ­s o b n i n a z u n a n j e m t r g u , č e ­p r a v j e po k v a l i t e t n i ž i v 1 ! ! ! v z a d n j e m č a s u v e l i k o p o v p r a -

v e l i k o p o v p r a š e v a n j e po p i t a n i sevanje n a d o m a č e m i n tu j em gove j i ž i v i n ' i n p r a š i č i h . V t rgu . Z v e č j o l n b o l j š o b l a g o v -S l o v e n i j l i m a m o o r g a n i z i r a n o no p r o i z v o d n j o p o v e č a m o n a -pogodbeno p i tan je . O r g a n i z a t o r r o d n i dohodek , s t ah t t ' z i r amo te a k c i j e j e Z a d r u ž n a p o s l o v - d o m a č i t r g i n ugodno v p l i v a m o S e n * z a f , n e k v a r i t i . B a r v a p r a -

fcužemberk 100 (samu a«m«-, rodnica). S t ra i a -TopHce 76*/« Trebnje G^lo, Novo raest0

M i r n a 35%, Š e n t j e r n e j 22<7o, C m o m e l J 20°/o, Kos tan jev ica i n M o k r o n o g po 18°/o, S e m i č 9% i n M e t l i k a 6%.

T u d i v okra ju N o v o mesto bo samorodnic več kot j i h i z k a z u ­je s ta t is t ika . P o ocen i J ih bo okrog 2000 ha aH 45<Vo vseh v i ­norodnih p o v r š i n . R a č u n a j o č 8.000 trt na ha , na t r to Pa l i t e r v ina , p r ide lamo 180.000 hI v i n a samorodnic . Vrednos t 1 l i t r a v i ­na samorodnice je ok rog 60 din . T r ž n a vrednost p r i de lka v ina samorodnic v o k r a j u torej z n a š a okrog 960 mi l i j onov d i n letno. T a vsota leži n e i z k o r i ­š č e n a , k e r se po v i n s k e m za ­k o n u v i n a samorodnic ne sme prodajat i . Pos led ica je č e z m e r ­no pitje v i n a samorodnic po do­m a č i j a h , k a r ima za posledico p r v i č v e l i k o r e v š č i n o , d r u g i č pa š t e v i l n e d r u ž i n s k e prep i re , pretepe i n podobno.

M i m o navedenih dejstev ne smemo i t i v e č m o l č e . T reba bo nekaj uk ren i t i . K o t v i d i m o , taksa na samorodnice tega v p r a š a n j a no more r e š i t i .

Reš i tev Je v nadomestku tn š m a r n i c o

N a š i D o l e n j c i tako izrazi to ljubLjo v insko trto, pa č e p r a v je š m a r n i ca, da je ne bodo z l e ­pa opus t i l i . Zato je treba t em i z r a z i t i m l jub i t e l j em v in sko trte dat i t r to, k i bo t u d i v p re ­de l ih , k jer raste šmarn&ca do ­bro uspevala, k i bo dozorela še pred š m a r n i c o , k i bo bogato rod i l a i n bo tud i d r u g a č e sk romna . T a k a t r ta obstaja, s a ­mo da je n a š i m v i n o g r a d n i k o m na Dolen j skem še po v e č i n i ne­znana. Imenuje se Radgonska ran ina . T o t r to bo treba 3 sreds tv i o b č i n s k i h i n o k r a j n i h sk ladov, k i se ustvarjatjo s tak­so od š m a r n i c e , š i r i t i v p o d r o č ­ja , k jer imajo samo š m a r n i c o . V i n o g r a d n i k i v p o d r o č j i h , k j e r je sama gmarnica, so za to a k c i ­jo dovzetn ' , t reba j i h bo Is gmotno nodpref. i n tako po la ­goma zače t i r e š e v a t i p e r e č e vpra i šan je samorodnic na D o ­lenjskem. T U D o b r Š e k

P r i p o r o č l j i v o je , d a so t a k e j a m e p o d s t reho i n ima jo spo ­daj od tok vode . P r e d s i d r a ­n j e m b o m o k r o m p i r dobro o -p r a l i , nato p a s k u h a l i v b r z o -p a r i l n i k u . Se v r o č k r o m p i r d o ­bro n a t l a č ' m o v k a d a l ' s i los . D o b r o je, d a p o m e š a m o m e d k r o m p i r V i k o r e n j a a l i pese. C e ' m a m o v e č j o s i losno j a m o , d o d a m o še d e l z rezane m l a d a de te l je a l i l u c e r n e . K o j e s i los napo ln jen , ga je t reba k r i t i • p las t jo z rezan 'ce sena, d r u g o p l a s t p a z rezan i co s lame a l i p l eve , p o š k r o p l j e n o s s l ano vodo. Vse s k u p a j rx>krijerno z ' l o v i c o a l i pe skom.

T a k o p r i p r a v l j e n s i los o d ­p r e m o po e n e m mesecu . K o je odpr t , j e m l j e m o z odpr t e p o ­v r š i n e v s a k d a n pet do deset c m d e b e l o p l a s t k r o m p i r j a , d a

na zunan jo t r g o v i n s k o plačUno v i l n , ° siUranega k r o m p i r j a j e b i l a n c o enaka b a r v i S V c z e g a kuhanega.

V s e p r e s e ž k e k r o m p i r j a p a T a k o s I l i r a n k r < ™ p i r l a h k o k r -l a h k o dobro I zkor i s t imo v ž i - m i T n o v s a l e t o n i m a m o i v i n o r e j i , In s icer tako, d a p i - nobenega d rugega d e l a . tomo Živ ino i n p r a š i č e . K r o m -

n a z v e z a S l o v e n i j e . Izšl i bodo posebn i p r e d p i s i , k ' ure ja jo pogodbeno p i t an je ' n z a j a m ­č e n e o d k u p n e cene.

D o sedaj j e re ja k l a v n e ž i ­v i n e p r i nas b i l a s l a b a i n n e ­o r g a n i z i r a n a . I z v o z k l a v n e ž i - p i r v n a n a v n e m ' s t a n j u d o m e -v ' n e , p r e d v s e m v o l o v , s e j e v seca j u n i j a i zgub i t u d ' do 50 z a d n j e m č a s u v n a š e m o k r a j u svoje v r e d n o s t i , t& 1o je e d i n a S t e v i l l č n o zelo p o v e č a l , toda r e š i t e v , d a ga s i l i r a m o . v ta k v a l i t e t n o se n i i z b o l j š a l . I z - n a m e n l a h k o u p o r a b l j a m o k a d ' v a ž a m o p r e t e ž n o s labo ž i v i n o , aH prepros te s i losne j ame , ob - p l tovno h r a n o k T o b r o k * V t f t t d e l n o I I . r az r eda , v e č i n o m a p a l o ž e n e s k a m e n j e m a l i z opeko . (Nadaljevanje na 4. strani)

Pitanje goveje živine P ' t an j e d e l i m o v t r i r a z d o b j a : 1. P r e d p i t an je a l i p r i p r a v a

za p ' t an je , to j e razdobjie, y k a t e r e m ž i v a l p r i u č u jemo n a

Revolucionarno valovanje na Dolenjskem p o d v p l i v o m O k t o b r s k e r e v o l u c i j e i t ; . '

K l e r i k a l n i »Slovenec* se Je 4. Januarja 1919 ratzburjal zaradi evojega m i l j e n č k a :

»Nasi l je i n ne demokraci ja . Iz KatndiJe pm N o v e m msetu nam p o r o č a j o , da so tam nahujskani l judje dne 28- decembra (prav 27. op. F . S.) o b o r o ž e n i p r l d r l i p red ž u p a n a Zurca , ga v l e k l i v o b č i n s k o pisarno, kjer so ga z g r o ž n j a m i p r i s i l i , da prevzame nase vse vojno posoji lo, k i ga Je podpisala o b č i n a . V e l i k a o b č i n a Bmihe l - S top i če je podpisala vsega vojnega posoji la 43.900 K -G . Zupan i n g. b lagajnik sta iz ­j a v i l a , da prevzameta nase to l iko vojnega posojila, k o l i k o r J ima pr ipada kot o b č i n s k i m a odbor­n ikoma . De l m n o ž i c e Je b i l s tem zadovoljen, drugI pa so ime­l i ž u p a n a zaprtega v obč insk i p i ­sa rn i do po l tretje ure popoldne, k o je g. K u l o v i c za žurpana polo­

žil 5000 K v a r š č i n e . Nato so raz­g r a j a č i pos tav i l i svojega ž u p a n a v osebi obč- odbor. V o v k a lz Got-ne v a s i . • . To je nasil je i n na demokraci ja 1 N a ta n a č i n ne bo­mo u r e d i l i svoje d r ž a v e . • .c

Soc ia l i s t i čn i »Delavec« p a Je 1. februar ja 1919 p i s a l :

»Neki k l e r i k a l n i l i s t p i š e pod nas lovom »Boljševiš tvo« s l e d e č e ;

V K a n d i j i (na Dolenjskem) so pr i š l i o b o r o ž e n i , menda kmetje, nad ž u p a n a Zurca (doma m u praviijo S t e m b u r ) . . . Ce mis l i jo soc ia ln i demokrat je , ka t e r i se v svojem l i s tu bahajo, da so to na red i l i , da bodo tud i p r i nas po rusko v l a d a l i , se s i lno m o t i j o « . . « Delavec dodaja, da se Zu rc , k i so ga k l e r i k a l c i podp i ra l i , n i t i v nov i dob i n i hotel umakn i t i . » T r e b a je b i l o torej nastopiti po rusko, k e r drugega jez ika nI ho­tel razumeti.-«

Ja, ker ga je imelo za najbolj ne­varnega hudodelca-

Jože Pirnar se umakne v ilegalo

Zandarj] so zastonj i s k a l i P i r ­nar ja , č e p r a v j i h le šlo po nje­ga kar osemnajst. O svojem ne­uspehu so 1- Januarja 1919 spo­roči l i o k r o ž n e m u sod i š ču :

»Na poziv z dne 31. grudna 1918 • . . p o r o č a m , d a se J o ž e t a P i r n a r j a n i moglo are t i ra t i i n ga t a m o š n j e m u sod i šču p r ives t i , ke r je bale o d š e l 31. decembra

1918 v Gradec po usnje, P i r n a r Je b i l o t e m (to Je o aretaddi — opomba F- S ) obveščen.«

J o ž e P i r n a r n i šel n ikamor po usnje, ampak se je u m a k n i l pred aretacijo — v i legalo. V v i so ­kem snegu je Jezdil od vasi do vas i i n ob iska l zaupnike. O b v e ­ščal j i h je, da so ž a n d a r j i z a č e ­l i napad na k m e č k o - d e l a v s k o oblast i n l i m n a r o č a l , naj na ­slednjega dne zberejo l j u d i , kreneJo v mesto i n iz sod išča osvobode zaprtega F l o r j amči l a . (Podatk i T- »Plma-rja, zasfliftanje J . Z u r c a . F . Auseca i n D- D r a š -letift-)

»Zdaj gre za naše pravice...«

Orožniki in državno pravdništvo se vmešajo

Orožn iŠka postaja v Noverr mestu ie š e l e 30- decembra 1918 pos la la d r ž a v n e m u p r a v d n i š t v u v N o v e m mestu p r i Javo » P i r n a r J o ž e i n drugI, j avno na s i l s t vo / Jci Jo Je d r ž a v n o p r a v d n i š t v o prejelo 31. decembra. V njej je straišnuojster L o z a r doka! objek­t ivno p o r o č a l o razvoju dogod* k o v v K a n d i J i i n med ostal im ugotav l ja l :

»Bivši Župan Z u r c p r a v i , da j e b i l od kolovodja P i r n a r j a l n dru­g i h na svoj i osebni prostosti o v i r a n cele 4 ure i n ravno od teb p r i s i l j en odstopi t i • • .

P i r n a r In d rug i , k a k o r tudi m n o ž i c a 1e le zahtevala ž u p a n o v odstop i n poravnanje o b č i n s k e g a dolga m ako b i b i l Z u r c odstop ko t Zupan š m i h e l s k l i n pokrov i ­telj o b č i n s k e g a dolga preceJ od z a č e t k a p r i v o l i l l n to iz javo p i ­smeno dal , b i b i l s p u š č e n , ne da b i b i l na svoj i osebni prostost k o l i č k a j z a d r ž a n . «

P r a v tako je nekdo poslal ano­n i m n o ovadbo, k i jo je d r ž a v n o p r a v d n i š t v o prejelo 31- decem­bra . Ovadba se g las i :

» D r ž a v n o p r a v d n i š t v o - Nove mesto

K e r so »e v r š i l e p r i ž u p a n s t v u S m i h e l - S t o p i č e po nahujekand d ruha l i razna nasi ls tva na župa­na, l n o b č i n s k e odbornike , se p ros i uvedbo preiskave zopet k r i v c e , za katere se naj p o i z v a — Več občanov .«

N a d r ž a v n e m p r a v d n i š t v u v N o v e m mestu pa se Je 30- de­cembra 1918 zgliasil F r a n c M e d ­ved s K r k e š t e v i l k a 12 i n ova­d i l Janeza F l o r j a n č i č a :

» P r e d v č e r a j š n j i m je šel k o v a č i n k o č a r Janez Flor janČič iz M a ­lega Stotnika k F rance tu V r t a -č iču na Z ihovo selo ter m u gro­z i l . . . V č e r a j Je pa groz i l n a ­p ram mojemu s inu France tu M e d v e d u ml- . . . S i n ml je to spo roč i l , zdaj sem pa v takem st rahu, da se n i t i ne upam ven. Z n a š a j o se n a d m e n o j menda za­to, k e r sem b i l zaupnik ž i v i n s k e v n o v č e va l n iče v L j u b l j a n i . Oni , k i delajo nered, so p o v e č i n i ko­č a r j i , brezposelni de lavci i n »lič­ne propal ice • . . P r o s i m , da se Janeza F l o r j a n č l č a zapre • V č e r a j sem mora l ostati brez m a š e . ke r se n isem upal v mesto, ke r je stala cela d r u h a l teh raa-grajalcev na t rgu. Janez F lo r -j a n č i č ie b i l tudi zraven, k o so razgra ja l i p r i S t e m b u r j u . «

N a osnovi te ovadbe je d r ž a v ­no p r a v d n i š t v o 30. decembra predlagalo »1. uvodno preiskavo zoper Janeza F l o r j a n č i č a radi hudodels tva Javne nasilnosti pc č l e n u 99. k- z- • . • « l n »2. sod­n i p re i skova ln i zapor . . .c

O r o ž n i k i so F l o r j a n č l č a a re t i ra l i 31. decembra zjutraj im ga ob 8-UTi p r i v e d l i v zapor-

P o š t i r i h dneh nemotene re-» v o l u c i o n a r n « oblasti v obč in i

S m i h e l — S t o p i č e — 27-, 28.. 29. in 30. decembra — le b i l a are­tacija F l o r j a n č i č a toreJ p r v a re­akc i ja b u r ž o a z n e oblast i , k i so H 6ledile še nove.

