Oj ta norčavi pust. Tudi letos je pokazal vrsto domislic in »spustil« prenekatero bodico. Nedeljski pustni sprevod na Bledu (od koder je posnetek) je nasmejal številne-domačine in izletnike — Foto

F. Perdan

Leto X X V I I I . Številka 11

Ustanovitelji: obč. konference feZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni

urednik Albin Učakar

G L A S I L O S O C I

Kranj, torek, 11. 2. 1975 Cena: 1 din

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od janu­arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.

Z A G O R E N J S K O

V prvem od načrtovanih blokov v novi stanovanjski soseski na Planini v kranjski občini, kjer bo do leta 1978 zgrajenih 1400 novih stanovanj in dom za samske delavce z okrog 240 posteljami, so v petek razdelili ključe za 12 stanovanj (6 garsonjer in 6 enosobnih stanovanj) iz solidarnostnega stanovanjskega sklada. Preostala stanovanja v tem bloku, kjer so že gotova stanovanja v prvem stopnišču, bodo dobili zaposleni iz delovnih organizacij. — A. Ž. — Foto: F. Perdan

Letos okrog 180 solidarnostnih stanovanj

Iz sredstev solidarnostnega sta­novanjskega sklada je bilo lani v kranjski občini vseljenih 95 stano­vanj. Iz prvega razpisa, na podlagi katerega je bila lani sestavljena pri­oritetna lista, od 182 stanovanj ostane letos za vselitev še 87 sta­novanj. Prvih 12 posameznikov in

. družin je dobilo kl juče v petek, 7. februarja. Stanovanja i/, solidar­nostnega sklada V prvem bloku v novi stanovanjski soseski na Pla­nini so tokrat dobili trije s tarejši občani, štiri matere samohranilke in pet mladih družin. 50 nadaljnjih stanovanj bo vseljenih do aprila letos,'nadaljnjih 2f> pa do srede leta.

Razen tega pa bo marca letos ob­javl jen nov razpis za sestavo pri­oritetne liste za solidarnostna sta­novanja. Po sicer še ne potrjenem programu bo lejtpa solidarnostni sklad namenil za stanovanja 52 mi­lijonov dinarjev. S tem denarjem bodo lahko odkupili okrog L00 novih stanovanj na Planini ter plačali 87 stanovanj iz lanskega razpisa. Predvidevajo, da bo novih 100 sta­novanj vseljenih do konca leta. Tako bo letos na Planini dobilo stanova­nja, iz solidarnostnega stanovanj­skega sklada okrog 180 prosilcev, lani kot rečeno pa je dobilo stanovanja 95 prosilcev. A . Z.

12.1 STRAN: Dolge zaporne kazni za pritehtane kovine

i .

_ • „..„rltni oktobra lani začela pri Sv. Veletrgovina Loka u Škofje Loke je v*™*™ V njej bo 94 kvadratnih me-'/uhu grad,!, moderno samopostrežno trgo , 2() kvadratnih trop prodajnih, okrog 40 kvadratni* metrov *«a< s ( ; p . petrov pomočmi, prostorov. Gradbena dela 80 zot^M• Škofje Lke. Trgovina bo predvidoma odprta konci maja. (jg) foto. t. '''•>dan

T r i g l a v u spet n a j v e č o d l i č i j

Na 30. državnem prvenstvu v klasičnem smuča­nju številna udeležba, po več letih spet državno

prvenstvo v klasični disciplini Vlašič — Letošnje jubilejno že 30.

d ržavno prvenstvo v klas ičnem smu­čanju , ki je bilo na planini Vlašič v B i H , je navrglo spet največ uspeha kranjskemu Triglavu, k i je osvojil po 4 zlate in srebrne kolajne ter 3 bro­naste. Odlično pa se je uvrsti la letos tudi ekipa Partizana iz Gori j , ki je bila po številu kolajn na 2. mestu. V novem z imsko-špor tnem centru Jugoslavije, ki je podobno naši Po­kl juki , je bilo ob .koncu minulega tedna zborovanje vseh jugoslovan­skih tekačev in skakalcev. Po oce­nah je bilo v tem kraju, .ki še nima dovolj p renoči tvenih kapacitet, več kot 400 tekmovalcev, trenerjev, sod­nikov, organizatorjev. Prav zaradi

4. stran: Rudensko polje vnovič na rešetu

tega so morali biti tekmovalci nasta­njeni po razl ičnih krajih v okolici Travnika , tako da so bili nekateri oddaljeni od prizorišča tekmovanja tudi 60 km. T u d i to je delno vplivalo na tekmovalce, k i so se morali vsak dan po več kot 3 ure vozit i po izred­no slabi makadamski cesti pod V l a ­šič. Prvenstvo je v glavnem dobro uspelo. Organizatorji so prestali po­membno preizkušnjo , saj doslej Se nikdar v 40-letnem delovanju kluba niso imeli v izvedbi tako pomembno in š tevi lčno zastopano prvenstvo v smučan ju . Po več letih je bilo na sporedu spet d r žavno prvenstvo v klasičnih disciplinah, kjer so nasto­pili tekmovalci v vseh treh starost­nih skupinah. N a Vlašič u pa je bilo tudi d r žavno prvenstvo v smučar ­skih skokih za mladince na novi 65-metrski skakalnici , ki so jo zgra­dil i v rekordnem času. Naslov prva­ka med s tarejš imi mladinci je zaslu­ženo osvojil Dušan Just in z Jesenic, med mlajšimi pa je bil prvi Ilirijan Jože Berčič. Ker v Sloveniji ni sne­ga, pa je smuča r ska zveza Slovenije oziroma njena komisija za skoke iz­vedla na tej skakalnici v nedeljo tudi republ iško prvenstvo za člane. Naslov prvaka je osvojil Peter Šte-fančič pred Dolharjem in Norčičem.

Nadaljevanje na 11. strani

Likozarjeva najuspešnejša tekmovalka

Soriška planina je minuli konec tedna ponovno gostila najmlajše jugoslovanske smučar je . Mlajše pio­nirke in pionirji ter s tare jše pionirke in pionirji so se za d ržavne naslove v soboto pomerili med seboj v sla­lomu, v nedeljo pa v veleslalomu. D r ž a v n o prvenstvo l)i sicer moralo biti v Črn i na Koroškem, vendar je bilo zaradi neugodnih snežnih raz­mer prestavljeno na smuča r ske te­rene nad Selško dolino. Prvenstvo je pokazalo, da imamo lepo število na­darjenih alpskih tekmovalcev, ki so sposobni že v kratkem dostojno na­slediti sedanjo garnituro prekaljenih smučarsk ih asov. N a tekmovanju je nastopilo 170 smuča rk in smučar jev iz 24 klubov Bosne in Hercegovine,

I Nov uspeh Križaj a

V Radstadtu je bil v sobo­to m o č a n mednarodni sla­lom. T u se je ponovno izka­zal evropski mladinski prvak v slalomu Bojan K r i -

jj v ž a j , saj je zasedel o d l i č n o peto mesto.

Cas zmagovalca Jungin-gerja (ZRN) je 94,04, med­tem ko je Bojan oba teka prevozil v 95,24. Tako je za zmagovalcem zaostal le 1,10 sekunde. -dh

Hrvatske in Slovenije. Največ uspe­ha so imeli tekmovalci mariborskega Branika, najboljša tekmovalka pa j<> bila s m u č a r k a Transturista iz Škofje Loke Damjana Likozar / dvema osvojenima d ržavn ima naslovoma: Prvenstvo so kljub časovni stiski, za pripravo je bilo komaj teden dni časa, odl ično pripravili prizadevni smučarsk i delavci špor tnega d ruš tva Železniki.

Nadaljevanje na 11. strani

u b i l e j x * m m e s a n i č a ,

v.

Smrt zaradi počene jermenice

V nedeljo, 9. februarja, okoli 11. ure dopoldne je Janislav Pod-b o r š e k , star 21 let, doma v Stru-ž e v e m pri Kranju, popravljal ne­registriran fiat 750. Pri njem na obisku je bil njegov prijatelj Lju­bo Urban, star 21 let, iz S t r u ž e -vega št. 79. P o d b o r š e k je nastav­ljal plin in p r e i z k u š a l delovanje motorja. Pri tem je p o č i l a že prej nalomljena jermenica in d e l č e k jermenice velik od 2 do 3 cm je z vso silo priletel v prsi Ljuba Urbana in ga ranil. V zdravstve­nem domu so fantu, ki je m o č n o krvavel, nudili z d r a v n i š k o po­m o č , vendar je Urban kljub temu kmalu nato umrl. Po mnenju de­ž u r n e g a zdravnika je smrt nasto­pila zaradi notranje krvavitve.

Vroča žlindra in eksplozija

V petek, 7. februarja, ob 23.30 je p r i š l o do eksplozije na nasipu odpadnega materiala Ž e l e z a r n e Jesenice v b l i ž in i bencinske č r p a l k e na Cesti Borisa K i d r i č a na Jesenicah. Eksplozija je na­stala, ko so z ž e r j a v o m stresli na nasip vagon ž a r e č e ž l i n d r e . Ta se je vsula po nasipu do p o d n o ž j a , kjer je bilo nekaj vode. Ko se je razbeljena ž l indra dotaknila vo­de, je nastala eksplozija. Kosi ž l indre , opeke in odpadlega že­leza so leteli tudi do 300 metrov d a l e č . V e č velikih kosov je padlo na streho h i š e š t . 2 na Cesti Bo­risa K i d r i č a . Posebno velik kos je celo prebil strop in padel v spalnico d r u ž i n e T r o p i č , kjer sta spala zakonca in njuna dva otro­ka, stara 6 let in pol leta. V e č drobcev ž l indre je padlo prav v neposredni b l i ž in i s p e č i h otrok. Na s r e č o pa ni bil n i h č e ranjen. Eksplozija je bila tako huda, da so na tej h i š i popokali tudi zidovi. Kosi ž l indre so po­padali tudi na T r o p i č e v avtomo* bil zastava 101, ki ga je imel par­kiranega pred h i š o in ga m o č n o p o š k o d o v a l i . Zaradi eksplozije se je vnela tudi trava za bencinsko č r p a l k o , vnela pa se je tudi stre­ha na h i š i š t . 2, vendar pa so ogenj gasilci pogasili. Š k o d e je za p r i b l i ž n o 25.000 din.

N a r o č n i k :

Nove cene Z odlokom ZIS so znižali ali

povsem odpravili obdavčitev nekaterim izdelkom. Nekaj izdelkov pa se je zaradi večje obdavčitve podražilo.

Dražje bodo alkoholne pi­jače, cigarete, usnjeni in krzneni izdelki, ročno izde­lane preproge, vžigalniki in stenske ure. Nove cene veljajo tudi za parfumerijske izdelke, kristalno in brušeno steklo ter keramične okraske.

ZIS je znižal oziroma pov­sem odpravil davek na blago, ki je pomembno za življenjski standard. Pralni praški se bodo pocenili za 1 dinar do 1,20 dinarja pri kilogramu. Cenejši bodo tudi avtomobili, otroški puder in otroške kreme ter šamponi kakor tudi štedil­niki na trdo gorivo.

Novo vozilo iz Zastave

Crvena zastava bo spet za­čela izdelovati terensko vozilo »kampanjola«. Tokrat bo vo­zilo nekoliko spremenjeno in prilagojeno širšemu krogu po­rabnikov. Imenovalo se bo za­stava 075, izdelovali pa ga bodo v kooperaciji s Fiatom. Letos nameravajo izdelati tisoč kampanjol.

Skupščina še ta mesec

Predsedstvo začasne kultur­ne skupnosti Slovenije je na zadnji seji pred nekaj dnevi obravnavalo vprašanja v zve­zi z ustanovitvijo samouprav­ne kulturne skupnosti Slove­nije. Ustanovna skupščina naj bi bila 18. februarja.

Predsedstvo je ugotovilo, da priprave na ustanovno skup­ščino potekajo zadovoljivo, ne le kar zadeva organizacijsko plat, temveč tudi postopek evi­dentiranja možnih kandida­tov za organe skupnosti. Kan­didata za predsednika skup­ščine sta Miloš Poljanšek in Ivo Tavčar.

Naložbe v kmetijstvo

J ugoslova nsk o poljedelstvo bo od washingtonske medna­rodne banke za obnovo in raz­voj dobilo 66 milijonov dolar­jev posojila. Posojila so strogo namenska in jih je mogoče po­rabiti samo za povečanje pro­izvodnje mleka, mesa, zelenja­ve, sadja, grozdja in drugih poljedelskih kultur ter za na­kup poljedelskih strojev, grad­njo sušilnic in skladišč ter urejevanje zemljišč.

Zlati venec za Senghorja

Leopold Sedar Senghor, predsednik se ne galske repub­like in znani afriški pesnik, je prejel letošnji zlati venec, ki ga za izredne dosežke podelju­jejo na Struških večerih poezi­je, tradicionalnem srečanju pesnikov vsega sveta. Senghor se je rodil leta 1906 v Sene­galu. Diplomiral je v Parizu in je bil izvoljen za predsednika Senegalske republike leta 1959. Poznavalci in ljubitelji poezije menijo, da je največji afriški pesnik. Njegove najbolj znane pesniške zbirke so: Pesmi teme. Črno obhajilo, Etiopske pesmi in Nokturno. Objavil je tudi knjigo esejev Tisto, kar prinaša črni človek ter sestavil antologijo novejše črne poezije v francoščini.

Uvoz lesa V pot lovni skupnosti jugo­

slovanske industrije celuloze, papirja, kartona, lepenke in embalaže so povedali, da bomo morali letos uvoziti že skoraj 2 milijona kubičnih metrov lesa za predelavo v papir. Hkrati pa seje tudi zve­delo, da zaradi slabo organi­ziranega odkupa vsako leto strohni okrog 800.000 kubičnih metrov listavcev v • naših go zdovih.

Kranj

V četrtek, 6. februarja, je bila na obisku v radovljiški občini delegacija sin­dikata splošne porabe iz Romunije. Ta sindikat združuje delavce v tekstilni, gumarski, kožni, obutveni in steklarski industriji. Člani delegacije so se najprej s predstavniki občinskega sindikalnega sveta in družbenopolitičnih organizacij ter skupščine pogovarjali o delu občinskega sindikalnega sveta, odborov in konferenc. Potem so obiskali Almiro, kjer so si ogledali tovarno in se pogovarjali o samoupravljanju ter vlogi sindikata v temeljnih organiza­cijah združenega dela. Na sliki: Člani delegacije in predstavniki radovljiške občine ter tovarne Almira med obiskom v Almiri. — A. Ž. — Foto: F. Perdan

V skladu z d o l o č i l i 26/11 zakona o javnem o b v e š č a n j u (Ur. 1. SRS 7/73) objavlja M e d o b č i n s k i svet SZDL za Gorenjsko v imenu o b č i n s k i h konferenc SZDL Jesenice, Kranj , Radovljica, Škof ja Loka in T r ž i č kot ustanoviteljic č a s o p i ­sa Glas

razpis za zasedbo nas lednj ih de lovn ih mest v Č P Glas K r a n j v us tanov i tv i :

1. glavni urednik (direktor) 2. odgovorni urednik

Za navedeni delovni mesti se zahteva: visoka izobrazba in t r i leta delovnih izkušenj v u redn išk ih poslih a l i višja šolska izobrazba in osem let delovnih izkušenj v uredni­ških poslih, da je d ržav l j an S F R J , da ni bi l kaznovan za naklepno kaznivo dejanje, da ima ustrezne d ružbenopo l i t i čne kvalitete in sposobnost orga­niziranja in vodenja.

Pismene vloge s kratkim ž i v l j e n j e p i s o m , opisom doseda­njih zaposlitev in z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati p o š l j e j o v 15 dneh od objave na naslov: Medob­č i n s k i svet S Z D L za Gorenjsko, T r g revolucije 1, Kranj .

V skladu z d o l o č i l i 17. č l e n a samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v z d r u ž e n e m delu v Č P Glas Kranj objavlja poslovni odbor

razpis za zasedbo nas lednj ih v o d i l n i h de lovn ih mest:

1. vodja komercialno-raČunovodskega sektorja

2. računovodja Pogoji: poleg splošnih pogojev se za zasedbo navedenih delovnih mest zahteva: pod 1.: višja šolska izobrazba in tri leta delovnih izkušenj v ko­

mercialni stroki; pod 2.: srednja šolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj v

r ačunovodsk i službi.

Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati p o š l j e j o t a j n i š t v u podjetja v 15 dneh po objavi.

Na zborih občanov tudi sprejem statutov

V tržiški občini bodo zbori občanov in delovnih ljudi med 10. in 16. marcem

2

V petek popoldne je bi l v Trž i ču na pobudo predsedstva skupščine in zbora krajevnih skupnosti sestanek predsednikov svetov krajevnih skup­nosti, predsednikov krajevnih dele­gacij in predsednikov krajevnih or­ganizacij S Z D L . Števi ln i udeleženci sestanka, k i ga je vodil predsednik t rž iške občinske skupšč ine M i l a n

Ogris, so razpravljali o uresniče­vanju delegatskih odnosov v novem skupšč inskem sistemu, programi­ranju in oblikovanju statutov kra­jevnih skupnosti in o predlogu letoš­njega p r o r a č u n a in negospodarskih investicij. O predlogu občinskega p r o r a č u n a in negospodarskih inve­sticij bo konec februarja razprav­ljala občinska skupšč ina na skup­nem zasedanju zborov. Na to bo šlo gradivo v javno razpravo na zbore občanov in delovnih ljudi, nakar bo

Obisk na Koroškem

Član i izvršnega odbora občinske konference social is t ične zveze K r a n j in nekateri predstavniki z Gorenjske so v soboto, H. februarja, obiskali nekaj krajev na avstrijskem Koro­škem. Oglasili so se v Bilčovsu, Vese-lah in v Globasnici , kjer so se pogo­varjali s predstavniki zveze sloven­skih organizacij, narodnega sveta in drugimi. Še posebno zanimivo je bilo s rečanje v Globasnici , kjer j i m je folklorna skupina pripravila pr is rčen kul turn i program in sprejem. .'. Z.

o predlaganem odločala občinska skupšč ina .

N a petkovem srečanju so se dogo­vori l i , da bodo letošnji zbori obča­nov in delovnih l judi v t rž iški občini med 10. in 16. marcem. N a njih ob­čani ne bodo razpravljali le o pred­logu p r o r a č u n a in programu nego­spodarskih investicij, t emveč so na­č r tovan i tudi sprejemi statutov kra­jevnih skupnosti. Doslej sta statuta sprejeli le krajevni skupnosti P r i ­stava in Podljubelj (v soboto zve­čer), statut krajevne skupnosti Se-nično pa je pred potrditvijo. V osta­l ih krajevnih skupnostih je delo pri oblikovanju statutov zamrlo a l i ostalo na pol poti. Statutarna ko­misija občinske skupščine je želela krajevnim skupnostim pri izdelavi statutov pomagati in j im je zato posredovala okvirni delovni osnutek statuta. V že omenjenih skupnostih so pomoč skupščine koristno upo­rabil i , drugje pa nanjo niso bi l i po­zorni. Zato so se na petkovem se­stanku odločili, da bo pri oblikova­nju statutov skupnosti v prihodnje pomagala delovna skupina za kra­jevno samoupravo, ki deluje pri ob­činski komisiji za spremljanje ure­sničevanja ustave.

V treh večjih krajevnih skupno­stih tržiške občine TržiČ-mesto, k i ima okrog 3600 prebivalcev, Bistr ica in Ravne, ki imata okrog 2500 ozi­roma looo občanov, pa naj bi po novem začele delovati skupšč ine de­legatov. Skupšč ine naj bi združeva le od 34 d elegatskih mest.

J . Košn iek

Komis i j a za manjš inska i n . izselje-niška vp ra šan ja pri republ iški kon­ferenci social is t ične zveze in pred­

sedstvo medobčinskega sveta S Z D L za Gorenjsko sta v če te t ek pripravila posvet o sodelovanju s slovensko in h rvaško narodnostno skupnostjo v Avs t r i j i . Posveta so se udeležili predsedniki in sekretarji občinskih konferenc S Z D L , predsedniki komisij za zamejstvo pri občinskih konferencah S Z D L , predsedniki komisij za mednarodne odnose pri občinskih konferencah Z K in predsedniki izvršnih odborov oziroma skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za kul turo z Gorenjske.

Izvršn i svet kranjske občinske skupščine je v sredo na 35. seji obravnaval poroči la o delu in učnovzgojn ih uspehih v šo lskem letu 1973/74 v vrtcih, osnovnih in srednjih šo lah v kranjski občini in poroči lo o delu Zavoda za leto­vanje otrok v letu 1974 ter o predlogu dogovora Zavoda z občino Novigrad.

Za včeraj popoldne je bi l sklican aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev. M e d drugim so razpravljali o d r u ž b e n e m n a č r t u občine za letos in o dopolnitvah delovnega programa aktiva.

