izve[taj za strategiska ocena na @ivotnata sredina za sea za gup-1.pdf · 2019. 7. 9. · aneksite...

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

ZA

GENERALEN URBANISTI^KI PLAN NA GRAD GEVGELIJA IZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE,

OP[TINA GEVGELIJA

Skopje, 2011 god.

So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrz

ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, kako i socio - ekonomskite aspekti

od realizacija na Generalen Urbanisti~ki Plan na Grad Gevgelija, izmeni i

dopolnuvawe, op{tina Gevgelija, soglasno ~len 65, stav 2 od Zakonot za

ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09 i

47/10), se naloì potrebata za sproveduvawe na Strategiska ocena na

ìvotnata sredina.

Izve{tajot za Strategiska ocena e potpi{an od Ekspert za

Strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (videno od Kopija

na sertifikat, dadeno vo prilog).

Vo podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena na vlijanie vrz

ìvotnata sredina u~estvuvaa:

Qup~o Avramovski, dipl. ekonomist, \oko Dinev, dipl. in`. arhitekt, Maja Kostova, ekolog, Emil Stojanovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Igor Kukulovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Aneta Tan~eva, administrator.

Enviro Resursi, DOO

Upravitel

Emil Stojanovski

2

Vrz osnova na odredbite od Zakonot za ìvotna sredina na Republika Makedonija donesuvam: R E [ E N I E Qup~o Avramovski, diplomiran ekonomist, se opredeluva za ovlasten ekspert za izrabotka na strategiska ocena na ìvotna sredina za Generalen Urbanisti~ki Plan na Grad Gevgelija, izmeni i dopolnuvawe, op{tina Gevgelija. Obrazloènie: Qup~o Avramovski, diplomiran ekonomist, gi ispolnuva uslovite propi{ani vo odredbite od Zakonot za ìvotna sredina na Republika Makedonija soglasno Potvrda za ovlasten ekspert za strategiska ocena na ìvotnata sredina na proektite izdadena od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe na Republika Makedonija.

Upravitel

_________________ Emil Stojanovski

3

Sodrìna:

Voved .............................................................................................. 11 1. Celi na Planskiot dokument ................................................... 14 1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina ................................ 15 1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena ........................... 17 1.3 Upotrebena metodologija ......................................................... 19 1.4 Zakonodavna ramka ..................................................................... 20 1.5 Institucionalna ramka ............................................................ 24 1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina ...................................................................... 25 1.7 Rezime ............................................................................................ 26 2. Pregled na planskiot dokument .............................................. 27 2.1 Osnovi na Planskiot dokument ............................................... 27 2.2 Planski opfat ............................................................................. 30 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba ................................. 30 2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ............................. .......... 32 3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura...... 34 3.1 Soobra}ajno povrzuvawe ........................................................... 34 3.2 Soobra}aen plan ......................................................................... 35 3.3 Vodosnabditelna mreà ............................................................ 37 3.4 Fekalna i atmosferska kanalizacija ..................................... 38 3.5 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacija ... 42

4. 4.1

Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so ìvotnata sredina ...................................................................... Karakteristiki na prostorot .................................................

43 43

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost ............................................................ 44 4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot ............ 45 4.1.3 Geolo{ki karakteristiki ........................................................ 46 4.1.4 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot............................. 46 4.1.5 Hidrotehni~ka struktura .......................................................... 47 4.1.6 Klimatski i mikroklimatski karakteristiki ................... 48 4.1.7 Naselenie ...................................................................................... 50 4.1.8 Hidrotehni~ka infrastruktura .............................................. 50 4.1.9 Prirodno nasledstvo .................................................................. 51

4.2 Opis na sega{nata sostojba so ìvotna sredina vo planskiot opfat ..........................................................................

51

4.2.1 Vozduh............................................................................................... 52 4.2.2 Voda .................................................................................................. 54 4.2.3 Otpad ................................................................................................ 54 4.2.4 Rastitelen i ìvotinski svet ................................................... 55 4.2.5 Bu~ava .............................................................................................. 56

9

4.3 Sega{na sostojba so ìvotnata sredina vo i okolu planskiot opfat ..........................................................................

57

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ....... 59 6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa ............. 60

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata sredina ...........................................................................................

62

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od implementacija na planskiot dokument ................................ 69 9. Plan na merki za monitoring na ìvotnata sredina ......... 81 10. Netehni~ko rezime ..................................................................... 83 11. Prilozi ......................................................................................... 96 Dodatok ........................................................................................... 100 Koristena literatura ................................................................. 103

10

Voved

So ogled na zna~itelnite promeni na izmenetite op{testveno

politi~ki uslovi i samata urbanisti~ka regulativa, se naloùva izrabotka

na Generalen Urbanisti~ki Plan na Grad Gevgelija, izmeni i dopolnuvawe,

op{tina Gevgelija, na povr{ina od 887,9 ha, so cel da se sozdadat uslovi za

razvoj na op{tinata kako i ovozmoùvawe na realnata potreba na

naselenieto za podobruvawe na ekonomskite uslovi za ìveewe vo

op{tinata, se so cel pribliùvawe na istata kon mo`nosta za

samoodrùvawe.

Soglasno ~len 65 od Zakonot za ìvotna sredina, potrebno e da se

sprovede Strategiska ocena na ìvotna sredina na planskite i

programskite dokumenti.

Imaj}i go ova predvid, Generalniot urbanisti~ki plan }e gi

definira posebnite celi koi se odnesuvaat na:

- racionalizacija na prostorot vo smisla na funkcionalnosta, stepen

na izgradenost i iskoristenost na prostorot;

- vklopuvawe na postojnite objekti prema prostornite mo`nosti i

predviduvawe na novi gradbi;

- optimalno zapazuvawe na postojnite katastarski parceli pri

parcelacijata;

- definirawe na sistem na soobra}ajnici i nivno vklopuvawe vo

soobra}ajniot sistem vo okolniot prostor;

- optimalno dimenzionirawe na kapacitetite i sistemite na

komunalnata infrastruktura.

Podgotovkata na planskiot dokument gi definira i jasno gi utvrduva

osnovnite, a so tek na vreme i realnite celi i pravci vo domenot na

turizmot, industrijata, zemjodelstvoto, {umarstvoto, energetikata,

upravuvawe so otpadot, upravuvawe so vodite, prostornoto i urbanisti~ko

planirawe i koristewe na zemji{teto, vo ramkite na realizacijata na

Nacionalniot i lokalnite akcioni planovi za ìvotna sredina, soglasno

11

~lenot 65 od Zakonot za ìvotna sredina so koj e utvrdeno sproveduvawe na

Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina na ovie planski i

programski re{enija i celi.

Neposrednata povrzanost pome|u ovie planski dokumenti i

Strategiskata ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina nametnuva

ednovremen, integralen tretman na prostorot vo planskiot opfat i

okolinata i navremeno definirawe na mo`nite vlijanija vrz ìvotnata

sredina, kako i merki i aktivnosti za efikasna za{tita na ìvotnata

sredina.

Strategiskata ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina se sostoi od

nekolku fazi:

- Proverka;

- Opredeluvawe na opfatot;

- Osnovni podatoci na ìvotnata sredina;

- Ocena na sostojbata;

- Podgotovka na Izve{tajot za ìvotna sredina;

- Konsultacija so zasegnatata javnost;

- Prifa}awe na strategijata;

- Analiza na alternativi i

- Monitoring.

Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite vo

Izve{tajot za ìvotna sredina, lokalnata samouprava na op{tina

Gevgelija, e dol`na da pobara mislewe od organite koi se zasegnati od

planskiot dokument. Isto taka, spored ~len 8 od Arhuskata Konvencija,

op{tinata e dol`na da go vklu~i u~estvototo na javnosta preku:

• Utvrduvawe na dinamika i rokovi za participacija, {to }e bidat

realni za efikasno u~estvo na zasegnatata javnost;

• Nacrt-pravila {to }e bidat javno raspolo`livi i

• Davawe na mo`nost od davawe na komentar na zasegnatata javnost .

Uslovite za planirawe na prostorot izdadeni od Ministerstvoto za

ìvotna sredina i prostorno planirawe jasno gi definiraat osnovnite, a so

12

vreme i ostvarlivite celi i pravci na razvojot, osobeno vo pogled na

neophodnite kvalitativni strukturni promeni i za niv relevantni i

kompatibilni re{enija i opcii. Neposrednata povrzanost i me|usebnata

uslovenost pome|u planskiot opfat i vlijanieto na ìvotnata sredina

nametnuva ednovremen, integralen tretman na prostorot i definirawe na

dolgoro~na strategija za ureduvawe, opremuvawe i koristewe na prostorot i

efikasna za{tita na ìvotnata sredina, prirodata i kulturno-istoriskoto

nasledstvo vo regionot. Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite

na koristewe na zemji{teto.

Pravnata i administrativna ramka, koja gi opfa}a osnovnite zakoni,

strate{ki planovi i standardi na ìvotnata sredina, kako i procedurite za

Strategiska ocena na ìvotna sredina obraboteni se vo posebno poglavje od

ovoj Izve{taj.

Analizata na alternativite koi se opfateni so ovoj Izve{taj

ukaùva na potrebata od neminovno sproveduvawe na Strategiskata ocena na

vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo procesot na planirawe, zaradi

pravilna i poefikasna izbrana alternativa. O~ekuvanite rezultati vrz

ìvotnata sredina, preporakite i merkite za namaluvawe na vlijanijata,

kako i planot za monitoring se prikaàni i objasneti vo posebni segmenti

od ovoj Izve{taj.

13

1. Celi na Planskiot dokument

Dokumentacionata osnova kako analiti~ko-istraèn dokument, preku

analizata na postojnite elementi vklu~uvaj}i gi i prirodnite i sozdadenite

~initeli za prostorot, ima za cel da gi utvrdi specifi~nite parametri koi

}e go definiraat prostorniot koncept na GUP na Grad Gevgelija. Planskiot

dokument gi definira i jasno gi utvrduva osnovnite, a so vreme i ostvarlivi

celi i pravci na razvoj, osobeno vo pogled na neophodnite kvalitativni i

kvantitativni strukturni promeni i za niv relevantni i adaptibilni

prostorno-planski re{enija i opcii.

So vakov pristap se sozdava mo`nost za pravilna primena na merkite

za za{tita na ìvotnata sredina vo ramkite na sodrìnite i celite preku

koj }e se sozdadat uslovi za odr`liv razvoj preku izbor na alternativni

re{enija na op{tinata. Za efikasno zapazuvawe na prirodnite resursi i

za{tita na ìvotnata sredina neophodni se soodvetni tehniki za primena

na raspolo`liviot prostor i ekonomskiot balans na subregionite. Na toj

na~in treba da se izbalansiraat potrebite od socio-ekonomskiot razvoj,

obezbeduvaj}i za{tita na ìvotnata sredina.

Planskite dokumenti se prilagoduvaat na novite razvojni interesi i

inicijativi, a toa osobeno se odnesuva na atraktivnite prostori za

stopanski razvoj, podobruvawe na socio-ekonomskata sostojba, mo`nost za

novi vrabotuvawa, mo`nost za ureduvawe na prostorot so potrebnata

infrastruktura, a seto toa se upravuva soglasno Strategijata za odr`liv

razvoj i izdadenite Uslovi za planirawe na Prostorot, {to pretstavuva

zakonska obvrska na op{tinata za sproveduvawe i primena na ve}e

donesenite planski dokumenti, kako {to e Prostorniot plan na Republika

Makedonija.

Planot koj e osnoven razvoen dokument ima krajna cel preku:

• Racionalno koristewe na zemji{teto;

• Maksimalno vklopuvawe na infrastrukturata i objektite so terenot;

• Oformuvawe prepoznatliva celina;

14

• Oformuvawe na urbanisti~ka i arhitektonska celina;

• Po~ituvawe i valorizacija na kulturnoto i graditelsko nasledstvo;

• Vgraduvawe na za{titni merki;

• Po~ituvawe na zakonskite propisi, standardi i normativi vo

planiraweto;

• Predviduvawe na merki za za{tita i spasuvawe;

• Da gi utvrdi parametrite koi se potrebni za realizacija na GUP na

grad Gevgelija, izmeni i dopolnuvawa i voedno da gi dade nasokite za

izrabotka na Detalni urbanisti~ki planovi, za namenska upotreba na

zemji{teto spored grade`ni parceli so povr{ina za gradewe, kade

{to sekoja parcela }e pretstavuva edna, del od katastarska parcela

ili pove}e katastarski parceli.

1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina

Republika Makedonija, vo ramkite na Evrointegraciskite procesi vo

ìvotnata sredina ima potpi{ano golem broj na me|unarodni konvencii,

bilateralni dogovori i protokoli i vo taa nasoka ima dobieno status na

zemja kandidat za priem vo EU. Za da gi ostvari tie celi Republika

Makedonija treba da gi prifati i sprovede standardite na EU za ìvotna

sredina, vo edna realna vremenska i finansiska ramka. Kako del od

ekonomskata razvojna politika, Republika Makedonija kreira Politika na

ìvotna sredina i gi opredeluva prioritetnite aktivnosti za za{tita na

~ovekovoto zdravje, ìvotnata sredina i koristeweto na nacionalnite

bogatstva na odr`liv na~in. Ovaa politika, kako i aktivnostite za nejzino

sproveduvawe, se vo soglasnost so Akcionata programa za za{tita na

ìvotnata sredina za Centralna i Isto~na Evropa (EAP), dokument usvoen

na Ministerskata konferencija vo Lucern, 1993 godina.

Vo periodot od 2004-2011 godina vo Republika Makedonija se doneseni

slednite zakoni:

15

- Zakon za ìvotna sredina;

- Zakon za za{tita na prirodata;

- Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh;

- Zakon za otpad;

- Zakon za vodi;

- Zakon za hemikalii i izmeni i dopolnuvawa na ovoj zakon.

Site doneseni zakoni se vo soglasnost so tehni~kite barawa dadeni vo

aneksite na EU Direktivite vo forma na podzakonski akti, dodeka vo

sektorite Ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina, Strate{kata ocena na

vlijanieto vrz ìvotnata sredina, Integriranoto spre~uvawe i kontrola na

zagaduvaweto i kvalitetot na vozduh e skoro zavr{en. Isto taka, del od

sektorite kako na primer, emisiite i grani~nite vrednosti na zagaduva~i na

otpadnite vodi, emisii vo vozduh od stacionarni izvori, hemikalii i dr.

seu{te ne e usoglasen. Ovoj proces se o~ekuva da zavr{i vo periodot

2010-2015 god.

Listata na relevantni zakoni e dadena vo to~kata 11, dodeka EU

Direktivite i me|unarodnite dogovori e dadena vo listata na relevantni

EU Direktivi.

Pri izgotvuvawe na ovoj izve{taj vo planskiot opfat site ovie

zakonski obvrski i nacionalni strate{ki dokumenti bea analizirani i

zemeni vo predvid.

Spored analiziraniot planski opfat generalnite celi utvrdeni po

ovie osnovi se:

- Sobirawe i tretirawe na otpadnite vodi od planiraniot opfat i

nivno doveduvawe na nivo {to po kvalitet }e bide kompatibilen na

klasata na voda na recipientot;

- Za{tita na kvalitetot na ambientniot vozduh (namaluvawe,

izbegnuvawe ili spre~uvawe na {tetni emisii vo vozduhot);

- Izbegnuvawe i namaluvawe na otpadot i selektirano i organizirano

deponirawe na otpadot so kontroliran transporten sistem vo

lokalnata deponija;

16

- Za~uvuvawe na ambientalnite, estetskite i rekreativnite

potencijali na prostorot;

- Izgradba na sovremena infrastruktura;

- Ozelenuvawe na dvornite povr{ini so visoko i nisko zelenilo koi

zna~itelno }e pridonese za mikroklimata vo ovoj del;

- Pri prevzemaweto aktivnosti ili pri vr{eweto dejnosti da se

obezbedi visok stepen na za{tita na ìvotnata sredina i na ìvotot

i zdravjeto na lu|eto;

- Iskoristuvawe na solarna energija, preku implementirawe na

konceptot neograni~en izvor na energija.

So ogled na toa {to vo planskiot prostor dosega ne se vr{eni

merewa, sledewa i istraùvawa na osnovnite vitalni komponenenti

vozduhot (osven sulfur dvooksid i ~ad), vodata, po~vata, bu~avata i cvrstiot

otpad, poremetuvawata vo mediumite vo celost nemoàt da se otkrijat, a

ocenkata za sostojbite proizleguva isklu~ivo od dejstvuvaweto na ~ovekot i

negovite aktivnosti na ovoj prostor. Se predlaga pocelosno

implementirawe na gore navedenite celi preku realizirawe sistem na

predlog merki za za{tita, odbegnuvawe, namaluvawe, neutralizirawe ili

kompenzacija na negativnite vlijanija od realizacija na predvidenite

sodrìni soglasno planot.

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena

Specifi~nite celi na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina se

definirani soglasno nacionalnata i me|unarodna legislativa i se

prikaàni preku statusot na biolo{ka raznovidnost, naselenieto, zdravjeto

na lu|eto, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i predelot:

- Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na planskiot

dokument;

- Podobruvawe na ekonomskite uslovi i zgolemuvawe na ìvotniot

standard;

17

- Pravilno upravuvawe so prostorot zaradi odrùvawe na postojanoto

nivo na flora i fauna;

- Obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na

hortikulturni nasadi od aspekt na pojava na bu~ava i vibracii;

- Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot;

- Za~uvuvawe na kvalitetot na vodata;

- Integralno upravuvawe so otpadot i negova selekcija za za~uvuvawe

na po~vata, a so toa i minimizirawe na otpadot;

- Minimizirawe na pojavite od nesre}i i havarii;

- Za~uvuvawe na kulturnoto nasledstvo;

- Za~uvuvawe na karakteristikite na predelot i ìvotnata sredina.

