obrazovni politiki na opstina sveti nikole - mcgo.org. obrazovni politiki na op{tina sveti nikole...

Download Obrazovni politiki na opstina SVETI NIKOLE - mcgo.org. Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE op{tinsko

Post on 02-Sep-2019

3 views

Category:

Documents

0 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA

    SVETI NIKOLE

  • Skopje, 2008

    OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA

    SVETI NIKOLE

  • Proekt: Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite

    OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA SVETI NIKOLE

    Bro{urata e izrabotena od ~lenovite na op{tinskoto telo za obrazovanie: Blagica Lasovska, sorabotnik za obrazovanie, kultura i sport - Op{tina Sveti Nikole; Valentina Miteva, sorabotnik vo Informativen centar - Op{tina Sveti Nikole; Marija Stoj~eva, nastavnik vo OU "Goce Del~ev“; Lidija Lazeva, nastavnik vo OU"Kiril i Metodij“; Radmila Sandeva, NVO Organizacija na `eni;

    Stru~ni sorabotnici: Zoran Uzunov, konsultant za obrazovni politiki Merita Kuli, konsultant za strate{ko planirawe

    Lektura: Suzana Stojkovska

    Grafi~ki dizajn: Biljana Mihajlovska

    Tira`: 90

    Bro{urata e rezultat na realizacija na proektot "Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite“ {to go realizira{e Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO) vo periodot fevruari 2006 do fevruari 2008 godina. Ovaa bro{ura be{e ovozmo`ena so poddr{ka od Institutot za trajni zaednici (ITZ) preku fondovi na Agencijata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi za me|unaroden razvoj (USAID).

    Mislewata {to se ovde izrazeni im pripa|aat na avtorite i ne gi odrazuvaat stavo- vite na Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO), Institutot za trajni zaednici (ITZ) ili na Agencijata na Soedninetite Amerikanski Dr`avi za me|unaro- den razvoj (USAID). Isto taka, spomenuvaweto na trgovski marki ili komercijalni proizvodi ne pretstavuva poddr{ka ili preporaka za koristewe.

    CIVIL SOCIETY STRENGTHENING PROJECT

  • V o juli 2005 godina Makedonija usvoi paket zakoni za de-centralizacija vo osnovnoto i vo srednoto obrazova-nie. Toa pretstavuva{e golema promena bidej}i na op{- tinite im se prenesoa pogolem del odgovornostite, pred s¢ vo oblasta na administriraweto i finansiraweto na u~i- li{tata.

    Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO) ve}e 4 godini kontinuirano raboti na dolgoro~ni proekti po- vrzani so jaknewe na kapacitetite na raznite subjekti vo sek- torot na obrazovanieto. Poseduvaj}i go iskustvoto MCGO go inicira{e proektot Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite ~ija glavna cel e zajaknuvawe na kapacitetot na vrabotenite vo op{tinite, u~ili{tata i nevladinite orga- nizacii da odgovorat na novite predizvici.

    Vo ovaa bro{ura se sodr`ani op{tinskite obrazovni politiki, kako i akcionite planovi izraboteni od pretstav- nici od razli~ni sektori od 10 op{tini. Vo nea se poso~eni problemite koi{to proizleguvaat od neadekvatnata infra- struktura ili, pak, pregolemiot broj na u~enici vo oddelni u~ili{ta, razli~nite sostojbi vo centralnite i vo podra~- nite u~ili{ta, urbanite nasproti ruralnite zoni, struktu- rata na nastavniot kadar, sodr`ani se prioritetite na de- luvawe ~ija cel e da se podobri kvalitetot na nastavniot pro- ces ili da se podobrat uslovite za rabota; preporakite za nabquduvawe i evalvacija, kako i metodite preku koi }e se

    zgolemi transparentnosta na op{tin- sko nivo za site aktivnosti povrzani so procesot na obrazovanieto.

