obrazovni politiki na opstina caska -...

OBRAZOVNI POLITIKINA OP[TINA

^A[KA

Skopje, 2008

OBRAZOVNI POLITIKINA OP[TINA

^A[KA

Proekt:Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite

OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA Â[KA

Bro{urata e izrabotena od ~lenovite na op{tinskoto telo za obrazovanie:Biljana Doneva, op{tinski sorabotnik za obrazovanie, Op{tina â{kaValentina Ristova, sekretar, Op{tina â{kaGoran Stojanovski, pretsedatel na NVO „Galeb“Sneàna Maneva, nastavnik, OU „Todor Janev“Pan~e Ta{kov, upravnik vo PU „Petre Pop Arsov“, s. Izvor

Stru~ni sorabotnici:Zoran Uzunov, konsultant za obrazovni politiki Merita Kuli, konsultant za strate{ko planirawe

Lektura:Suzana Stojkovska

Grafi~ki dizajn:Biljana Mihajlovska

Tira`:70

Bro{urata e rezultat na realizacija na proektot "Unapreduvawe na obrazovanieto voop{tinite“ {to go realizira{e Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO)vo periodot fevruari 2006 do fevruari 2008 godina. Ovaa bro{ura be{e ovozmoènaso poddr{ka od Institutot za trajni zaednici (ITZ) preku fondovi na Agencijata naSoedinetite Amerikanski Dràvi za me|unaroden razvoj (USAID).

Mislewata {to se ovde izrazeni im pripa|aat na avtorite i ne gi odrazuvaat stavo-vite na Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO), Institutot za trajnizaednici (ITZ) ili na Agencijata na Soedninetite Amerikanski Dràvi za me|unaro-den razvoj (USAID). Isto taka, spomenuvaweto na trgovski marki ili komercijalniproizvodi ne pretstavuva poddr{ka ili preporaka za koristewe.

CIVIL SOCIETY STRENGTHENING PROJECT

V o juli 2005 godina Makedonija usvoi paket zakoni za de-centralizacija vo osnovnoto i vo srednoto obrazova-nie. Toa pretstavuva{e golema promena bidej}i na op{-

tinite im se prenesoa pogolem del odgovornostite, pred s¢vo oblasta na administriraweto i finansiraweto na u~i-li{tata.

Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO)ve}e 4 godini kontinuirano raboti na dolgoro~ni proekti po-vrzani so jaknewe na kapacitetite na raznite subjekti vo sek-torot na obrazovanieto. Poseduvaj}i go iskustvoto MCGO goinicira{e proektot Unapreduvawe na obrazovanieto voop{tinite ~ija glavna cel e zajaknuvawe na kapacitetot navrabotenite vo op{tinite, u~ili{tata i nevladinite orga-nizacii da odgovorat na novite predizvici.

Vo ovaa bro{ura se sodràni op{tinskite obrazovnipolitiki, kako i akcionite planovi izraboteni od pretstav-nici od razli~ni sektori od 10 op{tini. Vo nea se poso~eniproblemite koi{to proizleguvaat od neadekvatnata infra-struktura ili, pak, pregolemiot broj na u~enici vo oddelniu~ili{ta, razli~nite sostojbi vo centralnite i vo podra~-nite u~ili{ta, urbanite nasproti ruralnite zoni, struktu-rata na nastavniot kadar, sodràni se prioritetite na de-luvawe ~ija cel e da se podobri kvalitetot na nastavniot pro-ces ili da se podobrat uslovite za rabota; preporakite zanabquduvawe i evalvacija, kako i metodite preku koi }e se

zgolemi transparentnosta na op{tin-sko nivo za site aktivnosti povrzaniso procesot na obrazovanieto.

