obrazovni politiki na opstina saraj-1mk.mcgo.org.mk/wp-content/uploads/2013/07/... · sredstva i...

OBRAZOVNI POLITIKINA OP[TINA

SARAJ

Skopje, 2008

OBRAZOVNI POLITIKINA OP[TINA

SARAJ

Proekt:Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite

OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA SARAJ

Bro{urata e izrabotena od ~lenovite na op{tinskoto telo za obrazovanie:Fari Rexepi, Op{tinski sorabotnik za obrazovanie, Op{tina SarajXevdet Fejzulai, Direktor i ^len na Koordinativnoto telo za obrazovanie pri op{tina SarajFete Ibraimi, Pretsedatel na komisijata za obrazovanie pri op{tina SarajImer Kamberi, ^len na koordinativno telo za obrazovanie pri op{tina SarajVaide [erifi, ^len na koordinativno telo za obrazovanie pri op{tina SarajNexat Fazliu, ^len na koordinativno telo za obrazovanie pri op{tina SarajXelal Jakupi, ^len na koordinativno telo za obrazovanie pri op{tina SarajIsa Alija, ^len na koordinativno telo za obrazovanie pri op{tina SarajSabaedin Mamuti, ^len na koordinativno telo za obrazovanie pri op{tina Saraj

Stru~ni sorabotnici:Zoran Uzunov, konsultant za obrazovni politiki Merita Kuli, konsultant za strate{ko planirawe

Prevod od albanski jazik:Zekirija Ibraimi

Lektura:Suzana Stojkovska

Grafi~ki dizajn:Biljana Mihajlovska

Tira`:60

Bro{urata e rezultat na realizacija na proektot "Unapreduvawe na obrazovanieto voop{tinite“ {to go realizira{e Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO)vo periodot fevruari 2006 do fevruari 2008 godina. Ovaa bro{ura be{e ovozmoènaso poddr{ka od Institutot za trajni zaednici (ITZ) preku fondovi na Agencijata naSoedinetite Amerikanski Dràvi za me|unaroden razvoj (USAID).

Mislewata {to se ovde izrazeni im pripa|aat na avtorite i ne gi odrazuvaat stavo-vite na Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO), Institutot za trajnizaednici (ITZ) ili na Agencijata na Soedninetite Amerikanski Dràvi za me|unaro-den razvoj (USAID). Isto taka, spomenuvaweto na trgovski marki ili komercijalniproizvodi ne pretstavuva poddr{ka ili preporaka za koristewe.

CIVIL SOCIETY STRENGTHENING PROJECT

V o juli 2005 godina Makedonija usvoi paket zakoni za de-centralizacija vo osnovnoto i vo srednoto obrazova-nie. Toa pretstavuva{e golema promena bidej}i na op{-

tinite im se prenesoa pogolem del odgovornostite, pred s¢vo oblasta na administriraweto i finansiraweto na u~i-li{tata.

Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO)ve}e 4 godini kontinuirano raboti na dolgoro~ni proekti po-vrzani so jaknewe na kapacitetite na raznite subjekti vo sek-torot na obrazovanieto. Poseduvaj}i go iskustvoto MCGO goinicira{e proektot Unapreduvawe na obrazovanieto voop{tinite ~ija glavna cel e zajaknuvawe na kapacitetot navrabotenite vo op{tinite, u~ili{tata i nevladinite orga-nizacii da odgovorat na novite predizvici.

Vo ovaa bro{ura se sodràni op{tinskite obrazovnipolitiki, kako i akcionite planovi izraboteni od pretstav-nici od razli~ni sektori od 10 op{tini. Vo nea se poso~eniproblemite koi{to proizleguvaat od neadekvatnata infra-struktura ili, pak, pregolemiot broj na u~enici vo oddelniu~ili{ta, razli~nite sostojbi vo centralnite i vo podra~-nite u~ili{ta, urbanite nasproti ruralnite zoni, struktu-rata na nastavniot kadar, sodràni se prioritetite na de-luvawe ~ija cel e da se podobri kvalitetot na nastavniot pro-ces ili da se podobrat uslovite za rabota; preporakite zanabquduvawe i evalvacija, kako i metodite preku koi }e se

zgolemi transparentnosta na op{tin-sko nivo za site aktivnosti povrzaniso procesot na obrazovanieto.

So cel da se promovira i prakti~-no da se primeni decentraliziraniotna~in na odlu~uvawe na nivo na sekojaop{tina se formiraa op{tinski telaza obrazovanie (OTO). Vo ovie tela ak-tivno u~estvuvaat pretstavnici na op{-tinite (prete`no od sektorite za obra-zovanie i za kultura), pretstavnici navospitno-obrazovniot kadar od osnov-nite u~ili{ta, kako i pretstavnici nanevladiniot sektor koi{to aktivno de-luvaat na poleto na obrazovanieto na

PORAKA DO ÎTATELOT

3Obrazovni politiki na op{tina SARAJ

4 Obrazovni politiki na op{tina SARAJ

op{tinsko nivo. ^lenovite na OTO od 10-te op{tini, preku strukturiranproces, gi realiziraa fazite na procena na potrebite na u~ili{tata,

izvr{ija rangirawe i izbor na prioritetite zemaj}i gi predvid prilikitei predizvicite koi{to se specifi~ni za sekoja op{tina. Pri sprovedu-vaweto na proektnite aktivnosti, op{tinite imaa mo`nost prakti~no da goprimenat modelot koj im be{e prezentiran za izgotvuvawe na op{tinskiteobrazovni politiki.

Vo tekot na realizacijata na proektot, od fevruari 2006 do fevruari2008, bea postignati slednite reazultati: vospostaveni se mreì me|u pret-stavnicite na u~ili{tata, pretstavnicite na NVO sektorot i op{tinskiotkadar vo 10 op{tini vo Makedonija, u~ili{tata i NVO, zajaknati se kapaci-tetite na vrabotenite vo op{tinskite tela za obrazovanie, definirani sestrate{kite planovi vo koi{to sekoja od op{tinite gi istakna prioriteti-te za intervencija.

Proektot be{e realiziran so poddr{ka od Institutot za trajni zaed-nici (ITZ) preku fondovi na Agencijata na Soedinetite Amerikanski Drà-vi za me|unaroden razvoj (USAID), a e rezultat na izvonrednata sorabotkaso 10 op{tini vklu~eni vo proektot: Vrap~i{te, Ki~evo, Ko~ani, Mavrovoi Rostu{e, Negotino, Radovi{, Saraj, Sveti Nikole, Strumica i â{ka.

N ovite ovlastuvawa na poleto na obrazovanieto vo Re-publika Makedonija preneseni od centralno na op{-tinsko nivo treba da se tretiraat na strate{ki na~in

od strana na lokalnata samouprava. Toa }e ovozmo`i opti-malna efikasnost i uspe{no menaxirawe na osnovnoto obra-zovanie {to e od golema va`nost za lokalnata samouprava.

Novite ovlastuvawa vo obrazovanieto nalagaat refor-mi i preminuvawe od stariot sistem na menaxirawe so u~i-li{tata i kreirawe na lokalna strategija za obrazovanieto,za da se podobri menaxiraweto i kvalitetot na obrazovani-eto vo narednite godini. Vo ovoj pogled, mnogu e va`no lo-kalnata vlast da kreira plan koj{to }e gi kombinira (inte-grira) najglavnite dolgoro~ni celi na lokalnata vlast, po-litikite i programite koi }e bidat soedineti. So ovoj stra-te{ki plan lokalnata vlast }e ima jasna pretstava za sosto-jbata na poleto na obrazovanieto i }e gi vlo`i vistinskitenapori za podobruvawe na kvalitetot na nastavata, za podo-bruvawe na kvalitetot na u~ili{nata oprema i za podobru-vawe na u~ili{nite objekti.

Edna od novostite vo pravniot i politi~kiot sistem naRepublika Makedonija e zajaknatata decentralizacija i pre-nesuvaweto na golem broj ovlastuvawa od centralno na lo-kalno nivo. Glavna to~ka na Ramkovniot dogovor potpi{an vo2001 vo Ohrid e tokmu Razvojot na decentraliziranata vlast,pretstaveno vo amandmanot XVII vo Ustavot na Republika Ma-kedonija. Ovie izmeni vo ovlastuvawata na lokalnata vlastse potvrduvaat i so donesuvaweto na Zakonot za lokalna sa-mouprava, kade jasno e naglasena zgolemenata vlast na ne-

kolku poliwa, vklu~uvaj}i go i obrazo-vanieto. Za prilagoduvawe kon novatasostojba napraveni se nekolku prome-ni i vo Zakonot za osnovno obrazova-nie.

Site ovie promeni vo zakonodav-stvoto se vo funkcija na promenite nana~inot na menaxiraweto na obrazo-vanieto od strana na centralnatavlast. Obrazovanieto ne be{e na lis-tata na prioritetite na centralnatavlast. Krevkata ekonomska situacija

1. VOVED



vo dràvata go stavi obrazovanieto nadvor od planovite za razvoj, pazatoa investiciite vo ovaa sfera bea mali. Obnovuvaweto na nastavnite

sredstva i modernizacijata so kompjuteri, re~isi isklu~ivo e ovozmoènood strana na stranski donatori i drugi sponzori. Fondovite koi od cen-tralnata vlast bea tro{eni za obrazovanieto, mnogu retko bea nameneti zapodobruvawe na obrazovanieto, tuku pove}e za odrùvawe na u~ili{niteobjekti koi bea vo lo{a sostojba, kako i za pla}awe na mese~nite primawana nastavnicite. Centraliziraniot na~in na donesuvawe na odlukite vo od-nos na nastavniot kadar, planiraweto, zatvoraweto i otvoraweto na u~i-li{tata, u~ili{nite mreì i drugi relevantni obrazovni temi, mnogu ret-ko bea vo sklad so potrebite na lokalnoto naselenie, posebno vo ruralnitesredini.

Na 1 juli 2005 zapo~na procesot na decentralizacija vo Republika Ma-kedonija vo soglasnost so Zakonot za lokalna samouprava. Vrz osnova naovoj zakon, lokalnite vlasti osven drugite odgovornosti go prezemaa i ob-razovanieto. Vo soglasnost so Zakonot za lokalna samouprava op{tinite }ebidat odgovorni za donesuvaweto i na drugite strate{ki dokumenti za raz-vojot i podobruvaweto na sostojbata vo ramkite na nivnite odgovornosti.

Novoto pravno ureduvawe ovozmoùva decentraliziraweto na obrazo-vanieto da bide realizirano vo dve fazi. Prvata faza na decentralizaci-ja na obrazovanieto, koja e ispolneta, go vklu~uva prenesuvaweto na sops-tvenosta na u~ili{nite objekti, nivnoto odrùvawe i menaxiraweto natransportot na u~enicite za koe se obezbeduvaat kategori~ki dotacii odcentralnata vlast. Vtorata faza zapo~na na 1 septemvri 2007 i se vklu~eni42 op{tini (Op{tina Saraj ne e vklu~ena vo ovoj paket). Vo ovaa faza seopfateni odgovornostite za platite na nastavnicite, tehni~kiot i uprav-niot personal za koi se obezbedeni blok - dotacii od centralnata vlastpreku koi op{tinite }e gi realiziraat svoite ovlastuvawa.