    So cel da se promovira i prakti~- no da se primeni decentraliziraniot na~in na odlu~uvawe na nivo na sekoja op{tina se formiraa op{tinski tela za obrazovanie (OTO). Vo ovie tela ak- tivno u~estvuvaat pretstavnici na op{- tinite (prete`no od sektorite za obra- zovanie i za kultura), pretstavnici na vospitno-obrazovniot kadar od osnov- nite u~ili{ta, kako i pretstavnici na nevladiniot sektor koi{to aktivno de- luvaat na poleto na obrazovanieto na

    PORAKA DO ^ITATELOT

    3Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

  • 4 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

    op{tinsko nivo. ^lenovite na OTO od 10-te op{tini, preku strukturiran proces, gi realiziraa fazite na procena na potrebite na u~ili{tata,

    izvr{ija rangirawe i izbor na prioritetite zemaj}i gi predvid prilikite i predizvicite koi{to se specifi~ni za sekoja op{tina. Pri sprovedu- vaweto na proektnite aktivnosti, op{tinite imaa mo`nost prakti~no da go primenat modelot koj im be{e prezentiran za izgotvuvawe na op{tinskite obrazovni politiki.

    Vo tekot na realizacijata na proektot, od fevruari 2006 do fevruari 2008, bea postignati slednite reazultati: vospostaveni se mre`i me|u pret- stavnicite na u~ili{tata, pretstavnicite na NVO sektorot i op{tinskiot kadar vo 10 op{tini vo Makedonija, u~ili{tata i NVO, zajaknati se kapaci- tetite na vrabotenite vo op{tinskite tela za obrazovanie, definirani se strate{kite planovi vo koi{to sekoja od op{tinite gi istakna prioriteti- te za intervencija.

    Proektot be{e realiziran so poddr{ka od Institutot za trajni zaed- nici (ITZ) preku fondovi na Agencijata na Soedinetite Amerikanski Dr`a- vi za me|unaroden razvoj (USAID), a e rezultat na izvonrednata sorabotka so 10 op{tini vklu~eni vo proektot: Vrap~i{te, Ki~evo, Ko~ani, Mavrovo i Rostu{e, Negotino, Radovi{, Saraj, Sveti Nikole, Strumica i ^a{ka.

  • D ecentralizacijata pretstavuva mo`nost da sozdademetakva lokalna samouprava koja }e bide mnogu poodgo-vorna, poot~etna i potransparentna, a, isto taka, }e obez- bedi poednostaven, poefikasen pristap na gra|anite do uslu- gite od javen karakter. So ogled na faktot deka Op{tina Sve- ti Nikole ja ekipira administracijata i gi ispolni postave- nite uslovi, uspeavme vo realizacijata na vtorata faza na decentralizacijata.

    Obrazovanieto, pokraj toa {to e ~ovekovo pravo, toa e pretpostavka za postignuvawe odr`liv razvoj i osnovna alat- ka za dobro vladeewe, informirano donesuvawe na odluki i promovirawe na demokratijata.

    Zatoa celta na lokalnata samouprava e podobruvawe na kvalitetot na obrazovniot sistem: so zgolemuvawe na vlo- `uvawata vo obrazovanieto, so zajaknuvawe na kapacitetite na nastavniot kadar, so zaostruvawe na izbornite proceduri za obuka na nastavnicite, so obezbeduvawe na podobri uslo- vi za rabota i podobruvawe na materijalno - tehni~kite sred- stva raspolo`livi vo u~ili{tata: zgradi, u~ilnici, kabi- neti, laboratorii, sportski sali, biblioteki ili medijate- ki, oprema, kompjuteri, no i so obezbeduvawe soodvetno po- trebni finansiski sredstva. Na obrazovanieto }e se gleda kako na investicija.

    Edna od strate{kite opredelbi vrzani za razvojot na Re- publika Makedonija e podigaweto na obrazovnoto nivo na na- selenieto, osobeno na decata i mladite.