So cel da se promovira i prakti~-no da se primeni decentraliziraniotna~in na odlu~uvawe na nivo na sekojaop{tina se formiraa op{tinski telaza obrazovanie (OTO). Vo ovie tela ak-tivno u~estvuvaat pretstavnici na op{-tinite (prete`no od sektorite za obra-zovanie i za kultura), pretstavnici navospitno-obrazovniot kadar od osnov-nite u~ili{ta, kako i pretstavnici nanevladiniot sektor koi{to aktivno de-luvaat na poleto na obrazovanieto na

PORAKA DO ÎTATELOT

3Obrazovni politiki na op{tina Â[KA

4 Obrazovni politiki na op{tina Â[KA

op{tinsko nivo. ^lenovite na OTO od 10-te op{tini, preku strukturiranproces, gi realiziraa fazite na procena na potrebite na u~ili{tata,

izvr{ija rangirawe i izbor na prioritetite zemaj}i gi predvid prilikitei predizvicite koi{to se specifi~ni za sekoja op{tina. Pri sprovedu-vaweto na proektnite aktivnosti, op{tinite imaa mo`nost prakti~no da goprimenat modelot koj im be{e prezentiran za izgotvuvawe na op{tinskiteobrazovni politiki.

Vo tekot na realizacijata na proektot, od fevruari 2006 do fevruari2008, bea postignati slednite reazultati: vospostaveni se mreì me|u pret-stavnicite na u~ili{tata, pretstavnicite na NVO sektorot i op{tinskiotkadar vo 10 op{tini vo Makedonija, u~ili{tata i NVO, zajaknati se kapaci-tetite na vrabotenite vo op{tinskite tela za obrazovanie, definirani sestrate{kite planovi vo koi{to sekoja od op{tinite gi istakna prioriteti-te za intervencija.

Proektot be{e realiziran so poddr{ka od Institutot za trajni zaed-nici (ITZ) preku fondovi na Agencijata na Soedinetite Amerikanski Drà-vi za me|unaroden razvoj (USAID), a e rezultat na izvonrednata sorabotkaso 10 op{tini vklu~eni vo proektot: Vrap~i{te, Ki~evo, Ko~ani, Mavrovoi Rostu{e, Negotino, Radovi{, Saraj, Sveti Nikole, Strumica i â{ka.

O p{tina â{ka se nao|a vo sredi{niot del na Republi-ka Makedonija. Zafa}a povr{ina od 825 km2 i se vbro-juva vo edna od pogolemite op{tini vo Makedonija. Is-

tata e ruralna op{tina so dobra geografska polo`ba. Op{-tinata raspolaga so vkupna obrabotliva zemjodelska povr-{ina od 476 km2 i 48.97 km2 pod pasi{ta. Sosedni op{tini sokoi se grani~i Op{tinata se od istok so Veles i Gradsko, odsever so Zelenikovo i Studeni~ani, od zapad so MakedonskiBrod i Dolneni i na ju`noit del so Prilep i Kavadarci.

Op{tina â{ka ima dobra geografska polo`ba. Gi po-seduva najubavite i atraktivni predeli na planinite Jaku-pica, Dautica i Babuna od zapad, Klepa od istok, Karaxica iGole{nica od sevorozapad. Celata taa atraktivnost na pre-delot ja dopolnuvaat i rekite Babuna i Topolka. Po te~enie-to na ovie reki se prostira aluvijalna ramnina nastanata ka-ko rezultat na nanosite na rekite koja e mnogu plodna. Pokrajrekite Babuna i Topolka kako priroden resurs e i novoizgra-denata brana Lisi~e.

Spored poslednite podatoci od Zavodot za statistikana teritorijata na Op{tinata ìveat vkupno 7 673 ìteli vo42 naseleni mesta. Gustinata na naselenost e 9 ìteli na km.Op{tina â{ka opfa}a vkupno 3 812 stanovi i 2 143 doma-}instva.

Spored nacionalnata struktura procentot na makedon-sko naselenie e 57,28%, Albanci 35,23%, Turci 5,10%, Vlasi0,01%, Srbi 0,72%, Bo{waci 0,87% i ostanati 0,79%.

1. VOVED


V o prvata faza na procesot na decentralizacijata Op{-tina â{ka gi prezede osnova~kite prava i imot na os-novnite u~ili{ta.