So ovie novi ovlastuvawa, lokalnata samouprava stanuva seriozen u~es-nik vo procesot na odobruvaweto na odlukite vo odnos na obrazovanieto.

Vo procesot na kreirawe na Lokalnata strategija za obrazovanie vklu-~eni se pove}e lokalni partneri:

- gradona~alnikot;

- Obrazovnoto telo;

- Komisijata za obrazovanie;

- direktorite na u~ili{tata;

- u~ili{nite soveti;

- nastavnicite;

- roditelite.

Obrazovnoto telo i Komisijata za obrazovanie so pomo{ na ekspertitego prou~ija akcioniot plan. Nacrt - verzijata na Lokalnata strategija zaobrazovanie be{e prezentirana od strana na gradona~alnikot i Sovetot naOp{tinata. Po diskusijata, ~lenovite na Sovetot na Op{tinata ja donesoanacrt - verzijata. Na ovoj sostanok be{e odobren akcioniot plan i rang -listata za popravka na u~ili{nite objekti.


Op{tina Saraj e ruralna op{tina, se protega na severozapadniot delna gradot Skopje i e edna od op{tinite koi spa|aat pod Grad Skopje. Ima po-vr{ina od 24 km2, so 23 naselbi (Saraj, Arnakija, Bojane, Bukovi}, Glumovo,Gorno Svilare, Gr~ec, Dvorce, Dolno Svilare, Kondovo, Kopanica, Kru{o-pek, Laskarce, Qubin, Matka, Pani~ari, Radu{a, Raovi}, Rudnici Radu{a,Semeni{te, âjlane i [i{evo). Spored posledniot popis, ovde ìveat 35408 ìteli od razli~ni nacionalnosti - Albanci, Makedonci, Bosanci, Ro-mi itn. Albanci se 91,53%, Makedonci 3,89%, Bosanci 3,16%, Romi 0,77%,Turci 0,13%, Srbi 0,05% i ostanati 0,47%.

Gustinata na naselenieto vo Op{tina Saraj e 158 ìteli na 1 km2 {topodrazbira deka e dva pati pogolema od prosekot vo Republika Makedonija.

Imaj}i go predvid procesot na decentralizacija i problemite vo ob-razovanieto vo Op{tina Saraj, Op{tinata ima odredeno odgovorni lica zaobrazovanie i eden sovetnik - ovlasten inspektor za obrazovanie. Ovieop{tinski slu`benici doa|aat na ovie pozicii po dolgovremen anga`manvo osnovnite u~ili{ta vo Op{tina Saraj i imaat zavr{eno pedago{ki fa-kultet. Ova zna~i deka se dobro informirani za problemite vo sferata naobrazovanieto i deka poseduvaat solidni poznavawa za izvr{uvawe na po-stavenite zada~i. Vo ramkite na Op{tinskiot sovet funkcionira i Komi-sijata za obrazovanie, koja prvenstveno se zanimava so obrazovni pra{awa.Op{tina Saraj vo bliska idnina planira da vraboti u{te eden slu`benikkoj bi rabotel vo sferata na obrazovanieto. Dolgoro~na cel na Op{tinatae da formira edinica ili sektor za obrazovanie.

Osnovnite u~ili{ta na teritorijata na Op{tina Saraj nemaat usloviza decata so posebni potrebi, so isklu~ok na edna paralelka na makedons-ki jazik vo prostoriite na OU "Diturija“ vo Saraj. Taa funkcionira kako pa-ralelka od OUS "D-r Zlatan Sremec“ (Op{tina Kisela Voda). Vo nekoi ì-veali{ta se identifikuvani deca so ograni~ena sposobnost. I pokraj ne-dostatokot na uslovi vo osnovnite u~ili{ta, nekoi od niv se prinudeni daja sledat nastavata vo postojnite u~ili{ta (bez uslovi za ovaa kategorijana deca). Inaku odreden broj od niv se prinudeni da se zapi{at vo ramkitena u~ili{tata vo drugite op{tini na gradot.

Na teritorijata na Op{tina Saraj nema gradinka za deca.

Vo Op{tina Saraj funkcionira edno sredno versko u~ili{te "Isa-beg“- medresa - vo Kondovo, so koe rakovodi IVZ na RM, no nema drugi sredniu~ili{ta. U~enicite koi go zavr{uvaat osnovnoto u~ili{te, srednotoobrazovanie go prodolùvaat vo sredni u~ili{ta vo drugi op{tini na GradSkopje. Najgolem broj u~enici se zapi{uavaat vo: srednoto medicinsko u~i-li{te "D-r Pan~e Kara|ozov“, srednoto ekonomsko u~ili{te "Arsenij Jov-kov“, gimnazijata "Zef Qu{ Marku“, gimnazijata "Zdravko Cvetkovski“, sred-

OP[TI INFORMACII ZA OP[TINATA


noto stru~no u~ili{te "Boro Petru{evski“, srednoto ma{insko u~ili{te"8 Septemvri“, srednoto u~ili{te "Cvetan Dimov“ i dr.

Vo Op{tina Saraj funkcionira i Fakultetot za islamski nauki (FIN)vo Kondovo, so koj rakovodi IVZ na RM i vo Saraj privatniot univerzitet"Wujork kolex“. Imaj}i go predvid golemiot broj na u~enici, ima potreba zaosnovawe na edno sredno u~ili{te i eden fakultet (del od Univerzitetotna Jugoisto~na Evropa ili Dr`avniot tetovski univerzitet) ili da se os-nova nov na teritorijata na Op{tina Saraj.

S pored brojot na zapi{anite u~enici vo po~etokot nau~ebnata 2007/2008 godina vo OU "Diturija“ - Saraj i vopodra~nite u~ili{ta vo selata Gr~ec, Kru{opek i Qu-

bin, nastavata ja sledat 1 803 u~enici koi se rasporedeni vo71 paralelka; vo OU "Sami Fra{eri“ - Glumovo i vo podra~-nite u~ili{ta vo [i{evo i Matka nastavata ja sledat 418u~enici koi se rasporedeni vo 24 paralelki; vo OU "Emin Du-raku“ - Bukovi} i vo podra~nite u~ili{ta vo Arna}ija, âj-lane i Raovi} nastavata ja sledat 714 u~enici koi se raspo-redeni vo 41 paralelka; vo OU "Ibe Paliku}a“ - Bojane i vopodra~nite u~ili{ta vo Laskarci i Pani~ari nastavata jasledat 592 u~enici koi se rasporedeni vo 32 paralelki; voOU "Bajram [abani“ - Kondovo i vo podra~nite u~ili{ta voDolno Svilare i Gorno Svilare nastavata ja sledat 967 u~e-nici koi se rasporedeni vo 45 paralelki; vo OU "Drita“ -Ra{~e i vo podra~noto u~ili{te vo Kopanica nastavata jasledat 858 u~enici koi se rasporedeni vo 34 paralelki; i voOU "Faik Konica“ - Radu{a i vo podra~noto u~ili{te voDvorce nastavata ja sledat 303 u~enici koi se rasporedenivo 15 paralelki

Vrz osnova na gorenavedenite podatoci, vkupniot brojna u~enici zapi{ani vo osnovnite u~ili{ta vo Op{tina Sa-raj, vo po~etokot na u~ebnata 2007/2008 godina, e 5 655 u~eni-ci koi se rasporedeni vo 262 paralelki.

Zapi{ani u~enici vo osnovnite u~ili{ta vo Op{tina Saraj na po~etokot na u~ebnata 2007/2008 godina.

2. BROJ NA UÊNICI PO UÎLI[TA NA TERITORIJATA NA OP[TINA SARAJ


OU "Faik Konica“ - Radu{a

OU „Drita“ - Ra{~e

OU "Bajram [abani“ - Kondovo

OU "Ibe Paliku}a“ - Bojane

OU „Emin Duraku“ - Bukovi}

OU "Sami Fra{eri“ - Glumovo

OU "Diturija“ - Saraj

303

858

967

592

714

431

1803

0 500 1000 1500 2000


Vkupniot broj na u~enici vo u~ebnata 2007/2008 godina e 1 803 ras-poredeni vo 71 paralelka.

Osnovnoto u~ili{te "Diturija“ se nao|a vo Saraj. Izveduva nastava odprvo (6 god.) (7 god.) do osmo oddelenie na albanski i na makedonski jazik, aod petto do osmo oddelenie izveduva nastava i na bosanski jazik. U~ili{-teto gi opfa}a u~enicite od naselbata Saraj. Ima kombinirani oddelenijavo paralelkite na makedonski jazik, dodeka paralelkite na albanski i nabosanski jazik ne se kombinirani. Podra~nite u~ili{ta vo Gr~ec i Kru{o-pek izveduvaat nastava od prvo (6 god.) (7 god.) do osmo oddelenie i nasta-vata se izveduva na albanski jazik. Vo ovie dve u~ili{ta paralelkite nese kombinirani. Podra~noto u~ili{te vo Qubin izveduva nastava od prvo(6 god.) (7 god.) do ~etvrto oddelenie i nastavata se izveduva na bosanskijazik. Vo ova u~ili{te paralelkite ne se kombinirani.

Vo naselenieto mesto Lok nema osnovno u~ili{te. Tamo{nite u~eniciosnovnoto obrazovanie go sledat nadvor od Op{tina Saraj, odnosno vo os-novnoto u~ili{te "Bratstvo“ - Nerezi, Op{tina Karpo{. Lok se nao|a 2 ki-lometri blisku do podra~noto u~ili{te "Diturija“ - Kru{opek, no bidej}ivoobi~aeno u~enicite od Lok ja sledele nastavata vo "Bratstvo“ - Nerezi,tie prodol`ile i po poslednata teritorijalna podelba, po 2005, da u~at voistoto u~ili{te. Vkupniot broj na ovie u~enici e 78 od prvo (6 god.) (7 god.)do osmo oddelenie.

Na slednata tabela se dadeni podatocite za site paralelki i brojotna u~enicite vo osnovnoto u~ili{te vklu~uvaj}i gi i podra~nite:

OU "Diturija“ - Saraj, so nastava na albanski jazik

OU „Diturija“ - Saraj

Oddelenie Broj na u~enici Broj na paralelki

I (6 god.) 124 4

I (7 god.) 130 4

II 103 4

III 119 4

IV 145 5

V 106 4

VI 129 4

VII 132 4

VIII 126 4


OU "Diturija“ - Saraj, so nastava na makedonski jazik

OU "Diturija“ - Saraj, so nastava na bosanski jazik

OU "Diturija“ - Gr~ec

OU "Diturija“ - Qubin, so nastava na bosanski jazik


I (6 god.) 0 0

I (7 god.) - III 13 1

II - IV 5 1

V - VI 18 1

VII - VIII 19 1


I (6 god.) 15 1

I (7 god.) 14 1

II 14 1

III 22 1

IV 13 1


V 9 1

VI 12 1

VII 12 1

VIII 14 1


I (6 god.) 19 1

I (7 god.) 32 1

II 23 1

III 35 2

IV 18 1

V 32 1

VI 31 1

VII 33 1

VIII 25 1


OU "Diturija“ - Kru{opek

Vkupniot broj na u~enicite vo u~ebnata 2007/2008 godina e 418 ras-poredeni vo 24 paralelki.

