obrazovni politiki na opstina kocani -...

OBRAZOVNI POLITIKINA OP[TINA

KO^ANI

OBRAZOVNI POLITIKINA OP[TINA

KO^ANI

Skopje, 2008

Proekt:Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite

OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA KOÂNI

Bro{urata e izrabotena od ~lenovite na op{tinskoto telo za obrazovanie:Petre Efremovski, rakovoditel na Oddelenie za javni dejnosti i op{tinskiprosveten inspektor, Op{tina Ko~aniLiljana Arsova, psiholog, OU „Sv. Kiril i Metodij“Qubica Zaharieva, pretsedatel, NVO „Oktagon“Katerina Sinadinovska, oddelenski nastavnik, OU „Nikola Karev“Golubina \eorgieva, Podra~na edinica BRO Ko~ani

Stru~ni sorabotnici:Zoran Uzunov, konsultant za obrazovni politiki Merita Kuli, konsultant za strate{ko planirawe

Lektura:Suzana Stojkovska

Grafi~ki dizajn:Biljana Mihajlovska

Tira`:120

Bro{urata e rezultat na realizacija na proektot "Unapreduvawe na obrazovanieto voop{tinite“ {to go realizira{e Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO)vo periodot fevruari 2006 do fevruari 2008 godina. Ovaa bro{ura be{e ovozmoènaso poddr{ka od Institutot za trajni zaednici (ITZ) preku fondovi na Agencijata naSoedinetite Amerikanski Dràvi za me|unaroden razvoj (USAID).

Mislewata {to se ovde izrazeni im pripa|aat na avtorite i ne gi odrazuvaat stavo-vite na Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO), Institutot za trajnizaednici (ITZ) ili na Agencijata na Soedninetite Amerikanski Dràvi za me|unaro-den razvoj (USAID). Isto taka, spomenuvaweto na trgovski marki ili komercijalniproizvodi ne pretstavuva poddr{ka ili preporaka za koristewe.

CIVIL SOCIETY STRENGTHENING PROJECT

V o juli 2005 godina Makedonija usvoi paket zakoni za de-centralizacija vo osnovnoto i vo srednoto obrazova-nie. Toa pretstavuva{e golema promena bidej}i na op{-tinite im se prenesoa pogolem del odgovornostite, pred s¢vo oblasta na administriraweto i finansiraweto na u~i-li{tata.

Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO)ve}e 4 godini kontinuirano raboti na dolgoro~ni proekti po-vrzani so jaknewe na kapacitetite na raznite subjekti vo sek-torot na obrazovanieto. Poseduvaj}i go iskustvoto MCGO goinicira{e proektot Unapreduvawe na obrazovanieto voop{tinite ~ija glavna cel e zajaknuvawe na kapacitetot navrabotenite vo op{tinite, u~ili{tata i nevladinite orga-nizacii da odgovorat na novite predizvici.

Vo ovaa bro{ura se sodràni op{tinskite obrazovnipolitiki, kako i akcionite planovi izraboteni od pretstav-nici od razli~ni sektori od 10 op{tini. Vo nea se poso~eniproblemite koi{to proizleguvaat od neadekvatnata infra-struktura ili, pak, pregolemiot broj na u~enici vo oddelniu~ili{ta, razli~nite sostojbi vo centralnite i vo podra~-nite u~ili{ta, urbanite nasproti ruralnite zoni, struktu-rata na nastavniot kadar, sodràni se prioritetite na de-luvawe ~ija cel e da se podobri kvalitetot na nastavniot pro-ces ili da se podobrat uslovite za rabota; preporakite zanabquduvawe i evalvacija, kako i metodite preku koi }e se

zgolemi transparentnosta na op{tin-sko nivo za site aktivnosti povrzaniso procesot na obrazovanieto.

So cel da se promovira i prakti~-no da se primeni decentraliziraniotna~in na odlu~uvawe na nivo na sekojaop{tina se formiraa op{tinski telaza obrazovanie (OTO). Vo ovie tela ak-tivno u~estvuvaat pretstavnici na op{-tinite (prete`no od sektorite za obra-zovanie i za kultura), pretstavnici navospitno-obrazovniot kadar od osnov-nite u~ili{ta, kako i pretstavnici nanevladiniot sektor koi{to aktivno de-luvaat na poleto na obrazovanieto na

PORAKA DO ÎTATELOT

3Obrazovni politiki na op{tina KOÂNI

4 Obrazovni politiki na op{tina KOÂNI

op{tinsko nivo. ^lenovite na OTO od 10-te op{tini, preku strukturiranproces, gi realiziraa fazite na procena na potrebite na u~ili{tata,

izvr{ija rangirawe i izbor na prioritetite zemaj}i gi predvid prilikitei predizvicite koi{to se specifi~ni za sekoja op{tina. Pri sprovedu-vaweto na proektnite aktivnosti, op{tinite imaa mo`nost prakti~no da goprimenat modelot koj im be{e prezentiran za izgotvuvawe na op{tinskiteobrazovni politiki.

Vo tekot na realizacijata na proektot, od fevruari 2006 do fevruari2008, bea postignati slednite reazultati: vospostaveni se mreì me|u pret-stavnicite na u~ili{tata, pretstavnicite na NVO sektorot i op{tinskiotkadar vo 10 op{tini vo Makedonija, u~ili{tata i NVO, zajaknati se kapaci-tetite na vrabotenite vo op{tinskite tela za obrazovanie, definirani sestrate{kite planovi vo koi{to sekoja od op{tinite gi istakna prioriteti-te za intervencija.

Proektot be{e realiziran so poddr{ka od Institutot za trajni zaed-nici (ITZ) preku fondovi na Agencijata na Soedinetite Amerikanski Drà-vi za me|unaroden razvoj (USAID), a e rezultat na izvonrednata sorabotkaso 10 op{tini vklu~eni vo proektot: Vrap~i{te, Ki~evo, Ko~ani, Mavrovoi Rostu{e, Negotino, Radovi{, Saraj, Sveti Nikole, Strumica i â{ka.

