Zima, mraz, sneg ...Življenje Zemlje

PingviniPregovori

www.mladinska.com/mojplanet

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • JANUAR 2012 • LETNIK 7 5M

ES

EČ

NIK

, ŠT.

5 •

JA

NU

AR

20

12

• L

ETN

IK 7

• 3

,63

€ z

a n

aro

čnik

e v

šoli,

3,8

8 €

za

nar

očn

ike

na

do

mu

, 4,5

9 €

v p

rost

i pro

daj

i

4

PingviniPingvini

4

svetživali

Si tudi ti pingvina predstavljaš tako, da ves premražen v mrazu in ledu greje svojega mladiča?

Med pingvini je največji cesarski pingvin (Aptenodytes forsteri), ki lahko v višino zraste celo več kot 110 cm in tehta do 45 kg, najmanjši predstav-nik pingvinje družine pa je pritlikavi pingvin (Eudyptula minor), ki zraste do 33 cm in tehta približno kilogram in pol.

Kje so pingvini dobili svoje ime?Njihovo ime je skoraj tako prikupno kot oni sami, vendar pa se mnenja o izvoru besede pingvin precej razlikujejo. Nekateri menijo, da ime izvira iz valižanskih besed pen (glava) in gwyn (bela), drugi pa, da beseda izvira iz latinskega pinguis (debel) in se nanaša na njihov debelušni videz.

Resnica je nekoliko drugačna. Vsi pingvini še zdaleč ne živijo na ledenih prostranstvih Antarktike – na njej pravzaprav gnezdijo le štiri vrste pingvinov. Drugi pingvini si za vzgojo svojih mladičev raje poiščejo kopen prostor, zato jih najpogosteje najdemo med skalami in grmovjem ali pa na peščenih in travnatih plažah. Veči-no pingvinjih kolonij najdemo na Antarktiki, Novi Zelandiji, v Av-straliji, Argentini, Čilu in Južni Afriki.

Pritlikavi pingvini

5

Pingvini

Velika

Pingvini

5

Skupne značilnostiNe glede na izvor njihovega imena je za vse pingvine značilno, da gre za ptice, katerih krila so postala plavuti, zato ne letajo, pač pa odlično plavajo. Poleg zakrnelih kril, spremenjenih v plavuti, je za vse pingvine značilen tudi bel trebuh in črn hrbet. Zaradi belega trebuha so slabše vidni svojim morskim plenilcem orkam, morskim leopar-dom in morskim psom, črn hrbet pa jih naredi slabše vidne za južne veleviharnike, albatrosu podobe ptice, ki pingvine lovijo iz zraka.

Kaj jedo Pingvini se večinoma prehranjujejo z majhnimi ribami, ki plavajo v jatah, kot so na primer sardine in sardele, ne branijo pa se niti planktona in lignjev.

Ker potrebujejo zrak, se morajo pri lovu vračati na površje, pod vodo pa lahko v povprečju zdržijo do 15 minut. Z enim obrokom lahko pingvini pojedo kar za četrtino svoje telesne teže hrane, celo-ten obrok pa lahko prebavijo v manj kot šestih urah.

Za vse pingvine je značilna pokončna drža, ravnotežje pa ohranjajo s krili in repom. Na kopnem so pingvini neverjetno počasni, saj v eni uri prehodijo le kilometer ali dva. Kadar se znajdejo v nevarnosti, pa tudi ti počasni kobacači na skalah in snegu postanejo veliko bolj spretni od človeka. Ker jim hoja ne gre najbolje od nog, se po kopnem velikokrat premikajo kar z drsanjem po trebuhu; tako varčujejo z energijo in pridobijo hitrost.