Danes ob 13. u r i se bo na deveti redni seji sestal komite občinske kon­ference Zveze komunistov. Razpravl ja l bo o statutu in vlogi social is t ične zveze v samoupravni družbi , o spremembah v občinski konferenci Z K S in njenih organih, zak l jučnem r a č u n u komiteja občinske konference Z K in predlogu f inančnega n a č r t a za letos in o sklicu občinske konference Z K . N a dnevnem redu bo tudi poročilo statutarne komisije.

J u t r i ob 17. ur i bo seja sekretariata aktiva komunistov prosvetnih delav­cev osnovnih šol iz kranjske občine. Razpravl ja l i bodo o vlogi uč i te l ja pri u resn ičevanju s tal išč desetega kongresa Z K J , vzgoji in izobraževanju . Spre­govorili pa bodo tudi o problemih pri uvajanju celodnevne osnovne šole v občini . A . Ž.

Ju t r i , v sredo, 12. februarja, bo 1. seja izvršnega odbora izobraževalne skupnosti K r a n j . Predsednica odbora Pepca Jež predlaga za dnevni red razpravo o problematiki financiranja vzgoje in i zobraževan ja v letu 1975. Seja bo ob 11. ur i v stavbi občinske skupščine v K r a n j u . -lb

Včeraj popoldne je bi l v dvorani Gozdnega gospodarstva na Bledu redni občni zbor občinske zveze za

telesno kul turo Radovlj ica. Razpravl ja l i so o dosedanjem delu zveze in nač r t i h za naprej. Obravnaval i so tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi zveze telesnokulturnih organizacij občine Radovl j ica .

P r i obč inskem sindikalnem svetu v Radovl j ic i se bo danes popoldne sestala komisija za kul turo in obravnavala poroči lo o izvedbi kul turne akcije v minulem letu. Pogovoril i se bodo tudi o le tošn jem programu kulturne akcije v občini .

Za j u t r i popoldne ob 16. ur i je v vel iki sejni dvorani radovl j iške občinske skupščine sklicana prva seja samoupravne interesne telesnokulturne skup­nosti Radovlj ica. N a dnevnem redu je sprejem samoupravnega sporazuma in statuta skupnosti in razprava o programu telesnokulturne dejavnosti za letos. Izvol i l i bodo tudi organe skupščine . A . Ž.

K e r dobivajo krajevne skupnosti po novi ustavi vedno večje pristojnosti in naloge, k i j i m kdaj zaradi po­

manjkanja s trokovnih l judi niso kos, bodo pri tržiški občinski skupščini oblikovali posebno enotno s lužbo za krajevne skupnosti. Tako je predlagal izvršni svet občinske skupščine . Predlog so ugodno ocenili in ga podprli tudi predsedniki krajevnih skupnosti, vodje delegacij in predsedniki K O S Z D L na petkovem posvetovanju. Ob tem pa so poudaril i , da bo s lužba uspešna le ob dobro organiziranem delu v krajevnih skupnostih oziroma prizadevnosti in vestnosti tajnikov oziroma predsednikov skupnosti. V marsikateri, posebno večji skupnosti, že razmišl ja jo o poklicnem al i vsaj honorarnem tajniku.

Radovljica

Tržič

Razpis Tomšičevih in Petkovih nagrad Letos maja, na dan smrti narodnega heroja, poli t ika, publicista in

novinarja Toneta Tomšiča , bo D r u š t v o novinarjev Slovenije podelilo Tomšičeve nagrade, nagrade sklada Toneta Tomš iča in Petkove nagrade, za tista dela svojih poklicno organiziranih članov, k i še pose­bej prispevajo na d r u ž b e n e m , gospodarskem, po l i t i čnem in kul turnem področju k h i t re j šemu razvoju naše social is t ične skupnosti in našega samoupravnega sistema.

Za Tomšičeve nagrade lahko konkurirajo prispevki, k i pomenijo pomembne dosežke v slovenskem časn ika r s tvu , in dosežki pri urejanju časnikov in radijskih ter televizijskih oddaj. /

Za Petkove nagrade pridejo v poštev najboljši dosežki na področju publ ic is t ične fotografije.

Predloge za nagrade lahko pošljejo člani , ak t iv i in sekcije D N S , kakor tudi u redn i š tva in d ružbenopo l i t i čne organizacije, vsebovati pa morajo — če gre za urejanje lista ali oddaje — tudi utemeljitev, zakaj se to urejanje predlaga za nagrado.

Obdobje, za katerega se podeljujejo Tomšičeve in Petkove na­grade, je čas med zadnjim in novim razpisom, to je od 6. februarja 1974 do 30. januarja 1975.

R O K Z A O D D A J O P R E D L O G O V J E 1. M A R E C 1975. Po tem datumu komisija ne bo sprejemala ni t i predlogov ni t i

dokaznega gradiva. U P R A V N I O D B O R D R U Š T V A N O V I N A R J E V S L O V E N I J E

Ustanovna skupščina podpisnic o štipendiranju

V petek, 31, januarja, je bi la v Radovlj ici ustanovna skupšč ina podpisnic samoupravnega sporazu­ma o š t ipend i ran ju učencev in š tu­dentov v radovlj iški občini. S tem je opravil delo tudi 11-članski inicia­t ivni odbor za pripravo samo­upravnega sporazuma, ki ga je radovlj iška občinska skupšč ina ime­novala sredi jul i ja lani.

N a seji so ugotovili , da so se posa­mezne delovne organizacije počasi in z večk ra tn im pozivanjem odločale za podpis samoupravnega sporazu­ma. Zato so imeli na zače tku in v prvih mesecih šolskega leta 1974/75 pri odobravanju in izplačevanju šti­pendij iz solidarnostnega sklada precej t ežav . Problem so rešili na­zadnje s posojilom Zavoda za zapo slovanje Kran j in s predplači lom večjih delovnih organizacij (Veriga Lesce, E lan Begunje, LIP Bled). No, do sklica ustanovne skupščine je sporazum le podpisalo 85 temeljnih organizacij združenega dela; med njimi vse večje. Le 21 organizacij, kjer je 892 ali 15 odstotkov vseli zaposlenih, sporazuma še ni pod­pisalo. Zato so na seji naložili izvrš­nemu odboru, da č imprej s pomočjo d ružbenopol i t i čn ih organizacij zbere pristopne izjave v teh organizacijah.

Na seji so za predsednika skup­ščine oziroma skupne komisije p' d

pisnic samoupravnega sporazuma izvoli l i Mat i jo Mark l j a iz Sukna Zapuže, za podpredsednika pa Kr is t -la Ogrisa iz G G Bled. Izvol i l i so tudi 9-članski izvršni in 5-članski nad­zorni odbor. A . Z.

Mladi železarji pred prelomnico

svojega dela Člani tova rn i ške organizacije

Z S M S Železarne se pripravljajo na sejo tovarn i ške konference, k i bo ti drugi polovici februarja. Kot na-pO' vedujejo, bo ta seja v mars ičem po­menila prelomnico dosedanjega delu mladih v tem železarskem kolektivu-Skoraj dve leti t la ja joča kriza j 1 ' pustila posledice, ki j ih ne bo lahki' odpraviti. Peščica najbolj zavzet it' č lanov tOVarniSke konference se i ( ' ves čas trudila, da bi delo spet noi" malno steklo, vendar ta majhni skupina ljudi jasno ni mogla rešiti jj krize delo cele konference. Vzrok<>v

za neaktivnost mladih železa i i* ' v

v zadnjem obdobju je brez dvom' 1

veliko in zjUo je neobhodno potre' 1 ' no, da se o njih obši rno spregovori na s?ji t ova rn i ške konference. , i

J . Rabič '1

Ustanovljena skupnost za zaposlovanje

Prva skupščina krajevne skupnosti

Sukno industrija volnenih izdelkov Z a p u ž e 64275 Begunje vabi k sodelovanju sodelavce za zasedbo delovnih mest

direktorja TOZD Tekstilne tovarne Zapuže Kandida t mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. imeti mora visoko izobrazbo tekstilne ali druge ustrezne smeri in 3 leta prakse v volnarski stroki, od tega 1 leto na vodstvenem delovnem mestu a l i višjo izobrazbo tekstilne al i druge sorodne smeri s 5-letno prakso v volnarski stroki, od tega 4 leta na vodstvenih delovnih mestih; 2. organizacijske in vodstvene sposobnosti; 3. d ružbenopo l i t i čne in mora lno-e t i čne vrline; 4. aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov; 5. predloži t i mora elaborat o razvojnem programu temeljne organizacije za dobo 4 let; Nadalje objavlja š e naslednja prosta delovna mesta v de­lovni skupnosti skupnih s l u ž b :

1. administratorke v s p l o š n o - k a d r o v s k e m sektorju in prodajnem sektorju (2 delovni mesti) Pogoj: k o n č a n a srednja šola in popolno obvladanje strojepisja;

2. vratarja — čuvaja Pogoj: psihofizična sposobnost opravljanja predpisanih nalog.

Kandidati za gornja prosta d e l o v n a mesta morajo predlo­žit i vloge v 15 dneh po objavi. K vlogi je potrebno pred­lož i t i dokazila o i z p o l n j e v a n j u pogojev, z a ž e l e n pa je tudi predhodni razgovor.

Živahna dejavnost mladih

. Premalo denarja

za normalno delo

V Sloveniji so bi l i ta teden regijski posveti o skupni po­rabi za letos. V Kran ju je bil t akšen posvet, k i so se ga ude­ležili predsedniki izvršnih sve­tov, predstavniki občinskih skupščin in samoupravnih in­teresnih skupnosti, v torek, 4. februarja. N a njem so so­glasno ugotovili , da obč inam oziroma interesnim skupno­st im letos ostaja po predvi­denih stopnjah premalo de­narja za normalno delo.

Republ i ško resolucijo, s ka­tero so skupno porabo omejili na 29,6 odstotka, so sicer v ob­č inah pred časom podprli. Vendar so takrat r ačuna l i , da bo 29,6 odstotka dovolj za po­kritje potreb. Zdaj pa kaže, da so tist i , k i so predlagali t akšen odstotek, misl i l i bolj na po­kritje v republiki in regiji. Ob­č inam n a m r e č ostane za druž­bene dejavnosti le pr ibl ižna petina oziroma okrog 6 odstot­kov od bruto osebnih dohod­kov.

S tem denarjem nikjer na Gorenjskem ne bodo mogli po­kr i t i svojih obveznosti. Naj­večje t ežave bodo kot kaže na­stale pri osnovnem izobraže­vanju, o t roškem in socialnem varstvu: V K r a n j u j i m na pri­mer zaradi povečanja dejavno­sti za osnovno izobraževanje zmanjkuje okrog 20 milijonov. Velike težave bi nedvomno na­stale, če bi morali prispevek s ta r šev za otroke v vrtcih po­dvojiti . Podobno je v Škofji L o k i in v Radovl j ic i ter v dru­gih obč inah . Skratka, povsod, kjer so v zadnjih letih razne d ružbene dejavnosti razvijali zaradi narašča joč ih potreb bolj od republ iškega poprečja , imajo po sedaj predlaganih stopnjah velike težave.

N a posvetu so nekateri tudi menili , da je bi l dosedanji po­stopek d ružbenega dogovar­janja najbrž premalo demo­kra t ičen . Doslej je potekal v ozkem krogu predstavnikov republiških organov, ki so kot kaže gledali v glavnem na to, da so pokri l i potrebe na repub­liški in regijski ravni. Občine pa se vključujejo v to dogovar­janje šele sedaj, ko je v glav­nem že vse razdeljeno. Kri t ič­ne so bile tudi pripombe, češ da v obč inah še vedno nimajo programov republiških interes­nih skupnosti, še vedno tudi ni podatkov o tako imenovanih viških. Zato so na posvetu poudarili , da si v obč inah ne upajo prevzeti odgovornosti pred delovnimi l judmi s pod- -pisom takšnega d ružbenega dogovora. A . Zalar

V . J

N a zadnji seji komiteja občinske konference Z K na Jesenicah, k i so se Je udeležili poleg članov komiteja še člani aktiva neposrednih proizvajal­cev in sekretarji osnovnih organiza-C , J iz delovnih organizacij, so raz­pravljali o uresn ičevanju ustave na Področju združenega dela in v skla­du s sklepi 3. seje C K Z K S . Razprav-'jali so na osnovi ocene, k i jo je iz­šola la komisija za d ružbenoekonom­ska vprašan ja pri komiteju v sode­lovanju s komisijo za samoupravlja­

nje, k i deluje pri občinskem sindi­kalnem svetu. Pr i tej oceni je sode-" v a l a tudi delovna skupina za sa­

moupravno konstituiranje združe-J*ga dela, ki deluje pri občinski ^•»OKl inat i j sk i komisiji za spremlja-n k uresn ičevanja nove ustave.

Ocena komisije je bila zelo kon-

N a podlagi že sprejetega samo­upravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje se je prejšnji teden v Kran ju konstituira­la skupščina samoupravne skupnosti za zaposlovanje K r a n j . Regionalno skupnost sestavljajo delegati skup­ščin enot, in sicer iz vsake enote po sedem delegatov. Skupšč ina skup­nosti je na svoji ustanovni seji izvo­l i la za predsednika skupščine ing. Janeza Sranca iz jeseniške Železar­ne, za namestnika pa Pavla Okorna iz Škofje Loke. Izvol i l i so tudi devet­članski izvršni odbor ter komisijo za samoupravni d ružben i nadzor.

N a prvi seji skupščine skupnosti za zaposlovanje so spregovorili o programskih nalogah skupnosti za zaposlovanje v tem letu. Delo pa bo seveda lažje, če bodo že sprejete dokumente spoštoval i vsi dejavniki, k i sodelujejo pri zaposlovanju. K o t je znano, se na Gorenjskem pojavlja več odstopanj od programiranih ci­ljev zaposlovanja. Tako je na pri­mer stopnja rasti zaposlovanja zelo visoka in se je v obdobju 1970 do 1974 gibala med 2,5 odstotka in 4,1

V sredo, 5. februarja, je bi la v Mojst rani prva seja skupšč ine nove krajevne skupnosti, na kateri je sodelovalo 30 na novo izvoljenih delegatov ter vsi č lani dosedanjega sveta krajevne skupnosti. Nova skupščina deluje po sistemu novega delegatskega sistema: 19 delegatov je bilo izvoljenih po teritorialnem principu in so iz bližnjih zaselkov (Radovna, Belca, Mojstrana, Dov­je), 25 delegatov pa je bilo izvoljenih s področja organizacij združenega dela, d ružbenopol i t i čn ih organizacij in d ruš tev .

N a prvi seji nove skupšč ine kra­jevne skupnosti so najprej govorili o novem delegatskem sistemu ter o novi vlogi samoupravnih organov v krajevni skupnosti, poslušal i so tudi poročilo sveta krajevne skup­nosti za minulo obdobje. Obenem so govorili tudi o minul ih voli tvah, koordinacijski odbor pa je podal po-

Krajevna .skupnost Cerklje želi s solidarnostno akcijo prebivalcev Cerkelj in Vasce asfaltirati še neka­tera pota in ceste v naseljih. D a bi akcija čim bolje uspela, je skupnost najprej anketirala prebivalce. Re­zultat ankete je ugoden. Prav tako je dobro uspel tudi zbor občanov, k i se ga je udeležilo kar 235 ljudi. Me­nili so, da je treba omenjene ceste in pota v Cerkl jah in Vasci še asfal­t irat i .

O samoprispevku za asfalt bo od­ločil referendum. Ce bo uspel, bodo občani zbrali okrog 60 milijonov sta­rih dinarjev in s prostovoljnim de­lom opravili delo, vredno okrog 15 milijonov starih dinarjev. Predra-

kretna, tako glede na osnovne pro­bleme s tega področja (še vedno je preveč formalis t ičnega pristopa k sa­moupravni organiziranosti, ne­ustrezna organizacija, posamezni odpori, nerazumevanje bistva T O Z D kot osnovne celice družbenopol i t ič ­nega sistema).

N a seji so se domenili , da bodo še naprej spremljali dogajanja, v orga­nizacijah; del nalog bo prevzel ob­činski komite v sodelovanju z občin­skim sindikalnim svetom in izvršnim svetom, nekatere stvari pa bo obrav­naval medobčinski svet Z K .

N a seji so govorili tudi o uresniče­vanju ustave v dislociranih enotah, o odnosih med T O Z D in krajevnimi skupnostmi, govorili o osnutku sta­tuta S Z D L ter o nekaterih kadrov­skih zadevah. D . S.

odstotka, včasih pa je poskočila tudi prek 5 odstotkov. S tako stopnjo za­poslenosti na Gorenjskem seveda ni problema nezaposlenosti, po drugi strani pa seveda t a k š n a stopnja zaposlenosti povzroča d rugačne probleme. Velike potrebe po delav­cih Gorenjska že nekaj let ne more pokrivati z naravnim prirastkom, ni t i z m e h a n i č n i m pri l ivom. N a ta način se pokrije v regiji lahko le 35 do 37 odstotkov potreb po delavcih. Zaradi prekomernega zaposlovanja se tudi kvalifikacijska struktura vse prepočasi izboljšuje.

M e d d r u ž b e n o ana l i t i čn imi nalo­gami za letos je tudi nekaj novih, k i j i h bo izvajala strokovna s lužba skupnosti. Poleg analize o številč­nem gibanju delovnih potencialoV do leta 1980 bo s lužba ugotavljala usklajenost med ponudbo in povpra­ševanjem po delavcih, skupaj z d ru š tvom ekonomistov pa se bodo lot i l i p roučevan ja problematike za­poslenosti in zaposlovanja v občini Kran j predvsem zaradi izredno viso­kega odstotka zaposlenosti v tej občini. L . M .

ročilo o vseh predkandidacijskih po­stopkih in predlog o na novo izvolje­nih funkcionarjih v organih krajev­ne skupnosti.

Za predsednika skupščine krajev­ne skupnosti so enoglasno izvoli l i J ože t a Miklavčiča, za podpredsed­nika pa Srečka Zima. Za predsed­nika 15-članskega sveta krajevne skupnosti so izvol i l i Sandija. K o t ­nika, za podpredsednika pa Pavla Krznar ica . Obenem so izvol i l i tudi člane v potrošniški svet, v porav­nalni svet ter v odbor za f inančni nadzor. Ostale organe sveta bodo-izvoli l i pozneje.

N a seji so pregledali tudi zakl juč­ni r ačun za leto 1974 ter poročilo odbora za f inančni nadzor. Obrav­navali so tudi okvirni program os­novne in drobne komunalne dejav­nosti za leto 1975, k i ga je skupšč ina potrdila. D . S.

čunska vrednost del znaša 75 starih milijonov. D a bi bi l samoprispevek čim bolj pravičen, so občane razde­l i l i v t r i skupine. Prva skupina naj bi prispevala 530 dinarjev na zaposle­nega in 940 dinarjev na hišo. Druga skupina je sodelovala že pri prejš­njih asfaltiranjih in bo zato prispe­vala od hiše 1400 dinarjev in na za­poslenega 800 dinarjev. Občani , raz­vrščeni v tretjo skupino, pa bodo dali 1870 dinarjev od hiše in 1070 di­narjev na zaposlenega. P r i kmetih bo prispevek od treh hektarjev obde­lovalne zemlje enak prispevku na zaposlenega.

S tem denarjem nameravajo v cerkljanski skupnosti urediti deset cest in potov, med katerimi je naj­pomembne j ša cesta do Vasce, ki jo kaže v prihodnosti modernizirati tudi naprej do letal išča. V Cerkl jah računa jo tudi na pomoč letal išča in nekaterih drugih podjetij. -an

Kasnijo s popisom članstva

ZSMS P r i občinski organizaciji Z S M S na

Jesenicah ugotavljajo, da popis č lans tva zveze social is t ične mladine ne poteka najboljše. Akc i j a bi mo­rala biti k o n č a n a do sredine januar­ja, takrat pa še ni t i č e t r t i na osnov­nih organizacij Z S M S ni izpolnila zadane naloge. Vse kaže, da vodstva osnovnih organizacij popis svojega č lans tva niso vzela resno, ev idenčni listi pa so ostali neizpolnjeni. S takš­nim odnosom vodstva osnovnih or­ganizacij o težuje jo delo občinske konference, kjer si prizadevajo, da na podlagi prispelih evidenčnih l i ­stov ugotovijo, koliko č lanov zveze social ist ične mladine bo v jeseniški občini.

Doslej se pri popisu kažejo naj­boljši rezultati na osnovnih in sred­njih šolah. V delovnih kolekt ivih in krajevnih skupnostih s popisom še vedno kasnijo, v nekaterih osnovnih organizacijah pa s popisom še sploh niso začeli. Član i predsedstva O K Z S M S so sklenili , da te osnovne organizacije obiščejo ter ugotovijo, zakaj ne delajo popisa svojega član­stva. J . R .

