22HOROSKOP

33priloga dolenjskega listaVSEBINA

Na naslovnici:Jaslice – toplina božičaFotografija: Milan Markelj

Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto d.o.o., časopisno založniška družba

Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mestoOdgovorna urednica Dolenjskega lista: Jožica DornižRačunalniška izvedba: Igor RustjaCena oglasov: cela stran 1.380,00 €, pol strani 710,00 €,četrt strani 370,00 €, osmina strani 190,00 €Tisk: SET, d.d., Vevška c. 52, LjubljanaNenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.

priloga dolenjskega lista

Prihajajoči prazniki še zdaleč niso namenjeni le bučnemuveseljačenju, ampak predvsem naši notranji spravi - da v miru

in zbrano pogledamo vase, se umirimo, odpočijemo in seposvetimo tistim, ki jih imamo najrajši. Ob vse hitrejšem

tempu življenja je miru vse manj, skrbi nas negotovaprihodnost, tako, da se ne znamo več veseliti tega, kar imamo.

Zaradi nezadovoljstva s samim sabo smo slabe volje innapadalni. Če dobro pomislimo, smo zelo nasilna družba, tako

do sebe kot do drugih. Še več kot fizičnega je drugega indrugačnega nasilja, od hudih besed do raznih oblik pritiskov

in izsiljevanj. Kako nestrpen narod smo, lepo kažemo vprometu. Cesto mnogi doživljajo kot bojno polje, poligon za

dokazovanje moči in prestiža. Kadar se vključujem v promet naenem izmed ljubljanskih krožišč, me je vedno strah, če ga bomzvozila, ker nihče ne upošteva omejitve hitrosti pa tudi drugih

prometnih znakov in predpisov ne, velja zgolj zakonmočnejšega, pravzaprav bolj nesramnega in napadalnega.

Še bolj kot udarci znajo boleti težke besede polne očitkov,poniževanja in zaničevanja. Največkrat nam je zaradi

izrečenega žal, a le malokdaj se za to opravičimo. Celo tisti, kise zavzemajo za svobodo in nenasilje do živali, uporabljajo

nelepe, težke besede. Pred kratkim so tako vabili na shod protibožičnemu klanju. A ne bi bilo lepše in bolj prepričljivo

povedano, če bi vabili na shod proti pobijanju živali zaradipraznikov. Če je človek vsejed, se prehranjuje tako z rastlinsko

hrano kot z mesom, zato bo nekdo težko prepovedal uporabomesa za prehrano, zagotovo pa je treba opozarjati, da morajo

živali usmrtiti brez mučenja in na neboleč način.Organizacije, ki se zavzemajo za zaščito takšnih in drugačnih

pravic, lahko povzročijo nove krivice in škodo. Takšen primer jebila zahteva Greenpeaca po popolni prepovedi lovljenja kitov varktičnem morju, da bi jih zaščitili pred izumrtjem. S tem paso ob hrano spravili tamkajšnje Inuite oz. Eskime, za katere je

lov na kite že od nekdaj stvar preživetja. Vendar kitom nigrozilo izumrtje zaradi Eskimov – tamkajšnje tradicionalno

ljudstvo je z njimi živelo v sožitju, živalim so bili hvaležni, dajim dajejo hrano, zato jih niso nikoli pobijali kar povprek,

ampak le za hrano in druge življenjske potrebe. Pri tem pa souporabili vse, od kosti do kože, ničesar niso zavrgli. Kite je

skoraj iztrebil beli človek zaradi pogoltnosti in občutkavečvrednosti. Sedaj pa je domorodcem hotel vzeti še vir

preživetja – kakšno licemerno sprenevedanje!Tudi pri nas na kmetih so včasih od prašiča porabili skoraj

vse, danes verjetno tega ne dela nihče več, ker je druge hraneveč kot dovolj. Toda samo šunk se ne da vzrediti. In že smo pri

našem odnosu do hrane. Med prazniki po navadi z njopretiravamo, veliko je potem konča v smeteh. To pa je že tema,

o kateri razpredamo v tokratni Živi.Lepe praznike želim, naj bo vsega ravno prav, predvsem pa

veliko miru.JoJoJoJoJožica Doržica Doržica Doržica Doržica Dornižnižnižnižniž

Več miru

4–5 Lahko si privoščimo še več,a živimo slabše

6 Nje ne tare dolgočasje7 Če pomagaš drugemu,

pomagaš tudi sebi8–9 Dobra knjiga je lahko lepo darilo10–11 Vsako drevo, ki se ga poseka,

mora biti odkazano12 So Pavljani ukradli cerkev

Malkovčanom?13 “Ne predstavljam si,

da bi hodila le v šolo”14 Zgodovinarji se izogibajo prazgodovine15 Družina, v kateri je umetnost doma16 V angelčkih se je naposled našla17–32 Posebna priloga33 Lepši, večji, varnejši …34 Vsak zakaj ima svoj zato35 Robijeva mama36 Posebnosti kuncev in z njimi

povezane zdravstvene težave37 Solo prvenec Lovra Ravbarja38 Ribniški pušeljc39 Ivan skuha imeniten paprikaš40 V pričakovanju dobrih mož40 Skrajševanje delovnega časa41 Naše rastline pozimi41 Studenčnica42 Opoj ljubavi je sladki ino vroč42 Še nekaj namigov za voščilnice43 Kaj vemo o laseh?44 Nepozabna decembrska slavja45 Obraz naj se sveti in žari45 Horoskop46 Križanka

priloga dolenjskega lista44 AKTUALNO

V razmislek ob obdarovanju

Lahko si privoščimo še več, a živimoslabše

Videz, najočitnejši del, je pogostoključen pri nakupu. Redko kdaj sevprašamo, kako je bil izdelek narejen inali je sploh uporaben. Osveščeni kupcikupujejo od domačih proizvajalcev, kipa zaradi poceni izdelkov z vzhodatežko konkurirajo na trgu.

December je mesec, ko največnakupujemo. Ste v teh dneh

kdaj pomislili na posledice preko-mernega trošenja, ki se mu po-trošnik v razvitih državah glede navse bolj mamljive ponudbe splohveč ne more upreti? Potrošniškimrzlici ob bok je nastalo celogibanje, ki si prizadeva za dan breznakupov.

Sladkarije se pogosto znajdejo med izdelki, ki jih trgovci po koncu praznikovponujajo po akcijski ceni.

Marsikdo bo ob tem morda skomignil zrameni, češ, saj je takšna kriza, da je jasno,da zapravljamo manj kot prejšnja leta. A žeob obisku katerega od nakupovalnih cen-trov je jasno, da kljub znanim razmeram ševedno veliko trošimo. In še taka preudar-nost ob ugodnih akcijah kar splahni … Danbrez nakupov so najbolj osveščeni potrošni-ki že pred več kot desetletjem vpeljali vKanadi, danes pa je prerasel v pravo giba-nje, pozivu naj bi se pridružile potrošniškeorganizacije že v 55 državah po svetu.

Dan je namenjen predvsem ponovnemupremisleku o posledicah prekomernegatrošenja v razvitih državah, saj 20 odst. pre-bivalcev v razvitih državah porabi več kot80 odst. naravnih virov. Ne gre le za uniče-vanje okolja, ampak tudi za nepravično po-

razdelitev bogastva. Kot opozarjajo tudi naZvezi potrošnikov Slovenije, bi s kampanjoradi spodbudili potrošnike k premisleku onakupu, recikliranju ter podjetja opozorilina pomen trajnostnega načina proizvodnjein poštenega plačila vseh, ki so soudeleženipri proizvodnji izdelkov. Letos je bil danbrez nakupov 29. november, ne glede na topa razmislek o smiselnosti prekomerneganakupovanja ne bi bil odveč ob prav vsakemobisku trgovine.

Za dar i lo oblači lo?Za dar i lo oblači lo?Za dar i lo oblači lo?Za dar i lo oblači lo?Za dar i lo oblači lo?Videz, najočitnejši del, je pogosto ključen

pri izbiri darila. Redko se vprašamo, kakoje bil narejen in koliko časa ga bo obdarje-ni uporabljal. Mu bo sploh prišel prav?

Veliko ljudi za darila podarja oblačila. Tuje nekaj podatkov: tekstil na primer pred-stavlja od tri do pet odstotkov gospodinjskihodpadkov, vsako leto odvržemo približnomilijon ton tekstilnih izdelkov, le četrtinotovrstnih odpadkov reciklirajo. Največjiproblem na odlagališčih predstavljajo sin-tetični izdelki, ki se ne razgradijo. Večinaoblačil vsebuje poliester, elastan ali lycro.Ta vlakna so sicer poceni, a se težko raz-gradijo, za razgradnjo najlonskih vlaken jena primer potrebno 30 do 40 let, opozarja-jo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Oči so prOči so prOči so prOči so prOči so preeeeevvvvvel ike l ike l ike l ike l ikeeeeeV prazničnem času se precej poveča tudi

prodaja sladkarij in najrazličnejših prigriz-

kov, s katerimi se obdarujemo. Kaj pa se zgo-di z njimi, če po praznikih ostanejo na poli-cah in jih nihče ne kupi? O ostankih hranetrgovci ne govorijo radi, kot da potrošnika nebi smelo zanimati, kam odvažajo priprav-ljeno hrano, ki že naslednji dan ni več užitna.Kaj se zgodi s kupi čokolad in bonbonov, kijim preteče rok uporabnosti? Dobro bi bilo,da bi vedeli in se nad tem kdaj zamislili, sajbi potem hrano najbrž bolj odgovorno kupo-vali. “Oči so prevelike. En kup stvari kupiš,ker jih vidiš,” je v teh dneh med policamiugotavljala starejša gospa.

