izve{taj za strategiska ocenka na `ivotnata sredina na

T E H N O L A B doo Skopje Ekologija, tehnologija, za{tita pri rabota, priroda

P.fah 827, Bul. Jane Sandanski br.113, Skopje; tel/faks: 02 2 448 058, 070 265 992

www. tehnolab.com.mk; e-mail: [email protected]

Skopje, 2008 god.

Izve{taj za strategiska ocenka na `ivotnata sredina na teritorijata na Rudnik Sasa,

Makedonska Kamenica

Izrabotuva~: "TEHNOLAB" doo Skopje

Dru{tvo za tehnolo{ki i laboratoriski ispituvawa, proektirawe i uslugi

D i r e k t o r M-r Magdalena Trajkovska Trpevska

dipl. hem. in`.

Nara~atel: Rudnik Sasa, Makedonska

Kamenica

Izve{taj za strategiska ocenka na ìvotnata sredina na teritorijata na Rudnik Sasa, Makedonska Kamenica

"Tehnolab" doo Skopje dekemvri, 2008 god.

NARAÂTEL: RUDNIK "SASA",

MAKEDONSKA KAMENICA

IZRABOTUVA^: "TEHNOLAB" doo SKOPJE

Dru{tvo za tehnolo{ki i laboratoriski ispituvawa, proektirawe i uslugi

Odgovorno lice:

M-r Magdalena Trajkovska Trpevska dipl. hem. in`.

Sorabotnici:

Qubomir Ivanovski, dipl. elektro in`. Andrijana Veljanoska dipl. in`. za ìv. sredina Brankica Kostova, dipl. ma{. in`.

Period na izrabotka: 2008 god.

Predadeno:



PROGRAMA ZA RABOTA

1.0. VOVED 2.0. OPIS NA GLAVNITE CELI NA PLANSKIOT DOKUMENT 3.0. OSNOVNI PODATOCI ZA @IVOTNATA SREDNA VO I OKOLU

PROEKTNOTO PODRA^JE 3.1. Biofizi~ka ìvotna sredina 3.1.1. Topografija 3.1.2. Geologija na po~va 3.1.3. Hidrologija 3.1.3.1. Podzemni vodi 3.1.3.2. Povr{inski vodi 3.1.4. Klima i meteorologija 3.1.5. Kvalitet na ambientniot vozduh 3.1.6. Bu~ava 3.1.7. Biodiverzitet (Flora i fauna) 3.1.8. Pejsa` i vizuelni efekti 3.2. Socijalni elementi na ìvotnata sredina 3.2.1. Op{ta ekonomska sostojba 3.2.2. Naselenie i demografija 3.2.3. Upotreba na zemji{teto 3.2.4. Infrastrukturni krakteristiki 3.3. Kulturni i istoriski karakteristiki na ìvotnata sredina 4.0. PRAVNA I ADMINISTRATIVNA RAMKA 4.1. Nacionalna legislativa za ìvotnata sredina 4.1.1. Osnovni zakoni 4.1.2. Vladini odluki, planovi i standardi 4.2. Nacionalni barawa vo odnos na OV@S 4.2.1. OV@S proceduri 5.0. VLIJANIJE VRZ @IVOTNATA SREDINA 5.1. Vlijanije vrz biofizi~ka ìvotna sredina 5.2. Vlijanije vrz socijalni elementi na ìvotnata sredina 5.3. Vlijanije vrz kulturni i istoriski karakteristiki na ìvotnata sredina 6.0. ANALIZA NA ALTERNATIVI



7.0.MERKI PREDVIDENI ZA ZA[TITA, NAMALUVAWE I NEUTRELIZACIJA NA VLIJANIJATA VRZ @IVOTNATA SREDINA

8.0. PLAN ZA MONITORING NA @IVOTNATA SREDINA 9.0. ZAKLU^OCI 10.0. REZIME OD JAVNA RASPRAVA 11.0. NE-TEHNI^KO REZIME

"TEHNOLAB" doo SKOPJEDru{tvo za tehnolo{ki i laboratoriski

ispituvawa, proektirawe i uslugi

Direktor M-r Magdalena Trajkovska Trpevska dipl. hem. in`.



S O D R @ I N A

NE-TEHNI^KO REZIME................................................................................... 11.0 VOVEDNO OBRAZLO@ENIE.......................................................................... 62.0. OPIS NA OPFATOT I GLAVNITE CELI NA PLANSKIOT

DOKUMENT.............................................................................................................. 8 2.1. Planski re{enija za izgradba i namenska upotreba na zemji{teto........... 93.0. OSNOVNI PODATOCI ZA @IVOTNATA SREDNA VO I OKOLU

PROEKTNOTO PODRA^JE................................................................................ 123.1. Biofizi~ka ìvotna sredina............................................................................... 123.1.1. Topografija (Lokacija).......................................................................................... 123.1.2. Geologija na po~va.................................................................................................... 123.1.3. Hidrologija (povr{inski i podzemni vodi)...................................................... 153.1.4. Klima i meteorologija........................................................................................... 163.1.5 Kvalitet na ambientniot vozduh.......................................................................... 173.1.6 Bu~ava.......................................................................................................................... 183.1.7 Biodiverzitet (Flora i fauna)........................................................................... 183.1.8 Pejsa` i vizuelni efekti...................................................................................... 193.2. Socijalni elementi na ìvotnata sredina........................................................ 193.2.1. Op{ta ekonomska sostojba..................................................................................... 193.2.2. Naselenie i demografija....................................................................................... 203.2.3. Upotreba na zemji{teto......................................................................................... 213.2.4. Infrastrukturni krakteristiki........................................................................ 233.3. Kulturni i istoriski karakteristiki na ìvotnata sredina...................... 273.3.1. Prirodno nasledstvo............................................................................................... 273.3.2. Kulturno-istorisko nasledstvo........................................................................... 283.4. Turizam i organizacija na turisti~ki prostori............................................. 304.0. PRAVNA I ADMINISTRATIVNA RAMKA............................................... 314.1. Nacionalna legislativa za ìvotnata sredina................................................ 314.1.1. Osnovni zakoni......................................................................................................... 314.1.2. Vladini odluki, planovi i standardi................................................................. 374.2. Nacionalni barawa vo odnos na OV@S............................................................. 404.2.1. Postapka za OV@S.................................................................................................. 415.0. VLIJANIJA VRZ @IVOTNATA SREDINA................................................ 466.0. ANALIZA NA ALTERNATIVI....................................................................... 487.0. MERKI PREDVIDENI ZA ZA[TITA, NAMALUVAWE I

NEUTRELIZACIJA NA VLIJANIJATA VRZ @IVOTNATA SREDINA.................................................................................................................. 49

8.0. PLAN ZA MONITORING NA @IVOTNATA SREDINA....................... 629.0. PLAN NA MERKI ZA NEPREDVIDENI NEZGODI............................... 679.1. Merki za za{tita od poàr................................................................................... 679.2. Merki za za{tita od voeni razurnuvawa............................................................ 689.3. Merki za za{tita od prirodni katastrofi....................................................... 689.4. Za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi................................................ 6910.0. ZAKLUÔCI.......................................................................................................... 7111.0. REZIME OD JAVNA RASPRAVA..................................................................... 72 ANEKSI Aneks1: Mestopolo`ba na rudniot reon Sasa - Toranica Aneks 2: Mestopolo`ba i ruà na vetrovi Aneks 3: Bilans na namena na povr{inite , odnosno koristewe na

zemji{teto vo stopanskiot kompleks (reon Sasa-Toranica) i bliskata okolina



Aneks 4: Prostorno-funkcionalna organizacija i funkcionalna mreà vo bliskata okolina na stopanskiot kompleks (reon Sasa-Toranica)

Aneks 5: Vodostopanskata i energetskata infrastruktura vo bliskata okolina na Stopanskiot kompleks stopanskiot kompleks (reon Sasa-Toranica)

Aneks 6: Reonizacija i kategorizacija na prostorot za za{tita na prirodni vrednosti i arheolo{ki lokaliteti vo bliskata okolna na na Stopanskiot kompleks (reon Sasa-Toranica)

TABELI Tabela 1: Vkupen broj na naselenie spored nacionalnost vo op{tina

Makedonska Kamenica............................................................................................. 21 Tabela 2: Podatoci za sekoja grade`na parcela............................................... 21 Tabela 3: Vlijanija vrz ìvotnata sredina i prepora~ani merki za

ublaùvawe vo faza na izgradba........................................................................... 50 Tabela 4: Vlijanija vrz ìvotnata sredina i prepora~ani merki za

ublaùvawe vo faza na rabotewe......................................................................... 59 Tabela 5: Pan za monitoring na ìvotnata sredina vo faza na izgradba.. 63 Tabela 6: Pan za monitoring na ìvotnata sredina vo faza na rabotewe. 65 SLIKI Slika br. 1: Postapka za OV@S........................................................................... 42

KRATENKI

VP Vodostopanski podra~jaISKZ Intergrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto KO Katastarska op{tinaM@SPP Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planiraweNEAP Nacionalen ekolo{ki akcionen planNPUO Nacionalen plan za upravuvawe so otpadNRP Nacionalen razvoen plan na Republika Makedonija OV@S Ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredinaPEP Predpristapna ekonomska programaPP Protivpoàrna za{titaR. M. Republika MakedonijaCARDS Community Assistance for Reconstruction, Development and Stability in

Balkans Pomo{ na zzaednicata za rekonstrukcja, razvoj i stabilnost na balkanot


"Tehnolab" doo Skopje dekemvri, 2008 god. 1

NETEHNI^KO REZIME Soglasno razvojnata i investicionata programa na Rudarsko-industriskiot kompleks "Sasa" izrabotena e Planersko-proektnata programa so Urbanisti~ki plan von naseleno mesto za stopanskiot kompleks -Rudnik za vadewe, prerabotka, proizvodstvo i trgovija so metali vo nao|ali{teto za olovo cinkova ruda vo atar na s. Sasa vo op{tinata Makedonska Kamenica. Spored ~len br 65 od Zakonot za ìvotna sredina, potrebno e da se sprovede Strategiska ocena na planski i programski dokumenti (vo koj {to spa|a i ovaa Planersko-proektnata programa) so koi se planira izveduvawe na proekti za koi se vr{i ocena na vlijanieto od proektot vrz ìvotnata sredina (OV@S). Planskiot dokument e izraboten kako Urbanisti~ki Plan za selo, ~ija sodrìna e definirana vo Чlen 8, stav 2 od Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi odnosno Urbanisti~ki Plan za selo so disperzna prostorna dispozicija. Planot e so planski period od 10 godini. Celite na Planot, kako osnoven razvoen dokument, se da gi definira op{tite uslovi za izgradba, razvoj i koristewe na zemji{teto i gradbite vo ramkite na planskiot opfat i posebnite uslovi za izgradba, razvoj i koristewe na grade`noto zemji{te za sekoja grade`na parcela, kako i da gi dade nasokite za izrabotka na Arhitektonsko-Urbanisti~ki proekti za razrabotka na grade`nite parceli vo koi so ovoj Plan e utvrdena aproksimativna povr{ina za gradewe nameneta za kompleks na gradbi. Isto taka, cel na ovaa Planersko-proektna programa e zgolemuvawe na proizvodstvoto, pro{iruvawe na postojnite tehni~ko-tehnolo{ki proizvodni aktivnosti na Kompleksot i, soodvetno na toa, otvarawe na novi rabotni mesta. So Planersko-proektnata programa se predviduva edna namenska upotreba na zemji{teto soglasno Nacionalnata klasifikacija na dejnosti i toa: Grupa na klasa na namena G, poto~no klasa na namena G-1. Komercijalni i delovni nameni se predviduvaat kako mali komercijalni i delovni dejnosti (klasa na namena B-1), uslu`ni i ugostitelski dejnosti vo grade`nata parcela br.1.2 i toa isklu~ivo kako propratna sodrìna na osnovnata klasa na namena G-1. (vo soglasnost so sopstvenosta i namenata na postojnata gradba). Vo zavisnost od potrebite na tehnologijata na raboteweto i prirodata na proizvodniot proces, kako propratni sodrìni se predviduvaat:

– administrativni gradbi, – laboratorii,



Vo funkcija na tehnolo{kiot proces se predviduvaat i specifi~ni infrastukturni gradbi i vodovi, kako:

– trafostanici, – rezervoari, – pulpovod, – cevovod za otpadni vodi, – prostor za skladirawe na jalovina

Novite planski re{enija se odnesuvaat na pro{iruvaweto na prostorot (jalovi{te) za deponirawe na otpadot od tehnolo{kiot proces (jalovinata) so izgradba na Jalovi{te "5". Pokraj toa, so izgradbata na novoto jalovi{te se predviduva prodolùvawe na opto~niot kanal so koj se odveduvaat vodite od Kameni~ka reka do granicata na planskiot opfat. Isto taka do novoto jalovi{te }e bidat prodolèni i cevovodite so koi sega otpadnite vodi od tehnolo{kiot proces se vodat do "Jalovi{teto 4". So Urbanisti~kiot plan se predviduva regulacija na rekite Kozja Reka i Svinska Reka koi minuvaat niz urbaniot opfat na Kompleksot. Regulacijata se planira da se izvede so betonsko korito, a od stranite se predviduva pe{a~ka pateka. Eksploatacijata na mineralnite surovini od nivnite prirodni nao|ali{ta moè da predizvika naru{uvawe na prirodnite procesi vo ìvotnata sredina. Soglasno "Statistika na ìvotnata sredina, 2007" Makedonska Kamenica e eden od {esnaesette industriski kontaminirani lokaliteti-"àri{ta" so sreden rizik za ìvotnata sredina. Analizata na vlijanijata vrz ìvotnata sredina, kako preventiva, ima za cel da gi identifikuva mo`nite problemi, da gi racionalizira tro{ocite i da napravi optimalen izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Vo ramkite na ovoj Izve{taj za strategiska ocenka daden e osvrt na vlijanieto na proektnite aktivnosti opfateni so Planersko-proektnata programa vrz ìvotnata sredina. Tie se razgleduvani vo dve fazi: faza na izgradba i faza na rabotewe. Vo fazata na izgradba zemeni se vo predvid aktivnosti koi opfa}aat:

− Dopolnitelna izgradba na pristapni pati{ta, − Podgotvitelni raboti na lokaciite za gradba, − Transport i odlagawe na vi{ok na iskopan materijal, − Izgradba na objektite (grade`ni raboti, koristewe na te{ka

mehanizacija i vozila), − Odloùvawe na grade`niot otpad ({ut), − Instalirawe na oprema.

Vo fazata na rabotewe zemeni se vo predvid aktivnosti koi opfa}aat: − Tehnologii za pre~istuvawe na otpadni vodi (otstranuvawe na

te{kite metali), − Tehnologii na bezbedno deponirawe na jalovinata.



Tri glavni grupi na komponenti na ìvotnata sredina analizirani se vo fazata na izgradba kako i vo fazata na rabotewe:

• Biofizi~ka ìvotna sredina − Topografija − Hidrologija (povr{inski i podzemni vodi) − Klima i meteorologija − Kvalitet na ambientniot vozduh − Bu~ava − Biodiverzitet (Flora i fauna) − Pejsa` i vizuelni efekti

• Socijalni elementi na ìvotnata sredina − Op{ta ekonomska sostojba − Naselenie i demografija − Upotreba na zemji{teto − Infrastrukturni krakteristiki

• Kulturni i istoriski karakteristiki na ìvotnata sredina − Prirodni bogatstva − Kulturno istoriski nao|ali{ta

Pokraj identifikuvanite mo`ni vlijanija vrz ìvotnata sredina od proektnite aktivnosti, dadeni se predlog merki za ublaùvawe na istite, odnosno merkite predvideni za za{tita, namaluvawe i neutrelizacija na vlijanijata vrz ìvotnata sredina. Pri identifikuvaweto na vlijanijata koristena e kvalitativna procenka na slednive parametri: tip na vlijanie (pozitivno ili negativno); stepen na vlijanie (lokalno ili po{iroko vlijanie) i vremetraewe (trajno ili vremeno). Pri izrabotkata na OV@S posebno vnimanie treba da se obrne na sporedbenata ocenka na vlijanijata (pozitivni i negativni) kako rezultat od analizata napravena za pove}e alternativni re{enija koi ja vklu~at i varijantata "nulta" alternativa. Analizata na alternativite na proektnite aktivnosti na Planersko-proektnata programa ne e predmet na razgleduvawe vo Izve{tajot za strategiska ocenka na ìvotnata sredina. Takvi analizi }e se napravat pri izrabotka na Ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina za sekoj od pod-proektite posebno, odnosno za sekoja gradba ili kompleks na gradbi. Vo ramkite na ovoj Izve{taj za strategiska ocenka, isto taka daden e pregled na planot za monitoring na ìvotnata sredina. So negova realizacija }e se priberat podatoci koi moàt da posluàt za dokumentirawe na statusot na odreden medium na ìvotnata sredina



(vozduh, voda, po~va), kako i sledewe na efektite od primenetite merki za ublaùvawe. Isto taka, planot ovozmoùva vospostavuvawe na interaktivna vrska pome|u site vklu~eni strani i pretstavuva osnova za nadle`nite institucii, da go kontroliraat procesot na sproveduvawe na zakonskata regulativa, i da donesuvaat pravilni odluki. Planot gi sodrì slednite informacii:

• medium i parametar koj se sledi; • lokacija na koja se sledi parametarot; • na~in na sledewe na parametarot i/ili vid na oprema koja }e se

koristi; • kolku ~esto se vr{i sledeweto (monitoringot); • pri~inite za potrebata od sledewe na parametarot; • koj e odgovoren za sledeweto na parametrite.

Planot na merki za nepredvideni nezgodi, koj e sostaven del na ovoj Izve{taj gi opfa}a predlog merkite za za{tita i spasuvawe vo slu~aj na poàr, voeni razurnuvawa, prirodni katastrofi i tehni~ko-tehnolo{ki nezgodi. Pregledot na momentlnata sostojba na komponentite na ìvotnata sredina, identifikacija na vlijanijata vrz ìvotnata sredina, predloènite merki za ublaùvawe, planot za monitoring i planot na merki za nepredvideni nezgodi, rezultiraat so slednive zaklu~ni sogleduvawa i preporaki:

• Po~ituvawe i odreduvawe na soodvetnite proceduri za ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata sredina (OV@S) za site planirani proektni aktivnosti, odnosno za sekoj od pod-proektite definirani vo ramkite na Urbanisti~kiot plan za selo Sasa, Mala Turanica-kompleks na rudnik Sasa.

• Proektnite aktivnosti opfateni so Planersko-proektnata programa }e imaat vlijanie vrz ìvotnata sredina, pa poradi toa zna~ajno e sproveduvaweto na predloènite merki za za{tita, namaluvawe i neutrelizacija na negativnite vlijanija. Ova posebno se odnesuva za gradbite vo funkcija na tehnolo{kiot proces: trafostanici, rezervoari, pulpovod, cevovod za otpadni vodi i prostor za skladirawe na jalovina, odnosno za tehnologite za pre~istuvawe na otpadni vodi, kako i za tehnikite i tehnologiite za bezbedno deponirawe na jalovinata

• Specifi~ni analizi na alternativite treba da bidat zna~aen del od planiraweto na posebnite pod-proekti, koi se del od Urbanisti~kiot plan.

• Sproveduvawe na Planot za monitoring, koj }e sodrì dokumentirani podatoci za sostojbata na odreden medium na ìvotnata sredina (vozduh, voda, po~va), kako i sledewe na efektite od primenetite merki za ublaùvawe. Toa zna~i: kontrola dali dogovorenite uslovi pri odobruvawe na proektot se soodvetno sprovedeni; kontrola na vlijanijata (dali se vo ramkite na predvidenite i/ili dozvolenite grani~ni vrednosti); upravuvawe so



nepredvidenite vlijanija ili promeni; i vo krajna instanca, da se potvrdi deka so primena na merkite za ublaùvawe se zgolemuvaat pridobivkite vo odnos na za{titata na ìvotnata sredina.

• Zadolìtelna primenata na Plan za merkite za za{tita i spasuvawe pri nepredvideni nezgodi.

• Po~ituvawe na procedurata za informirawe na javnosta i organizirawe na javna rasprava koja treba da bide navremeno objavena, so soodvetna vremenska ramka na minimum denovi pome|u objavata i krajnite zaklu~oci.



