moj planet 6
DESCRIPTION
magazine for kids, about nature, animals ...TRANSCRIPT
www.mladinska.com/mojplanet
REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • FEBRUAR 2012 • LETNIK 7 6
Arktične živaliEksoplanetiMiπkaKaj si po duši?
ME
SE
ČN
IK, Š
T. 6
• F
EB
RU
AR
20
12
• L
ETN
IK 7
• 3
,63
€ z
a n
aro
čnik
e v
šoli,
3,8
8 €
za
nar
očn
ike
na
do
mu
, 4,5
9 €
v p
rost
i pro
daj
i
44
Arktika – ime izvira iz grške besede αρκτος (medved) – leži ob severnem tečaju in poleg Antarktike, ki leži ob južnem, velja za najhladnejše območje na svetu. Pokriva jo skoraj povsem zamrznjen Arktični ocean, ki ga obdaja prostrana tundra*.
svet
živali
Severni medvedJe najbolj znan predstavnik večnega ledu in največji medved na svetu, saj lahko tehta tudi 600 kilogramov. Prehranjuje se s tjulnji, mroži, ribami, celo manjšimi kiti. Je odličen plavalec. Opazili so ga že več sto kilometrov stran od kopnega. V njegovem debelem kožuhu je zrak, ki poskrbi, da telo ostane toplo. Samec je običajno dejaven vse leto, samica pa zimo prespi v ledenem brlogu, kjer skoti mladiče. Ker je njeno mleko zelo mastno, saj vsebuje kar 31 % maščobe, lahko mladiči rastejo in vzdržujejo telesno temperaturo.
Polarni zajecPozimi njegov kožuh postane čisto bele barve, le konici kratkih uhljev sta črni. Včasih belo barvo obdrži vse leto. Njegova posebna navada je skakljanje po zadnjih nogah. Čeprav je samotar, se mu pozimi sproži skupinski nagon. Tako se zgodi, da se zbere tudi več deset zajcev in začne se potovanje za hrano. Hrani se s travo, z zelišči in pritlikavim grmovjem, pleni pa tudi manjše živali. Rastline, ki so pod snegom in ledom, izpraska s svojimi močnimi in ostrimi kremplji.
ArktičneŽIVALI
Življenje v območju večnega mrazaPredstavljajte si življenje, kjer se temperature nad ledenimi ploskvami celo poleti ne dvignejo nad 0 °C in kjer so pozimi izmerili celo –77,8 °C (v vzhod ni Sibiriji)! Zaradi hudih zim in kratkega poletja, ko je temperatura na kopnem dobrih 10 °C, tu rastejo le lišaji in mahovi. In zato so se živali, ki stalno živijo na tem območju, morale prilagoditi tem ekstremnim razmeram.
*Tundra izvira iz finske besede tunturi in pomeni visoka gora brez drevja
5
SrnaPolarna lisica ali pesecPoznamo dve barvni različici, belo in modro polarno lisico. Od navadne lisice se loči po debelejšem kožuhu, krajšem gobčku, po manjših zaokroženih ušesih in po tem, da ima dlako celo na podplatih. Živi večinoma samotarsko, samo samec in samica, ki se jima včasih pridružijo še pomočnice – živali, ki se ne parijo. Kadar ni na lovu, preživi največ časa v brlogih, ki jih najde v skalnih razpokah in špranjah. Ob snežnih nevihtah si v snegu skoplje globoko luknjo. Poje vse, kar je užitnega: leminge, ptice, njihova jajca, rake, ribe, žuželke, plodove, semena in odpadke, loti se tudi trupel tjulnjev in kitov.
Arktične
Moškatno govedoNajvečja kopenska žival Arktike je moškatno govedo. Ime je dobila po močno dišeči snovi – mošusu, ki ga samci izločajo ob parjenju. Čeprav je podobna kravi, je bolj v sorodu z ovcami in kozami. Ima navzdol ukrivljene rogove in dvojni kožuh temno rjave barve. Spodnjo gosto in mehko plast dlake ima prekrito z zaščitnimi dlakami, ki so včasih tako dolge, da mu segajo do tal. Enako uspešno, kot se ščiti pred mrazom, se zna zaščititi tudi pred plenilci. Če čredo napade volk ali medved, se odrasle živali zberejo v krog, in sicer tako, da imajo rogate glave obrnjene navzven.