88

Oblike snežinkSi že kdaj opazoval/-a snežinke na svoji ro-kavici ali bundi? Te so vedno pravilnih oblik, čeprav se na primer takrat, ko z neba pada-jo snežni kosmi, ne zdi tako. A snežni kosmi so le skupek manjših snežink. In manjše snežinke niso nič drugega kot manjši in večji kristali ledu, ki se iz svojega središča razraščajo v najrazličnejših oblikah, a ima-jo vedno šest krakov. Snežinke so razisko-vali že v preteklosti, z njimi pa se še danes ukvarjajo znanstveniki po vsem svetu. Tako so na primer z opazovanjem 400.000 posa-meznih snežink z veliko verjetnostjo pred-videli, da na Zemljo nista nikoli padli dve popolnoma enaki snežinki, saj te nastajajo v razmerah, ki niso nikoli popolnoma ena-ke. To pa je precej osupljivo, če vemo, da tudi med manjšo snežno nevihto na Zem ljo pade na milijarde snežink.

aliveš... Zima, mraz, sneg ...

Zima je tu! In z njo snežinke, led, sankanje, smučanje in dričanje po hribu. Pravzaprav smo lahko zelo veseli, da živimo v Sloveniji, kjer imamo štiri letne čase. Tako se vse okoli nas stalno spreminja, vedno je kaj novega, lahko se veselimo konca enega in začetka drugega letnega časa. Marsikje nimajo te sreče: na našem planetu so namreč območja, na katera še nikoli ni padla snežinka, in območja, ki še »niso videla« zelenega poletja, ampak le led in sneg.

99

Snežena in ledena bivališčaGotovo si se že kdaj vprašal/-a, ali je v bivališčih, ki si jih ljudje izdelajo iz snega, sploh lahko toplo. Pa je, čisto za-res! Ko se snežinke sprimejo v sneg, med njimi ostane uje-tega precej zraka, ta pa dobro zadržuje toploto. Na podo-ben način je izdelan stiropor. Umetno maso izdelajo tako, da vanjo »ujamejo« veliko zraka. S stiroporom na primer izoliramo hiše, da nam skozi stene pozimi ne uhaja pre-več toplote in da nam poleti preveč vročine ne vdira v hišo. Nenavadne učinke snega so že zelo dolgo nazaj spoznali Inuiti in prebivalci arktične Kanade, ki so si na svojih po-teh po arktičnih predelih iz kosov snega pogosto postavili iglu. Čeprav je zunanja temperatura lahko tudi –45 ˚C, je v igluju lahko celo do prijetnih 15 ˚C, če je v njem veliko toplih človeških teles. Mnogi Inuiti sneg še danes upora-bljajo za izolacijo svojih hiš. Na svetu pa je že tudi precej snež nih in ledenih bivališč za turiste – na Švedskem so tako postavili največji ledeni hotel na svetu. In čeprav v večini sob ni gretja, vam bodo za doživetje spanja na –5 stopinjah zaračunali krepkih 125 EUR.

FOTO

GR

AFI

JE: S

HU

TTE

RS

TOC

K, W

IKIP

ED

IA, N

OA

A

Anja Leskovar

Pogosto pa v vetrovnih dneh čutimo precej nižjo tem-peraturo, kot je v resnici, saj lahko veter občutek hla-dnosti (tako kot poleti) poveča. Občutimo lahko do 10 ˚C nižjo temperaturo, kar je pozimi lahko precej nepri-jetno, poleti pa predvsem v pasji vročini prija.

Najnižja temperatura na ZemljiVerjetno nikoli ne bomo čisto zares vedeli, kje na svetu je bila kdaj najnižja temperatura. A to le zato, ker temperature ne merimo v vsaki točki na Zemlji, čeprav je seveda jasno, da naj-višje temperature verjetno ne bomo namerili na Antarktiki, najnižje pa ne v tropih. A s primerjavo točk, na katerih tempe-raturo merimo, lahko ugotovimo razlike med kraji.

Najnižja temperatura na Zemlji je bila izmerjena na ruski po-staji Vostok na Antarktiki, in sicer –89,2 ˚C. Izmerjena je bila julija leta 1983; julija zato, ker je v času našega poletja na južni polobli zima.