TTTTTrrrrrg og og og og ovvvvvci vrc i vrc i vrc i vrc i vračajoačajoačajoačajoačajodobadobadobadobadobav i tv i tv i tv i tv i te le le le le lj emjemjemjemjem

V družbi Spar Slovenija so pojasnili, dasladkarije in ostale izdelke, ki so namenje-ni posebej praznovanju in obdarovanju, popreteku aktualnosti vrnejo dobaviteljem, skaterimi imajo sklenjene vnaprejšnje dogo-vore. Izdelke, ki jim preteče rok uporabno-sti, izločajo iz prodaje. “Živila s pretečenimrokom trajanja izločamo vsakodnevno. Zaživila, ki tudi sicer zahtevajo hranjenje priustrezni temperaturi, velja, da jih tudi popreteku roka uporabnosti hranimo, zbira-mo na posebnih za to določenih mestih vhladilnicah. Po odstranitvi embalaže setakšna živila zbere v posebnem hlajenemkontejnerju. Kontejner se po potrebi en-krat ali večkrat tedensko prazni. Za ustre-zen odvoz in praznitev kontejnerjev imamopodpisano pogodbo s pooblaščenim zuna-

55priloga dolenjskega listaAKTUALNO

ANKETA

Kaj je pomembno,ko izbirate darilo?

Pavle Turk, predsednik Rotary klubaNovo mesto: “Pravo darilo je težko izbra-ti. Predvsem moram vedeti, za koga izbi-ram darilo, vrednost ni tako pomembna.Lahko je le pozornost, s katero nekogarazveselim. Pomembno se mi zdi, da jedarilo izbrano točno za določeno osebo.Sam sem vesel vsake pozornosti, drago-cenih daril nimam rad, bolj šteje to, kakomi darilo izročijo.”

Elvira Medved, vodja službe za odnosez javnostmi v Krki: “Osebi želim z izboromdarila pokazati, da jo cenim, zato skušamugotoviti, s čim se ukvarja, kakšne hobijeima. Bolj ko se je treba za darilo osebnopotruditi, večja je njegova sporočilna vred-nost, ki sploh ni nujno tudi materialna. Os-ebno najraje vidim, da se finančna sredst-va za darila namenijo pomoči potrebnim;sicer pa se vedno razveselim dobre lepo-slovne knjige ali priročnika.”

Gregor Vidic, generalni tajnik Škofij-ske Karitas Novo mesto: “Najprej pomis-lim, za koga izbiram, kakšen je karakterosebe, ki jo želim obdariti. Vedno si vza-mem čas za razmislek, ne kupujem kartako, za vse enako. Prijateljem s Štajer-ske na primer rad podarim kakšen domačizdelek, značilen za dolenjsko območje,kot je pletarska hruška. Sam se razvese-lim izvirnih daril, njihova cena me negane.”

Kako izbrati, ko je vsega preveč?

njim izvajalcem,” pojasnjuje Silvestra Pu-gelj, vodja interne revizije v Sparu Sloveni-ja, ki pravi, da podobno ravnajo tudi z ostali-mi živili. Po poteku njihovega roka uporab-nosti jih torej največkrat vrnejo dobavitelju.

V noV noV noV noV novvvvvo leo leo leo leo letn ih otn ih otn ih otn ih otn ih ovvvvvooooojn icahjn icahjn icahjn icahjn icahpo akpo akpo akpo akpo akc ic ic ic ic ijsk i cenijsk i cenijsk i cenijsk i cenijsk i ceni

Pa smo povprašali še v Žitu. Nina Kofler,zadolžena za odnose z javnostmi v SkupiniŽito, je pojasnila, da vračil čokolad in bon-bonov, ki so trajni izdelki z dolgim rokomuporabe (več kot leto dni), zaradi preteče-nega roka uporabe skorajda ni. “Nekaj vra-čil teh izdelkov je le v primeru tako imeno-vanih sezonskih izdelkov v priložnostnih(npr. novoletnih) ovojnicah. Takšni izdelki,ki jih trgovci v prazničnem obdobju ne us-pejo prodati, so pravzaprav še sveži izdelki,zato jih po akcijskih cenah prodamo v last-nih prodajalnah Skupine Žito,” je zatrdila.

Razs ipaRazs ipaRazs ipaRazs ipaRazs ipavvvvva na na na na nje s hrje s hrje s hrje s hrje s hranoanoanoanoanoVečina organskih odpadkov dobaviteljev

hrane pa sicer konča v kompostarnah inpodobnih predelovalnicah, kjer jo ločijo odembalaže, embalažo reciklirajo, vsebino papredelajo v gnojilo in krog potem lahko zno-va steče. Do podatkov o tem, koliko hranese pri nas dnevno zavrže, skorajda ni mogo-če priti, trgovine in dobavitelji jih čuvajoskorajda kot poslovno skrivnost.

Po podatkih potrošniških organizacij jerazsipavanje s hrano v razvitem svetu zelopogosto. V Veliki Britaniji se na primer 30do 40 odst. vse hrane nikoli ne poje; v ZDA40 do 50 odst. vseh za žetev primernihkmetijskih kultur nikoli ne pride na krož-nik. Strokovnjaki so izračunali, da je na sve-tu hrane pravzaprav dovolj, le porazdeljenaje skrajno neenakomerno. Posledice tegapa niso le finančne, razmetavanje s hranopovzroča tudi resne okoljske težave: potrat-no rabo kemikalij, večjo porabo goriv zaprevoz, več gnijoče hrane, ki tvori dodatnekoličine metana, enega izmed najnevarne-jših toplogrednih plinov. Bolj kot uničujemookolje, večje je tveganje za naša življenja inza življenja prihodnjih generacij.

Trajnostna potrošnja tako ni le okoljevar-stvena tema. Koncept, ki promovira dostojnoživljenjsko raven za vsakogar, ponuja nekajrešitev, s katerimi bi lahko pomembno zman-jšali negativne vplive na okolje, ki so vprazničnem času še večji kot sicer med letom.S t.i. ekološkim odtisom lahko na spletni stra-ni ecofoot.org vsak izmeri svoj vpliv na nara-vo in najde odgovor na vprašanje, koliko plan-etov bi potrebovali, če bi vsi trošili toliko, kottrošimo mi. Gre za izračun površine zemljiščin morij, ki je potrebna za zagotavljanje vsehvirov in za ustrezno odlaganje nastalih odpad-kov. Povprečen Zemljan menda potrebuje 2,2hektara, torej zemljišče, večje od dveh no-gometnih igrišč, da pridela, kar vsako letopotroši in odvrže kot nastali odpadek!Besedilo in fotografije: Ir Ir Ir Ir Irena Nena Nena Nena Nena Nooooovvvvvakakakakak

priloga dolenjskega lista66 ZANIMIVOSTI

Terezija Avsec iz Podlipe

Nje ne tare dolgočasjeDobrodošli na Moravah. Razmeroma velike črke tega napisa je Terezija

izrezala iz lesa in jih pritrdila na les pod streho enojnega kozolčka,ki je tudi delo njenih rok. Morave rečejo predelu, kjer se cesta izvije izgozda, pred prvimi hišami pa se odstre pogled na streljaj oddaljenoPodlipo.

Na Moravah je tekla zibel osmim Drčar-jevim otrokom, očeta se predzadnja Terez-ija ne spomni, komaj dve leti ji je bilo, ko jetik pred zadnjo vojno kot “ta beli” končal nastraškem koncu, od koder se je priženil vPodlipo. Na majhni kmetiji z eno kravo innekaj njivami ni bilo moč nasititi veliko lač-nih ust, zato je morala tudi Terezija po potistarejših bratov in sestra; od hiše je šla naAjdovec pri osmih letih, kot dekla je služilana treh kmetijah. “Vse tri je sčasoma vzelhudič, izkoriščanje ubogih se jim ni obnes-lo,” brez dlake na jeziku pravi in doda, da jeslužila skoraj do polnoletnosti, v tem časuji je bilo dano končati le štiri razrede os-novne šole. “Dva brata sta se lahko izšola-la za čevljarja, dve sestri za trgovko, pre-ostali pri delu nismo mogli izbirati, vsi pasmo se razkropili po svetu.”

Brat, ki je edini že pokojni od Drčarjevihotrok, je na začetku šestdesetih v goste naAjdovško planoto pripeljal Avsca iz ljubljan-skega Zaloga. “Povohala sva se, kot se temureče, zvabil me je k sebi in našel zaposlitev,sledila je poroka, v Zalogu sva zgradila hišo,prišli sta dve hčeri, zdaj je že nekaj vnukov,”na kratko povzame Terezija, nato pa opiše,kako kruto se je z njo poigralo življenje.

