stanovanjska vrata, vse vrste parketa pletenje v vseh...

15
LETO XVII. — Številka 84 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je- Krilce, Kranj, Radovljica, Škofja Lo- ka In Trži«. — Izdaja Časopisno pod- jetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sobota, 5, 11. 1966 Cena tO par ali 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 &ot pol tednik. Od 1. januarja 1966 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poitednlk. in sicer ob s r e d a h in sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO GARAŽNA, VHODNA IN OSTALA STANOVANJSKA VRATA, R A Z N A O K N A IN VSE VRSTE PARKETA MIJALES K V HALI D NA GR V LJUBLJANI ZA PIONIRSKIM DOMOM Komunalna dejavnost v občini v prihodnje Toliko, kolikor denarja V pripravi je zakon o komunalnih podjetjih in še nekateri drugi Na predzadnji seji skupšči- ne občine Kranj so razprav- ljali o komunalnih prispev- kih v mestu, sedanjih virih financiranja, organizacijiskih problemih in predlogih za bo- dočo ureditev. Ker je v pri- pravi zakon o komunalnih podjetjih, je najbrž prav, da se občine na to že prej pripravijo. Zakon bo sprejet predvidoma letos, in bo za- čel veljati januarja prihod- nje leto. Časa torej ni veliko več, posebno še, ker bodo o tem razpravljali še zbori vo- lilcev. Na seji skupščine so zato razpravljali o mnenju sveta za gradbene in komunalne zade- ve do poročila o komunalnih dejavnostih. Komunalna pod- jetja so v poročilu prikazala stroške za dejavnost v letoš- njem letu in program del ter denar, ki bo potreben za prihodnjih pet let. To so storili zato, ker bo v prihod- nje po novem zakonu prispe- vek za uporabo mestnega ze- Poskusite odlično brazilsko kavo pražarne veletrgovine „(2oka" Škofja Loka mljišča edini vir dohodkov za financiranje kolektivnih komunalnih dejavnosti. Ali drugače povedano; kolikor bodo občani vplačali v sklad za uporabo mestnega zemlji- šča, toliko komunalnih prob- lemov bomo lahko rešili. No- vi zakon bo torej vzdrževanje in novogradnjo raznih komu- nalnih objektov precej po- enostavil. Dosedanji predpisi so bili zapleteni in največ- krat precej administrativni. Vse te spremembe pa bodo najbrž nujno vplivale tudi na delo krajevnih skupnosti. Te se bodo morale vključiti in prilagoditi novemu načinu programiranja, razločevati bo- do morale, kaj so dolgoročni programi in kaj bo treba na njihovem območju narediti takoj. Denarja vsekakor ne bo toliko, da bi lahko takoj rešili vse potrebe. Upoštevati bo namreč treba, da ljudje ne bodo mogli plačevati ta- ko visok prispevek, ki bi za- dostoval, da bi vse uredili na- enkrat. Zato bo v krajevnih skupnostih treba izdelati pri- oritetni red posameznih ko- munalnih del (javna razsvet- ljava, kanalizacija, urejanje ulic in naselij, javno zelenje). Novi zakon bo tudi jasno do- ločil, kaj bo v prihodnje spa- dalo v področje občinskih skupščin oziroma proračuna, kaj bo naloga komunalnih podjetij in kaj občanov pri reševanju komunalnih vpra- šanj. Na seji skupščine so odbor- niki povedali nekatere pri- pombe na poročilo in predlog sveta. Dogovorili so se, da bodo o tem razpravljali tudi zbori volilcev v novembru. A. Zalar Pravna posvetovalnica na Jesenicah Pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah so v četr- tek, 3. novembra, odprli prav- no posvetovalnico. V začetku bo poslovala vsak četrtek po- poldne po dve uii, kasneje — če bo potreba — pa dvakrat tedensko. Na jeseniškem ob- močju je namreč razmeroma precej pritožb, zlasti glede delovnih razmerij. O njih so na občinskem sindikalnem svetu že doslej pogosto raz- pravljali in obravnavali po- samezne primere, toda naj- večkrat premalo strokovno. Veliko kršitev iz delovnega razmerja je tudi takih, ki bi morala na sodišče, vendar so si doslej delavci lahko poma- gali le z advokati, kar pa jih je precej stalo. Pravna po- svetovalnica bo brezplačna in bo njen predstavnik stranke tudi zagovarjal na sodišču. J. P. Zanimiva izkušnja GKB Počasi se uveljavljajo na- čela nove kreditne politike. Kreditne banke, ki so z novim zakonom o bančnih in kre- ditnih poslih postale mnogo samostojnejše in lokalno ne- vezane, se čedalje močneje povezujejo. Tudi Gorenjska kreditna banka že sodeluje z mnogimi poslovnimi bankami v državi. Zelo tesne stike ima s poslovnima bankama v No- vi Gorici in Kopru pa tudi z bankami v drugih republikah v Kruševcu, Tuzli, Valjevu itd. Banke medsebojno sodelu- jejo na področju kratkoroč- nega in dolgoročnega krediti- ranja. Razmišljajo tudi o možnostih, da bi tesneje po- vezale hranilniško službo, in sicer tako, da bi ljudje lahko v različnih krajih vplačevali ali pa dvignili svoje prihran- ke. čeprav bo ob tem treba rešiti še precej predvsem teh- ničnih problemov, eno je go- tovo: svobodnejša organiza- cija bank in svobodnejše kro- ženje denarja na osnovi go- spodarskega učinka ne pa političnega pritiska, rojeva nove odnose tudi na tem, za gospodarstvo tako pomemb- nem področju. To so že prvi sadovi v procesu naše druž- benogospodarske reforme. -ABC Prodajalna Volna Cankarjeva 6 nudi v bogati izbiri italijansko, avstralsko in domačo volno za ročno pletenje v vseh barvah Trgovsko podjetje ĆkoU Kranj mešanicakave KVALITETA Kranj, 4. novembra — V veliki sejni dvorani občinske skupščine je bila danes letna skupščina slušateljev, učiteljev in strokovnih sodelavcev Višje šole za organizacijo dela v Kranju, šola je bila ustanovljena leta 1959 kot višja kadrovska šola v okviru takratnega Zavoda za izobra- ževanje kadrov in proučevanje organizacije dela Kranj. V sedmih letih je dosegla že zelo lepe uspehe, saj se je letos vpisalo na novo že preko 700 novih slušateljev, tako da je vseh slu- šateljev, absolventov in diplomantov zdaj že približno 1800. Šola ima posebno enoto tudi v Novem Sadu, pouk pa prireja za slušatelje tudi v krajih bivanja, ne le v Kranju, šolo je potrdil IS SR Slovenije leta 1963 kot višjo šolo, v začetku oktobra letos pa je ustanovitelj — občinska skupščina Kranj — potrdila statut šole, v katerem je za diplomante določen naziv Inženir za organizacijo dela. O skupščini in o delu šole bomo še poročali. -at

Upload: others

Post on 24-Feb-2020

7 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: STANOVANJSKA VRATA, VSE VRSTE PARKETA pletenje v vseh …arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_84_L.pdf · pletenje v vseh barvah Trgovsko podjetje ĆkoU Kranj mešanicakave

LETO XVII. — Številka 84

Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je-Krilce, Kranj, Radovljica, Škofja Lo-ka In Trži«. — Izdaja Časopisno pod-jetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E

KRANJ, sobota, 5, 11. 1966

Cena tO par ali 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 &ot pol tednik. Od 1. januarja 1966 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poitednlk. in sicer ob s r e d a h in s o b o t a h

Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

G A R A Ž N A , V H O D N A IN O S T A L A S T A N O V A N J S K A V R A T A , R A Z N A O K N A IN VSE V R S T E P A R K E T A

M I J A L E S K V H A L I D N A G R V LJUBLJANI ZA PIONIRSKIM D O M O M

Komunalna dejavnost v občini v prihodnje

Toliko, kolikor denarja V pripravi je zakon o komunalnih podjetjih

in še nekateri drugi Na predzadnji seji skupšči-

ne občine Kran j so razprav-ljali o komunalnih prispev-kih v mestu, sedanjih virih financiranja, organizacijiskih problemih in predlogih za bo-dočo ureditev. Ker je v pri-pravi zakon o komunalnih podjetjih, je najbrž prav, da se občine na to že pre j pripravijo. Zakon bo sprejet predvidoma letos, in bo za-čel veljati j anuar ja prihod-nje leto. Časa torej ni veliko več, posebno še, ker bodo o tem razpravljali še zbori vo-lilcev.

Na seji skupščine so zato razpravljali o mnenju sveta za gradbene in komunalne zade-ve do poročila o komunalnih dejavnostih. Komunalna pod-jetja so v poročilu prikazala stroške za dejavnost v letoš-njem letu in program del ter denar, ki bo potreben za prihodnjih pet let. To so storili zato, ker bo v prihod-nje po novem zakonu prispe-vek za uporabo mestnega ze-

Poskusite odlično

brazilsko kavo

pražarne

veletrgovine

„(2oka" Škofja Loka

mljišča edini vir dohodkov za financiranje kolektivnih komunalnih dejavnosti. Ali drugače povedano; kolikor bodo občani vplačali v sklad za uporabo mestnega zemlji-šča, toliko komunalnih prob-lemov bomo lahko rešili. No-vi zakon bo torej vzdrževanje in novogradnjo raznih komu-nalnih objektov precej po-enostavil. Dosedanji predpisi so bili zapleteni in največ-krat precej administrativni.

Vse te spremembe pa bodo najbrž nujno vplivale tudi na delo krajevnih skupnosti. Te se bodo morale vključiti in prilagoditi novemu načinu programiranja, razločevati bo-do morale, ka j so dolgoročni programi in ka j bo treba na njihovem območju narediti takoj. Denarja vsekakor ne bo toliko, da bi lahko takoj rešili vse potrebe. Upoštevati bo namreč treba, da l jud je ne bodo mogli plačevati ta-ko visok prispevek, ki bi za-dostoval, da bi vse uredili na-enkrat. Zato bo v krajevnih skupnostih treba izdelati pri-oritetni red posameznih ko-munalnih del (javna razsvet-ljava, kanalizacija, u re jan je ulic in naselij, javno zelenje). Novi zakon bo tudi jasno do-ločil, ka j bo v prihodnje spa-dalo v področje občinskih skupščin oziroma proračuna, ka j bo naloga komunalnih podjet i j in ka j občanov pri reševanju komunalnih vpra-šanj.

Na seji skupščine so odbor-niki povedali nekatere pri-pombe na poročilo in predlog sveta. Dogovorili so se, da bodo o tem razpravljali tudi zbori volilcev v novembru.

A. Zalar

Pravna posvetovalnica na Jesenicah

Pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah so v četr-tek, 3. novembra, odprli prav-no posvetovalnico. V začetku bo poslovala vsak četrtek po-poldne po dve uii, kasneje — če bo potreba — pa dvakrat tedensko. Na jeseniškem ob-močju je namreč razmeroma precej pritožb, zlasti glede delovnih razmerij. O njih so na občinskem sindikalnem svetu že doslej pogosto raz-

pravljali in obravnavali po-samezne primere, toda naj-večkrat premalo strokovno.

Veliko kršitev iz delovnega razmerja je tudi takih, ki bi morala na sodišče, vendar so si doslej delavci lahko poma-gali le z advokati, kar pa jih je precej stalo. Pravna po-svetovalnica bo brezplačna in bo njen predstavnik stranke tudi zagovarjal na sodišču.

J. P.

Zanimiva izkušnja GKB Počasi se uveljavljajo na-

čela nove kreditne politike. Kreditne banke, ki so z novim zakonom o bančnih in kre-ditnih poslih postale mnogo samostojnejše in lokalno ne-vezane, se čedalje močneje povezujejo. Tudi Gorenjska kreditna banka že sodeluje z mnogimi poslovnimi bankami v državi. Zelo tesne stike ima s poslovnima bankama v No-vi Gorici in Kopru pa tudi z bankami v drugih republikah v Kruševcu, Tuzli, Valjevu itd.

Banke medsebojno sodelu-jejo na področju kratkoroč-nega in dolgoročnega krediti-ranja. Razmišljajo tudi o možnostih, da bi tesneje po-

vezale hranilniško službo, in sicer tako, da bi ljudje lahko v različnih krajih vplačevali ali pa dvignili svoje prihran-ke.

čeprav bo ob tem treba rešiti še precej predvsem teh-ničnih problemov, eno je go-tovo: svobodnejša organiza-cija bank in svobodnejše kro-ženje denarja na osnovi go-spodarskega učinka ne pa političnega pritiska, rojeva nove odnose tudi na tem, za gospodarstvo tako pomemb-nem področju. To so že prvi sadovi v procesu naše druž-benogospodarske reforme.

- A B C

Prodajalna Volna Cankarjeva 6 nudi v bogati izbiri italijansko, avstralsko in domačo

volno za ročno pletenje v vseh barvah Trgovsko podjet je

ĆkoU Kranj

mešanicakave

KVALITETA

Kranj, 4. novembra — V veliki sejni dvorani občinske skupščine je bila danes letna skupščina slušateljev, učiteljev in strokovnih sodelavcev Višje šole za organizacijo dela v Kranju, šola je bila ustanovljena leta 1959 kot višja kadrovska šola v okviru takratnega Zavoda za izobra-ževanje kadrov in proučevanje organizacije dela Kranj . V sedmih letih je dosegla že zelo lepe uspehe, sa j se je letos vpisalo na novo že preko 700 novih slušateljev, tako da je vseh slu-šateljev, absolventov in diplomantov zdaj že približno 1800. Šola ima posebno enoto tudi v Novem Sadu, pouk pa prireja za slušatelje tudi v krajih bivanja, ne le v Kranju, šolo je potrdil IS SR Slovenije leta 1963 kot višjo šolo, v začetku oktobra letos pa je ustanovitelj — občinska skupščina Kranj — potrdila statut šole, v katerem je za diplomante določen naziv Inženir za organizacijo dela. O skupščini in o delu šole bomo še poročali. -at

Page 2: STANOVANJSKA VRATA, VSE VRSTE PARKETA pletenje v vseh …arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_84_L.pdf · pletenje v vseh barvah Trgovsko podjetje ĆkoU Kranj mešanicakave

S seje občinskega sindikalnega sveta v Kranju

Ne samo bežen spremljevalec dogodkov

Avtobusna postaja v Šk. Loki pretesna Na novem postajališču bo lahko hkrati parkiralo 9 avtobusov

— Načrt je gotov in čaka na realizacijo Ko je ško f j a Loka pred

leti dobila novo avtobusno postajo, si ni nihče mislil, da bo že v slabem desetlet-ju takrat prostoren peron pred mogočno betonsko zgrad-bo postal pretesen. Na n j em so hkrat i lahko 4 avtobusi, kar je še do nedavnega po-vsem zadoščalo. Toda škof-jeloški Transturist se je v zadnjih desetih letih iz ma-

Posvet komunistov v Škof j i Loki

ško f j a Loka, 3. novembra. Danes ob 16. ur i je bilo v prostorih kina Sora posveto-vanje komunistov iz loške občine. Posvetovanja se je udeležil tudi sekretar izvrš-nega komiteja ZKS Franc Popit, ki je odgovarjal na vprašanja, ki so jih posta-vile osnovne organizacije in posamezniki. Največ govora je bilo o delu komunistov ob reorganizaciji ZK.

— pc

lega avtobusnega pod je t j a razvil v enega navečjih pod-jet i j za prevoz potnikov v Sloveniji. Njegov avtomobil-ski park se je nekajkrat po-množil, odprli so številne no-ve proge. Na postaji je da-nes ob vsakem času polno ljudi, avtobusi p r iha ja jo in odhajajo . Ob delavnikih še nekako gre, toda ob sobotah in praznikih je na peronih prava gneča. Tedaj se fta po-staj i zvrsti tudi po dvakrat več avtobusov, kot j ih le-ta lahko siprejime. Nekaj bo tre-ba ukreniti, kaj t i že v dveh, treh letih bi pretesen prostor nedvomno povzročal resne zastoje v prometu.

Podjet je Transturist je za-to dalo pobudo za temeljito preureditev postaje. Po načr-tu, ki ga je izdelal ing. To-ne Mlakar, bodo povsem pre-oblikovali ves prostor med Selško Soro in poslopjem gimnazije v Škofji Loki, ki meri v širino preko 200 m. Postajališče bodo razširili na

i račun zelenice, ki loči peron

O izobraževanju in vzgoji — Tovariš profesor, toliko ste ml govorili, kako težko bom

brez končane osemletke shajal v življenju. Ker zaslužim že tedaj toliko kot vi, vem, da so bile to le prazne marnje!

, od cestišča. Namesto n j e bo ostal le še ozek travnati pas. Avtobusi bodo tako lahko parkirali čelno na postajno zgradbo (sedaj bočno), na-mesto štirih se jih bo na pe-ronu hkrati lahko zadrževa-lo deset. Cestišče bodo pre-maknili za celo širino proti severu na prostor, k jer je se-d a j šolski park. Tako bo ze-lo omiljen oster ovinek, s kater im Cesta talcev zavije proti Selški dolini. Ta rešitev se skora j povsem ujema z ureditvjjo, ki jo predvideva glavni urbanistični plan me-sta.

Zaradi naštetih sprememb bo zahodno od avtobusne po-staje , ob Jakličevi hiši, na-stal obsežen prazen prostor, k j e r nameravajo urediti par-kirišče za osebne avtomobile. Po sedanjem načr tu je tudi zapečatena usoda dveh starih zgradb nasproti postaje, ki ju bodo porušili. To sta Ingli-čeva in Burdychova hiša (bivša apoteka). Na tem me-stu n a j bi kasneje zrasla ve-lika poslovna stavba, o kateri se že dolgo govori v občin-skih gospodarskih krogih.

Kako zahtevna bodo dela, n a j pove v načrtu predvide-na vsota; več kot 66 milijo-nov S-din. Zaradi velikih obremenitev, ki jih mora prenesti sodobni peron, cesta in parkirni prostor , bo tre-ba ves teren prekopati 75 cm globoko, odpeljati stari ma-terial in utrdi t i podlago z no-vim. S tem bodo preprečili posedanje cestišča. Da je to potrebno, dokazuje sedanje postajališče, k je r je tlak po-nekod že vidno popustil.

Ka j pa slabe strani teh sprememb? Pri je ten izgled novega dela Škofje Loke to-st ran Sore bo nedvomno iz-ginil. Namesto zelenega pa-su, grmičevja in drevja ob cesti se bo ta predel spreme-nil v eno samo asfaltno mor-je, iz katerega bodo tu in tam štrlele betonske stavbe. Taki pomisleki pa seveda ne morejo odtehtati koristi, ki j ih bo mesto pridobilo z uresniči tvi jo omenjenega na-črta. Stari del mesta še ve-dno os ta ja pristen in nedo-taknjen, tak, kaikršen je že stoletja.

L Guzelj

V torek, 25. oktobra, je bila v Delavskem domu v Kranju 5. seja občinskega sindikalne-ga sveta. Razpravljali so o d o sedanjem in bodočem delu ter vlogi sindikata v občini in delovni organizaciji. V drugi točki pa o občnih zborih sin-dikalnih organizacij.

Na seji so skušali ugotoviti, kako so sindikalne organiza-cije po gospodarski reformi in posebno še po IV. in V. plenumu Zveze komunistov Jugoslavije in republiških ple-numih spremljale vse nastale dogodke. Poudarili so, da je sindikalna organizacija odgo-vorna za družbena dogajanja in je do sedaj v veliki meri pomagala razvijati s a m o upravni sistem. Vendar pa je vprašanje, koliko je sindika-tu — kljub prizadevanju do sedaj — uspelo spodbuditi člane k večji aktivnosti, bolj-šemu delu, odkriti razpravi med zaposlenimi itd. Ker bo-do decembra letos občni zbori sindikalnih organizacij, je se-daj čas, da se že v pripravah nanje skuša določiti, kakšne n a j bodo metode dela in vlo-ga sindikalnih organizacij in vodstev v prihodnje.