Zanimivo je, da v Sloveniji najnižje temperature nismo namerili na Kredarici, ki je naša najvišja vremenska po-staja. Namerili smo jo v dolgi kotanji, na Babnem polju, katerega nadmorska višina je skoraj za 2000 metrov nižja od Kredarice. Čeprav je bila z uradnimi meritvami izmerjena najnižja temperatura –34,5 ˚C (leta 1956), so neuradne meritve pokazale celo –39,6 ˚C (leta 1929).

Zima, mraz, sneg ...

geografija

Ste se kdaj vprašali, kaj je ena glavnih značilnosti naše Zemlje? Kaj je tisto, kar jo loči od vseh do sedaj znanih planetov? Življenje! Zemlja je živa oziroma na njej je življenje.

14

ŽivljenjeZEMLJE

Zemlja živi»O,« boste rekli, »Zemlja živi?

Kako živi, če pa je trdna, kamnita, vodnata, plinasta. Kako lahko kamen živi?

Kako lahko voda živi in kako lahko planet živi?« Na neki način živi. Če odmislimo živali in rastline, ki jim pravi-mo tudi živi svet Zemlje, se dogaja z našim planetom podob-na zgodba kot z nami – živi svoje življenje. Sicer ne živi na tak način, kot živimo mi, ki se rodimo, rastemo, se prehranjujemo,

Drugače povedano, na Zemlji obstaja poleg neživega sveta (kamnin, minera-lov, plinov itd.) tudi živi svet, torej svet, ki diha, se prehranjuje in razmnožuje. Kamor-koli pogledate, boste opazili življenje. Povsod okoli nas živijo bacili, mikrobi, bakterije, rastline, živali. In mi živimo. Velikost živih bitij ni važna. Ena so mikroskopsko majhna, s prostim očesom nevi-dna, druga so orjaki, recimo sloni. Tudi v naših že-lodcih in v našem črevesju živijo bitja.

ŽivljenjeZEMLJE

Čas Tisto, kar se nam zgodi na primer v 80 letih, se njej zgodi v enem dnevu. Mici se je rodila (v resnici se je izvalila), hranila, razvijala, imela svoje potomce in umrla (poginila) v enem dnevu. Če bi zve-čer vprašali Mateja, kaj se mu je ta dan zgodilo, bi najverjetneje rekel, da nič posebnega. Za Mici pa se je odvrtelo celo njeno življe-nje. Podobno je s primerjavo človek – Zemlja. Če bi Zemlja znala govoriti in bi jo vprašali, kaj se je njej (ne ljudem, ki živijo na njej) zgodilo v 80 letih, bi verjetno rekla, da popolnoma nič. Kakšen de-žek ne pomeni nič. Mateju pa bi se odvilo celotno njegovo življe-nje. Kaj bi odgovoril hrast, če bi ga vprašali, kaj se mu je zgodilo v 80 letih?

izločamo, se razmnožujemo, to pomeni, imamo po-tomce, se staramo in umremo, a vseeno živi. Na-mreč, tudi Zemlja se je »rodila, se razvija, doživlja obdobja vrhunca svojega razvoja, se stara in bo nekega dne umrla«. Pri opisu njenega življenja pa moramo pozabiti na naše enote za opisovanje časa

– leta, stoletja, tisočletja. Zemljino življenje moramo gledati skozi dosti daljša obdobja. Naj ponazorimo s

primerom – primerjava med življenjem Zemlje in člo-veka je približno takšna kot primerjava med življenjem

muhe enodnevnice, imenujmo jo Mici, in človeka, Mateja. Mici odživi svoje življenje v – enem dnevu.

15

22

človeško

telo

Srce

UtripSrce se ves čas širi in krči. Je najbolj vztrajna mišica v človeškem telesu. Srce z utripanjem črpa in poganja kri po telesu.