Vo Op{tina â{ka postojat dve osnovni u~ili{ta

OU "Todor Janev“ - â{ka so 4 podra~ni u~ili{ta voselata Melnica, G. Jabol~i{te, D. Jabol~i{te i G.Vranovci;

OU "Petre Pop Arsov“ - Bogomila so 3 podra~niu~ili{ta vo selata Ore{e, Izvor i Sogle.

Brojnata sostojba na u~enici vo u~ebnata 2007/2008 god.po u~ili{ta e slednava:

OU "Todor Janev“ - â{ka


2. INFORMACII I ANALIZI ZA SITE ASPEKTI NA VOSPITNO-OBRAZOVNIOT PROCES VO OP[TINATA

Oddelenie Paralelki Ma{ki @enski Vkupno

1 (devetoletka) 1 9 5 14

1 1 14 12 26

2 1 9 5 14

3 1 13 8 21

4 1 19 13 32

5 1 16 9 25

6 1 13 15 28

7 1 14 8 22

8 1 13 11 24

Vkupno 9 120 86 206


PU vo selo Melnica

PU vo selo Gorno Jabol~i{te

PU vo selo Dolno Jabol~i{te



1 1 9 4 13

2 1 9 8 17

3 1 9 5 14

4 1 12 2 14

5 1 6 10 16

6 1 7 6 13

7 1 4 11 15

8 1 6 8 14

Vkupno 9 68 59 127



1 2 25 22 47

2 2 33 24 57

3 2 27 15 42

4 2 34 25 59

5 2 38 65 103

6 2 42 20 62

7 2 31 17 48

8 1 25 7 32

Vkupno 17 286 214 500



1 1 8 5 13

2 1 10 7 17

3 9 3 12

4 1 7 6 13

Vkupno 4 42 28 70


PU vo selo Gorno Vranovci

OU "Petre Pop Arsov“ - Bogomila

PU vo selo Ore{e


1 (devetoletka) 1 1

1 6 3 9

2 3 5 8

3 1 4 5 9

4 1 2 2

Vkupno 2 16 13 29


1 / 1 1

2 / / /

3 / 2 2

4 2 2 4

Vkupno 1 2 5 7



1 1 2 1 3

2 1 2 5 7

3 / 1 1

4 1 2 3

5 1 5 6 11

6 1 4 2 6

7 1 4 6 10

8 1 12 8 20

Vkupno 7 34 33 67


PU vo selo Sogle

PU vo selo Izvor

Nastavata se odrùva na makedonski i albanski jazik.Vo OU "Petre Pop Arsov“ - Bogomila nastavata se izveduva na make-

donski jazik vo 16 paralelki i 156 u~enici. Vo OU "Todor Janev“ - â{ka nastavata e na makedonski i albanski ja-

zik vo 41 paralelki i 932 u~enici. Od vkupniot broj na u~enici vo ova u~i-li{te 637 ili 68,35 % nastavata ja sledat na albanski nastaven jazik. Osi-puvaweto kaj ovie u~enici e zna~itelno vo pogornite oddelenija, posebnokaj ènskite deca. Komisijata za ednakvi mo`nosti formirana od Sovetotna Op{tina â{ka odrà tribina na tema za doobrazuvawe na ènskite de-ca. Dràvniot inspektor za obrazovanie so liceto odgovorno za obrazova-nie pri Op{tina â{ka na nekolku navrati dostavi prekr{o~ni prijavi donadle`niot sud vo Veles so koi roditelite bea pari~no kazneti.



