vaše pravice iz socialne varnosti - european...

v Švici

Vaše pravice iz socialne varnosti

Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

Vaše pravice iz socialne varnosti v Švici

Julij 2012 2

Informacije v tem vodniku so bile zbrane in posodobljene v tesnem sodelovanju z

nacionalnimi korespondenti v vzajemnem informacijskem sistemu o socialni zaščiti

(MISSOC).

Več informacij o mreži MISSOC je na voljo na naslovu:

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=815.

Vodnik vsebuje splošni opis ureditev socialne varnosti v posameznih državah. Dodatne

informacije so na voljo v drugih publikacijah MISSOC, do katerih je mogoče dostopati

prek zgoraj navedene povezave. Obrnete se lahko tudi na pristojne organe in

institucije, navedene v Prilogi k temu vodniku.

Niti Evropska komisija niti osebe, ki delujejo v njenem imenu, niso odgovorne za

uporabo podatkov iz te publikacije.

© Evropska unija, 2012

Reprodukcija je dovoljena ob navedbi vira.

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=815



Julij 2012 3

VSEBINA

Poglavje I: Uvod, organizacija in financiranje ........................................................ 4 Uvod ............................................................................................................. 4 Organizacija socialne zaščite ............................................................................ 4 Financiranje ................................................................................................... 5

Poglavje II: Zdravstveno varstvo ......................................................................... 8 Kdaj imate pravico do zdravstvenega varstva? ................................................... 8 Kaj obsega kritje? ........................................................................................... 8 Kako je omogočen dostop do zdravstvenega varstva? ......................................... 9

Poglavje III: Denarna nadomestila v primeru bolezni ............................................11 Kdaj imate pravico do denarnih nadomestil v primeru bolezni? ............................11 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................11 Kako je omogočen dostop do denarnih nadomestil v primeru bolezni? ..................11

Poglavje IV: Nadomestila za materinstvo in očetovstvo .........................................13 Kdaj imate pravico do nadomestil za materinstvo ali očetovstvo? .........................13 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................13 Kako je omogočen dostop do nadomestil za materinstvo in očetovstvo? ...............14

Poglavje V: Nadomestila za invalidnost ................................................................15 Kdaj imate pravico do nadomestil za invalidnost? ...............................................15 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................16 Kako je omogočen dostop do nadomestil za invalidnost? .....................................18

Poglavje VI: Starostne pokojnine in nadomestila za starost ....................................19 Kdaj imate pravico do nadomestil za starost? ....................................................19 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................19 Kako je omogočen dostop do nadomestil za starost? ..........................................21

Poglavje VII: Nadomestila za preživele družinske člane .........................................22 Kdaj imate pravico do nadomestil za preživele družinske člane? ..........................22 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................23 Kako je omogočen dostop do nadomestil za preživele družinske člane? .................23

Poglavje VIII: Nadomestila za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ........................24 Kdaj imate pravico do nadomestila za poškodbe pri delu in poklicne bolezni? ........24 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................24 Kako je omogočen dostop do nadomestila za poškodbe pri delu in poklicne bolezni?

...................................................................................................................26 Poglavje IX: Družinski prejemki ..........................................................................27

Kdaj imate pravico do družinskih prejemkov? ....................................................27 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................27 Kako je omogočen dostop do družinskih prejemkov? ..........................................28

Poglavje X: Brezposelnost..................................................................................29 Kdaj imate pravico do nadomestil za primer brezposelnosti? ...............................29 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................29 Kako je omogočen dostop do nadomestil za primer brezposelnosti? .....................31

Poglavje XI: Minimalna sredstva .........................................................................32 Kdaj imate pravico do prejemkov za zagotavljanje minimalnih sredstev? ..............32 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................32 Kako je omogočen dostop do prejemkov za zagotavljanje minimalnih sredstev? ....33

Poglavje XII: Dolgotrajna oskrba ........................................................................34 Kdaj imate pravico do dolgotrajne oskrbe? ........................................................34 Kaj obsega kritje? ..........................................................................................35 Kako je omogočen dostop do dolgotrajne oskrbe? ..............................................35

Priloga: Podatki o ustanovah in koristne spletne strani ..........................................36



Julij 2012 4

Poglavje I: Uvod, organizacija in financiranje

Uvod

Socialna varnost

Zdravstveno zavarovanje v Švici vključuje obvezno zdravstveno zavarovanje (plačilo

stroškov za oskrbo v primeru bolezni, materinstva in nezgode) in prostovoljno

zavarovanje, iz katerega se izplačujejo dnevna nadomestila.

Nezgodno zavarovanje in zavarovanje za poklicne bolezni zajema vse vrste nezgod in

poklicnih bolezni. Za zaposlene je obvezno, za samozaposlene pa prostovoljno. Osebe,

ki niso zavarovane za nezgode v skladu z zakonom o nezgodnem zavarovanju, imajo

zagotovljeno zdravstveno varstvo po sistemu zdravstvenega zavarovanja.

Zaščita za starost, preživele družinske člane in invalide je organizirana v skladu s

sistemom, ki temelji na javnem pokojninskem sistemu (osnovno zavarovanje na

zvezni ravni), v katerega je vključeno celotno prebivalstvo. Dopolnjuje ga sistem

poklicnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene, ki je deloma obvezen za osebe v

določenem dohodninskem razredu, za preostale pa je prostovoljen, pri čemer je

odločitev prepuščena delodajalcu (pokojninski načrti za posamezne poklice). Poleg

tega obstaja prostovoljno zasebno pokojninsko varčevanje, ki temelji na

spodbujevalnih ukrepih (previdnostni ukrepi za posameznike). Vsi ti elementi v Švici

sestavljajo tako imenovani „sistem treh stebrov“.

Družinski prejemki v kmetijskem sektorju se urejajo na zvezni ravni. V drugih

sektorjih se zanje uporabljajo zakonodaje posameznih kantonov in zvezni zakon o

usklajevanju.

Zavarovanje za primer brezposelnosti je obvezno za vse zaposlene.

Socialna pomoč

Varnostno mrežo socialne zaščite oziroma socialno pomoč v glavnem zagotavljajo

kantoni, za njeno izvajanje pa skrbijo občine. Socialna pomoč torej temelji na 26

različnih kantonskih sistemih, kar je razlog za številne razlike med njimi. Vendar pa

švicarska konferenca zavodov za socialno pomoč (CSIAS) skrbi za to, da so ta

neskladja glede nadomestil do določene mere usklajena.

Organizacija socialne zaščite

Socialna varnost

Posamezna področja socialne varnosti upravljajo različni subjekti.

Zdravstveno zavarovanje upravljajo pooblaščeni skladi zdravstvenega zavarovanja in

zasebne zavarovalnice, pooblaščene za zagotavljanje socialnega zdravstvenega

zavarovanja. Vsi, ki se morajo obvezno zavarovati, lahko prosto izbirajo med

pooblaščenimi zavarovatelji v kraju stalnega prebivališča.



Julij 2012 5

Nezgodno zavarovanje upravlja švicarski državni sklad za nezgodno zavarovanje

(Caisse Nationale Suisse d'Assurance en cas d'Accidents – CNA), pri katerem je prek

javnih ali zasebnih zavarovalnic zavarovana več kot polovica zaposlenih.

Starostno zavarovanje, zavarovanje za preživele družinske člane in invalidsko

zavarovanje (AHV-AVS/IV-AI, prvi steber) upravljajo kantonski, zvezni in poklicni

skladi za izplačevanje nadomestil ter Centralni urad za izplačevanje nadomestil.

Invalidsko zavarovanje upravljajo tudi kantonski uradi za invalidsko zavarovanje (IV-

AI).

Sistem APG (denarna nadomestila za materinstvo) upravljajo zavarovalnice za

starostno zavarovanje in za preživele družinske člane (AHV-AVS).

Subjekte, odgovorne za sprejemanje in obravnavo zahtevkov ter za določanje in

izplačevanje dodatnih nadomestil k prvemu stebru, ustanovijo kantoni. Navadno so to

kantonski skladi za izplačevanje nadomestil.

Poklicne pokojninske načrte, ki vključujejo zavarovanje za starost, preživele družinske

člane in invalidnost (drugi steber), upravljajo registrirane pokojninske ustanove.

V zveznem sistemu družinske prejemke upravljajo kantonski skladi za izplačevanje

nadomestil, v kantonskih sistemih pa jih upravljajo skladi za družinske prejemke

(pooblaščeni panožni ali medpanožni skladi ter kantonski skladi).

Zavarovanje za primer brezposelnosti upravlja več organov, predvsem javni skladi za

zavarovanje za primer brezposelnosti, zasebni pooblaščeni skladi za zavarovanje za

primer brezposelnosti, organi, ki jih imenujejo kantoni, in nekateri organi za starostno

zavarovanje in zavarovanje za preživele družinske člane (AHV-AVS).

Področji bolezni in nezgod sodita pod nadzor Zveznega urada za javno zdravje (OFSP),

ki je del Zveznega ministrstva za notranje zadeve. Področja starosti, preživelih

družinskih članov in invalidnosti, sistem nadomestil za izpadli dohodek (sistem APG)

ter družinske dodatke nadzira Zvezni urad za socialno zavarovanje (OFAS), ki sodi pod

isto ministrstvo. Zavarovanje za primer brezposelnosti sodi pod pristojnost Državnega

sekretariata za gospodarske zadeve (seco), ki je del Zveznega ministrstva za

gospodarske zadeve.

Socialna pomoč

Glej Uvod.

Financiranje

Različne vrste socialnega zavarovanja se na splošno financirajo predvsem s prispevki

zavarovancev in delodajalcev, na drugem mestu pa iz davkov.

Storitve v primerih bolezni in materinstva

Individualno premijo za storitve v primerih bolezni in materinstva določi zavarovalnica

in odobri nadzorni organ. Zavarovanci s stalnim prebivališčem v isti regiji plačajo

enake premije, če so pri istem zavarovatelju. Zavarovatelji lahko spremenijo višino

premij, če se stroški po kantonih in regijah razlikujejo. Za otroke (stare največ18 let)

in mlajše odrasle osebe (stare največ 25 let) se določi znižana premija.



Julij 2012 6

Povprečna premija v Švici za odrasle (ki vključuje nezgodno zavarovanje) znaša

382 CHF (318 EUR) na mesec.

Javne oblasti osebam z nižjimi dohodki odobrijo nižje premije.

Denarna nadomestila za bolezen in materinstvo

Premijo za denarno nadomestilo za primer bolezni določi zavarovatelj. Premije za

posamezna nadomestila so enake, vendar se njihova višina lahko spreminja glede na

starost zavarovanca ob sklenitvi zavarovanja in po regijah.

Nadomestila za izpad dohodka zaradi materinstva in vojaške ali druge službe (APG)

financirajo zavarovanci in delodajalci:

0,5 % bruto plače (skupno, pri čemer zaposleni in delodajalec prispevata vsak po

0,25 %);

0,5 % bruto dohodka za samozaposlene delavce; stopnja prispevkov se postopoma

znižuje po degresivni lestvici od praga dohodka;

za aktivno prebivalstvo ni spodnje in zgornje meje prispevkov;

neaktivne osebe plačujejo prispevek med 23 CHF (19 EUR) in 1 150 CHF (957 EUR)

na leto, in sicer glede na socialne razmere.