5
Severni jelen ali karibuRogove imajo tudi samice, kar je posebnost te jelenje vrste. Rogovje je dolgo in razvejeno z lopatasto razraslo krono. Kožuh je iz dolge, votle, goste in nakodrane dlake, ki omogoča dobro izolacijo v hudem mrazu. Hojo po snegu in močvirnatem terenu mu olajšujejo veliki in vbočeno ukrivljeni parklji, ki so zelo uporabni tudi pri plavanju. Ti ga začuda ne ovirajo pri teku, saj lahko doseže hitrost tudi osemdeset kilometrov na uro. Ko išče hrano, lahko v enem dnevu prehodi tudi 100 kilometrov. S svojim izjemnim vohom hrano najde globoko pod snegom in jo izkoplje s sprednjimi nogami.
1010
ljubljenčki
MOJ MALIGLODAVEC
Nekateri miši v svojem domu niso prav nič veseli, za druge pa je najljubši hišni ljubljenec. Je tudi tvoja najljubša žival miška, hrček ali mongolski skakač?
DomovanjeTako miška kot hrček bosta povsem zadovoljna v kletki za glodavce, opremljeni z različnimi igrali, da jima ne bo dolgčas. Zelo rada poganjata kolo, se plazita po tunelih in plezata. Postelješ jima lahko z žagovino, ki pa jo moraš redno, najmanj enkrat tedensko menjavati.
Malo bolj zahteven je njun daljni sorodnik mongolska puščavska podgana, kot se pravilno imenuje mongolski skakač. Njeno naravno okolje so mongolske puščave in stepe, obožuje pa kopanje rovov, zato bo v kletki s tanko pla
stjo stelje zelo nesrečna. Več kot hvaležna ti bo, če ji boš omogočila bivanje v steklenem terariju z debelo plastjo mivke, oblancev ali neprašne žagovine. V podlago vkoplji nekaj korenin, da bodo opora rovom.
Vsi trije predstavniki glodavcev potrebujejo tudi hišico za skrivanje in spanje. Najbolje se bodo počutili v leseni hišici, ki jo lahko postelješ s slamo ali kakšno drugo mehko steljo.
1111
aliveš...
ČebelarMOJ MALI
GLODAVECPrehranaZa miške, hrčke in podgane lahko v vsaki trgovini kupiš pripravljene mešanice semen in nemalo priboljškov. Seveda mora imeti tvoj kosmati prijatelj vedno svežo vodo, ki jo moraš tako kot hrano redno menjavati.
Ne glede na to, ali imaš miško, hrčka ali puščavsko podgano, ti bo prav vsak izmed njih hvaležen, če mu boš občasno ponudil/a tudi košček sveže zelenjave ali sadja. Na primer hruško, jabolko, brokoli, banano, korenje ... Svežo hrano mu ponudi samo kot priboljšek (največ dvakrat na teden) in z njo ne pretiravaj, saj imajo vse naštete živalce majhen želodček. Takoj, ko sveža hrana uvene, jo moraš iz kletke umakniti, pri čiščenju pa ne spreglej morebitnih skrivnih zalog.
UdomačevanjeSvojega glodavca lahko udomačiš in navadiš nase, pri čemer je prvo pravilo potrpežljivost. Če si živalco pravkar dobil/a, ji najprej pusti nekaj dni, da se navadi na novo okolje. Potem vsak dan kakšno uro posveti temu, da se z roko (s kakšnim dobrim priboljškom) približaš kletki in pustiš, da jo tvoj novi prijatelj dobro ovoha. Ko se zdi, da je kosmatinec izgubil strah pred teboj, daj roko v kletko in vajo ponavljaj, dokler se ne bosta dodobra spoznala.
Ko boš imel/a svojega ljubljenca enkrat v roki, pazi, kako močno ga držiš, saj so te živalce zelo krhke. Vedno je bolje, če ga pestuješ blizu tlom, saj se lahko že pri manjšem padcu poškoduje.
DružbaMiške in podgane so družabne živali, zato bodo najbolj vesele in zadovoljne v paru. Priporočljivo je, da sta obe živalci iz istega legla, saj je tako verjetnost, da se bosta dobro razumeli, večja. Najbolje je, da sta istega spola, saj se ti bo sicer kaj hitro zgodilo, da boš imel/a čez mesec 8, čez dva 16, čez tri mesece 24 novih hišnih ljubljenčkov ... Drugače kot miške in podgane je hrček samotar in ne mara družbe, zato je bolje, da imaš samo enega.
… da mora biti kletka na suhem prostoru, kjer ni prepiha in direktne sončne svetlobe?
… da ima hrček v ustih žepke, kamor si shranjuje hrano, zato moraš paziti, da mu sveža hrana v žepkih ne bi zgnila?