“V Saturnusu je mož delal kot kurjač, jazpa za tekočim trakom s pločevinkami. Kotže velikokrat poprej sem se nekoč, bilo jena prehodu v osemdeseta, podala k njemuv kurilnico na malico. Ni ga bilo tam in kosem prižgala luč, je strašno butnilo, eks-plodiral je plin; da nekje uhaja, so že prej

opozarjali delavci, pa ni nihče nič ukrenil.Ožgalo me je po glavi, roke do komolcev,noge do kolen …” Najhuje je bilo prvega polleta, zatem je prišla rehabilitacija, v letu dnije Terezija prestala ducat plastičnih opera-cij, odstranili so ji oba mezinca na rokah.“Marsikaj sem se učila od začetka; prstedesne roke ne morem iztegniti, zato so mepo več letih polovičnega delavnika upokojilisredi osemdesetih.”

Tedaj sta z možem nasproti njene rojstnehiše spravljala pod streho novo hišo na Mo-ravah, a kot da se življenje ne bi že dovoljzneslo nad Terezijo, je še ovdovela. “Popri-jeti za vsako delo - k temu so me v mladihletih silile razmere. Da sem z izkušnjami inmočno voljo lahko vsemu kos, sem prepri-čana še zmeraj. Nekaj tega imam po morav-ski stari mami, ki je menda celo mešetari-la s konji. In tako sem malo po malo s po-močjo dobrih ljudi uredila tole hišo, vanjosem iz ljubljanskega konca prihajala čedaljebolj pogosto, zdaj pa je že več let moj stalnidom.”

V precejšnji samoti ji družbo delata pesLaki in muca Pika, sicer pa se vsak, naMoravah dobrodošel, lahko prepriča, daTerezije ne tare dolgočasje, saj domala nemine dan, da ne bi imela kaj opraviti z le-som, celo med gledanjem televizije inpitjem kave. “Kar koli početi iz lesa, to mije v užitek; ne gre mi ne za umetnost ne zadenar, kar nastane, pač nastane – in če niza drugega, je dobro pa za podkurit peč,”pravi Terezija. “Orodje sem nasadila že kdaj

prej, nakar sem si rekla, da si bom zobetrebila s svojimi zobotrebci, za hišo semizdelala več kosov pohištva, pa pručke,ograje, grablje, lestve … Zdaj pride kdo pošpile in še kaj uporabnega, od škatel prekpladnjev do šatulj, kako malenkost celoprodam, v glavnem pa vse razdam. Lesunočem, navsezadnje niti ne znam, vdahnitipodobe, ne človeške ne živalske, iz njegahočem izvabiti oblike, ki mu jih je določilaže narava. Zato mi domišljijo burijo nena-vadne korenine, štori, rogovile, nedavnosem na podrtem hrastu odkrila neznanskoprepleten bršljan, iz njega bom lahko nare-dila marsikaj.”

Žage, sekire, kljukci, noži, obliči, dleta,brusilke – da ne naštevamo naprej, s čimvse (in to dobro nabrušenim, za kar poskr-bi sama) se lesa iz domače hoste loti Terezi-ja, ki ji gre od rok celo pletarstvo. Pošali se,da je v življenju poskusila in prestala že vse,le umrla še ni. “Želim si vsaj toliko zdravja,kot mi služi zdaj, čeprav me že rahlo zdelujesklepna revma. Nikoli nisem imela poseb-nih konjičkov, zato bom še naprej ostala prilesu; pri njem me čas ne priganja, posvetimse mu, kolikor hočem in zmorem.”Besedilo in fotografije: DrDrDrDrDrago Rago Rago Rago Rago Rususususustjatjatjatjatja

Muca Pika si ležišče pogosto poišče tudi v kaki škatli, teh vkleti na Moravah, kjer dela Avščeva, ni malo.

Terezija Avsec

Preprosto leseno razpelo z “bugcem”, spletenim iz bekovešibe – to ima Terezija skupaj, kot bi mignil.

77priloga dolenjskega listaZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

Edi Zavrl, 55 let aktivist Rdečega križa

Če pomagaš drugemu,pomagaš tudi sebi

Edi Zavrl ima na prostovoljno deloveliko spominov.

Za Edija Zavrla iz Šentruperta pravijo, da je človek z veliko začetnico,nesebičen in vedno pripravljen pomagati. Dolga leta se srečuje z

različnimi ‘zgodbami, ki jih je drugim pisalo življenje’ in prav te so koneckoncev pisale tudi zgodbo njegovega življenja. Pravi, da zato drugačeživi in razmišlja, da daje prednost drugim stvarem kot večina ljudi. Edije namreč že 55 let dejaven član Rdečega križa in tudi danes, ko muzdravje ne služi več tako, kot bi si želel, rad obišče ljudi. In ti so ga vednozelo veseli.

Da se je zapisal tej humanitarni organiza-ciji in prostovoljstvu, gre pravzaprav za-sluga njegovi službi. Delal je pri Elektru inbil tako v težkih letih po drugi svetovni vojnina terenu vsak dan, vsakič pri drugi hiši,pri tem pa videl in doživel veliko usod. “Vasiv dolini so elektriko večinoma imele, nahribovitih območjih pa še ne. In ko smotako hodili od vasi do vasi, od hiše do hiše,me je pomanjkanje, v katerem so živeli ljud-je, pretreslo. A kljub temu so nam, delav-cem, ki smo jim pripeljali tako želeno luč,vedno postregli z najboljšim, kar so imeli,si odtrgali od svojih ust. To se me je dotak-nilo globlje, kot sem mislil, in kaj kmalusem se pridružil šentrupertskemu Rdeče-mu križu,” je ob spominih ganjeno pripove-doval Edi Zavrl.

PPPPPomagal pr i poromagal pr i poromagal pr i poromagal pr i poromagal pr i porodu, b ikodu, b ikodu, b ikodu, b ikodu, b ikuuuuudal madal madal madal madal mavvvvvec na nogo . . .ec na nogo . . .ec na nogo . . .ec na nogo . . .ec na nogo . . .

Zgodb in prigod je nešteto, nekatere zžalostnim, druge z bolj veselim koncem.Spomni se ženske, ki ji je pomagal pri po-rodu, pa bika, kateremu je oskrbel zlom-ljeno nogo. “Mlad bik si je na paši zlomilnogo, mi (delavci Elektra, op.p.) pa smo

ravno takrat delali pri tej hiši. Veterinarjani bilo, zato nam ni preostalo nič drugega,kot da pomagamo. Bika smo spravili v štalo,kjer sem mu z mavcem povil nogo. Ubogažival je čutila, da ji hočemo pomagati, zatoje povsem mirovala, le na dlakah se je svetilznoj od bolečin. Veterinar, ki je prišel na-slednji dan, je moje delo dokončal in bikecje zrasel v velikega bika.”

Zelo se ga je dotaknila usoda KirarjeveTončke z Jelševca pri Trebelnem. “Prijaznodekle je imelo multiplo sklerozo, z mamo paso živele skromno v hiški, kriti s slamo. Leše onidve nista imeli elektrike in ko me jenekega dne Tončka, ki je posedala v sencijablane pred hišo, takrat že ni mogla večhoditi, pobarala, kdaj jo pa bosta dobili, semzačel premišljevati, kako bi jim lahko poma-gal. Fante sem vprašal, ali bi bili pri volji, dabi to naredili udarniško. In tako je tudi bilo.Morali smo še dobiti nekoga, ki bi plačalmaterial, ki pa ga ni bilo veliko, saj je šlo leza tri lučke. Drogove in denar za luči smodobili pri Dominetu Gimplju na Gozdnemgospodarstvu na Puščavi, Elektro Krško jetem ženskam brez prispevka dalo soglasje,zato gre zahvala danes že pokojnemu Franci-

ju Pavkoviču, udar-niško pa so polegmene vse skupaj po-stavili Emil Jevšekter pokojna Alojz Ra-movž in Drago Str-nad. Otvoritev je bi-la 1. maja in takratje bil to pri hiši velikpraznik. Žal se namTončka ni mogla večzahvaliti, bolezen jenapredovala, takoda ni mogla več go-voriti, le solze jeimela v očeh,” je pospominih prav takos solznimi očmi br-skal Edi. Hudo jebilo tudi pri Trin-

kovih v Zabukovju, kjer so pri hiši bili karštirje invalidi, oboleli z multiplo sklerozo.Tudi tokrat je na pomoč priskočilo Gozdnogospodarstvo s Puščave, ki je dalo kar 20drogov, Elektro s pokojnima Janezom Vid-marjem in Pavkovičem, že zgoraj omenje-na ekipa možakov, ki je za postavitev dro-gov ob pomoči vaščanov in tudi prebivalcevsosednjih vasi delala tri dni. In luč je takoleta 1976 zasvetila tudi pri Trinkovih.

