www.mladinska.com/mojplanet

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • JUNIJ 2011 • LETNIK 6M

ES

EČ

NIK

, ŠT.

10

• J

UN

IJ 2

01

1 •

LE

TNIK

6 •

3,4

7 €

za

nar

očn

ike

v šo

li, 3

,72

€ z

a n

aro

čnik

e n

a d

om

u, 4

,10

€ v

pro

sti p

rod

aji

10

Najdaljπi dan

ÆuæelkeEkoface

Počitniceso pred vrati

44

Sodoben akvarij v ameriškem mestu Monterey v zvezni državi Kaliforniji obiskovalca potopi v podvodni svet Tihega oceana. Obisk akvarija je čudovito, čarobno in nepozabno doživetje. Pomislite, koliko pozornosti pritegne že nekajlitrski akvarij s tropskimi ribicami! Zdaj pa si predstavljajte dvonadstropni akvarij z milijoni litrov vode, v kateri sobivajo tune, morski psi, želve, sardele in še najmanj 50 vrst velikih rib, ki jih niste videli še nikoli v življenju. Ja, to je res velika dogodivščina, ob kateri obstanemo brez besed.

Tihi ocean ali PacifikAkvarij je zgrajen v nekdanji tovarni za predelavo in konzer­viranje rib. Ljudje, ki so ga ustvarili, so ga zasnovali kot po­daljšek Montereyskega zaliva ob osrednji obali Kalifornije. Vanj jim je uspelo ujeti zelo zelo majhen del Tihega oceana ali Pacifika, ki je največje vodno telo na svetu. Pokriva kar tretjino Zemljine površine!

podvodnisvet

Gozd algKo je v največjem akvariju čas za ribjo pojedino, potapljač zaplava med stebla gigantskih alg, značilnih za kalifornijsko obalo. Spusti se v globino in izpod skafandra pripoveduje o podvodnem življenju oceana. Ko govori, mu morski psi, tune, barakude, brancini, skuše ter druge ribe in živali Gozda alg

jedo iz rok. Hrani jih z narezanimi sipami, manjšimi ribami ali drobnimi raki. Sardele ne jedo iz rok in imajo svoj jedilni list. Zanje stresejo v bazen rakce. Jata srebrnih lesketajočih se rib sočasno zaplava k hrani, jo objame v vrtinec svojih teles in uživa ob rednem obroku.

Peš v globine oceana

Foto

gra

fija

: ©M

onte

rey

Bay

Aq

uar

ium

/Rob

Lew

ine

Foto

gra

fija

: ©M

onte

rey

Bay

Aq

uar

ium

/Ran

dy

Wild

er

Okna mehurjaste oblike ponujajo enkraten pogled v

podvodni svet Montereyskega zaliva v Kaliforniji.

5

Iz oči v očiZreti si iz oči v oči s toliko različnimi ribami je nenavadno in raz­burljivo. Premikajo se umirjeno, v jatah ali posamično, nekatere ribe celo lebdijo na mestu ali lenarijo na skali. Daljše opazovanje prebudi v telesu lahkotnost in spokojnost, ki ju zelo hitro prekine srečanje z volčjo jeguljo. Riba je videti kot kača klopotača z glavo, podobno nagubanemu obrazu človeka. Prav nasprotne občutke izzove pogled na sloko telo leopardjega morskega psa, ko ele­gantno drsi skozi vodo. Redki žarki svetlobe sežejo do njegovega hrbta, da se usnjena koža zalesketa.

Ogroženi pingvini Le nekaj minut hoje od globin oceana za stekleno pregrado živijo magellanovi pingvini. To so ljubke ptice, ki danes sodijo med ogro­žene vrste živali. Dekleti v akvariju sta s sardelami hranili vsakega pingvina posebej.

5

Odrasel leopardji morski pes v Gozdu alg

Iz oči v oči z ogroženimi magellanovimi pingvini

Morje lahko raziskujemo in spoznavamo tudi z računalniki, ki predvajajo resnične posnetke bitij, ki živijo v globinah.

Velikanski akvarij Gozda alg prevzame obiskovalce.

