( K 5 ) 5 M l M Q U © I E n G L A S Leto XLIII - št. 61 - CENA 6 din

stran 2

Kdaj nadomestila za drugačno delo stran 3

Gostinski lokali na vsakem koraku

Kranj, torek, 7. avgusta 1990

ren \s * a

stran 4

Enotni kriteriji so tudi krivični

Jubilejna, 40. priredi­tev

Sejem popustov Kranj, 6. avgusta - Član predsedstva Republike Slo­venije Ivan Oman bo v pe­tek, 10. avgusta, ob 10. uri v Kranju odprl 40. jubilejni mednarodni Gorenjski se­jem.

Prireditev, katere začetki segajo častitljivih 497 let v zgodovino, bo letos, tako kaže, po dolgem času spet z eno besedo pestra oziroma z razl ičnimi t ržn imi znači l ­nostmi sejma. Prireditelji so jo tokrat v napovedi označi ­l i kar kot sejem popustov.

Sejemski prostor v Sav­skem logu na 30 t isoč kva­dratnih metrih je že nekaj časa razprodan. Zasedlo ga je skoraj 800 neposrednih razstavljalcev. M e d skoraj 200 samostojnimi j i h je 16 (neposrednih) iz več evrop­skih d ržav , Z D A in Japon­ske. Č e p r a v bo tokrat o raz­stavnih znač i lnos t ih in pou­darkih težko govorit i , saj bo na sejmu pestra raznoli­kost izdelkov in blaga, pa bodo v ospredju prav goto­vo kmetijska in gozdarska mehanizacija, poh i š tvo , av­tomobi l i raz l ičnih proizva­jalcev, raznolika zabavna elektronika in tehnika, stro­j i , pa tekstil , obutev, opre­ma za dom in gospodinj­stvo. Celovi to se bo z vsemi znač i lnos tmi predstavila Že lezna K a p l a , tu r i s t i čno Pa gospodarska zbornica avstrijske Koroške . Letos bo na sejmu tudi Zavaro­valna skupnost Triglav, se­veda pa ne bo z zdaj že tra­dic ionalnim poslovnim na­stopom manjkala tudi G o ­renjska banka.

Prireditev od 10. do 19. avgusta pa bo tudi letos ne­k a k š n o "tradicionalno poži­v i l o " kar zadava zabavno dogajanje v središču G o ­renjske. Vsak večer bo na­mreč ob nagradnih žreba­njih na s topa ld rug zabavni ansambel. Dvakrat bo na­stopil le Agropop. • A. Ž.

^ N 2 9 i1 V$A BENCINSKA ČRPALKA NA PRIMSK0VEM NUDI V MALEM VELIKO

Spodnje Ravni, 5. avgusta - Planinsko društvo Jezersko je z da­našnjo slovesnostjo označilo 90-letnico odprtja Češke koče. Več o tem dogodku na zadnji strani! Tekst in foto: S. Saje

Kulturno nelagodje Pravzaprav se takoj, ko dobi članek svoj na­

slov, pojavi vprašanje, če ustreza vsebini. Morda bi zvenelo drugače, če bi se bralo na primer Ne­kulturno lagodje, prav gotovo pa ne bi bilo težko najti še kakšno variacijo na isto temo, toda ob istočasnem ali pa tudi ob nesinhronem premeta­vanju pripon spredaj ali zadaj, bi ostali osnovi isti: kultura in nelagodje.

V takem položaju - namreč nelagodju - se je zadnje čase znašla kultura. Pa ne ravno zato, ker ji je nova vlada za začetek - podobno kot drugim družbenim dejavnostim - odrezala od­stotke, ki bi ji morda do konca leta še zagota­vljali kolikortoliko dostojno uresničitev že tako ne ravno bogatih programov. Nelagodje se na­mreč začne porajati zaradi nemoči ob spozna­nju, da se kultura pripenja le kot zadnji vagon v vlakovni sestav, pa še to v nenehni nevarnosti, da ga kje na kakšni postaji morda še po nemarnem odklopijo in pozabijo. Bo kdo rekel, da je tak­šno gledanje neumestno in da se za obstoj kultu­

re ni treba bati, da se bo kak drobiž pač vedno našel in podobno.

Pa ravno tukaj kaže iskati izvor nevarnega razmišljanja: že dolgo časa se kulturni trendi pod težo problemov in kulturne politike upogiba-jo in kažejo le navzdol in nobenega znaka še ni od nikoder, ki bi kazal na kakšne spremembe. In teh očitno še nekaj časa ne bo: pod pritiskom bližnjih stečajev in naraščajoče socialne krize je od nekdaj v veljavi zaščitni ukrep takoimenova-no razbremenjevanje gospodarstva. S tega raz-gledišča pa je žal kulturo vedno videti na zad­njem mestu. Razlag in razlagalcev zakaj mora biti tako, pa je vedno dovolj pri roki.

S tega zadnjega mesta pa kultura ne zmore več posegati v civilizacijska dogajanja, skratka ne opravlja svojega poslanstva - ker tega ne zmore ali pa ker je že več ni. Muze pa - če bi ob­čutile le nelagodje ob vsem tem, pa ne - obmolk­nejo. • Lea Mencinger

Pričakovani prometni kaos Jesenice, 6.avgusta - Investitorji in izvajalci so končno sporočili, da avtoceste mimo Jesenic do časa, ko bo zgrajen karavanški predor, še ne bo. Zakasnitve del, tudi prestavitev trase zaradi težavnega te­rena

Jesen ičan i so dočaka l i informacijo, k i so se je najbolj ba l i : avtocesta iz predora preko Mežak le do Most in Vrbe v nobenem primeru ne more biti d o k o n č a n a do juni ja prihodnje leto, ko bo­do odpr l i ka r avanšk i predor. Zato se bodo zdaj od loča l i za spre­membe prometne ureditve skozi Jesenice.

L a h k o bi iskal i vzroke, zakaj je kljub neš te t im dogovorom pr i š lo do zakasnitve. Nedvomno j i h je več, med njimi je dovolj tehten predvsem ta, da je po vsej dolž in i trase skupno kar osem­najst objektov in da je teren eden izmed najtežjih. Projektanti so zatorej iskali na jp r imerne j še reši tve. K o so že začeli delati , se je med drugim tudi izkazalo, da je postopek uvrtavanja kolov na poboč ju M e ž a k l e p r ak t i čno neizvedljiv in so moral i preprojekti-rati oporne zidove in na odseku, k i je dolg 2.200 metrov tudi pre­staviti traso avtoceste tako, da bo v e č i n o m a p o l o ž e n a na viaduk­te. Zakasnitev na najtežjem odseku in š tevi lne druge nevšečnos t i : avtoceste tako ne bo.

Zdaj bi lahko na dolgo ugotavljali , kako brezplodne in niče-ve so bile vse obljube »pr i s to jn ih« funkcionarjev, ki so hodi l i na Jesenice in vedno znova zagotavljali, da bodo s svojo avtoriteto stori l i vse, da bo avtocesta i s točasno s predorom. A l i ni bi lo ško­da besednega truda, če se pri nas prej ali slej izkaže, da od vsega nič ne bo?

Je sen ičan i bodo zatorej kar nekaj časa m o ž n e žr tve promet­nega kaosa številka 1. Pr ičakovat i je n a m r e č treba težke in najte­žje tovornjake na magistralni cesti, k i je obenem tudi lokalna. Težki tovornjaki pa so kot gradbeni stroji. N a g radb i šča , kjer sto­j i jo , je prepovedan vstop, kajti ob okvari gradbeni stroj zmelje vse pred seboj.

K o l i k o žrtev bomo zatorej »vka lku l i ra l i« in ko l iko je na tem prostoru sploh vredno č loveško življenje? • D. Sedej

Republiška odgovornost za park Radovljica, 4. avgusta - V radovljiški občini so osrednji del letoš­

njega občinskega praznovanja pripravili v soboto v Bohinju. V Stari Fužini so odprli obnovljeni planšarski muzej, v tamkajšnjem kultur­nem domu pa pripravili slovesnost, na kateri je zbranim o aktualnih družbenih in gospodarskih razmerah v občini spregovoril predsednik občinske skupščine Vladimir Ćerne, in nato še javno tribuno o Tr i ­glavskem narodnem parku. Tribuna je bila nadaljevanje nedavne precej burne skupščinske razprave o prostorsko-ureditvenih pogojih za območje Triglavskega narodnega parka.

Razprava je pokazala, da bo treba na novo opredeliti vlogo par­ka, spremeniti ali dopolniti zakon o parku in v njem tudi določiti ekonomsko in pravno odgovornost slovenske države za park, zagoto­viti nadomestila vsem. ki so zaradi omejitev, drugačnega dela in va­rovanja naravne in kulturne dediščine prikrajšani pri zaslužku, raz­bremeniti parkovno upravo dejavnosti za pridobivanje denarja, raz­misl i l i morebiti tudi o tem, ali bi za "uživanje" v parku uvedli nekak­šno vstopnino...

Prireditve ob prazniku radovljiške občine se bodo nadaljevale še ta teden. Jutri, v sredo, bo ob 19.30 v radovljiški graščini koncert harmonikarskega orkestra Glasbene šole Radovljica, v nedeljo ob 8.30 pa tradicionalna, šesta kolesarska dirka Po ulicah Radovljice. • C . Z .

Oživljanje ženitvenih običajev Bled, 6. avgusta • Minulo nede­ljo se je s predstavitvijo para za­čelo prvo dejanje letošnje Blej­ske kmečke ohceti, tradicional­ne turistično - etnografske pri­reditve s katero, po izvirnih za­pisih Tončke Maroltove in po spominih nekaterih starejših prebivalcev Bleda, ponazarjajo ženitvene običaje blejskega kota izpred sto in več let. Letošnji po­ročni par sta Karinka Soklič in Aleš Nagode z Jesenic.

Tako bodo jutr i , 8. avgusta ob 12. ur i , odpr l i sejem doma­če obrti , ob 18. uri pripravljajo koncert ansambla alpske glas­be, ob 20. uri pa bodo na prire­ditvenem prostoru postavili mlaj. V četr tek ob 21. uri bo "predajnga" neveste, v petek pa bodo upr izor i l i vasovanje pri dekletih. O b 21. uri bo že­n in še zadn j ič skrivaj obiskal nevesto pred oknom. Ob 22. uri bo " f an tovšč ina" na prire­ditvenem prostoru. V soboto dopoldne se spored začne že ob 10. uri z vabljenjem. Ob 16. uri bodo pri Pibrču "nakladal i ba lo" , ob 17. uri pa bo "š ran-ga". Blejska k m e č k a ohcet se bo zakl juči la v nedeljo s sva­tovskim sprevodom ter civi lno in cerkveno poroko. • V. Sta­novnik

V petek popoldne so številni domačini na Mestnem trgu pospremili V I D E O T E K A na desetdnevno potepanje s kolesi po Madžarski peterico taborni­kov odreda Svobodni Kamnitnik iz Škofje Loke. Boštjan G rum, Miran Jemec, Simon Pavlic, Primož Verčič in Stane Stajer bodo na kolesih prekrižarili 600 kilometrov madžarskih cest. H . J . , foto G . Šinik

Dobrih prijateljev ne srečaš na poti. (nemški pregovor)

D o l g a le ta nas o b i s k u j e t e , v rača te se k n a m . V k r a n j s k e m M e r k u r j u si

p r i z a d e v a m o , d a p r i d o b i m o in o h r a n i m o v a š o n a k l o n j e n o s t . D o d o b r a

s e že p o z n a m o , b l izu s m o s i , p o s t a l i s m o že pr i ja te l j i . In če si pr i ja te l j i

p o m a g a j o , se s p o š t u j e j o in se tud i o b i s k u j e j o , p o t e m tud i mi p r i č a k u j e ­

m o vaš o b i s k v č a s u G o r e n j s k e g a s e j m a o d 10. d o 19. avgus ta . M e r k u r Kran j

©@mSKkJJ©IElIGLAS 2. STRAN N O V I C E IN D O G O D K I Torek, 7. avgusta 1990

ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR

Dunajski dar »Mislile mar, da sovrag je odšel, da darovi Danajcev niso

brez grdih lesti?« Tako se je glasilo vprašanje, ki ga je svečenik Laokoon ves besen zastavil svojim rojakom Trojancem, potem ko so ti podrli obzidje in potegnili velikega lesenega konja v mesto, misleč, da so Grki (Danajci) medtem že odšli. Spomin na ta dogo­dek in na tisto, kar mu je sledilo, se skozi zgodovino ohranja z re­klom: »Bojte se Danajcev, ko prinašajo darove!«

Spomnil se ga je tudi dr. Peter Jambrek, ko je komentiral ne­navadno spravljivi obisk predsedstva SFRJ in dr. B. Joviča v Lju­bljani. Predsednik ob tej priliki sploh ni rožljai z orožjem, govoril je kol bi prinašal darove. In poudaril je troje: da so odprte vse op­cije za bodočo ureditev Jugoslavije, da nihče v Jugoslaviji Slove­niji ne more preprečiti odcepitve - če bi to želela, in da se bo treba dogovoriti že do letošnje jeseni ali najkasneje do konca leta. Si­tuacija, v kateri smo se znašli Slovenci po teh izjavah enega naj­bolj odgovornih srbskih in jugoslovanskih politikov je - brez preti­ravanja - zgodovinska. Primerjamo jo lahko s trenutkom razpada Avstro-ogrskega cesarstva in z odločitvijo Slovencev za narodno­osvobodilni boj med drugo svetovno vojno. V tej situaciji moramo skrbno presoditi, kaj motivira dr. Joviča in njegove in kako obli­kovati novo nacionalno strategijo za Slovenijo.«

Če je tako, potem tokrat res ne kaže sprejemati danajskih darov; treba je še bolj utrditi svoje lastne notranje in zunanjepoli­tične položaje - da se nam ne bo (z)godilo tako kot novembra 1918. Takrat je dr. Korošec, predsednik Narodnega sveta Države SHS, odpotoval na Zahod, da bi dosegel mednarodno priznanje nove države. V Ženevi se je sestal z Nikolo Pašičem, predsedni­kom srbske vlade ter s predstavniki Jugoslovanskega odbora v Londonu (Trumbić) in srbske opozicije, manjkal je le predstavnik kraljevine Črne gore. Dosegli so krasen sporazum o bodoči uredi­tvi nove. skupne države - Ženevsko deklaracijo (9. 11. 1918). Jugo­slavijo so si zamislili kot federativno državo, v kateri bi bili naro­di in državljani iz bivše Avstro-Ogrske, začasno združeni v Državi SHS. enakopravni s tistimi iz obeh kraljevin. Osnovali bi skupno vlado, v kateri bi bili po trije člani z vsake strani, v njeno pristoj­nost pa bi sodile zunanja politika, obrambne zadeve, vojna mor­narica, pomorstvo in priprava konstituante. Notranjo politiko bi še naprej vodila vsaka stran po svoje. Kmalu pa se je pokazalo, da je bilo vse skupaj le danajski dar. Eno je bilo tisto, kar se je prikazovalo na očeh sveta, drugo pa tisto, kar se je medtem godi­lo doma. Pašiču in Srbiji tak sporazum seveda ni ustrezal, sprejeli so ga le zaradi lepšega, za mednarodno javnost. Srbska vlada je takoj zatem odstopila in storili so vse, da bi doma in za kulisami onemogočili uveljavitev tistega, kar je bilo razglašeno v Ženevi. Srbske divizije so v tem času prodrle čez Drino, Savo in Donavo ter dosegle jadransko obalo, Avstrija in Nemčija sta kapitulirali, »prečanski« Srbi pa so preko svojega voditelja Pribičeviča izrazili željo, da se »zedinijo« s Srbijo. V takem vzdušju ter v odsotnosti Korošca in Trumbiča, katerima so preprečili pravočasno vrnitev,

je delegacija Narodnega veča SHS izročila regentu Aleksandru bianco menico za novo državo (I. 12. 1918): slednji je nanjo seve­da vpisal unitarno Kraljevino SHS...

Danes se dogaja nekaj podobnega. Iz Beograda slišimo: če ne pristanete na Jugoslavijo, ki bo po naši meri, lahko greste po svoje. Toda to ni ne samoodločba ne odcepitev; to je ultimat: ali beograjska odločba ali amputacija. Zato v evforiji sprejemanja deklaracij, maščevanj in potovanj po svetu ne pozabimo na »te­sti«, ki se pogrevajo v zatišju poletne vročine ter utegnejo kmalu zavreti in prekipeti na dan. Če ne prej, potem na jesen. Upam, da bomo tedaj pripravljeni; sovrag se namreč skriva povsod in v da­najskih darovih je polno prevar.

Miha Naglic

Denar za raziskave Jesenice, 6. avgusta - Raziskovalna skupnost Jesenice nima do­volj sredstev za vse raziskovalne naloge, k i so jih odobrili

Raziskovalna skupnost Jesenice je opozor i la izvršni svet Jesenice na problematiko financiranja programa raziskovalne dejavnosti za letošnje leto. Pr i l iv sredstev za raziskovanje je v prvih letošnjih mesecih izredno slab - komaj 10 odstotkov. Ra ­ziskovalna skupnost je tako ugotovila, da se iz prispevne stop­nje ne bo zbralo to l iko sredstev kot j i h je potrdi la s k u p š č i n a o b č i n a Jesenice z od lokom o p r o r a č u n u o b č i n e za letos. D o d a ­tni problem predstavljajo tudi sredstva v višini 326 t isoč dinar­jev, ki j i h ima raziskovalna skupnost v E lanu .

Z a vse raziskovalne naloge v o b č i n s k e m programu bi po­trebovali 900 t i soč dinarjev. Oprede l i l i naj bi se, katere razi­skovalne naloge iz programa naj b i podpr l i in podpisal i po­godbe. Č e pa bo pr i l iv sredstev za raziskovanje še naprej tako slab, naj bi poiskal i možnos t i dodatnih sredstev za raziskova­nje v okviru skupne porabe.

Dve izmed nalog lahko obenem uvrstijo tudi v program razvojnega sklada. To sta raziskava o uporabnosti naravne pit­ne vode v predoru Karavanke in razvoj magnetnega motorja. • D. S.

G L A S

Ob 35-letnici je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrno zvezdo Ustanovitelj in izdajatelj ČP Glas, Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana, TOZD TCR Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal Naročnina u III. trimesečje j« 120,00 din

Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik In direktor), l.eopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije). Danica Dolenc (za dom in družino, zanimivosti. Tržič), Daniea Zavrl - Z.lebir (scialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Len Mencinger (kultura). Helen* Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika. Skolja Loka). Cveto ZaplotniL (kmetijstvo. Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija), Jože Kosnjek (notranja politika, Sport). Marija Volčjak (gospodarstvo). Gorazd Šinik i fotografija). Igor Pokora (oblikovanje), Ivo Se k ne in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič' (lektoriranje).

Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja I. Kranj Tekoči račun pri SDK: 5 1500-603-31999 telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, uredništvo 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987. računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopisje oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.

Javna tribuna o Triglavskem narodnem parku (TNP)

Kdaj nadomestila za drugačno delo Stara Fužina, 4. avgusta - V radovljiški občini so ob prazniku obči­ne namesto slavnostne seje pripravili javno tribuno o Triglavskem narodnem parku. Čeprav so pogovori o parku postali že "tema za različne priložnosti" (v zadnjih dveh letih smo bili na vsaj treh to­vrstnih pogovorih), pa je tokrat na odločitev za organiziranje javne tribune vplivala predvsem zadnja skupščinska razprava o prostor­sko ureditvenih pogojih za območje Triglavskega narodnega parka. V tej razpravi je bilo mogoče slišati različne pripombe, kritike, po­bude in predloge, med drugim tudi to, da je zakon o T N P ponižujoč za Bohinjce in Gorjance, da bi ga bilo treba spremeniti in iz njega izvzeti vsaj takšne vasi, kot je, denimo, Stara Fužina, da naj bi iz meja parka izvzeli naselja in park "vrnili nazaj v hribe", da naj lo­vna območja spet dobijo lovske družine, da je treba park urediti ta­ko, da bodo ljudje bivanje v njem začutili kot privilegij oz. da bodo od tega, da živijo v parku, tudi nekaj imeli...

" Janez Bizjak iz T N P je za "ogrevanje" v javno tribuno s-s l ikovi t imi diapozi t iv i pr ikazal , kako umirajo gozdovi , kako se dol inski slog vnaša v planinski svet, kako se gopspodarske stavbe na planinah spreminjajo v poč i tn i ška bival išča, kako tu­di za Blejsko in Bohinjsko jeze­ro velja pregovor - n i vse zlato, kar se sveti...Jože Dežman, k i je spretno vod i l pogovor, je iz ne­davne skupšč in ske razprave povzel glavne pr ipombe in predloge, sicer pa se je vpraša l , alt bomo park, ki je v drugi ka­tegoriji parkov na svetu, po­skušal i razvijati a l i ga bomo spravil i v nižjo kategorijo. Bo­hinjski delegat in občinski "mi­nister" za turizem Jože Cvetek je pojasnil, da je za razumeva­nje nedavne precej burne skup­ščinske razprave treba poznati zgodovino parka in da je bi la razprava predvsem posledica tega, da Bohinjc i niso b i l i niko­l i n a v d u š e n i nad ustanovitvijo parka in da so z njim imel i več slabih kot dobr ih izkušenj ."Zdi se? je dejal Cvetek,"da se zad­nja leta razmere spreminjajo na bolje in da ima parkovna uprava verjetno boljši odnos do d o m a č e g a prebivalstva tudi zato, ker se zaveda, da parka ni brez ljudi." Nasprotja v parku se kažejo predvsem v tem, da ljudje želijo živeti in delati so­dobno, park pa zaradi varova­nja naravne in kulturne dedi­ščine zagovarja tradicionalnost in prvobitnost. " Č e h o č e m o v parku ohraniti grbinaste travni­ke, potem j i h je m o g o č e ohra­niti le tako, da j i h d o m a č i n i še naprej kosijo s koso. K e r je ro­čno delo nekajkrat počasne j še od strojnega in zato tudi dra­žje, j i h bodo kosi l i s koso le, če

Jože Cvetek je dejal, da je od vsega bohinj­ska le luknja, v kateri je jezero, da pa sicer iz­tržek pobirajo drugi, zato se je zavzel za ustanovitev domače ri­biške družine.

dr. Mencingerjem, češ da bodo razmere obvladljive šele takrat, ko bodo za obiskovalce uvedli p lač i lo .

Marija Cvetek je menila, da ne gre samo za denar, ampak tudi za vprašan je kulture in kulturnosti . Nekdaj so v Bo­hinj prihajali zdravniki in dru­gi i zobraženc i , predvsem pa kulturni ljudje, do katerih so b i l i tudi d o m a č i n i zelo obzirni in strpni. Zdaj je d r u g a č e : pr i­hajajo tudi hrupni turisti, lju­dje, k i se glasno zabavajo tudi do jut ra*Oboj i , d o m a č i n i in tu­risti, bi se moral i pobo l j š a t* je dejala Cvetkova in opozor i la , da " v i k e n d a š i " sicer p lačuje jo precejšnje dajatve, da pa malo tega denarja pride nazaj v Bo­hinj. Janez Bizjak iz T N P je poudari l predvsem troje: prv ič - bistveno, kar manjka v seda-

Dr. Matjaž Kmecl, član predsedstva Repu­blike Slovenije, je pred­lagal, da bi radovlji­ška, jeseniška in tol­minska občina pregle­dale zakon o Triglav­skem narodnem parku, povedale, kaj je v njem dobro in kaj bi bilo tre­ba spremeniti, in slo­venski državi, ki se je odločila za ustanovitev parka, izstavile izra­čun, koliko to stane.

j i m bo kdo p lača l raz l iko ," je dejal Jože Cvetek in se zavzel za t akšno ureditev parka, k i bo ljudem o m o g o č a l a , da razvijajo gospodarske in druge dejavno­sti.

Dr . Avgust Mencinger, rado­vljiški delegat v zboru obč in re­pub l i ške skupšč ine , je dejal, da ima ob prebiranju zakona o Triglavskem narodnem parku obču tek , kot da so Bohinjc i in ­dijansko pleme, ki mu je treba vse predpisati . "Bohin jcem, ki so zdaj zaradi zakonskih omeji­tev pr ikra jšani , zaupajmo, mo­rebitni novi zakon o parku pa zasnujmo tako, da bo deloval predvsem vzgojno," je dejal dr. Mencinger in se zavzel za to, da bi se po cesti ob jezeru vozi ­li le d o m a č i n i , sicer pa naj bi jo zaprl i za promet, in da naj b i za uživanje (in onesnaževan je ) Bohinja ter za kopanje v jezeru uvedli n e k a k š n o vstopnino. Jo­že Resman, predsednik radovlji­škega izvršnega sveta, je dejal, da je Tr ig lavski narodni park slovenski, nacionalni park in da bi zato moral i najprej opre­delit i ekonomsko in pravno od­govornost slovenske d ržave do parka. K e r je zdaj v parku ne­red (ljudje nenadzorovano pri­hajajo in odhajajo in pušča jo za seboj nesnago), je soglašal z

Marija Zupančič - Vi-čar, direktorica uprave TNP, je poudarila, da bi bilo treba na novo opredeliti vlogo parka, upravi parka pa zago­toviti tak položaj, da bi bila strokovno in fi­nančno samostojna in neodvisna. Zdaj veliko energije porablja za pridobivanje denarja (največ z lovsko dejav­nostjo), premalo pa ji jo ostaja za druge, po­membnejše naloge.

njem zakonu o Triglavskem na­rodnem parku, so denarna na­domestila za več dela al i za d r u g a č n o delo oz. za ohranja­nje naravne in klulturne dedi­šč ine ; d rug i č - vsi , k i kakorkol i "prodajajo" bohinjske naravne dobrine, bi moral i vsaj del za­s lužka vložiti nazaj v do l ino ; in tretjič - nikjer v svetu, tudi v so­sedni Avstr i j i , d o m a č i n i naj­prej niso b i l i n a v d u š e n i nad ustanovitvijo parka, zadovoljni so b i l i šele, ko so prav zaradi parka zaživeli bolje od onih zu­naj parka. Ivan Cerkovnik iz Bohinja je p r ipomni l , da park doslej ni i zpo ln i l p r i čakovan j

Bohinjcev, k i so upal i , da jif?1

bo omejitve " p o p l a č a l " z nižji­mi davki ali kako drugače-Planšars tvo je zamrlo, ker da­nes po bohinjskih kmetijah n l

tet, ki bi bile pripravljene del*" ti po planinah, nekaj pa je k te­mu prispeval tudi zakon, ki j e

prepovedal gozdno pašo . Kako nesmiselna je b i la pol i t ika dp Bohinja, pove tudi to, da je bi­lo v Ukancu dovolj prostora za š tevi lne poč i tn i ške domove i« hišice, ne pa tudi za domač ine . Janko Stušek, delegat občinske skupščine se je zavzel za spre­membo zakona o T N P in za to, da bi zakon že opredel i l , kdo bi b i l up rav ičen do denarnega nadomestila in kdo ne. Mladen Berginc iz T N P pa je menil , da bi morali najprej v o b č i n a h , ka­mor sega park, uskladiti intere­se, nato pa enotno nastopiti n£ republ iški ravni. Z a k o n o T N ° je "seš tevek desetih zakonov in ne vsebuje n ičesar takega> kar ne bi že drugi zakon i ; d n i ' žba pa ni sposobna uresničeva­ti ne teh desetih, ne enajstega, o T N P . • C. Zaplotnik

Samo še ena izmed zgrešenih investicij

Kaj bo z Elanovim testnim centrom v Mostah? Blejska Dobrava, 6. avgusta - Po mnenju tistih, ki so kdaj smučali v okviru Elanovega kluba smučarjev na vodi v Mostah, je testni center ob Savi žal samo ena izmed mnogih Elanovih zgrešenih inve­sticij. Za tiste čase ugledna stavba, že leta in leta pa propada. Kdo jo bo kupil ali vzel v najem?

Se se spominjamo ne tako davnih let, ko je imel begunjski Elan na Savi pred centralo v Mostah , v K a v č k a h , pravijo d o m a č i n i , razna prvenstva in tekmovanja v s m u č a n j u na vo­d i . N a zemlj išču Savskih elek­trarn so n a m r e č zgradil i pol i ­gon, s stavbo, ki je b i la za tiste čase naravnost od l i čna , s pro­stori za štiri velike čo lne . E lan je imel svoj klub s m u č a n j a na vodi in prav tu so trenirali in tekmovali mladi vodni smučar ­ji-

Ob znani aferi E lan smo se seveda spomni l i tudi Elanove­ga testnega centra, še posebej, ker so se začele širiti govorice, da namerava testni center pre­urediti in vzeti v najem neki inozemec, ki se dnevno mudi na pol igonu.

Elanov testni center smo si tako ogledali prvič , kar sploh ni presenetljivo, saj je že ob vhodu s poti skozi L ipce pod Blejsko Dobravo vel ika in ned­voumna tabla: Nezaposlenim vstop prepovedan, N o , tu očit­no že dolgo ni b i lo zaposlenih, kajti nekdaj tako imenitna stavba oč i tno propada. Fasada je na drobno p o č e č k a n a z raz-noraznimi grafiti, kar dokazu­

je, da so se tod v letih zapušče -nosti že mud i l i tudi nezaposle­ni . Vrata so zaklenjena, skozi z a m r e ž e n a okna pa se vendarle da videti v notranjost; vel iko prostorov, ki so opremljeni kot k lubski , sem in tja kakšen za­puščen rekvizit, k i naj b i spo­minjal na to, da se je tu s m u č a ­lo in treniralo.

V spodnjih prostorih, kjer so v dobrih starih čas ih stali štirje vel ik i čo ln i , stoji zdaj samo en sam, ves z a p u š č e n in dotrajan. V e l i ko raznorazne navlake, na Savi pa zarjavela skakalnica in dva manjša čo lna , k i se poziba-vata že kaj veš ko l iko časa .

K o v p r a š a m o d o m a č i n a , kaj to je in kaj s tem bo, zmigne z rameni in pravi , da je prav čud ­no, da v oko l i c i ni tudi nekeea

Nezaposlenim vstop prepovedan, piše ob vstopu v Elanov testni cen' ter v Mostah. Ta tabla je še edino, kar je dobro ohranjenega, kajti nekdaj očitno imenitna stavba propada, da o čolnih niti ne govori* mti... - Foto: D. S.

tujca, saj se vendarle vsak dan oglasi in menda vse skupaj na­merava kupi t i a l i vzeti v najem.

Kakorkoli že - Elanov testni center ob Savi v Mostah je samo

Zarjavela skakalnica na obrežju v Elanovem testnem centru na Sa­vi...

še en dokaz ali še ena Elanov* zgrešena investicija! Prvič tu smučati sploh ni prijetno, pravi­jo tisti, ki so tod smučali, kajti onesnažena Sava smrdi in če s| se kot smučar znašel v vodi, s | imel neprijeten občutek, da $' ves od odpadnega olja, katra­na...