Nesreče pri delu in poklicne bolezni

Premije za nezgode pri delu in poklicne bolezni so določene kot odstotek zavarovanega

dohodka in jih plača delodajalec. Podjetja so razvrščena v različne premijske

kategorije in razrede glede na njihovo vrsto in značilnosti; pri razvrstitvi se večinoma

upošteva tveganje za nezgode in razmere glede preventivnih ukrepov. Prag

zavarovanega dohodka znaša 126 000 CHF (104 889 EUR) na leto.

Nezgode, ki niso povezane z delom

Premije za nezgode, ki niso povezane z delom, so določene v odstotkih zavarovanega

dohodka in jih plačajo delavci, če ni drugačnih ureditev v korist delavcev. Zavarovanci

so razporejeni v kategorije tveganja (glede na podjetje, v katerem so zaposleni). Prag

zavarovanega dohodka znaša 126 000 CHF (104 889 EUR) na leto.

Invalidnost

Invalidsko zavarovanje (prvi steber, osnovni sistem) se financira sledeče:


0,7 %);



ni spodnje in zgornje meje prispevkov za aktivno prebivalstvo;

neaktivne osebe plačajo prispevek med 65 CHF (54 EUR) in 3 250 CHF (2 705 EUR)

na leto, in sicer glede na socialne razmere.

V osnovnem sistemu konfederacija krije 37,7 % letnih izdatkov. Poleg tega se od 2011

do 2017 delež celotnega prihodka iz naslova DDV dodeli invalidskemu zavarovanju.

Višina tega deleža je leta 2011 znašala 3,98 %, od 2012 do 2017 pa bo znašala

4,99 %.

Dodatek za pomoč in postrežbo in izredno pokojnino financira izključno konfederacija.



Julij 2012 7

Poklicno pokojninsko zavarovanje (drugi steber, obvezni minimum): vsaka

pokojninska ustanova določi stopnjo prispevka, potrebno za tveganje invalidnosti.

Starost in smrt

Starostno zavarovanje in zavarovanje za preživele družinske člane (prvi steber,

osnovni sistem) se financira sledeče:


4,2 %);



za aktivno prebivalstvo ni spodnje in zgornje meje prispevkov;

neaktivne osebe plačajo prispevek med 387 CHF (322 EUR) in 19 350 CHF (16

108 EUR) na leto, in sicer glede na socialne razmere.

V osnovnem sistemu konfederacija krije 19,55 % letnih izdatkov. Za starostno

zavarovanje in zavarovanje za preživele družinske člane se namenijo 13,33 % celotnih

prihodkov iz naslova DDV in prihodki od davka na igralnice.

Dodatek za pomoč in postrežbo financira izključno konfederacija.

Poklicno pokojninsko zavarovanje (drugi steber, obvezni minimum): prispevki znašajo

od 7 do 18 % zavarovane plače, odvisno od starosti zavarovanca (starostne bonitete).

Zavarovana plača („usklajena plača“) je del letne plače med 24 360 CHF (20 279 EUR)

in 83 520 CHF (69 526 EUR). Znesek prispevkov delodajalca mora biti najmanj tako

visok kot so prispevki njegovih zaposlenih.

Brezposelnost

Zavarovanje za primer brezposelnosti se financira sledeče:

2,2 % bruto plače (pri čemer delodajalec in zaposleni prispevata vsak po 1,1 %);

zgornja meja: 10 500 CHF (8 741 EUR) na mesec;

solidarnostni prispevek v višini 1 % (pri čemer delodajalec in zaposleni prispevata

vsak po 0,5 %) od mesečne plače med 10 500 CHF (8 741 EUR) in 26 250 CHF

(21 852 EUR) na mesec.

Samozaposlene in neaktivne osebe niso zavarovane.

Konfederacija prispeva k stroškom zavoda za zaposlovanje in programov aktivnega

trga dela v višini 0,159 % celotnega zneska plač, za katere se plačujejo prispevki. Po

potrebi konfederacija dodeljuje kratkoročna posojila po tržnih pogojih.

Družinski prejemki

Družinski prejemki v zveznem sistemu za kmetijstvo: družinski prejemki za

samozaposlene kmete se financirajo z javnimi sredstvi (konfederacija [2/3] in kantoni

[1/3]), družinski prejemki za kmetijske delavce pa se financirajo s prispevkom

delodajalcev (2 % bruto plače), pri čemer primanjkljaj pokrivajo konfederacija (2/3) in

kantoni (1/3).

Kantonski sistemi – drugi delavci (to vključuje samozaposlene osebe v nekaterih

kantonih): zaposleni ne plačujejo prispevkov (z izjemo kantona Valais, kjer

plačujejo 0,3 % prispevkov), delodajalci pa plačujejo od 0,1 do 4 %, kar je odvisno od

kantona in sklada. Kantoni financirajo družinske prejemke za osebe, ki nimajo plačane

zaposlitve.



Julij 2012 8

Poglavje II: Zdravstveno varstvo

Kdaj imate pravico do zdravstvenega varstva?

Vse osebe, ki bivajo v Švici, se morajo obvezno zdravstveno zavarovati.

Zavarovanje je individualno. Vse osebe, ki se preselijo v Švico, morajo zavarovanje

skleniti v treh mesecih. Delodajalci niso dolžni poskrbeti za vključitev v zdravstveno

zavarovanje. Vlada lahko razširi obveznost za sklenitev zavarovanja na osebe, ki v

Švici nimajo prebivališča, prav tako pa lahko izključi iz obveznega zavarovanja

nekatere kategorije oseb.

Če so se osebe pravočasno zavarovale, kritje velja od datuma prijave prebivališča. Če

se zavarujejo pozneje, zavarovanje začne veljati z dnevom sklenitve zavarovanja.

Obvezno zdravstveno zavarovanje se odobri brez pridržkov in ne glede na trenutne

bolezni.

Mogoče se je vključiti v dodatno zasebno zavarovanje za storitve, ki se ne krijejo iz

obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovatelji se lahko odločijo, ali bodo

prosilcem zagotovili dodatno zavarovalno kritje ali ne, določijo pa lahko tudi starostno

omejitev. Poleg tega imajo tudi pravico, da ne zavarujejo oseb z zdravstvenimi

težavami.

Kaj obsega kritje?

Zdravstveno zavarovanje omogoča uporabo zdravstvenih storitev v primeru bolezni,

materinstva ali nezgode (podredno, če oseba ni vključena v nezgodno zavarovanje).

Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se krijejo stroški diagnosticiranja ali

zdravljenja bolezni in njihovih posledic. Te storitve morajo biti učinkovite, ustrezne in

ekonomične. Vsi zavarovatelji, ki ponujajo zdravstveno zavarovanje, morajo

zagotavljati enake storitve, kot so predpisane z zakonom:

preglede in zdravljenje ambulantnih bolnikov, bolnikov v bolnišnici ali v

zdravstveno-socialni ustanovi kot tudi oskrbo v bolnišnici, ki jih zagotavljajo

zdravniki, kiropraktiki ali osebe, ki zagotavljajo storitve na podlagi recepta ali

zdravnikovih navodil;

prispevek za ambulantno oskrbo, ki se zagotovi na podlagi zdravniškega recepta in

ugotovljene potrebe po oskrbi;

najnujnejšo in prehodno oskrbo, ki je potrebna po bivanju v bolnišnici in ki jo

predpiše zdravnik v bolnišnici (za največ dva tedna);

analize, zdravila, diagnostična ali terapevtska sredstva in aparate, ki jih predpiše

zdravnik ali – v mejah, ki jih določi zvezni svet – kiropraktik;

prispevek k stroškom zdraviliškega zdravljenja, ki ga predpiše zdravnik;

rehabilitacijske ukrepe, ki jih izvede ali predpiše zdravnik;

bivanje na skupnem oddelku bolnišnice;

bivanje v porodnem centru med porodom;

prispevek k prevoznim stroškom, ki so nujni za zdravljenje, in k stroškom

reševanja;



Julij 2012 9

storitve farmacevtov (svetovanje) pri zagotavljanju ustrezno predpisanih zdravil;

nekatere presejalne teste in nekatere preventivne ukrepe, ki jih opravlja ali predpiše

zdravnik;

zobozdravstveno varstvo, ki je potrebno zaradi resnega in neizogibnega obolenja

žvečilnega sistema ali katere koli druge resne bolezni ali njenih sekundarnih učinkov

(npr. levkemije, aidsa), ali če je potrebna za zdravljenje resne bolezni ali njenih

sekundarnih učinkov, ali kadar so poškodbe žvečilnega sistema nastale zaradi

nezgode, ki ni zajeta v nezgodnem zavarovanju.

Obvezno nezgodno zavarovanje za delavce vključuje nepoklicne nezgode, če delavec

najmanj osem ur na teden redno dela za istega delodajalca.

Samozaposlenim delavcem in neaktivnim osebam se ni treba obvezno nezgodno

zavarovati, saj se njihovi stroški zdravljenja zaradi nezgod pri delu ali nezgod, ki niso

povezane z delom, krijejo iz zdravstvenega zavarovanja.

Kako je omogočen dostop do zdravstvenega varstva?

Vsak si lahko izbere zdravnika po lastni presoji. Zavarovatelj plača stroške do tarife, ki

velja za kraj, kjer zavarovanec prebiva ali dela, ali v okoliškem območju (razen v

nujnih primerih ali iz zdravstvenih razlogov). Zavarovatelj lahko zavarovancu v

zameno za znižanje premije ponudi obliko zavarovanja, ki vključuje omejeno izbiro

(zdravnik primarne zdravstvene oskrbe, zavod za zdravstveno zavarovanje).

Če ni dogovorjeno drugače, stroške plača zavarovanec, ki mu jih nato zavarovatelj

povrne (sistem „jamstva tretje stranke“).

Zavarovanci morajo prispevati k stroškom storitev, ki jih koristijo. Ta obvezni

prispevek za odrasle (tj. po 18. letu starosti) vključuje fiksen znesek na leto

(integralna franšiza, za odraslega znaša 300 CHF (250 EUR)) in sorazmeren prispevek

k stroškom, ki presegajo integralno franšizo (delež stroškov v višini 10 % stroškov, ki

presegajo integralno franšizo). Za otroke je treba plačati samo del stroškov. Obstaja

zgornja meja za delež teh stroškov (700 CHF (583 EUR) za odrasle in 350 CHF

(291 EUR) za otroka oziroma 1000 CHF (832 EUR) za več otrok iz iste družine na

leto). Odrasli zavarovanci se lahko odločijo za višjo integralno franšizo, s čimer dobijo

pravico do nižje premije, ali za integralno franšizo za svoje otroke.

Delež stroškov, ki jih prispeva zavarovanec je do 20 % za zdravila, katerih cena

presega 20 % povprečne cene tretjega najcenejšega zdravila z isto aktivno snovjo. .

Po drugi strani za nekatere preventivne ukrepe, ki se izvajajo v skladu z nacionalnimi

ali kantonskimi programi, integralna franšiza ni potrebna (trenutno so to: kantonski

presejalni programi raka na dojkah za mamografijo in kantonski programi cepljenja

proti papiloma virusu).

Zdravstveno varstvo se zagotavlja tudi v javnih in zasebnih bolnišnicah, ki so na

kantonskem seznamu registriranih bolnišnic. Plačilo izvrši neposredno zavarovatelj

(sistem „plačila tretje strani“).