… da glodavci, kot pove njihovo ime, zelo radi glodajo, zato ne bodi presenečen/a, če se bo tvoj prijatelj lotil svoje hišice ali drugih mehkih delov svojega domovanja?
… da hrčki in miši v povprečju živijo dve do tri leta, puščavske podgane pa izjemoma lahko živijo celo pet let?
… da glodavcu nikakor ne smeš ponujati hitre hrane (ocvrtega krompirčka, pice ...), hrčku pa lahko kdaj pa kdaj ponudiš majhen košček svežega mesa (ki ga lahko nadomestiš z enim mačjim briketom)?
… da puščavske podgane potrebujejo tudi peščeno kopel, saj se tako umivajo?
… da moraš z živalco takoj k veterinarju, če tvoj ljubljenček nima teka, se trese, ima motne oči, večino časa preždi v kotu kletke ...?
FOTO
GR
AFI
JE: S
HU
TTE
RS
TOC
K, W
IKIP
ED
IA
Mojca Grce
Eksoplaneti – čudna beseda, kaj? Tako astronomi pravijo planetom, ki ne krožijo okoli Sonca, temveč okoli drugih zvezd. Do danes so jih odkrili več kot 700. Med njimi so orjaški in zelo vroči plinasti planeti, pa tudi taki, ki so podobni naši Zemlji.
Eksoplanetivesolje
Težko jih je odkritiAstronomi so se dolgo trudili, da bi odkrili kak eksoplanet, a jim je to prvič naključno uspelo šele leta 1992, načrtno pa leta 1995. Eksoplanetov ne moremo videti ali fotografirati kar s teleskopom, temveč je njihov obstoj mogoče le posredno zaznati. Eden od načinov je ta, da astronomi spremljajo gibanje zvezd. Težnost planeta namreč deluje na materinsko zvezdo in ta se premika. Premiki zvezde so zelo majhni in zato težko merljivi. Primerjamo jih lahko z meritvijo kovanca za en evro na razdalji 4000 km!
Druga možnost ponuja gibanje eksoplanetov okoli zvezd. Zamislimo si, da eksoplanet kroži okoli zvezde, občasno pa se pojavi natanko med nami in zvezdo. Pri tem nastane manjši »mrk«, saj planet delno zakrije zvezdo. V času mrka se zdi, da zvezda nekoliko šibkeje sije. Ta sprememba sija je neznatna, a jo astronomi s posebno občutljivimi kamerami lahko zaznajo.
Večina do danes odkritih eksoplanetov je povsem drugačna od Zemlje.
Ilust
raci
ja: N
AS
A/J
PL/
Har
dy
12
Iskanje planetov zunaj Osončja je nadvse težko in zamudno opravilo. Zvezde so zelo daleč, planeti, ki krožijo okoli njih, pa so sorazmerno majhna telesa, ki ne oddajajo lastne svetlobe. Prav zato jih je zelo težko razločiti v močnem siju zvezde, okoli katere krožijo. To je tako, kot če bi ponoči hoteli videti veščo, ki frči okoli več tisoč kilometrov oddaljene cestne svetilke.
Eksoplaneti
13
Teleskop KeplerPrav to metodo odkrivanja eksoplanetov izkorišča vesoljski teleskop Kepler, ki ga je ameriška vesoljska agencija NASA 6. marca 2009 izstrelila v vesolje. Kepler pomeni nov mejnik pri iskanju eksoplanetov.
Večina eksoplanetov, ki jih astronomi odkrivajo z Zemlje, so plinasti velikani, podobni našemu Jupitru. Nekateri so celo mnogo večji od
Jupitra, drugi pa bistveno bolj vroči, saj krožijo povsem blizu svojih zvezd. Pravimo jim vroči jupitri, saj njihova temperatura lahko presega 1000 stopinj Celzija.
V vesolju ni zraka, zato lahko vesoljski teleskop Kepler meri mnogo natančneje kot
astronomi s tal. Kepler neprestano opazuje sto tisoč zvezd in spremlja morebitne mrke, ki jih povzročijo planeti. Pri tem je zelo
uspešen, saj je do danes odkril kar 35 eksoplanetov. Pomembno je, da je prvič odkril tudi take planete, ki so podobni Zemlji. Astronomi
namreč upajo, da bi na njih lahko odkrili tudi znake življenja.
Podrobnosti o vesoljskem teleskopu Kepler in njegova odkritja lahko v živo spremljate na spletnem naslovu kepler.nasa.gov.
Andrej Guštin
Nekateri eksoplaneti krožijo tako blizu zvezd, da so zelo vroči.