Občinsk i kObčinsk i kObčinsk i kObčinsk i kObčinsk i kaž ipoaž ipoaž ipoaž ipoaž ipotttttEdi Zavrl je usode in zgodbe ljudi nosil

tudi domov. Žena Rozalija, s katero sta letospraznovala zlato poroko in imata pet otrok,tri dekleta in dva fanta, ter štiri vnuke, muje pri tem njegovem humanem poslanstvuvseskozi trdno stala ob strani. “Najhuje jebilo, ko nisem vedela, kje je,” je pristavila,“danes je lažje, saj obstajajo telefoni.” Da-nes pa lažje pomaga tudi Rdeči križ, dodaEdi. “Ne le zaradi boljših cestnih in osta-lih povezav, k sreči imamo v Šentrupertutudi tihe dobrotnike, ki ne želijo biti javnoimenovani, tako da lahko ljudem pomaga-mo tudi drugače – s prehrambenimi pake-ti, oblačili, denarjem. Ponekod je še vednotako, kot da se je ustavil čas, starejši soosamljeni, so tudi družine ali mamice, kinočejo priznati, da so v pomanjkanju ...”

Za svoje nesebično delo je prejel vrstopriznanj, naj omenimo le Ediju najbolj ljube– zlati in srebrni znak Rdečega križa (sledn-jega mu je vročil tedanji slovenski predsed-nik Milan Kučan), leta 1998 pa mu je Kra-jevna skupnost Šentrupert podelila znak OF.Danes ima 78-letni Edi Zavrl, kot je v šali re-kla njegova Rozalija, status “občinskegakažipota”. Zavrlovi namreč stanujejo nazačetku samega Šentruperta in zato se mi-moidoči velikokrat ustavijo pri njih in gapovprašajo za smer. To pa Edi vedno pozna,saj je v minulih dobrih petih desetletjih do-dobra prečesal širšo okolico, je pa tudi lovec,tako da se prav dobro znajde tudi v gozdu.Besedilo in fotografiji:MoMoMoMoMojca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršičjca ŽnidaršičEdi na obisku pri Mariji Šuštar.

priloga dolenjskega lista88 POGOVOR

Knjižničarka Slavka Kristan

Dobra knjiga je lahko lepo dariloOb poplavi vseh mogočih stvari,

ki jih v prazničnih dneh kupu-jemo svojim najbližjim, pozablja-mo, da je eno najlepših daril lahkotudi knjiga. Knjiga pomeni poto-vanje v drug svet, možnost odkri-vanja neznanega, pa tudi zabavoin razvedrilo. O knjigi kot darilu ino pomenu branja je spregovorilaknjižničarka Slavka Kristan, prekotrideset let vodja Oddelka za mla-dino v Knjižnici Mirana Jarca Novomesta, ki z različnimi projekti izleta v leto knjigo približuje takootrokom kot odraslim. Za svojedelo z mladimi je lani prejela naj-višje državno strokovno priznanje– Čopovo diplomo.

Prav na mladinskem oddelku knjiž-nice v primerjavi z ostalimi izposoditenajveč knjig, kar pomeni, da znate pri-tegniti mlade bralce. Je lep občutek, kovidiš sadove svojega dela?

“Seveda. Ni lepšega kot videti, da nekdopostane reden obiskovalec knjižnice tudi ponaši zaslugi. Na oddelku za mladino imamoveliko dejavnosti, s katerimi želimo zadovo-ljiti različne potrebe otrok: od kotička zadislektike, torej tiste, ki zamenjujejo črke inzato slabše berejo, do igralnih ur in ustvar-jalnih delavnic, pravljičnih ur, pa Mavričneribice, itd. Na obisk v knjižnico prihajajootroci iz vrtcev in osnovnošolci. Za slednjeizvajamo tri republiške projekte: Megakviz, Moja najljubša knjiga po izboru mladihbralcev in Rastem s knjigo. Trudimo seotroke okužiti z bralnim virusom in če todosežemo, smo zadovoljni.”

Za razvoj bralne kulture otroka morav prvi vrsti poskrbeti družina. Ni ga čezdober zgled staršev, kajne?

“V sodobnem času je razvita bralna pis-menost vse pomembnejša, zato je prav, daposkrbimo, da se otroci naučijo dobro bra-ti. Tu je najpomembnejši zgled staršev – nele branje, tudi pogovor o prebranem. Otro-ke že od malega razvajajmo s svojim pro-stim časom, v katerem naj ne manjka prav-ljic in zgodbic, družinskega branja, čemurjaz pravim kar jezikovne kopeli. Otrok jetako izpostavljen bogatemu in pestremujeziku, ki je nabit s čarobnostjo, domišljijoin čustvenostjo. S pravljico otrok stopa vproces samooblikovanja, kajti pravljicesproščajo osnovna čustva: strah, ljubosum-je, jezo itd., z njimi osvaja osnovne moral-

ne in etične vrednote, kajti tam je hudo ved-no kaznovano in dobro nagrajeno. Pravljicespodbujajo otrokovo domišljijo, učijo pa tu-di, da so težave v življenju neizogibne, a sejih da premagati. Pravljice se lotevajo tudiproblemov strahu, tesnobe, smrti, boga,staranja, upanja.

V obdobju, ko otrok še ne bere, so slikani-ce oz. ilustracije zanj glavni vir informacije,zato je pomembno, ob kakšni ilustraciji simalček razvija estetski čut. Ilustracije sonajvečkrat otrokov prvi stik z likovno umet-nostjo, zato je pomembno, da so kakovost-ne. Branje je za otroke res pomembno, sajugodno vpliva na vsestranski razvoj in ped-agogi zagotavljajo, da tudi na uspešnost všoli. Starši naj bi se zavedali, da je vsaktrenutek in vsaka okoliščina priložnost zaneprisiljeno poigravanje s črkami.”

Verjetno iz vseh teh spoznanj in ve-denj izhaja vaša ideja o Mavrični ribici,predšolski bralni znački, ki ste jo vpe-ljali pred 17 leti in je več kot uspešenprojekt.

“Idejo sem dobila v letu družine, saj grepri Mavrični ribici za družinsko obiskova-nje knjižnice, ki naj postane navada. Otro-ci od oktobra do srede marca knjižničarki vnaši knjižnici ali v krajevnih knjižnicah naDvoru, v Dolenjskih Toplicah, Straži, Škoc-janu, Šentjerneju in na Otočcu ob prelista-vanju knjige povedo štiri pravljice. Starši sotu nepogrešljivi, saj otroku doma glasnoberejo knjigo, nato svojega malčka pripelje-jo v knjižnico. Glasno branje otrokom je da-janje ljubezni in je osrečujoče tako za od-rasle kot otroke – poglablja čustvene vezi inmedsebojne odnose. Otroci s pripovedova-njem zgodbe pridobivajo samozavest, pre-magujejo tremo in si seveda bogatijo besed-ni zaklad.

Na zaključni prireditvi Mavrične ribiceob svetovnem dnevu otroške knjige vsi otro-ci dobijo priznanje, priponko in brezplačnolutkovno predstavo za vso družino. Res semvesela, da je projekt uspel, da je vsako letovečji odziv - prvo leto smo imeli petdesetotrok, danes so potrebne štiri zaključne

Slavka Kristan med knjigami

99priloga dolenjskega listaPOGOVOR

Kotiček za dislektike je dobro obiskan.

Podelitev Mavrične ribice.

prireditve. Lani je na primer sodelovalo že557 otrok iz nekdanje novomeške občine.Povabilo otrokom in staršem za letos ševelja, veseli pa bomo, če se v Mavrično ribi-co vključi tudi več romskih otrok in predšol-skih otrok migrantov, ki jim je slovenščinapogosto velik problem.”

V knjigah pa se skrivajo tudi koristne,zabavne, zanimive informacije.

“Seveda, a otroka je treba naučiti, kakonaj knjige uporablja, da v njih dobi informa-cije, na primer razlago neke besede v enci-klopediji, kraj, kamor boste šli na počitnice.Skupaj prelistajte televizijski spored, po-iščite recept, navodilo za uporabo kuhinj-skega strojčka. Sicer pa morajo starši otro-ka navajati na zahtevnejša branja, vednomorajo biti en korak pred njegovimi spo-sobnostmi. Doživljanje mora biti seveda pri-lagojeno sedanjim razmeram, nove genera-cije so drugačne. Otroka k branju ne sme-mo siliti, ampak ga spodbujati.”

Se vam zdi, da je vpliv množičnih me-dijev, ki je danes gotovo zelo močan,staršem zelo otežil nalogo vzgajanjaotroka v bralca?

“Danes so filmi oz. animirane slike edenprvih vstopov otroka v umetnost, televizijaje pogosto varuška. Gotovo beseda zahtevavečji miselni napor kakor slika, ki nas prejin močneje zagrabi in usmeri pozornost. Alije to bogatenje ali siromašenje? Slika pri-naša dosti kvalitet, ki jih ne gre podcenjeva-ti v sodobnem času, vsekakor pa je pamet-no, da starši pričnejo brati otroku že zelozgodaj, da to postane ritual. Zgodba in sli-kanica pripravljata otroka na knjigo, danespa ga popeljeta še k televiziji, računalniku,mobiju. Multimedijalnost je torej sodobennačin vstopa otroka v svet. Otroka navaja khitrim komunikacijam.”