Osnovnoto u~ili{te "Sami Fra{eri“ se nao|a vo selo Glumovo. Izve-duva nastava od prvo (6 god.) (7 god.) do osmo oddelenie na albanski jazik.Vo ova u~ili{te paralelkite ne se kombinirani. Podra~noto u~ili{te voselo [i{evo izveduva nastava od prvo (6 god.) (7 god.) do ~etvrto oddele-nie. Nastavata se izveduva na albanski i na makedonski jazik. Kaj para-lelkite na albanski jazik imame 3 nekombinirani (~isti) i 2 kombiniraniparalelki, dodeka paralelkite na makedonski jazik se kombinirani. Pod-ra~noto u~ili{te vo Matka izveduva nastava od prvo (6 god.) (7 god.) do ~et-vrto oddelenie i nastavata se izveduva na albanski jazik. Vo ova u~ili{teparalelkite se kombinirani.

Na tabelata sleduvaat podatocite za site paralelki i brojot na u~e-nicite vo osnovnoto u~ili{te vklu~uvaj}i gi i podra~nite:

OU "Sami Fra{eri“ - Glumovo


I (6 god.) 29 1

I (7 god.) 29 1

II 26 1

III 40 2

IV 29 1

V 26 1

VI 24 1

VII 29 1

VIII 39 2


I (6 god.) 20 1

I (7 god.) 39 2

II 35 2

III 27 1

IV 35 2

V 40 2

VI 48 2

VII 45 2

VIII 51 2

OU „Sami Fra{eri“ - Glumovo


OU "Sami Fra{eri“ - [i{evo, so nastava na albanski jazik

OU "Sami Fra{eri“ - [i{evo, so nastava na makedonski jazik

OU "Sami Fra{eri“ - Matka

Vkupniot broj na u~enici vo u~ebnata 2007/2008 godina e 714 raspore-deni vo 41 paralelka.

Osnovnoto u~ili{te "Emin Duraku“ vo Bukovi} izveduva nastava od pr-vo (6 god.) (7 god.) do osmo oddelenie na albanski jazik. Vo ova u~ili{te pa-ralelkite ne se kombinirani. Podra~noto u~ili{te vo Arnakija izveduvanastava od prvo (6 god.) (7 god.) do osmo oddelenie so nastava na albanskijazik. Vo ova u~ili{te paralelkite ne se kombinirani. Podra~noto u~i-li{te vo ^ajlane izveduva nastava od prvo (6 god.) (7 god.) do osmo oddele-nie so nastava na albanski jazik. Isto taka i vo ova u~ili{te paralelkitene se kombinirani. Podra~noto u~ili{te vo Raovi} izveduva nastava odprvo (6 god.) (7 god.) do osmo oddelenie so nastava na albanski jazik. Vo ovau~ili{te paralelkite se kombinirani osven prvo oddelenie (6 god.).

Na tabelata sleduvaat podatocite za site paralelki i brojot nau~enicite vo osnovnoto u~ili{te vklu~uvaj}i gi i podra~nite:



I (6 god.) 2 1

I (7 god.) 6 1

II - IV 17 1

III 14 1


I (6 god.) - I (7 god.) 8 1

II - III - IV 10 1


I (6 god.) - I (7 god.) - III 12 1

II - IV 9 1


OU "Emin Duraku“ - Bukovi}

OU "Emin Duraku“ - Arnakija

OU "Emin Duraku“ - ^ajlane


I (6 god.) 43 2

I (7 god.) 41 2

II 37 2

III 44 2

IV 39 2

V 44 2

VI 52 2

VII 39 2

VIII 49 2


I (6 god.) 14 1

I (7 god.) 18 1

II 15 1

III 14 1

IV 14 1

V 17 1

VI 23 1

VII 16 1

VIII 17 1


I (6 god.) 12 1

I (7 god.) 15 1

II 17 1

III 13 1

IV 13 1

V 12 1

VI 16 1

VII 15 1

VIII 20 1


OU "Emin Duraku“ - Raovi}

Vkupniot broj na u~enici vo u~ebnata 2007/2008 godina e 592 raspore-deni vo 32 paralelki.

Osnovnoto u~ili{te "Ibe Paliku}a“ vo Bojane izveduva nastava odprvo (6 god.) (7 god.) do osmo oddelenie na albanski jazik. Vo ova u~ili{teparalelkite ne se kombinirani. Podra~noto u~ili{te vo Laskarce izvedu-va nastava od prvo (6 god.) (7 god.) do osmo oddelenie so nastava na alban-ski jazik. Isto taka i vo ova u~ili{te paralelkite ne se kombinirani.Podra~noto u~ili{te vo Pani~ari izveduva nastava od prvo (6 god.) (7 god.)do osmo oddelenie so nastava na albanski jazik. Vo ova u~ili{te para-lelkite se kombinirani osven prvo oddelenie (6 god.).


OU "Ibe Paliku}a“ - Bojane


I (6 god.) 3 1

I (7 god.) 6 1

II 5 1

III 6 1

IV 5 1

V - VI 12 1

VII - VIII 8 1

OU „Ibe Paliku}a“ - Bojane


I (6 god.) 39 2

I (7 god.) 45 2

II 44 2

III 45 2

IV 48 2

V 38 2

VI 43 2

VII 40 2

VIII 35 2


OU "Ibe Paliku}a“ - Laskarce

OU "Ibe Paliku}a“ - Pani~ari


Osnovnoto u~ili{te "Bajram [abani“ vo Kondovo izveduva nastava odprvo (6 god.) (7 god.) do osmo oddelenie na albanski jazik. Vo ova u~ili{teparalelkite ne se kombinirani. Vo podra~noto u~ili{te vo Dolno Svilarise izveduva nastava od prvo (6 god.) (7 god.) do osmo oddelenie so nastava naalbanski jazik. Isto taka i vo ova u~ili{te paralelkite ne se kombinira-ni. Podra~noto u~ili{te vo Gorno Svilari izveduva nastava od prvo (6 god.)(7 god.) do ~etvrto oddelenie so nastava na albanski jazik. Vo ova u~ili{teparalelkite ne se kombinirani.

Na tabelata sleduvaat podatocite za site paralelki i brojot nau~enicite vo osnovnoto u~ili{te vklu~uvaj}i gi i podra~nite:


I (6 god.) 3 1

I - III 5 1

II - IV 11 1

V - VII 14 1

VII - VIII 9 1


I (6 god.) 18 1

I (7 god.) 15 1

II 17 1

III 20 1

IV 23 1

V 18 1

VI 21 1

VII 18 1

VIII 23 1

OU „Bajram [abani“ - Kondovo


OU "Bajram [abani“ - Kondovo

OU "Bajram [abani“ - Dolno Svilari

OU "Bajram [abani“ - Gorno Svilari


I (6 god.) 35 2

I (7 god.) 55 2

II 52 2

III 45 2

IV 56 3

V 54 2

VI 73 3

VII 71 3

VIII 66 3


I (6 god.) 33 2

I (7 god.) 39 2

II 41 2

III 39 2

IV 35 2

V 53 2

VI 50 2

VII 52 2

VIII 55 2


I (6 god.) 10 1

I (7 god.) 14 1

II 13 1

III 13 1

IV 13 1



Osnovnoto u~ili{te "Drita“ - Ra{~e i podra~noto u~ili{te vo Kopa-nica izveduvaat nastava od prvo (6 god.) (7 god.) do osmo oddelenie na alban-ski jazik. Vo dvete u~ili{ta paralelkite ne se kombinirani.


OU "Drita“ - Ra{~e

OU "Drita“ - Kopanica



I (6 god.) 48 2

I (7 god.) 53 2

II 56 2

III 53 2

IV 52 2

V 62 2

VI 50 2

VII 64 2

VIII 50 2


I (6 god.) 41 2

I (7 god.) 42 2

II 42 2

III 46 2

IV 44 2

V 49 2

VI 35 1

VII 46 2

VIII 25 1



Osnovnoto u~ili{te "Faik Konica“ vo Radu{a izveduva nastava od pr-vo (6 god.) (7 god.) do osmo oddelenie na albanski jazik. Vo ova u~ili{te pa-ralelkite ne se kombinirani. Podra~noto u~ili{te vo Dvorce izveduva nas-tava od prvo (6 god.) (7 god.) do ~etvrto oddelenie so nastava na albanskijazik. Vo ova u~ili{te funkcionira ima samo edna kombinirana paralelka.Vo treto oddelenie nema nitu eden u~enik.

Vo Osnovnoto u~ili{te "Faik Konica“ vo Radu{a nastava od petto doosmo oddelenie sledat i 9 u~enici od naselenoto mesto Ora{e (Op{tinaJegunovce - Tetovo).


OU "Faik Konica“ - Radu{a

OU "Faik Konica“ - Dvorce

OU „Faik Konica“ - Radu{a


I (6 god.) 34 2

I (7 god.) 23 1

II 19 1

III 27 1

IV 27 1

V 41 2

VI 35 2

VII 42 2

VIII 43 2


I (6 god.) - I (7 god.) - II - i IV 12 1


U~ili{nata mreà vo Op{tina Saraj e kontinuirana (stabilna). U~i-li{tata se so stabilna brojka na u~enici koi }e funkcioniraat normalno ivo narednite godini. Isklu~ok se paralelkite na makedonski jazik vo Os-novnoto u~ili{te "Diturija“ vo Saraj; paralelkite na albanski i makedon-ski jazik vo podra~noto u~ili{te "Sami Fra{eri“ vo [i{evo; paralelkitena albanski jazik vo podra~noto u~ili{te "Sami Fra{eri“ vo Matka; para-lelkite vo podra~noto u~ili{te "Emin Duraku“ vo Raovi}; paralelkite vopodra~noto u~ili{te "Ibe Paliku}a“ vo Pani~ari; paralelkite vo podra~-noto u~ili{te "Bajram [abani“ vo Gorno Svilari; no najgolem rizik imapodra~noto u~ili{te "Faik Konica“ vo Dvorce, kade imame isklu~itelnomal broj na u~enici (12) i kako rezultat na vakvata pojava narednite godi-ni moè da se namali brojot na u~enicite, odnosno paralelkite vo gorespo-menatite u~ili{ta, duri i da se zatvori podra~noto u~ili{te "Faik Koni-ca“ vo Dvorce, pa toga{ u~enicite koi sega u~at vo ova u~ili{te bi ja sle-dele nastavata vo centralnoto u~ili{te "Faik Konica“ vo Radu{a koe e 5kilometri daleku od podra~noto u~ili{te "Faik Konica“ -Dvorce. Prevo-zot za ovie deca }e go obezbedi Op{tina Saraj, dodeka nastavnicite i teh-ni~kiot personal }e se prefrlat vo osnovnoto u~ili{te vo Radu{a.