K o smo pokl ica l i E lan , sO nam rekl i , da so vsi na kole­ktivnem dopustu in da do ka­kršnekol i informacije o nadalj ' nji usodi testnega centra na Sa­vi v Mostah zato še nekaj čas* ne bo m o g o č e priti . . . • D. Se­dej

Kakšna je gostilniška ponudba v Radovljici in Lescah

Gostinski lokal skoraj na vsakem koraku Gostinski lokali rastejo kot gobe po dežju, tako da suho grlo in prazen želodec v Radovljici in Lescah z lahko-1 0 najdeta potešitev. Izbiramo lahko med številnimi okrepčevalnicami, gostilnami in restavracijami.

Sprehod po Linhartovem trgu ^Radovljici

Takoj, ko pr idemo v stari del mesta na desni strani pritegne­jo pogled mizice i n sončn i dež ­niki pred majhnim loka lom Č E B E L I C A . L o k a l je odprt v sak dan, razen v nedeljo, od 8. do 21. ure, v soboto pa od 14. ure dalje. Lastnica Tatjana K o ­nic je povedala, da v loka lu tre­nutno vlada poletno zatišje. Lokal bo odprt celo poletje. C i ­sto zraven Č e b e l i c e je restavra­cija P R I A V G U Š T I N U , k i je junija letos dobi l novo lastnico Blanko Lužnik. Povedala nam J e naslednje: » O d p r t o imamo v sak dan od 7. do 22. ure pa tu­di dalj, če so gostje. Gos tom nudimo razne j ed i na ža ru , jedi Po naroč i lu in razne sladice, Poskusijo pa lahko tudi prave Češke

specia l i te te .« Vrata L I N H A R T O V E G A

H R A M A na koncu trga so b i la zaprta. N a njih je napis : Zapr­to od 21. jul i ja do 20. avgusta.

G O S T I L N A L E C T A R na drugi strani ceste pa bo odprta celo poletje. Lastnik J o ž e A n -drejaš je povedal , da bodo go­stilno zaprli šele po svetovnem Padalskem prvenstvu, k i bo S e ptembra v Lescah. Odpr to 'majo vsak dan o d 9. do 23. u re , kuhinjo pa le do 22. ure. V gostilni sprejemajo tudi večje organizirane skupine gostov, k i jim nudijo popust. M e d ostali­mi jedrni pos t reže jo po l že i n žabje krake ter d o m a č i slado­led.

Nekaj metrov izven Linhar­tovega trga je še ena gostilna -K U N S T E L J . Lastnik Anton Š i -herle je povedal : » O d p r t o ima­mo vsak dan od 9. do 23. ure. Gostilno takrat zapremo zaradi gostov, k i j i m oddajamo sobe. prevladujejo tuji gostje, k i igra­jo golf na Bledu in tem tudi od­d a j m o sobe, k i so A kategori-J e - K nam pa prihajajo tudi or­ganizirane skupine, k i j i h popi -•Jajo agencije. Letos je m o č n o u Padel obisk d o m a č i h skupin gostov. Poleti ponujamo razne J e di na žaru in podobno ter sla­doled. Pozimi jedi ln ik nekol iko s P r e m e n i m o . «

5j Poti proti Lescam

Ob cesti proti Lescam stoji ° a r L I P A . L o k a l so odpr l i pred dobrim mesecem, lastnik L u d -

Lastnika Jože Berse in Inge Wolte: »Gostov imamo vedno dovolj, zvečer pa imamo težave z miličniki.«

krat tudi res zapremo, saj noče ­mo imeti nobenih težav. N a dopust bomo šli šele septem­bra. N a j ed i ln iku imamo razl i ­č n o d o m a č o hrano, pizze in je­d i po naroč i lu ter s ladice .«

N a avtobusni postaji je re­stavracija L E G A T , k i je odprta celo poletje vsak dan od 6. do 23. ure. T u pripravljajo vsako­dnevno mal ico, go laž in teste­nine.

V D r u ž b e n e m centru ima v najemu restvaracijo C E N T E R Krsto Gicić. Poleg jed i , k i j i h dob imo skoraj povsod ta resta­vracija pr ipravl ja še pristno balkansko hrano, k i je po bese­dah g. G ic i ča ne dobimo nikjer drugje na Gorenjskem. Odprto je tu vsak dan od 11. do 23. ure in bo odprto celo poletje.

vik Resman pa p rav i : » O d p r t o imamo vsak dan od 7. do 11. ure zvečer , kadar je lepo vreme pa na željo gostov tudi dlje, vendar zapremo vrata na vrt. Odpr to bo čez celo poletje. V glavnem so naši gostje d o m a č i ­ni in turisti iz kampa. Glede na tu r i s t i čno mrtvilo Radovlj ice se mi zd i , da imamo gostov do­volj . Poleg pi jače j i m ponuja­mo še sladoled in ledeno kavo, ponudbo pa bomo še popestri­li.«

V Radovl j ic i si lakoto lahko p o t e š i m o tudi s pizzo. V trgov­skem centru na Cankarjevi u l i ­ci je B I S T R O L P I Z Z E R I J A , k i je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa do 12. ure. Razen pizz pa tu lahko na roč imo še tople sendviče, s la­doled in gozdne jagode.

V istem trgovskem centru je še en loka l - T E N I S B A R . Last­nica Vesna Roje je povedala, da je lokal odprt vsak dan, ra­zen v soboto, od 9. do 11. ure zvečer , ob nedeljah pa odprejo šele ob petih popoldne. Gostje so v glavnem mladi d o m a č i n i .

Tržnica v Radovljici T u sta dva lokala . Prvi je

mlečni bar B A M B U , k i ga vsak dan odprejo ob 8. u r i , zaprejo pa ob 23. ur i . Le ob nedeljah je odprt ob št i r ih popoldne. Po­nudba zajema tople sendviče, več vrst čajev, razne koktejle, frapeje, pa lač inke na razne na­čine, sladoled in sadne kupe.

Sosednji loka l je K O C K A . Odpr t a je vsak dan od 7. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa je zaprta. Odpr ta bo celo poletje.

Kam po enajsti uri zvečer?

E d i n i n o č n i lokal v Radovl j i ­c i je nočn i k lub A R X C E L L A p o d hotelom Grajski dvor. Vendar pa je klub od 8. ju l i ja do 17. avgusta zaprt. Tako bo p o n o č i u s t r eženo le tistim, k i raje jedo takrat, kot pa podne­v i . T i se lahko odpravijo v T A ­V E R N O S O V A v Lescah. Odpr ta je vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih , od 18. ure do dveh zjutraj, kuhinja pa le do enih. Odprto bodo imel i celo poletje. Lastnica Tea T r i -plat pravi , da včasih dobra dru­ž b a lahko ostane tudi dlje kot do dveh zjutraj. V prijetnem vzduš ju vam tu pos t reže jo z raznovrstno hrano. Dobi te lah­ko purana, pripravljenega na raz l ične nač ine , poleg tega pa nudijo še postrvi, govedino na več nač inov , od sladic pa so nekaj posebnega so lnograšk i žl ičniki ter raznovrstne pa lač in ­ke.

Gostilne in restavracije v Lescah

G O S T I Š Č E T U L I P A N je s ceste proti Bledu t ežko zgrešit i . Lastnica je A n i c a Šmid , k i pra­v i : » O d p r t o imamo vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 23. ure in gledamo, da ta-

Leški barčki K A F E B A R M A N G O je

odprt vsak dan od 15. do 23. ure. Avgusta bo verjetno zaprt, kot je povedal lastnik Ma t j až Sopotnik. Septembra pa bo odprt tudi dopoldne. Gostje so v e č i n o m a d o m a č i n i , k i pa so sedaj na morju in je obisk zato nekol iko manjš i .

S A F A R I poleg avtobusne postaje pa je ves čas po ln . Odpr t je od 9. do 23. ure vsak dan in celo poletje. Ob tem pa lastnih Jože Berse dodaja: » M n o g i gostje želijo ostati dlje kot je predpisano in j i m to tudi dovo l imo . Ob tem pa nastane problem, saj imamo skoraj vsak večer obisk delavcev Po­staje mil ice, k i včasih pridejo celo s psom. To zelo negativno vpl iva na goste, med katerimi so tudi tujci, k i česa t a k š n e g a niso vajeni. Dal jšega delovnika si ne moremo privošči t i , ker smo na obč in i tretirani kot ok repčeva ln i ca , k i je po do loku lahko odprta le do 23. ure. Sta­novalcev iz soseske zvečer ne mot imo, z njimi smo celo v ze­lo dobr ih o d n o s i h . «

Podoben problem ima sosed­nji lokal M B A R , k i je doprt od 8. do 23. ure vsak dan razen v nedeljo. Lastnica Mojca Koka l j je povedala, da je že zaprosila za dovoljenje za daljši delav­nik, vendar j i p rošnje do sedaj še niso odobr i l i . Sicer pa bo bar odprt celo poletje.

Suzana Adžič Foto: Jure Cigler

^ slavnsotne seje tržiške skupščine

Vladata naj potrpežljivost in strpnost

rzic, 4. avgusta - V tovarni Peko je bila v soboto dopoldne slavno-tfla seja občinske skupščine, katere so se udeležili tudi predstavni-

. Pobratenih in prijateljskih mest Ste M a r i e aux Mineš , Ludbreg "• Z a ječa r.

j . Zbrane je najprej pozdravi l podpredsednik skupšč ine Peter e lhar , za njim pa je povzel besedo predsednik Peter Smuk, ki je

Poudaril, da je Tržič že doživel nekaj prelomnic, med drugim leta , 4 ' 2 , k o j e dobi l trške pravice, d rug ič pred koncem 19. stoletja, .° se je iz obr tn i škega mesta začel spreminjati v industrijsko in -fyT.es< k o j e vsepovsod na pohodu doba informatike in ko se tudi

•*'č nujno mora modernizirati in preusmeriti več ino svojega go­z d a r s t v a . Vedno so Tržičani znal i ohraniti svojo samostojnost

trdno upa, d a j o bodo tudi tokrat, čeprav bo tudi v Tržič nujno P n P e l j a t i tuji kapital .

Prijazno je Trž ičane nagovoril tudi ž u p a n pobratenega fran-^skega mesta Ste Mar ie aux M i n e š , Ro l l and Mercier in pouda-

: da so tudi oni veseli našega novega d e m o k r a t i č n e g a življenja P r i nas, vendar se moramo zavedati, da to zahteva polno mero

r Pnosti in potrpežl j ivost i . Vsaka naglica bi lahko vse skupaj po-tavila spet na začetek . . Zbrane sta pozdravila tudi predsednik IS Zaječarja Ivan p ^ a s a n o v i č in predsednik skupšč ine obč ine Ludbreg, Dragutin

'ožinič. Predsednik Peter Smuk je podeli l letošnje plakete me-j . a Tržič. Ku l tu rn i program, ki je spremljal slavnostno sejo skup-i . ' n e , je b i l pravo dožive t je : nastopili so kvintet Gorenjci iz N a -

e ga in kitarist Stane Bitežnik iz Tržiča . ^ V nedeljo, 5. avgusta, na sam občinski praznik, pa so se Trži-• d r | i zbrali pri spomeniku v bližini D o m a pod Storž ičem, kjer j i m

spregovoril predsednik IS Franč išek Megl i c . • D . Dolenc

Junija več gostov kot lani Jesenice, 6. avgusta - Č e primerjajo število gostov in nočitev junija meseca z enakim lanskim mesecem, ugotavljajo, da je bilo pred­vsem v Kranjski gori več gostov. Domač i gostje tisti , k i prihajajo v Avstrijo in v Italijo po nakupih.

Po podatkih sekretariata za gospodarstvo in negospodar­stvo j esen i ške obč ine je sl ika tu r i s t i čnega prometa junija letos ugodne j ša , če jo primerjajajo z junijem lanskega leta. Vendar ta­ka primerjava ni najbolj ustrezna, saj je promet manjši zaradi s labše zimske sezone.

Števi lo gostov juni ja je b i lo v primerjavi z enakim lanskim mesecem večje za 21 odstotkov, vendar se je zmanjša la doba b i ­vanja iz p o v p r e č n o 3,5 dneva na tri dn i , tako, da je število noči­tev juni ja letos v primerjavi z enakim lanskim obodbjem večje le za 5 odstotkov.

V Kranjski gori je bi lo letos juni ja več d o m a č i h gostov. Oce­njujejo, da zaradi množ ičn ih nakupov v Avstri j i in v Italiji , saj so d o m a č i gostje p renqčeva l i le krajši č a s , b i l i pa so v e č i n o m a iz so­sednjih republik. D o m a č i gostje, k i ostajajo dalj časa , pa so pred­vsem starejši in letujejo izven sezone.

Junija je b i lo v Kranjski gori vel iko tujih gostov, k i prihajajo z agencijami iz Vel ike Britanije i n iz Nizozemske. Najbolj pa se je p o v e č a l o število gostov iz Bolgarije, Poljske in Izraela, se pra­v i , iz povsem novih tur is t ičnih tržišč.

Največ noči tev in gostov v jesenišk i občini je seveda v Kranjsk i gor i , k i prevzame kar 90 odstotkov vseh. Največ pa seje števi lo noči tev poveča lo v G o z d Mar tu l jku , zaradi novega hotela Šp ik , kjer se ukvarjajo tudi s kongresnim tur izmom, saj seminar­ski in kongresni gostje zapolnijo kar polovico vseh hotelskih zmoglj ivosti . Ne nazadnje je treba u p o š t e v a t i , da je b i lo juni ja tu­di lepo vreme, zaradi katerih je več gostov pri nas tudi ostalo, tu­d i v kampih .

Največ gostov je bi lo predvsem v hotelih, manj pa v planin­skih k o č a h , zasebnih gostiščih in v poč i tn i šk ih domovih . • D . S.

Podelitev plaket mesta Tržiča Za letošnji občinski praznik je skupščina občine Tržič podelila svojim občanom šest plaket mesta Tržič in sicer eno zlato, eno srebrno in štiri bronaste plakete. Podelil jih je predsednik Peter Smuk v soboto, 4. avgusta, na slavnostni seji skupščine občine Tržič.

Zlato plaketo je prejelo Gasilsko društvo Bistrica, ki letos praznuje 60-letnico ustanovitve. Je eno najaktivnejših gasilskih društev v občini, samo se s prostovoljnim delom trudi prispevati znaten delež k svoji opremljenosti, sodeluje z društvi v Občinski gasilski zvezi Tržič pri skupnih humanitarnih akcijah, se srečuje na prijateljskih tekmovanjih in se aktivno vključuje v družbeno ži-

ljenje krajevne skupnosti Bistrica. Društvo stalno skrbi za vzgojo n pridobivanje mladih, v osnovni šoli heroja Bračiča se otroci lah­

ko vključujejo v društvo Mladi gasilec. Vso pozornost pa društvo namenja tudi strokovnemu izpopolnejvanju svojih članov.

Srebrno plaketo si je za svoje aktivnosti pri razvijanju kultur­ne dejavnosti v podjetju prislužila Kulturno-animatorska skupina sindikata tovarne PEKO. Vsa leta si je ta skupina Pekovih delavcev prizadevala kulturo kar najbolj približati delavcu in avla podjetja je stalno na voljo tržiškim in drugim umetniškim ustvarjalcem. Leta 1978 so ustanovili svoj pevski zbor, ki sodeluje pri številnih kulturnih prireditvah doma in izven občine. Lani so v okviru sin­dikata organizirali slikarsko kolonijo, k i so se je udeležili tudi sli­karji od drugod. Tesno sodelujejo z ljubljanskim lutkovnim gleda­liščem; vsako leto ob Novem letu razveseljujejo z njim tržiške otroke. Vsaj enkrat letno organizirajo za svoje delavce kulturno-zabavno prireditev, k i je vedno dobro obiskana.

Bronaste plakete pa so prejeli: Ivan Kapel za dolgoletno družbenopol i t ično delo in prizade­

vanja pri gospodarskem razvoju občine. Skoraj vse življenje je vpet v družbeno dogajanje v občini. Neprofesionalno je opravljal vrsto pomembnih zadolžitev, saj je bil delegat zborov občinske skupščine, predstavnik občine v regijskih organih in v republiki in bil dober predsednik izvršnega sveta v obdobju 1982-1986 ter pred­sednik skupščine občine v letih od 1986 do 1990. V njegovem času je bil dan največji poudarek razvoju telefonije v občini, med prvi­mi je začel opozarjati na nujnost razbremenitve gospodarstva. Znal je prisluhniti tudi drugače mislečim. Posebne zasluge pa mu gredo ob koncu njegovega mandata predsednika skupščine, ko je vse sile usmeril v nadaljnji razvoj demokracije v občini in prispe­val svoj delež k demokrat ičnim volitvam.

Ludvik Soklič je eden najaktivnejših športnih delavcev Trži­ča, največje pa so njegove zasluge pri organiziranju in razvoju športne dejavnosti v K S Lom pod Storžičem. Kot smučarski vadi­telj, trener, in sodnik republiškeg ranga je vzgojil vrsto uspešnih tekmovalcev. Leta 1960 so na njegovo pobudo pri K U D - u Lom ustanovili športno sekcijo, ob 30-letnici prvih smučarskih tekmo­vanj v Lomu je izdal knjigo z naslovom Smučanje v Lomu. Štiri le­ta je bil predsednik Šahovskega društva Tržič in bil uspešen orgni-zator športne rekreacije v Tokosu. Je stalni član tržiške reprezen­tance v krosih. Osem let je vodilll odbor za športno rekreacijo pri T K S Tržič. Zaslužen pa je tudi na kulturnem področju Loma in Tr­žiča kot igralec in režiser in kot tak veliko doprinesel tudi h kul­turnemu utripu kraja.

Milan Zupan velja v Tržiču za enega najbolj prizadevnih predsednikov krajevnih skupnosti. V KS Kovor ima vrsto zaslug za razvoj kraja: v času njegovega predsednikovanja so uredili vse krajevne ceste in vaške ulice, ki so skoraj v celoti asfaltirane, zgra­dil i so kanalizacijo od Stagen skozi vas Kovor, v vseh naseljih je bila obnovljena in na novo napeljana ulična električna razsvetlja­va, dokončno je bila urejena telefonija. Mi lan Zupan je eden tistih požrtvovalnih ljudi, ki mu nikoli ni žal časa in truda za akcije v dobro vseh ljudi.

Franc Teran je eden listih t rž i š k i h občanov, ki se odločno zav­zemajo za napredek svojega kraja, posebej za ureditev infrastruk­ture. V njegovi krajevni skupnosti Sebenje je bil pobudnik akcije zbiranja sredstev občanov in predsednik odbora za izgradnjo tele­fonije. Njegova zasluga je. da so se k izgradnji telefonskega omrež­ja priključile tudi sosednje krajevne skupnosti, veliko svojega dela pa je vložil tudi v izgradnjo rekreacijskega centra v KS Sebenje. Franc Teran uživa med sokrajani veliko zaupanje in spoštovanje: rezultati njegovega dela niso pomembni le za krajevno skupnost, pač pa posredno za vso občino Tržič. • D. Dolenc

Letni bazen v Kranju

Optimalno v danih razmerah Kranj- Letni bazen, k i se danes nahaja v kompleksu športnih ob­jektov na stadionu Stanka M l a k a r j a je b i l , verjeli al i ne, zgrajen leta 1939. V tem času so leta naredila svoje- objekti so dotrajani, naprave zastarele in bazen vedno težje kljubuje številnim obisko­valcem, k i se ob lepem vremenu kar trejo ob bazenu. Kljub ča­stitljivi starosti objektov v sklopu letnega bazena se trudimo, da sta bazen in njegova okolica taka, kot bi jo obiskovalci že le l i , " je povedal Borut Farčnik , vodja delovne skupnosti Zveze telesno-kulturnih organizacij v Kranju.

" K l j u b temu, da včas ih kdo ni zadovoljen nad č is točo vo­de, moram reči, daje b i l sanitarni in špek to r , ki redno tedensko ob išče bazen in večkrat vzame tudi vzorce vode za temelj i te jšo analizo, vedno "zadovol jen" z njeno č is točo, prav tako pa z urejenostjo okolice bazena in s sanitarijami," je povedal Borut Fa rčn ik in dodal , da vodo v bazenu menjajo enkrat dnevno, okrog sto kub ičn ih metrov vode pa se zamenja po naravni po­ti , skozi razpoke , ki se pojavljajo na dotrajani "škol jk i" baze­na. M a l i bazen za otroke je prazen le čez n o č , saj ga zvečer iz­praznijo zjutraj pa spet napolnejo, saj se le-ta ne čisti avtomat­sko.

"Včasih se kopalci m o č n o razhudijo, ko od njih zahteva­mo, da gredo ven iz bazena petnajst minut pred šesto zvečer , ko kopa l i šče uradno neha obratovati. Žal je tako zato, ker mo­ramo pripravit i bazen za plavalce al i vaterpoliste, ki svoje tre­ninge začenja jo ob šest ih zvečer ," je opozor i l Borut Farčnik .

K o p a l n a sezona na kranjskem kopa l i šču se že vrsto let začenja ob koncu junija in traja do zače tka septembra, kar pa je precej odvisno od vremenskih razmer. Ob kopa l i šk ih moj­strih, ki skrbijo za red na bazenu, je v vsakem trenutku ob ba­zenu prisoten tudi reševalec .

Zdaj mogoče malo več pozornosti posveča jo gradnji no­vega zimskega bazena, k i bo delno rešil tudi problem z menja­vanjem vode na letnem bazenu, saj bodo le tega " p r i k l o p i l i " na novo kot lovnico zimskega bazena, velja pa, da bodo v pri­hodnje morali razmišl jat i tudi o temeljiti obnovi same "škol j ­ke" letnega bazena, prav tako pa bo treba prenoviti tudi ostale spreml ja joče objekte (sanitarije, garderobe...). • Igor Kavčič

"GLAS 4. STRAN G O R E N J S K I K R A J I IN L J U D J E

UREJA: ANDREJ ŽALAR Torek, 7. avgusta 199°

Stane Verbič

Krajevna skupnost Šenčur

Telefonija in avtobusna postaja Šenčur, 6. avgusta - Od 1. avgusta avtobusi v Šenčurju počakajo na novi avtobusni postaji pri šoli. V teh dneh pa v krajevni skup­nosti končujejo tudi veliko telefonsko akcijo.

Izgradnja avtobusnega pos ta ja l i šča pri šoli v Šenčur ju je b i la v programu tega s r edn je ročnega obdobja in je b i la zaradi dosedanjega neurejenega posta ja l i šča v križišču nujna.

"V vodstvu krajevne skupnosti smo bili odločeni, da postaja­lišče, vsaj na eni strani, zgradimo še pred iztekom našega vod­stvenega mandata," je pred dnevi pr ipovedoval predsednik sve­ta KS Šenču r Stane Verbič. "Gradnje smo se lotili na podlagi prispevka in sredstev iz natečaja. Narejenih je bilo tudi nekaj udarniških ur, saj smo na primer uredili odvodnjavanje. Sicer pa je bil izvajalec del Ciril Globočnik iz Voklega. Za izgradnjo po­dobnega postajališča na nasprotni strani pa bo najprej treba ure­diti prostorska vprašanja, kar pa bo že naloga novega vodstva v krajevni skupnosti."

V teh dneh pa v krajevni skupnosti konču je jo tudi vel iko telefonsko akci­jo , k i sta jo vodstvo in gradbeni odbor pod vodstvom Janeza Podlogarja za­čela pred dvema letoma s podpisom pogodbe za nakup centrale. V krat­kem bo na novo vkl jučenih okrog 540 novih telefonskih n a r o č n i k o v , poslej

Wr*s jpflHr pa bo imelo v krajevni skupnosti tele­fon že skoraj vsako gospodinjstvo. Akc i jo je odbor konča l pol leta pred pogodbenim rokom, vsakega novega n a r o č n i k a pa je pr ik l juček veljal od

1800 do 2000 n e m š k i h mark v dinarjih. O b lanskem vrtogla­vem naraščan ju s t roškov in inflaciji je zasluga gradbenega od­bora in vodstva KS, k i sta vsak dinar takoj "pre topi la" v mate­rial , da niso s t roški vel iko večji.

"V novi centrali v Šenčurju je na voljo še kakšnih 100 pri­ključkov, vendar jih bo moč uporabiti, ko bo zgrajena nova cen­trala v Kranju. Tako zdaj akcijo zaključujemo, obračun stroškov pa bo znan konec prihodnjega meseca. Sicer pa bomo tako avto­busno postajo kot novo centralo s telefonijo slovesno razglasili kot uresničitev programa ob letošnjem krajevnem prazniku v za­četku decembra. Do takrat imamo v načrtu še nekaj manjših vzdrževalnih del na Domu Kokrške čete in če bo denar, tudi del­no ureditev nekaterih cest. Od 1. avgusta pa smo v krajevni skup­nosti bogastejši še za eno zasebno živilsko-špecerijsko trgovino. Sicer pa smo v krajevni skupnosti letos že uresničili tri četrtine letošnjega programa," je zadovoljen ugotovil predsednik sveta K S Stane Verbič. • A . Žalar

Tekmovanje harmonikarjev Pokljuka - Tu r i s t i čno d ruš tvo Pokl juka organizira letos ju­

bilejno dvajseto tradicionalno tu r i s t i čno zabavno prireditev -Tekmovanje harmonikarjev na d i a ton ičn i harmonik i za prven­stvo Slovenije. Ges lo prireditve bo Pozdrav s p lanin , pokrovi­telj pa Zveza združen j borcev N O V Preše rnove brigade Kranj in Tovarna glasbil Me lod i j a M e n g e š . Prireditev bo zadnjo ne­deljo v avgustu, 26. avgusta, ob 10. uri na jasi pred Špor t hote­lom na Pokl juk i . Tekmovanja se lahko udelež i jo samo harmo­nikarji amaterji, k i bodo zaigrali dve melodiji-partizansko in narodno (obe skupaj 4 minute). Pri javnino bodo ude leženc i plačal i pred p r i če tkom tekmovanja organizacijskemu odboru. Prijave za tekmovanje pa naj harmonikarji pošljejo na naslov: A l b i n Go l j a , 64260 Bled , Kor i tenska c. 21, najkasneje do 15. avgusta. V prijavi naj bodo rojstni podatki , t očen naslov in na­slova obeh melodij . Zbi ra l i šče harmonikarjev bo zadnjo nede­ljo v avgustu ob 9.30 pred Sport hotelom, od koder bo skupni odhod na prireditveni prostor. Prevoz z avtobusi na Pokl juko bo zagotovljen z avtobusne postaje Bled . Prvi avtobus bo od­peljal z Bleda ob 8.30. Č e nameravate nastopiti in se pomeriti na tekmovanju, pohitite s prijavo, ker je š tevi lo prijav omejeno na 35. # až

Zanimiva izleta Kranj - Druš tvo upokojencev Kranj vabi svoje č lane in

druge upokojence na izredno zanimiv izlet na Dunaj . Izlet bo v torek, 28. avgusta; odhod pa bo ob 0.30 ponoč i izpred K i n a ( en te r v Kranju . Povratek bo še isti dan pozno p o n o č i . Pot bo i / letnike bo vodi la čez Mar ibo r in Graz . N a Dunaj bodo pri­speli v jutranjih urah. Zatem bo sprehod po starem delu mesta. Ogledal i si bodo H a b s b u r š k i dvor, Š t e fanovo cerkev in nato z avtobusom še Rotovž , Parlament, Univerzo , Burgtheater... V načr tu je tudi ogled zabav i ščnega dela Dunaja v Pratru in na­zadnje še parka in dvorca Schonbrunn. Seveda so v programu tudi p r i ložnos tn i nakupi . O b povratku pa bo postanek v mo­derni krčmi ob avtocesti. Izlet bo vod i l Janko Bidovec.

Sekcija za kolesarjenje pri Druš tvu upokojencev Kranj pa vabi ljubitelje kolesarjenja na kolesarski izlet, k i bo v petek, 10. avgusta. O d h o d bo ob 8. uri izpred Druš tva upokojencev Kranj , T o m š i č e v a 4 proti K o k r i c i skozi Duplje do Tržiča in na­zaj. • až

Krajevna skupnost K o k r a

Enotni kriteriji so tudi krivični K a k r š n a k o l i p r i m e r j a v a m e d n a j b o l j o d d a l j e n o k r a j e v n o s k u p n o s t j o v o b č i n i i n t i s t o v m e s t u

j e n e m o g o č a . P r i e n o t n i h k r i t e r i j i h z a d o d e l j e v a n j e s r e d s t e v s o z a t o o d d a l j e n e k r a j e v n e

s k u p n o s t i v e d n o p r i z a d e t e .

Kokra, 6. avgusta - Na tradicionalno slovesen in prisrčen način so v krajevni skupnosti Kokra v kranjski občini 21. julija proslavili tudi letos krajevni praznik. Moto letošnjega praznika ni bila sprava; saj so jo v tej odmaknjeni, 12 kilometrov dolgi krajevni skupnosti, da­leč stran od mestnega utripa in že kar na robu občine, opravili, kot je na slovesnosti rekel novi predsednik sveta KS Jože Rezman, že takoj po vojni. Pač pa je iz recitala v kulturnem programu vel dru­gačen navdih "sprave"; kot nekakšen klic po spoznanju, prepriča­nju in razumevanju, da Kokra, ljudje v njej, življenje, kjer je telefon že hitra povezava, včasih pa je bil klic s hriba na hrib prešibak za pogovor, skratka, da je Kokra v vsej svoji obvarovani naravni lepo­ti, domačnosti, skromnosti in prijaznosti hkrati veliko drugačnejša od katerekoli mestne ali primestne krajevne skupnosti.

Pravzaprav o programu kra­jevne skupnosti za letos tako predsednik deve t č l anskega sve­ta K S Jože Rezman in poslanec iz krajevne skupnosti v obč in­skem zboru K S Stane Bergant nista vel iko govori la . Program, k i ga je sprejelo še prejšnje vodstvo K S po skupnem dogo­voru s krajani na podlagi sred­n je ročnega programa, je vseka­kor naloga in tudi izziv novoiz­voljenemu vodstvu. Č e p r a v se do nedavnega pogovora z obe­ma glavnima m o ž e m a v kraje­vni skupnosti izvoljeni v novo vodstvo še niso sestali, sta tako Jože Rezman kot Stane Ber­gant p r e p r i č a n a , da bodo gla­vna in hkrati bistvena vpraša ­nja za krajevno skupnost (kot je Kokra ) v prihodnje lahko re­šili le z d r u g a č n i m odnosom in razumevanjem v obč in i .