Velja spomniti, da je knjiga lepo dari-lo. Kako v poplavi knjig, ki danes izhaja-jo, najti primerno knjižno darilo? Ver-jetno vas obiskovalci knjižnice pogostoprosijo za tak nasvet.

“December je čas vsakovrstnih daril, najbo med njimi tudi kakovostna knjiga. Ninujno, da je to vedno pravljica, zgodba, ro-man, poezija. Otroka ali odraslega bo razve-selila knjiga, ki je povezana z njegovimiinteresi, hobiji. Morda bo to knjiga o ročnihspretnostih, raznih kvizih, ki popestrijodolge zimske večere in vključijo vso druži-no, knjiga o živalih (zraven na primer lahkopriložimo daljnogled), enciklopedija ali paizbrana kuharska knjiga, turistični vodnik,slovar. Za tiste, ki mu je branje res odveč,morda pride v poštev zvočna knjiga. To je lenekaj namigov. Sicer pa tudi tu velja zgledstaršev – naj otroci vidijo, da je knjiga lah-ko darilo – mi jo podarimo komu oz. sesami razveselimo knjižnega darila.”

Kako pa je rasla vaša ljubezen doknjig, verjetno že iz otroštva? Kaj imatetrenutno na knjižni polici?

“Knjig in časopisov ni manjkalo že doma,rada pa sem zahajala tudi v šolsko knjižnico. Žev nižjih razredih osnovne šole sem knjižničarkipomagala pri izposoji. Knjige so moja ljubezen,zato tudi ni čudno, da sem za študij izbralaknjižničarstvo in slovenski jezik, a poučevalasem le eno leto. Berem vse mogoče, od prav-ljic, ki jih imam od nekdaj rada, do literature zanajstnike, da z njimi lažje vzpostavim stik. Seve-da ne gre brez knjižnih novosti, pa knjig, ki jihpredstavljam na knjižnih čajankah, ki jih v sode-lovanju s Knjigarno Mladinska knjiga enkratmesečno vodim že osmo leto. Moje branje jetorej zelo povezano z delom. Če želiš biti doberknjižničar, moraš knjige poznati in jih torejprebrati. V službi ni tega časa, torej beremdoma. K sreči to ni le delovna obveznost, am-pak tudi moj hobi.”LidiLidiLidiLidiLidija Marja Marja Marja Marja Markkkkkele le le le ljjjjj

(F

oto:

MiM

)

priloga dolenjskega lista1010 NA KRAJU SAMEM

Z gozdarji po smrečico

Vsako drevo, ki se gaposeka, mora biti odkazanoČeprav že prenekateri dom v božično-novoletnem času krasijo

umetne smrečice, še vedno zelo veliko ljudi prisega na naravnadrevesca, češ da njihov vonj in tudi že sama toplina lesa nareditapraznične dneve še bolj slovesne. Zato smo se tokrat podali z gozdarjiv gozd po smrečico, na tej poti pa skušali zvedeti, kaj vse se morazgoditi, preden se v gozdu oglasi žaga ali sekira in drevo preneha bitidrevo in postane les, drva ali pa, kot v našem primeru, novoletna jelka.

“Katero koli drevo se v gozdu poseka,mora biti odkazano,” nam je povedala sve-tovalka za gozdnogospodarsko načrtovanjena OE ZGS Kočevje Katja Konečnik. V tanamen gozdarji izdajajo C odločbe, ki so zasanitarni posek in so obvezne, ter A od-ločbe, ki pa so zgolj formalnost, saj se lah-ko lastnik sam odloči, kdaj bo odkazanadrevesa posekal. Držati se mora le tega,koliko ima določeno, da lahko poseka vdesetih letih. Za takšno obdobje namrečgozdarji pripravljajo svoje načrte.

NNNNNe pre pre pre pre preeeeevvvvveč !eč !eč !eč !eč !“Ko si revirni gozdar, ki mora v desetih

letih priti v vse oddelke na svojem območ-ju, izbere enega izmed njih, da ga bo ob-delal, najprej pogleda v gozdnogospodarskinačrt, da vidi, kaj smo načrtovalci predvide-li oziroma na čem je poudarek: ali naj bi biloveč pomlajevanja ali več redčenja, kakšna

Skozi pregled gospodarjenja z gozdovi nas je popeljala Katja Konečnik.

Gozdarji gozd temeljito pregledajo, vsaza odsek določena drevesa pa označijoz rdečo piko. Nas sta na ogled gozdapopeljala vodja KE Rog Janez Konečnik(desno) in vodja KE Pugled Miran Škulj.

dela naj bi se izvajalo, na kak način pripo-moči k pomlajevanju, na kaj mora paziti, alije denimo kje kakšno brezno, kaj se okolinjega sme delati in kaj ne, kje so brlogi ...,”našteva Konečnikova, kaj vse vsebujejo ženačrti, na podlagi katerih revirni gozdar poogledu terena izdela za vsak oddelek svojokarto gozdnogojitvenih ukrepov. Ta je, kotje povedala Konečnikova, podrobnejša kotnačrtovalska in šele ko je narejena, gre lah-ko odsek v odkazilo.

“To velja za državne gozdove, za zasebnegozdove pa revirni gozdar bolj povzemanaše načrtovanje,” je povedala. V zasebnihgozdovih namreč lahko pride do odkazila lena željo lastnika, ki ima v fazi sprejemanjagozdnogospodarskih načrtov na te tudimožnost vplivati. “V skladu s tem, kako jebilo in kaj bi se lahko naredilo, mu takrat,ko izrazi željo za posek, revirni gozdarpove, kaj se lahko naredi,” je povedala in

pojasnila, da denimo ni težav, če lastnik rabidrva, saj se z redčenjem, s katerim se dobi-jo drva, naredi tudi korist. “Če pa reče, darabi les za hišo, je že težje,” je povedala inpojasnila, da je že v gozdnogospodarskemnačrtu predpisano, koliko se lahko poseka,in revirni gozdar, ki mora vsako leto ob-delati od 4 do 5 oddelkov, ki so veliki od 20do 50 hektarjev, se mora zgornje meje do-voljenega poseka držati. Dovoljeno je sicerodstopanje v višini 30 odstotkov več alimanj, za več pa je potrebna komisija. “Če bilastnik rekel, da potrebuje 30 kubikov lesa,iz gozda pa se jih ne da potegniti več kotdeset, ne da bi se posekalo vsa drevesa, sez revirnim gozdarjem ne bosta mogla dogo-voriti, sicer pa so tu kompromisi možni,” jepovedala in dodala, da pa je včasih tudiobratno. Zgodi se namreč tudi, da se kdajkdo čudi, zakaj je gozdar v gozdu pustilkakšno drevo ali celo sušico. “Tudi takšnadrevesa morajo biti v gozdu,” je povedala.Pri načrtovanju morajo namreč skrbeti tudiza številne druge funkcije gozda, ne leekonomsko.

KKKKKa ka ka ka ka ko do smro do smro do smro do smro do smreč ice?eč ice?eč ice?eč ice?eč ice?“Čeprav živimo sredi gozdov, v Kočevju

naravne smreke za božično-novoletno dre-vesce legalno skorajda ne morete dobiti,” jepovedala Konečnikova. Zaradi lanskoletneslabe izkušnje ob razdeljevanju smrečic, skaterim je kočevsko gozdarsko društvoMedved želelo občanom Kočevja omogoči-ti, da bi zastonj in brez škode za gozd prišlido smrečice, letos teh ne bodo razdeljeva-li. To pa ob tem, da smrečic nikjer v Kočev-ju ne prodajajo, pomeni, da je na enostavennačin, da jo preprosto kupite, ne morete do-biti. Dovoljenje za posek in “plombe,” s ka-terimi mora biti opremljena vsaka poseka-

1111priloga dolenjskega listaNA KRAJU SAMEM

na smrečica, namreč lahko dobi le lastnikgozda oziroma koncesionar.

Kdor ni lastnik gozda, pa bi si rad sampoiskal primerno smrečico v gozdu, semora za to obrniti na lastnika gozda ali pase za posek smrečice dogovoriti s konce-sionarjem kot izvajalcem del v gozdovih.Koncesionar mu smrečico zaračuna, z nji-hovim potrdilom oziroma soglasjem papotem na ZGS dobi “plombo”. Gozdar munato določi površino, kje lahko seka. “To jeobičajno pod kakšnimi daljnovodi, tam, kjerse zaradi prevoznosti mora odstraniti sm-reke, in na površinah, ki so v zaraščanju,”je povedal vodja odseka za gojenje in varst-vo gozdov Mirko Perušek, ki je zadolžen zaizdajo “plomb”. Pojasnil je, da je takšnauradna pot, ki se je morajo poslužiti vsi, kisekajo srečice za nadaljnjo prodajo, velja patudi za vse tiste, ki bi si radi odsekali samoeno smrečico.