Ugotovili so, da so člani precej pasivni, da se vodstva sindikalnih organizacij zapira-jo v ozek krog, da so pro-grami dela nerealni in da kad-rovski sestav vodstev največ-krat ni dober. Organizacije v podje t j ih so bile velikokrat pod najrazličnejšimi vplivi posameznikov in drugih, kar je slabilo njihovo moč in vlo-go. To pa je člane odvračalo od organizacije in jih naredi-lo pasivne. Zato ni čudno, da je bil sindikat ponekod zgolj servis raznim uslugam.

Posebno pozornost bo treba posvetiti izbiri kadrov za no-va vodstva in programom dela. Vodstva sindikalnih or-ganizacij n&j bodo takšna, da bodo sposobna reševati pro-

bleme članov, ki bodo znala in zmogla organizirati delo tako, da b o sindikalna orga-nizacija postala tudi ocenje-valec dogajanj in odnosov v občini in delovnih organiza--cijah in ne zgolj pasiven oce-njevalec in spremljevalec do-, godkov ter servis za nekatere usluge in prireditve. Zlasti v večjih kolektivih, kjer že vedno pr ihaja do izraza samo-volja posameznih vodilnih l judi in predstavnikov kolek-tiva, bo v prihodnje naloga sindikalnih organizacij — vod-stev in članstva — da z močjo javnega mnenja zavzamejo kritično stališče do teh vpra-šanj . To pa je v veliki meri odvisno prav od vodstva sin-dikata.

Ob pripravi novih progra-mov dela bi bilo sedaj treba sklicati v delovnih organizaJ

cijah množične sestanke sin-dikalnih organizacij, ker edino na teh pride največkrat do sproščene razprav^. Na ta na-čin bi se najbrž najbolje po-kazalo, kakšno naj bo delo v prihodnje, programi pa bi bili dosti bolj realni kot do sedaj.

Razen tega so v razpravi podčrtali še eno stvar. Člani in predvsem vodstva organi-zacij so do sedaj imeli pre-malo odgovornosti do dela in sprejetih sklepov. To pa i e

najbol j odvračalo člane in zapiralo organizacijo v ozek krog; krog posameznikov, ki so pod pretvezo članov, za-govarjali lastne interese i n

interese vodilnih ljudi' v de-lovniji organizacijah. V pri-hodnje bi bilo treba takšne l judi odpoklicati iz vodstva.

Ob zaključku so skleniH, da bodo z razpravo o tem vprašanju nadaljevali na pri-hodnj i seji. Razen tega pa & občinski sindikalni svet v Kran ju ob pripravah na občne zbore sindikalnih or-ganizacij 27. in 28. oktobra ter 3. novembra organizira1

seminarje za sedanja vod-stva. A. Žalar

Radovljica

Sestanki sekretarjev Zveze komunistov

Pretekli teden (26. in 27. okt.) so imeli v Radovljici dva posveta članov ZK. Prvi je bil namenjen sekretarjem osnovnih organizacij ZK v delovnih kolektivih drugi se-kretar jem terenskih in vaških osnovnih organizacij ZKS. Posveta sta bila dobro obiska-na in so udeleženci izrazili željo po pogostejših podohnih razgovorih. Govorili so © vse-binskih in organizacijskih pripravah za konference os-

novnih organizacij, ki se bo-do začele 15. decembra, o re-formi v ZK, o neposrednih nalogah Članov pred skup-ščinskimi volitvami in o vpra-šan j ih odnosov z Vatikanom.

Na pobudo s posvetov bo občinski komite pripravil te-ze, ki bodo vsebovale zaključ-ke in predloge udeležencev i« jih razposlal osnovnim or-ganizacijam kot pomoč pri

i pripravi konferenc.

Page 3: STANOVANJSKA VRATA, VSE VRSTE PARKETA pletenje v vseh …arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_84_L.pdf · pletenje v vseh barvah Trgovsko podjetje ĆkoU Kranj mešanicakave

Prenovljeni »Grajski dvor« V soboto, 29. oktobra, do-

poldne je predsednik skup- f ščine občine Radovljica Franc Jere odprl prenovljeni hotel Grajski dvor v Radovljici. Ce-

Gospodarske novice

KMETIJSKI STROJI Zvezni izvršni svet je

sklenil, da bo namenil pet milijonov dolarjev za uvoz manjših traktorjev. Sedaj strokovnjaki pro-učujejo posamezne tipe teh strojev, da bi bil uvoz res skladen s potre-bami. Najverjetneje bodo uvozili stroje iz Italije, Francije in Zahodne Nem-čije. Tako bo, kot kaže, na voljo dovolj strojev, za katerimi je bilo zadnje čase precej povpraševa-nja. Samo lani so kmet je nabavili v inozemstvu 548 manjših traktorjev, letos v prvem polletju pa 470. Odslej bodo stroji naprodaj doma za dinar-je.

DOBER ZAČETEK Doslej so kmetijske or-

ganizacije in zasebni kme-tovalci posejali z jesensko pšenico že preko 600.000 hekiarjev njiv, priprav-ljenih pa je nadal jnj ih 900.000 hektarjev. Skupmo nameravajo posejati s pšcnico 2 milijona hektar-jev zemljišč ali približno 200.900 hektarjev več kot lani.

VEČJI DOHODKI l*o končnih podatkih so

se v obdobju januar — september dohodki prebi-valstva v vsej državi po-višali za 41 % v pr imerja-vi z istim obdobjem lan-skega leta. V istem času so se povečali tudi izdat-ki, in sicer povprečno za 33%, kar pomeni, da so se dohodki dvignili bolj kot izdatki. V tem času se Je tudi precej povečalo število In obseg hranilnih vlog.

lotna investicija je veljala 240 miiijonov starih dinarjev, projektant pa je ing. arh. Zrimc iz Radovljice.

Prenovljeni hotel je B ka-tegorije in ima 42 sob z 83 ležišči in dva apartmaja. Ra-zen zaprtih restavracijskih in kavarniških prostorov z 200 sedeži je še poseben prostor za dnevno bivanje gostov in dve terasi z 80 sedeži na re-stavracijski in 40 sedeži na kavarniški strani. Hotel ima tudi centralno ogrevanje, no-vo kuhinjo in lastno pralnico, gostom pa je na voljo tudi deset garaž. Cena penziona v zimski sezoni je 3500 starih

dinarjev. Večje število gostov bo sprejel hotel že čez nekaj dni, ko bo poslovno združenje Interplet iz Ljubljane orga-niziralo za približno 40 ljudi pet nekajdnevnih seminarjev. Za prihodnjo poletno sezono, in sicer od 1. maja do 30. sep-tembra pa je že sklenjen do-govor za bivanje 60 turistov s švedsko agencijo Jugotur.

Nedvomno prenovljeni ho-tel v centru mesta s svojo zu-nanjostjo v resnici zasluži ime Grajski dvor in je veli-ka pridobitev za nadaljnji razvoj turizma v radovljiški občini.

S. S.

V Gornjesavski dolini

Razgovori o odkupu železniških objektov

Predstavniki Ljubljana transporta, ki so glavni pre-voznik v Gornjesavski dolini, se menijo s predstavniki ZTP o odkupu železniških objektov na bivših železni-ških postajah v Mojstrani, Kranjski gori in Planici. Od-kar je bila ukinjena železni-ška proga je ves potniški in tovorni promet prešel na ce-sto. S preureditvijo obstoječih stavb bi podjet je Ljubljana transport pridobilo primerne garaže za avtobuse, čakalnice za potnike in druge potrebne prostore. Le-ti bi bili koristni zlasti v zimskih mesecih, zato je zaželeno, da bi bili raz-govori čimprej uspešno kon-čani. Zlasti pa velja to za Kranjsko goro, k jer bo treba urediti tudi novo avtobusno postajališče, kaj t i gost promet v zimskih mesecih ne bo do-voljeval manevriranja avto-busov v središču naselja. Na j -bolj primerna je bivša želez-

Dopisujte!

niška postaja, o čemer so že sklenjeni osnovni sporazumi.

J . P.

Težave z vo-do na Zla-tem polju

Prebivalci Zlatega polja v Kranju so že celo leto ogor-čeni zaradi slabega dotoka vode. Zlasti stanovanja v viš-j ih nadstropjih so čez dan brez vode. Gospodinje so pri-morane, da s posodami ča-ka jo in nalovijo potrebno vo-do za kuhanje kosila. Zelo nerodno je tam, kjer je v družini več ljudi, ker se le s težavo vsi umijejo. Pri tem pa je zanimivo, da morajo stanovalci v višjih etažah plačati prav toliko za porabo vode, kot tisti v nižjih, ki jo imajo, kadar to želijo.

Pri komunalnem podje t j a Vodovod v Kranju pa smo zvedeli, da bo teh težav kma-lu konec, ker nameravajo za zdravstveni dom in porodniš-nico zgraditi posebno rezer-voar in bo potem vode dovolj za vse. - č

Mnoge izkušnje nas uče, da ni varno hraniti denarja doma. Prav tako je znano, da vseh naših želja hkrati ne moremo uresničiti. Vse pa lah-ko dosežemo, če se tudi mi vključimo v varčevanje. Se več! Denar ni samo varno na-ložen, marveč se nam tudi obrestuje, razen tega pa kot varčevalci uživamo kopico

ugodnosti, ki nam jih nudi Gorenjska kreditna banka.

Denar lahko naložimo na hranilno knjižico tako, da ga vsak čas — ko se pač pokaže potreba — lahko dvignemo in porabimo. Lahko pa ga nalo-žimo tudi za daljši rok. Po-tem imamo pravico do večjih obresti.

Poglejmo torej, ka j mora vedeti varčevalec, ko vlaga svoj denar v Gorenjsko kre-ditno banko in kakšne ugod-nosti mu banka nudi.

Predvsem morate vedeti, da vam banka vaše hranilne

ki ga pusti te v banki leto dni ali več oziroma 7-odstotno za ves denar, ki ga veže te za dve leti.

Za vse hrani lne vloge v Go-renjski kreditni banki j am-či država.

Ves pr ihranjeni denar va r -čevalec lahko kadarkoli dvig-ne, razen seveda, če ga ni ve-zal za določen rok, pa tudi • tem primeru vam Gorenjska kreditna banka v pr imeru nujne potrebe zagotavlja iz-plačilo.

Razen tega so vsi, ki ima-jo na svoji hranilni knjižici vsaj 100.000 starih dinar jev, tudi zavarovani za primer ne-zgodne smrti , in sicer za zne-sek 100.000. starih dinar jev. Tisti pa, ki imajo vloženih vsaj 100.000 starih d inar jev na odpovedni rok nad 1 le-to, pa so zavarovani za 100.000 starih dinar jev v primeru ne-zgodne smrti in za 200.000

vloge redno obrestuje, in si-cer 5 odstotno za vsako vlo-go, 5,25 odstotno, če denar naložite na odpovedni rok tri mesece, 5,5 odstotno za denar ki ga naložite v banko za pol leta, 6,5 odstotno za denar,

Gorenjska kreditna

dinarjev v pr imeru t r a jne in-validnosti.

Gorenjska kreditna banka pa za vse tiste, k i vežejo svo-je prihranke v banki za vsaj leto dni razpisuje tudi občas-na nagradna žrebanja.

Vsi varčevalci, ki bodo v letu 1966 do vključno 31. 12. tega leta vezali vsaj 200.000 starih d inar jev svojih pri-hrankov za leto dni, bodo vključeni v veliko nagradno žrebanje z naslednjimi nagra-dami: avtomobil Zastava 750, pralni s troj , moped, šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dve kolesi.

To so možnosti in ugodno-sti, ki vam jih nudi Goren j -ska kreditna banka, če se kot varčevalec vključite v njen krog. Zato mislite trez-no in preudarno, mislite na jutr išnji dan in varčuj te!

Varčujte in vlagajte svoj denar v Gorenjsko kreditno banko

Page 4: STANOVANJSKA VRATA, VSE VRSTE PARKETA pletenje v vseh …arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_84_L.pdf · pletenje v vseh barvah Trgovsko podjetje ĆkoU Kranj mešanicakave

Pred novo Razstavo na Loškem gradu

Lesena poslikana znamenja Loški muzej je v svoji galeriji priredil letos že vrsto likov-nih, kulturno zgodovinskih in etnografskih razstav. Z njimi je pričel muzej potem, ko je dobil lastno galerijo, občasno prikazovati ljudem rezultate svojega raziskovalnega dela in stvaritve domačih in tujih likovnikov. Med razstavami, za ka-tere je bilo največ zanimanja, omenimo predvsem razstavo del slikarjev Iveta šubica, Janeza Vidica in Petra Jovanoviča ter narodopisno razstavo modelov za loški mali kruhek. Prav ta razstava je doživela rekorden obisk. V štirih mesecih, kolikor so bili eksponati razstavljeni v Loki, žireh, na Jese-nicah in na Bledu, si jo je ogledalo blizu 14.000 domačih in tujih obiskovalcev. Za prireditelja je tako veliko število obi-skovalcev vsekakor lepo priznanje.

Do sredine decembra morajo biti končani

občni zbori kulturnih organizacij

Zadnja letošnja razstava v loški razstavni galeriji bo spet iz etnografske tematike: prikazala bo lesena poslika-na znamenja iz Poljanske doline in okoliških hribov. V teh krajih je poslikavanje le-senih znamenj stoletja pome-nilo pomembno ljudsko umet-niško tvornost, ki jo moremo primerjati in nedvomno tes-no povezovati s slikanjem panjskih končnic, slikanjem in okraševanjcm skrinj, zi-belk in drugih predmetov, ki jih je človek okraševal in jih s tem skušal dvigniti iz vsak-danjosti, poskušal jim je dati svečano obliko. Lesena posli-kana znamenja so tesno po-vezana z nekaterimi starimi življenjskimi običaji, ki v Po-ljanski dolini in okoliških hribih še danes žive. Prav zato bo poslednja letošnja razstava še posebno zanimi-va.

Loški muzej se trudi, da bi » prebivalci vasi in zaselkov, kjer stoji kakršnokoli leseno poslikano znamenje, navezal tesnejše stike in s tem dobil čimveč podatkov o zname-

njih in o vsem, kar je z nji-mi v zvezi. Doslej ima muzej pripravljenih za razstavo že dvajset lesenih poslikanih znamenj, ki so mu jih lastni-ki za to priložnost posodili. Čeprav je o znamenjih v Lo-škem muzeju zbranih že pre-cej podatkov, je med prebi-valci Poljanske doline in oko-

I liških hribov še mnogo ljudi,

Leseno poslikano znamenje iz Hotavelj

ki bi sodelavcem muzeja o slikanju znamenj ali o zna-menjih, ki še stoje, lahko da-li kakršnekoli zanimive po-datke, ki bi pri zadnjih pri-pravah za razstavo mnogo ko-ristili.

Muzej zato prosi vse, ki o teh znamenjih in o vsem, kar je z njimi v zvezi ka j vedo, da to sporočijo z dopisnico na naslov: Loški muzej, Šk. Loka. Na dopisnici sporočite predvsem naslov, da vas bo muzejski sodelavec lahko obi-skal. O razstavi bomo še pisa-li.

V teh dneh so v kranjski občini sektorske konference kulturno-prosvetnih organiza-cij. Do sedaj so bile konfe-rence v Besnici, Šenčurju, Kokrici, Zalogu in Preddvoru združene z okoliškimi področ-ji. Iz razprav na teh konferen-cah lahko povzamemo, da se moramo v prihodnje vsi sku-paj bolj zavedati kulturnega poslanstva.

Denar za delo kulturno-prosvetnih organizacij na te-renu je bil letos razdeljen krajevnim skupnostim. Te bi del tega denarja morale na-meniti za kulturno dejavnost. Vendar pa se je ponekod zgo-dilo, kot primer so bile na-vedene Cerklje, da so krajev-ne skupnosti v skrbi, da bi rešile čimveč komunalnih problemov, na kulturne orga-nizacije pozabile oziroma so jim njihov denar delile biro-kratsko in administrativno. Za svoj vendar so te organi-zacije morale krajevni skup-nosti pošiljati vrste pismenih prošenj, ki jih je potem upo-števala ali pa tudi ne. Najbrž bi si krajevne skupnosti kot osnovni nosilec samouprave na terenu morale bolj priza-devati, da razne birokratske težnje in največkrat nepravil-na gledanja posameznikov ne bi bili odločilni pri delu skupnosti. Z neupoštevanjem mnenj in pripomb vaščanov delajo medvedjo uslugo toli-kokrat poudarjenim prežive-lim birokratskim težnjam in kršijo ustavne pravice ljudi.

Pomembno kulturno poslan-stvo v občini opravlja tudi potujoči kino, ki dela v sklo-pu Kinematografskega podjet-ja v Kranju. Kinematografsko podjetje v Kranju posluje na ekonomskem računu, pri če-mer pa bi se moralo zave-dati, da opravlja s predvaja-njem filmov tudi nadvse po-membno kulturno poslanstvo predvsem na terenu. To so med drugim poudarili na kon-ferenci na Kokrici. Nepravil-no je, po njihovem mnenju, da kinematografsko podjetje za predstave na terenu obli-kuje cene kakor se mu zdi

Zadnje sektorske 'konferen-ce kulturno-prosvetnih orga-nizacij so bile uvodna pri-prava na občne zbore kultur-nih organizacij na terenu. Občni zbori, prvi je bil 23. oktobra na Orehku, pa mora-jo biti končani do sredine le-tošnjega decembra.

Občni zbori kulturnih orga-' nizacij naj bi bni kulturne

tribune kraja. Na njih bi se bilo potrebno dogovoriti o do-

; sedanjem kulturnem delu v i krajevnih skupnostih, kakšne

Zato menijo, da bi o tem mo-ral spregovoriti tudi program-ski svet, ki pa ga trenutno še ni, ker baje čakajo na pose-ben zakon. Prav bi bilo, da bi svet za kulturo pri občin-ski skupščini te stvari pospe-šil in bi programski »vet čim-prej začel delati.

To sta bili dve izrazitejši vprašanji, o katerih so raz-pravljali na dosedanjih sek-

so nadaljnje potrebe, kaj se bo dalo narediti in za katere stvari bo potrebna posebna pomoč. Zato naj bi v razpravi in sestavljanju programa so-d e l o v a l e v s e družbeno-pol i t ič-ne organizacije in člani kra-jevne skupnosti.

Po občnih zborih kulturnih organizacij v kranjski občini bo o tem razpravljal še ple-num občinskega sveta zveze kulturno-prosvetnih organiza-cij v Kranju.

A. Z.

torskih konferencah. Med drugim pa so razpravljali tudi o izvršitvi lanskoletnih pro-gramov in o delu v prihod-nje. Razen izključno kulturne-ga dela so v nekaterih krajih: Predoslje, Preddvor, Lahovče, Duplje in Podblica, z denar-jem kulturno-prosvetnih orga-nizacij preuredili tudi dvora-ne.

A. Zalar

K članku »Sodoben način pouka — ključ do uspeha«

Da bomo prav razumeli V 77. številki GLASA z dne

8. oktobra 1966 sem bral pod naslovom »Sodoben način pouka — ključ do uspeha« o rezultatih, ki jih je dosegla gimnazija v škof j i Loki; av-tor članka je I. Guzelj. Ker sem često slišal, da se je ko-lektiv omenjene gimnazije moral boriti s precejšnjimi materialnimi težavami, in da še marsičesa prav zaradi teh težav ni mogel uresničiti, me je omenjeno pisanje prav pri-jetno presenetilo in sem se želel o določenih vprašanjih podrobneje pozanimati.

Izvedel pa sem pri tem pre-cej drugačna mnenja, kot jih navaja člankar. Samo neka i primerov naj to potrdi: r.e vem, kaj smatra pod kabi-netskim poukom za telesno vzgojo. Kabinetski pouk glas-bene v?goje je praktično le na papirju, saj poleg skoraj neuporabnega klavirja, po-kvarjenega gramofona in ma-gnetofona nimnio ričesar. Plošče '*voje) p r i n c a rreda vateJj glasbene vzgoje. Drugo- i

šolci so mi rekli, da so imeli lansko leto samo teoretičen pouk, ker ni sredstev; o ka-binetskem pouku v tem pri-meru ni govora. Geograf pra-vi, da ima od omenjenega ka-bineta v glavnem napis in nekaj starih kart. V zvezi z izjavo, da oprema elektro kabineta verjetno prekaša opremo na elektrotehniški fakulteti, mi je profesor fi-zike dejal, da so res v stanju opraviti okoli 15 vaj, da pa za drugega ni opreme. AH je avtor videl oba kabineta?