ZaklopkeSrce razgraja zaradi štirih vratc, ki jih imenujemo za-klopke. Dve zaklopki sta glavni vhod v srce, dve pa glavni izhod iz njega. Kadar srce spusti vase kri, se raz-širi in odpre vhodni zaklopki. Preden se srčna mišica skrči, se vhodni zaklopki zapreta, izhodni pa odpreta. Tako srce usmerja kroženje krvi po telesu.

V prsnem košu imamo mišico, ki razgraja.

Išči in glas

aliveš...

Krištof Dovjak

Srce

FOTO

GR

AFI

JI: S

HU

TTE

RS

TOC

K, I

LUS

TRA

CIJ

I: D

AM

IJA

N S

TEPA

NČ

IČ

... da je srce veliko kakor pest?

... da srce pri športu utripa hitreje kakor pri počivanju?

... da imamo sesalci srce zgrajeno na enak način?

... da ob zaljubljenosti srce lahko začne močno utripati?

... da je prvo presaditev srca 3. decembra 1967 opravil srčni kirurg Christiaan Barnard?

Srčni polovici Srce je razdeljeno na levo in desno polovico. Vsaka ima zgornjo in spodnjo votlino. Manjši, ki ležita zgoraj, sta preddvora, večji sta prekata. Med votlinami so vpete zaklopke.

Venčne žileSrce črpa hrano in kisik iz žil, ki ga obdajajo kakor venec. Zaradi tega jih imenujejo venčne žile ali koronarne žile.

Vene in arterijeŽile, po katerih teče kri proti srcu, se imenujejo vene. Venska kri priteka v desno polovico srca. Od tam srce požene vensko kri v pljuča, da jo obogatijo s kisikom. Iz pljuč se kri vrne v levo polovico srca, od tam pa jo srce požene naprej po žili z imenom aorta. Aorta se razveji na več manjših žil, imenovanih arterije. Po arterijah kri prinaša kisik in hrano drugim delom telesa.

23

Vodomec je poseben ptič. Njegovo telo je nezamenljivo modre barve, zato ga v zimskih sivih dneh težko zamenjate z drugo ptico. Kadar boste med sprehodom ob reki ali potoku opazili, da se je z veje pognalo nekaj modrega in hitrega, je bil to zagotovo vodomec.

ptice

Vodomec

38

Ptič, ki koplje rovVodomec, ki je malenkost večji od vrabca, gnezdi v kamrici na koncu 60 do 90 cm dolgega rova. Tega izkoplje v rečni breg, ki mora biti iz ilovice (to je čvrsta zemlja, ki se ne seseda). Primerne reke najde po vsej Sloveniji, najpogosteje na Dravskem in Ptujskem polju. Blizu gnezdišča mora najti tudi hrano. Samo v čistih vodah, ob katerih rastejo drevesa in grmovje, lovi majhne ribe, redkeje vodne žuželke. Ko opazi plen, strmoglavi v vodo, ujeto ribo hitro prinese na kopno, z njo nekajkrat udari ob tla ali vejo in jo šele nato poje z glavo naprej.

aliveš...

… da vodomci dobro vidijo tudi pod vodo?

… da se mu po angleško reče kingfisher, kar je v dobesednem prevodu kraljevi ribič?

… da so vodomci zelo teritorialne živali, ki s svojega ozemlja glasno preženejo vsakega vsiljivca?

Zakaj je ogrožen?Ogroža ga pomanjkanje primernega prostora za gnezdenje. Da bi preprečili poplavljanje rek in potokov, rečne bregove betonirajo ali obložijo s kamni. Vodomec v takšne brežine ne more kopati svojih rovov in postavljati gnezd. Vse manj je tudi dreves in grmov ob rekah, zato mu primanjkuje primernih prež za opazovanje plena. Eden od možnih razlogov za njihovo redko pojavljanje je tudi velika smrtnost med mladiči. Veliko se jih utopi med učenjem podvodnega lova, mnogi pa ne najdejo svojega ozemlja, na katerem bi se lahko prehranjevali in gnezdili.

