postkonfliktna ocenka na `ivotnata sredina - makedonska sostojba

Postkonfliktna ocenka na `ivotnata sredina -Makedonska sostojba

Prvo izdavawe vo [vajcarija vo 2000 od Programata za ìvotna sredina na Obedinetite Nacii (UNEP).

Avtorsko pravo © 2000, Programa za ìvotna sredina na Obedinetite Nacii (UNEP).

Ovaa publikacija moè da se reizdava vo celost ili vo bilo kakva forma za edukativni i neprofitabilniceli bez posebna prethodna soglasnost na imatelot na avtorskoto pravo samo ako se nazna~i izvorot kojse koristi. UNEP posebno }e go ceni dobivaweto na primerok na publikacijata koja go koristi ova delo zaizvor.

Bez prethodna pismena soglasnost na Programata za ìvotna sredina na Obedinetite Nacii ova delo nemoè da se koristi za proda`ba ili bilo kakvi drugi komercijalni celi.

United Nations Environment ProgrammePO Box 30552Nairobi, KenyaTel: + 254 2 621234Faks: + 254 2 623927E-mail: cpiinfo@ unep.orgWeb: http:// www.unep.org

OGRADUVAWESodrìnata na ova delo ne gi reflektira gledi{tata na UNEP ili organizaciite sorabotni~ki. UNEP inejziaite organizacii sorabotni~ki se ograduvaat od bilo kakvo povrzuvawe na opisite i prezentaciite voova delo kako me{awe vo pravniot status na bilo koja dràva, teritorija, grad ili oblast, kako i voodreduvaweto na nejzinite granici.

Produkcija i dizajn na koricite: Kim & Cie S.A. Mapi od GRID ArendalFotografii na naslovnata i poslednata strana: Topilnicata za olovo i cink ("MHK Zletovo"), Metalno prerabotuva~kata fabrika"Tane Caleski" vo Ki~evo, Prespansko EzeroSite fotografii: od UNEPPe~ateno od SADAG, FrancijaPe~ateno na hartija bez hlorPrevod: Petrovska VioletaLektura: Vladova Jadranka

Ovoj izve{taj na Programata za ìvotna sredina na Obedinetite Nacii be{e ovozmoèn so nesebi~nata poddr{ka na Vladata na Holandija.

Ponatamo{ni informacii:

Kopii od ovoj izve{taj moàt da se nabavat od:

SMI (Distribution services) LimitedP.O.Box 119StevenageHertfordshire SGI 4TP, UKTel: +44 1438 748111Faks: +44 1438 748844

UNEP ima svoja kniàrnica na internet: http://www.earthprint.comDopolnitelni tehni~ki informacii moàt da se dobijat na veb stranicata naUNEP/Balkans: http://balkans.unep.ch

Postkonfliktna ocenka

na `ivotnata sredina -

Makedonska sostojba

POSTKONFLIKTNA OCENKA NA @IVOTNATA SREDINA -MAKEDONSKA SOSTOJBA

Sodrìna

Predgovor 5od izvr{niot direktor na UNEP

➊ Voved 6

➋ Ekolo{ki kontekst 12

➌ Glavnite industriski "àri{ta" koi bea ispituvani od misijata 20

➍ Drugite poseteni industriski mesta 32

➎ Upravuvawe so Kosovskata begalska kriza: ekolo{ki posledici 38

➏ Institucionalnite kapaciteti za ekolo{ko upravuvawe 46

➐ Preporaki 52

DodatokI Bibliografija 63II Re~nik 69III Lista na multilateralnite spogodbi za ìvotnata sredina 83IV Lista na lica koi dadoa svoj pridones 84

Postkonf

liktna ocenka na ìvotnata sredina - M

akedonska sostojba 4

PREDGOVOR

Vo tekot na izminatava decenija BJR Makedonija minuva{e niztranzicija. Ekonomskite i gra|anskite reformi beapridruèni so zgolemena svesnost za ìvotnata sredina i so

sozdavawe na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno plani-rawe. Kosovskiot konflikt sozdade nova dimenzija vo humanitarnitepredizvici i napori.

Ovoj izve{taj e prodolènie na istraùvawata na Programata za ìvotnasredina na Obedinetite nacii (UNEP) za posledicite od kosovskiot problem. Tojpretstavuva pro{iruvawe na znaewata za ekolo{kite posledici od konfliktite iidentifikuvawe na ekolo{kite predizvici so koi BJR Makedonija se soo~uva.Izve{tajot treba da bide korisno sredstvo za ~lenkite na me|unarodnata zaednicakoi sakaat da izvr{at procenka na potrebite na BJR Makedonija i da & dadat pomo{na dr`vata. Izve{tajot go istaknuva zna~eweto na upravuvaweto so ìvotnata sre-dina za vreme na humanitarnata pomo{.

Vo sproveduvaweto na ovaa ocenka UNEP se potpira{e vrz znaewata ive{tinite na me|unarodnite eksperti od razli~ni nau~ni disciplini. Za vreme nasvojata terenska misija vo BJR Makedonija timot gi poseti begalskite kampovi,ekolo{kite àri{ta kako i zapostavenite industriski mesta. Timot pribira{e ianalizira{e razli~ni vidovi ekolo{ki podatoci i podatoci za ìveali{tata. Bisakal da mu se zablagodaram na timot za negovata po`rtvuvanost i za kompetenci-ite vo tekot na napornata rabota.

UNEP e posveten na ocenuvaweto na oblastite vo svetot koi stradaat odakutna ekolo{ka degradacija kako posledica na razli~ni konflikti ili prirodnikatastrofi. So rabotata vrz ovoj problem se zapo~na po minatogodi{niot kon-flikt na Kosovo koga se vospostavi zaedni~kata Rabotna grupa za Balkanot (BTF)na UNEP i UNCHS (@iveali{ta). BTF brzo napravi procenka koja kulminira{e soizdavaweto na izve{tajot Kosovskiot konflikt: posledici za ìvotnata sredina i~ove~kite naselbi. Ottoga{ UNEP sproveduva humanitarni proekti za ublaùvawena zagaduvaweto vo ekolo{kite àri{ta, spomenati vo ovoj izve{taj .

Izrabotuvaweto na izve{tajot na UNEP Postkonfliktna ocenka za sostojba-ta vo ìvotnata sredina - Makedonska studija be{e ovozmoèno so nesebi~natapoddr{ka na Holandija, a vo tesna sorabotka so Paktot za stabilnost naJugoisto~na Evropa, Programata za razvoj na Obedinetite Nacii, Ekonomskatakomisija za Evropa na Obedinetite Nacii i Visokiot komesarijat za begalci naObedinetite Nacii. Sakam da im izrazam dlaboka blagodarnost na holandskatavlada i na partnerskite organizacii za nivniot pridones i nesebi~na poddr{ka.

Klaus TopferGeneralen potsekretar na Obedinetite NaciiIzvr{en direktor na Programata za ìvotna sredina na Obedinetite Nacii

5

Voved

Vo izminative deset godini Jugoisto~na Evropa minuva{e niz period na turbu-

lencii i nestabilnost. Se vodea vojni, a zaednicite se delea. Mnogu lu|e gi

napu{tija svoite domovi i dràvi za da ja izbegnat opasnosta. Bidej}i vnimani-

eto be{e svrteno kon drugi problemi, bogatata prirodna ìvotna sredina, koja

prethodno so decenii bila izloùvana na industrisko i urbano zagaduvawe, e zna~itel-

no degradirana.

Za sre}a, okolnostite na Balkanot se izmenija. Prioritet imaat mirot,

demokratijata i stabilnosta. Vo samiot region i po{iroko vo Evropa, sorabotkata se

prodlabo~uva. Vo tek se naporite za obnova, a za{titata na ìvotnata sredina stanuva

prioritetna.

Ovaa procenka gi ispituva ekolo{kite potrebi na BJR Makedonija* }e se

oslovuva kako Makedonija vo natamo{nite delovi od izve{tajot vo kontekst na

poso~enite regionalni nastani. Demokratskite institucii vo dràvata minuvaat niz

seopfatni transformacii i paralelno so ekonomskiot razvoj se razviva i za{titata na

ìvotnata sredina. Makedonija ima mo`nost da go zapre uni{tuvaweto na svojata

skapocena ìvotna sredina, a vo isto vreme da sozdade i silna ekonomija so koja }e im

obezbedi prosperitet na svoite gra|ani.

Celta na ovoj izve{taj ne e da se napravi seopfatna studija za ìvotnata sred-

ina. Izve{tajot pretstavuva brza i strate{ka procenka ~ija cel e identifikuvawe na

najitnite ekolo{ki potrebi na Makedonija i obezbeduvawe sredstva za rehabilitacija.

Spored toa, akcentot vo izve{tajot e staven na mnogu zagadenite mesta t.n. �àri{ta�

kon koi itno treba da se svrti vnimanieto; na ekolo{kite posledici od prilivot na

begalcite so kosovskiot konflikt; i na merkite so koi moè da se zajaknat instituci-

ite nadle`ni za ìvotnata sredina i nivnata politika.

Odgovornosta za za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina leì vo

gra|anite na Makedonija. Me|unarodnata zaednica moè da igra zna~ajna uloga poma-

gaj}i i na Makedonija vo implementacijata na svojata ekolo{ka agenda. Sepak, taa agen-

da treba da bide postavena na dràvno i lokalno nivo. UNEP se nadeva deka preporakite

sodràni vo ovoj izve{taj }e go zabrzaat prezemaweto na merkite. UNEP bara od

me|unarodnata zaednica obezbeduvawe pomo{ i prezemawe merki za sanacija na

ekolo{kite àri{ta.

Ovaa procenka e izrabotena na barawe na Makedonija vo ramkite na Paktot za

stabilnost na Jugoisto~na Evropa. Taa e dodatok na ve}e izdadenite dela: Kosovskiot

konflikt: Posledici za ìvotnata sredina i ~ove~kite naselbi (1999) i

Postkonfliktna procenka na vlijanijata vrz ìvotnata sredina � Albanija (2000).

Postkonf



1

* Vo natamo{niot tekst BJR Makedonija }e se oslovuva kako Makedonija

3 000 meters2 0001 0005002000

Source: Atlas de Poche, Editions du Livre de Poche, Paris, 1996.

National capital

2 925 m

2 544 m

Bucarest

Sofia

Sarajevo

Ljubljana

Zagreb

Belgrade

Tirana

PodgoricaSkopje

IstanbulM

orava

Save

Danube

Drave

H u n g a r i a nP la in T r a n s y l v a n i a

Is t r ia

Moldova

Romania

Hungary

Bulgaria

Croatia

Bosnia-Herzegovina

FR Yugoslavia

Albania

Turkey

MONTENEGRO

Italy

Austria

Slovenia

SERBIA

Greece

FYR ofMacedonia

Ukraine

KOSOVO

VOJVODINE

Adriatic

Sea

Aegean

SeaMediterranean

Sea

Black

Sea

Dina r i c

A lps

Rhodope

Mo

u

nt a

in

s

C a r p

at h

ia

n

0 100 200 300 km

Metod na procenka

Voobi~aeno, reakciite vo konfliktnite situacii se fokusiraat vrz humani-

tarnoto dejstvuvawe. Procenkite na UNEP za vlijanijata vrz ìvotnata sredina po

nekoj konflikt se odgovor na itnata globalna potreba za brzi i nezavisni procenki na

sostojbite vo ìvotnata sredina zafatena so konflikti ili so drugi vonredni

situacii. Kako centralna institucija na svetskata ekolo{ka zaednica, UNEP e vo sos-

tojba da gi koordinira internacionalnite partneri i da dava ekspertiza potrebna za

analiza na kompleksnata sostojba po nekoja vonredna situacija. Celta se sostoi vo

obezbeduvawe fokusirani strate{ki analizi koi bi im ovozmoìle na dràvite

sostavuvawe ekolo{ka agenda i nivno reintegrirawe vo regionalnata i vo svetskata

zaednica. UNEP, {to e mnogu va`no, im pomaga na naciite donatori vo identifiku-

vaweto na prioritetnite oblasti za ekolo{ka sorabotka.

1V

oved

7

➤ Karta 1: Balkanskiot region

Postkonfliktnite procenki na UNEP gi analiziraat ekolo{kite uslovi i tie

se naso~eni kon prevencija i podgotvuvawe, ublaùvawe i dejstvuvawe vo uslovi na

vonredni sostojbi. Ova bara svrtuvawe vnimanie kon po{irokiot kontekst na prethod-

no postoe~kite ekolo{ki uslovi i kapaciteti na edna dràva. Ottuka, procenkite

baraat op{irni analizi na bitnite ekolo{ki problemi, sredbi so zasegnatite strani,

terenski misii, izgotvuvawe izve{tai i vloùvawe napori za zabrzuvawe na konkret-

nite merki za sanacija na ìvotnata sredina.

Procenkata na UNEP za ìvotnata sredina na Makedonija e izrabotena vo tesna

sorabotka i so poddr{ka na Ministerstvoto za ìvotna sredina i za prostorno plani-

rawe (M@SPP). Procesot na izgotvuvawe na procenkata zapo~na so sistematski pre-

gled na postoe~kata literatura i na bazata na podatoci za ìvotnata sredina na

Makedonija. Preliminarnata misija na UNEP se sretna so pretstavnici na Vladata na

Makedonija od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, nevladina-

ta zaednica i od Akademijata. Vrz osnova na ova ispituvawe UNEP izdvoi tri glavni

oblasti na interes:

� industriski �àri{ta� koi se zakana za ìvotnata sredina;

� vlijanieto vrz ìvotnata sredina od prilivot na begalcite;

� potrebni merki za zajaknuvawe na institucionalnite kapaciteti pri

za{titata na ìvotnata sredina.

Vo tekot na sedmicata od 10 do 17 septemvri 2000 misijata, predvodena od UNEP,

a pod pokrovitelstvo na M@SPP, izvr{i ispituvawa na sostojbata na ìvotnata sre-

dina vo Makedonija. Timot na misijata se sostoe{e od specijalisti za hemiski i tehno-

lo{ki procesi, specijalisti za upravuvawe so cvrst otpad, biodiverzitet, voda za

piewe, otpadni vodi, kvalitet na vozduh, kvalitet na po~va, planirawe na koristewe na

zemji{teto, zakonska regulativa, kako i specijalisti za humanitarna pomo{, upravu-

vawe vo vonredni situacii, ekolo{ka ekonomija, ekolo{ko informirawe i komu-

nikacii. Timot go pridruùvaa i eksperti od Makedonija koi dadoa zna~ajni informa-

cii.

Timot rabote{e vo tri podgrupi i toa: tim za industriskite �àri{ta�, tim za

vlijanieto na begalcite i tim za institucionalnite kapaciteti. Vo tekot na sedmica-

ta timovite odràa brojni sostanoci so zasegnatite strani na Vladata, so nevladinite

organizacii, donatorite, me|unarodnite organizacii i so mediumite.

Timot za �àri{tata� poseti deset mesta, prikaàni vo tretata i vo ~etvrtata

glava. Mestata bea prethodno odbrani od misijata vo konsultacija so doma{ni eksper-

ti. Celta be{e ispituvawe na onie mesta koi se smetaat za sigurna zakana za ìvotna-

ta sredina i za ~ovekovoto zdravje. Isto taka, be{e va`no da se pokaàt primeri od

glavnite industrii vo Makedonija. Na sekoe od mestata (so isklu~ok na Lojane) timot

na UNEP se sretna so rakovodstvata na fabrikite.

Postkonf



LakePrespa

Tetovo

Gostivar

Ohrid

Bitola

Prilep

Gevgelija

StrumicaDabilja

KrivaPalanka

SvetiNikole

Stracin

Bogomila

Sopotnica

Skopje

Berovo

Mavrovo

Debar

Valandovo

Samokov

Vinica

NoviDojran

KavadarciDrenovo

Stepanci

Resen

Kratovo

Katlanovo

Brod

Kozjak

Krani

Thessaloníki

Miravci

Kumanovo

Veles

M. Brod

Negotino

Struga

Belica

DemirHisar

Petrovec

.ˆ

Il inskaPl .

ˆ

ˆ

LakeMavrovsko

LakeDojran

LakeOhrid

B u l g a r i aK o s o v o

F R Y u g o s l a v i aSERBIA

Probistip

ˆ

Kicevoˆ

Ljubanista

ˆ

Krusevo

ˆ

Topolcani

ˆ

Mrezicko

ˆ ˆ

LakeTikves

ˆ

Radovis

ˆ

Stip

ˆ

Kocani

ˆ

Delcevo

ˆ

K a r a d zi c a

ˆ

Se

leck

aPl

.

Ni d

ze

ˆ

Pl a c k o v i c a

ˆ

M alesev ski Pl

O g r a z d e n

Kriva Lakavica

A l b a n i a

G ol em a

Crn

a

Ba b

una

Dosn

ica

V ar d ar

St rumica

K r i v a

Meseista

ˆ ˆ

B e l a s i c a

G r e e c e

Jablan

icaPl .

Jegunovce

Lojane

DrislaBojane

Radusa

Blace

Stenkovec

CegraneKadina

0 40 km10 20 30

County boundary

County center

Airport

Highway

Main RoadRailroadCanal

Source: Department of Public Informationof the United Nations (UNDPI), CartographicSection, New York ; United NationsEnvironment Programme (UNEP).

Refugee

Sites visited

Hot spot

National capital

Town, village

➤ Karta 2: Mesta na koi misijata na UNEP izvr{i procenka

izvr{i vizuelna inspekcija na objektite i, tamu kade {to be{e potrebno, bea zemeni

primeroci od po~vata, od vodata ili od vozduhot. Isto taka, ekspertskiot tim se

sostana so vladini i op{tinski pretstavnici, kako i so pretstavnici na nevladinite

organizacii.

Timot ~ija specijalnost e potencijalnoto vlijanie na begalcite vrz `ivotnata

sredina se sostana so vkupno ~etirinaeset agencii i organizacii koi direktno ili

indirektno bea vklu~eni vo aktivnostite okolu prilivot na begalcite. Me|u niv

spa|aat: rezidentnite pretstavnici na Visokiot komeserijat za begalci na

Obedinetite nacii (UNHCR), Programata za razvoj na Obedinetite nacii (UNDP),

Oksfam internacional, Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka (MCMS),

Me|unarodniot spasuva~ki komitet (IRC), Sorabotka za pomo{ i poddr{ka nasekade

(CARE-International), Crveniot krst na Makedonija, M@SPP, Ministerstvoto za vna-

tre{ni raboti, Ministerstvoto za zemjodelie, {umarstvo i vodostopanstvo,

1V

oved

9

Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita, Geohidroproekt, op{tinite û~er

Sandevo i Resen.

Vrz osnova na prethodnite ispituvawa na misijata i vrz osnova na prethodno

spomenatite intervjua, timot izvr{i inspekcija na slednive oblasti pogodeni od

begalcite: begalskite kampovi vo Blace, Bojane, êgrane, Radu{a, Stenkovec I,

Stenkovec II, kolektivnite centri [uto Orizari, Pretor i Radu{a i pre~istitelnite

stanici za otpadni vodi vo Struga i vo Radu{a .

Timot koj gi razgleduva{e institucionalnite kapaciteti ostvari sredbi so

rezidentnite pretstavnici na UNDP, kako i so pretstavnicite na Evropskata komisija,

Kabinetot na premierot, M@SPP, Fondot za ìvotna sredina, proektot na UNDP za

Veles, op{tina Veles, Vodovod na Veles, Zavodot za zdravstvena za{tita na Veles,

proektot za institucionalno zajaknuvawe na FARE, Ministerstvoto za zemjodelie,

{umarstvo i vodostopanstvo, Javnoto pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki

planovi, op{tina Skopje, Republi~kiot hidrometereolo{ki zavod, Ministerstvoto za

lokalna samouprava, Informativniot centar za ìvotna sredina, Agencijata za obno-

va i razvoj, Parlamentarnata komisija za ekologija, mladi i sport, Makedonskata

akademija na naukite i umetnostite � Istraùva~ki centar za energija i informatika,

Organizacijata za bezbednost i sorabotka vo Evropa (OBSE), kako i so donatorite i

pretstavnicite na nevladinite organizacii.

Dostapnite tehni~ki podatoci na nekoi od mestata i instituciite bea ili

ograni~eni ili zastareni. Po misijata, timot na UNEP prodolì so pribirawe i raz-

gleduvawe dopolnitelni podatoci, kako i so analiza na rezultatite dobieni od teren-

skite primeroci pribirani od ekspertite na misijata.

Va`ni zaklu~oci

1. Vo tekot na svojata terenska misija UNEP utvrdi postoewe pet ekolo{ki

,,àri{ta�:

� metalskiot kombinat vo Jegunovce,

� hemiskiot kompleks OHIS vo Skopje,

� topilnicata za olovo vo Veles,

� rudnikot za olovo i cink vo Probi{tip,

� energetskiot kombinat vo Bitola.

Na ovie mesta itno treba da im se posveti vnimanie, so cel da se zaprat opasnos-

tite za zdravjeto na lu|eto i za prirodnata sredina. Me|unarodnata zaednica

vedna{ treba da obezbedi tehni~ka i finansiska pomo{ za ovie prioritetni

oblasti. (Za pokompletni preporaki za ekolo{kite �àri{ta�, vidi str. 53 ).

Postkonf



2. Drugite pet industriski mesta pretstavuvaat seriozen ekolo{ki problem. Tie

baraat ispituvawa, primena na merki za sanacija i dolgoro~en monitoring za da

se izbegnat opasnostite za ~ovekovoto zdravje i za ìvotnata sredina.

3. Dolgoro~nite posledici za ìvotnata sredina od prilivot na begalcite vo

Makedonija se minimalni. UNHCR be{e mo{ne uspe{e vo inkorporiraweto na

ekolo{kite sfa}awa vo pove}eto aspekti od upravuvaweto so begalskite kam-

povi. UNEP otkri samo nekolku nezna~itelni slu~aevi na degradirawe na ìvot-

nata sredina od begalcite koi moèa da bidat izbegnati dokolku se sprovede{e

pointenzivno planirawe, upravuvawe i integrirawe so drugite sektori i vladi-

ni agencii. Ostana nere{en problemot koj se odnesuva na potencijalnata

degradacija na kvalitetot na vodata na izvorot Ra{~e. (Za preporakite vo vrska

so upravuvaweto so begalcite, vidi str. 56).

4. Vladata na Makedonija prezede zna~ajni ~ekori za razvoj na svoite kapaciteti

za za{tita na ìvotnata sredina. êkor napred pretstavuva i formiraweto na

M@SPP. Sepak, dol`nostite na Vladata za ìvotnata sredina treba podobro da

se koordiniraat i zna~itelno da se podobri finansiraweto. Monitoringot na

ìvotnata sredina ne se sproveduva pravilno i ne se pravi soodvetno povrzuvawe

so ~ovekovoto zdravje. Primenata na propisite e slaba i moè da se zajakne so soz-

davawe sistem na dozvoli. (Za preporakite za institucionalnite kapaciteti,

vidi str. 60).

. . .

Priznanija

Procenkata na UNEP celosno e finansirana od Holandija so poddr{ka na Paktot

za stabilnost na Jugoisto~na Evropa. Isto taka, poddr{ka, pri planiraweto i prime-

nata na ovoj proekt, dadoa UNDP, UNHCR i Ekonomskata komisija za Evropa na

Obedinetite Nacii (UNECE). Posebno priznanie treba da im se oddade na pret-

stavnicite i na personalot na UNDP i UNHCR vo Skopje, bez ~ie vodstvo i logisti~kata

poddr{ka UNEP ne }e moè{e da ja sprovede ovaa procenka.

Vladata i gra|anite na Makedonija i pruìja na UNEP pomo{ od neprocenlivo

zna~ewe. Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe zasluùva osobe-

na blagodarnost za duhot na poddr{ka i za stru~nite soveti. Svoj pridones, isto taka,

dadoa i mnogu drugi ministerstva, institucii, nevladini organizacii i industriskiot

sektor na Makedonija.

UNEP izrazuva dlaboka blagodarnost na site partneri so koi sorabotuva{e vo

tekot na procenkata.

1V

oved

11

EKOLO[KI KONTEKST

Osvrt

Makedonija se nao|a vo centralniot del na Balkanskiot Poluostrov. Na sever se

grani~i so Sojuzna Republika Jugoslavija, na istok so Bugarija, na jug so

Grcija, a na zapad so Albanija. Teritorijata na zemjata glavno e planinska i

zafa}a povr{ina od 25713 kilometri kvadratni. Na jugot od zemjata se nao|aat tri

prirodni ezera, poznati po svojata ìvopisna ubavina � Ohridskoto, Prespanskoto i

Dojranskoto Ezero. Ima okolu dva miliona ìteli od koi 1.2 milioni ili 60% ìveat

vo urbani sredini.

Kako sostavna republika na porane{nata Socijalisti~ka Federativna

Republika Jugoslavija (SFRJ), ekonomijata na dene{na Makedonija, vo periodot po

Vtorata svetska vojna, se planira{e centralno. Od tipi~na agrarna ekonomija pred

Vtorata svetska vojna doìvea dramati~en industriski porast i urbanizacija.

Dràvnite industrii upotrebuvaa sirovi materijali i eksploatiraa energetski izvori

za smetka na nacionalnata ìvotna sredina i prirodnite resursi. Poradi retkite ili

neefektivni propisi {umite se ogoluvaa, vo vozduhot, vodata i po~vata se ispu{taa

polutanti, a otpadot se frla{e vo okolnite vodeni povr{ini ili na otvoren prostor.

Nakuso, kratkoro~niot ekonomski razvoj be{e povaèn od upravuvaweto so ìvotnata

sredina i od dolgoro~niot odr`liv razvoj.

Nekolku jugoslovenski republiki ja proglasija svojata nezavisnost vo 1991 i vo

1992 godina. Raspadot na zaedni~kiot jugoslovenski pazar gi ote`na ekonomskite

uslovi vo regionot. Industriite zapo~naa da go namaluvaat proizvodstvoto, a so toa do

nekoj stepen go namalija i stresot na ìvotnata sredina. Vo Makedonija, kako i vo

sosednite dràvi, glavnite visokozagaduva~ki industriski procesi ne se smenija

zna~itelno i duri u{te pomalku resursi za investirawe vo kontrolata na ìvotnata

sredina bea dostapni. Istovremeno urbanizacijata koja be{e vo porast go namali

kvalitetot na vozduhot, a go zgolemi pritisokot vrz vodosnabduvaweto i gi prodlabo~i

problemite vo tretmanot i odlagaweto na otpadot.