"Res je, da imamo tudi v naši krajevni skupnosti kar precej ta­ko imenovanih komunalnih pro­blemov," je povedal predsednik Jože Rezman. "Vendar so ti drugačni kot v drugih krajevnih skupnostih. Če se v Kokri pogo­varjamo o vodvodu, to pomeni kar nekaj vodovodov, o cesti, je to 24 kilometrov makadamskih cest, o odvodnjavanju, potem so to ceste do domačij, o avtobus­nem postajališču, potem jih je

kar lepo število. Skratka, težko je pri nas govoriti in se dogovar­jati o skupnih akcijah. Edina zares skupna akcija je pravza­prav pokopališče oziroma mrli­ška vežica, ki je v programu in za katero ocenjujem, da jo mo­ramo čimprej zgraditi."

Vel iko , na pogled raz l ičnih , vendar pa še kako skupnih, pa je v tej krajevni skupnosti s 300 prebivalci , problemov. Skupna je prav gotovo zaskrbljenost, da ne bi jutr i posamezne do­mači je , k i so bile še včeraj kme­tije, ostale prazne. Poskrbeti b i b i lo treba za ola jšave tem do­mač i j am in ljudem, ki bi nado­

mestile težave s kakr šn imi se danes srečujejo . Gospodarjenje na kmetiji bi bi lo treba spod­bujati, ne pa bremeniti.

"Sedaj veljavni kriteriji za dodeljevanje sredstev krajevnim skupnstim so po mojem mnenju nepravilni. Kar zamislite si, ka­ko naj naša KS sodeluje v nate­čaju za dodelitev sredstev, če re­cimo (za primer) skupna akcija za vodovod pomeni izgradnjo kar nekaj vodovodov. Upam, da bom imel v občinskem zboru KS še kakšnega sogovornika, ki me

Trenutno največja skupna akcija vežice

v krajevni skupnosti so mrliške

Stane Bergant

bo podprl glede drugačnosti, P°T sebnosti v primerjavi z mestni"*1

in primestnimi krajevnimi skuP" nostmi in zato tudi za drugacf)e

kriterije za tovrstne KS kot Je

naša. Rad bi dosegel razume*8' nje, da danes za 24 kilometri makadamskih cest skrbijo mačini, da poleti "družbena" c f sta ostane pozimi na skrbi i n

breme domačina, da kmečki tU' rizem pomeni tudi na primer ne* moteno oddajo mleka, da skr za ohranitev domačij pomeni tu­di šolo, davčno olajšavo, », kmetje tukaj niso bili vnaprej določeni, da jim divjad njad) lahko dela škodo... Vse to imam v mislih za dialog in pog*! vor v skupščini, v želji, da krajevna skupnost Kokra še n*' prej ostala krajevna skupnost & da bi ji bilo tudi priznano dr^ gačno vrednotenje v primerja*1

tistimi, kjer dogovor za skyP" akcijo pomeni tudi široko, če" že celovito rešitev nekega blema," je tokrat iz povse"1

d r u g a č n e g a zornega kota vlog e

in delovanja K S razmiš l j j pred dnevi Stane Bergant. " A . Žalar

Zgled urejenosti in čistoče Mojstrana, 6. avgusta - Med kraji v zgornjesavski dolini je letos zanesljivo najlepše urejena Mojstrana. V resnici nikoli sploh ni bi­la zanemarjena, vendar je prav v zadnjem času čutiti posebno skrb in trud za lep in domač izgled kraja.

Vsak obiskovalec, in teh je v poletnih mesecih zelo vel iko, lahko opazi , da se kraj spre­minja v pravi zgled čis toče in urejenosti. N a parkirnem pro­storu pred trgovino so posta­v i l i lepe oznake za pot v Vra­ta, z zastavami opozor i l i na Triglavski muzej n e d a l e č stran, postavili k lopi in table, ki označu je jo bližnjo in dalj-njo okol ico . Tako je tudi nas­proti hotela Triglav, kjer so na zelenicah posadil i cvetje, na mostu čez Bistrico in na križišču.

Posebej pohvalno pa je, da se niso odločili za betonske

cvetličnjake, ki stojijo v nekaterih drugih krajih in niso prav nič prijazni. Še posebej ne, če v njih ponavadi raste plevel...

V Mojstrani so postavili l ične lesene cvet l ične zabo jčke in take tudi za odpadke. Podoba vasi je tudi zato povsem d r u g a č n a , zato krajani, k i tako skrbijo za svoj kraj in Tur i s t i čno d ruš tvo za­služijo vso pohvalo. Predvsem pa Miran Rabič, ki za vse to tudi skrbi in k i tudi doma sam izdeluje vse table, lesene koše za od­padke in lesena cvet l ična korita. Prav M i r a n Rab ič dokazuje, kaj se da napraviti , če imaš do takega dela veselje, še posebej pa pra­vi čut in smisel... • D. Sedej

Tržič skrbi za nove vire vode

Nov rezervoar na Hofnarici Tržič, avgusta - Da je preskrba prebivalcev z vodo ena prvih nalog* občini, se dobro zavedajo tudi v Tržiču in ena prvenstvenih nal°l> Komunalnega podjetja Tržič so gradnje vodovodov, zbiralnik0,'' Pravkar pospešeno gradijo glavni vodovod od Raven proti BPT '* Hofnarici ter upajo, da bosta rezervoar in del vodovoda dokončan' že do konca leta.

Obiskovalci so prijetno preseneče­ni, ko pridejo v Mojstrano, kjer jih pričaka lepa lesena tabla z napi­som Vrata...

Ne le to, da ima Miran Rabič, ki skrbi za ureditev kraja, pravi smisel in čut do lepe okolice, Mojstrana je tudi drugače nadvse čista... - Foto: D. S.

Gradnja 100-kubičnega vodnega rezervoarja je težavno in zahtC"0

delo, kajti zaradi nedostopnega terena, vsa dela potekajo ročno.

sebno zato, ker se lomski f1

ukinja, voda iz ravenskega ^ je bi la večkra t o p o r e č n a , & . \ dotok vode za Tržič pa pren™ hen. K o je b i l zgrajen nov vovod iz Č r n e g a gozda sk° Podljubelj do Raven in obn<J' vljeno zajetje pitne vode v C nem gozdu, je manjkala l e ! j povezava od Raven do B P T f l Hofnarice," nam je poved*! Lado Srečnik , direktor KomjM nalnega podjetja Tržič . Po_k°y čan ih del ih na Hofnar ic i , 5

bodo lot i l i še obnove dela V < J dovoda v Pristavi, k i ga je p r e . f

leti p o š k o d o v a l plaz - takrat J bi l le z a č a s n o usposoblj e 1 zdaj bo d o k o n č n o . Iz tega v

dovoda se bodo potem lah''*?;, pitno vodo oskrbovali P f e J L valci Ž igan je vasi, Retenj, benj in Brega, s tem pa bo fa. bremenjen vodovod Ž e g n a

studenec. • D. Dolenc

N a Hofnar ic i gradijo nov 100-kubični vodni rezervoar za oskrbo mesta Tržiča , Pristave, Križ in nekaj okol i šk ih vasi z vodo. Gradnja je izredno teža­vna, kajti locirana je visoko v hribu nad Sv. Jože fom in vsa dela se opravljajo r o č n o . Sred­stva za ta vodovod se zbirajo pri skupšč in i obč ine (bivši S K I S ) , ki bodo z z n i ž a n o pri­spevno stopnjo sicer okrnjena, vendar upajo, da zaradi tega ne bo og rožena izvedba cevovoda. Predvidevajo, da bosta rezervo­ar in del vodovoda zgrajena do konca leta. Rezervoar na Hof­narici gradijo iz sredstev razšir­jene reprodukcije ob ceni vode, prispevkov za pr ik l jučke , iz amortizacije in s kreditom Z a ­varovalne skupnosti Triglav.

"Gradnja tega rezerovarja in vodovoda je potrebna še po-

"Torek, 7. avgusta 1990

K U L T U R A UREJA: LEA MENCINGER 5. STRAN @®£®ESQ!J©IESGLAS

Pogovor z M i h o m Pogačnikom

P R E P O Z N A V A N J E V L O G E U M E T N O S T I

Idr*8'**1 r . M i n u l ° n e d e , J o se je na Bledu zaključil Idriart festival, že stalna bienalna prireditev, s katero se Bled vključuje v verigo let! a if 0 V f c s t l v a , o v D a v s e n k o n c i n sveta. Svojevrstna prireditev, ki jo je organizacija Idriart s sedežem v Ženevi začela pred devetimi

a l t e r r | V f . r a n c o s k e m Chartresu, je znova ponudila domačim in tujim udeležencem raznovrstnih tečajev nov, drugačen ali kot radi rečemo nativen pogled na različna področja, do katerih pa naj bi si ljudje lažje utirali spoznavno pot preko globljega razumevanja umetnosti

_ -oo glasbe naprej. O vsem tem je tekla beseda v razgovoru s predsednikom Idriarta glasbenikom - violinistom Miho Pogačnikom.

_ Kaj je osnovna ideja Idriarta, *«' ga lahko šteli med nova duho­vna gibanja, ki v zadnjem desetle-*}* zajema vse več ljudi?

"Idriart festival n i samo fe­stival glasbenih in drugih ku l ­turnih dokodkov, gre še za ne­kaj drugega. O d nekdaj me je mučilo, da kultura nima prave­ga vpliva na socia ln i , pol i t ični l n ekonomski razvoj v svetu. Kar poglejmo, kaj je na prv ih straneh časop i sov , kaj je prva vest v televizijskih poroč i l ih . Pri kulturi gre vedno za vpraša­nja Človekove zavesti in ume­tniki so b i l i pri tem vedno za korak naprej, to vemo iz zgo­dovine umetnosti nasploh. Tu ­di Idriart gre v nekem smislu naprej' - vsak festival naj bi b i l

dogodek, eksplozija, mala re­solucija, k i naj v kraje, kjer se festival odvija,prinese nekaj novega, alternativne ideje, no-ye možnos t i razvoja, mišljenja, 'deje morajo seveda bit i pred­stavljene na primeren, pravi način, pa če gre za b iod inami-čno kmetijstvo ali pa vvaldorf-s k o pedagogiko, za kar je b i lo na Bledu na jveč zanimanja med d o m a č i m i ude leženc i , med tujimi pa je seveda ta Hvar bolj znana. Srednja in Vhodna Evropa so trenutno Področja, kjer so ljudje najbolj željni slišati , videti in doživet i kaj novega, spoznati nove mož­nosti razvoja, mišl jenja. N i nuj­no, da recimo Slovenci sprej­mejo tak alternativen nač in razmišljanja, kot ga imajo mož­nost spoznati v Idriartovih te­ž j i h , prav pa je, da zanj vedo -odločitev *>a je na posamezni­ku."

Glede na veliko število doma-c'h udeležencev ne le iz Slovenije, Pač pa tudi iz drugih krajev Jugo­slavije, bi sklepali, da te vrste al­ternativa, ki jo daje Idriart, vzbu-1° zanimanje tudi pri nas. Se vam

da je sedanji čas velikih spre­memb v Evropi kot naročen za mko nekonvencionalne festivale, totje idriartovski?

" M e n i m , da so ljudje željni V s e ga novega, d r u g a č n e g a . K o -2? c julija je b i l festival v Bu-mmpešt i , kamor so prišli lahko ! u d ' Ceh i , Vzhodn i N e m c i , Po-'Jaki. v št irih letih, ko l ikor je Rini lo od prvega festivala na Madžarskem, se je brez kakšne reklame razvedelo o Idriartu P° vsej vzhodni Evropi in lah­ko rečem, da so takoimenova-n e zahodne ideje - v pozitiv­o m pomenu besede - ljudje tu Poslušali prav preko Idriarta. zanimanje je b i lo to l ikšno , da s mo morali š tevilo pos luša l s tva Omejevati. Zakaj to l ikšno zani­kanje za Idriart? Zato, ker tu velja

samo ena zapoved - ind i ­vidualnost, le ta je sveta. Pri 'driartn . t-jl-rk Vnt rtri nmptnn. } r 'artu - tako kot pri umetno-! J " gre zgolj za individualnost . k . e zanimajo me m n o ž i č n a gi-, a n J a , ne zanimajo me pol i t i -

n e stranke, zanima me le raz-°J posameznika. Pot do tega

P.a vodi preko umetnosti. u metnost , ki jo je Evropa U s t v a r i l a , je tako velika in dra­gocena, da je pravzaprav nedo­pustno, kako na suhoparen, ^onvencionalen nač in jo pred­a j a m o . N i č u d n o , da se p a d i n a potem zanima za dru-|>e stvari, beži v ročk, v vzhod­njaško filozofijo ipd. V Idriartu

> a s ' prizadevamo, da ljudem ^metnost in druga p o d r o č j a Predstavimo ne na tradiciona-* n nač in - ne v n e k a k š n e m

r oečem in modrem abonmaju -

p a č pa tako, da spoznajo svoje neomejene sposobnosti spo­znavanja sebe, l judi , sveta."

Ima kraj, kjer se odvija Idriar-tov festival, pri tem posebno vlo­go?

"Seveda ima, ljudje se v ne­kem kraju vedno bolje poču t i jo kot v drugem in za Bled se bo­ste gotovo strinjali, da se, po­sebno zjutraj, ko še ni turisti­čnega hrupa, slovenska d u š a v njem m o č n o izraža. V takem kraju je m o g o č e festivalsko sre­čanje pripravit i na d r u g a č e n način kot recimo v Brazi l i j i ali pa v Tbi l i s i ju . Zato so mesta za festivale skrbno izbrana. V pr i ­hodnosti nač r tu j em festival, k i bo potekal tako v Jeruzalemu kot v K a i r u in na ta nač in pou­dari l tisto, kar povezuje ljud­stva s teh p o d r o č i j , festival bo tudi na Islandu s poda l j šan jem na Grenlandu . Skratka, Idriart ne deluje po n e k a k š n i h šab lo ­nah, pač pa se programi menja­jo , dopolnjujejo glede na oko­lje, kjer se p a č dogajajo."

Tudi letošnji blejski festival se ni dogajal le na Bledu, pač pa tu­di na Joštu nad Kranjem in sicer s piknikom in koncertom...

" T o je b i l moj prvi koncert v cerkvi na J o š t u , v programu je sodeloval še ansambel Omerzel - Terlep. N i pa to nič nenavad­nega, pogosto si izbiramo ne­navadne kraje za koncerte. La ­ni v Brazi l i j i se je festival na primer dva dni odvijal na vož­nji s katamaranom po A m a ­z o n k i : ustavili smo se v neki vasi in v cerkvi priredil i kon­cert, na katerega je prišla vsa vas. V M e h i k i , kjer bom te dni na festivalu v Oaxac i , se bomo podal i na izlet k indijancem Mixes , kjer obstaja zanimiv konservatorij, na katerem se š tud i ra obenem poljedeljstvo in muziko - brez dvoma zani­miv pr inc ip ."

AH ima blejski festival stalen program ali se morda menja?

"Obstaja lista želja, na vrhu sta b i o d i n a m i č n o kmetijstvo in waldorfska ter camphil lska pe­

dagogika. D a pa bi b i lo vse skupaj zanimivo tudi za tuje ude ležence , k i j i h je navadno tretjina do polovice, j i m je tre­ba predstaviti tudi n a š o sloven­sko in jugoslovansko duhovno miselnost - zan imiv ih tem je obi lo . Prav veseli me, da se je letos p r id ruž i lo festivalu veliko mladih iz Slovenije, pa iz Beo­grada in od drugod so prišli , kar pomeni, da kulturne vezi obstajajo ne glede na pol i t ične dogodke. Tujcem pa je treba predstaviti na šo kulturo, kon­č n o naj bi se v Evropi 92 naro­di poznali med seboj in kaj je bol jšega kot spoznavanje s po­močjo kulturnih vezi. Za blej­ski festival je zato treba najti pravi program, ki bo sodil v ta srednjeevropski mozaik. Idriart festival si prizadeva zbrati naj­bol jše , kar imajo narodi v kul ­turi, in vse to predstaviti v har­m o n i č n o ubrano celoto, ob ka­teri se vsi razvijamo in raste-mo."

Nenehno poudarjate vlogo umetnosti v Uvijanju človeka in to je tudi eden od principov delo­vanja Idriarta - ime je sestavljen­ka kratic, ki pomenijo institut za razvijanje medkulturnih odnosov Z umetnostjo...

"Gre za pr incipie lno vpraša­nje, kakšna je vloga umetnosti danes, kakšna je bi la vedno. Umetnost v bistvu ne obstaja zato, da bi nam lepšala življe­nje, ni n e n a k š n a smetana na torti, to je le zunanja plat po­javnosti. V bistvu gre za prena­vljanje, preoblikovanje člove­ka, ne le umetnika, k i se p a č ume tn i škega izražanja lo t i , pač pa tudi vpl iva umetnosti na po­s lušalca , gledalca, s p o m o č j o umetnosti postajamo boljši , d rugačn i , pravzaprav vedno novi kot fenix iz pepela."

Se pravi, da poskušate z glasbo in drugimi lepimi umetnostmi bu­diti vse tisto pozitivno v človeku, da si razvija svobodnega duha kot uči hegeljanska misel?

" K d o r se ukvarja z umet­nostjo, pač deluje na nivoju ne­

ke druge zavesti, d r u g a č e sploh ni m o ž n o , umetnik deluje celo­vito a l i pa ni umetnik. Prav ta celovitost č loveka , to stanje za­vesti je potrebno tudi pri po­s lušanju glasbe, pri dojemanju drugih zvrsti umetnosti. Resni­č n o s l iš imo glasbo šele, ko smo tudi kot pos luša lc i celovit i . T o je osnova Idriarta, to je podla­ga, priprava na razumevanje, sprejemanje vseh razl ičnih no­vosti , znanj. Vse skupaj pa pr i ­speva k posebnemu vzduš ju , prevladuje sp roščenos t , prija­teljstvo med raz l ično govoreč i ­m i , ne poznamo gala priredi­tev, sam nastopam na teh kon­certih v srajci s kratkimi roka­v i . . . "

Na koncertih v blejski Festival­ni dvorani je bilo po 500 poslu­šalcev...

Festivalska publika je res nekaj posebnega. Kot violinist nasto­pam tudi v okoljih, kjer prevladu­je nekakšna okostenelost, prideš, odigraš in greš. Toda glasba ni rezervirana za glasbenike, je za vse ljudi. Ko sem gostoval na Ki­tajskem, sem imel koncert tudi v tovarni za delavce, ki sicer nikoli ne bi prišli v koncertno dvorano poslušat Mozarta, Bacha. Bil sem prvi zahodni glasbenik, ki je prišel v tovarno igrat le zanje. Poskušal sem jim s svojim nasto­pom zbrisati predsodek, da je klasika za izbrance. Treba je le malo pomagati ljudem, da se jim odpro ušesa tudi klasično glasbo. Nihče ni tak, da bi lahko spreje­mal le lahko glasbo. Sicer pa, kjer je le mogoče, po koncertu povabim poslušalce k pogovoru o procesu poslušanja glasbe, tako kot je to na blejskem festivalu."

Idriart festival torej ponuja možnost razvoja individualnosti?

"Tako je, preko umetnosti naj bi se drug v drugem prepo­znal i , prebudi l i . Brez umetno­sti in razumevanja sebe in sve­ta z njeno p o m o č j o pa te pre­buditve n i . "

Po letošnjih festivalih v Mehi­ki, Avstraliji in na Filipinih, se Bled v vašem Idriartovem kole­darju pojavi spet leta 1992?

" Č e bo šlo po sreči , bi lahko med dvema festivaloma pripra­vi l le krajši tečaj za gospodar­stvenike in pol i t ike: menim, da bi skupaj poiskal i nač ine , kako lahko umetnik pomaga ekono­mistom in pol i t ikom in obrat­no. Sponzorstvo poznamo, to­da gospodarstveniki ne vedo, kaj j i m lahko umetnost nudi . G r e za eks i s tenčna vprašan ja . Današn j i podjetnik mora po­stati podjetnik odgovornosti , ne podjetnik uspešnos t i . Brez odgovornosti za svet se ne mo­re ničesar več nadaljevati. In na kakšen nač in prit i do te od­govornosti? T u ima umetnost veliko vlogo. Pred štirimi tedni sem imel v brazilskem Sao Pao-lu tečaj s podjetniki velikega brazilskega koncema, kjer smo ob glasbi razpravljali o poveza­vi umetnosti in gospodarstva. Mimogrede naj omenim, da je v tej tovarni vodstvo zgradilo delavcem koncertno dvorano. Konferenca in vse dogajanje je b i lo tako zanimivo, da smo sklenil i naslednje leto vse sku­paj nadaljevati, pritegnil pa sem še svoje sodelavce s po­dročja glasbe, slikarstva. Nekaj podobnega bi si želel tudi s slo­venskimi l judmi ." • Besedilo in s l i k a : Lea Mencinger

KULTURNI KOLEDAR K R A N J - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Kranj, ka­kršnega ni več. V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikar Josip Pejša. J E S E N I C E - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava starih grafičnih listov Alpski svet. B L E D - V etnogaleriji Skrina je na ogled prodajna razstava Unikatno ročno tkanje. - V sredo, ob 21. uri bo v festivalni dvo­rani nastopila Folklorna skupina KUD Abraševič iz Beograda. R A D O V L J I C A - V Šivčevi hiši je na ogled razstava Pletarstvo v Radovljici K A M N I K - V razstavišču Veronika v Kamniku je odprta razsta­va akademskega slikarja Rajka Čubra. Š K O F J A L O K A - V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu je na ogled razstava likovnih del akad. slikarke Jasne Kozar - Huthe-esing.

Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen pone­deljka, od 9. do 17. ure. T R Z I C - V paviljonu N O B je na ogled razstava slik prof. Sken-derja Bajrovića iz Ljubljane. V Kurnikovi hiši je na ogled raz­stava o delu koroškega bukovnika Andreja Šustra Drabosniaka.

Z amaterskih gledališč

FESTIVALSKA PRIZNANJA Kranj - Kranjsko Gledališče čez cesto se je konec julija vrnilo z

dveh poletnih gledaliških festivalov za amaterske odre, kamor se je uvrstilo po uspešnih nastopih na republiškem srečanju v

Postojni. O tem je režiser predstave Iztok Alidič povedal nekaj besed.

Vaša igra z naslovom Mars se je predstavila kar na dveh gledali­ških festivalih. Lep uspeh, kajne?

"Lahko bi tako rekel. Še najbolj uspešno se j r kranjska predstava odrezala \ Tre-binju na festivalu amaterskih gledališč. Diplomi za igro sta prejela Spela Trošt za vlogo mame Bulko in Kondi Pižorn za vlogo dr. Vidalija. Uspeh pa je zao­krožilo tudi priznanje za scenografijo predstave Borisu Benčiču. Program festi­vala je bil sestavljen tako, da je vsaka re­publika prispevala predstavo za uradni festivalski program, sedem predstav pa se je predstavilo v spremljevalnem pro­gramu."

Z vašo dramo Mars ste razen v Trebinju sodelovali tudi na beo­grajskem Bramsu, srečanju malih amaterskih odrov: kako ste se odrezali tamkaj?

"Ostali smo brez priznanj, toda sodelovanje ni namenjeno le temu. Imeli pa smo nekaj smole pri terminu, saj se je predstava pred nami zavlekla, postavitev scene za našo predstavo pa tudi vza­me nekaj časa, tako da smo lahko igrali šele po polnoči. To pa je tudi za publiko in žirijo naporna reč, ne le za igralce. Naj še do­dam, da v Beogradu nisem nastopal le kot režiser in avtor predsta­ve, pač pa sem namesto zadržanega Kondija Pižorna vskočil še kot dr. Vidal i . So rekli, da uspešno."

Po poletnih gostovanjih se že pripravljate na novo gledališko se­zono?

"Skoraj že. Še prej, konec avgusta bo kranjska skupina Teater ante portas gostovala v Mostarju na festivalu alternativnih gleda­lišč z Widkieviczevim Norcem in nuno. K o l je znano, s to predsta­vo gostujemo decembra tudi na Poljskem." • L. M .

Srednja vas v Bohinju

POKAL FOLKLORISTOM Pred kratkim je Folk lorna skupina K U D Triglav Srednja

vas v Bohinju prejela priznanje in pokal za svoj nastop sep­tembra lani v Padovi . Bohinjski folklorist i so b i l i n a m r e č lani povabljeni na srečanje ob 20 - letnici prireditve Bande e fo l ­klore a piove di sacco v italijanski Padovi . V konkurenci 58 fo lk lornih skupin so dosegli več kot o d l i č n o drugo mesto. F o l ­klorna skupina v Srednji vasi, vodi jo Janez Iskra, nastopa že šestnajst let. D a so uspešn i in na pravi poti , ne nazadnje doka­zuje tudi priznanje prejeto na tej mednarodni prireditvi.

NOVI R0CK 90 Ljubljana - N i še t očno , ali bo letošnja prireditev N o v i

ročk 90 7. ali 14. septembra, ve pa se, da bo potekala le en dan. Žiri ja v sestavi M a r k o Prpič , Marjan Ogrinc , Peter Barbar ič in Urban Vovk je med dvaintridesetimi prijavljenimi skupinami in izvajalci izbrala le eno skupino - It's Not For Sale iz Laške­ga. Kot posebni gost prireditve bo nastopila pr iš t inska skupina B l l a - B l l a - B l l a . Ob letošnji deseti obletnici prireditve se bosta pojavil i kar dve uveljavljeni skupini . Beograjska skupina Parti-brejkersi se je nedavno tega predstavila z udarno novo p loščo , najbolj izs topajoč im tovrstnim jugoslovanskim izdelkom v zadnjih nekaj letih, z odmevnimi koncerti pa so si letos dokon­č n o utrdil i po loža j enega najbolj vročih in kvalitetnih jugoslo­vanskih ročk 'n rol l bendov.

Podobno vročo in atraktivno godbo lahko p r i čaku jemo od ang leške skupine Ovster Band, trenutno najkval i te tnejšega predstavnika nove generacije britanskega folk rootsa. O b nji­hovem nastopu bodo prišli na svoj r ačun vsi , k i že nekaj let ne­strpno čaka jo na ljubljanski koncert Poguesov. Ovster Band so b i l i lani p rog lašen i za tretjo najbolj atraktivno koncertno folk roots skupino, njihova lanska studijska plošča Ride pa za da­leč najbol jšo folk roots p loščo . Žirija je organizacijskemu od­boru Radia Š t u d e n t p r iporoč i l a tudi novosadsko novopsihede-l ično skupino Obojeni program, katere velika p lošča je ena kl jučnih osvežitev le tošnjega poletja.

JAZZ NA KOROŠKEM Beljak - Koncertna agencija K n a p p v Beljaku je za av­

gust pripravila nekaj zanimivih glasbenih prireditev za ljubite­lje jazza. Jutri , v torek, ob 20.30 uri bo v Landhaushofu v Ce­lovcu nastopil Tradic ionaln i jazz studio Praga. Praški glasbe­n ik i bodo koncert ponovi l i v če t r tek , 9. avgusta, ob 20.30 v Mil ls ta t tu . Praški jazzisti bodo svoj glasbeni nastop na K o r o ­škem zaključili s koncertom v Cas ino Vrba (Velden) v nedeljo, 19. avgusta.

GLAS 6. STRAN P I S M A , P O D L I S T E K Torek, 7. avgusta 1995

| P R E J E L I S M O

Blejske slike in razmišljanja ob krajevnem prazniku

Bled - beseda, ki slovenske­mu človeku prijetno zveni. Spo­minja ga na nekaj našega, slo­venskega in navdaja s ponosom. Otok s cerkvico in grad na skali vabita tujca na obisk v našo de­želo. Slovenskemu človeku v tuji­ni je simbol domovine. Bledu so posvečene pesmi in naše najlepše literarne stvaritve. Janez Svetina v zadnji številki "Zvona" piše: "Bled je neke vrste osrednji slo­venski simbol, v tej pokrajini je neka posebno globoka simboli­ka, ki se lahko dotakne najglob-jih strun v našem srcu."

Bled - Prva nedelja v juliju. Pozno popoldne. Nov gostinsko -trgovski center imenovan "Ga-dafijev center". Vroče je, sopar­no, nikjer zelenja. Moti me bleš­čeča belina marmorja in velikost tega centra. Čeprav je nekaj majhnih zasebnih trgovinic opremljenih z okusom in ljubez­nijo, se ne morem znebiti vtisa, da sem na trbižki tržnici. Nekaj odprtih sončnikov pred zasebni­mi gostilnicami blaži belino marmorja. V izložbi največje okrogle stavbe, ki me spominja na mošejo je tabla z napisom, ki oznanja, da je lokal naprodaj. Prodajalec Inženiring Radovlji­ca je najbrž tudi investitor in na­črtovalec. Poskušam si dopove­dati, da se bomo te arhitekture in tega centra počasi navadili, vendar zaman. Morda bo arhi­tekt, ki ga je ustvaril dobil na­grado za to stvaritev. Morda, vendar ta center ne bi smel stati tu na Bledu, ampak nekje v se­verni Afriki v Gadafijevem ce­sarstvu. V nežno silhueto cerkvi­ce, otoka in gradu na skali se ne bo nikoli vklopil. Ostal nam bo, velik, bel, bleščeč na zunaj. Ostal bo, spomenik neke dobe, spomenik nekim ljudem, ki so mislili, da vse znajo in vse sme­

jo. Žal predrag spomenik. Bled - Hladno popoldne. Ne­

prijetno rosi. Ob lokvanjih na vodi umazana pena, odpadki, veje, vejice, plastika, vsemogoče. Najhuje je ob regatni štartni hi­šici. Ogorčen sem. Kdo je kriv, se sprašujem? Vlada? Nova, sta­ra ? Župan ? Najbrž ne. Če pa re­čem komunalna služba in brez­brižen odnos vseh nas. tudi slu­čajnih obiskovalcev, ki ne prote­stiramo, sem že bliže. Tudi po­manjkanje denarja ne more biti izgovor, kajti za večje grablje in človeka, ki bi dnevno čistil vodno površino pa še imamo denar. Ne samo v sezoni, saj si že vse leto delamo reklamo. Zmotijo me udarci vesel. Nekaj deset metrov proč obrača dvojec. Vem, da jih

bo v najkrajšem času priveslalo še nekaj, vem da na drugem koncu jezera stojita trenerja, ki opazujeta vsak njihov gib. Ne ovira jih ne sonce, ne dež, ne mraz, ne vročina. Zasluženo so v svetovnem vrhu, nosilci olimpij­skega in številnih svetovnih odli-čij. Morda se marsikomu ti uspe­hi ne zdijo pomembni, meni pa dajejo upanje in slutnjo, da smo tudi kje drugje sposobni priti v svetovni vrh.

Bled - Riklijeva hiša. Pred na­šimi očmi propada ena najzna­menitejših blejskih hiš. Omet od­pada, okolico prerašča plevel in grmovje, iz zarjavelih strešnih žlebov raste mlado drevje. Kaj nisem nekaj podobnega že videl? Da, na televiziji. Tako nekako je pragozd pričel preraščati svetiš­ča izumrlih civilizacij. Lastnik te stavbe je baje turistični velikan "Kompas Jugoslavija". Simboli­ka?