1.0. VOVEDNO OBRAZLO@ENIE Eksploatacijata na mineralnite surovini od nivnite prirodni nao|ali{ta moè da predizvika naru{uvawe na prirodnite procesi vo site sferi na ìvot. Soglasno "Statistika na ìvotnata sredina, 2007" Makedonska Kamenica e eden od {esnaesette industriski kontami-nirani lokaliteti-"àri{ta" so sreden rizik za ìvotnata sredina. Statisti~kite podatoci pokaùvaat deka vo Republika Makedonija zagaduvaweto na po~vata kako rezultat na rabotata na rudnicite iznesuva 43,8%. Soglasno razvojnata i investicionata programa na Rudarsko-industriskiot kompleks "Sasa" izrabotena e Planersko-proektnata programa so Urbanisti~ki plan von naseleno mesto za stopanskiot kompleks -Rudnik za vadewe, prerabotka, proizvodstvo i trgovija so metali vo nao|ali{teto za olovo cinkova ruda vo atar na s. Sasa vo op{tinata Makedonska Kamenica. Osnovnata cel na ovaa Planersko-proektna programa e zgolemuvawe na proizvodstvoto, pro{iruvawe na postojnite tehni~ko-tehnolo{ki proizvodni aktivnosti na Kompleksot i, soodvetno na toa, otvarawe na novi rabotni mesta. Vo sferata na prostornoto ureduvawe toa podrazbira reorganizacija, odnosno obezbeduvawe na soodvetno ureden prostor, opremen so osnovnite infrastrukturni instalacii, objekti i prostori definirani od tehnologijata na rabota na rudnikot, kako i soodvetni pridru`ni celini koi u~estvuvaat vo poefikasnoto funkcionirawe na istiot. Soglasno ~len br 65 od Zakonot za ìvotna sredina, potrebno e da se sprovede Strategiska ocena na planski i programski dokumenti so koi se planira izveduvawe na proekti za koi se vr{i ocena na vlijanieto od proektot vrz ìvotnata sredina vo oblasta na zemjodelstvoto, {umarstvoto, ribarstvoto, energetikata, industrijata, rudarstvoto, transportot, regionalniot razvoj, telekomunikaciite, upravuvaweto so otpadot, upravuvaweto so vodite, turizmot, prostornoto i urbanisti~koto planirawe i koristewe na zemji{teto, na Nacionalniot akcionen plan za ìvotnata sredina i na lokalnite akcioni planovi za ìvotnata sredina. Rudnikot Sasa, so Dogovor broj 03-2347 od 24.11.2008 g. ja doveri zada~ata za izraboka na Izve{taj za strategiska ocenka na ìvotnata sredina na teritorijata na Rudnikot, na Dru{tvoto za tehnolo{ki i laboratoriski ispituvawa, proektirawe i uslugi, "TEHNOLAB"doo, Skopje. Procedurite za strategiska ocenka na ìvotnata sredina prikaàni se vo Glava X od Zakonot za ìvotna sredina. Odnosno, vo zakonot e naglaseno deka pri opredeluvaweto na obemot i na detalnosta na informaciite vo izve{tajot za ìvotnata sredina, organot koj ja sproveduva strategiskata ocena e dolèn da pobara mislewe od organite koi se zasegnati od implementacijata na planskiot dokument. Pred usvojuvawe na planskiot dokument i kompletiraweto na izve{tajot za ìvotnata sredina, organot koj go podgotvuva planskiot dokument, objavuva



informacii koi se odnesuvaat na nacrtot na planskiot dokument i izve{tajot za ìvotnata sredina, mestoto kade {to moè da se razgleda nacrtot na planskiot dokument zaedno so informacija za postapkata za u~estvo na javnosta. Organot e dolèn istovremeno nacrtot na planskiot dokument i izve{tajot za ìvotnata sredina da go dostavi do organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina, a posle dostavuvaweto na stru~noto mislewe vo vrska so dokumentite, vo krajnata izrabotka na plnskiot dokument i izve{tajot da gi vmetne potrebnite izmeni. Vo tekot na izrabotkata na Izve{tajot za strategiskata ocena vklu~ena e i javnosta so svoi mislewa i zabele{ki. Vo ovoj Izve{taj za strategiska ocenka na ìvotnata sredina daden e opis na glavnite celi na planskiot dokument, osnovnite podatoci za ìvotnata sredina vo i okolu proektnoto podra~je. Pri toa, daden e podetalen opis za biofizi~kite komponenti na ìvotnata sredina (topografija, geologija na po~va, hidrologija, klimatski karakteristiki, ambienten vozduh, biodiverzitet, i pejsa`nite karakteristiki). Pokraj niv opfateni se i socijalnite elementi na ìvotnta sredina (ekonomska sostojba, naselenie, upotreba na zemji{te i infrastruktura). Isto taka zemeni se vo predvid kulturnite i istoriskite karakteristiki na ìvotnata sredina. Pravnata i administrativna ramka, koja gi opfa}a osnovnite zakoni, vladini odluki, planovi i standardi za ìvotna sredina, kako i procedurite za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (OV@S), obraboteni se vo posebno poglavje vo ovoj Izve{taj. Poglavjeto koe se odnesuva na analiza na alternativi, ukaùva deka pri sproveduvawe na OV@S na poodelnite planski dokumenti potrebno e razgleduvawe na mo`ni alternativni re{enija, koi }e ja vklu~at i varijantata "nulta" alternativa. O~ekuvanite vlijanija vrz ìvotnta sredina, prepora~anite merki za namaluvawe na vlijanijata i planot za monitoring za komponentite od ìvotnata sredina (biofizi~ki, socijalni i kulturno istoriski) prikaàni se tabelarno vo posebni poglavja. Isto taka izraboten e i Plan na merki za nepredvideni nezgodi, koj opfa}a: merki za za{tita i spasuvawe vo slu~aj na poàr, voeni, prirodni i tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi.



2.0. OPIS NA OPFATOT I GLAVNITE CELI NA PLANSKIOT DOKUMENT Planskiot dokument e izraboten kako Urbanisti~ki Plan za selo, ~ija sodrìna e definirana vo Чlen 8, stav 2 od Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi (Sl. Vesnik na R.M. broj 78 od 28 juni 2006g.), odnosno Urbanisti~ki Plan za selo so disperzna prostorna dispozicija. Planot e so planski period od 10 godini. Celite na Planot, kako osnoven razvoen dokument, se da gi definira op{tite uslovi za izgradba, razvoj i koristewe na zemji{teto i gradbite vo ramkite na planskiot opfat i posebnite uslovi za izgradba, razvoj i koristewe na grade`noto zemji{te za sekoja grade`na parcela, kako i da gi dade nasokite za izrabotka na Arhitektonsko-Urbanisti~ki proekti za razrabotka na grade`nite parceli vo koi so ovoj plan e utvrdena aproksimativna povr{ina za gradewe nameneta za kompleks na gradbi preku:

• racionalno koristewe na zemji{teto, • efikasno infrastrukturno povrzuvawe i opremuvawe na prostorot, • maksimalno vklopuvawe na infrastrukturata i objektite so terenot, • obezbeduvawe uslovi za odr`liv ekonomski razvoj, • vgraduvawe na merki za za{tita na ìvotnata sredina, • po~ituvawe na zakonskite propisi, standardi i normativi vo

planiraweto, • predviduvawe merki za za{tita i spasuvawe.

Opfatot na planot go zafa}a severozapadniot del na selo Sasa, odnosno prostorot na t.n. maala "Turanica", kade se nao|a kompleksot na rudnikot Sasa. Lokalitetot, odnosno granicata na opfatot se nao|a me|u 628 133 i 625 207 po X koordinati, odnosno 666 881 i 661 749 po Y koordinati. Seloto Sasa se nao|a vo severniot planinski del na op{tinata Makedonska Kamenica. Toa e naselba strukturirana od pove}e maala koi se izdignuvaat na nadmorska viso~ina od 700 do 1.340m, pokraj regionalniot pat R-208. Del od urbaniot opfat na seloto, soglasno Op{tiot Akt za naseleno mesto go zafa}a rudarsko-industriskiot kompleks Sasa. Granicata na planskiot opfat e utvrdena vrz osnova na Чlen 7, 8 i 9 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe (Sl.Vesnik na R.M. broj 78 od 28 juni 2006g.) i e definirana prema logi~ni razdelnici, definirani so ~len 7 od Pravilnikot. Vo Aneks 1 dadena e slika so mestopolo`bata na lokalitetot. So planskiot opfat e definirana povr{inata na BLOK - 1, kako posloèna edinica na grade`no zemji{te koja e sostavena od pove}e grade`ni parceli kako delovi od parcelirano grade`no zemji{te za poedine~na upotreba i grade`no zemji{te za op{ta upotreba. Parceliranoto grade`no zemji{te za poedine~na upotreba kako del od BLOK-1, so planot e podeleno na 13 grade`ni parceli kako najmali edinici na grade`no zemji{te, od koi 9, se



disperzirani vo prostorot, so namenska upotreba na zemji{teto - grupa na klasa na namena G -proizvodstvo, distribucija i servisi, odnosno klasa na namena G1 - te{ka i zagaduva~ka industrija, vo koja spa|aat site vidovi industriski pogoni koi imaat golemi industriski barawa, golem promet na surovini i materijali, sozdavaat golem obem na soobra}aj, otpad i {tetni emanacii. Namenata na sekoja grade`na parcela e iskaàna precizno vo grafi~kite prilozi od planskata dokumentacija. Planot e izraboten vrz osnova na metodologija koja proizleguva od odredbite utvrdeni so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe - pre~isten tekst (Sl. Vesnik na RM br. 24/08), Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi, Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe (Sl. Vesnik na RM br. 78/06) i Pravilnikot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe (Sl. Vesnik na RM br. 140/07) Razgleduvanoto podra~je e sostaven del na KO Sasa, op{tina Makedonska Kamenica za koe ne postoi soodvetna dokumentacija od povisoko nivo. Relevantni odredbi za istiot se izvle~eni od Prostorniot Plan na Republika Makedonija, preku Uslovite za planirawe na prostorot koi pretstavuvaat izvod od prostorniot plan i se odnesuvaat na planirawe na stopanskiot razvoj, koristewe i za{tita na zemjodelskoto zemji{te, tehni~ka i komunikaciska infrastruktura i merki za za{tita na:

– ìvotnata sredina, – prirodno i kulturno - istorisko nasledstvo, – za{tita od voeni razurnuvawa, tehni~ki i tehnolo{ki katastrofi

Lokalitetot koj e predmet na izrabotka na urbanisti~kiot plan dosega ne e opfaten so planska dokumentacija. Prostorot definiran so opfatot na planot e del od podra~jeto na selo Sasa koe se razviva odnosno urbanizira soglasno odredbite na Op{tiot akt za selo Sasa, odnosno Odlukata za na~inot i postapkata na izgradba. 2.1 Planski re{enija za izgradba i namenska upotreba na zemji{teto So Planersko-proektnata programa se predviduva edna namenska upotreba na zemji{teto soglasno Nacionalnata klasifikacija na dejnosti i toa: Grupa na klasa na namena G, poto~no klasa na namena G-1. Komercijalni i delovni nameni se predviduvaat kako mali komercijalni i delovni dejnosti (klasa na namena B-1), uslu`ni i ugostitelski dejnosti vo grade`nata parcela br.1.2 i toa isklu~ivo kako propratna sodrìna na osnovnata klasa na namena G-1. (vo soglasnost so sopstvenosta i namenata na postojnata gradba). Vo zavisnost od potrebite na tehnologijata na raboteweto i prirodata na proizvodniot proces, kako propratni sodrìni se predviduvaat:

– administrativni gradbi, – laboratorii,



Vo funkcija na tehnolo{kiot proces se predviduvaat i specifi~ni infrastukturni gradbi i vodovi, kako:

– trafostanici, – rezervoari, – pulpovod, – cevovod za otpadni vodi, – prostor za skladirawe na jalovina

Planskiot koncept e definiran so utvrdenata dispozicija na regionalniot paten pravec R-208 (vrska so M-2): Toranica - Sasa Makedonska Kamenica (vrska so M-5), so vkupna dolìna od 38,5 km od koi: 21,8 km pod asfalt i 1810 km neprose~en pat (delot Toranica - Sasa) i definiranata industriska ulica, so dolìna od 686 metri, kako del od regionalniot paten pravec R-208, vo granicite na planskiot opfat na planot. Planskiot koncept e postaven vrz osnova na analizata na prostorot, analizata na mo`nostite za prostoren razvoj i Planersko-proektnata programa. Toj e vo direktna zavisnost od prirodnite faktori, konfiguracijata na terenot, mo`nostite za prostorna kompozicija i specifi~nata namena na prostorot, tehnologijata na rabota i posebnite barawa vo odnos na organizacija i namena na prostorot koi od toa proizleguvaat. Konceptot e postaven vrz principite na odr`liviot razvoj i usloven e od merkite za za{tita na ìvotnata sredina i od za{tita i spasuvawe pri nepredvideni nezgodi. Planskite re{enija od Planersko-proektnata programa se bazirani na Razvojnata i investicionata programa na Rudarsko-industriskiot kompleks "Sasa". So predloènite re{enija }e se ovozmoì zgolemuvawe na proizvodstvoto i prerabotkata na rudite na olovo i cink, ostvareno preku novi investicii predvideni za pro{iruvawe na postojnite tehni~ko-tehnolo{ki proizvodni kapaciteti. Investitorot, vrz osnova na sopstveni stru~ni analizi za ekonomskata opravdanost na predvidenite investicioni zafati go ima izraboteno ovoj Urbanisti~ki plan koj e vo funkcija na ponatamo{no zgolemuvawe na proizvodstvoto. Novite planski re{enija se odnesuvaat na pro{iruvaweto na prostorot (jalovi{te) za deponirawe na otpadot od tehnolo{kiot proces (jalovinata) so izgradba na Jalovi{te "5". Pokraj toa, so izgradbata na novoto jalovi{te se predviduva prodolùvawe na opto~niot kanal so koj se odveduvaat vodite od Kameni~ka reka do granicata na planskiot opfat. Isto taka do novoto jalovi{te }e bidat prodolèni i cevovodite so koi sega otpadnite vodi od tehnolo{kiot proces se vodat do "Jalovi{teto 4". So Urbanisti~kiot plan se predviduva regulacija na rekite Kozja Reka i Svinska Reka koi minuvaat niz urbaniot opfat na Kompleksot. Regulacijata se planira da se izvede so betonsko korito, a od stranite se predviduva pe{a~ka pateka.



So realizacijata na Urbanisti~kiot plan }e se postigne: − ureduvawe na prostorot, − pogolemo proizvodstvo i prerabotka na olovno-cinkova ruda, − zgolemeni investicii, − porast na vrabotenosta, − razvoj na pove}e stopanski dejnosti, − regulacija na re~noto korito itn.

Ostvaruvaweto na krajnata cel na Urbanisti~kiot plan i realizacijata na predvidenite urbanisti~ki re{enija }e bidat bazirani na principite na uslovenost, komplementarnost i sinergija na site aktivnosti koi }e proizlezat vo procesot na realizacija na celokupniot investicionen zafat. Upotrebnata vrednost na ovoj pristap vo analizata }e bide vo nasoka na podr{ka na konceptot na odr`liv razvoj koj e vo funkcija na odrùvawe na prirodnite eko-sistemi i kon racionalnoto koristewe na prirodnoto bogatstvo i podobruvawe na kvalitetot na ìvotnata sredina i kvalitetot na ìvotot. Odr`liviot razvoj treba da ovozmoì kontinuirano zadovoluvawe na tekovnite i idnite potrebi na naselenieto, za~uvuvawe na ìvotnata sredina i osnovnite prirodni resursi koi go ovozmoùvaat razvojot, bez naru{uvawe na kvalitetot na ìvotnata sredina na sega{nite i generaciite koi dao|aat.



3.0. OSNOVNI PODATOCI ZA @IVOTNATA SREDNA VO I OKOLU PROEKTNOTO PODRA^JE

3.1. Biofizi~ka ìvotna sredina 3.1.1. Topografija (Lokacija) Rudniot reon Sasa - Toranica ili Osogovskiot ruden reon, prostorno e lociran vo krajnite severoisto~ni delovi na Republika Makedonija, vo ramkite na Osogovskiot planinski masiv. Ovoj ruden reon vo celost leì na Srpsko - Makedonskiot planinski masiv i negovite tereni vo potpolnost ja odslikuvaat strukturno - geolo{kata gradba i metalogenetskite osobenosti. Rudniot reon Sasa - Toranica zavzema povr{ina od 220 km2 (eden del spa|a vo teritorijata na R. Bugarija - Ruensko rudno pole) i spored svoite osnovni metalogenetski belezii, pretstavuva eden od najgolemite i najpotencijalnite rudni reoni vo ramkite na metalogenetskata zona Besna Kobila - Osogovo - Tasos. Osnovnite metalogenetski obele`ja na ovoj ruden reon gi so~inuvaat polimetalnite olovo - cinkovi orudnuvawa, paragenetski povrzani so subvulkanskite probi koi se produkt na terciernite kalko alkalni magmi, intrudirani glavno za vreme na miocenot. Planskiot opfat na urbanisti~kiot plan vo ramkite na koj se nao|a Rudarsko-industriskiot kompleks "Sasa" - Op{tina Makedonska Kamenica iznesuva 84,66 ha. Podra~jeto na planskiot opfat se nao|a severozapadno od gradot Makedonska Kamenica. Mestopolo`bata na lokalitetot e prikaàna vo Aneks 1. Za planskiot opfat koj e predmet na Urbanisti~kiot plan, ne postoi posebna planska dokumentacija. Istiot e tretiran kako edno od maalata na s. Sasa vo ramkite na Op{tiot Akt za naseleno mesto s. Sasa, op{tina Makedonska Kamenica, donesen vo 2005 god. Lokalitetot e bogat so rudno bogatstvo koe se eksploatira pove}e od 40 godini. Analizata pokaùva deka lokalitetot e delumno izgraden i opfaten so urbanisti~ka dokumentacija. Razvojnata programa na kompleksot naloùva dopolnuvawe na dokumentacijata neophodna za idnoto funkcionirawe i razvoj . 3.1.2. Geologija na po~va Imaj}i go predvid geolo{kiot sostav, tektonskiot sklop, procesite na sedimentacija i magmatska mobilnost kako osnovni prirodni predispozicii vo sozdavaweto na rudnite leì{ta, nao|ali{ta i rudni pojavi, na teritorijata na Republikata izdvoeni se {est osnovni rudni reoni, od koi analiziraniot prostor pripa|a na Srpsko-makedonskiot masiv - isto~niot del od teritorijata na Republikata, isto~no od linijata s. êtirce (vo blizina na severnata granica) - Pantelej (Ko~ansko) - Oreovica (Radovi{ko) - Strumica - s. Nikoli} - do isto~nata granica kon Bugarija, vo jugo - isto~niot del so Grcija.



Specifi~nata geolo{ko-tektonska gradba na Srpsko-makedonskiot masiv e predispozicija za negoviot metalogenetski potencijal, {to e od osoben interes za idnite geolo{ki istraùvawa. Prioritetni surovini za geolo{ko istraùvawe vo ovoj masiv se:

• Metali - prv prioritet, polimetali~nite rudi na oboenite metali na olovoto, cinkot, bakarot, srebroto, zlatoto, kadmiumot i bizmutot (so najgolemi bilansni i potencijalni rezervi); vtor, titano-magnetitskite i magnetitskite rudi na èlezoto, antimonitskite rudi i nivnite rezervi.

• Nemetali - prv prioritet, kvarcot, kvarcitot i feltspatite (so zna~ajni bilansni rezervi).

• Vodi - bez pogolemo ekonomsko zna~ewe. Po{irokata okolina na leì{teto za olovo i cink - Sasa se nao|a pome|u kotite 830 i 2.200 metri, a podra~jeto na rudnoto pole e tipi~no planinsi reljef. Najvisokite planinski vrvovi se: Ruen (2.252 m), Carev Vrv - Sultan tepe ( 2.085 m), Kitka (1.847 m), Sokol (2.038 m) i drugi. Navedenite vrvovi go so~inuvaat osnovniot greben na Osogovskite planini, kon ~ija oska ima dolìna 3-4 km. Od vrvovite kon jug i sever se spu{taat kratki ogranci kon Kameni~ka i Kriva reka. Na po{irokoto podra~je na leì{teto za olovo i cink - Sasa se razvieni slednite egzogeni procesi: glacijalni, fluvijalni, proluvijalni i deluvijalno-aluvijalni. Osogovskite planini se odlikuvaat so blagi bila i relativno strmni padini, tesni re~ni dolini vo vid na latini~nata bukva "V" (V) i pad na re~nite tokovi od 5-200. Glacijalnite procesi se mnogu slabo zastapeni. Fluvijalniot proces e najizrazen, a dolìnata na Sa{ka Reka e od prv stepen na izrazenost. Dolinite na Crvena Reka, Sviwa Reka, Kozja Reka i reka Gore{tica se od vtor stepen na izrazenost. Proluvijalnite procesi se izrazeni bidej}i postojat preduslovi za negov maksimalen razvoj. Nagli i obilni vrneì ponesuvaat golemi koli~ini raspadnati karpi od povr{inskite delovi na terenot i materijalot so matni tokovi koj se deponira na poniskite nivoa, kade formiraat padinski lepezi. Vo podra~jeto na rudnoto pole e mnogu izrazena liniskata erozija, a postojanite i povremenite vodeni tokovi sozdale brojni vododerni so dlabo~ina od 10-20 i pove}e metri. Deluvijalno-aluvijalnite procesi se vrzani za povisokite delovi na terenot, odnosno na padinite na planinite, no istite se so skromni dimenzii.



- Geomorfolo{ka gradba na terenot Vrz baza na podatocite za litolo{ko - stratigrafskite karakteristiki na karpite od po{irokata okolina na rudnoto pole Sasa, moè da se izdvojat slednite geolo{ki formacii: 1. Prekambrijski i rifej-kambriski metamorfni karpi Prekambrijskite metamorgni karpi se najstarite karpi koi ja so~inuvaat podlogata na terenot i istite se izdvoeni vrz baza na litolo{kite osobini i sli~ni karpi koi {to se zastapeni vo Srpsko - Makedonskiot masiv. Ovoj kompleks e izgraden od:

− Gnajsevi koi se razvieni vo rudnoto pole, no isto taka se sretnuvaat i nadvor od nego (Ponikva, Carev vrv, Lopen i dr.). Bojata im se menuva od bela dobledo zelena, a nivniot mineralen sostav e prestaven so: kvarc, feldspati, liskuni (muskovit i biotit), kako va`ni, dodeka cirkon, apatit, sericit i hlorit se sporedni ili akcesorni minerali.

− Mika{isti se rasporedeni na pove}e mesta na podra~jeto na Osogovo i toa okolu Dura~ka Reka, ju`no od grebenot Kitka, Carev vrv, Lopen i drugi. Po boja naj~esto se òltenikavi, òlto-kafeavi so izrazito {krilava tekstura, a nivniot mineralen sostav e pretstaven so kvarc, liskuni, granit i albit, kako glavni, dodeka oritot e naj~esta sporedna komponenta.

− Amfibolski karpi i metabaziti naj~esto se javuvaat vo gnajsevite i mika{istite kako konkordantni tela i lesno se razlikuvaat po isklu~itelno zelenata boja i zrnestata struktura. Naj~est mineral vo ovie karpi e aktinolito, koj gi ispolnuva me|uprostorite na plagioklasite.

− Rifej-kambriski metamorfni karpi se zastapeni kako na podra~jeto na rudnoto pole Sasa, taka i nadvor od nego. Ovie karpi pretstavuvaat vulkanogeno-sedimentana sreija metamorfisana do stepen na facija na zeleni {krilci. Serijata leì konkonrdantno vrz prekambriskite karpi ili e vo tektonski odnosi os niv. Vo zavisnost od mineralniot sotav vo ovaa serija moè da se izdvojat: albit - epidot - hloritski i albit-hloritski {krilci, albit-hlorit-biotitski {krilci, albit-kvarc-muskovitski {krilci, kvarcit, amfibolski karpi i metabazit. Za niv karakteristi~na e zelenata boja i ovaa serija e poznata pod imeto serija na zeleni {krilci za koi e karakteristi~na {krilava tekstura i lepidoblasti~na do porfiroblasti~na struktura.

2. Paleozojski karpi Paleozoikoi na podra~jeto na rudnoto pole Sasa prete`no e pretstaven so serija na metamorfni karpi i toa: kvarc - grafitni {krilci so prosloki na mermeri i cipolini, hlorit - sericitski {krilci, sericitski {krilci i kvarciti, a vo po{irokata okolina se javuva i kompleks na granitoidi.



− Kvarc - grafitni {krilci glavno se protegaat severozapadno - jugoisto~no, so odredeni svrtuvawa vo centralnite delovi, so pad kon jugozapad pod agol od 20-500. Mineralniot sostav e ednostaven i kako glavni komponenti se javuvaat kvarc i liskuni, a kako sporedna komponenta se javuva crna organska materija, koja delumno e pretvorena vo grafit. Poradi taa materija, karpata dobiva karakteristi~en crn izgled. Najgloem del od orudnuvaweto vo revirot Sviwa reka, kako i Kozja reka e mesteno vo ovaa kvarc-grafitna serija.

− Granitoidi se slabo zastapeni na potesnoto podra~je na rudnoto pole Sasa i nemaat prakti~no zna~ewe vo pogled na rudnata mineralizacija.

