obrazovni politiki na opstina mavrovo i...

Download Obrazovni politiki na opstina MAVROVO I ROSTUSE-1sq.mcgo.org.mk/wp-content/uploads/2013/07/...¢  u~ili{tata

Post on 15-Jan-2020

3 views

Category:

Documents

0 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA

    MAVROVO I ROSTU[E

  • Skopje, 2008

    OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA

    MAVROVO I ROSTU[E

  • Proekt: Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite

    OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA MAVROVO I ROSTU[E

    Bro{urata e izrabotena od ~lenovite na op{tinskoto telo za obrazovanie: Ilber Imeroski, Sorabotnik za obrazovanie, nauka, kultura i sport, Op{tina Mavrovo i Rostu{e Mirena Bastriu, Nastavnik, OU „\or|i Pulevski” Amzo Ahmedoski, OU „Bla`e Konevski“, Rostu{e Almedina Mehmedi, NVO „Rekanski biseri“, Rostu{e Didi Xaferi, Op{tinska administracija, Op{tina Mavrovo i Rostu{e

    Stru~ni sorabotnici: Zoran Uzunov, konsultant za obrazovni politiki Merita Kuli, konsultant za strate{ko planirawe

    Lektura: Suzana Stojkovska

    Grafi~ki dizajn: Biljana Mihajlovska

    Tira`: 120

    Bro{urata e rezultat na realizacija na proektot "Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite“ {to go realizira{e Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO) vo periodot fevruari 2006 do fevruari 2008 godina. Ovaa bro{ura be{e ovozmo`ena so poddr{ka od Institutot za trajni zaednici (ITZ) preku fondovi na Agencijata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi za me|unaroden razvoj (USAID).

    Mislewata {to se ovde izrazeni im pripa|aat na avtorite i ne gi odrazuvaat stavo- vite na Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO), Institutot za trajni zaednici (ITZ) ili na Agencijata na Soedninetite Amerikanski Dr`avi za me|unaro- den razvoj (USAID). Isto taka, spomenuvaweto na trgovski marki ili komercijalni proizvodi ne pretstavuva poddr{ka ili preporaka za koristewe.

    CIVIL SOCIETY STRENGTHENING PROJECT

  • V o juli 2005 godina Makedonija usvoi paket zakoni za de-centralizacija vo osnovnoto i vo srednoto obrazova-nie. Toa pretstavuva{e golema promena bidej}i na op{- tinite im se prenesoa pogolem del odgovornostite, pred s¢ vo oblasta na administriraweto i finansiraweto na u~i- li{tata.

    Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO) ve}e 4 godini kontinuirano raboti na dolgoro~ni proekti po- vrzani so jaknewe na kapacitetite na raznite subjekti vo sek- torot na obrazovanieto. Poseduvaj}i go iskustvoto MCGO go inicira{e proektot Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite ~ija glavna cel e zajaknuvawe na kapacitetot na vrabotenite vo op{tinite, u~ili{tata i nevladinite orga- nizacii da odgovorat na novite predizvici.

    Vo ovaa bro{ura se sodr`ani op{tinskite obrazovni politiki, kako i akcionite planovi izraboteni od pretstav- nici od razli~ni sektori od 10 op{tini. Vo nea se poso~eni problemite koi{to proizleguvaat od neadekvatnata infra- struktura ili, pak, pregolemiot broj na u~enici vo oddelni u~ili{ta, razli~nite sostojbi vo centralnite i vo podra~- nite u~ili{ta, urbanite nasproti ruralnite zoni, struktu- rata na nastavniot kadar, sodr`ani se prioritetite na de- luvawe ~ija cel e da se podobri kvalitetot na nastavniot pro- ces ili da se podobrat uslovite za rabota; preporakite za nabquduvawe i evalvacija, kako i metodite preku koi }e se

    zgolemi transparentnosta na op{tin- sko nivo za site aktivnosti povrzani so procesot na obrazovanieto.

