osnove vlaganja v vrednostne papirje na … - katalo`ni zapis o publikaciji narodna in univerzitetna...
TRANSCRIPT
OSNOVE VLAGANJA VVREDNOSTNE PAPIRJE
NA BORZI
OSNOVE VLAGANJA VVREDNOSTNE PAPIRJE
NA BORZI
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
MER\3519884000%\282\\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -KG\5.000,10 -
KRKG\116001%\\978\MER\3519
8,84 0,00
MER\35.19
DRKR\2.35
GRVG\5.29
IEKG\5.00
KRKG\116.
MELR\367
CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana
336.76(035)
MASTNAK, Simon, 1975-Osnove vlaganja v vrednostne papirje na borzi / Simon Mastnak,
Mojca Mele, Andra` Grahek. - Maribor : Kapital, 2006
ISBN 961-6337-13-01. Mele, Mojca 2. Grahek, Andra`226025728
Opozorilo
Ta bro{ura je oblikovana z namenom omogo-
~iti splo{ne informacije o Ljubljanski borzi (v
nadaljevanju: borza), njenih storitvah ter o
slovenskem trgu kapitala. Niti borza niti kate-
rakoli druga pravna ali fizi~na oseba, ki je so-
delovala pri nastanku in izdelavi te bro{ure,
zato ne odgovarja za nobeno {kodo, ki bi iz-
hajala iz uporabe informacij v tej bro{uri.
Celotno objavljeno vsebino bralci uporabljajo
na lastno odgovornost. Vsebina, kot je objav-
ljena v tej bro{uri, v kolikor ni tako izrecno
navedeno, ne pomeni ponudbe ali vabila k
stavljanju ponudbe za nakup ali prodajo
vrednostnih papirjev. Seznanitev z vsemi obli-
kami tveganja pri nalo`bah v vrednostne pa-
pirje je pogoj za oblikovanje ustrezne investi-
cijske odlo~itve, zato borza bralcem priporo-
~a, da ne sprejemajo investicijskih odlo~itev
zgolj na osnovi objavljenih informacij v tej
bro{uri, temve~ se o tem posvetujejo s poobla{-
~enimi strokovnjaki na ustreznih podro~jih.
Poglavje stran
1. Zgodovina borzni{tva na Slovenskem 5
2. Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 7
3. Kaj so vrednostni papirji 8
4. Kako poteka trgovanje na Ljubljanski borzi 11
5. Kako izbrati delnice za nakup 20
6. Kaj povejo borzni indeksi 29
7. Ne dajajte vseh svojih jajc v isto ko{aro 33
8. Kje dobiti informacije o borznem trgovanju 36
9. Najpogostej{a vpra{anja 38
10. Kratek borzni slovar 41
11. Spisek ~lanov Ljubljanske borze 46
3
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
Kazalo
Borza od leta 1924 do 1942
18. avgusta 1924 je bil prvi poslovni dan na prvi borzi v Ljubljani, ki je poslo-vala z vrednostnimi papirji, imenovanimi efekti, oziroma vrednotami in z bla-gom. Prvi poslovni prostori so bili v dana{nji Filharmoniji. Ob otvoritvi se jena borzi na podro~ju vrednostnih papirjev trgovalo s 27 papirji, med kateri-mi je bilo najve~ dr`avnih, ostali pa so bili vrednostni papirji predvsem slo-venskih denarnih zavodov in industrijskih podjetij. Med izdajatelji papirjev sobili tudi nekateri predhodniki dana{njih znanih slovenskih podjetij. V prvihtreh letih poslovanja predvojne borze je bilo najve~ prometa ustvarjenega vtrgovanju z blagom. Od leta 1927, ko je bil dovoljen tudi promet z devizamiin valutami, pa je devizni promet postal prevladujo~.
Posledice druge svetovne vojne je ~utila tudi takratna borza in z letom 1942ni bilo prakti~no ve~ nikakr{nega prometa z devizami, valutami in efekti, pokoncu vojne pa tudi ni ve~ obstajala. Po skoraj 50- letni prekinitvi je bila 26.decembra 1989 ustanovljena Ljubljanska borza - delni{ka dru`ba, Ljubljana,ki je dobre tri mesece kasneje za~ela tudi redno poslovati z razli~nimi finan~-nimi instrumenti.
5
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,1
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
1. Zgodovina borzni{tva na Slovenskem
Na kratko o borzi
Ljubljanska borza je delni{ka dru`ba, katere osnovna dejavnost je organiziranjepovezovanja ponudbe in povpra{evanja v prometu z vrednostnimi papirji. Enanjenih glavnih zadol`itev je skrb za pregledno, varno, po{teno in u~inkovito tr-govanje z vrednostnimi papirji, sprejetimi na organiziran trg. Poslovanje z vred-nostnimi papirji poteka v skladu z zakoni, pravili in navodili Ljubljanske borze.
Poslanstvo
Poslanstvo Ljubljanske borze je zagotavljati varno, u~inkovito in uspe{no de-lovanje organiziranega dela slovenskega trga kapitala.
Vizija
Dolgoro~no bo Ljubljanska borza sodoben organizator slovenskega trga ka-pitala, ki bo neposredno in preko mednarodnih partnerjev vklju~en v medna-rodne finan~ne tokove.
Strate{ki cilji
• zagotoviti ve~jo vlogo borze na trgu kapitala v Sloveniji, • zagotoviti konkuren~nost borze in njenih storitev, • razviti in uveljaviti nove produkte in storitve, • pridobiti tuje portfeljske vlagatelje, • uravnote`iti interese vlagateljev, izdajateljev, nadzornikov, ~lanov in lastnikov.
7
2. Ljubljanska borza vrednostnih papirjev
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,1
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
VREDNOSTNI PAPIRJI SO PISNA LISTINA ALI IZJAVA IZDAJATELJA, vpisana v cen-tralni register vrednostnih papirjev, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil ob-veznost iz vrednostnega papirja njegovemu zakonitemu imetniku. Vrednostne pa-pirje delimo po roku zapadlosti na kratkoro~ne in dolgoro~ne. Za trgovanje na bor-zah so bolj primerni dolgoro~ni vrednostni papirji, ki jih razdelimo v tri glavne sku-pine: lastni{ki vrednostni papirji, dol`ni{ki vrednostni papirji in izvedeni finan~niinstrumenti. Donos vrednostnega papirja je sestavljen iz dveh delov: iz teko~egadonosa, kot prejete obresti ali dividende ter iz kapitalskega donosa, ki pomeni po-ve~anje ali zmanj{anje vrednosti osnovne nalo`be. V nadaljevanju bomo opisali del-nice kot lastni{ki vrednostni papir in obveznice kot dol`ni{ki vrednostni papir.
Delnice
Delnica je lastni{ki vrednostni papir. Osnovni kapital delni{ke dru`be je razde-ljen na ve~je {tevilo enakih delov, delnica pa je listina o lastnini tak{nega delasredstev, vlo`enih v delni{ko dru`bo. Delni~arji imajo pravico do glasovanja naskup{~ini delni~arjev ter pravico do dividende. Dru`be, ki poslujejo z dobi~kom,ponavadi letno izpla~ajo dividende lastnikom delnic. O vi{ini dividende odlo~a-jo lastniki dru`be na skup{~ini delni~arjev. Delni~arji niso osebno odgovorni zaposlovanje dru`be in lahko s ste~ajem dru`be izgubijo le svoj vlo`eni dele`.
Vrste delnic
Lo~imo navadne in prednostne delnice. Lastniki navadnih delnic so zadnji na vrsti pri popla~ilu njihovih terjatev, ~egre dru`ba v ste~aj. Imajo pa polno pravico glasovanja. Prednostne delniceimajo zna~ilnosti dol`ni{kih in lastni{kih vrednostnih papirjev. Obi~ajno pri-na{ajo manj{i donos od navadnih delnic, imajo pa dolo~eno dividendo, kimora biti izpla~ana vsako leto. Lastniki prednostnih delnic imajo pravilomaomejeno pravico glasovanja.
8
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
3. Kaj so vrednostni papirji
Donos delnic
Za vlagatelje je nakup delnice zanimiv zaradi potencialnih kapitalskih dobi~-kov in dividend. Kapitalski dobi~ek je razlika med prodajno in nakupno cenodelnice. Za podjetja, ki uspe{no poslujejo, je na dolgi rok velika verjetnost, dabo ta razlika pozitivna, saj se rast podjetja odra`a tudi v ceni delnice. Giba-nja cen delnic na kratki rok so velikokrat bolj nepredvidljiva. Trgovanje z del-nicami na kratki rok je torej bolj tvegano in primerno predvsem za bolje pou-~ene vlagatelje, ki imajo hiter dostop do informacij.
Dividenda je del dobi~ka dru`be, ki se izpla~a delni~arjem, o njeni vi{ini paodlo~a skup{~ina dru`be. Dividende se ve~inoma izpla~ujejo enkrat na leto,vi{ina pa je odvisna od vi{ine dobi~ka in od na~rtov dru`be za rast dobi~ka.Praviloma dru`be, ki dobro poslujejo, vsega svojega dobi~ka ne izpla~ajo del-ni~arjem v obliki dividend, temve~ del dobi~ka namenijo za nove nalo`be. ^eso te dobre, se zaradi tega praviloma pove~a tudi vrednost delnice.
Obveznice
Obveznica je dolgoro~ni dol`ni{ki vrednostni papir, s katerim se izdajatelj zave-zuje, da bo zakonitemu imetniku dolo~enega dne izpla~al glavnico, v vmesnem~asu pa mu bo pla~eval pogodbeno dolo~ene obresti, ki se ponavadi izpla~ujejoletno, polletno, v~asih tudi ~etrtletno. Obveznice lahko izdajajo dr`ava, ob~ine,finan~ne institucije ali podjetja. Z njimi na ta na~in financirajo svoje obse`nej-{e projekte. Dospelost obveznice je datum, ko je njena celotna nominalna vred-nost izpla~ana. Nominalna vrednost pomeni vi{ino denarja, ki ga je imetnik ob-veznice posodil izdajatelju, in je enaka glavnici. Vlagatelj v obveznice ima zago-tovljeno vrnitev glavnice (razen ob ste~aju oziroma nelikvidnosti izdajatelja,vendar imajo vlagatelji v obveznice prednost pred delni~arji pri vra~ilu denarja).
Tveganja imetnika obveznice je praviloma manj{e od tveganja imetnika del-nice. Cene obveznic se gibljejo bolj predvidljivo od cen delnic, vendar pa pri-na{ajo ponavadi nekoliko ni`ji donos.
Vrednost obveznic
Cena obveznic se na borzi oblikuje na podlagi ponudbe in povpra{evanja. Ob-veznice na borzi ne kotirajo v tolarjih, temve~ v odstotku od nominalne vred-nosti. Obresti, ki so se natekle od zadnjega izpla~ila, tu niso vklju~ene in jih
9
Kaj
so
vre
dn
ost
ni p
apir
jiDRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
moramo dodatno izra~unati. Za izra~un vrednosti obveznice moramo torejpoznati vi{ino in na~in izpla~ila obresti in glavnico, dobo do dospetja in tr`-no obrestno mero.
Obrestne mere se pri obveznicah ponavadi oblikujejo nekoliko nad ban~nimiobrestnimi merami. ^eprav je obrestna mera obveznice do zapadlosti nespre-menjena, se zaradi spremembe tr`ne cene obveznic lahko spreminja njihovadonosnost.
Tr`ni te~aji obveznic so odvisni predvsem od:
• vi{ine inflacije (z rastjo inflacije pada cena obveznic), • kakovosti izdajatelja (izdajatelji obveznic, ki varno poslujejo, imajo ni`jo
obrestno mero; najni`jo ima ponavadi dr`ava, saj so njene obveznice naj-varnej{e).
Donosnost obveznice
Donosnost obveznice lahko prikazujemo na razli~ne na~ine:
• Teko~a donosnost, ki jo dobimo tako, da dohodek, ki nam ga letno prina{aobveznica v obliki obresti, delimo z njeno tr`no ceno (zneskom, ki smo gapla~ali za obveznico).