Za bolnišnično zdravljenje se zahteva enaka udeležba kot pri ambulantnem

zdravljenju. Poleg tega zavarovanci, ki so starejši od 25 let, plačajo dnevni prispevek

za stroške bivanja (15 CHF (12 EUR) na dan).



Julij 2012 10

Sklepe o dodelitvi nadomestil sprejemajo zavarovatelji. Zavarovanec se lahko zoper

takšen sklep pritoži v 30 dneh. O pritožbi lahko razsoja pristojno kantonsko sodišče,

zoper njegov sklep pa se lahko zavarovanec pritoži na zvezno sodišče.



Julij 2012 11

Poglavje III: Denarna nadomestila v primeru bolezni

Kdaj imate pravico do denarnih nadomestil v primeru bolezni?

Obvezno zavarovanje za začasno nezmožnost za delo zaradi bolezni ne obstaja. Na

voljo je prostovoljno zavarovanje za osebe, stare od 15 do 65 let, ki imajo prebivališče

in redno zaposlitev v Švici.

Zavarovatelji morajo ponujati prostovoljno zavarovanje za dnevna nadomestila (v

skladu z zakonom o socialnem zavarovanju), tudi če je prosilec bolan. Vendar pa ima

zavarovatelj pravico, da iz zavarovalnega kritja izključi bolezen, ki jo ima prosilec ob

vključitvi v zavarovanje (za največ pet let).

Delodajalec mora v skladu z delovno zakonodajo (obligacijski zakonik) za določen čas

nadaljevati izplačevanje plače zaposleni osebi, ki je nezmožna za delo zaradi bolezni in

nosečnosti. V prvem letu zaposlitve to obdobje znaša tri tedne. Morebitno daljše

obdobje se določi na podlagi načela „pravičnosti“. Kolektivne pogodbe pogosto

vsebujejo ugodnejše pogoje.

Če se z dnevnimi nadomestili nadomešča obveznost plačevanja delavcev v obdobju

bolezni in porodu v skladu z delovno zakonodajo, mora delodajalec plačati najmanj

polovico zadevnih premij.

Zavarovalna obveznost lahko izhaja iz pogodbe o zaposlitvi ali kolektivne pogodbe. V

teh primerih se zavarovanje za dnevno nadomestilo (Taggeldversicherung/assurance

d'indemnités journalières) lahko sklene v obliki kolektivne zavarovalne pogodbe. Ob

prekinitvi pogodbe o zaposlitvi je mogoče skleniti individualno zavarovanje za dnevno

nadomestilo, pri čemer zavarovatelj ne more več uveljavljati novih pridržkov za

obstoječo bolezen. To ne velja za zavarovanje za dnevna nadomestila, ki ne sodi na

področje zakonodaje o socialnih zavarovanjih in se sklene v skladu z zakonodajo o

zasebnem zavarovanju.

Kaj obsega kritje?

Zavarovatelj se dogovori z zavarovancem glede višine dnevnega nadomestila

(Taggeld/indemnités journalières). Če ni dogovorjeno drugače, se pravica do

dnevnega nadomestila zagotavlja od tretjega dne po začetku bolezni. Nadomestilo se

mora v obdobju 900 dni zagotavljati vsaj 720 dni.

Za brezposelne osebe veljajo posebna pravila. Osebe z več kot 50-odstotno delovno

nezmožnostjo prejemajo polna dnevna nadomestila, osebe s 25- do 50-odstotno

nezmožnostjo pa prejemajo polovico dnevnih nadomestil.

Kako je omogočen dostop do denarnih nadomestil v primeru bolezni?

Nezmožnost za delo mora potrditi zdravnik. Nezmožnost mora biti vsaj 50-odstotna.

Dnevno nadomestilo za bolezen se zahteva od delodajalca ali zavarovatelja, odvisno

od tega, kdo ga je dolžan zagotavljati.



Julij 2012 12






Julij 2012 13

Poglavje IV: Nadomestila za materinstvo in očetovstvo

Kdaj imate pravico do nadomestil za materinstvo ali očetovstvo?

Storitve

Vse osebe s prebivališčem v Švici se morajo obvezno zdravstveno zavarovati (več v

poglavju o zdravstvenem varstvu). V okviru zdravstvenega zavarovanja so

zagotovljene tudi storitve, potrebne v času materinstva. Zavarovalno kritje se

priznava brez pridržkov in ne glede na obstoječo nosečnost.

Porodniški dopust/nadomestilo za materinstvo

Denarno nadomestilo za materinstvo (nadomestilo za materinstvo) lahko zahteva

vsaka ženska, ki je bila v devetih mesecih neposredno pred porodom redno zaposlena

in je bila vključena v švicarski sistem obveznega starostnega zavarovanja in

zavarovanja za preživele družinske člane (AHV-AVS). V tem obdobju je morala biti

redno zaposlena vsaj pet mesecev, v času poroda pa mora biti zaposlena ali

samozaposlena. Poleg tega mora med porodniškim dopustom dejansko prenehati

delati.

Kaj obsega kritje?

Storitve

Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se pokrivajo stroški splošnih storitev v

primeru bolezni (več v poglavju o zdravstvenem varstvu) in storitev, potrebnih v času

materinstva:

pregledi, ki jih opravi zdravnik ali babica oziroma jih predpiše zdravnik med

nosečnostjo in po njej;

prispevek za tečaj priprave na porod;

porod doma, v bolnišnici ali porodnem centru in pomoč zdravnika ali babice;

svetovanje doječim materam;

oskrba zdravih novorojenčkov med bivanjem v bolnišnici z materami.

Materinski/očetovski dopust in nadomestilo

Delodajalec mora v skladu z delovno zakonodajo (obligacijski zakonik) določen čas

nadaljevati izplačevanje plače zaposleni osebi, ki ne more opravljati dela zaradi

nosečnosti. V prvem letu zaposlitve to obdobje znaša tri tedne. Za daljša obdobja

zaposlitve se podaljšano obdobje prejemanja nadomestila določi na podlagi načela

„pravičnosti“. Kolektivne pogodbe pogosto vsebujejo ugodnejše pogoje.

Pravica do nadomestila za materinstvo začne veljati z dnevom rojstva otroka in traja

največ do 98. dneva (torej 14 tednov). Predčasno se prekine, če mati začne ponovno

redno delati za polni ali polovični delovni čas ali če umre.

Nadomestilo za materinstvo znaša 80 % povprečnega dohodka, izplačanega pred

pridobitvijo pravice do nadomestila, pri čemer najvišji znesek znaša 196 CHF

(163 EUR) na dan.



Julij 2012 14

Kako je omogočen dostop do nadomestil za materinstvo in očetovstvo?

Dostop do zdravstvenega varstva je mogoč pri osebnem zdravniku ali v javnih in

zasebnih bolnišnicah, ki so na kantonskem seznamu potrjenih bolnišnic. V sistemu

nadomestil za materinstvo ni treba prispevati k stroškom zdravljenja.

Sistem APG (denarna nadomestila za materinstvo) upravljajo pokojninske

zavarovalnice in zavarovalnice za preživele družinske člane (AHV-AVS), ki jim je treba

predložiti zahtevek za nadomestilo za materinstvo.






Julij 2012 15

Poglavje V: Nadomestila za invalidnost

Kdaj imate pravico do nadomestil za invalidnost?

Invalidnost

Invalidnost je opredeljena kot popolna ali delna nezmožnost za pridobivanje zaslužka,

za katero se domneva, da je trajna ali dolgotrajna. Vsako popolno ali delno

zmanjšanje zavarovančevih zmožnosti za pridobivanje zaslužka na uravnoteženem

trgu delovne sile se šteje za nezmožnost, če je posledica okvare njegovega telesnega,

mentalnega ali duševnega zdravja ter se ne more odpraviti z zdravljenjem ali

rehabilitacijo. Invalidnost je lahko posledica prirojenega obolenja, bolezni ali nezgode.

Oskrba za invalide, starostnike in preživele družinske člane temelji na sistemu treh

stebrov.

Prvi steber

Prvi steber zagotavlja država in vključuje starostno zavarovanje, zavarovanje za

preživele družinske člane (AHV-AVS) ter invalidsko zavarovanje (IV-AI). Nadomestila

iz teh dveh oblik zavarovanja so namenjena kritju osnovnih potreb. V nekaterih

primerih ste za financiranje osnovnih življenjskih potreb lahko upravičeni do dodatnih

nadomestil, za katera se ne plačujejo prispevki (PC). Prvi steber je obvezen za vse

osebe, ki prebivajo in/ali imajo redno zaposlitev v Švici. To pomeni, da se morajo

poleg redno zaposlenih delavcev obvezno zavarovati tudi samozaposleni in neaktivne

osebe. Izvzete so samo osebe, ki izpolnjujejo pogoje obveznega zavarovanja samo za

relativno kratko obdobje.

Redno zaposlene osebe morajo plačevati prispevke od 1. januarja po dopolnjenem

17. letu starosti. Neaktivne osebe morajo plačevati prispevke od 1. januarja po

dopolnjenem 20. letu starosti. Pravico do nadomestil za invalidnost imajo samo osebe,

ki so najmanj tri leta plačevale prispevke. Nadomestila je mogoče zahtevati od 18.

leta naprej (do upokojitvene starosti).

Švicarski državljani in državljani držav članic evropskega gospodarskega prostora, ki

živijo v tretji državi, se lahko prostovoljno zavarujejo, če so bili neposredno pred tem

najmanj pet zaporednih let vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, zavarovanje

za preživele družinske člane (AHV-AVS) ter invalidsko zavarovanje (IV-AI).

Drugi steber

Prvi steber je dopolnjen z drugim stebrom, ki zadeva poklicne pokojninske načrte, ki

vključujejo zavarovanje za starost, preživele družinske člane in invalidnost. Oba stebra

skupaj omogočata ustrezno ohranjanje prejšnje življenjske ravni.

Osebe, vključene v obvezne poklicne pokojninske načrte, imajo obvezno pokojninsko

zavarovanje in zavarovanje za preživele družinske člane, pri čemer morajo plačevati

prispevke na podlagi dohodkov, ob upoštevanju določene spodnje in zgornje meje

letne plače. Pokojninske ustanove lahko določijo nadomestila, ki presegajo obvezni

minimum. Zavarujejo lahko dohodek, ki je nižji od spodnje meje ali višji od zgornje

meje (do določenega najvišjega zneska).



Julij 2012 16

Delavci so od 1. januarja po datumu, ko dopolnijo 17 let, obvezno zavarovani za

primer invalidnosti in smrti, če prejemajo letni dohodek od enega samega delodajalca.

Po 24. letu starosti so poleg tveganja invalidnosti in smrti obvezno zavarovani tudi za

starost. Tudi brezposelni so zavarovani za tveganja invalidnosti in smrti, vendar pod

strožjimi pogoji.

Vsak delodajalec, katerega delavci morajo biti vključeni v obvezno zavarovanje, mora

biti povezan z ustanovo iz uradnega registra pokojninskih ustanov.

Izvzeti so na primer zaposleni pri delodajalcu, ki mu ni treba plačevati prispevkov za

prvi steber, zaposleni za določen čas, ki ne presega treh mesecev, osebe z vsaj 70-

odstotno invalidnostjo in nekateri družinski člani kmeta, ki delajo za njegovo podjetje.

Delavci in samozaposlene osebe, ki se jim ni treba vključiti v obvezno zavarovanje, se

lahko prostovoljno zavarujejo.