3. Mezozojski karpi Ovie karpi se mnogu retki vo ova podra~je i nemaat nekoe prakti~no zna~ewe. No, na nekoi mesta se otkrieni Trijaski sedimenti koi se pojavuvaat vo vid na tektonski klipi so mali razmeri, pretstaveno so pesoklivi glini, peso~nici i konglomerati. Ova pojavuvawe e zabeleàno isto~no od Del~evo, a potoa pominuva na teritorijata na R. Bugarija. 4. Kenozojski karpi Kenozojskite karpi se pretstaveni so tercierno - kvarterni karpi, koi se retki vo rudno pole Sasa i tercierni magmatski karpu, koi se mnogu zastapeni i imaat golemo zna~ewe za lokalizacijata na orudnuvaweto vo ramkite na ova pole.

− Tercierot pretstaven e so gorno eocenski, dolno oligocenski i pliocenski sedimenti koi se otkrieni vo po{irokata okolina od rudnoto pole Sasa odnosno vo Del~evsko - Peh~evskiot rov, kade transgresivno leàt vrz postari litolo{ki ~lenovi.

3.1.3. Hidrologija (povr{inski i podzemni vodi) So cel da se sogledaat raspoloìvite vodni resursi soglasno Prostorniot plan na Republika Makedonija, teritorijata na Republikata vo trite osnovni slivovi na rekite Vardar, Strumica i Crn Drim e podelena na 15 vodostopanski podra~ja (VP): VP "Polog", "Skopje", "Treska", "P~iwa", "Sreden Vardar", "Gorna Bregalnica", "Sredna i Dolna Bregalnica", "Pelagonija", "Sredna i Dolna Crna", "Dolen Vardar", "Dojran", "Strumica", "Prespa", "Ohridsko - Stru{ko"i "Debar". Zonata na rudnikot za olovo i cink "Sasa" pripa|a na vodostopanskoto podra~je "Gorna Bregalnica" koe go opfa}a slivot na gorniot tek na rekata Bregalnica, od nejziniot izvor do akumulacijata "Kalimanci". Raspoloìvite vodni koli~ini izrazeni preku prostornata distribucija na povr{inskoto istekuvawe odnosno preku specifi~noto istekuvawe l/sek/km2 pokaùva deka gorniot sliv na rekata Bregalnica e pobogat so voda od dolniot sliv.



Povr{inskite vodi kako najrasprostraneti se zna~aen voden resurs bidej}i se najblisku do mestata na ~ovekovata aktivnost, obezbeduvaat ìvot i razvoj na ekosistemot, a isto taka, tie se zna~ajni i za podmiruvawe na ~ovekovite potrebi. Vodata treba da se koristi racionalno i ekonomi~no, na uramnoteèn i praveden na~in vo soglasnost so na~elata za odr`livo upravuvawe so vodata pri {to treba da se vodi smetka za odrùvawe i podobruvawe na reìmot na vodite. Podzemnite vodi - akviferi formirani se glavno vo kotlinite i nivnata izda{nost zavisi od klimatskite, morfolo{kite i hidrogeolo{kite karakteristiki na prostorot. Ovie vodi poradi visokiot kvalitetot so koj naj~esto se odlikuvaat moè da imaat golemo zna~ewe za zadovoluvawe na potrebite od voda, no potrebni se dopolnitelni istraùvawa za nivniot kvantitet i kvalitet. Od vkupno registrirani 4.414 izvori vo Republika Makedonija vo VP "Gorna Bregalnica" registrirani se 490 izvori, no ni eden ne e registriran kako izvor so zna~ajna izda{nost. Soglasno Prostorniot plan na Republika Makedonija i dolgoro~nite planirawa, osnovna cel vo razvojot na vodostopanstvoto e obezbeduvawe dovolna koli~ina na kvalitetna voda, prvenstveno za vodosnabduvawe na naselenieto i prehranbenata industrija i za site drugi dejnosti koi proizleguvaat od sega{niot i planiraniot razvoj na prostorot. Rudnikot "Sasa" opfa}a del od slivnoto podra~je na rekata Kamenica, koja se vliva vo akumulacijata Kalimansko Ezero, izgradena na rekata Bregalnica. 3.1.4. Klima i meteorologija Predmetnata lokacija se nao|a na nadmorska viso~ina od 1.550 m. Spored geografskata polo`ba, ovoj predel e izloèn na vlijanijata na kontinentalno-submediteranskata klima. Pokraj geografskata {irina, nadmorskata visina i probivot na topol vozduh po dolinata na r. Bregalnica otkaj Povardarieto, vrz klimata vo okolinata vlijaat i drugi faktori koi nezna~itelno ja menuvaat. Pogolemata nadmorska visina i blizinata na Osogovskite planini pridonesuvaat letnite gore{tini da bidat poretki vo ovoj kraj. Klimata e karakteristi~na po toa {to tuka se sudiraat dve razli~ni struewa. Imeno, po tekot na r. Bregalnica, prodira vo reonot izmeneto mediteranska klima, a otkaj Pla~kovica i Golak probiva kontinentalna klima. Vetrovite se isto taka ~esta pojava vo ovoj region. Zastapeni se vetrovite od site 8 pravci so dominacija na vetrovite od jugozapaden pravec i od severoisto~en pravec. Jugozapadniot vetar e so prose~ni ~estini 155‰, sredna brzina od 2,2m/sek i maksimalna brzina od 8 bofori. Vtor po za~estenost e severniot vetar so prose~na ~estina 110‰, brzina 2,1m/sek i



maksimalna brzina od 8 bofori. Ruàta na vetrovi i mestopolo`bata na stopanskiot kompleks dadena e vo Aneks 2. Prose~no godi{no na ovoj prostor pa|aat 516,1mm vrneì, i toa najmnogu vo mesec noemvri 60,2mm, a najmalku vo septemvri so 32,1mm. Mrazniot period iznesuva 148 dena, prose~no posledniot proleten mrazen den e 30 mart, a apsoluten kraen proleten mraz e zabeleàn 28.04.1984 god. Prviot esenski mraz prose~no se javuva 3 noemvri, a apsoluten po~etok na mrazniot period e zabeleàn na 7-10-1971 god. Brojot na denovi so sneg e 18. Maglivi denovi vo ovoj prostor ima samo okolu 6 dena godi{no. Prose~en broj na denovi koga pa|a grad e 19 dena. Vedri denovi ima godi{no 80, obla~ni denovi 150 i tmurni denovi 135. Vla`nosta na vozduhot iznesuva 70%. Najgolema e vo dekemvri mesec so 81%, a najmala vo juli mesec so 60%. Prose~no godi{nata temperatura na vozduhot e 13 0S, a godi{na amplituda e 22,1 0S sreden godi{en minimum na temperaturata e 6,5 0S, kade {to januari e najladen so -3,2 0S, i najtopol juni so 15 0S. Srednogodi{en maksimum e 18,6 0S januar so 5,3 0S i juli so 29,9 0S. Apsoluten maksimum e zabeleàn 08.07.1988 god od 41,2 0S, a apsoluten minimum e zabeleàn na 26.01.1963 god od -22,6 0S. 3.1.5. Kvalitet na ambientniot vozduh Zagaduva~kite supstanci emitirani vo vozduhot moàt da poteknuvaat od prirodni izvori kakvi {to se vulkanskite erupcii, {umskite poàri, hemiskite reakcii, biolo{ki izvori ili od antropogenite izvri koi poteknuvaat od aktivnostite na lu|eto, kako soobra}ajot, sogoruvaweto na fosilnite goriva, ispu{tawe na zagaduva~ki supstanciii, stakleni~ki gasovi i drugi supstancii koi direktno ili indirektno vlijaat vrz kvalitetot na vozduhot. Zagadeniot vozduh predizvikuva {tetni posledici po zdravjeto na lu|eto i drugite ìvi organizmi kako i nivnata ìvotna sredina. Tokmu poradi toa, od osoben interes e da se raspolaga so podatoci za potekloto, zastapenosta i vlijanieto na zagaduva~kite supstanci prisutni vo vozduhot, so cel da se prevzemat merki za nivna redukcija. Za podobruvawe na kvalitetot na vozduhot potrebno e da se podgotvuvat planovi i programi za prevzemawe na merki za za{tita i upravuvawe so kvalitetot i emisiite vo vozduhot. Zatoa, Makedonskiot informativen centar za ìvotna sredina vo sklop na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe gi sobira obrabotuva i analizira podatocite za emisiite vo vozduhot od poedine~nite izvori i koncentraciite na zagaduva~kite supstanci vo ambientniot vozduh dobieni od sopstvenata monitoring mreà. Vo sklop na ovaa moniotoring mreà ne spa|a op{tina Makedonska Kamenica ili najbliska druga op{tina kako op{tina Del~evo. Poradi toa, nema podatoci za kvalitetot na ambientniot vozduh vo najbliskata okolina na razgleduvaniot stopanski kompleks, Sasa-mala Turanica.



Dokolku vo planot za razvoj na op{tina Makedonska Kamenica, vo sklop na odgovornostite i barawata koi se odnesuvaat na za{tita na ìvotnata sredina, se razvie monitoring mreà vo ovoj region ili se sprovedat merewa od ovlasteni institucii, vo ponatamo{nite ocenki na vlijanijata vrz ìvtotnata sredina od planiraniot kompleks potrebno e da se vklu~at i podatocite za ambientniot vozduh. 3.1.6. Bu~ava Bu~avata zazema zna~ajno mesto vo redot na negativnite posledici vrz ìvotnata sredina, kako rezultat na tehnolo{kiot razvoj. Bu~avata naj~esto e predizvikana od soobra}ajot i ma{inite koi se koristat vo proizvodnite procesi. Mereweto i sledeweto na bu~avata se potrebni za postignuvawe i odrùvawe na nivoa na bu~ava vo ìvotnata sredina vo definirani oblasti i pod razli~ni uslovi, so krajna cel da se za{titi zdravjeto i dobrosostojbata na naselenieto. Soglasno postojnata zakonska regulativa, podatocite od mereweto i sledeweto na nivoto na bu~ava se dostavuvaat do Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe - Makedonski informativen centar za ìvotna sredina. Vo godi{nite Izve{tai od obraboteni podatoci za kvalitetot na ìvotnata sredina podgotveni od Makedonski informativen centar za ìvotna sredina, nema podatoci za bu~ava vo op{tina Makedonska Kamenica ili najbliska druga op{tina kako op{tina Del~evo. Dokolku vo planot za razvoj na op{tina Makedonska Kamenica, za ispolnuvawe na zakonskite obvrski vo odnos na mereweto i sledeweto na nivoto na bu~ava, se sprovedat merewa od ovlasteni institucii, vo ponatamo{nite ocenki na vlijanijata vrz ìvtotnata sredina od planiraniot kompleks potrebno e da se vklu~at i podatocite za bu~ava. 3.1.7. Biodiverzitet (Flora i fauna) Predelite okolu rudnikot Sasa pripa|aat na grupata od {umskata vegetacija koja prete`no se sostoi od dabot ploska~ i submontani bukovi {umi. Daboviot region se protega vo nizinite i brdskite predeli, do visina od 1.100 m.n.v. Vo ovoj region klimazonalni zaednici se dabovi {umi, na mesta pome{ani so ortografsko-edfsko i hidrolo{ki usloveni {umski zaednici so vrbi, topoli, kosten evla i drugo. Od vertebratnata fauna tipi~ni ìteli vo ovoj region se pontomediteranskite i siriskite arborealni elementi, kako {to se:

• crvovidna zmija (Tuphlops vermicularis) • ma~ja zmija (Tehscopus fallax) • balkanski smok (Coluber gemonenis) • balkanska lukova àba (Pelobates yuriasiy balcanicus) • zelen klukajdrvec (Picus viridis) • e` (Eripaseiy concolor) • elen lopatar (Dama dama)



• nevestulka (Mustela nivalis) i drugi Bukoviot region se nadovrzuva na daboviot, opfa}aj}i gi planinskite predeli pome|u 1.100-1.700 m.n.v. Pokraj toa {to opfa}a samo 22% od vkupnata povr{ina pod {umi, vo ovoj region zastapen e najgolemiot del od drvnata masa vo R. Makedonija). Vo podgorskiot bukov pojas (1.100-1.300 m) se razvivaat refugijalni tipovi na bukovi {umi, kako i borovi {umski zaednici, dodeka vo gorniot pojas (1.300-1.700 m) se zastapeni rzali~ni tipovi na bukovi i bukovo-elovi {umi, a na sekundarnite stani{ta se prisutni {umi od bel bor, jasika i breza. Karaktersiti~ni ìteli od faunata vo ovoj region se:

• {areniot do`dovnik (Salamandra salamandra) • slepokot (Anguisfragilis) • eskulapoviot smok (Elaphe longissima) • srna (Capreolus capreolus) • elen (Cervus slaphus) • kuna zlatka (Martes martes) • diva ma~ka (Felis silvestris) i drugi

3.1.8. Pejsa` i vizuelni efekti Stopanskiot kompleks, Sasa-mala Turanica lociran e vo selo Sasa, vo op{tina Makedonska Kamenica. Seloto Sasa se nao|a vo severniot planinski del na op{tinata Makedonska Kamenica. Toa e naselba od razbien tip, strukturirana od pove}e maala koi se izdignuvaat na nadmorska viso~ina od 700 do 1.340m, no isto taka i pokraj regionalniot pat R-208. Del od urbaniot opfat na seloto, soglasno Op{tiot akt za naseleno mesto zafa}a rudarsko-industriskiot kompleks Sasa. Rudnikot za olovo i cink Sasa e lociran na okolu 10km na sever od Makedonska Kamenica, na okolu 5km zapadno od bugarskata granica. Najbliski stabmeni sodrìni pretstavuvaat nekolku selski ku}i locirani na istok, na ridot nad jalovi{teto. Najbliskoto selo e na nekolku kilometri ju`no, so soodvetni zemjodelski aktivnosti glavno vo re~nata dolina. Rudni~kite kopovi, prerabotuva~kite kapaciteti i nanosite na jalovina se locirani vo strmna, po{umena dolina na nadmorska viso~ina of okolu 1300-1900m, na ju`nite padini na Osogovskite Planini. Vo Aneksite br 1, 3, 4, 5 i 6 prikaàna e mestopolo`bata na lokalitetot, koristeweto na zemji{teto, centri na funkcionalni edinici, soobraj}ajna mreà, vodostopanska i energetska infrastruktura, kako i kategorizacija na prostorot za za{tita. 3.2. Socijalni elementi na ìvotnata sredina 3.2.1. Op{ta ekonomska sostojba Konceptot na planiran stopanski razvoj utvrden so Prostorniot plan na Republika Makedonija }e se realizira so izrabotka na prostorni i



urbanisti~ki planovi od regionalno i lokalno nivo koi }e se temelat na osnovnite uslovi i pretpostavki za ostvaruvawe na celite i opredelbite postaveni vo oblasta na razvojot i razmestenosta na stopanskite dejnosti. Spored nivoto na razvienosta na stopanskata struktura, fazata od razvojot vo koja se nao|a stopanstvoto, stepenot na raspoloìvosta na faktorite za razvoj, stopanskite sostojbi i ekonomskata pozicija na Republika Makedonija vo svetot, idniot razvoj na makedonskata ekonomija na nacionalno i lokalno nivo e Uslovi za planirawe na prostorot za izrabotka na Urbanisti~ki plan von naseleno mesto za stopanskiot kompleks-Rudnik za vadewe, prerabotka, proizvodstvo i trgovija so metali vo nao|ali{teto za olovo i cink vo atar na s. Sasa vo op{tina Makedonska Kamenica usloven od nasokite i kombinacijata na investiciite so drugite razvojni faktori vo Dràvata. Vo investicionite odluki za materijalnoto proizvodstvo, striktno treba da se po~ituvaat lokacionite, tehno-ekonomskite i kriteriumite za za{tita na ìvotnata sredina, koi se usvoeni na nacionalno nivo. Pri sproveduvawto na strategijata za organizacija i koristewe na prostorot za stopanski aktivnosti, re{enijata vo prostorot treba da ovozmoàt pogolema atraktivnost na prostorot, za{tita na prirodnite i sozdadeni resursi i bogatstva, soobra}ajno i informati~ko povrzuvawe, lokaciona fleksibilnost i po~ituvawe na objektivnite faktori na razvojot. Soglasno opredelbite na Prostorniot plan na R. Makedonija, idniot razvoj i razmestenosta na stopanskite dejnosti treba da bazira na primena na principite i standardite za za{tita na ìvotnata sredina, osobeno nivna preventivna primena i spre~uvawe na negativnite vlijanija na proizvodnite procesi i tehnologii na stopanskite dejnosti vrz ìvotnata i rabotna sredina. Vo aneks 4 dadena e prostorno-funkcionalna organizacija , raspredelba na makroregioni, centri na prostorno-funkcionalni edinici, granici na vijanija na makroregionalni centri, upravi, stepen na obrazovanie, i stepen na zdravstvena za{tita. 3.2.2. Naselenie i demografija Op{tinata Makedonska Kamenica na ~ij prostor se nao|a predmetnata lokacija, se prostira na povr{ina od 190,37km2. Vo sklop na op{tinata ima 9 naselini mesta: gradot Makedonska Kamenica i selata, Dulica, Kosevica, Kostin Dol, Lukovica, Mo{tica, Sasa, Todorovci i Cera. Spored podatocite od Statisti~kiot godi{nik na Republika Makedonija, 2005 god, vkupniot broj na ìteli vo op{tinata Makedonska Kamenica iznesuva 8110 lica, a od niv okolu 38% pretstavuva raspolo`liva rabotna sila. Vo seloto Sasa ima populacija od 876 ìteli. Doma}instva (vklu~uvaj}i gi kolektivnite) se 2437, dodeka brojot na stanovi (site vidovi na ìveali{ta) iznesuva 2971. Prikaz na vkupniot boj na naseleni spopred nacionalnost daden e vo Tabela 1.



Tabela 1: Vkupen broj na naselenie spored nacionalnost vo op{tina M. Kamenica

Op{tina Broj na na ìteliMakedonska

Kamenica Vkupno Makedonci Albanci Turci Romi Vlasi Srbi Bo{waci Dr.

8110 8055 - - 14 - 24 8 9 3.2.3. Upotreba na zemji{teto Planot izraboten kako Urnbanisti~ki Plan, go zafa}a severozapadniot del na selo Sasa, odnosno prostorot na t.n. maala Turanica, kade {to se nao|a kompleksot na rudnikot Sasa. Planskiot opfat, vklu~uva podra~je od 84,66ha. Vo Aneks 3 daden e bilans na namena na povr{inite , odnosno koristewe na zemji{teto vo stopanskiot kompleks i okolinata. Podatoci za soodvetnite grade`ni parceli spored klasa na namena, povr{ina na parcela, povr{ina za gradewe i procent na izgradenost dadeni se vo Tabela 2. Tabela 2: Podatoci za sekoja grade`na parcela

Br. blok grade`na parcela

klasa na

namena

povr{ina na

parcela (ha)

povr{ina za

gradewe

za{titna zona na koridor

% na izgradenost

1 1 1.1 G1 2.13 1.57 0.27 70%2 1 1.2 B1 0.07 sostojba / sostojba3 1 1.3 G1 3.74 2.78 0.30 70%4 1 1.4 G5 71.23 58.23 1.92 70%5 1 1.5 G1 0.03 0.03 / 70%6 1 1.6 G1 0.06 0.06 / 70%7 1 1.7 G1 0.35 0.32 0.03 70% 8 1 1.8 G1 0.07 0.07 / 70%9 1 1.9 G1 0.22 0.22 / 70%10 1 1.10 G1 0.83 0.83 / 70%11 1 1.11 G1 0.90 0.84 0.06 70%12 1 1.12 G1 2.46 2.44 0.02 70%

Klasa na namena: G-proizvodstvo, distribucija i servisi, odnosno klasa na namena G1-te{ka i zagaduva~ka industrija; G5-jamski postor-jalovi{te za deponirawe na otpadot od tehnolo{kiot proces (jalovina); B-komercijalni i delovni nameni, B1-mali komercijalni i delovni edinici.

Eksploatacijata i istraùvawata na rudnite rezervi se regulirani so dogovor za koncesija pome|u Ministerstvoto za ekonomija i Rudnikot Sasa. Prostorot opfaten so koncesijata se protega na povr{ina od 250ha.

• Inventarizacija na izgraden gradeèn fond i vkupna fizi~ka suprastruktura

DEL 1.:

– 1. kompresornica – 2. ma{inska rabotilnica – 3. lampara – 4. kupatilo



– 5. gorna uprava – 6. nastre{nica za bunker – 7. vlez na horizont 14B – 8. vlez 14 A1 – 9. vlez 14 A2 – 10. primarno drobewe, – 11. spoj niskop drobewe, – 12. vlez niskop, – 13. kujna, – 14. stara laboratorija, – 15. sekundarno drobewe, – 15a. silos, – 16. flotacija, – 16a. sklad za hemiski reagensi, – 17;18;19;20. talo`nici, – 21. silos za hidro zasip, – 22. zgrada za hidro zasip Golema Reka, – 23. Vlez Golema Reka, – 24. Prozivnica Golema Reka, – 25. trafostanica, – 26. ma{insko oddelenie, – 27. nova laboratorija, – 28. gara`i, – 29;30. magacini, – 32. dolna uprava – 33. nastre{nica – 34. portirnica – 35. plinski magacin – 36. kompresor – 37;38. baraki, – 39. odvoden kanal, – 40;41;42;43. talo`nici, – 44;45. kanal – 46. plato za materijali, – 47. pulpovod, – 48. kolektor na jalovina 4 – 49. brana jalovina 4 – 69. trafostanica – 70;71. pumpi za povratna voda – 72;73. dalnovodi

DEL 1.5.: – 58; 59;60. bazeni so industriska voda

DEL 1.6.: – 54. ma{inska rabotilnica – 55. izvozno okno

DEL 1.7.: – 50. nastre{nica, – 51. baraka,



– 52. trafostanica, – 53. ventilator

DEL 1.8.: – - 61. rezervoar za tehni~ka voda

DEL 1.9.: – 64. zafat, – 65. i 66.bazeni

DEL 1.10: – 67. i 68. akumulatorska stanica

DEL 1.11: – 31. betonska baza – izlez na horizont 830 so mala deponija za jalovina i ventilator

DEL 1.12.: – 56. kompresornica – 57. ventilatorska stanica,

• [umsko zemji{te Spored planskite predviduvawa utvrdeni so Prostorniot plan na R. Makedonija, vo Regionot na Del~evo, vo koj{to spa|a prostorot za koj {to se nameneti Uslovite za planirawe, se planira po{umuvawe vo {uma i von {uma na okolu 5200ha. Vrz osnova na toa se predviduva deka vo ovoj region vo 2020 god. vkupnata povr{ina pod {umi }e iznesuva 32860ha, drvnata masa se procenuva na iznos od okolu 2.100.000m3 i vkupen godi{en prirast od 75000 m3. So cel da se otpo~ne reverzibilen proces, na vra}awe na {umata vo terenite kade taa nekoga{ postoela, i da se ostvarat optimalni koristi od zemji{teto i biolo{kite kapaciteti vo {umarstvoto, neophodno e strogo pridr`uvawe kon kriteriumite, principite i proekciite za razvoj i unapreduvawe na {umarstvoto do 2020 godina, definirani so Prostorniot plan na R. Makedonija:

− Navremeno izveduvawe na odgleduva~kite i obnovitelnite zafati so odnapred odreden godi{en izvedben plan i programa;

− Vo godi{nite planovi i srednoro~ni programi za po{umuvawe, apsolutna prednost da se dava na povr{inite so izrazena erozija i terenite vo neposrednite slivovi na ve{ta~kite akumulacii;

− Po{umuvawe na golinite so avtohtoni vidovi na drvja, osobeno okolu izvorite na voda predvideni za kaptirawe;

− Po{umuvawe na golinite i zemjodelskite povr{ini, pokraj frekventnite pati{ta, zaradi za{tita od zgolemeniot stepen na zagadenost.