Peš v globine oceana

Foto

gra

fija

: ©M

onte

rey

Bay

Aq

uar

ium

/Ran

dy

Wild

er

Foto

gra

fija

: ©M

onte

rey

Bay

Aq

uar

ium

/Rob

Lew

ine

Foto

gra

fija

: ©M

onte

rey

Bay

Aq

uar

ium

/Ran

dy

Wild

er

Foto

: © 2

00

2 M

BA

RI

88

astronomija

Najdaljši dan

Eratostenje bil Grk, ki je živel v Aleksan­driji. To mesto leži na seve­ru Egipta, ob izlivu reke Nil v Sredozemsko morje. Mesto je ustanovil makedonski (oz. grški) vojskovodja Aleksander Veliki med svojim dolgim vojaškim pohodom iz Grčije, ko je z orjaško vojsko potoval prek Turčije, Sirije do Egipta in nato naprej vse do Indije, pa spet nazaj do starodavnega mesta Babi­lon. Tam je neustrašni osvajalec tudi umrl. Podjarmil si je številne države in tako ustvaril ogromen imperij. Egipt, kjer so pred tem vladali Perzijci, je tako postal grški. V njem je vladal Aleksandrov general Ptolomej, ki si je za prestolnico izbral Aleksandrijo.

Nenavadni vodnjak …Eratosten se je ukvarjal z različnimi stvarmi, posebno pa so ga zanimale zvezde, matematika in zemljepis. Nekoč mu je na ušesa prišla zanimiva novica. Trgovci, ki so s svojimi ka­melami potovali proti jugu in nazaj, so mu povedali, da je ne­kje daleč na jugu neki nenavadno globok vodnjak. En dan v letu Sonce na vodnjak posveti tako, da osvetli njegovo dno. Vse druge dni je dno vodnjaka v senci in ga ni mogoče vide­ti. Eratostenu se je hitro posvetilo, da je ta dan ravno prvi poletni dan, saj je takrat Sonce najvišje nad nami, sence pa so na severni polovici Zemlje opoldne najkrajše. Kako daleč je do vodnjaka, je bilo nekoliko teže ugotoviti. Vodnjak je le­žal v mestu Siene, ki se danes imenuje Asuan. Tam je danes na Nilu mogočen jez z elektrarno, ki daje elektriko za Egipt, preprečuje poplavljanje Nila in omogoča namakanje polj.

Poletje je čas počitnic, morja, veselja in zabave. Prihod počitnic oznanjuje najdaljši dan v letu, 21. junij, ko se začne poletje. Najdaljši dan je lep in zanimiv na sto načinov, zanimiv pa je tudi zato, ker je grškemu učenjaku Eratostenu že pred 2200 leti pomagal določiti velikost Zemlje. Le kako je to mogoče?

9

Celice

9

Najdaljši dan Zakaj Zemlja ni ravna ploščaEratosten je razmišljal o tem nenavadnem pojavu. Vedel je, da je Sonce zelo daleč. Vedel je, da so se stari egip­čanski svečeniki v času faraonov motili, ko so mislili, da je Sonce veliko kakih 30 centimetrov in da potuje kakih 150 metrov nad tlemi. In če imajo ljudje v Sieni Sonce točno nad glavo, v Aleksandriji pa ne, potem Zemlja ne more biti ravna plošča, kot so si jo zamišljali pred njim. Verjet­no je okrogla. Hotel je ugotoviti, kako velika je ta krogla. Moral je poznati razdaljo od Aleksandrije do Siene, poleg tega pa je moral izmeriti, kako dolgo senco mečejo pred­meti v Aleksandriji. Iz teh podatkov bi že lahko narisal in izračunal velikost Zemlje.