Nekaj sto metrov dalje stoji v parku čudovita vila, negovana, urejena. Kot nalašč za visoki tu­rizem, si mislim. Tudi tokrat sem razočaran. Na vili je namreč na­pis "Triglavski narodni park" v njej pa pisarne. Spomnim se, da sem na nasprotni strani jezera videl prav tako čudovit dvorec v katerem so tudi pisarne. Narod­ni park sem si do sedaj predsta­vljal kot področje neke dežele v katerem so s posebnim zakonom zaščiteni ljudje, ki tam stalno ži­ve in so zato, da tam žive tudi materialno spodbujani, zaščite­na krajina, živali in rastline. Za ljudi, ki pa so zaposleni da skrbi­jo za ta park pa sem si predsta­vljal, da so v glavnem na terenu, ne pa v pisarnah.

Tri slike bleda. Vse so bolj ža­lostne. Še veliko jih je, nekatere so tudi lepše, spodbudnejše. Bralcu svetujem naj si Bled sam ogleda in in sam ustvari sodbo o našem turističnem biseru. Videl bo nekaj lepih hotelov, nekaj pri­vatnih penzionov, sedaj tudi či­sto vodo,.

Videl pa bo tudi številne pro­padajoče vile, zanemarjene in zapuščene sprehajalne steze, propadajoče hiše in hotele v sa­mem centru.

In vendar — na otoku spet zvoni Ave Marijo. Nam ta zvon obeta vrnitev normalne čase? Upam.

Avgust Mencinger Radovljica

Turizem nad 1000 m

Sem Gorenjec, rojen Jeseni­čan, 43 let že tlačim to našo lepo deželo, pa sem šele pred leti od­kril še en gorenjsavski biser: Slapove v Gozd Martuljku. Ob cesti E 94 ni nobenih oznak, šele v gopzdičku so, ko se noga pla­

ninca usmeri proti kanjonu Prve­ga slapa. Pri prvem in drugem slapu sem bil pred tremi leti s teozofi iz cele Jugoslavije. Že ta­krat smo se srečevali z Italijani, Avstrijci, Angleži in Nemci. Ali ni žalostno, da nam tujci kažejo lepote, ki jih imamo pred no­som ? Radiestezijsko smo preme­rili tudi ves teren v tem prelepem kotičku Triglavskega narodnega parka. Meritve so pokazale odli­čne rezultate. Z eno besedo-»su-per« zdravilno področje. »Če si za dva dni v teh hribih, zaleže za 50 Oblakovih seans,« je rekla starejša gospa iz Ljubljane, ob najinem pomenku o bioterapiji, ko sva mežikala v sonce tam pred Lipovcevo kočo.

Z Aristidom Havličkom sva imela skupino okrog 25 ljudi. Mlado in staro, tudi otroci so bi­li vmes, delali smo vzhodnjaške vaje, agna jogo, pozdrav soncu, dihalne in sprostitvene vaje, va­dili smo akupresurno terapijo, predvsem pa smo bili na čistem zraku v svežini gozdov.

Priti do drugega slapa, splezati pod sam vodopad, vleči skozi nos negativne ione veli­častnega 50 m slapa, se greti na soncu in vdihavati vonj gorskih rož, vidite, to je pa že razkošje vredno vsega tistega znoja, ki ti ga da strmina gora. Moji prija­teljici Jani so kar žarele oči, ved­no je bila med prvimi, takoj za gorskim reševalcem Lojzetom in če bi bila bolj vešča v plezanju, bi se znašla tam nekje sredi Špi­ka.

Hoja v Srce Špika je za prave gornike tortica, za nas turistične planince pa je bila bolj grizenje kolen, toda ko si enkrat na sre­di, pod plazom, ko se ti kažejo samo še stene, veš, da Karavan­kam gledaš že v rame, če ne v oči. Omamlja te piš iz gorskih vrhov, dih rožmarina, gorskih trav, ležiš in mežikaš v sonce, opazuješ nebo. čisto in modro, sive lene oblake, in tu je mir, bo­žanski mir. Vse prekine drhteč glas dveh nevrotičnih ženskih bi­tij zrelih za psihiatre, koj za tem se zasliši ubrano petje, venček naših slovenskih narodnih - še je nekaj pametnih ljudi. Potem se spustimo v dolino, toda le na 1000 m. Tam smo še ves teden. Ob svoji hrani, polenti, rižu, sad­

ju, postu. Ni nam mar za meso. Tam na jasi in ob potoku mediti­ramo: SO vdih, HAM izdih. Glo­boko skozi nos. Oči so zaprte. Lahko bi bila tretja svetovna vojna, pa nam ne bi bilo prav nič mar. Naša pljuča se čistijo, mo­žgani pa polnijo s kisikom, lahki smo, veseli in mirni. Teden je mi­mo, kot bi trenil z očmi.

Slovo je prekmalu tu, je pa prisrčno in če ne prej, čez leto dni, bomo spet tu nad 1000 me­tri, na Rajski livadi med teleti.

Gozd Martuljek, julij 1990

Tomaž Iskra

Turistična ponudba ali kulturni turizem

Malo je krajev na Sloven­skem, ki bi bili lepši, kot je blej­ski otok in malo je cerkva, ki bi bile primernejše za izvajanje kla­sične glasbe, kot je otoška. Pa vendar: plakatov, ki bi turiste in domačine opozarjale na otoške prireditve je zelo malo. predvsem pa so tako oblikovani, da so sko­raj neopazni. Ko spoštovani obi­skovalec, v tem primeru tudi po­slušalec pride na otok, se vrh stopnic komaj prerine mimo »ro­štilja«, malo dlje pa naleti še na leseno barako, kjer verjetno čez dan prodajajo spominke. Da je vse skupaj neokusno in popolno­ma skregano z okoljem in arhi­tekturo otoka, ni treba posebej poudarjati. Koncert se prične ob 20. uri, če bi se 30 minut kasne­

je, verjetno redki poslušalci in predvsem izvajalci ne bi bili mo­teni s skoraj deset minutnim zvonjenjem otoških zvonov. Bilo je res mučno gledati izvajalca, kako se trudi s kitaro preglasiti ta močan zvok (hrup). Pa vendar

je bi večer, 23. julija, več kot lep, po zaslugi dveh vrhunskih slo­venskih umetnikov (T. Lorenz, J. Novak), ki bi si zaslužila precej več pozornosti s strani organiza­torjev, ki v svojih pisarnah kon­cert odkljukajo in s tem svoje de­lo opravijo. Pa da ne bo kdo slu­čajno rekel, da pri nas turistom česa manjka.

Polona V etrih, Ljubljana Slavica Osterman, Bled

Odprto pismo g. Viktorju Žaklju

Spoštovani! V časopisu smo lahko prebrali

Vaše pismo, v katerem med dru­gim strokovno ugotavljamo, da je eden od delegatov Demosa v republiški skupščini »ravno prav omejen«.

Vaše pismo odpira vrsto vpra­šanj: 1. Ali je za ugotavljanje omeje­

nosti poslancev slovenskega, parlamenta pristojen vsak član Socialistične stranke Slovenije, ali le nekdanji pi­sec Popitovih govorov - njen predsednik ?

2. Ali ste prepričani o skladnosti med usmeritvijo Vaše stranke v ugotavljanje omejenosti po­slancev slovenskega parla­menta in načeli socialistične internacionale, za katere članstvo se - neuspešno - po­tegujete ?

3. Kdo je pristojen za ugotavlja­nje morebitne omejenosti čla­nov SS Slovenije, oziroma predsednika SS Slovenije (da ne bi bilo kršeno osnovno pravilo prava »Nemo iudex in causa sua«)?

M I H A N A G L I C

Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela

Z a k m e t a in z a k o m u n i z e m Igorja

Ker sem si želel lepo novo obleko, sem prosi l lastnico, naj kot trgovka, k i se spozna na blago, ob pr i ložnos t i pogleda v kak­šni ljubljanski trgovini, če imajo kaj lepega in kvalitetnega. In res mi je iz trgovine G o r e č v Ljubl jani , kjer je ob iča jno kupovala blago, prinesla nekaj vzorcev kamgarna, da sem lahko izbral . Meter d o m a č e g a kamgarna je stal okrog 200 do 350 dinarjev. M e d vzroci je bi l tudi primerek iz Angli je u v o ž e n e g a kamgarna. Odloč i l sem se zanj. C e n a za meter tega blaga je bi la 400 dinar­jev. Z a obleko sem potreboval 3,2 metra. Podloga in kanafas je stala nad 200 dinarjev, k ro jačevo delo 200 d in . Ta obleka me je torej stala p r ib l i žno 1.700 d in al i moj o s e m m e s e č n i zas lužek . Č e ­vlji so tedaj stali okrog 200 d in , srajca okrog 100, oz. od 50 d in naprej, odvisno od kvalitete. Skupaj s spodnjim per i lom me je stalo p r ib l i žno tol iko, ko l ikor je znašal moj letni zas lužek . Pri tem ni b i la všteta delovna obleka in obutev. T a k o je b i lo torej te­danje življenje hlapcev in dekle. Ljubljana, 5. juni ja 1990

Čas vojne

Pričujoči pogovor z Antonom Peternelom - Igorjem je bil zas­novan kronološko in od tu naprej poteka skozi vojni čas. Ker se je o teh dogodkih (poljanska vstaja, dražgoška bitka, velike preizkušnje partizanov spomladi in poleti 1942...) že veliko pisalo in ker je naš

prostor omejen, hkrati pa so nekatera dejanja osvetljena v novi luči, bo ta del pogovora objavljen posebej, v reviji Žirovski občasnik.

Vojni čas torej v našem časopisu preskočimo, vendar ne po­vsem; sledi nekaj vprašanj in odgovorov iz zadnjih dni NOB, o re­čeh, o katerih se doslej ni dosti vedelo, ter o takih, ki jih kličejo v spomin aktualna dogajanja.

Kakšni so vaši spomini na Vinka Oblaka in brate Zakelj, se pravi na padle prvoborce iz Žirov, po katerih se imenuje žirovska osnovna šola? Pojavil se je predlog, da bi to poimenovanje ukinili, češ da otrok ne kaže vpisovati med »padle prvoborce« ali v »Prešer­novo brigado« (primer Železnikov)... Racionalno jedro te zahteve, ki ostane, ko odteče žolč, s katerim je prežeta, pa je po mojem v vprašanju, ali ima nesporno pogumno ravnanje teh mladih mož in fantov v času velike preizušnje slovenskega naroda danes še svoj vzgojni pomen?

V i n k a Oblaka in padle brate Žakel j sem ohranil v lepem in trajnem spominu. Z V i n k o m O b l a k o m sem se že pred vojno po­gosto s rečeval , k o j e ta živel v Gorenj i vasi pri mesarju Mlakar ju in zanj po vaseh kupoval ž ivino in praš iče . B i l je veseljak in po­štenjak, ljudje pa so ga imel i radi in ga ceni l i . Srečevala sva se tu­di na raznih zabavah in plesih, na katerih je s svojo veselostjo in šaljivostjo zabaval vse navzoče , zato smo ga imeli vsi radi, razu­me se, da še zlasti dekleta. S Pavletom Zakljem sva bi la v času , ko se je pri mojstru T rp inu na Volči učil kro jaške obrti, vel iko skupaj in b i la velika prijatelja. Neš t e tok ra t je b i l pri nas v De ln i ­cah. Po dolg ih letih sva se spet s reča la , ko je v začetku julija

4. Alije ugotavljanje omejenosti poslancev slovenskega parla­menta skrajni politični domet strank sedanje »združene opozicije« (naj zapišem »frakcij rdeče armade«?), ki ima sicer toliko povedati o kulturi političnega boja ?

5. Bo Slovenija ob sedanji opo­ziciji v parlamentu, ki upora­blja zgolj metode spreneveda­nja in skrajno nizkih udarcev, za kar s pridom uporablja sprivatizirane monopolne me­dije (glej objavljeni dokument v Demokraciji št. 26 in podpi­se v njem!), ob tem pa name­ne (!) storiti prav to, kar sa­ma ves čas počne, na ves glas v pravi miloševičevsko sprevr­ženi maniri očita vladajoči koaliciji, kdaj preživela v praksi uporabo besed kon­struktivni dialog ?

S spoštovanjem dipl. ing. Branko Grims

S. Žagarja 39 64000 Kranj

A l j a n c i c

še direktor Elana? Prosimo, da v zvezi z vašim

člankom »Aljančič še direktor Elana?«, objavljenem v Gorenj­skem glasu dne 31. 7. 1990 in v interesu popolne obveščenosti javnosti objavite naslednje po­jasnilo:

Uroša Aljančiča je delavski svet DP Elan razrešil dolžnosti predsednika poslovodnega odbo­ra le nekaj dni pred dejanskim potekom dobe, za katero je bil imenovan. Ker ni bil ponovno iz­bran, ne glede na odločitev v sporu sedaj, ne opravlja dolžno­sti predsednika poslovodnega odbora. Odločitev sodišča je bila povsem formalna, kar je v skla­du z našo razlago 60. člena za­kona o podjetjih (Ur. list SFRJ št. 77/88 in št. 40/89), po kate­rem je o zahtevi za razveljavitev sklepa o razrešitvi dolžan pono­vno odločati organ, ki je sklep o razrešitvi sprejel, to je delavski svet DP Elan. V vsebinskem smi­slu ni mogoče govoriti o uspehu pritožbe in s tem tudi ne o more­bitnih vzrokih za uspeh, ker bo o zahtevi odločal delavski svet.

Predsednik sodišča Bogdan Greif

Ko dobrave se mrače (J.MU™)

Tam na vzhodu kranjske obči­ne na valoviti cerkljanski ravnini so zaselki in vasi Vopovlje, La-hovče, oba Zaloga, Glinje, obe Trati, Šmartno, Cerkljanska Do­brava. Nasovče... Ena lepša od druge. Asfalt čez vas. nove hiše.

nova gospodarska poslopja, po­beljene cerkve.

No, recimo Lahovče. Vas je taka kot nevesta. Ima vsaj dve bogati in znani gostilni, zasebno moderno mesarijo in celo novo zasebno tovarno, bogate kmeti­je, lične delavske hiše. Ko imam opravka tam okoli, si mislim: tu so doma podjetni, pridni ljudje, ki imajo kaj za pokazati in ki ve­do, kaj hočejo.

Pa sem po službeni dolžnost1

moral prečesati vse gozdove okrog Lahovč in okrog prej na­štetih vasi. Gozdove, ki so lahov-ški in od sosedov. In kaj sem od­kril v njih ? Gozdovi so tako zas-vinjani z odpadki, da je človeka sram, da je človek. Samo v goz­dovih okrog Lahovč sem nalete' na več velikih "odpadov", na ka­terih so celi kupi plastike, stekle-nine, posodja, kemijskih snovi, starih čevljev, štedilnikov, teksti­la. In to je razmetano, kakor je Lahovčanom padlo s traktorju ali prikolice, ko so vozili vsak nC svoje smetišče.

Struge potokov, ki tečejo sko:> te godzove, so "okrašene" z v s 0

barvno plastiko, ki jo premore­mo.

Saj v gozdu se nič ne vidi; "smeti" ni več. Nesreča je paC

a^ ni nikjer nobene jame alijar

ka, !amor bi vse to "skril". . Člo. >k se vpraša, kakšen0

nos do , trave, gozda imajo ljudje v Lu^ovčah. In kakšne^, do reda. čistoče, pitne vode. W si mislijo, ko se San za dnem v0' zijo mimo teh "vrtov" in vedno bolj skrunijo zemljo, kjer je gol* doma. Ali so sposobni napravit' odpad tudi na njivi s pšenico, de­teljo ali celo na zelniku?

Vprašujem se, s čim se ukvat-ja krajevna uprava. Koga nek' imajo za predsednika? Mogof1

celo ta največ zvozi na ta "pok0" pališča ".

Kaj dela osnovna šola v ZalO" gu? Ali nima v celem letu nobe­nega čistilnega dneva? Ali se di šolski odpadki znajdejo n<* teh "posvečenih mestih"?

Kakšna neki je talnica. k'P?: teka izpod teh gnojišč? In M mislijo podjetni posamezniki '* teh vasi, ki imajo ribogojnice o>> teh onesnaženih potokih?

No, ljudi še pokopujejo globj? ko tudi v Lahovčah. A prav biDi'. lo, da bi prekrili z zemljo vsa) največja smetišča v svojih gozdo1

vih. Sele potem bom tudi ja'- \ ponosom šel ali se peljal sko! Lahovče ali sosednje v a s i „ . j boste organizirali kakšno čist"' no akcijo, me dobite na naslov"-

Marjan Štempih*' Cesta 1. maja M

64000 Kr*«J

CEKIN (morda je b i lo že junija) 1942 prišel v partizane v Poljansko # • Preden je padel, je bi l politdelegat v prvem vodu Poljanske če katerega poveljnik sem bi l tedaj jaz. Č e se prav spominjan 1 ^ imel partizansko ime K r p a n - verjetno zato, ker je bi l krojač- 1 . di Janeza Žakl ja - A n ž o n a sem poznal že pred odhodom v P a . j e

zane, ko je ta prihajal k Mar janc i v Javorje obiskovat svoje de* Pepco, ki je tudi bi la iz Žirov. Z M i l a n o m sva se spoznala m J . 1942, ko se je z bratom Janezom vrni l iz prezimovanja dorn'. Ži reh v Poljansko če to . Poznal torej nisem le Vinka Žaklja , padel januarja 1942 v D r a ž g o š a h . Znano je, da sta bi la Vinko Pavle že leta 1941, ko sta delala v Kran ju , aktivista in o rgan '* 1

torja O F v Ži reh . V i n k o Oblak je b i l najbolj prizadeven in z a S », žen organizator narodnoosvobodilnega gibanja in O F na obfl1 i j u Žirov leta 1941. Razen Pavleta Žakl ja so bi l i vsi ostali borci . Vsi so b i l i pogumni in dobr i borci . Janez je b i l od maja. je prišel v Poljansko če to , do smrji, p o m o č n i k p u š k o m i t r a U c * ^ pri mojem bratu Jože tu , ki je imel partizansko ime Mit ja . Oba ^ padla 4. avgusta 1942, to je drugi dan silovite n e m š k e ofenziv' e

Blegošu. , f f

O ukini tvi poimenovanja osnovne šole v Žireh po teh p f V ^ borcih pa bodo odloča l i Žirovci sami in mis l im, da tega ne bo ^ dopust i l i . T u d i jaz mis l im, da to ne bi b i lo prav in poš teno padlih prvoborcev. Saj so vsi izkrvaveli in žr tvovali mlada ž i v > nja na oltar domovine že na zače tku naj težjega obdobja slo v ' t

skega naroda, ko je ta ječa l pod ja rmom krutega fašističn * okupatorja, to je že leta 1942. Potrebno je bi lo veliko p o g u ^ narodne zavesti in ljubezni do domovine, pa tudi e n t u z i a z m ^ j se je kdo od loča l za odhod v partizane in s tem za neizprosen z vel iko močne j š im s o v r a ž n i k o m . ^

Ne gre torej za vpisovanje šolskih otrok med »pad le P $ b o r c e « , t emveč za spomin in zgled ljubezni, narodnega ponos ^ , ž r tvovanja za svojo domovino, kar naj se p r e n a š a na mlade r° ( f f ve. Vse to velja tudi za poimenovanje po Prešernovi brigad'-za druga taka poimenovanja.

Z A D O M IN D R U Ž I N O , IZ Š O L S K I H K L O P I UREJATA: HELENA JELOVČAN IN DANICA DOLENC

Na poletnem jedilniku

B U Č K E Mlade bučke lahko pripravimo na najrazličnejše načine. Lah­

ko jih narežemo in zabelimo s solatnim prelivom, odlično tudi tek-

n e jo, ce jih zmešamo z drugimi vrstami solate. Lahko jih skuhamo V , - . [ a ' ' P a pripravimo iz njih omako, s katero zabelimo špagete a ' i rižoto. Lahko jih ocvremo, lahko popečemo, lahko jih izvotlimo jn polnimo s pikantnim nadevom. Bučk ne lupimo. Obrežemo jih na konceh, umijemo in obrišemo s prtičem. Potem jih narežemo na ko-esca ali na kocke, na podolgaste rezine ali pa jih tudi samo razpo-p V , n , 0 \ N e k a t e r i recepti zahtevajo, da narezane bučke posolimo.

otem jih pustimo stati pol ure, toliko, da izpustijo odvečno vodo. . e n a*o jih pripravimo po receptu. Če nameravamo pripraviti pol­

njene bučke, jih najprej deloma skuhamo. V vreli, osoljeni vodi jih Kuhamo 8 do 10 minut. Potem izdolbemo sredico z žličko. Bučke polnimo z nadevom, ki mu premešamo sesekljano sredico bučk, na­to jih pečemo v pečici.

Špageti z bučkami Za 4 osebe potrebujemo 400

8 špagetov, 500 g b u č k , 3 velike Paradižnike , strok česna , šopek dišavnih zelišč ( rožmar in , žaj-D e l j , bazil ika), lovorjev list, na­strgan ementalski sir, malo mleka, sol in poper.

Parad ižn ike prelijemo z vre­lo vodo, da j i h laže o lup imo. Olupljene r a z r e ž e m o , odstrani­j o j im semenje, nato j i h drob­no sesekljamo. Č e s e n o lup imo in sesekljamo. V kozico damo Pardižnik, česen , d išavni šo-Pek, lovorjev list in 3 do 4 žlice mleka. K u h a m o nekaj minut na zmernem plamenu, nato da­mo v kozico tudi oč i ščene in na kolesca narezane b u č k e . So l i ­mo, popramo in kuhamo v ne­pokriti koz ic i , da se b u č k e zmehčajo. Na to odstranimo d i ­šavni š o p e k i n lovorjev list. Omaka naj bo precej gosta, po okusu jo še z ač in imo in j i pr i -mešajmo nekaj baz i l i k in ih l i ­stov. V soljeni vodi , k i j i prilije-mo malo olja, skuhamo špage­te do mehkega. Odced imo j i h . Špagete stresemo v skledo, pre­lijemo j i h z omako, potresemo z nastrganim ementalcem in P r e m e š a m o . Recept ie prime­

ren za dietno prehrano, saj sku­hamo omako brez m a š č o b e , sa­mo z mlekom. Č e pa že l imo , lahko p a r a d i ž n i k e in česen pre-p r a ž i m o na ol ju, dodamo malo masla, po želji tudi sesekljano č e b u l o , vendar je omaka potem bolj ka lo r i čna .

Narastek z bučkami Z a 2 osebi potrebujemo:

250 g p a r a d i ž n i k o v , 1 žl ico olja, 250 g mlete govedine, sol , poper, 350 g b u č k , žl ico masla ali margarine, žl ico moke, 1/4 1 mleka, tr ikotnik topljenega si­ra, 2 žlički drobt in , košček ma­sla.

P a r a d i ž n i k e prevremo, olu­p i m o j i h i n n a r e ž e m o . V ponvi segrejemo olje, na katerem po­p e č e m o mleto meso. Sol imo ga in popramo. D o d a m o p a r a d i ž ­nike in p r a ž i m o na majhnem plamenu 8 do 10 minut. Bučke umijemo, n a r e ž e m o j i h na ko­lesca, sol imo in popramo. V n a m a š č e n o nepregorno posodo v lož imo v plasteh meso in buč ­ke. V kozic i segrejemo maslo al i margarino, dodamo moko, r a z m e š a m o , zalijemo z mlekom in kuhamo, da se zgosti. Zač i ­n imo s soljo in poprom. O m a ­

ko, ki jo dobimo, prelijemo čez meso in b u č k e . P e č e m o v ogreti pečici pri 225 stopinjah 30 mi ­nut. V ponvi segrejemo maslo, na katerem zarumenimo drob-tine. K o je narastek pečen , ga prelijemo z drobt inami in po­nudimo s solato.

Ocvrte bučke Z a 4 osebe potrebujemo 1

kg b u č k , 2 ja jc i , pe terš i l j , maja-ron, nastrgan sir, sol , moko, olje za cvrtje.

Izberemo mlade in čvrste b u č k e . Skuhamo j i h v osoljeni vodi , da se z m e h č a j o , nato j i h sesekljamo ali p r e t l a č imo z v i l i ­cami . P re t l ačen im b u č k a m pr i ­m e š a m o dve jajci , sesekljan pe­teršil j , malo majarona, nastr­gan sir i n so l . P r e m e š a m o z le­seno kuhalnico. Zmes naj bo gosta, a ne trda, Č e je prered-ka , j i p r i m e š a m o malo moke. Testo zajemamo z žl ico. Daje­mo ga v ponev, v kateri smo se­greli olje. Bučke cvremo, da zlato zarumenijo z vseh strani. Ocvrte ponudimo z majonezo ali s tatarsko omako.

®D Romantika se vrača

Tako kot ženska moda, tudi o t ro ška h o č e spet romantiko. Zato naj v garderobi naše p u n č k e ne manjka n e ž n o roža-sta oblekica , obš i ta s č i p k a m i .

Č e pa že h o č e h lače , naj bodo te rožas te , sin pa si bo zagoto­vo izbral rožas to š p o r t n o sraj­co. K a j h o č e m o , moda je mo­da.

TA MESEC NA VRTU Avgust je najboljši čas za presajanje vseh odcvetelih trajnic.

D o jeseni se potem lahko še dobro ukoreninijo in vrastejo, da lahko z imo dobro zdrže . Vraščanje trajnic zelo o l j a šamo in po­s p e š i m o , če tla med njimi pokrijemo s šo to 3 cm na debelo. N a ­mesto šote pa je dober tudi preperel hlevski gnoj. Plast zastirke pa je lahko tudi bolj debela. T l a , k i j i h takoj potem, ko j i h pokr i ­jemo, temeljito zalijemo, ostanejo dolgo enakomerno v lažna .

Pr i sajenju in presajanju potonik je treba pazit i , da je kore­ninski vrat največ 5 cm pod zemljo. Presajanja in hkratne delitve potonik se lot imo samo takrat, kadar je nujno potrebno. Navad­no potem mineta dve leti, preden potonike spet dobro cveto. Pre­globoko posajene potonike sploh ne cveto, zato naj rastejo zme­raj na polnem soncu. Saditi in presajati j i h moramo avgusta!

S stebel tigraste lilije in brstične lilije poberemo zarodne br­st iče in j i h posadimo v zemljo. Potaknemo j i h 5 cm globoko, 15 cm vsaksebi. Belo lilijo moramo presaditi, še preden naredi nove poganjke, kar je navadno konec avgusta. Pravega časa pr i tej l i l i ­j i n ikakor ne smemo zamudi t i . Č e b u l e moramo torej pobrati iz

zemlje v prvi po lov ic i avgusta in j i h presaditi na nov prostor. T u ­di ta l i l i ja je na j lepša , če jo sadimo v skupine, v katerih naj bo po 10 do 12 čebu l . Sadimo j i h 15 cm globoko, po 15 cm narazen.

Č e ž e l i m o imeti v trati zvončke, velike zvončke, krokuse, nar­cise in zgodnje tulpe, j i h sadimo na robove vogalov. Po vsej trati posajene č e b u l n i c e in gomoljnice p reveč prizadenemo v rasti s košn jo , k i se z a č n e že apri la.

Kjer je venenje aster zelo m o č n o , je treba vse odstraniti, tudi koreninsko grudo in sežgat i . Razen tega pa moramo tudi temelji­to razkuži t i prostor, kjer so bile astre. Povzroči tel j bolezni se za­držuje v tleh. Najbolje se obnese mokro ž ivos reb rno razkuži lo . Z njim moramo tla tako m o č n o zal i t i , da se vsa p remoč i jo . Glede koncentracije razkuži la je treba upoš teva t i ustrezna navodila.

Č e sejemo že avgusta, bomo imel i drugo leto krepke rastline brkatih nageljnov, zlatega šeboja in slezenovca. Vse naš te te rastli­ne terjajo s o n č e n prostor, glede tal pa niso posebej zahtevne.

K e r je tudi avgusta lahko še zelo v roče , moramo skrbeti, da so rastline dobro zalite. Pr i tem pa ne smemo pozabiti tistih traj­nic , k i so že odcvetele. Pr i cvetenju so porabile veliko moč i , k i j i h morajo s sprejemanjem hrani lnih snovi nadomestiti . Z a to pa je potrebna voda. N a novo posajene trajnice je treba po večkrat na dan pošk rop i t i . Potem se zanesljivo primejo.

Prvi dan počitnic M a m i je priš la iz s lužbe in povedala, da grem lahko s Šim-

novimi na morje. Tega sem se zelo razveselila, saj sta Sabina i n ° a v i d moja prijatelja. Hi t ro sva z mamico pr ipravi l i prtljago. Joj , Semi se us t raš i la , kako bom pa vrnila sp r ičeva lo in se vpisala v Jre<ji razred? M a m i me je po to laž i l a in obl jubi la , da ga bo dala tovarišici F ranck i , k i ga bo oddala v šo lo . , . . Ob petih popoldne so prišli pome Š imnovi . M a m i je M a r i n -5 1 in Franciju skuhala kavo, č ep rav smo otroci komaj čaka l i , da Jo mahnemo na morje. K o n č n o smo se veseli odpeljal i . V Červa r -JU smo komaj našl i stanovanje, v katerem so b i l i že Irena, V i k t o r m otroka Jure in M i h a . Otroci smo si hitro ogledali stanovanje in °dbrzeli na zelenico. O p o l n o č i smo utrujeni popadal i v postelje. Komaj smo zjutraj odpr l i oči , smo že začeli nagajati drug druge-PJ1' Na jhu jša sta b i l a M i h a in Jure. Starši so b i l i veseli, ko smo °.dšli na p l ažo , kjer so imeli vsaj malo miru pred nami. V senci so si ob pivu h ladi l i živce. Otroci smo se nacejali s sokovi in raden-s *o, se tunkal i , skakali in plaval i .

Konec tedna je priš la na morje tudi moja mamica. B i l a sem J e zelo vesela. M a m i c a ni navajena to l iko hrupa in otrok, zato je "otela narediti red, vendar j i ni uspelo. D o nedelje, ko smo odšl i Jjornov, se je morala sprijazniti z nami . r*ijana Zadnikar, 2. a r. O Š Matije Valjavca Preddvor

Filmska nagradna uganka Kranjski letni kino je v gradu Kieselstein. Kl jub poči tn i ­

cam ste b i l i z odgovori na vprašan je kar pr idni . Po dve za-stonjski vstopnici za ogled katerekoli filmske predstave v dvoranah K i n o podjetja Kranj je ž reb določi l Uršk i Strajnar * Jesenic, Tomšičeva 70 in An i t i Vereš iz Kranja, Tuga Vidmar­j i 8. Č e s t i t a m o in že l imo vel iko už i tkov ob ogledu, mi pa se z nagradnimi vprašanj i za p r ib l i žno mesec dni poslavljamo.