1 / 5 3 8

2 / 4 3 7

3 1 4 3 7

4 1 3 7 10

5 1 3 3 6

6 1 6 7 13

7 1 4 4 8

8 1 4 4 8

Vkupno 7 37 36 73

Vkupno 1088


1 1 1 2

2 / / /

3 / 2 2

4 / 5 5

Vkupno 1 1 8 9

OU "Petre Pop Arsov“ - Bogomila

Kvalifikaciona struktura na vrabotenite vo u~ili{teto:

OU "Todor Janev“ - ^a{ka

Kvalifikaciona struktura na vrabotenite vo u~ili{teto:

3. STRUKTURA NA NASTAVNIOT KADAR


M-r VSS V[S SSS

Direktor 1

Pedagog 1

Odd.nastava 2 1

na opredel. 1

Predmetna 6 10

na opredel. 3

Blagajnik-administr. 1

Vkupno 13 12 1

M-r VSS V[S SSS

Direktor 1

Pom. direk. 1

Pedagog 1

Psiholog 1

Odd.nasta. 12 10 4

na opredel. 4 1 4

Predmetna 9 11 4

na opredel. 6 4

internat 2

Blagajnik- administr. 1

Vkupno 34 26 16


Nastavniot kadar e soodveten, osven del koj dr`i nastava na alban-ski jazik. Sevkupniot nastaven kadar posetuva{e obuki za IKTtehnologija, a koordinativnoto telo koe raboti na proekti realizira golembroj na proekti, kako na pr., Proektot za modernizacija na obrazovanieto(vo dvete osnovni u~ili{ta), PEP proektot kade se realiziraa proekti odprvata i vtorata faza na proektot i toa vo dvete u~ili{ta. Se realiziraaproekti i vo tri podra~ni u~ili{ta. Preku Norve{kata ambasada seizgradija sportski tereni, a preku proekt na USAID se renoviraa toaletitevo ovie u~ili{ta. Isto taka, se realizira i proekt preku MCGO vo dveteosnovni u~ili{ta.

V ospitno-obrazovniot proces na decata vo osnovnotoobrazovanie se odviva vo dve centralni osnovni u~i-li{ta i sedum podra~ni u~ili{ta.

Prostoriite vo osnovnite u~ili{ta kade nastavata jasledat u~enici do osumgodi{no obrazovanie vo koi se orga-nizira nastavniot proces, se estetski uredeni i adekvatni iodgovaraat na pedago{kite barawa i normi spored brojot nadecata. Mebelot, opremata i drugiot inventar vo ovie u~i-li{ta gi zadovoluvaat osnovnite potrebi na decata. Dvorni-te povr{ini na ovie objekti se ogradeni so trevnici i cve}e.Vo site prostorii rabotno-ogrevniot materijal e pravilnorasporeden po kat~iwa. Ustanovite raspolagaat so audio-vi-zuelni sredstva, a bibliote~niot fond raspolaga so stru~naliteratura, spisanija za deca i literatura za deca. Na u~e-nicite od okolnite sela koi gravitiraat okolu â{ka im eobezbedeno internatsko smestuvawe. Na site drugi u~enici ime obezbeden besplaten prevoz od mestoto na ìveewe do naj-bliskoto u~ili{te.

Vo u~ili{tata kade nastavata se sledi do ~etvrto odde-lenie sostojbata so mebelot, opremata i drugiot inventar, ka-ko i samiot u~ili{ten objekt e sosema razli~na. Vo podra~-nite u~ili{te ima mal broj na u~enici, objektite se vo lo{asostojba, so nedovolen broj na u~ilnici, lo{i sanitarni jaz-li, a za sportski tereni ne moè ni da stane zbor. Po zatvo-raweto na u~ili{teto vo selo Teovo (od pri~ina {to ostanaasamo 2 u~enici) tie se prevezuvaat vo sosednoto selo koe eoddale~eno pomalku od eden kilometar.

U~enicite od OU "Todor Janev“ imaat mo`nost da bidatsmesteni vo internat-u~eni~ki dom. Po voveduvaweto na no-viot koncept za zadolìtelnoto obrazovanie za decata od 6godini roditelite od makedonska nacio-nalnost baraat decata da im patuvaat se-kojdnevno, no brojot na decata od alban-ska nacionalnost poslednive godini sezgolemuva. Pri~inite za ovaa pojava jagledame vo natalitetot. Kaj prvite nata-litetot se namaluva, a kaj drugite nata-litetot e vo porast. Smetame deka uslo-vite vo internatot se relativno dobri ipostoe~kata infrastruktura e adekvatna.