K ako rezultat na rabotata na proektot Unapreduvawe naobrazovanieto vo op{tinite, realiziran od Makedon-ski centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO), a so pod-dr{ka na Institutot za trajni zaednici (ITZ) i Agencijata naSoedinetite Amerikanski Dr`avi za me|unaroden razvoj(USAID) vo ramki na programata Zajaknuvawe na gra|anskotoop{testvo, podgotven e materijal so koj }e se reguliraat lo-kalnite obrazovni politiki za partnerski odnosi i efikas-na sorabotka me|u op{tinata, u~ili{tata i nevladinite or-ganizacii i }e bide del od strategijata za razvoj na obrazo-vanieto vo Op{tina Ko~ani.

Op{tina Ko~ani se nao|a na 120 kilometri oddale~e-nost od Skopje vo isto~niot del na Republika Makedonija, po-to~no ja zazema severnata strana na Ko~anskata kotlina i gozafa}a prostorot od dvete strani na kotlinata kade {to taaja napu{ta Osogovijata i ja pro{iruva svojata dolina. Gradot

ima ju`na postavenost kon pod-no`jeto na Osogovskite Pla-nini (2 252 metri n.v.). Na jugplodnata Ko~anska kotlina ezatvorena so planinata Pla~-kovica (1 754 m.n.v.), a nadmor-skata viso~ina na gradskototlo e do 450 m. Op{tinata Ko-~ani ima odli~na geografskapolo`ba, kon koja gravitiraat28 naseleni mesta, zafa}a po-vr{ina od 382 km2 i ima 38.092`iteli.

1. VOVED


S o usvojuvaweto na Zakonot za decentralizacija na op{-tinite im se prenesoa golem del od nadle`nostite, aosobeno vo delot na obrazovanieto stanuvaj}i sopstve-nik na u~ili{tata, tie dobija zna~itelni odgovornosti.

So neophodnoto usvojuvawe na relevantnite dokumentikoi gi definiraat pravata, odgovornostite i mehanizmite nasorabotka me|u site u~esnici vo vospitno-obrazovniot pro-ces, }e se ovozmoì o~ekuvanoto unapreduvawe na obrazo-vanieto, {to pretstavuva i strate{ka cel na sekoe op{testvo.

So ovoj dokument treba da se dobie jasna slika za sos-tojbata na obrazovanieto vo Op{tina Ko~ani. So vneseniteparametri za brojot na u~enicite, brojot i kvalitetot na u~i-li{nite zgradi, brojot na nastavnicite i dr. i od sumirawe-to na sostojbata moè da se gradi strategijata za podobru-vawe na kvalitetot na vospitno-obrazovniot proces.

Op{tinskoto telo za obrazovanie (OTO) se formira sopostavuvawe na strate{ka cel: vospostavuvawe i zajaknu-vawe na partnerstvoto pome|u op{tinata, u~ili{tata inevladiniot sektor, zaradi unapreduvawe na obrazova-nieto i re{avawe na problemite vo sferata na obrazo-vanieto.

So re{enie na gradona~alnikot Qubomir Janev se for-mira OTO so slednite ~lenovi:

- Petre Efremovski - koordinator i pretstavnik naOp{tina Ko~ani;

- Golubina \orgievska - ~len i pretstavnik na Birotoza razvoj na obrazovanieto;

- Qubica T. Zaharieva - ~len ipretstavnik na Zdruènieto nagra|ani "Oktagon“;

- Liljana Arsova - ~len i pret-stavnik na OU "Sv. Kiril iMetodij“;

- Kata Sinadinovska - ~len ipretstavnik na OU "NikolaKarev“.

Na teritorijata na gradot ima petosnovni u~ili{ta, edno osnovno muzi~-

2. ANALIZA NA SOSTOJBITE VO OBRAZOVANIETO VO OP[TINA KOÂNI



ko u~ili{te, dve sredni i od u~ebnata 2007/08 godina zapo~na so rabotaPravniot fakultet (vo ramkite na Univerzitetot "Goce Del~ev“ - [tip).Koncepcijata za pobrz razvoj na obrazovanieto preku zgolemuvawe na in-frastrukturniot kapacitet na op{tinata (izgradba na nova u~ili{na zgra-da, sportski sali i dom za prestoj na sredno{kolci i studenti) }e bidevgradena vo strategijata za razvoj na obrazovanieto na Op{tina Ko~ani,{to vo naredniot period bi trebalo da pretstavuva osnova za zaedni~kore{avawe na potrebite vo lokalnata zaednica.

Neposredni u~esnici vo realizacijata na nastavniot proces se u~eni-cite, nastavnicite, roditelite, u~ili{nite organi i Op{tinata. Sekoj odovie subjekti ima svoe podra~je na deluvawe koe moè da bide monitori-rano i evalvirano od strana na Op{tinskoto telo za obrazovanie. Toa zna-~i deka site subjekti moàt i mora da funkcioniraat homogeno vo interesna efikasno realizirawe na nastavniot proces, a so edinstvenata cel -podobruvawe na uslovite za rabota i podobruvawe na kvalitetot na nasta-vata, so krajna cel podobro i pokvalitetno obrazovanie na u~enicite. Or-ganite so koi OTO sorabotuva i so koi }e sorabotuva vo idnina se nepo-sredno povrzani so izveduvaweto na nastavno-vospitniot proces vo u~i-li{nite sredini.