Ne želim s tem manjšati prizadevnost kolektiva, ki je res veliko napravil, vendar mora biti pisanje resnično: to so mi zatrjevali vsi, ki sem z njimi govoril. Resnica je veliko bolj cenjena, kot pretirana hvala. Če bi pogoji šolanja res prekašali »pogoje v najsodobnejših tovrstnih šolah v tujini«, bi gotovo ta-ko intenzivno ne razmišljali o reformi drugostopenjskega šolstva.

Niko Kramer

Frežihov Voranc -Mikeln: Samorastniki

Veseli renesančni komediji Marina Držiča »Boter Andraž« v priredbi Mirka Rupla bo kot prva premiera v letošnji sezoni na odru amaterskega gledališča »Tone Cufar« na Je-enicah sledila uprizoritev dramske kronike SAMORASTNIKI, ki jo je po istoimenski noveli Prežihovcga Voranca napisal Miloš Mikeln. Premiera Samorastnilcov, ki jih je režijsko in scen-sko pripravil Bojan Čebul j, bo danes zvečer, 5. novembra, na-daljnje predstave pa se bodo zvrstile prihodnje dni.

Samorastniki so prav goto-vo ena najlepših in nojpre-tresljivejših zgodb ne snmo v literarnem opusu Preži ho-vega Voranca, temveč v vsej naši domači književni ustvar-jalnosti. Zato ni čudno, da so po nje j segli filmski in. gledališki ustvarjalci. 2al pri filmski uresničitvi niso bile izkoriščene vse možnosti li-terarne predloge, medtem ko se je Mikeln strogo držal Prežiha v dramsko obliko uspešno zlil pretresljivo zgodbo o Hudabivškovi Me>-ti, njenih pankrtih, Karnič-nikih in ljudeh izpod Obir-ja pred skoraj dvesto leti. In' čeprav je zgodba časovno odmaknjena, je s svojo glo-boko človečnostjo, s svojim optimizmom in neuklonljivo vero v zmago dobrote in pra-vice nemara prav danes še kako zelo aktualna. Tudi da-našnji čas je že prepojen z nesmiselnimi predsodki, ki v odnosih med ljudmi povzro-čajo nesporazume in zlo, tu-di današnji čas je preveč za-grizen v pohlepnost po mate-rialnih dobrinah, ob katerih je tako malo prostora za lju-bezen, razumevanje in spod-

budno sožitje. In tudi današ-nji čas bi našli nič koliko samorastnikov! Obenem pa je v Samorastnikih prisotna tudi simbolika o samorasini-štvu vsega našega ljudstva, ki je na kočljivem križišču vse Evrope samorastniško vztrajalo in verjelo v svojo pravico do enakopravnega prostora na soncu svobode in neodvisnosti.

Vsega tega se je igralski zbor, ki pri Samorastnikih na jeseniškem odru šteje več kot trideset nastopajočih, dobro zavedal, zato je v uprizoritev vložil veliko tru-da in volje z namenom, kar se da žlahtno posredovati Prežihovo besedo in njegovo zgodbo o Hudabivniških pan-krtih. Publiki bo zgodba prav gotovo všeč, kar bo na-zadnje tudi zasluga igralskih stvaritev nastopajočih. V glavnih vlogah nastopajo Oto Serdej, J. Markelj, D. Vrhov-nik, F. Pogačnik, Slava Ma-roševič, Marjana čebulj in Vera Stare, poleg njdh pa še vrsta starejših in mlajših igralcev io igralk. <

-nj-

Konference kulturno-prosvetnih organizacij

Zavedajmo se kulturnega poslanstva

Page 5: STANOVANJSKA VRATA, VSE VRSTE PARKETA pletenje v vseh …arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_84_L.pdf · pletenje v vseh barvah Trgovsko podjetje ĆkoU Kranj mešanicakave

Za gradbeništvo vsak dan bolj zaskrbljujoče

V prvem polletju letos je pet gradbenih podjetij na Gorenjskem opravilo

za 364 milijonov novih dinarjev del V četrtek, 27. oktobra, dopoldne je bil v Radovljici sesta-nek predsednikov sindikalnih podružnic gorenjskih gradbenih podjetij, ki so se ga udeležili tudi nekateri člani odbora sin-dikata gradbenih delavcev Gorenjske. Govorili so o nalogah sindikalnih podružnic pri nadaljnjem razvijanju delavskega samoupravljanja, o delitvi dohodka po delu in o pripravah za občne zbore podružnic.

Na Gorenjskem je pet ma-tičnih gradbenih podjetij, ki so v letošnjem prvem pollet-ju opravila za 364 milijonov novih dinarjev del. Enaki iz-gledi so za drugo polletje, kar kaže, da dela ne manjka. Ugotovili so, da so omenjeno realizacijo dosegli z manj-šim številom zaposlenih in da so nove razmere v gospo-darjenju najbolj odvisne od razvoja delavskega samo-upravljanja. Kakor so ugoto-_ vili v razgovoru, gorenjski gradbeniki v letu gospodar-ske reforme niso dosegli bi-stvenih premikov. Podjetja so sicer rinila naprej, vendar o tem, kako bo prihodnje leto, ni še nihče razmišljal. Podatki, primerjani z jugo-slovanskimi — zlasti o giba-nju osebnih dohodkov — da-jejo zaskrbljujoče ugotovit-ve. Udeleženci so se vprašali, zakaj je tako? Hkrati so za-htevali, da bi morale pristoj-ne strokovne institucije z gradbenim centrom Slovenije na čelu, dati jasen odgovor na številna vprašanja v grad-beništvu.

Izredno veliko so govorili o integracijskih procesih in problemih nagrajevanja, če-prav so bili na Gorenjskem že storjeni koraki, ki naj bi zbližali gradbenike, jih usme-

rili k sodelovanju, so bili doseženi uspehi nepomembni, čeprav prevladuje prepriča-nje — o njem so govorili tudi na četrtkovem posvetovanju — da je integracija gradbenih zmogljivosti Gorenjske po-memben pogoj za izboljšanje položaja gradbenih delavcev, stvar le ne more prodreti. Podobna ugotovitev velja gle-de delitve in nagrajevanja. Poudarili so, kakor hitro bodo uveljavili sistem delit-ve osebnega dohodka po de-lu, bodo kaj hitro odpravili vrsto drugih slabosti, če bi delavcu lahko vnaprej doka-zali, da bo toliko zaslužil, kolikor bo naredil, bo pro-duktivnost zelo porasla. Tod a to vprašanje je odvisno z drugim, ki ga še tudi niso rešili. Nobeno podjetje nam-reč nima izdelanih lastnih cenikov uslug, zato So cene storitev zelo visoke v primer-javi s cenami, ki bi jih lahko dosegli, če bi bili dobro or-ganizirani. V teh problemih pa je tudi ključ za rešitev mnogih vprašanj. Pametna integracija, delitev po delu in realne cene uslug, so po-goji za boljše gospodarjenje, razvoj samoupravljanja in boljše počutje zaposlenih.

J. P.

V četrtek, 27. oktobra, je bila razširjena seja občinskega odbora RK Kranj. Na seji je pred-sednik glavnega odbora Rdečega križa Slovenije Ivo Majd« pojasnil problematiko o mladin-skem naravnem zdravilišču na Debelem rtiču - Foto: F. Perdan

S seje občinskega odbora RK Kranj

Zdravilišče Debeli rtič ukinjeno V ponedeljek, 24. oktobra, je občinska skupščina Koper spre-jela sklep o ukinitvi — Otroci bodo še vedno letovali na Debe-

lem rtiču V četrtek, 27. oktobra, je

bila v prostorih občinske skupščine v Kranju razširje-na seja občinskega odbora Rdečega križa Kranj. Seji je prisostvoval tudi predsednik glavnega odbora RK Slovenije Ivo Majdič, predstavniki glav-nega odbora RK Srbije in Kosmeta ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine.

Uvodoma je tovariš Majdič povedal, kako si je glavni od-bor RK Slovenije prizadeval, da bi na Debelem rtiču — po

Industrijska podjetja v loški občini v septembru

Dinamičnejša rast proizvodnje Ob večji proizvodnji prihaja do kopičenja zalog — Plan izvoza

ni doseglo niti eno podjetje Pri devetmesečnem pregledu proizvodnje v loških industrij-skih podjetjih je razveseljivo dejstvo, da je prišlo, posebno v zadnjem času, do hitrejše rasti celotne proizvodnje. Ob tem pa se moramo ustaviti takoj ob drugem problemu: kopičenju zalog.

Industrijska podjetja so iz-delala v septembru za 3 od-stotke več blaga kot lani, pri čemer je skupna proizvodnja v devetih mesecih tega leta za 8,7 odstotka večja od lan-skoletne. Medtem so imeli v letošnjem septembru manjšo proizvodnjo kot v lanskem v Iskri, Marmorju, Jelovici in Odeji, so po devetmesečni skupni proizvodnji v zaostan-ku le v Jelovici.

Ob večji proizvodnji smo že omenili zastoj blaga v skladiščih. Druga značilnost, ki lahko izvira tudi iz prve, pa je to, da so v januarju

do septembra izvozili za 10,3 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Pri tem je zanimivo, da niti eno pod-jetje ni izpolnilo plana iz-voza. Po vrednosti so p od jat j a lani izvozila za 2,155.610 do-larjev, lani pa v istem ob-dobju za 2,402.415 dolarjev.

V Iskri v prvi vrsti pri-manjkuje naročil. Izvoz je bil slabši,, ker ni bilo dovolj odpoklicev od inozemskih kupcev. V LTH je prišlo do precejšnjega izpada obsega proizvodnje in to v prvi vrsti zato, ker niso imeli notreb-

nih aluminijastih plošč. Pri-čakujejo, da bodo izpad na-doknadili v prihodnjih me-secih, saj imajo dovolj deviz za nabavo reprodukcijskega materiala, ker v redu izpol-njujejo izvozni plan. V Elri se pritožujejo nad poslova-njem z domačimi kooperanti. Podjetje v glavnem vso pro-izvodnjo takoj odproda, ven-dar so v realizaciji izvoza v zakasnitvi. Podjetje ima te-žave zaradi pomanjkanja stalnih obratnih sredstev.

Na proizvodnjo v Jelovici še sedaj vpliva režim naba-ve surovin v prejšnjih letih, ki je onemogočil proizvodnjo standardnih zalog žaganega lesa. Morali bi imeti vsaj tromesečno. imajo pa lc eno-mesečno zalogo.

-pc

sprejetju predpisa o ukinitvi v Zvezni skupščini — bilo še naprej mladinsko zdravilišče. Mladinsko zdravilišče na De-belem rtiču, ki so ga gradili deset let, je sprejelo na zdrav-ljenje prve otroke 1964. leta. Od takrat pa do ukinitve je bil to samostojen, najmoder-neje opremljen zdravstveni zavod z zdravstvenimi in pro-svetnimi delavci. Po sprejetju predpisa o ukinitvi zdravilišč so nekateri mislili, da ta ne bo prizadel tudi to zdravili-šče. Se pred objavo predpisa v Uradnem listu je glavni od-bor RK Slovenije o tem raz-pravljal, vendar pa je že na tem sestanku predstavnik re-publiškega zavoda za socialno zavarovanje povedal, da bo predpis veljal za vse republi-ke in za vsa zdravilišča v dr-žavi. Zatem si je glavni odbor RK na najrazličnejše načine prizadeval, da bi zdravilišče obdržal. Hotel je doseči spo-razum med socialnim zavaro-vanjem in bolnišnicami, ki bi otroke pošiljale še naprej v zdravilišče; prizadeval si je, da bi pri reševanju zdravilišča sodelovala občina Koper; sku-šal je pritegniti k sodelovanju avstrijski in švedski RK, da bi poslala nekaj otrok, vendar so zaenkrat odpadle vse te možnosti.

8. julija so otroci prenehali prihajati v zdravilišče na De-belem rtiču, 1. oktobra pa je odšel iz zdravilišča zadnji otrok. Postopoma je odhajalo tudi zdravstveno in pedagoško osebje, tako da je zdravilišče sedaj prazno. 24. oktobra pa je občinska skupščina Koper še formalno sprejela sklep o ukinitvi.

Sedaj si glavni odbor pri-

zadeva, da bi Debeli rtič ob-držal še naprej. Seveda ne kot zdravilišče, ampak kot letovišče za otroke. Tako naj bi v maju, juniju in septemr bru letovali tudi predšolski otroci, v juliju in avgustu pa šolski. Na vsak način pa si bo treba prizadevati, da bo letovišče obratovalo vsaj pet mesecev na leto, ker se bo samo tako ekonomsko izpla-čalo. Po uvodnih besedah to-variša Majdiča so v razpravi nekateri poudarili, da bi bilo potrebno poiskati še nekatere druge načine, da bi bilo na Debelem rtiču mladinsko zdravilišče. Posebno še, ker so klimatske razmere na Debe-lem rtiču zelo ugodne za zdravljenje najrazličnejših bo-lezni, npr. astme. Zato bo ukinitev zdravilišča prav go-tovo, če ne takoj, pa kasneje, vplivala na zdravje naših otrok. Predsednik glavnega odbora RK Slovenije je nato povedal, da je sicer še vedno nekaj možnosti, da bi tudi v prihodnje bilo na Debelem rtiču mladinsko zdravilišče. Sicer ne bi bila zmogljivost 360, ampak najbrž 140 postelj. Vendar pa je to odvisno, če bo sprejet osnutek o razširje-nem zavarovanju in od ure-ditve odnosov med zdrav-1

stvom in socialnim zavarova-njem.

Zakon o ukinitvi zdravilišč pa je precej prizadel tudi ostaia zdravilišča v Sloveniji. Govorniki na seji so menili, da si je treba prizadevati, da to ne bi bistveno vplivalo na letovišči Stenjak in Novi grad. Zato se v kranjski občini že pripravljajo na letovanja otrok v prihodnjem letu.

A. žalar

Page 6: STANOVANJSKA VRATA, VSE VRSTE PARKETA pletenje v vseh …arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_84_L.pdf · pletenje v vseh barvah Trgovsko podjetje ĆkoU Kranj mešanicakave

r M * v • Zicnice na Vršič

V podjet ju Ljubl jana trans-port, poslovni enoti na Jese-nicah, vse pogosteje razprav-l ja jo o ureditvi Vršiča, k je r so ugodne snežne razmere, ki dopuščajo smučanje t ja do konca avgusta. Področje Vr-šiča bo potrebno opremiti s sistemom žičnic. Začetek je bil dosežen letošnjo pomlad, ko je podje t je postavilo manjšo prenosno vlečnico na plazu, nasproti Tičarjevega doma. Postavili so jo za pr-vomajske praznike in v ne-kajdnevnem obratovanju o-pravili skoraj 6000 prevozov. Misliti bo treba tudi na vleč-nico na plazu pod Prisoj ni-kom, kjer je praktično moč smučati vse leto. S tem, ko je pred kratkim Cestno pod-jet je v Kranju asfaltiralo ce-sto do Koče na Gozdu, so za letošnjo zimo in prihodnjo letno

sezono ustvarjene še boljše razmere. Kakor zago-tavljajo, bo cesta do Koče na Gozdu plužena.

V Škof ji Loki šoferski tečaj Avto moto društvo Škof ja Loka organizira nov tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije. Tečaj se začne, ko bo popol njeno število prijavljencev. Prijave spreje-m a pisarna Avto-moto dru-štva, Jegorovo predmest je 10 med uradnimi urami vsako sredo in petek dopoldne in popoldne.

Na Hotovlji, streljaj od Po-ljan, že dalj časa delavci ko-munalnega podjetja Vodovod

i iz Kranja polagajo cevi za nov loški vodovod. Uredili so že novo zajetje in sedaj se počasi približujejo vasi. Ven-dar sodijo, da bodo dela še dolgo trajala, ker ni denarja morajo deJa večkrat prekini-ti.

Gostilna - muzej

I Z u n l a ) KRANJ

Sredi Gorenje vasi v Poljanski dolini je gostilna Tabor. Go-stilna, kakršne so pač po naših vaseh: točilnica, večja gostin-ska soba, veranda z obveznim biljardom — to je vse. Pred dvema letoma jo je prevzela Rezka Prevodnik in sedaj jo po svojih močeh in ob pomoči moža vodita v veselje in jezo Goi en j evaščano v.

Nič takega, torej, kar bi bilo treba posebej omenjati . A vendar je nekaj, kar nas je v tej gostilni posebno pri-tegnilo. Po vsej Poljanski do-lini vedo l jud je povedati, da čudaški gostilničar »iz te Sta-r i je dela cerkev«. In kakšna je resnica?

Janez Prevodnik je bil svoj čas prevoznik. Po vsej dolini pozna ljudi, ki je zdaj temu zdaj onomu ka j vozil. Čeprav preprost kmečki sin pa je že dolga leta strasten zbira-lec starin. Ker je v Poljanski dolini spričo razgibane pre-teklosti mnogo teh stvari, mu jih ni bilo težko dobiti. Nemalokrat je namesto plači-la za prevoz dobil pri kakš-

j nem kmetu kak starinski I predmet. Pri tem ni bil izbir-j čen. Zbiral je vse: od kmeč-' kih in meščanskih skrinj, ki j so kot stara šara ležale na

podstrešjih do starinskih le-senih zapahov, posvetnih in nabožnih podob, reprodukcij,

\ plastik, ur, svetil do denarja . Tako si je s časom nabral kar čedno zbirko, ki jo — kot pravi — ne da za noben de-nar.

Pri tem pripoveduje, da so ga 1954. leta celo obsodili, ker so mu očitali, da prekupčuje s starinami. Kljub temu je nadaljeval z zbiranjem in od-rinil za ta namen prenekateri dinar.

Potem se je primerilo, da

Nosilci turistične misli na Gorenjskem TD PREDDVOR Društvo deluje na območju

krajevnih skupnosti Preddvor In Bela. Vanj je včlanjenih 400 članov. Predsednik dru-štva je Tone Tičar.

Društvo ima v centru Pred-dvora lepo urejeno pisarno, ki je združena z bifejem in prodajo spominkov in raz-glednic. Tu imajo tudi infor-macijsko in recepcijsko služ-bo za privatna ležišča.

V zadnjih letih so posvetili precej pozornosti za nova pri-vatna turistična ležišča. V ta namen so tam privatniki na-jeli za 20, letos pa za 5 milj. starih dinarjev posojila. Ta-ko so sedaj povečali število postelj od 130 na 150 ležišč. V prvem polletju letos so za-beležili 1075 nočitev oziroma 3,9-odstotno zasedenost. Za-nimiva je doba bivanja do-mačih gostov, sa j znaša celo 8,3 dni v poprečku.

V propagandne namene že dlje časa nameravajo izdati prospekt, vendar kaže, da le-tos s tem še ne bodo uspeli. Predračun za 30.—40. tisoč iz-

vodov znaša 2.400.000 starih dinarjev. Pri prospektu bodo sodelovali še »Central«, Kra-jevna skupnost, GTZ. TD bi moralo financirati 1,200.000 starih dinarjev, to je toliko kot je znašala njihova letoš-nja celoletna dotacija skup-ščine Kranj .

Turistični delavci v Pred-dvoru menijo, da je preslabo preskrbljeno za propagando za privatne turistične sobe. V ta namen žele postaviti ob cesti reklamne deske, vendar, imajo težave s cestno upravo, ki zelo nerada daje privolje-nja za takšne table, če jih ne izdela sama.

TD SELCA Društvo deluje predvsem v

samih Selcah. Imajo 100 čla-nov. V Selcah ne vedo toč-no, kdo n a j bi bil predsednik društva. Predsednik Bogdan Peklenik trdi, da je dal o-stavko, ostali člani UO pa pravijo, da za to ne vedo. j Podpredsednik društva je Peter Smid.

Dejavnosti društva v letoš- i

njem letu skoraj ni bilo ču-titi. Začeli so urejat i park v središču kraja , vendar je pri-šlo do nesporazuma z odbor-nikom, ki je zahteval, da na j bi bil tam parkjrni prostor. Tako so delo opustili in je mesto sedaj izkoriščeno za najrazličnejšo navlako.

Imajo 7 privatnih turistič-nih sob z 12 posteljami, ki pa letos niso bile zasedene.

