Dimasti leopardEnakonojePav

www.mladinska.com/mojplanet

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET MAREC 2012 LETNIK 7 7

Te kaj mee?MESENIK, T. 7 M

AREC 2012 LETN

IK 7 3,63 za naronike v oli, 3,88 za naronike na domu, 4

,59 v prosti p

rodaji

66

ekosistemi JezeraKristalno isto jezero, v katerem se zrcalijo okolike gore, nad gladino pa se pase nekaj meglic, skozi katere leti jata ptic Se strinja, da gre za enega najlepih prizorov na Zemlji? Toda jezera niso samo lepa, so tudi zelo zanimiva in raznolika.

Mala morja stojee vode

Najve jezer je na severni polobli, drava, ki jih ima najve, je Kanada, eprav tudi Finski pravimo deela tisoerih jezer. In eprav je slane in sladke jezerske vode na svetu v primerjavi z drugo vodo zelo malo, so jezera zelo pomembna za ohranjanje ekosistemov.

Kako nastanejo?Naravna jezera obiajno najdemo med gorami, v tektonskih jarkih in v ledenikih obmojih. Ledenika je-zera so ostala tudi tam, kjer so v ledenih dobah delovali ledeniki, ki so izdolbli kotanje, nato pa so se umaknili ali celo izginili, za sabo pa pustili jezera. Takni sta na primer Bohinjsko in Blejsko jezero. Med naravna jezera lahko tejemo tudi jezera, ki so nastala z oblikovanjem naravnih pregrad na reki. Taka so na primer Plitvika jezera, ki so nastala za pregradami iz lehnjaka. Ta kamnina se tvori, ko se na obvodne rastline iz vode izloa kalcijev karbonat, ki gradi apnenec.

Blejsko jezero

Bohinjsko jezero

Plitvika jezera

7JezeraMala morja stojee vode

Veina naravnih jezer ima dotok in odtok vode v jezero pritee reka ali potoek in na drugi strani iz njega tudi odtee. Tako stalno pritekajo svea voda in hranila za ivali in rastline. Je pa na svetu tudi nekaj jezer, ki jim pravimo endoreina; iz njih do morij ne odtekajo reke, ampak voda predvsem izhlapeva.

Veliko pa je tudi jezer, ki so nastala s lovekovo pomojo. Takna so akumulacijska jezera pred hidroelektrarnami, katerih turbine poganja jezerska voda. lovek jezera ustvarja tudi za potrebe kmetijstva in jih uporablja kot rezervoarje

vode za namakanje. Mnoga jezera so nastala tudi v nekdanjih gramoznicah, kjer so kopali pesek in

gramoz.

Jezera nastajajo tudi, e reko na primer zajezi plaz, nastajajo pa tudi v ugaslih vulkanskih kraterjih. Morda si je teko predstavljati, a tudi bobri lahko pomagajo ustvariti jezero. So namre spretni gradbeniki, ki z malo truda preglodajo drevesna debla, ta lahko padejo na reko, nato jih bobri obloijo z vejami in sasoma nastane bobrov jez. Ta lahko zajezi reko, za njim pa nastane jezerce.

ivljenje v jezerih in ob njihRibe, rake, pole in podobne vodne ivali boste nali skoraj v vseh jezerih sveta. Je pa nekaj jezer, ki so prav posebna. V Bajkalskem jezeru na primer najdemo sladkovodnega tjulnja. Za Mrtvo morje, zelo slano jezero, so menili, da je popolnoma brez ivljenja, a so pred kratkim tam nali mikroorganizme. V Bohinjskem jezeru najdemo velike brkate some, v kotskem jezeru Loch Ness pa naj bi straila nekakna jezerska poast, a njenega obstoja ni dokazal e nihe.

Veliko pa je jezer, ki nimajo tako bogatega ivljenja, a zato niso ti ekosistemi ni manj pomembni. Tega pa se oitno mnogi ne zavedajo. Tako so ribii pred nekaj desetletji v nae Dvojno jezero v Triglavskem narodnem parku prinesli ribe od drugod, te pa so postale plenilke vsega ivlja v jezeru, zato se je poruilo ekosistemsko ravnovesje.

7

Mrtvo morje, na obali se v obliki slane skorje izloa sol.