Koliko časa porabi kamela …Razdalje do Siene ni bilo čisto lahko izmeriti. V njegovih ča­sih metra in kilometra še niso določili in uporabljali. Ob po­teh ni bilo kažipotov, na katerih bi bila napisana razdalja v kilometrih, pa tudi kilometrskih kamnov ob cestah še ni bilo. Za merjenje dolžine so uporabljali enoto stadij. Ta znaša okrog 185 metrov. Razdaljo do Siene so najbolje poznale trgovske karavane, ki so proti jugu prenašale dišave, sredo­zemske sadeže in sol, nazaj pa so kamele na hrbtih nosile drage kamne in nakit. A trgovci so razdalje merili v dnevih. To je sicer narobe, saj čas in razdalja nista isto. Trgovcev ni zanimalo, koliko korakov morajo do cilja narediti njihove ka­mele, ampak le to, kdaj bodo tja prispeli. Eratosten je moral najprej ugotoviti, s kolikšno hitrostjo se karavana premika, nato pa je iz časa potovanja določil razdaljo. Ugotovil je, da je od Aleksandrije do Siene približno 5000 stadijev, kar je danes okrog 925 kilometrov.

Meritve z obeliskomDa je ugotovil, kako dolga je senca v Aleksandriji, si je mo­ral poiskati visok in ozek steber. Na srečo je v Aleksandriji stal orjaški obelisk, ki so ga že davno pred njim postavi­li egipčanski faraoni. Izmeril je višino obeliska in dolžino sence, ki ga ta meče točno opoldne na prvi poletni dan. Tako je lahko izračunal, pod kakšnim kotom sije Sonce na Aleksandrijo. Ugotovil je, da je obseg Zemlje približno 250 000 stadijev. Kar dobro je zadel resnični obseg, ki znaša 40 milijonov metrov. Če bi kdo naredil 40 milijonov dolgih korakov, bi okrog Zemlje prišel na isto točko. Če bi hodil hitro in če ne bi čisto nič počival, bi potovanje trajalo 333 dni. No – v resnici bi večkrat prišel do morja, po njem pa se ne da hoditi.

12

Galski brzec je razširjen v visokogorju, izjemoma ga najdemo tudi na peščenih povr­šinah nekoliko niže. Je izredno lep hrošč, bleščeče zelen s svetlimi pro­gami na pokrovkah, velik je do 15 milimetrov. Prezimi odrasla žuželka, in ker dobro prenaša mraz, ga z malo sreče lahko najdemo od maja do oktobra.

Naj ti bodo te za spodbudo, da se ti bo vzbudilo zanimanje za to ži­valsko skupino. Znova in znova lahko odkrivamo njihovo raznolikost v barvi, obliki, velikosti, vedenju, razmnoževanju, prezimovanju in naha­jališčih.

Pisani svet žuželksvet

živali

Rdečevrati kozliček

Čebelji najezdnik spada med kožekrilce. Samica s tankim leglom odloži jajčeca v gnezda nekaterih čebel. Po tem je vrsta dobila ime. Je zelo redek. Če ga hočemo opazovati, je najbolje najprej privabiti čebele sa­motarke. V ta namen v bližini doma v suho de­blo navrtaj luknje različnih premerov – od 5 do 10 milimetrov. Najezdniki so dejavni od julija do septembra.

Če svoje zanimanje in morda celo raziskovanje usmeriš v svet žuželk, ti zagotovo ne bo zmanjkalo zanimivosti, saj so po številu vrst daleč najštevilčnejša živalska skupina. Znanstveniki so popisali več kot milijon vrst, ocenjujejo pa, da jih na Zemlji živi več kot dva milijona. Ker v naših krajih živi nad 30.000 vrst žuželk, je razumljivo, da ti lahko predstavimo le nekaj najbolj zanimivih.

Galski brzec

Čebelji volkec je redek hrošč, velik od 10 do 13 milimetrov. Rad ima toplejše kraje, zato se zadržuje na cvetovih na obrobju gozdov in na suhih travnikih. Prehranjuje se s cvetnim prahom, loti pa se tudi manjših žuželk. Rožna­ta ličinka se razvija v čebeljih panjih in v gnezdih divjih čebel. Hrani se z njihovimi ličinkami in bubami, ker pa ni številna vrsta, jih ne ogroža.