31- decembra ob 10. u r i dopol­dne le o k r o ž n o sod i šče v N o v e m mestu zas l i ša lo p r i č o Jos ipa Z u r c a iz KandiJe , k i je razen že c i t i r an ih odstavkov i n d rug ih mani v a ž n i h s tva r i na koncu i z ­j a v i l ;

»Cul sem danes, de Je P i r n a r mlaJš t zajahal konja ter da ho­d i o k o l i i n p r igovar ja l juds tvu, da naj bo n a njegovi strani- K e r je P i r n a r v s tanu pregovor i t i l jud i , h u j s k a č e , ka te r ih se v e l i ­ko nahaja v naš i obč in i , da bo­do p l a n i l i z o r o ž j e m in z d r u ­g imi sredstvi n a mo.1o h išo , k a r sem ču l v č e r a j zveče r , pros im, da se ga takoj pr ivede v zapor .«

N a to Z u r č e v o zahtevo i e p re l navedene ovadbe je d r ž a v n o p r a v d n i š t v o 31. decembra 1918 predlagalo uvedbo pre iskave i n p re i skovalen zapor za Janeza F l o r j a n č i č a . J o ž e t a P i r n a r j a , Franceta Fabjana ln Ivana Sa-Jevlca- T a predlog Je s o d i š č e preJelo i n sprejelo 1. Januarja 1919. P o dogovoru t d r ž a v n i m p ravdn ikom Pa Je n o v o m e š k o o k r o ž n o sod i šče že 31. decembra pristalo na poziv o r o ž n i š k j po­staji , da aret i ra J o ž e t a P l r n a r -

Hfcratd je P i r n a r s s v o j i m i za­u p n i k i sestavi l sva r i lno pismo b i v š e m u ž u p a n u Z u r c u , k i ga Je Z u r c nato izroči l sod i šču . P i s ­arno se g las i : 1

»Ce bo d o t i č n i k (Jože P i r n a r — opomba F . S.) le eno uro zaprt zaradi vas, potem se vj n i k a r ne p r i k a ž i t e na cesto i n še doma ne boste ž iv l j en j a v a r n i !

M i se potegujemo za n a š e p r a ­vice , k a k o r nam pripadajo. Z v e ­del i smo, da ste zdaj pos la l i 18 ž a n d a r j e v po njega. K a l pa je on v a m na red i l hudega?

V e l i k o smo j i h že pob i l i (v vo jn i — opomba F . S.) pa nismo vedela zakaj. Zdaj pa ve* mo, ko gre za n a š e pravice.

In tudi slabo -a tistega, k i na vašo s tran v l eče . Ce bo k o l i č k a j zaprt, se lepo spravi te z bogom, da ne boste i m e l i nobenega gre­ha n a srcu.

Gor je tudi t i s t im, k i so p r i ­

šli po n a š e g a k o v a č a (F lo r j anč i ­ča)- Zda l pojdite pa v i kova t i konje i n vozove.

C e ne bo nobeden n ič zaprt, boste va rn i pred l j u d m i .

Zdaj veste, da imate dosti so­v r a ž n i k o v , ko Je cela o b č i n a nad v a m i . Eden vas bo že spod-brepe l i l . Ste nas dobro n a u č i l i v tej vo j sk i . N a m je prav tako vas epodkrepel i t i . k a k o r enega m a č k a ub i t i I

Zdaj pa naredite, k a k o r h o č e ­te. Ce v a m n i n i č m a r sa v a š o d r u ž i n o , n a m n i tudi nič.«

V sredo 1. JanuarJa 1919, šes t i dan revo luc ionarn ih dogodkov v K a n d i j i , so se skupine uporn ih kmetov po devet j u r i zjutraj zbra le na g lavnem t r g u v N o ­v e m mestu. K m a l u nato Je mno­žica k r e n i l a pred sod i šče i n zah­tevala izpusti tev F l o r j a n č i č a , k a r je sodni p r i p r a v n i k V i k t o r K o b e kot p r i č a takole op i sa l :

Kmetje zahtevajo izpustitev Florjančiča

»Na novega leta dan sem b i l v sodi'šču i n se je tam govor i lo , da pr idejo ob deseti u r l dopol ­dne kmeUe oprost i t i v zaporu nahaja j očega se F l o r j a n č l č a . K o sem še pred 10. uro, p r i b l i ž n o ob t r l č e t r t na deset v d r u ž b i tu ­k a j š n j e g a odvetn ika dr- V l a d i ­m i r j a Z i t k a z a p u š č a l sod i šča , sem ob Izstopu p r i g l avn ih v r a ­t i h za<pazil m n o ž i c o l j u d i , k i se Je b l i ža l a sodišču- Jaz i n dr . Z i -tek sva s« ustavi la p r i v r a t i h i n opazovala m n o ž i c o , k i se Je mirno , brez h r u p a pomika la k sodišču-

O d m n o ž i c e se Je odcepi l mož , katerega n * poznam, i n s topi l k meni ter me v p r a š a l , če Je v sod i šču že d r ž a v n i p ravdn ik . P r i p o m n i l Je, da so pr i š l i r ad i F l o r j a n č i č a . da b i ga rad i do­b i l i ven . • . Poveda l sem m u , da mora p o č a k a t i , k e r pr ide d r ž a v n i p r a v d n i k v s o d i š č e š e ­le ob desetih aH pol enajstih. Mož me i« p ros i l , naj Jav im so­d i š č u , da so pr iš l i - N a njegovo

S prekopa pad l ih borcev v B i r č n l vasi (Foto N i k o Pav l i c )

Zeljo sem šel na s o d i š č e nazaJ l n povedal predsedniku. K o sem šel potem iz sod i šča , sem po­vedal možni, da sem j a v i l p red­sedniku, nakar se m l je m o ž za­h v a l i l . O p o m n i l sem ga, da naj bodo m i r n i , da ne bo kake ne­s reče , i n da naj mladino, katere je b i l o precej v m n o ž i c i , zapo­di domov. Na to je m o ž pozva l mlad ino . d a naj s* takoj odstra­n i . Nato eetn odše l domov.« ' T a m o ž i« m n o ž i c e je b i l F r a n c

Ovničefc, kmet Iz Ma lega Stot­n ika . M e d m n o ž i c o pa Je stal F r a n c Ausec , kmet ie Ma lega Slatntfca, k i se je kot o b d o l ž e ­nec 3. januar ja zagovar ja l :

»Sli smo pred sodišče- K nam pride J o ž e . M i k e c i Ma lega S l a tn ika š t ev . 8- i n pove, da je b i l na g lavars tvu , da Je tam v p r a š a l glavarjevega pisarja, k a ­ko da naj naredijo in da m u je r eke l , naj t r i m o ž e zberejo, k i naj gredo k g lavar ju , d « ga bo­do p ros i l i . J az nisem etal p rav spredaj p red sodmljo, t e m v e č prav zadaj. S l i ša l sem, ko Je F r a n c O v n l š e k napodi l p r o č majhne fante, k i so b i l i tudi z nami- K a r naenkrat poči in ne­k i k r i k je nastal , v i d e l p a n i sem n i č e s a r , kaj se godi spredaj, ke r so b i l i l judje z d e ž n i k i pred me-noJ- V s e je zače lo beža t i nazaj zelo urno, tako, da so me k a r nesl i v g n e č i gori p ro t i Skaber -netu .«

P o ovadbi JetniČarrja Jos ipa D r a š l e r j a , se je pred t u k a j š n j o Jetnisnico zbralo k a k i h 100, p red sodnt-jisflcim poslopjem pa gotovo do 200 oseb. O r o ž n i š k l p o r o č n i k Josdip T o m š i č pa je takole opisa l svojo in tervenci jo :

» P o z v a l sem takoj 8 n a š i h o r o ž n i k o v in poslal po 20 voja­kov, p rav po izkusn ih o r o ž n i k o v , k i so p r e b i v a l i takrat v s tar i g imnazi j i . T a k o m o č n a patrulJa Je šla potem pod m o j i m v o d -

Silirajmo krompir in pitajmo živino!

(Prenos s 3. strani) r a z d o b j u p o j a č a m o o b r o k e p r e ­b a v l j e n i h b e l j a k o v i n , d a s i ž i ­v a l o k r e p i m i š i č n o t k i v o , n a k a t e r e m naj b i se v d r u g e m r a z d o b j u p r i j e m a l l o j .

2. D r u g o r azdob je Je raz­dob j e s t a lnega p r i r a s t k a n a t ež i . V t em r a z d o b j u u p o r a b l j a m o z n a č i l n o p K o v n o k r m o . Ž i v a l i s i p r i d o b i v a j o v t e m č a s u l o j , m l a d a ž i v i n a p a lo j i n meso.

3. Z a d n j e r azdob je €tU p i -t ovna dozorelost nas tane tedaj , k o se z a č n o d n e v n i p r i r a s t k ' z m a n j š e v a t 1 , d o č i m se k v a l i t e t a Čiste t e ž e I z b o l j š u j e . V t e m r a z d o b j u I m a m o man j k a l a , v e č p a č ' s t e t e ž e .

D n e v n i p r i r a s t ek na t ež i Je o d v i s e n od s l e d e č ' h č i n i t e l j e v . p a s m a a l i tl<p goveda , starost p i t a n c a (pr i m a n j š i h ž i v a l i h p r i r a s t e k v e č j i ) '<n pa č a s p i ­tanja . D n e v n i p r i r a s t ek Je n a j ­v e č j i v z a č e t k u p ' t an ja , v s r e ­d i n i n e k a j n ' ž j i a l ' e n a k o m e ­ren , d o č i m je p r i k r a j u p'-tainja p r i r a s t e k n a j o ž j i . Z a p i tan je p r i h a j a v p o š t e v m r š a v a ž i v i n a , k i n i p r i m e r n a za p l eme . V t e m p o g l e d u je pi tanje o d b l r a živine, k e r o m o g o č a , d a z n j o I z l o č a m o ž i v a l i , k i n i m a j o p r i ­m e r n i h , z a ž e l e n i h gospodarsk ih las tnos t i za p leme.

V z a č e t k u p i t an ja z n a š a J |pj0vni p r i r a s t ek p r i v o l l h 2 do

4 k g n a 1.000 k g ž t v e t e ž o (1 mesec p i tanja) . C e z d v a meseca se z n i ž a o d 1 do 2 k g . d o č i m č e z š t i r i do pet mesecev d o s e ž e 0,5 do 1 k g ž i v e t e ž e . N a s p l o š ­n o se v z a m e v p r a k s i n o r m a l n i p r i r a s t ek za ž i v a l i i z p o d 500 k g ž i v e t e ž e 1 k g n a d a n , z a ž iva l i n a d 500 k g ž i v e t e ž e p a 2 k g d n e v n o ( p o v p r e č j e ce lega p i -t ovnega č a s a ) .

N ' k o l l p a ne s m e m o k o n č n i f i n a n č n i u č i n e k im sp loh u č i ­nek p i t an j a g l eda t i z r a č u n o m od p r v e g a meseca , t ak ra t k o p r ^ a s t e k n a j v e č j i , ka j t i ta r a ­č u n p r i k o n c u p i t a n j a l a h k o p r i k a ž e n e p r a v i l n e rezul ta te . K o n č n i uspeh se ugotovi š e l e po k o n č a n e m p i tan ju . In š e l e t ak ra t d o b i m o p r a v ' p r a v i f i ­n a n č n i uč imek . O s n o v n a k r m a z a p i t an j e goveje Ž l v ' n c naj bo vulomiimozna, pocen i , m a n j v r e d n a k rma* o d r a z i ličnih spo­r e d n i h p r o i z v o d o v , k* l a h k o s l u ž i j o ko t k r m i l o . P o l e g t a k ­š n i h k r m i l da jemo seno, d a p o p o l n i p o m a n j k a n j e suhe s n o ­v i , d o č ' m naj bodo k r e p k a k r ­m i l a t is ta, k i p o k r i v a j o p r i ­m a n j k l j a j k r m i l n i h s n o v i v o b r o k u . R a z e n tega i m a m o p r i p i t an ju m o ž n o s t i z k o r i š č a t i v e č j e k o l i č ' n e s i l i r anega k r o m ­p i r ja i n pese, k i n a m s luž i kot o d l i č n a p i t o v n a k r m a (4 k g k r o m p i r j a n a m d a Isti p r i r a ­

s tek ko t 1 k g k o r u z e ) . P r e d ­v s e m p r i d e v p o š t e v d r o b n i k r o m p ' r , l a h k o p a u p o r a b i m o t u d i z m r z n j e n e g a . P r e d u p o ­rabo m o r a m o z m r z n j e n i k r o m ­p i r p o p a r i t i , k e r t a k š n e g a ž i ­v a l bol je i z k o r i š č a . N e s m e m o p o z a b ' t i na s ta lno doda jan je r u d n i n s k i h s n o v i In s i ce r — k u h i n j s k o so l ter napa jan je s č i s t o v o d o .

K r m l j e n j e p i t a n c e v b o š e l e t ak ra t k o r i s t n o , č e se d n e v n i k r m n i o b r o k i seMavIJo po k r ­m n i h n o r m a h . V p r i m e r u , d a n i m a m o p r a v i l n e g a p r i r a s t k a v t e ž 1 , č e p r a v se p r a v i l n o d r ­ž i m o k r m n e norme , je t r eba n o r m o z v i š a t i , če p a v e n d a r š e n i p r i r a s t k a , j e t reba t a k š n e p i t ance iz loč i t i i z p i t a n j a , k e r s labo i z k o r i š č a j o hrano . N a j ­b o l j š e Je k r m i t i v skupir>ah z ' z l r o m n a te lesno t e ž o In k a ­tegor i jo l n š e l e n a k r a j u p i ­tanja l a h k o k r m i m o p o s a m i č n o !

Kako na) sestavljamo obroke za pitanje?

V z e l i b o m o za p r i m e r v o l a , t e ž k e g a 600 k g . N a 1.000 k g , ž ' -v e t e ž e v o l a po t rebu jemo:

25 do 30 k g suhe s n o v ' ; 1,6 k g p r e b a v l j i v i h b e l j a k o ­

v i n i n 12.5 k g š k r o b n e v r e d n o s t i . S t a k š n i m o b r o k o m k r m n i h

snovi b o m o l a h k o v n a j v a ž n e j ­š e m r a z d o b j u p H a n j a doseg i ' d n e v n i p r i ras tek 2 k g .

D n e v n i o b r o k p i t anca , p i t a -nega s s i l i r a n i m k r o m p ' r j e m , b i b i l s lede*;

2 0 k g k r o m p i r j a , 5 k g sena , 2 k g ž i t . R a v n o t a k o l a h k o Izkor i s t imo

peso k o t ze lo d o b r o pitovmo k r m o v s l e d e č e m o b r o k u :

20 do 30 k g pese, 6 do 8 k g sena, 1 do 2 k g s l a m a l n 3 k g k r e p k i h k r m i l a l i n .e-

š a n ' c e ž ' t N u j n o Je, d a v č a s l h po m o ž ­

nos t i v 10 dneh , s t eh t an j em k o n t r o l i r a m o p K a n c e . M i r , r e d l n poo ivan je v p l t a l ' š č u so o d ­l o č e n i č i n i t e l j i z a u speh p i t a ­nja . H l e v p o z i m i ne sme bit* p r e v e č m r z e l , po le t i p a ne p r e ­v e č topel . P o v p r e č n a t e m p e r a ­t u r a v p i t a l i š č u naj bo p o z i m ' 10 d o 14° C , po le t i p a 18 do 20° C . C e so pole t i h l e v i p r e ­topi ' , j i h o h l a d i m o n a ta n a č i n , d a n a j u ž n i s t r a n i z a s e n č i m o o k n a . V r a t a naj bodo č i m v e č odpr ta . Č i s t o č a v h l e v u p i t a n ­ca m o r a b ' t i p r ' m e r n a , poseb ­no je treba paz ' t i n a č i s t o č o v

^aslih. P r o d n o z a č n e m o k r m i t i , je I r cba jas l i t emel j i to o č i s t i t i , č e p a h r a n i m o s s i l a ž o a l i i n ­d u s t r i j s k i m ! o d p a d k i , je t reba jasli p r e d v s a k i m k r m l j e n j e m dobro oprat i a l i pa s s l amo do Huhcha Izbr isa t i . O s t a n k i k r m e 'ma jo l a h k o h u d e pos led ice za / .dmvje ' n p r e b a v o ž i v i n e .