Bobrov jez

Jezero v ugaslem vulkanskem kraterju

1010

ogroena

ival

Vedno oblaen ...Dimasti leopard je svoje latinsko ime nebulosa dobil po znailnih vzorcih na svojem kouhu. V latinini nebulo-sus namre pomeni oblak, za kouh dimastega leoparda pa so znailni ovalni vzorci s temno obrobo. Kouh dimastega leoparda je lahko rumenorjav do temno siv, obroba ovalnih oblakov pa je vedno rna. Poznamo dve podvrsti dimastih leopardov: Neofelis nebulosa prebiva v celinski Aziji ter na Tajvanu, podvrsto Neofelis diardi pa najdemo samo na Borneu in Sumatri. Dimasti leopardi z Bornea in Sumatre se od tistih s celine razlikujejo predvsem po manjih oblakastih vzorcih na kouhu.

Za mladie obeh vrst dimastega leoparda je znailno, da se rodijo s popolnoma rnimi oblaki. Med odraanjem lise vedno bolj bledijo in se v odraslosti oblikujejo v prepoznavne vzorce.

Dimasti leopard (Neofelis nebulosa) je najmanji in najskrivnostneji predstavnik velikih mak. Veino svojega ivljenja preivi v kronjah deevnih pragozdov jugovzhodne Azije, o njem pa vemo le malo zato, ker je najbolj dejaven ponoi.

Dimasti leopard

1111

ebelarMOJ MALI

Zapriseen mesojedecTako kot vse druge velike make se tudi dimasti leopardi prehranjujejo z mesom. Plenijo predvsem ptie, veverice, opice, srne in divje svinje. Sprva so znanstveniki menili, da dimasti leopard svoj plen lovi v kronjah dreves, danes pa mislijo, da kronje dreves uporablja predvsem za poivanje, pleni pa na tleh.

Med danes iveimi makami imajo dimasti leopardi sorazmerno najdalje sekalce. Prav zaradi njih znanstveniki sklepajo, da v nasprotju z drugimi makami, ki svoj plen z ugrizom zadavijo, dimasti leopard svojemu plenu z monimi koniki pretrga vratne ile, s tem pa ga v hipu pokona.

Noni samotarTeritorij dimastega leoparda je navadno velik od 20 do 50 kvadratnih kilometrov, za lov in potovanja pa uporablja tudi gozdne poti. O ivljenju dimastega leoparda je le malo znanega, vendar je najverjetneje samotar, ki si drubo poie samo v obdobju parjenja. Sprva so menili, da so dimasti leopardi najbolj dejavni ponoi, danes pa vedo, da so delno aktivni tudi podnevi.

Veina stvari o dimastih leopardih je znana predvsem zahvaljujo tistim v ujetnitvu, saj so v divjini izredno izmuzljiva bitja, ki loveku le redkokdaj prekriajo pot.

Teavni stariDimasti leopardi ivijo do 17 let, spolno zrelost doseejo pri dveh letih. Samice lahko kotijo vsako leto, po navadi pa skotijo najve pet mladiev, ki so slepi in nemoni. Z mamo ostanejo do deset mesecev, potem se osamosvojijo.

da dimaste leoparde ogroa predvsem krenje njihovega naravnega okolja ter divji lov; ocenjujejo, da jih je na svetu le e okrog 10.000?

da domaini na Tajvanu verjamejo, da je dimasti leopard njihov duhovni prednik, ki jih je pripeljal v domovino?

da Kitajci dimastega leoparda imenujejo metin leopard, saj njegovi vzorci spominjajo na metine liste?

alive...

Odlien plezalecDimasti leopard je odlien plezalec, ki veino svojega ivljenja preivi v kronjah dreves. Najdemo jih predvsem v tropskih in subtropskih gozdovih do nadmorske viine 2000 metrov. ez plea so visoki do 40 cm, v dolino pa zrastejo tudi ez meter seveda samci, samice so manje. Tudi tehtajo razlino; v vsakem primeru se jeziek na tehtnici ustavi pri nekaj ez 20 kilogramih. Pri plezanju si pomagajo z monimi kratkimi nogami ter velikimi kremplji, ravnoteje pa ohranjajo z izredno dolgim repom. Med velikimi makami so dale najbolji plezalci; plezajo lahko tudi po spodnji strani vej ter po deblu navzdol.

O njihovem starevstvu v divjini je le malo znanega, v ujetnitvu pa se je pokazalo, da so lahko samci do samic izredno napadalni. Pari se bolje razumejo, e se spoznajo, e preden doseejo spolno zrelost.