Poa|aj}i od faktot deka vo narednite godini brojot na u~enicite nasite nivoa vo nekolku u~ili{ta }e se namali, odnosno }e se namali brojotna paralelkite, toa zna~i deka i del od kadarot }e ostane bez rabota. Po-radi ova slobodnite rabotni mesta po penzioniraweto na oddelni nastav-nici treba da se popolnat racionalno so kadarotot komu mu e rizi~no ra-botnoto mesto.

Od druga strana imame u~ili{ta so mnogu golem broj na u~enici i para-lelki (OU "Diturija“ - Saraj, OU "Bajram [abani“ - Kondovo, OU "Emin Du-raku“ - Bukovi}). Ovie u~ili{ta gi ispolnuvaat predvidenite zakonski us-lovi - od ovie u~ili{ta se osnovaat u{te tri osnovni u~ili{ta:

Osnovnoto u~ili{te "Diturija“ - Saraj da ostane so podra~noto u~i-li{te vo Qubin, dodeka podra~nite u~ili{ta vo Gr~ec i Kru{opek da seosamostojat.

Osnovnoto u~ili{te "Bajram [abani“ - Kondovo da ostane, dodeka pod-ra~nite u~ili{ta vo Dolno i Gorno Svilare da osnovaat oddelni osnovniu~ili{ta.

Osnovnoto u~ili{te "Emin Duraku“ vo Bukovi} da ostane so podra~notou~ili{te vo Raovi}, dodeka osnovnite podra~ni u~ili{ta vo Arna}ija iâjlane da osnovaat oddelni osnovni u~ili{ta.

Rakovodniot i upravniot kadar na u~ili{teto postojano treba da gisledat reformite vo obrazovanieto i zakonskite promeni i istite da gi pri-menuvaat vo sekojdnevnata rabota. Direktorite na u~ili{tata treba da sta-nat menaxeri vo potpolna smisla na zborot i za nivnite institucii da naj-dat mehanizmi i alternativni pati{ta, osven onie koi gi nudi Op{tinata,taka {to nivnite u~ili{ta bi stanale konkurentni vo pazarot vo site as-pekti, posebno od aspekt na kvalitetot na obrazovanieto.

Zaklu~ok

Za realizacija na nastavnata programa vo Osnovnoto u~i-li{te "Diturija“ vo Saraj i vo podra~nite u~ili{ta vo Gr~ec,Kru{opek i Qubin vo u~ebnata 2007/2008 godina anga`iranise 96 nastavnici i 23 lica (pomo{en, stru~en i upravuva~kikadar i tehni~ka slu`ba), so slednoto nivo na obrazovanie:

Za realizacija na vospitno-obrazovniot proces vo Os-novnoto u~ili{te "Sami Fra{eri“ vo Glumovo i vo podra~-nite u~ili{ta vo [i{evo i Matka vo u~ebnata 2007/2008godina anga`irani se 32 nastavnici i 12 lica (pomo{en,stru~en i upravuva~ki kadar i tehni~ka slu`ba), so sledno-to nivo na obrazovanie:

3. STRUKTURA NA NASTAVNIOT KADAR




VISOKO OBRAZOVANIE 33

VI[O OBRAZOVANIE 54

SREDNO OBRAZOVANIE 9

Neadekvatno 5

Neadekvatno5%

Sredno obrazovanie

9%

Vi{oobrazovanie

53%

Visokoobrazovanie33%


Za realizacija na vospitno-obrazovniot proces vo Osnovnoto u~ili{-te "Emin Duraku“ vo Bukovi} i vo podra~nite u~ili{ta vo Arnakija, ^ajlanei Raovi}, vo u~ebnata 2007/2008 godina anga`irani se 58 nastavnici i 16lica (pomo{en personal, stru~en i upravuva~ki kadar i tehni~ka slu`ba),so slednoto nivo na obrazovanie:


VI[O OBRAZOVANIE 11


Neadekvatno 4

Neadekvatno11%Sredno

obrazovanie17%

Vi{oobrazovanie

31%



VI[O OBRAZOVANIE 17


Neadekvatno 9


obrazovanie16%

Vi{oobrazovanie

25%




Na po~etokot na u~ebnata 2007/2008 godina vo Osnovnoto u~ili{te "IbePaliku}a“ i vo podra~nite u~ili{ta vo Laskarce i Pani~ari anga`irani se40 nastavnici i 12 lica (pomo{en personal, stru~en, upravuva~ki i admin-istrativen kadar i tehni~ka slu`ba), so slednoto nivo na obrazovanie:

Za realizacija na vospitno-obrazovniot proces vo u~ebnata 2007/2008godina vo Osnovnoto u~ili{te "Bajram [abani“ vo Kondovo i vo podra~niteu~ili{ta vo Gorno i Dolno Svilare anga`irani se 68 nastavnici i 15 lica(pomo{en, stru~en, administrativen i upravuva~ki kadar i tehni~ka slu`-ba), so slednoto nivo na obrazovanie:


VI[O OBRAZOVANIE 23


Neadekvatno 6


obrazovanie22%

Vi{oobrazovanie50%




VISOKO

OBRAZOVANIE25

VI[O

OBRAZOVANIE30

SREDNO

OBRAZOVANIE13

Neadekvatno 10


obrazovanie17%

Vi{oobrazovanie

38%



Vo vospitno-obrazovniot proces vo u~ebnata 2007/2008 godina vo Os-novnoto u~ili{te "Drita“ vo Ra{~e i vo podra~noto u~ili{te vo Kopanicaanga`irani se 43 nastavnici i 13 lica (pomo{en, stru~en, administrativeni upravuva~ki kadar i tehni~ka slu`ba), so slednoto nivo na obrazovanie:

Vo Osnovnoto u~ili{te "Faik Konica“ vo Radu{a i vo podra~noto u~i-li{te vo Dvorce za realizacija na vospitno-obrazovniot proces vo u~ebna-ta 2007/2008 godina anga`irani se 22 nastavnici i 11 lica (pomo{en, stru-~en i administrativen personal i tehni~ka slu`ba), so slednoto nivo naobrazovanie:




VI[O OBRAZOVANIE 17


Neadekvatno 7


obrazovanie14%

Vi{oobrazovanie

34%


VISOKO

OBRAZOVANIE7

VI[O

OBRAZOVANIE7

SREDNO

OBRAZOVANIE8

Neadekvatno 5

Neadekvatno19%

Sredno obrazovanie

29%Vi{oobrazovanie26%



Vrz osnova na gorenavedenite podatoci, vo realizacijata na nastav-nata programa vo osnovnite u~ili{ta na Op{tina Saraj, vo po~etokot nau~ebnata 2007/2008 godina angaìrani se 361 nastavnik i 102 lica (pomo-{en, stru~en i administrativen kadar i tehni~ka slu`ba) ili vkupno 463vraboteni so slednoto nivo na obrazovanie:

Vrz osnova na navedenite podatoci, moème da konstatirame dekastrukturata na obrazovniot kadar vo Op{tina Saraj e relativno dobra, ia-ko ne e idealna. Glavnata osobina koja go odlikuva nastavniot kadar vo Op{-tina Saraj e jazikot na koj se izveduva nastavata. Vospitno-obrazovniotproces se realizira na tri jazici: albanski, makedonski i bosanski jazik.Najgolemata grupa na nastavnici e onaa na nastavnicite koi nastavata jaizveduvaat na albanski jazik.

Navedenite podatoci sugeriraat deka me|u albanskite nastavnici imanedostatok na nastavnici po informatika, angliski jazik, muzi~ko obrazo-vanie, fizi~ko obrazovanie itn. O~igledno e deka vo vkupnata brojka nanastavnici dominiraat nastavnicite od oddelenska nastava. Eden del odovaa grupa na nastavnici vo idnina moè da se pretvori vo seriozen prob-lem za lokalnata vlast, pa zatoa brojot na nastavnicite od ovaa grupa trebada se namali.

Podobruvaweto na kvalitetot na nastavata e eden od osnovnite pre-dizvici na nastavnicite, dokolku tie sakaat da se soo~at so novite predi-zvici na obrazovniot proces.


obrazovanie16%

Vi{oobrazovanie

37%



VI[O OBRAZOVANIE 159


Neadekvatno 46

Zaklu~ok

Op{tina Saraj na svojata teritorija ima 7 osnovni cen-tralni u~ili{ta i 14 podra~ni u~ili{ta.

Osnovni centralni u~ili{ta se:

"DITURIJA“ - Saraj;

"SAMI FRA[ERI“ - Glumovo;

"EMIN DURAKU“ - Bukovi};

"IBE PALIKU]A“ - Bojane;

"BAJRAM [ABANI“ - Kondovo;

"DRITA“ - Ra{~e;

"FAIK KONICA“ - Radu{a.

Osnovni podra~ni u~ili{ta se:

"DITURIJA“ - Gr~ec, "DITURIJA“ - Kru{opek i"DITURIJA“ - Qubin, koi pripa|aat na Osnovnotocentralno u~ili{te "DITURIJA“ - Saraj.

"SAMI FRA[ERI“ - [i{evo i "SAMI FRA[ERI“ -Matka, koi pripa|aat na Osnovnoto centralnou~ili{te "SAMI FRA[ERI“ - Glumovo.

"EMIN DURAKU“ - Arnakija, "EMIN DURAKU“ -^ajlane i "EMIN DURAKU“ - Raovi}, koi pripa|aat naOsnovnoto centralno u~ili{te "EMIN DURAKU“ -Bukovi}.

"IBE PALIKU]A“ - Laskarce i "IBE PALIKU]A“ -Pani~ari, koi pripa|aat na Osnovnoto centralnou~ili{te "IBE PALIKU]A“ - Bojane.

"BAJRAM [ABANI“ - Dolno Svilare i "BAJRAM[ABANI“ - Gorno Svilare, koi pripa|aat naOsnovnoto centralno u~ili{te "BAJRAM [ABANI“ -Kondovo.

"DRITA“ - Kopanica, koe pripa|a na Osnovnoto cen-tralno u~ili{te "DRITA“ - Ra{~e.

"FAIK KONICA“ - Dvorce, koe pripa|a na Osnovnotocentralno u~ili{te "FAIK KONICA“ - Radu{a.

4. ANALIZA NA USLOVITE VO U^ILI[NITE OBJEKTI



U~ili{nite objekti se izgradeni od 1935 god. pa navaka. So sî pogo-lemiot broj na deca vo u~ili{tata, stana neophodno pro{iruvaweto i iz-gradbata na novi u~ili{ni objekti. Pogolemiot del od u~ili{nite objektise izgradeni vo periodot pome|u 1965-1980, kade osven sekojdnevnoto odr-ùvawe ne se prezemani pogolemi aktivnosti za popravka i renovirawe.