V a ž n o je t u d i , da k r m i m o vedmo v d o l o č e n e m č a s u , k e r samo v tako d o l o č e n e m č a s u k r m l j e n j a l a h k o ž i v a l p o č i v a , m i r u j e 'n v r e d u p r e b a v i ja ,

s tvom do le tn i šn ice - K o smo p r i ­šli do vogla p n j e t n i š n i c i , sem, v r o k i d r ž e č revolver , z ak r i ča l na m n o ž i c o , naj se umakne.

N e da b i kdo kaj rekel , so se zače l i Ijudde takoj umika t i , i n »o nekater i celo t e k l i . Pozna l n i sem nikogar , k e r so ime l i dež ­nike- Takra t Je padal sneg- M e d ­tem Je poči l za menoj v roj ni č r t i s trel . Naijbrž se je s luča jno s p r o ž i l a k a k a p u š k a (kar Je le n e p r e p r i č l j i v izgovor za name­ren s t re l v mi rne demonstrante — op- F . S-), k i so j i h nosi l i moj i o r o ž n i k i ob nogah-

M n o ž i c o smo nato gnal i do Rozmana , k jer smo se razde l i l i na t r i oddelke: eden na D i l a n -č e v o ul ico , eden po g l avn i cesti, eden čez Florjamski t rg . P r i mo­stu smo pr i š l i zopet skupaj ter smo gnal i m n o ž i c o čez most v K a n d l j o . Ljudije so se radovolJ-no i n t iho u m i k a l i ter n i p r i š l o do nobenega incidenta-*

Zadnj i stavek T o m š i č e v e i z ­jave je n e t o č e n . P o namernem s t re lu prot i množ i c i B O b i l i l j u ­dje p r e s e n e č e n i i n so v zbega­nosti zbeža l i na g lavno cesto. N a v r a t i h pa so se us t av i l i . Nato so ž a n d a r j l s p u š k i n i m i kop i t i pre tepal i kmete i n tud i ženske . (Podatki T . P i r n a t a i n Janeza Z u p a n č i č a , k l j u č a v n i č a r j a lz Smolenje vas i . T o razganjanje l n pretepanje je t rajalo, č e p r a v od sod i šča do K a n d i j e n i n i t i de­set m inu t hoda, k a r celo uro. To pr iznava jo tudi k l e r i k a l n e »Do­lenjske novice« v svojem poro­č i lu 2 Januarja 1919:

Strah »DOLENJSKIH NOVIC« *Na novega leta dan v N o v e m

m e s t u . . . so hotel i zapel jani ce­lo sodni j o s t rmoglav i t i . L e o d ­l o č n e m u nastopu n a š e g a o r o ž n i -š t v a se je zahvamti , ida n i p r i š l o

do de janskih napadov. V eni m a l i u r i so zandarj i zopet vse mesto i z t r eb i l i nepr i j azn ih ob i skova l ­cev i n h u j s k a č e v , ka te r ih Je b i lo p r e c e j š n j e š t e v i l o m o š k i h in ža l ibog tudi ž e n s k i h . . . «

V is tem č l a n k u so »Do len j ske nov ice« s s t rahom ugotavljala, da je »bol jševički duh zaše l tudi že v dolenjsko mi rno l judstvo, prinesen po nekater ih Iz vojne se v r n l v š i h nerazsodnih i n n3-hujskanih v o j a k i h . T a k š n i h ža -lostoftt In vse stososfri v r edn ih

Pogled na moskovsk i K r e m e l j

s l u č a j e v smo Imeli na D o l e n j ­skem že v e č , k a k o r : v St. J e r ­neju, v Semiču , v K a n d i j i i n na Novega leta dan v N o v e m me­s t u . . . «

V i s t i š t ev i l k i so »Dolen jske novice« zato celo naraslo K r k o proglasi le za — »bol j šev i ško reko« .

V času , k o je b i l a k r i t i č n a s i ­tuaci ja s lovenske vojske na K o ­r o š k e m , Je l jubl janska narodna v lada poslala srbsko vojsko n a ­mes to na K o r o š k o v dolenjske vas i i n trge pro t i r evo luc ionar ­n i m dolen jsk im kmetom. V N o ­vo mesto se je enota srbske vojske p r ipe l j a la 1. januarja 1919, i n s icer takoj zatem, k o so ž a n d a r j l s p u š k i n i m i kop i t i r az ­b i l i m i r n o demonstracijo š m l -helskiih kmetov. K l e r i k a l n e »Dolen j ske novice« so 2. j anuar ­j a 1919 p o r o č a l e :

»Na novega leta dan so doš l i t r i je odde lk i s r b s k ^ a v o j a š t v a v Novo mesto. Eden oddelek se je nastani l v s ta r i g imnaz i j i , d rug i oddelek v šoli na G r m u i n t ret j i je odkorakal v St. Jernej in Kos tan jev ico . . V o j a š t v o nam je pa tudi zares potrebno saj to l iko časa , da se n o v o d r ž a v n e razmere urede; ka j t i bo l j š ev i šk i duh je zaše l tudi že v dolenjsko mi rno l j u d s t v o . . . Torej bratje vo jak i S r b i , dob«o nam došli!«

Kmečko-delavsko oblast zadušena O r o ž n i š k a postaja v N o v e m

mestu je 2. januar ja a re t i ra la kmete France ta A v s c a , Jože fa M i k c a in F r a n c a O v n i č k a z M a ­lega S la tn ika . Naslednjega dne je a re t i ra la F r a n c a Sajovica z

Kolektiv

Belokranjske železolivarne in strojne tovarne ČRNOMELJ

čes t i t a vsem de lovn im l l judem za 29. novem- • ber — D A N R E P T J B - ; L I K E — In nudi svo- • Je kval i te tne u l i tke iz j s ive l i t ine za av tomo- j b l isko indust r i jo l n ž e - j leznlce, razne strojne j u l i tke l n u l i tke za š i - • • roko p o t r o š n j o . P r a v tako nudimo U - \ varske utenzi l i je , su - i silne naprave za v z i - • dane s u š i l n i c e , p re - l nosne suš i lne komore •

za les, vodne i n pneu- j matske armature.

Broda l n F ranca Fabjana 'z Irce vas i , 4. januarja zjutraj so o r o ž n i k i i z Dolen j sk ih T o p l i c prevedl i v zapor še J o ž e t a P i r ­

narja. Toneta P i r n a r j a pa so m o b i l i z i r a l i i n pos la l i na k o r o ­ško fronto.

S tem je b i l a k m e č k o - d e l a v -ska oblast v obč in i S m i h e l — S top i če z a d u š e n a . Bivš i ž u p a n Z u r c j s p ro t i v o l j i l judstva zo­pet p revze l ž u p a n s k e posle. U n i ­formo o b č i n s k e g a pol icaja je ponovno ob leke l M a r t i n P e t r i č , k i Je s svojo odrezano suknje vzbuja l ob i lo smeha in l j ud i spominja l na petdnevno l judsko oblast.

K e r t akra tn i ob las tn ik i niso želel i še bolj razburjat i l judstva so b i l i v e l i k o d u š n i . Ze 3. j anu­arja so pro t i obl jubi , da bodo ostal i doma, spus t i l i lz zapora A v s c a , M i k c a , O v n i č k a , Sa jov i ­ca i n Fabjana . P i r n a r j a so pus t i l i na prostost 17. januarja , F l o r j a n č i č a p a 23. januar ja 1919. Sod i šče pa je nadal jevalo n a ­t a n č n o preiskavo z z a s l i š e v a ­njem nov ih in nov ih p r i č .

J o ž e P i r n a r se je odpel ja l v L jub l j ano i n tam obiska l v o d i ­tel ja Jugoslovanske socialno-de-mokratske stranke, An tona K r i ­stana, k i je P i r n a r j u ob l jub i l p o m o č . P r v a njegova p o m o č je b i l a , da je s t r ank in odvetnik dr. M i l a n K o r u n 24. januarja spre­je l P l r n a r j e v o pooblastilo, da bo njegov zagovornik. P i r n a r pa se je z n j ima pogovori l tud i o nadal jn jem p o l i t i č n e m de lu med podgorsk imi kmet i .

T a k o je do prvega neposred­nega s t ika med socialno demo­k r a t s k i m vods tvom v L j u b l j a n i i n p reds tavnikom k m e č k i h upor­n ikov p r i š l o kasno, še le po z a ­d u š i t v i kandijsikega upora. N a l o pa Je J S D S med p o r a ž e n i m i u p o r n i k i začela vapostavlja'-l svoje postojanke na podeže l ju .

Kmečki shod v šmihelu V nedeljo, 18. februarja. Je

»bra l J o ž e P i r n a r v šold v Š m i ­he lu to l iko m o ž ln fantov, da n i t i niso vs i mog l i v prostorne šo l ske prostore, na shod soc i a l ­no demokratske stranke. Shod Je v o d i l P i r n a r . A l b i n P repe luh iz LJubl jane je govor i l o gospo­darskem p o l o ž a j u l n pojasnje­va l pomen soc ia l izma za k m e č k o l judstvo. Z a n j i m Je Josip K o ­p a č , rojak iz Kand i j e , š(i«bal s lo ­vensk i k l e r i k a l i z e m ln l i be ra ­l izem. D r . M i l a n K o r u n pa je r azprav l j a l o p e r e č i h v p r a š a n j i h v obč in i .

Zborova lc l so i z b r a l i zastop­n ike razn ih vasi za s n u j o č e se organizaci jo J S D S . Za tem so so­glasno sprejel i resolucijo, da mora d e ž e l n a v lada nemudoma razpusti t i o b č i n s k i odbor, k i Je Izgubil vsako zaupanje l judstva, in ve l iko obč ino razde l i t i . P r e d ­lagal i so imenovanje novega ravnatel ja kmet i j ske šole na G r m u i n ohrani tev sejmov, kot so b i l i pred vojno. P red laga l i to tudi ustanovitev soc ia l i s t i čnega časop i sa za k m e č k o l judstvo. O shodu je »Napre j« 19. februarja 1918 o b j a v i l dolgo p o r o č i l o pod

naslovom » K m e č k i shod v Smd-he lu« .

Organiz i ranje do tedaj ne­organ iz i ran ih revoluc ionarnih k m e č k i h m n o ž i c je m o č n o vzne­m i r i l a k l e r ika lce , k i so želel i z ad rža t i svoj nekdanj i v p l i v na podeže l ju . »Dolen j ske nov ice« so 20. marca 1919 p o r o č a l e , da po n o v o m e š k i o k o l i c i zelo agit iraj o

za nov list »Ljudski glas«, k i ga je socialno demokratska s t ranka p r ip r av l j a l a na predlog š m i h e l -skega k m e č k e g a shoda ter z a č e ­la izdajat i 4. a p r i l a 1919. K l e r i ­k a l n i dolenjski l i s t ič je s v a r i l kmete pred »L judsk im g lasom« l n j i m p r i p o r o č a l , naj bero l e k a t o l i š k i »Domol jub« dn »Do­lenjske novice« . Za te nasvete pa so b i l i r evo luc ionarn i dolenj ­s k i kmetje g luh i . Zato so sam* »Dolen j ske novice« 18. decembra 1919 mora le prenehat i z i zha j a ­njem zavoljo » lako p i č l e g a š t e ­v i l a p l a č u j o č i h n a r o č n i k o v « .

»Domol jub« je o k m e č k e m shodu v Smthelu p o r o č a l 20. marca 1919, v č l a n k u »Socia l is t i na kmet ih« . . V njem je p o l e m i ­z i r a l s P repe luhov im govorom i n kmete p o z i v a l : » K m e t j e , ne cepite se v razne stranke 1 S k o ­da je v a š a ! V s i v kmetska zveze!«

K l e r i k a l n a Slovenska l judska s t ranka je 6. a p r i l a s k l i c a l a shod v S top i čah , na katerem je govo­r i l dr. M o h o r i č . Shod je poset l l tudi znani soc ia l i s t i čn i agitator g. P i r n a r z Broda . Takoj z a č e t e k govora m u že n i b i l v šeč , ampak Je z nadiklici vedno i n vedno »poprav l j a l« g o v o r n i k a « . » D o ­lenjske novice« , 10. I V . 1919) Z a M o h o r i č e m je spregovor i l J o ž e P i rnar , k i m u je M o h o r i č v p a ­da! v besedo, l judje pa so P i r -nar ju odobraval i , nakar so s k l i -cevalc i shod zak l juč i l i .

»Dolen j ske novice« so v svo­jem p o r o č i l u o tem shodu n e i n ­teligentno napadle J o ž e t a P i r ­narja. Zato J im Je P i r n a r 25. ap r i l a 19190 stvarno odgovor i l v » L j u d s k e m g lasu« .

»Ljudsk i glas« Je 11. ap r i l a 1919 ob jav i l naslednji dopis iz Smahela p r i N o v e m mesu i :

»Med ' n a š i m l judstvom v lada s i lno o g o r č e n j e , d a v lada še vedno nI odst rani la b o g a t a š a , oholega bi r ta , zanikrnega ž u p a ­na, šuš te rš ič i jans ikega d e ž e l n e g a poslanca i n s p l o š n o nepr i l jub­ljenega č l o v e k a , k i sl iši na ime Zurc , po d o m a č e S t e m b u r . . . « Dopisn ik dodaja: »Pr i nas v l ada s p l o š n o zanimanje zia »L judsk i glas.«

V naslednji š t ev i lk i 18. ap r i l a 1919, pa je »Ljudsk i glas« po ­r o č a l :

»Iz Smiihela smo zopet d o b i l i tale dopis: Smlhe l sk i o b č i n a r j l se o g o r č e n o v p r a š u j e jo , , zakaj še vedno nI odstavljen ž u p a n Z u r c . , . K a j č a k a t e , da ga bomo še d r u g i č sami pregnal i , a to pot se ne bo v e č v r n i l . S icer pa, če bi imel S tembur le mrv ioo čas t i v sebi , bi že zdavnaj sam odsto­p i l i n se ne b i vs i l j eva l , ko v e n ­dar v i d i , da ga nobeden ne m a ­ra . Dal je tudi od ločno zahteva­mo, da se takoj pok l i če v o b č i n ­sk i odbor nekaj zaupnikov i z n a š e m o č n e organizacije. To Je narodna v l ada Že zdavnaj sk le ­n i l a , zakaj se torej v l adn i sk le ­p i tudi ne i z v r š i j o . . . «

D a so b i le soc i a l i s t i čne si le v n o v o m e š k i oko l i c i l n v samem N o v e m mestu res m o č n e , je vsakdo lahko v i d e l 1. maja 1919, k o so de lavc i l n kmetje p r v i i p raznova l i de lavsk i praznik tudi v dolenjski metropol i . V s e trgo­v ine l n l o k a l i so b i l i zapr t i . O d kolodvora so de lavc i i n kmetje z r d e č i m p raporom In kolesar j i na Čelu popoldne odkoraka l i k » N a r o d n e m u d o m u « , k je r se j i m je p r i d r u ž i l a godba. Nato so m i ­mo »z log lasnega S t e m b u r j a « o d ­k o r a k a l i v K a n d i j o , k jer je b i l o ve l i ko zborovanje. » Z b r a n o l j u d ­stvo je n a v d u š e n o pr i t r j eva lo govormikovim besedam. . . T u d i na Dolenjskem se razv i ja r d e č i prapor in nastopa svojo zmago­slavno pot« . (»Napre j« , 2, V , 1919.)

i

Za 29. NOVEMBER čestita cenjenim odjemalcem

SPLOŠNO T K G 0 V S K 0

PODJETJE Č R N O M E L J

Oglejte si n a š e zaloge, p r e p r i č a l i se boste o so l idni kva l i t e t i b laga i n n i z k i h cenaht

Stev. m nos) » D O L E N J S K I £ I I T < St ran I

O delu in načrtih novomeških telovadcev

Pred izredno skupščino PARTIZANA Slovenije Telovadna akademija Zimski Čas, ko te običajno vse

telesnovzgojno delo — razen z im­skih Športov — prenese v telovad­nice, Je treba smotrno ln nač r tno Izkoristiti . Telesno vzgojna d ruš tva se v zimski dobi tudi organizacij­sko utrjujejo, na letnih skupšči­nah pregledujejo svoje delo v zad­njem letu, postavljajo nove na­črte ln proračune , sprejemajo sklepe za bodoče leto, volijo nove odbore in podobno. Totem ko opravijo občne zbore posamezna d ruš tva ln za njimi njihove okraj­ne zveze, položi svoj obračun tudi sveza Partizan Slovenije.