Makedonija se nao|a vo period na tranzicija. Vo na podocniot period od

devedesettite, nacionalnata ekonomija raste{e skromno, no so stabilen ~ekor, a razvo-

jot prodolì i vo prvata polovina na dveiljadittata. Cenite ostanaa relativno sta-

bilni, no visoki vo nekoi sektori kako {to se gorivoto i energijata. Prose~nata

mese~na plata na gra|anite vo Makedonija be{e okolu 170 amerikanski dolari vo tekot

na 1999 godina, so porast od 3,3% vo odnos na 1998 godina. Nivoto na nevrabotenosta,

sepak, e mnogu visoko: okolu 36% vo 1997 godina i 34,5% vo 1998 godina i vo 1999 godina.

2

Postkonf



LakePrespa

Tetovo

Gostivar

Ohrid

Bitola

Prilep

Gevgelija

StrumicaDabilja

KrivaPalanka

SvetiNikole

Stracin

Bogomila

Sopotnica

Skopje

Berovo

Mavrovo

Tearce

Debar

Valandovo

Samokov

Vinica

NoviDojran

KavadarciDrenovo

Stepanci

Resen

Kratovo

Katlanovo

Brod

Kozjak

Krani

Thessaloníki

Miravci

Kumanovo

Veles

M. Brod

Negotino

Struga

Belica

DemirHisar

Petrovec

.ˆ

Il inskaPl .

ˆ

ˆ

LakeMavrovsko

LakeDojran

LakeMatka

LakeOhrid



Probistip

ˆ

Kicevoˆ

Ljubanista

ˆ

Krusevo

ˆ

Topolcani

ˆ

Mrezicko

ˆ ˆ

LakeTikves

ˆ

Radovis

ˆ

Stip

ˆ

Kocani

ˆ

Delcevo

ˆ

K a r a d zi c a

ˆ

Suva

Gora

Se

leck

aPl

.

Ni d

ze

ˆ

Pl a c k o v i c a

ˆ

M alesev ski Pl

O g r a z d e n

Kriva Lakavica

A l b a n i a

G ol em a

Crn

a

Ba b

una

Dosn

ica

V ar d ar

St rumica

K r i v a

Meseista

ˆ ˆ

B e l a s i c a

G r e e c e

Jablan

icaPl .

Kadina

0 40 km10 20 30

Airport

Highway

Main RoadRailroad

CanalSource: Department of Public Information of the United Nations (UNDPI),Cartographic Section, New York ; UNEP-GRID Arendal, Norway.

500 m

2 000 m

Elevation

0200 m

1 000 m1 500 m

County boundary

County center

National capital

Town, village

➤ Karta 3: Makedonija

Kako rezultat na toa, mnogu semejstva, glavno vo golemite ruralni doma}instva,

ìveat vo te{ki ekonomski uslovi.

Makedonija e multietni~ka dràva. Sepak, kulturata e podelena na mnogu na~ini.

Jakneweto na vrskite me|u zaednicite vo dràvata pretstavuva kriti~en predizvik i za

Vladata i za gra|anskoto op{testvo. Na poleto na za{titata na ìvotnata sredina

va`no e da se obezbedi pravi~na i ednakva podelba na odgovornostite i na pridobivkite.

Sostojbata so ìvotnata sredina

Generalno, sostojbata so ìvotnata sredina vo Makedonija moè da se sporeduva

so taa vo drugite dràvi od Centalna i Isto~na Evropa. Vo ramkite na centralnoto

planirawe na ekonomiite vo regionot na porane{nite socijalisti~ki dràvi, na

2E

kolo{ki kontekst

13

razvojot se gleda{e kako na porast na proizvodstvoto na industriskiot i na energet-

skiot sektor. Ova rezultira{e so prekumerno eksploatirawe na prirodnite resursi i

so seriozno degradirawe na ìvotnata sredina.

Izrabotuvaweto na sistematski i me|unarodno sporedlivi izve{tai za sostojba-

ta na ìvotnata sredina (SoE) so najnovi podatoci e novina vo Makedonija. Prviot ofi-

cijalen (SoE) izve{taj od M@SPP se podgotvuva za objavuvawe vo 2001 godina.

Makedonija ima u~estvuvano vo kooperativnite proekti na programata FARE na

Evropskata Unija, na Evropskata agencija za ìvotna sredina (EEA) i na UNEP za

izrabotkata na najnovi i sporedlivi informacii za ìvotnata sredina koi se dostapni

na internet. (Vidi: http://www.soer.gov.mk/)

Vo 1996 godina be{e usvoen Zakonot za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sre-

dina i prirodata (Zakon za ìvotnata sredina). Zakonot naloì Vladata da izraboti

Nacionalen ekolo{ki akcionen plan, a op{tinite da sprovedat Lokalen ekolo{ki

akcionen plan (LEAPi). Vo 1997 godina be{e izraboten Nacionalniot ekolo{ki

akcionen plan so podatoci od vladinite i nevladinite pretstavnici. Vo periodot na

negovata izrabotka, NEAP be{e najseopfatniot dostapen izve{taj za sostojbite vo

ìvotnata sredina vo Makedonija. Toj pretstavuva pregled na ekonomskata politika i

na ìvotnata sredina, na ekolo{kite uslovi, na upravuvaweto i politikata vo ìvot-

nata sredina, kako i na prioritetnite oblasti vrz koi treba da se vlijae.

NEAP gi utvrdi slednive celi na nacionalnata politika za ìvotnata sredina

vo periodot 1997-2001 godina:

� podobruvawe na kvalitetot na vozduhot,

� podobruvawe na kvalitetot na vodata,

� za{tita na biodiverzitetot, osobeno vo Ohridskoto, Prespanskoto i vo

Dojranskoto Ezero,

� obnovuvawe i za{tita na {umite i

� zajaknuvawe na kapacitetite za upravuvawe so ìvotnata sredina na instituciite

odgovorni za monitoring i sproveduvawe na zakonskata regulativa.

Drugi publikacii za sostojbata so ìvotnata sredina vo Makedonija se:

Nacionalniot ekolo{ki i zdravstven akcionen plan na Makedonija, izdaden od

Ministerstvoto za zdravstvo na Makedonija vo 1999 godina i Strate{kata ekolo{ka

analiza na Makedonija koja e izdadena od Regionalniot centar za ìvotna sredina za

Centralna i Isto~na Evropa (REC) vo juni, 2000 godina.

Vo 1999 godina be{e izdadena seopfatna studija pod naslov: Otpadni vodi,

kvalitetot na vodite i upravuvawe so cvrstiot otpad vo Makedonija ~ij glaven ele-

ment e razvojot na nacionalnata strategija za vodite i za otpadot, so poddr{ka na pro-

gramata FARE na Evropskata Unija.

Postkonf



Oxacite na HEK Jugohrom, Jegunovce

■ ZAGADUVAWE NA VOZDUHOT

Spored NEAP, zagaduvaweto na vozduhot e �najvaèn problem na ìvotnata sre-

dina vo dràvata�. Polovinata od urbanoto naselenie na dràvata (osobeno vo Skopje,

Veles, Bitola i vo Tetovo) gi ~uvstvuva posledicite od lo{iot kvalitet na vozduhot.

Zagaduvaweto, glavno, se sozdava od industrijata (na primer, metalur{kite centri, ter-

mocentralite�) i soobra}ajot. Ovie kapaciteti, pokraj gasovi i ~estici koi sodràt

sulfur dioksid, jagleroden vodorod, jaglerodni oksidi i azotni oksidi emituvaat

zna~itelna koncentracija na te{kite metali kako {to e olovoto, cinkot i kadmiumot.

Republi~kiot hidrometereolo{ki zavod (RHMZ) koristi mreà od dvaeset moni-

toring stanici za merewe na kvalitetot na vozduhot. Pokraj toa, i M@SPP ima svoj

monitoring sistem vo Skopje koj pra}a podatoci, vo edno~asovni intervali, do

Informativniot centar za ìvotna sredina od kade direktno se pra}aat na javen dis-

plej. Mnogu studii, glavno onie izvr{eni vo Skopje i Veles, pokaùvaat deka golem

broj gradski deca stradaat od respiratorni bolesti povrzani so zagaduvaweto na voz-

duhot. Najzna~aen prioritet na NEAP e namaluvaweto na emisiite vo Veles.

2E

kolo{ki kontekst

15

LakePrespa

Tetovo

Gostivar

Ohrid

Bitola

Prilep

Gevgelija

StrumicaDabilja

KrivaPalanka

SvetiNikole

Stracin

Bogomila

Skopje

Berovo

Mavrovo

Tearce

Debar

Valandovo

Samokov

Vinica

NoviDojran

KavadarciDrenovo

Stepanci

Resen

Kratovo

Katlanovo

Brod

Kozjak

Krani

Miravci

Kumanovo

Veles

M. BrodNegotino

Struga

Belica

DemirHisar

Petrovec

.ˆ

Il inskaPl .

ˆ

ˆ

LakeMavrovsko

LakeDojran

LakeMatka

LakeOhrid



Probistip

ˆ

Kicevoˆ

Ljubanista

ˆ

Krusevo

ˆ

Topolcani

ˆ

Mrezicko

ˆ ˆ

LakeTikves

ˆ

Radovis

ˆ

Stip

ˆ

Kocani

ˆ

Delcevo

ˆ

K a r a d zi c a

ˆ

Suva

Gora

Se

leck

aPl

.

Ni d

ze

ˆ

O g r a z d e n

Kriva Lakavica

A l b a n i a

G ol em a

Crn

aB

a buna

Dosn

ica

V ar d ar

St rumica

K r i v a

Meseista

ˆ ˆ

B e l a s i c a

G r e e c e

Jablan

icaPl .

Kadina

0 40 km10 20 30Source: Department of Public Information of the United Nations(UNDPI), Cartographic Section, New York ; National EnvironmentalAction Plan, Synthesis Report, FYR of Macedonia, 1997.

Water Quality Classification

Class II - III

Class III

Class III - IVLOW

QUALITY

HIGHQUALITY

Class I

Class I - II

Class IICounty center

National capital

Town, village

➤ Karta 4: Kvalitet na vodata vo rekite vo Makedonija

■ ZAGADUVAWE NA VODATA

Vo Makedonija mnogu malo koli~estvo otpadna voda se pre~istuva. Postoi samo

edna oficijalna pre~istitelna stanica za otpadni vodi vo celata dr`ava i taa

pre~istuva samo mal del od celokupnata otpadna voda vo zemjata. Spored toa, mnogu

krai{ta vo zemjata se zafateni od zagaduvawe na povr{inskite i podzemnite vodi.

Rekata Vardar, koja obezbeduva 75% od vkupnite vodni resursi, e mnogu zagadena so

nepro~isten urban i industriski otpad. Po izleguvaweto od Makedonija, rekata te~e

niz Grcija i kaj Solun, se vleva vo Egejskoto More.

Glavni izvori na zagaduvawe na vodite se golemite gradovi, so pove}e od sto i

trieset industriski objekti niz zemjata. Samo vo gradovite pokraj trite ezera,

Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto, postojat pre~istitelni stanici za otpadni

vodi. Sepak, so poln kapacitet raboti samo taa vo Ohrid, bidej}i kolektorskite siste-

mi na drugite dve ne se dovr{eni. Metalur{kite, hemiskite i rudarskite industrii se

Postkonf



najgolemi predizvikuva~i na industriskoto zagaduvawe.

Kvalitetot na povr{inskite vodi se nabquduva od RHMZ koj rakovodi so mreà

od okolu {eesetina merni to~ki niz zemjata. Pregledot na kvalitetot na re~nata voda

i stepenot na nejzinata zagadenost se prikaàni na kartata 4. Denes, mreàta na

nabquduvaweto na povr{inskite vodi na Vardar i na drugite reki zna~itelno e mod-

ernizirana. Kako rezultat na nedostigot na finansiski sredstva, vo 1981 godina be{e

zapren monitoringot na podzemnite vodi.

■ CVRST OTPAD

Postoe~kata zakonska regulativa za kontrola na upravuvaweto so cvrstiot otpad

vo Makedonija ne e soodvetna. Postoe~kata praktika e rudimentirana i ekolo{kite

problemi {to proizleguvaat se o~igledni. Postojat brojni nelegalni deponii niz zem-

jata i re~isi kaj site se zabeleùva otsustvo na bezbedni ekolo{ki karakteristiki.

Mnogu od niv se izgradeni na karstni predeli i pretstavuvaat golem rizik za podzem-

nite vodi. Ovie deponii se samo mal del od problemite, bidej}i dràvata e prepolna so

buni{ta, glavno vo ruralnite oblasti. Cvrstiot otpad negativno vlijae vrz podzemnite

i povr{inskite vodi, po~vata i biodiverzitetot vo zemjata, vklu~uvaj}i i opredelen

broj za{titeni oblasti kako {to se nacionalnite parkovi.

Pokraj otpadot od doma}instvata, koj e vo podem zaradi promenetiot na~in na

ìveewe, seriozni i {iroko rasprostraneti problemi proizleguvaat od industriskiot

i od opasniot otpad. Na dràvno nivo ne postoi organiziran sistem za sobirawe,

~uvawe, prerabotka i deponirawe na industriskiot otpad i ne postojat soodvetni

propisi za upravuvawe so izvozot na otpadot vo drugi dràvi, osven za opredeleni

vidovi otpad, ~ij me|ugrani~en transport e reguliran so Bazelskata konvencija.

Nelegalna deponija pokraj bregot na rekata vo blizina na gradot Radu{a

2E

kolo{ki kontekst

17

Postoe~kite metodi za otstranuvawe na otpadot se {tetni za ìvotnata sredina

i za zdravjeto na lu|eto. Ponatamu, nevozmo`na e primenata na drugi soodvetni merki

za namaluvawe na emisiite vo vozduhot, po~vata i vo vodata zatoa {to ne moè pravil-

no da se rakuva so otpadot koj bi proizlegol od niv.

■ HEMIKALII

Dosega Makedonija ima doneseno ograni~en broj zakoni za kontrola na upotrebata,

transportot, ~uvaweto i za bezbednoto deponirawe na hemikaliite, vklu~uvaj}i gi i

supstanciite koi go osiroma{uvaat ozonot, PCB, pesticidite i biocidite. Kako posled-

ica na slabata zakonska regulativa odgovornosta za ovoj problem ne e locirana kaj

administracijata. No, dràvata e potpisnik na Bazelskata konvencija za kontrola na

prekugrani~niot promet so opasen otpad i za negovo skladirawe (Bazelska konvencija).

Vo mnogu dràvi, vklu~uvaj}i gi i

delovite porane{na Jugoslavija, PCBs

se koristat kako te~nosti za izolirawe

i ladewe vo elektri~nata oprema

kako {to se transformatorite i

kondenzatorite . Rakovodstvata na

nekoi od posetenite industriskite

mesta poseteni od UNEP duri i ne bea

svesni za potencijalnata opasnost od

PCB. Iako vo nitu eden od primerocite

zemeni od UNEP ne be{e otkrieno pris-

ustvo na PCB, sepak, zamenata i bezbed-

noto isfrlawe na te~nostite koi

sodràt PCB pretstavuva problem vo

nekoi kombinati vo Makedonija.

■ BIODIVERZITET I PRIRODA

Makedonija ima bogata i raznovidna flora i fauna kako i izvonredni planinski

i ezerski pejzaì. Postoi visok potencijal za razvoj na ekolo{ki zdrav turizam.

Makedonija treba da se pogriì za razvojot na drugite ekonomski sektori, kako {to se

zemjodelieto i transportot, za da se izbegne o{tetuvaweto na biodiverzitetot i

pejzaòt. Prespanskototo Ezero go svrte vnimanieto vrz sebe so proglasuvawe na

Strogiot ornitolo{ki rezervat "Ezerani" i negovo stavawe na listata na svetski

vodni stani{ta, soglasno Konvencijata za vodni stani{ta (Ramsarska konvencija).

Dve ezera delumno pripa|aat na sosednite dràvi i toa Ohridskoto na Albanija,

Postkonf



Nepravilno ~uvawe na hemikaliite vo fabrikata Tane Caleski vo Ki~evo

LakePrespa

Tetovo

Gostivar

Ohrid

Bitola

Prilep

Gevgelija

StrumicaDabilja

KrivaPalanka

SvetiNikole

Stracin

Bogomila

Sopotnica

Skopje

Berovo

Mavrovo

Tearce

Debar

Valandovo

Samokov

Vinica

NoviDojran

KavadarciDrenovo

Stepanci

Resen

Kratovo

Katlanovo

Brod

Kozjak

Krani

Miravci

Kumanovo

Veles

M. Brod

Negotino

Struga

Belica

DemirHisar

Petrovec

.ˆ

Il inskaPl .

ˆ

ˆ

LakeMavrovsko

LakeDojran

LakeMatka

LakeOhrid



Probistip

ˆ

Kicevoˆ

Ljubanista

ˆ

Krusevo

ˆ

Topolcani

ˆ

Mrezicko

ˆ ˆ

LakeTikves

ˆ

Radovis

ˆ

Stip

ˆ

Kocani

ˆ Delcevo

ˆ

K a r a d zi c a

ˆ

Suva

GoraS

ele

cka

Pl.

Ni d

ze

ˆ

Pl a c k o v i c a

ˆ

M alesev ski Pl

O g r a z d e n

Kriva Lakavica

A l b a n i a

G ol em a

Crn

a

Ba b

una

Dosn

ica

V ar d ar

St rumica

K r i v a

Meseista

ˆ ˆ

B e l a s i c a

G r e e c e

Jablan

icaPl .

Radusa

Kadina

0 40 km10 20 30

Airport

Highway

Main Road

Railroad

Canal

Source: Department of Public Information of the United Nations (UNDPI),Cartographic Section, New York ; National Environmental Action Plan, SynthesisReport, FYR of Macedonia, 1997.

National parks, naturalreserves and areas withvaluable natural resourcesand sensitive ecosystems

Areas with existing protectionmeasures for forest andendangered species

County center

National capital

Town, village

➤ Karta 5: Za{tita na prirodata vo Makedonija

a Prespanskoto na Albanija i na Grcija. Ohridskoto Ezero be{e predmet na proektot

GEF/Svetska Banka, a za Prespanskoto Ezero od neodamna e zapo~nata inicijativa za

prekugrani~na konzervacija i za odr`livo koristewe na ezeroto. Tretoto golemo

prirodno ezero, Dojranskoto, do`ivuva nenadejni promeni na nivoto na vodata poradi

malite vrne`i i poradi negovata preterana upotreba za navodnuvawe. Namaluvaweto na

nivoto na vodata seriozno vlijae vrz vodniot biodiverzitet na Dojranskoto Ezero.

[umskite povr{ini pokrivaat re~isi edna tretina od teritorijata na

Makedonija. Upravuvaweto so {umite postepeno se prenaso~uva kon upotreba na sood-

vetni metodi, no goloto se~ewe ostanuva dominantniot metod za dobivawe gra|a. Spored

NEAP, 38% od Makedonija se klasificira kako �seriozno erodirana�. Ova, glavno e

rezultat na prekumernoto ispasuvawe na povr{inite, na ogoluvawe na {umite kako i na

zaostanatata zemjodelska praksa. Se procenuva deka godi{nata zaguba na zemjata iznesu-

va 17 milioni m3. Rehabilitacijata na erodiranite oblasti e prioritet na NEAP.

2E

kolo{ki kontekst

19

Glavnite industriski�àri{ta� koi bea ispituvani od misijata

Osvrt

Podgrupata na misijata na UNEP, vo periodot od 10 do 17 septemvri 2000 godina,

gi poseti onie mesta koi se ~ine{e deka pretstavuvaat ekolo{ki �àri{ta�.

Izborot na mestata se napravi vrz osnova na prethodno pribirawe podatoci, a

vo tesna sorabotka so eksperti od zemjata. Ovaa glava gi sumira glavnite soznanija na

podgrupata ~ij celosen izve{taj e dostapen na internet. (http://balkans.UNEP.ch)

Vo rasporedot na misijata bea vklu~eni objekti od glavnite industriski sektori

vo zemjata. Bea poseteni vkupno deset mesta. Na sekoe od mestata, timot na UNEP se

sostana so pretstavnici na firmite za da razgovaraat za tehnolo{kite procesi na fab-

rikite i za ekolo{kite predizvici. Ovie sredbi bea prosledeni so inspekcija na lice

mesto, a kade {to be{e potrebno, ekspertite na UNEP zemaa primeroci od vodata, zem-

jata i vozduhot. Onamu kade {to toa be{e mo`no, timot se sre}ava{e i so lokalnite

pretstavnici i so zasegnatite strani.

Od desette ispitani mesta, UNEP proglasi pet za ekolo{ki "àri{ta". Sekoja od

lokaciite ima seriozni problemi koi predizvikuvaat direktna opasnost za ìvotnata

sredina i za zdravjeto na lu|eto i postoi potreba od prezemawe itni merki za sanacija.

Vo glava 7 moàt da se najdat soodvetnite preporaki. Nepravilnostite vo rakuvaweto

i otstranuvaweto na hemikaliite, na kontaminiraniot talog i drugiot opasen otpad se

rezultat na nedostigot na soodvetni objekti vo Makedonija. O~igledno e deka se potreb-

ni golemi investicii za re{avawe na ovoj problem vo Makedonija. Pove}eto, ako ne i

site od posetenite kombinati gi nemaat potrebnite tehni~ki i finansiski sredstva.

3

Postkonf



Kratok pregled na glavnite to~ki

� Podzemnata voda e mo{ne zagadena sohrom i postoi potreba od preispituvawe ipodobruvawe na tekovnite sanacionimerki. Proizvodstveniot prostor vo kojse koriste{e hromot ne e is~isten od negoi ne e bezbeden.

� Pe~kite zna~itelno go zagaduvaat voz-duhot. Predlogot za re{avawe na ovojproblem s# u{te ne e finansiran.

� Deponijata koja sodrì hromen talog jazagaduva rekata Vardar i go zagrozuvaizvorot Ra{~e, izvorot za snabduvawe naSkopje so voda za piewe.

Metalur{kiot kombinat Jugohrom od Jegunovce koj be{e osnovan od porane{natavlada na SFRJ vo 1952 godina, momentalno proizveduva preku 60.000 toni fero-leguri(na primer, ferohrom, ferosilicium) godi{no koristej}i surovini kako {to se koks,kvarc, dvovalentno èlezo i rudite na hromot. Vo kombinatot rabotat okolu 2000rabotnici.

3G

lavnite industriski �àri{

ta� koi bea ispituvani od misijata

21

Jegunovce

Kombinatot za èleznileguri vo Jegunovce

(,,HEK Jugohrom�)

IRS-C satelitska slika na emisiite okulu HEK Jugohrom od 27 maj 1999 (Izvor: ENVIREF programata na Centarot Nansen za ìvotna sredina i dale~insko snimawe

(NERSC) vo Bergen, Norve{ka i UNHCR)

Jegunovce

Nepravilno ~uvawe na heksovalentni hlorni soedinenija vo HEK Jugohrom

Kombinatot zapo~na so monitoring na po~vata i na podzemnite vodi vo 1982 god-ina. Dobienite podatoci potvrdija deka povr{inskite vodi i plitkite podzemni vodise kontaminirani so hrom. Sepak, kombinatot prodolì so proizvodstvo na hrom ihromni soedinenija s# do 1993 godina. Misijata na UNEP potvrdi deka po~vata i podzem-nite vodi vo okolinata na Jegunovce se kontaminirani. Toa e poradi nepravilnotorakuvawe so materijalite {to sodràt hromni soli i poradi frlaweto na cvrstiototpad, koj sodrì hrom, vo deponijata koja e vo blizina na rekata Vardar.

UNEP dojde do zaklu~ok deka planot za pre~istuvawe na kontamiranata podzemnavoda od plitkite podzemni vodi, koj be{e iniciran vo 1990 godina, treba da se revidi-ra. Hromot ne se otstranuva od vodata vo celost, tuku od heksovalenten hrom Cr (VI) sepretvora vo trovalenten hrom Cr (III). Potoa, pre~istenata voda se ispu{ta vo rekataBistrica koja povtorno se vleva vo Vardar. Vo opredeleni hemiski uslovi Cr (III) moèpovtorno da se pretvori vo Cr (VI) koj se smeta za kancerogen za ~ovekot. Spord rakovod-stvoto na kombinatot, koncentracijata na hrom vo podzemnata voda e namalena od 50mg/l na okolu 12 mg/l ({to soodvetstvuva so primerokot na UNEP koj be{e na nivo od 12,2mg/l). Kombinatot se stremi kon namaluvawe na koncentracijata na 1,0 mg/l. Za spored-ba }e navedeme deka vo Holandija krajnata granica iznesuva 0,001 mg/l, a interventnatagranica 0.03 mg/l.

Postkonf



Na samata lokacija na kombinatot postoi deponija vo koja se deponira hromentalog i drug vid otpad. NEAP objavuva deka deponijata sodrì 466.000 toni ferohromentalog i 385.000 toni hromaten sediment. Spored studiite napraveni so poddr{kata naprogramata FARE na Evropskata Unija, otpadot vo deponijata ja zagaduva rekata Vardari pretstavuva potencijalna opasnost za izvorot Ra{~e, glavniot izvor za snabduvawe sovoda na glavniot grad, Skopje.

Ovaa fabrika, isto taka, e zna~itelen zagaduva~ na vozduhot. Spored NEAP,vkupnoto koli~estvo pra{ina, crn ~ad i ~estici {to sodràt hrom vo okolinata naHEK Jugohrom vo poslednite deset godini gi nadminuva standardite. Iako tekovnitepodatoci ne i bea dostapni na UNEP, rakovoditelite na kombinatot izjavija deka nebile prijaveni nikakvi zdravstveni problemi kaj lokalnoto naselenie ili kaj rabot-nicite. Kombinatot ima tri golemi i {est pomali elektri~ni pe~ki. Nabquduva~katastanica za kvalitetot na vozduhot se nao|a vo blizina na kombinatot. Be{e zabeleànodeka koncentracijata na pravta vo izduvnite gasovi se dviì od 3 do 6 g/m3. Protokot nagasovite na tri od ~etirite pe~ki iznesuva okolu 312.000 m3 na ~as, pa godi{nata emisi-ja na pravta se presmetuva na okolu 9000 do 17000 toni .

Rakovodstvoto na kombinatot go pretstavi svojot predlog-proekt za ladewe naizduvnite gasovi so iskoristuvawe na nivnata toplotna energija i so nejzino pretvo-rawe vo elektri~na energija. Vaka izladenite gasovi bi ovozmoìle upotreba navre}esti filtri za sobirawe na pravta. Ako se obezbedat sredstva so ovoj proekt,emisiite }e se namalat do 30 mg/m3. Namaluvaweto na potro{uva~kata na elektri~naenergija na trite najgolemi pe~ki za 25% bi bilo vtorata pridobivka. Vo ovoj predlogne se vklu~eni emisiite na pomalite pe~ki.