1.3 Upotrebena Metodologija

Grafi~ki prikaz na metodologijata za izrabotka na Izve{tajot za ocena na ìvotna sredina

18

Pri podgotovka na Izve{tajot za Strategiska ocena se kreira{e

metodologija kompatibilna na karakteristikite na prostorot opfaten so

planskiot dokument, planskata zada~a, dostapnite strategii i dokumenti,

izvr{eniot uvid na lice mesto i realiziranite razgovori so zasegnatata

javnost. Pri toa se prevzedoa slednite ~ekori:

- Pojdovna osnova bea definiranite celi za za{tita na ìvotnata

sredina utvrdeni vo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno i

me|unarodno nivo;

- Podetalno se prou~ija sodrìnite {to se predvideni da se lociraat

vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, kako i prostornata

urbanisti~ka dokumentacija, namenata i kategorijata na zemji{teto;

- Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni za realizacija

na proektnata zada~a;

- Sogleduvawe na mo`nite negativni vlijanija po ìvotnata sredina od

realizacija na sodrìnite predvideni so urbanisti~kiot proekt;

- Nadminuvawe na negativnite vlijanija po ìvotnata sredina od

realizacija na sodrìnite predvideni so urbanisti~kiot proekt;

- Predlagawe na preventivni i korektivni merki za ublaùvawe od

negativnite vlijanija po ìvotnata sredina;

- Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani vo procesot

na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo

ìvotnata sredina so realizacija na planot;

Pri izgotvuvawe na planskiot dokument koristena e stru~na

literatura od ovaa oblast, EU Direktivite, nacionalnite strate{ki

dokumenti, relevantna zakonska regulativa, me|unarodni dogovori,

prostorni i urbanisti~ki planovi, katastarski skici i drugi relevanti za

izrabotka na dokumentot.

19

1.4 Zakonodavna ramka

Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina na Izmena i

dopolna na Generalen Urbanisti~ki Plan na Grad Gevgelija, izmeni i

dopolnuvawe, op{tina Gevgelija, e izraboten soglasno postojnata zakonska

regulativa vo ìvotnata sredina i priroda vo Republika Makedonija:

Zakon za @ivotna sredina

1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05)

2. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot na ìvotna sredina

(„Sl. Vesnik na RM” br. 81/05, 24/07, 159/08, 83/09 i 48/10).

Strategiska ocena na ìvotnata sredina

1. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali

opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno vlijanie

vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br.

144/07);

2. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07);

3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na tie

strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva

postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz

ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07);

4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i

drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina

(„Sl. Vesnik na RM” br. 147/08);

5. Pravilnik za informaciite {to treba da gi sodrì izvestuvaweto za

namerata za izveduvawe na proektot i postapkata za utvrduvawe na

20

potrebata od ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina


6. Pravilnik za sodrìnata za izve{tajot za sostojbata na ìvotnata


7. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S,

procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S,

vospostavuvawe na komisijata za ocenka za znaeweto na ekspertite za

SO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 144/07).

Za{tita na prirodata

1. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06,

84/07).

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh

1. Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br.

67/04, 92/07 i 35/10).

Upravuvawe so otpadot

1. Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04,);

2. Ispravki na Zakonot za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM”

br. 71/04);

3. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za upravuvawe so

otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 107/07, 102/08 i 134/08).

Za{tita od bu~ava

1. Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM”

br. 79/07).

21

2. Zakon za spre~uvawe {tetna bu~ava („Sl. Vesnik na SRM” br. 21/84).

Indikatori za bu~ava

1. Pravilnik za primena na indikatorite za bu~ava, dopolnitelni

indikatori za bu~ava, na~inot na merewe na bu~ava i metodite za

ocenuvawe so indikatorite za bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl.

Vesnik na RM” br. 117/08);

2. Pravilnik za grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava vo `ivotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08).

Monitoring za bu~ava

1. Pravilnik za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta („Sl.


2. Pravilnik za pobliskite uslovi vo pogled na potrebnata oprema koja

treba da ja poseduvaat ovlasteni nau~ni stru~ni organizacii i

institucii kako i drugi pravni i fizi~ki lica za vr{ewe na

opredeleni stru~ni raboti za monitoring na bu~ava („Sl. Vesnik na

RM” br. 152/08).

Zakon za voda

1. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09 i 161/09);

2. Zakon za snabduvawe so voda za piewe i odveduvawe na urbani otpadni

vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 28/06 i 103/08);

3. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99).

22

Zakon so upravuvawe so otpadot

1. Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04,

107/04, 102/08 i 134/08);

Zakon za za{tita i spasuvawe

1. Zakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04 i 79/07).

Zakon za sproveduvawe na prostoren plan Zakon za sproveduvawe na

prostoren plan („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04).

Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe Zakon za prostorno i

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05; izmeni 137/07 i

24/08-pr~isten tekst, 91/09, izmeni 124/10).

Pravilnik za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl.

Vesnik na RM” br. 78/06)

1.5 Institucionalna ramka

Zakonot za organi na upravata gi definira odgovornostite na

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, kako {to sledi:

• Sledewe na sostojbata so ìvotnata sredina;

• Predlagawe na merki i aktivnosti za za{tita na vodite, po~vata,

vozduhot i ozonskiot sloj, za{tita od bu~ava i zra~ewe, za{tita na

biolo{kata raznovidnost, geolo{kata raznovidnost, nacionalnite

parkovi i za{titeni oblasti;

• Sorabotka so nau~ni institucii so cel sozdavawe standardi, normi i

pravila za postapka za regulirawe na za{titata na ìvotnata

sredina;

23

• Sorabotka so gra|anski zdruènija, gra|anski inicijativi i drugi

formi na gra|anska aktivnost;

• Razvivawe na sistem za samo-finansirawe od nezavisni izvori i

vospostavuvawe na tipovi i sumi na kompenzacii za ìvotnata

sredina i drugi stavki;

• Drugi aktivnosti odredeni so zakon.

Drugi ministerstva i dràvni institucii so odredeni nadle`nosti

na poleto na za{tita na ìvotnata sredina se:

• Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;

• Ministerstvo za transport i vrski;

• Republi~ki Zavod za zdravstvena za{tita;

• Ministerstvo za zdravstvo i

• Hidrometerolo{ki Zavod.

Postoi i Parlamentarna komisija za ìvotna sredina, koja

sorabotuva so Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina

Sproveduvaweto na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e

interaktiven proces koj treba da se sprovede paralelno so razvojot na

planot ili programata. Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e proces

za da se osigura deka zna~itelen efekt vrz ìvotnata sredina {to

proizleguvaat od politiki, planovi i programi se identifikuvaat,

ocenuvaat i namaluvaat. Vaèn instrument za da im se pomogne vo

postignuvawe na odr`liv razvoj i kreirawe na politikata e Strategiskata

ocena na ìvotnata sredina. Posebni beneficii vo Strategiskata ocena

vklu~uvaat:

– Poddr{ka na odr`liviot razvoj;

– Da se podobrat dokazite kako dobra osnova za strate{kite

odluki;

24

– Da se konsultiraat site zainteresirani strani vo procesot na

izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo

ìvotnata sredina so realizacija na planot;

– Da se naso~at na drugi procesi, kako {to se vlijanieto vrz

ìvotnata sredina na ocenkite vrz oddelni razvojni proekti.

Strategiskata ocena sledej}i gi odredbite za sodrìnata na ovoj

Izve{taj, gi obrabotuva slednite sodrìni:

– Karakteristiki na ìvotnata sredina vo oblastite koi bi bile

zna~itelno zasegnati;

– Problemi od oblastite koi se od posebno zna~ewe za ìvotnata

sredina, a osobeno od aspekt na za{tita na divite ptici i

habitatite;

– Celite na za{tita na ìvotnata sredina, odredeni na nacionalno

ili me|unarodno nivo, koi se relevantni za planskiot dokument i

na~inot na koj ovie celi i site aspekti na ìvotnata sredina se

zemeni vo predvid za vreme na nivnite podgotovki;

– Verojatnite zna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina vo celina,

vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, naselenieto, zdravjeto na

lu|eto, florata, faunata, vodata, vozduhot, po~vata, klimatskite

faktori, kulturnoto nasledstvo, pejsaòt i materijalnite

pridobivki. Ovie vlijanija vklu~uvaat sekundarni, kratkoro~ni,

dolgoro~ni, trajni i privremeno pozitivni i negativni efekti;

– Rezime/kratok pregled na pri~inite na alternativite, opis za toa

kako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi site pote{kotii

(kako {to se tehni~kite nedostatoci ili nedostigot na know-how)

do koi se do{lo pri sobiraweto na potrebnite informacii;

– Opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringot vo

soglasnost so zakonskite obvrski;

– Ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost so

barawata navedeni vo prethodnite to~ki.

25

1.7 Rezime

Vrz osnova na sprovedenata Strategiska ocena na `ivotnata sredina

za Generalen Urbanisti~ki Plan na Grad Gevgelija, izmeni i dopolnuvawe,

op{tina Gevgelija, istiot mo`e da se izraboti soglasno izbranata

alternativa i kako takov e prifatliv za implementacija.

26

2. Pregled na Planskiot dokument

2.1 Osnovi na Planskiot dokument

Planskiot opfat za GUP na grad Gevgelija, izmeni i dopolnuvawa,

planski period 2011-2021godina se poklopuva so del od granicata na GUP na

grad Gevgelija, od severnata, isto~nata i ju`nata strana, a pro{iruvaweto e

napraveno od zapadnata strana, severno i ju`no od patniot pravec R-112, pat

za Moin-Kowsko-Smrdliva Voda. Za planiranoto pro{iruvawe izdadeni se

re{enie za Uslovi za planirawe i Uslovi za planirawe so teh.br. 20110 od

noemvri 2010.

GUP na grad Gevgelija, izmeni i dopolnuvawa e izraboten vrz osnova

na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br.

51/05, 137/07, 91/09 i 124/10). Postapkata za donesuvawe na planot }e se vodi

soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na

RM br. 51/05, 137/07, 91/09 i 124/10).

Planskata dokumentacija pretstavuva GUP i se izrabotuva vo

soglasnost so ~len 7 od Zakonot za Prostorno i urbanisti~ko planirawe

(„Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09 i 124/10) so sodr`ina od ~len 13

od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe i vo soglasnost so

Pravilnikot za pobliska sodr`ina, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka

na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06) i Pravilnikot za

standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br.

142/10) kako i drugata zakonska regulativa {to go dopira planiraweto.

Planot ima va`nost od 10 godini, soglasno Zakonot za prostorno i

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09 i

124/10).

Planskiot opfat na GUP na grad Gevgelija, izmeni i dopolnuvawa,

planski period 2011-2021, se poklopuva so del od granicata na GUP na grad

Gevgelija, od severnata strana, isto~nata i ju`nata strana, a pro{iruvaweto

27

e napraveno od zapadnata strana, severno i ju`no od patniot pravec R-112-

pat za Moin-Kowsko-Smrdliva Voda.

GUP na grad Gevgelija, izmeni i dopolnuvawa, }e pretstavuva osnova

za realizacija na detalni urbanisti~ki planovi, za namenskata upotreba na

zemji{teto spored grade`ni parceli so povr{ina za gradewe, kade {to

sekoja grade`na parcela }e pretstavuva edna, del od katastarska parcela ili

pove}e katastarski parceli.

Modelot na prostornata organizacija na gradot podrazbira

definirawe na modelite na oddelni urbani sodrìni i infrastrukturni

sistemi vo ramkite na kompleksniot socio-ekonomski i prostoren sistem na

gradot.

Usvoenite modeli vo ~ii ramki }e se odviva razvojot na najva`nite

gradski funkcii predviduvaat:

⇒ Podobruvawe na standardot na domuvaweto, egalizacija na ìvotnite

uslovi na celata teritorija na gradot, supstitucija na stambeniot

fond so nizok kvalitet, rekonstrukcija na stambeniot fond so nizok

kvalitet, eliminirawe na procesot na bespravna gradba,

infrastrukturno ekipirawe;

⇒ Prostorno-fizi~ko dooformuvawe i dokompletirawe na stopanskite

zoni i nivnoto infrastrukturno ekipirawe so celosno po~ituvawe na

principite i kriteriumite za za{tita na ìvotnata sredina i

odr`liviot razvoj;

⇒ Voedna~uvawe na prostornata disperzija na nestopanskite dejnosti i

funkcii na op{testvenata nadgradba (op{testveniot standard,

tercijalni dejnosti, i javni funkcii) i podobruvawe na nivniot

kvalitet;

⇒ Formirawe na sistem na centri vo gradot so razli~no nivo na

funkcionalna ekipiranost vo zavisnost od nivnoto hierarhisko nivo;

⇒ Optimalizirawe na uslovi za odmor, rekreacija, sportuvawe na

gra|anite preku formirawe i ureduvawe na javni zeleni povr{ini,

rekreativni tereni i kompleksi i sportski centri;

28

⇒ Ekipirawe na gradot so komunalni infrastrukturni sistemi vo

funkcija na efikasno vodosnabduvawe, eliminirawe na otpadni vodi,

regulacija na povr{inski vodoteci i dale~insko zatopluvawe;

⇒ Prilagoduvawe na soobra}ajniot sistem na gradot na planiraniot

sistem na magistralni i regionalni soobra}ajnici vo ovoj del od

dr`avata;

⇒ Za{tita na kulturno-istoriskoto i graditelsko nasledstvo na gradot;

⇒ Efikasna primena na sistemot na upravuvawe na `ivotnata sredina i

naso~uvawe na procesi so cel da se postignat optimalni efekti na

globalen i lokalen plan.

Planskiot koncept e postaven vrz osnova na analizata na prostorot,

analizata na mo`nostite za prostoren razvoj i Planskata programa.

Planskiot koncept e vo direktna zavisnost od sozdadenite i prirodnite

faktori, kompozicija, odnosno estetsko oblikuvawe na prostorot.

Odr`liviot razvoj e principot vrz koj se bazira planskiot koncept. Istiot

e usloven i od merkite za za{tita i spasuvawe.

Celta na planskiot koncept e da se izvr{i harmonizacija na

prostornite ~initeli vo edinstven prepoznatliv ambient so definirani

funkcii, odnosno namenski upotrebi na zemji{teto.

Vo planot se predvideni 18 blokovi so razli~ni nameni vo soglasnost

so planskata programa i Uslovite za planirawe.

29

ИЗМЕНИ И ДОПОЛНУВАЊА НА ГУП НА ГРАД ГЕВГЕЛИЈА НУМЕРАЦИЈА НА БЛОК ПОВРШИНА НА БЛОК ха

1 63.00 2 41.20 3 26.30 4 49.50 5 50.00 6 64.30 7 61.20 8 48.60 9 30.50 10 77.50 11 45.00 12 116.30 13 24.50 14 27.70 15 17.30 16 35.30 17 41.70 18 68.00

ВКУПНО 887.90

2.2 Planski opfat

2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba

Planskiot opfat na vaè~kiot GUP na grad Gevgelija opisno e

definiran so slednite granici: od to~kata na vkrstuvawe na avtopatot i

èlezni~kata pruga, vo severniot del na gradot granicata odi paralelno so

isto~niot krak na avtopatot vo dolìna od 1350 m i izleguva na rekata

Vardar po koja se odi se do vlivot na Suva Reka, ili vo dolìna od 1100 m.

Po reguliranoto korito na Suva Reka granicata odi kon zapad se do

èlezni~kiot most, vo dolìna od okolu 1000 m od kade svrtuva kon jug,

paralelno so prugata vo dolìna od 800 m, a od tuka odi kon zapad okolu 350

m. Opfa}aj}i gi predvidenite gradski grobi{ta, pa povtorno kon sever za

400 m i kon severozapad se do Suva Reka vo dolìna od 150 m. Po

reguliranoto korito na Suva Reka granicata odi vo dolìna od 2100 m, a

potoa skr{nuva kon sever i vo iskr{ena linija vodi kon sever, do

30

prese~uvaweto so patot za Moin vo dolìna od 900 m. Ponataka kon sever so

edno skr{nuvawe granicata vodi pokraj novoplaniranata ulica zapadna 1, se

do prese~uvaweto na Bulevarot Gevgelija, vo dolìna od 1150 m. Od taa

to~ka granicata pokraj Bulevarot vodi kon zapad (280 m) do kanalot Raul i

pokraj nego nastavuva kon zapad opfa}aj}i ja UE-9-Karaorman vo dolìna od

950 m, potoa kon sever upravno na ridot Karaorman vo dolìna od 550 m od

kade svrtuva kon istok pretstavuvaj}i severna granica na Karaorman vo

dolìna od 1050 m se do novoplaniranata ulica dol` koja odi kon sever

500 m, svrtuva kon istok dol` severnata sobirna ulica i po 550 m izleguva na

patot Gevgelija-Negorci koj pretstavuva magistralna ulica vo granicite na

opfatot na gradot. Dol` nego granicata e so dolìna od 1200 m potoa

svrtuva kon istok i po severnite padini na Mrzenskiot rid vodi kon

po~etnata to~ka-presekot na avtopatot so èlezni~kata pruga, a so dolìna

od 1450 m.

Predmetniot planski opfat za GUP na grad Gevgelija, izmeni i

dopolnuvawa e definiran so slednite granici:

• Sever- granica na GUP na grad Gevgelija 2006-2016;

• Istok - osovina na r. Vardar;

• Jug - osovina na regulirano korito na r. Suva;

• Zapad - granica na GUP 2006-2016, KO Gevgelija granica na KP 7517,

7523, 7524, 7561, 7562, 7563, 7564, 7565, 7589, 7588, 7587, 7590, 6432,

granica na GUP 2006-2016, osovina na R-112, granica na KP 6393, 6382,

6372, 5909, 6355, 6042, 6043, 6044, 6037, granica na GUP 2006-2016, KP

4960, 3804, 4902, 4882, 1650, 4780, 2054, KO Mrzenci: KP 1608, 1607,

1606, 1605, 1603, 1374, 1377, 1376, 1379, 1368, 1372, 1371, 1350, 1353, 1354,

1356, 1357, 1358, 1360, 1414, 1416, 1417, 1418, 1419, 1420, 1421, 1291, 1292,

1294, 1296, 1297, 1281, 1279, 1275, 1274, 1273 i 1272.

Vkupna povr{ina na planskiot opfat iznesuva 887,9 ha.

31

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto

Domuvawe (grupa na klasa na namena-A)

• A0-domuvawe so poseben re`im

• A1-domuvawe vo stambeni ku}i

• A2-domuvawe vo stambeni zgradi

Komercijalni i delovni nameni (grupa na klasa na namena-B)

• B1-mali komercijalni i delovni nameni

• B2-golemi trgovski edinici

• B3-golemi ugostitelski edinici

• B4-delovni prostori

• B5-hotelski kompleksi

• B6-gradbi za sobiri

Javni institucii (grupa na klasa na namena-V)

• V1-obrazovanie

• V2-zdrastvo i socijalna za{tita

• V4-dr`avni institucii

• V5-verski institucii

Proizvodstvo, distribucija i servisi (grupa na klasa na namena-G)

• G2-lesna i nezagaduva~ka industrija

• G3-servisi

• G4-stovari{ta

Zelenilo, sport, rekreacija i memorijalni prostori (grupa na klasa na

namena-D)

• E1-komunalna infrastruktura

• E2-komunalna suprastruktura

• E3-nekompatibilna infrastruktura

Zaradi fleksibilnost na planot pri odreduvawe na namenata na

zemji{teto kako planska odredba da se utvrdi maksimalen procent na

32

u~estvo na kompatibilni klasi na nameni vo ramkite na osnovnata klasa na

namena odredena so planot od povisoko nivo:

• Da se po~ituva sistemot na soobra}ajnici utvrden so planot od

povisoko nivo-Prostoren plan na RM;

• Da se planira soobra}ajna infrastruktura vo soglasnost so

zakonskata regulativa i bezbednosta vo soobra}ajot;

• Da se planira komunalna infrastruktura vo soglasnost so zakonskata

regulativa i site vodovi da se vodat podzemno vo jasno definirani

infrastrukturni koridori.