Vodnega drsalca, od 10 do 17 milimetrov veliko stenico, najdemo na tekočih in stoječih vodah. Pri nas živi več zelo podobnih vrst. Te zanima, zakaj ne potone? Na sprednji strani nog ima goste dlačice, ki preprečujejo pogrezanje v vodo. Premika se hitro z zamahi srednjih nog. Njegov najpogostej­ši plen so majhne žuželke. Ko žuželka pade v vodo, jo drsalec zazna zaradi tresljajev, ki se prenašajo po vodi, in jo urno zgrabi s prednjimi nogami.

Pisani svet žuželk

Hribska srparicaČebelji najezdnik

Sredi poletja na vlažnih planinskih travnikih naj­demo hribsko srparico. Ta kobilica je velika do 44 milimetrov. Je zelo čokata in z dolgimi tipalnicami. Oglaša se zelo glasno, njeno cvrčanje pa ima zelo visoko frekvenco. Oglašanje povzroča z medseboj­nim drgnjenjem kril. Srparica je precej redka.

Rdečevrati kozliček je precej razširjen, od 10 do 20 milimetrov velik hrošč. Najde­mo ga od maja do septembra na gozdnih obronkih in jasah. Pogosto se zadržuje na cvetočem grmovju in rožah. Za razvoj po­trebuje stare smrekove in borove štore, v katere odlaga jajčeca. Razvoj v odraslo žu­želko traja več let.

13

Vodni drsalec

Čebelji volkec

22

Okostje je pomemben sistem človeškega telesa. Sestavljeno je iz kosti, hrustanca in vezi. Pravimo mu tudi skelet. Najdaljši kosti sta stegnenici, najmanjše pa so ušesne kosti in kosti solznici.

Okostje

človeško

telo

Naloge skeleta in kostiSkelet in kosti omogočajo oporo telesu, varujejo notranje organe in v povezavi z mišicami poma­gajo človeku pri gibanju. V kostnem mozgu v ko­steh nastajajo krvne celice. V kosteh skladiščimo kalcij, ki daje kostem trdnost, nujen pa je tudi za zdravo in močno zobovje. Kosti so na videz mrtve, vendar ni tako. Zelo žive in vlažne so. Sestavljene so iz trde kostnine, krvnih žilic in živcev. Ob nesre­čah se kakšna kost, čeprav je trdna, lahko zlomi. Zdravniki zlomljene kosti natančno naravnajo v naraven položaj, potem pa z mavčnim ovojem po­skrbijo, da poškodovane kosti ne premikamo, do­kler se ne zaceli sama od sebe.

23

Okostje

Okostje

Delitev skeletaČloveški skelet delimo na osni in pri­vesni skelet. K osnemu skeletu sodijo lobanja, hrbtenica in prsni koš. Pri­vesni skelet sestavljajo ramenske in medenične kosti ter kosti zgornjih in spodnjih udov.

LobanjaKosti lobanje ščitijo možgane in dajejo osno­vo za podobo obraza. So trdno zraščene med seboj. Izjema je le gibljiva spodnja čeljustnica, ki je s sklepoma povezana z zgornjima čeljust­nicama. V možganskem delu lobanje imamo sedem kosti, v obraznem delu pa preostalih štirinajst.

40

KVIzEKO

Pokalo in treslo se je od napetosti, navijaških vzklikov in spodbujanja, ko so svoje ekoznanje merili polfinalisti in finalisti državnega tekmovanja Ekokviz. Zmagali so dolgopoljci – Sergej, Tjaša in Martin iz OŠ Šturje Ajdovščina. Na drugo mesto so se uvrstili Aldin, Andrej in Steven v ekipi Besni biologi iz OŠ Martina Krpana Ljubljana, tretje mesto pa so zasedli Matjaž, Rebeka in Nika v ekipi Ekoasi iz I. OŠ Murska Sobota.

Na koncu so morali lanski zmagovalci ekočrvi iz OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki iz rok dati pre­hodno zastavo ekofaca, da so jo lahko razgrnili leto­šnji zmagovalci Ekokviza.

In to na eko tekmovalni dan ni bilo vse!