M l a d i v Železnikih so v zadnjem času izredno delavni. O delu mladih Železnikarjev sem se -pogovarjal s predsednikom osnovne organiza­cije Z S M S N i k o m Bertoncljem ter mladincema Janezom Lotr ičem in Ivanom Kemperlom.- Povedali so, da so se pred lanskim slovenskim in jugoslovanskim mladinskim kon­gresom mladi iz osnovnih organiza­cij že leznikarskih podjetij tesno povezali z mladinsko • organizacijo v kraju. Prav ta povezava je pripo­mogla, da je dejavnost mladih na vseh področj ih m o č n o zaživela. Se posebna aktivnost se kaž.e na po­dročju špo r t a . Za vsako od špor tn ih panog je odgovorna ena od tovarni­ških osnovnih organizacij. Za smu­čanje so, denimo, odgovorni iskraši, za n imizni tenis a lp l e sovc i . . .

> Ob 30-letnici prvih smučar sk ih tekmovanj v Cerknem in edi­nih v okupirani Evropi in 30-letnici osvoboditve Jugosla­vije bo S m u č a r s k a zveza Slo­venije s sodelovanjem prebi­valcev Cerknega 9. marca 1975 organizirala

I. srečanje borcev in aktivistov —

smučarjev

Organiziran bo skupni odhod z avtobusom iz Ljubljane v Cerkno, kjer bo tekmovanje v veleslalomu in v teku, zdru­ženo s streljanjem ter odkrit­jem spominskega obeležja in s ku l turn im programom.

Vabljeni so vsi, k i so kakorkoli aktivno sodelovali med narod­noosvobodilno borbo, da se udeležijo omenjenega sreča­nja, še posebej pa so vabljeni borci, ki so 20. in 21. januarja 1945. sodelovali na partizan­skih smučarsk ih tekmah v Cerknem. Le-tem bo Smuča r ­ska zveza Slovenije podelila posebna spominska priznanja.

Prosimo vas, da pošljete naj­kasneje do 25. 2. 1975 svoje po­datke na S m u č a r s k o zvezo Slovenije, Ljubljana, Celovška 25, k i bodo obenem tudi prija­va za sodelovanje na partizan­skem srečan ju — smučar jev .

Par t izani , aktivist i , interni-ranci, ujetniki, izseljenci — smučar j i , partizansko Cerkno vas pr ičakuje , da skupaj z va­mi proslavi ta edinstveni zgo­dovinski dogodek.

Zaživela je tudi kul turna dejav­nost. M l a d i so pripravili že več pro­slav. V jesenskih mesecih so naš tu -dirali Linhartovo Zupanovo M i c k o in »z njo« gostovali v Selcih, Pod-lonku, Sorici, Davči , predstavili so se domač inom in domač im šolar jem. Poživili so kul turno prosvetno dejavnost, dejavnost, ki je za skoraj štiri leta popolnoma zamrla -zaradi obnovitvenih del v kulturnem domu. D o m a č a »Svoboda« tako pravza­prav ni imela ni t i primernih prosto­rov za vaje in nastope. Vse kaže, da se bodo mladi igralci iz Železnikov že v kratkem predstavili z novim na-š tud i r an im delom — komedijo!

L a n i so v kraju začeli delati tudi mladi radioamaterji. Že po enem letu dela j i m je s pomočjo d o m a č i h podjetij uspelo pridobiti vso po­trebno opremo. K F

Nova stolpnica na Jesenicah

Splošno gradbeno podjetje Sava je začelo graditi novo stolpnico na P lavžu nasproti vrtca. Gradnja stolpnice spada v n a č r t izgradnje centra Plavž na Jesenicah. Stolpni­co, k i jo podjetje Sava gradi s še bolj izpopolnjeno tehnologijo, bodo pred­vidoma zgradili do konca le tošnjega leta.

P r i Splošno gradbenem podjetju Sava so že pred časom uvedli novo tehnologijo omnia plošč in tunelskih opažev in to tehnologijo uspešno uvedli v vsakdanje delo. M e d drugim zagotavlja nova tehnologija h i t re j šo in rac iona lne j šo gradnjo ob vrsti drugih prednosti, k i so se na nekaterih objektih že izkazale.

T u d i novo stolpnico bodo gradili v novi tehnologiji, r ačuna jo na ugod­no ceno in razmeroma nizke s t roške . V novi stolpnici bo 84 stanovanj, v prit l ičju objekta pa vrtec.

D . S.

Gozdno gospodarstvo Kranj T O Z D Gozdarstvo Škofja Loka Partizanska 22

razpisuje prosto delovno mesto

snažilke s s k r a j š a n i m delovnim č a s o m

Osebni dohodek po dogovoru.

Prijave p o š l j i t e na naslov: Gozdarstvo Škofja Loka, Partizanska 22 do 25. febru­arja 1975.

Program dela , V sredo, 5. februarja, je bila na P š e n i c a h seja predsedstva občinske-* a sindikalnega sveta, na kateri so [•spravljali o programu dela v le-'^» jem letu, o poslovniku, o finanč-

|u''>) n a č r t u , o uresničevanju ustave i n o nekaterih kadrovskih spremem­b o .

, K o so člani predsedstva občin-!**ga sindikalnega sveta razpravljali ' Programu dela za letos, so imeli j e ka j pripomb pri vzgoji in izobra-R ^ n j u č lanov delavskih kontrol. J^'nili so, naj bi delavska univerza

jBanizirala za te č lane predavanja tako vsebino, ki bi bila za te Člane ''Jbolj sprejemljiva in delavce res-<'no seznanila z bistvom delovanja

Samoupravnih delavskih kontrol . T °Kram dela so potem še nekoliko

dopolnili . T u d i glede poslovnika so sprejeli nekaj pripomb. Sprejeli pa so še f inančni načr t .

K o so "govoril i 0 u resn ičevanju ustave v organizacijah združenega dela in v temeljnih organizacijah združenega dela, so poudarili , da so 0 stanju v občini na tem področju že večkrat razpravljal i / vendar naj bi v prihodnje podah svoje poročilo 0 uresničevanju ustavnih dopolnil še nredsedniki oziroma sekretarji os­novnih organizacij Z K v sodelova­nju z osnovnimi organizacijami sin­dikata.

N a seji so tudi imenovali č lane skupne komisije Z S M S in sindikata za sistem informiranja. Predsedstvo občinskega sveta je predlagalo tri člane.

Zbor občanov za referendum

Samoupravna organiziranost

Bomo še naprej štedili na račun umetnih gnojil? Potrošnja umetnih gnojil je začela pešati leta 1973 in takšne težnje kažejo tudi naročila za letošnjo spomladansko setev — Na obzorju nova podra­žitev gnojil — Škofjeloški primer pomoči pri

nakupu gnojil Čeprav potrosijo, nekateri naši

kmetovalci ' na hektarju že lepo količino umetnih gnojil in hrani l , smo na evropski lestvici precej na dnu. Po podatkih republ iškega sekretariata za kmetijstvo in goz­darstvo smo potrosili leta 1969 na hektarju dobrih 46 kilogramov umetnih gnojil in hrani l , leto kasneje 56,6 kilograma, leta 1971 61,6 kilograma, leta 1972 76,2 k i ­lograma (!) in predlanskim 72,5 kilograma. Po ocenah sekretariata (končnih podatkov še ni) je bi la lanska po t rošn ja še nižja, kar ne prispeva k obilnejši kmetijski pro­izvodnji, večj im t r žn im viškom in kopičenju d o m a č i h zalog hrane.

Razlogi za p r i čakovano upadanje po t rošn je umetnih gnojil so na dlani, so povedali pretekli teden na razgovoru kmetje in predstavniki kmetijskih organizacij, predstavniki občinskih skupščin, tovarne duš ika iz R u š in Ine iz Ku t ine , predstavniki Agrotehnike, Kmetijskega inst i tuta Slovenije, zbornice in sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo. Pripra­vilo ga je u redn i š tvo K m e č k e g a glasa v sodelovanju s sekcijo kmetijskih novinarjev. M e d vzroki so omenjali predvsem lansko podra­žitev gnojil in hrani l ter pomanjka­nje in podraž i t ev nekaterih osnov­nih sestavin umetnih gnojil. Slednje velja predvsem za tovarno duš ika v

Več domače krme Na izrednem občnem zboru Zadružne zveze Slo­venije so se zavzeli za oblikovanje Zadružne zveze Jugoslavije in vključitev organizacije v medna­

rodno zvezo in hromi obe tavne j šo proizvodnjo. Kmet i j sk i prispevek k stabilizaciji je precejšen. M o r d a večji od prispevka drugih gospodarskih panog. Povečal i smo proizvodnjo in zmanjša l i uvoz, poostrili razliko med naš imi in tu­j i m i proizvodnimi s t roški v kmetij­stvu v prid slednjih in s tem še bolj »udarili« kmetijstvo, k i mora precej­šen del surovin v tuj ini p lačeva t i po veljavnih svetovnih ali celo višjih cenah!

Živinoreja na Slovenskem na po­membnosti kljub t e ž a v a m ne bo zgubila. Vendar kaže pridelovanje mesa in mleka n a č r t o v a t i na večji domači proizvodnji krme na smotr­neje izkor iščanih površ inah . Precej pičlo smo v preteklosti vlagali tudi v rastlinsko proizvodnjo. Živinorej­sko proizvodnjo letno poveču jemo za okrog 3 odstotke, rastlinsko pro­izvodnjo pa le za pičel odstotek. Poljedelstvo torej preveč zapostav­ljamo, z njim pa tudi travnike in pašnike, čeprav se da na njih pride­lovati na jcenejša krma.

B i t k a za hrano, tako človeško kot živalsko, ostaja torej Še naprej v ospredju. Z njo pa prizadevanja za dobro izkoriščanje površ in , večjo storilnost in pr imernejš i dohodek kmetijstva v končni fazi. -jk

Čeprav je za letos n a č r t o v a n redni občni zbor Zad ružne zveze Slove­nije, se je zaradi izredno neugodnih razmer v kmetijstvu vodstvo zveze odločilo za izredni zbor, k i je bil pred kra tkim v Ljubl jan i . Osnova za raz­pravo je bilo oblikovanje akcijskega programa, k i temelji na širših za­kl jučkih o razvoju slovenskega kme­tijstva in njegovem povezovanju in vkl jučevanju v jugoslovanskega. Zborova pozornost je veljala orga­niziranosti v kmetijstvu, pogoju za boljšo proizvodnjo in gospodarjenje, t e ž a v a m v živinoreji in zahtevam, da se morajo podpisniki živinorej­skega sporazuma drža t i cen in dogo­vorjenih količin, banke pa naj kredi­tirajo le n a č r t o v a n o in dogovorjeno proizvodnjo. Letos je nujno potreb­no prepovedati izvoz lanske koruze! Čim več krme je treba pridelati in uporabiti doma in se izgoniti uvozu tujih in draž j ih močn ih k rmi l .

V kmetijstvu vladajo č u d n e raz­mere, katerih vzroke je treba iskati tudi v sp lošnem svetovnem gospo­darskem položaju. N a eni strani ugotavljamo prehrambeno krizo, po drugi plat i pa doma ne moremo pro­dati živine, krompirja in sadja. Pro­izvodnja se povečuje, dohodek pa pada, kar onemogoča večje na ložbe

Zavod za zdravstveno varstvo za Gorenjsko, Kranj objavlja prosto delovno mesto administratorke

za n e d o l o č e n č a s s polnim delovnim č a s o m

Pogoj: k o n č a n a 4-letna upravno administrat ivna šola al i 2-letna administrat ivna šola. Žel j eno je obvladanje sodobnega p i s a r n i š k e g a poslovanja in dobro znanje slovenskega jezika. Starost: dopolnjenih 18 let.

Pridobitev lastnosti delavca v z d r u ž e n e m delu takoj ali po dogovoru. Prijave p o š l j i t e v 15 dneh po objavi v č a s o p i s u na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo za Gorenjsko, Kranj Gospo-svetska 9.

R u š a h , k i jo letos še bolj kot lani gnjavi pomanjkanje superfsofatov, žveplene kisline in kal i ja . Teh osnovnih elementov n i le pri­manjkovalo (Cinkarna Celje je del t a k š n e proizvodnje zaradi zastarelih naprav opustila), t emveč so se, predvsem kali j , k i prihaja z vzhoda, zelo podraži l i . Ruše se sicer moder­nizirajo in skuša jo najti reši tve za večjo proizvodnjo osnovnih sestavin ter večjo zmogljivost pri mešan ju gnojil, vendar se tega ne da ustvari t i čez noč. N a podobne .težave opo­zarjajo tudi v In i iz Ku t ine , hkra t i pa poudarjajo, da bi kazalo zaradi položaja proizvodnje umetnih gnojil izvoz nekaterih osnovnih surovin omejiti in sistemsko, z d r u ž b e n i m dogovarjanjem in posredovanjem celovito in trajno rešiti proizvodnjo umetnih gnojil.

P o t r o š n j a umetnih gnojil se zmanjšu je ! D a bi prepreči l i še glob­ljo stagnacijo, iščejo v raz l ičnih ob­č inah razl ične reši tve. Najpogostej­še je regresiranje nakupa umetnih gnojil. Znan je škofjeloški primer, ko je skupšč ina iz že tako pičlih sredstev oddvojila 60 starih milijo-nev dinarjev in se odločila pr imakni­t i k vsakemu kupljenemu kilogramu gnojil od 35 do 60 par. K a j pa potem, ko bo vsota po t rošena? Zato so udeleženci pogovora ob laskavi oceni loškega primera v isti sapi pristavil i , da regresiranje nakupa gnojil ne more bi t i trajna oblika pomoči kmetovalcem. Regresi, nekateri so menil i , naj bi j i h dobili le t r ž n o in v visoko proizvodnjo vpeljani - čisti kmetje, sicer niso izključeni , vendar kaže v prihodnje pomagati proizva­jalcem gnojil, ne pa le kupcem končnega proizvoda. Prav i loma je kmetovalcev največ v manj razvi t ih občinah , kjer vsako leto bolj oskubljen občinski p r o r a č u n komaj pokrije osnovne potrebe.

K o trgovske organizacije, kmetij­ske zadruge in obrati za kooperacijo prelistavajo le tošnja naroč i la umet­nih gnojil, ugotavljajo skoraj polo­vico m a n j š a naroČila od lanskih, čeprav je sezona setve bl izu. Leta nazaj so naroč i la gnojil deževa la že pred novim letom, začenši že avgusta. K e r so n a š a umetna gnojila v svetu cenjena in ker proizvajalci t rdnih d o m a č i h naroči l ne pr ičaku­jejo, razmiš l ja jo o izvozu umetnih gnojil. T a k a hotenja kaže spraviti v pametne okvire, saj se bo v nasled­njih mesecih povpraševan je po gnojilih poveča lo že zaradi tega, ker imajo proizvajalci pr i pristojnih zveznih organih že prošnje za ponovno podraž i t ev gnojil. Prva , 15-ali 20-odstotna podraž i tev utegne veljati že kmalu , ponovna podraži­tev pa tudi ni izkl jučena. Zaradi tega zahtevajo kmetovalci omejitve pri izvozu, sicer bo gnojil doma zmanjkalo.

N a razgovoru je zletelo nekaj osti tudi na trgovske organizacije, k i so včasih gnojila zelo rada prodajala, danes pa se j i h zaradi »nezanimive« m a r ž e otepajo, in na proizvajalce gnojil, k i terjajo za blago t ako j šn j a če že ne vnapre j šn ja plačila.

Pr iporoči lo , da je uporaba gnojil še vedno ekonomska kljub podraž i t ­v i , povsod ne bo u p o š t e v a n o . Naše kmetijstvo n a m r e č še ni t a k š n o , da bi brez bolečin in posledic preneslo tudi t a k š n e pretrese. Zato bodo vedno bolj dobrodoš le pogostejše analize zemlje, nakup in poraba gnojil na strokovni osnovi ter pravilno t rošenje . Š t edn j a pri gnoji­l ih je med najbolj škodlj ivimi od loč i tvami in najmanj dolgoročna .

, J . Košnjek

V Lomu močnejše električno omrežje

L o m pod S torž ičem je ena redkih vasi, k i n i »pripeta« na e lek t r i čno omrežje slovenskega elektrogospo­darstva, t emveč se po žicah pretaka energija iz zasebne Anžiceve elek­trarne. Svojčas je energija, ki jo je proizvajala elektrarnica na Lomšči-ci , z lahka k r i l a potrebe L o m a in so­sednjih vasi, s šir jenjem e lekt r ičn ih strojev in naprav pa postaja zmog­ljivost elektrarne premajhna. Po­sebno sedaj, ko v strugi Lomščice vode ni preveč.

Vendar bo v Lomu nevšečnost čez dober mesec odstranjen. Del Spod­njega Loma in Potarje bodo prikl ju­čili na omrežje elektrogospodarstva Slovenije, omrež je v delu Spodnjega Loma in v Zgornjem Lomu pa bo še naprej napajala zasebna Anžiceva elektrarna. -Jk

Iskra Commerce vabi k sodelovanju: servisnega tehnika za delo v servisu Kranj Pogoji: k o n č a n a e l e k t r o t e h n i č n a s rednja š o l a — š ibk i tok, dve le t i prakse, v o z n i š k i i zp iz B katego­rije, o d s l u ž e n v o j a š k i rok, poskusna doba t r i mesece.

R o k z a pr i jave je 15 d n i po ob jav i v d n e v n e m č a s o p i s u . Osebn i dohodek je po p r a v i l n i k u o . d e l i t v i O D Iskra C o m m e r c e . Cenjene ponudbe p o š l j i t e n a nas lov : I sk ra C o m m e r c e , K a d r o v -sko- soc ia lna s l u ž b a , T o p n i š k a 58, L j u b l j a n a .

Rudensko polje vnovič na rešetu

Ali stališče Muzejskega društva Škofja Loka pomeni uvod v nov krog razprav o

usodi sporne ravnine pod Jelovico?

Elan iz Begunj ureja v Kavčkah pod Lipeami ob akumulacijskem jezeru pred pregrado hidroelektrarne Moste vodni center. Narediti so že ploščad m skdktdmco na vodi, zdaj pa gradijo poslopje za spravilo čolnov in druge opreme. Če bo dovolj denar/a, (objekt 00 veljal okrog 700.000 dinarja ), bodo z deli končali in opremljen objekt odprli še letos — B. Blenkuš

Skoraj natanko dve leti sta pretekli od dni, ko je spor zaradi n a č r t o v a n e pozidave Rudenske-ga polja buril duhove Ž e l e z n i k a r -jev in L o č a n o v , kasneje pa tudi š i r š e slovenske skupnosti. Kot vemo, so si s k o č i l i v lase zastop­niki d o m a č i h tovarn in urbanisti na eni strani ter zagovorniki varstva narave, kmetijci in va-š č a n i na drugi. Š l o je za to, ali ima smisel rodovitne obdeloval­ne p o v r š i n e ob v z n o ž j u Jelovice spremeniti v parcele in jih oddati zasebnikom, v glavnem delav-cem-namenskim v a r č e v a l c e m iz podjetja Alples. R u d e n č a n i , last­niki spornih njiv, so rekli »ne« . Izdatno podporo sta jim nudila tudi SVOS in tisk ter š t e v i l n i strokovnjaki, saj smo se prav v letu 1973 zače l i nekoliko pozor­neje ozirati okrog sebe in ugo­tavljati, da je n a š a domovina zmeraj bolj podobna s r a č j e m u gnezdu in da v stremljenju po č i m m a n j š i h s t r o š k i h in po č i m v e č j i h d o b i č k i h marsikje z rodo­vitno zemljo delamo — oprostite izrazu — kakor svinje z mehom. In res so »zidarj i« popustili č e p r a v ravno v Ž e l e z n i k i h , sti­snjenih v ozko dolino, pomanj-

Letos še premajhna usklajenost

Poslovni rezultati v Elektrokovin-ski industri j i v Sloveniji za minulo leto niso zadovoljivi. Preseženi sta bi l i zaposlenost in realizacija, manj kot so nač r tova l i pa je bilo dobička in akomulacije. V z r o k i za to so predvsem v inflaciji , visokih cenah surovin ter postopnem zman j šan ju konjunkture na zunanjih tržiščih, so ugotovili na torkovem zasedanju delavskega sveta S O Z D Združenega podjetja elektrokovinske industrije v Ljubl jani . Predvideni izvoz so dosegli z 81 odstotki, uvoz pa se je povečal od planiranega.

K o so razpravljali o program-sko-poslovnih usmeritvah sestav­ljene organizacije združenega dela za letos, so ugotovili , da je glavna slabost le tošnjega gospodarskega n a č r t a neusklajenost. N a č r t je n a m r e č tokrat le seštevek planov posameznih temeljnih organizacij združenega dela. Podjetja so se n a m r e č v sestavljeno organizacijo, v kateri sta tudi Gorenje in Iskra, združi la lani, ko so bil i letošnji gospodarski nač r t i že končan i . Zato j ih ni bilo mogoče več uskladit i . Pač pa bo to naloga delavcev v novi organizaciji v prihodnje.

Sestavljena organizacija bo letos imela okrog 42.000 zaposlenih, vred­nost celotne proizvodnje pa bo znaša la okrog 12 milijard dinarjev. Predvidevajo, da bo izvoz za 2,5 milijona dolarjev presegel uvoz. T a k o naj bi izvoz znašal prek 150 milijonov dolarjev, dobiček od poslovanja na koncu leta pa 700 milijonov dinarjev.