Tretji steber

Tretji steber predstavlja prostovoljno individualno zavarovanje, namenjeno kritju

drugih potreb posameznikov. Za uveljavljanje nadomestil za invalidnost, starost in

smrt je mogoče skleniti zavarovalne ali varčevalne pogodbe z zavarovalnicami,

bankami ali zavarovalnicami za življenjsko zavarovanje.

Kaj obsega kritje?

Prvi steber

Namen invalidskega zavarovanja (IV-AI, prvi steber) je preprečiti, zmanjšati ali

odpraviti invalidnost z ustreznimi, preprostimi in primernimi rehabilitacijskimi ukrepi,

zagotoviti odškodnino za trajne ekonomske učinke invalidnosti, zagotoviti sredstva za

osnovne potrebe in pomagati zadevnim zavarovancem, da bodo samostojno in

odgovorno živeli.

Rehabilitacijski ukrepi

Invalidni zavarovanci ali tisti, ki jim grozi skorajšnja invalidnost, imajo pravico do

rehabilitacijskih ukrepov, če so ti potrebni in primerni za obnavljanje, ohranjanje ali

izboljšanje zmožnosti za redno zaposlitev ali zmožnosti za opravljanje vsakdanjih

opravil (na primer gospodinjskih opravil). Rehabilitacijski ukrepi vključujejo

medicinske ukrepe za zavarovance, mlajše od 20 let, ukrepe za ponovno vključevanje

v okviru priprav na poklicno rehabilitacijo, poklicne ukrepe, zagotavljanje ustreznih

pripomočkov in ukrepe nove rehabilitacije za koristnike. Pod določenimi pogoji se

lahko med rehabilitacijo dodeli tudi dnevno nadomestilo. Načelo rehabilitacije ima

prednost pred pokojnino.

Invalidska pokojnina

Vsak zavarovanec z vsaj 40-odstotno nezmožnostjo za delo, ki traja eno leto, lahko

zahteva invalidsko pokojnino (Invalidenrente/rente d'invalidité), če lahko izkaže, da je

vsaj tri leta plačeval prispevke za starostno zavarovanje in zavarovanje za preživele

družinske člane ter invalidsko zavarovanje (AHV-AVS/IV-AI).



Julij 2012 17

Stopnja invalidnosti:

70 % pomeni pravico do polne pokojnine,

60 % pomeni pravico do treh četrtin pokojnine,

50 % pomeni pravico do polovice pokojnine in

40 % pomeni pravico do četrtine pokojnine.

Invalidska pokojnina (IV-AI) se izračuna na podlagi enakih načel kot starostna

pokojnina in pokojnina za preživele družinske člane (AHV-AVS) (več v delu o

starostnih pokojninah in nadomestilih). Višina pokojnine je odvisna od števila let

plačevanja prispevka (na podlagi katerega se določi pokojninska lestvica) in

povprečnega letnega dohodka (na podlagi katerega se določi višina pokojnine znotraj

ustrezne pokojninske lestvice).

Za zakonce, ki nimajo redne zaposlitve, se šteje, da so plačevali prispevke, če je

njihov dejansko zaposleni zakonec plačeval vsaj dvakratnik minimalnega prispevka za

starostno zavarovanje, zavarovanje za preživele družinske člane in invalidsko

zavarovanje (AHV-AVS/IV-AI). Enak pogoj velja pri registrirani partnerski skupnosti.

Pri neaktivnih osebah se za izračun pokojnine njihovi prispevki pretvorijo in štejejo kot

dohodek iz plačane zaposlitve.

Višina polne pokojnine je enaka kot pri starostnem zavarovanju in zavarovanju za

preživele družinske člane. Če se stopnja invalidnosti bistveno spremeni, se pokojnina

ustrezno prilagodi.

Pravica do invalidske pokojnine preneha, če zavarovanec ni več invalid, če lahko

zaprosi za starostno pokojnino ali če umre.

Za oceno stopnje invalidnosti se dohodek, ki bi ga zavarovanec lahko prejemal, če ne

bi bil invalid, primerja z dohodkom, ki bi ga lahko prejemal za opravljanje dejavnosti,

za katero se razumno domneva, da bi jo lahko zavarovanec opravljal po zdravljenju in

rehabilitacijskih ukrepih na uravnoteženem trgu delovne sile.

Invalidnost zavarovancev, ki niso redno zaposleni in pri katerih tega ni mogoče

razumno pričakovati, se oceni glede na zmožnost opravljanja vsakdanjih opravil (na

primer gospodinjskih opravil).

Upravičenec do invalidske pokojnine je upravičen tudi do pokojnine za vsakega otroka,

ki bi bil v času smrti upravičen do pokojnine za sirote (do višine 40 % polne invalidske

pokojnine).

Dodatek za pomoč in postrežbo

Za dodatek za pomoč in postrežbo lahko zaprosi vsak zavarovanec, ki zaradi okvare

zdravja neprestano potrebuje pomoč drugih ali osebni nadzor pri opravljanju osnovnih

vsakodnevnih opravil. Nezmožnost je lahko huda, zmerna ali blaga (več v delu o

dolgotrajni oskrbi).

Dodatek za osebno pomoč

Namen dodatka za osebno pomoč je, da poškodovanim osebam omogoči neodvisno

življenje. Osebe, ki prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo in ki živijo ali želijo

živeti samostojno so upravičeni do dodatka za osebno pomoč, ki jim omogoča

vključitev fizične osebe (ponudnik pomoči), ki zagotavlja potrebno pomoč.



Julij 2012 18

Drugi steber

Osebe z najmanj 40-odstotno invalidnostjo v smislu invalidskega zavarovanja (prvi

steber), ki so bile ob nastopu nezmožnosti za delo zavarovane na podlagi poklicnega

pokojninskega zavarovanja (drugi steber), lahko zaprosijo za invalidsko pokojnino na

tej podlagi. Na višino pokojnine vpliva stopnja invalidnosti (tako kot pri prvem stebru).

Pokojnina se izračuna kot odstotek pokojninskega premoženja (ki ga sestavljajo

prispevki in obresti), pri čemer se upošteva ocenjeno premoženje (do upokojitve) in

stopnja pretvorbe pokojnine (6,9 % za moške in 6,85 % za ženske).

Invalidska pokojnina se nadomesti s pavšalnim izplačilom, če je pokojnina nižja

od 10 % minimalne starostne pokojnine iz starostnega zavarovanja in zavarovanja za

preživele družinske člane (AHV-AVS) ali če je to določeno v statutu pokojninskega

zavoda.

Upravičenci do invalidske pokojnine lahko zaprosijo za dodatno pokojnino za vsakega

otroka, ki bi bil ob njihovi smrti upravičen do pokojnine za sirote. Njena višina

znaša 20 % polne invalidske pokojnine.

Ukrepi za rehabilitacijo se v drugem stebru ne zagotavljajo.

Tretji steber

Pogoji za pridobitev nadomestil v okviru prostovoljnega invalidskega zavarovanja, so

odvisni od določb v pogodbi o individualnem zavarovanju in zadevnega zavarovalnega

proizvoda. Zaposleni in samozaposleni imajo pravico do davčnih ugodnosti do

določene višine posamezne rezervacije.

Načeloma se individualna pokojninska nadomestila izplačajo šele ob nastopu

zavarovalnega dogodka.

Poleg nadomestil, predvidenih v sistemu treh stebrov, je mogoča tudi pravica do

nadomestil za invalidnost iz nezgodnega zavarovanja.

Kako je omogočen dostop do nadomestil za invalidnost?

Vlogo za nadomestila za invalidnost iz prvega stebra je treba predložiti pristojnemu

kantonskemu uradu za invalidsko zavarovanje (IV-AI). Ta obvesti zavarovanca o

sklepu v zvezi z nadomestili, ki ga namerava sprejeti. Zavarovanec ima pravico do

zaslišanja (Vorbescheid/préavis). Nato se uradno sprejme dokončni sklep, zoper

katerega se upravičenec lahko pritoži pri pristojnem kantonskem sodišču, zoper sklep

tega sodišča pa se lahko pritoži na zvezno sodišče.


člane in invalidnost (drugi steber), upravljajo pooblaščene pokojninske ustanove, pri

katerih je treba tudi vložiti zahtevke za nadomestila. Spori med pooblaščenimi

pokojninskimi ustanovami in zavarovanci se rešujejo na pristojnem kantonskem

sodišču. Zoper njegov sklep se lahko zavarovanec pritoži na zvezno sodišče.

Ponovna presoja invalidnosti je mogoča kadarkoli do upokojitvene starosti.



Julij 2012 19

Poglavje VI: Starostne pokojnine in nadomestila za starost

Kdaj imate pravico do nadomestil za starost?

Nadomestila za starost se dodelijo na podlagi osnovnega državnega sistema

starostnega zavarovanja (in zavarovanja za preživele družinske člane) (AHV-AVS, prvi

steber), poklicnega pokojninskega zavarovanja (drugi steber) in, če je primerno,

individualnih ureditev (tretji steber).

Vse osebe s stalnim prebivališčem ali redno zaposlitvijo v Švici so zajete v zavarovanje

iz prvega stebra.

Moški z dopolnjenimi 65 leti in ženske z dopolnjenimi 64 leti lahko zaprosijo za

pokojnino iz starostnega zavarovanja in zavarovanja za preživele družinske člane

(AHV-AVS), če imajo v evidenci najmanj eno polno leto plačevanja prispevkov za

starostno zavarovanje in zavarovanje za preživele družinske člane ter invalidsko

zavarovanje (AHV-AVS/IV-AI).

Obvezno kritje iz drugega stebra (poklicno zavarovanje) se uporablja za zaposlene,

starejše od 24 let, ki so vključeni v prvi steber in od istega delodajalca prejemajo

letno plačo, ki presega 20 880 CHF (17 382 EUR). Prostovoljno se lahko zavarujejo

zaposleni, ki niso vključeni v obvezno zavarovanje, in samozaposleni.

Starost, pri kateri lahko osebe, zavarovane po sistemu poklicnega pokojninskega

zavarovanja, zaprosijo za starostno pokojnino, je enaka starosti, pri kateri lahko

zaprosijo za pokojnino iz starostnega zavarovanja in zavarovanja za preživele

družinske člane (AHV-AVS) (torej 65 let za moške in 64 let za ženske). Najmanjša

zavarovalna doba ni predvidena.

Pogoji za dodelitev nadomestil za starost iz tretjega stebra so odvisni od določb v

pogodbi o individualnem zavarovanju in zadevnega zavarovalnega proizvoda.

Kaj obsega kritje?

Starostno zavarovanje in zavarovanje za preživele družinske člane (AHV-

AVS), prvi steber

Pokojnina se izračuna na podlagi povprečnega letnega dohodka (na podlagi katerega

se določita višina pokojnine in ustrezna pokojninska lestvica) in let plačevanja

prispevkov (na podlagi katerih se določi pokojninska lestvica). Sestavljena je iz

prihodkov iz redne zaposlitve ter morebitnih bonusov za vzgojo otrok in skrb zanje.

Starši lahko zahtevajo bonuse za vzgojo otrok (Erziehungsgutschriften/bonification

pour tâches éducatives) za leta, ko so vzgajali enega ali več otrok, mlajših od 16 let.