• Donos do dospetja prikazuje tista obrestna mera, ki izena~i sedanjo vred-nost vseh pri~akovanih izpla~il (obresti) z njeno tr`no ceno. Uporablja sekot mera povpre~ne stopnje donosa v ~asu od nakupa obveznice do njene-ga dospetja.
• Donosnost v dolo~enem obdobju za tiste investitorje, ki obveznico kupijoin jo {e pred njenim dospetjem prodajo. Donosnost izra~unamo tako, dadohodke, ki smo jih dobili od obveznice v tem obdobju (obresti in kapital-ske dobi~ke), delimo s ceno obveznice na za~etku obdobja.
Pomembno je omeniti tudi tveganje obveznic. Za investitorja spremembaobrestne mere predstavlja dolo~eno tveganje, saj se v primeru, da obrestnemere narastejo, vrednost obveznic zni`a. Prav tako predstavlja tveganje tudito, da izdajatelj obveznic morebiti ne bi popla~al svojih obveznosti pravo~a-sno in v celoti. Dolo~eno tveganje predstavljajo tudi obveznice, ki niso likvid-ne oz. s katerimi se na borzi zelo malo trguje, kar pa pomeni, da investitor na`eleni dan obveznice morda ne bo mogel prodati oz. jo bo moral kasneje pro-dati po ni`ji ceni.
10
Kaj
so
vre
dn
ost
ni p
apir
ji
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
TRGOVANJE NA LJUBLJANSKI BORZI POTEKA (podobno kot na ostalih svetov-nih borzah) preko borznih posrednikov. Vlagatelj, ki `eli kupiti ali prodativrednostne papirje na Ljubljanski borzi, si mora tako najprej izbrati borzne-ga posrednika. Borzni posrednik posreduje naro~ila za nakup in prodajo vred-nostnih papirjev s strani vlagateljev na borzo. ^e `elite trgovati na borzi, mo-rate tako pri enem izmed ~lanov borze odpreti trgovalni ra~un.
4.1 Pred za~etkom trgovanja – odpiranje
trgovalnega ra~una in izbira borznega
posrednika
Za trgovanje z delnicami na Ljubljanski borzi mora vlagatelj odpreti trgoval-ni ra~un pri enem izmed ~lanov Ljubljanske borze. Za odpiranje ra~una po-trebujete osebni dokument, dav~no {tevilko in {tevilko osebnega ra~una(TRR). Trgovalni ra~un odprete s podpisom pogodbe o borznem posredova-nju. Pred za~etkom trgovanja morate na trgovalni ra~un nakazati ustreznadenarna sredstva.
Borznemu posredniku lahko oddate naro~ila osebno, preko telefona ali tele-faksa. Nekateri borzni ~lani ponujajo tudi trgovanje preko interneta, tako daomogo~ajo oddajo trgovalnih naro~il tudi na ta na~in.
Pri izbiri borznega posrednika morate pregledati ponujeno pogodbo o borz-nem posredovanju in paziti predvsem na naslednje:
• Trgi, kjer `elite trgovati. ^lani Ljubljanske borze obi~ajno ponujajo vlaga-teljem trgovanje (poleg Ljubljanske borze) tudi na nekaterih tujih borzah.Tako je odlo~itev o borznem posredniku v prvi vrsti odvisna od tega, na
11
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,1
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
4.Kako poteka trgovanje na Ljubljanski borzi
katerih trgih `elite trgovati. Seveda imate lahko za vsak trg tudi razli~ne-ga posrednika, a je (predvsem pri manj{ih nalo`benih zneskih) najbolj smo-trno, da celotno borzno trgovanje opravljate preko istega borznega po-srednika.
• Stro{ki borznega posredovanja. Provizija pri borznem posredovanju segiblje med 0,5 in 1,5 odstotka. To pomeni, da boste pri vsakem sklenjenemborznem poslu morali pla~ati ~lanu provizijo za posredovanje va{ih naro~ilna borzo. Nekateri borzni ~lani pri vsakem poslu zara~unajo vsaj minimal-no provizijo (na primer 2.000 tolarjev). ^e nameravate trgovati z manj{imizneski denarja, vam lahko minimalna provizija bistveno zvi{a stro{ke trgo-vanja na borzi.
• Dodatne storitve. Borzni ~lani poleg osnovnega posredovanja naro~il naborzo svojim strankam nudijo tudi nekatere ostale storitve: borzne analize(priporo~ila za nakup in prodajo delnic), gospodarjenje s sredstvi (vlaganjedenarja v va{em imenu) in podobno. V kolikor nameravate uporabljati to-vrstne storitve, se pred podpisom pogodbe pozanimajte o kakovosti stori-tev posameznega borznega ~lana.
4.2 Vrste naro~il na Ljubljanski borzi
Pri borznem trgovanju lahko vlagatelji uporabljajo ve~ vrst naro~il, s pomo~-jo katerih lahko trgujejo skladno s svojimi `eljami. V osnovi poznamo dve vr-sti naro~il:• Tr`no naro~ilo. Pri tr`nem naro~ilu vlagatelj borznemu posredniku naro~i,
da kupi izbrano delnico, ne glede na ceno. Vlagatelji uporabljajo tr`na na-ro~ila predvsem pri najbolj likvidnih delnicah, kjer so razlike med ponudboin povpra{evanjem majhne. Vlagatelj pri tr`nem naro~ilu ne ve, po katericeni bo kupil vrednostni papir, ve pa, da ga bo kupil na dan oddaje naro-~ila (~e bo v trgovalnem sistemu kakr{no koli prodajno naro~ilo). Tr`no na-ro~ilo je manj primerno za trgovanje pri manj likvidnih delnicah, {e pose-bej pri tistih, s katerimi se trguje v avkcijskem trgovalnem na~inu.
• Limitirana naro~ila. Pri limitiranem naro~ilu vlagatelj borznemu posred-niku naro~i, da kupi ali proda vrednostni papir po dolo~eni ceni. To pome-ni, da pri limitiranih naro~ilih vlagatelj ne ve, ali bo delnice kupil ali prodalna dan, ko je oddal naro~ilo; ve pa, po kateri ceni bo sklenil posel. Limiti-rana naro~ila so najprimernej{a za manj likvidne delnice.
Pri oddajanju limitiranega naro~ila morate dolo~iti tudi ~as trajanja naro~i-la. ^e ~asa veljave posebej ne dolo~ite, bo va{e naro~ilo veljalo le na dan od-
12
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
Kak
o p
ote
ka t
rgo
van
je n
a Lj
ub
ljan
ski b
orz
i
daje (dnevno naro~ilo). Naro~ilo lahko omejite do najve~ 180 trgovalnih dnivnaprej. To pomeni, da je va{e naro~ilo lahko najve~ 180 dni vneseno v trgo-valni sistem (odprto naro~ilo). Po preteku tega ~asa bo naro~ilo iz sistemaodstranjeno in ga boste morali oddati ponovno.
Naro~ilo s preudarkom
To je posebna vrsta naro~ila, ki je podobno tr`nemu naro~ilu. Tudi pri naro-~ilu s preudarkom ne dolo~ite cene, po kateri `elite kupiti delnice. Pomemb-na razlika od tr`nega naro~ila pa je, da borzni posrednik naro~ilo izvr{i le vprimeru, ~e oceni, da je izvr{itev naro~ila v interesu vlagatelja. ^e naro~ilane izvr{i v dnevu, ko smo mu ga posredovali, le-to preneha veljati. Naro~ilos preudarkom je dober nadomestek za tr`no naro~ilo pri manj likvidnih del-nicah (zlasti pri avkcijskem trgovalnem na~inu).
Naro~ila s posebnimi pogoji (uporabljate jih lahko le v neprekinjenemna~inu trgovanja, z izjemo skritih koli~in, ki jih lahko uporabite tudi vavkcijah)
Naro~ilo z minimalno koli~ino – s tem naro~ilom dolo~ite najmanj{o koli-~ino delnic, ki jih mora posrednik kupiti, da je posel sklenjen. Tako lahko ku-pujete 100 delnic Krke, vendar pa zaradi provizij ali drugih razlogov ne `eli-te skleniti posla, ~e jih ne dobite vsaj 50. V tem primeru dolo~ite minimalnokoli~ino 50. Dolo~ite lahko, da minimalna koli~ina velja skozi celotno obdob-je naro~ila (no~ete skleniti nobenega posla, ki je manj{i od 50 delnic Krke),ali pa, da velja samo za prvi posel (ko kupite 50 delnic Krke, so lahko nasled-nji posli veliki po 1 delnico). Vrednost minimalne koli~ine more zna{ati vsajmilijon tolarjev.Naro~ilo vse ali ni~ - pri tem naro~ilu bo posel sklenjen le, ~e boste lahko veni transakciji kupili vse delnice, ki jih `elite (naenkrat vseh 100 delnic Krkeiz prej{njega primera).Izpolni ali odstrani je naro~ilo, ki se izvr{i (lahko tudi le deloma, tako da nekupite vseh delnic iz naro~ila), ostali del naro~ila pa se odstrani iz sistema.Cena, po kateri kupujete ali prodajate delnice s tem naro~ilom, mora bitiznotraj triodstotnega trgovalnega razpona.Naro~ilo z razponom (range). Pri tem naro~ilu dolo~ite, do katere cene `e-lite kupovati delnice. Po vnosu va{ega naro~ila v trgovalni sistem boste ku-pili vse delnice, ki ustrezajo va{emu pogoju (lahko po razli~nih cenah).Pri trgovanju lahko uporabite tudi skrito koli~ino. Tako lahko posredniku naro~i-te, da se pri va{em naro~ilu za nakup 100 delnic Krke v trgovalnem sistemu poka-
13
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
Kak
o p
ote
ka t
rgo
van
je n
a Lj
ub
ljan
ski b
orz
i
`e 1h, 10h in podobno. Tako ostali vlagatelji ne bodo vedeli, kak{no koli~ino delnicKrke kupujete. Vrednost delnic v skriti koli~ini mora zna{ati vsaj milijon tolarjev.
4.3 Trgovalni na~ini na Ljubljanski borzi
Ljubljanska borza uporablja za trgovanje z delnicami dva razli~na trgovalnana~ina:
• Neprekinjeno trgovanje. Neprekinjeno se na Ljubljanski borzi trguje z likvid-nej{imi delnicami. Neprekinjen trgovalni na~in pomeni, da se posli z delnica-mi sklepajo med 9.30 in 13.00, ko poteka trgovanje na Ljubljanski borzi. Poselje sklenjen takoj, ko se sre~ata ponudba in povpra{evanje po dolo~eni delnici.
• Avkcijsko trgovanje. Preko avkcijskega na~ina trgovanja se trguje z manjlikvidnimi delnicami, ki ne izpolnjujejo kriterijev likvidnosti Ljubljanskeborze. Pri avkcijskem na~inu trgovanja se vsi posli z delnicami sklenejonaenkrat po enotni ceni. To pomeni, da borzni posredniki do trenutkaavkcije sprejemajo trgovalna naro~ila in jih vna{ajo v borzni trgovalni si-stem BTS. V trenutku avkcije se isto~asno sklenejo vsi posli po enotni ceni,skladno z naro~ili, vnesenimi v trgovalni sistem. Avkcije z delnicami po-tekajo enkrat na dan. Vendar pa so zaradi preglednosti avkcij delnice raz-deljene v {est skupin, tako da avkcije potekajo med 11. in 11.50 uro.
14
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
Kak
o p
ote
ka t
rgo
van
je n
a Lj
ub
ljan
ski b
orz
i
Neprekinjeno se trguje z delnicami, ki ustrezajo naslednjim pogojem:
1. Povpre~no dnevno {tevilo sklenjenih poslov z vrednostnimi papirji posa-meznega razreda (brez upo{tevanja sve`njev) mora biti ve~je ali enako 1.
2. Povpre~ni dnevni vrednostni obseg sklenjenih poslov z vrednostnimipapirji posameznega razreda (brez upo{tevanja sve`njev) mora biti ve~-ji ali enak 500.000 SIT.
3. Globina trga, merjena po CGT - celotna globina trga (velikost naro-~ila je enaka 1.000.000 SIT) mora zna{ati manj ali enako 1.000.
