www.mladinska.com/mojplanet

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • APRIL 2011 • LETNIK 6M

ES

EČ

NIK

, ŠT.

8 •

AP

RIL

20

11

• L

ETN

IK 6

• 3

,47

€ z

a n

aro

čnik

e v

šoli,

3,7

2 €

za

nar

očn

ike

na

do

mu

, 4,1

0 €

v p

rost

i pro

daj

i

8

Človeška ribica

dr. Vetko

Osem planetovZveriSi črnogled?

44

Zveri (Carnivora) so največja skupina sesalcev, prilagojenih plenilskemu življenju. Zanje so značilna ostra čutila, gibčno telo ter zversko zobovje.

Vendar niso vse zveri mesojede; med njimi najdemo tudi vsejede ali celo samo rastlinojede. V Sloveniji živijo nasled nje:

• medvedi, pri nas živi rjavi medved;

• psi, kamor spadata naš volk in lisica;

• kune so pri nas najštevilčnejše zastopane, saj imajo kar 7 predstavnikov: jazbeca, malo podlasico, veliko podla-sico ali hermelina, dihurja, kuno zlatico, kuno belico in vidro;

• mačke imajo pri nas dva predstavnika, in sicer risa ter divjo mačko.

Naša največja zver ...je rjavi medved (Ursus arctos). Njegovo močno telo meri v dolžino 150−250 cm, največji samci tehtajo pri nas več kot 200 kg, samice so občutno manjše. Na prvi pogled delujejo štorasto, vendar so v resnici izredno spretni, zelo hitro te-čejo in so odlični plezalci.

narava

Našetrinajvečje zveri

Tokrat vam bomo predstavili naše največje in hkrati najbolj ogrožene zveri, v eni od naslednjih številk pa boste lahko več prebrali o njihovih manjših sorodnikih.

5

Med našimi zvermi je prav medved naj-bolj vsejed; prehranjuje se namreč z gli-vami, gozdnimi plodovi, koreninami in zelenimi deli rastlin, nevretenčarji, glo-davci in mrhovino. Pozimi miruje; to ni pravo zimsko spanje, saj se mu telesna temperatura zniža samo za 2 ºC. Poleg tega tudi počasneje diha in ima nižji srč-ni utrip. V času »zimskega spanja« več-krat zapusti brlog in si gre iskat hrano, samica pa v tem času tudi koti.

ZavarovanSprva je rjavi medved živel po vsem severnem pasu severne poloble, danes pa je marsikje iztrebljen. Tudi v Sloveniji je zaradi preganjanja proti koncu 19. stoletja že skoraj izginil. Danes je zavarovan in slovenska medvedja družina šteje med 400 in 500 člani. Najdemo ga predvsem v kočevsko-snežniškem območju, občasno pa se odpravi tudi na sever proti Alpam in tolminskim planinam.

Kaj ga ogrožaKer za svoje življenje potrebuje velika, neposeljena območja (od 100 do 1600 km²), ga ogroža predvsem širitev naselij ter gradnja cest. Ogroža-jo ga tudi divja odlagališča, saj ga biološki odpadki pogosto premamijo v bližino naselij, kjer se lahko kaj hitro znajde v resnih težavah.

Medved ima največ težav s kmeti (ali kmetje z medvedom), saj si zelo rad privošči njihovo drobnico. Vendar pa je ob dobrem varovanju pašni-kov lahko tudi ta povsem na varnem, zato medved človeka in njegove lastnine pravzaprav ne ogroža, prej obratno.

Srečanje z medvedomČeprav bi verjetno vsakomur ob bližnjem srečanju z medvedom zastalo srce, se ob srečanju s človekom enako počuti medved, saj se nas boji in se nam najraje v velikem loku izogne. Nevaren je samo, kadar se mu preveč približamo oziroma kadar se počuti ogroženega. Še posebej so nevarne matere z mladiči, zato se »zapuščenim« mladičem nikdar ne približujte, saj je njihova mama vedno blizu. Tudi sicer v gozdu nikar ne sledite medvedjim stopinjam, saj boste s tem samo povečali možnost za srečanje! Priporočljivo je tudi, da imate v gozdovih, kjer živi medved, psa vedno na vrvici in da ste glasni, saj boste s hrupom medveda opozorili nase in mu tako dali čas, da se vam umakne.

5

88

CeliceMali graditelji telesa

biologija

Vsako bitje, tudi človek, je zgrajeno iz nešteto mikroskopsko majhnih celic, ki jih lahko proučujemo le z uporabo svetlobnih in elektronskih mikroskopov.

Fotografije celic so podobne fotografijam vesolja. Tole je nevron ali živčna celica.