� Ve}e dvaeset godini vo betonski bazenise ~uvaat 10.000 toni od tehni~kata smesana HCH izomerite koi predizvikuvaatzagaduvawe na vozduhot, po~vata i napodzemnite vodi.

� Vo ìvotnata sredina se emitiraat gole-mi koli~estva drugi opasni supstancii,kako rezultat na nivnoto nepravilnoskladirawe.

� Nepro~istenata voda se vleva vo rekataVardar.

� Koncentracijata na sulfur dioksid voizduvnite gasovi e nad dozvolenata granica.

3G



23

Bitola

TitovVeles

Skopje

Organskohemiskata indutrija Skopje

(�OHIS A.D.�)

Skopje

Deponija za organohloren otpad va OHIS A.D.

Organskohemiskata industrija od Skopje (OHIS A.D.) e osnovana vo 1964 godina.

OHIS proizveduva razli~ni vidovi hemiski proizvodi, vklu~uvaj}i gi plastikata,

detergentite, poliakrilnite vlakna, za{titnite sredstva za rastenijata, kozmeti~kite

proizvodi, osnovnite hemikalii (na primer, hlor, hlorovodorodna kiselina), farmacevt-

skite proizvodi i procesnata oprema. Okolu 10.000 toni opasni hlorirani hemikalii

(tehni~kata smesa na izomerite HCH) ve}e 20 godini se skladiraat na samoto mesto, vo

nekolku betonski bazeni. Detalna inspekcija ili monitoring na mestoto ne se vodele.

Rakovodstvoto pretpostavuva deka otpadot se skladiral vo ~eli~ni buriwa pokrieni so zemja.

Eden od bazenite koj be{e ispituvan od timot za procenka e dolg okolu 100 metri,

{irok e 50 metri i visok e nekolku metri. Toj e izgraden za sobirawe na iscednata voda,

no nema drenaèn sistem i pokrivka za spre~uvawe na cedeweto. Ako se koristele buri-

wa za skladirawe, verojatno korodirale. Okolinata mirisa na hlorirani soedinenija.

Ovie soedinenija, verojatno, sodràt stabilni bioakomulativni supstanci. Pokraj toa,

otpadot, verojatno, ja zagaduva zemjata koja se koristi za pokrivawe na buriwata i vero-

jatno istekuva vo podzemnite vodi pod i okolu bazenot. Postoi seriozna zakana od gole-

mo zagaduvawe na podzemnite vodi.

Kompleksot, koj zafa}a eden milion kvadratni metri, se nao|a vo porane{nata

poplavna povr{ina na rekata Vardar i verojatno postoi hidrolo{ki kontakt me|u

plitkite podzemni vodi i rekata. Ako e taka, kontaminiranata podzemna voda od kom-

pleksot OHIS A.D. ja zagaduva rekata Vardar .

Vo nedostig na soodvetni objekti za tretman na industriskiot i na opasniot otpad

vo Makedonija, OHIS A.D. be{e primoran da go skladira otpadot vo sopstvena lokacija.

Skladi{tata se stari i se nao|aat vo lo{a sostojba, kako rezultat na nivnata lo{a izved-

ba i na nesoodvetnoto odrùvawe. Rakovodstvoto ne be{e vo sostojba da gi precizira

vidovite i koli~estvata od vakviot otpad, no vkupniot obem iznesuva preku 160.000 m3

godi{no. Bez somnenie, zna~itelno zagaduvawe na ìvotnata sredina predizvikuvaat i

nesoodvetnoto sobirawe, obrabotkata i nebezbednoto skladirawe na ovie otpadi.

Otpadnite vodi delumno minuvaat niz betonski kanali koi se napukanati, pa

Postkonf



otpadot istekuva vo po~vata i vo podzemnite vodi. Najnoviot del na fabrikata e povrzan

so stanica za pre~istuvawe na otpadnite vodi pred nivnoto ispu{tawe vo rekata Vardar.

Momentalno, pre~istitelnata stanica ne raboti. Drugite delovi od fabrikata, kako {to

e tuku{to zatvoreniot pogon za elektroliza, voop{to ne bile povrzani so pre~istitel-

nata stanica. Ovaa fabrika koristela dva toni ìva godi{no, so {to proizveduvala

otpad poln so ìva koj se vleval vo rekata Vardar. Rakovodstvoto pojasni deka s# u{te

postojat osum toni ìva vo skladi{teto na fabrikata. Primerocite na podzemnite vodi

na UNEP, zemeni od eden mal kanal za otpadni vodi vo blizina na porane{niot pogon za

elektroliza, ne pokaùvaat visoko nivo na zagaduvawe. Otkrieni se nekolku ftalati vo

primerocite na voda so nivoa od 0,5 mg/l. Analizata na ìvata vo eden primerok pokaà

koncentracija od 65 mg/l {to e deset pati pove}e od dozvolenata granica kaj vodata za

piewe, no pod dozvolenata granica za prirodnite vodi. Koncentracijata na olovoto (500

mg/kg ) vo eden primerok od po~vata be{e nad dozvolenata granica za normalnata po~va na

mnogu dràvi, no ne i nad onaa granica koja se primenuva za po~vata okolu industriskite

mesta.

Kompleksot OHIS A.D. predizvikuva i zagaduvawe na vozduhot, glavno zatoa {to

raboti so mazut. Podatocite dobieni od upravata pokaùvaat deka fabrikata godi{no

emituva okolu 2.240 toni sulfuren dioksid, 315 toni azotni oksidi i 15 toni prav.

Koncentracijata na sulfurniot dioksid vo izduvnite gasovi iznesuva 2.220 mg/m3, a

primenetata standardna granica 1.700 mg/m3. Fabrikata za akrilni vlakna koja e sostaven

del na kompleksot zagriùva so svoite emisii.


� Sulfurniot dioksid, ~esticite i metal-

ite od topilnicata se povrzuvaat so

bolestite na rabotnicite i na ìtelite

na vele{kata oblast.

� Najverojatno, deponijata koja sodrì

preku 850.000 toni cvrst otpad ja zagaduva

zemjata i podzemnite vodi.

� Vo rekata Vardar se ispu{taat

nepre~istenite otpadni vodi koi sodràt

olovo, cink, kadmium i sulfurna kiselina.

Vo topilnicata za olovo i cink MHK

Zletovo, osnovana 1973 godina, vraboteni

se 1100 rabotnici. Sekoja godina topilni-

cata koristi koncentrati na olovo i cink

3G



25

Topilnicata za olovo i cink vo Veles

(�MHK Zletovo�)

Bitola

Veles

Veles

➤ Karta 6: Lokacija na Topilnicata za olovo i cink vo odnos na Veles

za proizvodstvo na 30.000 toni olovo, 60.000 toni cink i 250 toni kadmium, kako i na

pomali koli~estva srebro, zlato, bakarna zgura i leguri na bizmut. Sto iljadi toni

sulfurna kiselina se dobivaat kako nusproizvod. Vo sopstvenost na kompanijata raboti

i fabrikata za ve{ta~ki |ubriva.

Topilnicata vo vozduhot emituva golemi koli~estva sulfur dioksid i pra{ina

so olovo, cink i kadmium. Koga }e se izleze od fabrikata, vozduhot mirisa na sulfuren

dioksid, a ~lenovite na timot na UNEP vedna{ po~uvstvuvaa respiratorni problemi.

Zgora na seto toa, surovinite, vklu~uvaj}i go i koksot, za pe~kite na topilnicata, se

~uvaat na otvoreno. Pri transportot na ovie materijali, so veterot pravta bukvalno

se raznesuva niz celiot krug na fabrikata koj iznesuva 15.000 m3.

Spored NEAP, kombinatot od 1985 godina emituva koncentracii na olovo, kadmi-

um i cink vo pravta koi se 100 pati povisoki od kontrolniot limit. Spored podatocite

na dr`avnite i na lokalnite eksperti, vo 1995 godina topilnicata ispu{ti okolu

11.000 toni sulfur dioksid, 2000 toni olovo i 50 toni kadmium. Edna studija na Zavodot

za zdravstvena za{tita od Veles, napravena vo 1999 godina poka`uva deka emisiite od

taa godina bile mnogu pogolemi vo sporedba so 1995 godina.

Postkonf



Veles

MHK Zletovo i Republi~kiot hidrometerolo{ki zavod go nabquduvaat kvalite-

tot na vozduhot vo Veles. Fabrikata se nao|a vo dolinata koja se nao|a vo blizina na

naselenite oblasti na gradot, a pravecot na veterot e takov {to naj~esto gi nosi emisi-

ite kon Veles. Dvete postoe~ki nabquduva~ki stanici se lo{o postaveni i ne davaat

navremeni podatoci koi bi se upotrebuvale vo spravuvaweto so sporadi~nite opasnos-

ti za ~ovekovoto zdravje. Kako rezultat na nesoodvetnite podatoci, lokalnite vlasti

ne moàt da prezemat dopolnitelni ~ekori i za{titni merki za zdravjeto na lu|eto.

Spored poslednite studii, emisiite imaat zna~itelno vlijanie vrz zdravjeto na

populacijata. Posledicite za zdravjeto se opi{ani vo studijata na Petrova i Ristova

(1999) i se zapi{ani vo NEAP (1997). Kaj lokalnoto naselenie i kaj rabotnicite od

fabrikata zabeleàna e zgolemena smrtnost, osobeno od respiratorni bolesti, ~esta

pojava na rak na belite drobovi i anemija. Na ovie bolesti osobeno se podlo`ni deca-

ta. Kaj rabotnicite e zabeleàna krv vo urinata {to ukaùva na mo`ni bolesti na

bubrezite. Kaj niv e zabeleàna i zgolemena koncentracija na olovo i kadmium vo

krvta, vo odnos na kontroliranata populacija .

Iako topilnicata, bez somnenie, gi zagaduva podzemnite vodi vo svojata okolina,

glaven zagaduva~ na po~vata i podzemnite vodi pretstavuvaat 850.000-te toni cvrst

otpad koi sodràt te{ki metali. Ovoj otpad se isfrla na diva deponija, oddale~ena

okolu eden kilometar od topilnicata. Detalno ispituvawe i monitoring na po~vata i

na podzemnite vodi vo taa oblast kako i na privatnite bunari dol` rekata, ne se

napraveni. Sepak, podzemnite vodi i okolinata verojatno se zagadeni so te{ki metali,

kako posledica na cedeweto od divata deponija. Zagaduvaweto na privatnite bunari e

realnost, poradi naso~enosta na tekot na podzemnite vodi.

Otpadnite vodi koi sodràt sulfurna kiselina i drugi polutanti pretstavuvaat

seriozna zakana za ìvotnata sredina. MHK ima pre~istitelna stanica koja pro~istu-

va 135 m3 efluenti na ~as, a samiot kombinat proizveduva 1.500 m3 otpadni vodi na ~as.

Analiti~kite podatoci dobieni od potocite koi redovno se nabquduvaat, pokaùvaat

deka otpadnite vodi sodràt koncentracii na olovo, cink i kadmium nad maksimalno

dozvolenata granica. Vakvata voda se ispu{ta vo rekata Vardar.

NEAP utvrdi deka nivoto na olovoto, cinkot i kadmiumot vo zelen~ukot koj se

odgleduva vo Veles e 10-15 pati povisoko od ona na kontrolniot region. Vo spana}ot i

zelkata nivoto na olovoto i kadmiumot e 4-10 pati pogolemo od dozvolenoto, kako

rezultat na zagaduvaweto na po~vata.

3G



27

Topilnicata vo MHK Zletovo, Veles

So sponzorstvo na UNDP, rakovodstvoto na kombinatot u~estvuva vo inicijativa-

ta za poddr{ka na Lokalniot ekolo{ki akcionen plan (LEAP) za Veles i voedno

sorabotuva so op{tinskiot odbor na Veles, so lokalnite vlasti i so zasegnatite strani.

Kombinatot dobi poddr{ka od programata FARE na Evropskata Unija, od Holandija,

Republika ^e{ka i dr. Rakovoditelite na kombinatot se vklu~eni vo programata za

voveduvawe po~isti tehnologii. Spored rakovodstvoto, so investirawe vo nova pe~ka

na jaglen i vo novi vre}esti filtri }e se namali nivoto na emisiite. Izraboten e i

predlog za rekonstrukcija na pre~istitelnata stanica za otpadni vodi na topilnicata,

no finansiski sredstva ne se obezbedeni.

Kratok pregled na glavnite to~ki� Kontaminiranite otpadni vodi od rud-

nikot i pogonot za proizvodstvo na kon-

centrat, nepro~isteni se ispu{taat vo

okolnite reki.

� Postoi opasnost od zagaduvawe na po~-

vata i na podzemnite vodi so jalovinata od

flotaciskite procesi.

� Pravta od rudata e {tetna za zdravjeto

na rabotnicite i pretstavuva opasnost za

gra|anite na Probi{tip.

Rudnikot Zletovo od Probi{tip postoi

od pred Vtorata svetska vojna. So 1500

vraboteni, rudnikot momentalno proizve-

duva 1.000 toni koncentrat na cink i 800

toni koncentrat na olovo dnevno {to e

polovina od proizvodstvenoto nivo na

rudnikot vo 1987 godina.

Rudata se vadi od rudnicite koi se nao|aat 2.5 kilometri severno od pogonot za

proizvodstvo na koncentrat. Spored rakovodstvoto, tehni~kata voda, za otpra{uvawe

Postkonf



Rudnikot za olovo i cink vo Probi{tip

(Rudnici Zletovo)

Probistip

Probi{tip

vo rudnikot, kontaminirana so kiselina te~e direktno vo edna reki~ka vo blizinata, po

~ij tek se nao|aat privatni bunari, so 30 l/min. Otpadnite vodi sodràt kadmium i

drugi polutanti.

Kombinatot nema pre~istitelna stanica za otpadni vodi. Godi{no, okolu eden

milion kubni metri otpadni vodi kontaminirani so te{ki metali i so cijanid se

ispu{taat od pogonot za proizvodstvo na koncentrat vo rekite Koritnica i Kiselica

bez prethodno ~istewe ili neutralizirawe. Spored bele{kite na kompanijata, vo

rekite re~isi nema ìvot, a vo ribite i vo drugite biolo{ki primeroci nivoto na

te{kite metali e visoko.

Pri flotaciskite procesi se

koristat ksantati, cijanidi, metal sul-

fati, borovo maslo i var za proizvodst-

vo na koncentrati na olovo i cink.

Cvrstiot otpad od procesite sodrì

cink, olovo, kadmium i cijanid. Otpadot

se deponira na dve razli~ni mesta.

Ednoto e staroto hidro-jalovi{te na

po~etokot na rekata Kiselica a drugoto

e noviot sedimentaciski bazen i brana-

ta za hidro-jalovi{ta vo blizinata na

Probi{tip. Od ovaa dolina se cedat

otpadite vo rekata Kiselica koja pov-

torno se vleva vo rekata Zletovka, pri-

toka na rekata Vardar.

Kompanijata nema izvr{eno

ispituvawe ili nabquduvawe za da go

utvrdi mo`noto zagaduvawe na po~vata i

na podzemnite vodi vo oblastite koi se

pod vlijanie na rudnikot, koncentra-

cionite procesi ili na deponiite za

hidro-jalovina.

Golem broj rudari boleduvaat od bolesti na di{nite organi i od bolesti predi-

zvikani od rabotnoto mesto. Do rakovodstvoto na kombinatot, lokalnoto naselenie

isprati poplaka poradi pravta {to se kreva so razbivaweto na rudata.

3G



29

Ekspert na UNEP zema primerok voda od potok vo blizina na rudnikot Zletovo, Probi{tip


�Termocentralata ispu{ta visoko

koli~estvo sulfuren dioksid.

� Pravta koja sodrì te{ki metali, duri i

soedinenija na uraniumot, se emitira od

deponijata na kombinatot i od rudnikot i

taa nepovolno vlijae vrz zdravjeto na

lu|eto.

� Te{kite metali vo deponijata za pepel,

verojatno, ja kontaminiraat po~vata i

podzemnite vodi i so niv istekuvaat vo

bliskata reka. Rekata go obezbeduva

lokalnoto naselenie so voda za piewe i za

navodnuvawe.

� Vo rekata, preku otvoreniot kanal se

vlevaat nepro~isteni otpadni vodi koi

sodràt te{ki metali i razgradeni

masla.

Vo sostav na kombinatot koj e star 25 godini, rabotaat termocentralata i rud-

nikot za lignit. Termocentralata proizveduva 75% od godi{nite potrebi za elek-

tri~na energija vo Makedonija, a vo nea rabotaat 700 rabotnici. Rudnikot so 1400 rabot-

nici ja snabduva termocentralata so 6.5 milioni toni gorivo godi{no. Lignitot e rel-

ativno siroma{en so sulfur (okolu 0.5%) i sozdava 13-17% pepel.

Elektrofiltrite za pra{ina (precipitatori) na termocentralata se stari i ne

funkcioniraat pravilno. Sistemot za nabquduvawe na emisiite raboti nepravilno

polovina od svoeto rabotno vreme. Spored rakovodstvoto, trite bloka vo 1999 godina

ispu{tija 46.000 toni sulfuren dioksid i 2.400 toni lete~ka pepel vo atmosferata.

Prose~nite emisii na sulfuren dioksid od 1.600-2.000 mg/m3 se tri do pet pati pogolemi

od dozvolenata granica koja iznesuva 400 mg/m3. Prose~nite emisii na pra{ina od 100

mg/m3, t.n emisii �vo najdobri slu~ai�, se dvojno pogolemi od dozvolenata granica.

Oxacite na termocentralata se visoki 256 metri so {to bi trebalo da se namali zagadu-

vaweto na okolinata.

Termocentralata proizveduva 150 toni lete~ka pepel i pet toni zgura, na pra{ina

od 100 mg/m3. Tie sodràt silikati i te{ki metali, duri i soedinenija na uranium.

Pepelta i zgurata na lenta se nosat vo golema deponija (deponijata ima povr{ina od

97.630 m2 i godi{no sobira 1.5 milion toni otpad) vo blizina na kombinatot. Vo sorabot-

ka so M@SPP, a so cel da se namalat emisiite na pravta, kompanijata zasadi 100.000

bagremovi drvja. Procenkite za emisiite na fugitivnata prav od deponijata i od rud-

nikot ne bea dostapni.

Postkonf



Termocentralata voBitola (�REK Bitola�)

Bitola

Bitola

Kombinatot vr{i monitoring na kvalitetot na vozduhot na tri mesta, nekolku

kilometri od centralata. Timot za procenka be{e vo inspekcija na nabquduvanoto

mesto vo seloto Dedebalci, od kade sekoj den se zemaat primeroci na sulfuren dioksid

i crn ~ad. Isto taka i pravta se meri, no so oprema koja ne e spored standardite.

Registrirani se {tetni posledici za zdravjeto na vrabotenite vo REK. Utvrdeno

e deka 250 rudari i 150 lu|e od personalot na kombinatot stradaat od hroni~ni bolesti

predizvikani na rabotnoto mesto. Sostojbata so funkcijata na di{nite organi na

lu|eto koi ìveat vo selata koi se pomalku izloèni na emisiite od REK e podobra od

onaa na lu|eto koi ìveat poblisku do termocentalata.

Po~vata i podzemnite vodi kaj deponijata verojatno se zagadeni so te{ki metali,

duri i so soedinenija na uraniumot. Se smeta deka plitkata podzemna voda istekuva vo

bliskata reka. Po te~enieto na rekata vo blizinata na centralata se nao|aat bunari od

koi lokalnoto naselenie se snabduva so voda za piewe i za navodnuvawe.

Deponija na lete~ka pepel vo REK Bitola

Kombinatot nema pre~istitelna stanica za otpadni vodi. Vodata potrebna za

industriski celi se zema od ve{ta~koto ezero i po nejzinata upotreba vrvi niz separa-

torot za masla i niz dva bazeni za neutralizacija. Poradi ograni~eniot kapacitet na

separatorot za masla, nesepariranite masla se ispu{taat vo bazenot za neutralizacija,

a preku otvoreniot kanal se vlevaat vo rekata. Ispu{taweto na nepre~istenite otpad-

ni vodi koi sodràt masleni soedinenija i te{ki metali pretstavuva potencijalna

opasnost za kontaminacija na po~vata, podzemnite vodi i na vodata za piewe vo okoli-

nata. Ovoj problem momentalno ne se ispituva i ne se sledi.

Misijata na UNEP zabeleà deka vi{okot toplina koj centralata go isfrla vo

razladnite kuli moè da se iskoristi za zatopluvawe vo doma}instvata vo Bitola.

3G



31

Drugite poseteni industriski mesta

Ovaa glava sodrì informacii za drugite pet industriski mesta koi timot na

UNEP gi poseti. Iako ovie mesta navidum pomalku zagriùvaat od �àri{tata�

spomnati vo tretata glava, sekoe od niv se soo~uva so nekakov ekolo{ki prob-

lem. Potrebna e itna intervencija za da ne prerasnat vo �àri{ta� vo idnina.

Deponijata Drisla raboti od sredi-

nata na devedesettite godini i vo nea se

deponira gradskiot otpad na Skopje.

Deponijata se nao|a na okolu 75 hektari,

vo dlabnatina sozdadena so vadeweto

~akal. Taa ima planiran kapacitet od 26

milioni kubni metri, od koi samo 4% se

iskoristeni.

Ekspertite na UNEP zaklu~ija deka

pravilno se rakovodi so deponijata i deka

moè da posluì kako primer za idnite

deponii vo Makedonija. Sepak, planovite

za instalirawe na nepropusna podloga za

spre~uvawe na zagaduvaweto na podzem-

nite vodi s# u{te ne se realizirani.

Delumno izgradeniot sistem za sobirawe na gasovite, s# u{te ne zapo~nal so rabota,

verojatno poradi niskata produkcija na gasovite.

Otpadot koj se nosi, se meri na vlezot vo deponijata i se pravi vizuelna procen-

ka na negoviot sostav. Zabraneto e deponiraweto na industriskiot i na opasniot otpad.

Novoizgradenata pe~ka za spaluvawe na medicinskiot otpad ne se koristi bidej}i

proizvoditelite na medicinskiot otpad ne sakaat da pla}aat za spaluvaweto. Ottuka,

medicinskiot otpad se me{a so op{tiot otpad. Ne se znae kolku e efikasen tekovniot

sistem vo spre~uvaweto na vleguvaweto na drugi vidovi opasen otpad.

Najnovi statisti~ki podatoci za sostavot na otpadot ne se napraveni. Vo 1997

NEAP utvrdi deka eden tipi~en gradski otpad sodrì 25% pepel i gradeèn otpad, 24%

hartija, 20% hrana, 11% plastika, 5% staklo i porcelan, 4% tekstil i koà, 3% metali

i 8% me{an otpad. Se ~ini deka zna~itelno e zgolemeno koli~estvoto na organskiot i

4

Postkonf



Deponijata Drisla vo blizina na Skopje

Bitola

TitovVeles

Drisla

Drisla

na plasti~niot otpad kako rezultat na smenetiot na~in na `iveewe.

Deponijata se sostoi od propustliv pesok i od naslagi ~akal. Pri izgradbata ne

bile prezemeni posebni merki za spre~uvawe na mo`noto cedewe na filtratot vo

poplitkite i podlabokite podzemni vodi. Podzemnite vodi se cedat vo re~niot sistem

koj ja snabduva okolinata so voda za piewe i za navodnuvawe. Na samata lokacija ima

{est monitoring bunari i redovno se zemaat primeroci od rekata. Edna{ mese~no se

ispituvaat ~etirite osnovni parametri na iscedokot, no analizite ne se odnesuvaat na

opasnite organski i neorganski sostojki rastvorlivi vo voda.

Deponijata Drisla

Za vreme na prestojot na misijata na UNEP, primerocite od povr{inskite vodi

(edniot zemen od bazen blisku do deponijata, a drugiot od Markova Reka, pritoka na

Vardar, na 2.5 kilometri podolu od deponijata) se analiziraa za da se otkrie {tetnoto

organsko i neorgansko zagaduvawe. Primerocite imaa organski sostojki od 10 mg/l nivo

tipi~no za organskiot otpad vo deponiite. Registriranoto nivo na organskite sostojki

vo Markova Reka pretstavuva potencijalna opasnost za zdravjeto na lu|eto od okolina-

ta, a verojatno postojat i drugi izvori za kontaminacija pokraj deponijata Drisla. Na

primer, porane{nata gradska deponija Vardari{te delumno ja koristi i vodata koja ne

se vpiva vo po~vata i direktno se vleva vo rekata Vardar.

4D

rugite poseteni industriski mesta

33

Fabrikata za ve{ta~ki |ubriva ja

koristi sulfurnata kiselina od topilni-

cata MHK Zletovo (glava 3) i fosfatot

od Maroko pri proizvodstvoto na fos-

forna kiselina i monoamonium fosfat za

NPK ve{ta~ko |ubrivo. Momentalno fab-

rikata raboti so 50% od svojot kapacitet i

proizveduva 60.000 toni |ubrivo godi{no.

Ekspertite na UNEP konstatiraa

deka proizvotstveniot proces ne e

efikasen. Vo okolinata, te{kite proble-

mi so pravta se predizvikuvaat od nevni-

matelnoto rakuvawe so sirovinite i

proizvodite. Nekoi mesta imaat naslagi od nekolku santimetri. UNEP ne gi dobi

pobaranite podatoci za kvalitetot na vozduhot i za emisiite na pravta.

Spored studiite napraveni so podr{ka na programata FARE na Evropskata unija,

otpadnite vodi od kombinatot sodràt fosfor i azot. Prviot sodrì koli~estvo {to

bi go proizvela populacija od 4.6 milioni, a drugiot populacija od 0.4 milioni. Na

prostorot okolu fabrikata, o~ekuvano e malo zagaduvawe na zemjata i na podzemnite

vodi kako posledica na upotrebata na ne~isti sirovini koi sodràt te{ki metali.

Na sekoj proizveden ton fosfat se proizveduvaat 5.5 toni otpaden gips. Edna

smesa od 20% gips i 80% vodi so visoka kiselost od tehnolo{kiot proces (pH2-3) se

prazni vo specijalna deponija vo koja momentalno ima pet milioni toni otpaden gips.

Porano ovoj otpad se deponiral na dnoto na dolinata od kade talogot direktno se vle-

val vo Vardar. Sega se deponira vo gorniot del od dolinata so {to se namaluva direkt-

nata opasnost za rekata. Sepak, otpadnite vodi od procesot na oddeluvaweto na vodata

od talogot se dreniraat vo rekata, a pri poplavi talogot moè da se razlee vo rekata.