Delnice, ki ustrezajo kriteriju globine trga in {e vsaj enemu izmed ostalihdveh kriterijev, so razvr{~ene v neprekinjeno trgovanje. Ostale delnice sorazvr{~ene v avkcijsko trgovanje.
4.4 Branje te~ajnice Ljubljanske borze
Te~ajnica Ljubljanske borze nudi vlagateljem in ostali zainteresirani javnosti os-novne podatke o trgovanju na borzi. Podatki iz te~ajnice niso zadostni za spre-jemanje trgovalnih odlo~itev. V te~ajnici so zbrani podatki iz treh podro~ij:
• Podatki o vrednostnem papirju (trgovalni simbol, trgovalni na~in in podob-ni). Ti podatki omogo~ajo identifikacijo vrednostnega papirja in nudijo ne-katere osnovne podatke o vrednostnem papirju.
• Podatki o vrednosti tr`nega papirja (enotni te~aj, najbolj{e povpra{evanje,najbolj{a ponudba in podobni). Ti podatki nudijo vlagateljem osnovne in-formacije o trenutni ceni delnice.
• Podatki o likvidnosti ({tevilo sklenjenih poslov, vrednostni obseg poslov vprej{njem trgovalnem dnevu in podobni). Podatki prikazujejo prometnostin likvidnost delnic. Pri teh podatkih so upo{tevani le posli, ki so sklenjenipreko trgovalnega sistema BTS, ne pa tudi posli s sve`nji.
15
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
Kak
o p
ote
ka t
rgo
van
je n
a Lj
ub
ljan
ski b
orz
i
Metoda CGT
Metoda CGT meri, za koliko se spremeni cena vrednostnega papirja ob vno-su tr`nega naro~ila v vrednosti 1 milijon SIT. Vrednost CGT se meri in pri-kazuje v baznih to~kah (100 b.t. = 1 %). CGT predstavlja se{tevek spremembe na ponudbeni in povpra{evalni stra-ni. Tako {tevilka predstavlja skupen skriti stro{ek vlagatelja pri nakupu inprodaji delnic v vi{ini milijon tolarjev zaradi spremembe tr`ne cene. Vred-nost kriterija 1.000 pomeni, da se te~aj vrednostnega papirja pri vnosu tr`-nega naro~ila v vi{ini milijon tolarjev skupno (na ponudbeni in povpra{e-valni strani) spremeni za 10 odstotkov.Obdobna vrednost CGT predstavlja povpre~je dnevnih vrednosti CGT. Glo-bino trga izmerimo dvakrat dnevno, ob: 11.00 in 12.55. Obdobno povpre~-je CGT se izra~una kot navadno povpre~je vseh izmerjenih vrednosti CGT vobdobju zadnjih {estih mesecev. Obdobni CGT se za posamezen vrednostnipapir izra~una, ~e obstajajo podatki za vsaj 67 % vseh mo`nih izra~unov.CGT ni mo`no izra~unati, ~e v trenutku izra~una v sistemu ni ustrezne po-nudbe ali povpra{evanja po dolo~enem vrednostnem papirju.
16
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
Kak
o p
ote
ka t
rgo
van
je n
a Lj
ub
ljan
ski b
orz
i
BRANJE TE^AJNICE
Oznaka Opomba
VP Trgovalna oznaka delnice. Uporablja se pri trgovanju z delnicami
v sistemu BTS. To oznako vnese va{ borzni posrednik v sistem, ko
odda va{e naro~ilo.
Izdajatelj Skraj{ano ime dru`be izdajatelja delnice.
Na~in trgovanja Oznaka na~ina trgovanja: neprekinjeno (N) ali avkcijsko (A).
Enotni te~aj Povpre~ni te~aj delnice v trgovalnem dnevu (v SIT).
% spremembe Sprememba te~aja v primerjavi s preteklim trgovalnim dnem
(v odstotkih).
Zaklju~ni te~aj Povpre~ni te~aj delnice v zadnjih 30 minutah trgovalnega dne.
Najbolj{e povpra{evanje Te~aj najbolj{ega naro~ila brez posebnih pogojev izvr{itve na
strani povpra{evanja.
Najbolj{a ponudba Te~aj najbolj{ega naro~ila brez posebnih pogojev izvr{itve na
strani ponudbe.
Promet v mio SIT Vrednost delnic (prikazana v mio SIT), ki so bile kupljene / proda-
ne v zadnjem trgovalnem dnevu ({teto enkrat).
Promet v lotih [tevilo delnic, ki so bile kupljene / prodane v zadnjem trgoval-
nem dnevu.
[tevilo poslov [tevilo sklenjenih navadnih in aplikacijskih poslov.
Preknji`be [tevilo delnic, s katerimi so vlagatelji trgovali izven borze in so
bile v zadnjem dnevu preknji`ene v KDD.
Opombe Razne opombe (glej seznam spodaj).
Opombe:A - aplikacija,
Z - za~asna prekinitev trgovanja,
* - dose`ena 10 % dnevna sprememba te~aja,
NP - podatek v koloni ^VS ni bil pravo~asno poslan borzi,
N - neprekinjen na~in trgovanja,
A - avkcijski na~in trgovanja,
V - vzdr`evalec likvidnosti.
17
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
Kak
o p
ote
ka t
rgo
van
je n
a Lj
ub
ljan
ski b
orz
i
4.5 Primer sklenitve posla na borzi
Predpostavimo, da vlagatelj `eli kupiti 10 delnic Krke. Za delnico je priprav-ljen od{teti 105.100 tolarjev. Svojemu borznemu posredniku je po telefonuoddal limitirano naro~ilo. Borzni posrednik je vnesel naro~ilo v BTS.
NARO^ILO JE VNESENO V BTS
Ko se na strani ponudbe pojavi vlagatelj, ki je pripravljen prodati delnice Krkepo 105.100 tolarjev, bo posel sklenjen in na{ vlagatelj bo kupil delnice.
Vlagatelj je tako kupil 10 delnic Krke po ceni 105.100 tolarjev. Delnice bodopreknji`ene na njegov ra~un v klirin{ko-depotni dru`bi ~ez dva delovna dne-va. V zameno za delnice bo isto~asno iz njegovega trgovalnega ra~una prek-nji`en denar. Borzni posrednik mu bo poslal po po{ti obra~un posla. Iz obra-~una bo razvidno: datum sklenitve posla, vrednostni papir, ki ga je kupil, {te-vilo delnic, ki jih je kupil, stro{ke povezane s transakcijo in podobno.
POVPRA[EVANJE PONUDBAKOLI^INA CENA KOLI^INA CENA10 105.100,00 10 105.300,00
23 104.800,00 34 105.900,00
11 104.760,00 50 107.400,00
30 102.000,00 10 108.000,00
POVPRA[EVANJE PONUDBAKOLI^INA CENA KOLI^INA CENA10 105.100,00 21 105.100,00
23 104.800,00 10 105.300,00
11 104.760,00 34 105.900,00
30 102.000,00 50 107.400,00
10 108.000,00
Naro~ilo na{ega vlagatelja je vneseno v trgovalni sistem BTS.
Posel je sklenjen,vlagatelj kupi 10delnic Krke.
PRIMER OBRA^UNA POSLA
Za nakup desetih delnic Krke bo vlagatelj tako od{tel skupno 1.059.544,63tolarja.
4.6 ^esa se na borzi ne sme?
Trgovanje na Ljubljanski borzi poteka v skladu s Pravili borze, Zakonomo trgu vrednostnih papirjev in podzakonskimi akti Agencije za trg vred-nostnih papirjev, ki so bili izdani na podlagi zakona. Osnovni namen ome-njenih predpisov je omogo~iti pregledno in u~inkovito trgovanje na borziter enakopraven polo`aj vseh vlagateljev pri nakupu in prodaji vrednost-nih papirjev.
Pred za~etkom trgovanja na Ljubljanski borzi si dobro preberite "Pogodbo oposredovanju pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev" in "Splo{ne po-slovne pogoje borznega ~lana". Ta dokumenta opredeljujeta va{e poslovnorazmerje z izbranim borznim posrednikom. Prejeli ju boste ob odpiranju tr-govalnega ra~una pri borznem posredniku. Poleg tega vam priporo~amo, dase podrobneje seznanite z dolo~bami Zakona o trgu vrednostnih papirjev inPravili borze, ki se nana{ajo na nedovoljeno ravnanje na trgu vrednostnihpapirjev. Tako se boste lahko izognili morebitnim neprijetnostim, v katerihbi se lahko zna{li zaradi nepravilnosti pri trgovanju z vrednostnimi papirji.
Predvsem velja opozoriti na "prepoved trgovanja na podlagi notranjih in-formacij - insiderstvo". Z vrednostnimi papirji namre~ ne smete trgovatina podlagi notranjih informacij. Teh tudi ne smete posredovati tretjim ose-bam. Notranja informacija je vsaka natan~na informacija,
18
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
Kak
o p
ote
ka t
rgo
van
je n
a Lj
ub
ljan
ski b
orz
i
VP KOLI^INA CENA SKUPAJ
KRKG 10 105.100,00 1.051.000,00
SKUPAJ 1.051.000,00
PROVIZIJA LJ. BORZE 840,80
PROVIZIJA KDD 346,83
PROVIZIJA ZA POSREDOVANJE (0,7%) 7.357,00
SKUPNI STRO[KI POSREDOVANJA 8.544,63
SKUPAJ ZA PLA^ILO 1.059.544,63
• ki se nana{a na enega ali ve~ izdajateljev oziroma na enega ali ve~ vred-nostnih papirjev,
• ki {e ni postala dostopna javnosti ({e ni bila javno objavljena na predpisanna~ in - SEOnet ali dnevnik, ki izhaja na celotnem obmo~ju dr`ave).
• ~e bi postala znana javnosti, bi verjetno imela pomembnej{i vpliv na cenovrednostnih papirjev.
Zloraba notranje informacije je hkrati kaznivo dejanje, za katero je zagro-`ena zaporna kazen do 3 let.
Treba je opozoriti tudi na "prepoved tr`ne manipulacije". S svojim trgova-njem ne smete zavajati drugih udele`encev o ponudbi, povpra{evanju oziro-ma o ceni vrednostnih papirjev. Prav tako ne smete posredovati informacij,ki bi lahko zavajale tretje osebe glede lastnosti izdajatelja posameznegavrednostnega papirja. Za tr`no manipulacijo se {teje:
• oddajanje naro~il za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, ki ustvarijo alibi lahko ustvarili zavajajo~o ali napa~no predstavo o njihovi ponudbi alipovpra{evanju ali ceni oziroma prometnosti,
• oddajanje naro~il za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, ki omogo~aneki fizi~ni ali pravni osebi ali ve~ osebam na podlagi medsebojnega uskla-jenega delovanja oblikovanje cene posameznega ali ve~ vrednostnih papir-jev na nenormalni ali umetni ravni,
• sklepanje navideznih poslov o nakupu ali prodaji vrednostnih papirjev ozi-roma dajanje navideznih naro~il za sklepanje tak{nih poslov,
• raz{irjanje informacij po medijih, vklju~no z internetom, ki ustvarijo ali bilahko ustvarile napa~ne ali zavajajo~e predstave o enem ali ve~ vrednostnih papirjih oziroma njihovih izdajateljih, vklju~no z raz{irjanjemnepreverjenih govoric in napa~nih ali zavajajo~ih novic, ~e je oseba, ki jeraz{irila te informacije, vedela ali bi morala vedeti, da je bila ta informaci-ja napa~na ali zavajajo~a,
• in podobno.
Poleg navedenega Zakon o trgu vrednostnih papirjev in Pravila borze prepo-vedujejo vlagateljem {e nekatera ravnanja, ki bi lahko ogrozila integriteto or-ganiziranega trga vrednostnih papirjev. Zato se pred za~etkom trgovanja naLjubljanski borzi dobro seznanite z vsemi njenimi pravili.