Naloge, ki čaka jo delavce letos v sestavljeni organizaciji, so postopno zlivanje obeh združenih podjetij. Komis i ja , ki jo sestavljajo predstav-niki Iskre in Gorenja, pripravlja že predlog programa. Predvsem bo treba izdelati nač r t , kako spremljati proizvodnjo po izdelkih, še bolj pa b o d o nadzorovali nabavo in prodajo.

A . Ž.

kanje ustreznih lokacij p o v z r o č a ljudem precej preglavic.

Toda prejšnji teden smo med sejo upravnega odbora Muzejskega dru­š tva Škofja L o k a (ki pr i prostorskem planiranju znotraj t i soč le tne loške regije more in mora igrati eno vodil­nih vlog — op. p.) zvedeli, da bo v bodočem u rban i s t i čnem programu občine Rudensko polje' spet vklju­čeno v seznam potencialno zazid­l j iv ih con. Muzealce so n a m r e č člani Skupnosti za varstvo okolja S R S pozvali, naj do zadeve zavzamejo ustrezno s ta l i šče in ga posredujejo pristojnim organom. Predlog je bil sprejet. In kaj menijo odborniki M D ?

V Železnikih, k i spričo intenziv­nega usmerjanja v industrijo doživ­ljajo nagel demografski razcvet, so prostorske zagate dejansko tako hude, da bo Rudensko polje prej al' slej treba ž r tvova t i . Mesto bi se sicer lahko širilo proti vzhodu, proti Stu-denskemu polju, kar pa bi pomenilo prehod z dežja pod kap. Če torej gledamo dolgoročno in izvzamemo kak ducat še razpoložlj ivih »krp« znotraj obstoječ ih naselij, boljše reši tve ni . In večina R u d e n č a n o v zdaj pristaja v prodajo zemljišč — seveda, če je kupec (menda Loka-invest) voljan p lača t i zanje vsoto, kj bo vsaj pr ib l ižno ustrezala stvarni agrarni vrednosti visoko kvalitetne prsti. Vendar M D nikakor ne pod­pira zahtev posameznih gospodar­skih organizacij, katerih vodstva bi rada ravnino odstopila individual­nim graditeljem. Druž inske hiše so v danih razmerah nedopustne, saj bi predstavljale kričeč primer neracio­nalnega razs ipniš tva ter hkrat i ne-' gacijo poglavitnega argumenta pri­s tašev pozidave — prostorske stiske. Polje naj bo rezervirano izključno za blokovno gradnjo, medtem ko je »privatnike« mogoče usmeriti v tera­sasto, prisojno pobočje nad vasjo Rudno! Asfal t i rana cesta odpravlja zaplete okrog dovoza materiala, le komunalna ureditev utegne biti malce draž ja . Ampak razmeroma skromni dodatni s t roški niso in ne smejo postati nepremostljiv zadržek. (Zlasti ne, ako odgovorni želijo do­kazati , da je ne š t e tok ra t citirano načelo o nujnosti uvajanja smotr­nejše urbane politike vseeno nekaj več kot zgolj fraza — op. p.). Tud ' v e tno loškem smislu ni nobenih po­mislekov, kajti Dražgoše so s poži' gom in kasne jšo obnovitvijo izgubili prvotni znača j stare, zaokrožen^ hribovske vasice, polne arhitekton­skih biserov v alpskem slogu.

Ideja Muzejskega d r u š t v a bre^ dvoma z a s l u ž i pozornost odgo; vornih. Kot poudarjajo njen1

avtorji, je rezultat spoznanja, da prek 80 odstotkov stanovanjskih poslopij, narejenih pred zadnjo vojno, stoji v bregovih ali na ob­robjih vzpetin in da niti estetsko niti funkcionalno ne p a č i j o pO' krajine. Pri objektih n o v e j š e g a datuma pa so ugotovitve pra^ nasprotne: 90 odstotkov jih čep' sredi nekdanjih njiv, v dnu doli? in v n i ž i n a h . Prevladuje vtis unj' formiranosti, vtis, ki budi nepr*' jetne primerjave z mrakobn^ » t a b o r i š č n i š k o arhitekturo*' Š k a t l a s t i obrisi in p o l o ž n e streh* b o l e č e razbijajo harmonijo t r

rena in u č i n k u j e j o kot n e z a ž e l ^ tujek. In š e en absurd: v pešč» c

po starem, nezmotljivem posluh1^ pradedov lociranih stavb je pfe

senetljivo veliko » č r n i h gr*' denj« in obenem zelo malo h* s p o č e t i h na risalnih deskah p1"1' znanih i n ž e n i r j e v . Škof ja L o " kajpak ni nobena izjema.

I .Guzel j

S potovanja okoli svet a

Veliko tehtnega o Koroški Listamo po Vestniku, reviji koroških partizanov

Pred kratkim je i z š la č e t r t a lanska š t e v i l k a t r o m e s e č n i k a Vestnik, ki ga že sedmo leto za­pored izdaja Odbor k o r o š k i h partizanov. Razlog, da smo se mu o d l o č i l i posvetiti malo v e č po­zornosti, t i č i v izboru tem, na ka­tere bi s p r i č o izjemne aktualno­sti in tehtnosti radi opozorili tudi š i r š o javnost. Gre n a m r e č za sedanje, m o č n o ohlajene odnose med Jugoslavijo in sosednjo Avstrijo, ki jim botruje diskrimi-natorska, r a s i s t i č n o in naciona­l i s t i č n o pobarvana politika Du­naja do n a š i h rojakov onstran Karavank. Ne le da č l a n k i v Vestniku i z č r p n o osvetljujejo

Prireditve ob prazniku

N a Jesenicah so s števi lnimi pri­reditvami počast i l i slovenski kul ­turni praznik. V sredo, 5. februarja, je bila proslava z lepim ku l tu rn im programom v Zabreznici, v petek pa je na Jesenicah gostoval Slovenski oktet. Najprej se je predstavil v de­lavskem domu na Javorniku, potem pa še v gledališču Tone Čufar na Jesenicah. V petek je bilo v K a z i n i na Jesenicah tudi s rečanje slavistov radovlj iške in jeseniške občine ob 10-letnici Finžgarjeve bralne značke .

V soboto so v mali dvorani delav­skega doma na Jesenicah slovesno odprli prvo le tošnjo l ikovno raz­stavo č lanov likovne sekcije D O L I K pri D P D Svoboda Tone Cufar. N a razstavi, k i bo odprta do 19. februar­ja, razstavlja 11 slikarjev 20 svojih del. D . S.

Prešernova proslava v Retečah

Proslava v počas t i tev slovenskega kulturnega praznika — Prešernove­ga dne — je v R e t e č a h zelo dobro uspela. Poslušalci , k i so skoraj do zadnjega kot ička napolnil i dvorano domačega kulturnega doma, so bil i z izvedenim programom izredno zado­voljni. Z velikim zanimanjem so si ogledali tudi razstavo del akadem­skih slikarjev Franca Novinca,-Dore Plestenjakove, Franceta Košir ja ter Iveta Šubica. Prav to zanimanje pa

Je pokazalo, da si R e t e č a n i podob­nih prireditev še želijo. Zato bodo reteški ku l turn i delavci morda že v kratkem pripravil i podobno razstavo v še večjem obsegu in za dalj časa.

F. Rant

poglavitno jabolko spora (slednji menda ni v e č nikomur neznan­ka), ampak hkrati razgaljajo ozadje zapletov, njihove kore­nine in zgodovinsko pogojenost. Revija (102 strani) bo torej p r i š l a prav slehernemu bralcu, ki si že l i ustvariti celovito podobo stanja onkraj severne meje.

Uvodoma Vestnik p r inaša bese­dilo jugoslovanske note o koroškem vprašan ju , izročene poslaniku re­publike Avstri je dne 30. oktobra lani, nato pa avtor D u š a n Nečak razmišl ja o »nesprejemlj ivem sklepu večinskih avstrijskih s t r ank« , da iz­vedejo »posebno ljudsko štet je«. Razlaga joč nagibe, k i so botrovali gornji odločitvi, podpira izstop slo­venskih delegatov iz kontaktnega komiteja. Nečakov komentar lepo dopolnjujejo povzetki govora pred­sednika ZSO dr. Franca Zvvittra na zborovanju zaupnikov v Celovcu, kjer je bilo poleg ostalega rečeno: » . . . Geneza d ržavne pogodbe doka­zuje, da so se njeni snovalci odpove­dali nače lu .pomembnosti š tevi la ' , k i ga je predlagala Br i tani ja , zato mo­rajo določbe, ne glede na števi lčno moč pripadnikov manjš ine , . . . ve­ljati v polnem obsegu.«

Podobno tehten je ponatis iz­vajanja dr. M a t e v ž a Grilca, kate­rega vsebino bi lahko upravi­č e n o imenovali » h i s t o r i a t l až i , neizpolnjenih obljub in izigra­vanj zakonskih predpisov, nani­zanih v poglavju o pravicah m a n j š i n « . Sledi š e resolucija, sprejeta ob z a k l j u č k u c e l o v š k e g a shoda. Vanjo so n a v z o č i odbor­niki in zaupniki organizacij ko­r o š k i h Slovencev zapisali: » . . . Če bi zaradi "neevropskega p o n a š a ­nja Avstrije odpovedala vsa pri­zadevanja na narodni in med­narodni ravni, bi nujno nastala nova situacija. V svesti si svoje odgovornosti, bi Narodni svet k o r o š k i h Slovencev in Zveza slo­venskih organizacij . . . ukrepala kot zvesta nosilca volje in t e ž e n j slovenske nacionalne skupno­sti .«

Sredinski del knjige,obsega krajši jubilejni č lanek, posvečen 60-letnici Pavla Žaucer ja , revolucionarja, ko­munista, borca, aktivista in diplo­mata, nadalje razmiš l janje ob drugi izdaji knjige K a r l a P rušn ika -Gaš -perja »Gamsi na plazu« (založba Borec), k i obravnava zgodovino koroškega partizanstva in antifaši-s t ičnega gibanja, ter Toneta Zorna analizo metod nacis t ične raznarodo-

valne politike na Koroškem in v okupirani Gorenjski v letih 1938 do 1943. D u š a n Nečak nam potlej navrže »Nekaj podatkov o položaju slovenske in h rvaške manjš ine v Avstriji« in prek bilateralnih pogodb osvetli »Zaščito manjš in v Evropi med obema vo jnama« , da bi nato znova prepustil besedo Zornu in njegovi izjemno zanimivi predstavit­vi odnosa per iodičnih občil do koro­ške manjš ine . K u l t u r n o posredniško vlogo narodnih manjš in nasploh obravnava Alb ina Luk , k i nekoliko naprej to lmač i tudi »Poglede na na­rodnostno vprašan je in položaj manjš in v S R Sloveniji«. Vmes naj­demo š tudi jo Petra Vodopivca »Oksi tanci : nacionalna d ržava al i pokrajinska reforma?«, v kateri skuša bralcu pr ibl ižat i kul turno in duhovno »manjvrednos t« ter »pod­rejenost« južnof rancosk ih »provinc« nasproti pa r i škemu bazenu. (Spom­nimo se: od tam doli je doma Ju l i an Sorel iz Stendhalovega romana »Rdeče in črno«) .

B rošu ro zaok roža t a poročili Lidi je Po t r č , posvečeni proslavi trideset­letnice osvoboditve Savinjske doline in dejavnosti področnega odbora koroških partizanov v Mar iboru . Nat i sn i l i so jo v tiskarni delavske univerze Tomo Brejc v nakladi 800 izvodov. T u bi morali dodati zraven izraz »žal«, saj nizka š tevi lka po­meni, da bo mnogim precej t ežko dostopna. In vendar pomaga pri raz­čiščevanju vzrokov in posledic do­gajanj, k i nas ne smejo pušča t i ne­prizadete. I. G .

Razstava pionirskih fotografij

V počas t i tev slovenskega kultur­nega praznika sta Fotokino klub Janez Puhar Kran j in fotokrožek na osnovni šoli Stanka Mlakar ja v Šen­čurju pripravila v avli šole razstavo pionirskih fotografij. S 50 fotogra­fijami so predstavili predvsem por­trete učencev in kranjsko arhitek­turo. Otvoritve razstave, k i bo od­prta do 21. februarja, se je udeležil tudi pisatelj Ivan Jan .

POSEBNA OSNOVNA ŠOLA KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. dveh čistilk

s p o l n i m d e l o v n i m č a s o m

2. čistilko s p o l o v i č n i m d e l o v n i m č a s o m

3. varuhinjo Pogoj: d o k o n č a n a osnovna š o l a i n veselje za delo z du ­š e v n o p r i z a d e t i m i o t r o k i .

Nastop dela takoj.

GLASBENA ŠOLA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto tajnice Pogoji: s r e d n j e š o l s k a izo­brazba a d m i n i s t r a t i v n e smer i , l a h k o brez prakse.

N a s t o p s l u ž b e s 1. m a r c e m 1975.

P r o š n j o z d o k a z i l i o s tro­k o v n o s t i p o š l j i t e na up ra ­vo G lasbene š o l e K r a n j , T r u b a r j e v t rg 3.

snažilke za nedoločen čas s tri­mesečnim poskusnim delom za čiščenje šolskih in pisarniških prostorov. Nastop službe takoj.

SOCIALNO ZDRAVSTVENA SLUŽBA pri občini Škofja Loka

išče urejene druži­ne, ki bi bile pri­pravljene za pri­merno plačilo spre­jeti za krajši ali daljši čas v oskrbo tuje otroke. Vse in fo rmac i j e dobi te p r i soc ia lno z d r a v s t v e n i s l u ž b i .

Mojo pozornost je zbudila že rahlo odcvetela diva s kužkom na vrvici , k i je prav tedaj prišla v re­stavracijo.

— Oprostite, gospa. — jo je opo­zoril najbližji natakar. — Pasja menza je v prvem nadstropju. Izvo­lite jedi lni list. — Potem se je sklonil k psičku, ga poščegetal po dlaki in si takoj zatem šel umit roke. Potem se je vrn i l nazaj k ženski in ta mu je zašepe ta la nekaj na uho.

— Oh, seveda . . . Takoj bom poklical s t reža ja . Hej , L i !

In že je pritekel t isti Ki ta jček, k i mi je bil prej prinesel jedi lni list, se prikloni l gospe in odhitel z njenim ščene tom v prvo nadstropje. Go­spodje pri mizah pa so še kar naprej večerjali in natakarji so j i m stregli z vedno novimi jedrni in pi jačami . M e d grižljajčki in požirki pa so tekli pogovori o tenisu, bridgeu, o valut­nih tečaj ih in poli t ični situaciji , pač o vsem, o čemer se pogovarja takale visoka d r u ž b a na poči tn icah . Potem je prišel neki zelo dostojanstven sta­rejši Ki ta jec v brezhibnem smokingu (mislim, da sem imel čas t imeti opravka s šefom st režbe) in me vpra­šal, če sem hotelski gost in če sem plačal pristojbino za mizo. T i s t i ve­čer sem bi l precej ana rh i s t i čno raz­položen in-sem se že hotel prerekati, pa sem na drugi strani mize še pravi Čas zagledal hotelskega »gorilo«. S svojim mrk im pogledom in mogočno postavo mi je nagnal strah v kosti. N a hitrico sem vstal in ušel ven.

B E G P R E D T A J F U N O M P r v i maj smo dočakal i na odprtem

morju, čeprav smo vseskozi upali , da se bo to zgodilo v kakšnem pristani­šču. K l j u b temu je bi l to velik praz­nik. Ne zato, ker je to pisalo na ko­ledarju, n i t i zato, ker so plapolale zastave in so iz zvočnikov donele borbene pesmi. P r v i maj je bil zame praznik zato, ker me ni zjutraj n ihče budil , ker se mi n i zdelo škoda pre-spati grofovskega zajtrka, saj sem vedal, da me bo opoldne čaka lo na mizi kraljevsko kosilo. Ubogi kuhar. K o l i k o dela je moral imeti, preden je lahko postavil pred nas vse te umet-nije. T r i želodce bi moral imeti, če bi hotel pospraviti vso to grmado raz­nih juh , prikuh, namazov, solat, kompotov in slaščic. N a mizo so pri­šla najbol jša vina; tista, k i so j i h po­prej celo potovanje čuval i kot držav­no skrivnost. Specialiteta dneva pa je bila torta z okusom po kalodontu.

Prvomajsko praznovanje pa se je končalo s povsem nepredvidenimi dogodki. Drugega maja zvečer smo zvedeli prek teleprinterja, da se kitajski obali približuje tajfun in da bi bilo nadaljevanje poti tvegano. Mora l i bi se vrni t i v Hongkong, toda prav takrat, v tistih najbolj kr i t ičnih trenutkih se nam je zgodila še druga nevšečnos t — motor se nam je po­kvari l in ladja je obstala sredi lahne­ga vetra, k i naj bi se po napovedih v teku dvanajstih ur spremenil v bes­neč vihar. Vs i smo tekli v strojnico, da bi videli, kaj je. Razneslo je črpal­ko za gorivo. Strojniki so stali okrog un ičene črpa lke in se prepirali, kdo naj bi bi l kriv. Tret j i oficir je val i l krivdo na strojnika, strojnik je obto­ževal e lek t r ičar ja , kapo pa je ves čas živčno k r i l i l z rokami in psoval. T a m so stali in se zmerjali, tajfun pa je bil vsak čas bližje. N a srečo smo imeli rezervno črpa lko in smo motor spet hi tro pognali v tek. Še n ikol i ni­smo vozi l i z večjo hitrostjo kot tisto noč. K a p o je ukazal, da je treba vo­zi t i z enaindvajsetimi mil jami, kar je bila skrajna zmogljivost motorja. Beg v zavetje — to je bila edina re­šitev za ladjo in posadkp. Kadar pri­de tajfun, n i pred besnečo ujmo vetra in valov varna nobena, še tako velika ladja.

L U T K A S T I J A P O N C I

V hongkongškem zalivu je tiste dni poleg nas čala lo na ugodnejše vreme še veliko drugih ladij , k i so bile namenjene na Japonsko al i čez Pacifik. Po enem tednu negotovosti in ugibanj smo zvedeli, da se je tajfun zdivjal in kapitan je ukazal odhod. Po petih dneh plovbe po pre­cej razburljivem Kita jskem morju smo zagledali pred seboj japonsko obalo. Temperatura v strojnici je padla in spet smo laže zadihali. Nič zato, če so nam ukin i l i tropski doda­tek pri plači in če smo izgubili pra­vico do dopoldanskega čaja. V stroj­nici se nisem več znojil in sem se zaradi tega veliko bolje počut i l . Saj je b i l zadnji čas . V vsem svojem prejšnjem življenju nisem prelil toliko, potu kot v teh treh mesecih od Las Palmasa do Hongkonga.

Šes tna j s tega maja zvečer so nas rernorkerji potisnili ob pomol luke

Nagova. K l i m a je bila zdaj spet t ak šna , kak r šne sem bil vajen. Trop­ska vročina se je umakni la svežim pomladnim sapicam iz smrekovih gozdov otoka Honšu ja . V Nagovi smo iztovori l i velik del afriškega lesa in nekaj sto ton turškega b o m b a ž a , vkrcal i pa smo igrače in tranzistorje za amer iški trg. K o smo se potem v Osaki znebili še vsega bakra, smo ostali skoraj prazni. Zdaj, ko se je premec dvignil visoko iznad vode, sem prvič videl Mur te r v vsej nje­govi razsežnost i . K o je bil še poln, se mi je zdel kot na pol potopljena konzervna ška t l a , prazen pa je delal vtis velikosti in gracioznosti.

Nagova, Osaka, J o k o h a m a . . . T r u d i m se, da bi se spomnil k a k š n e znači lnos t i , po kateri bi se ta t r i japonska pr i s tan išča med seboj razlikovala, pa mi ne uspe. O vseh teh mestih bi lahko pisal kot o enem samem. Puste ulice z malo zraka in veliko avtomobili . Vsil j ive reklame po amer i škem vzorcu. Brezobl ične hiše. Železobetonski mostovi. Grad­bišča, industrijski rezervati, uma­zano morje v pr is tanišč ih , mreža cest, k i nikamor ne vodijo. N a d vsem tem se je zdela bela kopa japonske svete gore Fudž i j ame kot lep privid.