33

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura

Magistralniot paten pravec avtopatot M1 (E-75) granica so Srbija-

Kumanovo-Miladinovce-Veles-Gevgelija-granica so Grcija koj go definira

opfatot e izgraden vo soglasnost so prostorniot plan na RM, i klu~kata za

izlez kon Gevgelija e postoe~ka.

Regionalni patni pravci relevantni za planskiot opfat se:

• R-111 (Gevgelija-vrska so R-103 i M1 Bogdanci-Furka-vrska so R-604);

• R-112 (Gevgelija-vrska so R-103-Moin-Konsko-Smrdliva reka-vrska so

R-109).

Od prenosnata mreà na 110 kV, na 4 km od planiranoto pro{iruvawe

na planskiot opfat e dispozicionirana TS 110/35/20/10 Gevgelija. Ovaa

trafostanica e napojna to~ka na potro{uva~ite od planskiot opfat, preku

distributivna mreà od 10 kV dalnovodi i podzemna instalacija.

Predmetniot planiran prostor }e bide povrzan na gradskiot

vodosnabditelen sistem na Gevgelija.

3.1 Soobra}ajno povrzuvawe

Soobra}ajniot sistem vo op{tina Gevgelija e zastapen kako paten i

èlezni~ki, dodeka vodeniot i vozdu{niot soobra}aj ne se zastapeni. Niz

teritorijata na op{tinata minuva magistralniot pat M-1 preku koj e

povrzana Sredna Evropa so Grcija i Mala Azija. Dolìnata na ovoj pat vo

teritorijata na op{tinata iznesuva okolu 20 km. Patot odi po dolinata na

r. Vardar i e vo dobra sostojba. Vo op{tinata postojat i regionalni

pati{ta: R-111 ja povrzuva Gevgelija preku Bogdanci za Nov Dojran, Star

Dojran do preminot preku Gr~kata granica, a od krstopatot se povrzuva so

patot R-604 za Valandovo i Udovo, odnosno Strumica, Radovi{ i [tip, i

R-112 Gevgelija-Moin-Kowsko-Smrdliva Voda.

34

@elezni~kata pruga od normalen kolosek Skopje-Gevgelija-Solun

pretstavuva del od me|unarodnata linija Atina-Pariz, za dràvata

Makedonija pretstavuva vitalna soobra}ajna vrska vo svetot.

Op{tina Gevgelija po vozdu{en pat so svetot e povrzana preku

aerodromot Skopje, oddale~en okolu 100 km.

Rekata Vardar koja pominuva niz teritorijata na op{tinata ne e

plovna, makar {to ima uslovi da se obezbedi nejzinata plovnost vo ramkite

na Evropskiot ploven sistem, no za takov potfat vo dogledno vreme nema

realni izgledi, ni op{testveno-politi~ki, ni finansiski.

Gradot Gevgelija povrzan e so soobra}ajna mreà na op{tinata,

regionot i dràvata preku tri izlezni pravci: na istok so avtopatot,

odnosno Bogdanci i Dojran, na sever so negotino i Demir Kapija (stariot

pat kon Skopje) i na zapad kon Moin i Koùf planina.

3.2 Soobra}aen plan

Magistralen paten pravec - avtopatot M1(E-75) granica so Srbija-

Kumanovo-Miladinovce-Veles-Gevgelija, granica so Grcija so popre~en

profil,

a. presek 1-1 (so priklu~na i isklu~na lenta) 38 m

1. Magistralni ulici

- Bulevar Gevgelija so popre~en profil 22 m;

- Ul. 7-mi Noemvri so popre~en profil 21 m;

- Ul. Novoplanirana 1 i 2 so popre~en profil 21 m.

2. Sobirni ulici

- Ul. Novoplanirana 7 i 9 so popre~en profil 18 m;

- Ul. Novoplanirana 3, 4, 5, 6, 8, 10, 11 i 12 so popre~en profil 11 m;

- Ul. Boris Kidri~ so popre~en profil 15 m;

- Ul. Mar{al Tito so popre~en profil 13 m;

35

- Ul. Taqa Bikova, ul. Mr~e Acev i ul. Petar Musev, ul. Slobodan

Mitrov Dankov, ul. Zapadna 1, so popre~en profil 11 m. so popre~en profil

11 m;

- Ul. Novoplanirana 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 so popre~en profil 11 m.

Novoplaniranite ulici se definirani spored Pravilnikot za


142/10). So planskiot koncept se predviduva grade`nite parceli vo ramki na

planskiot opfat da bidat povrzani so industriski ulici so {iro~ina od 2

lenti h 3,5 m i trotoar od 2h2 m so minimalen radius na horizontalna

krivina od R-12.0 m. so koj se ovozmo`uva pristap na tovarni vozila do

sekoja parcela poedine~no. Elementite na uli~nata mre`a profilot na

soobra}ajnite lenti i trotoarite ja definiraat {iro~inata na

soobra}ajniot koridor na industriskata ulica (11.0 metri) i istite se vo

ramkite na dozvolenite standardi.

Stacionaren soobra}aj-parkirawe

Parkiraweto e predvideno da se re{ava vo sopstvenite parceli,

soglasno Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe

(„Sl. Vesnik na RM” br. 142/10), so po~ituvawe na potreben broj na parking

mesta kako uslov za izgradba do maksimalno dozvolena visina i povr{ina za

gradba.

Definiraweto za potrebnite parking prostori za sekoja

urbanisti~ka parcela }e se utvrdi so izrabotkata na DUP i za

opredeluvaweto na potrebniot broj na parking mesta spored namenata na

gradbite i nivnata golemina }e se primenuva ~len 61 od Pravilnikot za


142/10).

36

3.3 Vodosnabditelna mreà

Za ovoj vodosnabditelen sistem izraboten e glaven proekt za

vodosnabduvawe na gradot od bunarsko slivno podra~je Moin, koj napolno se

sovpa|a so predviduvawata na Osnovniot urbanisti~ki plan na gradot,

odnosno normativite primeneti vo nego.

Tehnolo{kite i sanitarnite potrebi na industrijata se zadovoluvaat

od vodosnabditelniot sistem vo koj e vklu~en i bunarot kaj fabrikata

„Zora”.

Za predvidenite potro{uva~i potrebni se 123 l/sek {to se zadovoluva

so 3 bunari, a ~etvrtiot e rezerven.

Gradot Gevgelija raspolaga so vkupen rezervoarski prostor V = 1000 +

500 = 1.500 m3. Spored presmetkite na glavniot proekt za vodosnabduvawe

vkupniot potreben rezervoarski prostor iznesuva V potrebno = 3.800 m3,

{to zna~i deka e potrebno da se izgradi dodaten rezervoarski prostor od

u{te okolu 3.000 m3, za {to isto taka e izraboten glaven proekt.

So planskiot koncept za vodosnabduvawe na planiraniot prostor se

planira istiot da se re{i so postavuvawe na nova primarna vodovodna

mreà izvedena od cevki so minimalen pre~nik od 150 mm postavena vo

koridorot na novoplaniranite ulici.

Za protivpoàrna za{tita na kompleksot predvideno e postavuvawe

na hidrantska mreà. Napojuvaweto na ovie hidranti }e bide preku ist

vodovoden sistem na koj se povrzuva i vodata. Vo slu~aj na poàr se

obezbeduva koli~ina na voda za istovremena rabota na hidranti so

poedine~en kapacitet od 5 l/s, vkupno 10 l/s.

Merodavniot pritisok (za gasnewe na poàr kako veli~ina ne pomala

od 2,5 bari. Ostanatite uslovi za izgradba na PP mreà spored pravilnikot

se:

• Maksimalno ratojanie pome|u dva hidranti 80 m;

• Najmal pre~nik vo prstenestata PP mreà f100 mm;

• Najmal pre~nik na priku~enata cevka na hidrantot e f80 mm.

37

3.4 Fekalna i atmosferska kanalizacija

Kanalizacijata na gradot e gradena, dograduvana i pro{iruvana vo

soglasnost so postoe~ata dokumentacija, odnosno Glaven proekt za

kanalizacija na Gevgelija izraboten vo 1964 godina od Proktanskoto biro na

Granit. Soglasno pravilnikot za stopanisuvawe so vodite i me|unarodniot

zna~aj na recipientot rekata Vardar, potrebno e ispu{tenata otpadna voda

da se pro~istuva, odnosno potrebna e izvedba na separaciono

kanalizacionen sistem. Generalna postavka e odvoditelnata norma da bide

ednakva so vodosnabditelnata, a merodavna koli~ina e udvoenoto vodno

koli~estvo za ~etirinaeset~asova potro{uva~ka, sobirniot kolektor da odi

po najniskata kota (vododelnicata) paralelno so postoe~iot kolektor,

detalnata mreà da se zadrì, a drugata ostavi za atmosferska kanalizacija

poradi predimenzioniranost i dotraenost na istata. Pre~istitelnata

stanica da se izvede na bregot od rekata Vardar nizvodno od gradot. Novite

naselbi e predvideno da se povrzat na postoe~ata mreà: Mrzenski Rid - na

postoe~kiot cevovod do krugot na fabrika „Zora” i novoproektiraniot

kompleks na presekot na tranzitna ulica so naselbata Negorci. Naselbata

Suva Reka e re{ena posebno, so poseben kolektor poradi svojata postavenost

(ponisko od postoe~kiot kolektor).

Kanalizacijata e re{ena i izveduvana kako me{ovita na osnova na

postoe~ka dokumentacija. Parametrite usvoeni za dimenzionirawe na

istata se dobri i moàt i ponataka da se upotrebuvaat.

Merodaven do`d za dimenzionirawe c = 125 l/sek/xa.

F = 0,434 koeficient na zakasnuvaweto c/ = 0,332 koeficient na iste~uvaweto= 125 h 0,43 h 0,332 = 18,0 k/sek/ha.

Potrebno e poradi zafa}aweto na pogolem prostor da se oddelat

delovite od gradot koi gravitiraat na Suva Reka od onie koi gravitiraat

kon Vardar. Vodite {to gravitiraat na r. Vardar da se odvedat so

postoe~kiot sobiren kolektor, a onie na Suva Reka soberat so novi

cevovodi. Da se razdelat postoe~kite cevovodi na fekalna i atmosferska,

38

na osnova na tehni~ka dokumentacija koja treba da se nadovrze na

postoe~kata dokumentacija. Atmosferskite vodi, kako i dosega, da se

ispu{taat vo rekata Vardar i Suva Reka, kako edinstveno mo`ni

recipienti.

So planskiot koncept za odveduvawe na otpadnite vodi na

planiraniot prostor se planira istiot da se re{i so postavuvawe na nova

primarna kanalizaciona mreà za fekalna kanalizacija izvedena od cevki

so minimalen pre~nik od 300 mm postavena vo koridorot na

novoplaniranite ulici.

Planirano e kako recipient na pre~istenata otpadna voda da bide

vodotekot na Suva reka koja se sliva vo r. Vardar, a kvalitetot na

pre~istenata voda ne smee da bide ponizok od klasata na recipientot.

Za pravilno rabotewe na pre~istitelnite stanici potrebno e da se

izvede oddelna kanalizaciona mreà i toa:

• Kanalizaciona mreà od sanitarna otpadna voda;

• Kanalizaciona mreà od tehnolo{ka otpadna voda;

• Atmosferska mreà od krovovi na objekti;

• Atmosferska mreà od ulici, parkinzi i manipulativen prostor so

zavr{no pre~istuvawe so maslofa}a~.

Kanalizacionata otpadna voda potrebno e da se tretira so

pre~istitelni stanici, dodeka atmosferskite vodi direktno se ispu{taat

vo krajniot recipient.



primarna kanalizaciona mreà za atmosferska kanalizacija izvedena od

cevki so minimalen pre~nik od 1200 mm postavena vo koridorot na


Vo ramkite na planot na infrastrukturnoto ureduvawe treba da se

izvr{i sobirawe i odveduvawe na otpadnite vodi so razdelen sistem i toa

kanalizacija (industriska) i atmosferska.

39

Industriski otpadni vodi se vodite koi se upotrebuvaat vo

tehnolo{kite procesi, pa zaradi toa se optereteni so razli~ni vidovi na

zagaduvawe ili se vodi koi se upotrebuvaat za razladuvawe na opremata i

voglavno predizvikuvaat toplinsko zagaduvawe na recipientite, pa takvata

voda pred ispu{tawe vo kanalizacionata mreà treba da se pre~isti sekoja

vo sopstveniot del na kompleksot. Zaradi poednostavuvawe pod industriski

vodi ~ie poteklo e od magacini i neproizvodni zanaeti, zna~i voda koja se

koristi voglavno vo sanitarni potrebi i }e bide tretirana vo istiot sistem

na pre~istuvawe.

Isklu~ok se vodite so koi se vr{i miewe na prostorite na koi se

izvr{uva pregled, popravka i miewe na motornite vozila kade ima pojava na

masla i nafteni derivati. Ovie vodi pred ispu{tawe vo kanalizacionata

mreà treba da se pre~istuvaat vo maslofa}a~ i talo`nik a potoa da se

ispu{taat vo nea.

Atmosferskite vodi od krovovi preku sistem na slivnici i cevovodi

i posle izvr{eno taloèwe da se odvedat vo atmosferskata mreà.

Celta na objektite za sobirawe na atmosferskite vodi e:

• Da se spre~i izlevaweto i formiraweto na vodeni povr{ini na

pe{a~kite povr{ini za odvivawe na normalen pe{a~ki soobra}aj;

• Da se spre~i sozdavawe na sloj voda na soobra}ajnite povr{ini za

odvivawe na siguren soobra}aj;

• Da se sobere atmosferskata voda od gradskite povr{ini i taka da se

spre~i poplavuvaweto na gradskite objekti i prostori.

Objekti za sobirawe na atmosferskite vodi i nivno odveduvawe od

gradskiot prostor i soobra}ajnici voglavno se rigoli pokraj ulicite, mali

trapezni kanali i kanali so drug oblik koi se postavuvaat na pe{a~kite i

drugi povr{ini.

Od kanalite i rigolite vodata se ispu{ta vo kolektorite preku

slivnici. Spojot so kolektorite se vr{i:

40

• Direktno (ako atmosferskata voda e ~ista, bez pesok i sli~ni

suspenzii koi moàt da predizvikaat taloèwe vo kolektorite) ili

• Posredni preku pomali bazeni (dokolku treba da se spre~i

vnesuvaweto na krupni suspenzii pa se gradat mali retenzioni bazeni

ili talo`nici).

Osnovni delovi na objektite za sobirawe na povr{inskite podzemni

vodi se:

• Vlezen del (re{etki, vodolovni grala-bo~en slivnik ili nivna

kombinacija);

• Telo;

• Talo`nik;

• Priklu~ok na kanalizacija.

Dimenziite na do`dovnite re{etki se 40.40 sm, a vodolovnite grla

20/10 sm. Talo`nikot e smesten na dnoto na objektot 1 m pod odvodnata cevka

koja e so minimalen profil 100 mm.

Vo uslovi kade povr{inskite vodi nemoàt da se soberat so

poedine~ni objekti, se postavuvaat liniski objekti, liniski re{etki,

liniski sobirni kanali i sl. Ovie objekti se postavuvaat vertikalno na

nasokata na te~ewe na vodata. Vo slu~aj na odvodnuvawe na golemi povr{ini

(parkirali{ta, plo{tadi, a erodromi) se gradat liniski sobira~i na

atmosferska voda vo oblik na neprekinati vodolovni grla, re{etki i

otvori. Priklu~uvaweto na objektite na kanalizacionite kolektori e isto

kako i na poedinite objekti.

Pumpnite stanici se koristat za transport na vodata od edno mesto na

drugo, naj~esto od poniskata kota na povisoka kota na teren.

Sega{nite uslovi za za{tita na okolinata baraat odveduvawe na site

otpadni i zagadeni vodi vo uredi za pre~istuvawe i nivno ispu{tawe vo

recipientot otkako }e se izvr{i to~no opredelen proces na pre~istuvawe.

41

Retko moè site otpadni vodi da se odvedat po gravitaciski pat do

uredite za pre~istuvawe, pa vo uslovi kade toa ne e mo`no, se koristat

pumpnite stanici.

3.5 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacii

Snabduvaweto so elektri~na energija na konzumnoto podra~je na

gradot Gevgelija vo celost se vr{i preku TS 110/35/20/10 kV napojuvana

preku 35 kV i 110 kV dalekovod.

Instaliranata i ednovremenata elektri~na mo}nost kako i

potro{uva~kata na elektri~na energija za korisnicite od predmetniot

prostor }e se izvr{i po se spored dobienata soglasnost koja investitorot

treba da ja pobara od EVN Makedonija. Baraweto treba da sodrì to~no

definirani elektri~ni parametri kako {to se: naponsko nivo, maksimalna

instalirana i ednovremena mo}nost, faktor na mo}nost, na~in na

zatopluvawe, na~in na ladewe i sli~ni podatoci koi vo ovaa faza na

izrabotka na planot ne se definirani. Ovie podatoci }e moàt da bidat

definirani so izrabotuvaweto na Detalnite urbanisti~ki planovi i

proektnata dokumentacija. Priklu~niot vod do distributivnite

trafostanici e 10 kV elektrovod koj }e bide postaven vo infrastrukturen

koridor, zaedno so ostanatite infrastrukturni vodovi.

Na~inot na priklu~uvawe na tehni~kite elementi }e bidat

definirani od stru~nite slu`bi na EVN Makedonija.

Telefonska instalacija

Soglasno generalnata opredelba na nivo na dràvata razvojnite

potrebi i materijalnite mo`nosti najnovite tehni~ko-tehnolo{ki

dostignuvawa }e bidat neposredno primeneti vo telekomunikacioniot

sistem.