19
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
Kak
o p
ote
ka t
rgo
van
je n
a Lj
ub
ljan
ski b
orz
i
KAJ SE TRENUTNO SPLA^A KUPITI? To je prav gotovo najpogostej{e vpra{anje,ki ga prejemajo borzni strokovnjaki s strani potencialnih vlagateljev povsod posvetu. Enostavno vpra{anje pa `al vedno nima enostavnega odgovora. Vlagate-lji se namre~ med seboj razlikujemo po nekaterih lastnostih, ki odlo~ilno vpliva-jo na odgovor na postavljeno vpra{anje. Tako boste po vsej verjetnosti pred od-govorom na svoje vpra{anje s strani borznega strokovnjaki dobili nekaj vpra{anj:
• Kdaj potrebujete denar iz nalo`be?Delnice so relativno tvegana oblika nalo`be. Gibanje njihove vrednosti je nakratek rok te`ko predvidljivo. Zaradi tega so delnice primerne predvsem zadolgoro~ne nalo`be (na primer nad 3 leta).
• Koliko denarja morate privar~evati?Od tega je odvisno, kak{en donos morate ustvariti iz nalo`be. To paneposredno vpliva na izbiro nalo`b.
• Kak{en je va{ odnos do tveganja?Obdobja rasti in padanja te~ajev delnic se na borzi izmenjujejo. Tako moratebiti pripravljeni tudi na ob~asne neprijetne novice, ko se vrednost va{e na-lo`be zmanj{uje. To lahko traja en dan, en mesec, eno leto, lahko pa tudi bis-tveno dlje. ^e vas ob tak{nem padanju te~ajev zajame panika in se `elite ~imprej znebiti »nesre~nih« delnic, vas ~aka pri vlaganju v delnice veliko te`kihtrenutkov.
• Koliko denarja vlagate?Pri manj{ih zneskih (do recimo 3 milijone tolarjev) je relativno te`ko zagoto-viti zadovoljivo razpr{enost nalo`b. To pomeni, da je te`ko tvoriti ko{aricodelnic, s katero lahko ustrezno zmanj{amo tveganje. Zato je za nalo`be podvrednostjo treh milijonov tolarjev smiselno razmisliti o posrednem vlaganjuna borzo preko investicijskih skladov (zaprtih –ID ali odprtih – vzajemnihskladov).
20
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
5. Kako izbrati delnice za nakup
5.1 Osnove analiziranja delnic
Osnovna naloga analize delnic je oceniti vrednost delnic ter tako preu~itimo`nosti za nakupe in prodaje. Kadar analitik oceni, da je vrednost delnicevi{ja kot njena tr`na cena, pravimo, da je tak{na delnica podcenjena. Anali-tik vlagatelju tak{no delnico priporo~i za nakup. ^e pa zna{a ocenjena vred-nost delnice manj kot njena tr`na cena, pravimo, da je tak{na delnica prece-njena. Analitik vlagatelju tak{no delnico priporo~i za prodajo.
V svetu je razvitih zelo veliko razli~nih tehnik za ocenjevanje vrednosti del-nic in odlo~anje o nakupih in prodajah. Tradicionalno delimo analizo delnicna: temeljno in tehni~no analizo.
5.1.1 Temeljna analiza
Temeljna analiza delnic preu~uje vrednost podjetja – izdajatelja delnic. Glav-no vpra{anje, na katerega mora temeljni analitik poiskati odgovor, je: »Kak-{na je vrednost preu~evanega podjetja z vidika vlagatelja v navadne delnice«.Skozi leta so temeljni analitiki razvili {tevilna orodja, s katerimi si pomagajopri iskanju odgovora na omenjeno vpra{anje. V osnovi jih lahko razdelimo nadve podro~ji:
• Stati~na analiza. Pri stati~ni analizi ocenjujemo trenutno tr`no vrednostsredstev podjetja. Zanima nas tr`na vrednost vseh sredstev, ki jih ima v la-sti podjetje in jih najdemo v aktivi bilance stanja. Ta vrsta analize se upo-rablja predvsem pri tako imenovanih finan~nih holdingih, ki imajo v lastiprete`no delnice in dele`e v drugih podjetjih. Analitik tako oceni tr`novrednost vsake postavke iz bilance stanja posebej (vsa sredstva podjetja),od te vsote od{teje dolgove dru`be in tako dobi vrednost podjetja.
• Dinami~na analiza. Podjetja so »`ivi organizmi«. S svojimi sredstvi ustvar-jajo prihodke in dobi~ek. Tr`na vrednost sredstev se tako vsakodnevnospreminja. Vlagatelj, ki kupi delnico podjetja, s tem kupi sodelovanje v us-pe{nosti poslovanja podjetja v prihodnje. Dinami~na ocena poslovanjapodjetja se ukvarja z analiziranjem vrednosti podjetja glede na ocenjenoprihodnjo uspe{nost poslovanja podjetja.
Glavni vir podatkov za ocenjevanje vrednosti podjetja so poslovni izkazi pod-jetja. Pri analizah je smotrno uporabiti revidirane konsolidirane rezultate. Priuporabi vseh ostalih rezultatov (nerevidiranih in/ali nekonsolidiranih) morate
21
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
Kak
o iz
bra
ti d
eln
ice
za n
aku
p
biti previdni, saj ne obsegajo vseh podatkov, relevantnih za nalo`bo (nekonso-lidirani izkazi), oziroma niso preverjeni s strani revizorjev (nerevidirani izkazi).
Poleg podatkov iz poslovnih izkazov pa se pri ocenjevanju podjetij uporab-ljajo tudi ostale informacije, s pomo~jo katerih lahko ocenimo prihodke,stro{ke in dobi~ek podjetja v prihodnje (gibanje cen surovin, gibanje na va-lutnih trgih, gibanja na trgih izdelkov podjetij in podobno).
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
Kak
o iz
bra
ti d
eln
ice
za n
aku
p
22
POSLOVNI IZKAZI PODJETIJ
• Bilanca stanja prikazuje sredstva in vire sredstev podjetja. V njej lahkovidite, katera sredstva ima dru`ba v lasti in njihovo vrednost. Ponavadiimajo podjetja v lasti zemlji{~a, stavbe, opremo, denar, ban~ne depozi-te, vrednostne papirje in podobno. Vrednost sredstev je izra~unana napodlagi ra~unovodskih standardov in se lahko od tr`ne vrednosti bistve-no razlikuje. V obveznostih do virov sredstev vidite, kako je dru`ba fi-nancirala svoja sredstva. V osnovi jih lahko financira iz kapitala ali z za-dol`evanjem.
• Izkaz poslovnega izida prikazuje poslovanje dru`be v zadnjemobra~unskem obdobju (letu, polletju, ~etrtletju). Iz njega je razvidno,kako uspe{no je bilo podjetje pri prodaji svojih proizvodov. Kon~ni re-zultat poslovanja je ~isti dobi~ek ali ~ista izguba. Dru`ba lahko ustvaridobi~ek iz poslovanja, financiranja ali iz izrednega poslovanja.
• Izkaz finan~nega izida prikazuje finan~ni rezultat poslovanja dru`be.Dru`be ustvarjajo denarni tok iz poslovanja, financiranja in vlaganja.Prese`ek pritokov nad odtoki imenujemo prosti denarni tok. Ta okrepifinan~ ni polo`aj dru`be, omogo~ a pa tudi izpla~ilo vi{jih dividend. Priopazovanju prostega denarnega toka morate dobro poznati nalo`benicikel podjetja. V ~asu, ko podjetje veliko vlaga v svoje poslovanje, je de-narni tok lahko tudi negativen. ^e je nalo`ba podjetja donosna, lahko vprihodnje pri~akujete vi{ji denarni tok.
• Izkaz gibanja kapitala prikazuje spremembe v kapitalu dru`be v zad-njem letu. Kapital se lahko spremeni zaradi poslovnega rezultata dru`-be, na~ina razdelitve poslovnega rezultata (dobi~ka ali izgube), umikalastnih delnic ali dokapitalizacije.
Kazalniki vrednotenja
Temeljni analitiki uporabljajo pri ocenjevanju podjetij kazalnike vrednotenja.V medijih tako ve~krat lahko zasledimo kazalnike, kot so P/E, P/B, dividendnidonos in podobni. Poudariti velja, da so kazalniki le pomo~ pri odlo~anju onakupih in prodajah delnic. Odlo~anje le na podlagi kazalnikov je tvegano,saj kazalniki ne prikazujejo celotne slike o poslovanju podjetja.
Kazalnik P/E S kazalnikom P/E merimo, koliko tolarjev so vlagatelji pripravljeni pla~ati zatolar dobi~ka dru`be. Z drugimi besedami: za kolikokrat tr`na cena delnicepresega zadnji letni dobi~ek na delnico dru`be.
Kazalnik P/E je najbolj priljubljen merilec precenjenosti in podcenjenosti del-nic. Med seboj primerjamo kazalnike P/E podjetij, ki so si dovolj podobna (istapanoga, podobna rast dobi~ka, podobna stopnja zadol`enosti ...). Delnica zni`jim kazalnikom P/E velja za primernej{o delnico za nakup. A pri tem mo-rate biti zelo pozorni. Dve podjetji je med seboj te`ko primerjati. Razli~en P/Eponavadi pomeni, da vlagatelji razli~no ocenjujejo nadaljnji razvoj podjetja(predvsem rast prihodkov in dobi~ka).Vi{je vrednosti kazalnika P/E imajo podjetja, ki:• so bolj donosna (ustvarjajo ve~ dobi~ka na kapital), • dosegajo vi{je stopnje rasti dobi~ka, • imajo poslovanje manj tvegano (manj{a zadol`enost, prihodki in dobi~ek
rastejo skladno...).
KAZALNIK P/BS kazalnikom P/B merimo, koliko tolarjev so vlagatelji pripravljeni pla~ati zatolar knjigovodske vrednosti podjetja. Druga~e povedano: s kazalnikom P/Bra~unamo razmerje med tr`no in knjigovodsko vrednostjo delnice.
S kazalnikom P/B lahko ocenimo precenjenost/podcenjenost delnic holdingov ininvesticijskih skladov. Sredstva omenjenih dru`b so namre~ sestavljena predvsemiz vrednostnih papirjev in drugih podobnih nalo`b v lastni{ke in dol`ni{ke dele-`e v drugih podjetjih. Tem sredstvom lahko preprosto dolo~imo tr`no vrednost.
Pri preostalih dru`bah (ki niso holding ali sklad) je kazalnik P/B zelo te`kouporabljati za ocenjevanje precenjenosti/podcenjenosti dru`be. Poznati mo-rate namre~ vse postavke v bilanci stanja dru`be in jim dolo~iti "realno" tr`-no ceno. To je zlasti pri ve~jih podjetjih, ki imajo raznovrstno proizvodnjopravzaprav nemogo~e oziroma zelo zamudno.
23
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
Kak
o iz
bra
ti d
eln
ice
za n
aku
p
DIVIDENDNA DONOSNOSTZ dividendno donosnostjo merimo, kak{no donosnost bi dosegel vlagatelj, ~e bidanes kupil delnico in bi podjetje naslednje leto izpla~alo enako dividendo ka-kor v zadnjem letu.
Razli~na podjetja izpla~ujejo zelo razli~ne dividende. Vi{je dividende izpla~u-jejo podjetja, ki so v zrelih panogah, ustvarjajo visok denarni tok in ne potre-bujejo veliko sredstev za nalo`be. Zato je dividendni donos kot merilo vred-notenja delnic uporaben le v kombinaciji z drugimi kazalniki vrednotenja.
24
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
Kak
o iz
bra
ti d
eln
ice
za n
aku
p
IZRA^UNI KAZALNIKOV
E konsolidirani dobi~ek ve~inskega lastnika Dp izpla~ane prednostne dividende iz dobi~ka v
teko~em letu POVPR. ({t. delnic na za~etku leta - lastne delnice + [T. DELNIC {t. delnic na koncu leta - lastne delnice)/2
BVPS knjigovodska vrednost delniceBV knjigovodska vrednost lastni{kega kapitala ve~in-
skega lastnika (konsolidirana bilanca stanja)BVp knjigovodska vrednost prednostnega lastni{kega kapi-
tala ve~inskega lastnika (konsolidirana bilanca stanja)Ld rezerve za lastne dele`e (knjigovodska vrednost
lastnih delnic)[T. DELNIC (t) {tevilo delnic na dan tLd({t) {tevilo lastnih delnic na dan t
DIVIDENDA zadnja izpla~ana dividendaP cena delnice na izbrani dan
BVPS
5.1.2 Tehni~na analiza (avtor: Andra` Grahek, KD Investments)
Kaj je tehni~na analiza delnic in kaj je njen cilj? Gre za preu~evanje pretekle-ga gibanja te~ajev, njen cilj pa je predvideti smer, v katero se bodo gibali vprihodnosti. Kako to poteka? Poenostavljeno povedano, z opazovanjem gra-fov. Glavna vira podatkov, ki jih uporabljate pri tehni~ni analizi, sta preteklogibanje te~ajev delnic in obseg prometa.