Vo periodot od 2000 do 2007 god. e izgraden eden nov objekt i imalonekolku pogolemi popravki vo u~ili{nite objekti vo Op{tina Saraj: iz-gradbata na noviot objekt na podra~noto u~ili{te "Diturija“ vo Kru{opekvo 2005 god.; vnatre{no bojadisuvawe na Osnovoto u~ili{te "Diturija“ voSaraj i realizacija na proektot za elektri~na efikasnost vo istoto u~i-li{te, op{tata popravka na podra~noto u~ili{te "Diturija“ vo Qubin, op{-ta popravka na podra~noto u~ili{te "Bajram [abani“ vo Gorno Svilare,pro{iruvawe na podra~noto u~ili{te "Diturija“ vo Gr~ec, menuvawe na pro-zorcite na Osnovnoto u~ili{te "Emin Duraku“ vo Bukovi}, menuvawe naprozorcite vo podra~noto u~ili{te "Ibe Paliku}a“ vo Laskarce, renovira-we na sanitarnite jazli vo Osnovnoto u~ili{te "Drita“ vo Ra{~e, izgradbana novi sanitarni jazli vo podra~noto u~ili{te "Sami Fra{eri“ vo [i{e-vo, kako i nekoi mali intervencii vo infrastrukturata na u~ili{tata soProektot za modernizirawe na obrazovanieto - finansiran od Svetskatabanka vo sorabotka so Ministerstvoto za obrazovanie i nauka.

Vo Osnovnoto u~ili{te "Drita“ vo Ra{~e, vo podra~noto u~ili{te "EminDuraku“ vo Raovi}, vo Osnovnoto u~ili{te "Ibe Paliku}a“ vo Bojane, pod-ra~noto u~ili{te "Ibe Paliku}a“ vo Pani~ar i podra~noto u~ili{te "FaikKonica“ vo Dvorce ne e izvr{ena nikakva popravka od nivnata izgradba, pazatoa tie se vo dosta lo{a sostojba.

Osnovnoto u~ili{te vo Saraj e izgradeno vo 1956 god. so ~etiri u~il-nici i pomo{ni prostorii. Poradi imigracija na naselenieto i poradi zgo-lemuvawe na brojot na u~enicite, odnosno na paralelkite, vo ovoj u~ili{-ten objekt nekolku pati se dodadeni prostorii, i toa vo 1963, 1968, 1972,1972 i 1988 god.

Eden del od objektot e na eden kat i vo podrum (postariot del), dode-ka stariot del na objektot e na dva kata i e vo dobra sostojba. Infrastruk-turata opfa}a: vodovod, septi~ka jama i elektri~en sistem, za koi ne mo-ème da kaème deka se vo soglasnost so soodvetnite standardi. U~ili{-teto ima centralno greewe (so nafta), vo 2003 god. e izvr{eno bojadisuvawena nadvore{nata fasada, a vo 2007 god. se bojadisani i u~ilnicite i u~i-li{nite hodnici. Sanitarnite jazli se vo relativno dobra sostojba, so isk-lu~ok na vratite koi treba da se zamenat {to poskoro so novi. I pokraj go-lemiot broj na u~enici i paralelki, vo ova u~ili{te nema sala za fizi~koobrazovanie.



PU "Diturija“ - Gr~ecPodra~noto u~ili{te vo Gr~ec e izgradeno vo 1973 god., dodeka vo

2002 god. e napraveno edno pro{iruvawe na u~ili{niot objekt. Eden del odobjektot e na eden kat i vo podrum (stariot objekt), dodeka drugiot del nadva kata e bez podrum (noviot objekt). Vo delot na stariot objekt od koga eizgraden ne e napravena nikakva intervencija i objektot e vo lo{a sostoj-ba, pa zatoa ima itna potreba za celosno renovirawe. U~ili{teto e povr-zano so vodovodnata i elektri~nata mre`a i ima septi~ka jama, no nemasala za fizi~ko. Sanitarnite jazli koi se vo stariot del na objektot ne sevo dobra sostojba i ima potreba za itno renovirawe, dodeka sanitarnitejazli koi se vo noviot del na objektot se vo dobra sostojba. Objektot se greeso drva.

Do krajot na 2004/2005 god. vo ovoj objekt u~ea i u~enici so `iveali{tevo Kru{opek.

PU "Diturija“ - Kru{opekPodra~noto u~ili{te "Diturija“ vo Kru{opek e izgradeno vo 2005 god.

Objektot e na dva kata i podrum, ima centralno greewe (nafta), no nedosta-suva 60% od potrebniot inventar, nedostasuva sala za fizi~ko, a dvorot enereguliran. Infrastrukturata na ova u~ili{te opfa}a: vodovod, elek-tri~en sistem i septi~ka jama.

Drugite uslovi se na odli~no nivo.

PU "Diturija“ - QubinPodra~noto u~ili{te "Diturija“ vo Qubin e izgradeno vo 1971 god. Ob-

jektot ima samo eden kat i podrum, a se gree so drva. Vo 2007 god. e napra-veno celosno renovirawe na u~ili{teto, pa zatoa uslovite se odli~ni. Ne-dostasuva samo sala za fizi~ko obrazovanie i potrebno e da se napraviregulirawe na dvorot na u~ili{teto. U~ili{teto ima vodovod, elektri~ensistem i septi~ka jama.

Osnovnoto u~ili{te "Sami Fra{eri“ vo Glumovo e izgradeno vo 1946god., dodeka pro{iruvawe na ovoj objekt e napraveno vo 1972 god. Delot nastariot objekt e vo eden kat i bez podrum, dodeka drugiot del ima dva kata.Sostojbata e relativno dobra, objektot se gree so drva. Ima vodovod, sep-ti~ka jama i elektri~en sistem. Nedostasuva sala za fizi~ko obrazovanie,a ima potreba i za pro{iruvawe na objektot so u{te dve u~ilnici. Sani-tarnite jazli za u~enicite se podeleni od objektot i se vo relativno dobrasostojba.

PU "Sami Fra{eri“ - [i{evoPodra~noto u~ili{te "Sami Fra{eri“ vo [i{evo ima dve objekti: pr-

viot e izgraden vo 1941 god., dodeka vtoriot objekt e izgraden vo 1985 god.Prviot objekt e na eden kat so podrum, no e neiskorisen, bidej}i potrebno e



celosno renovirawe, a vtoriot objekt, isto taka, na eden kat so podrum, evo dobra sostojba. Objektot e povrzan so vodovodniot i elektri~niot sis-tem, a ima i septi~ka jama. Sanitarnite jazli se nadvor od objektot i se vodobra sostojba. Nema sala za fizi~ko obrazovanie, a objektot se gree sodrva.

PU "Sami Fra{eri“ - MatkaPodra~noto u~ili{te "Sami Fra{eri“ vo Matka e izgradeno vo 1972 god.

Objektot ima samo eden kat i podrum i e vo dobra sostojba. Infrastruktu-rata opfa}a vodovod, elektri~en sistem i septi~ka jama. Sanitarnite jazlise nadvor od objektot i ne se vo dobra sostojba, pa zatoa neophodno e ren-ovirawe. Objektot se gree so drva. Nema sala za fizi~ko obrazovanie.

Osnovnoto u~ili{te "Emin Duraku“ vo Bukovi} ima dve objekti. Edniote izgraden vo 1959 god., dodeka drugiot objekt e izgraden vo 1965 god. Dvataobjekti se na eden kat i so podrum. Prviot objekt e vo lo{a sostojba i imapotreba za celosno renovirawe. Infrastrukturata opfa}a vodovod, elek-tri~en sistem i septi~ka jama. Objektot se gree so centralno greewe (naf-ta). A drugiot objekt e vo relativno dobra sostojba, so isklu~ok na sanitar-nite jazli koi imaat itna potreba za renovirawe. Infrastrukturata opfa-}a vodovod, elektri~en sistem i septi~ka jama. Objektot ima centralnogreewe, nema sala za fizi~ko, a potrebno e i regulirawe na u~ili{niotdvor.

PU "Emin Duraku“ - Bukovi}Podra~noto u~ili{te "Emin Duraku“ vo Arnakia e izgradeno vo 1969

god., a vo 1988 e napraveno edno pro{iruvawe na u~ili{niot prostor. Vakvopro{iruvawe na objektot e napraveno i vo 1993 god. Objektot e na eden katso podrum. Sostojbata vo ova u~ili{te e dobra, bidej}i za odrùvawe ipro{iruvawe na objektot, {to e napraveno vo minatoto, pogolemata pomo{doa|a od roditelite na u~enicite. Infrastrukturata opfa}a vodovod,elektri~en sistem i septi~ka jama. Objektot se gree so drva, a u~ili{tetonema sala za fizi~ko obrazovanie. Vo ova u~ili{te so pomo{ na rodi-telite e izgradena i edna u~ilnica, koja ima potreba za kompletirawe.

PU "Emin Duraku“ - âjlanePodra~noto u~ili{te "Emin Duraku“ vo âjlane e izgradeno vo 1965

god. Objektot e na eden kat i ne e vo dobra sostojba, osobeno poradi slabotoodrùvawe i poradi toa {to od negovata izgradba vo ovoj objekt ne e napra-vena nikakva intervencija. Infrastrukturata na ovoj objekt opfa}a loka-len vodovod i elektri~en sistem koj ne e vo dobra sostojba. U~ili{teto imasepti~ka jama. Tuka nema sala za fizi~ko obrazovanie, a objektot se gree sodrva. Sanitarnite jazli se vo relativno dobra sostojba. Vo ovoj objekt u~ati u~enicite od Semeni{ta.



Treba da se istakne deka vo poslednite 15 godini ìtelite na âjlanei Semeni{te sî pove}e se selat na edna druga lokacija (2 kilometri podo-

lu) i sî pove}e se zgolemuva brojot na u~enicite, so {to stanuva neophodnapotrebata za u~ili{ten objekt na novata lokacija vo Semeni{te.

PU "Emin Duraku“ - Raovi}Podra~noto u~ili{te "Emin Duraku“ vo Raovi} e izgradeno vo 1986 god.

Objektot e na eden kat, a sostojbata na ova u~ili{te ne e tolku dobra. In-frastrukturata na ova u~ili{te opfa}a vodovod (hidrofor), slab elek-tri~en sistem i septi~ka jama. U~ili{teto nema sala za fizi~ko obrazo-vanie, a objektot se gree so drva. Lokacijata kade se dràt drvata e pode-lena od u~ili{teto. Sanitarnite jazli se vo relativno dobra sostojba, apotrebno e edno po{iroko regulirawe na dvorot na u~ili{teto.

Osnovnoto u~ili{te "Ibe Paliku}a“ vo Bojane e izgradeno vo 1935 god.,dodeka vo 1972 god. e napraveno edno pro{iruvawe na u~ili{niot prostor.U~ili{teto e na eden kat so podrum. Infrastrukturata na ova u~ili{te op-fa}a vodovod, slab elektri~en sistem i septi~ka jama (infrastrukturatane e na potrebnoto nivo i ne gi ispolnuva potrebnite standardi). U~ili{-teto se gree na drva. Tuka nema sala za fizi~ko obrazovanie. Sanitarnitejazli se podeleni od u~ili{niot objekt. U~ili{niot objekt ne e vo dobrasostojba i poradi slaboto odrùvawe i slaboto menaxirawe vo minatoto,kako i poradi lokacijata na koja se nao|a (sred naseleni ku}i). Vo idnina seplanira da se izgradi nov objekt na nekoja druga lokacija.