Rudnikot Bu~im od Radovi{ e edin-

stveniot rudnik na bakar vo Makedonija i

raboti od 1979 godina. Vo 1999 godina

be{e so 82% vo dràvna sopstvenost i

ima{e okolu 800 rabotnici. Rudnikot

dava ~etiri milioni ruda i isto tolku

zgura, godi{no.

Oddeluvaweto na bakarot, zlatoto i

srebroto se postignuva so flotaciskiot

proces vo koj se koristat natrium i kali-

um-alkil-ksantati, sulfurna kiselina i

Postkonf



Fabrikata za ve{ta~ki |ubriva vo,Veles (�MHK Zletovo�)

Bitola

Veles

Rudnikot za bakar voRadovi{ (�Bu~im SC�)

Bitola

TitovVeles

Radovis

Veles

Radovi{

bakterija (Bacillus ferrooxidance). Do pred petnaeset godini, vo ovoj proces se koristel

cijanidot.

Sekoja godina od rudnikot se frlaat nad 70 000 toni cvrst otpad koj sodrì te{ki

metali od flotaciskite procesi vo ogromnata brana, vo bliskata dolina. Pravta od

branata na hidro-jalovi{teto (so zafatnina od 30 hektari) leta kon bliskoto selce

Polnica. Bidej}i mnogu rudari imaat zaboluvawa na zglobovite i silikosi od vdi{uvawe-

to na pravta, se o~ekuvaat nepovolni zdravstveni posledici i kaj lokalnoto naselenie. Vo

naporite da se namali koli~estvoto na pravta, zasadeni se drvja i primenet e polimer na

povr{ina od ~etiri hektari. Momentalno, redoven monitoring na vozduhot ne se pravi.

Brana na hidro-jalovi{te vo blizina na rudnikot Bu~im

Postojat dva na~ina za ispu{tawe na kontaminiranata voda vo ìvotnata sredi-

na i toa od flotaciskiot pogon i od sedimentaciskoto ezero. Otpadnite vodi od

flotaciskiot pogon koj sodrì golemi koli~estva bakar, se ispu{taat vo eden potok

koj e poilo za dobitokot. Se ispu{taat deset litri vo sekunda. Dnoto na potokot e

pokrieno so sinkav sloj koj li~i na malahit (bakar hidrokarbonat). Fabrikata nema

pre~istitelna stanica za otpadni vodi, no se planira nejzina izgradba koga finan-

siskite uslovi }e go dozvolat toa.

Bunarite koi se rasporedeni po dolìnata na branata na jalovi{teto redovno

se nabquduvaat, kako i prisustvoto na bakarot vo otpadnite vodi. Spored rakovodstvo-

to na fabrikata koncentracijata na bakarot vo vodata raste. Primerocite od

povr{inskite vodi i talogot, zemeni od misijata na UNEP pokaùvaat zagaduvawe na

ìvotnata sredina so te{ki metali. Analizite pokaùvaat deka stepenot na koncen-

tracijata na bakarot se dviì od 50-200 mg/l, {to e 50.000 pati pove}e od standardot za

povr{inskite vodi vo Germanija. Holandija se stremi zastapenosta na bakarot vo podzem-

nite vodi da se svede do 0,015 mg/l, a se intervenira ako se zabeleì nivo od 0,075 mg/l.

Zemenite primeroci pokaùvaat kontaminacija so organski sostojki vo zafat od 0,5-10 mg/l.

4D


35

36

Postkonf


akedonska sostojba

Fabrikata za {trafovi, ìci i za

prerabotka na metal �Tane Calevski� e

osnovana vo 1967 godina. Momentalno

godi{noto proizvodstveno nivo od 1.500

toni e tri pati pomalo od kapacitetot na

fabrikata. Vo fabrikata se vraboteni

okolu 350 rabotnici.

Nekolku opasni hemikalii (neor-

ganska mineralna kiselina, cijanid,

emulzii za kalewe i soli na hromot i

cinkot) se koristat vo procesot na pre-

rabotkata. Otpadnite vodi na fabrikata

sodràt sulfurna kiselina, hlorovodor-

odna kiselina, azoten hidroksid, detergent, hrom III, cink i drugi te{ki metali. Se pro-

cenuva deka 25% od 4,5 toni masleni sostojki koi mese~no se koristat vo proizvodstve-

niot proces odat vo ìvotnata sredina i vo podzemnite vodi.

Izgradbata na pre~isti-

telnata stanica za otpadna voda

zapo~na vo osumdesetite no s#

u{te ne e doizgradena. Teoriski,

otpadnite vodi se predpre~istu-

vaat vo bazenite za sedimentaci-

ja i za pH-neutralizacija.

Bazenot za sedementacija dosega

nikoga{ ne e praznet i sega e

prepoln. Vodata koja verojatno e

zagadena so te{ki metali, poseb-

no so cink, bez prethodno

pre~istuvawe ili sedimenti-

rawe se ispu{ta vo eden kanal.

Vodata od kanalot se cedi vo

Treska i najverojatno vo podzem-

nite vodi. Fabrikata nema

izvr{eno nabquduvawe ili

inspekcija na potencijalnoto

zagaduvawe na po~vata i na

podzemnite vodi vo blizina na

fabrikata.

UNEP najde oblast od 50 m2 zagadena so maslo {to zna~i deka procedurata na

rakuvawe so masloto bara podobruvawe. Zonata na podzemnite vodi se zagaduva so

isturenoto maslo.

Metaloprerabotuva~katafabrika vo Ki~evo(�Tane Caleski�)

Bitola

TitovVeles

Kicevoˇ

Proizvodstven proces, Tane Caleski, Ki~evo

Ki~evo

Rudnikot Lojane, koj se nao|a sever-

no od Kumanovo, re~isi bez prekin

rabote{e od 1923 do 1979 godina. Vo

prvite trieset godini od rudnikot se

vade{e hrom. Vo 1954 godina rudnikot

zapo~na so vadewe antimon, a vo 1965 godi-

na zapo~na so rabota topilnicata na anti-

mon. Spored M@SPP nezatvorenata

deponija za flotaciskiot otpad koj go soz-

dava rudnikot sodrì preku eden milion

toni otpad, sostaven od arsen, antimon i

od drugi opasni supstancii.

^lenovi na UNEP zemaat primeroci od deponijata kaj Lojane

Misijata na UNEP be{e vo kusa poseta na rudnikot Lojane. Vo primerokot zemen

od rabot na deponijata najdeni se 8.093 mg arsen vo kilogram {to e 50 pati pove}e od ger-

manskata granica za koli~estvoto arsen vo industriskata zemja. Deponijata se nao|a do

pat koj redovno se koristi od lokalnoto naselenie. @itelite velat deka veterot ja

razveva pravta od deponijata vo okolinata.

So ponatamo{no ispituvawe, koe itno treba da se sprovede, moèbi }e se utvr-

di deka Lojane e ekolo{ko �àri{te�.

4D


37

Rudnikot Lojane

Bitola

TitovVeles

Lojane

Lojane

Upravuvawe so kosovskatabegalska kriza: ekolo{ki poslediciOsvrt na begalskata kriza

Begalcite zapo~naa da pristignuvaat vo Makedonija vo mart, vo 1998 godina

begaj}i od konfliktot vo oblasta Kosovo, vo Sojuzna Republika Jugoslavija (SRJ).

Okolu 3.000 begalci vlegoa do krajot na godinata. Vo fevruari, 1999 godina nivniot

broj porasna na 10.000.

Na 24 mart 1999, po neuspe{nite pregovori vo Rambue, NATO zapo~na so

vozdu{ni napadi na SRJ. Bukvalno preku no} stotici iljadi begalci preminaa

Begalskiot kamp Stenkovec I

vo sosednite dr`avi: Makedonija, Albanija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina.

Nenadejniot priliv na novi begalci be{e predizvik za Makedonija i za me|unarodnata

zaednica.

5

Postkonf



➤ Karta 7: Raspored na begalcite vo Makedonija

➤ Tabeli 1 i 2: Kumulativen prikaz na begalcite; broj na begalci po kamp

Cumulative refugee population

0

50 000

100 000

150 000

200 000

250 000

300 000

350 000

400 000

450 000

500 000

Albania

FYR of Macedonia

Montenegro

23 March 22 April 12 May 28 May 9 June

Number of refugees per campas of 3 May 2000

Tetovo

Gostivar

Ohrid

Bitola

Prilep

Gevgelija

Strumica

KrivaPalanka

SvetiNikole

Skopje

Berovo

Debar

Vinica

Kavadarci

Resen

Kratovo

Kumanovo

Veles

M. Brod

Negotino

Struga DemirHisar

.ˆ

ˆ

ˆ


F R Y u g o s l a v i a SERBIA

Probistip

ˆ

Kicevoˆ

Krusevo

ˆ

Radovis

ˆ

Stip

ˆ

Kocani

ˆ

Delcevo

ˆ

A l b a n i a

G r e e c e

Senokos

Cegrane

Neprosteno

Bojane

Radusa

BlaceStenkovec

I and II

Kosovo

Senokos

Cegrane

Neprosteno

Bojane Radusa

Blace

StenkovecI and II

Refugees in host families

More than 10 000

Refugee camps

501 to 10 000

0 to 500

Pretor

Suto Orizari

Collective centers

LakePrespa

LakeOhrid

0 40 km10 20 30Source: United Nations High Commissioner for Refugees (UNHCR), Geneva ;United Nations Environment Programme (UNEP).

Source: United Nations High Commissioner for Refugees (UNHCR), Geneva.

20 000

15 000

10 000

5 000

0

County center

National capital

County boundary

5U

pravuvawe so kosovskata begalska kriza: ekolo{

ki posledici

39

Makedonija vloì napori za primawe na prvi~niot bran begalci, no resursite na

zemjata bea neadekvatni za spravuvawe so krizata. Pokraj logisti~kiot predizvik pos-

toe{e zagriènost deka natamo{niot priliv na begalcite }e predizvika etni~ka

destabilizacija. Site odluki vo vrska so smestuvaweto se nosea od kancelarijata na

Pretsedatelot, od kancelarijata na Premierot, od Ministerstvoto za vnatre{ni

raboti i od Ministerstvoto za urbanizam i za grade`ni{tvo. Vo ovie odluki ne

u~estvuvaa pretstavnici na ekolo{kite organizacii, nevladinite organizacii (NVO),

me|uvladinite organizacii (MVO) i vlastite od op{tinite.

Vladata odlu~i begalcite da se smestuvaat vo semejstva, kampovi so {atori i vo

kolektivni centri. Objektite se nao|aat vo regioni koi se prete`no naseleni so

gra|ani od albansko poteklo. UNHCR be{e glavnata agencija na Obedinetite nacii za

obezbeduvawe na pomo{ta i poddr{kata na Vladata. Soglasuvawata so glavnite minis-

terstva, me|unarodnite donatori, so multilateralnite agencii i so silite na NVO i na

NATO pridonesoa vo natamo{nata grià za begalcite.

Vo juni, 1999 godina brojot na begalcite kulminira{e i 261.000 begalci dobivaa

humanitarna pomo{. Spored UNHCR, okolu 57% od begalcite bea smesteni vo semejstva,

42% vo osum {atorski kampovi, a pomalku od 1% bea smesteni vo kolektivnite centri.

U{te 92.000 begalci bea so avioni preneseni vo 29 dràvi, a 1.300 bea premesteni vo

kampovi vo Albanija.

Na 3 juni 1999 godina, po pove}e od dva meseca intenzivno bombardirawe, SRJ se

soglasi so me|unarodniot miroven plan i se soglasi da gi povle~e svoite sili od

Kosovo. Na 10 juni 1999 godina, po prodolènite pregovori, NATO gi zapre voenite

operacii, Sovetot za bezbednost na Obedinetite Nacii ja usvoi Rezolucijata 1244 �

Kosovskiot miroven dogovor. So zavr{uvaweto na vojnata na Kosovo, begalcite po~naa

da se vra}aat doma.

■ Ekolo{kata dimenzija od prilivot na begalcite

Koga postojat konflikti, prioritet se dava na pomo{ta za begalcite. Mo{ne

va`no e da se ispita vlijanieto na prilivot na begalciite vrz ìvotnata sredina i da

se izvle~at pouki za v idnina. Vladata i me|unarodnata zaednica gi ispolnija osnovnite

potrebi na 261.000 lu|e {to pretstavuva svoeviden uspeh. I pokraj vremeto i priti-

sokot od prilivot, UNHCR prezede nekolku progresivni merki za za{tita na ìvotna-

ta sredina na Makedonija. Bez somnenie, uspehot na ovie merki se sogleduva vo faktot

deka negativnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina be{e malo.

Sepak, po zavr{uvaweto na Kosovskiot konflikt postoe{e zagriènost deka

begalcite sozdadoa teòk i dolgotraen tovar na infarastrukturata za upravuvawe so

Postkonf



ìvotnata sredina. Zatoa, edna od glavnite celi na misijata na UNEP be{e opredelu-

vaweto na sevkupnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina od prilivot na begalcite, kako i

utvrduvaweto na ~ekorite koi treba da se prezemaat za integrirawe na ekolo{kata

za{tita vo idnite begalski situacii. Zabele{kite i zaklu~ocite na misijata sledu-

vaat, a sedmata glava gi sodrì op{tite i posebnite preporaki za �àri{tata�.

■ Cvrst otpad

Od golemiot priliv na begalci proizlegoa neizbe`no golemi koli~estva spakuvana

hrana i drugi osnovni proizvodi. Uspe{noto upravuvawe i deponirawe na vakviot

otpad, vo golema mera, zavisat od rabotata na komunalnite pretprijatija vo zemjata

doma}in.

Vo tekot na begalskata kriza

vo Makedonija cvrstiot otpad

od begalskite kampovi se

sobira{e i se transporti-

ra{e vo deponijata Drisla vo

blizina na Skopje. Spored

javnoto pretprijatie Drisla

(JPD) kampovite sozdale

vkupno 29.022 m3 cvrst otpad,

odnosno 215 m3 dnevno. Za

sporedba, ìtelite na Skopje

i na Tetovo, vo prosek

proizveduvaat 1000 m3 cvrst

otpad dnevno. Zna~i, dnevniot

cvrst otpad vo deponijata Drisla, be{e pogolem za 22 % poradi begalskite kampovi. Ova

pretstavuva{e dodaten tovar koj ja zgolemi opasnosta od zagaduvawe na podzemnite i na

re~nite vodi.

Otpadot od begalcite smesteni vo semejstva i vo kolektivni centri go sobiraa

op{tinskite komunalni slu`bi. Nikakvi posebni postapki ne se prezemaa vo spravu-

vaweto so vi{okot cvrst otpad. Naj~esto deponiraweto se prave{e spored lokalno

usvoenata praksa. Bidej}i najgolemiot broj begalci smesteni kaj semejstvata i vo kolek-

tivnite kampovi se nao|aa vo skopskiot i vo tetovskiot region, otpadot se nose{e vo

deponijata Drisla. Vo drugite regioni deponiraweto na cvrstiot otpad se prave{e vo

divi deponii ili buni{ta {to e odraz na nepodgotvenosta na komunalnata infrastruk-

tura na zemjata vo celost. Statisti~ki podatoci za otpadot od begalcite smesteni kaj

semejstvata i vo kolektivnite centri ne bea napraveni. Se procenuva deka tie napra-

vile maksimum 40.000 toni cvrst otpad.

5U


ki posledici

41

Nelegalna deponija vo Bojane

■ Snabduvawe so voda

Begalskite kampovi se snabduvaa so voda od kamioni so cisterni, bunari i izvori.

Vrvot na begalskata kriza se sovpadna so visokite letni temperaturi koi ja zgolemija

potrebata za snabduvawe so voda i go zgolemija koristeweto na sistemite za snabduvawe

so voda. Ova dovede do nedostig na voda vo kampovite i vo mesnite zaednici. I pokraj

ovie periodi~ni problemi, begalcite se snabduvaa so voda so prifatliv kvalitet i

kvantitet, bez dolgoro~ni posledici.

Kaj misijata na UNEP postoe{e zagriènost za posledicite od begalskata kriza

za izvorot Ra{~e, koj e glaven izvor na voda za piewe vo zemjata. Izvorot vo prosek dava

6000 litri voda vo sekunda, od koi polovinata ja koristat 500.000 ìteli na Skopje.

Pri odbiraweto na lokaciite za begalskite kampovi Vladata nema{e izgraden

ekolo{ki kriterium. Kako rezultat na toa, pet kampovi bea locirani vo za{titnata

zona na izvorot Ra{~e. Kampovite Bojane i Radu{a se nao|aa vo �prvata za{titna zona�,

a kampovite Nepro{teno, Senokos i êgrene bea vo �vtorata za{titna zona�. Celta

be{e kampovite da imaat lesen pristap do pivka voda.

Pokraj nesoodvetnoto locirawe na kampovite ne se prezemaa adekvatni merki

za minimizirawe na opasnosta od zagaduvawe na podzemnite vodi so otpadnite vodi. Vo

kampovite Bojane, Radu{a i Senokos se koristele toaleti so popivatelni jami. Ovie

jami bea zamenati so zatvoreni tankovi, no dve nedeli po kulminacijata na brojot na

begalcite.

Momentalno ne postojat uverlivi podatoci koi indiciraat deka kampovite

locirani vo za{titnata zona imaa {tetno vlijanie vrz kvalitetot na vodata od izvorot

Ra{~e. Sepak, detalnata studija koja se sproveduva so finansiska i tehni~ka pomo{ od

Danska, a vo sorabotka so

Vladata, }e obezbedi dodatni

podatoci.

Postkonf



Izvorot Ra{~e

■ Otpadni vodi

Vo upravuvaweto so otpadnite vodi vo begalskite kampovi se koristea dva vidasistemi. Na po~etokot na prilivot na begalcite vo kampovite Bojane, Radu{a, Senokosi Stenkovec I i II (karta 7) se upotrebuvaa toaleti so popivatelni jami, a vo kampoviteNepro{teno i êgrane se koristea zatvoreni metalni tankovi. Ovie tankovi redovnogi prazne{e JP Drisla i otpadot se nose{e vo pre~istitelnata stanica vo Struga.Raste~kata zagriènost za potencijalnoto zagaduvawe na podzemnite vodi na izvorotRa{~e poradi popivatelnite jami, go pottikna zamenuvaweto so zatvoreni tankovi vokampovite Bojane, Radu{a i Senokos. Ovie merki se prezedoa duri toga{ koga priliv-ot na begalcite doìvea kulminacija. Prazneweto na tankovite i transportot na otpad-nite vodi do Struga, za nivno pre~istuvawe, be{e vo nadle`nost na JP Drisla.

Pre~istitelnata stanica vo Struga

5U


ki posledici

43

Stanicata vo Struga, edinstvena koja raboti vo Makedonija, gi pre~istuva{e

sobranite otpadni vodi od kampovite. Stanicata godi{no pre~istvuva okolu ~etiri

milioni m3 otpadni vodi i im sluì na okolu 120.000 ìteli od op{tinite Struga i

Ohrid. Od begalskite kampovi JP Drisla sobra 6.639 m3 otpadni vodi, a pre~istitelna-

ta stanica za otpadni vodi vo Struga prijavi priem i pre~istuvawe na 2.002 m3 otpadni

vodi. [to se slu~i so ostanatite 4.637 m3 otpadni vodi, ne se znae. Toa ukaùva na potre-

bata od silen nacionalen sistem za sobirawe i pre~istuvawe na otpadnite vodi.

Analizite na Proakva, pretprijatieto odgovorno za pre~istuvawe na efluenti vo

Struga, ukaùvaat na toa deka otpadnite vodi od begalskite kampovi bea ponerazredeni

i so povisoki kocentracii na polutanti, za razlika od tipi~niot otpad na mesnoto

naselenie.

Begalcite, smesteni vo doma}instvata i vo kolektivnite centri, osobeno vo

urbanite sredini, go optovarija sistemot za sobirawe otpadni vodi. Vi{okot otpadni

vodi se sobira{e vo septi~ki tankovi ili vo op{tinskite kanalizacioni sistemi i se

otstranuva{e spored lokalnata praksa. Vo mnogu slu~ai, nepro~istenite otpadni vodi

direktno se ispu{taa vo rekite Vardar, Struma i Crn Drim. Vo kolektivnite centri

vo Pretor, vo blizina na Prespanskoto Ezero, nepro~istenata otpadna voda od begal-

cite se ispu{ta{e vo ezeroto bidej}i pro~istitelnata stanica ne raboti. Isto taka, vo

periodot od mart do juni, vo ezeroto se ispu{ta{e nepro~isten otpad od 1.000 begalci

smesteni vo semejstva. Misijata ne moè{e da izvr{i procenka na sevkupniot

ekolo{ki efekt {to ovie ispu{tawa go napravija bidej}i otpadnite vodi {to gi soz-

davaat 17.000 ìteli od regionot, isto taka, bez pre~istuvawe se ispu{taat vo ezeroto.

■ [umi i biodiverzitet

Vo Makedonija ilegalnoto se~ewe na {umite i loveweto na ìvotnite be{e

minimizirano so snabduvaweto so zgotveni ili studeni jadewa. Prijaveni se minorni

incidenti na lov i se~ewe na drvja vo kampovite, na primer, vo êgrene i vo Stenkovec

II i, vo takvite slu~ai, upravata reagira{e so davawe topli ili studeni jadewa i/ili

pe~ki i gorivo. Dologoro~nite efekti ne se evidentirani. Begalcite smesteni vo seme-

jstvata ili vo kolektivnite centri ne im na{tetija na {umite i na biodiverzitetot.

Postkonf



■ Zemjodelski povr{ini

Vo procesot na izbirawe lokacii za kampovite, vo globala, se izbiraat ramnipovr{ini koi imaat i dobra drenaà. Naj~esto zemjodelskite povr{ini imaat idealniuslovi. Vo Makedonija kampovite Radu{a i Blace bea postaveni na povr{ini koi doneodamna se koristea vo zemjodelieto. Iako UNHCR gi ras~isti ovie mesta po nivnotozatvorawe, sepak, tie v idnina ne }e moàt da se koristat za zemjodelstvo, bidej}i golemdel od povr{inite se prekrieni so ~akal. Za vreme na prestojot na misijata se ima{epredvid sproveduvaweto na Proektot za brzo dejstvuvawe na UNHCR za rehabilitacijana mestoto Radu{a, vo sorabotka so lokalnite zemjoposednici. Me|utoa, za rehabil-itacija na mestoto Blace, koe zafa}a samo tri hektari, ne se prezemeni soodvetnimerki. Izraboten e inovativen proekt za pretvorawe na 52 hektari neproduktivnapo~va vo begalskiot kamp êgrene vo trening centar za permakulturi.

Tranzitniot kamp Blace

5U


ki posledici

45

Institucionalnikapaciteti za upravuvaweso ìvotnata sredina

Za vreme na misijata na UNEP se formira specijalna podgrupa za procenka na

institucionalnite kapaciteti za upravuvawe so ìvotnata sredina. Podgrupata

napravi intervjua so mnogu pretstavnici od klu~nite vladini ministerstva i

agencii, od industriskite i nevladinite organizacii. Tie, isto taka, gi razgleduvaa

relevantnite zakoni, propisi, izve{tai i drugite vidovi dokumentacija. Sledniov del

gi sumira glavnite to~ki vrz osnova na ekolo{kiot kontekst opi{an vo vtorata glava.

Soodvetnite preporaki se nao|aat vo sedmata glava.

Osvrt

Institucionalnata struktura za upravuvawe so ìvotnata sredina pominuva niz

zna~ajni promeni vo poslednive godini. Tie delumno se odraz na po{irokiot politi~ki

kontekst no, isto taka, se proizlezeni od NEAP, koj dovede do sozdavawe na

Ministerstvoto za ìvotna sredina i za prostorno planirawe. Vo kusite i sred-

noro~nite prioriteti na NEAP spa|aat podobruvaweto na Zakonot za za{tita na

ìvotnata sredina (1996 godina); potrebata za procenki na ìvotnata sredina i soz-

davaweto nezavisna Agencija za ìvotna sredina. Vo kratkoro~nite i srednoro~nite

prioriteti se vklu~uvaat i sozdavaweto nov zakon za kvalitetot na vozduhot, podobru-

vaweto na zakonite za vodite i za otpadot; donesuvaweto nov zakon za za{tita na priro-

data; zajaknuvaweto na sistemot za ekolo{ki dozvoli i negovoto sproveduvawe; donesu-

vaweto provizii koi se vo soglasnost so Arhuskata konvencija i so direktivata na

Evropskata unija za pristap do informaciite od oblasta na ìvotnata sredina.

6

Postkonf



Odgovornosti na dràvata

Vo 1998 godina M@SPP stana nezavisno, otkako se oddvoi od Ministerstvoto za

urbanizam i za grade`ni{tvo koe, pak, so zakon se ukina vo letoto 2000. Spored zakonot,

M@SPP ima pravo na monitoring, za{tita i podobruvawe na ìvotnata sredina odnos-

no monitoring na vodata, po~vata, vozduhot, bu~avata, radijacijata i biodiverzitetot.

Isto taka, Ministerstvoto ima pravo da sozdava mehanizmi za samofinansirawe, da

izgraduva standardi i pravila i da sproveduva inspekcii. Vo nego momentalno ima

vraboteno 81 lice so celosno rabotno vreme i 15 so razli~ni dogovori. Buxetot na

M@SPP za 2000 godina iznesuva{e okolu 2.56 milioni evra (2.17 milioni USD)

Ministerot za ìvotna sredina Toni Popovski potpi{uva Memorandum

na razbirawe so Donald Kanijaru, pretsedatel na misijata

{to e deset pati pove}e vo odnos na 1999 godina.

Ministerstvoto e podeleno vo ~etiri oddeli: Regulativa i standardizacija,

Odr`liv razvoj, Me|unarodna sorabotka i Informativen centar za ìvotna sredina.

Pod nadle`nost na Ministerstvoto rabotat i Agencijata za ìvotna sredina,

Dràvniot inspektorat za ìvotna sredina i Fondot za ìvotna sredina. Dva drugi

oddeli sproveduvaat konkretni proekti i toa proektot za Spas na Dojranskoto Ezero i

proektot Integralna za{tita na Ohridskoto Ezero.

6I

nstitucionalni kapaciteti za upravuvawe so `

ivotnata sredina

47

Se o~ekuva Agencijata za ìvotna sredina da stane samostojna vo tekot na 2001 godina.

Spored ova scenario novata Agencija za ìvotna sredina }e sproveduva programi so koi

}e se postignuvaat celite na M@SPP.

Nekolku drugi vladini ministerstva i dràvni agencii, do opredelena mera, imaat vli-

janie vo ekologijata. Takvi se Ministerstvoto za zemjodelie, {umarstvo i

vodostopanstvo; Ministerstvoto za soobra}aj i vrski; Ministerstvoto za zdravstvo,

Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita i Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod.