Osnovna logika tehni~ne analize temelji na naslednjih razmi{ljanjih:
• Vse je vra~unano v te~aje: V primerjavi z vlagateljem, ki za pomo~ pri na-lo`benih odlo~itvah uporablja analizo, s katero preu~uje temelje poslova-nja podjetja, uporabnik tehni~ne analize izbere druga~en prijem. Meni, dase vsi dejavniki (ekonomski, politi~ni, psiholo{ki, dru`beni, tudi tak{ni, kijavnosti sploh ne morejo biti znani), ki vplivajo na povpra{evanje in ponud-bo po delnicah, s~asoma izrazijo v te~aju. Zato je prepri~an, da zadostuje,~e analizira gibanje te~aja delnic. Misli si: ~e te~aj raste, potem povpra{e-vanje presega ponudbo, torej so pozitivni dejavniki o~itno mo~nej{i od ne-gativnih. Ravno nasprotno razmi{lja, ko te~aj pada. Praviloma si ne zastav-lja vpra{anja, kak{ni so razlogi za rast ali padec. ^eprav ve, da obstajajo,meni, da ne more poznati vseh in da njihovo poznavanje ni potrebno za na-poved gibanja te~aja.
• Te~aji se gibljejo v trendih: Kaj i{~emo, ko opazujemo gibanje te~ajev?Trende. Te~aji se po teoriji tehni~ne analize gibljejo v trendih. Gre za obdob-ja, za katera je zna~ilno prevladujo~e gibanje te~ajev v neko smer. Lo~imotri vrste trendov. Ko se te~aji gibljejo navzgor, govorimo o pozitivnem tren-du, ko se gibljejo navzdol, o negativnem trendu, ko ni izrazitega gibanjanavzdol ali navzgor, pa o stranskem trendu oziroma v~asih o odsotnostitrenda. Cilj opazovanja oziroma analiziranja je prepoznati trend na zgodnjistopnji nastajanja, zato da bi pozneje, ko se razvije, ustvarili dobi~ek oziro-ma se izognili morebitni izgubi.
• Zgodovina se ponavlja: Velik del teoreti~nih osnov tehni~ne analize je po-vezanih s preu~evanjem ~love{ke psihologije. Analitiki so pri pregledovanjuzgodovinskih zapisov gibanja te~ajev ugotovili, da se na prelomnih to~kahredno ponavljajo zna~ilna gibanja, ki ka`ejo bodisi optimizem ali pesimi-zem udele`encev na trgu - psihologijo trga. Imenovali so jih cenovni vzor-ci. Ker so se redno pojavljali v preteklosti, se predvideva, da bo tako tudi vprihodnosti, predvsem zato, ker se ~love{ka psihologija le ste`ka spreminja.
25
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
Kak
o iz
bra
ti d
eln
ice
za n
aku
p
Med najosnovnej{e orodje pri tehni~ni analizi sodijo trendne linije in drse~esredine, ki se uporabljajo pri prepoznavanju trenda. Na{e ugotovitve morapotrditi gibanje obsega prometa. Pri odgovoru, ali je trenutek primeren zanakup oziroma prodajo delnic, si lahko pomagamo s prepoznavanjem odpor-nih oziroma podpornih ravni. Ko si zastavljamo vpra{anje, ali se bodo te~ajiobrnili v drugo smer ali nadaljevali v isti, si lahko pomagamo s cenovnimivzorci.
• Trendne linije nam pomagajo ugotoviti smer in mo~ trenda. Odvisne so(glej sliko I) od smeri gibanja te~ajev. @e na prvi pogled opazimo, da sete~aji delnic skoraj nikoli ne gibljejo v obliki premice, vendar nihajo.Zna~ilnost negativnega trenda je zaporedje ni`jih oziroma padajo~ih vr-hov in dnov. ^e lahko ve~ ni`jih vrhov med seboj pove`emo s premico,dobimo padajo~o trendno linijo (na sliki je ozna~ena z rde~o barvo). Nas-protno je zna~ilnost pozitivnega trenda zaporedje vi{jih oziroma rasto~ihdnov in vrhov. ^e lahko zaporedje vse vi{jih zaporednih dnov med sebojpove`emo s premico, dobimo rasto~o trendno linijo (na sliki je ozna~enaz zeleno barvo). Ko se te~aj pribli`a trendni liniji, tehni~ni analitikpri~akuje, da se bo obrnil in nadaljeval gibanje v smeri trenda. Kot doda-tek k podmeni, da se cene gibljejo v trendih, se v tehni~ni analizi namre~predvideva ve~jo verjetnost, da se bo obstoje~i trend nadaljeval in nespremenil. To velja do trenutka, ko te~aj prebije trendno linijo v nasprot-ni smeri, kakor poteka. Pogosto gre v tem primeru za znamenje, da setrend spreminja.
Slika 1: Vrste trendov, trendne linije in njihova vloga
26
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
Kak
o iz
bra
ti d
eln
ice
za n
aku
p
Te~aj se je od leta 1998 do konca leta 2000 gibal v negativnem trendu. Popreboju padajo~e trendne linije je za~asno pre{el v stranski in v drugi polo-vici leta 2001 v pozitivni trend.• Drse~e sredine imajo podobno vlogo kakor trendne linije. Gre za povpre~je
zaklju~nih te~ajev nekega {tevila dni trgovanja. Izra~unava se vsak dan,tako da se v izra~un povpre~ja vklju~i najnovej{o, izklju~i pa najstarej{ovrednost te~aja. ^e je trend pozitiven, priakujemo, da se bo te~aj zadr`evalnad izbrano drse~o sredino, s katero merimo trend (slika II).
• Obseg prometa ima pomembno vlogo pri potrjevanju znamenj spremembtrenda. Promet naj bi nara{~al v smeri prevladujo~ega trenda. Vloga pro-meta je lepo razvidna s slike 2: z rastjo te~aja se je ve~al, medtem ko se jeob vmesnem popravku mo~no zmanj{al. Okrepil se je spet, ko se je za~elte~aj vzpenjati, s ~imer je bil potrjen pozitivni trend.
Slika 2: Drse~a sredina in obseg prometa
Drse~a sredina se je za~ela vzpenjati konec leta 2002, ko je te~aj pre{el izstranskega v pozitivni trend. Ob spremembi trenda je narasel tudi obseg pro-meta in potrdil novi trend. Te~aj se od takrat ni spustil pod drse~o sredino,kar je znamenje, da pozitivni trend {e traja.• Podporna oziroma odporna raven: Podporna raven je vrednost ali razpon
pod trenutnim te~ajem, kjer se pojavi dovolj mo~an nakupni pritisk, da us-tavi morebitno upadanje te~aja. Odporna raven je vrednost ali razpon nadtrenutnim te~ajem, pri katerem se pojavi dovolj mo~an prodajni pritisk, dase ustavi rast te~aja. Pogosto se zgodi, da ko te~aj prese`e neko odpornoraven, ta pozneje postane podporna (slika III).
27
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
Kak
o iz
bra
ti d
eln
ice
za n
aku
p
Slika 3: Drse~a sredina in obseg prometa
Odporne ravni, ki jih te~aj prese`e, pozneje pogosto postanejo podporne.• Cenovni vzorci so gibanja te~aja, ki imajo omejeno napovedno mo~.
Lo~imo vzorce obrata in nadaljevalne vzorce. Prvi pogosto napovedujejoobrat trenda, ki je veljal v opazovanem obdobju. Drugi so zna~ilni za ob-dobja premora, preden se gibanje te~ajev nadaljuje v smeri obstoje~egatrenda. Vzorci nosijo slikovita imena, povezana z njihovo obliko. Med naj-bolj znanimi vzorci obrata so denimo glava in ramena, dvojno in trojnodno, med najbolj znanimi nadaljevalnimi vzorci pa trikotniki in zastavice.
^eprav se zdi tehni~na analiza na prvi pogled enostaven na~in za analizo del-nic, se mora uporabnik zavedati njenih omejitev. V praksi ne deluje vednotako, kakor pri~akujemo v teoriji. Odstopanja so lahko ve~ja ali manj{a. Edenod pomembnih dejavnikov, ki pove~ujejo odstopanje, je lahko nizka likvid-nost delnice, ki jo analiziramo. V skrajnem primeru, ko ni povpra{evanja inponudbe, se ne more oblikovati tr`ni te~aj, katerega gibanje bi lahko anali-zirali. Predvsem se moramo zavedati, da ni ni~ gotovo, temve~ gre za igroverjetnosti. Tehni~ni analitik `e mogo~e meni, da obstaja ve~ja verjetnost na-daljevanja in ne obrata starega trenda, vendar se hkrati zaveda, da je ta ver-jetnost ve~ja od petdeset, hkrati pa manj{a od sto odstotkov.
28
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
Kak
o iz
bra
ti d
eln
ice
za n
aku
p
BORZNI INDEKSI SO STATISTI^NE INFORMACIJE, s katerimi merimo donosnostdelnic ali katerih drugih, podobnih sredstev. Indeksi slu`ijo za prikazovanje os-novne smeri gibanja delnic na borzi. Na Ljubljanski borzi se na primer trgujez ve~ kot 130 delnicami. Njihove vrednosti se vsakodnevno gibljejo v razli~nihsmereh. Nekaterim delnicam vrednost raste, medtem ko drugim pada. Takovlagatelji in ostala zainteresirana javnost te`ko dobijo ob~utek o splo{nemtrendu na trgu. Osnovna naloga borznih indeksov je torej, da odgovorijo navpra{anje: Ali se vrednost delnic na borzi pove~uje ali zmanj{uje?
Na prvi pogled bi na to vpra{anje najla`je odgovorili, ~e bi se{teli vrednostiposameznih delnic. Vendar bi imel tak{en izra~un vsaj dve resni pomanjklji-vosti:
• Zaradi sprejemov in izklju~itev delnic v/iz trgovanja na borzi bi se sestavaindeksa (pre)pogosto spreminjala. To pa bi zmanj{alo uporabno vrednostindeksa.
• Vrednost manj likvidnih delnic ne prikazuje »po{tene« tr`ne vrednosti del-nic. Vrednost tak{nih delnic se le redko spreminja. Indeks, ki bi vklju~evalmanj likvidne delnice, tako ne bi prikazoval realnega stanja na trgu.
Iz zgoraj navedenih razlogov ve~ina indeksov uporablja metode vzor~enja inponderiranja. Vzor~enje pomeni, da v indeks niso vklju~ene vse delnice nadolo~enem trgu, ampak le najbolj reprezentativne. V indeks so vklju~ene ledelnice z najvi{jo tr`no kapitalizacijo in najbolj{o likvidnostjo na posamez-nem trgu. S ponderiranjem pa ponudnik indeksa zagotovi, da imajo delnice zvi{jo tr`no kapitalizacijo vi{ji dele` v indeksu in imajo tako ve~ji vpliv na gi-banje indeksa od delnic z manj{o tr`no kapitalizacijo.
29
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
6. Kaj povejo borzni indeksi
6.1 Kako uporabiti delni{ke indekse
Delni{ki indeksi prikazujejo smer gibanja trga. Prikazujejo povpre~en donosvlagateljev v dolo~enem obdobju na izbranem trgu. V praksi so jih najprej za-~eli uporabljati upravljavci investicijskih skladov. Z donosom indeksa so pri-merjali donose svojih skladov in tako ugotavljali uspe{nost svojega upravlja-nja. ^e investicijski sklad dose`e v izbranem obdobju vi{ji donos od indeksa,je upravljavec sklada dobro opravil svoje delo in vlagateljem v skladu »pride-lal« dodaten donos.