FOTO

GRAFIJE: S

HUTTERSTO

CK

Mojca Grce

12

loveko

telo

Dihanje

Kako dihamo? Se kdaj pri tem opazujemo? Se sploh zavedamo, da pljua, ta veliki dihalni organ, vdihnejo zrak ve kot 20.000-krat na dan? Ritem irjenja in krenja plju doloajo mogani, pri dihanju pa si pomagamo s slojem miic, ki mu pravimo prepona, in z medrebrnimi miicami. Dihanja se zavemo le takrat, kadar je oteeno ali kadar ga elimo zavestno uravnavati. Kako diha prihajajoo pomlad ti?

Pot zraka v teloOb vdihu miice razirijo prsni ko in pljua. Zrak vdihnemo po navadi skozi nosnice. V nosnih votlinah se vdihani zrak ogreje, navlai in predvsem oisti. Tak potuje navzdol po relu do sapnika, od tam naprej pa po labirintu tevilnih razvejenih cevic sapnic, ki vodijo do spuvastega pljunega tkiva, sestavljenega iz pljunih meikov.

Prepona in medrebrne miiceProces dihanja se zane s irjenjem prsnega koa in plju. V spod njem delu prsnega koa imamo ploato miino tkivo prepono, ki je najveja dihalna miica in loi prsno votlino od trebune votline. Prepona ima obliko kupole in je izboena navzgor. Kadar se skri, se izravna. S tem potisne organe v trebuhu navzdol in omogoi prsnemu kou in pljuem, da se razirijo. Hkrati se skrijo tudi medrebrne miice, ki raztegnejo prsni ko navzgor in navzven. Ob izdihu se pljune miice sprostijo, pri emer se prostornina prsnega koa in plju zmanja.

13

Ilustracija: N

ASA/Ames/JPLCaltech

Dihanje... da s kihanjem in kaljanjem uinkovito preistimo dihalne poti in odstranimo kodljive delce, ki bi lahko pokodovali pljua?

... da zrak ustvarja z glasilkami v grlu zvok in loveke glasove, ki smo jih oblikovali v govor, s katerim lahko razumemo drug drugega?

... da si kadilci pljua obarvajo iz ronate v rno?

... da med tekom porabimo ve kisika, zato dihamo hitreje?

... da nabiralci biserov zdrijo pod vodo do dve minuti? Pri tem plavajo in se potopijo tudi do 40 metrov globoko.

alive...

FOTO

GRAFIJE: S

HUTTERSTO

CK, ILU

STR

ACIJI: DAMIJAN STE

PANI

Kritof Dovjak

Pljuni kriliPljua so razdeljena na desno in levo pljuno krilo. Oba dela plju sta si podobna tako po obliki kakor po nalogah, ki jih opravljata. Pljua so mehka, v notranjosti spuvasta. Zdrava pljua so obarvana ronato. Levo pljuno krilo je nekoliko manje od desnega, ker pod njim lei srna miica. Pljua so obutljiv in neen organ, vendar tudi zelo zmogljiva, saj vsako minuto vdihnejo in izdihnejo od 50 do 60 litrov zraka.

Zaita pljuObe pljuni krili od spredaj varuje prsni ko z rebri, od zadaj pa hrbtenica. Dodatno so pljua zaitena e z dvoslojno opno, ki ji pravimo prsna mrena ali plevra.

Sapnik, sapnici, sapniiceZrak prihaja do plju po sapniku. Sapnik je najira dihalna pot. Razcepi se v dve sapnici, ki ju imenujemo tudi bronhija. Vsak bronhij se cepi e naprej v najtanje cevice v pljuih, v sapniice ali bronhiole. Po njih pride zrak do pljunih meikov.

Pljuni meikiNa koncu vsake sapniice je grozd mehurkov. Pravimo jim pljuni meiki. Pljuni meiek je obdan z mreico krvnih ilic. V vlanih tankih stenah pljunih mehurkov se kisik raztopi in prodre v tanke krvne ile, imenovane kapilare. Tu se veina kisika povee s hemoglobinom v rdeih krvnikah, majhna koliina kisika pa potuje s krvjo v nevezani obliki.

Skozi tanko steno pljunih meikov kisik iz zraka prehaja v kri. Kri pelje kisik iz plju najprej v srce, ta pa potisne s kisikom bogato kri do vseh telesnih tkiv. Izdih je podoben proces, le da poteka v obratni smeri in da z njim iz telesa odstranimo ogljikov dioksid.