Vesoljski teleskop Kepler odkrije eksoplanet, ko gre ta pred zvezdo.
Primerjava petih najmanjših do zdaj odkritih eksoplanetov z Marsom in Zemljo
Ilust
raci
ja: E
SA
/C.C
arre
au
Ilust
raci
ja: N
AS
A/J
PL
Cal
tech
Ilust
raci
ja: N
AS
A/A
mes
/JP
LC
alte
ch
človeško
telo
Možgani22
Glava ni prazna. V njej so mehki in občutljivi možgani, ki bi jih močno poškodovali celo z nežnimi dotiki. K sreči imamo trdo lobanjo, ki varuje možgane pred poškodbami.
Nadzorno središčeMožgani so imeniten organ. So središče živčnega sistema in nadzorno središče. Sestavljeni so iz več kot sto milijard med sabo povezanih ne-vronov, ki pomagajo možganom ustvarjati misli, govor, spomin in skrbijo za naše razumne odzive na okolico.
nevroni
23Krištof Dovjak
Možgani
Mišice nadzorujejo
a) veliki možgani
b) mali možgani
Možgani so sestavljeni iz
a) nevronov
b) elektronov
Možgani so
a) trdi
b) mehki
KVIzMini
... da možgani med spanjem posvečajo pozornost doživetjem
preteklega dneva in utrjujejo naš spomin?
... da občutek za strah nastaja v možganih in da je strah tudi koristen, saj se zaradi njega zaščitimo in izognemo nevarnostim?
... da možgansko deblo med drugim nadzoruje tudi dihanje in srčni utrip?
... da nekateri razmišljajo bolj z desno polovico možganov, drugi pa bolj z levo polovico?
aliveš...
Veliki in maliNajvečji so veliki možgani. V njih nastajajo spomin, trma, domišljija. Tesno ob velikih imamo še male možgane. Njihova naloga je nadzorovanje mišic in ravnotežja. Pod možgani je možgansko deblo, ki povezuje velike možgane s hrbtenjačo. Hrbtenjačo, iz katere vodijo številne pomembne živčne poti v vse dele telesa, varujejo pred udarci vretenca hrbtenice.
Telo je prepleteno z mrežo živcev.Mrežo imenujemo živčevje. Živci so kakor električne in telefonske žice. Z njimi smo povezani z naravo, ki je polna dražljajev.
FOTO
GR
AFI
JI: S
HU
TTE
RS
TOC
K, I
LUS
TRA
CIJ
I: D
AM
IJA
N S
TEPA
NČ
IČ
Krištof Dovjak
Če se zbodeš s trnom, bolečina po živcih pripotuje v možgane. Možgani kakor nadzornik po živcih sporočijo roki: »Stran!« Ker lahko možgani dajejo take nasvete vsem živcem, jim pravimo osrednje živčevje.
40
Nožice prekrivajo žametne blazinice, ki jih sestavlja več kot 200.000 nežnih dlačic. Dlačice pajkom omogočajo hojo celo po površinah, kot je steklo. Telo ščiti povrhnjica, ki pa ne raste skupaj s pajki, zato se ti od časa do časa olevijo. Zadek prekriva mehkejša koža. V zadku so tudi žleze, iz katerih nastaja pajkova svila.
ZA VEČ O PAJKIH IN DRUGIH ČUDESIH PREKLOPITE NA KAJ IN KAKO VSAK DELOVNIK OB 16.30 – SAMO NA PRO-GRAMU DA VINCI LEARNING.
Pajki
Pajke pogosto napačno uvrščamo med žuželke. Telesa žuželk so tridelna, telesa pajkov pa so dvodelna. Na sprednjem delu telesa so klešče s strupenimi žlezami, sledijo jim tipalke. Pajki imajo štiri pare upogljivih nog, ki se iztečejo v krempeljce. Z njimi se oprimejo pajčevine.
SupermočiŽleze proizvajajo različne vrste pajčjih niti. Te pajki iztisnejo iz majhnih odprtin. Tekoča snov v trenutku otrdi. Pajčje niti so resda tenke, a so trikrat močnejše od primerljivo velikih niti iz jekla, pa tudi prožnejše so od recimo elastike. Večina pajkov ima na sprednjem delu glave osem oči. Pajek je ena izmed redkih živali, ki premore dve različni vrsti oči. Z glavnimi, črnimi očmi razlikujejo med oblikami in barvami. Z manjšimi, stranskimi očmi pa zaznavajo gibanje. In vendar so pajki še najbolj odvisni od drobnih dlačic. Te uporabljajo kot čutila za tip, voh, okus in sluh.