    So cel da se promovira i prakti~- no da se primeni decentraliziraniot na~in na odlu~uvawe na nivo na sekoja op{tina se formiraa op{tinski tela za obrazovanie (OTO). Vo ovie tela ak- tivno u~estvuvaat pretstavnici na op{- tinite (prete`no od sektorite za obra- zovanie i za kultura), pretstavnici na vospitno-obrazovniot kadar od osnov- nite u~ili{ta, kako i pretstavnici na nevladiniot sektor koi{to aktivno de- luvaat na poleto na obrazovanieto na

    PORAKA DO ^ITATELOT

    3Obrazovni politiki na op{tina MAVROVO I ROSTU[E

  • 4 Obrazovni politiki na op{tina MAVROVO I ROSTU[E

    op{tinsko nivo. ^lenovite na OTO od 10-te op{tini, preku strukturiran proces, gi realiziraa fazite na procena na potrebite na u~ili{tata,

    izvr{ija rangirawe i izbor na prioritetite zemaj}i gi predvid prilikite i predizvicite koi{to se specifi~ni za sekoja op{tina. Pri sprovedu- vaweto na proektnite aktivnosti, op{tinite imaa mo`nost prakti~no da go primenat modelot koj im be{e prezentiran za izgotvuvawe na op{tinskite obrazovni politiki.

    Vo tekot na realizacijata na proektot, od fevruari 2006 do fevruari 2008, bea postignati slednite reazultati: vospostaveni se mre`i me|u pret- stavnicite na u~ili{tata, pretstavnicite na NVO sektorot i op{tinskiot kadar vo 10 op{tini vo Makedonija, u~ili{tata i NVO, zajaknati se kapaci- tetite na vrabotenite vo op{tinskite tela za obrazovanie, definirani se strate{kite planovi vo koi{to sekoja od op{tinite gi istakna prioriteti- te za intervencija.

    Proektot be{e realiziran so poddr{ka od Institutot za trajni zaed- nici (ITZ) preku fondovi na Agencijata na Soedinetite Amerikanski Dr`a- vi za me|unaroden razvoj (USAID), a e rezultat na izvonrednata sorabotka so 10 op{tini vklu~eni vo proektot: Vrap~i{te, Ki~evo, Ko~ani, Mavrovo i Rostu{e, Negotino, Radovi{, Saraj, Sveti Nikole, Strumica i ^a{ka.

  • Z na~ajna novina vo pravniot i politi~kiot sistem na Re-publika Makedonija, koja ja odbele`uva prvata dekadana dvaeset i prviot vek, e zajaknatiot proces na decen- tralizacija. Toa podrazbira prenesuvawe na golem broj na nad- le`nosti od dr`avno na lokalno nivo. Analogno na toa pro- cesot na decentralizacija go opfati i obrazovanieto, {to podrazbira postepeno prenesuvawe na nadle`nostite od Vladata i MON na edinicite na lokalnata samouprava. Ova prenesuvawe se odviva vo fazi, a zapo~na na 1 juli 2005 go- dina, koga so prvata faza vo sproveduvaweto na decentrali- zacijata vo obrazovanieto, op{tinite se zdobija so zgolemen broj na ingerencii. Imeno, edinicite na lokalnata samoup- rava ja prezedoa sopstvenosta vrz u~ili{nite objekti, niv- noto odr`uvawe i prevozot na u~enicite za {to sredstva se obezbeduvaat preku namenski dotacii. So vtorata faza, koja startuva od 1 juli 2007 godina, op{tinite gi prezemaat i ob- vrskite kon nastavniot i tehni~kiot personal so sredstva od posebni blok dotacii.

    So novite nadle`nosti lokalnata samouprava stanuva glavniot ~initel vo procesot na odlu~uvawe vo odnos na ob- razovanieto, a toa, pak, ja nametnuva potrebata, no i odgovor- nosta za soodvetno menaxirawe na novonastanatata sostojba. Zatoa od golema va`nost za lokalnata samouprava e da se iz- gotvi soodvetna strategija koja }e gi sodr`i najva`nite krat- koro~ni i dolgoro~ni celi, politiki i programi.