PU "Ibe Paliku}a“ - LaskaracePodra~noto u~ili{te "Ibe Paliku}a" vo Laskarace e izgradeno vo 1958

god., dodeka vo 1972 god. e izvr{eno edno pro{iruvawe na ovoj u~ili{tenobjekt. Objektot e na eden kat so podrum, a negovata sostojba e relativnodobra. Infrastrukturata na ova u~ili{te opfa}a vodovod, slab elek-tri~en sistem i septi~ka jama. U~ili{teto se gree na drva. Tuka nema salaza fizi~ko obrazovanie. Sanitarnite jazli se podeleni od u~ili{niot ob-jekt i ne se vo dobra sostojba. Zatoa potrebno e nivno itno renovirawe ilidislokacija vo ramkite na u~ili{niot objekt.

PU "Ibe Paliku}a“ - Pani~ariPodra~noto u~ili{te "Ibe Paliku}a“ vo Pani~ari e izgradeno vo 1962

i se nao|a vo lo{a sostojba. Infrastrukturata opfa}a lokalen vodovod,slab elektri~en sistem i nema kanalizacija. Nema sala za fizi~ko. Objek-tot se gree so drva. Sanitarnite jazli se nao|aat nadvor u~ili{niot objekti se vo dobra sostojba.



Osnovnoto u~ili{te "Bajram [abani“ vo Kondovo e izgradeno vo 1979.Objektot e vo dobra sostojba, isklu~uvaj}i go pokrivot koj e pokrien so se-lonitski tabli i ima potreba za popravka. Infrastrukturata na ova u~i-li{te opfa}a vodovod, elektri~en sistem i kanalizacija. U~ili{teto imasala za fizi~ko obrazovanie, a se gree so centralno greewe (nafta). Sani-tarnite jazli se vo relativno dobra sostojba.

PU "Bajram [abani“ - Dolno SvilarePodra~noto u~ili{te "Bajram [abani“ e izgradeno vo 1976 god. i nego-

vata sostojba ne e zadovolitelna. Infrastrukturata na ova u~ili{te op-fa}a vodovod, slab elektri~en sistem i septi~ka jama. Nema sala za fizi-~ko. Objektot se gree so drva. Sanitarnite jazli se vo relativno dobra sos-tojba. Tuka e potrebno da se napravi edna celosna rekonstrukcija na u~i-li{niot objekt.

PU "Bajram [abani“ - Gorno SvilarePodra~noto u~ili{te "Bajram [abani“ e izgradeno vo 1974 god. i sos-

tojbata na ova ovaa u~ili{te e odli~na, bidej}i vo 2007 god. e renoviranoso pomo{ na Op{tina Saraj i na roditelite na u~enicite od ova u~ili{te.Infrastrukturata na u~ili{teto opfa}a vodovod, elektri~en sistem isepti~ka jama. Nema sala za fizi~ko. Objektot se gree so drva. Potrebno eda se napravi sreduvawe na dvorot na u~ili{teto.

Osnovnoto u~ili{te "Drita“ vo Ra{~e e izgradeno vo 1935 god., dode-ka pro{iruvaweto na u~ili{niot objekt e napraveno vo 1970 i 1980 god.Objektot e na eden kat so podrum. Eden del od objektot se nao|a vo relativ-no dobra sostojba, a ostanatiot e vo katastrofalna sostojba. Infrastruk-turata na ova u~ili{te opfa}a vodovod, slab elektri~en sistem i kanal-izacija. Objektot ima sala za fizi~ko obrazovanie. Objektot se gree sodrva. Sanitarnite jazli se vo dobra sostojba. Potrebno e da se napravi sre-duvawe na dvorot na u~ili{teto.

PU "Drita“ - KopanicaPodra~noto u~ili{te "Drita“ vo Kopanica e izgradeno vo 1989 god. i se

nao|a vo relativno dobra sostojba. Vo 2007 god. so pomo{ na Op{tinata i naroditelite pro{irena e prostorijata na u~ili{teto so dve novi u~ilnici,no ne se dokraj zavr{eni site aktivnosti za kompletirawe na dvete u~il-nici. Objektot e na eden kat so podrum. Infrastrukturata na ova u~ili{teopfa}a vodovod (hidrofor), elektri~en sistem i septi~ka jama. Nema salaza fizi~ko obrazovanie. Objektot se gree so drva. Sanitarnite jazli senadvor od u~ili{niot objekt i ne se vo dobra sostojba. Potrebno e da senapravi sreduvawe na dvorot na u~ili{teto.




Osnovnoto u~ili{te "Faik Konica“ vo Radu{a e izgradeno vo 1968 god.Objektot e na eden kat so podrum i e vo dobra sostojba, osven prozorcite koitreba da se menuvaat. Infrastrukturata na ova u~ili{te opfa}a vodovod(hidrofor), elektri~en sistem i kanalizacija. Salata za fizi~ko obrazo-vanie e pri kraj na izgradba. Objektot se gree so centralno greewe (nafta),so isklu~ok na dve u~ilnici i kancelariite na administracijata koi segreat na drva. Sanitarnite jazli ne se vo najdobra sostojba. Potrebno e dase napravi sreduvawe na dvorot na u~ili{teto.

PU "Faik Konica“ - DvorcePodra~noto u~ili{te "Faik Konica“ vo Dvorce e izgradeno vo 1965 god.

Objektot e na eden kat so podrum i e vo lo{a sostojba. Infrastrukturata naova u~ili{te opfa}a lokalen vodovod (hidrofor), elektri~en sistem isepti~ka jama. Sanitarnite jazli se nadvor od u~ili{niot objekt i ne se vonajdobra sostojba. Objektot se gree so drva. Nema sala za fizi~ko obrazova-nie.

Obrazovnoto telo i direktorite na u~ili{tata, vrz osnova na po-datocite za u~ili{nite objekti, koi bea sobrani od odgovornite voosnovnite u~ili{ta za procenka na u~ili{nite objekti i po barawe nadirektorite na u~ili{tata za prioritetni investicioni proekti imetodologijata za rangirawe na prioritetite, koristena vo Op{tinaSaraj, ja sostavija rang-listata na prioritetnite proekti za investi-rawe vo osnovnite u~ili{ta.



Tabela na prioritetnite proekti za osnovnite u~ili{ta

Osnovno u~ili{te Proekt Rangirawe Cena voMKD

OU "Sami Fra{eri“ - Glumovo Centralno greewe 22 2.000.000

OU "Sami Fra{eri“ - Glumovo Renovirawe na del od pokrivot 13 1.500.000

PU "Sami Fra{eri“ - Matka Renovirawe na sanitarnite jazli 2 1.000.000

OU "Sami Fra{eri“ - Glumovo Pro{iruvawe na u~ili{niot pros-tor za dve u~ilnici

14 2.000.000

PU "Emin Duraku“ - ^ajlane Gradewe na nov objekt na novalokacija

11 14.000.000

OU "Emin Duraku“ - Bukovi} Izgradba na sala za fizi~ko obra-zovanie

18 6.000.000

PU "Emin Duraku“ - Arnakija Instalirawe na centralno greewe(nafta)

23 2.000.000

OU "Emin Duraku“ - Bukovi} Celosno renovirawe na stariotobjekt

15 2.000.000

OU "Emin Duraku“ - Bukovi} Renovirawe na sanitarnite jazli 1 350.000

PU "Emin Duraku“ - Raovi} Renovirawe na u~ili{niot objekt 21 1.000.000

OU "Ibe Paliku}a“ - Bojane Izgradba na nov objekt na novalokacija

12 14.000.000

PU "Ibe Paliku}a“ - Laskarce Izgradba na novi sanitarni jazli 10 1.000.000

PU "Ibe Paliku}a“ - Laskarce Izgradba na eden sportski teren 24 500.000

OU "Drita“- Ra{~e Renovirawe na stariot del odobjektot

3 3.500.000

OU "Drita“- Ra{~e Instalirawe na centralno greewe(nafta)

25 3.000.000

OU "Drita“- Ra{~e Instalirawe na elektri~na mre`ai gromobran

3 300.000

PU "Drita“ - Kopanica Zavr{uvawe na rabotite za dveu~ilnici

4 300.000

PU "Drita“ - Kopanica Izgradba na novi sanitarni jazli 9 1.500.000

PU "Bajram [abani“ - D. Svilare

Celosno renovirawe na objektot 16 3.000.000

PU "Bajram [abani“ - D. Svilare

Instalirawe na centralno greewe(nafta)

28 2.500.000

OU "Bajram [abani“ - Kodovo Renovirawe na sanitarnite jazli 19 500.000

OU "Bajram [abani“ - Kondovo Promena na podot (plo~i od vin-fleks)

20 1.000.000

PU "Faik Konica“ - Dvorce Renovirawe na objektot 8 1.000.000

OU "Faik Konica“ - Radu{a Pro{iruvawe na centralnoto gre-ewe vo celiot u~ili{ten prostor

26 500.000

OU "Faik Konica“ - Radu{a Menuvawe na prozorcite 27 2.000.000

OU "Faik Konica“ - Radu{a Snabduvawe so eden fotokopir 5 80.000

OPU "Diturija“ - Qubin Pro{iruvawe na u~ili{niot pros-tor za 3 u~ilnici

7 2.000.000

OU "Diturija“ - Saraj Izgradba na sportska sala 6 10.000.000

OU "Diturija“ - Gr~ec Renovirawe na stariot del odobjektot

29 2.000.000

OU "Diturija“ - Kru{opek Izgradba na sala za fizi~ko obra-zovanie

17 6.000.000

VKUPNO: 86.530.000


Za realizacija na prioritetnite proekti, osven {to treba da sebaraat finansiski sredstva od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i

od drugite dràvni institucii, tuku i Op{tinata treba da u~estvuva sofinansiski sredstva i da bara poddr{ka od roditelskite odbori i drugitedonatori.

Op{tinata Saraj }e mu posveti osobeno vnimanie i na snabduvaweto naosnovnite u~ili{ta so nastavni sredstva, kako i oprema za kabinetite(tamu kade postojat) so potrebnite nastavni sredstva.

Zakonskite propisi za u~enicite koi ìveat podaleku od 2 km odu~ili{tata predviduvaat obezbeduvawe besplaten prevoz do u~ili{niteobjekti i obratno. Prevozot na u~enicite go obezbeduva Op{tinata prekupostapka na tender. Ova e pri~inata zo{to vo Op{tina Saraj vo u~ebnata2007/2008 god. 282 u~enici go koristat prevozot za slednite destinacii.

1. Od naselenoto mesto Dvorce i Dolno Ora{e (poslednoto naselenomesto i pripa|a na Op{tina Jegunovce) do Radu{a i obratno prevo-zot na 21 u~enik (od V do VIII oddelenie) e obezbeden od privatnoprevozno pretprijatie.