Osebe, ki skrbijo za sorodnike v sorodstveni liniji naprej in nazaj ter za brate in sestre,

ki prejemajo pokojnino iz starostnega zavarovanja, zavarovanja za preživele družinske

člane (AHV-AVS) ali invalidskega zavarovanja (IV-AI) zaradi vsaj blage nezmožnosti,



Julij 2012 20

lahko zaprosijo za bonus za oskrbo (Betreuungsgutschriften/bonification pour tâches

d'assistance), če se za pomoč lahko obrnejo na sorodnike).

Dohodki, ki sta jih zakonca ustvarila v skupnem zakonu, se razdelijo na polovico in

dodelijo vsakemu od njiju. Registrirane partnerske zveze se obravnavajo enako kot

zakonska zveza.

Upravičenec prejema polno pokojnino, če je iz evidence razvidno, da ima plačane vse

prispevke, če torej število let plačevanja prispevkov ustreza njegovi starostni

kategoriji. Če je iz evidence razvidno, da nima plačanih vseh prispevkov, ima pravico

le do delne pokojnine.

Mesečna pokojnina je sestavljena iz dela minimalne starostne pokojnine (fiksen

znesek) in dela merodajnega povprečnega letnega dohodka (variabilni znesek).

Najnižja pokojnina je znašala 1 160 CHF (966 EUR) na mesec, najvišja pa 2 320 CHF

(1 931 EUR) (ali 3 480 CHF (2 897 EUR) za par) na mesec.

Izplačevanje pokojnine se lahko pospeši za eno ali dve leti (predčasna upokojitev), pri

čemer se za vsako leto zgodnjega izplačevanja uporabi določena stopnja znižanja

(tj. 6,8 % na leto). Prav tako je mogoče odložiti začetek izplačevanja pokojnine za od

enega do pet let, pri čemer se pokojnina poviša za določen odstotek (med 5,2 in

31,5 %, odvisno od števila mesecev odloga).

Upravičenec za prejemanje starostne pokojnine (Altersrente/rente de vieillesse) ima

pravico do pokojnine za vsakega otroka, ki bi bil ob njegovi smrti upravičen do

pokojnine za sirote (Waisenrente/rente d'orphelin). Ta pokojnina znaša 40 %

starostne pokojnine.

Iz starostnega zavarovanja in zavarovanja za preživele družinske člane (AHV-AVS)se

dodelijo dodatki za pomoč in postrežbo osebam, ki stalno potrebujejo pomoč druge

osebe ali osebni nadzor pri opravljanju osnovnih življenjskih opravil (več v delu o

dolgotrajni oskrbi).

Poklicno pokojninsko zavarovanje (PP), drugi steber

Poklicne starostne pokojnine se izračunajo kot odstotek kapitala za starostno

pokojnino, ki ga je zbral zavarovanec (pokojninsko premoženje, Altersguthaben/avoir

de vieillesse). Ta sredstva vključujejo prispevke in obresti.

Letna pokojnina znaša 6,9 % za moške in 6,85 % za ženske pokojninskega

premoženja, ki ga je ustvaril zavarovanec ob upokojitveni starosti.

Oseba načeloma pridobi pravico do pokojnine, ko nastopi zavarovalni dogodek. V

posebnih primerih, če se zavarovanec na primer samozaposli ali si kupi lastno

stanovanje, pa je mogoče (delno) predplačilo.

Predčasna upokojitev je mogoča, če je predvidena v statutu pokojninske ustanove.

Zavarovanec lahko zahteva, da se mu ena četrtina sredstev za starost, ki je odločilna

za izračun starostne pokojnine, izplača kot pavšalni znesek. Zavarovanec lahko

namesto izplačil pokojnine zahteva izplačilo pavšalnega zneska, če to omogoča statut

pokojninske ustanove.

Upokojenci lahko prejemajo tudi pokojnine za otroke (20 % starostne pokojnine) pod

enakimi pogoji kot v prvem stebru.



Julij 2012 21

Individualne ureditve, tretji steber

Pogoji za dodelitev nadomestil za starost in primer smrti so odvisni od določb v

pogodbi o individualnem zavarovanju in zadevnega zavarovalnega proizvoda. Pod

določenimi pogoji obstaja tudi možnost predplačila.

Kako je omogočen dostop do nadomestil za starost?

Za nadomestila po prvem stebru je mogoče zaprositi pri ustreznem skladu za

izplačevanje nadomestil. Zoper njegov sklep je mogoče vložiti pritožbo in zahtevati

razsodbo sodišča.





sodišču. Zoper sklep tega sodišča se lahko upravičenec pritoži na zvezno sodišče.



Julij 2012 22

Poglavje VII: Nadomestila za preživele družinske člane

Kdaj imate pravico do nadomestil za preživele družinske člane?

Poleg nadomestil, predvidenih v državnem sistemu starostnega zavarovanja in

zavarovanja za preživele družinske člane (AHV-AVS, prvi steber), sistemih poklicnega

pokojninskega zavarovanja (PP, drugi steber) in, če je primerno, v individualnih

ureditvah (tretji steber), se dodeljujejo tudi nadomestila za preživele družinske člane.

Nadomestila za preživele družinske člane se dodelijo tudi v okviru nezgodnega

zavarovanja.


AVS), prvi steber

Vse osebe s stalnim prebivališčem ali stalno zaposlitvijo v Švici morajo skleniti

starostno zavarovanje in zavarovanje za preživele družinske člane (AHV-AVS, prvi

steber). Vdove in vdovci z enim ali več otroki lahko ob smrti zakonca zaprosijo za

vdovsko pokojnino. Umrla zavarovana oseba mora imeti vknjiženo vsaj eno leto

prispevkov.

Ovdovela oseba ali oseba v registriranem partnerstvu ima pravico do vdovske

pokojnine, dokler njeni otroci ne dosežejo starosti 18 let. Po drugi strani je ovdovela

oseba lahko upravičena do te pokojnine, če ima otroke, vendar tudi, če je stara

vsaj 45 let in je bila poročena vsaj pet let. Ločenci ali osebe, katerih registrirana

partnerska zveza je bila razveljavljena, imajo pravico do pokojnine, če izpolnjujejo

določene pogoje (na primer imajo otroka ali so se razvezali po starosti 45 let, v obeh

primerih pod pogojem, da je zakonska zveza trajala vsaj 10 let). Pravica do vdovske

pokojnine preneha, če se oseba ponovno poroči ali umre.

Otroci, ki izgubijo očeta ali mater, so upravičeni do pokojnine za sirote na podlagi

starostnega zavarovanja in zavarovanja za preživele družinske člane. Ta upravičenost

preneha, ko dosežejo starost 18 let oziroma 25 let, če opravljajo prakso ali študirajo,

ali ob smrti sirote.


Ob smrti zaposlenega zavarovanca ali upravičenca do starostne ali invalidske

pokojnine se v okviru poklicnega pokojninskega zavarovanja lahko dodelijo tudi

nadomestila za preživele družinske člane. Preživeli zakonec ali zakoniti partner lahko

zaprosi za vdovsko pokojnino, če vzdržuje enega ali več otrok ali je star 45 let in je bil

poročen ali živel v partnerski skupnosti najmanj pet let. Pravico ima lahko tudi

vzdrževani ločeni zakonec, če je zakon trajal vsaj 10 let. Pravica do vdovske pokojnine

preneha, če se oseba ponovno poroči ali umre.

Pokojnine za sirote se izplačujejo do dopolnjenega 18. leta ali dopolnjenega 25. leta,

če sirota študira, opravlja vajeništvo ali je najmanj 70-odstotni invalid in nezmožna za

opravljanje plačanega dela. Pokojnina za sirote se preneha izplačevati v primeru smrti

sirote.



Julij 2012 23

Individualne ureditve, tretji steber

Pogoji za pridobitev nadomestil v okviru prostovoljnih sistemov (tretji steber) v

primeru smrti so odvisni od določb v pogodbi o individualnem zavarovanju in od

zadevnega zavarovalnega proizvoda. Ob smrti zavarovanca so upravičenci neposredni

dediči ali osebe, ki jih je ta imenoval.

Kaj obsega kritje?


AVS), prvi steber

Vdovska pokojnina znaša 80 %, pokojnina za sirote pa 40 % starostne pokojnine,

ki bi se izplačevala umrlemu. Sirote, ki so ostale brez obeh staršev, imajo pravico

do dveh pokojnin za sirote (Waisenrenten/rentes d'orphelin). Ta znesek se zniža, če

preseže 60 % najvišje starostne pokojnine.

Izračun temelji na enakih načelih kot pri starostni pokojnini iz starostnega

zavarovanja in zavarovanja za preživele družinske člane. Določena je najnižja

pokojnina (znaša 928 CHF (773 EUR) na mesec za preživelega zakonca ali partnerja

in 464 CHF (386 EUR) na mesec za sirote) in najvišja pokojnina(znaša 1 856 CHF

(1 545 EUR) na mesec za preživelega zakonca ali partnerja in 928 CHF (773 EUR)

na mesec za sirote).


Vdovska pokojnina znaša 60 %, pokojnina za sirote (za vsakega otroka) pa 20 %

polne invalidske pokojnine, ki bi se izplačevala umrlemu zavarovancu. Sirote, ki so

ostale brez obeh staršev, imajo pravico do dveh pokojnin za sirote.

Če je pokojnina zelo majhna, se lahko odobri izplačilo v pavšalnem znesku. Ta

možnost obstaja tudi v drugih primerih, predvidenih v statutu pokojninskega zavoda.

Kako je omogočen dostop do nadomestil za preživele družinske člane?

Za nadomestila za preživele družinske člane po prvem stebru je mogoče zaprositi pri

ustreznem skladu za izplačevanje nadomestil. Zoper njegov sklep je mogoče vložiti

pritožbo in zahtevati razsodbo sodišča.





sodišču. Zoper sklep tega sodišča se lahko upravičenec pritoži na zvezno sodišče.



Julij 2012 24

Poglavje VIII: Nadomestila za poškodbe pri delu in poklicne bolezni

Kdaj imate pravico do nadomestila za poškodbe pri delu in poklicne bolezni?

Nezgodno zavarovanje vključuje nezgode pri delu, poklicne bolezni in, če delavec

najmanj osem ur na teden dela za istega delodajalca, tudi nezgode, ki niso povezane z

delom. Vključuje tudi nezgode, ki se zgodijo med domov in delom. Pri nezgodah, ki

niso povezane z delom, so v kritje zajeti tudi upravičenci do dnevnih nadomestil iz

zavarovanja za primer brezposelnosti.

Zaposleni (vključno z delavci na domu, pomočniki, vajenci, prostovoljnimi delavci in

osebami, ki delajo v šolah za usposabljanje ali varstveno-delovnih centrih) morajo

obvezno skleniti zavarovanje, medtem ko je nezgodno zavarovanje prostovoljno za

samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki jim pomagajo.

Nezgoda je vsaka škodljiva in nenamerna poškodba človeškega telesa zaradi

izrednega zunanjega dejavnika, ki ogrozi telesno, mentalno ali duševno zdravje ali

povzroči smrt.

Poklicna bolezen je vsaka bolezen, za katero so popolnoma ali pretežno krive škodljive

snovi ali določena delovna opravila (ki so našteta), ter tudi druge bolezni, za katere je

dokazano, da jih izključno ali vsaj večinoma povzroča opravljanje poklicne dejavnosti

(splošna klavzula).

Kaj obsega kritje?