3.2.4. Infrastrukturni krakteristiki So planot se utvrduvaat i planskite re{enija za infrastrukturata. Na ovoj prostor uslovenosta od reqefot vo zna~ajna merka gi diktira planskite re{enija za soobra}ajnicite, za fekalnite i atmosferskite infrastrukturni vodovi kako i elektri~nata i telekomunikaciskata



infrastrukturna mreà. Vodeweto na infrastrukturata e vo infrastrukturni koridori, od dvete strani na industriskata ulica.

• Soobra}ajna infrastruktura Soobra}ajnata infrastruktura na predmetniot prostor ja so~inuva regionalniot paten pravec R-208 (vrska so M-2): Toranica - Sasa Makedonska Kamenica (vrska so M-5), so vkupna dolìna od 38.5km od koi: 21,8 km pod asfalt i 18.0km neprose~en pat (delot Toranica - Sasa), kako i definiranata industriska ulica, so dolìna od 686m, kako del od regionalniot paten pravec R-208, vo granicite na planskiot opfat na planot. Vo potesniot rudni~ki kompleks ne se predviduvaat prostori za parkirawe. Obezbeduvawe na bezbedno i ekonomi~no grupno stacionirawe na pove}e vozila vo podra~jata i gradbi nameneti za rabota (grupa na klasa na namena G5), e re{eno vo ramkite na del od grade`nata parcela GP br.1.4. koja e predvidena za organizirawe na deponija za skladirawe na otpadot od tehnolo{kiot proces - jalovi{teto, so vkupna povr{ina od 5838m2. So restartiraweto na rudarsko-industriskiot kompleks, trasata na patot na delot Sasa - Makedonska Kamenica, e sanirana i rekonstruirana, a na poedini delnici e izvedena sosema nova trasa. Kolovozot na trasata e so razli~na {iro~ina i radiusi na krivini i promenlivi nakloni na nodol`niot i napre~niot profil. Dvièweto na pe{acite vo kompleksot na rudnikot se odviva po betonski trotoar so promenliva {iro~ina od 1.0 do 2.0 metri. Delnicata od patot koja go napu{ta kompleksot na rudnikot i vodi kon Toranica e neprose~en i vo lo{a sostojba so nedefiniran profil na kolovozot. Ovoj del od regionalniot pat e so minimalna frekvencija i go koristi mesnoto naselenie kako edinstven pristap do poedini maala kako delovi od seloto Sasa. Rasporedot na soobra}ajnata mreà vo okolinata na Stopanskiot kompleks e dadena vo Aneks 4.

• Vodosnabduvawe i odveduvawe na otpadni vodi − Vodosnabduvawe Vo rudarsko industriskiot kompleks obezbedena e voda za pokrivawe na sanitarnite, tehni~kite, industriskite potrebi i potrebite za tehnolo{kiot proces. Za vodosnabduvawe so sanitarna voda i tehni~ka (za toaleti, miewe ulici i dr.) voda se zafa}a od Kozja Reka. Vodata koja se upotrebuva za sanitarni potrebi se hlorira vo rezervaoar koj se nao|a vo krugot na rudarsko industriskiot kompleks. Tehni~kata voda e vo poseben rezervoar i ne se hlorira.



Za tehnolo{kiot proces (za flotacija i za kompresorskata stanica) voda se zafa}a od Svinska Reka i so cevovod preku rezervoar od desnata strana na rekata se doveduva do flotacija i kompresorot. Vodostopanskata infrastruktura vo okolinata na Stopanskiot kompleks e dadena vo Aneks 5. − Odveduvawe na otpadni vodi Niz rudarsko industriskiot kompleks te~at Svinska Reka i Kozja Reka koi se spojuvaat vo Kameni~ka Reka. Za da se za~uva kvalitetot na vodite koi minuvaat niz opfatot na rudarsko industriskiot kompleks, Kameni~ka Reka se zafa}a vo kanal koj preminuva vo opto~en tunel. Po napu{taweto na opfatot na rudarsko industriskiot kompleks rekata se vra}a vo prirodnoto korito. Otpadnite vodi od krugot na rudarsko industriskiot kompleks (od miewe na ulici, atmosferski vodi) se sobiraat vo atmosferska kanalizacija, se doveduvaat vo talo`nici od kade po mehani~kiot tretman (istaloùvaweto) se ispu{taat vo Kameni~ka Reka. Vodite od tehnolo{kiot proces se vodat do jalovi{te 4. Jamskite vodi se odveduvaat vo jalovi{te 3, a potoa kon jalovi{te 4. Jalovi{teto 3 poradi ispolnetosta na kapacitetot ne e vo funkcija. Od jalovi{tata 3 i 4 so povraten cevovod se vra}aat vodite vo flotacijata. Pulpata od flotacija so cevovod se vodi kon jalovi{teto 4. Pokraj ovoj pulpovod ima i rezerven pulpovod koj odi paralelno so glavniot do jalovi{te 3, a od tuka do jalovi{te 4. Otpadnite vodi od talo`nicite za olovo i cink (koi se nao|aat pozadi objektot za flotacija) so cevovod se priklu~uvaat na pulpovodot.Cevovodite po koi se odveduvaat otpadnite vodi od tehnolo{kiot proces se postaveni paralelno vo "odvoden koridor" na desna strana od Kameni~ka Reka sledejki gi terenskite uslovi. Vo idniot period se predviduva izgradba na jalovi{te "5". So izgradba na novoto jalovi{te opto~niot tunel so koi se odveduvaat vodite od Kameni~ka Reka }e bide prodolèn posle jalovi{te "5", odnosno do granicata na opfatot.Isto taka i infrastrukturniot "odvoden koridor", t.e. cevovodite so koi otpadnite vodi od tehnolo{kiot proces se vodat do jalovi{teto "4" }e bide prodolèn do novoto jalovi{te. Vo planskiot period, rekite (Kozja i Svinska) koi minuvaat niz urbaniot opfat na kompleksot potrebno e da se reguliraat, iako Kozja Reka ve}e e delumno regulirana.



• Otpad Pokraj jalovinata koja kako otpaden materijal se odloùva na hidojalovi{tata, od tehni~ko-tehnolo{kiot proces vo site fazi na proizvodstvoto vo rudnikot kompleks Sasa se sozdava te~en i cvrst otpad. Te~niot otpad go so~inuvaat raznite tipovi otpadni masla koi se sobiraaat vo metalni buriwa i se ~uvaat na lokacijata. Kako rezultat na dolgogodi{noto rabotewe, na pove}e lokacii vo rudni~kiot kompleks ima odloèno cvrst otpad: metalni plo~i, stara ma{inerija i uredi (ostatoci od transformatori, lokomotivi i vagoni), ~eli~ni cevki, stari buriwa za gorivo i hemikalii, skr{eni stakla, azbestno-cementni plo~i i drugo. Aktivnostite prevzemeni od rakovodstvoto so koi intenzivno se ras~istuva ovoj vid na otpad i negovo krajno odloùvawe na soodvetni deponii ili reciklirawe e rezultat na politikata za spravuvawe so ovoj vid otpad. Ovoj pristap treba da prodolì i vo idnina, sledej}i ja postojnata zakonska regulativa za upravuvawe so opadot.

• Elektroenergetska i telekomunikaciska infrastruktura − Elektroenergetska infrastruktura

Za potro{uva~ite od rudarsko industriskiot kompleks Sasa, od strana na AD ESM-EVN Makedonija, Podru`nica Elektro Del~evo ima izdadeno Re{enie za soglasnost za priklu~uvawe na distributivna mreà, spored koja odobrenata maksimalna ednovremena mo}nost iznesuva 6000kW. Rudarsko industriskiot kompleks, zaradi sloènosta i nezavisnosta na svojata rabota, ima svoja sopstvena trafostanica, locirana vo ramkite na kompleksot. Transformatorskata stanica e so napon 35/6kV i ima dva energetski transformatori od po 4MW. Na ovaa trafostanica e priklu~ena distributivnata mreà na bliskite sela (Sasa, Vozarci). Za potrebite na rudarsko industriskiot kompleks ima izgradeno pove}e trafostanici 6/0,4kV i toa:

Ime na trafostanica Instalirana mo}nost kVA Vid na postrojka Flotacija 3x1600 kVA yidana Drobewe 2x800 kVA yidana Potkop 14 250 kVA yidana Rudnik 2x800 kVA yidana Horizont-15 400 kVA yidana Jama-3 400 kVA blindirana Jama-4 400 kVA blindirana Horizont-15 250 kVA blindirana Horizont-16 250 kVA blindirana Horizont-14 250 kVA Suv transformator Horizont-15 250 kVA Suv transformator Horizont-16 250 kVA Suv transformator Horizont-866 250 kVA Suv transformator Horizont-14B 250 kVA Suv transformator



Trafostanicite koi se so suv transformator se postaveni pod zemja, vo rudni~kite okna. Priklu~nite vodovi do trafostanicite vo najgolem del se vozdu{ni, na drvo-impregrirani ili armirano-betonski stolbni mesta, a delumno se i kablovski. Vo rudnite okna vodovite se kablovski. Bidej}i od postojnata 35/6kV trafostanicata rudarsko industriskiot kompleks Sasa se snabduvaat so el.energija i bliskite sela vo ovoj region, za sigurno, kontinuirano i kvalitetno snabduvawe so elektri~na energija na potro{uva~ite, potrebno e da se zgolemi instaliranata mo}nost na ova trafostanica. Za taa cel, vo slednite urbanisti~ki planovi potrebno e da se predvidi povr{ina za infrastruktura na parcelata so trafostanicata, na koja {to }e moè da se pro{iri postojnata, so zgolemuvawe na mo}nosta na postojnite ili dogradba na u{te eden transformator i priklu~ni poliwa. Spored barawata na investitorot, potrebno e da se izgradi nova trafostanica (6/0,4kV) na horizont 830. Priklu~en vod za nea }e bide od postojniot dalnovod do trafostanicata locirana vo jalovi{te br.4 so ~eli~no-re{etkasti stolbovi. Za dalnovodite koi minuvaat niz urbaniot opfat, predvideni se za{titni koridori, so {irina soodvetna na naponskoto nivo na dalnovodite. Vo Aneks 5 prikaàna e energetskata infrastruktura vo okolinata na Stopanskiot kompleks. 3.3. Kulturni i istoriski karakteristiki na ìvotnata sredina 3.3.1. Prirodno nasledstvo Na prostorot predloèn za izrabotka na Urbanisti~ki plan von naseleno mesto, za zonata na Rudnikot za olovo i cink "Sasa", Op{tina Makedonska Kamenica nema evidentirani spomenici na prirodata. Dokolku pri ureduvaweto na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodno nasledstvo koe moè da bide zagrozeno so urbanizacijata na ovoj prostor, potrebno e da se predvidat slednite merki za za{tita na prirodnoto nasledstvo:

− Utvrduvawe na granicite i ozna~uvawe na site objekti proglaseni i predloèni za proglasuvawe kako prirodno nasledstvo;

− Zabrana za vr{ewe na kakvi bilo stopanski aktivnosti koi ne se vo soglasnost so celite i merkite za za{tita utvrdeni so pravniot akt za proglasuvawe prirodno dobro ili prostoreniot plan za podra~je so specijalna namena;

− Vo podra~jata i zonite so stroga za{tita dozvoleni se samo nau~noistra` uva~ki aktivnosti;



− Vo prostorite so karakter na prirodno nasledstvo dozvoleno e koristewe na rastitelni i ìvotinski vidovi samo vo sanitarno zdravstveni celi;

− Na podra~jata koi se predloèni za za{tita kako prirodno nasledstvo, izgradbata i ureduvaweto do proglasuvaweto na istite mora da se vr{i soglasno prethodno napravenata valorizacija na prirodnite vrednosti i vlijanijata vrz ìvotnata sredina;

− Magistralnata i ostanatata infrastruktura (nadzemna i podzemna) da se vodi nadvor od objektite so prirodni vrednosti, a pri pomali zafati potrebno e nejzino estetsko vklopuvawe vo prirodniot pejza`;

− Vospostavuvawe na monitoring, permanentna kontrola i nadzor na objektite so prirodni vrednosti i prezemawe na stru~ni i upravni postapki za sanirawe na negativnite pojavi;

− Vospostavuvawe na stru~na sorabotka so soodvetni institucii vo okruùvaweto i

− Po~ituvawe na na~elata za za{tita na prirodata. 3.3.2. Kulturno-istorisko nasledstvo Vo granicite na planskiot opfat se evidentirani slednite arheolo{ki lokaliteti koi se objaveni vo Arheolo{kata karta na Republika Makedonija, koja gi prou~uva predistoriskite i istoriskite sloevi na ~ove~kata egzistencija, od najstarite vremiwa do docniot sreden vek, na analiziranoto podra~je:

• Arheolo{ki lokalitet Sviwa Reka, srednovekovna topilnica, vo neposredna blizina na rudnikot, na dvata brega na Sviwa Reka vo Kamenica (ostatoci od topena olovna ruda i urnatini od pe~ka za topewe), so povr{ina od 100m2;

• Arheolo{ki lokalitet Madem, srednovekovna topilnica, ju`no od flotacijata na rudnikot Sasa, na leviot breg na Kamenica (ostatoci od topena olovna ruda i urnatini od pe~ka za topewe);

• Arheolo{ki lokalitet Petrova Reka, srednovekovna topilnica, na leviot dol na Petrova Reka (ostatoci od topena olovna ruda i urnatini od pe~ka za topewe), so povr{ina od 120m2. (lokalitetot e poznat i pod imeto Seli{te);

• Arheolo{ki lokalitet Jagodinska Reka, srednovekovna topilnica, zapadno od Kapetanskata maala, na leviot breg na Jagodinska Reka (ostatoci od topena olovna ruda, urnatini od pe~ka za topewe grobovi i nekolku grobovi), so povr{ina od 230m2.

Navedenite lokaliteti se nao|aat vo granicite na planskiot opfat i pretstavuvaat evidentirano nasledstvo. Tri arheolo{ki lokaliteti se vo lo{a fizi~ka sostojba, a arheolo{kiot lokalitet "Madem" e pokrien so jalovina i e nedostapen, {to onevoznoùva negovo natamo{no istraùvawe i za{tita.



Vo op{tina Makedonska Kamenica drugi arheolo{ki lokaliteti se: M. Kamenica-Govedarnik, nekropola od docnoanti~ko vreme; Grobi{ta, starohristijanska crkva i nekropola, vo Gr~ovsko maalo; Popova Glava, mogila od docnoanti~ko vreme, na desniot breg na reka Kamenica; Stari Grobi{ta, srednovekovna nekropola na 1,0 km severno od seloto; Crkva, mogili od rimsko vreme; ûkar~e, tumul od èlezno vreme, vo neposredna blizina na Gr~ovsko maalo. Neistraènosta i lo{ata sostojba arheolo{kite lokaliteti, ne obezbeduvaat podatoci za nivna valorizacija, poradi {to so za{titno-konzervatirskite osnovi (koi se sostaven del na planot) se predlaga samo globalen reìm na za{tita, koj podrazbira za~uvuvawe od uni{tuvawe do nivnoto istraùvawe. Za lokalitetot "Sviwa Reka", se predlaga za~uvuvawe od eventualno nasipuvawe so jalovina i pro{iruvawe na lokalniot pat i industriskiot kompleks. Za lokalitetot "Petrova Reka", ne se predlaga reìm za za{tita poradi oddale~enosta od planskiot opfat. Za lokalitetot "Jagodinska Reka", se predlaga, vo slu~aj na pro{iruvawe na patot, da se istraì ostanatiot del od nekropolata. Arheolo{kite lokaliteti moè da bidat zagrozeni dokolku dojde do pro{iruvawe na rudarskiot kompleks i negovata infrastruktura. Od toj aspekt, najzagrozeni se lokalitetite "Sviea Reka" i "Jagodinska Reka". Dokolku se utvrdi deka planiranite sodrìni, se vo zonata na lokalitetot so kulturno nasledstvo, potrebno e da se primenat planski merki za za{tita na nedvi`no kulturno nasledstvo:

− zadolìtelen tretman na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo procesot na izrabotkata na planovi od ponisko nivo: prostorni i urbanisti~ki planovi zaradi obezbeduvawe na planski uslovi za za{tita na spomenicite na kultura, ostvaruvawe na nivnata kulturna funkcija, prostorna integracija i aktivno koristewe na spomenicite za soodvetna namena, vo turisti~koto stopanstvo, vo maloto stopanstvo i uslugite i vo vkupniot razvoj na dràvata;

− planirawe na rekonstrukcija, revitalizacija i konzervacija na najzna~ajnite spomeni~ki celini i objekti i organizacija i ureduvawe na kontaktniot, okolniot spomeni~en prostor zaradi za~uvuvawe na nivnata kulturno-istoriska dimenzija i soodvetna prezentacija; izmena i dopolnuvawe na prostornite i urbanisti~kite planovi zaradi usoglasuvawe od aspekt na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo.

Reonizacija i kategorizacija na prostorot za za{tita na prirodni vrednosti i arheolo{ki lokaliteti vo okolnata na Stopanskiot kompleks daden e vo Aneks 6.



3.4. Turizam i organizacija na turisti~ki prostori Turizmot i ugostitelstvoto so svojata osnovna funkcija-prifa}awe, smestuvawe i istovremeno zadovoluvawe na golem broj raznovidni barawa i `elbi na turistite, vlijae kako vrz vkupnata ekonomija i razvojot na odredena sredina, a isto taka ima izrazeno vlijanie i vrz prostorot vo koj ja obavuva dejnosta. Vrz osnova na kompleksno sogledanite prirodni i sozdadeni uslovi i resursi po obem, kvalitet, rasprostranetost ili unikatnost, funkcionalnost, atraktivnost i stepen na aktiviranosta, na teritorijata na R. Makedonija kako posebni celini mo`e da se izdvojat slednite vidovi na turisti~ki potencijali: vodenite povr{ini, planinite, bawite, celinite i dobrata so prirodno i kulturno nasledstvo, tranzitnite turisti~ki pravci, gradskite naselbi, lovnite podra~ja i selata. Soglasno so osnovnite dolgoro~ni celi, konceptot i kriteriumite za razvoj i organizacija na turisti~kata ponuda, vo Republikata se definirani vkupno 10 turisti~ki regioni so 54 turisti~ki zoni. Predmetnoto podra~je pripa|a na Bregalni~kiot region so 9 turisti~ki zoni i 29 turisti~ki lokaliteti. Analiziraniot prostor pripa|a na turisti~ki region so regionalno zna~ewe. Soglasno postavkite za razvoj i organizacija na turisti~kata dejnost, za nepre~en razvoj na vkupnata turisti~ka ponuda na ova podra~je, se prepora~uva, pri idnata organizacija na stopanskite dejnosti da se po~ituvaat kriteriumite za za{tita i odr`liv ekonomski razvoj.



4.0. PRAVNA I ADMINISTRATIVNA RAMKA Republika Makdedonija kako zemja kandidat za ~lenstvo vo EU, se stremi kon usoglasuvawe na nacionalnata pravna i administrativna ramka so evropskoto zkonodvstvo. Sekako, ovoj proces podrazbira i celo transponirawe na EU zakonskata ramka koja se odnesuva na ìvotnata sredina vo nacionalnata legislativa. Ova poglavje sodrì pregled na Pravnata i administrativnata ramka vo Republika Makedonija, so poseben akcent na nacionalnata legislativa za ìvotnta sredina (zakoni, vladini odluki, planovi i standrdi) i nacionalite barawa i proceduri vo odnos na OV@S (ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina). 4.1. Nacionalna legislativa za ìvotnata sredina Nacionalnata pravna ramka za ìvotnta sredina analizirana e preku tri nivoa na osnovni dokumenti: 1) Osnovni zakoni vo odnos na ìvotnata sredina; 2) Vladini odluki, planovi i standardi i so poseben akcent na 3) Nacionalni barawa i postapka za OV@S. 4.1.1. Osnovni zakoni Zakon za ìvotna sredina (Sl. Vesnik na RM Br. 53/2005; Br. 81/2005, Br. 24/2007) e ramkoven zakon vo oblasta na ìvotnata sredina vo koj se transponirani segmentite na acquis-ot poznat kako hrizontalna legisltiva. So ovoj zakon se ureduvaat pravata i odgovornostite na Republika Makedonija, na op{tinata, na gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje, kako i pravata i dol`nostite na pravnite i na fizi~kite lica, vo obezbeduvaweto uslovi za za{tita i za unapreduvawe na ìvotnata sredina, zaradi ostvaruvawe na pravoto na gra|anite na zdrava ìvotna sredina. Na postapkite utvrdeni so ovoj zakon se primenuva Zakonot za op{tata upravna po stapka dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno. Ovoj zakon gi vklu~uva osnovnite principi za za{titata na ìvotnata sredina, vrz osnova na koi se reguliraat soodvetnite proceduri za upravuvawe so ìvotnata sredina. Ovie principi se op{ti (zaedni~ki) vo odnos na zakonite koi gi reguliraat posebnite oblasti na ìvotnata sredina. Zakonot za ìvotna sredina gi odreduva pra{awata vo odnos na pristap na informacii od oblasta na ìvotnata sredina, u~estvoto na javnosta vo procesot na donesuvawe na odluki, procedurite za OV@S, planovi za kontrola na nezgodi vo industriite, kako i mehanizmi za kontrola dostapni na inspektorite za ìvotna sredina. Zakont za ìvotna sredina isto taka gi propi{uva i dozvolite za integrirano spre~uvawe na zagaduvaweto, odnosno dava zakonski nacrt na sistemot za ISKZ, preku ISKZ dozvolite za usoglsuvawe so operativnit plan, prikaùvaj}i gi uslovite za postoe~kite instalacii koi se vo funkcija.