V sedemdesetih letih prej{njega stoletja pa so se na trgu pojavili prvi indek-sni investicijski skladi. To so v osnovi navadni investicijski skladi, ki s svojiminalo`bami posnemajo izbrani indeks. To pomeni, da bo pri nalo`bi v indeksnivzajemni sklad donos vlagatelja enak donosu izbranega indeksa.
Zna~ilnost indeksnih skladov je, da imajo zelo nizke provizije. Na trgu je pre-cej tovrstnih skladov, ki ne zara~unavajo vstopnih ali izstopnih provizij,upravljavska provizija pa je okoli 0,5 odstotka. Skozi leta so indeksni vzajem-ni skladi dokazali svojo kakovost, saj se v ve~ini let uvr{~ajo v zgornjo ~etrti-no vzajemnih skladov po donosnosti na posameznih trgih.
30
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
Kaj
po
vejo
bo
rzn
i in
dek
siZAKAJ STA POMEMBNI TR@NA KAPITALIZACIJA IN LIKVIDNOST?
• Tr`na kapitalizacija prikazuje tr`no vrednost podjetja. Izra~unamo jokot zmno`ek tr`ne cene in {tevila izdanih delnic podjetja. Z vklju~itvijole najve~jih podjetij v indeks, lahko ponudnik indeksa zmanj{a {tevilodelnic v indeksu, ne da bi izgubil na reprezentativnosti indeksa. Takopetnajst podjetij, ki so vklju~ena v indeks SBI 20, predstavlja preko 90%celotne tr`ne kapitalizacije slovenskega borznega trga.
• Likvidnost delnic pa je pri izbiri sestave indeksa pomembna, saj lahkoo pravih tr`nih cenah govorimo le pri dobro likvidnih delnicah. Z manjlikvidnimi delnicami se namre~ le redko trguje. Vklju~itev manj likvidnihdelnic v indeks bi pomenila, da vrednost tak{nega indeksa ne prikazujerealnega stanja na trgu, saj bi bile v njem zastopane tudi ve~ tednov sta-re vrednosti manj likvidnih delnic (ker kasneje s temi delnicami ni bilosklenjenih nobenih poslov). To pa zmanj{a uporabno vrednost indeksa.
6.2 Kako ra~unamo delni{ke indekse
^e uporabljate delni{ke indekse za primerjavo, {e posebej pa, ~e vanje vlaga-te svoje prihranke, morate dobro poznati izra~un posameznega indeksa. Po-nudniki indeksov objavljajo vse podatke o izra~unavanju indeksov na svojihspletnih straneh v Metodologiji izra~unavanja indeksov. V metodologiji mo-rate biti posebej pozorni na:
a) Trg, ki ga pokriva indeks
Najpomembnej{i podatek, ki je zapisan v metodologiji, je trg, ki ga indeks po-kriva. Indeksi lahko spremljajo zelo {iroka ali pa ozko specializirana podro~-ja. Splo{ni indeksi imajo trg ponavadi omejen le geografsko:
• Indeksi dr`avnih delni{kih trgov (v indeks se lahko uvrstijo delnice, katerihpodjetja imajo sede` v dolo~o eni dr`avi).
• Indeksi regijskih delni{kih trgov (v indeksu se lahko uvrstijo delnice iz do-lo~ene regije, npr. Azije, Evrope, Srednje Evrope in podobno).
• Indeksi globalnega delni{kega trga (prikazujejo skupen donos vseh delni{-kih trgov na svetu).
Specializirani indeksi pa se znotraj dolo~enega trga osredoto~ajo na izbranovrsto delnic:
• Indeksi velikosti podjetij - glede na tr`no kapitalizacijo podjetij (podjetjaz veliko, srednjo ali majhno tr`no kapitalizacijo);
• Sektorski indeksi - glede na sektor, v katerem delujejo podjetja (v indeksse lahko uvrstijo le delnice podjetij, ki delujejo v izbranem sektorju);
• Stilni indeksi - indeksi, ki vklju~o ujejo le delnice rasti ali delnice vrednosti.
b) Kriteriji za izbiro delnic
Znotraj posameznega trga so v indeks uvr{~ene le najbolj reprezentativnedelnice. Kriteriji med posameznimi indeksi se sicer razlikujejo, vendar v osno-vi ponudniki indeksov s kriteriji `elijo zagotoviti, da so v indeks uvr{~ene ledelnice z najvi{jo tr`no kapitalizacijo in najbolj{o likvidnostjo. V indeks SBI20 so tako na primer uvr{~ene delnice, ki najbolje ustrezajo kriterijem:
• Tr`na kapitalizacija v prostem obtoku (od celotne vrednosti podjetja se od-
31
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
Kaj
po
vejo
bo
rzn
i in
dek
si
{teje tiste delnice, ki so v lasti strate{kih vlagateljev in niso na voljo malimvlagateljem) - ponder 0,5.
• Likvidnost, ki je merjena na dva razli~na na~ina: povpre~na vrednost dnev-nega prometa in povpre~no {tevilo poslov na dan (skupni ponder vseh trehje 0,5).
c) Sistem revizij indeksa
Sistem revizij indeksa dolo~a, kako pogosto se spreminja sestava indeksa. Ne-kajkrat letno namre~ ponudnik indeksa preveri, ali delnice, ki sestavljajo in-deks ustrezajo kriterijem za sestavo indeksa. Delnice, ki ne ustrezajo ve~ kri-terijem, so iz indeksa izklju~ene. Nadomestijo jih nove delnice, ki ustrezajokriterijem za izbiro delnic v indeksu. Indeks SBI 20 ima tako dve reviziji let-no. Poleg tega pa do sprememb v indeksu lahko pride tudi zaradi izrednihkorporacijskih akcij (prevzemi, izdaje novih delnic in podobno).
d) Ute`i delnic v indeksu
Vse delnice, ki sestavljajo indeks, obi~ajno nimajo enake ute`i v indeksu. Ve-~inoma imajo vi{ji dele` delnice, ki imajo vi{jo tr`no kapitalizacijo. To pome-ni, da imajo ve~ja podjetja ponavadi ve~ji dele` v sestavi indeksov kot manj-{a. Na ta na~in indeks bolje ponazarja stanje na trgu. Ve~ja podjetja imajonamre~ ve~ji vpliv na vrednost nalo`b vlagateljev na dolo~enem trgu. Polegtega pa ponudnik indeksa lahko z manj{im {tevilom delnic ponazori dogaja-nje na trgu (saj hitreje dose`e `eleni odstotek pokritosti tr`ne kapitalizacijedelni{kega trga). V indeksu SBI 20 imajo tako delnice ute`i dolo~ene na pod-lagi tr`ne kapitalizacije v prostem obtoku.
e) Izra~un indeksov
Glede na formulo izra~una se delni{ki indeksi delijo na indekse, ki vklju~uje-jo dividende (return indeksi), in indekse, ki spremljajo le spremembe v vred-nosti delnic (price indeksi). V svetu so bolj obi~ajni indeksi, ki spremljajo levrednost delnic (tak{en je tudi SBI 20).
32
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
Kaj
po
vejo
bo
rzn
i in
dek
si
VERJETNO STE @E KDAJ SLI[ALI ZA ZGORNJI REK. V osnovi pomeni, da pri trgo-vanju z vrednostnimi papirji ({e posebej delnicami) ni smotrno vsega svojega de-narja nalo`iti v eno samo podjetje (eno samo delnico). Poslovanje podjetij je na-mre~ podvr`eno mnogim v naprej te`ko predvidljivim vplivom. Vnaprej je takoprakti~no nemogo~e ugotoviti, da bo dolo~eno podjetje ~ez pet, deset let uspe-{no poslovalo. Z nakupom ve~ razli~nih delnic lahko iz svoje nalo`bene ko{ariceodstranimo del tveganja, ki je povezan s poslovanjem posameznih podjetij.
To je mo`no, ker je tveganje delnic sestavljeno iz specifi~nega in sistemati~negatveganja. Specifi~no tveganje je tveganje, ki izhaja iz poslovanja dolo~enega pod-jetja. ^e na primer podjetje, katerega delnice smo kupili, izva`a ve~ino svojih iz-delkov na visoko konkuren~no ameri{ko tr`i{~e, je mo~no podvr`eno vplivom te-~aja EUR/USD. ^e dolar proti evru pada, bo tak{no podjetje zabele`ilo izgube, sajbo za enako koli~ino prodanih izdelkov prejelo (prera~unano) manj denarja v EUR.
^e kupite le delnice tak{nega podjetja, je torej va{a nalo`bena ko{arica mo~-no podvr`ena tveganju te~aja EUR/USD. Tak{no tveganje pa lahko iz svojegaportfelja odstranite, ~e kupite delnice podjetja, ki uva`a svoje surovine inmaterial v dolarjih. Tak{no podjetje bi namre~ v primeru padanja dolarja pro-ti evru (glej zgornji primer) ustvarilo visoke dobi~ke, saj bi se mu stro{ki po-slovanja zmanj{ali. Na ta na~in je z nakupom druge delnice va{ skupni port-felj sedaj manj tvegan, saj celo gibanje te~aja EUR/USD nima ve~ vpliva navrednost va{e nalo`bene ko{arice.
O sistemati~nem tveganju pa govorimo, kadar dolo~eno tveganje obstaja vbolj ali manj enaki obliki in vi{ini za vse delnice na trgu. Osamosvojitev Slo-venije je prakti~no vsem podjetjem na slovenskem trgu ob~utno zmanj{aladoma~i trg in s tem tudi prodajo. To je pomenilo, da so slovenska podjetja(skoraj brez izjeme) takoj po osamosvojitvi poslovala z izgubo. Temu tvega-nju se z nakupom ve~ delnic na doma~em trgu ni bilo mo`no izogniti (~e bibilo to takrat mo`no).
33
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
7. Ne dajajte vseh svojihjajc v isto ko{aro
Ko tvorite porfelj delnic, morate paziti, da v portfelj uvr{~ate delnice, kate-rih gibanje cen je kar najmanj povezano. Povezanost gibanja delnic merimos korelacijskimi koeficienti. Delnice, katerih gibanje ni povezano, imajo zelonizke vrednosti korelacijskih koeficientov, ali pa so le-te celo negativne. Vi{-ja kot je vrednost korelacijskega koeficienta, bolj je gibanje delnic podobnoin manj smiselno jih je postaviti v isti portfelj. Ponavadi imajo nizke vredno-sti korelacijskih koeficientov delnice iz razli~nih sektorjev, delnice podjetij, kiposlujejo na razli~nih trgih, in podobno.
^e v svojo nalo`beno ko{arico postavite dovolj primernih delnic, bo va{ do-nos zelo podoben tr`nemu donosu, ki ga ponavadi merimo z indeksom trga.
34
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
Ne
daj
ajte
vse
h s
vojih
jajc
v is
to k
o{a
ro
RAZPR[ITEV PORTFELJA
Med 20. novembrom 2002 in 20. novembrom 2004 je indeks SBI 20 zra-sel za 44%. Recimo, da bi v tem obdobju vlagatelj kupil le eno delnico.Predpostavimo, da se je odlo~al med Krko, Intereuropo in Pivovarno La{-ko. Glede na njegov odlo~itev bi bili njegovi donosi taki:• Krka: 89%;• Intereuropa: 37%;• Pivovarna La{ko: 16%.Hipoteza u~inkovitega trga pravi, da vlagatelj vnaprej te`ko oceni, katera iz-med omenjenih delnic bo v dveh letih najbolj zrasla. Zaradi tega je zanj naj-bolje, da svojo nalo`bo razpr{i med vsemi tremi delnicami. V primeru, da bistoril tako, bi njegov donos zna{al 48%. Ve~ delnic, kot bi vklju~il v portfelj,bolj bi se njegov donos pribli`eval 44%, kolikor zna{a donos indeksa SBI 20.
