Leto gozdovVulkani

TigerKar lahko narediš danes ...

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • SEPTEMBER 2011 • LETNIK 7M

ES

EČ

NIK

, ŠT.

1 •

SE

PTE

MB

ER

20

11

• L

ETN

IK 7

• 3

,63

€ z

a n

aro

čnik

e v

šoli,

3,8

8 €

za

nar

očn

ike

na

do

mu

, 4,5

9 €

v p

rost

i pro

daj

i

1

www.mladinska.com/mojplanet

66

MednarodnoObstaja kraj, kjer si v medsebojnem ravnovesju delijo prostor rastline, živali in glive. Človek je iz njega prišel in je še vedno močno odvisen od njega.

DejavnostiTako so v letu gozdov gozdarske službe in organizacije or-ganizirale predavanja, razstave, obnovili so gozdne učne poti in izšle so nove knjige o gozdovih. Na osnovnih šolah so otroci ustvarjali v likovnih in literarnih natečajih na temo gozdov.

leto gozdov

To je gozd, v katerem se srečujejo štiri petine (80 %) kopen-ske življenjske pestrosti. Ko se poglobimo v vlogo in pomen gozdov, spoznamo, kako močno smo odvisni od njega in njegovega zdravja. Zato je generalna skupščina Združenih narodov leto 2011 razglasila za mednarodno leto goz-dov. Namen mednarodnega leta gozdov je po vsem svetu povečati pozornost in skrb za gozdove ter uveljaviti trajno-stno gospodarjenje z njimi. To pomeni, da z gozdom ravna-mo tako, da ohranimo njegov naravni življenjski ritem.

okolje

77

Mednarodno

Škodljivcev niLjudje nekatera živa bitja imenujemo škodljivci, ker nam zmanjšujejo vrednost surovin, ki jih pri-dobivamo iz gozda, vendar z naravnega vidika škodljivcev ni. V preteklosti je človek močno vpli-val na vrstno sestavo v gozdu, ker je pospeše-val rast drevesnih vrst, ki jih je bolj potreboval. Tako je na primer izsekaval drevesne vrste, ki jih je potreboval za kurjavo ali gradnjo, umetno pa je sadil smreko, ki raste hitreje in ima les, ki ga je lažje obdelovati. Ker je sadil monokulture,* so se ustvarile odlične razmere, v katerih so se na-množili podlubniki (lubadarji). Ti so s svojimi rovi pod lubjem tako močno poškodovali drevesa, da so se začela sušiti. Prav tako na takih rastiščih ni bilo dreves, ki bi varovala gozdna območja pred močnimi vetrovi. Iz napak v preteklosti so se gozdarji naučili, da je treba na naravo gledati širše in ne le ozko v iskanju kratkotrajne koristi.

leto gozdovŽivljenjsko okoljeGozd ni le kraj, kjer raste bodoče pohištvo, ali kraj, kamor se gremo odpočit. Je prostor, kjer rastejo rastline vseh vrst in oblik, živijo živali, ki si v gozdu najdejo hrano, vodo in zatočišče, pa tudi glive in mali organizmi. V tem življenj-skem okolju potekajo ostri medvrstni odnosi. Vsa živa bitja se borijo za svetlobo, hranila, vodo in življenjski prostor. Tako živa bitja ohra-njajo medsebojno ravnotežje. Motnje, kot so vremenske ujme, plazovi, razmere, v katerih se živali preveč namnožijo, ali človekovi po-segi zmotijo naravno ravnotežje, a se stanje v gozdu kmalu uravnoteži.

Nekatere vrste so agresivnejše, druge so bolj prilagodljive. Nekatere vrste izkoriščajo druge vrste za oporo, da pridejo do svetlobe visoko v krošnjah (npr. bršljan), lahko jih zajedajo in jim jemljejo drevesne sokove (npr. bela ome-la). Poznamo pa tudi mikorizo, kjer živita v so-

žitju rastlina in gliva. Gliva predeluje organ-ske spojine, ki jih rastlina potrebuje za rast, ter rastlini daje dušik in fosfor, rastlina pa daje glivi sladkorje. Tako sta obe vrsti pri-lagojeni, da nekaj dajeta in nekaj dobita v zameno (npr. sožitje bora z jurčkom). Tudi med živalmi obstajajo prilagoditve. Neka-tere živali rastejo višje, nekatere plezajo, letijo, druge živijo v listnem opadu ali pod

zemljo. Vsako bitje si najde prostor, kjer so ugodne razmere za njen obstoj.