“Za vsako smrečico bi morali izdati odloč-bo,” je povedal Perušek in dodal, da če žečisto vsaka smrečica nima svoje odločbe zaposek, pa morajo vse smrečice nujno ime-ti nalepko, saj inšpektorji že v samem goz-du, na gozdnih cestah, na poti iz gozda intudi na prodajnih mestih to pregledujejo intudi kaznujejo, če ni tako, kot je predpisano.“Vsak lastnik gozda lahko dobi brezplačno25 nalepk, za več pa se šteje, da gre zaprodajo in jih mora zato plačati,” je pojasnilPerušek in dodal, da so nalepke vsako letodrugačne barve, letos denimo rumene.

NNNNNajva jva jva jva jveč v dreč v dreč v dreč v dreč v drž až až až až av iv iv iv iv i“Pri nas največ smrekic za prodajo po-

sekajo na območju Loškega Potoka,” jepovedal Perušek in opozoril, da tu tudi po-sekajo daleč največ smrečic v vsej državi.

Posekati denimo 5-tonsko drevo nimačji kašelj, zato mora znati gozdartudi “izmeriti” (na posnetku), kam bodrevo padlo.

Pri delu v gozdu je potrebno poskrbeti za čim večjo varnost. Dobra motorna žagain zaščitna oprema (na posnetku) sta za gozdarja zelo pomembni.

Ko je drevo posekano, ga je treba tudi oklestiti.

Še pred odhodom iz gozda smrečicadobi “plombo”.

“V Loškem Potoku in Dragi je smreka pio-nirska vrsta. Ker so subvencije za kmetijst-vo zelo visoke, je tudi med ljudmi velik in-teres, da se na zaraščajočih površinah spetvzpostavlja pašnike,” je pojasnil Perušek.Tu zato vsako leto posekajo od 6 do 8 tisočsmrečic, ali po nekaterih podatkih celo do10 tisoč, ki jih nato prodajo na Primorsko intudi v tujino. “Konkurenca nordijskih vrstz močnejšimi iglicami z nasadov od Danskedo Nemčije je kar huda,” pa je pristavila šeKonečnikova k temu, da danes Potočanitežje prodajo svoje smrečice v tujino kotnekoč, ko je denimo iz Loškega Potoka vNemčijo smrečice vozila kar cela kolonakamionov.Besedilo in fotografije:MoMoMoMoMojca Leskjca Leskjca Leskjca Leskjca Leskooooovšekvšekvšekvšekvšek-S-S-S-S-Svvvvveeeeettttteeeee

priloga dolenjskega lista1212 NAŠI KRAJI

Pavla vas

So Pavljani ukradlicerkev Malkovčanom?Pavla vas, razloženo naselje na Murnovem hribu pod Malkovcem, je

od bolj znanega, tudi vinorodnega, Malkovca še najbolj znana popodružnični cerkvi sv. Jakoba. Tam je v avgustu, ob sv. Jakobu, vsakoleto žegen.

Drugi najstarejši Malkovčan, “živa legen-da in leksikon” teh krajev, 78–letni IvanPungerčar, pravi, da je, kot se on spominja izpripovedovanja svoje matere in drugihvaščanov, več kot stoletje znana med Pavlja-ni in Malkovčani šaljiva anekdota, kako naj biPavljani ukradli Malkovčanom lesenocerkev. “Delali so jo na Malkovcu, pri Udov-čevih, in ko so šli tesarji na malico, so jo Pav-ljani ukradli in prenesli v Pavlo vas,” pri-poveduje. Pungerčar pravi, da to anekdotopoznajo le še redki najstarejši vaščani, da pase zaradi nje sosedje prav nič ne gledajo postrani. Kvečjemu se ob tej Pavljani in Mal-kovčani nasmejejo, si natočijo še kozareccvička in pomodrujejo še o drugih zgodbah,ki jih ohranja ljudsko izročilo. Ta anekdotamorebiti skriva v sebi tudi rahlo zavist Mal-kovčanov, zakaj tudi oni nimajo cerkve, če-prav je njihov kraj precej večji od sosedov.

Cerkev sv. Jakoba je sredi vinogradov.Gre za preprosto pravokotno ladjo z vogali,ki temeljijo na velikih skalah; strokovnjakidomnevajo, da naj bi bila ta cerkev še ro-manska. Prislonjeni prezbiterij je pozidanv gotski tradiciji, oprema barokizirane cerk-ve pa izvira največ iz 15. stoletja.

Cerkev, njeno ostrešje, kritino, notranj-ščino in fasado, je temeljito s prostovoljnim

Cerkev sv. Jakoba v Pavli vasi

Lojze Škoporc, najmočnejši kmet Pavlevasi

Ivan Pungerčar je živi leksikon v tehkrajih.

delom in prispevki faranov obnovil že bivšipriljubljeni tržiški župnik Janez, a tudi nje-gov naslednik Marko, ki je prišel v tržiškofaro pred dobrim desetletjem, nadaljujeskrb za obnovo sakralnih spomenikov. “Kosmo se dajali, kje bo nova šola - v Tržišču ali

so takrat postrelili sedem talcev, sedem paso jih odpeljali v Trebnje in jih tam šest ust-relili, enega, mladoletnega, pa poslali v kon-centracijsko taborišče. Kasneje so Italijanimed vojno ubili še aktivista Ivana Čota izPavle vasi, ki se je semkaj priselil z Brun-ka pri Radečah, in Lojzeta Udovča z Mal-kovca.

Največ zaposlenih Pavljanov je v Krmeljuin Sevnici. Najmočnejši kmet v Pavli vasi jeLojze Škoporc. Na severovzhodu je zaselekSelo z vinogradi, travniki in zidanicami. Po-prej številno sadno drevje se vse bolj umi-ka vinogradom. Pridelujejo dobro kapljico,največ je cvička. Na jugu Pavle vasi je potokGraben. Nad njim je Skrušovec z nekaj goz-da. Dobre vinogradniške lege pa so zani-mive za tiste, ki imajo še kaj pod palcem, dasi kupijo kakšno staro zidanico ali pa si sezi-dajo v teh prelestnih krajih novo.Besedilo in fotografije: P P P P Paaaaavvvvvel Pel Pel Pel Pel Perererererccccc

Železovarjena skulptura sv. Jakoba predcerkvijo v Pavli vasi, delo LjubomirjaMelanška

Krmelju -, sem rekel Krmeljčanom: ‘Kaj seboste vi prerekali, saj še cerkve nimate,razen če vam eno odstopimo!’” se smejespominja Pungerčar in dodaja, da je pomis-lil na cerkev sv. Trojice v Tržišču.

Ime Pavla vas je staro in naj bi si ga nase-lje nadelo po premožnejšem vaščanu Pav-letu; po tem naj bi dobila tudi ime bližnjaPavla gora. Vas ni doživela kakšnih preime-novanj, zlasti po drugi svetovni vojni, s ka-kršnimi se nekateri kraji in predvsem nji-hovi najstarejši krajani niso sprijaznili dodanašnjih dni. Kakšnih 16 hiš Pavle vasi ješe naseljenih, zadnja je na cesti, ki vodi pogrebenu proti Mokronogu. Pred drugo sve-tovno vojno so bile v Pavli vasi številne dru-žine, tudi s petimi in več otroki.

Med 2. svetovno vojno je bilo veliko va-ščanov pobitih. Najhuje je bilo 2. avgusta1942, ko so italijanski fašisti požgali 42poslopij na Malkovcu in v Pavli vasi. Italijani

1313priloga dolenjskega listaNA MLADIH SVET STOJI

Ula Kočevar

“Ne predstavljam si,da bi hodila le v šolo”Nemalokrat se zgodi, da ob nastopu Mestne godbe Metlika stopi iz

gruče godbenikov dekletce, ki mu okrog vratu visi saksofon, naredinekaj posnetkov, se vrne med glasbenike in igra naprej. Najbrž takratpritegne pozornost marsikoga, ki se vpraša, kdo je to dekle.

Gre za Ulo Kočevar iz Rosalnic pri Met-liki, dijakinjo 1. letnika črnomaljske gimna-zije. Ula obiskuje 7. razred saksofona vGlasbeni šoli Črnomelj, četrto leto igra vMestni godbi Metlika, je pa tudi članicaPihalnega orkestra Glasbene šole Črno-melj. Že v Osnovni šoli Metlika je bila člani-ca dramskega krožka, igranju pa je zvestatudi kot gimnazijka, saj je članica dram-skega krožka Kocke. S čim vse se je žeukvarjala v svojem sicer kratkem življenju,še sama ne ve več. Tekmovala je na šte-vilnih tekmovanjih, vsa osnovnošolska letapa je bila odličnjakinja.