Pokraj ostanatite instalacii, vo generalniot urbanisti~ki plan za

grad Gevgelija predvidena e razvojna PTT mreà.

42

4. Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so ìvotnata sredina

4.1 Karakteristiki na prostorot

Op{tina Gevgelija se nao|a vo naju`niot del od Republika

Makedonija, na samata granica so Republika Grcija, na nadmorska viso~ina

od 64 m i na prostor od 485 km2.

Prirodnata celina na Gevgeliskata kotlina e podelena pomeѓu

Makedonija i Grcija: severniot del e makedonski, a ju`niot do Ciganskata

klisura e gr~ki. Makedonskiot del od ovaa kotlina ne moè to~no da se

ograni~i so grebeni i okvirni planini bidej}i reqefot e izdroben na

brojni brda, ~uki i tumbi pome|u koi se {iroki i plitki dolini koi

gravitiraat kon jug. Od jug kotlinata e skoro zagradena so niska pregrada

koja se pruà od zapad prema istok, a ja so~inuvaat Gevgeliskiot krst

(Vardarski rid) so visina od 108 mnv i Kufiqukot 117 mnv.

Niz teritorijata na op{tina Gevgelija minuva primarnata oska na

razvojot koja se protega po Vardarskata dolina vo pravec sever-jug i

pretstavuva del od koridorot 10. Mo{ne va`na e i pograni~nata pozicija na

op{tina Gevgelija so Republika Grcija, kako i mo`nostite za locirawe na

stopanskite kapaciteti, koi baraat golem transport na surovini i gotovi

proizvodi, pri {to blizinata na Solunskoto pristani{te pretstavuva

zna~ajna komparativna prednost.

Dolinata na Vardar minuva niz re~nite pro{iruvawa -

Miravskoto i Gevgeliskoto. Najniskata kota na Vardar, na dràvnata

granica, e 45 mnv, a najvisokata 88 mnv. Relativna viso~ina pome|u ovie

to~ki iznesuva 43 m na ispravena dolìna od 26 km.

43

Mestopolo`ba na gradot Gevgelija vo

Republika Makedonija

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost

Vo op{tina Gevgelija se zastapeni patniot i `elezni~kiot soobra}aj.

Niz teritorijata na op{tinata minuva avtopatot E75 (Evropski koridor 10)

koj gi povrzuva Sredna evropa so Grcija i Mala Azija. Dol`inata na ovoj pat

vo teritoriite na op{tinata iznesuva 30 km, od koi 10 km se nov moderen

avtopat i ostanatite 20 km treba da se moderniziraat.

Vo op{tinata postojat i regionalni pati{ta:

- R-111 ja povrzuva Gevgelija so Bogdanci za Nov Dojran, Star Dojran

do preminot preku makedonsko-gr~kata granica;

- R-604 od Gevgelija preku Moin i Konsko do Smrdliva Voda.

44

Vkupnata dolìna na lokalnite pati{ta vo Gevgelija iznesuva 91,68

km lokalni pati{ta. Samo 21,13 km ili 29,59% se asfaltirani, 28,25 km se

tamponirani i 36,3 km se probieni. Vkupnata dolìna na ulici vo

op{tinata e 60,2km ulici od koi 62,96% se afaltirani, 3,48% se

tamponirani i 33,56% se probieni ili zemjeni ulici.


aerodoromot Petrovec vo Skopje, oddale~en 169 km, aerodromot Ohrid (262

km) i aerodoromot vo Solun (99 km).

4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot

Prirodnata celina na Gevgeliskata kotlina se protega od severnata i

ju`nata strana na makedonsko-gr~kata granica. Reqefot e izdroben na

brojni ridovi, ~uki i tumbi me|u koi se {irokite i plitki dolini koi

gravitiraat kon jug. Najniska kota na rekata Vardar, kaj dràvnata granica

e 45 mnv, a najvisokata 88 mnv. Relativnata viso~ina pome|u ovie to~ki

iznesuva 43 m na ispravena dolìna od 26 km.

Gradot Gevgelija leì vo ramniot del na kotlinata ~ii prirodni

granici se: od istok rekata Vardar, od jug Suva Reka, prema zapad nema

prirodna granica, ramninata prodolùva kon Moin, prema sever Karaorman

i Mrzenski rid me|u koi, niz kusa dolina, pominuva regionalniot pat za

Negorci. Mo{ne interesna e pojavata na tri osameni ridovi (Din}ut,

Mrzenski i Vardarskiot Rid) ~ie poteklo e najverojatno erozivno, no ne se

isklu~eni i mo`nite tektonski vlijanija. Ovie ridovi na gradot mu davaat

osobeni pejsa`ni vrednosti i go ozna~uvaat negoviot identitet. Prose~nata

nadmorska viso~ina na koja leì gradot iznesuva pome|u 53 i 60 mnv, {to

zna~i deka ridovite se vozignuvaat za po 50 do 100 m pod ramnicata.

45

4.1.3 Geolo{ki karakteristiki

Raznovidnosta na geolo{kite, reqefnite i vegetaciskite priliki, a

posebno vlijanieto na ~ovekot i na klimatskite uslovi dozvoluvaat da se

sretnat pove}e vidovi na po~vi.

Teritorijata na op{tinata se odlikuva so bogatstvo na razli~ni

karpesti masi, {to zna~i deka inìnersko-geolo{kite karakteristiki se

dosta razli~ni i vo zavisnost od litolo{kiot sostav na stenata,

tektonskata o{tetenost i sveìna.

Geolo{kiot sostav e raznovrsen i bogat taka {to ovozmoùva

eksploatacija na mineralnoto blago. Vo prv red tuka se nemetalnite pojavi,

osobeno na ukrasen kamen vo koj spa|aat ortofirite, varolatite, mermerite,

granitot, gabrovite i anfiolitite.

Op{tina Gevgelija go zazema Dolnoto povardarie, odnosno

Gevgeliskata kotlina. Prostorot se odlikuva so prostorni povr{ini od

ridsko-ramni~arskite tereni, koi se izdigaat do okolu 600 mnv, na koi se

razvivaat poluvijalno-deluvijalni i cimetno kafeavi po~vi i planinsko

podra~je, od 600-2000 mnv, na koi dominiraat kiselo-kafeavi po~vi. Vo

geolo{ki pogled terenite se izgradeni prete`no od gabro i dijabaz, a

delumno od graniti i karbonati.

Gevgeliskata kotlina e pod golemo vlijanie na sredozemnata klima

koja iako izmeneta gi nudi site pogodnosti i mo`nosti za razvoj na

op{tinata.

4.1.4 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot

Terenot na Gevgeliskata op{tina mu pripa|a na prostorot na

Vardarskata zona koja se odlikuva so povremena seizmi~ka aktivnost.

Seizmi~kata dinamika na ovoj epicentralen predel se bazira na

negoviot tektonski sklop. Vo osnovni potezi toj sklop e mnogu ednostaven.

Me|u horstovite od stari masi (krilesti {krilci od I grupa) vo oblik na

46

svoeviden tektonski rov, stesneta e Vardarskata zona. Glavnite nejzini

horstovi, od istok se blokovite na Rodopskata masa, a od zapad blokovite na

Pelagoniskata masa. Vsu{nost, pred formiraweto na Vardarskata zona,

dvete masi pretstavuvale edna celina-Rodopski masiv.

So raspa|aweto na ovoj masiv, nekoi delovi (blokovi) pome|u

rasedite se odvojuvale, dodeka nekoi delovi (blokovi) pome|u niv

potonuvale i bile zasipuvani so pomladi tvorevini, sozdavaj}i na toj na~in

tektonski depresii ili rokovi. Takov rov pretstavuva i Vardarskata zona.

Rovovite se podlo`ni na raznovidni pritisoci i ottuka na niv se primeneti

razni dvièwa koi povremeno se manifestiraat so seizmi~ki pojavi

(zemjotresi), od razli~en tip i intenzitet. Najsilnite do sega zabeleàni

trusni katastrofi na ova podra~je nastanale vo 1931 godina. Po ova trusna

katastrofa periodot e relativno miren, so isklu~ok na 21.12.1990 godina,

koga se slu~i silen zemjotres so magnituda od ML=5.6 po Rihter, so

epicentar 25 km ju`no od Gevgelija.

4.1.5 Hidrotehni~ka struktura

Gradot Gevgelija pripa|a na Vodostopanskoto podra~je Dolen Vardar,

koe go opfa}a slivot na dolniot tek na rekata Vardar od vodomerniot

profil Demir Kapija do granicata so R. Grcija. Vo lokalniot sliv

pozna~ajni pritoki na Vardar se rekite Kovanska, Sermeninska, Konska,

Anska Reka i Luda Mara.

Gradot Gevgelija so voda se snabduva od podzemni vodi so zafaќawe

na dva lokaliteti i toa vo gradskoto podra~je: bunarot vo krugot na

fabrikata „Zora” i bunarite vo blizina na avtopatot, odnosno rekata

Vardar. Dvata postoe~ki bunari se so kapacitet od: B1=20 l/sek i B2=90

l/sek. Ovie dva bunari poradi svojata mestopolo`ba se zagrozeni so

izgradbata na Avtopatot, benzinskata pumpa, avtoservisot na „Mlaz” i

drugi objekti koi se vo neposredna blizina na bunarite. Posebno reìmot

e poremeten so izgradbata na novite mostovi na rekata Vardar koi go

47

zagrozija reìmot na te~enie na podzemnite vodi. Poradi prethodnoto i

poradi nedostigot na voda vo letnite meseci, izgradeni se novi bunari vo

lokalitetot na seloto Moin. Tamu se izgradija ~etiri bunari so slednata

izda{nost:

bunar B1 - 41 l/sek

bunar B2-45l/sek.

Bunar BZ-43l/sek

Bunar B4-44l/sek.

Gradot Gevgelija potrebite za vodosnabduvawe vo idnina moè

da gi re{i so koristewe na vodite od vodosnabditelniot sistem za

spas na Dojransko Ezero-\avato. Sistemot e izgraden so kapacitet od

1000 l/sek, so osnovna namena za dopolnuvawe na Dojranskoto Ezero, i

raspolaga so dovolna koli~ina na voda za vodosnabduvawe na

gradovite Gevgelija i Bogdanci.

4.1.6 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot

[irokata otvorenost na Vardarskata dolina, a so nea i op{tinata

Gevgelija, kon Solunskata kotlina preku dolinata na Vardar i Xolaja

uslovija silno vlijanie na mediteranskata (Egejskata) klima vo ovoj

region. Ova vlijanie posebno e izrazeno vo kotlinskiot del do 300 mnv, a

ne{to izmeneto i vo ridskoto podra~je do 600 mnv. Planinskata klima

preovladuva samo vo najvisokite delovi na Koùf planina.

Vkupen broj na ~asovi so insolacija vo godinata iznesuva 2.443 ~asa,

{to moè da se sporedi so nekoi mesta na Jadran i Mediteranot voop{to.

Prose~nata godi{na temperatura na Gevgelija iznesuva 14,5°S.

Najstudeniot mesec e januari so prose~na temperatura od 3,2°S. Najtopol

mesec e juli so prose~na temperatura od 25,7°S. Srednata godi{na

minimalna temperatura iznesuva 8,1°S, a srednata godi{na maksimalna

20,3°S. Amplitudata na srednite ekstremi iznesuva 12,2°S.

48

Prose~nata godi{na suma na vrneì vo Gevgelija iznesuva 745,2

mm. Rasporedot na vrneìte ne e ramnomeren. Najgolemi koli~ini na

vrneì ima vo esen (221 mm), a potoa vo zima (218 mm), pa vo prolet (178 mm), a

najmalku vo leto(100 mm).

Fakti~kiot broj na denovi so sne`na pokrivka iznesuva 8,3 dena,

dodeka traeweto na periodot so sne`na pokrivka iznesuva 39, odnosno 37

dena.

Prose~nata vrednost na relativnata vla`nost iznesuva 71-72%, vo

zima e 81-82%, a vo letniot period se spu{ta do 56%.

Maglite vo prostorot na Gevgeliskata op{tina se retka pojava.

Prose~niot broj na denovi so magla za Gevgelija iznesuva 16,4. Maglite se

javuvaat vo esenskite i zimskite meseci, a najizrazeni se vo dekemvri so 3,3

dena.

Najzna~ajni se vetrovite Vardarec i Jug. Vardarecot se javuva od

severen, a jug od jugoisto~en pravec. Vardarecot duva preku celata godina, a

naj~esto vo zimskite meseci (275-327%) so brzina od 6,2-7,2 m/sek. Toj

preku zimata ja sniùva temperaturata, a preku letoto go zgolemuva

isparuvaweto. Jugot e topol vetar i naj~esto duva vo prolet i vo esen.

Po dolinata na Sermeninskata i Samovilskata reka od Koùf vo

49

letnite i zimskite meseci duva severozapaden vetar so maksimum vo juli

(177%o) i dekemvri (16 %o).

4.1.7 Naselenie

Brojot na ìteli vo op{tina Gevgelija iznesuva 22.988, {to na

povr{ina od 485 km2, dava gustina od 47 ìteli na km2, a toa zna~itelno e

pomalku od gustinata na naselenost na Republika Makedonija.

Rabotnata sila (ekonomski aktivno naselenie koe go so~inuvaat

vrabotenite i ne vrabotenite) vo Op{tinata se evidentirani 8.679

vraboteni, a stapkata na vrabotenost iznesuva 77,29%, so {to ovaa op{tina

se nao|a me|u op{tinite vo zemjata so najvisoka stapka na vrabotenost.

4.1.8 Hidrotehni~ka infrastruktura

Vodosnabduvaweto vo op{tina Gevgelija, vo pogolem del se vr{i

preku zafa}awe na podzemni bunari, a pomal del preku planinska izvorska

voda, i toa pred se, vo ridsko planinskite naseleni mesta. Vo Gevgelija

postojat dve zoni na vodosnabduvawe so 6 pumpni stanici (bunari), dva kaj r.

Vardar B2-20l/sek i B2-90l/sek i 4 kaj selo Moin. Isto taka postoi i edna

pumpna stanica so rezervoarski prostor od 4500m2.

Ako se ima vo predvid faktorot naselenie, pokrienosta so

kanalizaciona mreà na op{tinata e 75%, a na gradot 90%. Zafa}aweto i

odvodot na otpadnite vodi od Gevgelija se vr{i preku postojaniot

kanalizacionen sistem graden i dograduvan pove}e godini.

Dolìnata na celokupnata kanalizaciona mreà iznesuva 44 km, od

koi 6 km se azbestcimentni, 24 km se betonski i armirano betonski, PVC 7

km, keramika 4 km, rebrasti PE 3 km. Vo gradbata upotrebeni se profili od

tipot: F 150, 200, 250, 300, 400, 500, 630, 800 i 1000 mm. Najgolem nedostatok na

kanalskata mreà e {to taa e me{ovita, fekalna i atmosferska, a

recipientot e rekata Vardar.

50

Teritorijata na op{tinata pokaùva oskudnost na izvorski i

podzemni vodi. Prose~nata izda{nost na izvorite se dviì od 1 do 3 l/sek, a

izvori so pogolema izda{nost ne se zabeleàni. Vo hidrografskata

struktura vleguvaat i akumulaciite vo Bogorodica, Toplec, Dos, Kalica i

drugi. Eden od najpoznatite izvori na mineralna voda se nao|a na

turisti~kiot lokalitet Smrdliva voda. Dodeka, kaj Negorskite Bawi i vo

blizina na seloto Smokvica se nao|aat bogati izvori na termomineralna

voda.

4.1.9 Prirodno nasledstvo

Op{tina Gevgelija e sredina koja raspolaga so zna~itelno bogatstvo

na prirodni resursi: {umi, geotermalni izvori i planinski reki.

Vo ovoj region se zabeleàni nao|ali{ta na nemetalni surovini kako

{to se ukrasniot kamen, ortofiri, varolati, mermer, granit i anfioliti,

dodeka nao|ali{ta na metalni mineralni surovini, kako {to se jaglen,

uranium i sli~no ne se zabeleàni.

Golemiot broj na son~evi denovi vo godinata, veterot, geotermalnite

vodi i koli~inite na neiskoristenata biomasa od razli~ni izvori nudat

odli~ni mo`nosti za iskoristuvawe na obnovlivi izvori na energija vo ovoj

region.

4.2 Opis na sega{nata sostojba so ìvotnata sredina vo

planskiot opfat

Osnoven preduslov za identifikacija na problemite so ìvotnata

sredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawe na

istite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumi na

ìvotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava), kako

i so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata.

51

So ogled na toa {to vo planiraniot prostor do sega ne se vr{eni

merewa, sledewa i istraùvawa na osnovnite vitalni komponenti vozduhot,

vodata, tloto, bu~avata i tvrdiot otpadok, poremetuvawata vo ekosistemot

vo celost ne moàt da se otkrijat, a ocenkata za sostojbite proizleguva

isklu~ivo od dejstuvaweto na ~ovekot i negovite aktivnosti vo ovoj prostor.

Op{tinata se soo~uva so mnogubrojni predizvici koi ja zagrozuvaat

ìvotnata sredina. Pred se pojavata na nekontrolirano se~ewe na {umite i

{umskite poàri, koi gi popre~uvaat obnovuvaweto i za{titata na {umite

vo ovoj region.

Divite deponii pretstavuvaat seriozna zakana za ìvotnata sredina,

poradi {to i potrebata od izgradba na sanitarna deponija za cvrst otpad se

nametnuva kako neminovna.

Podignuvaweto na svesta za za{tita na ìvotnata sredina, vo

ramkite na obrazovniot sistem, kako i na vkupnata svest na gra|anite, treba

da pridonesat za podobro i poefikasno sproveduvawe na zakonskata

regulativa.

4.2.1 Vozduh

Glaven izvor na zagaduvawe e industrijata koja vo ekosistemot

emitira, gasovi, parei, ~ad magla, pra{ina i areosoli. Zagaduvaweto na

vozduhot najpove}e e rezultat na prerabotka na sulfidni koncentracii na

oboeni metali, kako i na sogoruvawe na koks i drugi karbofilni goriva vo

industrijata i doma}instvata.

Na zagaduvawata na vozduhot mnogu vlijae topografijata na terenot,

visinata na industriskite oxaci i atmosferskite uslovi. Najkriti~no

zagaduvawe e vo uslovi na otsustvo na horizontalno i vertikalno struewe na

vozduhot, osobeno koga e istoto prosledeno so temperaturni inverzii.