Preku odlukite na u~ili{niot odbor koi se donesuvaat so mnozinst-vo glasovi od vkupniot broj ~lenovi na odborot direktno se upravuva voosnovnite i vo srednite u~ili{ta. So decentralizacijata vo obrazovani-eto na u~ili{nite odbori im se preneseni pove}e prava i obvrski:

predlagaat godi{na programa za rabota i do Op{tinskiot sovetpodnesuvaat izve{tai za postigawata vo u~ili{teto;

usvojuvaat statut;

predlagaat godi{en finansiski plan;

objavuvaat javni oglasi za izbor na direktor na u~ili{teto;

mu predlagaat na gradona~alnikot kandidat za direktor;

donesuvaat odluki po àlbite i poplakite na vrabotenite,u~enicite i roditelite;

davaat mislewe vo vrska so nazna~uvaweto na nastavnicite istru~nite sorabotnici.

Stru~nite u~ili{ni organi (nastavni~ki sovet, oddelenski sovet,stru~en aktiv i drugi) imaat ograni~ena uloga vo procesot na decentral-izacijata na obrazovanieto, no sepak moàt da vlijaat preku pretstavnici-te vo u~ili{niot odbor, bidej}i direktno rabotat so u~enicite i moàt dagi istraùvaat i prenesuvaat nivnite tekovni barawa i potrebi.

Nastavni~kiot sovet go so~inuvaat site nastavnici, stru~ni sorabot-nici i direktorot na u~ili{teto. Rakovoditel na paralelka se imenuva odnastavni~kiot sovet, po predlog na direktorot.

Oddelenskiot sovet go so~inuvaat nastavnicite koi ja izveduvaat nas-tavata vo taa paralelka, stru~nite sorabotnici i direktorot na u~ili{-teto.


Dejnosta na stru~nite orga-ni i tela, kako i nivnite obvrskise opredeleni so statutot na u~i-li{teto i se vo soglasnost so za-konite za osnovno i sredno obra-zovanie.

Sovetot na roditelite, kakoorgan vo u~ili{teto, se formiraod roditeli koi ne se vrabotenivo u~ili{teto, a neposredno jasledi i dava mislewa za vospit-no-obrazovnata rabota vo u~i-li{teto. Rabotata na sovetot naroditelite se utvrduva so sta-tutot na u~ili{teto.

Site ovie organi i ponatamu }e davaat svoj pridones vo re{avaweto naodredeni problemi.

O pfatot na u~enicite e spored reonizacija koja ja koor-dinira lokalnata samouprava i vo golema mera se op-fateni site u~ili{ni obvrznici so mali otstapuvawa.Vkupniot broj na u~ili{ni obvrznici kontinuirano ne-

kolku godini nanazad beleì malo opa|awe. Sepak, namalu-vaweto na brojot na paralelkite, iako prisutno, ne e priori-teten problem na obrazovanieto vo Ko~ani. Naj~esta pri~inaza namaluvaweto na brojot na u~enicite e iseluvaweto vostranstvo ili promenata na mestoto na ìveewe.

Tabelaren pregled na brojot na u~enicite od prvo do osmo oddelenie po u~ili{ta vo u~ebnata 2007/08

Spored prikaànata tabela moè da se zaklu~i deka bro-jot na u~ili{nite obvrznici koi gravitiraat kon u~ili{tata

i za koi ima napraveno op{tinska re-onizacija (opfat na u~enici po u~i-li{ta) ne soodvetstvuva so postoe~-kata mestopolo`ba na u~ili{tata izatoa e neophodno da se napravi novplan. Isto taka, kako problem vo po-slednite nekolku godini se javuvanamaluvaweto na brojot na u~enici-te kako rezultat na namaluvawetona natalitetot i iseluvaweto vostranstvo.

3. BROJ NA UÊNICI PO UÎLI[TA NA TERITORIJATA NA OP[TINATA


U~ili{te Broj na paralelki

Broj na u~enici

OU "Sv. Kiril i Metodij“ 42 1 144

OU "Nikola Karev“ 39 641

OU "Rade Kratov~e“ 38 776

OU "Malina Popivanova“ 32 727

OU "Krste Petkov Misirkov“ 19 365

OMU "Risto Jurukov“ 11 149

Vkupno 181 3 802

S pored napravenite analizi nastavniot kadar gi ispol-nuva zakonskite normi za realizirawe na vospitno-obrazovna dejnost, so tendencija za dousovr{uvawe vodelot na obrazovanieto. No, podigawe na kvalitetot ne zna-~i samo stru~na osposobenost, tuku i sledewe na novinite isovremenite nastoju-vawa za podobruvawena kvalitetot na nas-tavata. So toa se na-metnuva potrebata zakontinuirana eduka-cija na nastavniot ka-dar preku BRO, no i soedukaciite na aktuel-nite prokti, kako i sou~estvo vo programikoi }e bidat planira-ni na lokalno nivo.Obezbeduvawe kvali-tet e vo korelacija osobeno na poslednite dve podra~ja, a votoa svoja uloga imaat kako dr`avnite institucii, taka iinstituciite na lokalno nivo.

Tabelaren pregled na brojot na vrabotenite vo u~ili{tata vo Op{tina Ko~ani

4. STRUKTURA NA NASTAVNIOT KADAR


U~ili{te

Nastavnici

Ostanativraboteni Vkupno

Stru~na podgotovka Vkupno

nastavniciVSS V[S

OU "Sv. Kiril i Metodij“ 28 28 56 18 74

OU "Nikola Karev“ 21 26 47 14 61

OU "Rade Kratov~e“ 24 28 52 12 64

OU "Malina Popivanova“ 15 24 39 11 50

OU "Krste Petkov Misirkov“ 9 18 27 11 38

OMU "Risto Jurukov“ / 9 9 2 11

Vkupno 97 133 230 68 298


Spored dobienite podatoci se zabele`uva deka ima tendencija nazgolemuvawe na stru~nata podgotovka na nastavniot kadar so toa {to pogo-lem broj od nego e so visoko obrazovanie, dodeka, pak, kadarot koj e so vi{eobrazovanie ima tendencija na steknuvawe na visoko obrazovanie. Ova uka-`uva deka raspolo`liviot nastavni~ki i drug stru~en kadar e vo tek so so-vremenite promeni koi se slu~uvaat vo obrazovanieto.