Dolgopoljci sodržavne ekoface

Vročica finalaNajtežji del je bil, ko so dolgopoljci, besni biologi in ekoasi odgovarjali na vprašanja v živo na odru. Navijači in mentorji so jih spodbujali, opremljeni z ragljami, navijaškimi trobljami, transparenti in močnimi glasovi. Spodbujanje jih je bodrilo, medtem ko so za predah in sprostitev živčkov nastopile Foxy Teens in navijaška skupina Zmajčice. Že pred finalnim delom je ekoface pozdravila tekačica na smučeh Vesna Fabjan in jim povedala nekaj o tremi pred tekmovanji in o premagovanju treme.

Finalisti so odgovarjali na vprašanja o biotski raznovrstnosti, podnebnih spremembah in učinkoviti rabi energije. Dodatne točke so prejeli z nalogo Ekoizziv, ki so jo pripravili v naprej in v kateri so predstavili biotsko raznovrstnost kot izziv razvoju turizma v domačem okolju.

Šlo je zares. Vprašanja niso bila lahka.

V torto velikanko so zarezali zmagovalci: Tjaša, Martin in Sergej.

Vzkliki in navdušenje drugouvrščenih besnih biologov

Lanski zmagovalci, ekočrvi iz Murske Sobote, so zastavo

ekofac predali dolgopoljcem iz Ajdovščine.

41

Kako postaneš ekofacaNajprej mora tvoja osnovna šola sodelovati v programu Ekošola kot način življenja, da pridobi ali pa obdrži zeleno zastavo in naziv ekošola. Potem lahko začnete sestavljati tričlanske ekipe šestošolcev, sedmošolcev in osmošolcev. Ko imate ekipo, ste že na dobri poti, a ključno je znanje. Od kar je Telekom Slovenije soorganizator Ekokviza, je celotno učno gradivo objavljeno na spletni strani http://eko.telekom.si in lahko odgovarjate na vprašanja za vajo.

Pomlad je navadno čas, ko se ekipe najprej pomerijo na svojih šolah. Konkurenca je iz leta v leto večja. Letos je na Ekokvizu sodelovalo 1288 ekip iz 186 osnovnih šol. Če vas zanima, koliko osnovnošolcev se je potegovalo za zmago, pomnožite število ekip s 3.

Več točk kot dosežete na tekmovanju na vaši šoli, ko vsaka ekipa odgovarja na vprašanja po računalniku, višje na regijsko lestvico se uvrstite. V polfinale se prebije ducat ali 12 ekip: najboljša ekipa v vsaki od osmih regij in še tri ekipe z visokim rezultatom. Našteti koraki so odskočna deska za državno prvenstvo, ki je čisto zares spektakularen dogodek.

Obilno nagrajeno znanjePoznavanje okolja in odgovorno ravnanje z njim je čedalje pomembnejše. Če ne bi bilo, najbrž tudi nagrade, ki so jih prejeli finalisti in njihove šole, ne bi bile tako bogate.

Navdušeni člani treh ekip, ki so se potegovali za državne prvake, so za uvrstitev v vrh od Telekoma Slovenije prejeli glasbene predvajalnike. Z Ministrstva za okolje in prostor so jim podelil priznanja in pokale.

Vrhunec pa je bila podelitev denarnih donacij zmagovalnim ekipam v višini 5000, 3000 in 2000 evrov. Ekoface so s svojim znanjem prislužile denar za vso šolo in ne za lastni žep. Denar bodo v šolah namenili za reči, ki povečajo odgovoren odnos do okolja.

Ko so bile nagrade podeljene, se dan še ni izčrpal. Vršanje je v dvorani izzval še mladi talent Peter Vode, ki je zapel in odgovoril na nekaj vprašanj o okolju.

Vznemirljiv, navijaški, napet in bogat Ekokviz se je iztekel tako, kot se za velika slavja spodobi – s torto. V velikanko so zarezali – kdo drug kot zmagovalci – dolgopoljci.