Maksimalno dozvoleni koli~ini na {tetni materii spored

zakonskata regulativa treba da se dviàt vo slednite granici:

52

Komponenti Emisiono koli~estvo Emisioni koncentracii MKD (g/h) MKD (mg/m3)

olovo 25 5 azotni oksidi 5000 500-800 jaglevodorodi / 500 formaldehid 100 20 cvrsti ~esti~ki / 130 jaglen monoksid / 650 jaglen dioksid / 2,5

Maksimalno dozvoleni granici na {tetni materii

Najracionalen i efikasen na~in za za{tita na `ivotnata sredina od

{tetnite vlijanija vrz vozduhot e preventivnoto deluvawe i spre~uvawe na

produkcija na {tetni emisii vo samite izvori na nivno sozdavawe.

Kvalitetot na vozduhot najmnogu go naru{uva prisustvoto na gasovi,

pra{ini i drugi {tetni materii koi negativno vlijaat vrz zdravjeto na

lu|eto, ekosistemite i prirodnite sozdadeni vrednosti.

Edna od merkite za realizacija na preventivniot pristap vo

za{titata na vozduhot e obezbeduvawe na solidno sogoruvawe vo ogni{tata

na raznite gorivni instalacii i dobra karburacija na gorivata vo motorite

so vnatre{no sogoruvawe.

Isto taka, zna~ajni merki koi pridonesuvaat za nadminuvawe na

problemot so zagaduvawe na vozduhot se:

- izgradba na {iroki ulici koi ovozmo`uvaat brzo provetruvawe;

- zgolemuvawe na povr{inite so zeleni nasadi i drvoredi;

- podobruvawe na koeficientot pome|u izgradenite i slobodnite

povr{ini;

- podigawe zeleni pojasi okolu industriskite zoni, proizvodnite

kapaciteti, rezervoarite za voda i dr.

53

4.2.2 Voda

Vodosnabduvaweto vo op{tinata, testirano spored nacionalnite

standardi, se vr{i od dve glavni bunarski podra~ja: bunarskoto podra~je

Moin, koe obezbeduva 80% od potrebite i izvorite vo blizina na rekata

Vardar.

Mreàta za vodosnabduvaweto e dolga 676 km i glavno e zastarena,

pove}e od 30 godini. Ottuka i potrebata od prodolùvawe na zapo~natata

rekonstrukcija i od zamena na starite azbestni i cementni cevki.

Javnoto komunalno pretprijatie „Komunalec” e odgovorno za

vodosnabduvaweto.

Najgolem del od op{tinata e pokrien so kanalizaciona mreà, ~ija

dolìna iznesuva 43 km. Toa e prete`no kombiniran sistem za odveduvawe

na fekalnite i na atmosferskite vodi. Ovoj sistem e mo{ne neprakti~en i

potrebno e odvojuvawe na atmosferskite od fekalnite vodi.

Vkupnata koli~ina na otpadna voda {to se ispu{ta vo gradskiot

fekalen kanalizacionen sistem se vleva vo Vardar, bez bilo kakov

prethoden tretman za pre~istuvawe. So toa se predizvikuva zagaduvawe na

vodite na rekata Vardar.

So realizacija na proektot za izgradba na pre~istitelna stanica za

otpadni vodi, so kolektor na rekata Vardar }e se obebzedi celosna za{tita

na ovoj ekoregion i na vodite za Gevgelija.

Otpadnite vodi vo naselenite mesta se sobiraat vo individualnite

septi~ki jami, a JP „Komunalec” e odgovorno za upravuvawe i za odrùvawe

na ovie sistemi.

4.2.3 Otpad

ôvekot so svojata aktivnost producira golemi koli~ini na cvrst

otpad. So procesot na industrijalizacijata, urbanizacijata i zgolemuvawe

na standardot na ìveewe, ovie koli~ini pokaùvaat trend na porast.

54

Komunalniot i tehnolo{kiot-neopasen otpad e vo korelacija so razvojot na

Op{tinata. Pogolem del od komunalniot otpad se sozdava od ~ovekot i

tercijarnite dejnosti (trgovija, ugostitelstvo i turizam), a tehnolo{kiot-

neopasen otpad se producira od proizvodnite dejnosti. Za op{tina

Gevgelija so ogled na stopanskata struktura, zna~ajno vlijanie vrz

koli~inata na cvrstiot otpad pokraj industrijata imaat i zemjodelieto.

4.2.4 Rastitelen i ìvotinski svet

Kvalitetot na po~vite pretstavuva osnoven preduslov za ostvaruvawe

na odr`liviot razvoj. Sovremenite procesi na urbanizacija i osobeno

koristeweto na zemji{teto za stopanski celi najdirektno vlijae vrz

intenzitetot na koristewe na zemji{teto i promenata na negoviot kvalitet.

Postojat mnogu pri~initeli koi predizvikuvaat o{tetuvawe i zagrozuvawe

na zemji{teto: zagadenite otpadni vodi, istaloènite ~estici od vozduhot

(te{ki metali i sl.), erozijata, neracionalnoto koristewe na hemiski

sredstva vo zemjodelstvoto, soobra}ajnicite, deponiite, urbanite i

ruralnite naselbi, dobito~nite farmi so nesoodvetna izgradba na pomo{ni

objekti, vikend naselbite, infrastrukturnite sistemi i dr.

Koristeweto na arsko i ve{ta~ko |ubre i pesticidi se odviva bez

soodvetna kontrola. Nekoi pesticidi imaat visoka toksi~nost so golem

rizik po zdravjeto na ~ovekot i negativni vlijanija vrz rastenijata,

ìvotnite i ekosistemot.

Za da se spre~at negativnite posledici od primenata na hemiskite

preparati i ve{ta~kite |ubriva vo zemjodelieto, neophodne e da se namalat

koli~inite na optimalnoto nivo i ednovremeno nivno supstituirawe so

voveduvawe i primena na bio pesticidi i organski |ubriva so koi se

obezbeduva produkcija na zdravi i ekolo{ki ~isti proizvodi.

Biopesticidite pretstavuvaat ìvi organizmi, mikroorganizmi ili

proizvodi na nivnite ìvotni procesi. Higienskite prednosti od upotreba

na biopesticidite se:

55

• otsustvo na negativni efekti vrz florata i faunata,

• otsustvo na zagaduvawe na ìvotnata sredina,

• otsustvo na rezidui (ostatoci) vo hranlivite produkti,

• neregistrirana otpornost kon niv.

Vo delot na faunata, vo {umskite predeli na Gevgelija moàt da se

sretnat najrazli~ni vidovi isklu~itelni ptici i ìvotni, kako {to se

erebicata, diva guska i {atka, {tuka, potpolo{ka, prepelica, crn i bradest

mr{ojadec, beloglav mr{, divokoza, ververica i dr.

Pod vlijanie na mediteranskata klima, evidentna e pojavata na mo{ne

golem broj vidovi na flora, pred se, kserotermalna zaednica prnar, vo koja

zemaat u~estvo mnogubrojni mediteranski vidovi. Vo vertikalen pogled, se

javuva dabot blagun, a nad nego {umata ja pretstavuvaat tri pojasi na bukovi

{umi, poznati kako podgorski, gorski i subalpski, a vo niv e prisutna i

elata.

4.2.5 Bu~ava

Problemot na bu~ava na podra~jeto na gradot Gevgelija dosega ne e

analiziran i istraùvan. Vo Gevgeliskiot region izvorite na sozdavawe na

bu~ava ne se od takov vid da ovoj problem vo ìvotnata sredina pretstavuva

zna~itelna zakana za zdravjeto na lu|eto. Na nivo na Republika Makedonija

mereweto na nivoto na bu~ava se vr{i od strana na Ministerstvoto za

ìvotna sredina i prostorno planirawe i Republi~kiot Zavod za

zdrastvena za{tita.

Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa:

- Soobra}aj;

- Proizvodni i delovni procesi;

- Bu~ava od enterierno poteklo (stambeni zgradi, trgovsko delovni

centri i sl).

56

4.3. Sega{ni problemi so ìvotnata sredina vo i okolu planskiot opfat

Problemite so ìvotnata sredina vo op{tina Gevgelija i

predmetniot opfat, bea identifikuvani preku analiza na postoe~kata

sostojba so ìvotnata sredina za op{tina Gevgelija.

Najosetlivi elementi na ìvotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S)

Vodi Vozduh Otpad Klimatski Naselenie Materijalni faktori dobra

Elementi na SO@S

Problemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kako vlijanie

vrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvaweto na po~vite i

indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i po~vite i

indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i sozdavaweto na

stakleni~ki gasovi (klimatski promeni).

Vrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi na ìvotnata

sredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi na Strategiska

ocena na ìvotnata sredina (Elementi na SO@S) se vospostavuvaat celi na

strategiska ocena na ìvotna sredina (Celi na SO@S) i se definirani

mo`ni indikatori za sekoja cel.

Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiot dokument

vrz ìvotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, so koja ja~ina i

intenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celite na SO@S so

cel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da se predloì

soodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja cel na SO@S.

Na slednata tabela se prikaàni sega{nite problemi so elementite

na ìvotnata sredina:

57

Elementi na Strategiskata Problem Relevantno opftenocena na ìvotna sredina problem

Vozduh

Naru{en kvalitet na vozduhot od upotreba na drva i nafta kako agens za zatopluvawe, zgolemen soobra}aj h Neadekvaten sistem za upravuvawe so otpadni vodi h

Voda Zastaren azbesten sistem na voda za piewe h Nedovolno planirawe na promenite vo namenata na zemji{teto h

Nemawe celosna atmosferska kanalizacija Postoewe na divi deponii pokraj rekata h

Otpad

Nepostoewe na sistem za upravuvawe so cvrst otpad h Naru{en kvalitet na po~vata kako rezultat za istaloùvawe na aerosedimenti h

Po~va Poplavi na zemjodelski povr{ini okolu Vardar h

Degradacija na po~vite h Degradirani predeli h Predel

Neregulirano korito h Pojava na migracija h

Naselenie

Nemawe strategija za spravuvawe so siroma{tijata h

Klimatski faktori Koristewe na ogrevno drvo za zatopluvawe h

Ne koristewe na obnovlivi izvori na energija h

Sega{nite problemi so elementite na ìvotnata sredina

58

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument

Pri realizacija na Planskiot dokument za Generalen Urbanisti~ki

Plan na Grad Gevgelija, izmeni i dopolnuvawe, op{tina Gevgelija, se

razgleduva opcijata bez da se sprovede (bussiness as usual) planska aktivnost,

odnosno rabotite da ostanat vo prvobitnata polo`ba.

Vo konkretniov slu~aj dokolku Generalen Urbanisti~ki Plan na

Grad Gevgelija, izmeni i dopolnuvawe, op{tina Gevgelija, se o~ekuvaat

slednive posledici:

• Neplansko iskoristuvawe na prostorot;

• Nekontrolirana izgradba na bespravni objekti;

• Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo `ivotnata sredina;

• Nema razvoj na stopanstvoto;

• Namaleni prihodi vo buxetot;

• Slab socio-ekonomski razvoj;

• Naru{eno zdravje na naselenieto;

• Namalena mo`nost za vrabotuvawe;

• Porast na migracija;

• Namalen `ivoten standard.

59

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa

Realizacijata na Generalen Urbanisti~ki Plan na Grad Gevgelija,

izmeni i dopolnuvawe, op{tina Gevgelija, e od osobeno zna~ewe za

realizirawe namenski sodrìni i funkcionalna operacionalizacija za

razvoj na planskiot opfat i op{tinata.

So izrabotkata na ovoj plan prostorot dobiva nova mo`nost za

urbanisti~ka razrabotka i realizacija.

Od osobeno zna~ewe za izgotvuvawe na Strategiskata ocena, a voedno

i standardna postapka e da se izanalizira varijantata (Bussines as usual

scenario), odnosno opcijata od nesproveduvawe na planskoto re{enie so {to

sostojbata bi ostanala vo prvobitnata sostojba. Vo toj slu~aj se o~ekuva deka

fakti~kata sostojba na terenot voop{to nema da se promeni, i ekonomskata

pasivnost }e prodolì.

Vo slu~aj na nerealizirawe na planskiot opfat se o~ekuva da:

• Socijalno-ekonomskiot status na naselenieto }e inicira

pogolema stagnacija;

• Prodolùvawe na trendot migracija na naselenieto vo

stranstvo;

• Namaluvawe na vrednosta na zemji{teto;

• Uzurpacija na prostorot so divogradbi i drugi neplanski i

nekompatibilni sodrìni;

• Neplansko i neorganizirano ureduvawe na prostorot so {to

negativno }e se odrazi vrz mediumite vo ìvotnata sredina;

• Iskoristuvawe na slobodni zemjodelski povr{ini.

Vo slu~aj na realizirawe na planskiot opfat se o~ekuvaat nekolku

pozitivni aspekti:

- Povolna geografska polo`ba;

- Dobri mikroklimatski uslovi;

- Odli~na dispozicija vo odnos na soobra}ajnata povrzanost;

60

- Izgradbata na predvidenite stopanski sodrìni }e ovozmoì

ostvaruvawe na stopanski i drug vid op{testveni funkcii so

direktni ili indirektni ekonomski efekti.

So realizacija na vtorata alternativa se ovozmoùva lokacijata da

prerasne kako edinstvena prostorna i funkcionalna celina koja }e dade

golem doprinos za razvojot na lokalnata i nacionalna ekonomija,

sovremeniot na~in na ìvot i odr`liviot razvoj.

Spored gore-navedenoto se prepora~uva na planerot da ja primeni

vtorata alternativa za planirawe na prostorot.

61

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata sredina

Pojavite koi kako pretpostavka moè da se javat od implementacijata

na Generalen Urbanisti~ki Plan na Grad Gevgelija, izmeni i dopolnuvawe,

op{tina Gevgelija, moè da se analiziraat od negativen i pozitiven aspekt.

Izve{tajot za Strategiska ocena gi zema vo predvid vlijanijata vrz site

mediumi na ìvotnata sredina, biolo{kata raznovidnost, prirodata,

predelot, kulturnoto nasledstvo, lu|eto kako i vlijanijata vrz socio-

ekonomskite mo`nosti vo op{tina Gevgelija.

So izve{tajot se pravi samo procenka na mo`nite negativni vlijanija

vrz ìvotnata sredina dodeka vo podocne`nite fazi, preku Studiite za

ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina ili Elaboratite za za{tita na

ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska na osnova na ukaànite rizici

se pravat detalni analizi i preporaki. Istoto e utvrdeno so Zakonot za

ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM”, br. 53/05, 81/05, 24/07 i 159/08), vo

glava 11 - Postapka za Ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina na

razvojnite proekti ili soglasno stav 3, од ~len 24, od istiot zakon -

Postapka na Izrabotka na elaborati za za{tita na ìvotna sredina.

Vlijanie vrz demografskiot faktor

Realizacijata na predvidenata sodrìna od planskiot opfat ne samo

{to }e ja zapre ekonomskata migracijata na lokalnoto naselenie vo

stranstvo tuku i }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj.

Isto taka, }e ima pozitivni vlijanija na dolgoro~na osnova i na

zgolemuvawe na natalitetot, kako u{te eden pozitiven element na

demografskiot razvoj. Ova od pri~ina {to investicionite vloùvawa za

realizacija na ovaa planska sodrìna }e zna~at otvarawe na novi rabotni

mesta i zgolemuvawe na ìvotniot standard i kvalitetot na ìveeweto.

62

Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje

Zaradi namenata na planskiot opfat predviden so planot ne se

o~ekuva istiot da predizvika negativni vlijanija vrz zdravjeto na lokalnoto

naselenie. Mo`ni vlijanija bi imalo pri izgradba na opfatot, no toa }e

bide samo vo period na izgradbata. So realizacija na planot ne se o~ekuva

negativno vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje.

Podetalna analiza od negativnite vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje }e

se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za

Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na

ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba

Implementacijata na Generalen Urbanisti~ki Plan na Grad

Gevgelija, izmeni i dopolnuvawe, op{tina Gevgelija, }e ima pozitivno

vlijanie vrz socio-ekonomskite razvoj na op{tinata, podobruvawe na

ìveeweto na gra|anite, otvarawe na novi rabotni mesta, zgolemuvawe na

stapkata na ekonomski rast, stimulirawe na razvojot na ostanatite dejnosti,

proektiraweto, komunalnite dejnosti, grade`ni{tvoto, trgovijata i sl.,

zgolemuvawe na prihodite na lokalnata samouprava, podobruvawe na

komunalnata infrastruktura i uredenost na prostorot.

Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduh

So Generalen Urbanisti~ki Plan na Grad Gevgelija, izmeni i

dopolnuvawe, op{tina Gevgelija ne se o~ekuvaat osobeni vlijanija vrz

ambientniot vozduh. Odredeni kratkoro~ni vlijanija vrz kvalitetot na

vozduhot se o~ekuvaat vo vreme na gradba-izvedbata na zemjeni i grade`ni

63

raboti pri {to se o~ekuva pojava na pra{ina, kako fugitivna emisija na

najsitni ~esti~ki na pra{ina i pesok.

Eventualnite negativni vlijanija }e bidat detalno analizirani pri

izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili

elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska koja

treba da se realizira vo podocne`nata faza so realizacija na detalnite

urbanisti~ki planovi.

Vlijanie vrz klimatski promeni

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa

planska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na

vozduhot vo po{irokiot region ili klimatski promeni.

Postoi opcija od iskoristuvawe na obnovlivi izvori na energija,

solarnata energija kako energetski resurs koj }e go koristi lokalitetot.

Vlijanie predizvikano od zgolemena bu~ava

Vo faza na implementacija na planiranite aktivnosti za

infrastrukturno opremuvawe na planskiot opfat i izgradba na

infrastrukturnata mreà treba da se o~ekuva zgolemena bu~ava.

Dokolku pri implementacija na planskiot opfat se primenat

merkite definirani soglasno Strategiskata ocena na vlijanijata vrz

ìvotnata sredina od sekoja posebna aktivnost }e se namalat o~ekuvanite

efekti od zgolemena bu~ava i }e se svedat na dozvolenite nivoa, vo

soglasnost so Zakonot za bu~ava.

Pocelosna analiza od site aspekti na vlijanijata od zgolemena bu~ava

}e bidat predmet na posebni Studii ili Elaborati soglasno Zakonot.

64

Vlijanie od vibracii

Pocelosna analiza od site aspekti na vlijanijata od vibracii }e

bidat predmet na posebni studii ili elaborati soglasno Zakonot pri

realizacija na Detalnite urbanisti~ki planovi.

Vlijanie vrz kvalitetot na vodite




odnosno normativite primeneti vo nego. Predmetniot planiran prostor }e

bide povrzan na gradskiot vodosnabditelen sistem na Gevgelija.