1010

ogrožena

vrsta TigriLahko jih občudujemo, spoštujemo, se jih bojimo … Ravnodušni v nobenem primeru ne bomo ostali. Tigri so bili že od nekdaj navdih za številne legende. So največje živeče mačke, samci sibirske podvrste lahko tehtajo celo krepkih 380 kilogramov.

Ogrožena vrstaŽivljenjski prostor tigrov je dandanes že dobesedno zdesetkan, v na-ravnem okolju pa jih živi samo še približno 3500. Od prvotnih deve-tih podvrst so do sredine 20. stoletja tri že izumrle, preostalih šest je ogroženih. V naravnem okolju živijo v Bangladešu, Butanu, Kambodži, na Kitajskem, v Indiji, Indoneziji, Laosu, Maleziji, Mjanmaru, Nepalu, Rusiji, na Tajskem in v Vietnamu. Zaradi lepega kožuha so neprestano na muhi divjih lovcev. Precej tigrov še vedno pobijejo zaradi kitajskega tradicionalnega zdravilstva. Njihovo število pa se je zmanjšalo tudi za-radi uničevanja okolja in pomanjkanja plena.

Indonezijski tigerIndonezijski tiger

1111

Tigri

Samotarski lovciDa so dobri lovci, lahko vidimo že po zgradbi njihovega telesa. Prednje noge so bolj mišičaste od zadnjih, ki so daljše in prilagojene za skakanje. Na sprednjih šapah imajo dolge, ostre in vpotegljive kremplje, s katerimi zgrabijo in obdržijo plen. Njihov najbolj izostren čut je sluh. Vohajo slabše, zato se pri lovu ne zanašajo na vonj, ampak ga uporabljajo bolj za razbiranje vonjav drugih tigrov. Zaradi kratke lobanje v predelu obraza imajo močno čeljust, v kateri so dolgi in nekoliko sploščeni čekani.

Tigri so samotarski lovci, ki potrebujejo gosto podrast, vodo in dovolj velikega plena. Plen zalezujejo ali nanj čakajo v zasedi. Najraje lovijo je-lene, svinje in gozdno govedo. Včasih uplenijo manjše živali, kot so opi-ce, plazilci, ptice in ribe, zadovoljijo se tudi z mrhovino. Napadejo celo mladega nosoroga ali slona. Naenkrat lahko pojedo do 40 kg mesa. Ka-dar ubijejo zelo veliko žival, se k njej vračajo več dni, čeprav plen med-tem postane smrdljiva mrhovina.

Kako lovijoZmorejo zelo dolge poti, zlasti ob hladnem vremenu. Nikoli ne tečejo čez drn in strn po džungli, vedno uporabljajo steze. Čeprav se radi ko-pajo, si zelo neradi zmočijo dlako v rosi. V nočnih lovskih pohodih pre-hodijo od 10 do 20 kilometrov. Ko plen zaznajo, se mu poskušajo čim bolj približati. Ves čas so prihuljeni k tlom, le glavo držijo malce višje. Če se plenu približajo na 20 metrov ali manj, skrčijo telo in se bliskovito po-ženejo naprej. Navadno napadejo s strani ali od zadaj. Žrtev s silo naleta podrejo na tla. S kremplji jo zagrabijo za pleča, hrbet ali vrat, pri čemer imajo zadnje noge na tleh. Če začne plen bežati, ga z udarcem šape vr-žejo iz ravnotežja. Potem se podrti živali zagrizejo v tilnik in goltanec. Če je plen težji od polovične mase tigra, ga zgrabijo za vrat in zadavijo. Večinoma žrtev držijo za vrat še nekaj minut potem, ko je že mrtva. Nato jo odnesejo ali odvlečejo v gosto podrast in začnejo pojedino.

Bengalski tiger

Sibirski ali amurski tiger je največja žival iz družine mačk

osebna izkaznica

Kraljestvo: Animalia (živali)

Deblo: Chordata (strunarji)

Razred: Mammalia (sesalci)

Red: Carnivora (zveri)

Družina: Felidae (mačke)

Rod: Panthera

Vrsta: Panthera tigris

Brejost: v povprečju 100 dni

Število mladičev: najpogosteje od 2 do 4,

v izjemnih primerih celo 7

Življenjska doba: v naravnem okolju od 10 do 15 let,

v ujetništvu tudi nad 20 let

18

Vulkan ali ognjenik – je odprtina na Zemlji, kjer iz njene notranjosti privre vrela in tekoča lava. Vulkani so dobili ime po vulkanskem otočku Vulcano v Italiji. Vulkan je po navadi v obliki hriba ali gore. Lahko je tudi na morskem dnu.