Posebni delovi od zakonot se odnesuvaat na OV@S i Strategiska ocenka, odnosno Direktivata 97/11/EC dopolneta so Direktiva 85/337/EEC koi se odnesuvaat vlijanijata vrz ìvotnat sredina od odredeni javni ili privatni proekti, i Direkltiva 2003/35 se celosno transponirani vo Glava XI I X na Zakonot za ìvotna sredina. Procedurite za strategiska ocenka na ìvotnata sredina prikàni se vo Glava X od Zakonot za ìvotna sredina (Slu`ben vesnik na R. M. Br. 53/05, 81/05, 24/07). Vo ovaa glava transponirani se osnovnite barawa na EU Direktivata 2001/41/EC. Odnosno vo zakonot e naglaseno deka: Strategiska ocena se sproveduva na planski dokumenti koi se podgotvuvaat vo oblasta na zemjodelstvoto, {umarstvoto, ribarstvoto, energetikata, industrijata, rudarstvoto, transportot, regionalniot razvoj, telekomunikaciite, upravuvaweto so otpadot, upravuvaweto so vodite, turizmot, prostornoto i urbanisti~koto planirawe i koristewe na zemji{teto, na Nacionalniot akcionen plan za ìvotnata sredina i na lokalnite akcioni planovi za ìvotnata sredina, kako i vrz site strategiski, planski i programski dokumenti so koi se planira izveduvawe na proekti za koi se vr{i ocena na vlijanieto od proektot vrz ìvotnata sredina. Vo slu~aj koga e potrebno sproveduvawe na strategiska ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina, vo organot koj go podgotvuva planskiot dokument izgotvuva izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina. Vo soglasnost so Zakonot za ìvotna sredina kompetenten institucija za sproveduvawe na OV@S procedurite e Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe (M@SPP). Zakon za za{tita na prirodata (Sl. Vesnik na RM br. 67/2004, br. 14/2006, br. 84/2007) gi propi{uva zakonskte principi koi se odnesuvaat ba za{titata na prirodata i ovoj zakon e hrmoniziran spored acquis communautaire i gi opfa}a i obvrskite koi proizleguvaat od ratifikuvanite multilateralni dogovori vo ovaa oblast. Celosna implementacija na zakonot }e bide vozmo`nap o prifa}aweto na soodvetnite pod-zaknski akti. So ovoj zakon se ureduva za{titata na prirodata preku za{tita na biolo{kata i predelskata raznovidnost i za{tita na prirodnoto nasledstvo, vo za{titeni podra~ja i nadvor od za{titeni podra~ja. Za{titata na predelskata raznovidnost se ostvaruva preku vospostavuvawe i sproveduvawe na sistem na merki i aktivnosti za za~uvuvawe i odrùvawe na karakteristi~ni vrednosti na predelot koi proizleguvaat od negovata prirodna konfiguracija i/ili od vidot na ~ovekovata aktivnost. Dodeka za{tita na prirodnoto nasledstvo se ostvaruva preku vospostavuvawe na sistem koj gi utvrduva merkite, postapkite i metodite za steknuvawe na status na prirodno nasledstvo i sproveduvawe na negovata za{tita. Ovoj zakon propi{uva i pravna osnova za vospostavuvawe an ekolo{ka mreà t.e. NATURA 2000. Zakonot isto taka, vkli~uva aplikacija na propisi koi se ve}e spomentai vo drugi zakoni, a se odnesuvaat na za{tita na prirodata. Procedurite za trgovija so za{titeni vidovi na flora i fauna, kako {to



propi{ano i vo CITES se soodvetno transponirani vo Zakonot za za{tita na prirodata, kako i pravnata osnova za za{titan a vidovite koi se od nacionalno i Evropsko zna~ewe. Zakonot za vodi (Sl. vesnik na RM br. 87/2008) e ramkoven zakon vo odnos na upravuvaweto so vodite, merki i aktivnosti za raconalno i efikasno koristewe na vodite, kako i z{tita od {tetni vlijanija. Odnosno, zakonot sodrì op{ti standardi i principi, prava, obvrski i nadle`nosti na dràvnite administrativni tela, edinicite za lokalna samouprava, kako i pravata i obvrskite na pravnite subjekti i individualnite lica vo domenot na upravuvaweto so vodite. Spored Zakonot, upravuvaweto so vodi opfa}a sevkupni akcii, aktivnosti i merki za postignuvawe na celite kako: racionalno i efikasno koristewe na vodite, odr`liv razvoj na vodnite resursi, za{tita na vodite, i za{tita na vodata od {tetni vlijanija. Noviot zakon za vodi e vo sklad so barawata od Vodniot Sektor povrzani so Direktivite na EU. Zakonot za upravuvawe so otpad (Sl. Vesnik na RM br. 68/2004 i 71/2004, 102/2008) gi propi{uva osnovnite pravila koi se odnesuvaat na slednive pra{awa: strategija, planovi i programi; proceduri za postapuvawe so otpadot; postapuvawe so opasen otpad, deponii, sogoruvawe (inseneracija) na otpad; uvoz, izvoz i tranzit na otpad preku dràvnata teritorija; monitoring i upravuvawe so podatoci; informacionen sistem; finansirawe; nadzor i kompetentni avtoriteti; kazneni merki; preodni i krajni merki. Vsu{nost so ovoj zakon se ureduvaat na~inot i uslovite na sobirawe, transportirawe, obrabotka i deponirawe na otpadot na uredeni deponii, odrùvaweto na deponiite, kako i vr{eweto na promet so otpadot. Odredbite na ovoj zakon ne se odnesuvaat na radioaktivniot otpad i otpadnite materii i predmeti od koristewe na niskoaktivni i srednoaktivni izvori na jonizira~ko zra~ewe. Zakonot za upravuvawe so otpadot e povrzan si drugite zakoni, posebno so Zakonot z ìvotna sredina, vok odnos na ISKZ dozvoli i OV@S proceduri. Upravuvaweto so kvalitetot na vozduhot e odredeno vo Zakonot za kvalitet na ambientalniot vozduh (Sl. Vesnik na RM br. 67/2004, br. 92/2007), koj e harmoniziran so ramkovnata Direktiva 31996L0096. Odnosno, So ovoj zakon se ureduvaat merkite za izbegnuvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na {tetnite efekti od zagaduvaweto na ambientniot vozduh vrz ~ovekovoto zdravje, kako i za ìvotnata sredina kako celina, preku utvrduvawe na grani~ni vrednosti za kvalitet na ambientniot vozduh i pragovi na alarmirawe, grani~ni vrednosti za emisii, formirawe na edinstven sistem za sledewe i kontrola na kvalitetot na ambientniot vozduh i sledewe na izvorite na emisii, seopfaten sistem za upravuvawe so kvalitetot na ambientniot vozduh i izvorite na emisii, informativen sistem kako i drugi merki za za{tita od odredeni aktivnosti na pravnite i fizi~kite lica koi imaat direktno ili indirektno vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot. Pod-zakonskite akti koi gi odreduvaat grani~nite vrednosti na emisiite vo vozduhot se ve}e vo sila vo Republika Makedonija, prifateni vrz osnova na starata zakonska regulativa. Spored Zakonot za kvalitet na ambientniot



vozduh nekoi od pdzakonskite akti bea zameneti so prifa}aweto na Uredba za grani~ni vrednosti za nivoa i vidovi na zagaduva~ki supstancii vo ambientniot vozduh i pragovi na alarmirawe, rokovi za postignuvawe na grani~nite vrednosti, margini na tolerancija na grani~na vrednost, celni vrednosti i dolgoro~ni celi za O3, NOx, PM10, CO i benzen (Sl. Vesnik na RM br. 50/2005); kako i Pravilnikot za kriteriumi, metodi i proceduri za ocenka na kvalitetot na kvalitetot na ambientniot vozduh (Sl. Vesnik na RM br. 82/2006). Glava XIX od Zakonot za ìvotna sredina se odnesuva na klimatskite promeni, a spored dopolnuvawata na zakonot, M@SPP e odgovorno telo za izvestuvawe vo odnos na klimatskite promeni na nacionalno nivo. Zakon za {umi (Sl. Vesnik na RM br. 47/1997, 7/2000 i 89/2004) go ureduva odgleduvaweto, koristeweto i za{titata na {umite, kako neddeliv del od upravuvaweto so {umite. Odgleduvaweto (stopanisuvaweto), koristeweto i za{titata na {umite e dejnost od javen interes. So {umite se stopanisuva taka {to trajno da se so~uva nivnata povr{ina i da se zgolemi nivnata vrednost, da se obezbedi najgolem prirast spored prirodnite uslovi i da se so~uvaat i podobruvaat nivnite proizvodni i op{tokorisni funkcii. Za{titata na {umite vklu~uva za{tita od: nezakonsko prisvojuvawe i upotreba, nezakonsko trguvawe so drvo, poàri, bolesti na rastenieto i {tetnici, pasewe od strana na goveda, sobirawe na èladi, nezakonsko sobirawe na drugi {umski proizvodi i drugi {teti. Vo odnos na upravuvawto so {umi vo dràvna i privatna sopstvenost, Sobranieto na Republika Makedonija usvoi generalen plan za upravuvawe so {umite za period od 20 god. Vrz osnova na ovoj plan, pretprijatijata za upravuvawe so {umite treba da usvojat spesifi~ni planovi za upravuvawe so {umite, za period od 10 godini. Za{titata na kulturnoto bogatstvo e odredena vo Zakon za za{tita na kulturnoto bogatstvo (Sl. Vesnik na RM br. 20/2004, 115/2007). So ovoj zakon se utvrduvaat vidovite, kategoriite, identifikacijata, na~inite na stavawe pod za{tita i drugite instrumenti na za{tita na kulturnoto nasledstvo, reìmot na za{tita i koristeweto na kulturnoto nasledstvo, pravata i dol`nostite na imatelite i ograni~uvawata na pravoto na sopstvenost na kulturnoto nasledstvo vo javen interes, organizacijata, koordinacijata i nadzorot, stru~nite zvawa i drugi pra{awa {to se od zna~ewe za edinstvoto i funkcioniraweto na sistemot za za{tita na kulturnoto nasledstvo vo Republika Makedonija. Vo odnos na prirodnoto bogatstvo, pregled na oblasti po za{titeni grupi i soodvetnite op{tini daden e vo Tabela, vo Prostorniot paln na Republika Makedonija (usvoen 2004 god, vrz osnova na ~len 68 to~ka 11 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe) So ogled na faktot deka ne postojat planovi za ureduvawe na lokaciite so kulturno bogatstvo, sae ukaùva na potrebta od podobruvawe i razvoj na sorabotka pome}u M@SPP i drugite nadel`ni ministerstva. Ovaa sorabotka bio proekti za integrirana za{tita na prirodnoto i kulturnoto bogatstvo, kako i razvoj na op{tinite i kulurata. Zakonot za za{tita od bu~va vo ìvotnata sredina (Sl. Vesnik na RM Br. 21/1984, br. 10/1990, Br. 62/1993; br. 79/2007), gi ureduva pravata i



odgovornostite za ocenka i upravuvawe so bu~avata vo ìvotnata sredina vo soglzsnos so Direktivata 2002/49/EC. Ovoj zakon generalno gi ureduva: pravata I odgovornostite na Republika Makedonija, na op{tinata, na gradot Skopje, op{tinite vo gradot Skopje, kako i pravata i odgovornostite na pravnite i fizi~ki lica vo odnos na upravuvaweto so bu~avata vo ìvotnata sredina i za{tita od bu~avata vo ìvotnata sredina. Zakon za snabduvawe so voda za piewe i odveduvawe na urbani otpadni vodi (Sl. Vesnik na RM br. 68/2004, 28/2006, 103/2008). Generalno, so ovoj zakon se ureduvaat uslovite i na~inot na snabduvawe so voda za piwe, prekinuvawe na snabduvaweto so voda za piewe i odveduvawe na urbani otpadni void vo recipientot preku vodosnabditelniot i kanalizacioniot system, izgradbata, odrùvaweto, za{titata i priklu~uvaweto na vodosnabditelni i kanalizacioni sistemi, odnosite me}u davatelot i korisnikot na uslugata, kako i nadzor nad sproveduvaweto na ovoj zakon. Zakon za mineralnite surovini (Sl. Vesnik na RM br. 24/2007). So ovoj zakon se ureduvaat:

1. uslovite i na~inot na vr{ewe geolo{ki istraùvawa, eksploatacija, podgotovka i prerabotka na mineralni surovini so cel da se obezbedi nivna, optimalna iskoristenost vo soglasnost so na~elata na odr`liv razvoj i za{tita na ìvotnata sredina i

2. pottiknuvaweto i unapreduvaweto na geolo{kite istraùvawa, eksploatacijata, podgotovkata i prerabotkata na mineralnite surovini, kako i zajaknuvawe na merkite za bezbednost, za{tita na ìvotnata sredina, zdravjeto na lu|eto, nadzorot i uslovite pri vr{eweto na geolo{kite istraùvawa i eksploatacija na mineralnite surovini.

Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe (Sl. Vesnik na RM br. 4/96, 8/96, 70/96, 7/97, 28/97, 53/01, 45/02, 51/05, 137/07, 24/08). So ovoj zakon se ureduvaat uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~koto planirawe, vidovite i sodrìnata na planovite, izrabotuvaweto i postapkata za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite i sledeweto na realizacijata na planovite, nadzorot i drugi pra{awa od oblasta na prostornoto i urbanisti~koto planirawe, vklu~uvaj}i i specifikacija na parametri za za{tita na ìvotnata sredina. Ovoj zakon e vo korelacija so Prostorniot plan, koj gi predviduva mo`nstite i re{enijata za kompleksnite prostorni problemi i konflikti vo interakcija so razvojnite procesi, trendovi i ograni~uvawa, vklu~uvaj}i go i razvojot na op{tinite. Zakonskite odredbi od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe se podetalno definirani preku nekolku pravilnici kako: Pravlinik za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe (Sl. Vesnik na RM br. 78/2006). So ovoj Pravilnik se propi{uvaat standardite i normativite za urbanisti~ko planirawe koi se primenuvaat pri izrabotuvawe, donesuvawe i sproveduvawe na urbanisti~kite planovi i urbanisti~kiot proekt.



Pravilnik za pobliskata sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi (Sl. Vesnik na RM br. 78/2006). So ovoj pravilnik se ureduva pobliskta sodrìna, razmer i na~in na grafi~kata obrabotka na urbanisti~kite planovi, kako i definirawe na dokumentacijata potrebna za ovie planovi. Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija e vospostaven paralelno so usvojuvaweto na Planot (Sl. Vesnik na RM br. 39/2004). So ovoj zakon se ureduvaat uslovite, na~inite i dinamikata na sproveduvaweto na Prostorniot plan na Republik Makedonija, pravata i odgovornostite na subjektite za sproveduvawe na Prostorniot plan, finansiraweto i ndzorot nad sproveduvaweto na Prostorniot plan. Vo ovoj zakon e odredeno deka i M@SPP e odgovono za izdavawe na soglasnost za bilo kakov tip na gradba nadvor od oblastite koi se ozna~eni za urban ravoj. Zakonot e vospostavaen za podobruvawe na sorabotkat pome|u nadle`nite ministerstva i ocenkata na mo`nite vlijanija na odredenata lokcija. Zakon za lokalna samouprava (Sl. Vesnik na RM br. 5/2002). So ovoj zakon se ureduvaat: nadle`nostite na op{tinata; neposrednoto u~estvo na gra|anite vo odlu~uvaweto; organizacijata i rabotata na organite na op{tinata; op{tinskata administracija; aktite na organite; imot - sopstvenost na op{tinata; nadzorot nad rabotata na organite na op{tinata; raspu{taweto na sovetot na op{tinata; mehanizmite na sorabotka me|u op{tinite i Vladata na Republika Makedonija; mesnata samouprava; za{titata na lokalnata samouprava; utvrduvawe na slu`beni jazici vo op{tinite i drugi pra{awa od zna~ewe za lokalnata samouprava. Zakon za investicija na razvoj na proekti (Sl. Vesnik na RM br. 15/90, 11/91, 11/94, 18/99 and 25/99). Ovoj zakon gi ureduva osnovnite na~ela za podgotovka na standardi i normi vo odnos na razvoj na proekti, vklu~uvaj}i gi i parametrite za za{tita na ìvotnata sredina. Zakon za gradewe (Sl. Vesnik na RM br. 51/ 2005, izmena i dopolnuvawe 8.07.2008). So ovoj zakon se ureduvaat gradeweto, osnovnite barawa na gradbata, pravata i obvrskite na u~esnicite vo izgradbata, proektnata dokumentacija, gradili{teto, upotrebata, odrùvaweto, zdruùvawe vo komora i drugi pra{awa od zna~ewe za gradeweto. Zakon za zemjodelsko zemji{te (Sl. Vesnik na RM br. 25/98, 18/99, 02/04, 135/07). So ovoj zakon se ureduva koristeweto, raspolagaweto, za{titata i prenamenata na zemjodelskoto zemji{te. Zakon za za{tita i spasuvawe (Sl. Vesnik na RM br. 36/04, 49/04) So ovoj zakon se ureduva za{titata i spasuvaweto na lu|eto i materijalnite dobra od prirodni nepogodi, epidemii, epizootii, epifitotii i drugi nesre}i vo mir i vo vojna i od voeni dejstva vo Republika Makedonija.



4.1.2. Vladini odluki, planovi i standardi Prostorniot plan na Republika Makedonija e usvoen vo 2004 god. Ovoj document e so dolgoro~en karakter, odnosno so vremenski horizont do 2020 god. Prostorniot plan pretstavuva upravuva~ki dokument, po karakter integralen razvoen proekt so ~ija pomo{ se definira prostornata organizacija na dràvata i celite i koncepciite na prostorniot razvoj na oddelni oblasti, kako i uslovite za nivna realizacija. Planot e orientiran kon iznao|awe na pati{ta i mo`nosti za re{avawe na sloènite prostorni problemi i konflikti vo interakcija so razvojnite procesi, tekovi i ograni~uvawa. Spored toa, Planot e problemski orientiran, no ne samo na problemite od momentalnata sostojba, tuku i na problemite koi se vo vremenska smisla dolgoro~ni i ~ie re{avawe i otstranuvawe ima strate{ka dimenzija vo razvojot i prostorno-funkcionalnata integracija. Poradi toa, Prostorniot plan se definira kako dokument so trajni vrednosti, a }e se usoglasuva so site razvojni dokumenti {to }e bidat izgotvuvani i donesuvani. Pokraj strate{ko-razvojniot, Planot ima i prostorno-integrativen karakter {to, vsu{nost, pretstavuva negova primarna zada~a. Toj gi koordinira sloènite fizi~ki strukturi na primarnite, sekundarnite, tercijarnite i javnite dejnosti, nivnata lokacija i alokacija vo prostorot. Procesite na integracija vo prostorot na Republikata baraat zaedni~ko interaktivno i uskladeno funkcionirawe na infrastrukturata, proizvodstvoto i javnite slu`bi vo vreme i prostor, so nu`no respektirawe na kontinuitetot za za~uvuvawe, za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina. Edna od osnovnite celi na Prostorniot plan se odnesuva na {tedewe, racionalno koristewe i za{tita na prirodnite resursi, osobeno deficitarnite i strate{ki zna~ajnite za razvojot i kvalitetot na ìveeweto vo Republikata. Vkupniot bilans na vodnite resursi, kako i nivnata prostorna i vremenska distribucija, bara isklu~itelno vnimatelno koristewe i vo celosno obezbeden sistem na za{tita od zagaduvawe i neplansko koristewe. Vo odnos na toa se potencira potrebata od vospostavuvawe na efikasna kontrola na koristeweto i ureduvaweto na grade`noto zemji{te i utvrduvawe na normi i standardi za gradba i komunalno opremuvawe na naselbite. Zaradi pravovremeno rezervirawe na prostori na racionalna izgradba i koristewe na objekti ili podra~ja od javen interes, se obezbeduva za{tita na koridorite za izgradba na infrastrukturata, podra~-jata za eksploatacija na rudi, prostorite za izgradba na akumulacii, kako i prostorite so za{titeni prirodni i nedvi`ni kulturni bogatstva. Nacionalen razvoen plan na Republika Makedonija (NRP) (2007-2009). Osnovna cel na NRP e da ja zajakne konzistentnosta na strukturnite i institucionalnite javni investicii koi se razvojno orientirani. Vrz osnova na detalnata procenka na tekovnata ekonomska, socijalna i sostojbata na za{titata na ìvotnata sredina vo Republika Makedonija, strategiskata cel na NRP e da ja zgolemi me|unarodnata konkurentnost na zemjata koja e potrebna za odr`liv ekonomski rast i poviska stapka na vrabotenost.



Na pooperativno nivo, klu~nite celi na NRP se slednite: − Da ja zajakne ekonomskata konkurentnost na korporativniot sektor

preku intezivirawe na {irok opseg strukturni reformi, vklu~itelno i podobruvawe na biznis okruùvaweto i investiciskata klima, pogodna za ekonomski rast i sozdavawe raboteni mesta.

− Da razvie nova i da ja podobri postojnata fizi~ka infrastruktura, osobeno onaa svrzana za transportot, energija, ìvotnata sredina i navodnuvaweto, so cel da go poddrì ekonomskiot rast i da ja podobri celokupnata konkurenost na zemjata.

− Da go podobri kvalitetot na obrazovanieto i obukite na na~in tie efikasno da odgovorat na barawata na pazarot na trud, vklu~itelno i barawata na ekonomijata zasnovana na znaewe.

− Da sozdade preduslovi za podobra upotreba na zemjodelskiot potencijal na zemjata preku podobro upravuvawe na zemjata i izgradba na institucionalen kapacitet na sektorot preku zajaknuvawe na ruralniot razvoj, kako i preku vospostavuvawe uslovi za bezbedno proizvodstvo na hrana i trgovija.

− Da sozdade preduslovi neophodni za efikasno kreirawe i sproveduvawe na politika na ramnomeren regionalen razvoj vo zemjata.