K a j naj iščem v tej puščavi iz jekla in betona? Ljudi? Raje ne. V ničemer se ne ločijo od okolja, v katerem živijo. Vagoni podzemske železnice so polni uradnikov, k i se vračajo iz svojih zatohlih pisarn domov k ženam in otrokom. Podob­ni so si kot jajce jajcu. Skoraj vsi nosijo očala, vsi so v kravatah in v že nekoliko zamaščen ih sivih ob­lekah. V rokah stiskajo aktovke, polne nekih nerazumljivih nač r tov , poslovnih poročil in zapiskov z jalo­vih sej. Zdeli so se mi kot tiste programirane lutke, ki pravijo J A , če stojijo pokonci, in N E , če j i h po­staviš na glavo. Nihče ne zna živeti sam zase. Nj ihov osebni uspeh je ne­ločljivo povezan z uspehom firme, v kateri delajo, in s položajem, k i ga v njej zavzemajo. E n človek je živ le v seš tevku vseh ljudi. Samotar­skih osvajanj ne poznajo in ne pri­znajo. Vsakdo je le kolešček v ko­lesju sistema. Več si ni t i ne želi ali pa si sploh ne upa želeti . Za večino odraslih Japoncev se svet začne in konča s tremi stvarmi: z businessom, baseballom in familijo. P r i Japon-kah pa na jvečkra t odpadeta tudi prve dve stvari in se ukvarjajo samo še z možem, otroki in s svojimi sirotnimi s ta rš i . Morda bo kdo rekel: Saj je pri nas ravno tako. Seveda je. Povsod je tako. Samo, da so Japonci to kolektivno zavest še potencirali. Japonci so že po naravi marl j ivi in disciplinirani ljudje. V tem je pogla­vitna skrivnost hitrega gospodar­skega napredka po drugi svetovni vojni. Znano je, da je Japonska kljub pomanjkanju surovin in ener­getskih virov, dosegla v zadnjih desetletjih največjo stopnjo gospo­darske rasti v svetu.

NEMIRNI P A C I F I K Ne morem razumeti zakaj so si za

to največjo vodno površ ino na Zemlji izmisl i l i ime T i h i ocean. Paci­fik je n a m r e č pravo nasprotje svo­jega imena. Vsaj jaz sem na tem potovanju dobil tak vtis. Vseh štiri­najst dni, kolikor je trajala vožnja od Japonske do Severne Amerike, se ni morje ni t i za trenutek umiri lo. Vzhodni veter nam je vso pot gnal v premec dolge in visoke valove, k i so se zl ival i čez in preplavljali krov. N a svoj r ačun so prišli predvsem fantje iz »palubne pešadije«, ker j i m zaradi vremenskih razmer ni bilo treba i t i ven. D a ne bi bi l i č is to brez dela, j im je kapitan ukazal čis t i t i hodnike in kabine. N i pa mu prišlo na misel, da bi poslal koga k nam v strojnico, kjer smo zaradi nepre­stanih okvar garali kot č rna živina.

T o neprestano zibanje mi ni več povzročalo morske bolezni, kljub temu pa se nisem dobro počut i l . Največ težav mi je povrzoča la ne­spečnost . K a k o bi sploh mogel za­spati, če sem se pa moral vsak večer privezati, da sem se ob tem valjanju sploh lahko obdrža l na postelji. V zače tku sem jemal uspavalne pra­ške, pa niso pomagali. Nekateri so se uspavali z viskijem, pa sem poskusil tudi jaz. V dobri veri, da bom potem spal, sem se ga nekaj večerov za­povrstjo na mrtvo napil . Rezultat tega poskusa je bi l , da sem potem vso noč sam s seboj blebetal, zaspal pa nisem. Tolaž i lo me je samo to, da so imeli podobne težave tudi drugi.

(Se bo nadaljevalo) T. E .

Srečanje lutkovnih skupin Od 27. februarja do 2. marca bo v dvorani amaterskega gledališča

na Jesenicah republ iško s rečanje amaterskih lu tkovnih skupin. N a Je­senicah bo gostovalo osem skupin in vsaka bo prikazala po eno delo, k i bo uradno ocenjeno. . .

Lutkovne skupine bodo jeseniški organizatorji povabili na gosto­vanja po raznih krajih jeseniške občine, kajti na Jesenicah je zanima-

' nja za lu tkovni oder dovolj, vendar v občini n i skupine, k i bi se ukvar­jala s to dejavnostjo. P r i ku l tu rn i skupnosti na Jesenicah so se že odlo­čili da še letos ustanove skupino in bo zato bližnje s rečanje lu tkovnih skupin nadvse dobrodošlo za tiste, k i j i h delo z lu tkami veseli in k i na­meravajo sodelovati pri lu tkovni skupini na Jesenicah. D . S.

Pogovor o Liznekovi domačiji V Kranjsk i gori je jeseniška kul turna skupnost pripravila pogovor

z vsemi ki nameravajo sodelovati pri obnovi Liznekove domači je , naj­s tare jšega spomenika ljudske arhitekture v D o l i n i . N a pogovor so po­vabili predstavnike zavoda za spomeniško varstvo, predstavnike kra­jevnih organizacij in zavoda za razvoj turizma. Idejni nač r t i za obnovo Liznekove domači je so že izdelani, odločiti se morajo še za razporeditev oziroma za izkoriščenost posameznih prostorov V Liznekovi domači j i naj bi bila stalna razstava kmečkega orodja k i so ga uporabljali v zgornji savski dolini , v njej naj bi organizirali občasne razstave, en prostor pa naj bi namenili tudi vaški knjižnici. U>

Nova gledališka skupina Pr i amaterskem gledališču Tone Čufar na Jesenicah je začela dela­

ti samostojna gledališka skupina Izvir. ^ ^ ^ A f & ^ i

Knjižnica v domu Partizan Podružn ica jeseniške ma t i čne knjižnice deluje tudi v Žirovnici,

vendar ne s S prostorih. Uprava T V D Part izan m krajevna v naai m u s m e n i K odločili, da namenijo knjižnici prostore skupnost Žtfovmca • u se.zato ocu , ^

v domu I V I ) V ^ ^ u n ^ u p n o s t Jesenice prispevala 15.000 di-Za obnovo prostora je KUliurn« ^ g narjev.

Kje prostori za občinski arhiv? N T i • i ».„.,„1 /••som že nače lno dogovorili, da urede pro-N a Jesenicah SO se !>'1 1 \ ^ n ' d o n m na Javorniku. K o pa je ko-

store za občinski arhiv v delavsKt m . d o m a > s o ugotovili , da ne misija pregledala zgornje prostore<ut t » p r o s t o r e za shranjevanje ustrezajo, zato bodo morah poiskati tiiugt P J ^ G

gradiva.

Letni program dela K , rija „ s . „van i , . z a m k o m , k, delu,, p n temeljm kul-

Č r t o m i r Z o r e č :

N'mav čriez izaro, rVmav čriez gmajnico...

Pogled na Djekše na Svinški planini.

(55. zapis)

Od Djekš do Kneze z vozilom ni daleč (celo za avtobuse je cesta pri­merna v tem višavju — ves čas smo na Svinški p lanini v vaseh, k i leže nad 1000 m visoko — dobro usposob­ljena), zato si starosvetno K n e ž o (Grafenbach) res moramo ogledati.

S L O V E N S K A K N E Z A

Najprej velja pokramljat i o krajevnem imenu (to radi sto­re tudi moji dopisovalci!).

Oč i tno je, da je ime staroslovansko in da je n e m š k o poimenovanje (Gra­fenbach) celo n a p a č n o . Saj knez je po n e m š k o der Fi irs t , ne pa der Graf. Spominja pa ime na stare slovenske kneze (morda tudi na koseze, svo­bodnjake?). Sicer pa je poimenova­nje za gospoda v lužiški srbščini še danes »knez«, za gospo »knjeni«, za gospodično pa »knježna«.

D a pa to »plemenitaške*« krajevno ime na Slovenskem ni tako redko, pr ičajo: Kneza , Knežak , Knež ja Vas, Knež ja L ipa , Kneždol , K n e ž n a Gor ica idr. —

Prvotno se je tudi Kneza — seda­nji Grafenbach — v nemščin i dru­gače pisala: kot Gnesinsdorf (leta 1139); pozneje pa: Knasvveg, Chrun-gilse, Chnasigh ipd. — No, zdaj pa nosi vas res povsem n e m š k o in ime­nitno ime Grafenbach.

T u d i K n e z a ima še danes prav

je vel iki , v primeri s temi gorskimi vasmi, Velikovec premogel le pičlih 2 3 . . .

K R Č A N J E IN G O L O V I C A

B olj vzhodno a za dobrih sto metrov niže ležita vasici Zgor­nje Krčan j e (Ober Greut-

schach) in Spodnje Krčan j e (Unter Greutschach). Za t i dve vasici pa bi res lahko t rdi l i , da sta na jseverne jša še s Slovenci naseljena kraja na Koroškem. Leži ta na višini 1049 m — na vzhodnem obronku Svinške planine. Kr-čanje se v l is t inah prvič omenjajo že leta 1238. T u d i v Krča-njah imajo okrog cerkve še dobro ohranjeno taborsko obzidje.

Še više, proti severu, na višini 1127 m, toda že v občini Pustrici (Pustri tz) leži vas Golovica (Wolf-nitz), kjer pa ni več naš ih l judi, le grobovi so še . . .

Sploh je s temi slovenskimi gro­bovi dvakrat bridko. K a j t i pomniki na pokopal išč ih ne žalujejo le za po­kojniki , pač pa so tudi grobovi Slo­venstva. Vsaj v onih krajih na robo­vih našega e tn ičnega ozemlja, kjer se slovenska beseda ne oglaša več. Tako imamo npr. na pokopal išču v Osojah (ob Osojskem jezeru) vrsto grobov z lepimi slovenskimi imeni. A l i pa v L ipa l j i vasi v Kana l sk i do­l in i . V tej najbolj zahodni vasi — na mr tv i s t r až i — so še pred petdese­t imi leti živeli Slovenci, zdaj so ostali le grobovi z naš imi i m e n i . .'.

Slovenski dečki iz Kneze

lepo ohranjeno in skrbno vzdrževa­no visoko trdnjavsko obzidje (tabor) okrog cerkve. Lahko rečem, da je tabor v K n e z i najvzorneje restavri-ran. Le škoda, da je ta zanimivost tako daleč in tako visoko. Kneza leži n a m r e č na nadmorski višini 1104 m — za 10 m više od Djekš!

S R A M E Ž L J I V I F A N T I Č I

K o sem ob neki pr i l ik i povpra­ševal po Knez i , kako je s slo­venskim poukom, so mi fan­

tiči jasno povedali, da govore po svo-venje — potem pa sem mlade junake hotel fotografirati. In postalo j i h je sram ali strah? D a so pa to res fantje iz Kneze, je razvidno na s l iki s krajevno tablo, pritrjeno kar na drevo ob cesti: Grafenbach, Bezirk Volkermarkt . Do tu ni segel oni kratkoveljavni predpis o dvojezičnih tablah . . . Pa vendar je bilo ob ljud­skem š te t ju leta 1910 tu še 90 ' . s l o ­vensko govorečih domač inov .

In še tale nazoren podatek: leta 1915 (torej v času prve svetovne vojne) je imela Mohorjeva d r u ž b a v mali K n e z i 19 na ročn ikov (»udov«), v Djekšah pa kar 77. Medtem ko j ih

SNI Torek, 11. februarja 1975

G R O B O V I — M E J N I K I

S pričo sprenevedanj nemško govorečih Korošcev, kadar gre za nagrobnike padlih par­

tizanov v mnogih krajih Podjune tako moram reči za Golovico (Wolf-nitz), kjer danes res ni več zavednih Slovencev, da je tu situacija le ne­koliko svet lejša .

Vse do leta 1966, ko je Zveza koro­ških partizanov na skromnem golo-viškem vaškem pokopal išču odkri la dostojno spominsko ploščo, so do­mačin i lepo negovali grob š t i r ih pad­lih partizanov. v t i s imam, da skrbe za ta č a s t en grob še danes. Morda tudi zato, ker je na plošči napis v obeh deželnih jez ik ih : V čas t in spo­min padlim partizanom, k i so daro­vali svoja mlada življenja za osvobo­ditev Avstri je in vseh zasužn jen ih narodov.

T u počivajo poleg partizana A l b i ­na Planinska kar tri partizanke: Slovenka Ka ta r ina Golob, Poljaki­nja A n k a in neznana Rusinja . . . Povedati še moram, da je bil Planin-šek iz Luč v Savinjski dolini , Golo-bova pa je bi la doma z Bele nad Železno Kaplo . Vsi št ir je so padli ob koncu aprila 1945 — tik pred zarjo svobode.

Golovica — krvav mejnik na se­veru . . .

(Se bo nadaljevalo)

»Človeška pojavnost, njena vizionarnost in razpetost med prostorskimi in časovnimi koordinatami, stoična napetost in aktivna navzočnost sodobnika — to je skupni imenovalec slikarskih in delno kiparskih razmišljanj likovnikov iz Maribora in Prekmurja«, ugotavlja umetnostni zgodovinar Aleksander Bassin v katalogu k razstavi del umetnikov iz Maribora in Prek­murja, ki nosi naslov »Likovna prizadevanja v severnovzhodni Sloveniji« in ki so jo 7. novembra zvečer odprli v galeriji kranjske Mestne hiše. Razstava sodi v okvir izmenjave med Kranjem in Mursko Soboto, njen namen pa je prebivalcem ene regije omogočiti vpogled v umetniška prizadevanja pred­stavnikov druge regije in obratno. S tem v zvezi velja omeniti, da so tri dni poprej, 4. februarja, v paviljonu arhitekta F. Novaka v Murski Soboti pripravili prikaz zbirke izbranih stvaritev gorenjskih avtorjev Milana Batiste, Franca Berčiča-Berka, Bonija Čeha, Pavla Florjančiča, Milana Gogale, Hermana Gvardjančiča, Borisa Jesiha, Alenke Kham-Pičman, Marjana Kukca, Kamila Legata, Henrika Marchela, Franca Novinca, Janeza Ravnika, Ceneta Ribnikarja, Francija Rotorja, Romana Savinška, Štefana Simoniča, Nejca Slaparja, I ve ta Šubica, Jožeta Trobca in Vinka Tuška. (-ig) — Foto: F. Perdan

V domu Julke Pibernik na Javorniku pri Jesenicah so pretekli četrtek, 6. februarja zvečer ob navzočnosti številnih gostov podelili Prešernove nagrade za leto 1974 Marjanu Lombarju iz Kranja, Borisu Jesihu iz Škofje Loke, Jožetu Rakovcu iz Tržiča in Pihalnemu orkestru jeseniških železarjev. Slo­vesnost je bila združena s krajšim kulturnim programom. — Foto: F. Perdan

Poljudnost in strokovnost

Časopisno i n ' za ložniško podjetje Kmečk i glas iz Ljubljane je letos z založniško dejavnostjo v mars ičem obogatilo in osvežilo naš knj ižni trg. Razen zanimivega branja Kmečk i glas z za ložniško dejavnostjo veliko prispeva tudi k bogatitvi znanja kmetovalcev, bodisi v d r u ž b e n e m ali v zasebnem proizvodnem sektorju.

Glasova založniška dejavnost je razdeljena na dva dela: na Knj ižni­co za pospeševanje kmetijstva in na K m e č k o knj ižno zbirko. Knj ižn ica za pospeševanje kmetijstva je za letos izdala naslednje knjige: Zakon o kmetijskih zemljiščih, K a k o bom gospodaril na travnatem svetu, Vzdrževanje traktorja, Higiensko pridobivanje mleka, Vse o zamrzo-vanju živil in zmrzovalnikih in Kmet i j sk i pr i ročnik. Knjige so napi­sali pr iznani kmetijski in živilski strokovnjaki.

K m e č k a knj ižna zbirka pa je izda­la Ivana Sivca povest Grenki kruh, -zbir pregovorov, domislic in rekov, združenih v knjigi Stanka Preka Ljudska modrost — trden je most, povest Erne Starovasnik Odloči lno leto, delo Magde S t raž i ša r z naslo­vom Ciganka (II. del), povest J o ž e t a Mar inka Nevesta iz tujega kraja in knjigo Slavka Desetaka Vas v hribih. -jk

Navečer slovenskega kulturnega praznika so se v Kranju pred Prešernovo hišo zbrali člani moškega pevskega zbora Iskra. Zapeli so Prešernovo pesem Pod oknom, člana recitatorske skupine Iskre Elektromehanike Zdenka Brdnik in Vlado Guna pa sta recitirala pesmi Nezakonska mati in Zvezdo-gledom. Pevci so nato zapeli še Kam. Spored so končali v prijetnem vzdušju s Prešernovo Zdravljico. Nastop so pripravili na pobudo njihovega dirigenta. Dogovorili so se, da bodo vsako leto na tak način obudili spomin na dr. Franceta Prešerna. Po nastopu so v galeriji Prešernove hiše odprli zanimivo razstavo grafik Kraji v Prešernovem času: ' A. Boc

Mišo Kovač nastopa V Kranju v kinu Center

petek, 14. februarja, v ob 20.15 v Tržiču v kinodvorani v soboto, 15. februarja, ob 17.30 v Kamniku v kinodvora­ni v soboto, 15. februar­ja, ob 20.15.

E N T R A L GOSTINSKO IN T R G O V S K O PODJETJE • KRANJ

OMR TOZD Gostinstvo objavlja prosto delovno mesto K V slaščičarke — p o k l i c n a š o l a brez prakse a l i p r idob l j ena k v a l i f i ­

kac i j a na us t r eznem de lovnem mes tu

— poskusno delo t ra ja 1 mesec.

Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o strokov­nosti in kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11.

Tudi letos razstava cvetja

Pretekli petek je bil v Cerkl jah občni zbor Tur i s t i čnega d ruš tva , ki se ga je udeleži lo rekordno število č lanov in gostov iz sosednjih turi­s t ičnih d ruš t ev ter predstavnikov krajevnih skupnosti in d ružbeno­poli t ičnih organizacij. Predsednik d r u š t v a Janez Globočnik je v poro; čilu povedal, da je bilo d r u š t v o lan' delavno in uspešno. Vrhunec je bih 1

8. razstava cvetja in lovstva. Letoš­njo razstavo bodo odprli 3. j u l i j 3 .

Še boljša in pes t re jša od lanske bo. razen tega pa bodo v Cerkl jah in n* Krvavcu še š tevi lne drum' prireditvi in tekmovanja. Na obrnem / b o m s" pokazali tudi barvni film o lansK* razstavi cvetja in lovstva ter o go­jitvi rož in zelenja v Cerkljah '" okoliških krajih. -an

Tekmovanje za »Svinjsko glavo«

»Snežni top« je kot najbolj aktualna maska prejel prvo nagrado posebne žirije tekmovanja »svinjska glava«. — Foto: D. S.

je povedal, da so ga pobarali, zakaj vendarle tekmuje za svinjsko glavo, »kje pa čist vse glih, če kar za svojo«.

Dosedanji ž u p a n Črnega .vrha, k i se je lani povzpel na to odgovorno mesto z vojaškim udarom in vpeljal diktaturo, ni zadovoljil, ker je samo obljubljal in govoril. Prav nazorno je pokazal, kaj je bil storil za svojo občino: lani je prijahal na konju, letos na oslu, prihodnje leto pa bi bržkone na psu. Zato so bi l i občani soglasno za novega župana , k i je ob­ljubil na Črnem vrhu gradnjo šport­ne hale in drugih objektov, vele-važnih za občino in njen turizem.

Ob prireditvi so organizatorji slo­vesno odprli lokalno televizijsko po­stajo z lokalnimi barvnimi odda­jami Ob zvokih h ruščanske godbe na pihala so trak ob otvori tvi pre-žagali z motorno žago in začel se je prenos, k i je trajal nekaj minut, potem so nastale t ehn ične motnje. A so organizatorji zagotavljali, da bodo občani takoj lahko spremljali nekaj oddaj, med drugim prenose špor tn ih tekmovanj s Črnega vrha. Napovedali so drsanje in takoj po nadaljevanki Odpisani pogovor z je­seniškimi hokejisti.

Ob koncu so seveda podelili na­grade najboljš im maskam in t ist im tekmovalcem, k i so dosegli povpreč­ni čas vseh nas topa joč ih . Za najbolj originalno masko so proglasili snežni top, najbolj pa se je povprečnemu času približal Janko Pire, k i je osvo­j i l trofejo. Nagrajencu so sicer česti­tal i , a odpravili so ga z besedami: »te zdej doma žena ne bo zastonj s pre-šičem nagnala .«

Šal je bilo v Črnem vrhu dovolj, prav toliko, kol ikor se za veseli pust­ni čas tudi zahteva in spodobi.

D . Sede j

Na prireditvi so bili »na tapeti« tudi jeseniški hokejisti, ki so .presmučali smuk progo z zelo zelo dolgim nosom. — Foto: D. S.

T u d i Jesen ičan i in okoličani vsako leto dostojno, verno in zvesto pro­slavljajo in praznujejo pustne dni, najbolj seveda spoštujejo tradicio­nalno tekmovanje za trofejo Svinj­ska glava. Ob tej pr i ložnost i izvolijo župana Črnega vrha, k i pa bi moral biti presneto dober, da bi ga kr i t ični občani izvol i l i dvakrat zapored. Obi­čajno je na pustno nedeljo izpostav­ljen takim kr i t ikam, da se hočeš nočeš umakne in prepusti mesto drugemu.

Letos so organizatorji pustnega tekmovanja v Č r n e m vrhu izdelali za občane statut in na podlagi tega izdali tudi potne liste za občane Črnega "vrha. Tako statut kot dolo­čila potnega lista vsebujejo vrsto

dolžnost i in pravic, med drugim tudi to, da mora občan Črnega vrha »spoštovati svinjsko glavo tako kot svojo«.