Življenje z vulkaninaravni

pojavi

Magma – je vrela, tekoča, gosta tekočina, ki jo sestavljajo raztopljene Zemljine kamnine iz njene notranjosti.

Lava – je magma, ki privre na površje Zemlje.

Vroča točka – vulkan, ki nastane sredi plošče.

Živ planetKot vemo, je Zemlja »živ« in dinamičen planet. Njeni notra-njost in zunanjost ne mirujeta, se spreminjata in se stalno dvigujeta in spuščata. V notranjosti je vrela in tekoča in se še ni ohladila in strdila kot na primer planet Mars. Svojo toplo-to oddaja navzven na več načinov. Najizrazitejše oddajanje toplote je skozi vulkane. Pravzaprav je Zemlja kot lonec na pritisk: ko začne v njem vreti tekočina, oddaja paro pod vi-sokim pritiskom skozi ventil. Če je ne bi, bi eksplodiral. Tudi Zemlja bi eksplodirala, če se ne bi ohlajala (če ne bi imela odprtin za ohlajanje).

Kronološki pogled v preteklost Verjetno je vsem nam najbolj znan izbruh vulkana Vezuva leta 79. Njegov izbruh je bil tako močan in obsežen, da je mesti Pompeje in Herkulaneum prekril z dvajset metrov debelo plastjo pepela. Pri tem je umrlo okoli 2000 ljudi. Skoraj dva tisoč let kasneje so znanstveniki pri izkopavanjih Pompejev naleteli na dobro ohranjene odlitke trupel umrlih, ob njih pa tudi na dokaj ohranjeno pohištvo, slike, posodo itd. Z leti so namreč trupla razpadla, pepel okoli njih pa je okamnel in oblikoval odlitke žrtev.

Pompeji, v ozadju Vezuv

Življenje z vulkani

NajhujšiEden najhujših izbruhov je bil izbruh vulkana Tambora v Indoneziji leta 1815. Ob izbruhu je zaradi eksplozije in vulkanskega prahu umrlo okoli 10.000 ljudi. Vulkan je izbruhal več kot 100 kubičnih kilometrov pepela. Za laž-jo predstavo, to je približna velikost hriba, ki bi bil visok 1 km, 4 km širok in bi segal od Ljubljane do Kranja. Izbruha-ni vulkanski prah je z vetrovi potoval okoli Zemljine oble in prekril sonce tudi v Evropi. Zato v Evropi ni obrodilo žito, v Španiji pa je sredi poletja snežilo. Zaradi posledic tega iz-bruha je po nekaterih ocenah umrlo skoraj 100.000 ljudi. Leto 1815 so poimenovali tudi leto brez poletja.

NajmočnejšiPo moči je bil najhujši vulkanski dogodek izbruh vulkana Krakatoa leta 1883. Krakatoa je bil nenaseljen otok med Javo in Sumatro v Indoneziji. Moč izbruha je bila približno 10.000-krat močnejša od prve atomske bombe. Ob silo-vitem izbruhu je otok izginil v morje, steber vulkanskega pepela pa je segal do 80 km visoko. Siloviti pok, ki je iz-bruh spremljal, so slišali celo v 4000 km oddaljenih krajih. Za posledicami izbruha je umrlo 37.000 ljudi na okoli-ških otokih, največ zaradi cunamijev, tudi do 30 m visokih morskih valov, ki jih je izbruh sprožil.

Leta 1902 je na karibskem otoku Martinique izbruhnil vul-kan Mont Pelée. V kratkem času je opustošil velik del otoka. V katastrofi je umrlo okoli 40.000 ljudi.

Leta 1991 je po 600 letih mirovanja začel bruhati ognjenik Pinatubo na Filipinih. Blato, prah in pepel so uničili številna naselja, tako da je brez domov ostalo 400.000 ljudi.