7.1 Investicijski skladi
Diverzifikacijo nalo`be lahko opravite tudi preko investicijskih skladov. Le-tiimajo v lasti {iroko razpr{en portfelj, iz katerega je odstranjeno prakti~novsako specifi~no tveganje. Zaradi tega lahko z nakupom ene delnice investi-cijskega sklada razpr{ite svojo nalo`bo tudi na sto in ve~ razli~nih delnic. Topa omogo~a diverzifikacijo `e pri manj{ih zneskih nalo`be.
Z nalo`bami investicijskih skladov upravljajo dru`be za upravljanje (DZU), kiod sklada za to prejmejo upravljavsko provizijo.
Poznamo ve~ vrst investicijskih skladov. Med tradicionalne {tejemo:
• Zaprte investicijske sklade (ID – investicijska dru`ba). Njihove delnice ko-tirajo na borzi in jih lahko kupite preko svojih borznih posrednikov, podob-no kot vse ostale delnice. Njihov kapital se ne spreminja (zato izraz »zapr-ti sklad«). To pomeni, da ima upravljavec sklada v celotnem obdobju znanovelikost sredstev in mu ni treba konstantno kupovati in/ali prodajati na-lo`b, da zadovolji nove prilive / odlive iz sklada.
• Odprte investicijske sklade (vzajemni skladi). Njihove to~ke lahko kupi-te obi~ajno le direktno od dru`be za upravljanje po knjigovodski vrednostito~ke. Njihov kapital je spremenljiv (zato odprte).
Pred vlaganjem denarja v investicijske sklade si dobro preberite prospekt in-vesticijskega sklada. Najpomembnej{i del prospekta je predstavitev nalo`be-ne politike sklada. Od tega bo namre~ odvisen va{ donos pri nalo`bi v sklad.
35
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
Ne
daj
ajte
vse
h s
vojih
jajc
v is
to k
o{a
ro
VLAGATELJI LAHKO DNEVNO SPREMLJAJO VREDNOST SVOJIH NALO@B prekote~ajnic Ljubljanske borze, ki so objavljene v vseh slovenskih dnevnikih (Delo,Dnevnik, Finance, Ve~er in Primorske novice) in na spletni strani Ljubljanskeborze: http://www.ljse.si, kjer so na voljo tudi {tevilne druge informacije ovrednostnih papirjih, ki so uvr{~eni v trgovanje na Ljubljanski borzi. Te~ajnicaje dnevno na voljo tudi na Teletekstu TV Slovenija na straneh od 313 do 317.Televizija Slovenija pa prav tako vsak delovni dan pripravlja {e kratke prispev-ke o trgovanju na Ljubljanski borzi med oddajama Dnevnik ter Odmevi.
Vsa obvestila izdajateljev vrednostnih papirjev, letna in polletna poro~ila terdruge cenovno ob~utljive informacije, ki lahko vplivajo na ceno vrednostnihpapirjev, so dostopne na Sistemu elektronskega obve{~anja Ljubljanske bor-ze SEOnet na naslovu: http://seonet.ljse.si. Na informacije v elektronski obli-ki se je mo`no tudi brezpla~no naro~iti.
Za spremljanje te~ajev v `ivo, in s tem vrednost nalo`b v vrednostne papirje,se je potrebno obrniti na poobla{~ene ponudnike informacij (vendorji), ki jimLjubljanska borza posreduje podatke o trgovanju. Na njihovih spletnih stra-neh lahko tisti, ki z njimi podpi{ejo pogodbo, spremljajo podatke o teko~emtrgovanju z vsemi vrednostnimi papirji.
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
8. Kje dobiti informacije o borznem trgovanju
SPLETNA STRAN LJUBLJANSKE BORZE
http://www.ljse.si
36
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
Kje
do
biti
info
rmac
ije o
bo
rzn
em t
rgo
van
ju
Ponudniki informacij (vendorji) o trgovanju Ljubljanske borze so:
Abanka, d. d.
Tel.: 01 471 81 80
Internet: www.abanka.si
Celjska borzno-posredni{ka hi{a, d. o. o., Celje
Tel.: 03 425 20 00
Internet: www.cbh.si
Certius BPH, d. o. o.
Tel.: 01 540 42 04
Internet: www.certius.com
Delo, d. d.
Tel. 01 473 71 00
Internet: http://dpp.delo.si,
GBD Gorenjska borzno-posredni{ka dru`ba, d. d.
Tel.: 04 280 10 00
Internet: www.gbd.si
i-GV
Tel.: 01 309 44 60
Internet: www.gvin.com
Ilirika borzno-posredni{ka hi{a, d. d.
Tel.: 01 24 16 100
Internet: www.ilirika.si
KD, borzno-posredni{ka dru`ba, d. d.
Tel.: 01 583 07 30
Internet: www.kd-group.si
Moja delnica BPH, d. d.
Tel.: 01 433 11 55
Mojdenar, d. o. o.
Tel.: 01 430 92 10
Internet: www.mojdenar.com
Poslovni ~asnik Finance, d. o. o.
Tel.: 01 309 15 40
Internet: www.finance-on.net
Poteza, d. d.
Tel.: 01 307 07 00
Internet: www.poteza.si
Publikum, d. d.
Tel.: 01 300 60 60
Internet: www.publikum.si
37
Kako kupiti in prodati vrednostne papirje?
Vrednostne papirje lahko kupite ali prodate samo pri poobla{~enih borznihposrednikih, ki so zaposleni pri borznih ~lanih (spisek borzno-posredni{kih hi{in bank je objavljen na koncu bro{ure). Za sprejem v ~lanstvo mora borzni~lan izpolnjevati nekatere pogoje, ki zagotavljajo kar najvarnej{e in pregled-no poslovanje za vse stranke na trgu kapitala.
Kako potekata nakup in prodaja vrednostnih papirjev?
Pred prvim nakupom vrednostnega papirja vam bo borzni posrednik v Cen-tralni klirin{ko-depotni dru`bi (KDD) odprl ra~un, s katerim se bodo poznejeevidentirali vsi va{i nakupi in prodaja vrednostnih papirjev. Z borznim po-srednikom boste pred trgovanjem podpisali pogodbo o opravljanju borzno-posredni{kih storitev, ki dolo~a medsebojne pravice in obveznosti. Nalogaborznega posrednika ni samo nakup in prodaja, ampak tudi svetovanje priopravljanju poslov. Vendarle pa je na koncu vlagatelj tisti, ki se na podlagizbranih informacij odlo~i za najustreznej{o nalo`bo.
Kak{no naro~ilo dati borznemu posredniku?
Borzni posrednik opravlja razli~ne vrste poslov - od upravljanja portfelja doizvajanja posameznih vrst naro~il. Najosnovnej{i vrsti le-teh sta tr`no in li-mitirano naro~ilo. ^e ste vrednostne papirje pripravljeni kupiti ali prodati poceni, ki velja na trgu, oddate borznemu posredniku tr`no naro~ilo. ^e pa `e-lite vrednostne papirje kupiti ali prodati po to~no dolo~eni vrednosti, odda-te limitirano naro~ilo. Obstajajo tudi druge vrste naro~il z dodatnimi pogojina~ina prikaza in izvedbe ter z dodatnimi pogoji ~asa izvedbe. Borzni posred-nik vam bo za sklenitev posla zara~unal stro{ke v okvirni vi{ini od 0,5 - 1,5
38
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
9. Najpogostej{a vpra{anja
odstotka vrednosti posla. Vrste naro~il so podrobneje razlo`ene v posebnempoglavju.
Poleg oddaje posameznih naro~il lahko borznemu posredniku zaupate tudivodenje portfelja.
Ve~ informacij o postopkih in o trgovanju z vrednostnimi papirji je na voljopri ~lanih Ljubljanske borze.
Kaj potrebujete za prodajo vrednostnih papirjev?
Za prodajo vrednostnih papirjev potrebujete: veljavno osebno izkaznico alipotni list, dav~no {tevilko, {tevilko ban~nega ra~una, obvestilo KDD o lastni{-tvu delnic, za osebe, ki so mlaj{e od 18 let, pa {e rojstni list.
Kje izvedeti, koliko in katere vrednostne papirje imate nasvojem ra~unu?
Za izpis stanja na ra~unu vrednostnih papirjev se je potrebno obrniti naKDD Centralno klirin{ko depotno dru`bo, ki vodi register imetnikov vrednost-nih papirjev. KDD enkrat letno vsem imetnikom vrednostnih papirjev v cen-tralnem registru po{lje brezpla~ni letni izpis stanja na dan 31. 12., ki ga imet-niki prejmejo v za~etku leta. Izpis stanja na izbrani datum lahko imetnik prej-me kadarkoli v letu na zahtevo in s pla~ilom nadomestila. Opis postopka pri-dobitve izpisa stanja je na voljo na spletni strani KDD.
KDD - Centralna klirin{ko-depotna dru`ba, d. d.Tivolska 48, LjubljanaTel. (01) 307 35 00
E-po{ta: [email protected] naslov: http://www.kdd.si
39
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
Naj
po
gost
ej{a
vp
ra{a
nja
Kako je z dedovanjem vrednostnih papirjev?
Prenos vrednostnih papirjev na podlagi sodnega sklepa o dedovanju ali ded-nopravnih pogodb se prav tako izvede z nalogom neposredno KDD. Zahte-vana dokumentacija in postopek sta podrobno opisana na spletni strani KDD(www.kdd.si).
Kako postati borzni posrednik?
Na borzi lahko z vrednostnimi papirji trgujejo le borzni posredniki, ki so pred-hodno pridobili dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravlja-nje teh poslov in jih je za to delo pooblastil eden od ~lanov Ljubljanske bor-ze. Predhodno pa je na Ljubljanski borzi potrebno opraviti {e preizkus us-posobljenosti dela na borznem trgovalnem sistemu – BTS. Program in na~inopravljanja preizkusa znanja za pridobitev dovoljenja dolo~a Agencija za trgvrednostnih papirjev (ATVP). Ve~ informacij:
Agencija za trg vrednostnih papirjevPoljanski nasip 61000 Ljubljana
Tel.: 01 280 0400Spletni naslov: http://www.a-tvp.si
40
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
Naj
po
gost
ej{a
vp
ra{a
nja
BTS Pomeni borzni trgovalni sistem Ljubljanske borze, ki je sestavni del borznegainformacijskega sistema. Preko BTS borzni posredniki dnevno trgujejo z vred-nostnimi papirji, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.
BORZNI POSREDNIKBorzni posrednik je oseba, ki jo ~lan borze (borzno-posredni{ka hi{a ali ban-ka) pooblasti za sklepanje borznih poslov, ~e izpolnjuje pogoje, ki jih predpi-sujejo Zakon o trgu vrednostnih papirjev in podzakonski akti.
^LAN BORZE^lan borze je pravna oseba, ki jo je Ljubljanska borza sprejela v ~lanstvo naborzo na podlagi izpolnjenih pogojev, ki jih predpisujejo ZTVP, podzakonskiakti in Ljubljanska borza. ^lanice Ljubljanske borze so borzno-posredni{ke hi-{e in nekatere banke. Spisek aktualnih ~lanov borze je objavljen na spletnistrani Ljubljanske borze.
TE^AJ VREDNOSTNEGA PAPIRJATe~aj je tr`na cena nekega vrednostnega papirja, s katerim se trguje na or-ganiziranem trgu (borzi). Te~aj dol`ni{kih vrednostnih papirjev (npr. obvez-nic) se izra`a v odstotkih glede na nominalno vrednost, te~aji delnic pa seizra`ajo v absolutnih zneskih (npr. tolarskih).
Enotni te~aj je povpre~en te~aj vrednostnega papirja v trgovalnem dnevu (vodstotkih oziroma v SIT), ki se ga izra~una na podlagi tehtane aritmeti~nesredine vseh te~ajev, dose`enih z nekim vrednostnim papirjem v ~asu trgo-vanja.
LOTPomeni najmanj{o koli~ino vrednostnega papirja, s katero se lahko sklepajoborzni posli.
41
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
10. Kratek borzni slovar
42
Kra
tek
bo
rzn
i slo
var
PORTFELJPortfelj je finan~no premo`enje, ki ga ima posameznik ali dru`ba nalo`ene-ga v razli~nih vrednostnih papirjih. Pri oblikovanju portfelja se z razpr{enost-jo nalo`b v razli~ne vrednostne papirje sku{a zmanj{ati tveganje. Vlagateljlahko portfelj upravlja sam, lahko pa upravljanje zaupa finan~nim svetoval-cem - upravljalcem portfelja.