Pravijo, da bi bilo treba nujno dograditi cesto Jam-nik-Dražgoše, tako da bi lah-ko z izgradnjo 200 m dolgega novega cestišča do Lajš, po-vezali Selca s to cesto.

Za propagando nimajo de-nar ja in zaradi tega težko pričakujejo izid skupnega ob-činskega prospekta.

TD BREZJE Društvo ima okoli 200 čla-

nov. Predsednik je Ignac Grašie, podpredsednik Franc Goimajer.

Glavni viri dohodka dru-; štva so članarine, turistične takse, provizije od privatnih turističnih sob, menjalnice,

prodaje spominkov in raz-glednic, parkirnine in bifeja. Za letošnje leto so planirali 80 milijonov starih din pro-meta, od česar pa bo imelo društvo le 5 milijonov. Tudi promet v menjalnici se je močno povečal, tako so od 8. do 21. maja zamenjali npr. za 1,041.803 starih dinarjev tuje valute.

Društvo ima 134 ležišč v pri-vatnih turističnih sobah. Le-tos so dogradili parkirni pro-stor, v katerega so investirali 8 milijonov starih dinarjev.

Društvo je skupaj s samo-stanom uredilo fluorescenčno razsvetljavo na Brezjah, v načrtu pa imajo, da bi prav tako skupno finansirali raz-svetljavo do nove ceste.

Turistični delavci Brezij menijo, če ne bo nobenih o-lajšav pri njihovi trgovini in če bodo morali plačati vse prispevke še iz leta 1965, ne bodo mogli nadaljevati z do-sedanjim delom ter bodo mo-rali tako opustiti tovrstno de-javnost.

F. Čolnar

sta z ženo kupila gostilno v Gorenji vasi. Ko je začel raz-mišljati o njeni ureditvi, je brž dozorel sklep, da jo bo opremil s predmeti iz svoje zbirke. Danes si mnogi ljud-je, ki zaidejo v to gostilno že lahko ogledajo mnoge bolj

•ali m a n j vredne zgodovinske predmete. Zal je med zanimi-vimi starinami kot so podobe na steklo, panjske končnice, izredno lepa gotska plastika iz 17. stoletja in mnogimi drugimi, tudi precej kiča, ki ga bo treba odstraniti, gradi-

j vo pa ustreznejše in sistema-tičneje urediti.

Počasi bo s strokovno po-močjo Janez tudi to uredil —. vsaj tako zagotavlja — in P°~ tem bo ta zbirka res vredna ogleda. To bo zanimiv poskus naj tesnejše združitve turizma s kulturo, ki ima kljub mo-rebitnim ugovorom, strokov-nim in laičnim, svoj smisel.

Zanimivo je, da je ob go-stilni na Vidmu, to že drugi poskus te vrste v dolini, 'la-ke namere bi morda kazalo še bolj podpreti — tudi s kre-diti. Za sodobnega turista so to zanimive stvari. Najbolje to pove primer, ko je neki t u j e c p o n u j a l Prevodniku kar čedno vsoto denarja za got-sko plastiko in še nekatere predmete.

Taka je resnica o »cerkvi v štariji«. ABC

Razpisna komisija pri Zavodu za spomeniško rarstvo v Kranju razpisuje prosti delovni mesti:

1. konservatorja - restavratorja

2. konservatorja - arhitekta

Za obe razpisani delovni mesti se zahteva fakultet-na izobrazba iz ustrezne i stroke z diplomo. Stanovanje ni zagotov- i ljeno. Prijave sprejema komisija | do vključno 14. novem- j bra 1966. I

Page 7: STANOVANJSKA VRATA, VSE VRSTE PARKETA pletenje v vseh …arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_84_L.pdf · pletenje v vseh barvah Trgovsko podjetje ĆkoU Kranj mešanicakave

Iz Akre (Gana) še vedno niso izpustili gvinejske de-legacije, ki se je hotela ude-ležiti konference OAE v Adis Abebi. Ganske oblasti so jih aretirale na letališču v Akri. Ganska vlada je obvestila misijo OAE, ki je bila v Akri, da bo osvobodila gvinejsko delegacijo takoj, ko bo gvi-nejska vlada omogočila od-hod ganskim študentom in drugim državljanom nazaj v Gano. Gana zatrjuje, da Gvi-neja zadržuje njihove držav-ljane »proti njihovi volji«. Gvinejski odpravnik poslov v Kairu je izjavil, da se bo Gvineja udeležila konference voditeljev afriških držav ne glede na to, ali bo Gana iz-pustila gvinejsko delegacijo.

Novoizvoljena. kamboška vlada z genaralom Lon No-lom na čelu je pred dnevi nenadoma odstopila. Do se-daj še niso znani razlogi za ! ostavko. '

Udobno smučanje na Španovem vrhu Ob spodnji postaji žičnice

izposojevalnica opreme, bla-gajna in gostinski prostor

Ugotovitev, da je območje Spanovega vrha nad Jeseni-cami bolj primerno za vrhun-ske smučarje, že ni več do-besedna. Z dograditvijo nove sedežnice so bila smučišča zelo približana obiskovalcem in je po tem dogodku promet izredno porasel. Letošnjo zimsko sezono pa bo moč tu-di udobneje smučati. Kolektiv Ljubljana transporta, poslov-na enota na Jesenicah, kate-rega last je žičnica, je sku-paj z jeseniškim smučarskim klubom poskrbel za ureditev smučarskih prog in nekaterih drugih naprav. Člani smučar-skega kluba so sodelovali v akciji s prostovoljnim delom. Med drugim so posekali ne-kaj drevja in grmovja, raz-strelili in odstranili nad 360 panjev in izravnali teren.

Najprej so uredili zgornji del proge med vmesno in zgornjo postajo žičnice. Ozek prehod pod Spanovim vrhom so razširili in meri več kot

30 metrov. Na krajih, ki jih ogroža voda so položili kana-lizacijske cevi in jarke zasuli, tako v zgornjem kot v spod-njem delu smučišč. Dela so zaključili te dni in s tem omogočili dostop in varno smučanje tudi širšemu kro-gu. tako imenovanim nedelj-skim smučarjem.

Hkrati s to akcijo pa so za-čeli graditi ob spodnji posta-ji žičnice večji objekt za po-trebe servisne službe in za shranjevanje smučarske opre-me. Prostori bodo urejeni do zimske sezone. V njih bo tu-di izposojevalnica opreme,

blagajna, v letni sezoni pa bo objekt služil gostinskim namenom.

Seveda pa s tem to območ-je še ni v celoti urejeno. Po-trebe so precej večje, saj na-val ob žičnici ni nič kaj vzpodbuden. Potrebne so no-ve žičnice, ki bodo predvsem razbremenile sedežnico in odprle razsežna smučišča no-vim obiskovalcem. V prihod-nosti nameravajo zgraditi še dve večji vlečnici, eno 800 in drugo 500 metrov dolgo, ter dve manjši prenosni vlečni-ci.

J. P.

Obnovljena šola na Koroški Beli

Na Koroški Beli je zaradi hitrega širjenja naselja, po-stalo poslopje osnovne šole pretesno. Zato so adaptirali stavbo stare šole, v kateri so stanovale družine in samski

delavci. Poslopje je sedaj ob-novljeno in čakajo le še na novo opremo za sedem učil-nic in druge pomožne p r o store.

-b

Zamenjava osebnih izkaznic

n p v * v v Trzicu Na oddelku za notranje za-

deve pri skupščini občine Tr-žič od 14. oktobra dalje izda-jajo oziroma zamenjujejo osebne izkaznice. Prebivalcem na območju mesta in iz bliž-nje okolice izdajajo izkaznico na sedežu skupščine občine. Izdajajo jih štirikrat teden-sko, in to v ponedeljkih, če-trtkih in petkih dopoldne, v sredah pa tudi v popoldan-skem času. Da bi bilo delo pri izdajanju novih izkaznic hitro in nemoteno, so se odlo-čili, da bodo za prebivalce iz okoliških vasi izkaznice izda-jali na sedežih tamkajšnjih krajevnih skupnosti, pa tudi v posameznih vaseh, če so te preveč oddaljene od sedeža krajevne skupnosti. M. O.

Pisec maršal Ivan Konjev

Založniško podjetje »Mo-skovski delavec« je pri-pravilo za tisk ob 25. let-nici zmage nad fašizmom knjigo »Bitka, za Moskvo«. V knjigi bodo objavljeni prispevki udcleženccv bo-ja za sovjetsko glavno mesto. Med prispevki je tudi skrajšana verzija spominov maršala Ivana Konjeva, ki jo bomo v ne-kaj nadaljevanjih objavili tudi v našem listu, Spo-mine sovjetskega maršala Ivana Konjeva nam je po-sredovala časopisna agen-cija Tanjug.

Pred 25. leti: usodni dnevi za Moskvo

Zlom operacije Tajfun Enote zahodne fronte pod

poveljstvom maršala S. K. Timošenka so v obdobju ju-lij-avgust 1941. leta bile ogor-čene boje z glavnino hitler-jevskih enot, ki so se prebi-jale proti Moskvi. V teh dvo-mesečnih krvavih bojih je imel nasprotnik velike izgube in sredi septembra je bilo njegovo napredovanje proti Moskvi zaustavljeno vzhodno od Smolenska. Bitka pri Smo-lensku je zapisana z zlatimi črkami v zgodovini velike do-movinske vojne.

Posebno pomemben udarec so pretrpeli nemški fašisti na področju Duhovščine in Jeli-ne. V začetku septembra so enote rezervne fronte pod po-veljstvom G. K. Zukova pri-zadele težke izgube sovraž-nim enotam na področju Je-line. Ta akcija je zelo ugod-no vplivala na položaj naših sil v smeri proti Moskvi. V tem času mi je bilo zaupano poveljstvo nad silami 19. ar-made, ki je sodelovala v bo-jih na področju Duhovščine. Ukaz poveljnika zahodne fronte št. 02/OP od 17. avgu-gusta 1941. leta je posebej po-udaril uspešne akcije naših sil. Ukaz se je zaključil s po-zivom Vojnega sveta fronte: »Tovariši! Sledite zgledu 19. armije! Pogumneje in odloč-neje napadajte!« V ukazu št. 03/OP enotam zahodne fron-te je bilo tudi sporočilo o sov-ražnih izgubah: Sile 19. ar-made so uničile v teh bojih 130 tankov, mnogo drugega

orožja in metalcev min, sov-ražnik je izgubil na tisoče ljudi. »Dnevi lahkih zmag so za sovražnike minuli. Nemški fašisti to vedo,c tak je bil zaključek.

Namesto 30, 6 do 7 kilo-metrov Te odlomke iz ukazov na-

vajam kot potrditev dejstva, da je sovjetska vojska v ju-liju in avgustu 1941. leta ne samo zdržala pritisk sovraž-nika v smeri proti Moskvi, marveč da mu je prizadela tudi resne udarce. Čeprav je enotam nemško-fašističnih ar-mad »Center« uspelo v dveh mesecih prodreti 170 kilomet-rov vzhodno od Dnjepra, to ni bil uspeh, s kakršnim je računalo hitlerjevsko povelj-stvo. Neprestana krepitev od-pora sovjetskih enot in hji-hovi herojski boji so prepre-čili sovražniku hitro prodira-nje in zmanjšali hitrost nje-govega napredovanja na 6 do 7 kilometrov na dan, name-sto predvidenih 30 kilomet-rov. Enote armad »Center« so se bile prisiljene braniti.

12. septembra 1941. leta sem bil imenovan za poveljnika sil zahodne fronte. Ko sem priSel v štab fronte, ki je bil v Kasni, nisem dobil tam po-veljnika fronte maršala S. K. Timošenka. Le-ta je bil ime-novan za poveljnika jugoza-hodne smeri in je že odšel na novo dolžnost. Tako nisem mogel prevzeti dolžnosti od prejšnjega poveljnika.

Zvečer tretjega dne, kar sem bil postavljen za poveljnika zahodne fronte so me pokli-cali v STAVKO (vojni naziv za vrhovno poveljstvo) k vr-hovnemu poveljniku J. V. Stalinu. Pri srečanju so bili navzoči člani Državnega ko-miteja za obrambo. Stalin me je zaprosil, naj mu na krat-ko razložim položaj na fronti in položaj enot. Med razgovo-rom smo obravnavali prav ta-ko kopico vprašanj, ki niso bila v neposredni zvezi s fronto, marveč so zadevala splošne probleme razvoja Rdeče armade. Prav tako smo obravnavali vprašanje, če je potrebno uveljaviti posebna odlikovanja za poveljnike enot, armad in front ter ofi-cirje v celoti. Stalin me je vprašal, kakšno je moje mne-nje o uveljavitvi medalje Ku-tuzova in Suvorova. Jasno je, da sem soglašal. Za predlog so bili tudi člani Državnega komiteja za obrambo. Brez odlašanja je Stalin sporočil načelniku zaledja Rdeče ar-made naj pripravi statut za medalje za oficirje.

Okrepljeno ogledovanje

Ko sem se vrnil v štab fronte, sem se posvetil prak-tičnim poslom: krepitvi ob-rambe. 19. septembra smo posredovali poveljnikom enot ukaz, v katerem smo na-vedli, da smo z opazovanjem z zemlje in iz zraka ugotovili, da prihajajo na fronto nove sovražne okrepitve, posebno

na področju Duhovščine, na kraj, kjer se stikata 19. in 16. armada, na področje Zadnja-Kardimova in na levo krilo ( 20. armade. Zato smo ukaza-li naj enote okrepe ogledova-nje, predvsem ponoči, in si« cer z močnimi odredi (okrep-ljena četa, bataljon); z ogle-dovanjem in posebnimi sila-mi je treba držati nasprotnika v stalni napetosti, prodirati v njegovo zaledje, dezorgani-zirati delo štabov. Ukazali smo, naj enote čim bolj na-tančno ugotove, kje se zbira nasprotnik, kakšne so meja teh področij za zbiranje* kakšne so rezerve pred fron-to armije in kakšne so ne-posredno sovražnikove name-re. Hkrati smo uveljavili ko-pico ukrepov za okrepitev ob-rambe.

Pazljivo smo opiczali, da bi dobili čim več podatkov, ki bi nam izdali značaj in na-men sovražnikovih premikov. V štabu fronte smo bili 23. septembra popolnoma prepri-čani, da se sovražnik pri-pravlja za napad in da zbira svoje enote pred zahodno in rezervno fronto.

Zato smo 25. septembra po-slali poročilo vrhovnemu po-veljniku J. V. Stalinu o pre-grupiranju sovražnikovega le-talstva s prošnjo, naj se naša fronta okrepi z letalskimi e-notami.

Kakšen je bil načrt nem-ško-fašističnega poveljstva in kako je sovražnik uredil enote, ki jih je pripravil za napad na Moskvo?

Prihodnjič:

Proti Moskvi se vali 50 divizij

Page 8: STANOVANJSKA VRATA, VSE VRSTE PARKETA pletenje v vseh …arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_84_L.pdf · pletenje v vseh barvah Trgovsko podjetje ĆkoU Kranj mešanicakave

Saša Dobrila Ji n c o

H

Ji V

T J

gorenjski Nin ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje

Kriza javnosti na vasi pred petintridesetimi leti

SE 3€ Z V E & R l l O IN 2 E ZAP^LIAL LAD30 V SKRITO UV^UNO.

Objavljamo fla^M nam ga je že konec junija poslal An-ton Valjavec s »ff̂ je Bele. V spremnem dopisu je zapisal: »Pošiljam vam ̂ osnutek o nekdanji stiski v naših kra-jih. Mogoče Je dnJd t0 drugače potekalo. Zato bi mogoče tudi kdo drugi kaj napj^j« Pridružujemo se Valjav-čevi želji, da bi ^jenju v naših krajih med obema vojna-ma -še kdo kaj n | t r e b a gjedati na slovnico, ampak le zapisati iz sv#^ominov tisto, kar še niste pozabili, kar je pomembno »Jfatni čas. Upamo, da bomo vaše dopise kmalu lahko ob«

PANORAMA » PANORAMA • PANORAMA « PANORAMA * PANORAMA • PANORAMA » PANORAMA » PANORAP

Nekaj let po ?' fcetomi vojni je šel dobrfp r o m e t les. Delale so vse t v pod-gorskih vaseh sik ^ po tri v eni vasi, fc^ n a vodni pogon. P°J ^ k je veliko lesnih trg« ki so kupovali les in i feioliko predelanega, P1* Ni na-prej. Najemali y i Kfcmke, drvarje in tesac sači so imeli največ dela ieje ta-krat kar dobro jv |] 0bte-sani gradbeni las ni). Les so obdelovali s ka&mii; to so posebne te seki-re z daljšim rez% smeri nasadila. Spretni tesačev ee je pokazala d l a n e m lesu. Nekateri sđfeii zato kar preveč dela,^ znali les dobro obdelafeme so tesali v dolžina!^ do 12

metrov. Uporabljali so eolske mere za debelino, ki so j ih na t rame označevali z modro kredo. Dolžino t ramov so označevali v metr ih , vsebino (kubaturo) pa v kubičnih čevljih. Za en kubični meter je bilo dobrih 31 kubičnih čevljev. Tesači in vozniki so znali to na pamet preračuna-vati, ker so bili plačani po Številu kubičnih čevljev.

Nekako okrog leta 1930 se je pojavil zastoj na svetov-nem lesnem tržišču. Takrat je nastopila denarna kriza oz. stiska. Kmečki proizvodi niso imeli nobene vrednosti. Ponudba j e bila večja kot povpraševanje. Mali trgovci z lesom so prenehali s trgo-vanjem. Promet z lesom je imelo v rokah neka j veletr-

govcev, ki so les še izvažali v inozemstvo. V času krize je bilo~ vse odvisno od teh izvoznikov. Ti so bili zelo iz-birčni za les, cene pa so pa-dale. L judje so bili brez za-služka in sredstev, ker tudi pol jski pridelki niso imeli nobene cene. Nekateri so les prodajal i za slepo ceno. Ve-čina kmetov se je pridruži la stalnim voznikom, ker so iskali zaslužek, da so dobili denar za tekoče potreba. Sploh je bilo mrtvi lo v vsem gospodarstvu. Denarno st isko je povečevalo tudi to, ker hranilnice niso v celoti iz-plačevale vlog vlagateljem. Namesto gotovine je marsi-kdo vrinil hranilno knjižico, za katere pa zaradi omeje-nih izplačil oi bilo zanima-nja . Do takrat so po vseh večjih kra j ih dobro stale hranilnice, ki pa so teda j zgubile vse zaupanje pri vla-gateljih.

Omenim naj, kako smo v teh težkih časih vnovčevali mle-ko. Vsak dan ga je vozil voz-nik s konjsko vprego iz Bre-ga preko Preddvora in Bel v Naklo, k je r je bila zadruž-

na zbiralnica. To je bila pot, dolga samo na eno s tran pri-bližno 12 km. Cena za mleko je bila nizka. Nekateri so v t ist ih časih varčevali _ tako, da so namesto sladkorja ku-povali in uporabl jal i saharin. Ta nadomestek pa ni bil iz-daten, zato je bilo čutiti ne-ko oslabelost. Saharin je bil t ihotapsko blago, pri kate-rem so nekater i iskali zasluž-ka. če so j im prišli na sled finančni organi, so bili kaz-novani.

Kot za kmete je bil to slab čas tudi za delavce. Vladala je brezposelnost zaradi zasto-ja blaga n a tržišču. Po vaseh so posamezno ali- v skupinah hodili brezposelni in spraše-vali za delo. Prenočili smo tudi po 5 takih siromakov. Ti l jud je so veliko govorili o takratnih razmerah. Pripove-dovali so, kako imajo ureje-no v drugih državah za kme-te in delavce. Zato smo tudi mi prisluhnili, kako priti iz tega kritičnega stanja. Tudi t akra tna oblast je končno uvidela, da tako ne more iti naprej , zato j e začela z jav-

nimi deli, da je zaposlila ne-kaj l judi . Brezposelnim j e začela daja t i tako imenova-no brezposelno podporo; s tem se je s tanje nekoliko izboljšalo. Spomnim se, da je v naši občini prvi uveljavil p rošn jo za izdajo te podpore brezposelni komunist, ki je bil odpuščen na lesnem obra-tu, neki Manfred. To je bilo že po š t ra jku leta 1936.