19

Lava iz vulkana Kilauea se zliva v Tihi ocean

Vulkanski izbruh in tekoča lava

22

človeško

telo MišiceImaš kaj mišic? Seveda jih imaš. Vsakdo jih ima. Nekdo ima mišice bolj razvite, drugi manj. Najbolj pomaga mišicam telovadba ali fizično delo. Vsak lahko lepo oblikuje svoje telo s krepitvijo mišic, le malo volje je treba.

Pomemben sistemMišice so pomemben sistem človeškega telesa. Pokrivajo okostje, telesu dajejo obliko in mu pomagajo stati pokonci. Večina mišic je s kitami pripetih na kosti. Te premikamo s krčenjem in raztezanjem mišic.

Skeletne mišiceso pripete na kosti. Z njimi se naše telo giblje. Te mišice imenujemo tudi progaste mišice. Ker so mišična vlakna skeletnih mišic združena v snope, dajejo videz progavosti. Progaste mišice krčimo in raztezamo s svojo voljo.

Gladke mišiceso krajše od skeletnih. Na sredini so široke, na koncih koničaste. Naložene so v plasteh. Gladke mišice neodvisno od naše volje skrbijo za gibanje v cevastih organih, kot je črevo. Z gladkimi mišicami se prebavljena hrana premika po črevesju.

Srčna mišicaTkivo srčne mišice je progasto kakor pri skeletni mišici in gosto prepleteno v mrežo. Srčna mišica utripa ne glede na našo voljo in ves čas poganja kri po telesu. Bolj ko telovadimo, bolj srčna mišica utripa.

Samo ob popolnem sončnem mrku je vidna Sončeva korona, njegova razmršena atmosfera.

23

… da kite ali tetive pripenjajo mišice na kosti? Čvrste so in obdane s kitnimi ovojnicami, ki kite vlažijo in omogočajo gladko drsenje.

… da napetost mišic imenujemo mišični tonus, ki skrbi, da se naše telo ne sesede? Mišični tonus se sprosti med spanjem. Kadar med poukom zaspimo, nam glava pade naprej ali pa kar na mizo.

… da je najdaljša mišica krojaška mišica? Imamo jo na stegnu, dolga je 50 cm.

… da je najmanjša mišica stremenska mišica v uhlju? Velika je pol centimetra.

aliveš...

Krištof Dovjak

Mišice

FOTO

GR

AFI

JI: S

HU

TTE

RS

TOC

K, I

LUS

TRA

CIJ

A: D

AM

IJA

N S

TEPA

NČ

IČ

Mavrica

38

Na nebu lahko opazujemo nekaj zares osupljivih pojavov. Pojav, ki že dolga stoletja buri domišljijo ljudi in zaposluje znanstvenike, je mavrica.

Zakaj vidimo barvno?Svetloba je elektromagnetno valovanje. Čeprav nekatere ži-vali, predvsem nočne in vodne, lahko vidijo tudi ultravijolično in infrardečo svetlobo, ljudje vidimo le določen del elektro-magnetnega spektra, vidno svetlobo. Ta nam omogoča, da svet vidimo v vseh njegovih čudovitih barvah. Svetlobo, ki pade na rastlinski list, vidimo kot zeleno, svetlobo, ki pade na površino morja, vidimo modro in tako naprej.

Bela sončna svetloba vsebuje vse barve barvnega spektra – od rumene, zelene, modre do vijolične. Bela svetloba se pri prehodu v kapljice lomi. Različne barve se različno lomijo, zato bela svetloba razpade v spektralne barve. Del svetlobe gre skozi kapljice, del v njih se pa odbije nazaj proti soncu. Prav to svetlobo vidimo kot mavrico … Ko posije na vodne kapljice, razpade v spektralne barve, ki se od kapljic odbijejo, in prav ta odboj vidimo. Ker ne moremo videti posameznih kapljic, vidimo mavrico kot lok najrazličnejših barvnih odtenkov. To so ljud-je ugotovili že pred več tisoč leti, prvi pa je pojav mavrice znanstveno pojasnil René Descartes (preberi: dekart) leta 1673, čeprav tudi on ni ugotovil, zakaj je tako raznobarvna.