4. ANALIZA NA USLOVITE VO UÎLI[NITE OBJEKTI


P o prezemaweto na osnovnoto obrazovanie pod ingeren-cija na Op{tina â{ka napraven e registar za imototna u~ili{tata. Za del od u~ili{nite objekti koi ne

bea aktivni se raspi{a oglas za izdavawe pod zakup, soobvrska za ponatamo{no odrùvawe na objektite bidej}i beavo faza na raspa|awe. Se izvr{i procenka na fizi~kata sos-tojba na u~ili{nite objekti i lista na prioriteti za inve-stirawe vo istite. Se sobraa podatoci i analiza za brojot nau~enicite i nastavniot i nenastavniot kadar vo u~ili{tata.

Kako pozitini strani se konstatira{e deka raspolagaso dovolen broj na stru~en i pedago{ki kadar so dovolen brojna sprovedeni obuki za efikasno izvr{uvawe na vospitno-obrazovniot proces, iako golem broj od vrabotenite se sovi{o obrazovanie. Negativno e toa {to vo u~ili{tata kadenastavata se odviva na albanski jazik nema dovolen broj nastru~en kadar, pa se vrabotuvaat lica so nesoodvetno obra-zovanie. Isto taka, problem vo ovie u~ili{ta e nedovolniotbroj na u~ilnici so ogled {to natalitetot e vo porast, a vou~ili{tata kade nastavata se odviva na makedonski jazikima dovolen prostor, no ima mal broj na u~enici. Od oviepri~ini se napravi optimizacija na u~ili{nata mreà i sezatvori ~etirigodi{noto u~ili{te vo selo Teovo (bidej}iostanaa samo dvajca u~enici) i u~enicite se prevezuvaat voOU vo Bogomila. Vo plan e vo idnina da se zatvorat i drugipodra~ni u~ili{ta kade ima paralelki so mal broj na u~enici.

________________________* SWOT (Strenghts, Weaknesses, Opportunities, Threats) - izrazot e prezemen od angliskoto

jazi~no podra~je. Vo prevod zna~i: Silni strani, Slabi strani, Mo`nosti i Zakani ipretstavuva metod za analiza na sostojbite, procesite i pojavite pri planirawe i iz-gotvuvawe na strate{ki dokumenti.

5. SWOT * ANALIZA


SILNI STRANI SLABI STRANI

dovolen broj na stru~en kadardovolen broj na pedago{kikadareduciran kadar

nedovolen broj na stru~en i pedago{ki kadarna albanski nastaven jazikopa|awe na natalitetot vo OU "Petre PopArsov“ - Bogomilagolema teritorijalnost na Op{tinata i pre-vezuvawe na po eden-dvajca u~enici od oddale~enite naseleni mesta.

MO@NOSTI ZAKANI

mlad nastaven kadarobu~en nastaven kadar

nedovolni finansiski sredstvazatvorawe na podra~nite u~ili{ta lo{a infrastruktura na del od u~ili{tatalo{a patna infrastruktura

S o prenesuvawe na nadle`nosta vo oblasta na obrazo-vanieto od centralno na lokalno nivo Op{tina ^a{kavo po~etokot napravi analiza za imotot na u~ili{ta-

ta, nastavnite i naglednite sredstva so koi raspolagaat u~i-li{tata, kako i brojot na u~enicite i vrabotenite vo u~ili{-tata. Vrz osnova na toa se napravi i strategija za obrazova-nieto.

STRATE[KA CEL - na svoite gra|ani da im obezbedikvalitetno obrazovanie, a voedno i da sozdade uslovi zarazvoj na obrazovniot sistem pri {to gra|anite pozavr{uvaweto na obrazovanieto uspe{no }e se vklopat vosovremenoto op{testvo.