Urška Galien

Podvodni lov

Pred gnezdilnim rovom

Vodomec

FOTO

GR

AFI

JE: S

HU

TTE

RS

TOC

K

39

48

Če si kdaj pomislil, da smo bili Slovenci skozi zgodovino bolj zaostal narod, si se močno uštel. Gotovo si že kdaj slišal kakšen pregovor ali rek, ki še kako drži. Recimo: Kar seješ, to žanješ. Če si prijazen, se ti prijaznost vrača, pa čeprav se kdaj kot osel pustiš speljati na led. Kar znaš, to veljaš, in brez muje se še čevelj ne obuje. Pregovore in reke so skozi stoletja iztuhtali naši predniki, ki so vanje prelili svojo modrost in izkušnje. Preveri, kateri slovenski pregovori so najbolj značilni zate!

1. Kateri pregovor je najbolj značilen za tvoje razmišljanje?

Kar se Janezek nauči, to Janez zna.

Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.

Delo je sladkost življenja.

2. Koga najbolj ceniš – delavne, radodarne ali učene ljudi?

Za lenuha ni kruha.

Kdor hitro da, dvakrat da.

Več ko znaš, več veljaš.

∑ ∑ ∑∑

∑ ∑

∑ ∑∑

∑ ∑ ∑

3. V kaj najbolj verjameš – da moraš biti človek dejanj, da se moraš čim več naučiti ali da ne smeš biti privoščljiv?

Rečeno – storjeno.

Neznanje je mati predrznosti.

Kar ne želiš sebi, ne želi drugemu.

∑ ∑ ∑∑ ∑

∑

na kožoKateri pregovor ti je najbolj pisan

49

Od 13 do 15 zve zdic

Brez dela ni jela.Od 5 do 8 zve zdic

Prijaznost prijaznost najde.

Od 9 do 12 zve zdic

Znanje je moč.

Sicer gredo dobrota, pamet in delavnost največkrat z roko v roki, a ti od vsega najbolj verjameš v srčnost in strpnost med ljudmi. Si prijazna, čuteča oseba, ki zna prisluhniti drugim in se vživeti vanje. Ne podpiraš predsodkov in ceniš, da imajo drugi drugačno mnenje od tebe. Še en slovenski pregovor, ki velja zate: Lepa beseda lepo mesto najde.

Najbrž tudi ti ceniš vse troje, dobroto, pamet in delavnost, a sta ti najpomembnejša modrost in znanje. Rad se učiš, spoznavaš nove stvari in pridobivaš izkušnje. Preden se nečesa lotiš, vnaprej premisliš, kako boš ravnal. Tudi če se kdaj zmotiš, veš, da ni to nič hudega – iz napak se učimo in vsaka šola nekaj stane. In še: Kdor pamet ima, prav ravna!

Verjetno tudi ti verjameš tako v dobroto kot v pamet in delavnost, vendar pri tebi najbolj od vsega šteje delo. Če nekaj obljubiš, to res izpolniš, in ko se za nekaj odločiš, hitro pljuneš v roke in stvar opraviš. Lenobe ne maraš, zato se ne ustrašiš, tudi če se je kdaj treba bolj potruditi, energijo pa prav tako vlagaš v učenje in pridobivanje znanja. Delo hvali mojstra!

ILU

STR

AC

IJE

: DA

MIJ

AN

STE

PAN

ČIČ

∑∑ ∑

∑ ∑ ∑

5. Kaj zate največ šteje – da imamo ljudje sicer različna, a enakovredna mnenja, da veliko delamo ali da nismo neuki?

Vsak človek ima svoj prav.

Delu čast in oblast.

Kdor se uči brez knjig, zajema vodo s sitom.

∑∑ ∑ ∑

∑ ∑

na kožoKateri pregovor ti je najbolj pisan

Barbara Jarc

4. Ti je najpomembnejša strpnost, pamet ali izpolnitev obljube?

Nihče ni brez napak.

Pamet je boljša kot žamet.

Obljuba dela dolg.