Vakvata raspredelba na odgovornostite za ìvotnata sredina e rezultat na ~estoto

restrukturirawe na instituciite koe dovede do nenavremeno sproveduvawe na zakonite

i do nezabeleìtelni beneficii.

Upravuvaweto so vodite e tipi~en primer za toa. Odgovornosta za vodite e

locirana vo ~etiri ministerstva i site primenuvaat zakoni relevantni za upravuvawe-

to so vodite. Potrebna e jasna podelba na odgovornostite so cel da se vospostavi

pravilna politika za pre~istuvawe na otpadnite vodi i odrùvawe na soodvetna

infrastruktura za upravuvawe so vodite. I samoto nabquduvawe ne e efikasno.

Integracijata na srodnite oblasti i funkcii }e go zabrza donesuvaweto na odlukite,

}e ja zgolemi efikasnosta i }e ja naglasi vrednosta na oskudnite sredstva.

Me|unarodna sorabotka i strate{ka vizija

Vo poslednite nekolku godini Makedonija ima potpi{ano mnogu zna~ajni

me|unarodni, regionalni i bilateralni konvencii i dogovori. Na me|unarodno nivo

dràvata e ~lenka na Bazelskata konvencija, na Arhuskata konvencija, na Vienskata

konvencija za za{tita na ozonskata obvivka, na Ramkovnata konvencija za klimatski

promeni, na Konvencijata za biolo{kata raznovidnost, na Konvencijata za

dalekuse`noto prekugrani~no zagaduvawe na vozduhot i na drugi konvencii.

Makedonija igra va`na uloga vo regionalnite ekolo{ki inicijativi za sorabot-

ki. Bilateralniot Memorandum za razbirawe so Grcija i so Albanija gi podobruva zaed-

ni~kite ekolo{ki napori. M@SPP izgotvuva strategija za odr`liv razvoj (Agenda 21).

Kako ~lenka na Regionalnata programa za rekonstrukcija na ìvotnata sredina vo

Jugoisto~na Evropa (REReP), dràvata e vklu~ena vo sorabotkata so drugite balkanski

dràvi koi baraat zajaknuvawe na razvojot na ekolo{kata politika i na instituciite

na Balkanot. REPeP, koj e osnovan vo mart 2000 godina, ima cel da obezbedi finansii za

prioritetnite ekolo{kite proekti na dràvite ~lenki. Sepak, programata s# u{te go

nema postignato nivoto na me|unarodna pomo{ potrebno za poddr{ka na sopstvenata

agenda.

Postkonf



Makedonija gi adaptira svoite ekolo{ki provizii za da bidat sli~ni so onie na

dràvite ~lenki na Evropskata unija. Evropskata komisija, i tehni~ki i finansiski,

mu dava pomo{ na procesot na adaptacijata. Do krajot na 2000 godina se o~ekuva

potpi{uvawe na Dogovorot za asocijacija i za sorabotka so Evropskata unija.

Ovoj me|unaroden, regionalen i nacionalen razvoj e podloga za sozdavawe

zakonska ramka za za{tita na ìvotnata sredina. Sepak, na Makedonija & ostanuvaat

nekolku predizvici. Najva`na e potrebata od postoewe jasna strate{ka vizija za

obezbeduvawe siguren pravec i sorabotka so me|unarodnite partneri na zemjata. Me|u

drugoto, ovoj proces bara usoglasuvawe i racionalizacija na vladinite strategii i na

legislativata.

Lokalna i regionalna administracija

Spored sega{niot zakon, vo nadle`nost na op{tinite vleguvaat snabduvaweto so

voda, zelenite povr{ini, higienata i otstranuvaweto na cvrstiot otpad. Vo nivna

nadle`nost spa|aat i grade`ni{tvoto, planskoto koristewe na zemji{teto i urban-

isti~koto planirawe. Na zakonodastvoto mu pretstoi primena na programata za ponato-

mo{na decentralizacija.

Od 123 op{tini vo dràvata samo okolu edna destina imaat izraboteno Lokalni

ekolo{ki akcioni planovi (LEAP). Ovie planovi se sponzoriraat na lokalno nivo.

Kako {to e prethodno spomenato vo tretata glava, proektot za dobivawe konsenzus vo

poddr{kata na LEAP vo Veles zbliì {irok spektar zainteresirani strani.

Noviot nacionalen prostoren plan }e go opredeli vidot na koristeweto na

zemji{teto vo razli~ni oblasti i }e bide nadopolnet so lokalni planovi. Ova, na kra-

jot, }e obezbedi seopfatna i koherentna osnova za ovlastuvawe na novite aktivnosti.

Vo Makedonija ne postoi regionalno nivo na javna administracija iako posto-

jat razli~ni individualni ministerstva i javni servisi koi rakovodat so podra~ni

edinici, odgovorni za nekolku op{tini.

6I


ivotnata sredina

49

Instrumenti za upravuvawe so ìvotnata sredina

Lo{ata ekonomska situacija vo periodot na tranzicijata, koj slede{e po

osamostojuvaweto, ja napravija dràvata i lokalnata dano~na osnova nesoodvetna za

poddr{ka na potrebnite programi za ìvotnata sredina. Fondot za ìvotna sredina

(Eko-fondot) na M@SPP dobiva finansiski sredstva od taksata za registracija na

vozilata. Vo migov dobiva okolu 700.000 USD godi{no. Spored nacrt-zakonot na

Fondot za ìvotna sredina toj bi bil ponezavisen od M@SPP i }e dobiva prihod od

dano~nite taksi za benzinot i za tutunot. Se o~ekuva prihodot da iznesuva 3 milioni

USD, suma dovolna za da se zadovolat ekolo{kite potrebi na dràvata.

Monitoringot na kvalitetot na vozduhot i na vodata spa|a vo nadle`nost na

pove}eslojnata administracija i toa e lo{o koordinirano. Dodeka oprema za monitor-

ing i tehnikite vo Republi~kiot hidrometrolo{ki zavod se nesoodvetni i mu nedosti-

gaat sredstva za usovr{uvawe, M@SPP ima moderna oprema koja ne ja koristi bidej}i

personalot ne e obu~en za nejzino koristewe. Monitoringot koj se izveduva, ~esto ne gi

vklu~uva va`nite parametri (na primer, te{kite metali) i se ~ini deka e nepravilno

povrzan so nabquduvaweto na zdravjeto na populacijata.

Sproveduvaweto na ekolo{kite propisi, glavno, go pravi Dràvniot inspek-

torat za ìvotna sredina. Inspektoratot ima edinaeset ~lenovi od koi sedum se inspek-

tori. Iako site pretprijatija zagaduva~i podleàt na inspekcija, inspektoratot,

glavno, se fokusira vrz golemite zagaduva~i koi gi ima okolu stotina vo zemjata.

Momentalno se prigotvuva seopfaten popis na zagaduva~ite koj }e ovozmoùva sistem-

atska selekcija na pretprijatijata za inspekcija.

Inspekciite redovno pokrivaat {est oblasti: vozduhot, vodata, po~vata,

bu~avata, za{titenoto posebno prirodno bogatstvo i radijacijata. Dozvolite za gradba

i za rabota ne sodràt limit za zagaduvaweto. Zatoa inspektorite se sluàt so

zakonite i so propisite. Postoe~kite propisi za maksimalno dozvolenite koncen-

tracii na emisiite se zastareni i nesoodvetni. Koga }e se pre~ekori granicata, inspek-

torite moàt da opredelat pari~na kazna, namaluvawe na proizvodstvoto ili da nare-

dat instalirawe na oprema za remedijacija. Vo ekstremni slu~ai se prezema duri i

zatvorawe na objektite. Spored regionalnite inspektori i drugite lica koi bea inter-

vjuirani za ovaa procenka, sproveduvaweto na zakonskata regulativa strada od pravo-

sudniot sistem koj ne e dovolno informiran za ekolo{kata praktika i za ekolo{kite

zakoni.

Na op{tinsko i na dràvno nivo, nekoi aspekti od ekolo{kata politika

spa|aat vo nadle`nost na drugi inspektorati, a sorabotkata me|u inspektoratite, vo

najgolem del od slu~aite, e nesistematska.

Postkonf



Ekolo{ka svest

So Zakonot za ìvotna sredina gra|anite imaat pravo da bidat informirani za

sostojbata na ìvotnata sredina, kako i za opasnostite za nea i za zdravjeto na lu|eto,

javno ili na li~no barawe. Vo 1998 godina vo M@SPP be{e formiran Informativen

centar za ìvotna sredina ~ija uloga e sozdavawe baza na seopfatni, to~ni i javno

dostapni podatoci koi se odnesuvaat na kvalitetot i na promenite na ìvotnata sredi-

na vo dràvata.

Makedonija e prvata dràva koja ja ratifikuva Arhuskata konvencija. M@SPP

razviva strategija za primena na ovaa konvencija, no ima potreba od upatstva kako da ja

kompletira ovaa zada~a.

Vo 1998 Makedonija se priklu~i na GLOBE programata i vovede ekolo{ko-obra-

zovni aktivnosti vo ~etiri osnovni i pet sredni u~ili{ta. Na nivo na osnovnite i

srednite u~ili{ta ne postoi druga javna ekolo{ko-obrazovna programa. Na uni-

verzitetsko nivo u{te od sredinata na 90-tite se nudat kursevi za studii za za{tita na

ìvotnata sredina.

6I


ivotnata sredina

51

Preporaki

Voved

Konfliktot na Kosovo zna~e{e dopolnitelen tovar na ve}e optovarenite resur-

si vo Makedonija. So isklu~ok na izvorot vo Ra{~e, kade s# u{te prodolùvaat inter-

nacionalnite ispituvawa i nabquduvawe, direktnite posledici za ìvotnata sredina

do prilivot na okolu 260.000 begalci � najo~iglednata manifestacija na krizata vo

Makedonija � se re~isi minimalni.

Za sporedba, po{irokata politi~ka i ekonomska destabilizacija na Balkanot

dovedoa do ekolo{ka degradacija vo Makedonija so posledici za zdravjeto na lu|eto i za

prirodnoto funkcionirawe na ekosistemite. Spravuvaweto so ovie problemi e pokom-

plicirano. Iako vo poslednite decenii ekonomskata sostojba dovede do namaluvawe na

industriskoto proizvodstvo, a konsekventno na toa i do namaluvawe na zagaduvaweto,

sepak, postoi hroni~en nedostig od investirawe vo za{titata na ìvotnata sredina,

taka {to vo periodot po Vtorata svetska vojna mnogu od zapostavenite oblasti ne se

sanirani.

Imaj}i gi predvid zaklu~ocite na UNEP za �àri{tata� izdvoeni se dve oblasti

koi imaat potreba od podobruvawe:

� primena na ekolo{ki prifatlivi industriski procesi, vklu~uvaj}i gi i

merkite za pravilno kontrolirawe na upotrebata na hemikaliite i

� pravilno rakuvawe, skladirawe, pre~istuvawe i deponirawe na otpadot, bez

ogled na toa dali stanuva zbor za cvrst, te~en, opasen ili neopasen, komunalen

ili industriski otpad.

O~igledno e deka dràvata se trudi da napreduva na poleto na ekolo{kata

za{tita i deka poslednive godini se prezemaat zna~ajni ~ekori so toa {to se usvojuvaat

ekolo{ki zakoni i se sozdavaat novi institucionalni strukturi. Sepak, ostanuvaat

mnogu predizvici kako {to se finansiraweto i sproveduvaweto na zakonite.

Me|unarodnata zaednica moè na Makedonija da i ja obezbedi krucijalnata

tehni~ka i finansiska pomo{ potrebna za prioritetnite ekolo{ki incijativi.

Za nadvore{nite donatori, vaèn stimul e postoeweto zaedni~ki akcii i

posvetenosta vo obezbeduvaweto na sredstvata, na dràvno nivo. Slednive preporaki se

zasnovaat na otkritijata objasneti vo prethodnite glavi, no site ne se izvedeni od tekstot.

7

Postkonf



Industriski �àri{ta�

1. Kombinatot za feroleguri od Jegunovce (�HEK Jugohrom�)a) Za da se spre~i ponatamo{noto zagaduvawe, objektite vo koi se izveduvale proce-

si so hrom treba vedna{ da se is~istat, a hromniot otpad treba da se skladira i

da se deponira so soodvetni metodi.

b) Programata za otstranuvawe na hromot treba itno da se preraboti, a nejzinata

primena da se zabrza. Treba da se ima predvid potrebata za dodatno mapirawe na

prisustvoto na hromot vo podzemnite vodi. Najverojatno }e bidat potrebni i

dodatni istra`ni bunari. Hromot treba pravilno da se oddeluva i da se deponira,

a ne da se pretvora od Cr (VI) vo Cr (III). Programata treba da go opfa}a prostorot

me|u fabrikata i rekata Vardar, a ne da bide ograni~ena poradi hidrolo{kata

bariera. Treba da se izvr{i temelno ispituvawe na potencijalnoto zagaduvawe na

podzemnite vodi na izvorot Ra{~e.

v) Treba da se sprovedat postoe~kite predlozi za namaluvawe na emisiite na prav od

trite pogolemi pe~ki.

2. Organsko-hemiskata industrija Skopje (OHIS A.D.)a) Potrebna e seopfatna strategija za stopirawe na zagaduvaweto na po~vata i na

podzemnite vodi od skladiranite 10.000 toni na tehni~kata smesa na NSN

izomerite. Potrebno e dolgoro~no re{enie, no vo me|uvreme treba da se sprove-

duvaat merkite, kako {to se:

� precizno utvrduvawe na metodot koj se koristel za skladirawe;

� vr{ewe sevkupna procenka na kontaminacijata vo i nadvor od bazenite za

skladirawe;

� pokrivawe na skladi{niot prostor so izdr`liv materijal koj }e go spre~i isce-

duvaweto vo podzemnite vodi i emisiite vo vozduhot;

� postavuvawe bunari za nabquduvawe koi }e se sledat na razli~ni nivoa na

podzemnata voda okolu prostorot na skladi{teto.

b) Dolgoro~nite merki treba da sodràt temelni ispituvawa na prirodata i ste-

penot na postoe~kata kontaminacija; kontrola i namaluvawe na zagaduvaweto

{to e zakana za ~ovekovoto zdravje, merki za spre~uvawe kontaminiranata voda da

stigne do rekata Vardar i dekontaminacija na zemjata.

v) Kako sostaven del na sevkupnata strategija za pre~istuvawe i deponirawe na

celiot opasen otpad od fabrikata treba da bide renoviraweto i modernizirawe-

to na objektot za pre~istuvawe na otpadnite vodi, za da moè da gi prima i

pre~istuva vkupnite otpadni vodi. Ne smee da prodolì vleguvaweto na

nepre~isteni otpadni vodi vo rekata Vardar.

g) Isto taka, potrebni se i merki za namaluvawe na emisiite na sulfurniot dioksid.

d) Deponiite i divite deponii koi se nao|aat vo samiot kompleks treba da se zatvo-

rat, a neopasniot otpad da se odnese vo deponijata Drisla. Opasniot otpad treba

oddelno da se sobira i da se skladira za soodvetno tretirawe.

7P

reporaki

53

3. Topilnicata za olovo i cink vo Veles (�MHK Zletovo�)a) Ako za edna godina ne se obezbedat finansiski sredstva za potrebnite filtri i

za ~istite tehnologii, toga{ rakovodstvoto zaedno so nadle`nite vladini insti-

tucii treba da gi proceni tro{ocite i pridobivkite od raboteweto na topilin-

icata, a pritoa da ja imaat predvid cenata za zdravjeto na lu|eto od gradot i od

drugite relevantni faktori.

b) Vo najkus rok postoe~kite stanici za monitoring na kvalitetot na vozduhot treba

da se prelociraat poblisku do topilnicata za pobrzo registrirawe na poda-

tocite za zgolemuvawe na zagaduvaweto, a so toa i na zgolemuvaweto na rizikot od

opasnosta za zdravjeto. Dolgoro~no gledano, treba da se postavat dopolnitelni

stanici koi postojano }e gi obezbeduvaat gra|anite i vlastite, kako i regional-

nite zdravstveni i ekolo{ki rabotnici so navremeni predupreduvawa za

rizicite od akutnite zdravstveni problemi.

v) Treba da se prezemat itni merki za namaluvawe na emisiite na sulfuren dioksid

i prav koj sodrì te{ki metali.

g) Treba da se zabrza predlogot za rekonstrukcija na pre~istitelnata stanica za

otpadni vodi. Koli~estvoto voda {to se koristi, treba da se namali so recikli-

rawe na vodata vo zatvoren sistem. Ne smee da prodolì vleguvaweto na

nepre~isteni otpadni vodi vo rekata Vardar.

d) Potrebno e da se sprovede programa na monitoring na po~vata i na podzemnite

vodi, koja treba da go opfa}a prostorot na topilnicata, poplavuvanite povr{ini

kako i oblastite po te~enieto na rekata.

4. Rudnikot za cink i olovo vo Probi{tip (�Rudnici Zletovo�).a) Treba da & se dade visok prioritet na izgradbata na pre~istitelna stanica za

otpadni vodi na pogonot za proizvodstvo na koncentrati.

b) Itno treba da se postavat istra`ni bunari po dolìnata na bazenot za sedi-

mentacija na hidrojalovi{teto.

v) Treba da se sprovede i istra`na programa za privatnite bunari koi se nao|aat po

dolìnata na rekata Zletovska, od mestata kade {to se vlevaat rekite Koritnica

i Kiselica. Te~enieto na rekata Kiselica treba da se prenaso~i za da ne minuva

niz staroto hidrojalovi{te za da se izbegne vlijanieto od iscednite polutanti.

g) Treba da se primenat merki za namaluvawe na nivoto na pravta koe se kreva so

drobeweto na rudata.

5. Termocentralata vo Bitola (�REK Bitola�)a) Potrebno e da se prezemat nekolku merki za re{avawe na problemot na zagadu-

vaweto koj doa|a od deponijata:

� da se podeli oblasta na parceli;

� da se podelat parcelite, so upotreba na sloevi od lete~ka pepel i zgura

prekrieni so rapav materijal za da se spre~i {ireweto na pepelta i na zgurata vo

okolinata;

Postkonf



� da se koristat parcelite edna po edna; da se zasadi vegetacija na parcelite koi

ne se koristat za da se zgolemi isparuvaweto na do`dovnata voda a da se namali

isceduvaweto na kontaminantite vo podzemnata voda i,

� da se napravi sistem za drenaà na dnoto na deponijata za spravuvawe so iscedu-

vaweto i prokapuvaweto.

b) Treba da se primenat tehni~ki re{enija za namaluvawe na emisiite na lete~kata

pepel i sulfurniot dioksid od kombinatot.

v) Po~vata i podzemnite vodi kaj termocentralata i vo bliskite oblasti, verojatno,

se zagadeni i vo rekata, verojatno, vleguvaat zagadeni podzemni vodi.

g) Treba da se spre~i istekuvaweto na nepre~istenite odpadni vodi od centralata

so toa {to }e se zamenat bazenite za neutralizacija so soodvetna stanica za

pre~istuvawe na otpadnite vodi i so rekonstrukcijata na masleniot separator da

se usoglasat koli~estvata na otpadnite vodi.

d) Treba da se ispita mo`nosta za iskoristuvawe na otpadnata toplina za zagrevawe

na Bitola so vi{okot od toplinata.

Drugite poseteni industriski mesta

6. Deponijata Drisla vo blizina na Skopjea) Sozdavaweto uslovi za dolgoro~no i ekolo{ki bezbedno rabotewe na Drisla

pretstavuva nacionalen prioritet. Nesproveduvaweto na soodvetnite ekolo{ko-

bezbedni merki, vklu~uvaj}i gi i dolu spomenatite, moè da rezultira vo preras-

nuvawe na Drisla vo �àri{te�.

b) S# dodeka na samoto mesto ne se izgradat objekti za soodveten tretman na otpadot,

opasniot otpad treba oddelno da se sobira, potoa da se skladira i da se eksportira.

v) Monitoring programata na deponijata treba da se pro{iri i da gi opfati opas-

nite, rastvorlivi vo voda organski i neorganski sostojki.

g) Postoi potreba za podobruvawe na upravuvaweto so medicinskiot otpad. Treba da

se prezemat takvi merki koi }e gi obvrzat sozdava~ite na medicinskiot otpad da

gi koristat pe~kite za spaluvawe na medicinskiot otpad vo Drisla.

d) Delovite vo koi s# u{te ne se deponira otpad treba da se izmenat za da bidat

ekolo{ki bezbedni, odnosno treba da se postavi za{titna podloga, za spre~uvawe

na zagaduvaweto od otpadnite vodi.

7. Fabrikata za ve{ta~ki |ubriva vo Veles (�MHK Zletovo�)a) Za da se namalat emisiite na pravta, treba da se instaliraat poefikasni kolek-

tori za pravta i posoodvetna izolacija. Na rabotnicite im treba obuka, pottik

za primena na praksata na {tedeweto na surovinite i obuka za spre~uvawe na

zagaduvaweto.

b) Treba da se zabrza rekonstrukcijata na pre~istitelnata stanica za otpadni vodi

za da se spre~i vleguvaweto na nepre~istenite otpadni vodi vo rekata Vardar.

v) Treba da se namali koli~estvoto na voda od procesite so nejzino reciklirawe vo

zatvoren sistem.

7P

reporaki

55

g) Za da se spre~i izlevaweto na gipseniot talog vo rekata Vardar, deponijata treba

da se redizajnira taka {to }e vklu~i brana i ve{ta~ko ezero, sli~no kako hidro-

jalovi{tata vo rudarskata industrija. Vodata od ve{ta~koto ezero }e moè da se

reciklira i da se koristi kako voda vo procesite.

8. Rudnikot za bakar vo Radovi{ (�Bu~im SC�)a) Treba da se zabrza praksata na pre~istuvawe na otpadnite vodi koja vklu~uva

otstranuvawe na te{kite metali.

b) Ako se ima predvid opasnosta za podzemnite vodi, toga{ monitoring programata

na rudnikot treba da se pro{iri i da gi opfa}a te{kite metali kako {to se

olovoto, kadmiumot i hromot.

v) Postoi opasnost od infiltrirawe na voda so te{ki metali od branata na hidro-

jalovi{teto vo visokite podzemni vodi, nizvodno, osobeno vo do`dlivite perio-

di. Postoi potreba od dodatno nabquduvawe za da se utvrdi prisustvoto i ste-

penot na zagaduvaweto.

g) Naporite da se stabiliziraat emisiite na pravta od branata na hidro-

jalovi{teto treba da zna~at i namaluvawe na emisiite vo seloto.

9. Fabrikata za prerabotka na metalite vo Ki~evo (�Tane Caleski�)a) Postoi itna potreba za upravuvawe so nusproizvodite i so otpadot.

b) Treba da se is~istat bazenite za sedimentacija i neutralizacija i da se izgradi

sosema nov objekt za otpadni vodi i za separirawe na masloto.

v) Postoi potreba za bunari i za ispituvawe na sostojbata so po~vata i vodata okolu

fabrikata i vo oblastite koi se zasegnati.

g) Za da se izbegne ponatamo{noto zagaduvawe na po~vata i podzemnite vodi so

maslo, treba da se namali koli~estvoto maslo koe se gubi pri procesite i da se

izgradi objekt za skladirawe (so podloga na dnoto). Po~vata zagadena so maslo

treba da se sobira i da se ~uva s# dodeka ne se organizira pravilnoto pre~istu-

vawe.

10. Rudnikot Lojanea) Mestoto treba vedna{ celosno ekolo{ki da se ispita. Bez odolùvawe treba da

se primenat preporakite za namaluvawe na opasnostite i treba da se poddrùvaat

dolgoro~nite merki za dekontaminacija i za za{tita na ìvotnata sredina.

Upravuvawe so ekolo{kite posledici od begalskatakriza

11. Pri pojavata na kakva bilo humanitarna katastrofa treba da se koristi inventa-rizacijata bazirana na tehnologijata GIS i drugite najnovi podatoci za da se iden-tifikuvaat problemati~nite ekolo{ki oblasti vo dràvata. So ova }e se ovoz-moì izbor na mestata koi }e imaat mali negativni posledici za ìvotnata sredi-na, a }e pretstavuvaat golem potencijal za povtorniot razvoj.

Postkonf



Isto taka, }e se ovozmoì koristewe na takvi tehnologii so koi }e se minimal-izira vlijanieto na ìvotnata sredina. Vo ovoj proces moàt da pomognatEkolo{kite informativni centri na UNEP i UNHCR. Pri procesot na birawe nakampovite za begalci treba da se koristat podatocite od kompetentnite dràvniekolo{ki organizacii kako i od nevladinite i me|uvladinite organizacii i odop{tinite.

12. Vo po~etokot na sekoja begalska kriza treba da se koristi ocenka na ìvotniotciklus kako osnovno sredstvo za planirawe. Vakviot pristap bara vo idnina mesto-to za smestuvawe na begalcite da se razgleduva pri procesot na izbor na mesto i votekot na sekoja posledovatelna faza na upravuvaweto. Celta na vakvata procenka eovozmoùvawe primena na soodvetnite tehnologii na lice mesto, a tie }e pomognatvo rehabilitacijata i razvojot po najniska cena. Prioritet treba da bide prename-nata na ovie mesta po nivnata upotreba pri {to lokalnata zaednica treba da imazabeleìtelna dolgoro~na polza.

13. Iako UNHCR dade s# od sebe za da pomogne vo procesot na rehabilitacijata na kam-povite, celosnata rehabilitacija be{e onevozmoèna poradi nedostigot na spon-zorski sredstva i poradi nezainteresiranosta. Pridobivkite za ìvotnata sredinaod naporite za rehabilitacija treba da se procenat i da se sporedat so drugiteekolo{ki prioriteti na dràvata, kako {to se rehabilitacijata na industriskite�àri{ta� ili vospostavuvaweto na infrastruktura za upravuvawe so cvrstiototpad.

14. So cel da se namali sozdavaweto na cvrstiot otpad, polisite za nabavka, usvoeni odagenciite za pomo{ i donaciite, treba da naloàt kupuvawe proizvodi so mini-malno pakuvawe ili na proizvodi so pakuvawa koi celosno biolo{ki serazloùvaat. Prioritet treba da imaat proizvodite koi se pravat na odr`livna~in, so toa {to niv }e moè i lokalnoto naselenie da gi koristi po repatrijaci-jata na begalcite.