9

Celice Okrog dvesto različnih vrst celic v človeškem telesu družijo skupne lastnosti. Tako je vsaka celica zaščitena s celično membrano. Pod njo je želatinasta snov, imenovana citoplazma. V njej so organeli, ki celici pomagajo opravljati različne naloge. Vsaka celica ima jedro. V njem imajo vse celice, razen rdečih krvnih celic, kromosome, ki nadzirajo delovanje celice.

Neverjetna programerkaSodobni računalničarji programirajo umetne svetove s kom-biniranjem številke nič in ena, DNK – deoksiribonukleinska kislina pa že od pradavnine kombinira štiri snovi (adenin, timin, gvanin, citozin), iz katerih nastajajo »programi« za resnično življenje. Deoksiribonukleinska kislina je skrita pod kosmatim plaščem kromosoma. Po obliki je DNK podobna zaviti lestvi, ki se lahko razcepi. DNK nosi zapise o tem, kak-šni naj bomo, in o tem, kako podobni naj bomo svojim star-šem, starim staršem, prednikom.

Celica je kakor kuhinjaBeseda celica po latinsko pomeni sobo. V tej sobici ves čas nastajajo nove snovi, zato bi jo lahko primerjali z ne-kakšno kuhinjo, kromosome v njenem jedru pa s knjiga-mi receptov za pripravljanje beljakovin. Beljakovine so najpomembnejše snovi, s katerimi celice zgradijo člove-ško telo.

9

Molekula DNK je kakor lestev. Prečkam pravimo adenin, gvanin, citozin, timin.

12

Ta »zmajev mladič« je žival, ki je s svojo posebnostjo in edinstveno-stjo dolgo časa vabila biologe in speleobiologe* v hlad in temo kra-škega podzemlja. Človeška ribica, kot smo jo Slovenci poimenovali zaradi rožnate barve kože, podobne človeški, nosi znanstveno ime Proteus anguinus. Avstrijski naravoslovec Laurenti jo je prvi znan-stveno opisal in jo poimenoval po pastirju morskih živali, grškem bogu Proteju, zaradi njenega telesa pa ji je nadel vrstno ime angui-nus, pridevnik, ki v latinščini pomeni kačast, podoben kači.

Zmajev mladič»V dolini leži presihajoči studenec in v podzemni duplini sedi zmaj, ki bruha vodo. Preozek je rov, da bi mogel zmaj iti ven, so pa videli njegove mladiče, ki so prilezli iz studenca.«

ogrožena

vrsta

Tako zgodbo je slišal polihistor* J. V. Valvazor, ko je prišel preverit govorice o čudnem pojavu v presihajočem studencu pri Vrhniki.

Človeška ribica

Veliko posebnostiŽivi v zelo neugodnem okolju, kjer je večna tema, nizka tempe-ratura in malo hrane. Druge dvoživke svojo mladost preživijo v vodi, kot paglavci, dihajo z zunanjimi škrgami in se med razvo-jem preobrazijo v odraslo žival, ki diha s pljuči in živi na kop-nem. Ta razvoj pa se pri človeški ribici ustavi na stopnji ličinke za vse življenje. Pljuča se ji delno razvijejo in lahko tudi diha z njimi, kadar je na kopnem, vendar večino časa preživi v vodi in diha z zunanjimi škrgami, ki jih ima za glavo in so zaradi krvi, ki proseva skozi tanko kožo, živo rdeče barve. Barva škrg se spreminja glede na to, koliko kisika vsebuje voda. Če je kisika več, je krvi v škrgah manj in obratno. Telo človeške ribice kar se da varčuje z energijo, zato je delno zakrnelo. Ker živi v popolni temi, ne potrebuje kožnih barvil, ki bi jo varovala na svetlobi, jih pa lahko tvori, če je dalj časa izpostavljena svetlobi. Kožni pigment se pojavi pri mladičih, ki pa ga v svojem razvoju izgu-bijo. Tudi oči niso razvite (ker jih ne rabi) in so pokrite s kožico. Zato ne more videti, lahko pa zazna svetlobo. Kljub slepoti pa človeška ribica ni prikrajšana, še več, namesto vida in sluha ima razvita druga čutila. Da si poišče kaj za pod zob, na primer rak-ce ali polžke, ima dobro razvit voh, okus in tip.

Zakaj se njen razvoj ustavi na stopnji ličinke, ni znano. Lahko pa predvidevamo. Kot smo že omenili, je okolje, v katerem živi, negostoljubno, zato je tudi malo živali, ki so se prilagodile na življenje v temi in z malo hrane, zato naš močeril tudi nima ple-nilcev, ki bi ga »silili« v dokončen telesni razvoj. Tako se nikoli ne preobrazi v odraslo žival.