    So ovoj dokument Op{tinata treba da dobie jasna slika za sostojbata vo obrazovanieto, brojot i kvalitetot na u~i- li{nite zgradi, opremenosta so nastavni pomagala, brojot na nastavnicite i nivoto na educiranosta, brojot na u~enicite, potrebnite finansiski sredstva i drugo, a so toa }e mo`e na realna osnova da ja gradi strategijata za podobruvawe na kva- litetot na sevkupniot obrazoven proces. So odluka na grado- na~alnikot, vo Op{tinata e formirano Op{tinsko telo za obrazovanie (OTO) vo koe se vklu~eni pretstavnici od Op{- tinata, u~ili{tata i nevladiniot sektor.

    1. VOVED

    5Obrazovni politiki na op{tina MAVROVO I ROSTU[E

  • 6 Obrazovni politiki na op{tina MAVROVO I ROSTU[E

    Op{tinata Mavrovo i Rostu{e se protega vo zapadniot i severozapad- niot del na Republika Makedonija i spa|a vo redot na najgolemite op{tini vo na{ata dr`ava po teritorija, so povr{ina od 682 km2. Vo 42 naseleni mesta, spored posledniot popis, `iveat 8 618 `iteli. Nastavata vo osnov- noto obrazovanie se odviva vo ~etiri osnovni i edinaeset podra~ni u~i- li{ta vo 15 naseleni mesta. Vo ostanatite ili nema u~enici ili se vikend naselbi so povremeni `iteli koi tamu prestojuvaat za vreme na vikendite i vo tekot na letnite meseci. Vo Op{tinata postoi relativno dobro raz- graneta mre`a na u~ili{ni objekti i tie se, glavno, vo dobra sostojba, so isklu~ok na zgradata na podra~noto u~ili{te vo selo Nistrovo, koja e vo krajno lo{a sostojba i potrebna e izgradba na nov objekt. Zgradata vo Ros- tu{e e mnogu stara, poradi {to izgradba na nov objekt e poisplatliva opci- ja otkolku kakvi bilo renovirawa. Sostojbata so brojot na u~enicite e mo{- ne zagri`uva~ka. Vo poslednite nekolku godini se zabele`uva intenzivno osipuvawe na brojot na u~enicite i toa re~isi podednakvo vo site sela zaradi migracijata na naselenieto vo Italija. Nastavniot kadar vo pogolem broj se `iteli od Op{tinata, no ima i zna~itelen broj nastavnici koi do u~ili{tata patuvaat od sosednite op{tini Gostivar i Debar.

    Vo Op{tina Mavrovo i Rostu{e nema mati~no sredno u~ili{te. Nasta- vata vo srednoto obrazovanie se izveduva vo istureni paralelki na sred- noto op{tinsko u~ili{te od Gostivar koi se smesteni vo selo Rostu{e. Najgolemiot broj od zavr{enite osnovci svoeto obrazovanie go prodol`u- vaat vo ovie paralelki, a ostanatite prodol`uvaat vo srednite u~ili{ta vo sosednite op{tini Gostivar i Debar, no i vo Skopje.

    OP[TI PODATOCI

  • N a po~etokot na u~ebnata 2007/2008 godina vo OU „\or|iPulevski“, vo selo Rostu{e so podra~nite u~ili{ta voselata Velebrdo, Trebi{te i Jan~e, nastava posetuva- at 301 u~enik, vo OU „Josip Broz Tito“ vo selo @irovnica so podra~nite u~ili{ta vo selata Vrbjane i Vidu{e - 241 u~e- nik, OU „Bla`e Koneski“ vo selo Skudriwe so podra~nite u~i- li{ta vo selata Prisojnica i Axievci - 274 u~enici i vo OU „Den~e Dejanoski“ vo naselbata Mavrovi Anovi vo ~ii ramki rabotat i podra~nite u~ili{ta vo selata Mavrovo, Nistro- vo, Vrben i Duf - 77 u~enici.

    Zapi{ani u~enici vo osnovnite u~ili{ta vo Op{tina Mavrovo i Rostu{e na po~etokot na u~ebnata 2007/2008 godina

    Na po~etokot na u~ebnata 2007/2008 godina vo OU „\or|i Pulevski“ vo selo Rostu{e zapi{ani se 301 u~enik raspore- deni vo 23 paralelki. Nastavata se izveduva na makedonski nastaven jazik. Vo tabeli e prika`an