Pred dvema letoma se je pričela ukvarjatitudi z novinarstvom. Je članica srednješol-skega novinarskega krožka, dopisuje pa nalokalni Radio Odeon in v mesečni časopisBelokranjec. “Najraje pišem samoiniciativ-no, ne po naročilu. Nič kolikokrat se zgodi,da sem na prireditvi v več vlogah. Nasto-pam kot saksofonistka, poročam z dogodkain fotografiram,” se nasmehne. Lanskošolsko leto, ko je bila Ula v 9. razredu, jeFundacija za pomoč otrokom v stiski izbra-

Ula Kočevar

Ula četrto leto igra v Mestni godbi Metlika.

la šest slovenskih šol, med njimi tudi metli-ško, na katerih so učenci poslikali več kot300 majic, ki jih je fundacija skupaj z De-želno banko Slovenije prodala na dražbi. Zizkupičkom pa sta plačali počitnice na mor-ju socialno ogroženim družinam. “Takratsem na prošnjo fundacije napisala zgodbo otem, kako je, če otrok hudo zboli, starši panimajo dovolj denarja, da bi mu plačalizdravje. Hkrati je bil to tudi poziv vsemdobro mislečim ljudem, da bi namenili fun-daciji denar, s katerim bi pomagala otrokomv stiski. Članek sem poslala na skoraj vseslovenske medije, odziv pa je bil zelo raz-ličen. Nekateri so ga objavili na spletnihstraneh, predvsem večji mediji pa se splohniso odzvali. Nekateri pa so hoteli, da vzgodbi navedem tudi imena. Res je zgodba,ki sem jo napisala, resnična in sestavljenaiz več zgodb, poglavitni namen pa je bil hu-manitarni in ne, da bi obelodanila imenaljudi,” pravi Kočevarjeva, ki bi rada vsaj spisanjem - če vsaj trenutno ne more dru-gače - pomagala ljudem, ki so se znašli vstiskah, in opozarjala na njihove težave.

“Opažam, da mnogi potrebujejo pomoč, araje ne zaprosijo zanjo, ker se nočejo iz-postavljati. Svoje nesreče, bede, boleznienostavno nočejo obešati na veliki zvon. Vglavnem se izpostavijo tisti, ki ne vidijo večnobenega drugega izhoda,” kljub svojimrosnim letom ugotavlja Ula.

D oD oD oD oD ovvvvvo lo lo lo lo lj časaj časaj časaj časaj časaza vza vza vza vza vse kse kse kse kse ko no no no no nj ičkj ičkj ičkj ičkj ičkeeeee

Ali se bo v prihodnje bolj posvetila hu-manitarnemu delu, Kočevarjeva sedaj še neve. Pravi, da ima veliko raznovrstnih ko-njičkov, a če si pravilno razporedi čas, imadovolj časa za vse. Sicer pa iz izkušenj ževe, da je bolj učinkovita in uspešna, čim boljje obremenjena. “Ne predstavljam si, da nebi delala nič drugega, kot hodila zgolj v šolo.Eni res počnejo le to, toda prej ali slej semora človek odločiti, kaj bo počel v življe-nju. In prepričana sem, da tisti, ki se uk-varja z različnimi stvarmi, lažje ugotovi, kajmu bolj leži. Čeprav lahko nastane tudiproblem, če se ukvarja z veliko različnimideli, vsa pa mu ležijo. Takrat se človek go-tovo težko odloči, kaj bi obdržal. Jaz z vese-ljem opravljam prav vse, česar sem se dos-lej lotila, in se, vsaj za sedaj, ne nameravamničemur odpovedati,” zrelo razmišlja komajpetnajstletna Ula.

Že vnaprej pa pove, da nikoli ne bi post-ala novinarka. Da je v tem poklicu prevečodrekanja, je že spoznala. A hitro pristavi,da ima novinarsko delo še kako rada kothobi.Besedilo in fotografiji:M. BezM. BezM. BezM. BezM. Bezekekekekek-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše

priloga dolenjskega lista1414 NAŠA DEDIŠČINA

Leopold Sever

Zgodovinarji se izogibajo prazgodovineČe bi Leopolda Severja hoteli predstaviti v enem stavku, bi gotovo

najprej povedali, da je upokojeni učitelj biologije in kemije, že odmladosti pa ga spremlja želja po spoznavanju in raziskovanju našepreteklosti, zlasti prazgodovinske, o kateri ni pisnega izročila. “Človekmora iskati potrdila v naravi in ustnem izročilu, če se to ujema, si blizuresnice,” pove o svojem načinu dela.

Sever je o svojih spoznanjih izdal že nekajknjig, redno piše v ivanško občinsko glasi-lo Klasje, sodeloval pa je tudi z drugimičasopisi. Seznam nagrad, ki ji je prejel, jedolg, od državnega priznanja za življenjskodelo do Tomšičeve in Jurčičeve nagrade.Njegovi učenci se ga še danes spomnijo kotzelo predanega učitelja, ki je številne gene-racije uspešno pripravljal na tekmovanja,pa tudi pouk je znal popestriti. Da bi mladirod lažje razumel svet okoli sebe, je v bližiniOsnovne šole Stična, kjer je poučeval, na-pravil mlako, v kateri so lahko opazovalirazvoj žabjih jajčec, dviganje alg v času fo-tosinteze in druge zakonitosti. “Zdaj učen-ci pogosto le sedijo pred računalniki, name-sto da bi se učili iz narave,” meni sogo-vorec, ki je tudi zbiratelj mineralov, s kateri-mi je hodil po šolah in interdisciplinarnopoučeval naravoslovje, kajti ob njih je lahkorazlagal tako poglavja s področja fizike inkemije kot tudi matematike in zgodovine.Silna želja po raziskovanju ga je gnala tudina potovanja, s kolesom in šotorom se jepodal na pot, kjer je lahko opazoval ljudi inpokrajino. Ob tem se spomni, kako so semu nekoč čudili v Bosni, kjer ga niso mog-li razumeti, da so se oni borili za napredek,z njim so dobili tudi avtobuse, njega pa tone zanima. “Nobena pot mi ni pusta in praz-na, samo množičnih pohodov ne maram,”prizna, in ko beseda nanese na kolesarskopot po rimski cesti od Ivančne Gorice do

Leopold Sever je po poklicu učiteljbiologije in kemije, zanima pa ga tudinaša preteklost.

Nad Gradežem je tičnica, kjer jeohranjen kamnit oltar.

Dvora, katere pobudnik je bil, doda, da greše vedno za precej obvladljivo prireditev.

TTTTTičnice ob gričnice ob gričnice ob gričnice ob gričnice ob gradišč ihadišč ihadišč ihadišč ihadišč ihSever je znan po svojem bogatem, pre-

prostem jeziku, ki ga uporablja v svojih za-pisih, prav tako zna zelo enostavno razložitiše tako zapletene strokovne pojme. Tudizaradi tega ga ljudje radi poslušajo in berejonjegove zapise. V pogovoru z njim se zdivse tako enostavno in logično, da niti zatrenutek ne pomisliš, da kaj ne bi držalo.Ob srečanju smo ugotovili, kako blizu jepravzaprav naša preteklost. V bližini MalihLipljen, kjer živi s svojo 95 let staro mamo,je pokazal kar nekaj ostankov iz prazgodo-vine, izpred kakih 3500 let. Najprej tičnicov Škocjanu, ki je nepozoren popotnik šeopazil ne bi, saj je videti zgolj vzpetino, okateri domačini povedo, da so temu krajurekli tičnica. “Tam so v času poganstvačastili ptice, ki so jih razumeli kot prena-šalke duš na oni svet. Tičnice se pojavljajopovsod tam, kjer so ohranjena prazgodovin-ska nahajališča, zlasti gradišča, in imajoslovenska imena kot mnoge druge sesta-vine gradiščne infrastrukture. To bi lahkobila zelo zanesljiva potrditev, da je tu živelrod še v predrimskem času, ki je govoriltako, kot govorimo zdaj mi,” pojasni Sever,razočaran nad zgodovinarji, ki so jih po nje-govem mnenju s teorijo zatrli že med štu-dijem. Tako jih namreč prazgodovinske rečisploh ne zanimajo, saj jih ni mogoče preve-riti v zapisih. “Naše zgodovinopisje se jerazvilo pod tujimi vplivi, nemškim, italijan-skim, avstrijskim, zadnje čase jugoslovan-sko-srbskim, zato raziskovanje slovenskepreteklosti nikoli ni bilo zaželeno in so sega ljudje izogibali,” je prepričan.

O tičnicah pove, da jim je skupno tudi to,da so gole ali delno porasle z gozdom, ljud-je pa so se jih izogibali, saj se je iz roda vrod prenašala bojazen, da tam straši, kajtivse, kar je bilo povezano s smrtjo in z duša-mi, je bilo že od nekdaj zavito v tančicoskrivnosti. Nekaj tipičnih tičnic je našeltudi na Notranjskem, v Beli krajini, v Ško-cajanu pri Mokronogu, v Šentjerneju indrugod, vsako pa poslika in fotografijo shra-ni v posebni album. Njegova zbirka slik jezelo bogata, a se z lahkoto za vsako posebej

spomni, od kod je. Nad Gradežem si ogleda-mo še eno tičnico, ki ima ohranjen kamnitoltar, kamor so predniki polagali hrano zaptice, ki so prihajale po duše, lučaj stran papogledamo slokogorsko gradišče, kjer so sena težko dostopni vzpetini gradiščarji skri-vali pred napadalci, s seboj pa so imeli tudiživino in drugo imetje.