Navedenoto }e se ostvari preku slednive aktivnosti izalagawa:

1. Podobruvawe na kvalitetot na nastavata i obra-zovanieto

Toa }e se postigne preku:

profesionalno unapreduvawe na nastavniot kadar;

vrabotuvawe na stru~en kadar;

sproveduvawe na obuki;

kontinuirano sledewe na sovremeniot na~in na nastava;

sledewe na novite nastavni programi i nivnodousovr{uvawe.

1. Podobruvawe na u~ili{nata infrastruktura i u~ili{nite objekti

Toa }e se postigne preku:

izgradba na sportski objekti - sportski tereni;

renovirawe na u~ili{nite objekti;

podobruvawe na uslovite za u~ewe i rabotewe.

6. STRATE[KI CELI



3. Podobruvawe na uslovite za rabota i ìveewe na u~enicitekoi se smesteni vo u~eni~kiot dom:

podobruvawe na prestojot vo nego od ponedelnik do petok;

donesuvawe na posebni godi{ni programi vo koi }e se planiravospitno-obrazovniot proces i nivno zgriùvawe po nastavata.

4. Osovremenuvawe na obrazovanieto

Toa }e se postigne preku preku:

opremuvawe na u~ili{tata so sovremena tehnilogija;

novi nagledni i nastavni sredstva;

opremuvawe na kabineti i laboratorii;

osovremuvawe na fondot na knigi vo postoe~kite biblioteki;

kompjuterizacija na ~asovite vo onie u~ili{ta kade sî u{te nemakompjuterska mreà.

5. Unapreduvawe na sorabotkata:

me|u Op{tinata so u~ili{tata;

nastavni~kiot sovet;

sovetot na roditeli;

u~ili{nite odbori;

vklu~uvawe na roditelite so svoi aktivnosti pri sproveduvawe nagodi{nite nastavni programi na u~ili{tata.

6. Efikasno upravuvawe so u~ili{tata

Toa }e se postigne preku preku:

optimizacija na u~ili{nata mreà, vo soglasnost so demograf-skite promeni;

sozdavawe na sistem za efikasno i racionalno upravuvawe sofinansiite na obrazovnite institucii.

7. Podobruvawe na bezbednosta na u~enicite

vo u~ili{teto za vreme na odrùvawe na nastavata;

za vreme na prevezuvaweto od u~ili{teto do mestoto na ìveewe.

8. Promovirawe na u~ili{tata preku:

u~ili{ni dostignuvawa na u~enicite;

umetni~ki i sportski dostignuvawa na u~enicite nadareni zasport, umetnost ili specifi~ni predmeti;

organizirawe sportski natprevari;

organizirawe umetni~ki i drugi manifestacii.

O p{tina â{ka i pokraj golemite dolgovi nasledeni odporane{nite op{tini (bidej}i od tri op{tini so novi-ot zakon za teritorjalna organizacija se sozdade ed-

na), golemiot dolg i na u~ili{tata za neplaten ogrev, prevoz,smetki za komunalii, sudski izvr{ni re{enija od KJUBI, voizminatiot period od prezemawe na nadle`nosta do denes ginamiri site dolgovi koi gi imaa u~ili{tata, a vo izminatiotperiod od dve godini izgradeni se dva sportski tereni vo s.Gorno i s. Dolno Jabol~i{te, napraveni se sanitarnite jazlivo u~ili{tata vo selata Melnica, Gorno i Dolno Jabol~i{-te. Del od kulturniot dom vo selo Izvor, bidej}i e vo nepos-redna blizina na u~ili{teto, preadaptiran e vo sportskasala za odrùvawe na ~asovite po fizi~ko obrazovanie.

Finansiraweto }e prodolì kako i dosega preku blok-dotaciite i namenskite dotacii dobieni od centralnatavlast, so donatori za proekti vo obrazovanieto, sopstveniprihodi na u~ili{tata, a najgolem del so sopstveni sredst-va od Op{tinata.