16

zanimivosti Mlini na veter

lovek je e v davnini spoznal, da lahko energijo vetra izkoristi za rpanje vode in mletje ita. Legenda pravi, da je babilonski vladar Hamurabi pred 3700 leti nartoval vetrnice, s katerimi naj bi rpal vodo in namakal polja med rekama Evfrat in Tigris. Ko pa so ljudje izumili parne stroje, motorje in elektriko, so pozabili na veter. Toda v dananjem asu, ko so potrebe po elektriki postale zelo velike, so ponovno zaeli razvijati naprave, ki energijo vetra pretvarjajo v elektrino energijo vetrne elektrarne.

Dolga zgodovinaSprva so veje koliine ita mleli tako, da so konji, osli ali celo sunji vrteli mlinska kolesa. Tako delo je bilo zelo naporno, mletje pa je potekalo poasi. Na podoben nain so rpali tudi vodo za zalivanje pridelkov. Reitev za bolje naprave pa je ponujala narava. Pri nas in v krajih, kjer je veliko potokov in hitrih rek, so ljudje zaeli graditi vodne mline, kjer voda poganja velika mlinska kolesa. Toda v krajih, kjer je vode malo ali pa ne tee hitro, so morali ljudje najti drugano reitev. Vsak otrok po

zna pisano vetrnico, ki se zavrti, e pihne vanjo ali pa piha veter. Vetrnica pretvarja energijo vetra v vrtenje. Veja ko je vetrnica, ve vetra ujame in ve energije mu vzame. To je tudi osnovna zamisel za mline na veter, ki energijo vrtenja pretvarjajo v koristno energijo za mletje ita ali rpanje vode.

V Kinderdijku stoji 19 osupljivih mlinov na veter, ki so del svetovne dediine.

17

Mlini na veter

V 12. stoletju so mline na veter zaeli graditi tudi v Evropi, predvsem v Angliji, Franciji, Nemiji, na Nizozemskem, paniji in Griji. V srednjem veku so bili zelo razirjeni. Zgodovinarji ocenjujejo, da jih je bilo v Evropi kar dvesto tiso. V 19. stoletju pa so njihovo vlogo zaeli prevzemati parni stroji, kasneje e motorji in elektrina energija, zato so zaeli mline na veter opuati in njihovo tevilo se je zaelo hitro zmanjevati.

Nizozemska deela mlinov na veterDrava Nizozemska je znana po tulipanih, e bolj pa po znailnih mlinih na veter. Ti pa veinoma niso nikakrni mlini, temve vodne rpalke. Nizozemci se namre e stoletja borijo z vodo. Z visokimi nasipi kradejo zemljo morju, toda voda iz notranjosti deele zaliva niino, zato so morali Nizozemci zgraditi zapleten sistem kanalov, v katere neprestano prerpavajo vodo. Neko so to poeli le z mlini na veter. Pred dobrimi sto leti je tam delovalo kar deset tiso mlinov oziroma vetrnih rpalk! Kot drugod po svetu so jih pozneje nadomestile sodobneje naprave. Toda Nizozemci so zelo ponosni na svoje mline, zato so jih kakih tiso ohranili do danes.

Mline na veter so mnoino zaeli graditi Perzijci (dananji Irak) pred tiso leti. To so bile manje stavbe, skozi katere je pihal veter. V stavbi je bila vetrnica s platnenimi jadri, ki je ob ugodnem vetru poganjala mlinska kolesa ali vodno rpalko. Iz Perzije so se tovrstni mlini na veter razirili po vsej Aziji.

3838

uelke

Veino ivljenja preivijo v tlehSamica rogaa za svoj zarod izbere hrastov gozd, v katerem so debela trhla drevesa. Najraje odloi jajeca v korenine mrtvih dreves ali v tore. S tem omogoi liinkam, da imajo okrog sebe dovolj hrane, ko se razvijejo iz jajec. V toplem delu leta liinke ves as samo rejo in intenzivno rastejo, pozimi pa mirujejo v globljih plasteh zemlje. Tako preivi roga lahko tudi do 8 let, v Sloveniji je ta as malo kraji, in sicer od 4 do 5 let. Po veletnem ivljenju v tleh se liinka zabubi, naslednjo pomlad pa izleti odrasel hro.