Končno na j se povrnem še k stalnim voznikom. Ti so bili po vseh vaseh ob cesti od Jezerskega do Kranja . Vozniki so vozili kar v kolo-

nah, drug za drugim po ce-sti, razorani od kolesnin. V Tupaličah je bilo 15 vozni-kov. Nekateri so imeli po več konj . Danes je drugače; les vozijo s tovornjaki po asfalt-ni cesti. Posek in obdelava lesta s ta mehanizirana, roč-nega dela je še zek> malo. V teh letih se je veliko spre-menilo, l judje so se zaposlili v industr i j i in v raznih us ta-novah, življenje je znatno boljše kot v času med obema vojnama.

Anton- Valjavec, Srednja Bela

Kratke zanimivosti 9 Profesor Saffioti iz Chi-

caga je na mednarodnem kon-gresu raziskovalcev raka v Tokiu izjavil, da je mogoče pri živaiih z vitaminom A preprečiti raka na pljučih. Hrčkom so vcepili snov, ki povzroča rakasta obolenja. Med hrčki, ki so prejeli vita-min A, je samo eden zbolel za> rakom.

% V bolnišnici Lewishan v Londonu so izvedli nenavadno transfuzijo. Nekemu otroku so namreč zamenjali kri šest tednov pred rojstvom. Z rent-genom so ugotovili otrokovo

lego jn mu začeli po votli igli skozi materin trebuh dovajat i novo kri. Transfuzija je t ra ja-la dvanajst minut. Tri dni po transfuzi j i je nova kri že kro-žila po otrokovem telesu.

O Lani je bilo pri promet-nih nesrečah v ZDA 49.000 mrtvih in okrog 3,500.000 l judi ranjenih. Skupna škoda je dosegla 3.500,000.000 dolarjev (okrog 4400 mili jard S-din). Kako je v Evropi? Zahodno-nemške statistike trdi jo, da je tam lani izgubilo življenje nri prometnih nesrečah preko 15.000 ljudi, ranjenih pa je bilo 433.000 ljudi.

Huda nesreča v Zagrebu Zagreb, 3. novembra. ' —

Avtobus beograjskega pod-jetja Lasta je vozil z 19 pot-niki v Trst. S h i t ros t jo 80 km na u r o se je zaletel v tovor-njak s prikolico. Na mestu «o bili mrtvi voznik in štir-je potniki, š t i r ina j s t ran je-nih (potnikov pa so odpeljali v zagrebSko bolnišnico.

Avtobus je vozil iz beograj-ske smeri. Nenadoma se je iz teme prikazala prikolica tovornjaka. Zaradi slabe vid-ljivosti in pa zato, ker je iz

zagrebške smeri pr ihajal dru-gi tovornjak, se voznik av-tobusa ni mogel izogniti niti ustaviti svojega vozila.

Voznik tovornjaka in n je -gov pomočnik trdita, da s ta neka j t renutkov pred priho-dom avtobusa umaknila s ceste svetleče trikotnike, ker sta zamenjala poškodovano gumo in nameravala odpelja-ti. Z m a h a n j e m sta poskuša-la opozoriti voznika, toda nista uspela.

Trčila avtobusa NiŽ, 3. novembra. — „Na

mednarodni cesti Niš — Skopje med Vranjem in Bu-janovcem sta se zaletela av-tobusa iz Vranja in Bosilj-grada. Pri nesreči so bili t r i j e mrtvi, šest potnikov je v smr tn i nevarnosti, 14 pa

je hudo ranjenih. Nesreča se je na jbrž pripetila zaradi goste megle. Nekaj t renut-kov pozneje sta se v avtofou-zaletela še dva potniška av-tomobila, vendar so bili pot-niki i e laže ranjeni .

Najdebelejša knjiga V Londonu so stiskali

knjigo, ki i m a 263 zvezkov, vsak zvezek pa ima 500 stra-ni. Težka je 1300 kg in je iz-Jla v 750 izvodih.

Gre za svetovno bibliogra-fijo, katalog knjig britanske-ga muzeja s podtaki o št ir ih milijonih knjig, ki j ih ima ta muzej . Najs ta re jša knjga v katalogu je Gutenbergova bibli ja iz leta 1455.

Za to delo so porabili 50 ton brezlesnega papi r ja . Ka-talog je bil razproda:n pred izidom. Samo ZDA so kupile 242 izvodov. — Katalog BO

sestavljali 6 let. Uporabljali niso navadne tiskarske teh-nike, ampak so s posebnim aparatom posneli vse podatke.

Predlog V nekem ženskem društvu

je predaval sociolog o pre-hitri množitvi človeštva in o-pozoril na posledice: »Nekje na svetu vsako minuto neka ženska rodi otroka.« Ka j na j storimo? Neka ženska v zad-nji vrsti dvigne roko. »Naj-prej, moramo poiskati to žen-sko in poskrbeti, da preneha s tem.«

Rekord Neki 75-letni Američan je

postavil svojevrstni rekord. Kot avto-stopar je odšel iz San Frančiška v mesto Mac Kini, da bi si kupil avto. Do-bil je avto za 100 dolarjev in se z n j im odpravil domov, čeprav že ni vozil 10 let. V 20 minutah je postavil nena-vadni »rekord«, povzročil je šest prometnih nesreč, deset-krat je moral plačati kazen, 4-krat je trčil v druga vozila, 4-krat je vozil po napačni strani ceste. Za vse prekrške je moral plačati 100 dolarjev. Vzeli so mu tudi vozniško dovoljenje.

Paberki iz preteklosti Nekaj več kot sto let je mi-

nilo, kar so Novice v rubriki Dopisi tudi tole vest iz Kra-n ja objavile:

Iz Kranja 23. julija — Da-siravno v tako nemirnem ča-su, kakor je sedanji, ko vsa-ki s težkim srcem pričakuje Ie novic od severa in juga našega cesarstva, ne bode ze-lo zanimivalo brivcev »No-vic« izvedeti, koga smo voli-li v naš mestni odbor, vam vendarle naznanim imena na-ših mestnih očetov, kterim je zaupanje mestjanov izročilo skrb za blagor našega me-sta. Parlamentarna disciplina zmagala Je tudi pri nas. Da bi se namreč glasovi nepo-trebno ne raztresali, osnoval se je odbor, ki je nasvetoval volivcem take može, o kterih smo prepričani, da nc bodo delali za svoj lastni frid,

Vsakomur svoje Po mnogih stoletj ih razgi-

bane zgodovine in po mno-gih vojnah so Finci ohranili svoj jezik, medtem ko je švedščina drugi uradni jezik. Ko so v Helsinku namera-vali odpret i novo pošto, so se prepirali, kakšen napis na j bi imela pošta: »Posti« (finsko) ali »Post« (Švedsko). Nekdo je predlagal nasled-nje: »Ker skora j desetkrat več Fincev govori finsko kot švedsko, n a j bi bil napis finski »Posti«. Tisti nesrečni »i« pa na j bo ponoči tako vključen, da bo vsako dese-to sekundo ugasinii.

ampak za blagor mesta. Da je ta odbor domoljubnih mest-janov res prave može zadel, pričala je volitev 5. in 6. t. m. Izvoljeni so bili vsi, kakor so bili nasvetovani. Dosedanji župan gosp. Savnik se je za-voljo starosti odpovedal žu-panstvu, ktero je hvalevredno opravljal, pa tudi odboru, in je tako izročil butaro mestne-ga zastopništva mlajšim mo-čem. Za odbornike so bili izvoljeni g g: Karol Flori jan, K. Gecelj, Leopold Jugovic, Fr. Krisper, J. Marenčič, To-maž Pavšler, prof Janko Pajk, Mat. Piree, dekan J. Reš, Jan. Šifrer, Fr. Sifrer in Andrej Trebar. Za namestnike odbor-nikov pa gg: V. Gogala, M. Fok, Jože Krenar, Peter Ma-jer, dr. J. Šterbenec in Juri Zavrl.

Zanimivo, da so bili že pred sto leti izvoljeni vsi, ki so bili nasvetovani in da so fun-kcije odlagali le zavoljo sta-rosti. Tradicija je pač tradi-cija!

Miha Klinar: Mesta, cesti razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja ® Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta,

»Da, tako je bdi oblečen. A k j e j i j€ sedaj?-« Komandir živčno zamahne z jj z o ^ ^ ukaže, n a j bo

t i h o . . . » D a . . . D a ! . . . Da!. • • Da> P< rctom... Ne, ona ni Nemka,

a j e državljanka . . . D a ! . . . Da . . U Komandir samo pritrjuje, a b1 ^r-da vprašujejo na oni strani

žioe o n je j . »Bi lahko tudi jaz epregovor ^(a j besed z otrokom, prosi

komandir ja , a komandir jo nala: c liši jn obesi po končanem pogovoru slušalko.

»Hm,* je vse kar reče. Stefi pa nestrpno čaka. , »Po fanta greste lahko v M i . Na železniški policiji ga

imajo. Lepo j e začel. Da, da! K a k r š n i , taki otroci!«. Stefi se premaga in pogoltne za]jCei0 zahvali se. Hudo ji je

samo, ker nocoj ne pelje v Munch^fben v lak več. A kako n a j gre jutr i? Kaj bodo rekli v tovarni, e n e bo.

Tako pravi Ebnerjevi. Zato se ijjeva ponudi, da bo šla po Slavka. Toda Stefi j i mora obljubiti, t otrokom zaradi njegovega pobega ne bo pretrda.

Stefi. prav rada obljubi. Tudi vfemi si dopoveduje, da bo skušala otroka razumeti in mu pon^ preko težav. Toda zvečer jo Ebnerjeva že čaka na postaji in ^e, kakšne težave je imela, preden je Slavka spravila v Fenzberj

»Tako?« pozabi "Stefi na svoj s | čeprav jo Ebnerjeva tudi sedaj prosi, n a j otroka razume.

Sa j ga, a premehka ne sme biti, ipoveduje. Otrok je vendar nobegnil, vzel denar! Ne sme mu jati, kakšne skrbi in bole-čine ji je prizad jal. "> še mamj, kakšna je, ker so ga prestregli in Ker t - ie tako >.itro dobila nazatak fitr^ onaoiti. kak Sna

skrb se j i je z njegovo vrnitvi jo zvalila z duše. Ne posluša Ebnerjeve. Vedno bolj misli, da bo bolje, če bo

z otrokom stroga. In čim bliže doma sta bili, tem bolj t rden je bil n jen sklep, da bo stroga.

In res, ko ga zagleda, ji nehote uide iz ust psovka. »Mama.,« zajoče Slavko in jo hoče objeti, a Stefi ga odrine.

»Mama, mama!« Slavko dvigne roke v prošn jo . »Pojdiva proč! No-čem več biti tu! Jaz hočem, hočem v B o r i j o ! «

»V Borjano?« mu prisoli prvo zaušnico. »V poboljševalnico te pošljem! V poboljševalnico!« pada jo po Slavku udarci.

Slavko zadržuje jok. Noče več jokati. Samo stoka še. »Ali veš, k a j si mi storil?« ga pr ime za glavo in jo dvigne, ker

jo otrok hoče povesiti. »Ali veš?-« Slavko hoče molče pritrdit i , a k a j ko m a m a tako t rdo drži za

glavo. »Zakrknjenec! Se jutr i ,pišem v poboljševalnico, n a j pr idejo po-

te! Taki kakor ti spadajo t ja , samo t ja .« Slavko j e prepričan, da mama misli resno. »O mama, samo v poboljševalnico ne! Sa j te bom ubogal! Sa j

bom ostal kjerkoli boš hotela. Samo v poboljševalnico ne!« »Vzel si mi denar! Ali veš, k a j je to?« »Napisal sem ti, zakaj?« »Napisal?« mu pripelje novo zaušnico. »O mama, zakaj me ne razumeš?« »Ne, ne razumem te! Nočem te razumeti! Zato te bodo v po-

boljševalni«. bolj!« padajo po Slavku novi udarci. »O mama,« se zruši Slavko na kolena in dvigne roke. Stefi se ne zmeni za njegovo prošn jo . Ne zmeni se, ko jo

prosi odpuščanja. Nalašč prezre otrokovo bolečino. Kakor vsi s tar-ši meni, da mora biti stroga. Kakor vsi starši misli, da r avna prav.

Odslej bo z otrokom samo še stroga. Noče, da bi iz Slavka postal drugi Franc. Franc, ki jo je zapuščal in na svojih pobegih zaprav-l jal pr ihranjeni denar.

In odslej jo Slavko res uboga na mig. Ne, Slavko ne bo tak! Vzgajala ga bo s strogostjo! Stefi misli, da jo otrok odslej mnogo bolj spoštuje. Ne ve, da se

je otrok odslej samo boji. Pozablja, da spoštovanje zgra jeno na bo-jazni in strahu, ni pravo spoštovanje, čeprav je o podobnem spo-štovanju razmišljala že večkrat in tudi vedela, da na takem spo-štovanju gradijo avtoriteto samo l judje , k i hočejo vladati drugim in jih zasužnjevati.

Kolikokrat si je že reikla, da je spoštovanje, zgrajeno n a strahu, samo spoštovanje jetnika do ječarja , jetnikov s trah pred palico in bičem, strah pred nasiljem.

Nasilie Da ne vzgaja samostojnih in svobodnih l judi, marveč

.dela iz l judi hlapce, hinavce, kleoeplazce, prilagodljivce, neiskrene-že, zaprteže vase, sovražnike ljudi.

Resnično spoštovanje do sočloveka je lahko samo plod medse-bojnega zaupanja, ljubezni, iskrenosti, osvobojeni slehernega stra-hu.

Ali ni otrok tudi sočlovek? Ali n i Stefi ravnala z njim, kakor ravna sodnik z obtožencem, ki ga je ohsodil po zakonu za de janje , ne da bi pomislil, da se de janje razlikuje od dejanja . Ni vsak po-beg pustolovščina ali otroška pokvarjenost. Ni vsako vzetje denar ja tatvina.

Ne, Stefi ne ravna s svojim otrokom prav, ker se še ne zaveda* da otrok ne potrebuje v strogosti prikrivane ljubezni, marveč iskre-no in odkrito materinsko ljubezen, da bi lahko kljuboval težavam in krivici, ki mu jo delajo drugi, ter še m a n j ve, kako prav bo vse to prišlo njenim sovražnikom, k i so sklenili, da ji iztrgajo otroka.

- E n a j s t o p o g l a v j e

Stefi ne ve, da je Slavkov pobeg predmet pogovorov penzber-ških veljakov. O n jem govore pri Polzmannovih in pri Straussovih in pri Hubnerjevih. Gospe vedo povedati mars ika j o otrokovi zapu-še en osti in prepuščenosti samemu sebi.

»Takle pobeg ni kar tako,« govore. Ce bo otrok ostal pri tisti tujki , bo zrasel v razbojnika. Treba bi bilo sporočiti otrokovemu očetu v ujetništvo, kam bo njegov sin zabredel, če ga bo pustil pri ženi in če ne bo zahteval, da ga vzgajata njegova mat i in sveta cerkev.

Tako pripoveduje stari Federlovi penzberški župnik. Na j mu ne zameri, pravi, a vse ugledne in bogaboječe penzber-

ške družine menijo, da bi bilo t reba njeni snahi vzeti otroka in ga odtegniti vplivu brezbožnice in raznarodovalke.

Stara Federlova se z župnikom popolnoma str inja, vendar takoj pove, da sama nima sredstev, da bi lahko skrbela še za otroka. N a j bolje bi ga bilo dati v kak katoliški zavod, seveda, če bi skrb za otroka prevzela občina ali kaka druga dobrodelna ustanova.

Župnik pravi, da bo govoril s Straussom in drugin-n vplivnimi l judmi, ona pa n a j pr iskrbi pismeno privolitev svojega sina, na ka tero bi se lahko sklicevali, če bi se snaha upirala ali j ih celo tožila kot ugrabitelje.

To bo težko, po jasn ju je stara Federlova. O sinu sicer ve, da je v francoskem vojnem ujetništvu, toda sam ji je pisal vsega skupa j sa-mo dvakrat , zdaj pa že pol leta nima nobene novice od njega. Tudi sera a mu je pisala zadnjič lani. A bo poizkusila. Sin se prav gotovo ne bo protivil, sa j je ZQ dolgo, kar se je nad svojo ženo razočaral.

8 9

Page 9: STANOVANJSKA VRATA, VSE VRSTE PARKETA pletenje v vseh …arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_84_L.pdf · pletenje v vseh barvah Trgovsko podjetje ĆkoU Kranj mešanicakave

Mama ima

daljnogled Branko, osemletni šolar-

ček, se ze vozi s kolesom. Zaradi časa uporablja ko-lo tudi, kadar mora v tr-govino. Ker je ta trgovina skoraj pol ure oddaljena od njegovega doma, se to kar splača, še mama ni-ma nič proti, le tega se boji, da bi Branko prido-bljeni čas ne izkoriščal po svoje. Kadar odhaja od doma, pogleda mama z a njim in naroči:

»Le glej, kako boš vo-zi/. Jaz vidim do Preddvo-ra in še dalj.«

Branko mami verjame in računa z daljnogledom, ki ga imajo pri hiši.

Pa sreča Branko na poti prijatelja.

»Peljiva se skupaj. Po tej poti se smeva.«

Branko pogleda in od-vrne: »Samo do onegale kozolca, da naju naša ma-ma ne bo videla. Veš, naša mama ima take oči in še daljnogled, da me vidi celo uro daleč.«

Naš športni dan V petek, 7. oktobra, smo

se s tovarišico razredničarko domenili, da bomo imeli v ponedeljek športni dan.

Res smo se v ponedeljek zjutraj vsi veseli zbrali pred šolo, od koder smo krenili na Šmarjetno goro.

Čeprav nam vreme ni bilo preveč naklonjeno, smo vese-li preživeli naš športni dan. že med potjo nas je malo presenetil dež,, da smo bili kar malo mokri.

Vsi smo želeli, da Jn pre-nehalo deževati. Naša želja je-bila res uslišana za nekaj časa. šli smo ven; okoli ho-tela smo se igrali in lovili. Fantje so seveda pekli tudi kostanj, kar so ga med pot-jo nabrali.

Pa tudi plezanja po srobre-tu v zvonik so si domislili. Čeprav je bila ta igra ne-varna, jih to ni motilo. Na srečo jih je opozoril na ne-varnost tovariš Fister, na-kar so zapustili zvonik in se vrnili na dvorišče pri hotelu. Tako smo preživeli naš šport- • ni dan.

Ko je bila ura enajst, smo se zopet zbrali, da gremo proti domu. Tudi takrat nam dež ni prizanesel. Zato smo hiteli vsak proti svoje-mu domu. Ker smo tekli po hribu navzdol, so nas noge drugi dan močno bolele. Ze-

Iz Francije se je oglasil Iz Francije, iz daljnega mesta Strasbourga se je oglasil

saj ne boste uganili kdo, še zadnji sorodnik, to je nekak pravnuk našega pisatelja Matije Valjavca. Pomislite tudi on prejema ih prebira naš list Glas in je vesel vsake' domače novice. Po Glasu je zvedel, da so v Preddvoru zgradili in

ŠOl° „ter 3° p o , m e n o v a U po njegovem sorodniku Matiju Valjavcu. In v dobrem možu so se prebudili davni spomini,»združeni z domotožjem, ki ga gospod Janko še vedno čuti, čeprav je že 36 let v tujini. Takole nam je napisal v pismu: Ker sem naročen na list Glas, rem zvedel, da so v Preddvoru odprli novo osnovno šolo. Tudi jaz sem hodil pred petdesetimi leti v šolo v Preddvor. Pa to še ni vse Bolj važno je to, da se šola imenuje po Matiju Valjavcu ki je bil stric moje ljiibe in nepozabljerte mame in brat mojega starega očeta Načeta Valjavca. Ker sem tako jaz še njegov najbližji sorodnik, me je pisanje v Glasu še bolj zanimalo. Že 36 let sem od doma in čutim prav tako, kakor je zapisal Matija Valjavec:

Daleč sem od doma, duh pa vsak dan roma, roma dan za dnem do doma . . .