Sem rdeč i t u l i p a n na šolski g red i . U r a je sedem. Otroci stojijo pred šolo in č a k a j o ; tol iko j ih

da ni dovolj prostora na p lošč icah , zato stojijo tudi na gredi. U h , zdaj bi me eden skoraj pohod i l . A h a , zdaj j ih bo dežu rn i

Učenec spustil v šolo in bom imel mir. K a k o je tiho, kakšen mir! * a J pa je zdaj to? Bee! Uš i ! Te so še hujša nadlega kot otroci. Šle b rn imo, v id i se, da imajo vrtnice raje. Spet mir, to je dobro. Po-* se je začel . Nek razred je prišel na igrišče. Igrali bodo nogo-

m e t - U p a m , da ne bo kdo zgrešil z idu in bo priletelo naravnost a me. Kaj pa je zdaj to, N L P ? N e , samo žoga . Učenci drugega

r a zreda imajo delovno akcijo. Prekopali bodo gredice; to mi bo * e 'o dobro delo, saj je zemlja že precej trda. U p a m , da bodo po-^ m še zal i l i gredico, saj že dolgo ni b i lo dežja. Kaj pa je zdaj to? ..den od ma lčkov iz vrtca se je polula l name. N o , zdaj sem pa za-'J! To je pa višek! U p a , da me bodo presadili kam drugam. Otro-' s o šli, to se pravi , da bom ostal tu. N o , sedaj imam pa pravi

S**- M a l o bom zaspal. Č e z nekaj časa se zbud im in slišim otroke, *' gredo iz šole . . Tak je moj dan. O b nedeljah je seveda d rugače , cel dan miam mir. V'egor Torkar, 6. a r. O Š bratov Žvan Gorje

Dnevnik, moj edini zaupni prijatelj 14. 6. 1990

Propadel sem. Polomija na vsej črti. Učni uspeh slab. Spremlja­jo me nočne more. Danes je bila še posebno grozna. Večer je že, jaz pa se še sedaj natanko spomnim svojih sanj.

Gledal sem Poletno noč. Predvajali so nek vojni film. Bil je poln krvi. Mrtveci tu in mrtveci tam.

Zakaj ti govorim tako trapaste reči? Zato, ker mi je ta fdm spremenil življenje. Še sedaj me obide zona, ko se spomnim sanj:

Bil sem polkovnik. Vozil sem se po bojišču. Moj osebni šofer je kar naprej nekaj "gobezdal".

Toliko je "gobezdal", da je ta norec zapeljal na granato in naju je oba vrglo v zrak, skupaj z avtom.

"Gospod polkovnik," je rekel šofer, "bojim se, da je najino ži­vljenje končano. Peljeva se v nebesa."

Ne vem, kaj mije bilo, ampak vem, da sem ga prijel za vrat in ga skušal vreči iz avta. Šofer pa je kar naprej kričal: "Ne vrzite me na Mars!" V resnici pa ni bil Mars, ampak Jupiter. Vozila sva se po vesolju z najinim džipom. Nakar zagledava nebeška vrata. Pred vrati se je drenjalo raznih vojaških kurirjev iz 2. svetovne vojne in raznih vojakov. Na splošno so bili to ljudje, ki sem jih videl umreti v filmu, na televiziji. Vsem je manjkal kakšen del telesa, ki so ga pri­nesli s seboj kar v nahrbtniku. Šofer pa je tako slabo vozil, da je ne­katerim vojakom kar potrgal glave. Kar na lepem sva se znašla v nebesih. Tovariš Foršek je učil mlade angele kričati Aleluja. Drl se je na nekega rdečelasega angela. "Ali se tako poje Aleluja? Kot bi jedel krompirjeve cmoke?" Prestrašeni angel pa je kričal "Hla-Hle-Hlu-Hja". "O, ti teslo zabito! Te bom že naučil!" Tam sem videl še tovarišico za biologijo, kako je spravljala človeške okončine v plasti­čne vrečke in jih metala v samokolnico. Učitelj za telovadbo pa je okončine zmetal v peč. Tam je neznansko smrdelo. Učiteljica za ke­mijo pa je poskušala dim. ki je uhajal iz peči, ujeti v mrežo.

Šofer se je ustavil. Prišla sta dva angela in mi rekla: "Polkov­nik Leskovec, gospod bog vas bo sprejel. Vedite se dostojno pred go­spodom bogom, sicer nama bo odtrgal od plače."

Stal sem pred gospodom bogom. Bil je ravnatelj moje šole. "Dobro poznam tvoje grehe. Vem, kaj si delal tam na Zemlji. Lena­ril si!"je kričal. "Glasbeni pouk - manj uspešno, biologija - cvek, ke­mija - cvek, telovadba - manj uspešno!" Hotel sem mu nekaj razlo­žiti, a mi je rekel, naj "držim gobec", ker ga nisem, me je vrgel v pekel. Tam niti ni bilo tako grozno.

To je vse. To je najhujša nočna mora v mojem življenju. Jutri pišemo pri slovenščini spis in jaz že imam snov. Upam sa­

mo, da mi učiteljica ne bo zamerila zaradi jezika in zaradi osebno­sti v spisu. Vem samo, da ne bom gledal več teh vojnih filmov.

Nehati moram, ker se mami že spet dere, naj ugasnem luč. Sandi Leskovec, 7. a r. O S Staneta Žagarja Kranj

Na svoj prvi šolski dan sem se počutil kot super-man, saj sem sedaj hodil v veliko šolo in ne v ma­lo šolo. Toda kljub temu sem se nekoliko bal, saj nisem nikogar poznal, razen dveh sosedov, ki sem se ju držal kot klop. Sašo Dragan, 8. c r. OŠ Franceta Prešerna Kranj

Morje Val za valom buta v stene, na obali moči mene, vendar jaz se ne sekiram, ko na plaži mivko zbiram.

Najlepše morje je poleti, ko visoko sonce sveti, nam na kožo žarke meče, nevarno je, da nas opeče.

Pa ne bojte se svetlobe, ker je zdravo za kosti, bati se je le lenobe, če dolgo na soncu se leži.

Vendar morje te predrami, če skočiš vanj spet in spet, še zlasti, če je sonce z vami, lep je njegov kristalni svet.

Ob soncu v morju so kristali, ni nam za to, da bi lagali, pa poglejte si sami, ko na morje boste šli.

Valerija Mohar, 6. c r. O Š Ivana Groharja Skofja Loka

Počitnice so lepe kjerkoli Cigler

Moja skrb za zobe K o sem b i l še v vrtcu, sem že začel skrbeti za svoje zobe.

V prvem razredu so nam sestre iz zdravstvenega doma vsak mesec pregledale zobe. N a u č i l e so nas tudi pravilno, natan­č n o umivati zobe. Najbolj ža los ten sem b i l , ko sem dobi l črva ali po lža . Najbolj pa sem bi l vesel, ko sem dob i l zajčka. V pr­vem razredu sem lepo umival zobe, zato sem dobi l z n a č k o . Toda niti v prvem, niti v drugem in tretjem razredu nismo bi l i na prvem mestu. Sedaj sem že v če t r tem razredu. V če t r tem razredu smo b i l i prvič na prvem mestu v čistoči zob. Vsi smo b i l i ponosni nase. T u d i ko bom velik, bom čistil svoje zobe. Nebojša Milošević, 4. a r. O Š Petra Kavčiča Skofja Loka

mimmmmmiGLAS 8. S T R A N Z A N I M I V O S T I Torek, 7. avgusta 1990

Na Starem vrhu so letos že devetnajstič pripravili Dan oglarjev

Gradimo mostove S o n £ e n d a „ m e d £ r n i m i o g l a r j i podirajmo pregrade »Od otrok se učimo o otrocih« - na 5. evropskem srečanju otro­škega gledališča v Luksemburgu. »Plemena« (otrok) se (z govo­rico telesa) spoznavajo z gledališčem in med seboj. Jugoslavijo predstavljajo otroci iz Kranja, Radovljice, Ljubljane in Kopra. Četrtina otrok je slušno prizadetih. Slikovitost cestnega gledališ­ča.

V mestecu Echternach, polnem zgodovine in modernih nomadov (več ina holandskih turistov) na l u k s e m b u r š k o nem­ški meji, v mehki , valovi t i , gozdnati pokraj ini mi rn ih rečic je b i lo med 15. in 29. ju l i jem, 5. evropsko s rečanje o t roškega gle­da l i šča pod pokroviteljstvom Sveta Evrope , v organizaciji luk-s e m b u r š k e g a ministrstva za kulturo, z donacijami večj ih in manjš ih sponzorjev, z 240 otroki iz vse Evrope (prvikrat so pri­šli mladi iz Sovjetske zveze, N e m š k e d e m o k r a t i č n e republike, Romuni je in Bolgarije) in nad 100 odras l imi , profesorji in su-pervizorji ter l u k s e m b u r š k o ekipo, na če lu s profesorjem Ber­nom T h i l l o m .

Srečanja , namenjena otro­š k e m u gledal išču se vrstijo vsako drugo leto, nastala pa so iz resn ične želje, da bi se mladi (g ledal iščniki ) bo­lje spoznali med seboj, skrbno negovali vse, kar j i m je skupnega in spoš to ­vali razlike in d r u g a č n o s t i . Vsako srečanje ima svojo temo in l u k s e m b u r š k o je potekalo pod motom: Ple­mena - gradimo mostove, podirajmo pregrade.

Ot roc i , stari od 12. do 14. let so v šest ih de lovnih skupinah spoznavali pred­vsem govorico telesa, njene

izrazne možnos t i in pota nebesednega gledal i šča , nadvse pri­merno za gluhoneme, gluhe, s l u šno ali govorno prizadete otro­ke, k i so se zelo dobro vključevali med vrstnike. Vsako skupi­no so vod i l i štirje » a n i m a t o r j i « , pr iznani g leda l i ščn ik i in peda­gogi, med katerimi je b i l tudi znani slovenski profesionalni lutkar Brane Solce. Redno dopoldansko delo v g leda l i šk ih de­lavnicah je trajalo od devetih dopo ldan , otroci so b i l i vanje razdeljeni že vnaprej, medtem ko so si popoldanske delavnice izb i ra l i po lastni želji. Izbira je b i la pestra: improvizaci je , ustvarjanje igre, pripovedovanje zgodb, cirkus - z monoc ik lom in k lovn i , cestno gledal i šče , mim, show - kabaret, plesno gleda­lišče, ustvarjalni gib, l judski plesi, lutke, papirnate lutke, ma­ske in igranje z masko, časop i s » J u c u n d u s « (ki je izhajal vsak dan) in še kaj.

Veče rno življenje se je odvijalo v man j šem c i r k u š k e m šo­toru in lepih notranjih in zunanjih dvor i šč ih e c h t e r n a š k e opati­je ; tu so bile predstavitve p o s a m i č n i h deže l , k i so vse nastale »bl i skovi to in na kraju s a m e m « , nadvse zabavna pa je b i la ko-stumirana patry: »Šes tdese ta l e t a« .

Ustvarjalna mrzl ica je seveda na ra šča l a tem bolj , č im bolj se je b l iža lo sklepno dejanje - nastop vseh otrok na očar l j ivem mestnem trgu, med stebrom justice in gotsko mestno h i šo .

» P l e m e n a « so pokazala plodove trdega dvotedenskega dela in pr ivabi la trume m i m o i d o č i h na slikovite ko t ičke Echer-nacha.

Zgodbe, k i so j i h pr ipovedovala, so bile raz l ične . Nekate­re so bile kot pr ikazni iz davnine, z elementi obrednega teatra, z mnogo bobnanja, druge spet so temeljile na kontrastu prvin-skosti in civil izacije, tretje so osvetljevale svet o t roš tva , če t r te pot, ki vodi skozi č lovekovo življenje v neki skupnosti .

Domise ln i kostumi, maske, živa glasba in seveda razdaja­j o č a se, n a v d u š e n a in n a v d u š u j o č a o t r o š k a iskateljska zveda­vost in izraznost so navduši l i obč ins tvo , ko so se » p l e m e n a « z l i l a med seboj, da b i pod ve l ik im totemom iz bel ih , impozan­tnih papirnatih mask (nastalih v delavnici Braneta Solceta) in vsak v svojem jez iku na skupno melodijo zapela, kako so se imela v Echternachu in kaj so tam poče l a .

Prireditelji so poskuša l i na čim bolj originalen nač in pred­staviti tudi svojo deže lo ter prestolnico, zato so gnali » p l e m e ­n a « na peš-ral ly skozi mesto Luksemburg. Z vod i čem, ki je b i l zelo skrivnosten, in mapo, v kateri so bile » t o č k e « , ki j i h je bi­lo treba odkr i t i , so se ožul jeni in radovedni tujci dokopa l i do več ali manj kazenskih točk, zvedeli marsikaj o kul turnih, zgo­dovinskih in sodobnih znamenitostih prestolnice in njenih pre­bivalcev. Razpoznavam rally je sledil tudi v Echternachu, a v mestecu, ki ima 3.400 l judi , poti niso predolge.

Echtarnach bo slovenski skupini - o t rokom in odras l im -ostal v spominu kot spoznanje, da je g ledal i šče č u d o v i t o in ni ­ko l i do konca odkr i to in da se vanj zmorejo vkl jučevat i tudi otroci , ki j i h včasih kar odrinemo na stranski tir življenja.

Alenka Bole Vrabec

G L A S

Tržič vendarle dobil razglednice Tržič , julija - Več let že na Tur i s t i čnem druš tvu v Tržiču

ugotavljajo, da nimajo razglednic kraja in iz leta v leto se do­govarjajo, da j i h je treba izdati , da vendar ne morajo turistov puščat i praznih rok. A ni in ni se našel za ložnik zanje. Zato pa je tol iko bolj presenetilo dejstvo, da se je razglednic spomnil L jub l jančan Franc S imonč ič , lastnik nove trgovine P A P I R U S na Detelj ici . Deset razl ičnih razglednic s prelepimi motivi Trži­ča in okol ice je ponudi l v ovi tku. Dobro gredo v prodajo.

Pa je odpadlo eno breme... • D. Dolenc

Stari vrh, 5. avgusta - Turistično društvo iz Starega vrha že vrsto let pripravlja etnografsko turistično prireditev, ki spominja na čase oglarjenja v okoliških vaseh. Čeprav na nekaterih kmetijah še da­nes kuhajo oglje in oglarjenje še malo ne sodi v pretekle čase, pa se običaji seveda spreminjajo. Zato je prireditev vsako leto znova do­bro obiskana, letos pa so številni gostje in domačini uživali tudi ob najrazličnejših družabnih igrah in poskočni glasbi ansambla Strmi­na.

"Le tošn ja prireditev ob dne­vu oglarjev tu na Starem vrha se je zače la že včeraj zvečer , ko smo zakur i l i kres in pr ipravi l i ples. P resnečen i smo bi l i nad ve l ik im obiskom, prav tako pa smo z ob i skom zadovoljni tudi na današn j i prireditvi . Vreme je lepo, tako da delo vseh, k i pripravljamo D a n oglarjev ni b i lo zastonj. Z a prireditev akti­vno skrbi petindvajset č l anov našega tu r i s t i čnega d ruš tva , le­tos pa smo poleg programa ob oglarski kop i pr ipravi l i tudi ra­z l ična tekmovanja od balinanja za ovco, do streljanja za srnja­ka, pa tekmovanje v žagan ju , skakanju z vrečami. . . N a tu-kajšnih kmetijah je trenutno veliko gostov, ki so prišli na prireditev. Največ gostov ima­mo s Primorskega, iz Gor i ce in K o p r a , nekaj je L jub l j ančanov , med tujci pa na tuka j šne kmeti­je hodijo največ Belgijci i n v zadnjem času Italijani. Večino tu ostanjejo teden dni , hodijo na sprehode, obiščejo oko l i ške hribe, tuici pa se odpeljejo tudi

do bližnjih kulturno - zgodo­vinskih spomenikov, do Ble­da ," je ob prireditvi povedal Pavle Dolenc, predsednik Turi­stičnega društva.

Stari vrh je tu r i s t i čno dru­štvo, k i je b i lo ustanovljeno z namenom, da b i s skupnimi m o č m i o lepša l i kraj, da bi or­ganiziral i propagando ob raz­voju k m e č k e g a turizma v oko l i ­ških vaseh in seveda, da skupaj organizirajo prireditev, med katerimi je najbolj poznan Dan oglarjev, k i so ga letos pr ipravi­li že devetna js t ič .

Številni obiskovalc i , k i so v nedeljo prišli na Stari vrh so posedali v senci pod gozdom, v roč ina pa ni b i la prehuda nit i za plesalce, saj je bi lo plesišče ves čas polno. Takole pa sta o prireditvi razmišl jaja dva od obiskovalcev.

vreme kot danes. T u d i cene ni­so previsoke in sploh se dobro počutimo.**

Marjan Cesar iz Ljubljane: " N a Stari vrh smo prišli na po­budo tašče iz Škofje Loke . T u ­kaj je izredno prijetno, všeč mi je tako okolje kot prireditev. N i k o l i še nisem b i l na tej prire­di tvi , gotovo pa je, da bomo z d r u ž i n o in hče rko še kdaj pr i ­šli, posebno če bo tako dobro

Meta Sezonov iz Ljubljane: "Starši že vrsto let hodijo m Tavčar ju na kmečki turizem ifl zato smo vsako leto tudi na tej prireditvi . Sem pridemo skupaj z d r u ž b o , z znanci iz Belgije-Prijeten dan je, tukaj je zelo lu-š tno , zabavamo se in už ivamo ob oživljanju tukajšn ih običa­jev. Zelo se nam zdi škoda , da je prireditev premalo znana po drugih konc ih Slovenije, po Ljubl jani , kajti gotovo bi bila zanimiva še za marsikoga, k| zanjo ne ve. Sicer pa sem tudi sama sodelovala pri tekmova­nju v žagan ju . "

• V. Stanovnik

Šola za gorske vodnike v Nepalu

Pomoč naših alpinistov domačinom Kranj, 4. avgusta - Kranjčan Peter Markič odhaja prihodnji teden v Nepal, kjer bo vodil letošnji tečaj v tamkajšnji šoli za gorske vodni­ke. O šoli, kjer je bil že dvakrat, je ob njeni desetletnici pripravil gradivo za dvojezični bilten. Kot posvetilo biltena je zapisana misel pobudnika šole pokojnega Aleša Kunaverja, češ da je Everest cilj, šola za gorske vodnike pa je poslanstvo.

2e leta 1969 je med odpravo na Anapurno Aleš Kunaver re­sno načr tova l plezalno šo lo za še rpe , v iš inske nosače na a lpi­nis t ičnih odpravah. Zavedal se je n a m r e č zatona k las ične dobe himalajizma in nujnosti urjenja šerp v plezalni tehniki , da bi lahko ostali cenjeni nosač i to­vorov med viš inskimi tabori na odpravah v stenah Himalaje. T u d i dejstvo, da je pleme Šerp izgubilo že veliko svojih naj­boljših sinov med spremlja­njem odprav zaradi neznanj.i, je Aleša spodbujalo k uresniči ­tvi zamisl i . T o d a gradnja šole se je začela šele deset let poz­neje. V še ne d o k o n č a n e m ob­jektu so leta 1979 opravi l i prvi tečaj za gorske vodnike, urad­na otvoritev šole pa je b i la no­vembra 1980. leta. O d zače tka do danes je bi lo v šoli 9 teča­jev, saj so Nepa lc i v letih 1983 in 1988 že n a č r t o v a n o izobraže­vanje odpovedal i .

»Na večini tečajev doslej je sodeloval vsaj en Kranjčan,« ra­zlaga kranjski alpinist Peter Markič, ki je bi l leta 1985 in­

struktor in leto pozneje vodja šole , pa dodaja »Letošnj i obisk šole v Nepalu ne bo namenjen samo izobraževanju, ampak tudi zamenjavi ostrešja stavbe. Zato bo poleg mene kot vodje in in­štruktorjev Luka Karničarja, dr. Matija Horvata, Junija Beleta ter Vladimirja Mesarica, v le­tošnji ekipi še gradbenik Kle­men Kobal. Za snemanje filma o šoli sta zadolžena Matjaž in Iča Fistravec.

Jugoslovani pripravljamo v šoli začetne tečaje, Francozi pa nadaljevalne. Gre za posredno pomoč alpinističnih dežel Nepa­lu, saj tečajniki dobijo poklic gorskega vodnika. M i jih uspo­sabljamo po programu Komisije za odprave v tuja gorstva pri PZS, ki tudi izbira inštruktorje. Tečaj traja 20 dni; med njim je 15 različnih predavanj, večina časa pa je namenjena praktične­mu delu, med katerim so na spo­redu tudi ture na bližnje šestti-sočake. Letos nas čaka tudi zah­tevno delo pri zamenjavi strehe na šoli. Čeprav je nepalska pla­ninska organizacija uradno

sprejela skrb zanjo, je v Nepalu namreč še vedno navada, da ti­sti, ki kaj zgradi, to tudi vzdržu-je.

Glavni problem glede nadalj­njega obstoja šole je, da imamo pri nas malo denarja in vsako leto težje zberemo 10 tisoč do­larjev za pot 4 inštruktorjev v Nepal. Vse premalo ljudi se za­veda, da bi našo odsotnost na te­čaju takoj nadomestili vodniki iz kake druge alpske države, kjer sta planinska zavest in smi­sel za poslovnost bolj razvita, nam pa bi bila za vedno zaprta vrata v šolo. Nikakor si ne mo­remo privoščiti, da bi tako poce­ni izginili s svetovnega prizoriš­ča ; s tem bi izgubili osnove naše identitete, o kateri zadnji čas to­liko govorimo.«

D a bi popular iz i ra l i delo šo­le doma in v svetu, je ob 10-le-tnici šole izšla zanimiva b rošu­ra, za katero je gradivo pripra­vil Peter Mark i č , prevedla pa jo je Duš ica Kunaver . Ko t je zapisala soproga pokojnega Aleša v uvodu knjižice o šoli , se je Aleš loteval težkih podvi­gov le s p r ep r i čan jem, da ima okrog sebe od l i čne prijatelje. Brez njih tudi šole v Manangu ne bi bi lo več. Pri t ežavah , k i spremljajo nadaljevanje njego­vega dela, se mnogi sprašu je jo , zakaj ves trud. Odgovor je že Aleš našel v žareč ih obrazih

d o m a č i n o v , ko po k o n č a n i h te­čajih sprejemajo spr ičevala . ,

Naši a lp in is t ični instruktor]' bodo torej letos že dese t ič deli; l i p o m o č Nepalcem v oblik ' nujnega gorn i škega znanja. Od doma bodo odšl i 8. avgusta, se sredi tega meseca podal i na 8-dnevno pot od Katmanduja do Mananga, tam prebil i t r l

tedne in se vrni l i s svojega pO" slanstva prve dni oktobra. * Stojan Saje

JKVIRJEV

r

' A N J I

Torek, 7. avgusta 1990

G O S P O D A R S T V O , K M E T I J S T V O UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 9. S T R A N ©Q)mHKfcU©IEnGLAS

Inšpektorji o zasebnih podjetjih

Z zasebnim podjetjem ceneje do avtomobila Kranj, 3. avgusta - Med raznimi oblikami podjetij, ki jih opredeljuje zakon, je tudi zaseb­no podjetje ali družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Da takšno podjetje lahko začne delovati, ni dovolj samo registracija pri pristojnem sodišču, ampak mora izpolnjevati tudi z zakonom določene pogoje, ki zadevajo tehnično opremljenost, varstvo pri delu, varovanje okolja in drugo, in si pridobiti t.i. inšpekcijsko odločbo.

Čeprav zakon o podjetjih ne d o l o č a na­tančno pristojnosti organa, k i izdaja tovr­stne od ločbe , pa tudi zdaj vse postopke vodi t ržna inšpekci ja , k i je to nalogo opra­vljala že po pre jšnjem zakonu o podjetjih in tudi kasneje, ko je veljal zakon o zdru­ženem delu. G r e že za ustaljeno prakso: tržni i n špek to r razpiše komisi jski ogled, Pri katerem vedno sodelujeta i n š p e k t o r dela in sanitarni in špek to r , odvisno od vr­ste dejavnosti pa tudi gradbeni, p o ž a r n i , veterinarski ali še kateri drugi inšpek to r .

Eden izmed pogojev za ustanovitev za­sebnega podjetja ( d r u ž b e z omejeno odgo­vornostjo) je p lači lo osnovne vloge v zne­sku najmanj 2.000 dinarjev. Ivan C s i p o , vodja t ržnega i n špek to ra t a v U p r a v i in­spekcijskih s lužb za Gorenjsko, ugotavlja, da je vloga prenizka (v sosedni Avstr i j i je menda najnižja 5.000 ši l ingov) in da je to bržkone tudi razlog, da imamo poleg "ži­v ih" tudi mnogo " s p e č i h " podjetij. Nj iho­vi lastniki pravi loma še naprej delajo v d ružben ih podjetjih in čaka jo na ugodno pri ložnost , da b i sklenil i posel. Sp lo šno znano je, da so tudi mnogi vodi ln i delavci ustanovili svoje podjetje, za katero so opravljali ali še opravljajo posle med red­nim delovnim č a s o m v d r u ž b e n e m podje­tju, včasih celo na njegove s t roške a l i . v njegovo š k o d o - tudi tako, da so za svoje podjetje " v z e l i " iz d r u ž b e n e g a le d o b i č k o ­nosne posle in zanimive poslovne partner­je.

Večina zasebnih podjetij se želi ukvar­jati s prometom blaga na debelo, prav pri teh pa je, vsaj kar zadeva izpolnjevanje Pogojev, tudi največ problemov. Po zako-

Čeprav se inšpekcijske službe vključujejo v "poslovanje" zasebnih podjetij še pred začetkom njihovega dela, pa se jim kljub temu zastavljajo nekatera vprašanja, tu­di pomisleki. Ugotavljajo, da nekateri obrtniki ustanavljajo podjetje samo za­to, da bi lahko sami nabavljali repro­dukcijski material brez plačila promet­nega davka. Iznajdljivi posamezniki so (ali še bodo) izkoristili ugodnosti, ki jih imajo podjetja pri nakupu motornih vo­zil, in so si nabavili osebne avtomobile. Mnogo zasebnih podjetij posluje brez "inšpekcijske odločbe"; nekatera opra­vljajo dejavnosti, ki so sicer vpisane v sodni register, vendar ne izpolnjujejo in­špekcijskih zahtev; druga izpolnjujejo pogoje le ob komisijskem ogledu, potem pa se hitro poslabšajo...

V inšpekcijskih službah se tudi sprašuje­jo, ali lahko od ustanovitelja oz. direk­torja zasebnega podjetja pred izdajo odločbe zahtevajo izpolnjevanje pogojev o strokovni izobrazbi, tako kot to, na primer, določajo pravilnik o izobrazbi ljudi, ki opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, zakon o graditvi objektov in drugi.

Če podjetje začne delovati, ne da bi prej pridobilo inšpekcijsko odločbo, stori go­spodarski prestopek, za katerega so predvidene denarne kazni od 150 (!) do 4.500 dinarjev.

nu o blagovnem prometu se promet na de­belo opravlja v sk ladišč ih in na vel ik ih trž­nicah, lahko tudi v tranzitu, ne pa samo tako. Kaj to pomeni? Zasebnik, k i se hoče ukvarjati s prometom blaga na debelo, mora imeti ustrezno (lastno ali najeto)

sk lad išče , po sprejetih meri l ih vel iko naj­manj 100 kvadratnih metrov, v primeru, da gre za več trgovskih strok ali za poseb­ne dejavnosti, pa še večje.

Podjetja vpišejo v sodni register razno­vrstne dejavnosti, t akšna registracija je ob­javljena tudi v uradnem listu, ob inšpek­cijskem ogledu pa se ponavadi izkaže , da izpolnjujejo pogoje le za en del dejavno­sti. Registrirana dejavnost in dejavnost, za katero je ugotovljeno, da zasebnik izpol ­njuje vse predpisane pogoje, sta si zato pogosto v navzkr iž ju . V inšpekci jskih s luž­bah ob t a k š n e m neskladju sprašuje jo , ali ne gre za zavajanje... • C . Zaplotnik

Za zdrave ljudi in živali

Mlečnost krav in sestava mleka (II) V usmerjeni zasebni mlečni

proizvodnji v obč in i Kran j , do­sežemo večjo intenzivnost pri­reje mleka p re t ežno z izboljša­njem kakokovost i volumizirane krme ob razmeroma skromni "Porabi koncentratov. Takšen obrok je pravi loma znač i len tu­di za poporodno obdobje, ko so potrebe po hrani lnih snoveh največje. Zato prihaja v tem obdobju pogosto do pomajklji-V e preskrbe krav s hrani ln imi snovmi, zlasti z energijo, kar ima za posledico o b s e ž n o črpa­

nje telesnih zalog in pogostejš i pojav zdravstvenih, zlasti pres­novnih in reprodukcijskih mo­tenj, k i lahko ogrozijo reden potek produkcijsko - reproduk­cijskega ciklusa. Vsa bolezen­ska stanja v č r e d a h smo t ekoče reševali , odstranjevali vzroke in živali zdravi l i . Bolezni smo diagnosticirali na osnovi k l in i ­čnega pregleda živali in z upo­rabo enos tavne j š ih diagnosti­čnih metod, k i j i h uporabljamo na terenu.

Volumin iz i rano krmo so kra­

ve dobivale pravi loma ad l ib i -tum, razl ične koncentrate pa indiv idualno . M e d poskusom smo analiziral i deset vzorcev sena, devet vzorcev koruzne si­laže , šest vzorcev travne si laže, vzorec pripravljenih krmi l G K M II - Apa t in in pet vzor­cev doma pripravljenih krmnih mešan i c . N a osnovi sestave obroka in ugotovljene konzu­macije smo ugotovili ustrez­nost obroka glede na potrebe živali.

Orientacijsko ugotovljena

konzumacija krme prvi teden po porodu in analiza potreb je pokazala primanjkljaj za oko l i 10 litrov mleka. Osemindvajse­ti (28) dan po porodu smo opravi l i drugo orientacijsko kontrolo bilance hranljivih snovi v obroku. Mo lzn i ce so dobivale podobno sestavljen obrok kot prvi teden po poro­du. Glede na proizvodnjo je primanjkovalo neto energije in beljakovin za proizvodnjo oko­li 7 1 mleka. V osmem tednu po porodu smo ponovno kontrol i ­rali zauž ivanje krme in bi lanco hranlj ivih snovi . Primanjkova­lo je prebavljivih surovih belja­kovin in še za proizvodnjo 5 1 mleka.

Mag. Dušan Likosar, dipl. vet. ŽVZG Kranj

Novosti pri odčitavanju električne energije

Povprečna poraba namesto odčitavanja i.^'ektrogospodarstvo Slovenije je ugotovilo, da so bila pogosta od­

ganja električnih števcev v gospodinjstvih ob spremembah cen ne-r&cionalna, zato je priporočilo republiškemu izvršnemu svetu spre­membo splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije. * vršni svet je s spremembami soglašal. Veljajo od 17. julija letos,

"Porabljati pa so se začele 1. avgusta.