RogaV poletnem mraku nekaj prileti mimo tvoje glave. Opazi, da je bitje okorno in da ga zanaa pri letu, torej ni ptica. Ko sede v bliini svetilke, zauden ugotovi, da je pred teboj nenavadno velik hro z velikimi kleami. Ima sreo, saj spoznava najvejega hroa v Sloveniji.

39

Zakaj ima roga klee?Klee ima samo samec, samice jih nimajo. Z njimi ne lovijo hrane in je tudi ne grizejo. Klee so namenjene bojem med samci, ko tekmujejo za svoje ozemlje, samice in hrano. Kaj pa jejo? Samica z majhnimi zobmi ugrizne v deblo, samec pa pride in lie sokove, ki priteejo iz hrastovih debel. Posebne so tudi njegove mone noge, na katerih ima kremplje za plezanje po drevesih.

Tako velik in tako redekRogai se ne pojavljajo pogosto. Najlaje jih opazimo na obmojih, kjer so stari hrastovi gozdovi. V zahodni Evropi pa je taknih gozdov edalje manj, zato je tudi malo primernih krajev za njihovo razmnoevanje in veletni razvoj. Gozdarji nartno puajo hrastove hlode v gozdovih, kjer bi se lahko pojavljali rogai. Da bi ugotovili, kako pogost ali redek je hro v resnici, so na Zavodu za varstvo narave zaeli popisovati njegovo pojavljanje. Vsak, ki ga vidi, lahko to sporoi na spletno stran www.sporocivrsto.si.

Urka Galien

Roga Na najveji hro

FOTO

GRAFIJE: S

HUTTERSTO

CK

Samica

Let i, leti ...Ugani ptice s fotografij in besede vpii v zgornji lik. Nato prenesi rke v spodnji lik. V obarvani vrstici prhuta bojevita ptica pevka.

128 29 8 9 5 19 15 3 31

26 11 23 17 26 2 22 10

3 P24 4 30 13 27 18

420 12 21 1 7

516 14 25 32

50

sive celicesive celice

Iskano besedo napii na dopisnico in jo polji najpozneje do 31. marca 2012 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izrebali nagrajenca, ki bosta prejela knjigo Prigode Uka in Glaka. Ve o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju starev si preberite na strani 55.

Ime nagrajencev bo objavljeno na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v aprilski tevilki Mojega planeta.

Sestavil: Joe Petelin

FOTO

GRAFIJE: S

HUTTERSTO

CK

1

4

5 6 7 8 9

1 2 3 4

10 11 12 13 14

15 16 17 18 19

20 21 22 23 24 25

26 27 28 29 30 31 32

2

5

3

1

Let i, leti ...

Odgovor napii na dopisnico in jo polji najpozneje do 31. marca 2012 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izrebali nagrajenca, ki bo prejel knjigo iz zbirke Ni za stare. Ve o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju starev si preberite na strani 55.

Ime nagrajenca bo objavljeno na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v aprilski tevilki Mojega planeta.

nagradno vpraanje

Kdo sem?

FOTO

GRAFIJA: S

HUTTERSTO

CK

Nisem je in nisem svizec, sem pa tretji najveji glodavec. Najde me na ve celinah: obeh amerikih, v Afriki in juni Aziji. Med seboj se sicer malce razlikujemo. Jaz, na primer, sem severnoameriki in zlezem tudi na drevo. Pa ne iz veselja do plezanja, pa pa iz veselja do hrane: listov, orekov, tudi poganjkov in cvetov poleg poljin in jagod je to moja najljuba hrana. Zrastem do 80 centimetrov. Imam okato telo, poraslo z bodicami in dlakami. Dolgi kremplji na kratkih nogah so poleg bodic zelo uinkovito obrambno oroje. Svojih osemcentimetrskih bodic sicer ne izstrelim v napadalca, ki po navadi nastopi v podobi rosomaha, ribje kune ali kojota, pa pa jih zarinem vanj, saj mi zlahka odpadejo. V koi imam antibiotik. e dobro! Vekrat namre tudi padem z drevesa in pri tem se lahko nabodem na lastno oroje. Sem tudi zelo glasen, predvsem pozno jeseni v asu parjenja. Takrat vreim, cvilim, godrnjam Mladii se skotijo spomladi, po navadi en sam. Ta ima ob rojstvu mehke bodice, ki pa e po nekaj urah otrdijo. Me prepozna?

Jasna Merc