Leto« so se stvari zasukale po­vsem drugače . P rva je na vrati re­publ iška zveza, k i bo na svoji iz­redni skupščini prihodnjo soboto in nedeljo dokončno naredila ko­nec dolgotrajni polemiki in do­ločila program organizacije Par­tizan. Novomeški Partizan Je za svojega zastopnika Izbral v . d. predsednika tov. Pučka , k i je na splošno željo ostalih članov upra­ve sprejel to funkcijo šele pred kra tk im, poleni ko je bila spre­jeta ostavka bivšega predsednika dr. Goleža.

Povratno srečanje Novo mesto : Karlovac

Novomeški telovadci namera­vajo tudi v bodoče krepi t i ln po­glabljati telovadne stike z ostali­mi društvi . Sodelovanje okrajnih zvez Novega mesta ln Kar lovca Je privedlo v letošnjem marcu do telovadnega dvoboja mladinskih reprezentanc obeh mest, k i se Je v Novem mestu končalo z manjšo prednostjo gostov. Junak tega dvoboja je bil novomeščan Miro Baudek, k i Je dosegel prvo mesto med posamez­n i k i . Tudi za povratni dvoboj, k i bo v nedeljo v Karlovcu, nanj uprav ičeno r ačunamo , od vrste na p r i čaku jemo , da bo nabrala pre­cej več točk, kot v zadnjem sre­čanju . Vrsto mladink bodo sestav­ljale mlajše tekmovalke, k i bodo v družbi nekaterih že p re i zkus ­nih prav gotovo z uspehom zasto-

Sale novomeške barve, čeprav so ;arlovčanke mnogo bolj rutinira-

ne tekmovalke. Na predlog Par­tizana Karlovac bodo Novomešča-nl tja potovali Že v soboto in ci ogledali meddržavni telovadni dvoboj reprezentanc Romunije in F L R J .

Delo posameznega telovadnega društva se zunanje izraža med drugim na letnih telovadnih na­stopih, na zletih ln telovadnih akademijah. Na letnih nastopih prikažejo svoje delo in uspehe oddelki v polnem številu, med tem ko pri telovadnih akademijah zaradi manjšega prostora nastopa­jo le izbrani.

Vsi telovadni oddelki novome­škega Partizana se Se dalj časa skrbno pripravljajo na telovadno akademijo, s katero se bodo no­vomeškemu občinstvu predstavili v soboto, 21. decembra popoldne ln zvečer, v nedeljo dopoldne —

na praznik JLA — pa bodo aka­demijo ponovili za pripadnike JLA. Telovadne akademije no­vomeških telovadcev so bile vse­lej na višini, zato se tudi od le­tošnje nadejamo visoke kvalitete, posebno še, ker nekateri oddelki In posamezniki kažejo veliko vo­lje in sposobnosti za napredova­nje. Najmlajši telovadci — deca ln »lonlrjii — bodo tudi letos s svojo prisrčnostjo osvojili gle­dalce.

Popravilo doma Novomeški Partizan ima svoj

doni, lahko pa tudi rečemo, da ga

nima, ker ga ves čas uporablja JLA. Društveni upravi dajejo za­deve v svezi s domom mnogo pre­glavic. Precej truda Je bilo tre­ba, da se Je pred leti uredilo vprašanje najemnine, sedaj pa se Je z vso ostrino postavilo pred upravo dejstvo, da potrebuje dom takoj nekaj najnujnejših popra­vil. Gradbeni odbor Je zadeva proučil in s popravili takoj pri­čel. Vendar menijo Člani drufitve-ne uprave, da je tako stanje ne­mogoče. Čedalje bolj nujno se pred nje postavlja vprašanje gra­ditve novega telovadnega doma, ki bi nudil streho telesno vzgojnim organizacijam Novega mesta. Že­limo, da bi se ta zamisel čimprej uresničila. Tedaj bi se začeli za novomeške telovadce boljši časi.

K. J.

Kratke iz Črnomlja in okoliee FJRICEL S E J E P O U K V

K M E T I J S K O G O S P O D A R S K I H SO L A H

Ze lansko .1*1» je b i l a v Č r ­noml ju ustanovljena kmet i j sko gospodarska &oLa, letos pa *° zače l i s poukom drugega le tn i ­ka . Letos sta b i l i us tanovl jeni v č r n o m a l j s k i o b č i n i se dve t a ­k i Sol i : v Draga t u š u i n na V i n i ­c i . Razen k m e č k i h ' fantov ob ­iskujejo te Sole l u d i dekleta , k l imajo m i m o os ta l ih predmetov še gospodinjstvo.

M E T L I C A M — N A S l G O S T J E Orkester i n pevsk i .zbor K U D

»Jože Mihelč lč« iz M e t l i k e sta gostovala v Č r n o m l j u s pes t r im sporedom voka lne i n ins t rumen­talne glasbe. Nas top i l i «*>:'orke­ster, m e š a n i pevsk i zbor, ž ensk i pevski zbor i n so l i s t i , med k a ­t e r imi nas je razvesel i la tudi K r a š e v č e v a , k i je b i l a nedavno nagrajena s p r v o nagrado ra­di jske oddaje »Pokaž i kaj znaš«.

Novomeški športniki v počastitev Dneva republike

E L A N j G A R N I Z O N (N, m.) 3:1 (1:9)

Elanova enajstorica Je tokrat za_ igrala prav dobro. Poznala se je prisotnost Kožuha in Vlndlšarja, k i »ta bula gonilna sila* v moštvu. E lan ima trenutno dobro ožjo obrambo m še precej dober napad, manjkata pa dobra stranska k r i l ­ca, k i bi povezovala obrambo in napad. Gole za Elan so dosegli: Beronja. Turk in Vesel. Elan je nastopi,] v naslednji postavi- Ma-Jerle K . , Tartič, Stojanovski.' K o ­žuh, Turk, vint l išcr Beronja, Ma-Jerle T., V e s e l , Cujujik in Mrzla k.

Najboljši na Igrišču je b i l vse­kakor Kožuh, niso pa dosti zao. stajali tudi Turk, Vindišcr. Ma-jerle, Tadlč in ostali. Tekmo le prav dobro sodil Neli Sker l i . Po-

Goršinova prva no »Teku republike« Na »Teku republike«, k i Je bil

letos že desetič po osvoboditvi, je nastopilo tudi več Novomeščanov, članov T V D Partizan in dijakov novomeških šol.

Največji uspeh Je dosegla Gorši-nova, članica Partizana, k i je v skupini mladink B prva prispela na c i l j . Mladinke in članice so' tekle na 700 m dolgi progi. Prva Je bila znana reprezentantka Slamnikova, članica A K K l a d l -varja iz Celja, takoj za njo pa Je pritekla na, cilj naša Goršinov.i.

Tudi novinka uCitcIJiščnica H u -detova Je bila v skupini mladink B tretja, kar Je lep uspeh, saj je pustila za seboj večje število že znanih tekačic .

Ob slovesni izročitvi prehodnih pokalov in prakt ičn ih dari l Je Gorš inova prejela lep pokal. Že­l imo, da hi ga prihodnje leto po­novno osvojila in bi jI tako ostal v trajen spomin na »Tek repu­blike«.

Obe tekmovalki Jz Novega mesta sta prejeli tudi lepe prak t ične na­grade ln spominske plakete.

8 to prireditvijo so naši atleti zaključili letošnjo sezono, k i Je bila z ozirom na dosežene rezul­tate najbolj uspešna po osvobo­ditvi . J . G .

vratna tekma med obema nasprot­nikoma bo na Dan J L A — 22. de­cembra.

V KOŠARKI Z M A G A L I S P E T ŠTUDENTJE

Tradicionalno s rečan je med eki ­po novomeškega Študentskega kluba in ekipo gimnazije se Je tudi tokrat konča lo s prepr ič l j ivo zmago š tudentov . Za š tudentski klub so igral i Setlna. Goleš. Fuia ln Pot rč . Zmaga š tuden tov je bila zaslužena. Tekmo Je sodil Slavko Medle.

PIONIR JOŽE T U R K — ŠTIRIKRATNI P R V A K

N O V E G A M E S T A Letošnje posamično prvenstvo

Novega mesta v namiznem tenisu, k i ga je pripravil Namizno ten i . Skl klub »Elan,« lahko po pravici š te jemo med najbolj kvalitetna prvenstva po osvoboditvi, čeprav so v glavnem nastopali le mladin­ci . Pokazali so precejšen napre­dek, najbolj pa Je napredoval pionir Jože Turk, k i Je pokazal prav dobro igro. Turk bi z igro. k I Jo Je pokazal na prvenstvu N o . v«'i?a mesta (zadnle dni je več treniral), lahko osvojil prvenstvo Slovenije al i pa vsaj drugo mesto.

Na letošnjem pokalnem prven­stvu Novega mesta Je v članski konkurenci nastopilo 12 tekmoval­cev. 10 mladincev ln 3 pionirj i . V konkurenci moških i n mladinskih parov je nastopilo 5 dvojic. Naj ­večje presenečenje prvenstva je pripravil pionir Jože Turk, k i je /.masni v tekmovanju članov, mla . dlmcev. pionirjev in skupaj z Jak-šetom v dvojicah. Za zmago v čflansk.1 konkurenci Je prejel po­kal ObLO k l Ra je lani osvolll Marijan Sonc. Vrs tni red v posa­meznih disciplinah 1e b i l nasled­nj i :

Člani; l . Jože Turk. sledijo P la ­več, Mikec . Zurc. Picek, Jakše i tri.

Mladinci: l . Turk Jože, slediijo Uhl , Plaveč, Zurc. Jalkse. K « d * a r

Itd. P ion i r j i : 1. Jože Turk, sledita

Kopač in Bartel j . Dvojice: l . T u r k . J a k š e , sledijo

Zurc-Gabri je lč ič Plavce - UW1 itd.

Gostje so nam pokaza l i tudi »met l i ško k o r a č n i c o « , sp reml ja ­vo in podobno. Preds tava j * b i l a dobro obiskana, Z izvajanjem amo b i l i zelo zadovol jn i . M e -tl ičanoim se zahval ju jemo aa nj ihov t rud i n ž e l i m o , da nas se obiščejo«

T U D I » Z A D O V O L J N I K R A N J C I «

S O N A S O B I S K A L I P r e j š n j o nedeljo so nas ob­

i s k a l i t ud i »Zadovo l jn i K r a n j ­ci«. Vs topnic J« k m a l u zmanj ­ka lo , tako da v s i n iso prtišli na

Z novomeškega trga Navzlic l i stopinjam pod ničlo

Je bil novomeški živilski trg v ponedeljek, 2. decembra še kar dobro založen. Prodajali so: Jajca po 23 din, za Iker mleka so zah­tevali 30 din, za glavico zelene so­late S din, za merico motovilca 20 din, za merico kisle repe ali zelja 25 din, za šopek korenja 10 din, za šopek peteršllja i<> din, za ko­lerabo s din komad, za skodelico smetane 50—60 din, za kilogram jabolk SO din in za firkl orehov 150 din. Tokrat je bilo na trgu precej perutnine, kokoši so pro­dajali od 300 din dalje, za purina-ne pa so zahtevali okoli 1200 din.

NA SEJMIŠČU. Je bil zaradi mrazu promet nekoliko slabši. Pri­peljali so 85« prašičev, prodali pa 705. Do 10 tednov stari so Sli v promet od 3HOO do 6000 din, od 3 do 7 mesecev stari pa od 6 do lJ.OOo dinarjev. Goveje Živine so kmetje prignali 34« glav. prodali pa le 176. Na tehtnici so bili voli od 130 do 135 din za kg, krave od «0 do 100 din za kg; »na čez« pa so šli voli od 70 do 90 tisočakov za glavo, krave od 55 do 70 tiso­čakov, Junci ln tellce pa od 25 do 50 tisočakov.

r a č u n . Z izvajanjem programa so 'Imeli sjostj« zelo lep uspeh. B i l i smo izredno zadovol jn i , saj so se mnog i nasmeja l i do solz. H u m o r , vesetle polke, p r i l j u b ­ljene pesmi , vse to Je raz vese­l i l o s tara in m l a d a srca . Cenje­n i m gostom se i sk reno zahva­l jujemo i n j i h pnosimo naj ^as se ob i š če jo .

S T A N O V A N J S K E B L O K E G R A D I J O

Z a č e l i so kopat i temelje d r u ­gega stanovanjskega b l o k a v Č r n o m l j u . Invest i tor gradnje je O b L O Č r n o m e l j , gradbena dela pa Izvaja Be lokran j sko gradbe­no podjetje. P i rv i b lok bo H -storčefk, d r u s l pa oa rnorček .

I Z V O L I M ' SO M L A D I N S K O V O D S T V O

M l a d i n s k a organizaci ja v Č r ­noml ju j« DmeU sestanek, na ka terem so I zvo l i l i novo v o d ­stvo. V odbor so I zvo l i l i res delavne č l a n e . V mlad insko o r ­ganizacijo bodo v k l j u č i l i č i m ­več mlad ine , k i j e se i z v e n o r ­ganizacije. T u d i dosedanje delo mladinska organizaci je Je bi lo dokaj plodno, sad zas luž i jo po­samezni č l a n i vse pr iznanje za svoje delo, iki je rod i lo lepe sadove v r a z n i h d r u š t v i h i n sek­ci jah. Mnogi, č l a n i so p r av po­ž r t v o v a l n i prt gas i l skem d r u ­š tvu , K U D - u , p r i P a r t i z a n u in t a b o r n i š k i D r u ž i n i be l ih brez.

, J . S.

Metlika je praznovala 2S. novembra so MettUcanl, že-

četrtič slavili HVO.J občinski praz­nik. Ze rano zjutraj sta Jih v ve­selo razpoloženje dvignila budnica mestne godbe ln streljanje to-ptčev.