13

Živi izključno v podzemnih vodah dinarskega krasa od južne Slovenije in južne Hrvaške do Hercegovine, zato ji pravimo dinarski endemit*. Je dvoživka, ven-dar med do zdaj znanimi evropskimi predstavniki dvoživk nima sorodnika. Njenega edinega sorodnika najdemo v Severni Ameriki, vendar ta živi v površin-skih vodah in spada v red Necturus.

Človeška ribicaosebna

izkaznica

Poddeblo: vretenčarji (Vertebrata)

Razred: dvoživke (Amphibia)

Red: repate dvoživke (Urodela)

Družina: močerilarji (Proteidae)

Rod in vrsta: močeril, človeška ribica

22

ptice

Ko boš imel priložnost opazovati to zanimivo ptico, se spomni na njegove besede in laže boš odkrival njen značaj. Med ljudmi je dobila tudi vzdevek tatica, ni pa naključna tudi fraza: krade kot sraka. Imel sem priložnost opazo-vati udomačeno, kako je nosila raznovrstne svetleče predmete na bližnjo hruško. Razmisli tudi, zakaj ji je Erjavec pripisal druge lastnosti.

Fran Erjavec je pred sto štiridesetimi leti takole označil srako: »Sraka je živa podoba zvite, srborite, jezične, prepirljive in sladkosnede žene. Je tenka in brhka, še posebno pa se ponaša z lepim in dolgim repom. Je tudi lepše opravljena kot njene sestre, samo sestrična šoja je še bolj nališpana. Udomačena je nadležna zaradi neukrotljive strasti jemati in spravljati vse, kar se blešči.«

Sraka

23

Glede prehrane pa lahko ugotovimo, da je bolj neizbirčna kot sladko-sneda. Poleti se srake hranijo z žuželkami, glodavci in manjšimi ptiči. Jeseni je njihov jedilnik še bolj pester in vsebuje tudi plodove, sadje in jagodičevje, pozimi pa raznovrstne odpadke s smetišč, deponij in kom-postov.

Kako jo ločiš od podobnih pticPazi, da ne zamenjaš srake in vrane, tako kot nekateri slabši poznavalci ptic. Sraka ima zelo dolg rep, vse vrste vran, siva, črna ali poljska vrana, nimajo perja bele barve. Do mešanja teh ptic pride najverjetneje zato, ker vse spadajo v družino vranov.

Srakaosebna

izkaznica

Ime: sraka (Pica pica)

Družina: vrani (Corvidae)

Red: pevci (Passeriformes)

Velikost: 44 do 50 cm

Teža: 210 gramov

Razširjenost: Evropa, Azija, severovzhodna Afrika,

severna Amerika

38

zanimivosti

Belokranjske drsankeNajprej smo obiskali gospo Mileno Starešinič iz Ravnac pri Metliki, ki je mojstrica v izdelovanju drsank, in jo prosili, naj nam zaupa, kako nastajajo. Postopek izdelovanja je naslednji: Jajca kuha v vodi skupaj z olupki rdeče čebule in žlico kisa dve uri ali več, kar povzroči obstojnost barve, nato jajca osuši in prične z nožem drsati belokranjske motive, motive iz narave ali različne napise. Zaupala nam je še, da so jajca najboljša od enoletnih kokoši, ker imajo še gladko lupino. Lahko pa jih izdelujemo tudi iz račjih, gosjih ali nojevih jajc. Drsanke so začeli izdelovati po prvi svetovni vojni in se prenašajo iz roda v rod. Tehnike drsanja jo je naučil njen oče.

Bližajo se velikonočni prazniki in za Belo krajino zelo značilno izdelovanje čudovitih drsank in pisanic.

Belokranjske drsanke in pisanice

39

PisaniceNaslednji dan smo obiskali še gospo Nado Cvitkovič in njeno hčer Kristino, obe mojstrici v izdelavi belokranjskih ali adlešiških pisanic. Zaupali sta nam, kako le-te nastajajo. Gospa Nada najprej jajce izpiha, nato vzame v roke pisalko ali pisač. Pisač je leseno držalo, ki ima na eni strani kovinski lijaček, v katerega da naribane koščke čebeljega voska. Del pisača z lijačkom nato drži nad plamenom sveče, da vosek postane tekoč in začne kapljati iz ošiljenega dela lijačka. S tekočim voskom nato začne pisati motive (ravne, valovite, cikcakaste črte, kroge, trikotnike, srčke, spirale …) po izpihanem jajcu. Popisana jajca nato zavije v rdeč krep papir in jih potopi v posodo mrzle vode, da se jajce lepo rdeče obarva. Na delih jajca, kjer je nanašala vosek, se barva ne prime, zato tam ostane belo. Pisanica je sedaj dvobarvna. Sedaj prične ponovno pisati motive na jajce. Ti bodo potem, ko jih bo skuhala v črni barvi za tekstil, ostali rdeče barve. Na koncu izdelave skozi jajce z iglo napelje še rdečo volneno nit, ki ima na eni strani cofek, na drugi pa zanko za obešanje.