2. Od Gorno Svilare do Dolno Svilare i obratno, prevozot na 50u~enici (od V do VIII oddelenie) e obezbeden od privatno prevoznopretprijatie.

3. Od Semeni{te (nova naselba) do Bukovi} i obratno prevozot na 59u~enici (od I do VIII oddelenie) e obezbeden od privatno prevoznopretprijatie.

4. Od Matka do Glumovo i obratno prevozot na 16 u~enici (od I do VIII oddelenie) e obezbeden od JSP na Grad Skopje.

5. Od Qubin do Saraj i obratno prevozotot na 111 u~enici (u~eniciod bo{wa~ka nacionalnost od V do VIII i u~enici od albanskatanacionalnost od I do VIII) e obezbeden od privatno prevozno pret-prijatie.

6. Od teritorijata na naselba \or~e Petrov (ovaa naselba £ pripa|ana Op{tina \or~e Petrov) do Saraj i obratno, prevozot na 25 u~e-nici (od I do VIII oddelenie) e obezbeden preku mese~na karta naJSP na Grad Skopje.

Spored dosega{nite ocenki, javnite pretprijatija za prevoz angaìra-ni za u~enicite obezbeduvaat sigurna i efikasna usluga, no taa moè da bi-de i podobra. Za da se postigne ova, se prepora~uva vo idnina op{tinskataadministracija da obezbedi pove}e finansiski sredstva i da ja promenimetodologijata na davawe uslugi za prevoz na u~enicite, odnosno prekujaven tender. Ova podrazbira deka vo cenata, osven relacijata i brojot nau~enicite, da se opfa}a i kvalitetot na uslugata, brojot na sedi{tata,transportnoto vozilo i na~inot na pla}awe.

Prevozot na u~enicite


Spored fakti~kite podatoci, moè da se zaklu~i deka u~ili{niteobjekti se vo relativno dobra sostojba. 90% od u~ili{tata nemaat sala zafizi~ko obrazovanie. Potrebni se mali popravki (nekade i pogolemi), kakoinstalirawe na centralno greewe vo u~ili{tata koi koristat star sistemna greewe so drva. Op{tinata treba da oddeli pove}e sredstva od svojotbuxet za malite investicii vo u~ili{tata, zna~i oddelno od sekojdnevno-to odrùvawe. Mnogu e zna~ajno vo tekot na investiciite vo u~ili{tata dase koristat sobranite podatoci povrzani so brojot na u~enicite, na nas-tavnicite, potoa demografskite podatoci, kako i podatocite za sostojba-ta na osnovnite u~ili{ta. Zasnovaj}i se vrz podatocite na Obrazovnototelo, Op{tina Saraj treba da sozdade i da odrì datoteka so podatoci zasekoe u~ili{te posebno. Na vakov na~in }e imame jasna slika za sostojbatavo sekoe u~ili{te i }e imame pravedna i dolgoro~na investicija. Posebnotreba da se investira vo popravka na elektri~niot sistem, na centralnotogreewe, na vratite i prozorcite, na ureduvawe na dvorovite, na sanitar-nite jazli i ogradite na u~ili{tata, kako i na izgradba na sali za fizi~koobrazovanie. Isto taka, treba da se investira i vo nastavnite sredstva,kako i vo opremata na kabinetite so soodvetni nastavni sredstva.

Popravkata na infrastrukturata na u~ili{nite objekti treba daostane glaven prioritet na op{tinskata administracija, za da se sozdadatpodobri uslovi za razvoj na vospitno-obrazovniot proces za site kategoriii vozrasti na u~enici. Ova se sovpa|a i so spomenatata rang-lista, kadeproektite se rangiraat spored prioritetite koi poteknuvaat od sredbitena Obrazovnoto telo, na Komisijata za obrazovanie i na direktorite nau~ili{tata. Vo op{tinskiot nacrt-buxet, koj treba da se usvoi od Sovetotna Op{tinata, za 2008 god. treba da se predvidat kapitalni investicii vovrednost od 2 milioni denari, kako u~estvo na Op{tinata vo realizacijana gorerangiranite proekti.

Zaklu~ok

________________________

* SWOT (Strenghts, Weaknesses, Opportunities, Threats) - izrazot e prezemen od an-gliskoto jazi~no podra~je. Vo prevod zna~i: Silni strani, Slabi strani, Mo`-nosti i Zakani i pretstavuva metod za analiza na sostojbite, procesite i po-javite pri planirawe i izgotvuvawe na strate{ki dokumenti.

5. SWOT * ANALIZA


SILNI STRANI SLABI STRANI

Relativno stabilniot broj nau~eniciRelativno dobrata sostojba nau~ili{nite objektiSeriozna posvetenost na sub-jektite kon obrazovanietoSorabotka direktor -Op{tinaU~ili{teto blisku dou~enicite

Nivoto na obrazovanieto nakadarotStari nastavniciNedostatok na u~ili{naoprema - sredstva, kabineti,biblioteka i dr., pred sî vopodra~nite u~ili{taNedostatok na nastaven ka-dar po predmetite za ve{ti-ni (fizi~ko, likovno i mu-zi~ko obrazovanie), kako i zaangliski jazik i informatika Nedostatok na sportski salii slaba oprema na postojnite Golem broj na u~eniciNedostatok na kompjuteri

MO@NOSTI ZAKANI

Sredno u~ili{teOsnovawe na tri osnovniu~ili{taOsnovawe na gradinka Osnovawe na eden fakultetSozdavawe uslovi vo nekoiu~ili{ta za decata soograni~eni sposobnostiLokalna strategija za obrazo-vanieFinansiska i tehni~ka poddr-{ka od donatori, biznismeni,nevladini organizacii, ise-leni{tvoto, roditelite i dr. Vistinska sorabotka Op{tina- Ministerstvo za obrazova-nie i naukaObu~uvawe i stru~na podgo-tovka na obrazovniot kadarSorabotka so drugite op{tiniDnevno smestuvawe (sozdava-we na kujni vo u~ili{tata)

Tehnolo{ki vi{ok ili gube-we na rabotnoto mesto vonekoi pomali podra~niu~ili{ta BuxetDr`avnata politika za obra-zovanie: Ministerstvo zaobrazovanie i nauka

Menaxirawe so osnovnite u~ili{taSozdavawe na podobri uslovi za realizacija navospitno-obrazovniot procesPopravawe na infrastrukturata na osnovniteu~ili{taGradewe na sportski objekti (sali za fizi~ko obra-zovanie i sportski tereni)Snabduvawe na u~ili{tata so nastavni sredstvaRedovno nabquduvawe na rabotata na u~ili{tataRedovna kontrola na realizacijata na buxetot nau~ili{tataSorabotka so rakovodnite organi (u~ili{niteodbori i roditelskite odbori)Finansiska poddr{ka od sopstveniot buxet naOp{tinataOrganizirawe kvaliteten prevoz na u~enicite nakoi im sledi ova pravoInicijativa za osnovawe na sredno u~ili{teProfesionalno usovr{uvawe na nastavniot kadar zapermanentna nastava

Osnovnite u~ili{ta vo Op{tina Saraj }e bidat adek-vatni sredini za u~enicite, bidej}i }e im ovozmo`at maksi-malni uslovi za realizacija na nastavniot proces, preku op-remuvawe so nastavni sredstva na sovremenata tehnologija,popravawe na infrastrukturata na u~ili{tata i gradewe nasportski objekti, zajaknuvawe na sorabotkata me|u u~ili{tatai roditelite, usovr{uvawe na kvalitetot na nastavata prekuprofesionalno usovr{uvawe na nastavniot kadar.

Na{ata Op{tina }e obezbedi atraktivna i zna~ajnanastava za site deca, bez razlika na religijata, etni~katapripadnost ili `iveali{teto.

6. MISIJA I VIZIJA


MISIJA

VIZIJA

Sozdavawe na dobri uslovi i efikasni metodi zarazvoj na obrazovanieto vo Op{tina Saraj i prilagoduva-we na obrazovnata ponuda spored razvojot na modernotoop{testvo.

1. Podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto prekustru~no usovr{uvawe na nastavniot kadar.

2. Izgradba na kapaciteti za sovremeno obrazovaniepreku opremuvawe na u~ili{tata so sredstva nasovremenata tehnologija, opremuvawe na kabinetitei kompjuterizacija na u~ili{nite biblioteki.

3. Podobruvawe na infrastrukturata na u~ili{tata iizgradba na sportski objekti za da se podobratuslovite za rabota i nastava.

4. Podobruvawe na bezbednosta na u~enicite prekupostavuvawe na sistem za nabquduvawe i sozdavawena multifunkcionalni u~ili{ta za realizacija naaktivnosti za deca, mladi i drugi grupi na gra|ani.

5. Ramnopravno vklu~uvawe vo obrazovanieto, soz-davawe na dobri uslovi za integrirawe na decata soposebni potrebi i organizirawe na razni formi zavospitanie na roditelite.

6. Uspe{no menaxirawe na u~ili{tata i u~ili{nitemre`i spored demografskite promeni i sozdavawena centraliziran sistem za menaxirawe so finansi-ite na obrazovnite institucii.

7. Podobruvawe na sorabotkata me|u u~ili{tata iroditelite.

7. STRATE[KA CEL


STRATE[KA CEL

ZACRTANI CELI

S pored ~len 125 od Zakonot za osnovno obrazovanie, fi-nansiraweto vo sferata na obrazovanieto se obezbe-duva od buxetot na Republika Makedonija, od kade fi-

nansiskite sredstva se raspredeluvaat po op{tini, i toa ka-ko blok-dotacii i nameneti dotacii.

Op{tina Saraj u{te ne e vlezena vo vtorata faza na fis-kalnata decentralizacija, pa taka platite, hranarinata i pat-nite tro{oci na vrabotenite vo obrazovanieto, se realizi-raat neposredno od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka.

Na tabelata 1 prikaæani se sredstvata za plata, za pat-ni tro{oci do i od rabotnoto mesto, hranarinata za vrabote-nite vo osnovnite u~ili{ta vo Op{tina Saraj za 2000 god. (po-datocite se izvadeni od zavr{nite smetki na u~ili{tata).

Na tabelata 2 prikaàni se sumite na dotaciite koi senameneti za odrùvawe na u~ili{tata i za prevozot nau~enicite vo Op{tina Saraj za 2006 i 2007 god.