Ob devetih dopoldne Je bila ta dan v kino dvoranu slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, na kateri Je predsednik občine Franc JaklJeviČ podal pregled do­sedanje gospodarske in ostale de­javnosti v občini. Javno se Je za­hvalil zlasti navzočemu podpred­sedniku, ki je hkrati tudi občinski odbornik, Niku Belopavlovlču za njegov trud in prizadevanje, da Je metliška občina v zadnjem času dosegla pomembne gospodarske uspehe.

Po zaprflsegi novih učiteljskih z'»stl pa jih Je pnlmala izdelava moči Je bilo na Trgu svobod« lav- svilene trikotaže.

zastopniki občine ppložBI venec pred spominske pio JI Če padlih, na­kar so si mnogi občani ogtedall v Belokranjskem muzeju razstavo originalnih risb Idi grafik sedem­najstih partizanskih umetnikov. Ta razstavljena dela so nastala v letih narodnoosvobodilne borbe; razstava sama pa bo odprta 9e do srede decembra.

Nato so gostje, Številni Metli­cam In oikollčanl odšli pred to­varno BETI, kjer Jih Je pozdravil direktor tovarne Darko Inkret, ki Je v kratkih besedah prikazal T a z -voj podjetja. Vsi navzoči so si T>O-tem ogledali tovarno, ki Je bila nrav za ta osled v poflnem pogonu. Zanimanje obiskovalcev Je priteg­nilo delo prt raznih novih stroljh.

no zborovanje, na katerem se Je tovariš Nilko Belopavlovlč pred številno množico spomntil sadov oktobrske revolucije. Judenbur. ških žrtev, upora na Vime« itn drugih svetlih dejani belokranj­skega ljudstvu, ki Je skupaj s hrvatskimi borci pred petnajstimi let; likvidiralo belogardlstično po­stojanko na Suhorju in s tem na­pravilo v Beli krajini konec belo. gardjzmu in vsem reakcionarnim elementom. Po njihovi borbi za svtfbodo in socializem nadaljujemo dane« vsestranski boj za napredek In člmvečjo blaginjo delovnih ljudi. Ta prizadevanja pa so vid- I k« na povsod ln prav tako tudi v me- ) tllSkl občin I.

Po podelitvi odlikovanj članom predvojaške vzgoje, gasilskim če­tam In posameznim gasilcem so

Popoldne je občinska Zveza bor­cev priredila v Domu na Pnngrtu veliko ljudsko zabavo s plesom, na kateri Je Igral celjski kvintet.

Nobenega dolenjskega

gospodarja brez

DOLENJSKEGA LISTAI

DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC

Sreda, 4. decembra — Barbara Četr tek , 5. decembra — Stojan Petek, 6. decembra — Miklavž Sobota. 7. decembra — Urban Nedelja, 8, decembra — Marija Ponedeljek. 9. dec. — Valeri ja Torek, 10. decembra — Siniljan

»KRKA« — NOVO M E S T O : od 3 do 5. dec. franc. f i lm »POD­Z E M L J E PARIZA«. Od 6. do ».

- dec, anier. barv. f i lm »DIMNI SIGNAL«. 9. dec. sovjetski f i lm »CAPAJEV«. FIlm bo predvajan v okviru proslav 40-letnlce okto­brske revolucije. Predstava ob 16, za mladino vstopnina 10 din. Za odrasle ob 18 in 20 z enotno vstopnino 40 din.

D O M J L A — N O V O M E S T O : od 6. do 9. dec. jugoslovanski f i lm »ZENICA«.

»JADRAN« — KOČEVJE: 4. l n 5. dec. amer išk i barvni f i lm »DO P E K L A IN NAZAJ«, Od 6. do 8. dec. mehlSkl f i lm »UMIKAM SREČNA«.

ČRNOMELJ: 6. i n 8. dec. sovjetski barvni fi lm »PRELOM«.

K O S T A N J E V I C A : 8. dec. ameriški film »GREH E N E NOCl«.

D O L E N J S K E T O P L I C E : 7. ln 8. decembra amerlSkl barvni film »BAGDADSKI TATIC«.

STRAŽA: 7. ln 8. dec. amer išk i barv. f i lm »UKROČENA T R M O ­GLAVKA«,

ŽUŽEMBERK J 8. dec. Jugoslovan­sk i f i lm »SOFKA«.

POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja francoski f i lm »Trenu­tek resnice«: v petek, 6. dec, ob 18. u r l v Brusnicah; v soboto, 7. dec, ob 18. uri v Stoplčah; v ne­deljo, 8. dec , ob iS. u r l v Crmo-šnjlcah ln ob 18. url v Soteski.

ObLO 2 u ž e m b e r k razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o pr i ­stojnosti občinskih ln okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. F L R J st. 34 ln 39-55) mesta

1. direktorja zidarskega podjetja »REMONT« Žužemberk

2. upravnika čevl jarskega pod­jetja »KRUPON« Žužemberk

P o g o j i : pod 1: dovršena srednja tehnična šola gradbene stroke ln triletna praksa v vod­stvu obrata a l i mojstrski izpit iz gradbene stroke ln najmanj 5-let-na praksa v vodenju podjetja.

Pod 2: čevl jarski mojster z vsaj triletno prakso v vodstvu podjetja.

Nastop službe 1. Januarja 1958. Plača po tarifnem pravi lniku. — Prošnji , k i mora biti pravilno kolekovan*. pri loži te spr ičevalo o strokovni izobrazbi ter življenje­pis in opis dosedanjega službova­nja. Prošnje interesentov za raz­pisana mesta se sprejemajo do vkl jučno 25. decembra 1957, naslo­vite Jih na ObLO Žužemberk .

wmym rskreno se zahvaljujem dr. A d o l ­

fu Splierju. dr. Ern i Pr imožIčevi in dr. M i r u Vodniku za skrb l n nego v času bolezni mojega moža Janeza Kovar lka . A n i KftvarUc

Z A H V A L A Studijska knjižnica Mirana Jar­

ca v Novem mestu, se zahvaljuj* unlv. prof. dr. Francetu Tomšiču za podarjene separate njegovih del, Hansu Schoepplu lz Dunaja za prepis Breckerfeldovlh Supple-mentov in za seznam geografskih kart lz zbirke dr. Antona Schoep-pla iz Vrhovega, učitel ju Jožetu Tratarju za podarjene knjige in advokatu dr . Adrl janu Zupančiču iz Trebnjega za podarjene izvode Slovenskega pravnika in za razne druge knjige — Vsem iskrena hvala!

NOVO MESTO V času od 23. novembra do 2.

decembra Je bilo rojenih 12 deklic in 12 / dedkov.

Poročili so se: LeSnjak K a r o l , mizar lz Novega mesta, in Turk FrančlSka, člsti lka lz P rečne . L u -kič Borlslav, sodni pristav iz No­vega mesta, ln Pipan Dragica, strojepiska z Broda. Inlft Mi lan , sin kmetovalca, ln Bartol Terezi­ja, delavka, oba lz Stranske vasi. Medic Samo, student, ln M k i č Marija, us lužbenka, oba iz Nove­ga mesta. Meserko Ivan, k l jučav­ničar s Tratenlka, ln Cesar Roza-llja, krojačlca iz Novega mesta.

Umrla sta: Flajs Jože, rudar v pokoju, S6 let, lz Hraetovice ln Mramor Franc, kmetovalec, m let, s Kraslnjega vrha. s

HOTNA VAS Umrla sta: Ju rš lč Frane, usnjar

v pokoju, SO let, lz Smihela in Kobe Jože, kmetovalec, m let, z Vrha p r i Dolžu.

Motorno kolo I L L O , 125 cem, generalno popravljeno — ugodno prodam. Hadl, Novo mesto, Za­g rebška 10.

Interesente za stavbne parcele in njive obveščamo, da so napro­daj stavbne parcele in njive v Novem mestu na Ragovski cesti. Interesenti naj se javijo v Muzej­ski u l ic i 3 v Novem mestu.

Pohiš tvenega mizarskega po­močnika in vajenca sprejme ta­koj Mizarstvo Pre lovšek, LJublja­na, Trnovo, Pot na Rakovo Jelšo štev. 18.

Violo, odlično ohranjeno, pro­dam. Naslov v upravi lista.

3 metre kromblja, srebrno-slv-kastega za plašč, ugodno prodam. Naslov v upravi Usta.

Za pitanje goveje živine skle­pamo pogodbe po izredno ugodnih cenah. Nudimo kredite za nabavo živine in močnih k rmi l . Najboljše rejce pitane živine bomo nagra­d i l i . Kmeti jska zadruga Žužem­berk,

R A Z P I S Komisi ja za razpis mest direk­torjev gospodarskih organisaclj

Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Matko Ivan­ka lz Gor. Suhadola — dečka, Bar-bič Pepca iz D'ravelJ — dečka, Murn Jožefa lz Gor. Selc — dečka. Možic Anica lz Do l . Boštanja — deklico, L jub i Jožica lz P rečne — dečka. Klevišar Mari ja lz Novega mesta — dečka, Erpe Ivanka z Vršnih sel — dečka, Pirnar M a ­rija iz Kočevja — deklico, Markelj Alojzi ja lz Vel . Bučne vasi — dečka, Lampret Frančiška lz B r i ­nja — deklico, Kalčlč Pepca iz Gotne vasi — dečka, Gorenc Ma­rija iz Ržlšča — deklico, Vidmar Marija lz Lukovka — deklico, J u -vančič Anica lz Sred. Lakenca — dečka, Turk Mari ja s K r k e — de­čka, PerhaJ Pavla lz Brusnic — dečka, Gregor lč Jožefa iz Zabrdja — deklico, Dolensek Helena lz Mokronoga — dečka, Vindiš A n i ­ca Iz Novega mesta — dečka, V o -dopivec Ju lka iz Smlhela — de­klico, Nosan Mari ja iz Novega mesta — dečka , Buča r Amal i ja iz Ljubljane — dečka, Sladic Mari ja z Mirne — dečka. P i š k u r Terezija iz Gor. Straže — deklico, Pust Marija z Brezove rebri — dečka, Kremesec Mart ina iz Metl ike — de,čka, Mlrt lč V i d a , z Brezove re­bri »- deklico, Zorko T o n č k a lz

Cadrež — deklico, K i r e n Pavla ui Dol . Prekope — deklico, Jurečifl Štefka iz Novega mesta — deklico. Plut Anica iz Lokvice — deklico, Pet rovič Eva lz Vavte vasi — de­klico, Zonta Mari ja iz Novega me­sta — deklico.

KRONIi&UNESREC Pretekli teden so se ponesreči l i

in Iskali pomoči v novomešk i bol­nišnici : Mustavar Vinko, zidar i i LJubljane, se Je v Kočevje z mo­torjem zaletel v avtomobil in al poškodoval glavo. Rak Slavko, rudar lz Salke vasi, Je hotel na­praviti samomor in st Je presekal s sekiro levo roko. Lamut Stanko, sin trgovskega poslovodje iz Čr­nomlja, se je opekel z vročo vo­do po levi roki . Hočevar Franc, posestnik iz Vabče vasi, si je s cirkularjem poškodoval levo roko. Glazer Stanko, k l jučavničarski po­močnik iz Črnomlja , si je s c l rku -larjem poškodoval desno roko. Bajuk Ivanko, posestnlco lz Ra-dovlce, je sovaščan Stanko Roz­man s polenom pretepel in JI po­škodoval glavo. Novak Pavel , strojni k l jučavn iča r lz Kočevja, je padel z motorja in si poškodo­val levo koleno. Medved A n i , de­lavki iz Cešnjlc, je padla veja na glavo. Tekavec Andrej , progovnl delavec s Sel p r i Straži, je padel s peči In si poškodoval prsni koš. Hudoklin Karol ina , upokojenka iz Gor. Vrhpolja, je padla in si po­škodovala levo roko. Rebrnik K a ­rol , sin posestnika lz Trebnjega, se Je z motorjem zaletel v kole­sarja in si poškodoval glavo in obe rok i . Glad Frančiška, žena posestnika iz Dol . Brige, je doma na dvorišču padla ln si poškodo­vala desno nogo. Kovač Franca, mizarskega pomočnika iz Občine, Je podrl motorist ln mu poško­doval glavo. Gabrijel Ignac, avto-mehanik iz Trebnjega, se je z mo­torjem zaletel v -kolesarja in do­bil pretres možganov. Brulc F lo -rljan, delavec z Dolža, Je padel z lestve ln si poškodoval hrbet. Kneze vič Draga, knjigovodjo z Skrada, so v Brodu na Ko lp i na­padli neznanci in mu poškodovali glavo. Strbenc Jože, upokojenec lz Kopr ivn ika , si Je pr i vlacenju hlodov poškodoval desno nogo.

Motor i zaci ja narašča Vzporedno z nag l im t e h n i č ­

n im napredkom v naš i d r ž a v i naraSča tudi š t ev i l o motornih voz i l . Vendar pa n a š m o t o r i z i ­rani promet š e vedno precej z a ­ostaja za n a š i m i m o ž n o s t m i in potrebami.

Ob koncu leta 19M je b i lo v Jugos lavi j i reg is t r i ran ih skupaj 61.547 moto rn ih v o z i l : 12.112 to­vo rn ih av tomobi lov , 15.635 mo-tociklov. 14.664 p o t n i š k i h avto-mobflov, 6134 traktorjev. 2071 avtobusov in 2030 posebnih m o ­to rn ih voz i l . Z a n i m i v o je. da Imamo šofer jev dvakra t več kot motorn ih v o z i l , sal j i h je b i lo ob koncu lanskega leta regls t r ' -ranih 108.251 i n s icer : 50.425 po­k l i c n i h šofer jev in 57.833 ama-

Napredek brez oddiha Kako živi in diha ena najdelavnejših mladinskih organizacij na Do­lenjskem — Visok cilj prihodnjih let: začeti z gradnjo taborniškega

doma v Novem mestu V nedeljo, 24. novembra , je

R o d gor jansk ih tabornikov na rednem letnem zboru podal ob­r a č u n o svojem delu v š e s t e m le tu obstoja. P o l n a dvorana o k r o ž n e g a sod išča , o k r a š e n a z nazorno p r i k a z a n i m pregledom d r u ž i n i n vodov ter s t a t i s t i č n i m pregledom celotnega dela rodu, z geslom in znakom tabornikov je naprav i l a na prisotne goste takoj pri jeten vtis . Posebno so ugajal i nastopi m l a d i h n a č e l n i ­kov i n n a č e l n i c , ko so po roča l i o delu svo j ih d r u ž i n . K r i t i č n o to presojal i pomanjk l j ivos t i in r i r ; n l i - ••-•>?•-<le vo­dom. N a č e l n i k rodu B r a n k o Je nato p o r o č a l o delu celotnega rodu ter i z reke l pohvalo naj-

bo!i*. !m ved.-m in •'• r

h V a l i i se je tudi n a v z o č e m u za-• topn iku J L A kap. B o j a n i č u za vso t e h n i č n o p o m o č , k i jo Je J L A nudi la taborn ikom pr i n j i ­h o v i h akci jah.