Miha Skuber, vodja oddelka za prevzem in prodajo električne energije pri T O Z D Elektro Kranj, je o novostih povedal : » O p a ž a ­jmo, da se pri 95 odstotkih odjemalcev bistveno ne razlikuje pora-Oa med o b r a č u n a n o e lek t r i čno energijo pri letnem o b r a č u n u Pfedhodnjega leta in dejansko porabljeno energijo. Do odstopa­nja prihaja le pri 5 odstotkih porabnikov elektrike in sicer pri t i-s t l h , ki se j i m režim odjema bistveno spreminja zaradi opustitve 98revanja z elektriko, odselitve d ruž in sk ih č lanov ali vse d ruž ine , ' o j e spodbudi lo razmiš l janje , da ni smiselno odč i t avan je elektri-nih števcev ob vsaki podraž i tv i . Lan i se je cena elektrike zaradi

V e l »ke inflacije spreminjala kar devetkrat. To je povzroč i lo veliko Problemov z odč i t avan j i : ni b i lo na razpolago dovolj delovne si-le< roki so b i l i kratki.. . ,, Prva novost je, da dobavitelj e l ek t r i čne energije ne bo več od­z v a l z električnega števca ob vsakokratni spremebi cene, am-

" a k le v dveh primerih - ob koncu zimske sezone (aprila), oziro­ma poletne sezone (oktobra) in seveda ob koncu o b r a č u n s k e g a ° ° d o b j a . Elekt r ična energija se bo o b r a č u n a v a l a v sorazmerju s •evjlom dni veljavnosti posameznih tarifnih postavk med dvema a Poredn ima odč i t avan j ima . Ostali postopek letnega o b r a č u n a

ostaja enak kot doslej, kar pomeni, da se akontacija i z r ačunava n a Podlagi porabe elektrike v preteklem o b r a č u n s k e m obdobju z u P o š t e v a n j e m sezone (zimska, letna sezona) in porabo i z računa Po ceni, k i je veljala na dan izstavitve p o l o ž n i c «

N o v i nač in bo ustrezen za vel iko več ino gospodinjskih upo­r n i k o v , ki elektr iko plačuje jo v d v o m e s e č n e m obroku s polož-•co ali pa m e s e č n o s trajnimi nalogi preko banke. Sprememba

P a ponuja ugodno m o ž n o s t tudi vsem tistim (sicer maloštevi l -l r r 0 gospodinjskim uporabnikom, ki ocenjujejo, da so neenako­

merno trošili elektriko. Po nače lu odčitaj si sam imajo vsi mož-n ° s t , da v predpisanih petih dneh po uradni objavi nove cene v

sredstvih javnega obveščan ja izključno pismeno sporočijo stanje odbirka električnega števca, skupno s š tevi lko odjemnega mesta ( o z n a č e n a je na vsaki sp lošn i po ložn ic i za število obroka) in na o b r a č u n u porabljene energije T O Z D Elektro Kranj, L - ! . Mirka Vadnova 3 (za obč ine Kran j , Tržič , Skofja Loka - brez Z i r i , delno Radovl j ica in Ljubl jana-Šiška) al i pa T O Z D Elektro Žirovnica Moste 2/a (za občini Radovl j ica in Jesenice).

» Z objavo spremembe cen v dnevnih časop i s ih bo natisnjen tudi poseben obrazec, v katerega se vpišejo podatki , izpolnjene­ga pa se posreduje nam. D a bi se izogni l i nepravilnostim pri akontacijah in o b r a č u n i h , dajemo odjemalcem m o ž n o s t , da v ro­ku petih dni od spremembe cene posredujejo odbirek e lek t r i čnega š tevca. Podatke bomo preverjali in tiste, k i ne bodo primerl j ivi , ne bomo mogli upoš teva t i ,« je dejal Miha Skuber.

TOZD Elektro Kranj je med dvanajstimi slovenskimi distribucij­skimi organizacijami po kriterijih elektroenergetskih naprav in prodani električni energiji uvrščen na četrto mesto. Na svojem področju skrbi za nemoteno in kvalitetno dobavo električne energije za 48.500 odjemalcev, od tega je 43.000 porabnikov na letnem obračunu - gospodinjstva, ostali odjemalci pa so na osta­lem odjemu: tovarne, obrtniki, ustanove... Zanimiv je podatek, da je bilo v lanskem letu zaradi neplačanih računov izdano kar 47.773 opominov odjemalcem, ki niso pravočasno plačali raču­nov, za odklop je bilo izdelanih le 5.000 nalogov, dejansko pa je bilo odklopljenih le 106 odjemalcev električne energije. To potr­juje ugotovitev, da je veliko porabnikov odlašalo s plačilom ra­čuna, dokler niso dobili še opomin, z grožnjo izklopa električne energije. Temu je sklep Republiškega izvršnega sveta naredi ko­nec.

»Druga novost je skrajšanje plačilnega roka. Doslej je smel dobavitelj ustaviti dobavo e lekt r ične energije, če uporabnik niti v 30 dneh od dneva zapadlosti p lač i la ni p lačal r ačuna . Po novem je ta rok skrajšan na 10. dni. Opozarjam odjemalce, da zamudni­ke odslej ne bomo več opominjal i , ker je opomin natisnjen že kar na po ložnic i za reden obrok. Po 10 dneh pa se bodo pričeli od­k lop i odjemalcev, ki niso p r a v o č a s n o poravnali svojih obvezno­s t i « Drago Papler

Preverjanje obljub Z mislimi se bomo verjetno še vračali v predvolilni čas.

Ne zato, da bi za čem "žalovali", ampak predvsem za to. da bi lažje preverjali, kaj so stranke obljubljale tedaj in kaj bodo od obljubljenega zdaj tudi izpolnile.

Če nas spomin ne vara. so nekateri strankarski pred­stavniki v volilnem boju obljubljali, da bodo potem, ko bodo prišli na oblast, celo pospeševali propadanje "zavoženih", go­spodarsko slabo stoječih organizacij, ki ne zmorejo tržne kon­kurence in se vzdržujejo pri življenju le z družbenimi Jinančni-mi injekcijami. Zdajšnja politika ne kaže. da bi bilo tako. Podjetja, ki so že prej životarila in hodila po nevarnem stečaj­nem robu, hodijo po tem robu tudi zdaj. pritiskajo na občin­ske in druge denarne sklade, se oprijemljejo vsake, še tako majave rešilne bilke. Vlade vsaj za zdaj niso toliko pogumne, da bi se v občutljivih družbenih razmerah, odločale za "politi­ko carskih rezev", za stečajne postopke in za organiziranje no­ve, donosnejše proizvodnje. Nasprotno: več kot očitno je, da vodijo politiko preprečevanja stečajev. V primerih, ko gre za organizacije z dokaj zdravimi temelji, a hudimi prehodnimi težavami, je to dobro; v primerih, ko pa gre za podjetja, ki so slabo izrabila dosedanjo izdatno pomoč in tudi po vseh doma­čih in mednarodnih strokovnih ocenah nimajo nobene prihod­nosti, pa vsekakor slabo. Tudi na Gorenjskem bi lahko našli kako podjetje, kije v težavah že več let. a se mu je predvsem z dosedanjo politično naklonjenostjo uspelo obdržati do danes, precej velikodušno pa se mu pomaga tudi zdaj - ne zaradi ekonomske upravičenosti, ampak predvsem zaradi bojazni pred brezposelnostjo, socialnimi nemiri in podobno... • C. Zaplotnik

Goveda zbolela za tuberkolozo

Po petnajstih letih spet primer tuberkuloze Kranj, 3. avgusta - V kranjski občini v zadnjih petnajstih letih ni bilo tuberkuloze pri govedih, pred nedavnim pa so jo odkrili v enem od hlevov v Dvorjah pri Cerkljah, kjer so zbolela tri gove­da. Čeprav so bile v občini že pripombe, ali je še smiselno vsako leto pregledovati goveda in za to namenjati precejšnja sredstva, pa je zadnje odkritje "okuženega hleva" potrdilo, da je treba s pregledi nadaljevati tudi v prihodnje. Po odredbi o preventivnih akcijah, ki jo je sprejel kranjski izvršni svet, naj bi letos pregle­dali 30 odstotkov vseh govedi v občini, prav toliko so jih lani, preostale pa naj bi v naslednjih dveh letih.

Govedo lahko zbol i za t ipom goveje, ptičje ali č loveške tuberkuloze. Z a živali iz hleva v Dvorjah je bi lo ugotovljeno, da so zbolela za govejo tuberkulozo in da so se okuži la s ka-pl j ično infekcijo. Ko t kaže , je v omenjenem primeru priš lo do prenosa bolezni s krave, k i jo je lastnik kup i l pred leti, še na dve živali . K e r je nevarnost, da b i goveda, k i so zbolela za tu­berkulozo, okuž i l a tudi l judi, se bolezen zatira tako, da se vse živali izloči iz hleva, hlev temeljito razkuži in pusti nekaj časa prazen. Veterinarska inšpekci ja je tako ukrepala tudi v Dvor­j a h : bolne živali so odstranil i , lastniku pa iz posebnega r a č u n a zdravstvenega varstva živali v kranjski obč in i , plačali razliko med zavarovano vsoto in p lač i lom, ki ga je prejel za pogojno už i tno meso.

Ker se ljudje lahko okuži jo s tuberkulozo že tako, da pije­jo ali jedo neprekuhano mleko, veterinarska inšpekci ja upravi­č e n o zahteva, da se oddaja v javno porabo samo pasterizirano oz. prekuhano mleko in da se v večjih stanovanjih naseljih pre­preči "d iv ja" prodaja mleka. K e r so zdajšnji zakoni preblagi in je nevarno, da bi tovrstna prodaja brez uč inkovi te kaznovalne polit ike dobi la še večji obseg, inšpekci ja zahteva t akšno spre­membe zakonodaje, da bo o m o g o č i l a uč inkov i to ukrepanje. • C . Zaplotnik

Mešetar V Kmeti jskem inš t i tu tu Slovenije so iz računa l i , da so b i l i

jul i ja s troški prireje litra mleka na kmetijah (s p o v p r e č n o mle­čnost jo 3800 litrov na kravo) 4,59 dinarja. Stroški so b i l i za 3,6 odstotka višji kot junija. N a povišanje sta najbolj vpl iva l i dve postavki: osebni dohodki so kljub temu, da so uradno zamrz­njeni, porasli v enem mesecu za 7,6 odstotka, podraž i tev pl in­skega olja za 15 odstotkov pa je povzroč i l a porast s t roškov traktorskih storitev in s tem povečan je izdatkov pridelovanja krme.

Kmetje za ju l i ja oddano mleko ne bodo dob i l i to l iko, kot je i z računa l Kmeti jski inšt i tut Slovenije. Odbor za mleko je na­mreč skleni l , da bo p o v p r e č n a odkupna cena (tudi zaradi težav mlekarn in ve l ik ih zalog mlečn ih izdelkov) t akšna , kot je b i la juni ja - 4,35 dinarja za liter. Mlekarne naj bi p lača le 3,32 d i ­narja za liter, k temu pa je treba prišteti še r epub l i ško kompen­zacijo 0^7 dinarja, dodatek za kakovost, k i v povpreč ju znaša 0,26 dinarja, in p o v p r e č n o premijo 0,40 dinarja.

Č e p r a v seje živina 1. avgusta nekol iko podraž i l a , je nes­kladje med odkupno ceno in s troški prirasta govedi še vedno vel iko. Po modelni kalkulaci j i Kmetijskega inšt i tuta Slovenije so b i l i ju l i ja stroški prirasta ki lograma goveda 34,49 dinarja oz. za 4,7 odstotka višji kot juni ja , mesarji pa p lačuje jo živino pre­cej ceneje. V škofjeloških Meso izde lk ih , na primer, po 20,30 dinarja za ki logram mladega pitanega goveda (extra kakovost­nega razreda).

V Meta lk i , ki ima med drugim poslovalnici tudi v K a m n i ­ku in D o m ž a l a h , prodajajo tudi kmetijske stroje.

vrsta stroja motorne kosilnice Poljostroj diesel s s e d e ž e m traktorske kosilnice Superior traktorske kosilnice Unima traktorske kosilnice IMT - 539, b o č n a traktorske kosilnice SCT DK - 1600, dvojni nož diskasta rotacijska kosilnica IMT, hidravl. dvig puhalniki za seno Grič 4000, z noži puhalniki za seno HIKO Olga Meglic, z noži ventilator za d o s u š e v a n j e sena J U G 5,5 KVV traktorske prikolice Tito Skopje 4 t traktorske prikolice Viševica 4 t

cena (v din) 42.190.00 18.540,00 10.197,00 10 094,00 20 492,00 28.631.00 17.409,00 16.304,00 18.750.00 27.750,00 28.750,00

@©S®KkJJ©IMGlAS 10. S T R A N

Š P O R T IN R E K R E A C I J A UREJA: JOŽE KOŠNJEK Torek, 7. avgusta 1990

Čop in Žvegelj svetovna prvaka K o n e c tedna se je v Francij i k o n č a l o 6. mladinsko sveto­

vno prvenstvo v veslanju. N a njem sta nov uspeh dosegla Iztok Č o p in Denis Žvegel j v dvojcu brez krmarja. S tem sta dokaza­la, da sta v v tej kategoriji med mladinc i nepremagljiva in da si lahko obetata dobre rezultate tudi v č lanski konkurenci .

Č e pogledamo nazaj sta mlada blejska tekmovalca nepre­magljiva že od lanskega maja, saj na nit i eni tekmi v mladinski konkurenci nista bi la premagana. Zato so v n a š e m taboru pred svetovnim prvenstvom tudi p r i čakova l i uspeh in dober rezul­tat. Č o p in Žvegel j pa sta dokazala , da sta v vrhunski formi, da se borita kot prava š a m p i o n a in ponovno d rug i č osvojila na­slov svetovnih prvakov. • V. S.

Sindikalno prvenstvo v plavanju Radovljica, 6. avgusta - Zveza telesnokulturnih organizacij iz Radovljice vabi vse delovne organizacije, da se v čim večjem šte­vilu udeležijo občinskega prvenstva v plavanju za leto 1990. Pr­venstvo pod pokroviteljstvom Z T K O Radovljica organizira Pla­valni klub iz Radovljice. Tekmovanje bo v petek 31. avgusta na letnem kopališču, prijave pa sprejemajo najkasneje do ponedelj­ka, 20. avgusta.

Tekmovanje je namenjeno rekreaciji delavcev, zato se ga lahko ude lež i jo vsi p o v p r e č n i plavalci . Tekmovalne discipl ine so 50 m prsno, 50 m kravi , 50 m hrbtno in š tafeta 4 krat 50 pro­sto. Mošk i bodo nastopili v treh, ženske pa v dveh kategorijah. Tekmovanje v posamezni d i sc ip l in i se točku je le, če starta v posamezni kategoriji najmanj pet n a s t o p a j o č i h . Pravico do na­stopa imajo vsi zaposleni v obč in i Radovl j ica , za posamezno delovno organizacijo pa lahko nastopa neomejeno število tek­movalcev. Posmeznik lahko starta samo v eni d isc ip l in i in šta­feti.

Z a ekipno uvrstitev se štejejo osvojene točke vseh nasto­pajočih posmezne D O . Uvrstitev m o š k i h in žensk ih ekip se bo proglasilo posebej in skupno. T o č k o v a n j e š tafete velja za uvr­stitev v mošk i konkurenci . Z a skupno uvrstitev se upoš t eva le tiste D O , ki nastopajo v moški in ženski konkurenci . V prime­ru enakih časov se bolje uvrsti s tarejša tekmovalka ali tekmo­valec. Z a celotno uvrstitev SŠI 1990 se bo upoš teva l faktor množ ičnos t i . Š t a r tn ina za posameznega prijavljenega tekmo­valca se vp lača pred p r i č e t k o m tekmovanja organizatorju (40 din).

Prva ekipa v skupnem seš tevku in prvi ekipi v obeh kon-kurencah dobita pokale, posamezniki pa prejmejo medalje za uvrstitev do 3. mesta. Vsi nas topa joč i prejmejo spominsko z n a č k o SSI 1990. Prijave s p r i imk i in imeni , navedbo kategori­je in letnico rojstva ter d isc ip l ino sprejemajo pri Z T K O Rado­vlj ica, najkasneje do ponedeljka, 20. avgusta. Prijave štafet bo­do sprejemali tudi na startu. • V. S.

NK Creina skrbi za mlade Kranj - Nogometna sezona je pred vrati. Veliko je nogome­

tnih navdušencev na Gorenjskem, ki sicer pričakujejo starte slo­venskih ligašev (Naklo. Sava, Triglav), so pa tudi klubi, ki razmi-šlajajo »revolucionarno«. Žal je ta izraz primeren ob primeru N K Creina - Primskovo, ki so na priprave v Bohinj peljali za teden dni mlade. V drugih športih je to sicer kar običajen pristop, v nogome­tu pa so bili skoraj gotovo varovanci trenerjev Kodeleta in Kužni-ka - i/jeme. Teden dni v kampu Danica, tik poleg nogometnega igrišča, je minil hitro. Najbolj obetavni igralci tega kluba (med nji­mi tudi reprezentanti Slovenije) so v tednu dni precej napredovali - predvsem v tehniki nogometa, del priprav so namenili tudi tele­sni pripravi. Petnajst mladih je ob pomoči pokrajinske T O (šotor), bohinjskih turisličnih delavcev (usluge v kampu) in ob izvrstni hrani v lokalu Danica preživelo na ta način zares bogat teden v Bo­hinju. Na koncu so se pomerili z nogometaši Bohinja (kombinira­no člansko moštvo) in izgubili z 1:2, ker je za mlade fante (14 - 16 lei in mlajši) lep uspeh. Predvsem pa bi ta pristop lahko koristil tu­di v prihodnje tistim klubom, ki so sicer nosilci razvoja nogometa oziroma imajo vsaj bogato tradicijo.

Planinska tura na Oltar Kranj, 3. avgusta - V nedeljo, 12. avgusta 1990, organizira

Planinsko d ruš tvo Kranj turo na 2621 metrov visoki Oltar v Ju­l i jskih A l p a h . Ude l eženc i izleta se bodo odpeljali ob 6. uri iz­pred hotela Cre ina v Kranju mimo Mojstrane v Vrata. M a l o nad s lapom Peričnik bodo stopil i na lovsko stezo in se povzpe­li do bivaka II pod Šp lev to , kjer bodo pomal ica l i in pustil i od­v e č n o opremo. V o d n i k a A . Zevnik in P. Švegel j , ki načr tu je ta turo le v lepem vremenu, bosta od bivaka vodi la planince po lahki smeri na greben gore, od koder bodo vrh Velikega Oltar­ja dosegli po njegovem krušl j ivem grebenu. Po poč i tku na vr­hu se bodo izletniki vrni l i na sedlo in nazaj do bivaka ter nato po melišču v do l ino . K e r bo hoje okrog 9 ur in bo vmes tudi brezpotje, turo p r i p o r o č a j o samo izkušen im planincem, ki naj imajo poleg standardne planinske opreme tudi s m u č a r s k e pali­ce in nekaj p o m o ž n e vrvice. Prijave za izlet sprejemajo v pisar­ni P D Kranj na Korošk i cesti. • S. S.

Skakalci na Gorenji Savi

Tekmovanje lepo uspelo Kranj, 4. avgusta - To soboto je bilo v počastitev občinskega praz­nika Kranja - 1. avgusta, tradicionalno že devetnajsto tekmovanje v smučarskih skokih na 65-metrski skakalnici na Gorenji Savi, osmič pa so se ob tej priložnosti spomnili tudi prezgodaj umrlega Francija Talerja, nekdanjega smučarskega delavca.

N a skakalnici v vznožju Smarjetne gore se je v soju ža­rometov pomeri lo 44 tekmoval­cev iz Avstrije, Č e š k e in Slova­ške republike ter Jugoslavije, zanimive skoke pa je spremlja­lo oko l i 1000 gledalcev.

Zmaga l je, nekol iko prese­netljivo, Bošt jan Č e s e n , č lan kranjskega Triglava (v prvi se­riji je b i l 4.) pred tekmovalcem iz Zahomca (Avstrija) Rausc-hem in d o m a č i n o m Francem. Poprvi seriji je sicer vod i l K r i -

Tekmovanje balinarjev v počastitev občinskega praznika: V so­boto dopoldne so se na balinišču na Ravnah v Tržiču pomerile štiri ekipe balinarjev in sicer ekipa invalidov Balinarskega kluba "5. avgust", Invalidsko društvo Borec Kranj in Balinarski klub Invalid Jesenice. Izven konkurence pa je nastopila 1. ekipa Športnega združenja "5. avgust" Tržič. Pokal turnirja je v trajno last dobila zmagovalna ekipa invalidov SI) "5. avgust" Tržič, drugi so se uvrstili Kranjčani in tretji Jeseničani. Izven konku­rence pa je zmagala prva ekipa š l ) "5. avgust" Tržič. - Foto: D. D.

š tof G a š p i r c , skočil pa je 62 metrov, kar je bi l tudi najdaljši skok na tej - že drugi nočn i tek­mi na skakalnici na Gorenj i Savi . V drugi seriji ni imel sre­če - po zopet dolgem skoku je n a m r e č padel in tako na koncu pristal na 12 mestu.

Rezul ta t i : 1. Bošt jan Č e s e n 195.5 točk (58.5 m, 61,5 m); 2. Peter Rausch (Zahom) 193.2 točk (59.5 m, 60 m) ; 3. Urban Franc 192.4 točk (58.5 m, 60.5 m) ; 4. Mar jan Jagodic 191.3

Kaveljci in korenine na Bledu

Na startu 355 maratoncev Bled, 5. avgusta - Med številnimi obiskovalci Bleda so bili minulo nedeljo tudi udeleženci akcije "Brazde vzdržljivosti", ki jo letos že dvanajstič organizirata RTV Slovenija in Zavarovalnica Triglav. Plavalnega maratona se je udeležilo 355 tekmovalcev, ki se v topli vodi ob hitrem plavanju niso niti pošteno ohladili. Z nastopom šte­vilnih mlajših udeležencev pa akcija postaja vse bolj družinska.

Pot 2000 m dolgega plava­nja so tekmovalci začeli v Z a k i in le deset j i h je do cil ja, pod hotelom Park, omagalo. Ostali pa so dosegli enega od potreb­nih rezultatov za u s p e š n o sode­lovanje v akci j i . "Nekater i od ude l ežencev naše akcije Brazde vzdržlj ivosti imajo letošnji pro­gram že izpolnjen, saj so že te­k l i na suhem, b i l i so v planinah in opravi l i kolesarjenje. Letoš­nji pogoji za u spešen nastop v akcij i so enaki kot prejšnja le­ta, razen teka na s m u č e h , k i ga zaradi pomanjkanja snega ni­smo mogli izpeljati . Tako mo­rajo moški u s p e š n o prekolesa-riti 150 kilometrov, ž e n s k e pa 75 kilometrov. Mošk i morajo v d o l o č e n e m času preteči razda­ljo 20 ki lomerov, ženske 10 k i ­lometrov, prav tako pa morajo vsi u s p e š n o opravit i celodne­ven planinski pohod in prepla­vati razdaljo dveh ki lometrov," je povedal vodja akcije Mito Trefalt.

V rekreativni akciji Brazde vzdržlj ivosti je letos na sezna­mu 580 ude ležencev , kot je po­vedal M i t o Trefalt pa p r ičaku­jejo, da j i h bo okrog 400 uspe­šno k o n č a l o predpisane preiz­kušn j e : " V s i izpolnjeni pogoji pomenijo vel iko priznanje za vse ude l ežence , ki j i h je zadnje tri , štiri leta v naši akciji okrog petsto, okrog št i r is to pa j ih iz­polni pogoje."

Zmagovalec - Boštjan Česen

točk (57.5 m. 60,5 m) ; 5 / Iz tok M e l i n 187.7 točk (57 m, 60 m) -vsi Triglav kranj; 6. Matej Ža­gar 185.2 točk (58 m, 59 m); 7. M a r t i n Bayer 183 točk (58 m.

57 m) - Banska Bis t r ica ; 8. Pri­m o ž Tripla t 182.3 točk (56.5 m, 59 m); 9. Jure Ž a g a r 180.5 točk (56.5 m, 58 m) - oba Triglav K r a n j ; 10. Kris t i jan Švab 175.6 točk (55.5 m, 58 m) - Fuž ina r

Letos pa so to tekmovanje prvič popestrili tudi s tekmova­njem kombinatorcev (skoki na plas t ični skakalnici in tek z rol-kami), v konkurenci pa je na­stopilo 8 tekmovalcev. Tek z ro lkami so ivedli naslednji dan na novi asfaltni stezi na K o k r i -c i . Zmago si je predvsem z od l i čn imi skoki zagotovil Čeh Bayer, najboljši rezultat v tekih pa je dosegel Matej oblak iz Ži­rov in v k o n č n i razvrstitvi zase­del 2. mesto.

Rezul ta t i : I. Bayer Č S , 2. Oblak (Alp ina) , 3. Jekovec (Tr­žič), 4. Zaplo tn ik (Triglav), 5. Pečnik (Fuž ina r ) , i td.

Pokrovitelj tekmovanja je bi­la O b č i n s k a s k u p š č i n a in Z T K O Kran j , sopokrovitelj pa podjetje M a r k , vsi pa so pripo­mogl i , da je tekmovanje lepo uspelo. • M . Česnik, Foto: J> Cigler

Na Bledu je bilo v nedeljo veliko obiskovalcev, ki so se "za silo" hladili v 24 stopinj topli vodi. Med njimi so bili tudi udeležen­ci plavalnega maratona v akciji "Brazde vzdržljivosti" in turisti­čnega maratona v plavanju. Fo­to: G. Ši n i k

K l j u b temu, da pri tekmova­nju kaveljcev in korenin ni po­membno kdo zmaga, p a č pa, da tekmovalci v d o l o č e n e m ča­su doseže jo v cilj naj z a p i š e m o , da se je pri nedeljskem plava­nju na Bledu najbolje izkazal naš maratonec Jože Tanko. T i ­sti, k i proge na Bledu niso zmogli ali zaradi poč i tn i c na Bled niso prišli , bodo plavalno pre izkušn jo lahko opravi l i na ljubljanski Kolez i j i al i v M a r i ­boru. • V . Stanovnik, s l i k i : C . Šinik

Mednarodni šahovski W

turnir na Sobcu Lesce, 5. avgusta - V nedeljo dopoldne se je na Sobcu začel 17. tra­dicionalni mednarodni šahovski turnir, ki ga je Šahovsko društvo Murka iz Lesc organiziralo v počastitev praznika občine Radovlji­ca in leškega krajevnega praznika. Kot je povedal predsednik Ša­hovskega društva Murka, Vojin Perovič, je na turnirju sodelovalo 41 ekip iz Slovenije in Avstrije, od tega 18 ekip iz Gorenjske. Ekipe so bile po moči igralcev razvrščene v štiri skupine.

Igralci so igrali hitropote-zni šah , kar pomeni , da je vsak od njih imel pet minut časa za eno partijo. G lavn i sodnik je b i l Valter Šinko­vec. O n in ostali sodniki so d o m a č i n i in so vsi medna­rodni sodniki .

Najbolje so se odreza­le naslednje ekipe: 1. skupina: I. mesto je os­vojila ekipa M E T A L N A '& Mar ibo ra z 20 točkami , druga je b i la ekipa R U ­D A R iz Trbovelj s 16 točka­mi. Obe ekipi sta ostali brez poraza. 3. mesto je pripadlo ekipi M A R L E S KOVI­

N A R , ki je dosegla 15 točk. D o m a č a ekipa M U R K A 1 je bia če t r ta . 2. skupina: 1. F R O N T A 2 iz Ljubljane (14 točk) , 2. Z E B R A Kranj (13 točk) , 3. N O V A O P R E M A iz Slčovenj G r a d c a (12 točk) . D o m a č a ekipa M U R K A 2 je bi la peta. 3. skupina: I. D R A G O M E R (15 točk) , 2. D E L Ljubljana (1* točk) , 3. F R O N T A 3 (14 t o č k ) : 4. skupina: I. B I S T R I C A (14 točk) , 2. S A V A Kranj (13 točk), 3. S K O F J A L O K A (I0 točk) , d o m a č a M U R K A pa je bi la četr­ta.

Najhitrejši trije so za 2000 m dolgo progo porabili komaj pol ure.

N a vseh turnirjih do sedaj je igralo 887 ekip šahis tov , ker je p o v p r e č n o 52 ekip na turnir. Po besedah Vojina Peroviča ) c

to eden najbolj m n o ž i č n i h turnirjev v Slovenij i . Po razglasitvi rezultatov in podeli tvi pokalov najboljšim

so se šahist i odpravi l i na p ikn ik , ki ga je tudi organiziralo Ša­hovsko d r u š t v o M u r k a .

Suzana Ad/'<-Foto: Gorazd Šini"

R A Z V E D R I L O UREJA: DARINKA SEDEJ

Avgust je izrazito poči tn išk i mesec. Medtem ko ju l i ja še dob i š k a k š n o n a m r g o đ e n o in nave l i čano delovno d u š o na so­parnem in pregretem delovnem mestu, je avgusta zanesljivo velik delovni manjko na vseh nivojih. Vse hiti na morje, k re­kam in jezerom; vsi tisti, k i pa »s i lom pr i l ike« že morajo ostati v delovni halj i , so od skrbi in pasje vroč ine tako popadl j iv i , da j ih je bolje pustiti kar pri miru.

Z razl iko od prejšnj ih let pa je letošnji dopust, kjerkoli ga že naš delovni narod preživl ja , tesnoben. K o ležiš na plaži in p reb i raš po l i t i čne grozljivke iz dnevnega ali pe r i od i čnega tiska d o m a č e ali sosednje republike, si - hočeš nočeš - v skrbeh: n i ­sem medtem tudi že S A M postal t ehno lošk i v išek? M e niso medtem, ko sem se vozi l proti morju, že silovito kr i t iz i ra l i , me postavili na spisek odpisanih in o d ž a g a l i ?

V dobrih starih časih, ko smo še imeli kaj v žepu in smo prosto švigali po jadranski magistrali, nam še na kraj pameti ni padlo, da bi na vsak način morali prebrati dnevni časopis. Bilo je krasno in ravno prav, če sploh nismo ničesar slišali ali prebrali. Saj se itak ni dogajalo kaj presunljivega ali celo prekucniškega: če pa so politiki Že zbobnali kakšno srhljivko ali presunljivko, smo vedeli, da vse skupaj ni nič. Da je vse en velik strah, kije zunaj votel, okoli kraja ga pa nič ni. Za dolgočasne obmorske ure je bila najboljša krimi­nalka in - konec. Danes pa? Danes pa v kiosku kakšnega kampa, ki so ga zavzeli Slovenci, zmanjka dnevnikov že v pičle pol ure, red­no se poslušajo radijska poročila in spremlja TV dnevnik. A je to sploh dopust?