Identifikuvani izvori na emisii na otpadni vodi vo opfatot se

sanitarnite i otpadnite vodi i industriskite vodi. Ako nepravilno se

upravuva so istite moè negativno da vlijaat vrz povr{inskite i

podzemnite vodi i da go zagrozat kvalitetot na okolnoto zemji{te.

So izrabotka na detalna tehni~ka dokumenatcija, idejni i osnovni

proekti, cevkite od fekalnata kanalizacija treba da se proektiraat so

pogolemi profili (tamu kade ne zadovoluvaat starite) i da se izvedat so

plasti~ni kanalizacioni cevki.

Dokolku odveduvaweto na fekalnite i atmosferskite vodi se nosat vo

pre~istitelna stanica za fekalni otpadni vodi, nema da se dojde do

nekontrolirano ispu{tawe i zagaduvawe na rekata Vardar.

Naru{uvaweto na kvalitetot na vodite moè da bide rezultat od

nepravilno upravuvawe so otpad. Vlijanijata vrz vodite vo operativnata

faza se ocenuvaat kako mo`ni negativni vlijanija.

Podetalna analiza od negativnite vlijanija vrz kvalitetot na vodite

}e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za

Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na

ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

65

Vlijanie vrz po~vata

Negativnite vlijanija vrz po~vata moè da proizlezat od nesoodvetno

upravuvawe so otpadnite vodi, generiraniot otpad, izduvnite gasovi od

prevoznite sredstva i sl.

Zna~ajni vlijanija vrz po~vata ne se o~ekuvaat, bidej}i vo Planot za

izgradba se predvideni merki i aktivnosti za upravuvawe so otpadnite vodi

(preku izgradba na pre~istitelna stanica) i otpadot.

Pocelosna analiza od site aspekti na vlijanijata na po~vata }e bidat

predmet na posebni Studii ili Elaborati soglasno Zakonot.

Vlijanie vrz predelot


Gevgelija, izmeni i dopolnuvawe, op{tina Gevgelija ne se o~ekuvaat

negativni vlijanija vrz predelot.

Izgradbata na ovoj opfat }e ima pozitivno vlijanie. Pri izgradba na

objektite i nivnata infrastruktura moè da predizvikaat negativni

vlijanija vrz predelot kako rezultat na iskopuvaweto na zemji{teto i

deponiraweto na vi{okot zemja na nesoodvetni lokacii. Vakvite vlijanija

se o~ekuva da se tretiraat kako negativni vlijanija so ograni~en intenzitet

i vremetraewe.

Vlijanie vrz kulturnoto nasledstvo

Kulturnoto nasledstvo na regionot e simbioza na neprocenlivi

materijalni i duhovni vrednosti vo edna urbanisti~ko-arhitektonska

celina so~inuvaj}i neraskinlivo edinstvo na tradicionalni i umetni~ki

vrednosti i knièvni, dokumentacioni fondovi, po~nuvaj}i od

praistorijata do denes.

66

Na samiot planski opfat ne se evidentirani arheolo{ki ili

kulturni spomenici i spored toa ne se o~ekuvaat negativni vlijanija vrz

kulturnoto nasledstvo.

Spored Zakonot, dokolku se pojavi nekoe arheolo{ko nao|ali{te }e

se postapi soglasno odredbite od ~len 65 od Zakonot za za{tita na

kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM”, br. 20/04).

Vlijanie vrz biodiverzitetot (flora i fauna)

So Generalen Urbanisti~ki Plan na Grad Gevgelija, izmeni i

dopolnuvawe, op{tina Gevgelija ne moè da se predizvikaat odredeni

vlijanija vrz florata i faunata bidej}i dosega ne se identifikuvalo

postoewe na posebni primeroci. Na po{irokoto podra~je se o~ekuva deka

del od ìvotinskiot svet da se reducira, no toa nema da pretstavuva

naru{uvawe vo golemi razmeri.

Vlijanie vrz materijalnite dobra


Gevgelija, izmeni i dopolnuvawe, op{tina Gevgelija, }e ja zgolemi

ekonomskata vrednost na zemji{teto.

Vlijanie po odnos na generirawe na otpad

Pri realizacija na Generalen Urbanisti~ki Plan na Grad Gevgelija,

izmeni i dopolnuvawe, op{tina Gevgelija, za o~ekuvawe e genererirawe na

gradeèn i zemjen otpad. So planskiot dokument predvideno e otpadot pri

gradbata soodvetno da se sobira i prevzema, a del od nego da se iskoristi vo

tamponirawe na pristapnite delovi i pokrivawe na iskopite.

67

Primarnata selekcija na otpadot treba da se predvidi kako

kontinuirana aktivnost po pu{taweto vo funkcija lokalitetot.

Integralnoto upravuvawe so otpadot treba da bide predviden.

Se prepora~uva site ovie aktivnosti da bidat opfateni so

izrabotkata na Studiite ili Elaboratite soglasno Zakonot.

Vlijanie od nesre}i i havarii

Mo`ni nesre}i i havarii koi bi nastanale od implementacijata na

ovoj planski opfat e pojava na poàr, elementarni nepogodi i drugi

havarii. Vo planskiot opfat se razraboteni merki za za{tita na ~ovekot,

materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnite katastrofi.

Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od nesre}i i havarii

predvideni se merki za za{tita od poàri, odnosno site objekti se locirani

taka da se pristapni za poàrnite vozila, a {irinata na pristapot da

ovozmoùva lesna podgotovka i stavawe vo dejstvo na potrebnata oprema za

borba protiv poàrot i spasuvawe na lu|eto. Ivi~nicite na pristapniot

pat mora da bidat zakoseni poradi lesen pristap na poàrnite vozila do

objektot.

Soobra}ajniot sistem vo lokalitetot se sostoi od ulici koi

ovozmoùvaat lesen pristap na poàrnite vozila do objektite.

Ivi~nicite na pristapniot pat treba da bidat so visina ne pogolema

od 7,0 sm i zakoseni poradi lesen pristap na poàrni vozila do objekttite.

Planiraweto i izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba da e

vo soglasnost so Zakonot za za{tita na poàr.

Detalnata analiza na ovie vlijanija }e bide so Studiite ili

Elaboratite soglasno Zakonot i se obvrska da se izgotvat vo podocne`nite

fazi na realizacija na investicijata.

68

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od

implementacija na planskiot dokument

So Zakonot na ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05) kako i

ostanatite zakoni i podzakonski akti se uredeni pravata i dol`nostite na

na Republika Makedonija i na Op{tina Gevgelija, kako i pravata i

dol`nostite na pravnite i fizi~kite lica, vo obezbeduvaweto uslovi za

za{tita i za unapreduvawe na ìvotnata sredina, zaradi ostvaruvawe na

pravoto na gra|anite na zdrava i ìvotna sredina.

Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantnite podatoci od

Prostorniot plan, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorskite

studii, za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot lokalitet,

predviduva i merki za za{tita na ìvotnata sredina od vlijanijata koi se

o~ekuvaat so implementacijata na planskata dokumentacija.

Osnovni zagaduva~i na prostorot pretstavuvaat postoeweto na

motoren soobra}aj i zagaduvawe predizvikano od na~inot na zagrevawe na

objektite. Imaj}i ja ovaa sostojba vo predvid, moè da se izvr{i podelba na

tri osnovni grupi na zagaduvawa so dadeni osnovni smernici i merki za

za{tita na istite.












69

Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebno

e da se po~ituva:

- Ozelenuvawe na dvornite povr{ini;

- Za~uvuvawe na ambientalnite, estetskite i rekreativnite

potencijali na prostorot;

- Izgradba na sovremena infrastruktura;

- Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe na

opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnese

tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnata

sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto.

Pri rabotata na benziskata stanica treba da se ima vo predvid

mo`nite zagaduvawa {to bi proizlegle od nea, dodeka pocelosna analiza od

site aspekti na vlijanijata vrz ìvotnata sredina }e bidat predmet na

posebni Studii, soglasno Zakonot. Pri toa, }e se vospostavi postojan

monitoring za merewe na emisiite na zagaduva~ki materii vo vozduhot koi

}e se produciraat kako rezultat na benziskata pumpa. Sekoe nekontrolirano

istekuvawe na nafteni derivati vo ìvotnata sredina pretstavuva mo`nost

za nejzino zagaduvawe. Pri takov slu~aj site tri mediumi }e bidat pogodeni.

Vozduhot preku isparuvawe na derivatite, po~vata preku direkten kontakt

so nea i povr{inskite i/ili podzemnite vodi preku izmivawe so do`dovi i

drugi vodni nanosi ili direktno preku isceduvawe na derivatite vo

podolnite sloevi na po~vata.


pre~istitelnata stanica, dodeka atmosferskite vodi direktno se ispu{taat

vo krajniot recipient. Podetalna analiza od negativnite vlijanija vrz

~ovekovoto zdravje }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku


elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Zna~eweto na zeleniloto vo urbaniot prostor e pove}ekratno, od

deluvawe na ~ovekovata psiha do estetsko razubavuvawe na prostorot. Vo

naredniot planski period potrebno e da se ozelenat site povr{ini {to

70

pripa|aat na opredeleni objekti, no istovremeno deluvaat i kako javni

povr{ini. Potrebno e da se prevzemat merki za ozelenuvawe na site

prostori, bilo kako skverno ili linisko i nisko zelenilo, kako i

ozelenuvawe na dvornite povr{ini.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz demografskiot faktor

So realizacija na ovaa planska sodr`ina se o~ekuva:

• Stimulacija na rastot na naselenieto poradi smrtnost i emigracija;

• Podobruvawe na strukturite i teritorijalna razmestenost na

naselenieto;

• Zgolemuvawe na stepenot na ekonomskata aktivnost.

Implementacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na

demografskiot razvoj i zatoa ne se predviduvaat merki za za{tita.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ~ovekovoto zdravje

Realizacijata na planskiot opfat nema da predizvika negativni

vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje. Vo delot na op{ti merki se prepora~uva

vospostavuvawe na sistem na sobirawe i regularno otstranuvawe na otpadot,

pojasi so za{titno zelenilo i hortikulturno ureduvawe i vo tekot na

grade`nite postapki, istite da se planiraat soodvetno za da se reducira

vremeto na koristewe na opremata koja sozdava zgolemena bu~ava.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz socio-ekonomskata sostojba

Realizacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na socio-

ekonomskata sostojba na naselenieto, }e go podobri kvalitetot na

`iveeweto i }e go zgolemi standardot na naselenieto. So planskiot prostor

71

}e se zgolemi ekonomskiot rast i }e se namali brojot na nevraboteni vo

regionot.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduh

Vo sega{nata sostojba kako zagaduva~i na vozduhot se javuvaat

izduvnite gasovi od vozilata. Se pretpostavuva deka zagaduvaweto {to }e

bide predizvikano od na~inot na greeweto na objektite, nema da pretstavuva

zagri`uva~ka opasnost po zagaduvaweto na `ivotnata sredina.

Osnovna cel vo sektorot na upravuvawe so kvalitet na vozduh e

podobruvawe preku namaluvawe na emisiite na osnovnite zagaduva~ki

supstancii od relevantnite sektori. Za da se sledi uspe{nosta vo

postignuvaweto na ovaa cel lokalnite vlasti treba da usvojat indikatori

koi }e bidat predmet na postojan monitoring.

Za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na ambientniot vozduh

od implementacijata na Generalen Urbanisti~ki Plan na Grad Gevgelija,

izmeni i dopolnuvawe, op{tina Gevgelija:

• Koristewe na obnovlivi izvori na energija kako energetski resursi

koi {to se vo direktna nasoka na podobruvawe na kvalitetot na

ambientniot vozduh;

• Izbegnuvawe na koristeweto na drvata i fosilnite goriva kako

energetski resurs;

• Podigawe na zeleni zoni okolu grani~nata linija na planskiot

opfat;

• Pri planiraweto i izgradbata na kompleksot prioritet da se dava

na najdobro dostapnite tehniki i instalacii.

• Za podobruvawe na kvalitetot na vozduhot vo lokalitetot, na site

slobodni povr{ini da se predvidat zeleni povr{ini.

Na za{titata i unapreduvaweto na kvalitetot na vozduhot, pokraj

odredbite od ovoj zakon treba da se primenuvaat i odredbite na Zakonot za

kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04).

72

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz klimatskite promeni

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa

planska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na

vozduhot na po{irokiot region ili klimatski promeni. Zatoa ne se

prepora~uvaat merki.

- Merki za namaluvawe od zgolemena bu~ava

Pra{aweto za namaluvawe na problemite so bu~avata treba da se

re{ava so obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na

hortikulturni nasadi vo lokalitetot.

Dokolku vo vremeto na implementacija na planot se uvidi potreba od

voveduvawe na dopolnitelni merki na za{tita od bu~ava, soglasno

zakonskite propisi za stopanski objekti istite treba da se sprovedat.

Na lokalitetot site sodrìni koi se planiraat moraat da bidat vo

soglasnost so propi{anite merki soglasno Zakonot za spre~uvawe na bu~ava

(„Sl. Vesnik na RM” br. 79/07).

- Merki za namluvawe na vlijanijata od vibracii

Implementacijata na planskata dokumentacija nema da predizvika

zna~itelni vibracii poradi {to nema da se vovedat nekoi posebni merki.

Dokolku se javi potreba za posebni objekti vo ramkite na opfatot

istite }e bidat opfateni vo podocne`nite fazi preku Studiite i

elaboratite za ìvotna sredina.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata

Za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata se predlagaat slednite

elementi:

73

• Pri zapo~nuvaweto na sekoj gradeèn zafat na planskiot opfat

investitorot da go organizira sobiraweto na grade`niot otpad,

negovo deponirawe ili iskoristuvawe vo investicionite aktivnosti;

• Integralno upravuvawe so otpadot i negova selekcija;

• Izvedba na kanalizacioni sistemi;

• Da se predvidat soodvetni tehni~ki zafati za pre~istuvawe na

otpadnite vodi ili implementacija na tehnologii koi }e ovozmoàt

nivno povtorno iskoristuvawe za istata ili druga namena;

• Zadolìtelno ispituvawe na pre~istenite otpadni vodi pred

ispu{tawe vo najbliskiot recipient, so cel da se usoglasat

vrednostite na koncentracijata na materiite prisutni vo

pre~istenata otpadna voda so grani~nite vrednosti na maksimalno

dozvolenite koncentracii na materiite prisutni vo recipientot,

soglasno Uredbata za klasifikacija na vodite i Uredbata za

kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite

vodi;

• Voveduvawe kontinuiran monitoring na vodite (reka Suva reka i

Vardar);

• Labaratoriski ispituvawa na otpadnite vodi;

• Postavuvawe kontejneri sprema vidot na otpadot;

• Selektirano i organizirano deponirawe na otpadot so kontroliran

transporten sistem vo gradskata deponija.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata

Vo planiraweto na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se

usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i ìvotnata

sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na

prirodnata sredina. Za{titata na prirodata ja opfa}a i za{titata na

biolo{kata raznovidnost.

74

[to se odnesuva do izrabotkata na Generalen Urbanisti~ki Plan na

Grad Gevgelija, izmeni i dopolnuvawe, op{tina Gevgelija negativnite

vlijanija }e se namalat so formirawe na za{titni zeleni zoni so visoka

vegetacija i hortikulturnoto ureduvawe na prostorot. Isto taka, se

prepora~uva razgleduvawe na merki vo postapkata na ocena na vlijanijata od

sekoj poedine~en proekt ili infrastrukturna aktivnost, planirana vo

planskiot opfat.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz predelot

Predvidenite aktivnosti vo planskata dokumentacija }e bidat vo

nasoka na za~uvuvawe i podobruvawe na estetskite potencijali na predelot.

So izrabotka na ovoj Generalen Urbanisti~ki Plan na Grad Gevgelija,

izmeni i dopolnuvawe, op{tina Gevgelija, prostorot dobiva nova mo`nost

za urbanisti~ka razrabotka i realizacija. Podigawe i oformuvawe na

za{titni zeleni pojasi pozitivno }e doprinesat vo pejsa`nata

raznovidnost.

Zatoa ne se predvideni nikakvi merki.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra


Gevgelija, izmeni i dopolnuvawe, op{tina Gevgelija, ima pozitivno

vlijanie vrz materijalnite dobra i zatoa ne se prepora~uvaat merki za

namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kulturnoto nasledstvo

Soglasno Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik

na RM” br. 20/04) se ureduvaat vidovite, kategoriite, identifikacijata,

na~inot na stavawe pod za{tita i drugite instrumenti za za{tita i

75

koristeweto na kulturnoto nasledstvo, pravata i dol`nostite na imatelite

i ograni~uvawata na pravata na sopstvenost na kulturnoto nasledstvo vo

javen interes.

Vo prostorot za koj se raboti ovoj plan ne e evidentirano kulturno

nasledstvo. Vo tekot na realizacija na predvidenite povr{ini za gradba od

ovoj plan, pri nivnoto temelewe dokolku se naide na arheolo{ki ostatoci

zaradi prevzemawe na za{titni merki, potrebno e da se informiraat

slu`bite nadle`ni za za{tita na kulturno-istoriskoto nasledstvo koi }e

propi{at posebni uslovi i reìm za nivna za{tita.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od upravuvawe so otpad

Soglasno ~len 7 od Zakonot za upravuvawe so otpad („Sl. Vesnik na

RM” br. 68/04 i 107/07), sozdava~ite na otpad se dol`ni vo najgolema mera da

go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat {tetnite vlijanija na

otpadot vrz ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto.

Analizata na pogodnosta pokaùva deka lokacijata na gradskata

deponija kako sega{na op{tinska deponija za smet e povolna. So cel da se

ostvari bezbedno deponirawe na smetot potrebno e lokacijata

zadolìtelno da se uredi i soodvetno opremi, da se primenuva standardna

postapka za deponirawe koja se sostoi od kompaktirawe na otpadot, dnevno

prekrivawe i evakuacija na atmosferskite vodi.

Opfatot tretiran vo ovoj plan e neposredno do Gevgelija i e pod

monitoring i grià na JKPD Komunalec od Gevgelija koe ima zada~a

samostojno da go organizira dnevnoto ili nedelnoto pribirawe na smetot i

istoto da go evakuira vo deponijata. Za cvrstiot otpad se predviduva

sobirawe vo kontejneri za otpadoci. So toa }e se spre~i zagaduvaweto na

po~vite i na podzemnite vodi, a so toa i na ìvotnata i rabotnata sredina

voop{to.