8. FINANSIRAWE NA OBRAZOVANIETO


Osnovno u~ili{te Plata zavrabotenite

(bruto)

Pat do i odrabota za

vrabotenite

Hrana zavrabotenite za 11 meseci

VKUPNO

"Diturija“ - Saraj 26.886.790,00 665.870,00 2.986.220,00 30.538.880,00

"Sami Fra{eri“ - Glumovo 9.637.207,00 267.900,00 1.122.710,00 11.027.817,00

"Emin Duraku“ - Bukovi} 14.043.940,00 319.160,00 1.709.820,00 16.072.920,00

"Ibe Paliku}a“ - Bojane 10.597.063,00 261.500,00 1.334.446,00 12.930.009,00

"Bajram [abani“ - Kondovo 16.023.344,00 381.650,00 1.838.794,00 18.243.788,00

"Drita“ - Ra{~e 12.013.420,00 165.900,00 1.365.150,00 13.544.470,00

"Faik Konica“ - Radu{a 7.099.037,00 409.520,00 850.300,00 8.358.857,00

VKUPNO: 96.300.801,00 2.471.500,00 11.207.440,00 110.716.741,00

Vid na dotacija 2006 2007

Dotacija nameneta zatekovno odrùvawe

8.937.918,00 12.290.959,00

Prevoz na u~enicite 1.971.555,00 2.311.045,00

VKUPNO: 10.909.473,00 14.602.004,00


Sredstvata za finansirawe na obrazovanieto, glavno, se obezbedu-vaat od namenetite dotacii, no na nekolku navrati Op{tinata interveni-rala i so sredstva od svojot buxet koi bile planirani za obrazovanie. Vak-vi intervencii vo minatoto se napraveni za snabduvawe so gorivo za gree-we (nafta), za manifestacii koi se organiziraa vo u~ili{tata za nivnitepatronati, za se~ewe na drva, za organizirawe na U~ili{nata olimpijada,koja se organizira sekoja godina (natprevari vo sportski disciplini i nat-prevari vo znaewe), kako i vo vid na pomo{ za u~enicite na Op{tinata koiu~estvuvaat na me|uop{tinski i me|unarodni natprevari.

So cel da se podobri sostojbata vo odnos na buxetot za obrazovanie,neophodno e Op{tinata da investira svoi buxetski sredstva za obrazo-vanie vo soglasnost so svoite kapaciteti. Isto taka, mnogu e zna~ajno fi-nansiite na obrazovnite institucii da se menaxiraat od eden centralizi-ran sistem (kontroliran, unificiran) vnatre vo Op{tinata. Ova bi ovoz-moìlo pribirawe i analiza na informaciite vo eden centraliziran sis-tem, a so toa Op{tinata bi imala mo`nost da ja znae finansiskata sostoj-ba vo sekoe vreme.

So cel na podobro sledewe na potrebite za 2008 god. i analiza natro{ocite od prethodnata godina, u~ili{tata na Op{tina Saraj treba da £dostavat podatoci za buxetot kako dodatok kon finansiskite planovi. Ovae zakonska obvrska i treba da stane redovna praktika za Op{tinata za dase opredeli polesno sumata na potrebnite sredstva za obrazovanie, na pr.:sumata na dodatnite sredstva (oddelno od namenetite subvencii) koi sepotrebni za razvojot na sovremenoto obrazovanie na Op{tina Saraj.

Op{tinata kontinuirano treba da gi nadgleduva tro{ocite na u~i-li{tata i da gi napravi potrebnite sporeduvawa. Potrebno e da se opre-delat tro{ocite za odrùvawe za sekoj u~enik po m2, vkupnite tro{oci zasekoj u~enik i vraboten, kako i drugite pokazateli, zavisno od rezultatitena analizata. Ovaa praktika treba da ovozmoì postavuvawe na normi natro{ewe, so {to u~enicite od site u~ili{ta }e imaat ramnopraven tret-man.

Zaklu~ok i predlozi za podobruvawe na buxetot za obrazovanie

Z a sproveduvawe na Lokalnata strategija za obrazovanieneophodni se sredstva koi }e ovozmoàt vrednuvawena celiot proces na sproveduvawe na programata. Ovie

sredstva treba da go olesnat pronao|aweto na pri~inite koimoàt da bidat pre~ka za sproveduvawe i treba da se poddr-àt site obidi za nadminuvawe na tie pre~ki. Sistemot namonitorig i evalvacija treba da se postavi za site proektiso cel da se identifikuvaat problemite vo tekot na sprove-duvawe na proektot i da se obezbedi deka site merki }e seprezemaat navreme za re{avawe na problemite. Ovoj sistemna nabquduvawe treba da se postavi vo inicijalnata faza nasproveduvaweto na proektot so cel da se obezbedi planira-we i sledewe, kako i da se dobijat osnovni podatoci za situ-acijata pred da se sprovede proektot so ostanatite proekti.

Neophodno e nabquduvaweto da se zasnova na vistin-skite pokazateli ili uspe{nite kriteriumi za po~etnitepodatoci, aktivnosti i dobieni rezultati. Pokazatelitetreba da bidat tesno povrzani so zacrtanite strate{ki celi,so planovite i so aktivnostite. Isto taka, {to e mo`nopove}e, tie treba da bidat:

su{tinski vo odnos na specifi~nite rezultati izada~i-merlivi.

fakti~ki namesto subjektivni;

verodostojni, odnosno validni za geografskatamestopolo`ba;

dosti`ni ili zasnovani vrz postojnite podatoci.

Procesot na monitorig gi opfa}a ovie tri fazi:

1. Po~etna faza: pokazatel za sega{nata sostojba predpo~etokot na programskite aktivnosti.

2. Me|ufaza: primenuvaweto na proektot se realiziravo vremenska ramka.

3. Zavr{na faza: site pokazateli koi se povrzani sodefiniranite celi redovno se ocenuvaat i se pod-gotvuvaat izve{tai do instituciite koi go primenu-vaat proektot, se ocenuva od Rabotnoto telo za ob-razovanie i Op{tinskata komisija za obrazovanie.

9. MONITORING I EVALVACIJA



Nabquduvaweto treba da po~ne so neophodnoto pojavuvawe na prila-goduvawata na proektot za da se dostignat maksimalnite efekti. Toa, is-

to taka, obezbeduva vredna dokumentacija koja podocna moè da bide instru-ment za podgotovka na idnite programi. Nabquduvaweto }e se koristi za sos-tavuvawe na izve{taite za ocenuvawe na programata.

Ponatamu, moè da se odlu~i da se podgotvi nadvore{no ocenuvawe naprogramata, no ako toa ne se slu~i, treba da se vr{i interno ocenuvawe ka-ko zavr{na monitoring aktivnost za da se dobijat va`ni informacii i is-kustva za idnite programi.

Ocenuvawata moàt da bidat pred po~etokot na programata, vo tekotna istata, ili nekolku godini po zavr{uvawe na programata, koga moè dase o~ekuva vlijanieto, iako delumno, da se kristalizira.

P oa|aj}i od faktot deka Lokalnata strategija za obra-zovanie e dolgoro~en dokument, vo koj se opfatenidolgoro~nite celi na Op{tinata i na site drugi u~es-

nici, mnogu e va`no site aktivnosti, koi treba da se reali-ziraat od po~etokot do zavr{uvawe na ovoj dokument, da bi-dat transparentni.

Formi:

Izve{taite podgotveni od op{tinata da i bidatdostapni na javnosta

Javni debati vo osnovnite u~ili{ta

Anketirawa na javnoto mnenie

Neformalni sredbi

Sovetodavni komisii

Site odluki da bidat objavuvani vo Slu`beniot vesnik na op{tinata

Redovno prosleduvawe na informacii dou~ili{nite odbori

Redovno prosleduvawe na informacii do sovetitena roditeli

Veb-stranica

Mediumi.

10. TRANSPARENTNOST


U~ili{ni odboriRoditelski odbori

Dve godini po zapo~nuvaweto na procesot na decentrali-zacija, obrazovanieto vo Op{tina Saraj i ponatamu ostanuvapredizvikuva~ko pole. Za da gi realizira kompetenciiteutvrdeni so zakon na poleto na obrazovanieto, zadol`itel-no treba da ima tesna sorabotka i koordinacija so gorenave-denite organi. Vo tekot na ovoj period sorabotkata so rako-vodnite organi vo site osnovni u~ili{ta be{e odli~na. Sou~ili{nite odbori mo`e da se sorabotuva polesno, bidej}iOp{tinata vo svojstvo na osnova~, vo ovie organi ima svoipretstavnici, posebno koga znaeme deka ulogata na u~ili{-niot sovet e zna~ajno zgolemena preku mo}ta za predlagawe,imenuvawe i smena na direktorite na u~ili{tata, preku pred-log-buxetot na u~ili{tata, preku usvojuvawe na statutot nau~ili{teto i preku niza drugi kompetencii, pa zatoa mis-lime deka vo naredniot period ovaa sorabotka }e se prod-labo~i vo interes na sozdavawe na podobri uslovi za real-izacija na vospitno-obrazovniot proces.

[to se odnesuva do sorabotkata so u~ili{nite odborivo minatiot period, se obidovme ovaa sorabotka da bide napotrebnoto nivo, pa taka ovoj anga`man dovede do konkretnirezultati. Zaedno vlijaevme za otstranuvawe na nekoi ne-gativni pojavi vo osnovnite u~ili{ta, mu pomagavme na nas-tavniot kadar, a vo dve osnovni u~ili{ta realiziravme proektso pomo{ na roditelite, i toa vo podra~noto u~ili{te "Dri-ta“ vo s. Kopanica, kade izgradivme dve u~ilnici (ostana sa-mo popravkata), dodeka vo podra~noto u~ili{te "Bajram [a-bani“ vo s. Gorno Svilare be{e napravena izolacija na pokri-vot i vnatre{no molerisuvawe na u~ili{niot objekt. Za oviedva proekti Op{tinata obezbedi del od potrebnite finan-siski sredstva, dodeka drugiot del na rabotata ja zavr{ija ro-ditelskite odbori na ovie dve u~ili{ta. Ima{e i druga po-mo{ od nekolku roditelski odbori na nekoi drugi u~ili{ta.

Za naredniot period sovetuvame, osven prodlabo~uvawena sorabotkata so rakovodnite organi na osnovnite u~ili{-ta, da se sozdavaat mo`nosti i mehanizmi za osnovawe/pos-toewe na organizacii na u~enicite i nivna mo`nost za u~es-tvo vo procesite na odlu~uvawe {to treba da se gleda kakopozitiven znak za sorabotkata na u~enicite vo procesot naodlu~uvaweto na poleto na obrazovanieto.

11. IMPLEMENTACIJA NA OP[TINSKITE OBRAZOVNI POLITIKI


1. VOVED .................................................................................. 5

2. BROJ NA UÊNICI PO UÎLI[TA NA TERITORIJATA NA OP[TINA SARAJ .......................... 9

3. STRUKTURA NA NASTAVNIOT KADAR ............................ 21

4. ANALIZA NA USLOVITE VO UÎLI[NITE OBJEKTI ..............................................................................26

5. SWOT ANALIZA ...................................................................36

6. MISIJA I VIZIJA .............................................................37

7. STRATE[KA CEL ................................................................38

8. FINANSIRAWE NA OBRAZOVANIETO .......................... 39

9. MONITORING I EVALVACIJA .........................................41

10. TRANSPARENTNOST ............................................................43

11. IMPLEMENTACIJA NA OP[TINSKITE OBRAZOVNI POLITIKI ................................................. 44

SODR@INA

obrazovni politiki na opstina saraj-1mk.mcgo.org.mk/wp-content/uploads/2013/07/... · sredstva i...

Documents