Ne, to ni dopust! Č e ste bolj p r o s t o d u š n e nravi in se lahko pri priči odklo-

TEMA TEDNA

000, DIREKTOR, VI STE?

pite in zato ne verjamete, da so mnogim d o p u s t n i š k i dnevi tes­nobni , se morate postaviti v vrsto pred k a k š n o telefonsko kabi­no.

Včasih smo se pred telefoni n a v e l i č a n o prestopali in zavi­j a l i z očmi , ko smo nehote pr i s luškoval i telefonskim pogovo­rom dopustnikov z d o m a č i m i . B i la je vedno ista pesem: vreme tu in tam, vroč ina in opekline, hrana in čas povratka. Danes pa se neredko sliši : kaj pa v firmi? Je sodelavka Sonja kaj sporo­č i la? N i ? ! ? A h , potem je pa hvalabogu še vse v redu... Bogo, a ti kaj veš, kdo je na pr is i lnem dopustu? Veš, tukaj sem prebral, da...itd.Itd...

Nič presenetljivega zatorej ni, da se tudi direktorji - ali pa predvsem direktorji! - vedno pogosteje oglašajo svojim tajnicam. In

gredo koj potolaženo in veselo na pivo, če jim tajnica zažvrgoli: Oh, gospod direktor, a vi ste? V prevodu namreč direktor ni slišal vljudnostnega »oh, gospod direktor, a vi ste«, ampak je pravilno ra­zumel »oh, gospod direktor, še ste..«

Kaj se vendarle dogaja na teh zemljepisnih do l ž inah in ši­r inah, da smo prežet i s tol iko apatije in obenem s tol iko stra­hu? Gospodarsk i z lom - nedvomno. Saj so res tudi drugje po svetu delavci ostali na cesti, a d ržava je poskrbela za alternati­vo in perspektivo, tu pa je prihodnost še vedno zavita v neke socrea l i s t i čne čveke , da bosta ekonomija in trg in prestruktui-ranje in privatizacija in kaj veš kaj vse, dala boljše delo in kruh. Že , že, ampak - kdaj, kje in kako? Vladnega Programa n i , zatorej tudi ni nobenih upov in utehe, zato depresija in obup. Z a povrh vsega pa še pravni in zakonski kaos, ko v firmah nih­če ne ve, kaj sploh velja in kaj ne.

D a pa bo zmeda še večja, na ša vrla oblast poskrbi za kak­šno č i s tko , da se bo vedelo, kdo je » g a z d a « . A včasih ne vžge, vsaj v Pr imexu ni . Tam so se delavci strumno potegnili za svo­jega direktorja, k i naj bi ga odnesla direktorska čis tka. M a r je danes delavcem, kakšne b a n e je bi l njihov direktor! Č e je do­ber, naj ostane, ne pa da na njegov s to lček pritiskajo nespo­sobni povzpetniki iz ozadja!

Kdaj da bo bolje? Pesimisti: v svetem nikoli, optimisti ala Markovič pa že itak

trdijo, da smo vsak dan na boljšem. Če bi vprašali Bohinjce, kdaj se nam bolje piše, bi rekli:»Ah, to pa ve samo Vkc.« Če jih boste pobarali, kje naj bi našli Ukca, bi zmignili z rameni:

»Ja, ilkc je pa na Uskovnci!« • D. Sedej

V l a k e c je o b o g a t i l t u r i s t i č n o p o n u d b o B l e d a

Mali hlapon za otroke in odrasle Bled, 5. avgusta - Pisk in sopihanje parne lokomotive vzbujata ra­dovednost številnih turistov in obiskovalcev Bleda. Na prostoru ob T V D Partizanu, pod Športno dvorano, namreč že mesec dni vozi pravi mali vlakec, ki sta ga postavila dva ljubitelja železnice in mo­deliranja.

"Uroš Filiplič iz Pševa je že pred desetimi leti začel delati parno lokomotivo. Spoznal sem ga pred petimi leti. ko sem ob njegovi hiši opazil nekaj tračnic. Naredil sem električno lokomoti­vo, naredila sva vagone in progo. Lani sva na otroški veselici v Stražišču v sedmih urah na vlafc-cu prepeljala 1500 otrok, kar je za naju pomenilo veliko spodbu­do. Začela sva iskati parcelo, kjer bi postavila progo. Prenašanje vse opreme je namreč naporno.

ker je tehnologija precizna pa je tudi precej možnosti , da se kaj pokvari. Tako sva spoznala tajni­ka blejskega turističnega društva Marka Potočnika in mu razložila s čim se ukvarjava. Sprva ni bil navdušen nad najinim predlo­gom, da bi vlakec stalno vozil na Bledu, ko pa je videl za kakšen vlak gre in da je to pravzaprav posebnost, smo se hitro dogovori­li o sodelovanju. Konec aprila sva i/vedela za lokacijo ob T V D Partizanu, maja sva kupila maie-

Pogosti obiskovalci na Bledu so tudi železničarji, ki občudujejo mi­niaturni vlakec

Miloš Jocif

rijal. doma naredila celo progo novo. konec maja pa smo jo zače­li postavljati. Konec junija je bila otvoritev in sedaj vozita parna in električna lokomotiva. Sam vo­zim z električno, dokler parna ni pripravljena za vožnjo," je ob na­šem obisku povedal Miloš Jocif. strojni inženir iz Slražišča.

Parni vlakec je za obiskovalce Bleda prava atrakcija, na njem pa se radi vozijo tako otroci, kot starejši obiskovalci. Posebnost pa je tudi cena vožnje, ki se sicer prav nič ne sklada z ostalimi blej­skimi. Za tri kroge vožnje je na­mreč treba odšteli le deset dinar-

Vožnja s parno lokomotivo je pravo doživetje

jev. "Sem pride veliko otrok in odraslih, ki si ogledujejo vlakec in zaželijo vožnje. Mnogi s stra­hom vprašajo koliko stane, ko pa j im povemo za ceno se kar od­dahnejo. Res je. da je materijal za izdelavo vlakca drag. vendar pa zaenkrat še ne plačujeva po­sebnih dajatev. Kasneje bo najbrž vožnja kakšnih pet dinar­jev dražja, vseeno pa tako poce­ni, da si jo bo vsak lahko privo­ščil. Seveda so nad vlakcem zelo navdušeni mladi obiskovalci, kot smo opazili, pa nič manj tudi ne­kateri starejši," pravi Miloš. • V. Stanovnik, slike : G. Sinik

Most čez Radovno spet v zastavicah - Že nekaj let se dogaja, da se v tur is t ični sezoni most preko Radovne na Fortuni » p o k v a r i « . M e d sezono je veliko motoriziranih turistov napoti preko K o č n e in Gor i j na Bled ali z Bleda v Kranjsko G o r o , zato je na tej cesti kar precej prometa. In vedno znova je treba ugotoviti , da je most dotrajan in nujno potreben popravila . Tokrat so ga spet moral i ograditi z zastavicami. Le kdaj se bo naš lo tol iko denarja, da z mostom na Fortuni vsaj nekaj časa ne bo težav? - Foto: D . S.

DAHNILI SO DA:

V Škofji Loki: Emina Č e h i č in An ton Potočnik iz Ž e l e z n i k o v ; Me tka Zakelj in Peter Banič iz Ž i r o v ; Majda Bogataj in Peter H l a d n i k iz K lad ja : Mar i j a Ferenčak in Branko Habjan iz Želez­nikov. Na Jesenicah: Irena Pečnik in Ve l imi r Radman iz Kranjske gore; Marjeta Kern in Silvo Terček iz Mojstrane; Jasminka Šaula in Pero Oavlov ič z Jesenic; Gordana Ignja tović in Mladen Košir z Jesenic.

Mate gorenjske vasi Smokuč Piše: D. Sedej

Smokuški puntar j i V vaseh pod Stolom je zaneslji­vo najstarejša vas Smokuč, v ka­teri pa živi tudi »živa enciklope­dija« te prijetne vasice: Mirko Zupan, Gr iže lnov M i r k o po do­mače . Č e b i zabeležil i vse zani­mive spomine, ugotovitve in ocene, ki jih podaja M i r k o , bi bi lo snovi za več kot šest nada­ljevanj. M i r k o n a m r e č ne po-UHa le življenja in zgodovine svoje vasice, ampak je vseskozi kot kmet proniclj iv opazovalec m ocenjevalec našega življenja. Pravi puntar - ko l so v dobrem smislu te besede baje kmetje v S m o k u č u vedno tudi b i l i .

"Smo v en koč"

»Smokuč je po pripovedova­nju starejših nastal takole: vča­sih je bila nad Smokučem vas Krnica, haje pa se je odtrgal Pla/ in pokopal vas. Ostala je ?na sama koča, Kmanova in ti so oddali sporočilo: smo - v - en * koč, kar se je spremenilo v Smokuč,« pravi M i r k o . »Leta 1780 je bilo v vasi 358 prebival­

cev, ki so bili v rodinski fari. Včasih je bilo 39 hiš in kajž. Pri Griželnovih so imeli tri hiše; hi­ša, ki jo je podrl Mirko in po­stavil veliko novo, je bila stara 170 let.

Včasih je bi lo vel iko obrtni­kov: pri Mule ju so imel i vino-toč , pri Osvarju so se ukvarjali z beljenjem, v vasi so bile tri kovačn ice , pri Figove je bila » l ed ra r i j a« , bi la je trgovina in gostilna. G n a l i so na planino Ž a g o in na Zelenico. Štiri vasi so imele 381 hektarov. A še parcelne številke p o v e m ? « pra­vi M i r k o , ki pozna na planinah sleherno parcelno š tevi lko.

Kmečke pravice in svoj lov

»Včasih so kmetje lahko veli­ko bolje gospodarili. Imeli so kmečke pravice, ki so jih kupili od grofov. Kmečka pravica je bi­la za šest odraslih govedi in 30 ovac: če je kdo pasel več, je do­plačal, če manj, mu je srenja vr­nila. Zanimivo pa je, da se pra­vice niso smele prodajati in da so pravice ostale na hiši, na hi­

šni številki. Vse je bilo pošteno in lepo popisano, vsi so se dogo­vora natančno držali. V stari Ju­goslaviji pa so imeli v Smokuču sto govedi, 22 konj in 350 ovac.

Srenja a l i agrarna skupnost je imela tudi svoj lov. Č e so go­spodje vzeli t isoč hektarov v lo­vni zakup za, recimo, tri tedne, je agrarna skupnost dobi la za­kupnino, recimo za 20 krav. Tega denarja si umni srednjski upravitelji niso razdeli l i , am­pak so ga smotrno uporabi l i : leta 1929 se je s tega denarja kupi la gasilna brizgalna, obno­vi l gasilski dom, leta 1934 se je zgradil vodovod S m o k u č , leta 1939 vodovod na Rodinah. . .

"F 'nt kruha in plč m o k e "

Kmetijstvo je imelo veliko večjo d r u ž b e n o vlogo kot da­nes. V stari Jugoslaviji se je tu­di zgodi lo , da je vaška srenja prosila vojsko, naj vendarle za poletne mesece »spus t i« pastir­ja , ki je služil vojaški rok in -prošnj i so ugod i l i ! Vojska je tu­di redno povrni la vso o d š k o d ­nino, če je kopala , denimo, ro­ve.

G l a v n i pastir je bi l » č e d n k « , k i j e imel še » t r e t i n e k a « . Pastir je dobi l »fnt« kruha, »plč« moke, » m a s k « kaše , » u n č o « š p e h a , v nedeljo pa še klobaso.

Domačija Mirka Zupana je vsa v rožah, za katere Mirko sam skr­bi. Kot pravi, rože dobro uspevajo če so v lesenih zabojčkih, na lese­ni podlagi in če je zraven hlev. Zakaj hlev? Zaradi amonijaka....

Tretinek tudi , le denarja manj, jeseni pa je od gospodarjev, k i j i m je pasel, lahko pobral dva ki lograma koruze in prav toli­ko krompirja. Pri nas ni b i lo » b e r n e « , ki so jo pobiral i dru­god.

Potoško planino so uniči l i

O d kdaj smo puntarji? M e n ­da od tedaj, ko se je delala cer­kev na Breznici . S m o k u č a n i smo bi l i vezani na Rodine, du­hovnik pa je moral da leč na­oko l i v Breznico, da ga niso d o m a č i n i natepli. In za puntar-je se imamo še danes.

Sam se nikol i ne bom spri­jazni l s tem, da se po planinah gnoji z umetnim gnojem in bul-d o ž i r a , to je smrtni greh! »Pu-cajo naj s e« , ne pa gnojijo in šk rop i jo s herbic idi ! 16 hekta­rov vel iko Po to ško planino so povsem uničili in tudi druge un iču je jo ! Naš im kmetijskim strokovnjakom sam pravim sa­lonski strokovnjaki, saj pojma nimajo, kaj se dogaja. Zame pa je teorija brez prakse kot kolo brez » a k s e « !

Sam n iko l i nisem dobi l niti enega dinarja premij in niti di­narja nepovratnih sredstev, ki so j i h drugi kmetje tako obilno d o b i l i ! Zato p rav im: komunisti niso mogli bolje denarja nalo-

Mirko Zupan

žiti kot tako, da so ga dali ne­katerim kmetom, ki morajo ta­ko biti zanesljivo na njihovi s t ran i .«

M i r k o Zupan je vse, kar ima, ustvaril izk l jučno z lastnimi ro­k a m i : danes ima v hlevu dvaj­set govedi in imenitno hišo, v kateri prav zdaj opremlja sobe za kmečki turizem. Delaven je, marljiv, razumno ocenjuje da­našnji čas in položa j kmeta, saj vel iko ve o nekdanjih časih, ko so kmetje garali ( »vsako rjuho sena se je tedaj sp lača lo prine­sti na ramenih v d o l i n o « ) , ned­vomno pa so umno gospodaril i ob znatno pametne j š i kmetijski pol i t ik i kot smo jo imeli in jo pri nas imamo še danes.

© S S S S S S ^ E S C a A S 12. STRAN O B V E S T I L A , O G L A S I Torek, 7. avgusta 1990

S k o r a j

n e v e r j e t n o , vendar se bo zgodilo!

E d e n o d n a r o č n i k o v G o r e n j s k e g a g l a s a b o 19 . a v g u s t a 1 9 9 0 d o b i l o s e b n i

a v t o

J U G O JUNIOR

To bo g lavna nagrada v žrebanju, k i ga bomo izvedl i zadnj i dan na G o r e n j s k e m

se jmu . Ne prezrite petkove številke Gorenjskega glasa, v kateri

boste prebrali vse o tem kaj morate storiti, da boste tudi vi sodelovali v žrebanju. V tej številki bodo objavljeni tudi kuponi za popust pri vstopnini in popust pri nakupu pri

nekaterih razstavljalcih na sejmu. PORAVNAJTE NAROČNINO ZA III KVARTAL - TO JE

EDEN OD POGOJEV ZA SODELOVANJE V ŽREBANJU

TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA

Kamnik te/ef

V SALONU POHIŠTVA V PRIZIDKI;

VEČNAMENSKE DVORANE P P C

GORENJSKI SEJEM KRANJ

A Z U R

CANKARJEVA 4, KRANJ

PRI NAS SO CENE PADLE NA GLAVO'

Poletna razprodaja do 18. avgusta 1990!

AZUR - Kamnik d. o. a Gradbena trgovina ^proizvodnja

Pri AZUR-ju v Kamniku se dobi vse -no, skoraj vse! Trgovina na Vrhpol ju 170 (le 1 km iz Kamnika proti Celju) — med ostal im gradbenim materialom — nudi

za 5,30din kom modularni blok 50.00 din vreča

92 ,00d in m' 130,00 din m 1

190,00 din m 1

190 ,00d in kom 224,00dir t m 3

3 .500 ,00d in grt 3.500,00 din

4 .550,00 din tovarn, ceno

za že za že za

za že za že za že za

za že za že za za sanitarije in keramiko (Italija) KREDIT

' Organiziramo dostavo na dom. Naše ekipe montažerjev vgra|uje|0 vse vrste naročenih kaminov in vrtnih grilov.

Vabimo vas, da nas obiščete ali pokličete; poslali vam bomo katalog s cenami

cementa poro it 10 cm (DIN standard) okenske police (izdelamo po meri) okenske police (Carrara, Italija) cvetlična konta keramične ploščice' (Italija) sanitarni blok (Italija)* vrini kamini notranji kamin dimniki Schiedel

O B L I K O V A N J E IGOR P O K O R N

K R O N I K A UREJA: HELENA JELOVČAN

Občine v naseljih postavljajo lastna prometna pravila

Nepotrebne omejitve na štirideset Pred naselji vse pogosteje brez pravega razloga stoje znaki za omejitev hitrosti na 40 kilometrov na uro, na drugi strani pa v občinah "pozabljajo" na oznake prednosti v nekaterih križiščih in na parkirišča pred lokali.

Kranj, 6. avgusta - Z a nemoten in varen promet v naseljih je odgo­vorna občinska skupščina , k i lahko sama, njen izvršni svet a l i upra­vni organ predpiše tudi lastna pravila obnašanja v prometu. Prome­tni inšpektorji U N Z Kranj ugotavljajo, da ta pravila, žal , vedno niso najbolj primerna, zato so pred dnevi na vse gorenjske občinske izvršne svete naslovili pismo, v katerem na to ojjo/arjajo. Ena od najbolj motečih potez občinskih organov je po njihovem mnenju omejitev hitrosti vožnje v naseljih na 40 kilometrov na uro.

Po Z a k o n u o varnosti cestne­ga prometa je največja dovolje­na hitrost vožnje v naselju 60 kilometrov na uro, prometno-tehnične okol i šč ine in promet­ne razmere (številni pešci brez p ločn ikov , kolesarji, b l iž ine šol, vrtcev, nezadostna pregled­nost križišč ipd.) pa dovoljuje­jo o b č i n a m , da z znaki predpi­šejo tudi nižjo hitrost.

Zadnje čase so se tovrstne omejitve dobesedno razpasle. Vse več naselij je, kjer so hitro­sti v celotnem naselju, ne le na kr i t ičnem delu , omejene na 40 kilometrov na uro. Polici jski inšpektorj i pravijo, da gre v ve-č'ni primerov za docela neu­strezno in neutemeljeno omeji­tev.

Policisti z radarskimi kon­trolami v naseljih ugotavljajo, da omejitve hitrosti 60 ki lome­trov na uro p rekorač i bistveno manj voznikov kot omejitve 40 kilometrov na uro, ker je ome­jitev na 60 kilometrov ob iča jna in so je vozniki vajeni. Nižje omejitve, zlasti na 40 ki lome­trov, pogosto p rekoraču je jo .

vendar največkrat v meji do 60 kilometrov. Hitrost 40 ki lome­trov na uro je tudi za vozilo najmanj pr ik ladna.

Polici ja je pri nadzorovanju predpisanih n izkih hitrosti vož­nje skozi naselja večkrat v pre­cepu, al i naj upoš t eva promet­ne znake al i realne razmere, ki brez nevarnosti d o p u š č a j o voz­n ikom večjo hitrost od 40 k i lo­metrov na uro. Ne nazadnje tu­di kazni ni^o več tako majhne;

Ivan Demša r, UNZ Kranj: »V stališčih za uresničevanje določb Za­kona o varnosti cestnega prometa je določeno, da je za vsako omejitev hi­trosti od predpisane po­trebno opraviti skrivne meritve hitrosti. Če jo ve­čina, to je 85 odstotkov, voznikov prekoračuje brez nevarnosti, je taka omeji­tev neustrezna. Iz Slove­nije smo predlagali, naj se v zakonu splošna ome­jitev v naseljih zmanjša na 50 kilometrov na uro, vendar je zvezna vlada ostala pri 60 kilometrih, ker gre v glavnem le za nespoštovanje predpisov o največji dovoljeni hitrosti, to pa ne sme biti razlog za zmanjšanje hitrosti v predpisu. Z zmanjšanjem hitrosti bi preveč upočas­nili prometni tok na ce­stah, usposobljenih za večje hitrosti, in s tem še poslabšali prometno var­nost. «

za 30 kilometrov p r e k o r a č e n e hitrosti v naselju vozniku poleg denarne kazni od 400 do 2000

dinarjev ali celo zapora do 60 dni obvezno sledi še odvzem vozniškega dovoljenja za čas od treh mesecev do enega leta. Zato prometni inšpektor j i sve­tujejo obč in sk im izvršnim sve­tom, naj (ob njihovem strokov­nem sodelovanju) preverijo umestnost n izk ih omejitev h i ­trosti skozi naselja in več ino znakov odstranijo.

Hkra t i pa o b č i n e opozarjajo na križišča, k i so povsem brez znakov o prednosti (cela Jer-manka na Bledu , v Lescah, v Britofu, na K o k r i c i , na Oreh-ku, v Kranjski gori in drugod). D o m a č i n i se ravnajo po običa­j i h , ki pa v prometu ne veljajo in za katere vozniki od drugod ne vedo, zato prihaja do nepo­trebnih prometnih nezgod.

V U N Z Kranj opozarjajo tu­di na neusklajeno delo organov pri izdaji obrtnih in obratoval­nih dovoljenj. Zasebniki o d p i ­rajo gostinske, trgovske in dru­ge lokale, k i nimajo niti enega parkirnega prostora za goste. T i parkirajo na p ločn ik ih , kole­sarskih stezah, v ozkih ul icah, na zelenicah, ovirajo ali celo ogroža jo promet vozi l in peš­cev, ki zahtevajo posredovanje policije, lastniki lokalov pa so potem nejevoljni. Podoben problem je z zasebnimi avto-prevozniki . V obeh primerih bi moral i biti pogoj za izdajo do­voljenja zagotovljeni parkirni prostori. • H . Je lovčan

Tudi to se zgodi

"Privatbesitz" ob Radovni

n 1 • 1 1»VV v» p v v

Beda in bhsc počivališč Črnivec - Podtabor, 3. avgusta - Vroč ina poletnih dni zahteva

tudi od najvztrajnejših voznikov občasn i postanek na poti . Za l se turistu, ki se odloči ustaviti ob gorenjski magistralni cesti, ne piše nič dobrega. Ves zmeden je že zato, ker so načr tovalc i in gradite­lji cest postavili počival išča povsem neenakomerno; najprej k i lo­meter za ki lometrom zaman išče park i r i šče , potlej pa na kratki razdalji najde več počival išč zapored, kot na odseku ceste Črn i ­vec - Podtabor, na primer. A pravi šok doživi šele, ko izstopi iz avta! Večina počival išč , o tem smo se prepr iča l i na lastne oči, je bolj podobna neurejenim smet i ščem. Neugledne sod za smeti največkra t izpraznijo komunalc i šele na pobudo d e ž u r n e promet­ne milice, drevja in grmovja n ihče ne obrezuje, "okrask i" za njim pa tako n ikomur niso mar. Tujec p a č ne razume, da je upravlja-lec počival išč vsak in n ihče , pa da je zato podoba počival išč ob viaduktih Peračica in Lešnica lahko bedrta, samo dober kilome­ter naprej, pri Podtabru, pa se ob stalno odprti gostinski pr ikol ic i L jub l jančana T o m a ž a Sušterš iča in njegovega p o m o č n i k a Stane­ta Kloar ja dobesedno vse blešči od čis toče in urejenosti. Zgleduj­te se! • Besedilo in slika: S. Saje

Kaj vse ne naredi vročina , želja po uži tkar jenju ob hladni vodi , v absolutnem miru, da ne vidiš ob sebi nikogar... - iz d r u ž b e n e zemlje privatno, iz ljudi pse!

Samo poglejte, kako sta si svoj nedeljski užitek ob Rado­vni zamisl i la mlada zakonca, on č rno la s , ona b londinka , z nadebudnim s inčkom. N a iz­bran košček brezine ob Rado­vni sta postavila mizico, stole, senčnik , razprostrla br isače in blazine, zakuri la ogenj. Tako, zdaj smo tu mi gospodar. Samo m i ! Kaj t i , če bo kdo hotel moti­ti naš zas luženi mir, sta tu psa, ki bosta branila naš osvojeni teritorij: labradorec in ogro­men temno siv volčjak.

Prihajali so seveda tudi dru­gi , ki so upal i , da j i h bo ena redkih poti le pripeljala do vo­de, ki je sicer marsikje nedo­stopna. Pred nami d ruž in ica z dvema majhnima otrokoma, morda dveh in štirih let. Precej p roč od njih, na veliko manj ugodnem prostoru so hoteli razgrniti odejo. A morali bi v i ­deti ona dva. Saj nista nič re­kla , le psa, tistega velikega volč jaka sta pustila, da je obra­čunal z nj imi. Pes je b i l napa­dalen, lajal v otroke, onadva

pa ga niti z besedo nista skuša­la zavrniti , kaj šele privezati. Kje pa! Saj sta ga vendar vzela s seboj prav s tem namenom. Seveda je vse skupaj povzroči ­lo veliko razburjenje in ko so prišli spet novi ljudje, se je b londinka razburila, češ, člo­vek nima nobenega miru , mar ne more biti č lovek malo sam, kar pojdite drugam, saj je Ra-dovna dolga, tule smo mi, on pa je na zahtevo, naj priveze psa spraševa l , če naj ga v "tla zabije".

Saj bi se lahko skregali do si­tega, a kaj, ko si človek noče kvariti nedelje. Hi t ro smo se "sčis t i l i" , mlada druž in ica z dvema otrokoma čisto na drug konec, kjer so b i l i sicer že dru­gi kopalci in se n ihče ni obre­gnil vanje, mi smo se pred psi reševali na drugo stran vode. M l a d i par je s dosegel svoje. Sam zase so obdrža l svoj pro­stor na soncu, nič " m i l o m " sa­mo " s i lom" . Tako se to dela, dragi moji .

So med nami "mal i Hitler­j i " , kaže , in vedno bodo, če j im bomo to pusti l i . • D. Dolenc

P.S. Č e koga zanima, kdo sta ta dva "pri jazna" mlada zakonca, imamo v u redn i š tvu fotografi­jo .

Brezskrbno... in varno... vroče poletje... Foto: J . Cigler

Amnestija Obsojenci iz Doba so radostni preklicali gladovno stav­

ko, ko je republiški parlament pristal na predlog ministra Raj-ka Pirnata o zakonu o amnestiji, ki naj bi po avgustovskem razmisleku prišel na poslanske klopi. Že zdaj pa lahko reče­mo, da s to potezo vroča juha še zdaleč ni shlajena. nasprot­no, da bo jeseni, ko bo v predlogu zakona konkretno zapisa­no, komu in za koliko se bodo skrajšale kazni, postala še bolj vroča. Izcimiti se zna celo pravi politični problem.

Vlada in skupščina sta se namreč z odločitvijo o zakonu o amnestiji znašli v hudem precepu med zahtevami in pričako­vanji zapornikov, da jim bodo kazni znižane za tretjino, in

javnim mnenjem, ki ni pretirano naklonjeno predčasni osvo­boditvi kriminalcev.

Med valom amnestij, ki je v pomladi narodov plusnil k nam iz vzhodnoevropskih dežel in iz Hrvaške, ter našo "posle­dico "je namreč bistvena razlika. V naših zaporih ni političnih zapornikov, ki naj bi jih nova oblast osvobodila, ampak "na­vadni" kriminalci, tatovi, posiljevalci, morilci. Med njimi je tudi vrsta povratnikov. Ti izsiljujejo novo vlado, pa naj to pri­zna za izsiljevanje ali ne.

Takemu izsiljevanju in zapornikom s takšnimi dosjeji javnost ni pretirano naklonjena. Gotovo bi bila do njih bolj razumevajoča, če bi tožili zaradi slabih razmer v slovenskih zaporih ali terjali spremembo kazenske politike (visoke kazni za majne "ribe", nizke za velik gospodarski kriminal) ali večjo družbeno pomoč po vrnitvi v "normalno" življenje. S tem. ko hočejo za vseh tisoč zapornikov brez izjeme, torej tudi za naj­bolj zakrknjene povratnike, izsiliti opustitev tretjine kazni /pri­bližno takšno je že zdaj razmerje pomilostitev, ki pa si jo mo­ra vsak zaslužiti!) pa od javnosti najbrž zaman pričakujejo gromovite aplavze. Torej je odprto tudi vprašanje, kdo bo jese­ni ploskal vladi... • H . Jelovčan

SEDEM DNI j

Smrt na kolesu Selca, 3. avgusta - Danes ob 7. uri se je na regionalni cesti

Skofja L o k a - Železniki v kraju Selca zgodi la prometna nezgo­da zaradi izsiljevanja prednosti voznika kolesa. Jože Veber, ro­jen leta 1913, doma iz Selc, je vozi l ko lo po lokalnem dovozu od pokopa l i š ča proti regionalni cesti med Skofjo Loko in Že­lezniki . K o j e pripeljal do križišča s to cesto, je zavi l levo na re­gionalno cesto proti S e k a m , ne da bi se p repr iča l , če to lahko stori varno. V tem trenutku je pravi lno po svoji desni strani pripeljal voznik osebnega avta KR-157-091 Janez Bradeško iz Sevelj, ki kljub zaviranju in umikanju na nasprotni vozni pas t rčenja ni mogel prepreč i t i . Voznik kolesa je zaradi p o š k o d b umrl na kraju nesreče .

S traktorjem po bregu Podbrezje, 3. avgusta - Danes ob 17. uri in 15 minut se je

zgodila delovna nezgoda s traktorjem v vasi Podbrezje. Voznik Pavel Debeljak, rojen 1914. leta, iz Podbrezij 107, je vozil po njivi v kraju Lopate traktor, na katerem je bi la montirana posi-palka za umetno gnojilo. Pri vzratni vožnji je zapeljal na rob poboč ja nad regionalno cesto N a k l o - Podbrezje - Posavec, na­kar se je traktor prevnil po strmem bregu. M e d prevračan jem je voznik Debeljak padel s traktorja in se hudo ranil , zato so ga odpeljali na zdravljenje v ljubljanski kl inični center.

Požara v gorah Tolsti vrh, 6. avgusta - V nedeljo, 5. avgusta 1990, nekaj

pred 12. uro je na j u ž n e m poboč ju Tolstega vrha izbruhnil po­žar , ki je do 15. ure zajel okrog 1 kvadratni kilometer veliko gozdnato območ je . Požar , k i je izbruhnil na višini okrog 1200 metrov, je gasilo p r ib l i žno 70 gasilcev iz Kranja, Tržiča in oko­lice. V popoldanskih urah so ogenj, ki je nastal po domnevah mi l ičn ikov zaradi koncentracije s o n č n i h ža rkov skozi črepinje odv ržen ih steklenic z višje planinske poti na podlago, uspeli omejiti , vendar so na požar i šču vso noč dežura l i vojaki iz kranjske vojašnice in pokl icni gasilci. Kot smo danes izvedeli od pok l icn ih gasilcev, požar i šče še t l i , zato so na p o m o č pokl i ­cal i zagrebški helikopter za gašenje z vodo. Obenem smo izve­del i , da je že 2. avgusta zvečer izbruhni l podoben poža r na po­bočjih Storžiča, ki so ga pogasili naslednji popoldan. Ke r je nevarnost p o ž a r o v v naravi zaradi suše in vročine velika in stalna, je nujna previdnost z izvori ognja na slehernem koraku! • S. S.