Zdravstveno varstvo

Iz nezgodnega zavarovanja se zagotavljajo naslednje zdravstvene storitve:

ustrezna zdravstvena oskrba:

ambulantno zdravljenje, ki ga izvaja zdravnik ali zobozdravnik;

zdravila in preiskave, ki jih predpiše zdravnik ali zobozdravnik;

zdravljenje, prehrana in bivanje na javnem oddelku bolnišnice, s katero je bil

sklenjen tarifni sporazum;

dodatno zdravljenje ali zdraviliško zdravljenje, ki ga predpiše zdravnik;

pripomočki in aparati, ki so del zdravljenja;

preprosta in ustrezna pomožna oprema, sposojena ali kupljena;

gmotna škoda: zavarovanec ima pravico do nadomestila za škodo, ki je zaradi

nezgode nastala na predmetih, ki nadomeščajo del telesa ali telesno funkcijo(stroški

za nadomestna očala, slušne aparate in zobne proteze se krijejo samo, če telesna

poškodba zahteva zdravljenje);

stroški reševanja ter potni in prevozni stroški, potrebni za zdravljenje;

stroški prevoza umrle osebe in pogrebni stroški.

Ukrepi za rehabilitacijo se zagotavljajo v okviru invalidskega zavarovanja.



Julij 2012 25

Denarna nadomestila

Dnevna nadomestila

V primeru popolne nezmožnosti za delo zavarovanec prejme nadomestilo za izpad

dohodka, ki ustreza 80 % njegovega zavarovanega dohodka, od tretjega dneva po

nezgodi (prve tri dni mu mora delodajalec izplačevati 80 % plače). Če je nezmožnost

delna, se višina nadomestila ustrezno zniža. Pravica do nadomestila za izpadli dohodek

preneha, ko je zavarovanec ponovno popolnoma zmožen za delo, ko se mu izplača

pokojnina ali umre. Zavarovani dohodek ustreza zadnji plači, ki jo je zavarovanec

prejel pred nezgodo, ne sme pa presegati določenega največjega dnevnega dohodka

(346 CHF (288 EUR).

Odbitek v obliki udeležbe pri stroških oskrbe je mogoč pri hospitalizaciji, razen za

osebe, ki vzdržujejo mladoletnike, ki še študirajo ali opravljajo vajeništvo.

Obstaja tudi možnost vključitve v dodatno zasebno zavarovanje za izpadli dohodek, ki

ga nezgodno zavarovanje ne pokriva.

Nadomestilo za invalidnost

Pravica do nadomestila za invalidnost začne veljati, ko ni razloga, na podlagi katerega

bi lahko pričakovali, da se bo z nadaljevanjem zdravstvene oskrbe in po dokončanju

vseh potrebnih ukrepov za rehabilitacijo iz invalidskega zavarovanja zdravstveno

stanje zavarovanca občutno izboljšalo. Pravica preneha v celoti, kadar se pokojnina v

celoti nadomesti s pavšalnim nadomestilom, kadar je odkupljena ali kadar

zavarovanec umre.

Pravico do invalidnine imajo zavarovanci, ki so najmanj 10-odstotni invalidi.

Za oceno stopnje invalidnosti se prihodki, ki bi jih oseba lahko zaslužila, če ne bi bila

invalidna, primerjajo s prihodki, ki bi jih lahko zaslužila z opravljanjem poklica, za

katerega se razumno domneva, da bi ga bila sposobna opravljati po zaključenem

zdravljenju in rehabilitaciji na uravnoteženem trgu dela.

Če je zavarovanec trajno nezmožen za delo, ima pravico do pokojnine. Invalidska

pokojnina pri popolni invalidnosti ustreza 80 % zavarovanega dohodka. Če je

invalidnost le delna, se znesek ustrezno zmanjša. Zavarovani dohodek ustreza zadnji

plači, ki jo je zavarovanec prejel pred nezgodo, ne sme pa presegati določenega

največjega letnega dohodka (126 000 CHF (104 889 EUR).

Če lahko iz narave nezgode in vedenja zavarovanca sklepamo, da bo spet postal

sposoben za delo, če bo prejel enkratno odškodnino, se mu nadomestila ne

dodeljujejo več in zavarovanec prejme pavšalno nadomestilo v najvišjem znesku, ki

ustreza trikratnemu zavarovanemu letnemu dohodku.

Dodatek za integriteto

Dodatek za integriteto (Integritätsentschädigung/indemnité pour atteinte à l'intégrité)

je pavšalno nadomestilo, s katerim se nadomesti nematerialna škoda zaradi hude in

trajne prizadetosti posameznikove telesne, mentalne ali duševne integritete. Njena

višina je odvisna od stopnje prizadetosti posameznikove integritete, izračuna pa se kot

odstotek največjega zavarovanega letnega dohodka ob nezgodi in ne more preseči

tega zneska.

Dodatek za pomoč in postrežbo

Dodatek za pomoč in postrežbo (Hilflosenentschädigung/allocation pour impotent)

prejema oseba, ki je zaradi okvarjenega zdravja stalno odvisna od pomoči drugih ali



Julij 2012 26

osebnega nadzora pri opravljanju osnovnih vsakodnevnih opravil. Dodatek za pomoč

in postrežbo se določi v skladu s stopnjo nezmožnosti (več v delu o dolgotrajni oskrbi).

Pokojnina za preživele družinske člane

Po zavarovančevi smrti imajo njegovi preživeli družinski člani načeloma pravico do

pokojnine za preživele družinske člane.

Med upravičene zakonce štejejo:

vdove in vdovci, ki imajo ob smrti zakonca enega ali več otrok s pravico do

pokojnine ali so vsaj dvotretjinski invalidi;

vdove, ki imajo enega ali več otrok brez pravice do pokojnine ali so dosegle starost

45 let;

vdove imajo pravico do odškodninskega zneska, če ne izpolnjujejo pogojev za

pridobitev pokojnine;

ločeni zakonec se lahko obravnava enako kot vdova ali vdovec, če je zavarovana

žrtev nezgode partnerju morala plačevati preživnino.

Pokojnina za preživele družinske člane znaša 40 % zavarovanega dohodka za vdove in

vdovce ter 20 % zavarovanega dohodka za ločenega zakonca, vendar največ do

zneska dolgovane preživnine. Pokojnina za sirote znaša 15 % zavarovanega dohodka,

če je sirota ostala brez matere ali očeta, ter 25 % zavarovanega dohodka, če je sirota

ostala brez obeh staršev.

Če je preživelih družinskih članov več, lahko njihove pokojnine znašajo največ 70 %

zavarovanega dohodka (90 %, če se izplačuje tudi pokojnina za ločenega zakonca).

Pravica do prejemanja družinske pokojnine preneha ob smrti upravičenca ali odkupu

pokojnine. Poleg tega upravičenost do pokojnine za preživelega zakonca preneha, če

se ta spet poroči, pravica do pokojnine za sirote pa preneha, kadar otrok dopolni 18

let, oziroma 25 let, če študira ali opravlja vajeništvo.

Registrirana partnerska skupnost je med celotnim trajanjem izenačena z zakonsko

zvezo. Preživeli registrirani partner ali partnerica sta izenačena z vdovcem ali vdovo.

Pravna razveljavitev registrirane partnerske skupnosti je izenačena z ločitvijo.

Kako je omogočen dostop do nadomestila za poškodbe pri delu in

poklicne bolezni?

Nezgode pri delu ali poklicne bolezni je treba nemudoma prijaviti zavarovatelju ali

delodajalcu.

Zdravstveno varstvo zagotavlja izbrani zdravnik, zobozdravnik, kiropraktik, lekarna ali

bolnišnična ustanova. Zavarovancu ni treba prispevati k stroškom zdravstvenega

varstva.

Nezgodno zavarovanje, odvisno od kategorije delavcev, upravlja švicarski državni

sklad za nezgodno zavarovanje (CNA) ali drugi pooblaščeni zavarovatelj, pri katerem

je treba vložiti zahtevek za denarno nadomestilo. Zoper sklep zavarovatelja je mogoče

vložiti pritožbo ali zahtevati razsodbo sodišča.



Julij 2012 27

Poglavje IX: Družinski prejemki

Kdaj imate pravico do družinskih prejemkov?

Družinski prejemki v kmetijskem sektorju se urejajo na zvezni ravni. Družinski

prejemki za druge sektorje se urejajo s 26 kantonskimi zakoni in usklajujejo z zveznim

zakonom. Druga nadomestila za družine je mogoče zahtevati na primer na podlagi

individualne pogodbe o zaposlitvi ali v skladu s kolektivnimi sporazumi.

Pravico do prejemanja družinskih prejemkov imajo družine, v katerih so otroci

poročenih ali neporočenih staršev, posvojeni otroci zakonca/registriranega partnerja,

posvojeni otroci ter tudi bratje, sestre in vnuki, če jih v glavnem preživlja upravičena

oseba.

Otroški dodatek se izplačuje do otrokovega dopolnjenega 16. leta starosti (20. leta, če

otrok ni sposoben za plačano zaposlitev). Dodatek za poklicno usposabljanje se

plačuje do otrokovega 25. leta starosti.

Družinski prejemki v kmetijskem sektorju

Za družinske prejemke lahko zaprosijo kmetijski delavci in samozaposleni kmetje.

Kmetijski delavci so upravičeni do gospodinjskega dodatka, če živijo s svojim

zakoncem ali otroki v skupnem gospodinjstvu.

Družinski prejemki v drugih sektorjih

Za družinske prejemke lahko zaprosijo vsi zaposleni ter tudi osebe, ki nimajo plačane

zaposlitve in katerih dohodek ne presega določene višine (41 760 CHF (34 763 EUR)

na leto). V 13 kantonih imajo pravico do družinskih prejemkov tudi samozaposleni

delavci.

Kaj obsega kritje?

Družinski prejemki v kmetijstvu

Mesečni otroški dodatek na otroka znaša 200 CHF (166 EUR) na nižinskih območjih in

220 CHF (183 EUR) na gorskih območjih. Mesečni dodatek za poklicno usposabljanje

na otroka znaša 250 CHF (208 EUR) na nižinskih območjih in 270 CHF (225 EUR) na

gorskih območjih).

Poleg tega se kmetijskim delavcem lahko dodeli tudi gospodinjski dodatek

(Haushaltungszulage/allocation de ménage) v višini 100 CHF (83 EUR) na mesec.

Družinski prejemki v drugih sektorjih

Mesečni otroški dodatek mora znašati najmanj 200 CHF (166 EUR) na otroka. Mesečni

dodatek za poklicno usposabljanje mora znašati vsaj 250 CHF (208 EUR) na otroka.

Kantoni lahko zagotovijo višje dodatke.

Poleg družinskih prejemkov je v nekaterih kantonih mogoče uveljavljati pravico do

drugih dodatkov, kot so dodatki za rojstvo ali posvojitev.



Julij 2012 28

Kako je omogočen dostop do družinskih prejemkov?

Vlogo za družinske prejemke je treba predložiti pristojnemu kantonskemu skladu za

izplačevanje nadomestil v okviru sheme za kmetijski sektor in pri pristojnem skladu za

družinske prejemke v drugih sektorjih.



Julij 2012 29

Poglavje X: Brezposelnost

Kdaj imate pravico do nadomestil za primer brezposelnosti?