76

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na

povr{inskite i podzemnite vodi

So planot se predviduva izgradba na zona na domuvawe, javni

institucii, servisi, stovari{ta, benziska pumpa, nekompatibilna

infrastruktura (E3), interni pati{ta, parkinzi i ostanati

infrastrukturni objekti. Posebno, za sekoj kompleks }e se izrabotat

programi za kontrola i obezbeduvawe na kvalitetot na soodvetnite

proizvodni programi za miewe i sanacija na opremata i prostorot. Na

lokacijata na sekoj stopanski kapacitet }e se postavi sistem za

pre~istuvawe na otpadnite vodi, a vo delot na servisnite zoni i benziskata

stanica }e se postavat maslofa}a~i na masti i masla. Za namaluvawe na

vlijanijata, koi moè da proizlezat od nepravilno upravuvawe so otpadnite

vodi se prepora~uvaat slednite merki:

• Soodvetno upravuvawe so otpad (integralno upravuvawe, negova

selekcija);

• Zapazuvawe na celite na ìvotnata sredina i po~ituvawe na

postavenite standardi;

• Pravilno ~uvawe i skladirawe na surovini i drugi materijali;

• Da se predvidat soodvetni tehni~ki zafati za pre~istuvawe na

otpadnite vodi i implementacija na tehnologii koi }e ovozmoàt

nivno povtorno iskoristuvawe za istata ili druga namena;

• Zadolìtelno ispituvawe na pre~istenite otpadni vodi pred

ispu{tawe vo najbliskiot recipient, so cel da se usoglasat

vrednostite na koncentracijata na materiite prisutni vo

pre~istenata otpadna voda so grani~nite vrednosti na maksimalno

dozvolenite koncentracii na materiite prisutni vo recipientot,

soglasno Uredbata za klasifikacija na vodite i Uredbata za

kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite

vodi;

• Voveduvawe kontinuiran monitoring na vodite;

77

• Labaratoriski ispituvawa na otpadnite vodi.

Podetalna analiza }e se razgleda vo ponatamo{nite fazi preku


elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii

Za namaluvawe na mo`nite vlijanija predizvikani od nesre}i i

havarii se prepora~uva implementacija na merkite dadeni vo planskata

dokumentacija, vo fazata na izgradba, {to }e ovozmoàt minimizirawe na

eventualnite pojavi za nesre}i i havarii vo operativnata faza.

- Merki za za{tita i spasuvawe

Merkite za za{tita i spasuvawe zadolìtelno se primenuvaat pri

planiraweto i ureduvaweto na prostorot, a na~inot na primena so uredba go

ureduva Vladata. Kako poseben vid na za{tita treba da se tretira i

zasolni{teto koe treba da se predvidi vo objektite kako vtorostepena

funkcija na nekoj prostor dovolno dimenzioniran po site standardi i lesno

pristapen i adaptabilen za kus period.

Soglasno Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br.

36/04, 49/04 i 86/08) zadolìtelno treba da se primenuvaat merkite za

za{tita i spasuvawe pri planirawe i ureduvawe na prostorot. Toa opfa}a

pred se: izgradba na objekti otporni na seizmi~ki dejstvija, regulirawe na

vodotecite i izgradba na sistem na odbrambeni nasipi, izgradba na

snegoza{titni pojasi i po{umuvawe na golinite, obezbeduvawe na

protivpoàrni pre~ki, izgradba na objekti i za{tita i izgradba na

potrebnata infrastruktura vo soglasnost so ~len 54 od Zakonot za za{tita

i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04 i 86/08).

78

- Merki za za{tita od poàr

Soglasno Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br.

36/04), merkite i aktivnostite za za{tita na ìvotot i imotot na lu|eto od

poàri, opfa}aat otstranuvawe na pri~inite za nastanuvawe na poàri,

otkrivawe, spre~uvawe na {irewe i gasewe na poàri, utvrduvawe na

pri~inite za nastanuvawe na poàr, kako i davawe na pomo{ pri

otstranuvawe na posledicite predizvikani od poàr.

Poradi toa, predvideni se slednite planski merki za za{tita od

poàr:

• Objektite vo ramkite na urbanata edinica se predvideni so

ognootporni materijali;

• Pri planiraweto da se vodi smetka za obezbeduvawe na dovolni

rastojanija me|u objektite;

• Site objekti se locirani taka da se pristapni za poàrnite vozila, a

{irinata na pristapot ne smee da bide pomala od 8,0 m so {to se

ovozmoùva lesna podgotovka i stavawe vo dejstvo na potrebnata

oprema za borba protiv poàrot i spasuvawe na lu|eto.

• Soobra}ajnicite da se so dovolna {irina, so {to se ovozmoùva

nepre~eno i brzo dvièwe na protivpoàrnite vozila;

• Pri planirawe na hidrantskata mreà potrebno e da e obezbedeno

dovolno koli~ina na voda za gasnewe na poàri;

• Za nadvore{nata hidrantska mreà e predviden prstenest sistem na

cevovodi, so minimalen pre~nik f80 mm. Na hidrantskata vodovodna

mreà so minimalen profil od f80 mm se postavuvaat protivpoàrni

hidranti ~ii priklu~ni cevovodi imaat pre~nik najmalku f80 mm.

• Hidrantite se postaveni na me|usebno rastojanie od 80 do 150 m

Pritisokot vo hidrantskata mreà ne smee da bide ponizok od 2,5

bara.

79

- Merki za za{tita od prirodni katastrofi

So ogled deka teritorijata e izloèna na seizmi~ko dejstvo potrebno

e primenuvawe na principite na aseizmi~ko gradewe na objektite.

Gustinata na objektite, odnosno nivnoto rastojanie e planirano vo

domenot za seizmi~koto proektirawe so pomali visini na objektite i so

pogolemi popre~ni profili na soobra}ajnicite, so {to vo slu~aj na

seizmi~ko ru{ewe moè da se obezbedi protok na lu|e i vozila.

- Merki za za{tita od tehnolo{kite katastrofi

Pod tehni~ki katastrofi se podrazbiraat poàri, eksplozii,

kontaminacija na vozduhot i vodata, hemiski zagaduvawa i drugi nesre}i i

drugi pri~ini koi moàt da dovedat do masovni nesre}i, gubitoci na

~ove~ki ìvoti i materijalni bogatstva.

Po odnos na za{tita od tehnolo{ki katastrofi treba da se prevzemat

site merki za za{tita so izrabotka na proektna dokumentacija i

izgotvuvawe na soodvetni elaborati za za{tita.

So zakonot za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04,

14/06 i 87/07) se ureduva za{titata na prirodata preku za{tita na

biolo{kata i predelskata raznovidnost i za{titata na prirodnoto

nasledstvo vo za{titeni podra~ja i nadvor od za{titeni podra~ja.

80

9. Plan na merki za monitoring na ìvotnata sredina

Za izrabotka na efektiven plan za upravuvawe, neophodno e najnapred

da se sprovede ocena na statusot na site prirodni vrednosti vklu~uvaj}i go i

zdravjeto na ~ovekot. Vo sledniot ~ekor se opredeluvaat celi i prioriteti

za upravuvawe. Dali prevzemenite merki i aktivnosti gi davaat

posakuvanite rezultati se utvrduva preku kontinuiran monitoring.

Podatocite od monitoringot }e bidat osnova za izrabotka na sledniot plan

za upravuvawe. Spored toa, monitoringot e sostaven del od kru`niot proces

na planirawe na upravuvaweto.

Osnovni celi na planot za monitoring se:

• Podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i zgolemuvawe na ìvotniot

standard;

• Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na Planot;

• Odrùvawe na postojano nivo na flora i fauna;

• Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot;

• Za~uvuvawe na kavalitetot na po~vata;

• Minimizirawe na otpadot, reciklirawe i negova povtorna upotreba;

• Minimizirawe na pojavi od nesre}i i havarii.

Sepak, toa naj~esto se postignuva niz osmisleni nau~ni istraùvawa

~ija glavna cel e da gi opi{at procesite na ekosistemite vklu~uvaj}i gi i

zakonite koi vlijaat vrz niv.

Ekolo{kiot monitoring se odnesuva na posledovatelni merewa vo

ekosistemite so glavna cel opredeluvawe na trendovi vo komponentite,

procesite ili funkciite.

So sekoj predlog merki za za{titata na ìvotnata sredina potrebno e

da se izgotvi plan za monitoring na predloènite merki i monitoring na

ìvotnata sredina. Vo sovremenoto planirawe na prostorot, zada~ite na

za{tita na prirodata se usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita

81

na prirodata i ìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno

vospostavuvawe na prirodnata sredina.

[to se odnesuva do izrabotkata na Generalen Urbanisti~ki Plan na

Grad Gevgelija, izmeni i dopolnuvawe, op{tina Gevgelija, osobeno treba da

se ima vo predvid blizinata na obrabotuvaniot prostor. Dokolku pri

izrabotka na planot i ureduvaweto na prostorot se dojde do odredeni novi

soznanija za prirodni retkosti koi moè da bidat zagrozeni potrebno e da

se prezemat merki za za{tita soglasno Zakonot.

Planot na monitoring predviduva sledewe na slednite parametri vo

ìvotnata sredina:

- Sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodite;

- Sledewe na kvalitetot na vodite;

- Sledewe na kvalitetot na po~vata;

- Sledewe na bu~avata.

So ovoj plan }e se ovozmoì:

• Potvrda deka dogovorenite uslovi pri odobruvawe na proektot se

soodvetno sprovedeni;

• Upravuvawe so nepredvideni vlijanija i promeni;

• Potvrda deka vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina se vo

ramkite na predvideni ili dozvoleni grani~ni vrednosti;

• Potvrda deka so primena na merkite se vr{i za{tita na ìvotnata

sredina, odnosno namaluvawe na negativnite vlijanija.

82

10. Netehni~ko rezime

Planskiot opfat za GUP na grad Gevgelija, izmeni i dopolnuvawa,

planski period 2011-2021 se poklopuva so del od granicata na GUP na grad

Gevgelija, od severnata, isto~nata i ju`nata strana, a pro{iruvaweto e

napraveno od zapadnata strana, severno i ju`no od patniot pravec R-112, pat

za Moin-Kowsko-Smrdliva Voda. Za planiranoto pro{iruvawe izdadebi se

re{enie za uslovi za planirawe i Uslovi za planirawe so teh.br. 20110 od

noemvri 2010.

GUP na grad Gevgelija, izmeni i dopolnuvawa e izraboten vrz osnova

na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br.

51/05, 137/07, 91/09 i 124/10). Postapkata za donesuvawe na planot }e se vodi

soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na

RM br. 51/05, 137/07, 91/09 i 124/10).

Planskata dokumentacija pretstavuva GUP i se izrabotuva vo

soglasnost so ~len 7 od Zakonot za Prostorno i urbanisti~ko planirawe

(„Sl. Vesnik na RM br. 51/05, 137/07, 91/09 i 124/10) so sodrìna od ~len 13 od

Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe i vo soglasnost so

Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka

na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06) i Pravilnikot za


142/10) kako i drugata zakonska regulativa {to go dopira planiraweto.

Planot ima va`nost od 10 godini, soglasno Zakonot za prostorno i

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09 i

124/10).

Osven so Zakonot za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05,

81/05, 24/07, 159/08, 83/09 i 47/10) i podzakonskite akti e definirana

postapkata za Strategiska ocena za ìvotna sredina i e vo celost

usoglasena i so Direktivata na EU (2001/42/ES) i Protokolot za

Strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina.

83

Planskiot opfat na GUP na grad Gevgelija, izmeni i dopolnuvawa,

planski period 2011-2021, se poklopuva so del od granicata na GUP na grad

Gevgelija, od severnata strana, isto~nata i ju`nata strana, a pro{iruvaweto

e napraveno od zapadnata strana, severno i ju`no od patniot pravec R-112-

pat za Moin-Kowsko-Smrdliva Voda.

GUP na grad Gevgelija, izmeni i dopolnuvawa, }e pretstavuva osnova

za realizacija na detalni urbanisti~ki planovi, za namenskata upotreba na

zemji{teto spored grade`ni parceli so povr{ina za gradewe, kade {to

sekoja grade`na parcela }e pretstavuva edna, del od katastarska parcela ili

pove}e katastarski parceli.

Vo planot se predvideni 18 blokovi so razli~ni nameni vo soglasnost

so planskata programa i Uslovite za planirawe.

Vo osnovnite strate{ki celi na Republika Makedonija e dosledno

izgraduvawe na otvoreno stopanstvo, a baraweto na novi formi za razvoj }e

pridonese da zaìvee ekonomskiot ciklus, da se sozdadat pretpostavki za

podobruvawe na prostornata razmestenost na stopanskite kapaciteti, da se

stimuliraat direktnite stranski investicii i da se podobri

konkurentnosta na malite i sredni pretprijatija, da se podobri na~inot na

ìveewe na ìtelite i odr`liviot razvoj.

Vo izve{tajot za Strategiskata ocena za ìvotna sredina se zemeni se

detali od planot, programite i strategiite, kako i informaciite koi se

utvrdeni pri izgotvuvaweto, a se od osobeno zna~ewe za mo`nite vlijanija

za ìvotnata sredina.

Izve{tajot na ovoj planski dokument gi opfa}a podatocite za:

• Postojnata sostojba na planskiot opfat;

• Potencijalnite vlijanija vrz naselenieto, zdravjeto na lu|eto,

florata, faunata, po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori,

materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i dr.

• Merkite za za{tita i namaluvawe na vlijanijata;

• Kratok pregled za pri~inite vrz osnova na koj se odvivaat

alternativite;

84

• Sostojbata na ìvotnata sredina bez implementacijata na planot;

• Planot za monitoring na ìvotnata sredina.

Sevkupnata analiza na sostojbite na infrastrukturata gi opfa}a

slednite oblasti:

• Soobra}ajna infrastruktura;

• Hidrotehni~ka infrastruktura;

• Toplovodni instalacii;

• Elektri~na infrastruktura;

• Telekomunikacii.

Planskiot opfat na vaè~kiot GUP na grad Gevgelija opisno e

definiran so slednite granici: od to~kata na vkrstuvawe na avtopatot i

èlezni~kata pruga, vo severniot del na gradot granicata odi paralelno so

isto~niot krak na avtopatot vo dolìna od 1350 m i izleguva na rekata

Vardar po koja se odi se do vlivot na Suva Reka, ili vo dolìna od 1100 m.

Po reguliranoto korito na Suva Reka granicata odi kon zapad se do

èlezni~kiot most, vo dolìna od okolu 1000 m od kade svrtuva kon jug,

paralelno so prugata vo dolìna od 800 m, a od tuka odi kon zapad okolu 350

m. Opfa}aj}i gi predvidenite gradski grobi{ta, pa povtorno kon sever za

400 m i kon severozapad se do Suva Reka vo dolìna od 150 m. Po

reguliranoto korito na Suva Reka granicata odi vo dolìna od 2100 m, a

potoa skr{nuva kon sever i vo iskr{ena linija vodi kon sever, do

prese~uvaweto so patot za Moin vo dolìna od 900 m. Ponataka kon sever so

edno skr{nuvawe granicata vodi pokraj novoplaniranata ulica zapadna 1, se

do prese~uvaweto na Bulevarot Gevgelija, vo dolìna od 1150 m. Od taa

to~ka granicata pokraj Bulevarot vodi kon zapad (280 m) do kanalot Raul i

pokraj nego nastavuva kon zapad opfa}aj}i ja UE-9-Karaorman vo dolìna od

950 m, potoa kon sever upravno na ridot Karaorman vo dolìna od 550 m od

kade svrtuva kon istok pretstavuvaj}i severna granica na Karaorman vo

dolìna od 1050 m se do novoplaniranata ulica dol` koja odi kon sever 500

m, svrtuva kon istok dol` severnata sobirna ulica i po 550 m izleguva na

patot Gevgelija-Negorci koj pretstavuva magistralna ulica vo granicite na

85

opfatot na gradot. Dol` nego granicata e so dolìna od 1200 m potoa

svrtuva kon istok i po severnite padini na Mrzenskiot rid vodi kon

po~etnata to~ka-presekot na avtopatot so èlezni~kata pruga, a so dolìna

od 1450 m.

Predmetniot planski opfat za GUP na grad Gevgelija, izmeni i

dopolnuvawa e definiran so slednite granici:

• Sever- granica na GUP na grad Gevgelija 2006-2016;

• Istok - osovina na r. Vardar;

• Jug - osovina na regulirano korito na r. Suva;

• Zapad - granica na GUP 2006-2016, KO Gevgelija granica na KP 7517,

7523, 7524, 7561, 7562, 7563, 7564, 7565, 7589, 7588, 7587, 7590, 6432,

granica na GUP 2006-2016, osovina na R-112, granica na KP 6393, 6382,

6372, 5909, 6355, 6042, 6043, 6044, 6037, granica na GUP 2006-2016, KP

4960, 3804, 4902, 4882, 1650, 4780, 2054, KO Mrzenci: KP 1608, 1607,

1606, 1605, 1603, 1374, 1377, 1376, 1379, 1368, 1372, 1371, 1350, 1353, 1354,

1356, 1357, 1358, 1360, 1414, 1416, 1417, 1418, 1419, 1420, 1421, 1291, 1292,

1294, 1296, 1297, 1281, 1279, 1275, 1274, 1273 i 1272.

Vkupna povr{ina na planskiot opfat iznesuva 887.9 ha.

Domuvawe (grupa na klasa na namena-A)

• A0-domuvawe so poseben reìm

• A1-domuvawe vo stambeni ku}i

• A2-domuvawe vo stambeni zgradi

Komercijalni i delovni nameni (grupa na klasa na namena-B)

• B1-mali komercijalni i delovni nameni

• B2-golemi trgovski edinici

• B3-golemi ugostitelski edinici

• B4-delovni prostori

• B5-hotelski kompleksi

• B6-gradbi za sobiri

Javni institucii (grupa na klasa na namena-V)

86

• V1-obrazovanie

• V2-zdrastvo i socijalna za{tita

• V4-dr`avni institucii

• V5-verski institucii

Proizvodstvo, distribucija i servisi (grupa na klasa na namena-G)

• G2-lesna i nezagaduva~ka industrija

• G3-servisi

• G4-stovari{ta

Zelenilo, sport, rekreacija i memorijalni prostori (grupa na klasa na

namena-D)

• E1-komunalna infrastruktura

• E2-komunalna suprastruktura

• E3-nekompatibilna infrastruktura


















87


R-109).