Gospod Janko, veseli smo Vašega sporočila in pozdravov, 1:1 jih pošiljate v svoj domači kraj. Prosimo vas, pišite nam še in povejte nam v pismu nekaj svojih spominov na našega pisatelja Matija Valjavca in na Vaša mlada leta pa tudi o ViiSem življenju in delu v tujini; vse nas bo zanimalo. Prav lepo vas povabimo, da pridete prihodnje poletje na obisk v domovino, da boste videli Preddvor, njegovo lepo okolico in novo 5a!o po tolikih letih spet od blizu. Najlepše je pač v ljubem domačem kraju. ,

Leno vas pozdravljajo vsi proddvorski šolarji in njihovi učitelji.

Darlna Konc

limo si še dosti takih dne-vov, saj nam je ostal v le-pem spominu. Milan Kuralt, Osnovna šola

Stane Žagar, Kranj

Lep počitniški dan Jutranje sonce je obsijalo

vasico na hribčku. Žitna po-lja so valovila v jutranjem vetriču. Nebo je bilo sinje modro, brez oblačka. Obetal se je lep, vroč poletni dan.

Stala sem pri oknu in opa-zovala njivo pšenice. Tega doma nisem mogla, pri stari mami sem pa lahko. Zdelo se mi je, da se pšenica po-slavlja od sonca, kakor bi vedela, da jo čaka srp. Oblekla sem se in odšla v kuhinjo, kjer me je že čakal zajtrk. S teto in staro mamo sem odšla na njivo, da bi ji-

Kdo bo najboljši? Risar in kipar Peter Jova-

novič bo poklonil najboljšim posebna darila

Prejeli smo nevsakdanje pismo, ki smo ga v uredni-štvu zelo veseli. Ne bomo veliko govorili. Preberite sami:

Dragi pionirji! Da ne boste mislili, da

GLAS PIONIRJEV berete samo vi, sem se odločil, da vam tudi jaz nekaj napišem. Ni kaj prida, vendar verja-

j mem, da bo tov. urednik vss-I eno objavil za vas, dragi pio-! nirji. j Pa še nekaj drugega imam 1 za vas. Veste kaj? Solo, ki bo

največ sodelovala v Glasu pionirjev, bom posebno na-gradil. Za učence iz te šole bom naredil posebno plasti-ko. Prav tako bom nagradil tudi najboljšega učenca in učenko v Glasu pionirjev z risbo ali plastiko.

Za danes sem pripravil le majhno pesmico, ki sem jo tudi ilustriral.

Naj ob koncu vse lepo in še lepše pozdravim ter vam želim veliko uspeha pri uče-nju in sodelovanja pri GLA-SU PIONIRJEV!

Peter Jovanovič risar in kipar amater

Tika, taka, ena, dve. Jožek v prvi razred gre.

Jožek junak Že pozna črki A in B in številki ena, dve.

Res, naš Jožek je junak, narisati zna že tudi vlak.

Moja najljubša žival Živali imam zelo rada. Do-

ma imamo konja, ki je priden in prijazen. Ce ga pokličem Cvetko, se mi takoj oglasi in zarezgeta. Naše krave so res naše, ker so tako krotke, da jih lahko pobožam. Imamo tudi kokoši. Ena med njimi ima veliko družinico, ki se sprehaja okrog hiše po trav-niku. Tudi mucke imamo, ki so nam hvaležne za mleko in nam lovijo miši. Veliko sem že naštela naših ljubih živa-li, a moji ljubljenčki so zajč-

ki. Zajčki so v moji oskrbi. Kako so veseli kadar jih kr-mim. Imamo precej veliko zajčjo družinico in med ma-limi zajčki je eden poseb-no moj, saj ima tako lepo sivo suknjo, bele tačke in bel repek. Ce je kdo radoveden, naj pride k nam in bo videl, da je moj zajček v resnici ljubek in bi ga marsikdo rad imel.

Marjetka Skoflc, 8. a. raz. Osnovna Šola Preddvor

ma pomagala žeti pšenico. S seboj smo vzele tudi tranffi-stor in malico. Ker doma nimamo polja, saj ni zemlje* ne znam žeti. Vem, da se nfl boste nekateri s m e j a l i , toda učen se še ni nihče rodil. Teta je zelo hitro žela m ml podajala bilke, da sem j & nosila na snop. Žetev se mi je zdela na prvi pogled čisto lahka. Teta je vedno pravila, naj napravim lop snop. beve-da mi radovednost ni aai* miru, zato sem jo vprašala. »Zakaj?« Pogledala me je m se zasmejala:

»Kakršen snop naredil, ta-kega moža dobiš!«

Smeha potem ni m a n j k ^ Po malici sem se ze mocno naveličala nositi zlato mme-no pšenico na snop. je neusmiljeno Pot mi je kapljal s čela bta-ra mama je odšla krrrdt n-vino in kuhat kosilo P o l -nila mi je srp v r o t o ^ jela sem srp močneje; JD za čela počasi žeti Žela j e m počasi, vedno bolj sem * je-zila. Snop je bil ^ d e n .

»Ampak, če bom dobila ta-kega moža, ne bom preveč zadovoljna.«

K sreči je v zvonilku zazvonilo poldne. i teto sva kmalu cdšh dm« kjer naju je čakalo kostfo. Pošteno ml je teknilo. pcw»-no pa še mrzlo mleka Po kosilu sem morala zopet i polje. Nebo ni bilo več m j dro, privlekli so « P g oblaki. Začelo je maj nam je uspelo z vozom odpeljati tSo je kot iz škafa. S teto * * tekli v vrt k čudovitim gto diolam. Pokrili sva jih-bi jim veter ne obtolkel než-no belih, rdečih, skoro vijo-l i č a s t i h ali p a rumenih pre-livajočih v rdeče barve cve-tov.

Odšla sem na toplo prf. Nekaj Časa sem brala nese stare časopise, a kmalu sem zaspala. Seveda sem dobro premislila vse urice* Id sem jih preživela do tega dne na lepi vasici Goropeke naa Žirmi.

Marta Bogataj, 8 rareed Osnovne šole Preddvor

UO trgovskega podjetja Elita, Kranj razpisuje prosto delovno mesto

poslovodje Drogerije Pogoji: visokokvalificiran trg. dela-vec z najmanj 5-letno prakso v drogeriji ali kvalificiran trg. delavec z najmanj 10-letno neprekinjeno prakso v drogeriji. Pismene ponudbe sprejema trg. podjetje ELITA, Kranj do 20. 11. 1966.

/

Page 10: STANOVANJSKA VRATA, VSE VRSTE PARKETA pletenje v vseh …arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_84_L.pdf · pletenje v vseh barvah Trgovsko podjetje ĆkoU Kranj mešanicakave

Planinsko društvo Radovljica in njegovih 1300 članov Vr

Se vedno med najstarejšimi društvi »Se vedno smo med najstarejšimi planinskimi društvi,« so dejali v Radovljici, ko so 20. avgusta prebrali članek »Tudi v Žirovnici planinsko društvo«, ki je izšel 20. avgusta. V njem namreč dopisnik govori, da vse od Tržiča do Jesenic oziroma Javornika ni nobenega planinskega društva. Radovljičani pravijo, da bi z veseljem pozdravili društvo v Žirovnici, vendar je žal zelo malo izgledov, saj s tega območja ne mo-rejo dobiti nekoga, ki bi bil pripravljen delati v njihovem odboru.

Planinsko društvo Radov-ljica je eno izmed najstarej-ših v Sloveniji in ima vsako leto okoli 1300 članov. Pet odsekov (mladinski, alpini-stični, markacijski, gospodar-ski in gorska straža) zajema P<*iroaje, ki sega od Podnar-ta, Krope, Kamne gorice do Brezij, Radovljice, Lesc, Be-

in Most na levi strani ter tako zajema vse vasi pod Stolom.

Društvo upravlja štiri pla-ninske domove, in sicer: Po-gačnikov dom na Kriških po-dih, Roblekov dom ma Be-Prajščici, Valvazorjev dom P°d Stolom, letos pa jim je dodelila skupščina občine Radovljice še Kočo na Goški ravni. Društvo je popolnoma samostojno in ne prejema

nobene dotacije, čeprav bi bila za nekatere dejavnosti zelo potrebna.

Tako npr. sami s svojim denar jem ure ja jo marka-cije, organizirajo tečaje (le-tps so (imeli med drugim uspel tečaj v Valvazorjevem domu), se udeležujejo orien-tacijskih pohodov (mladin-ski odsek) itd. Posebno čud-no je to, da »gorska straža« ne dobiva podpore za svoje akcije. Pri opozar janju na zaščito flore nalete, posebno mlajši , včasih na nevšečnosti. Gorski straži, v katero je vključenih pet društev (Ra-dovljica, Bled, Gorje, Bohinj-ska Bistrica in Srednja vas), je nerazumljivo, da mora jo sami plačevati žičnico na Vo-gel, ko gredo t j a zaradi za-

Najboljši športnik Končan je prvi izbor 10 najboljših športnikov Gorenjske.

Športne organizacije so izbrale 10 najboljših, med katerimi bodo odločali bralci o najbol jšem oziroma o njihovi razvr-stitvi.

Vsak bralec ima pravico poslati neomejeno število glaso-valnih kuponov, na katere vpjše po vrstnem redu najbol jše športnike. Prvo mesto bomo točkovali s 5, drugo s 4, t r e t j e s 3, četrto z 2 in peto z 1 točko, športnik, ki bo na ta način Prejel največ glasov, bo prejel naslov najboljšega športnika Gorenjske in prehodni pokal »Glasa«.

Objavljamo športnike (po abecednem redu), ki so se uvr-stili v zaključno izbiro: ANKELE MAJDA, član SK Triglav, alpsko smučanje ČADEž CVETKA, član KK Triglav, kegljanje FELC ALBIN, član HK Jesenice, hokej na ledu LAKOTA PETER, član SK Jesenice, alpsko smučanje MILEK POLDE, član AK Triglav, atletika OTRIM VERA, član SD Javornik, strelstvo PEĆAR MARJAN, član SK Mojstrana, smučarski skoki SELJAK ROMAN, član SK Triglav, smučarski teki ZAJC LUDVIK, član SK Jesenice, smučarski skoki ŽEROVNIK DARINKA, član NTK Triglav, namizni tenis

Glasovalni kupon Najboljši gorenjski športnik 1966

1 .

Naslov: Podpis:

Opomba: izrežite kupon ter ga izpolnjenega pošljite na naslov: Uredništvo »Glasa«, Kranj , Cesta Staneta Žagarja 27. Kunon lahko pošljete v pismu, nalepite na dopisnico ali pa oddata osebno v uredništvu

ščite narave in s tem tu-di zaradi koristi podje t ja (»Transturista«).

Veliko bi se dalo povedati še iz dela PD Radovljica. Dejstvo je, da so razen tega, da spadajo med najstarejša planinska društva, tudi naj-bolj delavni in da ne dobiva-jo dotacije. Denar, ki ga us tvar ja jo v domovih, s stal-nim dežuranjem članov od-bora, razdelijo in poizkuša-jo čimbolj neokrnjeno delo-vati.

Glede dotacij se sprašuje-jo, kako to, da skupščina fi-nancira vse športne dejavno-sti, za nj ihov alpinistični ali mladinski odsek p a ne najde denarja . Pravijo, če ima res šport prednost, je tudi to šrportna dejavnost.

P. Čolnar

»Lov na lisico« Klub jezerskih mopedistov je priredil zanimivo srečanje go> renjskih mopedistov. Z zelo dobro uspelo prireditvijo LOV NA LISICO je zaključil svojo letošnjo bogato športno de-javnost. Prireditev si je ogledalo nad 1500 gledalcev, med nji-mi jih je bilo precej iz sosednje Koroške.

Na cilju pred Domom na Jezerskem se je zbralo 26 mopedistov iz Gorenjske in Ljubljane.

Tri »lisice«, ki so jih marki-rali člani Kluba jezerskih mopedistov, so bile skrite na asfaltni cesti od »bajt« do Stularja, ki je bila dolga 5 km. V razpoložljivem času 1 ure, ki so ga imeli tekmoval-ci, so bile ujete vse tri lisice.

% Prvo lisico, najstarejše-ga člana tega kluba 67-letne-ga Filipa Podjeda je ujel in pripeljal na cilj Anton Ceš-

nar iz Ljubljane in zato pre^ jel lep pokal in diplomo.

0 Drugo lisico je izsledil Slapar Bogdan z Jezerskegag tretjo pa Albin Volčič i s Kranja, tudi ta dva sta pre-j jela lepe diplome.

Prireditelj kakor tudi tekJ movalci so bili z organizacijO izredno zadovoljni, saj je bilaj kakor že številne prej šn jej brezhibna in v najlepšem re-; du. Na Jezerskem menijo« da bo tudi ta prireditev po-stala tradicionalna.

Pod Mežakljo se bo začelo Letni športi so na Jesenicah še vedno v senci zimskih: smu-čanje, predvsem pa hokeja na ledu. Zadnje dni je na Jeseni-cah še posebno živahno. Najvažnejša tema pogovorov so pred-vsem prestop Felca, Tišlerja in Iva Jana k Olimpiji in prihod novega trenerja Jožefa Cernija.

Delo v hokejskem klubu je letos z organizacijo pionirske hokejske šole, ki jo vodijo znani igralci in novi trenerji Dušan Brun, Matko Medja in Jože Trebušak, še posebno aktivno.

Igralci I. mošiva in HK Kranjska gora so pod vod-stvom Cirila Klinarja v zad-njih tednih trenirali petkrat tedensko in so tako kondicij-

^ - j *T lil O^B E H T I I I i I [«I« IM ^T*

# V zadnjem kolu CNL so Triglavani izgubili proti Ljubljani z 1:0 (0:0). Nasled-nji nasprotnik Kranjčanov bodo nogometaši Slovana.

O V zahodni conski nogo-metni ligi so Jeseničani na domačem terenu visoko pre-magali Kamničane s 6:2 (3:1). Svoboda iz Šenčurja je zabeležila svojo dru^o zma-go in to nad Litijo z 2:1 (2:1).

• Zadnje kolo v ženski rokometni ligi se je končalo s tremi porazi gorenjskih predstavnic. Selčanke so iz-gubile proti Braniku s 7:4 (4:1), Kranjcanke proti Slo-vanu s 6:7 (5:3), Golničanke pa proti Brcžic.im s 3:7 (1:1).

© Rokomet??! Kranja so na domačem igrišču slavili pomembno zmr :o v srečanju z ljubljanskim Slovanom s 16:10 (11 ;3>. Nmtoeiii so v postavi: Čebul j. Bevk 1. Gros 4, Bašar 1, Gašperšič, Semrl 1, Ankele 3, Krampelj 3, Arh 3, Siper, Zavrl.

V zaostalem srečanju v slovenski odbojkarski lig: so Jeseničani doma izgubili s F ?*>&:( cm in so tako na četr-te.1" mestu v lestvici.

sko dobro' pripravljeni. Po-memben je tudi sklep UO HK Jesenice, da HK Kranj-ska gora vseeno nastopa v I. ligi, tako bi imeli mlajši igralci več možnosti za raz-voj.

Mladinsko moštvo Jesenic bo letos prvič nastopalo v tekmovanju za Donavski po-kal, ki bo odigran v obliki turnirja v Bratislavi na Če-škem. Prvo moštvo bo tudi letos sodelovalo v tekmova-nju za evropski pokal. Zreb jim je bil precej naklonjen. V prvem kolu se bodo srečali s prvakom Italije Cortino-Rex. Kolikor bi preskočili prvo oviro, bi imeli v drugem kolu lažje delo z madžarskim prvakom Dožo.

Za izpolnitev nalog, pred-vsem pa za ponovno osvoji-tev naslova državnih prva-kov, je treba še dosti dela. Prvi del priprav je uspel, drugega pa je UO planiral v

Budjcvicah na Češkoslova-škem, kjer bo vodil trening« novi trener Jožef Cerni. Prav v tem času so bile v Ljubljani ni priprave državne reprezen-; tance, za katero dajejo Jesfr; ničani skoraj celo moštvtfj Zaradi nerazumevanja hokeji ske zveze bodo tako pripravo moštva le polovične. Do prvo tekme za pokal bo imel tre-: ner le 10 dni časa, da uigra ekipo in da sc sploh spozna S igralci.

Največje zanimanje gledal-cev in sploh ljubiteljev hoke-ja pa je vprašanje prestopa treh igralcev k Olimpiji. Igralci še vedno niso pismeno zahtevali izpisnice in so tako še vedno člani HK Jesenice«' Pred odhodom državne repre-zentance na turnejo po Nem-čiji in Avstriji smo zaprosili Albina Fclca, naj pove nekaj besed glede prestopa. Odgo-; vori so bili zelo nejasni, vse-eno pa bo prišlo do odločitv^i ko se vrnejo s turneje. Ljump telji hokeja na Jcscnicah šo' vprašujejo: jih bodo trenutni ugodni pogoji res zvabili v Ljubljano?

L. K.

Tržič, Kropa: nešporteo Sedmo in osmo kolo Gorenjske nogometne lige nista potekaU v redu. Srečanje Ločan : Tržič je bilo prekinjeno v 68. minuti, ker so Tržičani zapustili igrišče, ko je sodnik popolnoitfŽi opravičeno izključil njihovega vratarja, ker je z žogo udaril stranskega sodnika.

Sedem dni kasneje je Kro-pa zapustila igrišče v Tržiču, ker je voda odnesla žogo in niso bili pripravljeni nadalje-vati z drugo žogo, čeprav to pravila zahtevajo.

REZULTATI — VII. KOLO — Kran j : Železniki 3:5 (2:1), Ločan : Tržič 5:2 (3:0) preki-njeno v 68. minuti, Kropa : Naklo 0:1 (0:1), Podbrezje : Lesco 0:3 (b. b.), Preddvor : Trboje 0:1 (0:1); VIII. kolo — Železniki : Trboje 9:0 (4:0), Lcsce : Preddvor 2:2 (2:1),

Naklo : Podbrezje 6:0 (3:0),' Tržič : Kropa 4:0 (2:0) pre-kinjeno v 75. minuti, Kran j f Ločan 1:3 (1:2). /

LESTVICA Železniki 8 G 1 1 42: 5 13 Ločan 8 6 0 2 40:11 12 Naklo 8 5 2 1 14: 3 12 Tržič 7 5 1 1 24:12 H Kran j 7 4 0 3 24:14 3 Lesce 8 3 1 4 12:16 1 Kropa 8 3 0 5 13:20 6 Trboje 8 3 0 5 11:41 6 Preddvor 8 0 2 G 7:28 2 Podbrezje 8 0 1 7 7:44 1

Page 11: STANOVANJSKA VRATA, VSE VRSTE PARKETA pletenje v vseh …arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_84_L.pdf · pletenje v vseh barvah Trgovsko podjetje ĆkoU Kranj mešanicakave

Todjet je za distribucijo in proizvodnjo električne energije

Elekiro Kranj, Kranj razglaša prosto delovno mesto gradbenega tehnika Kandidat mora razen splošnih izpolnjevati še na-slednje pogoje: 1. gradbeni tehnik, zaželena praksa, 2. urejena vojaščina, 3. posebni pogoj: poskusno dela. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih do-hodkov. Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejema splošna služba podjet ja , Kranj , Cesta JLA 6/I I I do 20. 11 1966.

Upravni odbor podje t ja

Komunalni servis Kranj

r a z p i s u j e prosto delovno mestoc

vodje priprave dela Pogoji: 1. Za delovno mesto se zahteva visoka stro-

kovna izobrazba — gradbeni inženir s 3-letno p rakso

2. Uspešno opravljeno poskusno delo v roku 2 mesecev od nastopa dela.

Pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o iz-polnjevanju pogojev razpisa na j vložijo interesenti najkasneje v 15 dneh od dneva objave tega razpisa na upravni odbor podje t ja Komunalni servis Kran j , Mladinska ulica 1.

Nas vrt Časopis za vrtnarstvo in sadjarstvo

List ni namenjen samo tistim, ki obdelujejo zemljo, temveč vsem ljubiteljem narave, ki sicer nimajo svo-jega vrta ali sadovnjaka, a si želijo zelenje in cvetje okoli sebe. List je dober svetovalec l jubitel jem cvetja in lončnic, vr tnar jem, sadjar jem, upravite-ljem stavb in javnih nasadov ter vsem, ki si žele lepše in donosnejše vrtove.