Zavarovanje za primer brezposelnosti zavarovancem zagotavlja primerno nadomestilo

za izpad zaslužka zaradi (delne ali popolne) brezposelnosti, krajšega delovnika, slabih

vremenskih razmer in plačilne nesposobnosti delodajalca. Namen ukrepov za

uravnavanje trga delovne sile je zaščititi zavarovance pred brezposelnostjo, odpraviti

obstoječo brezposelnost ter spodbuditi trajno in hitro vključevanje na trg delovne sile.

Za primer brezposelnosti so zavarovane osebe, ki so vključene v sistem obveznega

starostnega zavarovanja in zavarovanja za preživele družinske člane (AHV-AVS), ki

morajo plačevati prispevke na podlagi svojih dohodkov in še niso dopolnile

upokojitvene starosti. Možnosti za prostovoljno zavarovanje ni.

Zavarovanec ima pravico do nadomestila za primer brezposelnosti, če:

je brezposeln ali delno brezposeln;

je vsaj dva zaporedna dneva ostal brez dela, navedenega v evidenci o zaposlitvi

(vključno z izgubo plače);

ima prebivališče v Švici (za prebivalce držav članic EU in EGP se lahko uporabljajo

posebna pravila);

je dokončal obvezno izobraževanje, še ni dosegel starosti za starostno pokojnino iz

starostnega zavarovanja in zavarovanja za preživele družinske člane (AHV-AVS) ter

ne prejema takšne pokojnine;

je bil redno zaposlen najmanj dvanajst mesecev v dveh letih neposredno pred

nastopom brezposelnosti in se prijavil na zavod za zaposlovanje (osebam, ki zaradi

usposabljanja, bolezni, nezgode ali prestajanja zaporne kazni niso mogle delati, ni

treba izpolnjevati pogojev v zvezi z zavarovalno dobo). Navadno se to dvoletno

obdobje podaljša še za dve leti za zavarovance, ki so bili samozaposleni, ne da bi

prejemali pomoč iz zavarovanja za primer brezposelnosti, so skrbeli za otroka

oziroma so postali brezposelni v štirih letih pred starostjo, pri kateri dobijo pravico

do pokojnine iz starostnega zavarovanja in zavarovanja za preživele družinske člane

(AHV-AVS), in so izredno težko zaposljivi;

je pripravljen in zmožen sprejeti delo;

je na voljo za zaposlitev na zavodu za zavarovanje in izpolnjuje nadzorne zahteve

ter samoiniciativno išče delo.

Kaj obsega kritje?

Nadomestilo za primer brezposelnosti praviloma znaša 70 % povprečne plače, za

katero je treba plačevati prispevke, ki jo je upravičenec prejel v zadnjih šestih

mesecih, pri čemer je določena zgornja meja (10 500 CHF (8 741 EUR) na mesec).

Zavarovanci, ki morajo preživljati otroke, mlajše od 25 let, ali katerih nadomestilo za

primer brezposelnosti ne dosega določenega najnižjega zneska (140 CHF (117 EUR)

ali so invalidi, imajo pravico do nadomestila v višini 80 % njihove zadnje plače, za

katero se plačujejo prispevki. Zavarovanci, ki imajo otroke, so upravičeni tudi do

družinskih prejemkov.



Julij 2012 30

Nadomestilo za primer brezposelnosti se izplača kot dnevno nadomestilo petkrat na

teden. Načeloma začne pravica do nadomestila teči po petdnevni karenci nadzorovane

brezposelnosti. V posebnih okoliščinah se lahko ta doba skrajša ali podaljša. Splošna

karenca ne velja za zavarovane osebe, katerih zavarovana plača ne dosega

določenega praga.

Posebna karenca 120 dni (poleg standardnih petih dni) velja za osebe, ki jim zaradi

usposabljanja, bolezni, nezgode, materinstva ali odvzema prostosti ni treba

izpolnjevati pogojev glede zavarovalne dobe. Splošna karenca se podaljša za pet dni

za druge osebe, ki jim ni treba izpolnjevati pogojev v zvezi z zavarovalno dobo , in za

en dan za sezonske delavce, zaposlene v poklicih, kjer je menjavanje delodajalca

pogosto, ter za osebe s pogodbami o zaposlitvi za določen čas.

Nadomestilo za primer brezposelnosti je mogoče zahtevati za določeno obdobje v dveh

letih, in sicer:

200 dnevnih nadomestil za osebe, mlajše od 25 let, ki jim ni treba preživljati otrok;

260 dnevnih nadomestil za zavarovalno dobo, ki je skupaj trajala 12 mesecev;

400 dnevnih nadomestil za zavarovalno dobo, ki je skupaj trajala 18 ;

520 dnevnih nadomestil od 55. leta naprej, če zavarovanec dokaže, da je plačeval

prispevke najmanj 22 mesecev;

520 dnevnih nadomestil, če zavarovanec prejema invalidsko pokojnino, ki ustreza

najmanj 40-odstotni stopnji invalidnosti, in dokaže, da je plačeval prispevke

najmanj 22 mesecev;

90 dnevnih nadomestil za osebe, ki jim ni treba izpolnjevati pogojev glede

zavarovalne dobe.

Starejši brezposelni, ki so postali brezposelni v štirih letih pred starostjo, ko dobijo

pravico do starostne pokojnine iz starostnega zavarovanja ali zavarovanja za preživele

družinske člane (AHV-AVS), in ki so izredno težko zaposljivi, imajo pravico do

dodatnih 120 dnevnih nadomestil.

Če zavarovanec zaradi razlogov, povezanih s trgom delovne sile, spada v kategorijo

težko zaposljivih brezposelnih, lahko s soglasjem zavoda za zaposlovanje sodeluje v

programih usposabljanja ob delu ali ponovnega vključevanja, pri tem pa še naprej

prejema dnevna nadomestila.

Pravica do nadomestila za primer brezposelnosti se lahko začasno prekine, če je

zavarovanec na primer odpovedal službo brez ustreznega razloga, če si ne prizadeva

dovolj za iskanje zaposlitve, zavrne zaposlitev, ki mu jo je ponudil zavod za

zaposlovanje, ali navaja lažne ali nepopolne informacije. Prekinitev lahko traja od

enega do 60 dni, odvisno od resnosti kršitve.

Zavarovanje za primer brezposelnosti omogoča tudi prejemanje nadomestil v primeru

delne brezposelnosti. Do njih so upravičene osebe, ki iščejo delo s krajšim delovnim

časom ali ki delajo s krajšim delovnim časom in iščejo zaposlitev s polnim delovnim

časom ali dopolnilno zaposlitev s krajšim delovnim časom. Zaposleni, katerih običajni

delovnik je skrajšan ali katerih dejavnost je opuščena, imajo pravico do dodatka za

krajši delovnik (Kurzarbeitsentschädigung/indemnité en cas de réduction de l'horaire

de travail). Zaposleni v panogah, kjer so pogoste prekinitve dela zaradi vremenskih

razmer, so upravičeni do dodatka za slabo vreme

(Schlechtwetterentschädigung/indemnité en cas d'intempéries).



Julij 2012 31

Iz zavarovanja za primer brezposelnosti se lahko dodelijo tudi nadomestila v primeru

plačilne nesposobnosti delodajalca, enako velja za finančna nadomestila za ukrepe v

zvezi s trgom dela.

Kako je omogočen dostop do nadomestil za primer brezposelnosti?

Zavarovanec se mora osebno in pravočasno oziroma najpozneje prvi dan, ko

namerava uveljavljati svojo pravico do nadomestila za primer brezposelnosti, prijaviti

– odvisno od kantona – v občini stalnega prebivališča ali pri pristojnem regionalnem

uradu za zaposlovanje. Brezposelni mora upoštevati zahteve za nadzor in se

udeleževati razgovorov v pristojnih območnih uradih za zaposlovanje (ORP).

Nadomestilo za primer brezposelnosti izplača urad, ki ga zavarovanec izbere, ko se

prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Brezposelni morajo sprejeti vsako primerno delo, ki

jim je ponujeno.



Julij 2012 32

Poglavje XI: Minimalna sredstva

Kdaj imate pravico do prejemkov za zagotavljanje minimalnih sredstev?

Zvezna ustava (člen 12) zagotavlja pravico do pomoči v stiski: „Kdor je v stiski in se

je nezmožen preživljati, je upravičen do pomoči in prejemanja sredstev, nujnih za

ohranjanje človeškega dostojanstva.“

V Švici je socialna pomoč, razen nekaterih izjem, v pristojnosti kantonov, izvrševanje

pa je na splošno preneseno na občine. Socialna pomoč torej temelji na 26 različnih

kantonskih sistemih. Vendar pa švicarska konferenca zavodov za socialno pomoč

(CSIAS), ki jo sestavljajo zlasti strokovnjaki in predstavniki socialnih služb kantonov in

občin, določa smernice socialne pomoči, ki so namenjene socialnim organom

kantonov, občin in zasebnih socialnih ustanov. Večina kantonov te smernice upošteva.

Zaradi tega na zvezni ravni ne obstaja splošen sistem, ki ne bi temeljil na prispevkih.

Kljub temu pa se za posebne kategorije oseb lahko zagotavlja socialna pomoč, in sicer

v obliki dodatnih prejemkov k tistim iz prvega stebra (Ergänzungsleistungen,

EL/Prestations complémentaires, PC). Prejemki iz prvega stebra morajo skupaj s temi

dodatnimi prejemki ustrezno pokrivati osnovne potrebe starejših, invalidov in

preživelih družinskih članov.

Od premoženjskega stanja odvisne dodatne prejemke je mogoče dodeliti

upravičencem do starostne pokojnine oziroma pokojnine za preživele družinske člane

iz sheme starostnega zavarovanja in zavarovanja za preživele družinske člane (AHV-

AVS) ali invalidske pokojnine ali dodatka za pomoč in postrežbo iz invalidskega

zavarovanja (IV-AI). Švicarsko državljanstvo ni pogoj, je pa pogoj stalno prebivališče

v Švici. Poleg tega morajo tuji državljani neposredno pred datumom, ko zaprosijo za

dodatne prejemke, deset let neprekinjeno bivati v Švici (begunci in apatridi pet let).

Kaj obsega kritje?

Letni znesek dodatnih prejemkov ustreza prekoračitvi priznanih stroškov nad

merodajnim dohodkom. Priznani stroški vključujejo znesek za pokrivanje osnovnih

potreb, najemnine in s tem povezanih stroškov (do najvišjega zneska), poklicne

stroške, stroške za vzdrževanje nepremičnin ter obresti na hipoteko, prispevke za

socialno varnost (za obvezno zdravstveno zavarovanje: pavšalni znesek, ki ustreza

povprečni kantonski premiji) in plačila vzdrževalnin v skladu z družinsko zakonodajo.

Priznani stroški za izračun dodatnih prejemkov vključujejo znesek za pokrivanje

osnovnih potreb, ki je odvisen od sestave družine, in sicer (vsi zneski veljajo za

leto 2011):

19 050 CHF (15 858 EUR) na leto za samsko osebo;

28 575 CHF (23 787 EUR) na leto za pare in registrirane partnerje;

9 945 CHF (8 279 EUR) na leto za vsakega od prvih dveh otrok;

po 6 630 CHF (5 519 EUR) na leto za tretjega in četrtega otroka;

3 315 CHF (2 760 EUR) na leto na otroka od petega otroka naprej.