N a v z o č i zastopnik s t a r e š i n s k e uprave Z d r u ž e n j a tabornikov Sloveni je tov, R u d i Wdl l e je u p r a v i č e n o poudar i l , da se tak^ o b š i r n o in temeljito dHo tabor­n i š k e organizacije med novome-i k o mladino mora o d r a ž a t i tudi • j avnem živl jenju . Omeni l je,

da spada R G T med na jbo l j š e enote v S loven i j i . H k r a t i je ugotovi l , da vodstvo R G T p r a ­v i lno usmerja razgibanost m l a ­dine z uvajanjem t a b o r n i š k i h iger, povezanih s pa r t i zansk imi t rad ic i j ami (Ilegalec, K u r i r ) . N i nam treba kavbo j sk ih avantur, saj je za n a š o mladino polno vabl j ivega grad iva rz dogodkov N O B , k i ga lahko uporabl jamo za najbolj mikavne t a b o r n i š k e igre. Naj omenim, da ideje za take igre prihajajo od t aborn i ­kov samih — C r n i Som je p r i tem posebno domiseln.

Z las t i p r i s r č n o je bi lo v dvo­rani , ko je tov. Wdl le Izročil zastopnikov medvedkov i n č e b e ­l i c prehodno zastavico kot na­grado za p rvo mesto, k i so ga dosegli na tekmovanju v L j u b ­l jani v z a č e t k u oktobra. » L a h k o se z njo tudi pobahate, samo prevzetni ne smete postati i n potrudite se, da v a m je p r ihod­nje leto ne bodo odvzel i drugi ,« je p r ipomni l , ko J im je s t isni l roko. S š i r oko odpr t imi očmi Je gledala mala N u š k a lepo zasta­vico in Jo verno nesla pokazat g lavar in i svoje d r u ž i n e .

2e znani kronis t gor janskih tabornikov Janez je v duhovi to

sestavl jenih r i m a h podal pre­gled v a ž n i h dogodkov v rodu v pre tek lem letu. Vso dvorano je sp rav i l v pr i je tno s p r o š č e n o r a z p o l o ž e n j e .

B i l o je podobno kot takrat, kadar se zbere de lovn i ko lek t iv 200 l j ud i , ' da poda o b r a č u n o obi lnem de lu enega leta. Delo R G T je b i lo v p re tek lem letu rs ociT.no tudi nc-t-v. V tem času je ime l rod 5 d r u ž i n s 25 vodi i n dvema k luboma.

G l a v n o delo je potekalo v v o ­d ih , k i š t e j e jo p o v p r e č n o 8 č l a ­nov. Skupno je bido v pre teklem letu 740 vodovih sestankov, na ka te r ih so se č l an i seznanjali s t a b o r n i š k o ideologijo in se p r i ­p rav l j a l i za I. i n II. izpi t . Iz le­tov Je b i lo 172. Na n j ih so ta­bornik ; spoznaval i b l i žn jo oko­l ico Novega mesta ter se hkra t i izpopolnjeval i v t a b o r n i š k i h ve­šč inah (uporabi kompasa in š p e -cialke, s ignal izaci ja , p rav i lno kurjenje ognja . . . ) . T a b o r n i k i so prj tem tudi izpoln jeval i pro­gram Gorske s t r a ž e , k i Ima na­men Ščititi naravo pred u n i č e ­vanjem (skrb za ptice, varstvo redk ih cvetic . . ) '

Z nabi ranjem odpadnega ma­ter ia la »o si nabra l i 17.600 din ,

MU

m L a h k o se smejejo, saj so razen pokala dob i l i za že d r u g i č p r i -borjeno 1. mesto na mnogoboju Z d r u ž e n j a tabornikov Sloveni je tud i nov š o t o r - č e t v o r č e k , vreden dobr ih 20 t i sočakov . . . C l a n l Rodu gorjanskih tabornikov so zdaj zares od ločen i , z m a g a j tud i pr ihodnje leto, ko bo s lovensk i t a b o r n i š k i mnogoboj na O t o č c u !

z de lovn imi akc i jami pa so al p r i s luž i l i 14.000 din "za taborje­nje. Skupno so v 154 de lovn ih akc i jah o p r a v i l i 1854 de lovn ih ur. Svojo r o č n o spretnost so p r e i z k u š a l i z izdelovanjem raz ­l i č n i h ' r o č n i h del,, k i so j i h oce­njevaln i komis i j i p r ed lož i l i ka r 200.

P r i p r a v l j a l i so se tudi na ta­b o r n i š k i mnogoboj, č e p r a v po­manjk l j ivo , a vendar to l iko (113 treningov), da so si že d r u g i č p r i b o r i h p rvo mesto v S loven i j i . Enako so se i zkaza l i na jmla j š i , t. J. medvedki in čebe l ice , in si p r i b o r i l i šo to r in prehodno z a ­stavico kot p r v i med 16 enota­m i , k i so tekmovale . P r a v Širo­ko razpredena m r e ž a p r i naj­mla j š i h (skupno Imajo sedaj 2 d r u ž i n i ln 12 vodov) je najbol j ­še jamstvo za bodoč i rsarvoj R G T .

Z a propagando so sk rbe l i v o ­di s s t e n č a s i v g imnaz i j i , v osnovni šoli In na uč i t e l j i šču (skupno so j i h i zde la l i 38), z i z ­dajanjem »Stre le« (10 š t ev i lk ) i n z dopisovanjem v dnevno č a s o ­pisje. Več č l anov rodu sodeluje v Dolenjskem t a b o r n i š k e m svetu in p r i s t a r e š i n s k i upravi Z d r u ­žen ja tabornikov Sloveni je , k a ­kor tudi s pr ispevanjem č l a n ­kov za revi jo »Tabor«.

Razen tega pestrega notranje­ga dela so n o v o m e š k i taborn ik i v p re tek lem letu izvrš i l i več je Število akcij v povezavi z d r u ­g imi organizac i jami . Za ?let v B i h a č u so postavi l i tabor za 600 u d e l e ž e n c e v - t e l o v a d c e v lz novo­m e š k e g a okraja, in to v n a j t e ž ­j i h v remensk ih oko l i šč inah . V Jul i ju ln avgustu so organiz i ra l i 8 taboire v Rabou (Istra) in so­de lova l i p r i i zvedbi ostal ih t reh

terjev V S l o v e n i j i je b i lo 26.279 šofer jev , od tega 63 odstotkov amaterjev. N a j v e č š o f e r j e v -amaterjev i m a Sloveni ja , sledi Ji H r v a t s k a s 58 odstotki . N a j ­več vseh šo fe r j ev ima Srb i j a — 33.645 (od tega amaier jev 50 od­stotkov). Z a n i m i v o je. da ie v vsej d r ž a v i pok i ionih šo fe r j ev Izpod 25 let starosti le 6000,v

amaterjev oa k a r lfi.000 (spet je na p r v e m mestu S loven i ja s 5 t isoč m l a d i h amaterjev. Snbija l n Hrva t ska j ih imata Po 4000).

Zena Šofer jev j » v vse l d r ž a ­vi le 1000, od tega p o k l i c n i h š o ­ferjev komaj 20, ostale so ama­terke. S loven i j a j i h ima 443, Srb i ja 311. Hrva t ska 240

OGLAS V DOLENJSKEM LISTU SIGUREN USPEH!

taborov (uč i te l j i šča , vajenske mladine l n za otroke, k i j i h je poslalo na taborjenje socialno skrbstvo okraja). P o z i m i je k lub »Strela« organ iz i ra l z i m s k i ta-oor na Gor janc ih .

Obenem so v avgustu p r i p r a ­v i l i par t izanski pohod po poti slovenske delegacije na II. za­sedanju A V N O J od Č r n o m l j a do Jajca. Ude l ež i l o se ga je 18 no­v o m e š k i h tabornikov i n ta­bornic.

V P a l a h so n o v o m e š k i tabor­n i k i pos tavi l i svoj tabor kot gostje v makedonskem naselju »Orce Niko lov« in med 800 ude­l e ž e n i m i dob i l i d ip lomo za naj ­bol jš i tabor. V Jesenskem č a s u sta č l a n s t v o razgiba l i akc i j i »Ilegalec« i n »Kur i r« , k jer je b i l k l jub zahtevnem programu in f i z ičnem naporu odziv izredno ve l ik , saj je p r i p r v i a k c i j i so­delovalo 60, p r i d rug i pa celo 75 č l a n o v in č l an ic . Dve razstavi v n o v o m e š k i h iz ložbah sta po­kaza l i raznovrstno dejavnost te delavne mladinske organizacije.

Mnogo dejavnosti n o v o m e š k i h tabornikov je o la jša la uv idev­nost okrajnega ljudskega odbo­ra, k i je omogoči l preko D T S nabavo nov ih šo to rov , kakor tu ­di podpore R d e č e g a k r i ž a v ž i ­v i l i h (za taborjenje In pohod v Pale) i n denarne podpore Zavo­da za socialno zavarovanje za

dela dokazuje, da so b i l a ta sredstva plodno i zkor i ščena .

Razen rednega programa i m a ­mo v n a č r t u p r ip rave za g r a đ -

Z A B U K O V E C Z M A G A L ^ " ' N A B R Z O T U R N I R J U

Namesto brzopoteznega prven­stva Dolenjske, k i je bilo zaradi nizkega atevlla prijav pre loženo na Januar, so v Novem mestu v Domu J L A Igrali brtfcoturnir po­sameznikov, k i se ga Je udeleži lo 16 sahlstov lz Trebnjega, Novega mesta ln kot predstavnik Kočevja — Mestek. Ze takoj po prvih ko­l i h sta prevzela vodstvo Zabuko-vec ln Gajskl .

Vrstni red: 1. Zabukovec Ivan 14 točk (od 13 možnih!), 2. Gajski Ivan 13. 3. dr. Golež 11 in pol. 4. Fink Stane 10 itočk (vsi N . m.), 5. Mestek (Kočevje) s ln pol, sle­dijo pa še l i c , Bojanič, BartolJ, Cvar, Pol janšek, Jenko, itd.

ZAČELO SE J E LETOŠNJE P R V E N S T V O N O V E G A M E S T A

Pretekl i teden se Je pričelo le­tošnje VIII. prvenstvo Novega mesta v šahu, na katerem sodelu­je 14 šahis tov: 7 drugokategomi-kov ln 7 tretjekaitegornlkov. Do­slej so igrali le eno kolo. BartolJ

ie premagal ing. KoSirja, Jenko laranovića(i) in Cujnlk Verbtča(l) ,

medtem ko sta Ga.iski in F ink re-mizlrala. Partije Ajdič : Vodopl-vec, Bojanič : Dobovšek ln A v -sec : Mihe l ln so bile preložene.

Redna kola igrajo vsak torek ln če t r tek od 19.30 dalje ln v nedeljo od ». ure dalje, prekinjene in odložene partije pa med tednom.

F M

njo doma taborn ikov . P r i t a ­kem š t e v i l u akt ivnega č l a n s t v a (tedensko preko 25 sestankov) nam majhna p o d s t r e š n a sobica v s tar i g imnaz i j i ne zadostuje, p rav take t e ž a v e pa so z z a s i l ­n i m s k l a d i š č e m . N a o b č n e m z b o -ru n a v z o č i t abo rn ik i so sprejeli-v program delovno akci jo v ob­l i k i delovnega tabora (3 izmene po 2 tedna), na ka te rem bodo v opekarn i p r i p r a v i l i opeko za gradnjo doma. T u d i gozdni u p r a v i bodo s t a v i l i svojo delov­no s i lo na razpolago za pogozdo­vanje.

Za leto 11*58 bo rpoubli.fko pr­venstvo v t a b o r n i š k e m mnogo­boju in tekmovanje medvedkov in č e b e l i c v N o v e m mestu. P r i ­prava teh "tekmovanj bo za no­v o m e š k e tabornike t e ž k a , a č a s t ­na naloga.

Vse te š t e v i l n e naloge bo zmoglo č l a n s t v o R G T , v kate­rem prevladuje mlad ina do 18. leta starosti, če bo imelo pravo oporo v s t a r e j š e m č l a n s t v u , k i pa Je še m a l o š t e v i l n o . Zato bo nova rodova uprava s k u š a l a p r i ­tegnit i s t a r š e t aborn ikov l n ostale simpatizerje t a b o r n i š t v a k delu v rodu s pož iv i tv i jo k l u ­ba s t a r e j š i h č l a n o v . Upamo, da bo odziv na osebna vab i l a , tei bodo v k r a t k e m razposlana, p o ­kaza l , da s i je t a b o r n i š k a o rga­nizaci ja v pet ih le t ih obstoja a svo j im de lom p r i d o b i l a nafcna-n jen os t n o v o m e š k a . javnos t i .

Prof. M a r i j a n Dobov*e%

OB 15-LETrJICI USTANOVITVE PIONIRSKE ORGANIZACIJE

Kako so belokranjski pioniri i pomagali ljudski vojski

Ob razstavi »Kulturni l d e l e ž UoSenjske« v n o v o m e š k i š t u d i j ­s k i kn j i žn ic i so ob i skova lc i , i laMi m l a j š i , obsta l i ob t reh, n a

cSflclostil p i sanih l i s t i h Iz B e l e k r a j i ne : » T e k m o v a l n i vestmik p i o n i r j e v « , ž e p n i č a sop i s »Mla­d a B e l a k r a j i n a « in » M l a d a B e -1« krai j ina«. Z a n i m a l o me je, ko • e m j i h p re l i s t ava l , kaj p i š e v n j i h o be lok ran j sk ih p ion i r j i h . P a povedo dovo l j , da sem o n j ih z b r a l nekaj zapiskov.

Z a n i m i v o Je b i lo , d a so i m e l i be lok ran j sk i p i o n i r j i svoj l i s t , s i ce r samo t e k m o v a l n i , v ka te ­r e m so poda tk i , kaj so vse n a ­r e d i l i p i o n i r j i i z M e t l i k e , D r a -g a t u š a , S e m i č a , s Sinjega v r h a l n d rugod. T u d i v p r v i š t e v i l k i » Ž e p n e g a časop i sa« je nekaj za ­n i m i v i h sestavkov o p i o n i r j i h . T a k o v sp i su »Dva voza d r v v enem d n e v u « opisuje p i o n i r k a J e l e n i č A n i c a iz Suhor ja , k a k o so s k l e n i l i suhorsk i p i o n i r j i , da bodo za "tekmovanje p o s u š i l i k a r n a j v e č sadja za ranjene p a r t i ­zane. Seveda je b i l o t reba drv l n so s t a r e j š i p i o n i r j i ve« dan v gozdu seka l i d r v a i n j i h nare ­d i l i k a r dva voza , mla j š i p ion i r " Ji pa »o n a b i r a l i sadije in ga nos i l i v s u š i l n i c o .

N e k a t o v a r i š i c a V i d a opisuje p i o n i r k o Stare Terez i jo i z R o -•a ln i c , k i je dopisovala celo v S lov . p o r o č e v a l c a . T a k o Je ca dopis » S p o m i n i i z d a n a š n j e v o j n e « , v k a t e r e m je op isa la grozote i ta l i janskega fašiizma. p re je la od I O O F pohvalo , d a je t a dopis na jbo l j š i , k a r so j i h napisa l i be lokran j sk i p ion i r j i . Spet berem, da so p ion i r j i iz Suhor ja p r i p r a v i l i 50 l i t r ov k i ­sa i n zbra l i 100 l i r narodnega posoj i la . P i o n i r j i i z B o ž a k o v e -

ga so k u p i l i 100 cigaret za ra ­njene part izane. V šolo p r idno hodi jo p ion i r j i v Gradacu in M e t l i k i , k j e r Imajo svoje sten-čase i n na ndih p i š e j o o t roc i o svo j ih doživljat j ih.