Za sledeweto na sovremenite tekovi vo obrazovanieto indikator se iobukite na nastavnicite vklu~eni vo proektite, kako i edukaciite koi re-dovno gi sproveduva BRO za nepre~eno realizirawe na novinite vo devet-godi{noto obrazovanie.

Pregled na realiziranite proekti vo osnovnite u~ili{ta vo Op{tina Ko~ani

Efektite od vklu~enosta vo site proekti se sledat od strana naimplementatorite na proektite, no i u~ili{tata pravat sopstveni analizipri {to se voo~uvaat izvesni promeni vo kvalitetot na rabotata na samiteu~ili{ta. Sekako, se vnesuvaat novi formi i metodi vo rabotata, nov na~inna komunikacija i poinakva u~ili{na klima.

Od golemiot broj na obuki za profesionalno usovr{uvawe na nastav-nicite vidlivi se promenite vo na~inot na planiraweto i organizirawetona samata nastava, no kako problem se javuvaat nedoopremenite u~ilnici inedostatokot na nagledni sredstva.

Vo odnos na sledeweto, vrednuvaweto i unapreduvaweto na vospit-no-obrazovnata rabota se o~ekuva pogolema odgovornost i anga`man na lo-kalnata samouprava za re{avawe na pra{awata povrzani so kvalitetot narabotata na u~ili{tata, a so toa i kvalitetot na izvedbata na nastavata odstrana na nastavniot kadar. Vo ramki na ova se zakonskite obvrski na sle-dewe, vrednuvawe i osmisluvawe na predlog-merki za unapreduvawe na vos-pitno-obrazovnata rabota.

U~ili{te Proekti vo tek na realizacija

OU "Sv. Kiril i Metodij“ PEP - proekt (komponenti IT, Standardi zaocenuvawe, Prirodni nauki); Energetska efi-kasnost i ekolo{ki benefiti so racionalnoiskoristuvawe na geotermalnite vodi

OU "Nikola Karev“ Modernizacija na obrazovanieto; PEP - proekt;Reciklirawe na otpaden materijal

OU "Rade Kratov~e“ Ednakvi za site; Reciklirawe na otpadenmaterijal; PEP - proekt

OU "Malina Popivanova“ PEP - proekt; U~ili{te po merka na deteto;Komeroviot model

OU "Krste Petkov Misirkov“ Modernizacija na obrazovanieto; PEP - proekt;Kreativna nastava i u~ewe; Kontinent bezgranici

OMU "Risto Jurukov“ /

Zgradata na OU "Sv. Kiril i Metodij“ e izgradena 1974 go-dina. U~ili{teto e locirano vo centralnoto gradsko podra~je.

Vo sklop na mati~noto u~ili{te rabotat i dve podra~niu~ili{ta vo s. Podlog, kade se odviva nastava od prvo do os-mo oddelenie, i vo s. Beli, so nastava od prvo do ~etvrto od-delenie vo kombinirani paralelki. Vkupnata povr{ina nau~ili{niot prostor iznesuva 3 370 m2. Povr{inata na u~i-li{niot dvor i sportskiot teren e 800m2.

U~ili{nite zgradi na centralnoto i na podra~nite u~i-li{ta gi zadovoluvaat standardite za nepre~eno odvivawena nastavata, osobeno vo s. Beli kade e izgradena nova u~i-li{na zgrada. Vo centralnoto u~ili{te ima potreba od pro-mena na postoe~kite vrati i prozorci.

OU "Nikola Karev“ e prvoto izgradeno u~ili{te vo Ko-~ani vo dale~nata 1957. Locirano e vo centarot na gradotpokraj Ko~anskata Reka i postoi ve}e 50 godini. Frekvent-nosta na lokacijata, ubavata mestopolo`ba i goleminata naprostorot nudat {iroki mo`nosti za podobruvawe na uslo-vite za rabota, osovremenuvawe na nastavata i kvalitetotna obrazovanieto na lokalno nivo. Vo sklop na u~ili{tetofunkcioniraat i podra~noto u~ili{te vo s. Grdovci i pod-ra~noto u~ili{te vo s.Trkawe. Vkupnata povr{ina na u~i-li{nata zgrada iznesuva 2 132 m2, dvornata povr{ina izne-suva 9 179 m2, a sportskiot teren e so povr{ina od 1 550 m2.U~ili{nite zgradi vo centralnoto i podra~nite u~ili{ta gizadovoluvaat standardite za nepre~eno odvivawe na nasta-vata. Vo u~ili{teto postoi potreba od promena na prozor-cite i ograduvawe i ureduvawe na u~ili{niot dvor.

5. ANALIZA NA USLOVITE VO U^ILI[TATA


5.1. OU „Sv. Kiril i Metodij“ - Ko~ani

5.2. OU „Nikola Karev“ - Ko~ani


O.U. "Rade Kratov~e“ postoi od 1936 godina i e najstaro u~ili{te voKo~ani, a se nao|a vo centralnoto gradsko podra~je. Vo sklop na ova u~i-li{te funkcionira devetgodi{noto podra~no u~ili{te vo s. Nivi~ani. U~i-li{nata zgrada ima povr{ina od 3 120m2, u~ili{niot dvor 400m2, a sport-skite tereni 1 131m2. Vo u~ili{teto e neophodna rekonstrukcija na sport-skite tereni.

Osnovnoto u~ili{te e osnovano 1985, a ja koristi nasledenata u~i-li{na zgrada na toga{noto sredno tehni~ko u~ili{te. Se nao|a na jugois-to~niot del na gradot,na izlezot kon Vinica. Pokraj redovnite paralelki,vo u~il{teto funkcioniraat i specijalni paralelki (kombinirani) za decaso posebni potrebi, so intelektualna popre~enost vo razvojot. Vkupnatapovr{ina na u~ili{teto iznesuva 1 600m2, u~ili{niot dvor e so povr{inaod 550m2, a sportskite tereni-igrali{ta 750m2. Neophodna e doizgradba nadve prostorii za u~ilnici.