15. So cel da se namalat mo`nostite za zagaduvawe, treba da se koristat zatvorenitankovi vo upravuvaweto so otpadnite vodi. Popivatelni jami moàt da se koris-tat tamu kade {to, so sigurnost, geofizi~kite i hidrolo{kite uslovi neovozmoùvaat kontakt so podzemnite vodi. Treba da se razvie podobar sistem zasobirawe i za pre~istuvawe na otpadnite vodi od begalcite so {to }e se osigurasovpa|awe na koli~estvoto sobrana voda {to go prima pro~istitelnata stanica.Treba da se primenuvaat visoki pari~ni kazni za da se spre~i nelegalnoto deponi-rawe na odgovornite za otpadot.

16. UNHCR ima izraboteno ekolo{ki vodi~i i polisi so koi se minimizira vlijani-eto na begalcite vrz ìvotnata sredina. Ovie dokumenti ne bea navreme dis-tribuirani do zasegnatite agencii i do upravnicite na kampovite. Zatoa UNHCRtreba da prezeme merki za podobruvawe na distribucijata na materijalite nasamiot po~etok na begalskiot priliv.

17. Za da se napravi procenka na specifi~nite vlijanija po ìvotnata sredina nalokaciite na begalskite kampovi treba da se pravat standardizirani fotografiipred, po i za vreme na nivnoto koristewe od begalcite. Ovaa tehnika poznata kakoPhotopoint nabquduvawe pomaga vo dokumentiraweto na uslovite vo tekot na nas-tanite so begalcite, a voedno se izbegnuvaat la`nite barawa za o{teta.

7P

reporaki

57

18. Posebni preporaki za rabota so begalcite

a) Kampot Blace

Postoi predlog deka mestoto treba da se iskoristi za izgradba na pograni~ni

objekti koi nudat uslugi. Odlukata za predlogot treba da se donese vo sorabotka

so zemjoposednicite i treba da se isplati soodvetna kompenzacija za zagubenata

korisna povr{ina. Ako se izgradat dodatni pograni~ni objekti, treba da se vodi

smetka za namaluvawe na vlijanieto vrz ìvotnite resursi na re~nata terasa i

vrz kvalitetot na vodata na rekata Lepenec.

b) Kampot Bojane

Vo najkus moèn rok treba da se spre~i nelegalnoto frlawe otpad od lokalnoto

naselenie za da se spre~i potencijalnoto zagaduvawe na izvorot Ra{~e. Treba da

se postavat znaci so koi }e se obeleì granicata na za{titenata zona i da se

sproveduvaat kazni za spre~uvawe na nelegalnoto frlawe otpad. Dolgoro~no

gledano, lokalnite op{tini treba da razvijat strategija za upravuvawe so

cvrstiot otpad, namaluvawe i reciklirawe kako i programi za ekolo{ko educi-

rawe i razvivawe na svesta na zaednicata.

v) Kampot êgrene

Trening centarot za permakulturi se podgotvuva, vo nadle`nost na CARE

International, 12 meseci, a vo drugiot period, proektot }e se nao|a pod nadle`nost

na lokalnite NVO i na centarot za permakulturi i za edukativno rekreativni

objekti. Momentalno proektot vleguva vo ~etvrtata faza poznata kako

�odr`liva� faza. Ovaa faza ima potreba od poddr{ka na donatori za da pro-

funkcionira centarot so obrt na sopstveni sredstva.

g) Kampot Nepro{teno

Na lokacijata ne e izvr{ena rehabilitacija poradi politi~kata raspravija za

idnata upotreba na mestoto. Vo tekovniot plan se planira izgradba na grobi{ta

za op{tinata Tetovo, no lokalnoto naselenie se iskaàlo za izgradba na sports-

ki objekt. Zaednicata treba da re{i za idnata upotreba na mestoto.

d) Kampot Radu{a

Neodamna UNHCR im obezbedi sredstva na sopstvenicite na zemjata za rehabil-

itacija. Vo tekot na procesot na rehabilitacijata treba da se ima predvid nego-

vata specifi~na mestopolo`ba poradi podzemnite vodi i treba da se odbegnuva

upotrebata na kakvi bilo ve{ta~ki |ubriva i pesticidi.

|) Kampot Senokos

Rehabilitacijata na ova mesto ja izveduvaa Mercy Corps International za UNHCR. Se

izvr{i stabilizacija na potokot koj te~e niz kampot i rehabilitacija na

Postkonf



lokalniot fudbalski teren. Zaednicata ja zastapuva op{tinata koja e nadle`na

za ponatamo{niot razvoj.

e) Kampot Stenkovec I

Treba da se obezbedi soodvetna kompenzacija ili pomo{ za da moè mestoto pov-

torno da profunkcionira kako aerodrom.

`) Kolektivniot centar Pretor

Ako se ima predvid zna~eweto na prespanskiot region, potrebni se donacii za

razvivawe strategija za upravuvawe so otpadnite vodi i so cvrstiot otpad.

Postoe~kite pro~istitelni stanici, koi momentalno ne funkcioniraat, treba da

se popravat i da se podobrat.

z) Kolektivniot centar Radu{a

Za vreme na prestojot na misijata vo ovoj kolektiven centar bea smesteni begal-

cite i toj se koriste{e kako postojan objekt. Iako za ovoj objekt ne se povrzani

nekoi pozna~ajni ekolo{ki vlijanija, sepak, momentalno poradi nepravilnoto

snabduvawe so elektri~na energija ne raboti pre~istitelnata stanica za kanal-

izacioni otpadni vodi. Kako posledica na toa, kanalizacijata se ispu{ta vo

lokalnite reki. Zatoa e potrebna poddr{ka od donatorite za iznao|awe lokalni

izvori za proizvodstvo na energija kako i za obnovuvawe na postoe~kite.

y) Kolektivniot centar [uto Orizari

Ova mesto od neodamna se prenameni za smestuvawe na romskite begalci.

Centarot se nao|a na zemja koja porano se koristela kako nelegalna deponija.

Kako rezultat na toa, mestoto nema vegetativna pokrivka i strada od erozija i od

pravta koja ja nosi veterot. Sproveduvaweto na proektot za permakulturi }e pri-

donese za ozelenuvawe na mestoto i za podobruvawe na kvalitetot na ìvotot na

begalcite. So ova moè da se sozdadat uslovi za zadovoluvawe na potrebite za

hrana na stanarite od kampot.

7P

reporaki

59

Institucionalni kapaciteti za upravuvawe so ìvotnata sredina

Op{ti preporaki

19. Treba celosno da se poddrì procesot na osovremuvawe na NEAP. Vo procesot pov-torno treba da se vklu~at konsultacii so site zainteresirani vladini i nevladiniinstitucii. Revidiraniot NEAP treba da gi vklu~uva procenkata za tro{ocite,utvrduvaweto na planiranite finansiski izvori za sekoj proekt, rasporedot zasproveduvawe na proektite i jasnite celi. Strategijata na nacionalnata Agenda 21treba da se koordinira so sekoe vnesuvawe novi podatoci vo NEAP, za da se obezbe-di koherentnost i efektivna koordinacija na politikata i na zakonite.

20. Zna~ajno e Vladata da izraboti silna strate{ka vizija za upravuvawe so ìvotnatasredina. Me|u drugoto, ova bara zajaknuvawe na ekolo{kite zakoni i na odgovornos-tite. Ekolo{kite strategii i prioriteti treba da im se prenesat na sponzorite,donatorite za da se zgolemi nivniot interes za ekolo{kata razvojna pomo{.

21. Postoi potreba za nacionalna ekolo{ka nabquduva~ka programa za obezbeduvaweto~ni podatoci za nadle`nite, za politi~kite avtoriteti, za ekolo{kiot inspek-torat, za zdravstvenite avtoriteti i za javnosta. Treba da se zgolemi brojot nastanicite i nabquduva~kite parametri, kolku {to go dozvoluvaat toa sredstvata, s#dodeka ne se izraboti seopfatna programa. Vladata i op{tinite treba da u~estvu-vaat vo me|unarodnata nabquduva~ka mreà.

22. Stapuvaweto na sila na ekolo{kite propisi treba da zajakne. Osobeno e va`no da serazvie i da se sproveduva sistemot na dozvoli i vedna{ da se usvoi nacrt-zakonot kojbara ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina. Krucijalna e podobrata sorabot-ka na nadle`nite inspektorati. Isto taka, treba da se ima predvid osposobuvawetona sudiite i na studentite po pravo za primena na zakonite i na politikata zaìvotnata sredina.

Op{ti preporaki

23. Vozduha) Revizijata na zakonite za kvalitetot na vozduhot treba da ovozmoì seopfaten i

efektiven reìm za dozvoli i za inspekcija i da obezbedi koordinacija nadràvnite i lokalnite programi za monitoring i upravuvawe.

b) Treba da se sozdade monitoring mreà za kvalitetot na vozduhot niz zemjata koja}e dava podatoci za kvalitetot na vozduhot vo okolinata, posebno vo urbanitemesta. Va`no e da se pod monitoring i drugi parametri za kvalitetot na vozduhot,kako te{kite metali i postojanite organski polutanti, osobeno vo oblastitekade {to postoi opasnost od vakvite polutanti. Za da se napravi procenka naopasnostite za ~ovekovoto zdravje i za zemjodelskite kulturi, treba da se vr{ikontrola na ozonot.

v) Vaèn element vo strategijata na Makedonija za podobruvawe na kvalitetot navozduhot treba da bide zgolemuvaweto na sorabotkata so EMER i so drugiteme|unarodni tela.

Postkonf



24. Vodaa) Dràvnite odgovornosti vo vrska so upravuvaweto so vodite treba da se konso-

lidiraat do stepen na prakti~nost ili, vo najmala mera, treba da postoi podobrakoordinacija me|u nadle`nite institucii.

b) Dràvata se soo~uva so predizvikot na sproveduvaweto na nacionalata strategi-ja na otpadnite vodi. Preporakite koi se nao|aat vo ve}e spomenatiot izve{taj�Otpadni vodi, kvalitetot na vodite i upravuvawe so cvrstiot otpad na BJRMakedonija� treba {to e mo`no poskoro da se sprovedat. Upravuvaweto so otpad-nite vodi vo tetovsko-gostivarskiot region treba da bide prioritetno za da senamali potencijalnata opasnost za vodosnabduvaweto na Skopje.

v) Dozvolite za ispu{tawe na otpadnite vodi i standardite za emisiite treba da senapravat vrz osnova na lokalnite hidrolo{ki, fizi~ki, hemiski uslovi i dabidat vo soglasnost so direktivite na Evropskata Unija.

g) Planot za integralno upravuvawe so slivot na rekata Vardar treba da sesprovede. Ovoj pristap treba da bide vo soglasnost so Ramkovnata direktiva zavodi na Evropskata Unija pri {to treba da se imaat predvid prekugrani~niteuslovi.

25. Cvrst otpada) Vo dràvata treba itno da se zajaknat zakonskite propisi za upravuvawe so

cvrstiot otpad i da se sprovede seopfatna stragegija niz zemjata. Tie treba da sebaziraat na dorabotkata na nacionalnata strategija za upravuvawe so cvrstiototpad od 1999 godina, koja e izrabotena so poddr{ka na FARE. Posebno treba damu se posveti vnimanie na upravuvaweto so gradskiot otpad i na opasniot indus-triski otpad.

b) Za da im se izleze presret na dolgoro~nite potrebi na dràvata postoi potrebaod dodaten broj gradski deponii koi }e im soodvetstvuvaat na standardite zaplanirawe, supervizija i izvedba na Evropskata Unija. So ova }e se ovozmoìzatvoraweto na malite i nepravilno nadgleduvani deponii.

v) Praksata na spaluvaweto na otpadot vo deponiite treba {to poskoro da sezabrani. Nadle`nite za deponijata treba postojano da go kompresiraat i pokri-vaat otpadot so inertni materijali.

26. Hemikaliia) Postoi itna potreba od politi~ki i zakonski propisi i merki za podobra kon-

trola na hemikaliite kako {to se PCB, supstanciite koi go osiroma{uvaatozonot i zemjodelskite pesticidi i biocidi. Vo samata Vladina administracijatreba da se napravi jasna podelba na nadle`nosta za ovoj problem.

27. Biodiverzitet i pejza` a) So podobra komunikacija i sorabotka me|u M@SPP i Ministerstvoto za

zemjodelie, {umarstvo i vodostopanstvo }e se postigne poefikasna konzervacijana prirodata i na zemji{nite povr{ini.

b) Postoi itna potreba od izgotvuvawe, sproveduvawe i soodvetno finansirawe naplanovite za upravuvawe so za{titenite oblasti.

v) Treba da se vospostavi pro{irena i celosna koherentna mreà na za{titenioblasti pri {to treba da se imaat predvid kriteriumite na Emerald Network(Mreàta smaragd) na Sovetot na Evropa i prioritetite na Panevropskatastrategija za biolo{kata i pejza`nata raznovidnost.

7P

reporaki

61

g) Posebno vnimanie treba da mu se posveti na zajaknuvaweto na merkite za konzer-vacija i za mudro koristewe na Ohridskoto, Prespanskoto i na DojranskotoEzero.

d) Ponatamo{niot razvoj i implementacija na Nacionalnata strategija za biodi-verzitet treba da se fokusira vrz integriraweto na konzervacijata na prirodata{to e glavna komponenta na odr`liviot ekonomski razvoj, pred s# vozemjodelieto, {umarstvoto, turizmot, vo upravuvaweto so vodata i vo transport-niot sektor.

Postkonf



DODATOK I�

BIBLIOGRAFIJA

Izvori na industriski, institucionalni i ekolo{ki podatoci

Agencija za ìvotna sredina 1999Sektorska studija za za{tita na prirodnoto nasledstvoSkopje, Makedonija

Rudnikot Bu~im SC 2000Fizi~ko-hemiski i radiolo{ki podatoci za vodata za pieweRadovi{, Makedonija

Danska agancija za za{tita na ìvotnata sredina 2000Upravuvawe so zagadenite prostori i zemji vo Centralna i Isto~na Evropa: MakedonijaKopenhagen, Danska

Oddel za za{tita na prirodnite retkosti 2000Nacionalen ekolo{ki akcionen plan � Tehni~ki izve{taj za biodiverzitetot i upravuvawe-to so za{titenite oblasti vo MakedonijaSkopje, Makedonija

Javno pretprijatie Drisla i Fond za za{tita na ìvotnata srdinaEkolo{ko-tehnolo{ki elaborat za za{tita na ìvotnata sredina od vlijanieto nacvrstiot sanitaren otpad na deponijata DrislaSkopje, Makedonija

Javno pretprijatie Drisla 1997Izve{taj od izvedenite piezometri na terenot na odlagali{teto na deponijata DrislaSkopje, Makedonija

Javno pretprijatie Drisla Ekolo{ko-tehnolo{ki proekt za za{tita na ìvotnata sredina od cvrstiot sanitarenotpad na deponijata DrislaSkopje, Makedonija

Stopanska komora na Makedonija 2000Izve{tai za kompaniiteSkopje, Makedonija

Programata Fare na EU 1999Izvr{no rezime za razvoj na nacionallnata strategija za otpadni vodiSkopje, Makedonija

Programata Fare na EU 1998Razvoj na NVO i resursni centri vo MakedonijaSkopje, Makedonija

I

63

Makedonija i Svetskata banka 1997Nacionalen ekolo{ki akcionen plan: Sintezen izve{tajSkopje, Makedonija

Jugohrom 2000Statisti~ki podatoci za monitoring na hemiskiot sostav na emisiite na gasovite(SO2,CO2,CO,O2 i N2), hemiskiot sostav na pra{inata vo gasovite, monitoring na SO2 i

~adot, monitoring na vozdu{niot sediment, sostavot na otpadnite vodi i pre~istuvawe navodata, vidovi masla koi Jugohrom gi koristiJugohrom Makedonija

Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe 2000Prioriteti na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planiraweSkopje, Makedonija

Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe 2000Organizacionen plan na Ministerstvoto za ìvotna sredina i za prostorno planiraweSkopje, Makedonija

Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe 1999Me|unarodni konvencii ratifikuvani od MakedonijaSkopje, Makedonija

Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe 1999Godi{en izve{taj za kvalitetot na vozduhot vo SkopjeSkopje, Makedonija

Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe 1997Zakon za za{tita i za unapreduvawe na ìvotnata sredina i na prirodata Skopje, Makedonija

Ministerstvo za urbanizam, grade`ni{tvo i ìvotna sredina 1998Zbirka propisi od oblasta na komunalnite dejnosti vo koja se vklu~eni Zakonot za komunalni dejnosti, Zakonot za otpadot i Zakonot za odrùvawe na javnata ~istota, sobirawe i transportirawe na komunalniot cvrst i tehnolo{ki otpadSkopje, Makedonija

Ministerstvo za urbanizam, grade`ni{tvo i ìvotna sredina 1996Nacionalen ekolo{ki akcionen plan �Tehni~ki izve{taj za kvalitetot na vozduhotSkopje, Makedonija

Ministerstvo za urbanizam, grade`ni{tvo i ìvotna sredina 1998Izve{taj za sostojbata vo ìvotnata sredinaSkopje, Makedonija

OHIS A.D. 2000Sozdavawe na cvrst otpad od OHISSkopje, Makedonija

OHIS A.D. 2000Izve{taj za analizite na otpadnite vodi vo OHISSkopje, Makedonija

OHIS A.D. 2000Tehni~ki re{enija za eliminacija na otpadnite materijali na pogonot za nealkalni stakleni vlaknaSkopje, Makedonija

Postkonf



OHIS A.D. 2000Konverzija na procesot vo postoe~kiot pogon za elektrolizaSkopje, Makedonija

OHIS A.D. 2000Podatoci za otpadniot materijal na pogonot za lindanSkopje, Makedonija

OHIS A.D. 1999Karta na fabrikata OHISSkopje, Makedonija

OHIS A.D. 1997Statisti~ki podatoci od 6 oktomvri 1997 za emisiite na parnite kotli vklu~uvajki jatemperaturata, O2,CO,CO2, SO2, pra{inata i NO2

Skopje, Makedonija

Organizacija za ekonomska sorabotka i razvoj i Evropskata UnijaSIGMA Profil na javnoto rakovodewe: Republika Makedonija Pariz, Francija

Regionalen centar za ìvotna sredina 2000Pozeleno so akcesija: Komparativen izve{taj za javnite percepcii na akcesniot proces naEU i ìvotnata sredina vo Ungarija, Makedonija i RomanijaBudimpe{ta, Ungarija

Regionalen centar za ìvotna sredina i Scandiakonsult Natura AB 2000 Strate{ka analiza na ìvotnata sredina vo Albanija, Bosna i Hercegovina, Kosovo iMakedonija � nacrt-aneks Dràven izve{taj za MakedonijaBudimpe{ta, Ungarija

Regionalen centar za ìvotna sredina 2000Regionalna programa za rekonstrukcija na ìvotnata sredina vo Jugoisto~na EvropaBudimpe{ta, Ungarija

Regionalen centar za ìvotna sredina 2000Izve{taj za statusot na multilateralnite dogovori za ìvotna sredina vo evropskiot regionBudimpe{ta, Ungarija

Regionalen centar za ìvotna sredina 1998Vrata do demokratijata: Tekovni trendovi i praktikite na u~estvo na javnosta vo donesuvaweto odluki za ìvotnata sredina vo Centralna i Isto~na EvropaBudimpe{ta, Ungarija

Regionalen centar za ìvotna sredina 1995Statusot na javnoto u~estvo vo donesuvaweto na odluki za ìvotnata sredina voCentralna i Isto~na EvropaBudimpe{ta, Ungarija

Regionalen centar za ìvotna sredina 1994Prira~nik za u~estvo na javnosta vo donesuvaweto na odluki za ìvotnata sredina: tekovna praktika i ponatamo{ni mo`nosti vo Centralna i Isto~na EvropaBudimpe{ta, Ungarija

I

65

Regionalen centar za ìvotna sredina 1993Izve{taj za posetata vo MakedonijaBudimpe{ta, Ungarija

REK Bitola Bez data. Emisii na gasovite O2, CO, SO3, Nox,CO2, cvrsti ~esti~ki, volumen na protok na

gas i masa na protok na gas od termocentralata. Bitola, Makedonija

REK BitolaBez data. Radiolo{ka analiza na primerocite so te{ki metali od blokovite 1 i 2. Bitola, Makedonija

Republi~ki hidrometeorolo{ki zavod 2000Bro{ura za aktivnostite na Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod.Skopje, Makedonija

Republi~ki hidrometeorolo{ki zavod 1999Monitoring na kvalitetot na vozduhot vo Republika MakedonijaSkopje, Makedonija

Republi~ki hidrometeorolo{ki zavod 1999Monitoring na rekite vo MakedonijaSkopje, Makedonija

Republi~ki hidrometeorolo{ki zavod 1995Nacionalen ekolo{ki akcionen plan � Tehni~ki izve{taj za kvalitetot na vodataSkopje, Makedonija

Oddelot za koordinacija i odrìv razvoj na Obedinetite Nacii 1997Slika za Republika Makedonija za primena na Agenda 21Wujork, SAD

Programata za ìvotna sredina na Obedinetite Nacii 2000CD-ROM za biodiverzitetot vo Centralna i Isto~na Evropa@eneva, [vajcarija

Programata za ìvotna sredina na Obedinetite Nacii i Centarot za ìveali{ta naObedinetite Nacii 1999 Kosovskiot konflikt: posledici po ìvotnata sredina i ~ove~kite naselbi@eneva, [vajcarija

Zavod za zdravstvena za{tita vo Veles 1999 Zagaduvawe na vozduhot vo gradot VelesVeles, Makedonija

Grupata na Svetskata banka 2000Pat do stabilnosta i prosperitetot vo Jugoisto~na Evropa: Regionalen strate{ki dokumentVa{ington, SAD

Zletovo � Probi{tip 1987Izve{taj za primenata na programata za merewe na kvalitetot na vozduhot vo rudarskiteokna i opasnostite za rabotniciteProbi{tip, Makedonija

Postkonf



Izvori za podatocite za begalcite

Sorabotka za pomo{ i poddr{ka nasekade (CARE) 2000CARE Internacional vo Makedonija � rehabilitacija na êgrene i proektot permakulturi �informatori (fevruari, mart, april, maj 2000)Skopje, Makedonija

Me|unaroden spasuva~ki komitet 1999 Dneven izve{taj za aktivnostite na MCK (IRC) vo Makedonija (analizi na primerocite vodaza boja, miris, zamatenost, prisustvo na hlor, nitrati, ph i fekalni koli) Skopje, Makedonija

Me|unarodna japonska agencija za sorabotka (JICA) 1999Tehni~ka pomo{ za rehabilitacija, povtoren razvoj i ekolo{ka ocenka na begalskite kampovivo MakedonijaTokio, Japonija

Makedonski centar za me|unarodna sorabotkaFinalen izve{taj za begalskiot kamp Radu{a Skopje, Makedonija

Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Agencija za ìvotna sredina 1999Ocenka na posledicite po ìvotnata sredina predizvikani od begalskite kampovi voRepublika MakedonijaSkopje, Makedonija

Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita 2000Zdravstveni obele`ja na begalskite kampovi vo Republika MakedonijaSkopje, Makedonija

Regionalen centar za ìvotna sredinaPregled na aktivnostite na pretstavni{tvoto na REC vo Makedonija vo 1999 i 2000Skopje, Makedonija

Proakva od Struga 1999Podatoci za otpadnite vodi vo begalskite kampoviStruga, Makedonija

Visokiot komesarijat za begalci na Obedinetite Nacii 2000Statisti~ki podatoci za begalcite isprateni vo drugi dràvi (dnevno po dràva)@eneva, [vajcarija

Visokiot komesarijat za begalci na Obedinetite Nacii 2000Kosovskata begalska kriza: nezavisna ocenka za podgotvenosta i odgovorot na UNHCR za reakcija pri nepogodi @eneva, [vajcarija

Visokiot komesarijat za begalci na Obedinetite Nacii 1999Globalen izve{taj za sostojbata vo Makedonija: Postignuvawa i vlijanija@eneva, [vajcarija

Visokiot komesarijat za begalci na Obedinetite Nacii 1999Finalen konsultantski izve{taj za Makedonija i bele{kite na Denis B. Varner, koordina-tor na UNHCR za voda i sanacijaSkopje, Makedonija

I

67

Visokiot komesarijat za begalci na Obedinetite Nacii 1999Statisti~ki podatoci za brojot na begalcite vo Makedonija (dnevno po kamp)@eneva, [vajcarija

Visokiot komesarijat za begalci na Obedinetite Nacii 1999Organizirana repatrijacija od Makedonija (dnevno)@eneva, [vajcarija

Visokiot komesarijat za begalci na Obedinetite Nacii 1999Lokacioni planovi za begalskite kampovi ^egrene i Stnkovec I@eneva, [vajcarija

Visokiot komesarijat za begalci na Obedinetite Nacii 1999Karta na begalcite vo Makedonija od 28 juni@eneva, [vajcarija

Visokiot komesarijat za begalci na Obedinetite Nacii 1999Startegija na UNHCR za rehabilitacija na kampovite vo Makedonija od 1 juli 1999 do 31dekemvri 2000@eneva, [vajcarija

Visokiot komesarijat za begalci na Obedinetite Nacii 1999Startegija na UNHCR za vodosnabduvawe i sanacija od 1 juli 1999 do 31 dekemvri 2000@eneva, [vajcarija

Visokiot komesarijat za begalci na Obedinetite Nacii 1999Rehabilitacija i razvoj na begalskite kampovi vo Makedonija: Pregled na potencijalot namestata@eneva, [vajcarija

Visokiot komesarijat za begalci na Obedinetite Nacii 1999UNHCR Makedonija, pomo{ za oblastite zafateni so begalcite: rehabilitacija na kampov-ite/razvoj i QIPS@eneva, [vajcarija

Visokiot komesarijat za begalci na Obedinetite Nacii 1999Finalno ~istewe na begalskite kampovi Stenkovec I i Stankovec II@eneva, [vajcarija

Inspektorat za vodostopanstvo 1999Izve{taj za sostojbata so vodosnabduvaweto i pro~istuvaweto na otpadnite vodi vo kam-pot Bojane i selata vo Radu{aSkopje, Makedonija

Svetska zdravstvena organizacija 2000Zdravjeto vo vonredni situacii: iskustvata vo Makedonija@eneva, [vajcarija

Postkonf



DODATOK II•

RE^NIK

AZOTNI OKSIDI (Nox) Terminot azotni oksidi ozna~uva azotno oksiden gas

(NO) kako i azotno dioksiden gas (NO2) i mnogu drugi oksidi vo vid na gas koi sodràt

azot. Glavniot izvor na ovie gasovi vo urbanite sredini se motornite izduvni gasovi,

plinskite {poreti i kerozinskite zatopluva~i. Urbanata magla, koja ponekoga{ se

gleda nad gradovite, glavno, se sostoi od azotni oksidi. Ovie gasovi, isto taka, se delum-

no odgovorni za sozdavaweto na ozonot koj se dobiva koga azotnite oksidi reagiraat so

drugi hemikalii vo prisustvo na son~evata svetlina. Izloùvaweto na visoki koncen-

tracii na azoten dioksid moè da vlijae vrz sposobnosta na krvta da go prenesuva

kislorodot {to predizvikuva za{emetenost i plitko di{ewe. Prodolènoto

izloùvawe moè da dovede do pad na respiratorniot sistem.