Naš vrt Izhaja šestkrat na leto. Naročnina je 20 N din, za zamejstvo 35 N din, posamezna dvojna številka pa stane 5 N din. Naročila sprsiema DRŽAVNA ZA-LOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 — »Naš vrt«.

Stanovanjsko podjetje Škofja Loka obvešča interesente, da ima v škof j i Loki v Grohar-jevem naselju na razpolago

še nekaj dvosobnih stanovanj, vseljivih v decembru 1966. Izredni pogoji nakupa. Pojasnila na telefon 85-220.

Zahvala

Ob nenadni in prerani izgubi našega nepozabnega skrbnega in nadvse dobrega moža, očeta, starega očeta, bra ta in strica

Jožeta Kepica iz Šenčurja

se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, pr i ja te l jem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo DU Šenčur, PGD Šenčur, 5. razredu osnovne šole Šenčur, sodelavkam oddelka »Kalifor-nija« _ Planika, č. duhovščini za poslovilne obrede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat naša najlepša zahvala.

Žalujoča: žena Ana, sir* Jože, hčerka Stanka, hčerki Marinka in Cilka z dru-žinama, ter bra t je : Tone, France, Lojze in Andrej, sestri Micka in Julka, dru-žina Kepic, Potočnik, Pelko in ostalo sorodstvo

Šenčur, Grad, Dvorje dne 2. novembra 1966

Zahvala Ob prerani izgubi naše drage hčerke, mame in

s tare mame Urške Miklavčič

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, ter nam izrekli sožalje.

Žalujoča družina Miklavčič

III2SI0

uuu—

Srečke s končnicami

40 70

61850 63190

61 08351 21621 33831 91351

019711 830471

872 y

892 17192 24442 52152 60692

372722 13 73

853 20333

140043 24:

37414 81294 81654

894854 75 95

9835 • 6 04346 20786 84906

661256 17 47 87 97

30687 34737 42087 69167

745597 78

72918 336938 356948

9

80359 82090 98829

741559

so zadele dobitke N din

6 8

2.000 400

10 600 600

1.000 400

8.000 8.000

ieo 80

400 400 600 600

50.000 8 8

40 600

8.000 6

1.000 600 400

30.000 6 8

200 4

404 604 • 604

8.004 6

10 6

20 406 400

1.006 1.000

" 100.020 6

600 8.000

10.000 4

404 604 404

10.004

Sporočamo žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni preminila v 49. lotu naša zlata mama

Francka Svetelj rojena Rozman

Pogreb drage pokojnice bo dne 6. novembra ob 15. uri iz hiše žalosti na poko-pališče Šenčur. .

žalujoči: mož Pavel, sin Franc z družino, hcerita Darinka in Sonja z družino, ter ostalo sorodstvo.

Šenčur, Hraše, Smlednik, Podreča, Ljubljana

Otroško konfekcijo boste odslej lahko kupili v novi prodajalni Gorenjskih oblačil na Prešernovi c. 6 v Kranju

V dosedanji prodajalni otroške konfekcije bo podjet je imelo razprodajo svojih izdelkov po zelo ugodnih cenah.

Obiščite prodajalne Gorenjskih oblačil v Kranju, Tržiču in na Jesenicah, kjer boste gotovo našli primerno oblačilo za vas in za vaše najmlajše.

Page 12: STANOVANJSKA VRATA, VSE VRSTE PARKETA pletenje v vseh …arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_84_L.pdf · pletenje v vseh barvah Trgovsko podjetje ĆkoU Kranj mešanicakave

Mladinski ples Vsako nedeljo od 16. do 20.

ure. Vsako soboto šola modernih

plesov od 19. do 23. tire. Delavski dom Kranj

Prodam Prodam komplet »dromel-

nt* z gumami za manjši voz. Voklo 75, Šenčur 5019

Prodam krompir cvetni k in Igor. Kranj, Staretova 21, Cirče 5039

Prodam lepo telico, 8 mese-cev brejo in 100-litrski ko-td »Alfa«, Sebenje 18, Tržič

5069 Prodam kravo s tretjim te-

letom. Kranj, Pot na Jošta 28 5070

Prodam krojaški šivalni »troj Singer. Naslov v oglas-nem oddelku 5071

Prodam rabljeno trodelno pleskano omaro, sobno peč »Termo« in kletoo okno 80 x

Kranj, Jezerska 122 5072

Zimska Jabolka (bobovec), *ečyo količino, prodam. Vi-dte Franc, Partizanska 8, Bled 5073

Ce želite svojo boljšo po-lovico povabiti na dobro kosilo ali večerjo v prije-ten in miren lokal, pripe-ljite jo v restavracijo

HOTELA EVROPA K R A N J .

Enodružinsko hišo, novo, z vrtom in garažo v Kranju prodam za 180.000 N. din. Poizve se Kranj , Ulica Moša Pijade 14 5074

Spačka, odlično ohranjene-ga, prodam. Naslov v oglas-nem oddelku 5075

V HOTELU EVROPA K R A N J dobite vsak dan piščanče-vo obaro z ajdovimi žgan-ci. K specialitetam: kranj -ska pojedina, gorenjski krožnik, pečenica ali kr-vavica z zeljem, suhi vrat-nik, k orehom in dru-gim jedem strežejo tudi AJDOV KRUH

Prodam fiat 1100/62, odlič-no ohranjen. Informacije te-lefon 22-267 Kr 5076

Prodam 6 tednov stare pra-iičke in kompletno kosilni-co za enega konja. Lahovče 52, Cerklje 5077

Prodam krmilno peso. Zvirče 30, Križe 5078

Ugodno prodam komja ali menjam za kravo. Podreča 28, Medvode 5077

Harmoniko navadno, pro-dam. Podreča 28, Medvode*

5080 Prodam fuperavtomatični

pralni stroj, novejši tip z ga-rancijo. Naslov v oglasnem oddelku 5081

Prodam dva osla. Kokrica 37, Kranj _ 5032

Prodam štiri sobne peči, pisalno mizo in pisalni s t roj »Adler« Kranj , Gregorčičeva 11 5083

Fiat 750, prevoženih 10.000 kilometrov, prodam. Gospo-svetska 8, Kranj 5034

Novo škodo 1000 MB, svet-le barve, prodam. Pojasnila — Kranj , C. 1. maja 6 5085

Prodam korenje. Kranj , Jezerska 103 5086

Prodam puch 250 ccm in moped za 60.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku

Prodam stroj za izdelavo strešne cementne opeke. Zu-pane, Šenčur 234 5088

Fiat 600, odlično ohranjen — po generalni — ugodno prodam. Ogled popoldne od 15. ure dalje. Krmelj, St. Žagarja 60, Kranj — Prim-skovo 5089

Avto Lancia, v brezhibnem stanju, zaradi pomanjkan ja prostora, ugodno prodam. Ponudbe n a naslov: Petelin Stane, Ljuibljana, Pred jam-ska ul. 82 5090

Ugodno prodam dobro ohranjen VW. Robič Jakob, Zg. Gorje 56 5091

Prodam 6 tednov stare pujske. Zg Brnik 4, Cerklje

) 5092 Prodam skoraj novo sobno

peč in lepo ohranjen tepih. Ponudbe poslati pod »Ugodna cena« 5093

Prodam nov pralni s t ro j Candy, superavt omotični 5, za 2900 N din. Naslov v oglas-nem oddelku 5094

Za 70.000 S din p rodam pol avtomatični pralni s t ro j »Maris - Rondo« Kranj , Zla-to polje 7. Ogled vsak dan od 15. ure dalje 5095

Prodam kravo po teletu.

HOTEL EVROPA KRANJ je po zamisli in izvedbi slikarjev Simoniča in Markelja preuredili kmeč-ko sobo, ki je sedaj ime-niten prostor za zaključe-ne družbe, bankete in po-ročna kosila.

Sušnik, Dolhar, Mlaka 23, Kranj 5096

Prodam, traktorski k rom-pirjev izruvač, original »Fer-guson«. Praprotma polica 8, Cerklje 5097

Prodam giobok otroški vo-ziček »Jadran« Kokalj, Kranj , /Ljubljanska 1 5093

Prodam več prašičev od 120—150 kg težke. Dorfar je 21, Zabnica 5099

Prodam superavtomatični pralni stroj po izbiri. Zupan, Levstikova 1, Kranj 5100

Prodam večjo količino ko-renja. Britof 56, Kranj 5125

Poceni prodani dobro ohra-njen obračalnik za seno. Ilovka 2, Kran j 5126

Ugodno prodam moped T 12, Drulovka 22, Kranj 5127

Prodam dve omari, oreho-vi, dva divana, sobno peč, goranov kabinet štedilnik, pečico C mje . Vse lepo ohranjeno. Kranj , Partizan-ska 33 5128

Prodam skoraj novo elek-trično kitaro. Globavs Rudi, Kokrica* 87, Kranj 5129

Prodam 1000 kg cementa. Naslov v oglasnem oddelku

5130

Prodam prašiča, 140 — 150 kg težkega. Trboje 38, Smled-nik 5131

Prodam ISETO BMW in. moped colibri. Baliž, Vodice 48 5132

Prodam lepo telico, 8 me-secev bre jo in 100-litrski ko-tel »Alfa« Sebenje 18, Tržič

5139 Prodam 40 lat za ostrešje,

100 kom monta opeke in ne-kaj strešne opeke (folc), Dobnikar Franc, Gmajn ica 30/c, Komenda 5140

Kupim Kupim 10.000 kg dobrih ja-

bolk. Ponudbe poslati pod »100« 5101

Kupim dvigalo za voz. Na-slov v oglasnem oddelku

5102

Ostalo MLAJŠO UPOKOJENKO ZA

VARSTVO 6 mesecev starega otroka in pomoč v gospodinj-stvu sprejmem za neka j ur dnevno. Dobro plačam. Ogla-site se osebno v popoldan-skem času; Borštnar, Parti-zanska 12. š k o f j a Loka.

Prekljioujem avtobusno iz-kaznico L 9525 na ime Gale Ivanka, Kokrica — Kran j

5103 30. 10. 66. sem izgubila zla-

to zapestnico v Jelenčevi uli-ci. Najditel ja prosim, da jo vrne prot i nagradi Titov trg 21/11, Kranj 5104

Našel sem žensko zapestno uro na križišču prot i poko-pališču. Dobi se pri Mivšku, Kranj , Koroška 18 5105

Iščem žensko za dopoldan-sko varstvo dveh otrok. Kranj , Hu je 10 5106

Izgubil sem moš^o zapest-no uro od pošte Stražišče do Iskre. Vrnite prosim proti nagradi, Blažič, škof je loška 19, Kran j ' 5107

Preklj icujem avtobusno iz-kaznico L 7110 na ime Dol-har Janez, Predoslje, Kranj 5108

Iščem neopremljeno sobo v Kranju ali zamenjam. Po-nudbe poslati pod »Zamenja-va« 5109

Iščem dekle, ki dela na tri izmene ali upokojenko za varstvo otrok. Nudim stano-vanje. Krajnik Jaka, Poljan-ska c. n. h. šk . Loka 5110

Garažo v Kranju ali oko-lici iščem. Saksida, Kranj , Gradnikova 4 5111

Preklicujem avtobusno iz-kaznico L 9669 na Ime Kurat Aton, Kranj — Kokrica

5112 Oddam garažo — šest mi-

nut od strogega centra Kra-nja . Plačam za eno leto in možnost pranja . Ponudbe pod »20 november« 5113

Preklicujem avtobusno iz-kaznico št. 5049 na ime šmid Ivana, Kranj — Mlaka

5114 Našla sem žensko športno

kolo. Dobi se Huje 9, Kranj 5115 Kdor mi preskrbi dvosob-

no stanovanje z odločbo, dam 1,000.000 S din nagrade. Po-nudbe poslati pod »1 milijon«

5116

Prijatelji plesa in vsi ki se radi zabavate Vas vabimo, da obiščete GOSTILNO v TRBOJAH. Vključno od 6. 11. 1966 bomo imeli vsako ne-deljo zabavo s plesom. Za je-dačo in pijačo bo preskrb-ljeno. Za ples in razvedrilo igrajo veseli šenčurjani . Va-bi gostišče v Trbojah!

5117 Devizni račun z devizami

potrebujem za nakup avto-mobila. Ponudbe pod »Zima«

5118 Esperantske društvo Kran j

obvešča vse, ki se zanimajo za mednarodni jezik esperan-to, da bo začetniški tečaj v torek dne 8. 11. 66 ob 19.30 v društvenih prostorih Kranj , Tomšičeva 12. Vse informa-cije dobite v trgovini Boro-vo, Kranj 5119

Kdor mi preskrbi zazidlji-vo parcelo v okolici Kranja, dam nagrado. Oddati ponud-be pod »Nagrada« 5120

Avtotapetništvo Ferdinand Jenko, Reginčeva 2, Kranj . Tapeciranje za vse vrste av-tomobilov. Izdelava cerada za tovorne avtomobile. Izdela zaščitne rokavice in ostala popravila. Vse izdeluje kvali-tetno in po ugodnih cenah

3515 Cenjene stranke obvešča-

mo, da imamo v zalogi vsak dan stepeno sladko smetano v lončkih in ledeno kremo. Priporoča se S A M O P O -S T R E Ž B A pri nebotični-ku 5061

POZOR! Nedrčke vseh barv podloženi in za noseče, ter doječe matere vedno na za-logi. Kranj, Titov trg 24. Kva-litetna izdelava! Konkurenč-ne cene! o 5022

Solidni osebi oddam sobo. Naslov v ogalsnem oddelku

5121

Obveščam cenjene stranke, da smo znižali cene goveje-mu in telečjemu mesu. Me-sarija, Marinšek, Naklo

5122 Kolektiv Posavec na Posav-

cu obvešča cenjene obisko-valce, da bo gostišče zaradi prostega dne ob četrtkih za-prto 5123

Pogrešanih je 29 ovac t Ratitovca. Kdor kaj ve o njih, na j sporoči proti nagra-di na naslov, Tolar Franc, Prtovč 6, Železniki 5124

NOVA MESNICA V ŠEN-ČURJU! Vse vrste mesa ia mesnih izdelkov kvalitetnih mesnih izdelkov dobite v no-vi privatni mesnici in mesari-ji ROZMAN v Šenčurju. Vse Senčurjane in okoličane ob-veščamo, da smo novo mes-nico odprli 1. novembra. Za obisk se priporoča mesnica in mesarija ROZMAN v Šen-čurju. Obiščite nas, zadovo-ljni boste!

Razprodaja ponovno smo znižali vred-nost vseh zalog za 40 % Opozarjamo vse, ki se bavijo z gradbeno in ser-visno dejavnostjo na zelo ugoden nakup. Na zalogi imamo še vse vrste ležajev, avto in strojne dele vseh vrst ma-tičnih vijakov itd. Prodajamo vsak dan od 8. — 12. ure v poslovnih prostorih SGP Novograd-n je Tržič v prisilni likvi-daciji Retnje 1-a

Sporočamo žalostno vest vsem sorodnikom, pri-jateljem in- znancem, da nas je po mučni bolezni za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni mož, oče, stari oče, brat , stric in svak

Franc Vidic Smledniška 100

Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 6. novembra ob 15. uri izpred hiše žalosti na kranjsko pokopališče.

Žalujoči: žena Rozina, sin Angel, ter hčerki Valerija in Milka z družinami in ostalo sorodstvo.

Zahvala -T Ob prerani smrti naše ljube mame, sestre, tete in babice

Marije Rehberger Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način

počastili njen spoifiin, nam izrekli sožalje, ji daro-vali vence in cvetje, jo spremili na zadnji dom. Posebna hvala sosedom.

Žalujoči: hčere Ela, Minka, Silva z družino, sinova Jože in Sta-ne z družino.

Preddvor, dne 29. novembra 1966

Page 13: STANOVANJSKA VRATA, VSE VRSTE PARKETA pletenje v vseh …arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_84_L.pdf · pletenje v vseh barvah Trgovsko podjetje ĆkoU Kranj mešanicakave

SOBOTA 5. novembra 8.05 Glasbena matineja —

8.55 Radijska šola za nižjo s topnjo — 9.25 Četrt ure z ansamblom Mojmira Šepeta — 9.40 Iz albuma skladb za mladino—10.15 Dva odlomka iz opere Hlapec Jernej — 10.40 Novost na knjižni po-lici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za toje goste - 1 1 . 1 5 Dopoldan-

J k i koncert lažje orkestralne glasbe - 12.05 Igrajo veliki J^bavm orkestri — 12.30 Kme-

t s k i nasveti - 12.40 Simfo-ffietta - 13.30 Priporočajo

- 13.50 Koncert po že-l j a h poslušavcev — 15.20 Za-bavni intermezzo — 15 30 Ta-ko je pel IPZ na oddajah ra-

Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter ra-dijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, T., 9.. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 21. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.

dia Osvobodilne f ronte — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.15 Iz fil-mov in glasbenih revij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Sonata od ba-roka do naših časov — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lah-ko noč, otroci — 19.15 Glas-bene razglednice — 20.00 V svetu operetne glasbe — 20.30 Slavnostni koncert v počasti-tev 25-letnice »Kričača« — 21.30 Ob isti uri se dobimo — 22.10 Oddaja za naše izse-ljence — 23.05 Zaplešite z nami

NEDELJA — 6. novembra 6.00 Dobro ju t ro — 7.30

Kmetijska oddaja — 8.05 Ra-

dijska igra za otroke — 8.45 Glasbena medigra — 9.05 Naši poslušalci čest i ta jo in po-zdravl jajo - 1 . — 10.00 Se pom-nite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedelj-ski koncert lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tu j e goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši po-slušalci čest i tajo in pozdrav-l j a jo - I I . — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 špo r tno po-poldne — 15.30 Humoreska tega tedna — 17.15 Veliki za-bavni orkestr i v tričetrtin-skem taktu — 17.30 Radi jska igra — 18.27 Črnske duhovne pesmi — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene raz-glednice — 20.00 Potujoča glasbena skr in ja — 21.00 Gr-kinja, Španka in Američanka kot Carmen — 22.10 Glasba ne pozna meja — 22.50 Literarni nok turno — 23.05 Godalni kvartet

PONEDELJEK — 7. nov.