V 3. d 0 5. š t ev i lk i »Bele k r a ­j ine« pa berem v p ion i r skem k o t i č k u dopis M a r e , v ka te rem opisuje metl i iške pionir je , k i so v soko l skem domu n a v d u š e n o pozdrav i l i par t izana »Očka« in

ga obsul i s cvet jem. Desetletna p ion i rka D r a g o š B a r i c a iz T r i -b u č pa nam š e g a v o opisuje p r i ­hod I ta l i janov v njeno vas, k a ­ko so l o v i l i k o k o š i i n v p i l i »ko­munis ta k o m u n i s t a ! «

Da . samo teh nekaj paberkov nam že dovol j pove l n k a ž e mar l j ivos t be lokran j sk ih p i o ­n i r jev , k i so po svo j ih m o č e h sodeloval i v N O B .

J o ž e T r a t a r - U č o

Pionirski top B i l o je j e s e n i leta 1944. Son­

ce je še s poslednjimi močmi ogrevalo jesensko pokrajino, vsi pridelki s polja so bili ie pod varno streho, na cesti sko-

m

desk, na njih pa pritrjen 1 m dolg tulec iz črne lepenke. To­povska cev! V cevi zada j tiči pločevinasta škatlica, v njej pa kos karbida. P i o n i r »top-

i

Morda je naš p a s t i r č e k bral kaj o jezdecih z divjega Zahoda, morda pa ga Je na jesenski paši samo zazeblo v bose noge Z a Jahal jc d o m a č o Dimko, k i pa se za breme v svoji krotkosti

niti ne z m e n i . . . — ( F o t o : Polde P u n g e r č a r , Mirna, p e č )

K a d a r s p o r o č a t e spremembo naslova, p r i p i š i t e vedno tudi svoj stari naslov, sicer v a m spremembe ne moremo p r e k n j i ž i t i v v a š i kartotekit

U P R A V A L I S T A

zi Toplice je zamrl promet. Tudi otrok ni bilo na cesti. Organizirani pod vodstvom mladinca Dečka (Sevnik) so se mladi pionirji redkokdaj po­dili po cestah, pač pa so prid­no pomagali doma pri hišnem delu.

Pa priteče po zapuščeni ce­sti mali pionirček in pon.osno vzklika: » P i o n i r s k i top, glejte, pionirski top!« Za rtjim pri-vozi skozi vas čudno vozilo. Na dveh kolesih nekaj z b i t i h

Prvi vlak v Metliki! — to je bil 25. maja 1914 znamenit dogo­dek, k i nam ga k a ž e fotografija. Ob pol 11. uri dopoldne je » l u k a m a t i j a * prlpihala lz Rosalnic, odkoder se je kompo­zicija v r a č a l a proti Metliki, Č r n o m l j u itd. Sodelovala je metliSka p o ž a r n a hramba, m e t na godba, pevci, š o l s k a mla­dina »n seveda m n o ž i c a o b č i n s t v a . Pogostitev je bila v kolo­dvorski č a k a l n i c i in na peronu od 12. ure do pol treh po­poldne. T a dan je Metl ika pogostila tudi svoje siromake. Vsakdo, ki je p r i š e l k proslavi, je dobil liter vina, S t r u č k o kruha in veliko porcijo gnjati. Vreme je bilo zelo lepo, na­ravnost v r o č e , zato je p i j a č a ljudem toliko bolj teknila. — V Č r n o m l j u pa so imeli n sprejemom prvega vlaka smolo. Vl i la se je silna ploha, grmelo Je in treskalo. Banket na vrtu hotela Lakner je bil pokvarjen: namesto juhe na k r o ž n i k i h •o imeli g<xtje polne k r o ž n i k e d e ž e v n i c e , prti ao bili mokri, i miz je curela v o d a . . . (Fo to A n t o n Mucha)

ničar« krepko pljune na kar­bid, naglo zapre škatlico in jO porine v cev. Zdaj prižge vži­galico in odpre majhen zdklo-pec v pločevinasti Škatlici — tresk, že poči, da odmeva po Toplicah. Sijajen izumi Iz­umitelji in konstruktorji so toplhški pionirji.

Cez čas je bilo mogoče brati na topliSkem sienčmu sredi trga pred kopališčem:

PIONIRSKI TOP Topliški pionirji so spretni inženirji. Sestavili so top »gromovnik«, ki v resnici je čarovnik, podobnega še ne poznate. Nabita cev je brez granate, smodnika treba ni — je slina, strelivo v škatlici globina. TopniČar hej! — le urno se

poslini, za strel potrebni so nam plini/ In pionirski top grmi v svetal

dan, s" trese hrib, trepeče vsa

ravan. Jankova

OKROGLE S A T E L I T S K A

»Eht ta s a t e l i t p a m o j a p l a ­č a . . . « je v z d i h n i l k m a l u po prvem.

»Kakšno zvezo pa imata sa­telit in tvoja plača?«

»Oba sta zginila ..,«

P A M E T N O O P O Z O R I L O Na neki avto cesti je takole

opozorilo: »Šoferjem je dovo­ljena brzina 80 km na uro, idijotom pa 100 km.«

P O Š T E N J A K » T o r e j vi trdite, da ste vlo­

mili v trafiko samo zato, da bi vzeli zavojček cigaret. Zakaj ste pa potem poskušali vlomiti še v blagajno v trafiki?«

»Samo zato, tovariš sodnik, da bi vanjo dal denar za ciga­rete.«

Brez zamere! Konec leta se pribli­

žuje in vsak dober go­spodar sklene v de­cembru račune. Za­ostankov in dolgov v novo leto ne nosi, Če ne gre za posojila ali več j e zneske. Naročni ­na za D O L E N J S K I LIST prav gotovo ni n ikakršno »posoji lo«, č eprav nekateri nered­ni naročn ik i - zamudni -ki tako mislijo. Ko smo jih pretekli me­sec opominjali, naj po­ravnajo zaostalo še ne­p lačano naročnino , so se poš tar jem izgovo­rili, da bodo plačal i decembra. Zato po­slednji č prosimo za­mudnike, da takoj na­kažejo do lžno naroč­nino in si s tem zago-tove prejemanje lista do konca tega leta. Nerednim p l a č n i k o m bomo list še ta mesec ustavili.

U P R A V A

spelo gostovanfe V nedeljo. 24 novembra, je

n o v o m e š k o g l e d a l i š č e »Dušan J e r e b « z uspehom upr izor i lo na De lavskem odru v L j u b l j a n i O ' N e i l l o v o dramo v treh deja­n j ih » A n n o Chr i s t i e« , k i jo je z r e ž i r a l prof. Tone T r d a n . i n ­scenacijo pa nap rav i l prof. Ivan Lapaj<ne. O b č i n s t v o , med ka t e r im je b i lo precej Novome-š č a n o v . Je s spontanim aplav­zom po vsakem dejanju nagra­di lo Igralce posebno n.n V n:<

koncu predstave na odprt i sce­n i . Igra lsk i t r io , p r iznan i stebri n o v o m e š k e g a g l e d a l i š č a : U r h R i k o , M i r a L u t m a n in F r e n k Koše le . so s svojo Igralsko r u ­tino in dož ive to igro dokaza l i , da je g l e d a l i š č e na dostojni v i ­šini ln prvo na Dolenjskem, da se u s p e š n o razvi ja ln da lahko tud i dostojno reprezent i ra g l eda l i ško ku l tu ro na Dolen j ­skem. K l j u b nerazumevanju s

' >• P n t nekater ih od loču joč ih č i -

K i k o U r h , M i r a LuLmau ni tfreuk Kose le v »Ann i LurisVie«

niteljev Je na povabi lo Zveae Svobod in prosvetnih d r u š t e v iz L jub l j ane gostovalo v n a š e m ku l tu rnem centru i n — uspelo. Uspeh je delo celotnega k o l e k ­t iva Sode lova l i so še i g r a l c i : Ivo Pavftlč, L e n č a K n a f l l č . Mir ­ko Jarc in V i n k o Zabkar ter t e h n i č n o osebje: Lojze I v a n « -tlč, Niko P a v l i c , M a r i j a Žabkar i n Jož« Mesa-rko, P r v i č po se­zoni 1947-48, ko je gledaliiSČ* gostovalo v L j u b l j a n i z M o l l e -reovlm Tar tu f fom in doseglo prvo mesto v S loven i j i med amatersk imi odr i . se Je sedaj ponovno predstavi lo l j ub l j ansk i pub l ik i im pokazalo, da ž M * dela i n us tvar ja .

• NAROČAJTE t IN ŠIRITE t DOLENJSKI IJSTT

Vol ne sme menjati vero K m e t Domenlco Mercante lat

Mentane v I ta l i j i je prestopil i s k a t o l i š k e vere v neko prote­stantsko sekto. Sedaj pa je p r i ­šel pred sod i šče i n je o b t o ž e n , da je p r e p r e č i l v a š k e m u ž u p n i ­ku blagoslovi tev svojega h leva , kot je tam vsakole tn i o b i č a j . S o d l č e le torej r ek lo : če M e r -cantu ne ugaja v k a t o l i š k i v e r i , prav, naj prestopi v drugo, to ­da njegovo govedo mora t ud i poslej spadati pod ž u p n i k o v o oblast.

.•KROG S KRČIH)" na novomeškem odru Gostovanje Kultumo-prosvetnega društva JOSIP JURČIČ iz Trebnjega K o n č u j e v a m M i k č e v a k o t de*

1 3 k l i c e v č a j n i c i ( Y o , Y u , Y a n ) , s p repros to im n e p r i s i l j e n o igro H o č e v a r ( K u l i ) , de te L i i t d . Sredi novembra se je dramska d r u ž i n a K P D » J o ­

sip J u r č i č « — Trebnje predstavila n o v o m e š k e m u ob­č e s t v u a Klabundovim » K R O G O M S K R E D O « . T o je igra v pei4b slikah, lepa kitajska pravljica L i Haing Tao, k i Jo je prepesn'1 Klabund. Prevod je delo moj­stra slovenske besede Otona Z u p a n č i č a . Reži ral je J A ­N E Z G A R T N A R , k i je napravil tudi scenski osnutek.

K l a b u m d o v a K i t a j s k a ' g r a j e l j en j a , Je t a k a d e l a zelo t e ž k o eno n a j č i s t e j š i h o d r s k i h d e l , u p r i z a r j a t i ; t r e b a je v s e h s r ed -umetinjuna, k i j e š e danes s v e - s tev. č e h o č e m o , d a n a m dajo ž a t ako l i t e r a r n o k o t Ig ra l sko , v e r n o s l i k o k i t a j s k e ume tnos t i . T u d i s o ^ L n . p r o b l e m , k i je R e ž i s e r j e p r i s l u h n i l t e m u ž i v - ^ T T ^ S ^ M ^ i n a k a a a n v i g r i , j e ž iv , č e p r a v l j e n j u ; s s p r e t n i m i r e ž i j s k i m i je o k v i r p r a v l j i č e n ; m o r d a je p r i j e m i , k o s t u m i , s t i l i z i r a n o t i -p r a v zarad* tega p r a v l j i č n e g a p ičmo sceno je d a l n e k a j e l e -

ter z a d o v o l j i v o i zgovor j avo . I g r a l s k o je n a j m o č n e j š e uč i rn-B r a t C a n g L i m g (Uhan) j e b i l k o v a l a z a d n j a s l i k a , p r e m a l o e n e r g i č e n , no t r an j e G l e d a l c i so b ' U z a d o v o l j n i , s l abo d i n a m i č e n z a r e v o l u c l o - 2e s a m a u m e t n i n a j e v r e d n a , nar ja Ln č l o v e k a , k i na j v d a a l j o č l o v e k og leda . T e ž k o p r o t i i g r i vsaj n a k a ž e soc ia lne de lo so n a š t u d l r a i l i z vso r e s -projbleme; k i r a z u m e , k a j Je nostjo In t i s t i m o d r s k i m n a -zlo i n k r ' v i c a z a r e v e ž e v r az ­k o š j u b o g a s t v a n e k a t e r i h . M a n ­d a r i n M a (Limd 'č) je p rece j m o ­t i l z n e o b l i k o v a n o im č e s t o ne-

v d u s e n j e m , k i je po t r ebno za igre t ake vseb ine . P r i z n a n j e o b č i n s t v a je v s e m s o d e l u j o č i m l a h k o p o b u d a , d a š e n a p r e j vz t r a jno i n v e s t n o š t u d i r a j o

so š e G r a n d o v č e v a ( C a n g o v k a ) , igre ter pomaga jo š ini t i g l e d a -P o l j a n š k o v a ( Y u Pe l ) , S k a l a r l i s k o k u l t u r o n a š i m l j u d e m . (Cao-Had), K o l e n c (v i š j i s o d n i k Z a s l u g e za v e s t n o n a š t u d i r a n o

i t « H r S £ v Z r U ° V W * S l t e l g r e ' V 6 n d f Cu-Cu). G a r m a r j e v a (bab ica d e l 0 i m a b r e z d v o m a r e ž i s e r , oleTa n 2 1 J v r s T / ^ v l i f ^ S V * ^ °t ^ L i e n ) , U d o v i č (pesnik L i ) , Sa- pa t u d i v s i s o d e l u j o č i . 2 S £ L t ^ K ^ ^ .ie to t r d o r e h š e z a l e h a r ( c e r e m o n i a a - ) , U h a n o v a , e t ' č m o s t s Uho e k s o p č n o s t j o . p o k l i c n a g l e d a l i š č a . P r i z o r i so N a k o n c u p a z v e m o z a s k r ' v - i g r a l s k o m o č n i , d a b i m o r a l '

Prof. Tone Trdan.