AMONIJAK (NH3) Amonijakot e bezboen gas so silen i prodoren miris. Se dobi-

va so prirodno raspa|awe na |ubreto, rastenijata i na ìvotnite. Prisuten e vo vodata,

po~vata i vo vozduhot, sluì kako izvor na azot za rastenijata i za ìvotnite.

Amonijakot se dobiva industriski, glavno kako surovina za proizvodstvo na |ubriva. Vo

pomali koli~estva se koristi za proizvodstvo na plastika, sinteti~ki vlakna i

eksplozivi. Toj ne e postojan vo okolinata, no okolu deponiite moè da se najde vo gole-

mi koli~estva. Amonijakot e gas rastvorliv vo voda po {to se dobiva amonium

hidroksid. Amonijakot e mnogu otroven za ribite i vo mali koli~estva moè da predi-

zvika golema smrtnost. Fatalno e izloùvaweto na ~ovekot na visoki dozi na amonijak.

Smrtta moè da nastapi vedna{ ili po nekolku nedeli, kako rezultat na sekundarni

komplikacii. Izloùvaweto moè da predizvika izgorenici na koàta, na o~ite, na

du{nikot, doìvotno slepilo i bolesti na belite drobovi. Kaj eksperimentalnite

ìvotni, podolgoto izloùvawe na niski dozi amonijak predizvikuva vospalenie i

lezii na di{nite pati{ta.

ARSEN (As) Arsenot e priroden element bez karakteristi~en vkus i miris. Toj e

cvrst i srebrenikavo-siv ili belo metalen, po boja. Organskiot arsen e pomalku

{teten od neorganskiot. Neorganskiot se separira za vreme na topeweto na bakarot i

olovoto i se upotrebuva vo hemiskata industrija kako, na primer, vo proizvodstvoto na

pesticidite i herbicidite. Ispu{ten vo prirodata toj ne se razloùva, no moè da se

menuva vo razni formi. Ispu{ten vo vodena sredina, se taloì vo tkivata na nekoi

ribi i {kolki. Na rabotnicite, izloèni na neorganski arsenov prav vo vozduhot, im

se iritira ligavicata na nosot i na du{nikot. Podolgoto izloùvawe go zgolemuva

II

69

A

rizikot od kardiovaskularni zaboluvawa i od razli~ni vidovi kancer, vklu~uvaj}i gi

onie na belite drobovi, na koàta, na mo~niot meur, na bubrezite i na crniot drob.

Pojavata na mali oro`nuvawa ili bradavici na dlankite, na tabanite i na torzoto

pretstavuva, isto taka, simptom za izloènost na arsen. Izloùvaweto na pomali dozi

na arsen moè da predizvika ma~nina, povra}awe, dijarea, namalena produkcija na

crveni i beli krvni zrnca, neregularen srcev ritam, o{tetuvawe na krvnite sadovi i

pojava na trpki na racete i nozete. Se misli deka arsenot vlijae vrz plodnosta, namalu-

vawe na razvojot na plodot, kako i vrz hormonalnata produkcija i regulacija.

Odloùvaweto na otpadot koj sodrì arsen e regulirano so Bazelskata Konvencija.

ARSIN (AsH3) Arsinot e soedinenie koe sodrì arsen i vodorod. Posledicite za

zdravjeto na lu|eto i za okolinata se isti kako i kaj arsenot.

BAZELSKA KONVENCIJA Bazelskata konvencija za kontrola na preku-

grani~noto prenesuvawe na opasen otpad i za negovo skladirawe (�Bazelska konvenci-

ja�) stapi na sila vo 1982 godina. Glavnata cel na Bazelskata konvencija e za{titata na

ìvotnata sredina i na zdravjeto na lu|eto {to se ostvaruva so minimizirawe na opas-

niot otpad, {to se ostvaruva so pravilno upravuvawe, onamu kade {to e mo`no toa.

Konvencijata naloùva, vo vrska so opasniot otpad, da se primenuva pristapot �inte-

griran ìvoten ciklus� {to zna~i stroga kontrola na otpadot od negovoto sozdavawe do

negovoto skladirawe, transportirawe, pro~istuvawe, povtorna upotreba, reciklirawe

i do kone~noto deponirawe.

BAKAR (Cu) Bakarot e mek teòk metal so crvenkavo-kafeava boja. Se nao|a vo

prirodata vo razli~ni vidovi mineralni soli i vo organski soedninenija, a isto taka i

vo forma na metal. Bakarot se upotrebuva pri izrabotkata na kujnski pribor i vo sis-

temite za distribucija na vodata, kako i vo proizvodstvoto na ve{ta~kite |ubriva, her-

bicidite i boite. Se koristi i kako aditiv vo hranata za ìvotni pri kontrola na ras-

tot i na bolestite. Antropogenite emisii gi so~inuvaat topilnicite, elektrocen-

tralite i incineratorite za medicinski otpad. Najgolemoto osloboduvawe na bakar se

izveduva od bakarnata zgura, talogot na kanlizacijata i od zemjodelskite aplikacii.

Bakarot vo mali koli~ini e polezen za ìvotot, no toj e toksi~en vo golemi

koli~estva. Kaj lu|eto, vnesuvaweto na koli~estvo od eden gram bakarni soli moè da

predizvika ostra stoma~na bolka, povra}awe, dijarea, pojava na krv i na belkovini vo

urinata, povi{en pritisok, konvulzii, koma i smrt. Se znae deka bakarnite soedineni-

ja gi uni{tuvaat spermatozoidite. Otstranuvaweto na otpadot koj sodrì bakar e reg-

ulirano so Bazelskata konvencija.

BIOAKUMULACIJA Bioakumulacija zna~i odnos me|u hemiskata koncen-

tracija vo organizmot i nejzinata koncentracija vo okolinata. Soedinenieto se aku-

muliraa sekoga{ i pobrzo se deponira vo organizmot, otkolku {to se pretvora vo drugi

sostojki (se metabolizira) ili se izla~uva. Kako {to hemikalijata se dviì vo

Postkonf



B

sinxirot na ishranata (na primer, od zagadeniot plankton, odnosno od malite ribi

preku golemite do ~ovekot) mo`no e zgolemuvawe na koncentracijata, so {tetni

posledici za organizmot doma}in. Nekoi postojani zagaduva~i {to se bioakumuliraat

se te{ki metali, kako, na primer, ìvata i olovoto i organohlornite soedinenija.

Razbiraweto na dinamikata na procesot na bioakumulacija e mnogu va`no za za{titata

na ~ovekot i na drugite ìvi organizmi od {tetni hemiski vlijanija i toa stana mnogu

vaèn del vo regulativata za hemikaliite.

BIZMUT (Bi) Bizmutot e bel, kristalen, kr{liv metal so rozovkava boja. Se

koristi za proizvodstvo na meki metali, akrilni vlakna, sistemi za detekcija na

poàrite, vo kozmetikata, vo proizvodstvoto na lekovi i kremi za hemoroidi. Isto

taka se koristi kako nosa~ na uraniumskiot polne` vo nuklearnite reaktori.

Bizmutot e eden od pomalku toksi~nite te{ki metali. Zgolemenoto vnesuvawe na biz-

mutot, sepak, moè da predizvika nekoi slabi bubre`ni o{tetuvawa.

BTF (BALKANS TASK FORCE) Rabotnata grupa za Balkanot be{e zaedni~ki

proekt na UNEP/UNCHS (@iveali{ta) namenet za ocenka i za nabquduvawe na vli-

janijata vrz ìvotnata sredina i vrz ~ove~kite ìveali{ta od konfliktite na

Balkanot.

VINIL HLORID (C2H3Cl) Vinil hloridot e zapaliv gas bez boja, so slab, blag

miris. Toj e proizvedena supstanca koja se koristi vo proizvodstvoto na polivinil

hlorid (PVC) i na adhezivi. PVC se koristi za pravewe razni plasti~ni proizvodi kako

{to se cevkite, oblogite na ìcite i kablite i za tapacirawe mebel. Vinil hloridot

formiran od raspa|aweto na PVC i od drugite hemikalii moè da navleze vo podzem-

nite vodi, no ne se akumulira vo rastenijata i vo ìvotnite. Izloùvaweto na vinil

hlorid moè da predizvika glavobolka, za{emetenost, zamor, nemiren son, zaguba na

pameteweto, o{tetuvawe na nervite i supresija na imunolo{kiot sistem. Lu|eto koi

rabotat so vinil hloridot se àlat na problemi so krvotokot vo racete i na dege-

naracija na koskite vo prstite. Eksperimentite so ìvotnite pokaàle deka dolgotra-

jnoto izloùvawe na vinil hlorid moè da ja o{teti spermata i semenicite i da dovede

do pojava na razli~ni vidovi kancer na crniot drob, mozokot i na belite drobovi.

GIPS (CaSO4) Gipsot ili kalcium sulfatot e va`no soedinenie vo industrijata

i se pojavuva vo razli~ni boi i formi. Toj e primarna sostojka na beliot gips (Pariski

gips) i se koristi kaj razli~ni grade`ni materijali kako {to e �monta`niot yid�. Od

ovaa supstancija nema nekoi poseriozni posledici za okolinata i za zdravjeto na

lu|eto.

GRID Baza na podatocite za globalnite resursi na UNEP e mreà na infor-

martivnite centri koi obezbeduvaat pristap do kvalitetni informacii za ìvotnata

sredina na licata koi donesuvaat odluki i za javnosta. Momentalno postojat {esnaeset

II

71

V

G

GRID centri vo svetot, a evropskite se nao|aat vo Arendal, Budimpe{ta, @eneva,

Moskva, Tbilisi, Var{ava i MAP/Blue Office.

DDT (C14H9C15) DDT ili dihlordifeniltrihloretan, be{e prviot {iroko

upotrebuvan organohloren pesticid. Se javuva vo pakuvawe vo forma na bezbojni

kristali ili bel pra{ok. Otkako e pu{ten vo upotreba, vo 1939 godina, se mislelo deka

e idealen insekticid poradi negovata niska cena i boèmnata mala toksi~nost kaj

cica~ite. Sepak, problemite povrzani so {irokata upotreba na DDT se pojavile na kra-

jot od 40-tite godini. Mnogu vidovi insekti stanaa otporni na DDT i se otkri deka toj

e mnogu toksi~en za ribite. U{te pove}e, be{e utvrdeno deka DDT se akumulira vo mas-

noto tkivo kaj ìvotnite i se bioakumulira so sinxirot na ishranata. Izloùvawata

na DDT moàt da predizvikaat ma~nina, povra}awe, za{emetenost, konfuzija, zaguba na

muskulnata kontrola i tremor. Trguvaweto so DDT }e bide razgledano vo PIC konven-

cijata. Momentalno se izrabotuva Konvencijata za postojanite organski zagaduva~i na

Obedinetite Nacii za da moè da se ogran~i i da se kontrolira upotrebata na DDT i na

drugite opasni hemikalii.

DIOKSINI (C12H4C14O2) Terminite �dioksin� ili �dioksini i furani� zna~at

grupa od 210 hlorirani zagaduva~i poznati kako polihlorati dibenzo-p-dioksini i

dibenzofurani. Dioksinite se organohlorni i vo svetot se poznati kako naj{tetni

organski zagaduva~i. Tie se pojavuvaat kako sporedni proizvodi na industriskite pro-

cesi vo koi se koristi hlorot i site vidovi spaluvawa. Edna{ ispu{teni vo okolinata,

dioksinite se prirodno stabilni so tendencija da se vrzat so talozite ili so privre-

meno odloènite materijali. Dioksinite imaat potencijal da se bioakumulirat vo

sinxirot na ishranata i da predizvikaat seriozna opasnost za ìvotnata sredina i za

zdravjeto na lu|eto. Najtoksi~niot od dioksinite i furanite, 2, 3, 7, 8 �

tetrahlordibenzo-p-dioksin (TCDD) se koristi kako toksikolo{ki model za grupata i

e temelno izu~uvan. Klasificiran e kako kancerogen. Pokraj toa {to predizvikuva

kancer, eksperimentite kaj ìvotnite pokaùvaat deka predizvikuva o{tetuvawa na

nervniot, imunolo{kiot i reproduktivniot sistem, a predizvikuva i malformacii kaj

nerodenite. Naj~estite efekti vrz zdravjeto na lu|eto pri izloùvawe na dioksini se

te{kite bolesti na koàta, so akni kako lezii koi glavno se javuvaat na liceto i na

gorniot del od teloto. Tie predizvikuvaat i crvenilo, obezbojuvawe na koàta i

preterana vlaknavost na teloto. Isto taka moè da se zabeleàt promeni vo krvta i vo

urinata koi ukaùvaat na o{tetuvawa na crniot drob. Isfrlaweto na otpadot koj

sodrì dioksin e regulirano so Bazelskata konvencija. Konvencijata za postojani

organski polutanti na Obedinetite nacii ima cel da go ograni~uva proizvodstvoto na

dioksinite i na drugite opasni hemikalii.

EMER Kooperativna programa za nabquduvawe i za evaluacija na dalekuse`nata

transmisija na vozdu{nite polutanti vo Evropa.

Postkonf



D

E

@ARI[TA Toa se mesta koi pretstavuvaat zna~itelna opasnost za ~ovekovoto

zdravje i za ìvotnata sredina. Site otkrieni àri{ta baraat itni merki za smalu-

vawe na opasnosta, so rehabilitacija i so rakovodewe na ìvotnata sredinata.

@ELEZO (Fe) @elezoto e teòk metal so sivo-metalna boja. Re~isi celoto

komercijalno proizvodstvo na èlezoto se koristi vo ~eli~nata industrija i se pravi

vo visoki pe~ki za topewe. îstiot metal hemiski e mnogu aktiven i brzo korodira,

osobeno vo vlaèn vozduh ili na povisoki temperaturi. @elezoto e esencijalen dietal-

en element koj se koristi od krvnite kletki za vrzuvawe na kislorodot. Prekumernoto

vnesuvawe na èlezo, se povrzuva so zgolemeniot rizik od kardiovaskularnite bolesti

i rakot na debeloto crevo. Razli~ni studii ukaùvaat na toa deka prekumernoto vnesu-

vawe na èlezo moè da go o{teti crniot drob i pankreasot {to moè, vo nekoi

slu~ai, da predizvika dijabetes. Sepak, s# na s#, èlezoto ne pretstavuva zna~ajna opas-

nost za zdravjeto na ~ovekot i za okolinata.

@IVA (Hg) @ivata e priroden metal koj ima nekolku formi. Metalnata ìva e

sjajna, srebreno-bela te~nost bez miris. Pri zagrevawe taa se pretvora vo bezboen gas.

Metalnata ìva se koristi vo elektrolizite na natriumhloridot pri {to se dobiva

hloren gas i kausti~na soda, a nao|a primena vo proizvodstvoto na termometrite, zab-

nite plombi i bateriite. @ivata navleguva vo vozduhot od rudnite naslagi, od zapale-

niot jaglen i od otpadot na fabrikite. Koga edna{ }e navleze vo prirodata, taa moè

da se metilira od mikroorganizmite do organskite vidovi ìva, naj~esto metil ìva.

Ova soedinenie brzo preminuva niz kleto~nite membrani i poznato e deka se bioaku-

mulira vo sinxirot na ishranata. Nervniot sistem e mnogu ~uvstvitelen na site formi

na ìva, a efektite se pojavuvaat vo vid na razdrazlivost, stravovi, tremori, promeni

vo vidot, sluhot i vo pameteweto. Izloùvaweto na visoki koncentracii na ìva moè

trajno da go o{teti mozokot, bubrezite i belite drobovi. Malite deca se pove}e

~uvstvitelni od vozrasnite. Vo maj~inoto telo ìvata preminuva kaj fetusot i moè da

premine kaj doen~eto preku maj~inoto mleko. Izloènite doen~iwa moàt da pretrpat

o{tetuvawa na mozokot, problemi so muskulnata koordinacija, slepilo, stravovi i prob-

lemi so govorot. Skladiraweto na otpadot koj sodrì ìva e regulirano so Bazelskata

konvencija. Me|unarodnata trgovija so ìva }e bide predmet na PIC konvencijata.

JAGLERODEN DIOKSID (CO2) Jaglerodniot dioksid e bezboen gas so slab

miris i so kisel vkus. Prirodno se dobiva od ìvotnite za vreme na di{eweto, a se

koristi od rastenijata pri fotosintezata. Iako e zastapen so 0,03 % vo atmosferata,

toj e eden od najva`nite gasovi koi go predizvikuvaat efektot na staklena gradina.

Sogoruvaweto na fosilnite goriva ja zgolemuva koncentracijata na CO2 vo atmosfera-

ta i se veruva deka toa pridonesuva za globalnoto zatopluvawe. Kako rezultat na toa,

II

73

@

J

globalnite emisii na CO2 }e bidat regulirani so Ramkovnata konvencija za klimatski

promeni na Obedinetite Nacii.

JAGLERODEN DISULFID (CS2) îstiot jagleroden disulfid e bezbojna

te~nost so prijaten i sladok miris, sli~en na hloroformot. Sepak, nepreraboteniot

industriski proizvod e òltenikava te~nost so neprijaten miris na gnili rotkvi.

Najva`nata upotreba na jaglerodniot disulfidot vo industrijata e vo proizvodstvoto

na viskoznite ve{ta~ki vlakna. Isto taka, se upotrebuva kako rastvoruva~ vo razni

industriski procesi vklu~uvaj}i go i rafiniraweto na naftata i na parafinot, a od

neodamna se koristi vo produkcijata na flotacioni agensi i herbicidi. Ispu{ten vo

prirodata, jaglerodniot disulfidot brzo isparuva. Se ~ini deka organizmite {to

ìveat vo voda ne go zemaat. Vdi{uvaweto na pareite na jaglerodniot disulfid moè

da predizvika nadraznuvawa na o~ite i na di{nite pati{ta. Jaglerodniot disulfid e

depresor na centralniot nerven sistem i moè da predizvika povredi na crniot drob i

na bubrezite. Dolgotrajnoto vdi{uvawe moè da predizvika bolest na srceto, promeni

vo odnesuvaweto kako i nervno-psiholo{ki promeni. [teten e za reprodukcijata, a neg-

ativno vlijae i vrz razvojot na plodot.

JAGLERODEN MONOKSID (SO) Jaglerodniot monoksidot e gas bez miris, vkus

i boja. Toj e malku poredok od vozduhot. Toj e proizvod na nekompletnoto sogoruvawe na

gorivata {to sodràt jaglerod, a se javuva i kako proizvod od nekoi industriski i

biolo{ki procesi. Vo niski koncentracii toj moè da predizvika glavobolki,

za{emetenost, privremeno gubewe na muskulnata koordinacija, pameteweto i vidot.

Dolgotrajnite izloùvawa na niski koncentracii moàt da rezultiraat so bolesti na

srceto i so o{tetuvawa na centralniot nerven sistem. Izloùvawata na povisokite

koncentracii na jaglerodniot monoksid predizvikuvaat konvulzii, koma i respira-

torni problemi i ja namaluvaat sposobnosta na krvta da go prenesuva kislorodot.

Izloùvaweto na visoki koncentracii za vreme na bremenosta moè da predizvika

namalena telesna teìna na plodot i o{tetuvawa na negoviot nerven sistem.

KADMIUM (Cd) Kadmiumot e teòk metal so sino-bela i sivo-crna boja.

Primarno se koristi vo srebren lem, vo bateriite, plastikata i vo pigmentite. Pomali

koli~estva kadmium se dobivaat so prirodnoto raspa|awe na mineralite, no pogolem

del se osloboduva preku industriskite otpadni vodi i preku kanalizacijata. Isto taka,

toj e ne~istotija vo mnogu |ubriva i so toa ja zagaduva po~vata. Kadmiumot nema

biolo{ki poznata funkcija i toj e mnogu otroven, kako za ìvotnite, taka i za ras-

tenijata. Kaj ~ovekot hranata i vodata za piewe so visoki koncentracii na kadmium

moàt mnogu opasno da go nadraznat stomakot, do povra}awe i dijarea. Primaweto

pogolemi koli~estva kadmium, vo podolg period, vodi do o{tetuvawe na bubrezite i na

crniot drob, do slabeewe na koskite i na setiloto za miris. Kadmiumot i negovite

soedinenija se kancerogeni. Deponiraweto na otpadot {to sodrì kadmium e regulira-

no so Bazelskata konvencija.

Postkonf



K

KAUSTI^NA SODA(NaON) Kausti~nata soda, ili natriumhidroksidot, kako

{to ~esto se narekuva e bela i bezmirisna tvrda konzistencija, so izrazeno korozivno

dejstvo. Se upotrebuva vo proizvodstvoto na razli~ni hemikalii, kako i vo rafini-

raweto na naftata i pri proizvodstvoto na hartija. Ekstremno e {tetna za o~ite i

moè da predizvika trajni o{tetuvawa i slepilo. Vo dopir so koàta moè da predizvi-

ka nadrazba i izgorenici. Vdi{uvaweto moè da dovede do vospalenie na belite drobovi i

da predizvika ka{lawe, skraten zdiv i akumilirawe na fluidite vo belite drobovi.

KSANTATI Ksantatite se dobivaat od alkohol i od jaglerodendisulfid vo pris-

ustvo na alkalnite metali, kako {to se litiumot, natriumot, kaliumot, rubidiumot,

ceziumot ili franciumot. Zborot poteknuva od gr~kiot zbor ksantos, {to zna~i òlto.

Najva`nata grupa ksantati se natriumovite soli dobieni od celulozata. Ovie materi-

jali moàt da se procesiraat do vidovi ve{ta~ka svila (ve{ta~ki vlakna) i celofan.

Nekoi ksantati se upotrebuvaat kako flotacioni agensi za koncentrirawe na izvesni

metalni rudi. Opasnosta za zdravjeto na lu|eto i za okolinata zavisi od toa vidot na

ksantatite za koi stanuva zbor.

LINDAN (C6H6CI6) Lindanot e bezboen organohloren pesticid vo kristalna

cvrsta sostojba, so umereno slab miris, ili bez miris. Se sostoi od pribli`no 99%

HCH. Lindanot se koristi vo {irokiot spektar zemjodelski insekticidi od ranite 50-

ti godini i toj e 5 do 20 pati potoksi~en od DDT. Isto taka, se koristi vo mnogu lekovi-

ti masti za tretman na vo{kite i na {ugata. Slabo e rastvorliv vo voda i brzo se aku-

mulira kaj mikroorganizmite, bezrbetnicite, ribite, pticite i ~ovekot. Sepak elimi-

nacijata na lindanot od teloto e relativno brza koga izloùvaweto ima prekini.

Lindanot moè da ostane vo vozduhot do 17 nedeli. Izloùvawata na rabotnoto mesto

moàt da predizvikaat rastrojstva vo krvta, za{emetenost, glavobolki i promeni na

nivoto na polnite hormoni. Vnesuvaweto golemi koli~estva predizvikuva razni napa-

di i smrt. Vnesuvaweto na umereni koli~estva moè da gi pogodi bubrezite i crniot

drob. Lindanot se smeta za kancerogen i se povrzuva so pojavata na kancerot na crniot

drob. Me|unarodnata trgovija so lindan }e bide razgleduvana so PIC konvencijata.

METALNI SULFATI Toa e op{t termin koj se koristi pri opi{uvaweto na

soedinenijata {to sodràt metal i sulfur. Opasnosta za zdravjeto na ~ovekot i za

okolinata zavisi od toa za koj metalen sulfat stanuva zbor.

MONOAMONIUM FOSFAT (H6NO4P) Monoamonium fosfatot e |ubrivo koe

se koristi vo zemjodelieto, a se dobiva pri reakcija na amonijakot so fosfornata

kiselina. Opasnosta za zdravjeto na lu|eto i za okolinata e isto kako i kaj fosfatite.

NAFTENI HIDROJAGLERODI Naftenite hidrojaglerodi se formiraat od

II

75

L

M

N

nerazgradenite ostatoci na praistoriskite rastenija i ìvotni koi bile zakopani na

dnoto na predistoriskite mo~uri{ta, ezera i okeani. Tie se sloèna smesa na posebni

hemiski soedinenija i se koristat vo pove}e od 3000 industriski proizvodi. Benzinot e

najzastapeniot proizvod, dodeka drugite proizvodi se plastikata, ve{ta~kite |ubriva

i asfaltot. Oslobodeni vo okolinata, naftenite hidrokarbonati podleàt na mnogu

sloèni hemiski, fotohemiski i biohemiski reakcii koi imaat golem broj razloèni

produkti. Sekoj od ovie produkti ima svoe osobeno vlijanie vrz zdravjeto na ~ovekot i

na okolinata, {to bara individualni ocenki i analizi.

NPK |ubriva Toa e tip |ubrivo koe se koristi vo zemjodelieto i sodrì tri pri-

marni sostojki za rastot: azot (N), fosfor (P) i kalium (K).

OLOVO (Pb) Olovoto e priroden element so sinkavo-siva boja i e teòk metal

koj se nao|a vo mali koli~estva vo zemjinata kora. Nema poseben miris ni vkus. Olovoto

se koristi vo municijata, za metalni proizvodi (cevki i lemovi), pokrivi, baterii, boi

i kako za{tita od H-zraci. Zagaduvaweto na okolinata se sproveduva preku topeweto i

rafiniraweto na olovoto i so sogoruvaweto na naftenite goriva {to sodràt olovni

aditivi. Vo doma}instvoto, olovnite cevki i boite koi sodràt olovo se isto zna~aen

izvor na izloùvawe. Zemjenite i vodnite rastenija se poznati po toa {to go akumuli-

raat olovoto vo industriski zagadenite sredini. Olovoto e serizna zakana za zdravjeto

na lu|eto i moè seriozno da mu na{teti re~isi na sekoj organ od ~ovekovoto telo.