Julij 2012 33

Letna višina dodatnih prejemkov se izračuna kot diferencialni prejemek (torej stroški

minus dohodek). Izplačujejo se, dokler so izpolnjeni pogoji za upravičenost.

Po standardih konference CSIAS za kantonsko socialno pomoč osnovne potrebe

vključujejo pavšal za preživljanje, stanovanjske stroške in osnovno zdravstveno

oskrbo.

Kako je omogočen dostop do prejemkov za zagotavljanje minimalnih sredstev?

Kantonski skladi za izplačevanje prejemkov odločajo o upravičenosti do dodatnih

prejemkov in vsaj vsaka štiri leta ponovno ocenijo finančni položaj prosilca (tj.

ugotavljajo dohodek in priznane stroške).

Če je prosilec zahteval dodatne prejemke, do katerih ni upravičen (goljufija,

neizpolnjevanje zahteve po obveščanju), jih mora vrniti bodisi prosilec sam, njegov

pravni zastopnik ali njegovi dediči.

Povračilo ni potrebno, če oseba dokaže, da je delovala v dobri veri in če bi se zaradi

vračila znašla v težavnem položaju.



Julij 2012 34

Poglavje XII: Dolgotrajna oskrba

Kdaj imate pravico do dolgotrajne oskrbe?

V Švici ni posebnega sistema za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe. Nadomestila se

zagotavljajo v okviru različnih področij socialne varnosti.

Zdravstveno varstvo se zagotavlja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,

nezgodnega zavarovanja in invalidskega zavarovanja (medicinski ukrepi v okviru

zavarovanja IV-AI).

Poleg tega se dodatek za pomoč in postrežbo lahko zagotavlja iz osnovnega

pokojninskega sistema (starostno zavarovanje in zavarovanje za preživele družinske

člane (AHV-AVS), invalidskega zavarovanja (IV-AI)) in nezgodnega zavarovanja.

Upravičene so osebe, ki zaradi okvare zdravja stalno potrebujejo tujo pomoč ali osebni

nadzor pri opravljanju osnovnih vsakodnevnih dejavnosti (npr. vstajanje, usedanje,

leganje, prehranjevanje, slačenje in oblačenje, umivanje, uporaba stranišča, gibanje).

Obstajajo različne stopnje nezmožnosti:

huda nezmožnost: zavarovanec potrebuje redno in precejšnjo pomoč za opravljanje

vseh osnovnih vsakodnevnih dejavnosti ter stalno oskrbo ali osebni nadzor;

zmerna nezmožnost: zavarovanec potrebuje redno in precejšnjo pomoč za

opravljanje najosnovnejših vsakodnevnih dejavnosti ali pa potrebuje redno in

precejšnjo pomoč za opravljanje vsaj dveh osnovnih vsakodnevnih dejavnosti in

poleg tega potrebuje stalen osebni nadzor;

blaga nezmožnost: zavarovanec potrebuje redno in precejšnjo pomoč za opravljanje

vsaj dveh osnovnih vsakodnevnih dejavnosti; ali potrebuje stalen osebni nadzor; ali

zaradi invalidnosti stalno potrebuje posebno zahtevno nego; ali zavarovanec zaradi

hude okvare senzoričnih organov ali hude fizične invalidnosti šele s precejšnjimi in

rednimi uslugami vzdržuje socialne stike s svojim okoljem.

Dodatek za pomoč in postrežbo je lahko zagotovljen tudi v skladu z osnovnim

pokojninskim sistemom (starostno zavarovanje in zavarovanje za preživele družinske

člane (AHV-AVS). Namen tega dodatka je, da zavarovani osebi omogoča neodvisno

življenje, Oseba, ki prejema dodatek za pomoč in postrežbo in ki živijo ali želijo živeti

v lastnem stanovanju so upravičeni do dodatka za osebno pomoč, ki jim omogoča

vključitev fizične osebe (ponudnik pomoči), ki zagotavlja potrebno pomoč. Oseba, ki

prejema AI dodatek za osebno pomoč so starosti za upokojitev, je do tega upravičena

do zneska prejetega do takrat.

Posebne stroške je mogoče povrniti iz sistema dodatnih nadomestil, v skladu s katerim

se ostarelim, invalidom in preživelim družinskim članom zagotavljajo ustrezna

nadomestila, ki so odvisna od premoženjskega stanja upravičenca.



Julij 2012 35

Kaj obsega kritje?

Storitve

Zdravljenje na bolnikovem domu, v bolnišnici ali zunaj nje se zagotavlja iz sistema

zdravstvenega zavarovanja, enako velja za invalidsko in nezgodno zavarovanje.

Denarni prejemki

Dodatek za pomoč in postrežbo je odvisen od stopnje nezmožnosti. Mesečni znesek iz

sistema invalidskega zavarovanja znaša:

464 CHF (386 EUR) za blago nezmožnost;

1 160 CHF (966 EUR) za zmerno nezmožnost;

1 856 CHF (1 545 EUR) za hudo nezmožnost.

Če ima zavarovanec institucionalno oskrbo, se zneski dodatka za pomoč in postrežbo

razdelijo na četrtino prepolovijo.

Mladoletniki, ki potrebujejo intenzivno oskrbo in ki ne bivajo v instituciji, imajo pravico

tudi do dodatnega zneska k dodatku za pomoč in postrežbo. Znesek je odvisen od

intenzivnosti oskrbe, ki jo potrebujejo.

V sistemu starostnega zavarovanja in zavarovanja za preživele družinske člane

mesečni dodatek za pomoč in postrežbo znaša 232 CHF (193 EUR) (za blago

nezmožnost), 580 CHF (483 EUR) (za zmerno nezmožnost) ali 928 CHF (773 EUR) (za

hudo nezmožnost).

Mesečni dodatek za pomoč in postrežbo, ki se izplačuje iz nezgodnega zavarovanja

znaša:

692 CHF (576 EUR) za blago nezmožnost;

1 384 CHF (1 152 EUR) za zmerno nezmožnost;

2 076 CHF (1 728 EUR) za hudo nezmožnost.

Znesek dodatka za osebno pomoč je načeloma 32,50 CHF (27 EUR) na uro. Če mora

ponudnik pomoči biti posebej usposobljen zaradi invalidnosti zavarovanca, je znesek

dovoljenja za osebno pomoč enak 48,75 CHF (41 EUR) na uro. Posebna stopnja se

uporablja za pomoč zagotovljeno pomoči (najv. 86.70 CHF (72 EUR) na noč).

Povračilo posebnih stroškov za pomoč, oskrbo in postrežbo v sistemu dodatnih

nadomestil, ki dopolnjuje prvi steber, je mogoče le do določenega zneska. Stroške za

povračilo opredelijo kantoni.

Kako je omogočen dostop do dolgotrajne oskrbe?

Potrebo po zdravstveni oskrbi oceni pristojni zdravnik. Nezmožnost ocenjujejo uradi

IV-AI (pri starostnem zavarovanju in zavarovanju za preživele družinske člane ter

invalidskem zavarovanju) in nezgodni zavarovatelji (pri nezgodnem zavarovanju).

Ponovna presoja nezmožnosti se opravlja v rednih intervalih.



Julij 2012 36

Priloga: Podatki o ustanovah in koristne spletne strani

Podrobnejše informacije o pogojih za upravičenost in posameznih nadomestilih

socialne varnosti v Švici je mogoče dobiti prek javnih ustanov, ki upravljajo sistem

socialne zaščite.

Če imate vprašanja v zvezi s socialno varnostjo, ki zadevajo več kot eno državo EU,

lahko poiščete ustanovo, na katero se lahko obrnete, na seznamu ustanov, ki ga vodi

Evropska komisija in je na voljo na naslovu: http://ec.europa.eu/social-security-

directory.

Vprašanja o medsebojnem vplivu zavarovalnih nadomestil v dveh ali več državah

članicah naslovite na:

Zvezni urad za javno zdravje

Bundesamt für Gesundheit

Office Fédéral de la Santé Publique

3003 Bern

Tel.: +41 (0)31 322 21 11

Faks: +41 (0)31 322 95 07

http://www.bag.admin.ch

Državni sekretariat za gospodarske zadeve

Staatssekretariat für Wirtschaft

Secrétariat d'État à l'Économie

Effingerstrasse 31

3003 Bern

Tel.: +41 (0)31 322 56 56

Faks: +41 (0)31 322 27 49

http://www.seco.admin.ch

Zvezni urad za socialno zavarovanje

Bundesamt für Sozialversicherungen

Office Fédéral des Assurances Sociales

Effingerstrasse 20

3003 Bern

Tel.: +41 (0)31 322 90 11

Faks: +41 (0)31 322 78 80

http://www.bsv.admin.ch

http://ec.europa.eu/social-security-directory

http://ec.europa.eu/social-security-directory

http://www.bag.admin.ch/

http://www.seco.admin.ch/

http://www.bsv.admin.ch/



Julij 2012 37

Organi za zvezo

1. Bolezen in materinstvo

Skupna ustanova v skladu z zveznim zakonom o zdravstvenem zavarovanju

Gemeinsame Einrichtung KVG

Institution commune LAMal

Gibelinstrasse 25

4503 Solothurn

Tel.: +41 (0)32 625 30 30

Faks: +41 (0)32 625 30 90

E-pošta: [email protected]

http://www.kvg.org

2. Starost, preživeli družinski člani in invalidnost

Prvi steber

Švicarski sklad za izplačevanje nadomestil

Die Schweizerische Ausgleichskasse

Caisse suisse de compensation

Avenue Edmond-Vaucher 18

Case postale 3100

1211 Genève 2

Tel.: +41 (0)22 795 91 11

Faks: +41 (0)22 795 97 05

http://www.zas.admin.ch

Drugi steber

Jamstveni sklad LOB

Sicherheitsfonds BVG

Fonds de garantie LPP

Eigerplatz 2

Case postale 1023

3000 Berne 14

Tel.: +41 (0)31 380 79 71

Faks: +41 (0)31 380 79 76

E-pošta: [email protected]

www.sfbvg.ch

3. Nezgode pri delu in poklicne bolezni

Švicarski nacionalni sklad za nezgodno zavarovanje

Schweizerische Unfallversicherungsanstalt

Caisse nationale suisse d'assurance en cas d'accidents

Fluhmattstrasse 1

6002 Lucerne

Tel.: +41 (0)41 419 51 11

Faks: +41 (0)41 419 58 28

http://www.suva.ch

mailto:[email protected]?subject=Kontakt%20über%20www.kvg.org

http://www.kvg.org/

http://www.zas.admin.ch/

mailto:[email protected]

http://www.sfbvg.ch/

http://www.suva.ch/



Julij 2012 38

4. Družinski prejemki

Zvezni urad za socialno zavarovanje

Bundesamt für Sozialversicherungen

Office Fédéral des Assurances Sociales

Effingerstrasse 20

3003 Bern

Tel.: +41 (0)31 322 90 11

Faks: +41 (0)31 322 78 80

http://www.bsv.admin.ch

5. Zavarovanje za primer brezposelnosti

Državni sekretariat za gospodarske zadeve

Staatssekretariat für Wirtschaft

Secrétariat d'État à l'Économie

Effingerstrasse 31

3003 Bern

Tel.: +41 (0)31 322 56 56

Faks: +41 (0)31 322 27 49

http://www.seco.admin.ch

http://www.bsv.admin.ch/

http://www.seco.admin.ch/

vaše pravice iz socialne varnosti - european...

Documents