Osnovnoto u~ili{te "Krste P. Misirkov“ e locirano vo centarot nanaselbata Orizari, Op{tina Ko~ani. Vo sostav na mati~noto u~ili{te ra-boti i edno podra~no u~ili{te vo s. Priba~evo kade se odviva nastava odprvo do ~etvrto oddelenie vo edna kombinirana paralelka. Povr{inata nau~ili{teto iznesuva 1 036m2, na u~ili{niot dvor 1 912m2, a na sportskiotteren 1 873m2. Vo u~ili{teto e potrebno renovirawe na sanitarnite jazli.U~ili{nite zgradi vo centralnoto i podra~noto u~ili{te vo s. Priba~evogi zadovoluva standardite za nepre~eno odvivawe na nastavata.

U~ili{nite zgradi ovozmo`uvaat relativno dobri uslovi za rabota sodobra infrastrukturna povrzanost, no dolgotrajnite neintervencii vrznekoi objekti pridonesuvaat da se pojavi dotraenost na u~ili{niot imot.Nedostasuva u~ili{na oprema i nagledni sredstva. Ima neuredeni ili ne-

5.3. OU „Rade Kratov~e“ - Ko~ani

5.4. OU „Malina Popivanova“ - Ko~ani

5.5. OU „Krste P. Misirkov“ - naselba Orizari

Zaklu~ok


dovolno infrastrukturno uredeni u~ili{ni dvorovi i ne postojat sport-ski sali vo u~ili{tata.

Nastavata se izveduva na makedonski jazik so kirilsko pismo, so vre-metraewe na nastavniot ~as od 45 minuti. Pokraj redovnata nastava se rea-liziraat i drugi vidovi na nastava i vonnastavni aktivnosti. No, so vove-duvaweto na devetgodi{noto obrazovanie se nametna problemot so vklopu-vawe na standardite za devetgodi{noto obrazovanie vo sega{nite uslovina u~ili{tata. Pa taka kako potreba na u~ili{tata se nametna nabavkatana nastavno-nagledni sredstva i nova organizacija na rabotata vo speci-jalizirani u~ilnici.

Vo rabotata na vonnastavnite aktivnosti prisuten problem e obem-noto animirawe na decata vo privatnite u~ili{ta, vremetraeweto na ~a-sot i nedostatokot od dovolno prostor za rabota.

Griàta za zdravjeto na u~enicite e permantno prisutna zada~a vorabotata na u~ili{tata. Vo nea se opfa}a griàta za fizi~koto i mental-noto zdravje na u~enicite. Pri nejzinoto realizirawe kako prisuten prob-lem e nemaweto na holisti~ki priod kon zdravjeto kako kompleks na fi-zi~ko, socijalno i mentalno zdravje. Dokolku aktivnostite gi naso~ime konmototo "Nau~i pove}e za zdravjeto za da znae{ da go ~uva{“ }e moème da giosposobime u~enicite da prezemaat akcija za gradewe na zdrav ìvotenstil i da ìveat zdravo. Nesomneno e deka vo Strategijata za razvoj na ob-razovanieto neophodno e da se vnese programa na nivo na op{tinata zaunapreduvawe na zdravjeto.

Sorabotkata vo lokalnata sredina se odnesuva na sorabotkata napoedinci i institucii vo lokalnata sredina spored potrebite i barawatana u~ili{teto. Vo nasoka na toa osobeno va`no e roditelite da se animi-raat i da se vklu~at vo rabotata na u~ili{tata, so cel da se postigne po-dobra komunikacija i da se naso~at aktivnostite za dobroto na u~enicite.Isto taka, bitno e da se podobri komunikacijata pome|u u~ili{tata vo op{-tinata, organizaciite od oblasta na kulturata, nevladiniot sektor i osta-natite stopanski i nestopanski subjekti vo op{tinata. Za taa cel treba dase izgradi sistem za ostvaruvawe sorabotka vo lokalni ramki, pa i po{i-roko.

Blagodarenie na ovoj metod {to uspea da ja pretstavirealnata sostojba vo Op{tinata poso~uvaj}i gi sil-nite i slabite strani, mo`nostite i zakanite. So po-mo{ na ovaa metoda se dojde i do definirawe na strate{-kite celi i zada~i.

________________________

* SWOT (Strenghts, Weaknesses, Opportunities, Threats) - izrazot e prezemen od an-gliskoto jazi~no podra~je. Vo prevod zna~i: Silni strani, Slabi strani, Mo`-nosti i Zakani i pretstavuva metod za analiza na sostojbite, procesite i po-javite pri planirawe i izgotvuvawe na strate{ki dokumenti.

6. SWOT * ANALIZA


SILNI STRANI SLABI STRANI

Relativno dobri uslovi zarabota (sostojba na u~ili{-nite zgradi)

Dobra infrastruktura zapovrzanost na u~ili{tata

Relativno dobro obrazovnonivo na nastavnicite i golembroj na obuki za nivno pro-fesionalno usovr{uvawe

Sorabotka pome|u u~ili{ta-ta i Op{tinata

Pedago{ka sorabotka pome|uu~ili{tata

Raspolo`liv stru~en kadar

Dotraenost na u~ili{niteobjekti

Nedovolno infrastrukturnoureduvawe na u~ili{nitedvorovi

Nedostatok na u~ili{na op-rema i dopolnitelna opremai nagledni sredstva

Neadekvatna raspredelba naopfatot na u~enicite i nas-tavniot kadar

Nepostoewe na u~ili{nisprotski sali

Nemenuvawe na smenite (za-grozena realizacija na do-polnitelnata i dodatnatanastava, SUA i sl.)