Naj~uvstvitelen od site e centralniot nerven sistem no, isto taka, lesno moàt da

bidat pogodeni bubrezite kako i imunolo{kiot sistem. Izloùvaweto na olovo za

vreme na bremenosta moè da dovede do spontani abortusi, smalen plod i nepovratni

o{tetuvawa na mozokot. Decata se osobeno ~uvstvitelni na truewe so olovo poradi toa

{to tie apsorbiraat i zadrùvaat pove}e olovo, vo odnos na nivnata teìna, od vozras-

nite. Pri vakvi izloùvawa, kaj decata se pojavuvaat te{kotii pri u~eweto i namalen

rast. Poradi zdravstvenite problemi vo poslednive godini zna~itelno e namaleno niv-

oto na olovoto vo benzinot, vo boite, vo kerami~kite proizvodi, vo cevkastite lemovi.

Otstranuvaweto na otpadot koj sodrì olovo e regulirano so Bazelskata konvencija.

ORGANOHLORNI SOEDINENIJA Ovoj termin ozna~uva {irok spektar

hemikalii koi sodràt jaglerod, hlor i, ponekoga{, drugi elementi. Mnogu

organohlorni soedinenija se proizvele vklu~uvaj}i herbicidi, insekticidi, fungici-

di a, isto taka, i industriski hemikalii kako {to se polihloriranite bifenili.

Karakteristika na ovie soedinenija e toa {to se stabilni, rastvorlivi vo masti i se

bioakumuliraat. Organohlornite soedinenija pretstavuvaat golema opasnost za zdrav-

jeto na lu|eto a nekoi od niv se kancerogeni.

PAKT ZA STABILNOST NA JUGOISTO^NA EVROPA Ovaa inicijativa

potpi{ana od 27 zemji ima cel da ja stabilizira, transformira i eventualno da ja inte-

Postkonf



O

P

grira Jugoisto~na Evropa vo evropskata i transatlanskata zaednica preku promovi-

rawe na sorabotkata i multietni~kata demokratija. Paktot be{e oficijalno najaven za

vreme na samitot vo Sarajevo vo juli 1999 godina od preku 40 lideri od Evropa i od

Severna Amerika.

PIC KONVENCIJA Taa }e stapi na sila koga }e ja ratifikuvaat 50 zemji.

Konvencijata }e ovozmoì monitoring i kontrola na trgovijata so razli~ni hemikalii

koi pretstavuvaat zakana za zdravjeto na ~ovekot i za okolinata. ]e im se ovozmoì na

zemjite uvoznici da odlu~uvaat koi hemikalii sakaat da gi primat i }e moàt da gi

otstranat onie so koi ne moàt bezbedno da se spravat. Ako se trguva, kriteriumite za

etiketirawe i dobivawe informacii za potencijalnite zadravstveni i ekolo{ki prob-

lemi }e ja promoviraat bezbednata upotreba na ovie hemikalii.

RORs KONVENCIJA Obedinetite Nacii razvivaat me|unarodna konvencija za

reducirawe ili eliminirawe na proizvodstvoto na mnogu postojani organski polutan-

ti (RORs).

POSTOJANI ORGANSKI POLUTANTI Postojanite organski polutanti, ili

POPs, se hemiski supstancii koi opstojuvaat vo prirodata (imaat dolg vek na raz-

graduvawe), se bioakumuliraat niz sinxirot na ishranata i pretstavuvaat opasen rizik

za zdravjeto na lu|eto i za sredinata. Me|unarodnata unija se zaloì za itna globalna

akcija za namaluvawe i eliminirawe na ispu{taweto na ovie hemikalii (vidi

Konvencija RORs).

PROGRAMA �GLOBE� Programata �GLOBE� e internacionalen edukativen

proekt za ~ovekovata sredina, iniciran vo 1995 godina od zamenikot pretsedatel na

SAD, Al Gor. Programata ima cel da ja zgolemi svesta za ìvotnata sredina i da gi pro-

movira mo`nostite za prodlabo~uvawe na znaewata od prirodnite nauki, matematika i

od koristeweto na internetot kaj u~enicite. Dosega, vo svetot preku 86 zemji i 8000

u~ili{ta go prifatile ovoj proekt.

PCBs (PCBs) Polihloriranite bifenili se smesa od 209 razli~ni hemikalii koi

se pojavuvaat vo razli~ni formi kako te~ni masla, vo cvrsta forma i kako cvrsta

smola. PCBs se organohlorni soedinenija koi se proizveduvaa do sredinata na 80-tite

godini, za podocna da bidat zabraneti poradi nivnata toksi~nost i trajnost. PCBs se

{iroko koristeni kako izolatori vo elektri~nata oprema. Isto taka se koristeni i vo

proizvodstvoto na hidrauli~ni te~nosti, masla, mastila, adhezivni materijali i insek-

ticidi. S# u{te moè da se najdat vo starata elektri~na oprema i nivnoto oslobodu-

vawe vo okolinata prodolùva od deponiite. PCBs se mnogu otporni soedinenija i

potrebni se godini za da se raspadnat. Tie se rastvorlivi vo masti i se bioakumuliraat

vo tkivata na ìvotnite. PCBs stanaa polutanti niz celiot svet poradi dalekuse`noto

raznesuvawe so vozdu{nite struewa. Izloùvaweto na PCBs moè trajno da go o{teti

nervniot, reproduktivniot i imunolo{kiot sistem na ~ovekot. Poznato e deka ovie

II

77

soedinenija se kancerogeni i se povrzuvaat so razvojot na razli~nite vidovi kancer na

koàta i na crniot drob. Kaj cica~ite PCBs pominuvaat niz placentata do plodot vo

matkata i preku maj~inoto mleko do novorodenite bebiwa. Skladiraweto na otpadot koj

sodrì PCBs e regulirano so Bazelskata konvencija. Me|unarodnata trgovija so PCBs }e

bide predmet na PIC konvencijata. POPs konvencijata predviduva ponatamo{na restrik-

cija vo koristeweto na PCBs i drugi opasni hemikalii.

REC Regionalniot centar za ìvotna sredina za Centralna i za Isto~na Evropa

(REC) e neprofitabilna organizacija. Negova misija e da obezbeduva pomo{ za

re{avawe na ekolo{ki problemi vo Centralna i Isto~na Evropa. Centarot ja ispol-

nuva svojata misija preku ohrabruvawe na sorabotkata na nevladinite organizacii, vla-

dite i delovnite sorabotnici, ja poddrùva slobodnata razmena na infomraciite i go

promovira javnoto u~estvo vo odlukite koi se odnesuvaat na ìvotnata sredina. Toj e

osnovan vo 1990 godina od Obedinetite Nacii, Evropskata Komisija i Ungarija. Denes

REC e pravno zasnovan so potpi{uvaweto na Povelba od vladite na 25 zemji i od

Evropskata Komisija i so me|unarodnata spogodba so vladata na Ungarija. Nejzinoto

sedi{te se nao|a vo Sentendre vo Ungarija, so pretstavni{tva vo 15 zemji od Isto~na i

od Centralna Evropa a tie se: Albanija, Makedonija, Bosna i Hercegovina, Bugarija,

Hrvatska, êhija, Ungarija, Estonija, Latvija, Litvanija, Polska, Romanija, Slovenija

i SR Jugoslavija.

ROTERDAMSKA KONVENCIJA, vidi PIC konvencija.

SILICIUM (Si) Siliciumot e temno siv element so sinkava nijansa.

Siliciumot, teìnski, zafa}a 25.7 % od zemjinata kora. Najmnogu e zastapen vo

negovite oksidirani formi nare~eni silikati kako {to e kvarcot. Siliciumot e vtor

po zastapenost element i samo kislorodot e pozastapen od nego. Siliciumot se koristi

vo razli~ni komercijalni proizvodi kako {to se prozorskite stakla, kompjuterskite

~ipovi, molivite, betonot, maslata i lakovite. Na sobna temperatura siliciumot e

relativno inerten i ne pretstavuva zna~ajna opasnost za zdravjeto na lu|eto i za okoli-

nata. Sepak, poznato e deka prekumernoto vdi{uvawe na siliciumov prav predizvikuva

luzni na gradite {to se narekuva silikoza.

SRJ Sojuzna Republika Jugoslavija.

SULFUR DIOKSID (SO2) Sulfurniot dioksidot e bezboen gas so silen

nadraznuva~ki miris. Se dobiva so sogoruvaweto na fosilnite goriva i so prèwe na

sulfurnite rudi. Se koristi za proizvodstvo na sulfurna kiselina. Kiselite gasovi,

kakov {to e sulfrniot dioksid, vlijaat na kiselosta na pH precipitacijata. So tekot

na vremeto kiselite do`dovi moàt {tetno da vlijaat vrz kvalitetot na po~vata i na

vodata. Vo vrska so ~ovekovoto zdravje evidentno e deka sulfurniot dioksid ja

Postkonf



R

S

naru{uva funkcijata na belite drobovi, osobeno kaj asmati~arite. Toj e mnogu silen

koroziven nadraznuva~ na o~ite, ligavicata i na koàta. Hospitaliziraweto i smrtnosta

se povrzani so zgolemuvaweto na negovite koncentracii vo urbanite sredini. Zgolemeniot

broj zaboluvawa e evidenten kaj lu|eto ~uvstvitelni na respiratorni bolesti.

SULFURNA KISELINA (H2SO4) Sulfurnata kiselina e maslovidna te~nost

bez boja i miris. Nejzinata glavna primena e povrzana so proizvodstvoto na fosfatni

ve{ta~ki |ubriva. Isto taka nao|a primena i vo proizvodstvoto na ekslozivi, boi,

pergamentna hartija, lepila i kiselo-olovni baterii. Sulfurnata kiselina e mnogu

korozivna i nadraznuva~ka supstancija koja moè da ja o{teti koàta, o~ite, respira-

torniot i gastrointestinalniot sistem. Pri direkten kontakt so o~ite moè da predi-

zvika slepilo, a ako se goltne kocentrirana sulfurna kiselina, taa }e gi izgori usta-

ta i grloto, }e napravi dupka vo stomakot i moè da predizvika smrt. Vdi{uvaweto na

parea od sulfurna kiselina rezultira so erozii na zabite i so iritacija na respira-

torniot trakt. Otstranuvaweto na sulfurnata kiselina sodràna vo baterii e reguli-

rano so Bazelskata konvencija.

TE[KI METALI Te{ki metali e zaedni~koto ime za metalite i metaloidite

koi imaat atomska masa pogolema od 6 grama po kuben santimetar. Mnogu od ovie metali

se toksi~ni vo mnogu niski koncentracii. Tie se postojani vo prirodata i imaat poten-

cijal da se bioakumuliraat vo sinxirot na ishrana. Te{kite metali oslobodeni vo vod-

nata sredina najmnogu se vrzuvaat so odloènite materijali i na krajot se akumuliraat

vo sediment.

UNDP U{te od 1965 godina Programata za razvoj na Obedinetite Nacii im poma-

ga na zemjite da se postigne odr`liv ~ove~ki razvoj so toa {to pomaga vo zajaknuvawe-

to na ~etiri oblasti: iskorenuvawe na siroma{tijata, sozdavawe uslovi za vrabotu-

vawe i odr`livo ìveewe, jaknewe na ulogata na ènata i za{titata i regeneracijata

na ìvotnata sredina.

UNECE Ekonomskata komisija za Evropa pri Obedinetite Nacii e osnovana vo

1947 godina kako forum na zemjite od Severna Amerika, Evropa i Centralna Azija za

zajaknuvawe na ekonomskata sorabotka. UNECE se griì za ekolo{kite analizi, ìvot-

nata sredina i ~ove~kite ìveali{ta, statistikata, odr`livata energija, razvojot na

industrijata i pretprijatijata, {umarstvoto i transportot.

UNEP Programata za ìvotnata sredina na Obedinetite Nacii e osnovana kako

posledica na Konferencijata za ~ovekovata okolina, odràna vo Stokholm vo 1972 god-

ina. Celta na UNEP e da bide vode~ka svetska ekolo{ka organizacija koja ja postavuva

globnata ekolo{ka agenda. UNEP se zazema za koherentna implementacija na

ekolo{kiot aspekt � odr`liv razvoj vo samiot sistem na Obedinetite Nacii. UNEP

II

79

T

U

pretstavuva avtoriteten promoter za globalnata ìvotna sredina koj ja pottiknuva

me|unarodnata sorabotka i dejstvuvaweto so primena na dostapnite nau~ni i tehni~ki

kapaciteti.

UNCHS Centarot za ~ove~ki naselbi na Obedinetite Nacii (@iveali{ta) e

osnovan 1978 god. Dve godini po Konferencijata za ~ove~ki naselbi na Obedinetite

Nacii, odràna vo Vankuver, Kanada. Centarot e vode~ka agencija na ON za aktivnos-

tite za razvoj na ~ove~kite ìveali{tata, kako i za globalna razmena na infofmacii

za ìveali{tata, za uslovite i trendovite.

UNHCR Visokiot komeserijat za begalci na Obedinetite Nacii e osnovan vo

1951 godina. UNHCR e zadolèn da gi rakovodi i da gi koordinira akciite za za{tita

na begalcite vo celiot svet i da gi re{ava nivnite problemi. Najzna~ajnata cel na

UNHCR e za{titata na pravata i blagosostojbata na begalcite. UNHCR se bori sekomu

da mu go obezbedi pravoto na azil, za{tita vo druga dràva i pravoto na dobrovolno

vra}awe doma.

URANIUM (U) Uraniumot e glavnoto gorivo kaj nuklearnite reaktori i glavna

surovina vo izrabotkata na nuklearnoto oru`je. Prirodniot uranium ima tri izotopa:

uranium � 238, uranium � 235 i uranium � 234. Izotopite na uraniumot se radioaktivni.

Jadrata na radioaktivnite elementi se nestabilni {to zna~i deka tie se transformi-

raat vo drugi elementi, so emisija na ~estici (a ponekoga{ so primawe na ~esticite).

Ovoj proces, poznat kako radioaktivno raspa|awe, obi~no, rezultira so emisija na

alfa i beta ~estici od jadroto. Toa, ~estopati, e pridruèno so emisija na gama radi-

jacija koja ima elektromagnetna priroda kako H zracite. Ovie tri vida radijacija

imaat mnogu razli~ni svojstva, no site se jonizira~ki zra~ewa. Na primer, sekoe od

ovie zra~ewa e dovolno da gi raskine hemiskite vrski i so toa, zra~ewata ja imaat

sposobnosta da gi o{tetat ili da gi uni{tat ìvite kletki. Najva`niot efekt vrz

zdravjeto od izloùvawe na uranium e kancerot. Se smeta deka uraniumot go predi-

zvikuva kancerot na belite drobovi i tumorite na limfnoto i koskenoto tkivo.

FARE Programata Fare na Evropskata unija obezbeduva va`na pomo{ vo part-

nerskite zemji na Centralna i Isto~na Evropa, so poddr{ka na naporite na ovie zemji

da gi sprovedat obvrskite za ~lenstvo vo Evropskata Unija. Partnerski zemji se:

Albanija, Makedonija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Republika ê{ka, Estonija,

Ungarija, Latvija, Litvanija, Polska, Romanija i Slovakija.

FERO Fero se upotrebuva kako prefiks vo hemijata za da se ozna~at soedineni-

jata {to sodràt dvovalentno èlezo. Feri gi ozna~uva soedinenijata koi sodràt

trovalentno èlezo.

Postkonf



F

FOSFAT (PO43+) Fosfatot e jonot vo soedinenieto na fosfornata kiselina.

FOSFORNA KISELINA (H3PO4) Fosfornata kiselina e bezbojna, bezmiris-

na, gusta te~nost. Se koristi kako za{titno sredstvo protiv korozijata, vo proizvod-

stvoto na metalni proizvodi, na ve{ta~ko |ubrivo i sto~na hrana. Fosfornata kiseli-

na e korozivna hemikalija i pri kontakt so nea o~ite i koàta moàt da izgorat. Pri

izloùvawe na nejzina parea se iritira nosot, du{nikot i belite drobovi. Iako fos-

fatot e nepodvièn vo po~vata moè da bide ispran vo potocite i ezerata kade {to

moè da predizvika cutewe na algite i sniùvawe na nivoto na kislorod. Se smeta deka

fosafatnite ve{ta~ki |ubriva pridonesuvaat vo erozijata na grebenite.

HCH (1,2,3,4,5,6 HEKSAHLORCIKLOHEKSAN) Vidi lindan.

HLOR (SI2) Hlorot e zelenikavo-òlt gas so silen razdraznuva~ki miris. Se

proizveduva so elektroliza na rastvor na prirodna sol. Ponekoga{ se proizveduva za da

se kombinira so petrohemikaliite za proizvodstvo na organohlorni produkti kako

rastvori, pesticidi, plastika (posebno PVC) i mnogu drugi hemikalii. Hlorot, isto

taka, se upotrebuva kako belilo vo proizvodstvoto na hartijata i za dezinfekcija na

vodata za piewe. Hlorniot gas se upotrebuva{e kako hemisko oru`je vo Prvata svetska

vojna i izloùvawata moàt da bidat fatalni. Imalo mnogu osloboduvawa na hlor od

industiski objekti i mnogu od niv rezultirale so smrt. Dolgotrajnoto izloùvawe na

niski koncentracii na hlor predizvikuva respiratorni problemi i korozija na zabite.

Hlorot e potencijalen nadraznuva~ na o~ite, koàta i na belite drobovi. Se smeta deka

hlorot ne e kancerogen kaj ìvotnite ili kaj lu|eto, no mnogu e toksi~en za vodnite

organizmi.

HLOROVODORODNA KISELINA (HCI) Hlorovodorodnata kiselina e bezboj-

na ili òltenikava te~nost so ostar miris. Se koristi primarno vo prerabotuvaweto

na metalite, vo proizvodstvoto na hemikalii i vo analiti~kata hemija. Kratkotrajni

izloùvawa vo vid na inhalacii moè da predizvikaat bolki vo gradite, ka{lawe,

vospalenija i ~irevi na di{nite pati{ta. Izloùvawata na povisoki koncentracii

moàt da predizvikaat sobirawa na fluidi vo belite drobovi {to moè da predizvika

smrt. Vo dopir so koàta moè da predizvika te{ki izgorenici, ~irevi i luzni.

Izloùvaweto na rabotnicite na hlorovodorodna kiselina podolg period predizviku-

va hroni~en bronhitis, dermatitis i fotosenzibilizacija. Prodolèni izloùvawa

na niski koncentracii moè da predizvika erozija i obezbojuvawe na zabite.

HROM (Cr) Hromot e teòk metal bez miris i vkus i se nao|a sloboden vo priro-

data. Ima razli~ni formi hrom. Soedinenijata na hromot (III) se nao|aat vo prirodata

i se bitni sostojki na ishranata kaj lu|eto. Za razlika od toa, pogolemoto koli~estvo

hrom (VI) poteknuva od ~ovekovite aktivnosti kako {to e proizvodstvoto na koà, prez-

ervacijata na drvoto, spaluvaweto na medicinskiot otpad, sogoruvaweto na fosilni

II

81

H

goriva i vadeweto i topeweto na hromnata ruda. Dolgotrajnite izloùvawa na visoki

koncentracii na hrom (VI) moàt da predizvikaat o{tetuvawe na nosot i na belite

drobovi i da go zgolemat rizikot od zaboluvawa na di{nite pati{ta. Vnesuvaweto na

golemi koli~estva hrom moè da predizvika ~irevi, konvulzii, o{tetuvawa na

bubrezite, na belite drobovi i smrt. Dopirot na koàta so te~nosti ili so cvrsti

materii koi sodràt hrom (VI) predizvikuva lezii i ~irevi. Dokaàno e deka hromot

(VI) e kancerogen. Dosega poznatite podatoci ne moàt da gi potvrdat kancerogenite

sposobnosti kaj drugite vidovi hrom. Isfrlaweto na otpadot koj sodrì hrom (VI) e

regulirano so Bazelskata konvencija.

CIJANID (CN) Jonite na cijanidot, obi~no, odat zaedno so drugi elementi kako

{to se vodorodot, natriumot i kaliumot. Jonskiot cijanid obi~no se nao|a pridruèn

od drugi elementi kako {to se vodorodot, natriumot ili kaliumot. Ovie cijanidni

soedinenija se koristat vo elektrocentralite, vo metalurgijata, vo proizvodstvoto na

hemikalii, plastika i na sprejovi, kako i vo razvivaweto na fotografiite. âdot od

cigarite i izduvnite gasovi na avtomobilite sodràt cijanidni soedinenija.

Izloùvaweto na niski koncentracii na cijanid moàt da predizvikaat problemi vo

di{eweto, srcevi bolki, povra}awe, promeni vo krvta, glavobolki, vrtoglavici i

zgolemuvawe na tiroidnata `lezda. Cijanidot e ekstremno toksi~en, taka {to i kusoto

izloùvawe na visoki koncentracii predizvikuva re~isi momentalen kolaps,

prestanok na di{eweto i smrt.

CINK (Zn) Cinkot e teòk metal koj slobodno se nao|a vo prirodata. Sepak,

ispu{taweto na cinkot vo ìvotnata sredina od antropogenite izvori {iroko go nad-

minuva ispu{taweto na cinkot od prirodnite izvori. Antropogeni izvori koi go

ispu{taat cinkot se elektrocentralite, topilnicite, procesiraweto na rudata kako i

rudnite drenaì i efluentite od hemiskite procesi (tekstil, pigment i boi, ve{ta~ki

|ubriva i proizvodstvoto na PVC). Kadmiumot i ìvata, ~estopati se nao|aat kako

ne~istotii na cinkovata ruda i se ispu{taat za vreme na topeweto. Iako cinkot ne se

smeta kako osobeno toksi~en, ponekoga{ koga se ispu{ta vo pogolemi koli~estva moè

da ima mnogu tragi~ni efekti kaj izvesni vodeni vidovi. Cinkot e biten oligoelement,

no vnesuvaweto na povisoki koncentracii od prepora~anite, duri i za kuso vreme, moè

da ima mnogu {tetni efekti za zdravjeto kako {to se stoma~ni gr~evi, ma~nina i

povra}awe. Vnesuvaweto na visoki koncentracii vo period od nekolku meseci moè da

predizvika anemija i o{tetuvawe na pankreasot.

Postkonf



C

DODATOK III•

MULTILATERALNISPOGODBI ZA @IVOTNATA

SREDINA PRIFATENI OD MAKEDONIJA

Konvencija za pristap do informacii, u~estvo na javnosta vo donesuvaweto odluki ipristap do pravdata za pra{awa povrzani so ìvotnata sredina (Arhus) � od 22 juli1998.

Konvencija za biolo{kata raznovidnost � od 2 dekemvri 1997

Konvencija za me|unarodna trgovija so zagrozeni vidovi na divata flora i fauna(CITES) � od 4 juli 2000

Konvencija za konzervacija na evropskite divi ìvotni i na prirodnite ìveali{ta �od 17 dekemvri 1998

Konvencija za konzervacija na migracionite vidovi divi ìvotni � od 1 noemvri 1999

Konvencija koja se odnesuva na za{titata na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo� od 30 april 1997

Konvencija za vodni ìveali{ta so me|unarodno zna~ewe posebno za ìveali{tata navodnite ptici (Ramsar) � od 8 septemvri 1995

Konvencija za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo prekugrani~niot kon-tekst � od 31 avgust 1999

Bazelska konvencija za kontrola na prekugrani~niot promet so opasen otpad i za nego-vo skladirawe � od 16 februari 1997

Vienska konvencija za za{tita na ozonskata obvivka � od 10 mart 1994

Konvencija za dalekuse`noto prekugrani~no zagaduvawe na vozduhot � od 17 noemvri 1991

Ramkovna konvencija za klimatskite promeni � od 28 januari 1998

Zabele{ka: Makedonija ne e strana na Konvencijata za za{tita i koristewe na vodniteresursi i me|unarodnite ezera; Konvencijata za pograni~nite posledici od industriskitenesre}i i da Konvencijata za borba protiv dezertifikacijata.

III

83

DODATOK IV•

LISTA NA LICATA KOI DADOASVOJ PRIDONES

UNEP

Donald Kanijaru direktor, pretsedatel na misijata/DEPIPasi Rine sovetnik, potpretsedatel na misijataXon Benet kordinator za izve{tai/koordinator na misijataMiko Halonen ekspert za ìvotna sredina/izvestuva~Sabin Hofnagel ekspert za institucionalni kapacitetiTim Xons koordinator za ocenki/urednikTakehiro Nakamura glaven ekspert za vlijanieto na prilivot na begalci

vrz ìvotnata sredinaOto Simonet slu`benik za informacii/GRID Arendal David Jensen pomo{nik slu`benik za informacii/ koordinator

na misijataMarija Kosticka pomo{nik slu`benik za informaciiFilip Rekacevi~ pomo{nik slu`benik za informacii/GRID ArendalFrederik Vogel WEB Master GRID @eneva Henrik Slote rakovoditel na oddel Qerka-Komar Go{ovi} izvr{en pomo{nik Kejt Ros pomo{nikKlaudio Gaqano voza~ i tehni~ki pomo{nikMajkl Viljams odnosi so pe~atot

Me|unarodni eksperti

Denis Brun Kruger International Consult A/C, Danska Miko Jokinen Turku, FinskaAndru Xons UNHCRAndreas Kahnert UNECEMagnus Nistrom Finski institut za ìvotna sredina, FinskaGun Luvblad [vedski istraèn institut za ìvotna sredina, ltd.Folker Vener Landesumweltamt Branderburg, GermanijaBernard Vronski Landesumweltamt Branderburg, Germanija

Sovetnici eksperti od BJR Makedonija

Konstantin Siderovski, koordinator Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Miroslav Balaburski Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe,Antoaneta Bukleska-Ralevska Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe,Biljana Cvetanovska Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe,Teodora Grn~arova-Obradovi} Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe,Sokol Klin~arov Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe,Stefan Pocev Univerzitet "Sv.Kiril i Metodij"Daniela Stefkova Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe,

Postkonf



IV

Brzata, strate{ka, ekolo{ka procenka na UNEPbe{e naso~ena kon najurgentnite ekolo{kipotrebi na Makedonija po Kosovskata kriza.Ocenkata se fokusira na tri va`ni oblasti:

● ekolo{kite �àri{ta� na koi vedna{ treba da im se posveti vnimanie;

● vlijanieto vrz ìvotnata sredina od prilivotna begalcite i

● instituciite nadle`ni za ìvotnata sredina i nivnata politika.

Vo ovoj izve{taj se pretstaveni otkritijata naUNEP . Se prepora~uva itno prezemawe merki zapet ekolo{ki �àri{ta�. Imaj}i ja predvidpotrebata za itno prezemawe merki, UNEP sepogriì {to e mo`no pobrzo faktite da bidatdostapni. UNEP se nadeva deka ovoj izve{taj }egi zabrza merkite za za{tita i za podobruvawe naìvotnata sredina vo Makedonija.

Programa za ìvotna sredina na Obedinetite Nacii

postkonfliktna ocenka na `ivotnata sredina - makedonska sostojba

Documents