Pravi naslov za potepuške pse Kranj, 6. avgusta - Eden od stanovalcev s Tominčeve v

Stražišču seje pred dnevi pr i toževal zaradi po t epušk ih psov, ki so na njegovem vrtu raztrgali mlado srno, zdaj pa ni nikogar, ki bi mrhovino pospravil in stopil "na prste" oč i tno sestrada­nim p o f e p u š k o m psom.

Z a odgovor smo prosil i dr. Petra Tišlerja iz Živ inore jsko veterinarskega zavoda v Kranju , ki je (v če t r tek) dejal, da v za­vodu za ta primer ne vedo, da pa je sicer njihova s lužba zadol­žena med drugim tudi za to, da pospravi poginule živali in bo­disi v sodelovanju z lovci bodisi sama poskrbi tudi za potepu­ške pse. Predpogoj za njihovo ukrepanje pa je seveda, da j ih ljudje - o tem velja poseben dogovor z lovci - o tem obvestijo, saj sami ne morejo nadzirati cele Gorejske.

Sicer pa, kot je še dejal dr. Peter Tišler, strogi ukrepi proti steklini v Kranju ne veljajo več, odkar so opravi l i obsežno vak-cinacijo l isic, preventivno pa še vedno cepijo pse proti steklini.

Pravi naslov za p o t e p u š k e pse je torej Živ inore jsko veteri­narski zavod. • H . J .

(M )mHSS^©IEnOLAS 14. STRAN O B V E S T I L A , O G L A S I Torek, 7. avgusta 1990

OBIŠČITE NAS

na 40. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 10. do 19. avgusta 1990. Priča­kujemo vas na sejmišču v večnamenski dvorani, kjer boste dobili vse potrebne in­formacije o naši ponudbi.

PRISRČNO VABLJENI!

M A R L E S H I Š A -

V E C K O T S T R E H A N A D G L A V O !

'S^^^^^BKlm BENCINSKA Č R P A L K A iŽJATONŠKE : : : : : : ; : ; : ; : ; : ; : ; : ; :NA PRIMSKOVEM NUDI

S T JiV'MAiJEiVili[

JEANS ELASTIČNE

HLAČE

IZ ITALIJE 290 BERMUDA

'KRATKE HLAČE / > > & ' ' A

1 7 9 0 1 ^ 5 -OBLIKOVANJE IGOR P O K O R N

iN SE IN SE POCENI

svetovanje finančne agencijske Fn druge storitve

7

3 f GLOBAL Global Kranj, d.o.o.

64000 Kranj, C JLA 4 lel. (064) 21-320 fax' (064) 28167

CEKIN

Za lepo spričevalo - lepo darilo

JADRALNE DESKE Porenta, tel.: 40-347

€i a v t o t e h n a zastopstva, trgovina, izvoz - uvoz, servis in proizvodnja Titova 36, 61000 LJUBLJANA, tel 061-317-044, tx. 31223 yu avtena fax 061-320-589

Na 40. Gorenjskem sejmu v Kranju od tO. do 19. avgusta 1990 bomo razstavljali in prodajali:

BOSCH BLAUPUNKT in NESCO

YAMAHA, ROLAND, FUJIHA BEKTON BOSCH

BOSCH BOSCH

NISSAN HONDA

YAMAHA YAMAHA

CANON ICOM

• belo-tehniko in gospodinjske aparate • zabavno elektroniko • glasbila • avtoelektriko __ • električne agregate • elektro in pnevmatska orodja • vozila _ • scooterje • vodne scooterje • izvenkrmne motorje § fotokopirne stroje in telefaxe • radio postaje za plovila

SEJEMSKI POPUSTI 2 - 5 % PRODAJA NA OBROKE

za zabavno elektroniko, belo tehniko, gospodinjske aparate in glasbila

STROKOVNI NASVETI IN BREZPLAČNA DOSTAVA 00 50 KM!

Pričakujemo vas v otvoritveni dvorani v prizidku večnamenske dvorane (nasproti salona Lipa)!

Prisrčno vabljeni!

PULA

NOVO - APARTMAJI »HORIZONT« ZLATNE STIJENE PULJ

P O S E B N I P O P U S T I BIVANJE 12 dni + 2 dni zastonj +a BIVANJE 5 dni + 2 dni zastonj 1

Termini: 18., 25. avgusta in 1. septembra 1990

Informacije: Agencije YUGOTOURS, MERCATOR, KOMPAS, ATLAS, DALMACIJATURIST, KVARNER EXPRESS, IZLETNIK. GENERALTURIST, SLOVENIJATURIST, MONTENEGRO EXPRESS, GLOBTOUR ali ARENA TURIST, 52000 PULA, A. Smareglia 5, SEKTOR ZA MARKETING, tel.: (052) 23-811, 41-619, 34-024, telex: 25228, telefax: 42138

POSEBNO UGODNO: TURISTIČNO NASELJE VALOVINE, BUNGALOVI S CENTRALNO RESTA­VRACIJO, PREPROSTO IN POCENI BIVANJE REZERVACIJE: ARENATURIST, Pula, te l . : (052) 23-811, 24-093

kovinotehna

*Na m e d n a r o d n e m s e j m u v K r a n j u od 1 0 , do 1 9 . avgus ta 1 9 9 0 v hal i A - t e l . 0 6 4 - 2 2 - 7 5 9 V b lagovn i c i FUŽINAR na Je se n i cah -t e l . : 0 6 4 - 8 1 - 9 5 2

N E M O G O Č E J E M O G O Č E ! k o v i n O t e h n a

Torek, 7. avgusta 1990

MULI O G L A S I

@ 27-960 Cesta JLf l 16

A P A R A T I S T R O J I Prodam star PRALNI STROJ. g 39 084 11493 Prodam TRAKTOR Same Delfino,

M A L I O G L A S I 15. S T R A N • ' GI AS

POLAGAM. BRUSIM in LAKIRAM parket. Polagam tudi tople pode, tapison, itison in pluto. Maček. © 622 065 11363 Iskrena HVALA komandirju oddel­ka Postaje milice Cerklje - gospo­du Miru Grčarju, za najdene doku­mente in denar. Polona Rampre, Kranj 11495 Zidarska skupina sprejme vsa ZI­DARSKA in FASADERSKA DELA, s svojim odrom in opažem. ©27-072 11506

35 pogon na vsa 4 kolesa, letnik 1987. 320 obratovalnih ur ali zame­njam Traktor Zetor, pogon na vsa 4 kolesa. Prodam ga 30 odstotkov ceneje od nabavne cene ©51 444 11500 Prodam nov barvni TV Fisher. In­formacije na © 78-446, popoldan , 11505 Prodam HI-FI komponente: OJA­ČEVALEC Jamaha, KASETOFON Akai, TUNER Technics in ZVOČNI­KE Fisher. Sleme, C. II. grupe odredov 12, Cerklje 11520 Prodam 80-litrski KOMPRESOR in verižno DVIGALO, nosilnosti 3.5 tone. © 78-598 11537 Prodam OJAČEVALEC za kitaro FENDER VIBRO LUX REVERB. «631-784

Odprto od 12. do 18. ure sobota od 9. do 12. ure

RAZPRODAJA LETNE KONFEKCIJE — 30 % — 30 % — 30 % — 30 %

G R A D B E N I M A T E R I A L VRATA, d vokrilna, delno zasteklje­na, dim. 260 x 264 cm, rabljena, 5 kosov, prodam ©061/447-603

11485 Prodam SKODLE za streho. Franc Soklič. Selo 22, Bled, © 77-334

11515

K U P I M Takoj kupimo STROJ ali STROJE oziroma LINIJO za brušenje ste­klene embalaže. Ponudbe na ®78-956 11489

L O K A L I

ALMA-NAIL ESTETSKO TERAPEVTSKA KOZMETIKA NOHTOV Oblikovanje, podaljševanje, utrjevanje in modeliranje nohtov

ALMA KOČNIK Pot na Jošta 8. 64000 Kranj t e l . : ( 0 6 4 ) 2 4 - 4 1 9

S T A N . O P R E M A Prodam 5-delno OMARO in PSI­HO, od kompleta spalnice. Cena po dogovoru. Janez Dobravec, Ti­tova 22, Jesenice 11509

S T A N O V A N J A Mlada poštena mamica nujno išče STANOVANJE, brez predplačila ©36-891 11317 Iščem SOBO, z lastno kopalnico. Obljubljam redno plačilo, red in či­stočo. Šifra: TIŠINA - BELINA Na Bledu oddam v najem GARSO­NJERO za predplačilo. Šifra: PET ALI VEČ LET 11517 Prodam GARSONJERO, 25 kvad. m., v škofji Loki - Frankovo nas. Cena 40.000 DEM. © 631 608

11523

Prodam FIAT 126 P, letnik 1982. Zorzut, Vrečkova 7, Kranj - Planina Prodam R ©80-750 10 Major. vozen

11512 Prodam JUGO 45, letnik 1981. In-formacije na © 721-006 11513 Nujno, po zelo ugodni ceni, pro­dam Z 101, letnik 1981, registrirana do julija 1991. Ogled je možen od 10. do 12. ure. Biljana Okjan, Kej-žarjeva 1, Jesenice 11518 Prodam Z 101, letnik 1977, dobro ohranjena. Pipanova 2, Šenčur

V O Z I L A

ROLETE, ŽALUZIJE in vertikalne ŽALUZIJE ter MARKIZE, izdelu­jem, montiram in popravljam. ©26-919 11530

O S T A L O Prodam KUMARICE za vlaganje. Bašelj 16, Preddvor, © 45-329

11482 Prodam KUMARICE za vlaganje. Sp. Brnik 68, Cerklje 11494 Prodam JADRALNO DESKO hi-fly 500 CS, zelo primerna za začetni­ke. Tone Mulej, Vincarje 34, Skofja Loka, ©620-416 11496 Prodam KAMP PRIKOLICO Adria 380. ©80-244, po 19. uri 11522 Prodam GAJBICE za © 64-303

krompir. 11524

Prodam belo POROČNO OBLEKO, štev. 38 do 40 © 23-314 ali 38-093

11527 Prodam BUTARE. ©061/614-553

11528 ZAPRAVLJIVČEK. popolnoma ob-novljen, sedeži tapecirani, prodam po zelo ugodni ceni. Jože Vizlar, Na postaji 52, Mirna peč (na Do­lenjskem) 11532 Prodam otroški kombiniran VOZI­ČEK Chicco © 23-402 11536

Prodam Z 126 P, za rezervne dele. Adergas 34, Cerklje 11326 R 4 GTL, 1.108 cem, letnik septem ber 1981. prodam za 18 000,00 din in MOTOR Tori. Informacije na ©78-734 11352 Prodam JUGO 45 Koral, star 26 mesecev, garažiran. Ogled v pone­deljek in v sredo, od 19. do 20. ure. C. revolucije 2/b, Jesenice 11376 Prodam KOLO BMX na tri presta­ve, za 1.500,00 din. Jure Melink, Jelenčeva 6/a, Kranj, © 26-874

11481 Prodam R 4 GTL, letnik 1982, po­treben popravila. © 45-262 11483 Prodam ATX 50 C, letnik 1989 Ce-na 17.000,00 din. Pavel Bohinc, Cankarjeva 32, Radovljica 11486 Prodam GOLF diesel, letnik 1978 Cena 35000,00 din. ©85-581 Prodam APN 6, letnik 1988, lepo ohranjen. © 74-000 11488 Prodam Z 750, letnik 1979, prevo­ženih 50.000 km, registrirana do 21. 6. 1991 in otroški globok VOZI­ČEK ter AVTOSEDEŽ. Kranjska c. 2, Šenčur 11490 Ugodno prodam MOTOR Tomos 15 SLC, registriran. Marčun, Šorli-jeva 20, Kranj, ©28-423 11497

4 leta. 11499

AVT0IMP0RT UD0VČ Lesce d.o.o. Begunjska 17, 64248 Lesce tel.: 064 74-207

POSREDUJEMO PRI PRODAJI NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV VSEH VRST

Prodam JUGO 45, ©70 304 Odstopim VRSTNI RED za Diaha-cu Šerade TS bencinar, dobava avgusta. ©57-828 11503

Trgovsko podjetje "Bospor" p.o.o Umag i§če PROSTOR za vinsko klet, velikosti od 80 do 200 kvad. rtl-. v okolici Ljubljane - proti Go­renjski. Plačilo po dogovoru. ©061/841-475 ali 061/212-059

11491

MITSUBISHI

DOMEVSCEK FURNITZ PRE0 BELJAKOM KARNTNERSTRASSE 50, TEL.: 9943-4257-2210 ODLIČNE CENE IN TAKOJŠNJA DOBAVA

3X3 LETA GARANCIJE t NAD. DELI IN SERVIS t DODATNA OPREMA

P O S E S T I

O B V E S T I L A ELEKTRO SERVIS popravilo ma "h gospodinjskih aparatov in elek­tričnega ročnega orodja, napelje­vanje nove elektroinstalacije ali obnovim staro. Huje 19, Kranj, ©37-427 9668 Najmočnejša Avstrijska firma za življenjsko in nezgodno ZAVARO­VANJE (nepremičnine) vam ponu ja sigurnost, visoko devizno varče­vanje in še veliko ugodnosti. Pre­pričajte se možnost honorarnega dela! ©37-430 11243 Betonsko strešno OPEKO "dvoini folc" izdelujemo. ©061/611-575

11313

Polovico starejše HIŠE v ožji okoli­ci Kranja, s posebnim vhodom, ga ražo, vrtom, prodam. Cena 50.000 DEM. Mazi, Sp. Besnica 69/b

11521

R A Z N O P R O D A M Prodam enoletno KOZO srnaste pasme in nekaj hruškovega LESA, primeren za rezbarje. Jenko, Dra­ga 1, Skofja Loka, © 631 -943

11501 Prodam Z 750, letnik 1985, toplot no ČRPALKO VRT 2 YU - LTH in solarni BOJLER SAT 302, še nera­bljen Cena po dogovoru. Informa cije na © 622 492 11511 Prodam barvni TV Iskra Horizont, star 6 let in ŠOTOR za 2 osebi. Za letelj, Sr. Bitnje 32. Žabnica 11516

Prodam Z 750, karambolirana. Ugljenin, Trg svobode 10, Tržič R 11, letnik december 1987, prevo-ženih 25.000 km, garažiran, brezhi­ben, prodam. Cena 14000 DEM. ©27-221 11508

CITROEN GS super, letnik 1980, registriran do julija 1991, prodam za 2.500 DEM. © 84-738, po 18. uri

11519 Prodam JUGO 60, star 1 leto, alu­minijasta PLATIŠČA, GUME, dim. 165 x 70 Semperit. Cena 9.500 DEM Zevnik, Hrastje 123, Kranj

11525 Prodam PZ 125, celega ali po de-lih.© 25-147 11526 Prodam moško KOLO Senior, otroško KOLO Junior in sobno KOLO. Šiškovo nas. 27, Kranj -Stražišče 11534 Z A P O S L I T V E Takoj zaposlimo žensko za ČIŠČE­NJE gostinskega lokala v Goricah. ©46-030 11320 Takoj zaposlim KV ali PKV PLE­SKARJA. © 23-143 11436 Za določen čas - za 1 leto, iščemo TAJNICO, s končano Ekonomsko šolo. ©061/841-475 ali 061/212-059 11492 Iščem mlajšo upokojenko za NE­GO bolnika na domu. Ponudbe na ©39-892, v torek in sredo, med 17. in 19. uro 11529 Takoj honorarno zaposlimo KV ali PKV KUHARICO ali KUHARJA. ©75-504 11535

Ž I V A L I Rjave JARKICE ter od 20 do 120 kg težke PRAŠIČE, prodam. Sta-nonik, Log 9, Skofja Loka 11438 Prodam BIKCA in TELIČKO, si-mentalca, stara 3 tedne. Lovro Hri-bernik, Planica 2, Kranj, © 27-521 Prodam črno-bele BIKE, težke od 150 do 220 kg in delovno KOBILO, stara 9 let. ©37-382 11502 Prodam TELICO v devetem mese­cu brejosti. Brezje 43, © 79-093 Prodam 3 tedne starega TELETA simentalca Zg. Otok 13, Radovlji­ca 11533 Dobijo se JARKICE. Golniška 1, Kokrica.

V S P O M I N

7. avgusta mineva eno leto, odkar nam je umrla naša draga žena in mama

M A R I J A D R M O T A iz Bačen 2

Za njeno prezgodnjo smrt je kriv tudi Rudnik urana Ži-rovski vrh. Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate!

Ž A L U J O Č I : mož Franc, sinova Roman in Franci

Z A H V A L A

Ob prezgodnji smrti naše drage žene , mame. stare mame, sestre in tete

A N E Z A V R L roj. Vovnik

se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali in z nami sočus tvoval i . V r e sn ično to lažbo nam je bi la pogrebna maša g. župn ika in petje pevcev upokojenskega pevskega zbora i / Kranja. Iskreno zahvalo izrekamo tudi dr. V o d n i k o \ i z O n k o l o š k e kl in ike v Ljubljani , osebju U K C Ljubljana, zdravnikom Z D Kran j , p a t r o n a ž n i službi Kranj in vsem drugim, ki >te

mami v neozdravljivi bolezni lajšali bo leč ine .

VSI NJENI

Jama, Ljubljana, Šmartno pri Litiji, Tupaliče, Vancouver, 31. julija 1990

Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega moža , oče ta , starega oče ta , pradeda, brata in strica

M A R T I N A

A R H A R J A roj. 1900 iz Hriba nad Zmincem

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate­ljem, znancem in sodelavcem L T H in T E R M O Skofja L o k a za iz rečena sožal ja in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo gospodu ž u p n i k u in pevcem za pogrebni obred. Hva la lepa še vsem, k i ste sočus tvoval i z nami in ga

v tako vel ikem številu pospremil i k zadnjemu poči tku . Skofja Loka, 30. julija 1990

Ž A L U J O Č I : žena Marjanca, sinova Gregor in Jože, hči Marinka ter brat Lojze z družinami

Z A H V A L A

Ob izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, tete

M A R I J E P F A J F A R

se iskreno zahvaljujemo dobr im sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za iz rečeno sožal je , darovano cve­tje in p o m o č v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo dr. Habjanu in bo ln i šk im sestram. Zahvala velja tudi g. ž u p n i k u za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem

za zapete ža los t inke .

Ž A L U J O Č I : Vsi njeni

Selca, Železniki, 21. julija 1990

Z A H V A L A Ob smrti dragega oče ta , starega oče ta , brata in strica

A N D R E J A

Z U P A N C A upokojenca Železarne Jesenice

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate­ljem in znancem za p o m o č in i z rečeno sožalje. Posebna zahvala velja pevcem kvinteta Gorenjci za zapete žalost in­ke, g. ž u p n i k u za lepo opravljen cerkveni obred. Zdrav­stvenemu domu Radovlj ica in Pekarni Kranj za podarje­no cvetje in venec ter d r u ž i n a m a Zeletel in Stiherle. Vsem

še enkrat iskrena hvala!

Ž A L U J O Č I : sinovi in hčerka z družinami ter ostalo sorodstvo

Radovljica, Lesce, Jesenice, 25. julija 1990

Z A N O V E N A R O Č N I K E GORENJSKEGA G L A S A 1 M A L I O G L A S Z A S T O N J i Vabimo vas, da se pridružite več kot 20.000 naro-

• čnikom Gorenjskega glasa. Dvakrat na teden vam i N A R n r i l M i r * A ^ ° P ° ^ t a r P r ' n esel popularnega »Gorenjca« z obili-| ' / A I \ ^ J V _ . I L r \ I I L - r \ I co zanimivega branja in koristnih informacij. Poleg I Podpisani I t e 9 a ' m a t e kot naročnik 25 odstotni popust pri ob-I ^ . i javi malih oglasov, osmrtnic in zahval. Opozarjamo • ^ a n u Joč v a s tudi na prihranek 1 din na številko pri naročni-

pošta I ni, saj vas redni nakup Gorenjskega glasa v kolpor-narrv-.™ r • •• i i taži stane 6 din. Poleg naročnine na Gorenjski qlas naročam Gorenjski glas na gorn,. naslov. objavljamo tudi kupon za brezplačno objavo 1 ma-

• D a t um: Podpis: • lega oglasa v prvi torkovi številki Gorenjskega gla-j sa. Velja samo skupaj s kuponom za naročnino. I Pošljite ju na ČP GLAS, C. JLA 16, 64000 Kranj.

I JI

- ^ c - 1 i KUPON Z A B R E Z P L A Č N O j O B J A V O M A L E G A OGLASA |

BESEDILO: I | I

i (Prosimo, da pišete s tiskanimi črkami.) Naslov v oglasnem j oddelku, šifra I

I j

Ob 9'0-letnem jubileju Češke koče

V e l i č a s t n o slavje pod m o g o č n i m i vršac i Spodnje Ravni, 5. avgusta - Koča na 1545 metrih nadmorske višine, ki jo upravlja Planinsko društvo Jezersko, je to nedeljo sprejela ne­vsakdanje veliko druščino. Pisana množica planincev in drugih lju­biteljev gora je namreč prišla na proslavo ob 90-letnici odprtja ko­če. Med njo so bili tudi predstavniki češke planinske organizacije, ki so sklenili nadaljevati tradicijo svojih prednikov in utrditi prija­teljske vezi z našimi planinci.

Z a naše gore so se že zgodaj začeli zanimati Č e h i , ki so 1897.leta ustanovil i Č e š k o po­d r u ž n i c o Slovenskega planin­skega d ruš tva . Ena od nalog p o d r u ž n i c e je b i la postavitev koče pod naš imi vršaci . Tako je zrasla Č e š k a koča na Spod­njih Ravneh, k i so jo slovesno odprl i 26. jul i ja 1900. G o v o r na svečanos t i , ki se jo je ude lež i lo okroe 250 turistov - med temi 70 Cehov, je predsednik po­d ružn ice dr. K a r i C h o u d o m s k v konča l z besedami: »Otva r j am to k o č o in jo i z ročam v upora­bo hribolazcem vseh narodno­sti brez izjeme. T u naj najde potnik poč i tek , v tej koči naj nehajo strasti in boji , v tem gorskem zavetju naj vlada mir. A hribolazci druge narodnosti naj ne pozabijo, da so to kočo postavili Slovani in da stoji na slovanskih t leh .«

Izgleda, da so bile besede oče ta Č e š k e koče iz rečene s to­l iko gorečnos t i , da se je njihov pomen zmogel prenesti iz naro­da v narod, iz roda v rod pla­nincev. Saj, po devetdesetih le­tih je bi la slovesnost pri koči vsaj tol iko svečana , prav goto­vo pa mnogo bolj m n o ž i č n a ! Že od ranega jutra so se obi­skovalci vzpenjali z Jezerskega, od Štular jeve planine in od spodnje postaje tovorne žični-

Predsednik P Z J Tomaž Bano-vec izroča oskrbniku, Andreju Karničarju spominsko darilo za dolgoletno delo v koči

ce h koči . Nekateri so prihajali tja tudi z Led in . Tako se je okrog o k r a š e n e lepotice, ki je kljub spošt l j ivim letom ohrani­la mladostno podobo, zbrala sredi dopoldneva m n o ž i c a pla­nincev in drugih ljubiteljev gorske prirode.

Slovesnost se je začela ob 11. uri s p r a z n i č n o m a š o , v ka­teri je škof g. Jože Kvas med drugim opisal pozit ivne č love­ške lastnosti, ki še bolj prihaja­jo db izraza v gorski t išini. Obenem je to bi la m a š a za umrle v gorah in p r ipo roč i lo za varno pot sedanjim planincem.

Lepotico pod Kočno je za praznik obiskalo več tisoč planincev

Oskrbnik Karničar in predsed­nik češke zveze visokogorskega turizma, Ladislav Jirasko si ob izmenjavi spominkov obljubljata sodelovanje

Po cerkvenem obredu je zbra­ne, med katerimi so b i l i gostje iz češke in naše planinske orga­nizacije, sosedje iz Že lezne K a -ple in tudi d o m a č i n i , pozdravi l predsednik P D Jezersko L u k a Karn iča r . Predal je besedo slo­venskemu ministru za vzgojo in i zobraževan je ter šport dr. Petru Vencl ju , ki je pr iznal , da tudi njega Č e š k a koča vedno znova privlači kot m a g i č n o sve­tišče, v katerem tiho šepe ta o preživet ih viharjih, l jubeznih oskrbnikov, nekdanjih in seda­njih obiskovalcih . Slednjim je ž u p a n Kranja d ip l . inž. Vi tomir Gros p r ipo roč i l , naj pomagajo sedanji vladi ohranit i našo zemljo slovensko. Predsednik Planinske zveze Jugoslavije To­m a ž Banovec pa je povabi l k sodelovanju tudi neč l ane , da bi skupaj postori l i vsaj to l iko , kot so naredil i naši predniki . V za­hvalo za neutrudno tridestletno delo je preda! oskrbniku koče Andreju Karn ičar ju s i m b o l i č n o dari lo, stensko uro.

Jezerski p laninci so ob spremljavi citrarke Danice Bu-tinar prebrali zgodovino Č e š k e koče . Svečanos t je ozal jšala tu­di p laninska pesem iz grl Smr­tnikovih fantov in Borovn i ške­ga kvarteta. Po proslavi, ki so jo sklenil i z izmenjavo spomin­kov med naš imi in češkimi pla­ninci - slednji so oskrbniku Karn iča r ju izročili tudi meda­ljo ob 100-letnici njihove turi­s t ične organizacije, pa so za ve­selo r azpo ložen je skrbeli god­beniki iz G o r i j . • Besedilo in slike: Stojan Saje

G o r e so lepe, a t u d i nevarne

Lahkomiselnost pustite doma Jezersko, 5. avgusta - Naši gorski reševalci so tudi to poletje že ne­kajkrat morali pohiteti na pomoč planincem in alpinistom, ki iz te­ga ali onega razloga niso mogli sami nazaj v dolino. Da bi se nesre­čam izognili, smo za nekaj nasvetov zaprosili inštruktorja GRS in dolgoletnega člana postaje GRS Kranj,Joža Žvoklja iz Cerkelj.

»Z načrtno planinsko vzgojo mladine smo veliko storili za večjo varnost v gorah,« razmiš­lja sogovornik in dodaja:»Žal so starejše generacije obiskoval­cev gora imele manj priložnosti za tako vzgojo. Kdor ne seže niti po strokovni literaturi, ki je na razpolago po planinskih dru­štvih, niti se ne udeležuje orga­niziranih pohodov, seveda ne more vedeti vsega o nevarnostih v gorah. Najbolj nevarno je zla­sti precenjevanje sposobnosti, še posebej takrat, ko se neizkušeni planinec odloči popeljati skupi­no sebi enakih do zahtevnega ci­lja. Kdor ni vajen hoje v gore, naj tja nikakor ne hodi sam, predvsem pa naj pusti lahkomi­selnost doma! Zato naj bi se tu­di alpinistični pripravniki držali dogo>ora, naj vzpone v tem ob­dobju spremljajo izkušeni tla

Pomebnu je tudi priprava na turo. Vsakdo naj ve, kam odhaja; tudi s sabo naj vzame

vodnik z zemljevidom. K obve­zni opremi sodi prava planin­ska obutev, rezervna obleka, oblač i la za zašč i to pred dežjem in vetrom, p o m o ž n a vrvica, pr­va p o m o č , hrana in p i jača ; med slednjo ne spada a lkoho l ! Za planince je p r iporoč l j ivo ,

da imajo za dal jše vzpone oz i ­roma spuste vsaj palice, a lp in i ­sti pa naj uporabljajo č e l a d o , ki j i h zaščiti pred pada joč im kamenjem. »Za planince so po­sebno nevarna snežišča,« navaja iz izkušenj Joža Žvoke l j , »kjer lahko tudi poleti brez prave opreme hitro zdrsnejo. Kadar je nevihtno vreme, naj ne zahajo v gore, saj je takrat nevarnost strele; ob morebitnem presene­čenju naj se čimprej umaknejo z vrhov in grebenov na varno. Tudi ljudje, ki imajo težave z zdrav­jem, naj se posebno v hudi vroči­ni ne podajajo v višave. Ob utru­jenosti se je mnogo pametneje vrniti, kot pa nadaljevati pol. Sploh pa je potrebna previdnost - nikakor ne prazen pogum, ka­dar je v nogah alkohol!«

Ce že pride do nes reče , je nujno čim hitrejše sporoč i lo s točn imi podatki o kraju nezgo­de, ude leženc ih in p o š k o d b a h . N a osnovi tega se reševalci lah­ko tudi lažje od loča jo za učin­kovitejše reševanje s hel ikop­terjem. Pa še to! Vsak naj pred odhodom v gore pove svojcem, kam odhaja, med potjo pa naj ne spreminja izbrane smeri in se vpiše v koči ali na vrhu. • S. Saje

TURISTIČNO ZAVAROVANJE

Do odhoda je še

pet minut Če doma niste pozabili nič od tega,

potem imate s seboj vse za mirno potovanje

in lagodne počitnice.

1. Potni list in osebna izkaznica 2. \ ozovnice 3. Denar in denarnica 4. Zelena karta 5. Zobna Ščetka 6. tgla. sukanec 7. Sončna očala

v

o. Žepna knjiga Fotoaparat in film

10. Zavarovalna polica T u r i s t i c n ega z a va rova n j a

Posebej pazite, da se pred j>olor<injem alt letovanjem ne bos/e jtozabiii zararora/i pred rsetttt nezgodami m m prijel nosiint. ki ras lahh) doletijo. (C ra,%r pOto-rnliu agenciji niso upozorili na zararoralno polico turističnega zararoranja Zarantra/niee t'vt»iav. sto­pile tla itajb/tž/etKi poslornciza mesta Zararoralmee Titular m nemudnnni izpolnile zavaroralno palica. /. njo si boste zaiiiolorih porrntler stroškor. ki hi na pol oranj U nastali zaradi okrare ali lalrine nrfomobi-la. proinelne nesreče, izgube alt poškodovanja prtlja \±c, nenadne bolezni, preknnfre /)o(oran/a in podob­nih neprijetnosti, /ttrarajele se lahko stani, s celo družino ali r organizirani skupini. Možnosti za nezLL'odo je veliko, pred rsemi se lahko zavarujete z eno samo zavavnvalno jutlteo I nrtst ičncii;a zavavova-nja /avavovtdnice / ritilar.

Z a v a r n o p o t o v a n j e — T u r i s t i č n o z a v a r o v a n j e

z a v a r o v a l n i c a tri g lav Kj-R ŽIVL/ENJEPOTREBUJE VARNOST