MO@NOSTI ZAKANI

Plan za nova reonizacija

Zgolemuvawe na finansiski-te sredstva za doopremuvawena u~ili{tata

Izgradba na tri fiskulturnisali

Izgotvuvawe na procedura zanov na~in na smenskorabotewe

Gradewe na povisoko nivo nasorabotka so biznis sektorot

Namaluvawe na brojot nau~enicite so opa|awe na na-talitetot i so iseluvawe

Pojava na tehnolo{ki vi{okod nastavnici

Racionalizacija na u~ili{-nata mre`a vo ruralnitesredini

Kvalitetot na realizirawe-to na nastanite planovi iprogrami


Op{tina Ko~ani uspe{no odgovori na predizvicite vo podgotovkiteza prezemaweto na nadle`nostite so decentralizacijata vo sferata na ob-razovanieto vo odnos na sostojbata na u~ili{nata mre`a, brojot na u~eni-cite i nastavniot kadar. Kapacitetite na Op{tinata bea odli~na baza zauspe~no realizirawe na prvata i vtorata faza na decentralizacijata.

Spomenatite slabi strani i zakani vo SWOT analizata mo`at uspe{noda se nadminat so postoe~kite silni strani i mo`nostite i so dobro plani-rawe na rabotata na OTO vo sorabotka so subjektite od vospitno-obra-zovniot proces.

Vizija:Podobri uslovi za rabota vo u~ili{tata - podobarkvalitet na nastavata.

Misija:So zaedni~ki sili i pogolema sorabotka sozdavame poefikasni u~ili{ta.

Strate{ka cel:Sozdavawe podobri uslovi za rabota vo u~ili{tata.

Strate{ki zada~i:

monitoring na realizirani obuki i nivna implemen-tacija;

izgradba na fiskulturni sali;

osovremenuvawe na rabotata vo u~ili{tata so nas-tavni sredstva i pomagala;

voveduvawe na smensko rabotewe;

zajaknuvawe na sorabotkata so biznis sektorot i sosovetot na roditelite;

izgradba na nov u~ili{ten objekt.

7. STRATE[KI CELI



Strate{kata cel, kako i operativnite zada~i se opredeleni sporedizdvoenite prioriteti od u~ili{tata koi se dadeni vo slednata tabela.

Prioriteti na osnovnite u~ili{ta vo Op{tina Ko~ani

Prioritetni podra~ja na koi treba da se locirame vo narednite u~eb-ni godini se:

tehni~ko doopremuvawe na u~ili{tata;

obezbeduvawe standardi za devetgodi{noto obrazovanie so obez-beduvawe nagledni sredstva i nova organizacija na rabotata vou~ili{tata;

novi planirawa i realizirawa na vonnastavnite aktivnosti;

poinakvo planirawe i realizirawe na podra~jeto "Gri`a za zdrav-jeto na u~enicite“;

pogolemo animirawe na roditelite i nivno vklu~uvawe vo rabota-ta na u~ili{tata;

pogolema anga`iranost i odgovornost na lokalnata samouprava zakvalitetot na rabotata na u~ili{tata;

permanentno profesionalno usovr{uvawe na nastavniot i rako-vodniot kadar na nivo na Op{tinata.

U~ili{te Prioriteti

OU "Sv. Kiril i Metodij“ Vospostavuvawe podednakvi kriteriumi priocenuvaweto

Timskata rabota - uslov za kvalitetenvospitno-obrazoven proces

OU "Nikola Karev“ Promena na bravite vo u~ili{teto; dogradbana u~ili{no krilo

Izgradba na u~ili{na sportska sala

OU "Rade Kratov~e“ Afirmirawe i koristewe na Internet zapotrebite na nastavata

Tim i timska rabota

Podobruvawe na u~ili{nata klima i kultura

Doizgradba na sanitarni jazli

OU "Malina Popivanova“ Opremuvawe na tri u~ilnici

Doopremuvawe na mini fiskulturna sala

Promena na elektri~na instalacija

Ureduvawe na u~ili{niot dvor

Promena na azbestniot krov

Regulirawe na soobra}ajnata signalizacija

OU "Krste Petkov Misirkov“ Postavuvawe na parno greewe

OMU "Risto Jurukov“ Adaptacija na prostoriite, u~ilnicite i kabi-netite

S pored buxetot za 2007 godina od namenskata dotacija zaosnovno obrazovanie vo Op{tina Ko~ani raspredelenise slednite sredstva po u~ili{tata:

Vaka podelenite namenski dotacii gi zadovoluvaat po-trebite za finansirawe na u~ili{tata so smisol na odrù-vawe na objektite, prevoz na u~enicite, zatopluvawe itn., nomnogu malku so ovie sredstva moè da se planiraat pogole-mi infrastrukturni zafati ili doopremuvawa. Zatoa e ne-ophodno barawe na dopolnitelno finansirawe od razli~niizvori so cel da se obezbedat sredstva za da se napravat ko-rekcii na istoto. Vo idnina neophodno e poseben akcent dase dade na noviot sistem na finansirawe so toa {to }e sezajakne sorabotkata so biznis sektorot vo Op{tinata.

8. FINANSIRAWE NA UÎLI[TATA


U~ili{te Namenska dotacija

OU "Sv. Kiril i Metodij“ 3 613 039

OU "Nikola Karev“ 2 883 008

OU "Rade Kratov~e“ 1 873 336

OU "Malina Popivanova“ 1 451 658

OU "Krste Petkov Misirkov“ 969 370

OMU "Risto Jurukov“ 658 481

Vkupno 11 448 892

Z a sekoj proces {to se realizira, pa i za op{tinskatastrategija osobeno bitno e da se napravi mehanizam namonitoring za da se prosledi ciklusot od ideja do rea-lizacija. Monitoringot e neophoden zaradi ovozmoùvawe nakvalitetni informacii za detektirawe na sostojbata,sledewe na kvalitetot, kako i dinamikata na predvideniteaktivnosti. Procesot na monitoring i evalvacija }e se spro-veduva vo tri fazi:

Po~etna faza - Sobirawe na informaciiSredna faza - Sledewe na realizacijataZavr{na faza - Zaklu~ni sogleduvawa dobieni

od implementacijata.