Magistralen paten pravec - avtopatot M1(E-75) granica so Srbija-

Kumanovo-Miladinovce-Veles-Gevgelija, granica so Grcija so popre~en

profil,

a. presek 1-1 (so priklu~na i isklu~na lenta) 38 m

1. Magistralni ulici

- Bulevar Gevgelija so popre~en profil 22 m;

- Ul. 7-mi Noemvri so popre~en profil 21 m;

- Ul. Novoplanirana 1 i 2 so popre~en profil 21 m.

2. Sobirni ulici

- Ul. Novoplanirana 7 i 9 so popre~en profil 18 m;

- Ul. Novoplanirana 3, 4, 5, 6, 8, 10, 11 i 12 so popre~en profil 11 m;

- Ul. Boris Kidri~ so popre~en profil 15 m;

- Ul. Mar{al Tito so popre~en profil 13 m;

- Ul. Taqa Bikova, ul. Mr~e Acev i ul. Petar Musev, ul. Slobodan

Mitrov Dankov, ul. Zapadna 1, so popre~en profil 11 m. so popre~en profil

11 m;

- Ul. Novoplanirana 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 so popre~en profil 11 m.

Novoplaniranite ulici se definirani spored Pravilnikot za


142/10). So planskiot koncept se predviduva grade`nite parceli vo ramki na

planskiot opfat da bidat povrzani so industriski ulici so {iro~ina od 2

lenti h 3,5 m i trotoar od 2h2 m so minimalen radius na horizontalna

krivina od R-12.0 m. so koj se ovozmo`uva pristap na tovarni vozila do

sekoja parcela poedine~no. Elementite na uli~nata mre`a profilot na

soobra}ajnite lenti i trotoarite ja definiraat {iro~inata na

soobra}ajniot koridor na industriskata ulica (11.0 metri) i istite se vo

ramkite na dozvolenite standardi.

88

Parkiraweto e predvideno da se re{ava vo sopstvenite parceli,

soglasno Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe

(„Sl. Vesnik na RM” br. 142/10), so po~ituvawe na potreben broj na parking

mesta kako uslov za izgradba do maksimalno dozvolena visina i povr{ina za

gradba.

Definiraweto za potrebnite parking prostori za sekoja

urbanisti~ka parcela }e se utvrdi so izrabotkata na DUP i za

opredeluvaweto na potrebniot broj na parking mesta spored namenata na

gradbite i nivnata golemina }e se primenuva ~len 61 od Pravilnikot za


142/10).




















89



Rekata Vardar koja pominuva niz teritorijata na op{tinata ne e

plovna, makar {to ima uslovi da se obezbedi nejzinata plovnost vo ramkite

na Evropskiot ploven sistem, no za takov potfat vo dogledno vreme nema

realni izgledi, ni op{testveno-politi~ki, ni finansiski.








R-109).

















90









odnosno normativite primeneti vo nego.

Tehnolo{kite i sanitarnite potrebi na industrijata se zadovoluvaat

od vodosnabditelniot sistem vo koj e vklu~en i bunarot kaj fabrikata

„Zora”.

Za predvidenite potro{uva~i potrebni se 123 l/sek {to se zadovoluva

so 3 bunari, a ~etvrtiot e rezerven.

Gradot Gevgelija raspolaga so vkupen rezervoarski prostor V = 1000 +

500 = 1.500 m3. Spored presmetkite na glavniot proekt za vodosnabduvawe

vkupniot potreben rezervoarski prostor iznesuva V potrebno = 3.800 m3, {to

zna~i deka e potrebno da se izgradi dodaten rezervoarski prostor od u{te

okolu 3.000 m3, za {to isto taka e izraboten glaven proekt.

So planskiot koncept za vodosnabduvawe na planiraniot prostor se

planira istiot da se re{i so postavuvawe na nova primarna vodovodna

mreà izvedena od cevki so minimalen pre~nik od 150 mm postavena vo

koridorot na novoplaniranite ulici.

Za protivpoàrna za{tita na kompleksot predvideno e postavuvawe

na hidrantska mreà. Napojuvaweto na ovie hidranti }e bide preku ist

vodovoden sistem na koj se povrzuva i vodata. Vo slu~aj na poàr se

obezbeduva koli~ina na voda za isovremena rabota se obezbeduva koli~ina

na voda za istovremena rabota na hidranti so poedine~en kapacitet od 5 l/s,

vkupno 10 l/s.

91

Merodavniot pritisok (za gasnewe na poàr kako veli~ina ne pomala

od 2,5 bari. Ostanatite uslovi za izgradba na PP mreà spored pravilnikot

se:

• Maksimalno ratojanie pome|u dva hidranti 80 m

• Najmal pre~nik vo prstenestata PP mreà f100 mm

• Najmal pre~nik na priku~enata cevka na hidrantot e f80 mm.

Kanalizacijata na gradot e gradena, dograduvana i pro{iruvana vo

soglasnost so postoe~ata dokumentacija, odnosno Glaven proekt za

kanalizacija na Gevgelija izraboten vo 1964 godina od Proketantskoto biro

na Granit. Soglasno pravilnikot za stopanisuvawe so vodite i

me|unarodniot zna~aj na recipientot rekata Vardar, potrebno e

ispu{tenata otpadna voda da se pro~istuva, odnosno potrebna e izvedba na

separaciono kanalizacionen sistem. Generalna postavka e odvoditelnata

norma da bide ednakva so vodosnabditelnata, a merodavna koli~ina e

udvoenoto vodno koli~estvo za ~etirinaeset~asova potro{uva~ka,

sobirniot kolektor da odi po najniskata kota (vododelnicata) paralelno so

postoe~iot kolektor, detalnata mreà da se zadrì, a drugata ostavi za

atmosferska kanalizacija poradi predimenzioniranost i dotraenost na

istata. Pre~istitelnata stanica da se izvede na bregot od rekata Vardar

nizvodno od gradot. Novite naselbi e predvideno da se povrzat na

postoe~ata mreà: Mrzenski Rid - na postoe~kiot cevovod do krugot na

fabrika „Zora” i novoproektiraniot kompleks na presekot na tranzitna

ulica so naselbata Negorci. Naselbata Suva Reka e re{ena posebno, so

poseben kolektor poradi svojata postavenost (ponisko od postoe~iot

kolektor.

Kanalizacijata e re{ena i izveduvana kako me{ovita na osnova na

postoe~ka dokumentacija. Parametrite usvoeni za dimenzionirawe na

istata se dobri i moàt i ponataka da se upotrebuvaat.

Potrebno e poradi zafa}aweto na pogolem prostor da se oddelat

delovite od gradot koi gravitiraat na Suva Reka od onie koi gravitiraat

kon Vardar. Vodite {to gravitiraat na r. Vardar da se odvedat so

92

postoe~kiot sobiren kolektor, a onie na Suva Reka soberat so novi

cevovodi. Da se razdelat postoe~kite cevovodi na fekalna i atmosferska,

na osnova na tehni~ka dokumentacija koja treba da se nadovrze na

postoe~kata dokumentacija. Atmosferskite vodi, kako i dosega, da se

ispu{taat vo rekata Vardar i Suva Reka, kako edinstveno mo`ni

recipienti.



primarna kanalizaciona mreà za fekalna kanalizacija izvedena od cevki

so minimalen pre~nik od 300 mm postavena vo koridorot na


Planirano e kako recipient na pre~istenata otpadna voda da bide

vodotekot na Suva reka koja se sliva vo r. Vardar, a kvalitetot na

pre~istenata voda ne smee da bide ponizok od klasata na recipientot.

Za pravilno rabotewe na pre~istitelnite stanici potrebno e da se

izvede oddelna kanalizaciona mreà i toa:

• Kanalizaciona mreà od sanitarna otpadna voda;

• Kanalizaciona mreà od tehnolo{ka otpadna voda;

• Atmosferska mreà od krovovi na objekti;

• Atmosferska mreà od ulici, parkinzi i manipulativen prostor so

zavr{no pre~istuvawe so maslofa}a~.


pre~istitelni stanici dodeka atmosferskite vodi direktno se ispi{taat

vo krajniot recipient.



primarna kanalizaciona mreà za atmosferska kanalizacija izvedena od

cevki so minimalen pre~nik od 1200 mm postavena vo koridorot na


93

Vo ramkite na planot na infrastrukturnoto ureduvawe treba da se

izvr{i sobirawe i odveduvawe na otpadnite vodi so razdelen sistem i toa

kanalizacija (industriska) i atmosferska.

Snabduvaweto so elektri~na energija na konzumnoto podra~je na

gradot Gevgelija vo celost se vr{i preku TS 110/35/20/10 kV napojuvana

preku 35 kV i 110 kV dalekovod.

Instaliranata i ednovremenata elektri~na mo}nost kako i

potro{uva~kata na elektri~na energija za korisnicite od predmetniot

prostor }e se izvr{i po se spored dobienata soglasnost koja investitorot

treba da ja pobara od EVN Makedonija. Baraweto treba da sodrì to`no

definirani elektri~ni parametri kako {to se: naponsko nivo, maksimalna

instalirana i ednovremena mo}nost, faktor na mo}nost, na~in na

zatopluvawe, na~in na ladewe i sli~ni podatoci koi vo ovaa faza na

izrabotka na planot ne se definirani. Ovie podatoci }e moàt da bidat

definirani so izrabotuvaweto na Detalnite urbanisti~ki planovi i

proektnata dokumentacija. Priklu~niot vod do distributivnite

trafostanici e 10 kV elektrovod koj }e bide postaven vo infrastrukturen

koridor, zaedno so ostanatite infrastrukturni vodovi.

Na~inot na priklu~uvawe na tehni~kite elementi }e bidat

definirani od stru~nite slu`bi na EVN Makedonija.

Soglasno generalnata opredelba na nivo na dràvata razvojnite

potrebi i materijalnite mo`nosti najnovite tehni~ko-tehnolo{ki

dostignuvawa }e bidat neposredno primeneti vo telekomunikacioniot

sistem.

Pokraj ostanatite instalacii, vo generalniot urbanisti`ki plan za

grad Gevgelija predvidena e razvojna PTT mreà.

Analizata na pogodnosta pokaùva deka lokacijata lokalnata

deponija kako sega{na op{tinska deponija za smet e povolna. So cel da se

ostvari bezbedno deponirawe na smetot potrebno e lokacijata

zadolìtelno da se uredi i soodvetno opremi, da se primenuva standardna

94

postapka za deponirawe koja se sostoi od kompaktirawe na otpadot, dnevno

prekrivawe i evakuacija na atmosferskite vodi.

Treba da se zeme vo predvid i analizata na alternativi od koja se

pravi aspekt za izbor na najdobro re{enie za namena na lokacijata zaedno so

nejzinata ekonomska opravdanost, ideen razvoj, finansiski mo`nosti i

za{tita na ìvotnata sredina.

Koga stanuva zbor za monitoring za ìvotnata sredina se dava

mo`nost za ispituvawe, ocenuvawe i sistemsko nabquduvawe na

zagaduvaweto i sostojbata na mediumite vo ìvotnata sredina kako i

identifikacija i registracija na izvorite na zagaduvawe. Planot na

monitoringot pretstavuva alka pome|u site vklu~eni strani i pretstavuva

osnova za nadle`nite institucii vo koj }e go kontroliraat procesot na

sproveduvawe na zakonskata regulativa i da donesuvaat odluki.

Najgolem benefit vo sproveduvaweto na strategiskata ocena na

ìvotnata sredina e vo vklu~uvawe na aspektite od poleto na socijalata,

ekonomijata i ìvotnata sredina, me|usebnata sorabotka, razvoj na

regionalnite celi i celite za odr`liv razvoj i za{tita na ìvotnata

sredina i lu|eto.

95

11. Prilozi

Lista na nacionalna zakonska regulativa

1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br.. 53/05, 81/05, 24/07,

159/08 i 83/09);

2. Uredba za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na

koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocena na

vlijanijata vrz ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 74/05);

3. Pravilnik za sodrìnata na barawata {to treba da gi ispolnuva

studijata za ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina


4. Uredba za strategiite, planovite i programite, vklu~uvaj}i gi i

promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno

se sproveduva postapkata za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata

sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br.

153/07);

5. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07);

6. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S,

procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S,

vospostavuvawe komisijata za ocenka na znaeweto na ekspertite za

SO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 129/07);

7. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite

dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno

vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik

na RM” br. 144/07);

8. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i

drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata


96

9. Pravilnik za standardi i normativi za planirawe na prostorot („Sl.


10. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM”

br. 51/05; izmeni 137/07 i 24/08-pre~isten tekst, 91/09);

11. Zakon za gradewe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05);

12. Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br.

67/04; izmeni 92/07);

13. Pravilnik za kriteriumite, metodite i postapkite za ocenuvawe na

kvalitetot na ambientalniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04);

14. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 4/98; izmeni 19/00; 42/05; 46/06);

Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08 i 06/09);

15. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99);

16. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i

podzemnite vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 18/1999, 71/99);

17. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99);

18. Zakon za otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04; izmeni 71/04; 107/07,

102/08 i 134/08);

19. Lista na otpadi („Sl. Vesnik na RM” br. 100/05);

20. Zakon za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM”

br. 79/07);

21. Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e

naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br.

64/93);

22. Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br.

20/04; izmeni 115/07);

23. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04; izmeni

14/06; 84/07);

24. Zakon za blagosostojba na `ivotnite („Sl. Vesnik na RM” br. 113/07);

25. Zakon za blagosostojba na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br. 25/98;

06/00);

97

26. Zakon za za{tita na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br.25/98; izmeni

06/00);

27. Zakon za za{tita pri rabota („Sl. Vesnik na RM” br. 13/98; 33/00;

29/02);

28. Zakon za energetika („Sl. Vesnik na RM” br. 63/06, 36/07);

29. Zakon za eksproprijacija („Sl. Vesnik na RM” br. 33/95, izmeni 20/98,

40/99, 31/03, 46/05 i 10/08);

Lista na relevantni EU direktivi

Direktivi na EU ipfateni vo Nacionalna strategija za

aproksimacija vo `ivotnata sredina (2008). Relevantni se i nivnite izmeni

i dopolnuvawa:

- Direktiva za deponii (99/31/ES) dopolneta so Regulativa (ES)

1882/2003

- Regulativa za prenos na otpad (EES) 259/93 dopolneta so Odlukite

94/721/ES, 96/660/ES, 98/368/ES i 99/816/ES, i Regulativite (ES)

2408/98, (ES) 120/97 i (ES) 2557/2001

- Direktiva za upravuvawe so otpadot od industrija za ekstrakcija na

mineralni surovini (2006/21/ES)

- Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES),

dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003

- Direktiva za informirawe na korisnici (1999/94/ES) dopolneta so

Direktivata 2003/73/ES

- Ramkovna Direktiva za voda (2006/60/ES) dopolneta so Odlukata

2455/2001/ES

- Direktiva za urbani otpadni vodi (91/271/EES) dopolneta so

Direktivata 98/15/ES i Regulativata (ES) 1882/2003

- Direktiva za voda za piewe (98/83/ES) dopolneta so Regulativata (ES)

1882/2003

98

- Direktiva za povr{inska voda za apstrakcija (75/440/ES) dopolneta

so Direktivite 79/869/EES i 91/692 EES (}e bide otpovikana so

Ramkovnata direktiva za vodi (2006/60/ES) od 22.12.2007

- Direktiva za voda za kapewe (2006/7/ES)

- Direktiva za ispu{tawe na opasni supstancii vo vodite (76/464/EES)

dopolneta so Direktivata (91/692/EES i 2000/60/ES) e bide

otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od

22.12.2007, osven ~len 6, koj be{e otpovikan na 22.12.2000.

- Direktiva za merewe na kvalitetot na vodata za piewe (79/869/EES)

dopolneta so Direktivite 81/855/EES, 91/692/EES, i Regulativata

(ES) 807/2003 }e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi

(2000/60/ES) od 22.12.2007)

- Direktiva za podzemni vodi (80/68/EES) dopolneta so Direktivata

91/692/EES

- Direktiva za Strate{ka ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES)

- Direktiva za pristap na informacii za ìvotnata sredina

(2003/4/ES)

- Direktiva za Ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina

(85/337/EES) dopolneta so Direktivite 97/11/ES i 2003/35/ES

99

Dodatok

100

Koristena literatura

• Prostorniot plan na RM, 2004

• Planska dokumentacija za Generalen Urbanisti~ki Plan na Grad

Gevgelija, izmeni i dopolnuvawe, op{tina Gevgelija;

• LER za op{tina Gevgelija;

• Pregled na za{titni podra~ja vo RM (2008) i Izve{taj na

me|unaroden konsultant za za{titeni podra~ja vo ramki na

UNDP/GEF/M@SSP proektot: Zajaknuvawe na ekolo{kata,

institucionalnata i finansiskata odr`livost na sistemot na

za{titeni podra~ja vo Makedonija;

• Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2009;

• Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008

• Nacionalna strategija za mehanizmot za ~ist razvoj za prviot period

na obvrski spored protokolot od Kjoto 2008-2012, 2007;

• Vtor Nacionalen Ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006

• Nacionalna strategija za biolo{ka raznovidnost, 2004;

• Strategija za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020;

• Nacionalna transportna strategija za patniot prevoz, 2008;

• Strategija za demografski razvoj na RM 2008-2015;

• Nacionalna programa za usvojuvawe na pravoto na EU (NPPA II,

2007);

• Nacionalna strategija za monitoring na ìvotnata sredina, 2004;

• Strategija za upravuvawe so ìvotnata sredina, 2005;

• Strategija za podigawe na javnata svest vo ìvotnata sredina, 2005;

• Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata

konvencija, 2005;

• Nacionalen zdrastveno-ekolo{ki akcionen plan (NZEAP), 1999;

• Direktiva za stani{ta (92/43/EES);

103

• Direktiva za divi ptici (79/409/EES);

• Ramkovna direktiva za voda (2000/60/ES);

• Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES);

• Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES);

• Ramkovna direktiva za bu~ava (2002/49/ES);

• Direktiva za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina

(85/537/EES);

• Direktiva za strategiska ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES);

• EU [estiot Akcionen Plan za ìvotna sredina (2001/42/ES);

• Direktivata na sovetot 96/61/ES od 24.09.1996 god. za integrirana

kontrola i prevencija od zagaduvaweto;

• Dostapni iskustva i praktiki.

Lista na akronimi

NEAP - Nacionalen Ekolo{ki Akcionen Plan

NZEAP- Nacionalen Zdrastven i Ekolo{ki Akcionen Plan

OV@S - Ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina

SO@S - Strategiska ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina

ISKZ - Integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto

104

izve[taj za strategiska ocena na @ivotnata sredina za sea za gup-1.pdf · 2019. 7. 9. · aneksite...

Documents