Čas za kosiloPajki se prehranjujejo z žuželkami, nekatere vrste pa se ne branijo žab, miši ali rib. Ker imajo pajki predrobna usta, prekrijejo plen s prebavnimi sokovi in ga spremenijo v tekočino. Pajki lovijo na različne načine. Pljuvači, na primer, žrtev z nitmi popljuvajo in plen tako prilepijo na tla. Pajki lovci se do plena prikradejo ter ga s strupom omrtvičijo. Včasih je njihov strup tudi smrtonosen. A ljudi pajki le redko ogrožajo.
41
delavnica
Da Vinci Learning
FOTO
GR
AFI
JE: S
HU
TTE
RS
TOC
K, I
LUS
TRA
CIJ
E: I
VA
N M
ITR
EV
SK
I
PosladekSamice pajkov so večje od samcev, ki morajo samicam pred parjenjem najprej dvoriti. To počnejo na različne načine. Pajki tkalci trgajo mrežo samice, dokler je ne izvabijo iz skrivališča. Volčji pajki uprizorijo prave paritvene plese. Nekateri drugi pajki pa izvoljenkam kot poročno darilo prinesejo ulov. A parjenje je za samce lahko zelo nevarno. Veliko samic samce po »poroki« preprosto poje. Črna vdova slovi po svoji nenasitnosti. Konec koncev od tod tudi izvira njeno ime.
POTREBUJEŠ:• umetnega pajka• slamico, prerezano
na dva dela• lepilo• dolgo volneno nit• škarje
Izdelaj si plezajočega pajka
Postopek1. Na pajkov trebuh
drug ob drugega prilepi dela prerezane slamice.
2. Volneno nit napelji po eni slamici navzgor, po drugi pa navzdol. Konce niti zveži skupaj. Na zgornjem delu niti naredi vozel, ki ga prevežeš prek kljuke.
3. Pajka obesi na kljuko. Obvisi naj na spodnjem delu niti. Niti nato nežno potegni narazen. Pajek bo splezal navzgor.
V NA RAVIUgani, kaj je na fotografijah, in besede vpiši v zgornji lik. Nato prenesi črke v spodnji lik. V obarvani vrstici raste hrastov plod.
11 2 3 4 5 6
27 8 9 10 11
312 13 14 15 16
417
R18 19
520 21 22
50
sive celicesive celice
Iskano besedo napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 29. februarja 2012 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bosta prejela knjigo iz zbirke Gospod Gnilc. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55.
Ime nagrajencev bo objavljeno na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v marčni številki Mojega planeta.
Kdo sem?
Sestavil: Jože Petelin
FOTO
GR
AFI
JE: S
HU
TTE
RS
TOC
K
2
3
1
4
11 13 14 9 5
12 2 17 4 22
3 16 20 6 10
15 21 7 8 18 19 1
5
V NA RAVI
Odgovor napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 29. februarja 2012 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel knjigo iz zbirke Odisej. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55.
Ime nagrajenca bo objavljeno na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v marčni številki Mojega planeta.
nagradno vprašanje
Kdo sem?
Naj te čopki na uhljih ne zavedejo prehitro: čeprav so me v preteklosti imenovali afriški ali perzijski ris, to v resnici nisem. Ris, namreč. Novejši viri zatrjujejo, da sem v bližnjem sorodstvu s servalom in afriško zlato mačko … Živim v Afriki in na jugozahodu Azije v polpuščavah, savanah, pa tudi gozdnatih pokrajinah ... Brez sence dvoma sem čudovita pojava: z mišicami nabito vitko telo, rdečkast kožuh, prikupna glava z značilnimi pokončnimi uhlji ... Ni, da ni. Zrastem do 90 centimetrov, z repom merim še 30 centimetrov več. V obdobju parjenja se samica »spoprijatelji« z več samci, v leglu je nato do šest mladičev ... Odrasli živimo sami, redkeje v paru, svoje ozemlje pa označujemo. Lovim različne sesalce – od glodavcev do antilop, plazilce, celo ribe in seveda ptice. Hitro tečem, spretno plezam in visoko skačem. Pravzaprav sem najbolj slaven prav po tem, da lahko ujamem ptico med letom: skočim celo do tri metre visoko! Presenetljivo lahko me je udomačiti, a domačini me črtijo, ker se občasno preveč »približam« njihovim čredam. Ime naj bi dobil po turški besedi, ki pomeni »črni uhlji«. Me prepoznaš?
Jasna MercFO
TOG
RA
FIJA
: SH
UTT
ER
STO
CK