Povzela Saša Petejan

Navdušeni navijači in Foxy Teens

Ekipa Zlatorogi OŠ Rimske Toplice v polfinalnem tekmovanju

Tretjeuvrščena ekipa Ekoasi z mentorico je prejela donacijo v višini 2000 evrov za šolske okoljske projekte

Mladi talent Peter Vode je navdušil na odru

FOTO

GR

AFI

JE: A

LEŠ

FE

VŽE

R

48

Še malo in na vrata bodo potrkale počitnice, najlepši čas v letu, ki ga vsi težko pričakujemo. Saj se ne bojimo, da ne boš užival ... a včasih ti lahko zmanjka idej, kaj bi počel. Med počitnicami pa si moraš dati duška, to je edini čas, ko si lahko brez skrbi in počneš, kar ti zadiši (no, o tem lahko še kakšno rečemo, zato preberi rezultate).Česa torej med počitnicami ne smeš izpustiti?

1. Z družino se odpravite na morje. Česa se najbolj veseliš?

Da bom nabiral zanimive kamne in školjke.

Da bom v viseči mreži reševal križanke.

Da bom šprical in tunkal sosedove mulce.

3. Pred tabo je dan, ko bo vse potekalo popolnoma po tvojih željah. Kaj bi najraje počel?

Udobno zleknjen bi bral napeto knjigo.

Na skrivaj bi pozvonil sosedu in pobegnil.

Raziskoval bi grajske razvaline.

2. S prijateljem kolesarita po bližnjih travnikih. V daljavi se svetlika marelično drevo s sočnimi sadeži. Kaj ti gre po glavi?

Pojdiva še do tistega drevesa, me prav zanima, kaj je za njim!

Greva rabutat marelice! Saj ni nikjer nikogar?

V senci pod drevesom bi bilo prijetno poležavati.

∑ ∑∑

∑ ∑ ∑

Počitnice so pred vrati

∑ ∑ ∑∑ ∑

∑

∑ ∑ ∑

∑∑ ∑

49

Od 13 do 15 zve zdic

PUSTOLOVECOd 5 do 8 zve zdic

NAGAJIVECOd 9 do 12 zve zdic

≈LENIVEC«

Vidiš, prav zaradi odgovorov, ki si jih izbral ti, smo rekli, da sicer lahko počnemo vse, kar nam zadiši – a da o tem lahko še kakšno rečemo. Tebi namreč dišijo vragolije, teh pa vsekakor ni dobro početi. Ni prav, da drugim škodujemo. Najbrž sam ne bi hotel biti na njihovem mestu? Zato še enkrat reši test, izberi druge odgovore in ugotovi, kaj še te veseli.

Diši ti vse, kar lahko počneš doma in v miru. Hitro se zamotiš sam. Bereš, rišeš, igraš računalniške igre, poležuješ ... Vse to je morda videti kot lenarjenje, a v resnici ni čisto tako (zato smo dali besedo ∆lenivec« v narekovaje). Pri branju in risanju namreč delajo možgani, tvoja domišljija je na paši, kar je zelo dobrodošlo. Želimo ti čim več mirnih trenutkov!

Mika te vse, kar zahteva akcijo, gibanje, raziskovanje. Rad spoznavaš nove stvari, od radovednosti te kar razganja. Če se le da, se potepaš naokrog, če ne gre drugače, pa svojega pustolovskega duha zaposliš tudi doma. Tovrstna radovednost je zelo dobrodošla (če se pri tem le ne spraviš v nevarnost). Želimo ti, da daš med počitnicami čim večkrat duška svoji žilici!

ILU

STR

AC

IJE

: DA

MIJ

AN

STE

PAN

ČIČ

Barbara Jarc

4. Vsi sosedje so se med počitnicami raztepli, le vaša družina je doma. Kako se zamotiš?

Ko se očetu mudi v službo, mu skrijem denarnico.

Kaj res nikogar ni? Nisem opazil, tako zavzeto rišem.

Raziskujem, koliko živali živi v naši bližini.

∑∑ ∑

∑ ∑ ∑

∑∑ ∑ ∑

∑ ∑

5. S prijateljem si delita šotor. Kako se zabavata?

V spalno vrečo mu podtaknem žabo.

Iz šotora narediva gusarsko gnezdo.

Igrava vsak na svoj game boy.

Počitnice so pred vrati