Letos v Črnem vrhu ni bilo snega, organizatorji pa so le pripravil i smuk progo za š tevi lne maske: za snežni top, drago in predrago deviz­no na ložbo občine, za veselega zdomca, kul turo na psu in š tevi lne druge bolj ali manj akutalne pustne maske. Franci Košir je njihovo tek­movanje duhovito komentiral , ni skoparil z vici na svoj in tuj r ačun . K o mu je nekdo omenil, naj se pre­več nikar ne napreza, ker gre publ iki »pri enem noter, pri drugem ven,« je modro dejal, da mu je to pač jasno, ker '»v sredi pač nič nimajo«. T u d i to

Janko Pire je s povprečnim časom vseh tekmovalcev osvojil trofejo »svinjska glava« ter plaketo prire­ditve. — Foto: D. S.

Bojanov uspeh — Elanov praznik V Elanu so zelo zadovoljni z uspehom Bojana Križaja in so pripravljeni podpreti njegovo popo­

tovanje na Japonsko in v Ameriko » E n k r a t e n uspeh, ki ga je

Bojan Križaj dosegel v nedeljo, 2. februarja, na evropskem prven­stvu v slalomu v avstrijskem Mavrhofnu, pomeni tudi za Elan velik praznik. Uspeh n a š e g a tekmovalca nam pomeni veliko v e č kot š e tako dobre uvrstitve tujih reprezentantov, ki tekmu­jejo z n a š i m i s m u č m i , « je na sredini t iskovni konferenci, k i se je je udeležil tudi Bojan Križa j , pove­dal direktor Elanovega i n š t i t u t a inž. Peter Petr iček.

E l a n si že ves čas prizadeva, da bi bilo sodelovanje med našimi smu­

čarji in tovarno čimboljše. Tesno sodelovanje pa se je začelo, ko je bila v Tržiču ustanovljena alpska smuča r ska šola, k i jo je uspešno vodil Bojanov stric Zdravko in iz katere je izšel tudi Bojan. »V Elanu nam je žal , da se z a č e t o sistema­t i č n o delo v alpski s m u č a r s k i šo l i ni nadaljevalo in r a z š i r i l o , saj bi bili danes uspehi nedvom­no d r u g a č n i kot so. Žal ni bilo denarja in upajmo, da si zdaj, z novo ustavo tudi na tem p o d r o č ­ju lahko obetamo d r u g a č n i h m o ž n o s t i , « pravi inž. Petr iček.

Poleg domač ih tekmovalcev si je E l an doslej močno prizadeval, da so

BOJAN KRIŽAJ in BOHU MIR ZEMAN (CSSR)

z njihovimi smučmi tekmovali tudi drugi tuji reprezentanti. V nekaj letih j i m je uspelo tako v tujini (pa tudi doma) dokazati, da so njihove smuči kvalitetne in enakovredne drugim.

» V e l i k o smo in š e vlagamo v razvoj in kvaliteto slpskih smu­č i . N a š a že l ja pa je, da bi podobne uspehe kot na alpskih s m u č e h dosegali tudi na skakalnih in t e k a š k i h . Zato v i n š t i t u t u skupaj s posameznimi s m u č a r j i stalno preverjamo in izpopolnjujemo s m u č i . Pri tem je treba posebej poudariti, da je uspeh na tem p o d r o č j u v prihodnje m o ž e n le s tesnim sodelovanjem d o m a č i h s m u č a r j e v in t o v a r n o . «

Delovni kolektiv tovarne E l a n zato z vel ikim zanimanjem spremlja uspehe domač ih smučar jev , k i tek­mujejo z njihovimi smučmi . N a tiskovni konferenci so predstavniki kolektiva odkrito povedali, da želijo, da bi Bojan odpotoval na nadaljnja tekmovanja za svetovni pokal, k i bodo na Japonskem in v Amer ik i . Seveda bodo o tem odločale stro­kovne ocene smuča r ske zveze, k i mora presoditi, katere prireditve bi bile za mladega in perspektivnega tekmovalca najbolj primerne. Če bo odločitev t a k š n a , da gre Križaj na Japonsko in v Ameriko, pa so v E lanu njegovo potovanje priprav­ljeni podpreti.

In kaj meni o turneji po Japonski in Amer ik i Kr iža j?

Skromen kot je, kar so še posebej poudarili predstavniki Elana , je od­govoril: » N e bi rad, da bi mi kdo o č i t a l , da se grem turista. Ven­dar menim, da bi bile moje uvr­stitve na turneji po Japonski in Ameriki bo l j še , saj bo v vsaki reprezentanci le po nekaj tekmo­v a l c e v . « A . Zalar

V letošnjem pustnem sprevodu na Bledu so sodelovali tudi godbeniki iz Gorij, Kranja in Lesc. Na sliki: Godbeniki iz Gorij. — Foto: F. Perdan

Norčavi pust na Bledu

Cene so bile tarča neznanih astronavtov

Leščani so si privoščili zamudo na železnici

Zamisel o reševanju kmetijstva: združitev krave in slona

Tako lepega vremena kot letos organizatorji razl ičnih pustnih pri­reditev in norčavos t i ne pomnijo. Nedvomno je zato poleg tradicio­nalno zanimive prireditve tokrat prav sončna nedelja pripomogla, da se je na Bledu zbrala neverjetno velika množica domač inov in izlet­nikov na pustnem sprevodu.

Podobno kot lani tudi na letoš­njem pustnem sprevodu, k i je s pri­bližno polurno zamudo krenil po Prešernovi , Ljubl janski in Cesti Svobode, ni manjkalo šegavih do­mislic in krajevnih bodic. K l u b za konjski šport Bled je postavil vpra­šanje , kaj bo s h ipodromom, ' 'Leščani pa so prikazali , kako naj bi uredili in rešili železniški nadvoz. Drugi so se obregnili čez gasilski stolp na Rečici, kanalizacijo v Zaki , atomsko cen­tralo v R a d ovni. Pustnemu razpolo­ženju pa niso ušle tudi cene. Tri je astronavti so z raketo ponazarjali njihovo pot. Pr iv lek l i so tudi snežni top, ponazorili moderno metodo zdravljenja alkoholikov in kirurgič-nih posegov. Domiselno so se pred­stavila tudi nekatera podjetja iz

radovlj iške občine; med njimi M u r ­ka Lesce, Veriga, Vezenine, A l m i r a , Ži to Lesce in drugi.

Po k o n č a n e m sprevodu, k i je nasmejal staro in mlado, so organi­zatorji drugi del šegavega pusta pre­stavil i na umetno drsal išče. T u so se maske predstavile v mimohodu po »nevarnih« tleh, drsalni klub Jese­nice pa je pripravil kra jšo revijo..„Za konec so se nato pomerili v hokejski tekmi še moštvi Žita in Železa. Tekmo je sodil turšk i sodnik in jo pripeljal do konca šele, ko je nekaj igralcev »obglavil«.

Tret j i del za spremembo resnejših pustnih bodic pa so števi lni obisko­valci doživeli, ko so se s konjički na št ir ih kolesih hoteli podati domov. K d o r ni imel izredne sreče, je moral tudi debelo uro al i dve čaka t i , da lahko prišel z Bleda.

Sicer pa letošnji norčavi pust, k i je bi l povsod poln domislic, še ni končan . Danes ali ju t r i ga bodo pov­sod za leto dni pokopali, N a Bledu so se tokrat odločili, da ga bodo ju t r i popoldne ob 15. uri na moderen način upepelili. A . Ž.

mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam skoraj novo gnojnično

Č R P A L K O z elektromotorjem. M a -renk, Selca 72 nad Skofjo L o k o 684

K O N J A , močnega , primernega za vsa kmečka dela in špor t , prodam. Ogled Pavl in Janez, P ivka 11, Nak lo

707 Prodam globok O T R O Š K I V O Z I ­

Č E K . Il i jaš Ivan, Nazorjeva 6, Kran j 739

Prodam dobro ohranjen G R A M O ­F O N z dvema zvočn ikoma I S K R A S T E R E O po zelo n izk i ceni. Dobr i l a Ivanka, D o m slepih, Stara Loka , Škofja L o k a 740

Prodam nova dvojna O K N A z ro­letami 140x 180, nerabljena, tudi na kredit — 100.000 ceneje kot J E ­L O V I C A . Novak, Part izanska 15, Škofja L o k a 741

Prodam G R A D B E N O B A R A K O . Podbrezje 131 742

Prodam mizarske »CIN P L O Š Č E 100x65, za »prešo«. Naslov v oglas­nem oddelku 743

Prodam št i r i leta starega K O N J A al i zamenjam za starega. Čirčiče 24

744 Prodam 2000 kg S E N A in O T A -

V E . Sebenje 18 745 Prodam O S L I Č K A . Dvor 2, Šen t ­

vid — Ljubl jana 746

vozila Prodam Z A S T A V O 750, letnik

1971. Cena 10.000 din. Prusnik. Br i t o f 21

Prodam nov avto Z A S T A V O 1500 de luxe. Tfojarjeva 9, K r a n j 712

Odstopim vrstni red za V W 1200 J »Volan«. Rok Marec, Klobovsova 2, Škofja Loka , telefon 60-410 (dopol­dan) 715

K u p i m T A M 4500 kiper ali me­njam za osebni avto. Č e m a ž a r Alo jz , Češrijica 7, Železniki 716

Prodam Š K O D O , letnik 1970, in H A R M O N I K O , 80-basno na 3 regi­stre. Cesta na Klanec 57, K r a n j 748

Poceni prodam Š K O D O 1000 M B , letnik 1968. M o t o r generalno obnov­ljen. Zg. Bitnje 228 749

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1966. Ogled popoldan, Je lovška 18, Bled 750

stanovanja Stare jš i delavki na dve izmeni ali

mlajši upokojenki nudim centralno ogrevano S O B O v Kran ju za varstvo 5-letnega otroka. Drugo po dogo­voru. Ponudbe pod »Maj« 752

V mestu K r a n j u oddam opremlje­no in ogrevano S O B O dvema fan­toma. Poizve se v oglasnem oddelku Glasa 753

posesti Prodam Z A Z I D L J I V O P A R C E ­

L O , 7 km od Kran ja . Naslov v oglas­nem oddelku 754

zaposlitve Sprejmem delavca z znanjem V O ­

D O V O D N I H D E L , eventualno tudi kleparstva. K L E P A R S T V O - V O ­D O V O D , Orehek, K r a n j 674

F R I Z E R K O , samostojno, sprej­mem v Kran ju . Ponudbe pod »Dobra plača« 729

Instruiram A N G L E Š Č I N O . In­formacije na tel. 23-180 755

Iščem D E L A V C A al i D E L A V K O za kovinsko galanterijo. Kandolf , Grad 15, Cerklje 756

prireditve M A Š K A R A D A v kul turnem do­

mu Predoslje. Igrajo K A R A V A N ­K E . Zače tek ob 19. ur i . Maske na­grajene. 757

G O S T I Š Č E T R N O V C v Dupl jah vas vabi na V E S E L O P U S T O V A -N J E . Maske nagrajene 758

kupim K u p i m B E T O N S K I M E Š A L E C

F O R T U N A . Ovsiše 2, Podnart 751

obvestila Z D R U Ž E N J E Š O F E R J E V I N

A V T O M E H A N I K O V T R Ž I Č bo or­ganiziralo tečaj za pridobitev E in D kategorije voznikov motornih vozil za poklicne šoferje, k i imajo pogoje. Vse informacije daje in prijave spre­jema tajnik Jože Gor ičan , Ročev-nica 35, Trž ič 679

Obveščamo vse č lane T V D P A R ­T I Z A N A S T R A Ž I Š Č E , da se pr ične redna vadba v torek, 11.2.1975, ob 17. ur i za cicibane, ob 18. uri za pio­nirke in pionirje, ob 19.30 rekreacija za moške in v ponedeljek, 10. 2. 1975, ob 19.30 rekreacija za ženske. Odbor

759

Izdaja Č P Glas, K r a n j , Ul ica M o š e Pijadeja 1. Stavek: G P Gorenjski tisk K r a n j , tisk: Z d r u ž e n o podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopi ­tarjeva 2. — Naslov u r e d n i š t v a in uprava lista: K r a n j , M ose Pijadeja 1. — T e k o č i r a č u n pri S D K v K r a ­nju Š t e v i l k a 51500-601-12594 — Te­lefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredni­š t v o 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in n a r o č n i š k i oddelek 21-194. — N a r o č n i n a : letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 š t e v i l k o 1 dinar. — O p r o š č e n o prometnega davka po pristojnem mnenju

421-1/72.

izgubljeno Prosim najditelja avtomobilskih

ključev C I T R O E N S I M P L E X z obe­skom Sava, k i sem j ih izgubil v K r a ­nju, da j i h vrne proti nagradi v oglasni oddelek ' 760

zahvala Iskrena zahvala pr imanju dr. Za-

lokarju, zdravniku in sestri ob spre­jemu, sobni zdravnici in vsem se­stram v bolnici Begunje za nesebič­no skrb v času zdravljenja. M a r t i n -ka z mamo 761

Zdaj bliže

Kamnoseštvo Izdelovanje nagrobnih spomenikov in drugih kamnoseških del JOŽE FURLAN Škofja Loka

Obveščam cenjene stran­ke, da sem se preselila v nove prostore na Kidričevi cesti (pri Kroju).

K r a n j C E N T E R 11. februarja amer. barv. komedija S K R I V ­

N O Ž I V L J E N J E V V A L T E R J A M I T T Y J A ob 16., 18. in 20. ur i

12. februarja amer. barv. komedija S K R I V ­N O Ž I V L J E N J E V V A L T E R J A M I T T Y J A ob 16. in 18. ur i , premiera franc. barv. R D E Č E N O C l ob 20. uri '

13. februarja franc. barv. R D E Č E N O Č I ob 16., 18. in 20. ur i

Kranj S T O R Ž I Č 11. februarja d o m a č i barv. vojni R D E Č I

U D A R ob 16., 18. in 20. uri 12. februarja nem.-ital . barv. pust. K O M I ­

S A R X - T R I J E Z E L E N I PSI ob 16., 18. in 20. uri

13. februarja premiera Šved. barv. P R G I Š Č E L J U B E Z N I ob 15.30, 17.45 in 20. ur i

T r ž i č 11. februarja nem.-ital . barv pust. K O M I ­

S A R X - T R I J E Z E L E N I P S I ob 18. ur i in 20. uri

13. februarja amer. barv. k r im. G E T A W A Y ob 18. in 20. uri

K a m n i k D O M 11. februarja i tal . barv. k r im . K A L I B E R 9 (ni

primeren za otroke) ob rtf. uri 12. februarja i ta l . barv. k r im . K A L I B E R 9 (ni

primeren za otroke) ob 18. in 20. ur i

Š k o f j a Loka S O R A 11. februarja japon. barv. vojni B I T K A ZA

P O R T A R T H U R ob 20. uri 12. februarja japon. barv. vojni B I T K A Z A

P O R T A R T H U R ob 18. in 20. uri 13. februarja amer. barv. k r im. M O D R I

A N G E L I ob20. uri

Ž e l e z n i k i O B Z O R J E 12. februarja amer. barv. western B I L L Y

D V A K L O B U K A ob 20. uri

Radovljica 11. februarja amer.

S V O B O D O ob 20. uri barv. D I A M A N T I Z A

T O R E K . 11. februarja, ob 16. uri z a k l j u č e n a predstava za t e h n i š k o šo lo S C Iskra K r a n j , in ob 19.30 - F . S. F i n ž g a r : R A Z V A L I N A ŽIV­L J E N J A ; gostuje Slovensko ljudsko g leda l i šče iz Ce l j a ;

S R E D A , 12. februarja, ob 19.30 — Messner-S a l a m u n - J o v a n o v i č : P ( X 1 ( ) V 0 R V M A T E R ­N I C I K O R O Š K E S L O V E N K E ; gostuje ekspe­r imenta lno g leda l i šče Gle j iz Ljubl jane;

Č E T R T E K , 13. februarja, ob 19.30 — P r i m o ž K o z a k : A F E R A ; gostuje Narodno p o z o r i š t e iz Zenice.

O)

< CC m L U U . in T—

2

kot kdajkoli • LES, MIZARSKE PLOŠČE LESENE STENSKE OBLOGE PARKET, STAVBrfe POHIŠTVO KERAMIČNE PLOŠČICE (BADBENI MATERIAL

v n o v i t r g o v i n i

K R A N J - P R I M S K O V O (POLEG SALONA POHIŠTVA)

JIIIUIDIDIlirilllEIIIHIIiNIHIIIKA trgovsko podjetje s t e h n i č n i m materialom Ljubljana, Pod t r a n č o 2 objavlja prosto delovno mesto in takoj sprejme

2 prodajalca za trgovino v T r ž i č u , Cesta J L A 8

Želimo, da ste K V prodajalec t ehn i čne stroke, radio ali elektro mehanik, da imate odslužen vojaški rok. Poseben pogoj je uspešno 2-mesečno poskusno delo. Vaše prošnje p r i čaku jemo na naslov: Jugotehnika, kadrovska s lužba, 61000 Ljubl jana, Pod t r a n č o 2 v 15 dneh po objavi.

fHl J U G C ¥ E H N I K A ML^^^JM trgovsko podjetje s t e h n i č n i m materialom

Ljubljana, Pod t r a n č o 2

Z A H V A L A

V 71. letu življenja in dolgi hudi bolezni nas je zapustila žena , mama, sestra in babica

Frančiška Dolenc roj. Stanonik

Ajtarjeva mama iz Delnic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in delovnim kolektivom za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Posebna hvala dr. Kr ižnar jev i za obiske na domu in lajšanje bolečin, g. župn iku za obiske na domu

in lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči : mož Jože , sinovi Vinko , Zdravko, Jože z d ruž inami , Franc z ženo, hčerki A n i c a in Francka z d r u ž i n a m a ,

brat Janez in sestri M i c k a in Mar jana ter ostalo sorodstvo.

Delnice, G a b r š k a gora, Log, Belgija, Argentina, 10. februarja 1975

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi drage žene in mame

Ivane Gaber roj. Jamnik

se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze sožal ja , podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku za lep pogrebni obred,

sorskim pevcem pa za ganljive ža los t inke .

Žalujoči : mož, hči in sinovi z d r u ž i n a m i

D o l , 10. februarja 1975

Z A H V A L A

Ob izgubi dragega očeta , brata in strica

Jožeta Luskovica se zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za pomoč v težkih dneh. Posebna zahvala dr. Mar t inč iču za dolgoletno zdravljenje in gospodu župn iku za ganljive besede in lep cerkveni obred. Enako vsem, k i so ga spremili na zadnjo pot, iskrena zahvala.

Žalujoči : hče rka Vida z d ruž ino , brata in sestre z d ruž inami

Žiganja vas, 7. februarja 1975

S p o r o č a m o vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 27. letu starosti, po hudem trpljenju, zapustil naš ljubljeni sin,

brat, za ročenec in stric

Franci Križnar Izpred hiše žalos t i , Trboje 5, ga bomo dne 12. 2. 1975 ob 16. uri

spremili k večnemu poči tku.

Žalujoči : oče, mama, bratje, sestre, za ročenka in ostalo sorodst vo.

N a pokojnikovo željo odklanjamo š tev i lno cvetje, prosimo, darujte dobrodelnim ustanovam!