Programa za javni investicii (2008-2010) vklu~uva proekti-programi za koi vladata procenila deka }e pridonesat vo odr`liviot razvoj na zemjata. Programata vklu~uva tri-godi{en period i se nadograduva godi{no, sodrì proekti za site ekonomski ifrastrukturni sektori: energija, transport, snabduvawe so voda, irigacija, ìvotna sredina, kako i za socijalnite infrastrukturni segmenti. Predpristapna ekonomska programa 2008-2010. So dobivaweto na kandidatskiot status vo noemvri 2005 godina, Republika Makedonija stekna obvrska da dostavuva godi{na ekonomska programa. PEP 2008-2010 e vtor podgotven dokument od Vladata na Republika Makedonija koj gi opfa}a makroekonomskite dvièwa i proekcii na Republika Makedonija, detalno gi obrazloùva javnite finansii i politikite za podobruvawe na istite, kako i strukturnite reformi neophodni za postignuvawe dinami~en ekonomski rast. Pret-pristapna ekonomska programa pretstavuva seopfaten dokument za ekonomskata politika na Republika Makedonija, podgotvena od instituciite vo Republika Makedonija i koordinirana od Ministerstvoto za finansii. Fokusot na PEP e na razvojot i podobruvaweto na upravuvaweto so javnite finansii, kako i na brojnite strukturni reformi koi Vladata na Republika Makedonija gi prezema so krajna cel intenzivirawe na ekonomskiot rast i razvoj, kako i zgolemuvawe na ìvotniot standard na gra|anite. PEP 2008-2010 godina e naso~en kon oblastite koi se klu~ni za dobivawe na statusot funkcionalna pazarna ekonomija, odnosno delot koj se odnesuva na pazarot na trud, vklu~uvaj}i gi aktivnite i pasivnite merki za podobruvawe na vrabotenosta, fleksibilnosta na pazarot, sudskite reformi, kade osnovna cel e ostvaruvawe na pravna sigurnost i zabrzuvawe na sudskite proceduri, kako i rabotata na regulatornite tela i inspektoratite. Pri analizata na makroekonomskata ramka na R. Mkedonija, so cel ostvaruvawe na



ambicioznata ekonomska programa za strukturni reformi, vr{eni se analizi i vo odnos na industriskoto proizvodstvo I pridonesot vo rastot na ova proizvodstvo od proizvodstvoto vo nekolku rudnici vo Makedonja. Vtoriot Nacionalen ekolo{ki akcionen plan (NEAP) e donesen vo 2006 god. Vo ramkite na ovoj plan vklu~eni se upatstva od oblasta na ìvotnata sredina za {est-godi{en period do 2001 god. Za ostvaruvawe na generalnite celi i prioriteti za razli~ni sektori, vo NEAP-ot se predvideni specifi~ni merki i aktivnosti koi treba da se implementiraat, kako prodolùvawe na procesot na prilagoduvawe na nacionalnoto zaknodavstvo so evropskata regulativa za ìvotna sredina. Predvidenite merki i aktivnosti vklu~uvaat upravuvawe na integrirana politika kako edinstven metod za efektivno postignuvawe na celite, vospostavuvawe na nasoki za odr`liv pristap kon ìvotnata sredina, podobruvawe i usoglasuvawe so regionalni i globalni dogovori i otvarawe na novi perspektivi i vklu~uvawe vo internacionalni sistemi za za{tita na ìvotnata sredina. NEAP-ot pozitivno vlijae vrz sproveduvawe na aktivnostite za implementacija na ratifikuvanite me|unarodni dokumenti i dogovori, za dobivawe i realizacija na donatorski programi i proekti, za institucionalno zajaknuvawe na sorabotkata pome|u resorite i sektorite, za poefikasno sproveduvawe na procesot na decentralizacija itn. Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (NPUO-2009-2015) kako sostaven del na Nacionalniot ekolo{ki akcionen plan e zasnovan na usvoenata Strategija za upravuvawe so otpad na Republika Makedonija, vo koja se odrazuva nacionalnata politika za upravuvawe so otpad i pretstavuva osnova za podgotvuvawe i sproveduvawe na integriran sistem za upravuvawe so otpad, so maksimalna efikasnost vo odnos na tro{ocite. Celta na Nacionalniot plan za upravuvawe so otpad e da se obezbedi soodvetna politika za za{tita na ìvotnata sredina, ramka za odlu~uvawe, ekonomska osnova, u~estvo na javnosta i postapno vospostavuvawe na tehni~ka infrastruktura za sproveduvawe na aktivnostite na upravuvawe so otpad, so cel da se realizira sistemot za upravuvawe so otpad vo soglasnost so zakonskata regulativa na EU i so [estata akciona programa za ìvotna sredina na EU (2002-2012 godina), zemaj}i gi predvid nejzinite prioriteti vo upravuvaweto so otpadot: tematskata strategija za odr`livo iskoristuvawe na resursite i tematskata strategija za spre~uvawe i reciklirawe na otpadot. Nacionalniot plan za upravuvawe so otpad (2009-2015) e podgotven da gi poddrì zalo`bite na M@SPP i drugite ministerstva vo postapnata realizacija na potrebnite podobruvawa na sega{niot problemati~en sistem na upravuvawe so otpadot vo Makedonija, preku utvrduvawe na osnovnite, posebnite i kvantitativnite celi vo procesot na vospostavuvawe na sistemot na upravuvawe so otpad {to mora da se postignat i definirawe na osnovnite aktivnosti i zada~i vo pravnata, institucionalnata, organizaciskata, tehni~kata i ekonomskata sfera vo period od 6 godini. Nacionalniot plan za upravuvawe so otpad gi naveduva osnovnite, me|usebno povrzani merki za sopirawe ili za ublaùvawe na posledicite vrz ìvotnata



sredina predizvikani od sega{noto upravuvawe so otpadot, od edna strana i za izgradba na ramka za postapno vospostavuvawe na sovremen i odr`liv sistem za upravuvawe so otpad, preku optimalna kombinacija na razli~ni zakonski, ekonomski i komunikaciski mehanizmi i instrumenti, od druga strana. Nacionalniot plan za upravuvawe so otpad gi odreduva aktivnostite i zada~ite na poedine~nite involvirani subjekti vo op{testvoto, postavuva prioriteti na zada~ite i vremenski raspored preku procenuvawe na vremeto za realizacija na poedine~nite zada~i i postapki i gi odreduva ~ove~kite, institucionalnite i finansiskite resursi potrebni za postignuvawe na postavenite op{ti, posebni i kvantitativni celi vo period od 6 godini. 4.2. Nacionalni barawa vo odnos na OV@S Barawata za izrabotka na Ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina na odredeni proekti e vo soglasnost so ^lenovite 76-94 od Zakonot za @ivotna Sredina (Sl. Vesnik na RM br. 53/2005; Br. 81/2005, Br. 24/2007). "Proekt" e termin koj se odnesuva na razvoen dokument so koj se analiziraat i definiraat kone~nite re{enija za koristewe na prirodnite i sozdadenite vrednosti i se ureduva izgradba na objekti i instalacii i sproveduvawe na drugi dejnosti i aktivnosti (kako na primer izgradba na izvedba na kolektori, izgradba na pati{ta, pro{iruvawe/doizgradba na fabriki ili rudnici i dr.), koi imaat vlijanie vrz ìvotnata sredina, predelot i vrz zdravjeto na lu|eto. Vidot na proekti za koi se utvrduva potreba za sproveduva postapka za OV@S e opredelen soglasno ^len 77 od Zakonot za ìvotna sredina, a podetalna opredelba na proektie e specificirani vo Uredbata za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina (Sl. Vesnik na RM br.74/05) (Sl. Vesnik na RM br.74/2005). Vo "Uredbata za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina" se utvrdeni dve kategorii na proekti:

− Proekti za koi zadolìtelno se sproveduva postapkata za ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina, pred da se izdade re{enie (odluka) za sproveduvawe na proektot;

− Generalno opredeleni proekti, koi bi moèle da imaat zna~itelno vlijanie vrz ìvotnata sredina zaradi {to se utvrduva potrebata za sproveduvawe postapka za ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina, pred da se izdade re{enie (odluka) za sproveduvawe na proektot.

Soglasno gornata kategorizacija, proektite se klasificirani vo dve grupi: Proektite dadeni vo Prilog 1 se proekti za koi zadolìtelno se sproveduva postapka za OV@S, dodeka vo Prilog 2 se dadeni proektite za koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za OV@S soglasno karakteristikite na proektot, goleminata i lokacijata, najnovite nau~ni i



tehni~ki soznanija i re{enijata vo propisite so koi se opredeleni minimalnite vrednosti na emisii vo ìvotnata sredina. OV@S procedurata (prakti~no sproveduvawe na procedurata) e utvredena so Zakonot za @ivotna Sredina i Uredbata za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina, no podetalno e definirana i preku slednive podzakonski akti:

− Pravilnik za sodrìnta nabarawata {to treba da gi ispolnuva studijata za ocenka na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina (Slu`ben vesnik na R. M. Br. 33/06);

− Pravilnik za dopolnitelnite kriteriumi, na~inot, postpkata i nadomestokot na tro{ocite na vklu~uvawe i isklu~uvawe od listata na eksperti za ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina (Slu`ben vesnik na R. M. Br. 33/06)

− Pravilnik za informaciite {to treba da gi sodrì izvestuvaweto za namera za izveduvawe na proektot i postapkata za utvrduvawe na potrebata od ocenka na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina (Slu`ben vesnik na R. M. Br. 33/06)

− Pravilnik za sodrìnata na objavata na izvestuvaweto za namera za izveduvawe na proekt, na re{enieto za potrebata od ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina, na studijata za ocena na vlijanieto na na proektot vrz ìvotnata sredina, na izve{tajot za soodvetnosta na studijata za ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina i na re{enieto so koe se dava soglasnost ili se odbiva sproveduvaweto na proektot, kako i n~inot na konsultirawe na javnosta (Slu`ben vesnik na R. M. Br. 33/06)

− Pravlinik za formata, sodrìnata, postapkata i na~inot za izrabotka na izve{tajot za soodvetnosta na studijata za ocena na proektot vrz ìvotnata sredina, kako i postpkta za ovlastuvawe na licata od listata naeksperti za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata srdina, koi }e go izgotvat izve{tajot (Slu`ben vesnik na R. M. Br. 33/06)

4.2.1. Postapka za OV@S Postapkata za OV@S se sostoi od nekolku ~ekori ili fazi, odnosno: izvestuvaweto za namera za izveduvawe na proekt, proverka, opredeluvawe na obem (sodrìna), ocenka i evaluacija na direktnite i indirektni vlijanija vrz ìvotnata sredina kako rezultat od sproveduvawe ili nesproveduvawe na proektot. Vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina se ocenuva vo soglasnost so sostojbata na ìvotnata sredina na zasegnatoto podra~je vo vremeto koga se podnesuva izvestuvaweto za namerata za izveduvawe na proektot. Pri ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina, slednite elementi se zemaat predvid:

• Podgotovkata, izveduvaweto, sproveduvaweto i prestanuvaweto so realizacija na proektot, vklu~uvaj}i gi rezultatite i efektite od zavr{uvaweto na proektot;



• Otstranuvaweto na zagaduva~kite supstanci i vra}awe na zasegnatoto podra~je vo porane{nata sostojba, dokolku taa obvrska e predvidena so posebni propisi, i

• Normalno funkcionirawe na proektot, kako i mo`nostite za havarii. Fazite na sproveduvawe na postapkata za OV@S prikaàni se {ematski na Slika br. 1.

• Proekti koi se predmet na OV@S So postapkata za Ocenka na Vlijanijata vrz @ivotnata Sredina se opfateni slednive aspekti:

• Utvrduvawe na potrebata od OV@S – (vo ramkite na proektot CARDS 2004 podetalno se objasneti potrebnite proceduri)

• Obem (sodrìna) na OV@S • Utvrduvawe na soodvetnosta i odobruvawe na studijata za OV@S

vklu~uvaj}i go Javnoto Mislewe • Izvestuvawe

Studija za OV@S sodrì podatoci/informacii za postojnata sostojba identifikacija na vlijanijata, kako i sporedbena ocenka na vlijanijata kako rezultat na pove}e proektni alternativi. OV@S ja sproveduvaat ovlasteni eksperti, soglasno utvrdenata metodologija, struktura za izvestuvawe i

Slika br. 1: Postapka za OV@S



potrebnite dokumenti. U~estvoto na javnosta e zadolìtelno vo tekot na celiot proces, soglasno Zakonot za ìvotna sredina. Investitorot koj ima namera da sproveduva proekt koj e opfaten so ~lenovite 77 i 78 od Zakonot za ìvotna sredina, treba da podnese izvestuvaweto za namerata za izveduvawe na proektot, do M@SPP, so mislewe za potrebata od ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina. M@SPP, vo rok od deset dena od denot na priemot na izvestuvaweto, go izvestuva Investitorot za potrebata od dopolnuvawe na izvestuvaweto, a vo vo rok od pet rabotni dena od denot na priemot na celosnoto izvestuvawe, go objavuva istoto vo dneven vesnik. Utvrduvaweto na potrebata (proverka) e faza na procesot za OV@S preku koja M@SPP ja analizira potrebata za izrabotka na OV@S za odredeniot proekt. Otkako }e se utvrdi potrebata za izrabotka na OV@S za odreden proekt, se preminuva kon definirawe na site potrebni oblasti koi }e bidat opfateni so OV@S (sodrìnata na OV@S). U~estvoto na javnosta e zdolìtelno u{te vo prvata faza. Golem broj aktivnosti (~ekori) se del od fazata na utvrduvawe na potrebata za izrabotka na OV@S kako rezultat od sproveduvaweto na proektot. Fazata za opredeluvawe na obemot (sodrìnata) na OV@S, e proces vo koj organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina, go opredeluva obemot i sodrìnata na studijata za OV@S. M@SPP izdava Mislewe za opredeluvawe na obemot I go obavestuva Investitorot. Osnovnata cel na ovaa faza e informirawe na Investitorot za pra{awata (zada~ite) na koi treba da se odgovori vo finalnata verzija na Studijata za OV@S. Ova podrazbira i vklu~uvawe na posebnite barawa vrz osnova na karakteristikte na sekoj poseben predloèn proekt. Opredeluvaweto na obemot na ocenkata na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina e zadolìtelno soglasno ~lenovite 81(4) i 82(1) od Zakonot za ìvotna sredina. Investitorot mora da bara mislewe za opredeluvawe na obemot od organot na dràvna uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina. Isto taka edna od zada~ite na opredeluvaweto na obemot na studijata e identifikacijata na alternativite i soodvetni merkite za ublaùvawe, koi investitorot bi gi imal vo predvid pri izrabotkata na proektniot predlog. Na primer, Investitorot moè da prevzeme razli~ni vidovi aktivnosti, moè da izbere alternativna lokacija ili da go izmeni re{enieto dadeno so proektot, sé so cel da se namalat ili ublaàt mo`nite vlijanija na proektot vrz ìvotnata sredina. Otkako }e se utvrdi obemot, se pristapuva kon izrabotka na Studija za OV@S. Izrabotkata na Studijata na ocenkata na vlijanijata vrz ìvotnata sredina za sproveduvawe na proektot e vo soglasnost so ~len 2 od Pravilnikot za sodrìnta nabarawata {to treba da gi ispolnuva studijata za



ocenka na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina (Slu`ben vesnik na R. M. Br. 33/06). Otkako }e se utvrdat i ocenat vlijanijata vrz ìvotnata sredina vo izrabotenata Studija za OV@S, procesot prodolùva so revizija (utvrduvawe na soodvetnosta na studijata). Investitorot ja dostavuva Studijata za OV@S do M@SPP za utvrduvawe na soodvetnosta i odobruvawe. Vklu~uvaweto na javnosta preku javni raspravi e del od procesot na utvrduvaweto na soodvetnosta na studijata soglasno ~len 91 od Zakonot za ìvotna sredina. Utvrduvaweto na soodvetnosta e proces na proverka na adekvatnosta na Studijata za OV@S preku "Izve{taj za soodvetnosta na studijata za ocenka na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina". Postapkata so koja se utvrduva kvalitetot na izrabotenata Studija e vsu{nost osnovnata "za{titna procedura" koja e vgradena vo celata postapka na OV@S. Naj~esto, kvalitetot na Studijata se podobruva po izvr{enata revizija, so {to se postignuvaat podobri rezultatiti vo odnos na ìvotnata sredina kako i dobivawe na odobruvawe za proektot koj e op{to prifaten kako od ekspertite taka i od javnosta. So utvrduvaweto na soodvetnosta (revizijata) se voo~uvaat site nedostatoci na studijata za OV@S. Revizijata se fokusira na utvrduvaweto i odvojuvaweto na nedostatocite so pogolemo i pomalo zna~ewe, a koi moàt direktno da vlijaat na procesot na donesuvawa odluka za kvalitetot na studijata. Dokolku ne se utvrdeni seriozni nedostatoci toa treba da bide zabeleèno. Zabele{kite za pomalite nedostatoci se stavaat vo Aneks od izve{tajot za utvrduvaweto na soodvetnosta na studijata. Na kraj, so revizijata se davaat preporaki za toa kako i koga treba serioznite nedostatoci vo studijata da bidat odstraneti, a koi merki soodvetni merki da bidat sprovedeni pri realizacijata na proektot. Vo slu~aj koga ima barem eden odgovor "nesoodvetno" vo Listata za proverka, M@SPP ja vra}a studijata na Investitorot na ponatamo{na dorabotka. Studijata za OV@S }e bide odobrena od strana na M@SPP samo vo slu~aj koga site odgovori od listata za proverka }e bidat oceneti kako adekvatni. Vrz osnova na Studijata za OV@S, Izve{tajot za soodvetnosta na studijata za OV@S, javnata rasprava sprovedena soglasno ~len 91 od Zakonot za ìvotna sredina i dobienite mislewa, M@SPP vo rok od 40 dena od denot na podnesuvaweto na izve{tajot, nosi re{enie so koe {to se dava soglasnost ili go odbiva baraweto za sproveduvawe na proektot. Re{enieto sodrì ocena za toa dali studijata za ocena na vlijanijata na proektot vrz ìvotnata sredina gi zadovoluva barawata propi{ani so Zakonot za ìvotna sredina i uslovite za izdavawe na dozvolata za sproveduvawe na proektot, kako i merki za spre~uvawe i za namaluvawe na {tetnite vlijanija.



• Proekti za koi ne se vr{i ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina Vladata na Republika Makedonija, vo posebni slu~ai, moè da odlu~i, ispituvaj}i slu~aj po slu~aj, da ne se vr{i ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina, vo celost ili delumno, za odredenite proekti, vo slu~aj na:

− voena ili vonredna sostojba, − za potrebite na odbranata na Republika Makedonija, dokolku se utvrdi

deka sproveduvaweto na postapkata za ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina ima negativen efekt vrz odbranata, ili

− potreba od itno spre~uvawe na nastanite koi ne moèle da se predvidat, a koi moàt seriozno da vlijaat vrz zdravjeto, bezbednosta ili vrz imotot na lu|eto ili vrz ìvotnata sredina.

Vo ovoj slu~aj, na predlog na M@SP, se sproveduva alternativen metod za ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina. Za taa cel Ministerot e dolèn:

− na soodveten na~in da ja izvesti javnosta i da ja obrazloì odlukata za ne sproveduvawe na ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina, i

− da ja informira zasegnatata javnost za soznanijata dobieni so alternativnite metodi za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina.

• Ostanati relevantni upatstva i pravilnici Vo 2006 god. vo ramkite na CARDS 2004 za Republika Makedonija, izraboteni se Upatstva za sproveduvawe na celosnata postapka za OV@S (proverka, obem i revizija). Upatstvata se vo tesna vrska so zakonite koi go reguliraat sproveduvaweto na OV@S vo Republika Makedonija. Vo ovie dokumenti daden e osvrt na site relevantni zakoni. Osnovna cel na upatstvata e da pomognot pri sproveduvaweto na zakonskata regulativa vo praksa. Ovie upatstva se usoglaseni so upatstvata za proverka, obem i revizija na Evropskata Komisija. Upatstvata se zna~en segment pri sproveduvaweto na direktivata za OV@S vo Makedonija, kako i zna~ajna pomo{ za investitorite, telata na dràvnata administracija i ostanatite zasegnati strani za postignuvawe na najvisokite standardi pri ocenkata na vlijanieto vrz ìvotnata sredina.



5.0. VLIJANIJA VRZ @IVOTNATA SREDINA Eksploatacijata na mineralnite surovini od nivnite prirodni nao|ali{ta moè da predizvika naru{uvawe na prirodnite procesi vo ìvotnata sredina. Soglasno "Statistika na ìvotnata sredina, 2007" Makedonska Kamenica e eden od {esnaesette industriski kontaminirani lokaliteti-"àri{ta" so sreden rizik za ìvotnata sredina. Statisti~kite podatoci pokaùvaat deka vo Republika Makedonija zagaduvaweto na po~vata kako rezultat na rabotata na rudnicite iznesuva 43,8%. Analizata na vlijanijata vrz ìvotnata sredina, kako preventiva, ima za cel da gi identifikuva mo`nite problemi, da gi racionalizira tro{ocite i da napravi optimalen izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Za razlika od "pasivniot" pristap, so koj se primenuvaat za{titni merki po nastanatiot problem, {to pretstavuva finansisko optovaruvawe na proizvoditelite, dava~ite na uslugi i op{testvoto vo celost, preventivnata za{tita na ìvotnata sredina se transformira vo element na razvoj i pojdovna osnova za globalnoto upravuvawe so ìvotnata sredina zasnovano vrz principite na odr`liviot razvoj. Odr`liviot razvoj podrazbira ~uvawe na prirodnoto bogatstvo, negovo koristewe vo merka koja dozvoluva negova reprodukcija i spre~uva konflikt me|u sega{nite i idnite generacii. Vo ramkite na ova poglavje daden e osvrt na vlijanieto na proektnite aktivnosti opfateni so Planersko-proektnata programa vrz ìvotnata sredina. Ovie aktivnosti podrazbiraat izgradba na glavni i pomo{ni gradbi vo funkcija na proizvodniot proces, odnosno, izgradba na administrativni gradbi, laboratorii, kako propratni sodrìni i gradbi vo funkcija na tehnolo{kiot proces: trafostanici, rezervoari, pulpovod, cevovod za otpadni vodi i prostor za skladirawe na jalovina. Vlijanijata vrz ìvotnata sredina od proektnite aktivnosti za sproveduvawe na planiranite gradbi, se razgleduvani vo dve fazi: faza na izgradba i faza na rabotewe. Vo fazata na izgradba zemeni se vo predvid aktivnosti koi opfa}aat:

− Dopolnitelna izgradba na pristapni pati{ta, − Podgotvitelni raboti na lokaciite za gradba, − Transport i odlagawe na vi{ok na iskopan materijal, − Izgradba na objektite (grade`ni raboti, koristewe na te{ka

mehanizacija i vozila), − Odloùvawe na grade`niot otpad ({ut), − Instalirawe na oprema.

Vo fazata na rabotewe zemeni se vo predvid aktivnosti koi opfa}aat: − Tehnologii za pre~istuvawe na otpadni vodi (otstranuvawe na te{kite

metali), − Tehnologii na bezbedno deponirawe na jalovinata.



Tri glavni grupi na komponenti na ìvotnata sredina analizirani se vo fazata na izgradba kako i vo fazata na rabotewe:

• Biofizi~ka ìvotna sredina − Topografija − Hidrologija (povr{inski i podzemni vodi) − Klima i meteorologija − Kvalitet na ambientniot vozduh − Bu~ava − Biodiverzitet (Flora i fauna) − Pejsa` i vizuelni efekti

• Socijalni elementi na ìvotnata sredina − Op{ta ekonomska sostojba − Naselenie i demografija − Upotreba na zemji{teto − Infrastrukturni krakteristiki

• Kulturni i istoriski karakteristiki na ìvotnata sredina − Prirodni bogatstva − Kulturno istoriski nao|ali{ta

Identifikuvanite mo`ni vlijanija vrz ìvotnata sredina od proektnite aktivnosti koi treba da se sprovedat vo dvete fazi, prikaàni se vo Tabela br. 3 i Tabela br. 4 vo Glava 7. Isto taka, vo tabelite se dadeni predlog merki za ublaùvawe na vlijanieto, odnosno merkite predvideni za za{tita, namaluvawe i neutrelizacija na vlijanijata vrz ìvotnata sredina. Pri identifikuvaweto na vlijanijata koristena e kvalitativna procenka na slednive parametri: tip na vlijanie (pozitivno ili negativno); stepen na vlijanie (lokalno ili po{iroko vlijanie) i vremetraewe (trajno ili vremeno).