8.05 Glasbena mat ine ja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Lahka orkestralna glasba

9.45 »Cicibanov svet« —

10.15 Concerto groeso — 1035 Naš podlistek — 10.55 Glas-bena medigra — 11.00 Turi-stični napotki za tu je goste — 11.15 Iz reper toar ja sodobne lahke glasbe — 12.05 Sloven-ske vokalne zabavne melodije — 12.30 Kmeti jski nasveti — 12.40 Igra jo tu j i pihalni or-kestr i — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Jugoslovanska solistična in ansambelska glasba — 14.35 Naši poslušal-ci čest i ta jo in pozdravl ja jo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Nastop mešanega zbora »Slavček« iz Trbovelj — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Ak-tualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonič-ni koncert orkestra Slovenske f i lharmonije — 21.35 Razpolo-ženjske melodije — 22.10 Me-lodije ža lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči

TOREK — 8. novembra

8.05 Glasbena mat ine ja — 8.55 Radijska šola za s rednjo

stopnjo — 9.25 Narodne pesmi iz Primorske — 9.40 Iz glas-benih šol — 10.15 Nemški operni pevci v operah drugih narodov — 11.00 Turistični na-potki za tuje goste — 11.15 Iz pravljičnih baletov ruskih skladateljev - 12.05 Veseli hribovci in ansambel Boruta Les jaka — 12.30 Kmetijski na-sveti — 12.40 Razpoloženjska glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 1425 Jugo-slovanska lahka orkestral-na glasba - 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak. dan za vas — 17.05 Orke-ster RTV Ljubljana vam predstavlja - 18.00 Aktualno sti doma in po svetu - 18.15 Iz naših relejnih postaj -18.50 Na mednarodnih krizpot-jih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zbor »Kosta Abraše-vič« iz Beograda — 20.20 Ra-di jaka igra - 2120 Pesem godal - 21.35 Iz fonoteke ra-dia Koper - 22.10 Jugoslo-vanska glasba - 23.05 Plesni r i tmi

> JSOBOTA - 5. novembra

RTV Zagreb 9.40 TV v šoli,

1 4 5 0 r t v ci!* Ponovitev K l v Skopje 17-10 Poročila, 17.15 Zviti Pejo-lutke

RTV Beograd K rn K j e j e ' k a* i e ' 17.50 Reportaža

RTV Ljubljana .: 18.10 Vsako soboto, <18.25 TV obzornik -V-45 S kamero po svetu, 19.10 Operna scena 19.40 Cik cak

RTV Beograd 20.00 TV dnevnik

R T V Ljubljana 20.30 Ekspedicija — film

RTV Beograd 21.00 Ljudje in papige — tu-

ristična oddaja RTV Ljubl jana

22.00 Po sledovih plesnih ko-rakov,

22.15 Serijski film

Drugi spored

_ RTV Zagreb 18.25 TV novice

RTV Beograd 18.45 V besedi in sliki

RTV Ljubljana 19.15 Operna scena

RTV Zagreb 19.40 TV prospekt

!-' _ RTV Skopje i 19.54 Lahko noč otroci F RTV Beograd 20.00 T V dnevnik,

I 20.30 Filmski satirikon RTV Zagreb

21.00 Spored italijanske TV

Ostale oddaje RTV Beograd

18.10 Pesem je življenje, 18.25 T V novice

RTV Zagreb 22.15 Bonaflza — film, 23.05 Informativne oddaje

T E L E V I Z I J A NEDELJA — 6. novembra

RTV Ljubl jana 9.05 Poročila, 9.10 Disneyev svet

RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja

RTV Beograd 10.45 Tisočkrat zakaj

RTV Ljubl jana 11.30 Tomek in pes — film, 16.30 špor tno popoldne, 15.20 Tekmujte z nami — Ce-

lje in Novo mesto. Ponavljamo za vas,

19.25 Koncert orkestra RTV Ljubljana RTV Beograd

20.00 TV dnevnik RTV Ljubl jana

20.45 Cik cak, 20.50 Oživele kronike — Kam-

nik, 21.25 Zgodbe za vas, 21.50 Zadnja poročila

Drugi spored 18. in 21.00 Spored i tal i janske

TV

Ostale oddaje RTV Beograd

9.25 Poročila, 9.30 Narodna glasba Sarajevo

RTV Zagreb 11.30 Champion — film

RTV Beograd 12.00 Disneyev svet

RTV Zagreb 18.00 Poročila, 18.05 Telesport

RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci

RTV Zagreb 20.45 Propagandna oddaja

RTV Beograd 21.50 Disneyev svet

RTV Zagreb 22.40 Informativna oddaja

P O N E D E L J E K — 7. n o v .

RTV Zagreb 9.40 TV v šoli,

10.40 Ruščina RTV Ljubl jana

11.40 TV v šoli, 12.05 Izdelava osmometra

RTV Zagreb 14.50 TV v šoli, 15.50 Ruščina

RTV Beograd 16.10 Poročila, 16.15 Proslava oktobrske revo-

lucije, 16.55 Angleščina

RTV Ljubl jana 17.25 Film za otroke, 17.35 Disneyev svet

RTV /Ljubljana 18.25 TV obzornik, 18.45 Dokumentarna oddaja , 19.05 Liki ustvarjalnost i

RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pre-

gled RTV Ljubl jana

19.40 Aktualna tema RTV Beograd

20.00 TV dnevnik RTV Ljubl jana

20.30 Večni ples — madžarski baletni ples RTV Beograd

22.00 Lirika RTV Ljubl jana

22.15 Zadnja poročila

Drugi spored RTV Zagreb

18.25 Včeraj, danes, jutr i , 18.45 Znanost in mi, 19.40 TV protspekt

RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci

RTV Beograd 20.00 TV dnevnik, 21.00 Spored italijanske TV

TOREK — 8. novembra

18.40 19.00 19.40 20.00 21.30 22.10

19.40 20.00

RTV Ljubl jana Torkov večer, Svet na zaslonu, TV obzornik, Simon in Lavra — film, Kulturna panorama. Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb Obrazi naših mest , Poročila,

20.10 Veliki ustvarjalec Mich<s langelo - II. del,

21.45 Poročila

Ssf - -vse . t u r i s t i č n e

usluge

KRANJ

Avtopromet Gorenjska Kranj, oddelek za turizem, prireja v dneh 12., 19. in 26. XI. ter 3. XII . letos enodnevne izlete v Trst. Odhod avtobusov vsakokrat ob 6,30 izpred kina Center. Povratek iz Trsta ob 18.30. Cena potovanja znaša 35 N din. Potnik mora imeti individualni potni list. Naročila sprejemamo za vsak izlet do vključno petka v n a v e d e n i h tednih. Prevoz je z modernimi avtobusi. Vse informacije dobite pri našem oddelku za turizem tel. 21-081 (avtobusna postaja — II. nadstropje) ter pri Kompasu in General-turistu.

Dom na Jezerskem prireja v hoteiu Kazina vsako soboto od 20—01 in nedelje od 18—22 glasbo s plesom

Jeden Samstag von 20—01 und Sonntag von 18—22 im Hotel Kazina Musik mit Tanz

Page 14: STANOVANJSKA VRATA, VSE VRSTE PARKETA pletenje v vseh …arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_84_L.pdf · pletenje v vseh barvah Trgovsko podjetje ĆkoU Kranj mešanicakave

Komisija za delovna razmaja pri podjetju Avtopromet Gorenjska — Kranj razglaša prosto delovno mesto v ;

— tehničnega kontrolorja (1) — razporednega prometnika

medkrajevnega in mestnega prometa (2)

Pogoji: pod točko 1 strojni tehnik in tri leta praktičnega dela na po-dobnem delovnem mestu; pod točko 2 prometni tehnik in tri leta praktičnega dela v pro-metu. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razglas velja do preteka 15 dni po objavi v časo-pisu. Stanovanja niso zagotovljena. Prijave * dokazili o zahtevanih pogojih pošljite v tajništvo podjetja.

Komisija za delovna razmerja

Simon Prescheren TARVISIO — TRBIŽ (UDINE) Vam nudi po izredno ugodnih cenah pralne ^Jroje gorilnike na ma-ut peči za centralna kurjavo svetila — kolesa — otroške vozičke keramične ploščice * v

Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini

Blagovnica

P l a s t i k a , g u m a ,

g a l a n t a r i j a ,

t e r g o s p o d i n j s k i

p r e d m e t i

R A D I O S C H M I D T Klagenfurt —

Celovec Velika trgovina za male ljudi

Se priporočamo za obisk!

P o d j e t j e 1

»Puškama« Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta:

1. 2 KV kovinostrugarja 2. 2 K V rezkalca Za samostojno delo v maloserijski in kosovni pro-izvodnji na dve izmeni. Razglasni pogoji: — dobro zdravje — odsluženi kadrovski rok — stanovanje v Kranju ali okolici Podjetje ne razpolaga s stanovanjem Pismene vloge sprejema uprava podjetja do zasedbe delovnih mest.

OBVESTILO Obveščamo cenjene potrošnike, da bomo od

5. novembra 1966 dalje prodajali mleko v naših pro-dajalnah že ob sobotah popoldan od 14. ure do 17. ure in ne več v nedeljo zjutraj.

Kmetijsko živilski kombinat K r a n j

Priporoča se veletrgovina

ANTON GROHS Radio in električni aparati

svetila vseh vrst

GR AZ Annenstrasse 31

BRAUN — SIXTANT

Električni brivski aparat

R A D I O SCHMIDT Klagenfurt — Celovec velika trgovina za male ljudi

i l i Kranj »CENTER« 5. novembra franc. barv. CS

film OBRAČUN V BANGKO-KU ob 16., 18. in 20. uri, pre-miera i tal. filma SANJAVE ZVEZDE VELIKEGA VOZA (SANDRA) ob 22. uri

6. novembra franc. barv. CS film OBRAČUN V BANGKOKU ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. W filma SLADKA IRMA ob 21. uri.

7. novembra i tal. film SA-NJAVE ZVEZDE VELIKEGA VOZA (SANDRA) ob 16., 18. in 20. uri

8. novembra ital. film SA-NJAVE ZVEZDE VELIKEGA VOZA ob 1<J., 18. in 20. uri

Kranj »STORZlC« 5. novembra amer. film ZA-

KON SE VRAČA V DOLINO REVOLVERASEV ob 18. in 20. uri

6. novembra premiera barv. filma CUDE2NI OTOKI ob 10. uri, amer. film ZAKON SE VRAČA V DOLINO REVOL-VERASEV ob 14. uri, amer. barv. CS film PAST ZA STARSE ob 15.30 in 18. uri, ital. film SANJAVE ZVEZDE VELIKEGA VOZA (SAND-RA) ob 20.30 uri

7. novembra angl. film PE-KLENSKA FREGATA ob 16. in 18. uri, premiera angl. češ. filma 31 STOPINJ V SENCI ob 20. uri

8. novembra franc. barv. CS film BOJEVNIKOV PO-ČITEK ob 16. in 18. uri, angl.-češ. film 31 STOPINJ V SENCI ob 20. uri

Cerklje »KRVAVEC« 5. novembra amer. barv. CS

film ENOOKI JACK ob 20. uri

6. novembra angl. film PE-KLENSKA FREGATA ob 15.30, 17.30 in 20. uri

Kropa 5. novembra amer. barv.

CS film SALAMON IN KRA-LJICA SABE ob 20. uri

6. novembra amer. film. AMERIKA, AMERIKA ob 16. in 19.30 uri

Jesenice »RADIO« 5. do 6. novembra amer.

barv. film SEDMORICA JE-ZDI V PEKEL

7. novembra jap. barv. CS film LJUDJE S PLANETA SKRIVNOSTI

8- novembra špan. barv. CS film V SENCI ZOROA

Jesenice »PLAVŽ« 5. do 6. novembra špan.

ital. barv. film V SENCI ZO-ROA

7. do 8. novembra amer. barv. CS film SEDMORICA JEZDI V PEKEL

Žirovnica 5. novembra franc. CS film

100.000 DOLARJEV NA SON-CU

6. novembra jug. filrft GRENKI DEL REKE

Dovje-Mojstrana 5. novembra jug. film

GRENKI DEL REKE 6. novembra franc. CS film

100.000 DOLARJEV NA SON-CU

Koroška Bela 5. novembra jap. barv. CS

film OLIMPIADA V TOKIU 6. novembra nem. jug. barv.

film STO PEKLENSKIH DNI 7. novembra špan. ital.

barv. CS film V SENCI ZO-ROA

Kranjska gora 5. novembra nem. jug. barv.

film STO PEKLENSKIH DNI 6. novembra jap. barv. CS

film OLIMPIADA V TOKIU

Kamnik »DOM« 5. novembra amer. ital.

barv. CS film ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA ob 20. uri

6. novembra ital. amer. barv. CS film ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA ob 17. in 20. uri

7. novembra ital. amer. barv. CS film ALADINOVA

ČAROBNA SVETILKA ob 20. uri

Prešernovo gledališče v Kranju

NEDELJA — 6. novembra ob 10. uri URA PRAVLJIC — četrti program

TOREK — 8. novembra ob 15.30 za red TOREK — PO-POLDANSKI in ob 19.30 za red PREMIERSKI Hochkuth: NAMESTNIK BOŽJI — Go-stuje Mastno gledališče ljub-ljansko

\materslco gledališče »Tone Čufar« na Jesenicah

SOBOTA — 5. novembra ob 19.30 uri Prežib - Mikftlri: SAMORASTNIKl — dramska kronika — PREMIERA za IZVEN

NEDELJA — 6. novembra ob 19.30 uri Prežih - Mikeln: SAMORASTNIKl — dramska kronika — za abonma NE-

: DELJA in IZVEN

Page 15: STANOVANJSKA VRATA, VSE VRSTE PARKETA pletenje v vseh …arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_84_L.pdf · pletenje v vseh barvah Trgovsko podjetje ĆkoU Kranj mešanicakave

Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SANONIG VILLACH, AM SAMONIG-ECK

' w • . *«l I« TJm

n?t!J?n o k t o b r a s« v Mavčičah odkrili spomenik pad-V in*ernacijl. V programu so sodelovali

ter l i n i p i o n i r j i šole Lucijan Seljak in šole Mavčiče n r e r f S K ? r . b a 0 3 p i h a l a - Odkritja so se udeležili tudi t e r t i ! kjajevTiih organizacij ZB z dvajsetimi prapori ttSSZS****? K r a n J - N a spomeniku, za katerega je i t p r ^ f . n"1 ° i r ? g u d v a m U , j o n a S d,n< ' e napisanih 26 imen. l o l l t « narodsii heroj Vinko Zevnik-železni, iz Mavčič 13, Podreče 8, Jame 3 in z Brega 1 _ Foto: F. Perdan

Brez vozniškega dovoljenja

V nedeljo ob 6.55 se je na cesti I. reda v Naklem pone-srečil mopedist Jože Mikec z Jesenic. Vozil je brez voz-niškega dovoljenja z Jesenic proti Naklem. Pri odcepu ceste za Tržič je zapeljal preveč v desno na tlakovani odtočni kanal in padci. Bil je laže ranjen in so ga od-peljali v jeseniško bolnišnico.

Mopedist pobegnil

V Begunjah se je v torek ob 13.30 pripetila lažja pro-metna nesreča. Voznik "oseb-nega avtomobila .»Zastava 750« Jože Kuhelj iz Vira pri Ivančni gorici je vozil iz Begunj proti planinski koči v Dragi. Ko je pripeljal do mostu čez Crni potok pri stari žagi, je opazil, d a mu iz nasprotne smeri po levi

strani ceste z veliko hitrostjo vozi mopedist. Ker je videl, da je trčenje neizogibno, se je umaknil preveč na desno >n se prevrnil z mostu v Crni potok dva metra visoko. Avtomobil je ostal v poto-ku, mopedist pa je po ne-sreči pobegnil. Sopotnica v osebnem avtomobilu Rezka Kuhelj je bila pri nesreči laže ranjena.

Zapeljal 35 metrov pod cesto

V nedeljo ob 7.40 je na cesti m . reda Trebija—So-vodenj nad vasjo' Fužine za-peljal s ceste z osebnim av-tomobilom »opel rekord« Va-lentin Florjančič, ki je za-časno na delu v Nemčiji. Florjančič je zaradi nepri-merne hitrosti glede na cesto izgubil oblast nad vozilom in najprej oplazil avtomobil Jo-žeta Gostinčarja, ki mu je pripeljal nasproti, nato pa

Podelitev nagrad za pridobivanje članstva RK in krvodajalcev

Najboljši krajevni organizaciji RK sta Kokra in Podblica

Občinski odbor Rdečega kri-ža v Kranju je letos razpisal tekmovanje v pridobivanju članstva in krvodajalstvu v občini. Akcija je uspela zelo dobro. V občini so pridobili tisoč osemsto novih članov, od 1920 potrebnih krvodajal-cev pa so jih pridobili 2840. Od teh jih je 2573 oddalo 843 litrov krvi. Zato so na zadnji seji občinskega odbora RK Kran j podelili najbol jš im krajevnim organizacijam RK denarne nagrade.

V tekmovanju za pridobiva-nje članstva je občinski odbor podelil naslednje nagrade: prva 30 tisoč S-din, dve drugi po 25 tisoč S-din in dve tret j i nagradi po 20 tisoč S-din. Prvo nagrado je dobila kra-jevna organizacija RK Kokra, k je r je članov RK 96,38 od-stotka vseh volilnih upravi-čencev, drugo Predosl je (87,33) in Gorenja Sava (81,33 odstot-ka), t r e t jo nagrado pa sta prejeli krajevni organizaciji RK Jezersko (78,80) in Trste-nik (77,65 odstotka vseh vo-lilnih upravičencev).

V tekmovanju za zbiranje krvodajalcev pa so podelili osem nagrad. Prvo nagrado,

zapeljal približno 35 metrov po nasipu pod cesto in se ustavil pri drevesu v potoku Sovodenjščice. Pri nesreči ni bil nihče ranjen, voznik Flor-jančič pa je kazal znake vi-njenosti.

Avtomobilist zadel pešca

V ponedeljek zvečer, ne-k a j po 21. uri, je 54-letni av-tomobilist Albert Jagodič po-

j drl pešca, 25-letnega Mirka | Hrestaka iz Kranja. Jagodič j se je peljal iz Tacna v

Smlednik in v Smledniku do-hitel pešca, ki je hodil po desni strani ceste. Avtomo-bilist je sicer zavrl, vendar je Hrestaka kljub temu zadel in podrl. Odpeljali so ga v bolnišnico, k je r so ugotovili, da ima zlomljeno levo nogo. Pri Jagodiču so opazili zna-ke vinjenosti in so mu vzeli kri za preiskavo. Na avtomo-bilu je škode za tiseč novih dinarjev.

30 tisoč S-din, je dobila kra-jevna organizacija Podblica, k j e r so presegli plan za 290 odstotkov, dve drugi nagradi po 25 tisoč S-din sta prejeli organizaciji Golnik (132) in Zalog (114), dve t re t j i nagradi po 20 tisoč S-din sta pripadli organizacijama v Šenčurju (70) in v Trbojah (70), tri četrte nagrade po 15 tisoč S-din pa so prejele organiza-cije šen turška gora (67), Ko-kra (62), in Olševek, k je r so presegli plan za 54 odstotkov. Ostale krajevne organizacije pa bodo za vsakega krvoda-jalca preko plana dobile štiri-sto starih dinarjev.

Zanimivo je, da je od vseh krvodajalcev 80 odstotkov mladincev, starih do 25 let. Pri akciji za prostovoljno od-da jo krvi pa so dobili 30 od-stotkov novih krvodajalcev.

Zelo uspešne pa so bile ne-katere krajevne organizacije RK tudi v tednu boja proti tuberkulozi. Tako so na Go-renj i Savi, Jezerskem, Beli in v Šenčurju, Žabnici, Mavči-čah, Kokri, Vodovodnem stol-pu in Cerkljah zbrali popreč-no sto starih dinarjev na vo-lilnega upravičenca. A. žalar

V decembru skupščine krajevnih

organizacij RK Glavni odbor Rdečega križa

Slovenije je predlagal občin-skim odborom, da bi bile skupščine krajevnih organiza-cij RK v decembru letos. Skupščine občinskih odborov RK bodo v j anua r ju in fe-b ruar ju , aprila prihodnje leto pa bo skupščina glavnega od-bora RK Slovenije. Zato bodo v občinah na vsakih pet tisoč članov RK izvolili enega dele-gata za skupščino glavnega odbora. V tistih občinah, k je r pa ni pet tiseč članov RK, bodo za skupščino glavnega odbora izvolili prav tako enega člana.

A. Ž.

Konec omejitev pri porabi

električne energije

Elektrike je zopet

dovolj Zaradi splošnega pomanj-

kanja električne energije v Jugoslaviji je 3. oktobra letos začel veljati zakon o ome-jitvi električne energije, ka-dar je splošno primanjkuje. Ker je pred kratkim precej deževalo, hkrati pa so začele obratovati nekatere toplarne, ki so bile v popravilu, je zvezni sekretar za industrijo 28. oktobra podpisal odlok a prenehanju omejitev.

Na Gorenjskem pa so bile ukinjene omejitve že v prvi polovici oktobra. To je bilo mogoče zato, ker je bil v pogonu večji industrijski agregat. Zaradi tega tudi ni-so bili potrebni večji odklo-pi elektrike in izvajanje po-sameznih kazni na Gorenj-skem. A. Ž.

Občni zbori sindikalnih organizacij

Na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta v Kranju so sprejeli sklep, da morajo, biti občni zbori sindikalnih organzacij v delovnih orga-nizacijah končani do 20. de-cembra letos, občni zbori strokovnih sindikatov pa do marca prihodnjega leta. Obč-ni zbor občinskega sindikal-nega sveta bo septembra 1967. Pred tem pa bodo de-lovne konference sindikalnih organizacij, kjer bodo izvo-lili tudi delegate.

A. 2.

IN URADNI VESTNIK GORENJSKE

Izdaja in tiska CP -»Go-renjski tisk«, Kranj, Ko-roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Staneta Žagarja 27 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Te-lefoni: redakcija 21-835, uprava lista in naročniška služba 22-152, malooglasna služba 21-19 int. 03. — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0,40 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,40 in nenaročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplača-nih oglasov ne objavljamo