Trboje, 10. februarja 1975

Triglavu spet največ odličij Nadaljevanje s 1. strani

R E Z U L T A T I — solo teki: č l a n i (30 km): 1. Tajnikar (JLA) 1,39:17, 2. Kalan (Gorje) 1,40:05, 3. Dornik (Olimpija) 1,40:56, 4. Jelene, 5. Š o l a r (oba Triglav), 6. Kobilica (Gorje), 7. R e b r š a k (Tri­glav), 8. K e r š t a n (Jesenice), 9. Kolander (Fuž inar ) , 10. P a v č i č (Olimpija); 15 km: 1. Kalan (Gor­je) 50:49,0, 2. Dornik (Olimpija) 51:34,6, 3. Jelene (Triglav) 51:37,5, 4. Š o l a r (Triglav), 5. Bur-gar (Gorje), 6. Jakopanec (Mari­bor), 7. Gorjanc, 8. R e b r š a k (oba Triglav), 9. Fajfar (Alples), 10. Cuznar (Jesenice), 12. L. Jelene, 13. Kr i še l j (oba Alples), 14. E r -

/. zvezna hokejska liga Medveščak : Jesenice 5:10

Milena Kordež

žen , 15. Lotr i č (oba Triglav); č la ­nice (10 km): 1. K o r d e ž (Triglav) 39:44, 2. B e š t e r (Triglav) 41:16, 3. Pavlic (Lovrenc) 42:44; m l a j š i č l a n i (15 km): 1. Djur ič i č (Jese­nice) 53,28, 2. Poklukar (Gorje) 54,47, 3. Zupane 55,50, 4. K a v č i č (oba Triglav), 7. B e š t e r (Tri­glav); s tare j š i mladinci (10 km): 1. K o r d e ž (Plamen) 36,06, 2. Na­stran (Alples) 36,27, 3. Manfreda (Lovrenc) 37,40, 7. D e m š a r (Alp­les), 8. Mrak (Jesenice), 13. Sodja (Bohinj); mla j š i mladinci (5 km): 1. Podlogar (Gorje) 19,37, 2. Ber-ce 19,44, 3. E r ž e n (oba Alples) 19,47, 5. Vrhunc, 6. Urh (oba Alp-, les), 7. P. K o r d e ž (Plamen), 8. P o g a č a r (Jesenice), 12. Čebul j (Jesenice); s t a r e j š e mladinke (5 km): l . Š p o r č i č ( S k r a t ) 22:18,8, 2. Fister (Triglav) 22:31,8, 3. Ma-

Filip Kalan

rineelj ( Š k r a t ) 24:43,8; m l a j š e mladinke (5 km): 1. B l a ž e v i č (Škrat ) 22:49, 2. Munih 23:22, 3. Tajnikar (obe Olimpija) 24:40; š ta fe te — č lan i : 1. Gorje (Poklu­kar, Kobilica, Kalan), 2. Triglav, 3. Jesenice, 4. Olimpija, 5. Alples, 8. Triglav II; s tare j š i mladinci: 1. Alples (Urh, D e m š a r , Na­stran), 2. Lovrenc, 3. Plamen, 4. Kamnik, 5. Jesenice, 6. Triglav; mlaj š i mladinci: 1. Alples (Vil-mar, Bevc, E r ž e n ) , 2. Gorje, 3. Lovrenc, 4. Olimpija, 6. Jesenice; 9. Kamnik, 10. Bled; m l a j š e mla­dinke: 1. Delnice I, 2. Š k r a t , 3. Travnik; k l a s i č n a kombinacija — č l a n i : 1. Gorjanc (Triglav) 433,5 točk , 2. Cuznar (Jesenice) 394,85, 3. D o l ž a n (Jesenice) 366,85; s tare j š i mladinci: 1. Rus­jan (Ilirija) 387,5, 2. F i n ž g a r (Tri­glav) 352,68, 3. T o m a ž i č (Ilirija) 306,28; mlaj š i mladinci: 1. Ber-č ič 373,68, 2. A n ž e l (oba Ilirija) 334,38, 3. Velikonja (Čave l ) 320,04, 4. Z. Zupane (Bled) 6. Be-nedik (Triglav), 7. Vidic (Bled), 8. B. Zupane (Bled); soloskoki — s tare j š i mladinci: 1. Justin (Jese­nice) 229,0 (60,5, 65), 2. Kajzer (Ilirija) 220,3 (60, 59), 3. Arho (Logatec) 220,0 (60, 63), 4. Rož ič (Jesenice), 5. D e m š a r , 6. Jenko (oba Križe ) , 8. Burjak (Žiri) , 9. Zevnik, 10. Kejž+r (oba Triglav); mla j š i mladinci: 1. B e r č i č 224,9 (60, 63,5), 2. A n ž e l 201,4 (53, 60,50), 3. Bogataj 192,5 (60,5, 64 p.), 4. Bantan, 5. P l a n u š a (vsi Ili­rija), 8. Podobnik (Žiri); solo­skoki — r e p u b l i š k o prvenstvo, č l a n i : 1. Š t e f a n č i č (Jesenice) 236.0 (62,5, 63), 2. Dolhar (Ilirija) 235.1 (63, 62), 3. N o r č i č (Triglav) 234,0 (65, 61), 7. D e m š a r (Jese­nice), 9. Gorjanc (Triglav), 10. Jurman (Žiri) . J . Javornik

Zagreb, Z H L A - l Medveščak : Je­senice 5:10 (1:6, 2:3, 2:1), drsal išče v domu špor tov , gledalcev 500, sod­nika Ivan in Ernest Petelin (oba Ljubljana).

Strelci za Jesenice: F. Zbontar 3, I. Jan, Škr janc ter Pol janšek po 2, Hafner 1.

Jeseniški hokejisti, k i so že kolo pred koncem letošnjega tekmovanja za d ržavn i hokejski naslov, osvojili le drugo mesto, so to pot v Zagrebu že v prvi tretjini nadigrali domač ine . T u d i v drugi so bi l i boljši, v tretji pa j i h je uspavalo visoko vodstvo ter so »Medvedom« dopustili , da so se dostojno poslovili od domač ih gle­dalcev.

T R I G L A V : S P A R T A K 11:6 Ljubljana, Z H L B Triglav : Spar-

tak 11:6 (5:3, 1:0, 5:3), hala T i v o l i , gledalcev 200, sodnika Valentar, Vister (oba Jesenice).

Strelci za Triglav: Sajovic 4, Nadižar , Hudobivnik po 2, K a t a n i č , Ogrinc in Kovač po 1.

Gostje iz Subotice so bil i le v prvi •minuti igre. enakovredni nasprotnik Triglavu. V preostalih 59 minutah

pa so j i h triglavani potisnili v ob­rambo, ki je šepala, saj so dosegali gole kot za šalo. Izredno je bil raz­položen prvi napad K r a n j č a n o v s Sajovicem na čelu.

P a r i p r i h o d n j e g a k o l a (12. fe­b rua r ) : Jesenice : Olimpija, Par t i ­zan : Kran jska gora, T i v o l i : T r i ­glav.

M L A D I N C I K R A N J S K E G O R E P R V A K I S F R J

K o n č n o je tekmovanje mladinskih moštev za najvišji hokejski prestol v S F R J . T a naslov je že drugič za­pored pripadel mladim hokejistom Kranjske gore, k i j i m je letošnji naslov tudi tretji v svoji bogati hokejski karieri. T u d i v icešampioni so Gorenjci. T a naslov so si priboril i Jeseničani , k i so v zadnjem kolu remizirali z Vardarjem.

Izidi: Kranjska gora : Celje 12:3 (4:0, 6:2, 2:1), Vardar : Jesenice 7:7 (2:1, 3:4, 2:2).

L e s t v i c a : K r . g o r a 6 6 0 0 65:20 12 J e s e n i c e 6 2 2 2 43:46 6 Cel je 6 1 1 4 24:33 3 V a r d a r 6 1 1 4 20:53 3

-dh

Skakalci v predolimpijski sezoni

P r i jeseniški sekciji skakalcev so zaradi tega, da bi bi l i jeseniški skakalci kar najbolj uspešni v letošnji sezoni razdelili skakalce v več skupin. Od vseh devetih č lanov je v A skupino prišlo pet skakalcev: Štefančič , Demšar , Cuznar, Zupan in Rakar , dva sta v B skupini: Krznar i č in Prešeren , ostala dva pa v kombinatorski ekipi. Enaka razpo­reditev velja tudi za s tare jše mladince, kjer sta le dva, k i sta po rezultatih na plastiki najbol jša (Rožič in Justin). P r i mlajših mladincih in pri s tare jš ih pionirjih je man i še zatišje, zato pa imajo med

Šola skoka v višino

Na osnovni šo l i Franceta P r e š e r n a so ustanovili pio­nirsko atletsko š o l o za skok v v i š i n o . Š o l o bo obisko­valo 25 izbranih pionirjev in pionirk. Vodil jih bo prof. Peter Kukovica.

B. T.

Štirje rekordi v kranjskem bazenu V zimskem bazenu v Kran ju je

bilo v nedeljo na prijateljskem pla­valnem dvoboju Triglav : Mladost doseženih kopica dobrih rezultatov pa tudi bera rekordov ni bila slaba. Že dobri rezultati so za oba najbolj­ša plavalna kolektiva v Jugoslaviji dober kazalec n a č r t n i h zimskih tre­ningov pred pokalnim ter d r žavn im prvenst vom.

Med Kran jčan i se je spet izkazal mladi Borut, Petr ič , k i je na 800 m kravi s časom 9:19,1 izboljšal mla­dinski d ržavn i rekord, novo znamko pa je postavil na 200 delfin s časom 2:27,2 za s tare jše pionirje. Z novima č lansk ima rekordoma S R S se pona­ša ta tudi triglavana T o m a ž Slavec in Rebeka Porenta. P i v i je s časom 1:12,0 najhi t re jš i Slovenec na 100 m

prsno, medtem ko je Rebeka z 10:25,3 na 800 m na jh i t re j ša med č lanicami .

Rezultati: č l a n i : 100 m kravi: 1. Linhart (Triglav) 55,1, 2. Prvan 57,5, 3. Čardaš ič (oba Mladost) 58,4, 800 m kravi: t; B . Pe t r ič (Triglav) 9:19,1 (rekord S F R J za mladince), 2. Vlašič (Mladost) 9:41,5, 100 m prsno: 1. Divjak (Mladost) 1:08,8, 2. T . Slavec 1:12,0 ( č l a n s k i rekord SRS), 3.> Grošelj (oba Triglav) 1:15,5, 100 m hrbtno: 1. Pavič (Mladost) W06,0, 200 m hrbtno: 1. B. Petr ič 2:30,4, 2. Šmid 2:33,3, 3. Praprotnik (vsi Triglav) 2:36,8. 200 m delfin: 1. J. Slavec (Triglav) 2:22,4 2. Pedešić (Mladost) 2:27,1, 3. B. Petr ič (Triglav) 2:27,2 (rekord S F R J za st. pionirje), 200 m me-

Likozarjeva najuspešnejša tekmovalka

* _ _ _ _ . . / r r i„x:y. \ UO 'J IV/?;,.k,* t V Nadaljevanje s 1. strani

Rezultati — slalom: mL pionir­ke: 1. Damjana Likozar (Transtu-rist) 94,30, 2. Dunja Zupančič (Olim­pija) 97 11 3. Mateja Ravnikar (Transturist) 97,94; st. pionirke: Tjaša Klanjšček (Branik) 94,55, 2. Darja Crnko (Branik) 94,77, 3. Alen­ka Kolenc (Transturist) 95,85; mL pionirji: 1. Vojko Kla.js (Matajur) 92,95, 2. Igor Podboj (Akademik) 94,56, 3, Dušan Grašič (Transturist) 94,78; st. pionirji: 1. Peter Sitar (Branik) 89,26, 2. Marko Ribnikar

,Tržič) 89,75, 3. M i r k o Brat (Fuži­nar) 91,21; v e l e s l a l o m : m l . p i o n i r ­ke: 1. Damjana Likozar (Transtu­rist) 1.07,88, 2. Snežana Ostrež (Go­rica) 1.09,62, 3. Dunja Zupančič (Olimpija) 1.10,07; st. p i o n i r k e : 1. Manja 'Kok l i č (Branik) 1.03,31, 2. T j a ša Klanjšček 1.04,45, 3. Darja Crnko (Branik) 1.04,45; m l . p i o n i r ­j i : 1. Igor Podboj (Akademik) 1.08,15, 2. T o m a ž Dornig (.Olimpija) 1.08,32, 3. T o m a ž Urbas (Novinar) 1.08,71; st. p i o n i r j i : 1. -Jurij Franko (Gorica) 1.02,78, 2. Mi ran Markič (Tržič) 1.02,89, 3. Mi rko Erat (Fuži­nar) 1.03,51. J- Govekar

VIII. zimske športne igre Ob SS Kranj 15.-16. februarja 1975

o, - K i ,„ r , , , i sk , odbor m% đ : x r i M " » V H. zunskosportn.h iger ObSS Krai 1J V S . ; organizacije že pošiljajo 1975 v Mojstra. , , bližajo vrhu. K anjsk t * » m ^ i z ž r o b a

J

n c e . Teren in Praktične nagrade za najboljše .te^ovalce in w hotel sta rezervirana, časoiner.Ic. ... gjjg^^&fc na S N E G . Mobilizacije - č a k a m o sa.no se na PJJ««W ' ^ m bo ( s a J j e b i l vsako

Organizacijski odbor zatrjuje, aa « J ... ž r e o a n j e štartnih številk leto!), tore,: zamudniki, pohitite s prijavami, kajti bo že v:sredo, 12. februarja ob 15. uri! m a i I ) n o s t TOZD Elektro Go-

Pokrovitelj letošnjih sindikalnih iger je »*«P™ . . . Pruske, k i je pripravilo za HI ^ovalne kipe vredna odličja. _

.. Na svidenje v-tfa.snežen: v.'OiftSf;,:../ ••'

š a n o : 1. Pedešić (Mladost) 2:28,8, 2. J . Slavec (Triglav) 2:29,6, 3. Pavič (Mladost) 2:31,3; pionirji: 100 m kravi: 1. Vlašič 1:09,2, 2. Lomčare -vič (oba Mladost) 1:10,6, 3. T . Sla­doje (Triglav) 1:11,1, 800 metrov kravi: 1. Ševo 10:54,4, 2. Cur iš (oba Mladost) 11:34,2, 3. T. Šali (Triglav) 11:37,2, 100 m prsno: 1. Jerman (Triglav) 1:24,5, 2. Šeligo 1:26,6, 3. Rupčić (oba Mladost) 1:27,0, 100 m hrbtno: 1. T . Sladoje 1:19,0, 2. Ob­lak (oba Triglav) 1:19,5, 3. Druž ic (Mladost.) 1:21,9;

Č l a n i c e : 100 m kravi: 1. Pavle-tić (Mladost) 1:06,5, 2. Pečjak 1:08,1, 3. Damjanov ič (obe Triglav) 1:12,5, 200 m prsno: 1. Pajntar (Triglav) 2:54,0, 2. Peroš (Mladost) 3:07,1, 200-m hrbtno: 1. Porenta (Triglav) 2:39,5, 200 m ^delfin: 1. Majnar ić 2:27,9, 2. Zahrastnik (obe Mladost) 3:28,4, 200 m m e š a n o : 1. Ma jna r i ć (Mladost) 2:40,5, 2. Pečjak 242,2, 3. Bradaška (obe Triglav) 3:02,4, 800 m kravi: 1. Porenta 10:25,3 ( č l a n s k i rekord SRS), 2. Sladoje 11:09,2, 3. Damjanov ič (vse Triglav) 11:19,8; pionirke: 800 m kravi: 1. Zahrastnik (Mladost) 11:46,2, 1. Bradaška 13:49,2, 3. Marjanac (obe Triglav) 14:22,3, 100 m prsno: v 1. Š t emberga r 1:26,5, 2. B r a d a š k a (obe Triglav) 1:35,3, 3. T isan ič (Mladost) 1:40,3, 100 m hrbtno: 1. Perković (Mladost) 1:25,1, 2. Draksler (Tr i ­glav) 1:33,3, 200 m m e š a n o : 1. Perković (Mladost) 3:12,3, 2. Marja­nac 3:19,5, 3. Kolman (obe Triglav) 3:23,8. -dh

Smučarski bilten Pr i s m u č a r s k e m d ruš tvu na Jese­

nicah so izdali smučarsk i bilten z bogato in pestro vsebino o delu Smučar skega d r u š t v a in njegovih sekcij. P r i smuča r skem d r u š t v u izdajajo bilten enkrat do dvakrat na leto, prizadevajo pa si, da bi na •Jesenicah začeli izdajati informacije Špor tnega d ruš tva , saj bi tako lahko bolj celovito in vsestransko pred­stavili javnosti uspehe, neuspehe, probleme in prihodnost jeseniškega špor ta nasploh. Take informacije naj bi izhajale kot priloga jeseniške­ga Železarja. glasila jeseniške žele-J M f l % . . D . S.

/

pionirji v Žirovnici in v Planic i spet obetajoč kader.

Jeseniški skakalci so deloma trenirali v K r a n j u in v Ljubl jani na plas t ični skakalnici , deloma na Pokl juki in drugod.

Vodstvo sekcije pa si predvsem prizadeva, da bi uredili nekaj smučar sk ih skakalnic v krajih, kjer je med osnovnošolsko mladino za skoke dovolj zanimanja. T a k o bi radi usposobili p las t i čno skakalnico v Žirovnici ter poleg smučišča v Mojs t rani zgradili 35—40-metrsko. Vsekakor pa bi imeli ob dobri zimi največ možnos t i v Planic i , kjer je dovolj skakalnic in tako dovolj možnos t i za dober trening, k i je porok za dobre uvrstitve in rezultate na raznih tekmovanjih. D .S .

Triglav : Gradiš

8185:8036 V 8. kolu moške republ iške keglja-

ške lige sta se na kegljišču Tr iglava v Kran ju udarila lanskoletni republi­ški prvak ljubljanski Gradiš ter 19-kratni zaporedni prvak kranjski Triglav. Tr ig lavani so to pot metali kot v najboljših dneh, saj so goste premagali kar s 149 keglji razlike. Najboljši pri domačin ih je bil Jereb s 1080 keglji, pri gostih pa Fa rkaš s 1051.

T r i g l a v 8185 (Martelanc 1029, Zvršen 980, Bregar 1009, Vehovec 999, Cater 1052, Jenkole 995, Jereb 1080, Ambroži« 1041)

G r a d i š 8036 (Tomažin 1001, Mojškrc 982, F a r k a š 1051, Zdeša r 990, Janša 980, Mezgec 952, Česen 1045, Belcijan 1035)

N O V A G O R I C A : J E S E N I C E 7197:7327

Jeseniški kegljači so v Nov i Gor ic i presenetili domač ine , saj so j i m z novim rekordom kegljišča v boju za obstanek odvzeli dve prepotrebni točki. Pr i domač in ih je bil najboljši Mlaka r z 940 keglji, pri gostih pa Slibar, k i je podrl 957 kegljev

N o v a G o r i c a 7197 (Mlakar 940) J e s e n i c e 7327 (Hafner 881,

Savnik 934, Langus 900, Oblak 947, Slibar 957, Šmid 893, Crv 913, Udi r 902.

V p r i h o d n j e m k o l u (13. febru­arja) se bos ta na J e s e n i c a h po­m e r i l a J e s e n i c e : T r i g l a v . -dh

Kranjčani v Polho-grajskih Dolomitih

V soboto sta Planinsko d r u š t v o Kranj in odbor za š p o r t n o rekreacijo telesnokultur­ne skupnosti o b č i n e Kranj organizirala

enodnevni izlet v Polhograjske Dolomite. Izleta se je u d e l e ž i l o 70 ljudi, kar u v r š č a sobotni izlet med n a j m n o ž i č n e j š e tovrstne akcije v kranjski o b č i n i . U d e l e ž e n c i so so­financirali le s t r o š k e avtobusnega pre­voza.

22. in 23. februarja pa se nameravajo K r a n j č a n i m n o ž i č n o u d e l e ž i t i spominske­ga pohoda na Stol. Zborno mesto je pred kinom Center, od koder bo avtobus oba dni odpeljal oh petih zjutraj. -jk

Začetek na Ledinah Nedelja, 9. februarja, pomeni uradni za­

č e t e k gradnje nove planinske postojanke PD Kranj na Ledinah nad Jezerskim. Gradbeni in ž i č n i č a r s k i strokovnjaki ter predstavniki Planinskega d r u š t v a Kranj so d o l o č i l i kraj nove postojanke ter traso za novo tovorno ž i č n i c o . U d e l e ž e n c i obiska Ledin so bili p r e s e n e č e n i , saj je v o k o l i c i n a č r t o v a n e postojanke obilica snega k l j u b s k o p i z i m i ir* i d e a l n i pogo j i za s m u k o . V nede l jo je ž i v o s r e b r o n a L e d i n a h z d r s n i l o 12 s top in j pod ni -jk.

Pokal Loka '75

Tudi evropski kriterij v alpskem s m u č a n j u za pio­nirje » P o k a l Loka '75«, ki bo 15. in 16. februarja, bo namesto na Starem vrhu najverjetneje na s m u č a r ­skih terenih S o r i š k e pla­nine. D o k o n č n a o d l o č i t e v o tem bo padla v č e t r t e k .

Svojo u d e l e ž b o na tekmo­vanju je potrdilo osem re­prezentanc. Na evropskem pionirskem kriteriju se bo­do med seboj pomerili tek­movalci iz Avstrije, Italije, Š v i c e , Bolgarije, M a d ž a r ­ske, Poljske, Romunije in Jugoslavije.

Pokrovitelj tekmovanja » P o k a l Loka '75« je pred­sednik zveznega i z v r š n e g a sveta Djemal B i j ed i č . T a bo podelil pokal najbo l j š i eki­pi. Pokale bodo prejeli tudi tekmovalci v posameznih kategorijah, prvi trije v vsaki tekmovalni skupini pa bodo prejeli medalje.

Po sobotnem in nedelj­skem tekmovanju na Sori­šk i planini so selektorji že d o l o č i l i tudi jugoslovansko reprezentanco. N a š e barve na evropskem kriteriju bo­do zastopali: pri m l a j š i h pionirjih K l a k o č e r (Izlet­nik), S t e f a n o v i č ( F u ž i n a r ) , Podboj (Akademik), Dornig (Olimpija) ter Flajs (Mata­jur); B reprezentanca Gra­š ič (Transturist), Macarol (Akademik), Urbas (Novi­nar), Anic (Sarajeva) in Oblak (Jesenice), pri starej­š i h pionirkah K o k l i č (Bra­nik), K l a n j š č e k (Branik) in Pintar (Transturist); B re­prezentanca: Crnko (Bra­nik), V a l i č (Transturist), Kolenc (Transturist); pri m l a j š i h pionirkah Likozar (Transturist), Ravnikar (Transturist) ter Z u p a n č i č (Olimpija); B reprezentan­ca: Macarol (Akademik), Husjak ( M e d v e š č a k ) ter O s t r e ž (Gorica), pri starej­š i h pionirjih pa Sitar (Bra­nik), Erat (Fuž inar ) , Fran­ko (Gorica), P o ž a r (Branik) in Ster (Transturist); B re­prezentanca: Dekleva (Transturist), K a r n i č a r (Je­zersko), Ribnikar (Trž ič ) , M a r k i č (Tržič) , Š m i d (Že­lezniki), G a š p e r š i č (Trans­turist) ter Gortner (Želez­niki)!