7. FINANSIRAWE NA UÎLI[TATA


M onitoringot }e se odviva preku sistematsko nabqudu-vawe i dokumentirawe od strana na Op{tinata na ak-tivnostite koi gi prezemaat u~ili{tata, kako i preku

kontinuirano pribirawe informacii i vr{ewe proverki ka-ko napreduvaat predvidenite aktivnosti.

Evalvacijata }e se vr{i na pove}e nivoa, i toa: tekov-no, periodi~no i finalno na krajot na u~ebnata godina. Pre-ku evalvacijata }e se uvidi dali prezemenite aktivnosti pri-donesuvaat kon postignuvawe na celite i za koj vremenskirok. Isto taka }e se merat rezultatite, efiktivnosta, prob-lemite i pre~kite so koi }e se soo~ime i kako }e go nadmine-me istoto. ]e se sprovedat anketi me|u u~enicite, vraboten-ite, roditelite i drugi zasegnati strani, a mo`no e da seorganiziraat i javni tribini na odredena tema kade }e seslu{nat predlozi i mislewa na relevantni faktori i zaseg-natite strani.

Preku polugodi{nite i godi{nite izve{tai }e se sledirealizacijata na godi{nata programa i uspehot na u~enicitekoj e postignat vo tekot na {kolskata godina. Preku uspehotna u~enicite }e se sledi i uspehot i zalagawata na nastav-niot i stru~niot kadar.

8. METODI ZA MONITORING I EVALVACIJA


R abotata na u~ili{tata i nivnite rezultati i postignu-vawa se objavuvaat na oglasni tabli postaveni od stra-na na Op{tinata po site naseleni mesta, na oglasna tab-

la vo u~ili{tata i Op{tinata i na veb-stranicite na dveteu~ili{ta i na Op{tina ^a{ka.

Za `al, na na{ata teritorija nema javni mediumi (lo-kalno radio, televizija i sl.) preku koi naselenieto pode-talno i redovno }e bide informirano za site prezemeni ak-tivnosti kako na u~ili{tata taka i na Op{tinata.

9. TRANSPARENTNOST


Implementacijata }e se sprovede preku Op{tinata, pre-ku Sovetot na Op{tina â{ka, gradona~alnikot i li-cata vraboteni vo Oddelenieto za obrazovanie pri

Op{tinata. Vo implementacijata }e u~estvuvaat i u~ili{ta-ta preku direktorite, u~ili{niot odbor, sovetot na rodite-lite, nastavni~kiot sovet, vrabotenite i u~enicite vo u~i-li{tata i dr.

Vo tekot na minatata godina po inicijativa na Sovetotna roditelite i dobrovolen finansiski prilog od strana naroditelite be{e sprovedena akcija vo u~ili{nata biblio-teka vo naselba â{ka i be{e obnoven fondot na knigi. Sotoa im se ovozmoì na u~enicite knigite i {kolskata lekti-ra da gi nabavuvaat od u~ili{teto, a ne kako pred toa voGradskata biblioteka vo Veles.

Isto taka, pri ograduvawe na u~ili{niot dvor u~estvu-vaa i roditelite so svoja rabotna sila.

OP[TINA Â[KAsorabotnik za obrazovanie

Biqana Doneva

10. IMPLEMENTACIJA



PRILOZIP

OD

AT

OC

I Z

A S

OD

R@

IN

IT

E N

A D

OK

UM

EN

TO

T Z

A O

P[

TI

NS

KI

TE

OB

RA

ZO

VN

I P

OL

IT

IK

I

OP

[T

IS

OD

R@

IN

II

ST

RA

@U

VA

WE

- K

OI

PO

DA

TO

CI

KA

KV

A A

NA

LI

ZA

N

A P

OD

AT

OC

IT

ER

AZ

BI

RA

WE

NA

PR

OB

LE

MO

T-

PR

IO

RI

TE

TO

TO

DG

OV

OR

NO

ST

(KO

J D

A G

O R

E[

AV

A)