    Osnovnoto obrazovanie e klu~no pred s¢ zaradi toa {to se raboti za prviot zna~aen socijalen kontekst (von semej- stvoto) kade se steknuva odnosot kon znaeweto, odgovornosta i rabotnite naviki i se socijalizira vo duhot na op{testve- nite vrednosti. Nieden povisok obrazoven stepen ne mo`e vo celost da gi nadomesti propustite i gre{kite napraveni vo ramkite na osnovnoto obrazovanie.

    Promenite kako svetski trend vo osnovnoto obrazovanie kaj nas se razbiraat i prifa}aat kako neminovnost uslovena od potrebite za otvorenost i korespondencija na na{eto ob- razovanie so ona vo razvienite zemji. Toa zna~i nadminuva- we na eden sistem koj e nedovolno standardiziran, stereo- tipen, tradicionalisti~ki, s¢ u{te generalno avtoritaren i poln so akademizam.

    1. VOVED

    5Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

  • 6 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

    Posebnite predizvici, vo momentov, vo odnos na osnovnoto obrazova- nie proizleguvaat od novata teritorijalna organizacija i procesot na de- centralizacija.

    Zadol`itelniot karakter na osnovnoto obrazovanie ja nalo`uva po- trebata od vostanoveni mehanizmi za kontinuirano gradewe standardi i implementirawe na konzistentna metodologija na analiti~ko - razvojno sledewe na klu~nite indikatori na uspe{nost i kvalitet na osnovnoto ob- razovanie.

    Osnovnoto obrazovanie }e funkcionira so maksimalna opfatenost na generacijata, a so cel da se sozdadat osnovni preduslovi za natamo{no ob- razovanie ili podgotovka na mladite za steknuvawe osnovna kultura na rabotnoto anga`irawe i rabotni naviki za vklu~uvawe vo procesite na trudot.

    Za taa cel neophodna e kontinuirana gri`a na lokalnite vlasti za ob- razovna animacija na semejstvoto, roditelite i sredinata vo koja raste deteto-u~enik za formirawe svest za vrednostite na obrazovanieto i ~uvstvo na individualna potreba od obrazovanie.

    Osnovnoto obrazovanie, kako ustavno zagarantiran stepen, nu`no pri- menuva ednakov tretman na site deca bez razlika na nivnata etni~ka, ver- ska i polova pripadnost, jazik, socijalno-ekonomski status i mesto na `i- veewe i sposobnosti/pre~ki vo razvojot/u~eweto.

    Osnovnoto obrazovanie e dostapno za site gra|ani pod ednakvi uslovi, toa e otvoreno za potrebite na individualniot razvoj na sekoj poedinec, blisko za site vo odnos na definiranite celi i preduslov za obrazovno napreduvawe na site gra|ani vo op{testvoto vo tekot na celiot `ivot.

    Op{tina Sveti Nikole le`i vo Ov~epolskata kotlina koja se nao|a vo severoisto~niot del na Republika Makedonija.

    Kako sredi{en del na Ov~e Pole Op{tinata se grani~i so pove}e op{- tini: Probi{tip, Kratovo, Ora{ac; na potesen del so Kumanovo i Petrovec; so Veles, Lozovo, [tip i Karbinci.

    Vo ramkite na Op{tinata se nao|aat 34 naselbi, od koi 32 se postojani. Istata zafa}a povr{ina od 480 km2 i se vbrojuva me|u najgolemite op{tini vo Republikata, zatoa pak gustinata na naselenieto ne e taka golema i iz- nesuva 38,5 `iteli na 1 km2.

    Vo Op{tinata `iveat vkupno 18 532 `iteli, od koi 13 746 `iveat vo gradot, so razli~en etni~ki sostav, i toa: 97,34% se Makedonci, a ostana- tiot del go so~inuvaat Turci, Vlasi, Romi, Srbi i Bo{waci.

    Vospitno-obrazovniot proces vo Op{tina Sveti Nikole se odviva vo tri osnovni u~ili{ta: "Goce Del~ev“, "Kiril i Metodij“ i "Dame Gruev“ vo s. Erxelija so 8 podra~ni u~il

Recommended

View more >