Slovesna otvoritev pr­venstva bo v petek ob 18. uri na š k o f j e l o š k e m Mest­nem trgu. Tekmovanja v soboto in nedeljo pa se bodo z a č e n j a l a ob 10. uri.

Prireditelji p r i č a k u j e j o v soboto in nedeljo na S o r i š k i planini (ali Starem vrhu) velik naval gledalcev. Iz vsake centralne osnovne š o l e v o b č i n i bo na tekmo­vanja o d š l o najmanj en avtobus pionirjev. S t r o š k e za prevoz bo pokrila škof je ­l o š k a temeljna i z o b r a ž e v a l ­na skupnost. Člani organi­zacijskega odbora p r i č a k u ­jejo, da bodo temu zgledu sledile še tudi druge sloven­ske o b č i n e . J. Govekar

J

Šahovske vesti N a seminarju za šahovske sodni­

ke, k i je bil konec minulega leta v Radovlj ici , so si pridobili naslov republiškega šahovskega sodnika Drago Šiftar, Vojin Perović, Jože Prestol, Ivan Hrovat (vsi Š D Lesce) in Radovan Andžel ić iz Š D Jesenice. Naslov regionalnega sodnika so si pridobili A n t o n Gor j up (Žiri), Franc Malek in Vlado Rozman (Škofja Loka) in Branko Zorko ter M a r t i n Jan (ŠD Jesenice). Ostalih dvanajst udeležencev seminarja si je pridobilo naslov klubskega šahovskega so- ' dnika.

Po predzadnjem kolu č lanskega prvenstva šahovskega d r u š t v a Lesce vodi Kaše z 8 točkami . Ostali pa so uvrščeni takole: M a l i 7,5, Perović 7, Sterle in Mat jaš ič 6,5, Jovan in Šiftar 6, Mencinger, Har inski in Simčič 5,5, Bajzelj, Jazbec in Kob la r 5, K o l m a n in Hrovat 4,5 itd.

T u đ i v šahovski ligi Gorenjske je bilo odigrano predzadnje kolo. N a tabeli vodi moš tvo Jesenice II \ z 39,5 točke, pred Alpino Žiri 36,5, zvezo slepih 35,5, Škof j o Loko 34,5 točke itd. A . Z.

11

»Slehernemu d o m a č i n u , . k i želi ostati, bi morali pustit i zidati,« pravijo v K r o p i , kjer je š tevi lo prebivalcev v zadnjih sto letih z umiranjem fužinar-stva upadlo pr ibl ižno za polo­vico in kjer šele zdaj spet po­lagoma na rašča . V obdobju med obema vojnama, recimo, sta »pognali« iz tal komaj dve novi hiši, petnajst pa so j ih porušil i . Po osvoboditvi se je stanje resda o b č u t n o izboljša­lo, vendar je kraj dobil samo okrog 50 dodatnih stanovanj, vznik l ih v glavnem na S toč ju . Podjetji Plamen in U K O , brez katerih bi si nekdanje žele­zarsko središče najbrž nikol i ne opomoglo,, režeta kruh veliki večini Kroparjev in sta hkrati na jg lasnejša zagovorni­ka odpiranja lokacij , namenje­nih individualni in d ružben i gradnji. Čeprav možnos t i so in čeprav je prosilcev cel kup, radovl j iška občinska skupšči­na 5 let ni pr ižgala zelene luči. No, pred tednom dni so delegati k o n č n o sprejeli pro­gramske zasnove zazidalnega n a č r t a za kroparski okoliš, na­čr ta , ki v bistvu pomeni uvod v-težko p r i č a k o v a n o urbanizaci­jo Doline in Brezovice. Poglej­mo, kaj o slednjem menijo trije današn j i Glasovi gostje.

Inž . Janez Š m i t e k (58), upokojenec: »Prav je. da ob­č a n o m dovolimo zidati , sicer bodo odšli . Posebno mladini bi bilo treba omogočit i nase­litev v rojstnem mestu, kajti brez nje bo napredek zastal. To je eno (xl na jvažnejš ih orožij zoper razslojevanje, ki grozi zavreti obetaven razvoj gospodarstva Krope, predvsem obeh tovarn. V ilustracijo naj povem, da kar v osmih hišah živi le še po en stanovalec in da so otroci krenil i iskat za­poslitev drugam. Seveda pa sem pr i s taš racionalnega, skrb­no pretehtanega izkoriščanja razpoložlj ivih površin. Pro­stora je za zdaj dovolj, saj bi brez škode lahko žr tvoval i tudi teren od starega gasilnega doma navzdol. Kapacitete ob­stoječih zemljišč n a m r e č do­puščajo odprtje dodatnih bi­valnih objektov za vsaj 180 oseb, s čimer bi kroparski živel j dosegel optimalno šte­vilo 1000 ljudi, 300 manj kot j ih navajajo kronisti iz časov največjega razcveta železa r-stva.«

P e t e r Pe te rne l j (32) — s t r o j n i k l j u č a v n i č a r v P l a ­m e n u : »Več kakor tri leta č a k a m , kdaj bom mogel začet i graditi. Želel bi kupit i parcelo na cerkvenem svetu, k i so ga lastniki pripravljeni prodati. Sem poročen in imam enega sina. Trenutno prebivamo v občinskem na jemniškem sta­novanju s kuhinjo in eno sobo. Prej smo se stiskali v vikendu nekega L jub l j ančana , k i mi je z a r a č u n a v a l mastno najemni­n o . . . Ne, nočem iti v blok. Veste, štiri leta namensko var-čujem in rad bi ustvaril kaj svojega. V K r o p i , jasno. Nave­zan sem nanjo in je ne name­ravam zapustiti . M i s l i m , da bi občina morala hitreje ukrepa­ti . Ne bi smela zatiskati ušes pred našimi zahtevami in pred interesi U k a in Plamena, ki j u morebitni beg delovne sile spravlja v hude skrbi.«

Franc Jelene (26), i n ž e n i r s t r o j n i š t v a v Plamenu: »Šti­ri leta bo kuialu, odkar sem poslal prošnjo v Radovljico, izbrano imam že parcelo, a kaj ko ne izdajajo lokacijskih do­voljenj. Živim pri s tarš ih , v starem poslopju (dve sobi, kuhinja in veža), katerega adaptacija je skoraj neizved­ljiva. Ker sem samski, ni mož­nosti, da bi dobil stanovanje v bloku: samo v Plamenu čaka nanj 50 prosilcev. Vmes je pre­cej t akšn ih , ki se gnotejo v za­silnih lesenih barakah, K d o drug bi v moji koži nemara obrnil Krop i hrbet, jaz pa ji ga ne misl im. Preneutnno bi bilo, / las t i ker sem s s lužbo zelo zadovoljen. TolaŽj me le upanje, da bo skupščina do spomladi uredila vse formal­nosti.« I .Guzel j

Sodba bivšim uslužbencem Surovine

Dolge zaporne kazni za pritehtane kovine

Senat o k r o ž n e g a s o d i š č a v Kranju je v petek dopoldne raz­glasil po tritedenskem razmisle­ku po k o n č a n i glavni obravnavi sodbo o b t o ž e n i m b i v š i m us luž ­bencem odkupne postaje mari­borskega podjetja Surovina v Kranju. Senat je vse o b t o ž e n c e spoznal za krive vseh po o b t o ž b i jim o č i t a n i h dejanj razen treh in izrekel takele kazni.

B i v š i poslovodja odkupne po­staje Surovina F R A N C B U K O V -NIK (roj. 1920) je bil za kazniva dejanja g r a b e ž a , ponarejanja li­stin, podkupovanja, prikrivanja, ponarejanja listin in p o m o č i pri g r a b e ž u obsojen na 12 let stro­gega zapora. Razen tega se je se­nat o d l o č i l tudi za zaplembo pre­m o ž e n j a in pa varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica zvezanega z ravnanjem z druž­benim p r e m o ž e n j e m za 8 let po prestani kazni.

B i v š a b l a g a j n i č a r k a odkupne postaje T O N Č K A Z R I M Š E K je bila za vrsto enakih kaznivih dejanj obsojena na 10 let stro­gega zapora, odvzame se ji pre­m o ž e n j e , ki je bilo dobljeno na n e p o š t e n n a č i n , po prestani kaz­ni pa 8 let ne bo smela opravljati poklica, k i je vezano na ravnanje z d r u ž b e n i m p r e m o ž e n j e m .

BORIS R U D O L F , s k l a d i š č n i delavec v Iskri, je bil zaradi kaz­nivih dejanj g r a b e ž a in ponare­janja uradnih listin obsojen na 7 let strogega zapora. P A V E L Š T I R N , šo fer na odkupni postaji, zaradi g r a b e ž a in ponarejanja uradnih listin na 6 let strogega zapora. H E R M A N I S T E N I Č , š o ­fer na odkupni postaji, zaradi po­m o č i pri g r a b e ž u , tatvine in ponareditve na 3 leta in 6 mese­cev strogega zapora. A L O J Z J A ­GODIC prevzemalec blaga na od­kupni postaji je bil zaradi kazni­vih dejanj p o m o č i pri goljufiji, ponareditve listin, prikrivanja in ponareditve uradne listine obso­jen na 2 leti in 6 mesecev stro­gega zapora. BLAŽ P O D O B N I K , šo fer , je dobil zaradi p o m o č i pri goljufiji in ponareditve listin 9 mesecev zapora. A N T E IVIČIČ, delavec na odkupni postaji, je zaradi kaznivega dejanja gra­b e ž a obsojen na 5 let in 6 mese­cev strogega zapora. A N T O N VIDIC, s k l a d i š č n i delavec v obratu Šp ik , je obsojen zaradi p o m o č i pri g r a b e ž u na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora. NIJAZ K A J T A Z O V I Č , delavec na od­kupni postaji, je obsojen zaradi kaznivega dejanja tatvine na leto in pol strogega zapora. A L O J Z A J D O V E C pa zaradi tat­vine na 10 mesecev zapora. K A R ­L A B R I C L J A , upokojenega u s l u ž b e n c a P T T , zaradi kaznive­ga dejanja poneverbe so obsodili na poldrugo leto zapora pogojno za tri leta, J O Ž E U R B A N C , upo­kojenec, je obsojen zaradi po­m o č i pri tatvini na 9 mesecev pogojno za tri leta. Obsojeni bodo morali tudi povrniti š k o d o prizadetim delovnim organiza­cijam vsak v mejah svoje u d e l e ž ­be pri ugrabkih, p l a č a t i s t r o š k e kazenskega postopka in p o p r e č -nino.

Nezgoda s petardo

V nedeljo, 9. februarja, nekaj po polnoči se je na vesel ičnem prostoru v kul turnem domu v Železnikih pri­petila nezgoda, Jože Kunč ič (roj. 1955), vojak, trenutno na dopustu, doma pa je nekje iz Radovljice, je hotel, da bi bila pustna nedelja še bolj vesela. Zato je kar v dvorani začel prižigati petarde. K o j e prižgal drugo petardo, mu je l e t a v roki eksplodirala in mu močno ranila desnico, Ranjencu so nudil i prvo p o m o r v zdravstvenem domu Želez­niki , nato pa so ga prepeljali še V Ljubljano na nezgodni oddelek poli­klinike.

Program TD Jesenice Pred letno konferenco je tur is t ič­

no d r u š t v o Jesenice na zadnji seji 4. februarja razpravljalo o le tošnjem delovnem programu. Poleg nekate­rih tradicionalnih akcij so sklenili , da se bo d r u š t v o letos vključilo v akcijo Gorenjske tu r i s t i čne zveze pod naslovom Uredimo naše okolje. Kazen tega bodo pomagali turistič­nemu d ru š tvu Planina pod Gol ico pri prireditvah v mesecu narcis.

Skušal i bodo urediti tudi dostop v sotesko Vin lgar z dobrav ske strani. Ena glavnih skrbi d r u š t v a pa bo, da bi č imprej dobili ustrezne prostore, ker / so sedanji v Kosovi graščini predvideni za muzej N O B .

N a letni konferenci turističnega d r u š t v a bodo med drugim podelili tudi 40 pr iznani posameznikom in skupinam, ki so si lam najbolj prizadevali pri gojitvi cvetja in olep­

šavi mesta. Tur i s t i čno d r u š t v o bo v kratkem podrobno seznanilo lastni ke zasebnih tu r i s t ičn ih sob o letoš­njih cenah in novostih; med drugim bodo lastniki lahko povečali cene prenočevanj /a K) do 1") odstotkov, odstraniti pa bodo morali vse več jezične reklamne napise in namesto njih postav it i enot ne znake.

B. Blenkuš

V ustni o b r a z l o ž i t v i sodbe je predsednik senata sodnik Borut Kobi povedal, da so pri odmeri kazni Francu Bukovniku u p o š t e ­vali, da je že bil kaznovan zaradi gospodarskega kriminala, za ta­ko velik ugrabek okoli 50 mili­jonov starih din, pri katerem je u d e l e ž e n , pa ni m o ž n a d r u g a č n a kazen, senat niti ni mogel upo­š t e v a t i nobenih omilitvenih do­loč i l . Za Z r i m š k o v o je senat mnenja, da je sodelovala pri teh kaznivih dejanjih že od vsega z a č e t k a pa tudi n a j v e č si je od vseh o b t o ž e n i h zaradi tega pre­m o ž e n j s k o opomogla. Zato tudi stranska kazen — zaplemba pre­

m o ž e n j a . Boris Rudolf je svoja dejanja o d k r i t o s r č n o priznal, kar je s o d i š č e š t e l o za o l a j š e v a l ­no, v glavnem pa je deloval v ko­rist drugih, kar pa je seveda prav

tako kaznivo. Šoferja I s t e n i č in Š t i rn sta bila v veliki meri ume-š a n a v zadevo in zato po mnenju s o d i š č a n iž ja kazen ne pride v p o š t e v . N a j m a n j š o zaporno ka­zen je s o d i š č e odmerilo B l a ž u Podobniku, pa ne zaradi m a n j š e u d e l e ž b e , t e m v e č predvsem za­radi tega, ker je edini od obto­ž e n c e v prenehal s kaznivimi de­janji in še l v drugo s l u ž b o , med­tem ko so vsi ostali vztrajali, dokler jih niso odkrili . Za Ivi-č i č a je s o d i š č e mnenja, da je po­kazal v tej zadevi veliko »priza­d e v n o s t « , da je ukradene kovine nekajkrat celo sam peljal napro­daj v Ljubljano, s o d i š č e pa je mo­ralo u p o š t e v a t i tudi njegov od­nos do s o d i š č a , ki ni bil prime­ren. Obsojeni imajo seveda ka­kor tudi javni t o ž i l e c pravico do p r i t o ž b e . L. M .

Hazardne igre Jeseniški občinski sodniki za pre­

krške nimajo opravka le s š tevi lnimi primeri prometnih prekrškov, pre­krškov ob prestopu meje ali pre­krškov zoper javni red in mir, zelo pogosto morajo pisati odločbe o pre­krških zaradi prepovedanega hazar-diranja, igranja na karte. N a Jese­nicah imajo opraviti s š tevi lnimi trdovratnimi in vztrajnimi »kvar to-pirci«, k i j i h ne spametuje nobena, še tako visoka denarna kazen ali celo zapor. Če j ih v javnih lokal ih večkrat zalotijo miličniki, potem se navadno umaknejo v stanovanja, na jvečkra t pa igrajo na karte ha­zardne igre za denar v samskih do­movih.

Hazardne igre za denar, k i se igra­jo z namenom, da se pridobi premo­ženjska korist, se kaznujejo z denar­no kaznijo do 2000 dinarjev al i z za­porom do 30 dni . K o miličniki zalo­tijo ljudi, k i »mečejo« karte za de­nar, potem j im denar in karte odvza­mejo, storilce pa prijavijo sodniku za prekrške. « Le eden izmed neš te t ih primerov iz sodnega spisa jeseniškega sodnika za prekrške: obdolženi so trije de-

lavci. Vs i prebivajo na Jesenicah in vsi so strastni »kvartopirci«. Vs i so se že t r ikrat zagovarjali pred sodni­kom za prekrške zaradi enakega kaznivega dejanja. B i l i so kaznovani z denarno kaznijo, kar pa ni imelo nanje nobenega vzgojnega .vpliva, saj so lahi novembra pozno zvečer spet sedli skupaj in vrgli »ainz«. Posedli so za mizo v hotelu Poš t a na Jesenicah in igrali. P r i tem so j i h našli miličniki, j i m odvzeli denar in karte. ' Obdolženci so se zagovarjali, da so bi l i vinjeni, nerazsodni, nikakor pa niso vedeli povedati, koliko denarja so dobili in koliko pri igri zapravili . Part i ja je bila vredna 10 dinarjev, igrali pa so nekaj ur. Miličniki so pri njih našli 2030 dinarjev gotovine, ki se naloži na sklad denarnih kazni od prekrškov.

Občinski s<xlnik za prekršek j i h je glede na to, da so bi l i že večkrat kaznovani in da je nesporno, da so podvrženi hazardiranju in da kljub denarnim kaznim še naprej delajo take prekrške , kaznoval z zaporom. Vsak od obdolženih je bil kaznovan Z 20 dni zapora. D . S.

Trčil v vprego V petek, 7. februarja, ob 18. uri se je na cesti drugega reda med Bledom in

Boh . Belo pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože K lavora (roj. 1950) iz Obrne je vozil proti Bledu. Ker je pred njim vozil vprežni voz pomanjkljivo osvetljen, ga je opazil šele na kakih 10 metrov. K l jub zaviranju je avtomobil trčil v zadnji del voza. P r i tem je sunek vrgel na tla voznika vprege Ivana Vestra (roj. 1902) z Bleda, voz pa se je prevrnil v jarek. Huje ranjenega voznika Vestra so prepeljali v jeseniško bolnišnico Škode je za 10.000 din.

Neprimerna hitrost V soboto, 8. februarja, ob 22. uri se je na Koroški cesti v Trž iču pripetila

prometna nezgoda. Voznik mopeda Drago Čelokovič (roj. 1952) iz Trž iča se je peljal na mopedu od Kaven proti Trž iču . V ostrem desnem ovinku ga je zaradi prehitre vožnje začelo zanaša t i in se je zaletel v hišo št. 17 ter padel. Huje ranjenega so prepeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico.

Nezgoda na prehodu za pešce N a Cesti JLA v Kran ju se je v nedeljo, 9. februarja, ob 18. uri pripetila

prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožn im motorjem Leopold Blažič (roj. 1935) iz Kran ja je vozil proti K o k r i c i . Ko je že zapeljal na prehod za pešce, mu je z desne strani nenadoma s pločnika stopil pred vozilo Janez Brezar (roj. 1901) iz Kran ja . Voznik ni utegnil ni t i zavirati n i t i ni kako d rugače mogel prepreči t i nesreče. Pešca je zadel in zbil po cesti. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.

Hitela čez cesto V nedeljo, 9. februarja, ob 18.40 se je na Gorenjski cesti v Radovlj ic i pri­

petila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Šubic (roj. 1935) iz Lesc je vozi l proti Lescam. V bližini Gradnikove ceste je opazil , da je na nasprotni strani ceste ustavil avtobus, čeprav tam ni pos ta ja l i šča . Izne­nada pa je opazil pred seboj, da čez cesto hit i Mar i ja Ravbar (roj. 1957) iz Lesc. Avtomobi l je Ravbar jevo zadel in zbil po cesti. Huje ranjeno so pre­peljali v jeseniško bolnišnico.

Nepreviden otrok V petek, 7. februarja, ob 7. uri zjutraj se je v R e t e č a h pri avtobusni

postaji pripetila hujša prometna nezgoda. Vozaik tovornega avtomobila Peter Jevšek (roj. 1943) iz Godešiča je vozil prati Jeprci. P r i avtobusni postaji mu fe z desne strani nenadoma skočila pred vozilo 7 letna Andrejka Marolt iz Gorenje vasi pti Re tečah . Tovornjak je deklico zadel in so jo huje ranjeno prepeljali v ljubljansko bolnišnico.

Nezgoda kolesarja V petek, 7. Februarja, ob 18.50 se I«' na cesti med Bledom in Gnrjami na

Rečici pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc B i j « (roj. Iflfel) z Bleda je peljal proti Gorjam. Na Rečici mu je s stranske cest«' pripeljal pred vozilo kolesar 7 letni -Jože S ta r ič . K l jub zaviranju voznik ne­sreče ni mogel preprečiti. Dečka so huje ranjenega prepeljali V jeseniško bolnišnico. • L. M .