U^

IL

I[

NI

OB

JEK

TI

KR

OV

ZA

BE

ZB

ED

NO

ST

PR

OK

IS

NU

VA

WE

- I

TN

OS

T

vo P

U v

o se

lo

Gorn

o Ja

bol

~i{

tevo

PU

vo

sel

o Go

rno

Vra

novc

ivo

PU

vo

sel

o Go

rno

Jabo

l~i

{te

Op{

tina

^a{

ka

vo P

U v

o se

lo

Gorn

o V

rano

vci

vo P

U v

o se

lo

Gorn

o V

rano

vci

Min

iste

rstv

o za

obr

azo-

vani

e i

nauk

a

U^

EN

IC

IU

SP

EH

OD

PR

VO

PO

LU

GOD

IE

ZA

SP

OR

ED

UV

AW

EN

AM

AL

EN

US

PE

H

3,90

2004

/05-

3,82

U~i

li{

teto

pre

ku:

2005

/06-

4,02

pogo

lem

a an

ga`

iran

ost

nana

stav

niot

kad

ar

2006

/07-

3,95

pogo

lem

a so

rabo

tka

soro

dit

elit

e

NA

ST

AV

EN

KA

DA

RS

TR

U^

NO

US

OV

R[

UV

AW

E

Pre

ku p

roek

tot

za m

oder

niza

cija

18-

26

Pre

ku P

EP

pro

ekto

t2-

26

U^

IL

I[

TE

NO

DB

OR

SO

VE

T N

AR

OD

IT

EL

IT

E

KO

LK

U S

ED

NI

CI

KA

KO

V D

NE

VE

N R

ED

KA

PA

CI

TE

T N

A O

DL

U^

UV

AW

E

OU

„T

.Jan

ev“

- 5

OU

“P

.Pop

Ars

ov“

- 4

- t

ekov

ni p

robl

emi

- r

azgl

eduv

awe

god

i{ni

pr

ogra

mi

- I

zve{

taj o

d s

prov

eduv

awe

na g

od.p

rogr

ama

- e

ksku

rzii

- p

rokt

ni a

ktiv

nost

i-

pre

dl

og z

a pr

iem

na

dir

ekto

r-

pre

dl

og z

a pr

iem

za

vrab

otuv

awe

OU

„T

.Jan

ev“

- 3

OU

“P

.Pop

Ars

ov“

- 3

- p

omag

awe

na b

ibl

iote

kata

so

kni

gi-

obu

ka n

a ro

dit

elit

e-

ed

ukat

ivni

pro

gram

i za

vo

spit

nite

kom

pone

nti

- d

obro

vol

ni p

ari~

ni s

red

stva

za

nab

avka

na

knig

i-

u~e

stvo

pri

rea

liz

acij

a na

pro

ekti

PR

EV

OZ

NA

U^

EN

IC

IT

E81

- O

U „

P.P

op A

rsov

“52

- O

U „

T.J

anev

“15

- p

rest

oj v

o in

tern

at

FI

NA

NS

IS

KI

PL

AN

FI

NA

NS

IS

KI

IZ

VE

[T

AJ

N1-

3913

937

N3-

2836

235

- p

revo

z na

u~e

nici

- 2

8362

35-

ogr

ev i

sre

dst

va z

a od

r`uv

awe

- 3

9139

37

1. VOVED .................................................................................. 5

2. INFORMACII I ANALIZI ZA SITE ASPEKTI NA VOSPITNO-OBRAZOVNIOT PROCES VO OP[TINATA ................................................................. 6

3. STRUKTURA NA NASTAVNIOT KADAR ............................ 10

4. ANALIZA NA USLOVITE VO U^ILI[NITE OBJEKTI ..............................................................................12

5. SWOT ANALIZA .................................................................. 13

6. STRATE[KI CELI .............................................................. 14

7. FINANSIRAWE NA U^ILI[TATA ..................................16

8. METODI ZA MONITORING I EVALVACIJA .................. 17

9. TRANSPARENTNOST ......................................................... 18

10. IMPLEMENTACIJA ............................................................ 19

PRILOZI ............................................................................. 20

SODR@INA

obrazovni politiki na opstina caska -...

Documents