nost, k i p r e s e n e č a i n o s r e č u j e , » z a g r a b i t i « g l e d a l c a . I g r a l c i so S p o m i n j a m se, d a j e n e k i n a š se p o t r u d i l i , d a j e d e l o t u l n d n e v n i k p r e d v o j n o p r i n e s e l t a m z a ž i v e l o p r e d n a m i , v e n -oceno igre , k i j o j e t a k r a t da r n a l o g i n iso m o g l i b i t i kos . u p r i z o r i l a l j u b l j a n s k a D r a m a V r l i n e t ake ig re k o t j e k H a j -Ln k r i t i k G o v e k a r j e z a r a d i ska j e t r e b a o b č u t i t i z r e s n i č n o soc i a lnega p r o b l e m a v i g r i k a r Ig ra l sko no t ran jos t jo l n l z r a -z a p i s a l , d a j e K J a b u n d — k o - z l t i t i s t i č a r , k i j e e d i n s t v e n muni i s t N o , na j bo ž e k a k o r v k i t a j s k i h d r a m s k i h u m e t n i ­k e ! 1, eno je g o t o v o : k i t a j s k i n a h . R e ž i s e r je v s e b i n s k o p r a -p e s n l k i , k i So n a m v p r a v i j i - v l l n o in te rp re t i r a l i de lo , p a z i l c a h p o v e d a l i m a r s i k a t e r o r e s - j e n a i z g o v o r j a v o ( M a n d a r i n nloo, so b i l * ž e p r e d t i s o č l e t j i M a se tega n i d r ž a l ! ) im o b l ' -soe ia lno b o r b e n i . K i t a j s k o g l e - k o v a n j e z n a č a j e v , v e n d a r j e d a l i s č e , kd jei eno n a j s t a r e j š i h m a r s i k a j zb ledelo , k e r i g r a l c i n a sve tu , Je p r e ž i v e l o s to le t ja , n ' so z m o g l i f i nes K l a b u n d o v « vo jne , r e v o l u c i j e , v e n d a r ž i v i poezije . P o n e k o d n i b i l o so-š e d a n u « v p r v o b i t n i o b l i k i . Igre, d a b i č u t i l i enotnos t i n L j u d j e so g l e d a l i š č e p r e n a š a l i z l i tos t vseh n a s t o p a j o č i h , i z r o d a v r o d t ako ko t pe sem C a n g H a ' t a n g ( R e d k o v a ) , s p o m o č j o us tnega i z r o č i l a , R e - p r i n c P a o (Gartnatr) i n T o n g ž i s e r , k i u p r i z a r j a k i t a j s k o ' g r o , (Gramdovec) so se š e na jbo l j m o r a v e d e t i , d a so g l a v n a . p r ib l ' ža i l i p i s a t e l j e v i z a m i s l i s r e d s t v a i g r e p o t e n c i r a n a te-

iSSt S T sSVt*; T o b a k b r e z n l k o t o« poda t i u m e t n i n o tako , d a v s a N e k i sovjetski u č e n j a k je ce-p e s n i š k a p r v o b i t n o s t p r ' d e do p i l p a r a d i ž n i k na tobak in tako i z r a z a . P r a v a k i t a j s k a d r a m a ' dob i l novo vrs to tobaka, k i Ja t u d i n ' p r o z a , a m p a k je m e - brez n iko t ina s a n i c a r i t m i č n e proze i n s tir- i n f l b « t a ¥ l r n i r n S n hov , k a r se p r i l e g a n j e n i p r a v - o u u K 9 I B Z K a * a c a

l j l č n o s t l i n fantas t icciost l . P r a v v ž i v a l s k e m v r t u v VVashlng-t a k o nI p r eds t ave b r e z p lesa , tonu živi n a j s t a r e j š a i n n a j t e ž -pet ja , godbe , za to mora jo k i - ja kača . T o je anakonda, stara tarjski Igrale ' o b v l a d a t i vse. 28 let l n t e ž k a 800 k g . N a j d a l j -Kostusrni so p r i k ' t a j s k i p r e d - ša od vseh k a č je pi ton, k i živi s t a v i ze lo boga t i . R e ž ' s e r j e to v M a l a j i , B u r m i in I n d o k i n i ; p o u d a r i l s k o s t u m i L j u d s k e g a ntton 7raste do 10 m do lž ine . o d r a i z L j u b l j a n e , k l s p o - • — —• mimjajo n a k i t a j s k o n o š o . P r a v Sinu, fantu ali nečaku, ki t a k o so z n a č i l n i p o g o v o r i i g r a l - |e v vrstah JLA, pomeni

%<£X%S£*f*i K , D H 0 l e n | s l " H* "T^,po-

K e r j e v k i t a j s k i h i g r a h t o - z t , "»v vsakega tedna! — 1'ko e l e m e n t o v k i t a j s k e g a ž i v - Naročite mu ga Se danes I

V S E M O G O Č I Z N A N O S T

»Da, da, vse Je pripravljeno ta polet na Mars, tudi s po­stajami na Meseca in na umetnih satelitih smo stalno v zvezi, toda vodja potovanja ima Se teden dni nahod in se ga ni­

kakor ne more z n e b i t i . . . «

IDan Drobnič

Metliški sejmi pred 50 let i M e t l i k a je b i l a do leta 1914 t rgovsko na j ­

bolj r azv i t kra j v B e l l k r a j i n i . Razen b l i žn j ih o k o l i č a n o v so v njej k u p o v a l i 2 u m b e r č a n l tja do Soš ic , V i d o v i n c i , Hrva t j e od K r a Š i č e v in t i s t i p reko K o l p e , tja od Oz l j a i n R i b n i k a . T r e b a je vedet i , da takrat še n i b i lo v vsak i vas i t rgovine i n r azn ih obr tn ikov k a k o r da­nes. Ce pa je tudi b i l a k a k a t rgovin ica , n i b i lo take Izbire k a k o r v M e t l i k i . Zato so ho­d i l i oko l i čan i kupovat r a j š i v M e t l i k o .

L e t n i se jmi so b i l i v M e t l i k i v t o r k i h po p r a z n i k i h , m s icer : po T r e h k r a l j i h , svečn ic i , po Jože fu , V e l i k i noč i , po b i n k o š t i h , o M a r ­je t i , o V e l . š m a r n u , o M i h e l u , M a r t i n u in M i k l a v ž u . T a k r a t se je v M e t l i k i zbra lo l jud i iz b l i žn j i h l n da l jn ih kra jev; p r i h a j a l i so prodaja lc i l n kupc i iz Zagreba, K a r l o v c a , J a š k e , Oz l j a , N e t r e t i č a in L i k e .

Na jveč j i l n najbolj obiskani aejmt so b i l i Štir je v letu, i n s icer v t o r k i h po J o ž e t u , M i ­helu , M a r t i n u in M i k l a v ž u .

2e teden dni pred v s a k i m sejmom so nem-č u r s k i K o o e v a r j i d o v a ž a l i v M e t l i k o žagan lce (deske), la tnike in druge vrste ž a g a n e g a lesa lz C r m o š n j i c in Stare žage . H k r a t i so pr ipe­l j a l i tudi r,a.'.no suho robo. kot škafe , č e b r i c e , brente, bar i l re . kadunje in z ibelke.

N a v e č e r pred t a k i m i sejmi so bi le me t l i ­ške gostilne, zlast i tiste ob cesti, poln~ k u p ­cev i n p r o d a j a l e « * , k i so da l i m e t l i š k i m go­

s t i l n i č a r j e m zas luž i t i lepe denarje. Po t em vso noč n i b i lo m i r u i n razni k r a m a r j i so si že ponoč i p r i č e l i po t rgu postavl ja t i s tojnice.

V zgodnj ih ju t r an j ih u rah so p r i č e l i z vseh s t rani p r iha ja t i Š tevi ln i vozov i sejmarjev, k i so z v o z i l i i n robo h i t r o ' napo ln i l i trge in ul ice . T a k o so na t rgu pred ce rkv i jo nagrma­d i l i svoje izdelke m e t l i š k i m iza r j i . B i l e so tu visoke in n izke omare, skr in je , mize i n m i z i ­ce, postelje, mize-kvasnice , z ibelke , k l o p i i n drugo. T a m b l i zu so razs tav i l i h r v a š k i l o n ­čar j i izpod L i p n i k a in Vese l i čev svoje Črne lonce, la tvice in pekve. P e č a r j i oz i roma l o n ­čar j i iz Gradaca pa so p r ipe l j a l i lonce ln lonč ičke , sklede, skledice, la tvice, po l i č e in pinje za maslo in drugo. M a n j k a l o nI tudi s lep ič za peči . Lesene izdelke suhe robe, to ji ška fe , č e b r e , r e š e t a , rete, grabl je , č e b r i c e , kadunje in druge lesene predmete pa so raz­s tav i l i R i b n i č a n i ln L a š č a n j e ter d o m a č a m e t l i š k a trgovca s suho robo.

Nasprot i lekarne med Go l i j evo in M e Ž n a r -š i čevo h i šo so Po l j c l lz Podzemlja , K r a s l n c a , K a p l j l š č a ln drugod t rž i l i p šen i co , rž, oves, d e b e l a č o , k a r so vse v e č i n o m a pokup i l i V i -vod inc i in K o č e v a r j l , ker j i m je nj ihova zem­lja tega bolj malo rodi la .

Ob levi strani sedanjega Mestnega trga od Bartusove do G-uStlnove hiše (sedanje poŠte) so tržile. Poljčloe razne poljske pridelke, semenje, čebulo, česen, sir, mleko. Jajca, maslo l n pe-

nutnlno. Za Joie tovski semenj so mle nekatere tako vztrajne, da so vso noč čepe prespale na Izbranem prostoru, samo da so si ga tako za­varovale.

Pred poslopjem bivše Prve dolenjske poso­j i lnice (danes ekspozitura Komunalne banke v Črnomlju) so po stojnicah razstavili svojo robo klobučar j i lz Žužemberka , Višnje gore. Kar lov ­ca, Novega mesta ln Metl ike (Anton Trček) .

Nasproti k lobuča r j em so imeli ob cesti svoje velike stojnice lectar j i -medičar j i 1n svečarj l iz Novega mesta, Žužemberka , Met l ike 1n od d r u . god. T u so si zaljubljeni pari izbi ra l i ln kupo­vali ž lvoplsana medena srca z verzi ln v poletni dobi p i l i sladko medico.

Na Istem trgu, ob Zalokarjevl ln Barletovl hiši, so usnjarji lz Ribnice, Novega mesta ln Metl ike pod močnimi stojnicami razobesili mno­govrstne ustrojene kože.

Pod Grajski m vrtom so vzdolž vsega obzidja Imeli l jubljanski ln domači čevljarj i polne stoj­nice razl ičnih čevljev, obš i t lh copat in opank; za temi so razstavili svoje Izdelke Jermenarji tn vrvar j i .

Pod š i rokim napuščem stare Gušt lnove hiše. k i Je danes last Valerije Rusove, Je tržil etarl Marko ZugelJ s Požega razl ične ure, stenske x nlhalom in utežmt ter kukav ičko , šv icarske bu­dilke ln druge, ki j i h je Imel razobešene po steni hiše ln na posebnem stojalu.

Na voglu Požekove, danes Pečar lčeve hiše. ln še više po trgu proti osnovni šoli so preme­tavali k l jučavničar j i lz 2abje vasi (Zihert, Vovk) ln druRl razne k l jučavnice za skrinje in vrata, kot ičke za okna ln zapahe, tečaje za vra­ta in drugo Seieznino, tako da so z ropotanjem opozarjali kupce na svoje Izdelke. Prav tako so ropotali kovači , k1 so v isti vrst) tržili s se­ki rami , motlkami. lopatnml in drugim železnim orodjem

O d tu dal je pa do šo le so stale stojnice, polne konfekci jskega blaga, m o š k i h in d e š k i h oblek. T u so b i l i p redvsem k r o j a č i iz K a r ­lovca, Novega mesta in Zagreba, vmes pa Je b i lo nekaj m e t l i š k i h (Robert F u x in F ranc Prus),

N a koncu trga med RajmerJevo, V u k š i -n i č e v o , S lobodn ikovo i n N a v r a t i l o v o (Ruso-

vo) h i šo pa Je b i l t r g za deske in Žagan les, k i so ga prodaja l i n e m š k i K o č e v a r j i . T u je bi lo v č a s i h n a k o p i č e n e g a več vagonov lesa.

O d tu n a v z d o l so b i l e ob h i š a h nasproti šole , p ro t i sedanjemu p o š t n e m u uradu, stoj­nice za per i lo , za ž e n s k e obleke, č i p k e , noga­vice i n vse, k a r potrebujejo gizdave ž e n s k e . T u so o b i č a j n o t r ž i l i n o v o m e š k i t rgovc i . N a p l o č n i k u pred d a n a š n j o mleka rno In ob cesti prot i D r a g a m so i m e l i p e k i polne k o š e belega k ruha , š t r u c , žeme l j i n r o g l j l č e v . Z r a v e n so k a r l o v š k i k l o b a s i č a r j l k u h a l i klobase, k i pa so b i l e od t r ž n e g a nadzorstva v e č k r a t pre­povedane kot n e u ž i t n e .

Nasproti tem prodajalcem so se ob zidu t i ­ščale AdleSlčanke 1n Marlndolke, k i so tržile in sproti pletle kopice, nogavice in rokavice lz su­rove volne.

Na ograjenem zidu poleg Hrehor lčeve hiše Je Imel Zid Rosemberg lz Kar lovca razstavljenega precej sukna in blaga slabše vrste ln tega Je ponujal mimoidoč im ln krlčalr »Janez kupi — dobra roba}«

Na Dramah pred Makarjem Je Ctgan Bekala preganjal konje po cesti. Z i d Pflamcer pa je od pokl icnih lovcev in lovskih tatov kupoval raz­novrstne kože divjačine.

Na bregu ob državni cesti, med ruxovo tr­govino in današnjo Gerbčevo gostilno, Je bi l trg za suhe goveje, ovčje ln kozje kože, k i Jih Je kupoval krul javi 2 l d Jakob Blauhorn lz Karlovca. Nekatere sejme so bile tamkaj cele grmade takih kož.

Vse stranske uhee so bile natrpane z vozovi, voli in konji, ker za te ni bilo drugje prostora.

Po cesti in poteh proti ž iv inskemu trgu ozi­roma sejmišču so se pomikale č rede volov, krav. Juncev in tellc. Vozovi , naloženi s prašiči , so se gozdill na cesti. Vse Je kričalo, se Jezilo ln prerivalo v vel iki gneči .

Jasno je. da ob takih pr i l ikah ni manjkalo žepnih tatov, čeprav so se med množico svetli­kali bajonet' met l i ških orožnikov. Marsikateri sejmar je ta dan prišel ob denar za prodane vole ali kravo.

M e t l i š k i t rgovci , ob r tn ik i in gos t i l n i ča r j i so i m e l i ob t ak ih dneh kaj dobro že t ev . T r ­govci i n g o s t i l n i č a r j i so ob semanj ih dneh Ut rž i l i v e č kot d r u g a č e v enem mesecu. R a z ­prodal i so vse, tako da je dost ikrat ta dan zmanjkalo hrane za lastno d r u ž i n o . P o pe­k a r n a h -— bi le so š t i r i — ta dan opoldne nt b i lo več dobi t i k ruha , v mesnicah pa ne me­sa, č e p r a v so neka te r i mesar j i — vseh je bi lo v mestu pet — k l a l i po dvoje govedi , p r a š i ­čev i n telet. Vse Je b i lo razprodano. — M e ­sarj i so navadno k l a l i tedensko po dva vola , š t i r i do pet telet, enega do d v a p r a š i č a za s p l o š n o prehrano; ob semanj ih dneh pa še po enega vola , dve teleti a l i dva p r a š i č a . Večj i g o s t i l n i č a r j i ob cesti so na t r ž n i dan * prodal i 30 do 40 k g kuhane govedine z Juho, p e č e n k o od enega teleta ln enega p r a š i č a , z raven pa Še 10 do 14 p e č e n i h janjcev. Izto­čili pa so vsak po 200 l i t r ov v ina , v letnem času pa še 10, 18 pa tudi do 24 s o d č k o v p iva . Vsega Je b i lo takrat v M e t l i k i 24 gos t i ln i ­č a r j e v .

O h o l i n e m š k i K o č e v a r j l so tiste £a se Ime­nova l i M e t l i k o »die G o l d g r a b e « , to je zlato • jamo, k a r je zanje tud i v resnic i b i l a .

T a k i v e l i k i se jmi so b i l i v M e t l i k i do leta 1914. Z nastankom belokranjske že lezn ice pa so zače l i p e š a t i , ke r so se ljudje lahko v o z i l i kupovat v K a r l o v e c , Č r n o m e l j , Novo mesto a l i L jub l j ano . T a m so i m e l i več jo i zb i ro i n m o g o č e tudi c e n e j š o robo.

M e d prvo svetovno vojno pa so sejmi sko ­raj popolnoma prenehal i .

O b n o v i l i so J ih zopet, tako ž iv inske k a k o r k ramarske , Sele po vo jn i , vendar niso b i l i več tako obiskani k a k o r prej .