ORGANIZIRAN TRGOrganiziran trg je trg vrednostnih papirjev, na katerem trgovanje poteka red-no, pregledno in ga urejajo in nadzorujejo pristojni organi. Organizirana trgavrednostnih papirjev sta borzni trg in prosti trg.
BORZNI TRGPomeni organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimivrednostnimi papirji, za katere je bila uspe{no opravljena prva javna proda-ja v skladu z ZTVP oziroma za katere je izdajatelj pridobil dovoljenje Agen-cije za organizirano trgovanje in so jih pristojni organi borze sprejeli v borz-no kotacijo. Izdajatelji, katerih vrednostni papirji so uvr{~eni na borzni trgizpolnjujejo posebne pogoje obve{~anja in poro~anja javnosti skladno s Pra-vili borze, prav tako pa so izdajatelji zavezani k spo{tovanju Kodeksa uprav-ljanja javnih delni{kih dru`b. Vrednostni papirji borzne kotacije nudijo vla-gateljem ve~jo za{~ito, prav tako pa so ti vrednostni papirji kakovostnej{i,kot na prostem trgu. V okviru borznega trga je oblikovan tudi posebni seg-ment Prva kotacija.
PRVA KOTACIJAPrva kotacija je najkakovostnej{i segment organiziranega trga na Ljubljan-ski borzi, kjer podjetja izpolnjujejo {e kvantitativne in likvidnostne kriterijein katerih izdajatelji so se zavezali {e k dodatnemu obve{~anju (Mednarod-ni standardi ra~unovodskega poro~anja in v angle{kem jeziku).
PROSTI TRGPomeni organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimivrednostnimi papirji, ki so bili do uveljavitve sprememb Zakona o trgu vred-nostnih papirjev (ZTVP-1B) sprejeti v trgovanje po zakonski dol`nosti. Odsprememb omenjenega zakona dalje pa samo na zahtevo izdajatelja oz. po-sameznega imetnika vrednostnega papirja. Vrednostni papirji, s katerimi setrguje na prostem trgu ne izpolnjujejo tako strogih pogojev kot vrednostnipapirji v borzni kotaciji oz. prvi kotaciji. Veliko vrednostnih papirjev na pro-stem trgu je manj likvidnih.
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
LIKVIDNOST VREDNOSTNIH PAPIRJEVLikvidnost je zelo pomembna lastnost vrednostnih papirjev. Likvidnost vred-nostnemu papirju daje dolo~eno kakovost, saj to pomeni, da za tak vrednost-ni papir obstaja veliko kupcev in prodajalcev, zato posamezne transakcijepraviloma nimajo ve~jega vpliva na cene, investitorji pa imajo mo`nost hitresklenitve posla. Taki vrednostni papirji so tudi bolj privla~ni za ve~ino inve-stitorjev. Z likvidnimi vrednostnimi papirji se na Ljubljanski borzi trguje v ne-prekinjenem trgovanju, z manj likvidnimi pa trgovanje poteka na avkcijah. Bolj{a likvidnost delnic prina{a tudi vi{jo u~inkovitost celotnemu trgu, saj sotr`ne cene delnic bli`je notranjim vrednostim. Poleg tega pa vi{ja likvidnostdelnic poceni trgovanje na borzi za vlagatelje (razmik med ponudbo in povpra-{evanjem je manj{i) ter poceni kapital za izdajatelje (zahtevani donos je ni`ji).
AVKCIJEPoleg neprekinjenega na~ina trgovanja poznamo tudi avkcijski na~in, ki seuporablja za manj likvidne vrednostne papirje. S takimi vrednostnimi papirji seobi~ajno sklene zelo malo poslov, ponudbe ali povpra{evanja na trgu velikokratni, zato je razmik med najbolj{o ponudbo in povpra{evanjem lahko velik. Te~a-ji posameznih poslov se lahko zelo razlikujejo, zato je zanje avkcijsko trgovanjeprimernej{e. V avkcijskem trgovanju se za posamezni nelikvidni vrednostni pa-pir enkrat na dan izvajajo avkcije. Na avkciji se naro~ila za nakup in prodajodolo~en ~as le zbirajo, nato se v enem trenutku vsi posli sklenejo naenkrat pole enem, ravnote`nem te~aju. Za dolo~anje ravnote`nega te~aja velja posebenalgoritem, ki deluje po na~elu doseganja najve~je mo`ne koli~ine sklenjenihposlov in minimalnega preostanka neizvr{enih naro~il, pri ~emer se upo{tevavrstni red naro~il glede na vrednost te~ajev in ~as vnosa naro~il.
Razvrstitev delnic je razvidna iz te~ajnice borze in slu`i vlagateljem in ostalijavnosti kot ocena likvidnosti in s tem kakovosti nekega vrednostnega papir-ja. Oznaka A v te~ajnici pomeni, da se z vrednostnim papirjem trguje avkcij-sko, oznaka N pa neprekinjeno.
SEOnetSEOnet je sistem elektronskega obve{~anja Ljubljanske borze, ki izdajateljemin vsem drugim naro~nikom omogo~a, da na spletnem naslovu http://seo-net.ljse.si {ir{i investicijski javnosti zagotovijo dostop do: svojih poslovnih in-formacij v slovenskem in angle{kem jeziku, letnih poro~il teko~ega leta in ar-hiva letnih poro~il, sporo~il in novic borze in sporo~il drugih institucij trgakapitala. SEOnet omogo~a hiter, preprost in ~asovno neomejen dostop do in-formacij o izdajateljih vrednostnih papirjev in drugih institucijah trga kapi-tala, saj so informacije zgo{~ene na enem mestu.
43
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
Kra
tek
bo
rzn
i slo
var
Bank Austria Creditanstalt, d. d.
[martinska cesta 140, 1000 Ljubljana
01 587 64 30, 01 587 64 84
http://www.ba-ca.si
Abanka Vipa, d. d.
Slovenska 58, 1517 Ljubljana
01 471 81 88, 01 231 09 85
http://www.abanka.si
Banka Koper, d. d.
Pristani{ka 14, 6502 Koper
05 666 13 50, 05 666 20 02
http://www.banka-koper.si
De`elna banka Slovenije, d. d.
Kolodvorska 9, 1000 Ljubljana
01 472 72 63, 01 472 74 08
Factor banka, d. d.
Tivolska 48, 1000 Ljubljana
01 230 66 10, 01 230 77 61
http://www.factorb.si
Gorenjska banka, d. d.
Bleiweisova 1, 4000 Kranj
04 208 42 94, 04 202 16 13
http://www.gbkr.si
HYPO ALPE-ADRIA-BANK, d. d.
Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana
01 580 40 00, 01 580 42 71
http://www.hypo-alpe-adria.si
Nova Ljubljanska banka, d. d.
^opova 3, 1520 Ljubljana
01 476 52 06, 01 425 63 39
http://www.nlb.si
Probanka, d. d.
Svetozarevska 12, 2000 Maribor
02 252 42 60, 02 252 05 59
http://www.probanka.si
Raiffeisen Krekova banka, d. d.
Slom{kov trg 18, 2000 Maribor
02 229 31 11, 02 252 55 18
http://www.r-kb.si
SKB Banka, d. d.
Ajdov{~ina 4, 1513 Ljubljana
01 433 21 32, 01 471 56 28
http://www.skb.si
Argonos, borzno posredni{ka hi{a, d. o. o.
Puharjeva 2, 1000 Ljubljana
01 470 48 05, 01 470 48 12
http://www.argonos-bph.si
B P H, borzno posredovanje in svetovanje, d. o. o.
Tom{i~eva 1, 1000 Ljubljana
01 200 20 20,
01 200 20 30
http://www.bph.si
44
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21 -0,74%\\9,08
11. Spisek ~lanov Ljubljanske borze
Celjska borzno-posredni{ka hi{a, d. o. o.
Vrun~eva 1, 3000 Celje
03 425 20 00, 03 425 20 20
http://www.cbh.si
CERTIUS BPH, d. o. o.
[martinska 152, 1000 Ljubljana
01 540 42 04, 01 524 17 06
http://www.certius.com
GBD, Gorenjska borzno posredni{ka dru`ba, d. d.
Koro{ka cesta 33, 4000 Kranj
04 280 10 00, 04 280 10 12
http://www.gbd.si
Ilirika borzno posredni{ka hi{a, d. d.
Breg 22, 1000 Ljubljana
01 241 61 00, 01 241 61 44 / 01 241 61 45
http://www.ilirika.si
KD, borznoposredni{ka dru`ba, d. o. o.
Celov{ka 206, 1000 Ljubljana
01 583 07 30, 01 581 40 90
http://www.kd-group.si
Nova Kreditna banka Maribor, d. d.
Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor
02 229 20 81, 02 229 23 29
http://www.mbh.si
Medve{ek Pu{nik, d. d.
Gradnikove brigade 11, 1000 Ljubljana
01 586 44 50, 01 586 44 51
http://www.medvesekpusnik.si
Moja delnica BPH, d. d.
Dunajska 20, p.p 3535, 1116 Ljubljana
01 433 11 55, 01 430 83 00
Perspektiva, d. d., borzno posredni{ka dru`ba
WTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana
01 568 82 25, 01 568 81 41
http://www.perspektiva.si
PFCI, d. o. o.
Pristani{ka 12, 6000 Koper
05 663 31 00, 05 663 31 20
Poteza, borzno posredni{ka dru`ba, d. d.
@elezna cesta 18, 1000 Ljubljana
01 307 07 00, 01 307 07 01
http://www.poteza.si
Publikum, borzno posredovanje, d. d.
Miklo{i~eva 38, 1000 Ljubljana
01 300 60 60, 01 433 10 50
http://www.publikum.si
VERITAS B.H. borzno posredni{ka hi{a, d. o. o.
Partizanska c. 30, 2000 Maribor
02 220 89 00, 02 220 89 99
http://www.veritas.si
Ve~ informacij:
Ljubljanska borza, d. d., LjubljanaSlovenska cesta 56
1000 Ljubljana
Tel.: 01 /471 0211Faks: 01/ 471 0213
E-po{ta: [email protected] naslov: http://www.ljse.si
45
DRKR\2.354,53 -0,81%\
3,92\
GRVG\5.297,02 0,01%\\11,72\
IEKG\5.000,10 -0,01%\\9,78\
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08\\
MER\35.198,84 0,00%\ 2,82\\\
PETG\68.535,83 -0,05%\\93,55
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92\
GRVG\5.297,02 0,01% 11,72\
IEKG\5.000,10
-0,01%\\9,78\
DRKR\2.354,53 -0,81%\\3,92
GRVG\5.297,02 0,01\\\\11,72
IEKG\5.000,10 -0,01%\\\9,78
KRKG\116.977,50 -0,73%\ 52,17
MELR\36.744,21-0,74%\\9,08
mag. Simon Mastnak
Mojca Mele
Andra` Grahek
OSNOVE VLAGANJA V VREDNOSTNE PAPIRJE NA BORZI
Izdala
Zalo`ba Kapital d.o.o.
Odgovorni urednik
Sre~ko Pirtov{ek
Namestnik odgovornega urednika
Alan Kav~i~
Izvr{na urednica
Janja Kacjan
Art direktor
Robert Ro{ker
Prelom
Kapital repro studio
Lektoriranje
Bojana Samarin
Tisk
Tiskarna Schwarz d.o.o.
Pri pripravi publikacije so bila uporabljena tudi razli~na gradiva Ljubljanske borze in podatki iz publikacije »70 let prve borze v Ljubljani«
Maribor 2006
© Zalo`ba KAPITAL d.o.o. Vse pravice pridr`ane
Ljubljanska borza, d. d., LjubljanaSlovenska cesta 56
1000 Ljubljana
Tel.: 01 /471 0211Faks: 01/ 471 0213
E-po{ta: [email protected] naslov: http://www.ljse.si
9 789616 337137
ISBN 961-6337-13-0