6.0. ANALIZA NA ALTERNATIVI Pri izrabotkata na planski i programski dokumenti so koi se planira izveduvawe na proekti za koi se vr{i ocena na vlijanieto od proektot vrz ìvotnata sredina, pri izrabotkata na OV@S posebno vnimanie treba da se obrne na sporedbenata ocenka na vlijanijata(pozitivni i negativni) kako rezultat od analizata napravena za pove}e alternativni re{enija koi ja vklu~at i varijantata "nulta" alternativa. Analizata na altrnativnite se pravi od aspekt na najdobro izbranoto re{enie na lokacijata, primenetite tehnologii i tehniki vo odnos na mo`nite i najdobro dostapnite, kako i od aspekt na ekonomskata opravdanost i finansiskite mo`nosti. Analizata na alternativite na proektnite aktivnosti na planersko-proektnata programa ne e predmet na razgleduvawe vo Izve{tajot za strategiska ocenka na ìvotnata sredina. Specifi~ni analizi na alternativite treba da bidat zna~aen del od planiraweto na posebnite pod-proekti, koi se del od Urbanisti~kiot plan za s. Sasa, lokalitet Rudarsko-industriski kompleks. Sekako deka pri toa treba da bide vklu~ena i nultata alternativa t.e. re{enieto koe zna~i otsustvo na planranite proektni aktivnosti i planiranite pro{iruvawa na stopanskiot rudarski kompleks. Sosema e jasno deka vakvoto alternativno re{enie nema da predizvika negativni promeni kaj nitu edna od karakteristika na ìvotnata sredina na planiranite lokacii. No vo toj slu~aj nema da se postigne podobro ureduvawe na prostorot, pogolemo proizvodstvo, zgolemuvawe na investiciite, porast na vrabotenosta, regulacija na re~noto korito, stabilno elektro napojuvawe itn.



7.0. MERKI PREDVIDENI ZA ZA[TITA, NAMALUVAWE I NEUTRELIZACIJA NA VLIJANIJATA VRZ @IVOTNATA SREDINA Predlog plan na merki za ublaùvawe na identifikuvanite vlijanija vrz komponentite na ìvotnata sredina prikaàn e vo vo Tabela 3 i Tabela 4, i toa: soodvetno vo faza na izgradba i vo faza na rabotewe.



Tabela 3: Vlijanija vrz ìvotnata sredina i prepora~ani merki za ublaùvawe vo faza na izgradba

Komponenta na ìvotnta sredina Vlijanie vrz ìvotnata sredina Stepen na vlijanie

Prepora~ani merki za ublaùvawe na vlijanieto

Biofizi~ka ìvotna sredina

Topografija • Negativno vlijanie − Naru{uvawe na lokalnata topografija

poradi: dopolnitelna izgradba na pristapni pati{ta, podgotvitelni raboti na lokaciite za gradba, grade`ni raboti;

− Transport i odlagawe na vi{ok na iskopan materijal, odloùvawe na grade`niot otpad ({ut), koristewe na te{ka mehanizacija i vozila, isto taka moàt da ja naru{at strukturata na lokalnata topografija.

Vremeno/Lokalno

− Vo Osnovniot proekt da se zemat predvid topografskite uslovi za da se namalat naru{uvawata (pr. da se izbegnat visoki objekti, izgledot na objektite da odgovara na lokalnite prirodni uslovi na sredinata, i dr.)

− Grade`niot {ut treba redovno da se transportira i deponira na opredelena deponija za inerten otpad (gradeèn {ut)

− Vo kolku uslovite toa go dozvoluvaat, iskopaniot materijal moè povtorno da se iskoristi kako materijal za gradba, ili pak da se koristi kako materijal za pokrivawe vo vremenata deponija. Vi{okot materijal da se deponira na mesto opredeleno od strana na investitorot.

− Pravlno skladirawe na materijalot za gradba

− îstewe na lokacijata na gradba/ obnvuvwe na o{tetenite oblasti posle zavr{uvaweto na grade`nite raboti.

Geologija na po~va • Negativno vlijanie − Naru{uvawe na golo{kite karakteristiki

na po~vata pri grade`nite raboti, transport i odlagawe na vi{okot iskopan materijal, odlagawe na grade`niot {ut

− Zbivawe na o~vata (naru{uvawe na prirodniot kvalitet, namaluvawe na plodnosta), se o~ekuva kako rezultat na

Vremeno/Lokalno

− Vnimatelno planirawe na grade`nite raboti i primena na dopra praksa so cel namaluvawe na negativnite efekti i obezbeduvawe na spre~uvawe na po~venoto zagaduvawe.

− Namaluvawe na goleminata na lokacijata / zaradi minimizirawe na zemji{teto koe trpi negativno





dvièweto na vozilata , zagaduvawe od istekuvaweto na materjali - benzin od vozilata, hemikalii

− Naru{uvawe na strukturata na po~vata od dvièweto na vozilata i od skladiraweto na gradeèn materijal vo neposredna blizina na gradili{teto

− Poradi iskopuvaweto i zemjanite raboti se javuva erozija na po~vata, gubewe na kvalitetniot sloj od po~vata

− Privremeno nekontrolirano povr{insko ottekuvawe

− Zagaduvawe na po~vata kako rezultat na istekuvawe na lubrikanti od vozilata.

− Zagaduvawe na po~vata od izduvnite gasovi na vozilata (osobeno te{ki metali)

− Zagaduvawe na po~vata kako rezultat na materjalite za gradba

vlijanie / a spre~uvawe na po~venoto zagaduvawe

− Restrikcija na dvièweto na vozilata i upotreba na mehanizacija koja vr{i pomal pritisok na povr{inata

− Precizno izveduvawe na grade`nite raboti/ izbegnuvawe na istekuvawa od vozilata. Vozilata treba postojano da se odrùvaat za da se spre~at istekuvawata

− Soodvetno ras~istuvawe na materijalot koj se isturil na samoto mesto

− Grade`nite raboti ne smeat da se odvivaat vo uslovi na porojni do`dovi/ namaluvawe na brzinata i volumenot na zagadenoto povr{insko ottekuvawe.

− Sproveduvawe na preventivni merki za svle~i{tata / stabilizirawe na kosinite( potporni zidovii dr), vo kolku e toa potrebno

− Soodvetno deponirawe na grade`niot {ut

− Bezbedno skladirawe na grade`niot materijal

− Rehabilitacija na privremenite dupki /pristani pati{ta, so sadewe treva , drva i preku primena na drugi merki.

− Soodvetna izgradba i montaà na kanali, za minimizirawe na rizikot od erozija i pojava na svle~i{ta

− Sadewe / rehabilitirawe na vegetacijata so cel namaluvawe na {ireweto na izduvnite gasovi ,





~esti~ki , pra{ina − Rehabilitacija na erodiranite kanali

i nivno doveduvawe do prirodnata sostojba, / povtorno sadewe na vegetacija, vo kolku e toa soodvetno.

− Ras~istuvawe na mestoto na gradewe po zavr{uvaweto na izgradbata

Hidrologija (povr{inski i podzemni vodi)

• Negativno vlijanie Direktno ili indirektno vlijanie na povr{inskite vodi ili podzemnite vodi poradi: − Zagadeno povr{insko ottekuvawe/mo`ni

istekuvawa poradi nepravilno skladirani petrohemiski te~nosti, surova nafta, benzin, kako i od nepravilno skladiran otpad

− Nekontrolirano istekuvawe na na goriva i masla od vozilata i te{kata ma{inerija

− Situacija na povr{insko ottekuvawe na sedimentot vo vodniot tek (dokolku ima) poradi mo`ni modifikacii na drena`nite sistemi

− Naru{uvawa na nivoto na podzemni/povr{iniski vodi, poradi upotrebaenata te{ka ma{inerija

− Otpadni vodi od pomo{ni infrasrukturni objekti (sanitetski otpdni vodi)

Vremeno/Lokalno

− Vnimatelno planirawe na grade`nite raboti i primena na dopra praksa so cel namaluvawe na negativnite efekti i obezbeduvawe na spre~uvawe na zagaduvaweto na vodnite resursi.

− Izvr{uvawe na grade`ni raboti vo suv period (ne pri obilni vrneì)

− Merki za spre~uvawe na isturawa za vreme na transport, tovarewe-rastovarawe na materijalot za izgradba

− Skladiraniot materijal za izgradba da bide soodvetno pokrien za za{tita od povr{inski ottekuvawa

− Obezbeduvawe na soodvetno skladirawe na materijalot za gradba i soodvetno odloùvawe na opasen otpad, da se izbegnuva skladirawe na otpad na padini ili vo blizina na vodni tekovi

− Za{tita na iskopanite rovovi okolu skladiranite materijali, so cel za{tita od povr{inski ottekuvawa, i za{tita na mo`nite vodoteci (dokolku gi ima) od kallivata voda.

− Site motorni masla, podma~kuva~i, treba da bidat soodvetno skladirani i reciklirani ili krajno odloèni.

− Planirawe na drenaèn sistem za osiguruvawe na po~venata stabilnost/erozijata na po~vata za da se izbegne zagaduvaweto na povr{inskite





vodi so cvrsti ~esti~ki. − Tamu kade {to e vozmo`no da se sprovedi

prirodna drena`a − Vodata koja }e se koristi pri izgradbata na

objektite treba da se koristi od soosdvetni izvori i vo soodvetni koli~ini, taka {to toa nema da vlijae na vodosnabduvaweto vo domovite, vo bliskite naselbi

− Da se izbegne zagubata na vegetacija pri fazata na izgradba

− Re–vegetacija ili pfizi~ka stabilizacija na erodiraniot teren pokraj lokacijata za gradba

− Obnovuvawe na o{tetenoto zemji{te, zasaduvawe na treva i drva

− Ra{~istuvawe na terenot posle zavr{uvaweto na aktivnostite pri izgradba

Klima i meteorologija • Nema vlijanie vrz klimata i meteorologijata Kvalitet na ambientniot vozduh • Negativno vlijanie

− Emisii na cvrsti ~estici pra{ina − Zagaduvawe na vozduhot od komponentite

koi se osloboduvaat kako izduvni gasovi od mehanizacijata i vozilata (CO2 , NOx, SOx, CO, NMVOC);

− Zgolemeno ispu{tawe na gasovi na pati{tata koi se povrzani so pristapniot pat ,poradi zgolemenata frekvencija na vozila nameneti za gradba.

− Emisii od mobilni izvori koi proizleguvaat od upravuvaweto so asfaltnata stanica-baza (dokolku se koristi)

− Zagaduvawe na vozduhot od isparlivi jaglevodorodi zasileni od nepogodnite

Vremeno/Lokalno

− Vnimatelno planirawe na grade`nite raboti i primena na dopra praksa so cel minimizirawe na zagaduvaweto na vozduhot

− Kontrola na metodite na gradba i na upotrebenata mehanizacija i oprema;

− Vnimatelno opredeluvawe na vremeto za rabota vo naselenite podra~ja)/ izvedba na grade`nite raboti vo odredeni ~asovi

− Restrikcija na brzinata na vozilata, osobeno vo naselenite mesta

− Kontrola preku koristewe na voda i drugi sredstva/ polivawe na gradili{teto za da se namali pra{inata, polivawe na pristapniot pat da se minimizira sozdavaweto





vremenski uslovi (veter, toplina i dr). pra{ina, (vo kolku e mo`no) − Soodvetno odrùvawe na vozilata koi

prevezuvaat materjali za da se spre~i/ namali istekuvaweto, emisiite i disperzijata

− Soodvetno odrùvawe na vozilata koi prevezuvaat materjali za da se spre~i/ namali istekuvaweto, emisiite i disperzijata

Bu~ava • Negativno vlijanie − Pojava na zgolemeno nivo na bu~ava za vreme

na gradba kako rezultat na izveduvaweto na grade`nite raboti i upotrebata na te{kata mehanizacija

Vremeno/Lokalno

− Vnimatelno planirawe na grade`nite aktivnosti i primena na dopra praksa zaradi minimizirawe na nivoto na bu~ava koja negativno se odrazuva na zdravjeto na lu|eto

− Kontrola na grade`nite metodi i koristenata mehanizacija i oprema so cel minimizirawe na mo`nite nivoa na bu~ava (izbegnuvawe na oprema koja emitira bu~ava nad 90 dB)

− Vnimatelno opredeluvawe na vremeto za rabota vo naselenite podra~ja)/ izvedba na raboti vo odredeni ~asovi

− Izbegnuvawe na koristeweto na silni zvu~ni signali so cel da ne se voznemirat na ìtelite vo bliskite naseleni mesta;

− Restrikcija na brzinata na vozilata, osobeno vo naselenite mesta;

Biodiverzitet (flora i fauna) • Negativno vlijanie − Vlijanie vrz bidiverzitetot poradi

zagadenite mediumi na ìvotnata sredina (vozduh,voda,po~va)

− Bu~ava / vibracii za vreme na raboteweto na ma{inite i opremata kako i za vreme na

Vremeno/Lokalno

− Koristewe na soodvetni metodi na gradba

− Vnimatelno planirawe na grade`nite raboti i primena na dopra praksa so cel namaluvawe na vlijanijata vrz ìveali{tata, florata i faunata,





soobra}ajot od grade`nite vozila, moè negativno da vlijae vrz biodiverzitetot

− Naru{uvae na mo`nite premini na ìvotninskiot svet, kako na primer loklnite premini pri migracija

− Zgolemena frekfencija na soobraj}aj {to predizvikuva mo`ni `rtvi na ìvotniskiot svet

− Mo`ni promeni na akvati~nite eko-sistemi poradi zgolemen sediment vo vodnite tekovi poradi povr{inskite ottekuvawa pri izgradbata/izmeni ili drena`ni sistemi

vnimatelno postavuvawe,usoglasuvawe i proektirawe na propratnite objekti za namaluvawe na vlijanijata

− Izbegnuvawe na glasni zvu~ni signali od vozilata i grade`nite ma{ini vo oblastite kade ima ìveali{ta na posebni vidovi ìvotinski diverzitet

− Obezbeduvawe na premini za ìvotinskiot svet vo oblasta na gradba/ograduvawe na lokacijata za gradba

− Vnimatelen izbor na lokacijata za gradeèn materijal, skladi{ta / odlagawe na gradeèn {ut,

− Ras~istuvawe na gradili{teto − Po gradbata da se izvedat

aktivnostite za rehabilitacija na lokacijata, asfaltnite bazi, iskopite, pozajmi{tata za pesok i pristapnite pati{ta, so sadewe na treva i drvja ili drugi soodvetni merki.

Pejsa` i vizuelni efekti • Negativno vlijanie − Lokalni vizuelni vlijanija/ naru{eni

pejsa`ni karakteristiki − Uni{tena/o{tetena vegetacija dol`

gradili{teto − O{tetuvawe ili degradirawe na priodnite

ili sozdadeni pejsa`ni predeli, zaradi polesen pristap do gradili{teto

− Zaguba na drva i drug vid vegetacija − Sozdadenata pra{ina, otpadot i dr. za

vreme na izveduvaweto na grade`nite raboti davaat neestetska slika na predelot

Vremeno/Lokalno

− Minimizirawe na povr{inata na gradili{teto so cel minimizirawe na vlijaniata vrz pejsaòt/,vnimatelno planirawe i dizajnirawe na rabotite

− Za{tituvawe, ograduvawe na delovi podlo`ni na nedozvolen pristap

− Sproveduvawe na dobra grade`na praktika vku~uvaj}i ograduvawe i za{tita na gradili{teto soglasno nacionalnata zakonska regulativa

− Vnimatelno ras~istuvawe na gradili{teto/ lokaciite kade se





(rasfrlen i natrupan otpadne materijal, i t.n.)

deponiral otpadot/ ras~istuvawe po izgradbata / povtorno zasaduvawe na vegetacija i t.n.

− Dokolku postoi iskopan materjal, treba da se iskoristi za poplnuvawe na dupkite i jamite od kade se vadel istiot

− Brzo odlagawe na grade`niot {ut na soodvetna deponija

− Grade`nite aktivnosti zavr{uvaat otkako }e se odstranat site otpadni materii

Socijalni elementi na ìvotnata sredina

Op{ta ekonomska sostojba • Pozitivno vlijanie − Mo`nost za pogolema stapka na

vrabotenost na lokalnoto naseleni − Zgolemeno u~estvo na firmite vo fazata

na izgradba − Zgolemuvawe na prihodot na naselenieto

Vremeno/Lokalno

Naselenie i demografija • Negativno vlijanie

− Mo`ni soobraj}ajni nesre}i poradi zgolemena frekfencija na vozila i grade`na mehanizacija

− Mo`ni nesre}i poradi nesoodvetna za{tita na grade`nite lokacii (ogradi, mreì, ozna~uvawe za nedozvolen pristap i t.n.)

− Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje zaradi: o Zagaduvawe od izduvni gasovi i

pra{ina pri rabota na vozilata i grade`nata mehanizacija

o Pojava na mo`ni zagaduvawa na zemjodelskoto zemji{te od

Vremeno/Lokalno

− Obezbeduvawe na kvaliteten izveduva~ i nadzoren organ so cel sproveduvawe na dobra organizacija na raboteweto i sproveduvawe na za{titni merki

− Zagraduvawe na opasni oblasti (kade se skladiraat opasni materijali)

− Iskopanite dupki da bidat propisno za{titeni i obeleàni dokolku se ostavaat otvoreni preku no}

− Restrikcija na transportot vo naselenite mesta spored soodvetnata regulativa za transport na eksplozivni i opasni materijali

− Ograni~uvawe na brzinata na





povr{inskite ottekuvawa pri grade`nite aktivnosti

o Zagaduvawe od vlijanieto na bu~vata od vozilata igrade`nata mehanizacija pri izveduvaweto na grade`nite aktivnosti

vozilata posebno vo naselenite oblasti

− Pravilno planirawe na rabotnite aktivnosti za da ne se naru{i mirot vo ve~ernite ~asovi

− Planirawe na akusti~ni barieri pokraj naselenite oblasti (dokolku e potrebno)

− Pri upotrebata na oprema i mehanizacijata za gradba, da se koristat soodvetni napravi za kontrola na pra{inata vo soglasnost so zakonskite regulative za `ivotna sredina

− Kontrola preku koristewe na voda i drugi sredstva/ polivawe na gradili{teto za da se namali pra{inata, polivawe na pristapniot pat da se minimizira sozdavaweto pra{ina, (vo kolku e mo`no)

− Vodata koja }e se koristi pri izgradbata na objektite treba da se koristi od soosdvetni izvori i vo soodvetni koli~ini, taka {to toa da ne vlijae na vodosnabduvaweto vo domovite, vo bliskite naselbi

− Predviduvawe na nadoknada na {teti poradi naru{uvaee na ~ovekovoto zdravje

Upotreba na zemji{teto • Negativno vlijanie − Mo`ni se vlijanija na okolkoto zemji{te

na mestata na gradba koe privremeno }e se koristi za: o odlagawe na ise~ena vegetacija, o odlagawe na iskopan materijal

Vremeno/Lokalno

− Pravilno planirawee na aktivnostite za izgradba i primena na dopra praksa koja }e opfati: − Navremeno odveduvawe na ise~ena

vegetacija i grade`niot {ut − Navremeno povtorno





o skladirawe na gradeèn materijal o odlagawe na gradeèn {ut o skladirawe na del od opremata o aktivnosti povrzani so montaà na del

od opremata

iskoristuvawe na iskopaniot materijal ili krajno odloùvawe na soodvetna lokacija

− Po gradbata da se izvedat aktivnostiti za rehabilitacija na upotrebenoto zemji{te

Infrastrukturni krakteristiki • Negativno vlijanie − Mo`ni se privremeni naru{uvawa na

postojnata soobraj}ajna infrastruktura, zaradi zgolemena frekfencija na te{ki vozila i grade`na mehanizacija

Vremeno/Lokalno

− Restrikcija na dvièweto i plansko koristewe na te{kite vozilata i grade`nata mehanizacija, po postojnite pati{ta

Kulturni i istoriski karakteristiki na ìvotnata sredina

Prirodni bogatstva • Nema zna~itelno vlijanie, bidej}i na planiranite lokacii nema identifikuvani prirodni bogatstva

Kulturno istoriski nao|ali{ta • Nema zna~itelno vlijanie, bidej}i na planiranite lokacii nema identifikuvani kulturno istoriski nao|ali{ta

Dokolku se utvrdi deka na planiranite lokacii ima arheolo{ko nao|ali{te potrebno e da se primenat planski merki za za{tita na nedvi`no kulturno nasledstvo spored soodvetnata zakonska regulativa.