Monitoringot moàt da go pravat posebno formirani ko-misii sostaveni od ~lenovi od u~ili{tata, roditelite, Op{-tinata, nevladiniot sektor, BRO i dr.

9. MONITORING I EVALVACIJA


Strate{ki zada~i Koj Kako [to

Monitoring narealiziraniteobuki i nivnataimplementacija

- BRO- Provajderi- Komisii vo u~ili{tata- OTO

- Anketi- Poseta na ~asovi

i dr.

- Efektite od pose-tenite obuki i nivnovgraduvawe vo rabo-tata na u~ili{tata

Izgradba nafiskulturni sali

- Donatori- Op{tinata- Drugi lica- OTO

- Nadzor- Tehni~ka izvedba

- Kvalitetno plani-rawe i izgradba

Osovremenuvawena rabotata vou~ili{tata so nastavni sredstvai pomagala

- Donatori- Op{tinata- OTO- U~ili{tata- NVO- Roditelite

- Poseta na ~asovi- êk listi

- Efektite od dopol-nitelnata nabavka iprimenata nanaglednite sredstva

Voveduvawe nasmensko rabotewe

- Sovetot na Op{tinata- Komisijata za obrazo-

vanie- OTO

- Anketi- Snimawe na sos-

tojbata

- Efektite od vove-duvaweto na smen-skoto rabotewe

Zajaknuvawe nasorabotkata sobiznis sektorot i so sovetot naroditelite

- Lokalnata samouprava- NVO- Sovetot na roditelite- U~ili{nite odbori- OTO

- Sostanoci- Diskusii- Organizirawe na

drugi zaedni~kiaktivnosti

- Dinamikata ikvalitetot nasorabotkata

Izgradba na novu~ili{ten objekt

- Lokalnata samouprava - Nadzor- Tehni~ka izvedba

- Kvalitetno plani-rawe i izgradba


Planiraweto na aktivnostite treba da bide kratkoro~no, no i sred-noro~no i da se izrabotuvaat kvartalni godi{ni finansiski planovispored potrebite na u~ili{tata, a potoa da bidat dostavuvani do Sovetotna Op{tinata. Isto taka, vo ramkite na buxetot na Op{tinata da bidatpredviduvani sredstva za re{avawe na itni prioriteti na u~ili{tata.

Kako mehanizam za sledewe na rabotata na u~ili{tata, gradona~alni-kot i Sovetot na Op{tinata moàt da dadat predlog za integralna evalva-cija, za sobirawe na podatoci, nivno organizirawe i aùrirawe od stranana op{tinskiot sovetnik za obrazovanie i op{tinskiot prosveten inspek-tor. Od dobienite podatoci, soglasno izve{tajot, moàt da se napravat ana-liza na sostojbata, zaklu~oci i preporaki.

D ostapnosta i javnosta na proektite, izve{taite, odlu-kite i re{enijata za obrazovanieto na lokalno nivotreba da bidat obezbedeni preku pismeni izvestuvawa,objavuvawe na oglasni tabli, vo pi{anite lokalni mediumi ido site u~esnici vo vospitno-obrazovniot proces od u~ili{-nite odbori i sovetite na roditelite do sekoj {to e zainte-resiran za da mo`e da gi sledi site nastani. Javnosta vo ra-boteweto mo`e da dostigne povisoko nivo preku dopolnuva-we na veb-stranicata so poseben link za obrazovanie, pri{to komunikacijata me|u op{tinskite soveti, direktorite iu~ili{nite odbori }e bide obvrzuva~ka i so opredelena go-di{na dinamika, sè so cel site problemi koi se pojavuvaatvo tekovnata godina da se re{avaat navreme.

Neophodno e dostavuvawe na edukativni materijali doroditelite i nastavnicite so koi po~esto }e se potsetuvaati podobro }e se zapoznavaat so svoite prava i obvrski i ak-tivno }e u~estvuvaat vo kreiraweto na lokalnite obrazovnipolitiki.

Vo istovreme, so decentralizacijata neophodno e vos-postavuvawe na soodvetni mehanizmi za nabquduvawe i zaot~etnost vo raboteweto i nadle`nosti za prezemawe na so-odvetni korektivni merki koi se odnesuvaat na site subjek-ti direktno involvirani vo vospitno-obrazovniot proces.

Dosega be{e praktika promoviraweto na najuspe{niteu~enici da se izveduva na 7 Septemvri - Denot na oslobodu-vaweto na gradot Ko~ani, so priem i nagraduvawe na najus-pe{nite u~enici kaj gradona~alnikot na Op{tina Ko~ani.Istiot priem voobi~aeno e prosleduvan od lokalnite medi-umi. Isto taka, lokalnite mediumi na-vremeno i transparentno informiraatza aktivnostite i uspesite na u~eni-cite i u~ili{tata vo redovnata nas-tava, vo slobodnite u~eni~ki aktiv-nosti i proektite.

10. TRANSPARENTNOST VO OBRAZOVANIETO


T imskoto rabotewe i sorabotkata preku konstruktivnidiskusii zna~i po~ituvawe na tu|oto mislewe i donesu-vawe na odluki i re{enija, prifa}awe na predlozi isugestii i sli~no, so objektiven pristap na ocenuvawe na prob-lemot. Vakviot na~in na rabota obezbedi postojana koordi-nacija pome|u ~lenovite na OTO, prisustvo, razgovori, sni-mawe na sostojbata vo u~ili{tata, so cel da se vidi dobra-ta strana, no vo isto vreme i da se razre{at slabite stranina u~ili{tata, kako bi se na{lo re{enie za problemite zakoi sekoga{ ima idei, no nedostasuvaat sredstva. Ova e ednaod mnogute pri~ini za potrebata od prodolùvawe na rabo-tata i funkcioniraweto na OTO.