Za najlepše pisanke je treba zelo veliko potrpežljivosti.

Belokranjske drsanke in pisanice

FOTO

GR

AFI

JE: S

AM

O J

ER

ELE

Samo Jerele

48

Če si črnogled, ne pomeni, da imaš črne oči ali da si pri plezanju po drevesih na veki staknil modrico, ampak da v vsem, kar se zgodi, vidiš najslabše. S tem marsikaj lepega v življenju zamudiš, zato se splača na stvari gledati z bolj svetle plati. Česar se lahko tudi naučiš. Če uporabimo bolj učene besede – optimisti so tisti, ki tudi v slabih stvareh najdejo kaj dobrega, pesimisti pa tisti, ki v dobrih rečeh vedno najdejo kaj slabega. Med katere spadaš ti?

∑∑ ∑ ∑

∑ ∑

1. V šoli se vam obeta test, pa se ti zdi, da nisi najbolje pripravljen. S kakšnimi občutki greš v šolo?

S cmokom v grlu. Gotovo bom dobil cvek.

Držim pesti. Pri tistem, kar znam, bom dal vse od sebe.

No, ja. Bomo videli, kakšna bodo vprašanja.

∑ ∑ ∑∑

∑ ∑

3. Zelo si želiš na igrišče, zunaj pa je močno oblačno.

Itak bo deževalo. Niti nosu ne pomolim ven.

Grem, a za vsak primer vzamem s sabo dežnik.

Ah, se bo že zjasnilo. Vsekakor grem.

Si črnogled?

2. Mama je za kosilo pripravila pomfrit, ki ga obožuješ, in jajčevce, ob katerih se ti obrača želodec (lahko je tudi obratno, po želji). Na kaj najprej pomisliš?

Mmm, pomfrit! Hmnja, jajčevci so pa zdravi.

Bljak, jajčevci! Spet bom moral goltati to brozgo.

Spet ima čuden dan. Najbrž hujša.

∑∑ ∑

∑ ∑ ∑

49

Od 13 do 15 zve zdic

OPTIMISTOd 5 do 8 zve zdic

PESIMISTOd 9 do 12 zve zdic

REALIST

Tako je, kot si najbrž odgovoril sam: pesimist misli, da je kozarec napol prazen. Ampak na stvari se vedno da pogledati tudi z drugega zornega kota – in čeprav dežuje, se ne boš stopil, ker nisi iz sladkorja. Lahko pa dosežeš, da vidiš več sladkega v življenju. Poskusi stvari jemati bolj zlahka, kdaj se samemu sebi nasmej – in videl boš, da je življenje lepše.

Zate bi lahko rekli, da si realist. Torej nekdo, ki zna pretehtati tako dobre kot slabe plati. Ali pa se niti ne ubada s tem, kaj je dobro in kaj slabo, ampak stvari preprosto jemlje takšne, kot so. S tem v življenju čisto dobro shajaš, lahko pa se naučiš še malo bolj poveseliti se. Pravzaprav je ravno veselje tisto, ki daje stvarem okoli nas poseben čar. Pa veliko veselja!

Zate je kozarec napol poln in v vsaki stvari vedno najdeš kaj dobrega. Prav imaš! S takšnim pristopom ti je v življenju veliko laže, zato le tako naprej! Vedno je vsaj kakšna stvar dobra, čeprav je včasih treba počakati, da se pokaže. In vsaka šola nekaj stane, toda tudi iz slabih izkušenj se učimo in zato naslednjič vemo, kako ravnati, da bo bolj prav.

ILU

STR

AC

IJE

: DA

MIJ

AN

STE

PAN

ČIČ

Barbara Jarc

4. Na sliki je kozarec. Kaj lahko rečeš o njem?

V kozarcu je nekaj kakava.

Kozarec je napol prazen.

Kozarec je napol poln.

∑ ∑∑

∑ ∑ ∑

Si črnogled?

∑ ∑ ∑∑ ∑

∑

5. Najboljšega prijatelja povabiš, da se gresta skupaj igrat, pa ti reče, da nima časa. Kaj si misliš?

No, se bova pa jutri videla.

Naj se zmenim s kom drugim?

Gotovo me ne mara.