Tabela 4: Vlijanija vrz ìvotnata sredina i prepora~ani merki za ublaùvawe vo faza na rabotewe



Biofizi~ka ìvotna sredina

Topografija • Negativno vlijanie − Se o~ekuva vlijanie od odlagaweto na

jalovinata (pulpata)

Trajno/Lokalno

− Pravilno deponirwe na jalovinata spored predvideniot Plan i predvidenata dopra praksa

− Po zapolnuvawe na jalovi{teto rekultivacija na terenot

Geologija na po~va • Negativno vlijanie − Se o~ekuva vlijanie vrz po~vata na

lokacijata za skladirawe na jalovinata od mo`na infiltracija na te{ki metali koi se vo sostavot na jalovinata

− Zagaduvawe na po~vata od ispu{tawe na jalovinata od jalovi{teto poradi negova nestabilnost

− Zagaduvawe na po~vata vo lokacijata na jalovi{teto od otpadnite vodi, kako i zagaduvawe na po~vata koja e nizvodno od jalovi{teto

− Pojava na erozivni procesi

Trajno/Lokalno i po{iroko

− Pravilna upravuvawe so jalovi{teto i primena na dopra praksa so cel spre~uvawe pojava na oksidacija i osloboduvawe na rastvoreni metali

− Pravilno formirawe na jalovi{nite brani za da se obezbedi stabilnost na jalovi{teto

− Pravilen tretman na otpadni vodi pred ispu{tawe vo recipientot

− Zasaduvawe na trevesti i {umski rastenija za spre~uvawe na erozivni procesi

Hidrologija (povr{inski i podzemni vodi)

• Negativno vlijanie − Se o~ekuva vlijanie vrz podzemni i

pov{inski vodi od te{ki metali koi se vo sostavot na jalovinata

− Zagaduvawe na podzemni i pov{inski vodi od ispu{tawe na jalovinata od jalovi{teto poradi negova nestabilnost

− Zagaduvawe na podzemni i pov{inski vodi od otpadnite vodi, kako i zagaduvawe na podzemni i pov{inski vodi nizvodno od jalovi{teto


− Pravilna upravuvawe so jalovi{teto i primena na dopra praksa so cel spre~uvawe pojava na oksidacija i osloboduvawe na rastvoreni metali

− Pravilno formirawe na jalovi{nite brani za da se obezbedi stabilnost na jalovi{teto

− Postojan hidrauli~en dotok na jalovina

− Pravilen tretman na otpadni vodi pred ispu{tawe vo recipientot (pravilno na pesokot od hidrociklonite vo





branata) − Obezbeduvwe na dovolno vreme za

fizi~ko-hemiski procesi na taloèwe na cvrstata faza pred ispu{tawe na otpadnite vodi vo vodotecite

− Obezbeduvawe na kolektori za priem i evakuacija na izbistrena voda

− Zasaduvawe na trevesti i {umski rastenija za spre~uvawe na erozivni procesi

Klima i meteorologija • Nema vlijanie vrz klimata i meteorologijata Kvalitet na ambientniot vozduh • Negativno vlijanie

− Pojva na pra{ina od vlijanie na veter vo lokacijata na jalovi{teto

Vremeno/Lokalno

− Vo blizina na jalovi{teto da se zasadat na trevesti i {umski rastenija za spre~uvawe na vlijanijata od veter

Bu~ava • Nema zna~iteno vlijanie od emisija na bu~ava vo fazata na rabotewe na jalov i{teto i sistemot za otpadni vodi

Biodiverzitet (flora i fauna) • Negativno vlijanie − Vlijanie vrz florata i faunata zaradi

mo`no zagaduvaweto na mediumite: vozduh, voda i po~va


− Sproveduvaweto na merkite za za{tita od vlijanijata vrz mediumite na ìvotnta sredina i primena na dopra praksa

− Zasaduvawe na rastenija so pogolema tolerancija na prisustvo na te{ki metali

Pejsa` i vizuelni efekti • Nema vlijanie vrz pejsa`nite karakteristiki

Socijalni elementi na ìvotnata sredina

Op{ta ekonomska sostojba • Pozitivno vlijanie − Mo`nost za pogolema stapka na

vrabotenost na lokalnoto naseleni − na firmite vo fazata na izgradba − Zgolemuvawe na prihodot na naselenieto

Trajno/Lokalno





Naselenie i demografija • Negativno vlijanie − Naru{ena zdravstvena sostojba na

naselenieto poradi mo`nite zagaduvawa na mediumite na ìvotnata sredina: vozduh, voda, po~va

Trajno/Lokalno

− Sproveduvaweto na merkite za za{tita od vlijanijata vrz mediumite na ìvotnta sredina i primena na dopra praksa

Upotreba na zemji{teto • Nema vlijanie Infrastrukturni krakteristiki • Pozitivno vlijanie

− Podobruvawe na soobraj}ajnata infrastruktura

− Regulacija na odveduvawe na otpadni vodi i regulacija na re~nite korita

− So izgradba na nova trafostanica podobruvawe na elektroenergetskata infrastruktura

Kulturni i istoriski karakteristiki na ìvotnata sredina

Prirodni bogatstva • Nema zna~itelno vlijanie, bidej}i na planiranite lokacii nema identifikuvani prirodni bogatstva

Kulturno istoriski nao|ali{ta • Nema zna~itelno vlijanie, bidej}i na planiranite lokacii nema identifikuvani kulturno istoriski nao|ali{ta



8.0. PLAN ZA MONITORING NA @IVOTNATA SREDINA So realizacija na Planot za monitoring na ìvotnata sredina }e se priberat podatoci koi moàt da posluàt za dokumentirawe na statusot na odreden medium na ìvotnata sredina (vozduh, voda, po~va), kako i sledewe na efektite od primenetite merki za ublaùvawe. Isto taka, planot ovozmoùva vospostavuvawe na interaktivna vrska pome|u site vklu~eni strani i pretstavuva osnova za nadle`nite institucii, da go kontroliraat procesot na sproveduvawe na zakonskata regulativa, i da donesuvaat pravilni odluki. Osnovnite celi na planot se:

• Da se potvrdi deka dogovorenite uslovi pri odobruvaweto na proektot se soodvetno sprovedeni,

• Da se potvrdi deka vlijanijata se vo ramkite na predvidenite ili dozvolenite grani~ni vrednosti,

• Da se ovozmoì upravuvawe so nepredvidenite vlijanija ili promeni, i • Da se potvrdi deka so primena na merkite za ublaùvawe se

zgolemuvaat pridobivkite vo odnos na za{titata na ìvotnata sredina. Planot za monitoring vklu~uva sledewe na ovie parametri vo mediumite na ìvotnata sredina:

− povr{inska voda, − podzemna voda, − vozduh, − bu~ava i vibracii, − otpadni vodi.

Ovoj plan predviduva sledewe na emisiite na zagaduva~ki supstancii koi direktno vlijaat na kvalitetot na mediumite na ìvotnata sredina. Monitoringot na parametrite na ìvotnata sredina e prikaàn tabelarno vo faza na izgradba i faza na rabotewe. Za vreme na izgradbata, se sledat parametrite za: povr{inska voda, podzemna voda, vozduh, bu~ava i vibracii dodeka vo fazata na rabotewe slednive parametri: povr{inska voda, podzemna voda, vozduh i otpadni vodi. Predloènite parametri za monitring dadeni se vo Tabela 5, za fazata na izgradba i vo Tabela 6 za fazata na rabotewe. Planot gi sodrì slednite informacii:

− medium i parametar koj se sledi; − lokacija na koja se sledi parametarot; − na~in na sledewe na parametarot i/ili vid na oprema koja }e se

koristi; − kolku ~esto se vr{i sledeweto (monitoringot); − pri~inite za potrebata od sledewe na parametarot; − koj e odgovoren za sledeweto na parametrite.



Tabela 5: Pan za monitoring na ìvotnata sredina vo faza na izgradba

Parametar koj se sledi

Lokacija na merno mesto

Na~in na merewe/vid na monitoring

oprema

Za~estenost/frekfencija na merewata

Pri~ina za monitoring Odgovoren subjekt

Povr{inska voda (Kameni~ka Reka) -kvantitet -kvalitet (so poseben akcent na te{kite metali)

-Vo zonata na me{we (vliv na otpadna voda vo Kameni~ka reka)

-So soodvetna merna oprema/laboratoriski analizi

-Vo soglasnost so soodvetnata zakonska regulativa (za vreme na fazata na izgradba)

-Dokumentirawe na sostojbata na Kameni~ka Reka za vreme na izgradba i kontrola na sproveduvaweto na merikite za ublaùvawe

-op{tina Makedonska Kamenica

Podzemna voda -nivo na voda -kvalitet

-Na lokaciite na gradba i posle lokacijata na gradba

-So soodvetna merna oprema/piezometri i laboratoriski analizi


-Dokumentirawe na sostojbata na podzemnata voda za vreme na izgradba i kontrola na sproveduvaweto na merikite za ublaùvawe


Vozduh -kvalitet na ambienten vozduh

-Na lokaciite na gradba

- So soodvetna merna oprema/ i laboratoriski analizi


-Dokumentirawe na sostojbata na kvalitetot na ambientniot vozduh za vreme na izgradba i kontrola na sproveduvaweto na merikite za







oprema


Pri~ina za monitoring

Odgovoren subjekt

ubla`uvaweBu~ava i vibracii -nivo na bu~va i vibraci

-Na lokaciite na gradba i vo blizina na naselenite mesta

- So soodvetna merna oprema


-Dokumentirawe na sostojbata na nivoto na bu~ava i vibracii za vreme na izgradba i kontrola na sproveduvaweto na merikite za ubla`uvawe




Tabela 6: Pan za monitoring na ìvotnata sredina vo faza na rabotewe




oprema;



Odgovorna institucija

Povr{inska voda (Kameni~ka Reka) -kvantitet -kvalitet (so poseben akcent na te{kite metali)

-Vo zonata na me{we (vliv na otpadna voda vo Kameni~ka reka)

-So soodvetna merna oprema/laboratoriski analizi

-Vo soglasnost so soodvetnata zakonska regulativa Kvantitet: edna{ mese~no Kvalitet: edna{ mese~no

-Dokumentirawe na sostojbata na Kameni~ka Reka za vreme na rabotewe i kontrola na sproveduvaweto na merikite za ublaùvawe


Podzemna voda -nivo na voda -kvalitet

-Na lokacijata na jalovi{teto

-So soodvetna merna oprema/piezometri i laboratoriski analizi

-Vo soglasnost so soodvetnata zakonska regulativa Nivo n voda: edna{

mese~no Kvalitet: edna{ mese~no

-Dokumentirawe na sostojbata na podzemnata voda za vreme na rabotewe i kontrola na sproveduvaweto na merikite za ublaùvawe


Vozduh -kvalitet na ambienten vozduh

-Na lokacijata na jalovi{teto


-Vo soglasnost so soodvetnata zakonska regulativa Kvalitet na ambienten

vozduh: 4 pati godi{no

-Dokumentirawe na sostojbata na kvalitetot na ambientniot vozduh za vreme na rabotewe i kontrola na sproveduvaweto na merikite za







oprema;



Odgovorna institucija

ubla`uvaweOtpadni vodi -kvantitet -kvalitet (so poseben akcent na te{kite metali)

-pred ispustot vo recipientot


-Vo soglasnost so soodvetnata zakonska regulativa Kvantitet:edna{

nenedelno Kvalitet: edna{ nedelno

- Dokumentirawe na sostojbata na otpdnite vodi

-Investitorot



9.0. PLAN NA MERKI ZA NEPREDVIDENI NEZGODI

Soglasno Zakonot za odbrana (Sl.v.na RM br.42/01), Zakonot za za{tita i spasuvawe (Sl.v.na RM br.36/04) i Zakonot za upravuvawe so krizi (Sl.v.na RM br.29/05), zadolìtelna e primenata na plan za merkite za za{tita i spasuvawe. Ovie merki za za{tita i spasuvawe se odnesuvaat za slu~aj na poàr, voeni razurnuvawa, prirodni katastrofi i tehni~ko-tehnolo{ki nezgodi. 9.1. Merki za za{tita od poàr Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od nepredvideni nezgodi vo procesot na urbanisti~ko planirawe potrebno e da se prevzemat soodvetni merki za za{tita od poàri, odnosno merki za obezbeduvawe od eventualnite ~ove~ki i materijalni zagubi vo slu~aj na poàri. Vo odnos na dispozicijata na protivpoàrnata za{tita, lokacijata vo slu~aj na poàr }e ja opsluùvaat protivpoàrnite edinici od Ko~ani i Del~evo. Vo procesot na planirawe na merkite za za{tita od poàri potrebno e da se vodi smetka za konfiguracija na terenot, stepen na zagrozenost od poàri i uslovi koi im pogoduvaat na poàrite: klimatsko-hidrolo{kite uslovi, ruàta na vetrovi i t.n. Od urbanisti~ki aspekt protivpoàrnata (PP) za{tita se predviduva od aspekt na:

− soobra}ajna infrastruktura so nivelmansko re{enie i so proektni elementi na ulicite;

− Za{titni pojasi pome|u oddelni klasi na namenska upotreba na zemji{teto;

− Elementi na parterot, kako potporni yidovi, ogradi, ormar~iwa za elektro, odnosno telekomunikaciski instalacii, nasadi i drugi parterni elementi, kako barieri za dvièwe i intervencija na PP-vozilata;

− Nadvore{na hidrantska mreà; − Vodewe na drugata infrastrukturna mreà.

Predvidenata industriska ulica kako del od regionalniot paten pravec R-208, vo granicite na planskiot opfat na planot, so planiranata {iro~ina i stmnina na kolovozot ovozmoùva nepre~ena intervencija na protivpoàrnite vozila. Predviden e za{titen pojas me|u grade`nata linija od grade`nite parceli i regulacionata linija kako linija na razgrani~uvawe pome|u parcelirano grade`no zemji{te za poedine~na upotreba i grade`no zemji{te za op{ta upotreba. Predvidena e nadvore{na hidrantska mreà okolu objektite, a nejzinata postavka e vo soglasnost so PP normi i standardi.



Drugite elementi za protivpoàrna za{tita }e se utvrdat so posebniot elaborat za protivpoàrna za{tita kako sostaven del na Osnovniot proekt za sekoja poedine~na gradba.

9.2. Merki za za{tita od voeni razurnuvawa

Analiziraniot prostor za koj {to se nameneti uslovite za planirawe se nao|a vo region so indirekten stepen na zagrozenost od voeni dejstva, spored toa vo soglasnost so ~len 53 od Zakonot za{tita i spasuvawe (Sl.v. na RM br.36/04) zadolìtelno treba da se primenuvaat merkite za za{tita od voeni razurnuvawa. Obvrskata na planirawe i izgradba na zasolni{ta zaradi za{tita na naselenieto od voeni razurnuvawa vo stanbenite, stopanskite, delovnite, javnite i drugite vidovi na grade`ni objekti e uredeno so pove}e zakoni i podzakonski akti. Obvrska za izgradba na zasolni{ta za osnovna za{tita imaat investitorite na objektite nameneti za telekomunikacii, televiziski, radio i pe~ateni mediumi, zna~ajni industiski i energetski objekti, zna~ajni soobra}ajni objekti i objekti nameneti za javni zdravstveni slu`bi, obrazovanieto i kulturata. Vo slu~aj na voeni razurnuvawa na planiranata proektna lokacija, predvidenata industriska ulica so svoite proektni elementi, nejzinata postavka, naklonite i {iro~inite profilot na soobra}ajnicata, ovozmoùvaat:

− brza i nepre~ena evakuacija na vrabotenite, − brz pristap na ekipite za spasuvawe i nivnite specijalnite vozila, − nepre~ena intervencija vo krugot na katastrofata, − {tetite da se svedat na minimum, − brza sanacija na posledicite.

Za infrastrukturnata mreà ne se predviduvaat posebni urbanisti~ki merki od aspekt na za{tita od voeni razurnuvawa. Mo`ni se direktni voeni vozdu{ni udari na infrastrukturnata mreà i nivno o{tetuvawe. Drugite elementi za za{tita od voeni razurnuvawa, }e se utvrdat so posebniot elaborat za za{tita od voeni razurnuvawa, kako sostaven del na Osnovniot proekt, posebno za sekoja gradba ili kompleks na gradbi.

9.3. Merki za za{tita od prirodni katastrofi Seizmi~kite pojavi-zemjotresite se dominantni prirodni nepogodi vo Republika Makedonija, koi moè da predizvikaat katastrofalni posledici vrz ~ovekot i prirodata. Zemjotresite so umereni magnitudi (M<6,0) moàt da predizvikaat seriozni razurnuvawa, bidej}i tradicionalno grade`nite objekti, osobeno vo ruralnite sredini, ne moàt da gi izdràt ovie zemjotresi bez zna~itelni o{tetuvawa.



Lokacijata za koja se nameneti uslovite za planirawe na prostorot se nao|a vo zona so 8 stepeni po Merkalievata skala na o~ekuvani zemjotresi.Odnosno, zemjotres so pogolem intenzitet e mo`na prirodna katastrofa na ovoj lokalitet. Se predviduva aseizmi~na gradba, kako mo`na prevencija. Vo slu~aj na mo`ni razurnuvawa, planskite re{enija na uli~nata mreà obezbeduva:

− brza i nepre~ena evakuacija na vrabotenite, − brz pristap na ekipite za spasuvawe i nivnite specijalni vozila, − nepre~ena intervencija vo krugot na katastrofata, − sveduvawe na {tetite na minimum, − brza sanacija na posledicite.

Namaluvawe na seizmi~kiot rizik moè da se izvr{i so primena na soodvetni merki za za{tita na postojnite objekti, zaradi doveduvawe na otpornost protiv najsilnite zemjotresi, odnosno zadolìtelna primena na normativnopravna regulativa, so koja se uredeni postapkite, uslovite i barawata za postignuvawe na tehni~ki konzistenten i ekonomski odr`liv stepen na seizmi~ka za{tita, kaj izgradbata na novite objekti. Od ostanatite meteorolo{ki pojavi so karakteristiki na elementarni nepogodi se manifestiraat pojavite na grad, silni vetrovi i magli. Vo investicionite proekti treba da se razrabotat merkite za za{tita na ~ovekot, materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnite katastrofi, zemaj}i ja vo predvid za{titata na prostorot od poplavi i golemi vodi, kako i zadolìtelno instalirawe na gromobranska instalacija i nejzino kontinuirano odrùvawe. 9.4. Za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi Za{titata od tehni~ko-tehnolo{kite katastrofi so preventiven karakter pretstavuva pravilnoto planirawe i ureduvawe na prostorot koristej}i metodolo{ki postapki koi gi zemaat vo predvid rizicite i stepenot na zagrozenost na prirodnite komponenti na ìvotnata sredina, optovarenosta na prostorot so tehnolo{ki sistemi i nivnata povrzanost so prirodnite uslovi, procena na zagrozenosta na lu|eto i materijalnite dobra pri sekojdnevnata rabota na tehnolo{kite sistemi i pri pojava na incidentni slu~ai. Zaradi postignuvawe na celosna za{tita na lu|eto, materijalnite dobra i potesnata i po{irokata ìvotna sredina postojat tri nivoa na prezemawe na sigurnosni, preventivni merki:

− Prvo nivo: gi vklu~uva site merki koi se prezemaat vo odrùvaweto na opremata i instalaciite, zaradi sigurno koristewe na opasni materijali vo tehnolo{kite procesi i odbegnuvawe na tehnolo{ki katastrofi.



− Vtoro nivo: se odnesuva na site merki koi treba da obezbedat ograni~uvawe na emisijata kako posledica od poàr, eksplozija ili osloboduvawe na hemikalii.

− Treto nivo: vklu~uva merki koi se prezemaat za za{tita na ìvotnata sredina vo smisol na ograni~uvawe na efektite od emisija na opasni materii, ili posledici od poàr i eksplozii.

Drugite elementi za za{tita od tehni{ko-tehnolo{kite katastrofi, }e se utvrdat so posebni elaborati posebno za sekoja gradba ili kompleks na gradbi.



10.0. ZAKLUÔCI Zaklu~oci i peporaki koi moè da se definiraat kako rezultat na pregledot na momentlnata sostojba na komponentite na ìvotnata sredina, identifikacija na vlijanija vrz ìvotnata sredina, predloènite merki za ublaùvawe, planot za monitoring na ìvotnata sredina, kako i planot na merki za nepredvideni nezgodi, se slednite:

• Po~ituvawe i odreduvawe na soodvetnite proceduri za ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata sredina (OV@S) za site planirani proektni aktivnosti, odnosno za sekoj od pod-proektite definirani vo ramkite na Urbanisti~kiot plan za selo Sasa, Mala Turanica-kompleks na rudnik Sasa.

• Proektnite aktivnosti opfateni so Planersko-proektnata programa

}e imaat vlijanie vrz ìvotnata sredina, pa poradi toa zna~ajno e sproveduvaweto na predloènite merki za za{tita, namaluvawe i neutrelizacija na negativnite vlijanija. Ova posebno se odnesuva za gradbite vo funkcija na tehnolo{kiot proces: trafostanici, rezervoari, pulpovod, cevovod za otpadni vodi i prostor za skladirawe na jalovina, odnosno za tehnologite za pre~istuvawe na otpadni vodi, kako i za tehnikite i tehnologiite za bezbedno deponirawe na jalovinata

• Specifi~ni analizi na alternativite treba da bidat zna~aen del od

planiraweto na posebnite pod-proekti, koi se del od Urbanisti~kiot plan.

• Sproveduvawe na Planot za monitoring, koj }e sodrì dokumentirani

podatoci za sostojbata na odreden medium na ìvotnata sredina (vozduh, voda, po~va), kako i sledewe na efektite od primenetite merki za ublaùvawe. Toa zna~i: kontrola dali dogovorenite uslovi pri odobruvawe na proektot se soodvetno sprovedeni; kontrola na vlijanijata (dali se vo ramkite na predvidenite i/ili dozvolenite grani~ni vrednosti); upravuvawe so nepredvidenite vlijanija ili promeni; i vo krajna instanca, da se potvrdi deka so primena na merkite za ublaùvawe se zgolemuvaat pridobivkite vo odnos na za{titata na ìvotnata sredina.

• Zadolìtelna primenata na Plan za merkite za za{tita i spasuvawe

pri nepredvideni nezgodi.

• Po~ituvawe na procedurata za informirawe na javnosta i organizirawe na javna rasprava koja treba da bide navremeno objavena, so soodvetna vremenska ramka na minimum denovi pome|u objavata i krajnite zaklu~oci.



11.0. REZIME OD JAVNA RASPRAVA Vo tekot na podgotovkata na Izve{tajot za strategiska ocenka na ìvotnata sredina na teritorijata na Rudnik Sasa (noemvri-dekemvri 2008god.) be{e konsultiran rakovodniot kadar na stopanskiot kompleks Rudnik Sasa, pretstavnicite od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, kako i Inspektoratot za ìvotna sredina za: (a) definirawe na klu~nite pra{awa i sodrìnta na strategiska ocenka na ìvotnata sredina i (b) podgotvkata na Izve{tajot. Rabotnite sredbi i konsultaciite bea odràni so cel da se potvrdat i objasnat proektnite intervencii vo odnos na za{titata na ìvotnata sredina i mo`nite vlijanija vrz ìvotnata sredina od sproveduvawe na proektot, kako i nacionalnite proceduri za OV@S. Ovoj Izve{taj }e bide dostapen za javnosta i postaven na web stranata na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe (M@SPP) za ponatamo{ni javni konsultacii. Isto taka, M@SPP vo sorabotka so op{tinata Makedonska Kamenica }e organizira javna rasprava za da se prezentiraat osnovnite zaklu~oci vo odnos na Izve{tajot za strategiska ocenka na ìvotnata sredina na teritorijata na Rudnik Sasa.



ANEKSI


"Tehnolab" doo Skopje ANEKS 1 dekemvri, 2008 god.

Slika: Mestopolo`ba na rudniot reon Sasa - Toranica



Slika: Mestopolo`ba i ru`a na vetrovi



Slika: Bilans na namena na povr{inite , odnosno koristewe na zemji{teto vo stopanskiot kompleks (reon Sasa-Toranica) i okolinata


"Tehnolab" doo Skopje ANEKS 4 dekmvri, 2008 god.

Slika: Prostorno-funkcionalna organizacija i funkcionalna mre`a vo okolinata na stopanskiot kompleks (reon Sasa-Toranica)



Slika: Vodostopanskata i energetskata infrastruktura vo okolinata na Stopanskiot kompleks stopanskiot kompleks (reon Sasa-Toranica)



Slika: Reonizacija i kategorizacija na prostorot za za{tita na prirodni vrednosti i arheolo{ki lokaliteti vo okolnata na na Stopanskiot kompleks

(reon Sasa-Toranica)

izve{taj za strategiska ocenka na `ivotnata sredina na

Documents