V sončnih dneh pogosto nastanejo popoldanske nevihte. Te se končajo z rahlim pršenjem in takrat običajno izza oblakov že posijejo sončni žarki. Z malo sreče boš lahko opazoval mavrico. Ampak kako in zakaj nastane? Ali se pod njo res skriva zaklad in zakaj je tako izmuzljiva, da je ne moremo ujeti?

naravni

pojavi

Mavrica Kako nastane?Mavrica nastane, kadar sonce obsije dežni oblak, iz katerega še vedno dežuje, ali pa kadar je po nevihti v zraku ostalo še precej pršca. Mavrica se vedno pojavi tam, kjer je dežni oblak, torej na-sproti soncu, ki sveti nanj. Dopoldne zato mavrica nastaja na za-hodu (ker sonce vzhaja na vzhodu), popoldne pa na vzhodu (ker sonce zahaja na zahodu). Mavrico lahko zato vidiš le, če ti sonce sije v hrbet! Gotovo pa si kdaj videl mavrico, če si obiskal slap, na katerega so sijali sončni žarki. Ko voda hrumi v globino, se je ne-kaj razprši v zrak, od teh vodnih kapljic pa se odbija svetloba in mavrica je spet tu!

Anja Leskovar

Kje je zaklad?Ljudje so v pojavih, ki so bili izmuzljivi ali pa jih niso

znali dobro pojasniti, že od nekdaj iskali kaj poseb-nega, skrivnostnega. Tako je že prvi človek, ki je uzrl

mavrico, verjetno pod njo želel poiskati kaj nena-vadnega. In kaj je bolj nenavadnega kot zaklad? Toda ta človek ni upošteval, da se mavrica pre-mika skupaj z nami. Ko spremenimo svoj položaj glede na sonce, se prestavi tudi mavrica. Ko se ji želimo približati, počasi izginja, čeprav jo morda kdo drug, ki je od nje dovolj oddaljen, še vedno

vidi. Najbrž že mora biti tako, da morajo nekateri zakladi ostati skriti. Ali pa tudi ne: morda pa je za-

klad, ki so ga slutili naši predniki, prav mavrica sama!

FOTO

GR

AFI

JE: S

HU

TTE

RS

TOC

K

39

50

V di vjinisive celice

Živali s fotografij vpiši v zgornji lik. Nato črke prenesi v spodnjega. Iskana žival brani svoje ozemlje v obarvani vrstici.

Ime napadalnega debelokožca napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 30. septembra 2011 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel knjigo iz zbirke Gospod Gnilc. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55.

Imena nagrajencev bodo objavljena na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v oktobrski številki Mojega planeta.

1

5

6

Kdo sem?

FOTO

GR

AFI

JE: S

HU

TTE

RS

TOC

K

3

4

132 14 10 1 28 29 21 6

223 34 9 15 20 5 7 17

318 2 30 12 4 31 11

422 33 35 26 3

525 13 24 8

616 19 27

Jože Petelin

2

4 5 6

1 2 3

7 8 9 10 11

12 13 14 15 16 17

18 19 20 21 22 23 24

25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35

V di vjini

51

Odgovor napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 30. septembra 2011 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali dva nagrajenca, ki bosta prejela majico Moj planet. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55.

Imena nagrajencev bodo objavljena na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v oktobrski številki Mojega planeta.

nagradno vprašanje

Kdo sem?

Sem najbolj razširjena in najuspešnejša vrsta na svetu, saj živim v več kot 120 državah. Gnezdim tudi v Sloveniji. Velik sem malce čez 20 centimetrov. Imam prekrasno črno perje, ki se kovinsko lesketa v modrem, zelenem ali rdečkastem odtenku, pozimi pa imam še bele pike. Te so še posebej izrazite pri samicah. Čeprav si pod ptico pevko morda predstavljaš kakšnega kanarčka, ki žgoli v kletki, sem prav to: ptica pevka. Medtem ko pojem, pogosto krilim s perutmi. Še več: odlično znam tudi oponašati, celo petje drugih ptic. Gnezdim v duplih ali drugih razpokah. Samica znese do osem svetlo zelenih ali modrikastih jajc. Mladiči se navdušujejo izključno nad živalsko hrano, odrasli pa sežemo tudi po rastlinah, sadju in celo kakšnih užitnih odpadkih. Zato nam bližina človeških naselij zelo ustreza. Čeprav v okolici gnezda ne maram vsiljivcev, pa sem sicer družabna ptica in pogosto letam v velikih jatah. Sem selivec, klatež – če pa je mila klima, se tudi ustalim. In še literarnozgodovinski namig: z Lukcem si delim naslov ene najbolj znanih mladinskih povesti Franceta Bevka. Me prepoznaš?

Jasna Merc

FOTO

GR

AFI

JA: S

HU

TTE

RS

TOC

K