Vtorata pri~ina e decentralizacijata na obrazovani-eto, realizacijata na prvata faza, kako i opredelbata naVladata na RM Op{tina Ko~ani da vleze i vo vtorata faza.

Teloto pri svoeto rabotewe }e komunicira so gradona-~alnikot i Sovetot na Op{tinata, }e dava pridones vo rab-otata na Komisijata za obrazovanie, sport i mladi i }e sora-botuva so Oddelenieto za javni dejnosti i op{tinskiot pros-veten inspektor.

Teloto }e bide prisutno vo osnovnite i vo srednite u~i-li{ta so svoi predlozi, sugestii i analizi. ]e gi razgledu-va godi{nite programi i izve{tai za rabota na u~ili{tata,}e dava inicijativi za osovremenuvawe na nastavnite pla-novi i programi, }e predlaga osovremenuvawe na nastavataso nagledni sredstva i pomagala. ]e go analizira opfatot nau~enicite soglasno so reonizacijata na osnovnite u~ili{tai spored analizite na sostojbite }e predlaga nova reoniza-cija.

Svoj pridones vo aktivnostite vo obrazovanieto vo go-lema mera moè da dade OTO so svoite potencijali i kvali-teti i spored svojata struktura so ~ove~ki resursi od u~i-li{tata, BRO, Op{tinata i NVO sektor, so mo`nost za vklu-~uvawe na drugi subjekti od Op{tinata.

Transparentnosta na svojata rabota }e ja pokaè so kon-tinuirani kontakti so sredstvata za javno informirawe, a zasvojata rabota }e podnesuva izve{taj do gradona~alnikot ido Sovetot na Op{tina Ko~ani.

11. IMPLEMENTACIJA NA OBRAZOVNATA POLITIKA NA OP[TINA KOÂNI


S pored napravenata analiza konstatirano e vo kakvi us-lovi rabotat u~ili{tata, kakov e opfatot na u~enici-te, kakvo e organiziraweto na vospitno - obrazovnatadejnost na u~ili{tata, realizacijata na proektite i priori-tetite izdvoeni od u~ili{tata i lokalnata samouprava.

Neophodno e vo idnina da se obezbedi lesen i brz pris-tap do ovie informacii i organizirani vo kompjuterski baziza potrebite na Op{tinata.

Transparentnosta vo raboteweto treba postojano da bi-de prisutna koga se raboti za op{tinska politika za obrazo-vanieto. Isto taka, osobeno bitna e izrabotkata na strategi-ja za razvoj na obrzovanieto po sobiraweto i aùriraweto napodatocite, pri {to efektite }e bidat vo funkcija na podob-ruvawe na rabotata na u~ili{tata i unapreduvawe na obra-zovanieto voop{to, na nivo na Op{tina Ko~ani, kade }e bi-dat vklu~eni site subjekti koi imaat direktno i indirektnovlijanie vo sferata na obrazovanieto.

Spored ova Op{tinskoto telo za obrazovanie (OTO) i po-natamu uspe{no moè da dava svoj pridones vo podobruvawe-to na funkcioniraweto na obrazovanieto vo Op{tina Ko~ani.

12. ZAKLUÔK


1. VOVED .................................................................................. 5

2. ANALIZA NA SOSTOJBITE VO OBRAZOVANIETO VO OP[TINA KOÂNI ..................................................... 6

3. BROJ NA UÊNICI PO UÎLI[TA NA TERITORIJATA NA OP[TINATA ................................... 9

4. STRUKTURA NA NASTAVNIOT KADAR ............................ 10

5. ANALIZA NA USLOVITE VO UÎLI[TATA .................. 12

5.1. OU "Sv. Kiril i Metodij“ - Ko~ani .................12

5.2. OU "Nikola Karev“ - Ko~ani ............................. 12

5.3. OU "Rade Kratov~e“ - Ko~ani ......................... 13

5.4. OU "Malina Popivanova“ - Ko~ani .................. 13

5.5. OU "Krste P. Misirkov“ - naselba Orizari ...13

Zaklu~ok ......................................................................13

6. SWOT ANALIZA ...................................................................15

7. STRATE[KI CELI ............................................................. 17

8. FINANSIRAWE NA UÎLI[TATA ................................. 19

9. MONITORING I EVALVACIJA .........................................20

10. TRANSPARENTNOST VO OBRAZOVANIETO .................. 22

11. IMPLEMENTACIJA NA OBRAZOVNATA POLITIKA NA OP[TINA KOÂNI .....................................................23

12. ZAKLUÔK ........................................................................... 24

SODR@INA

/ColorImageDict > /JPEG2000ColorACSImageDict > /JPEG2000ColorImageDict > /AntiAliasGrayImages false /DownsampleGrayImages true /GrayImageDownsampleType /Bicubic /GrayImageResolution 300 /GrayImageDepth -1 /GrayImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeGrayImages true /GrayImageFilter /DCTEncode /AutoFilterGrayImages true /GrayImageAutoFilterStrategy /JPEG /GrayACSImageDict > /GrayImageDict > /JPEG2000GrayACSImageDict > /JPEG2000GrayImageDict > /AntiAliasMonoImages false /DownsampleMonoImages true /MonoImageDownsampleType /Bicubic /MonoImageResolution 1200 /MonoImageDepth -1 /MonoImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeMonoImages true /MonoImageFilter /CCITTFaxEncode /MonoImageDict > /AllowPSXObjects false /PDFX1aCheck false /PDFX3Check false /PDFXCompliantPDFOnly false /PDFXNoTrimBoxError true /PDFXTrimBoxToMediaBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXSetBleedBoxToMediaBox true /PDFXBleedBoxToTrimBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXOutputIntentProfile () /PDFXOutputCondition () /PDFXRegistryName (http://www.color.org) /PDFXTrapped /Unknown

/Description >>> setdistillerparams> setpagedevice

obrazovni politiki na opstina kocani -...

Documents