P rP rP rP rP rednik i soednik i soednik i soednik i soednik i sospošspošspošspošspoštttttooooovvvvval i nara l i nara l i nara l i nara l i naraaaaavvvvvooooo

Sogovorec spoštuje preteklost in iz njejemlje pozitivne elemente, kar vključujepredvsem spoštovanje narave. “Prednikiniso častili boga, ampak njegovo stvarstvo– luno, vodo, ptice in druge stvari, ki soomogočale življenje,” pove in doda, da so setrudili, da bi naravo ohranjali, kajti vedeliso, da brez nje ni mogoče živeti. “Danes pahlastamo po dobrinah in postajamo praviuničevalci okolja. Poleti se dela kar megli-ca za vsemi, ki kosijo trate, namesto da biv roke vzeli kose in naredili lepo dejanje,”je dejal in pojasnil, da je nekaj časa ljudiprepričeval, da to ni dobro, potem pa je ugo-tovil, da je vse zaman, in zdaj se sam držinačel ohranjanja okolja, z drugimi se pa neukvarja več toliko, čeprav ga boli, ko naprimer vidi, da ljudem sadje na domačemvrtu gnije, oni pa kupujejo uvožene sadežein sokove.Besedilo in fotografiji:JanJanJanJanJanja Ambrja Ambrja Ambrja Ambrja Ambrooooožičžičžičžičžič

1515priloga dolenjskega listaPRI NJIH DOMA

Družina, v kateri je umetnost domaSkoraj ni večera, da ne bi še ponoči v stanovanju nad Lampetovo

gostilno prav v središču Šentjerneja gorela luč. Ko se namreč vseumiri, Mojca Lampe Kajtna in Simon Kajtna najlažje ustvarjata. Pa tudinjuni dekleti, 6-letna Špela in 9-letna Urša, čeprav pravi ustvarjalni duši,takrat že spita. Mlada družina živi in diha z umetnostjo. Pa ne da bi staršahčerki v kar koli silila, prav nasprotno, ju pa usmerjata in izpod njunihrok nastajajo že prave otroške umetnine vsemogočih slikarskih tehnik.

Mojca je Šentjernejčanka, Simon pa izRimskih Toplic, a oba sta zaradi šolanja žezgodaj zapustila domači kraj. V Ljubljani stase njuni poti združili, in to že v prvem let-niku Akademije za likovno umetnost, kjersta bila sošolca in sta takoj začutila, da stanjuni duši sorodni. Najprej sta skupaj za-živela v Ljubljani, kratek čas tudi v RimskihToplicah, ves ta čas pa sta konce tedna inpočitnice preživljala na Dolenjskem, v Šent-jerneju. Dokler se nista pred letom dni tudipreselila v hišo, kjer sta si postopoma ure-dila prostoren in ličen dom, prostori pazavoljo preteklosti še bolj vlivajo ustvarjal-nega duha.

»V nekdanji Tavčarjevi hiši sta imelaspodnje prostore v najemu že moja prad-edek in prababica, saj sta imela tu pekarno,še pred drugo svetovno vojno pa je bila vpritličju gostilna. Sicer pa je prav v sobi,kjer imamo atelje, živela Vlasta Tavčar,učiteljica in znana kulturna delavka, prav tupa so njeni učenci vadili dramske igre,«pripoveduje Mojca.

Simon ima že desetletje in pol svoj obliko-valski studio, sodeluje z več založbami, ob-likuje celostne podobe, logotipe in podob-no, a »tovrstni posel je povsem nekaj druge-ga kot ustvarjalni svet, ki je diametralnonasprotje oblikovanju na zahtevo. Bistvomojega dela je ustvarjanje,« razlaga Simon,ki je med drugim prejel študentsko, potempa tudi univerzitetno Prešernovo nagrado.»Užitek je, ko ustvarjam v miru in se po-notranjim s sliko. Morda se ljudem zdi sli-karjevo delo nekaj formalnega, a pri resnihzadevah se v meni dogajajo pravi premiki,takrat pa mi moralne vrednote ne dovolijo,da lažem sam sebi. Ustvarjanje je napor, a

Mojčina dela sedaj krasijo novomeškoupravno enoto.

Starša slikarja, pa tudi dekleti stopata pa njunih stopinjah.Šestletna Špela je pri svojem delunatančna.

pozitiven, tak, ki te še obogati in te polni znavdušenjem in zadoščenjem,« razmišlja37-letnik, ki ima v stari Ljubljani na Židov-ski ulici z galeristom Gregorjem Kendotudi svojo galerijo Art.si, sicer pa njegovadela, na njih prevladujejo krajine, krasijoprecej domov po vsej Evropi in celo Ameri-ki.

Dolenjska oba duhovno bogati in jimadaje nove impulze, čeprav morda malcepogrešata življenje, ki ga ponuja prestolni-ca. »Tu ni kavarniškega življenja, pa tudi niintime in anonimnosti, kot jo nudijo velikamesta. V majhnem kraju te pozna celo tisti,ki te sicer ne pozna,« razmišlja Mojca, ki jes svojimi ilustracijami in fotografijami, takokot njen mož, opremila že kar nekaj znanihotroških revij, učbenikov, knjig in spletnihportalov, sicer pa so njena slikarska delatrenutno na ogled na novomeški upravnienoti.

Po njunih stopinjah pa stopata tudi dekle-ti. Ko starša ustvarjata v ateljeju, se samiprepustita domišljiji v svojih sobah. Takrathiša na Trgu Gorjanskega bataljona 6 dihaz umetnostjo.TTTTTanananananja Jakše Gazvja Jakše Gazvja Jakše Gazvja Jakše Gazvja Jakše Gazvodaodaodaodaoda

“Pri ustvarjanju nisi vpet v širšedružbene procese, nisi odvisen oddrugih, pač pa si sam zase in za sliko,ki nastaja,” pravi Simon.

priloga dolenjskega lista1616

Rokodelka Sabina Zakšek

V angelčkih se je naposled našla

ZANIMIVOSTI

Življenje je sestavljeno iz raz-ličnih preizkušenj, zaradi kate-

rih morajo posamezniki včasihsprejeti odločitve, ki imajo lahkousoden vpliv na njihovo prihod-nost. Pred takšen izziv je bila predveč kot sedmimi leti postavljenatudi Sabina Zakšek iz Raven v kr-ški občini, ki se je morala kot matisamohranilka po izgubi službe čeznoč soočiti z vprašanjem, kako bopreživela svojo družino. Ker je ponaravi borka, z izrazitim občutkomza umetnost in ustvarjanje, se jepodala v rokodelske vode, v kate-rih je zelo uspešna še danes.

Sabina je ljubezen do rokodelstva odkri-la že med šolanjem v Nemčiji, kjer je s star-ši živela vse do konca najstniških let. Njeneročne spretnosti pa so prišle še bolj do izra-za kmalu po rojstvu hčerk, ki so imele ponjeni zaslugi povsem unikatna oblačila. “Vobdobju, ko so bile moje punčke še majhne,ni bilo velike izbire oblačil za dekleta. Ne-kega dne sem se tako na starem maminemšivalnem stroju naučila šivati, kasneje pasem začela še štrikati in kvačkati,” se svojihrokodelskih začetkov spominja Sabina.

Za začZa začZa začZa začZa začeeeeettttte ke ke ke ke kš ivš ivš ivš ivš ivan i medvani medvani medvani medvani medvedk iedk iedk iedk iedk i

Njena iznajdljivost ji je prišla še kakoprav tudi ob izgubi službe, ko je ob ogledu

Angelčki rokodelke iz Raven so svoj dom med drugim našli tudi v Angliji, Kanadi,na Škotskem in Irskem.

Majhna pozornost v priročni embalažije priljubljeno darilo za različnepriložnosti.

Sabina Zakšek vsakemu svojemuangelčku na koncu doda še lepo misel.

filma Umetna inteligenca dobila idejo zasvoj prvi izdelek, s katerim si je prislužilacertifikat Obrtne zbornice Slovenije. “Medgledanjem filma sem se povsem navdušilanad medvedkom, ki je v njem nastopil, intakoj po koncu filma sem se zaprla v soboin iz stare zavese zašila svojega prvegamedvedka, ki je še zdaj v vitrini na častemmestu,” pove rokodelka iz Raven. Čeprav sobili njeni ročno šivani medvedki s petimisklepi prava prodajna uspešnica, pa se jeresnično našla šele v izdelavi angelčkov.

SanSanSanSanSanje znamenje znamenje znamenje znamenje znamenj ej ej ej ej eza noza noza noza noza nov podvigv podvigv podvigv podvigv podvig

Preusmeritev na drugo ustvarjalno po-dročje je tesno sovpadala z eno izmed nje-nih največjih življenjskih prelomnic. “Ko mije umrla mama, sem bila v precepu, ali bi seše ukvarjala z rokodelstvom ali pa bi vseskupaj pustila. Štirinajst dni po pogrebu pasem sanjala polno stojnico angelov, kar semrazumela kot neke vrste znamenje,” od-ločitev za izdelavo angelčkov pojasni Sabi-na, ki je že takoj naslednje jutro začela izde-lovati mistična bitja s krilci. Potrditev, da jez angelčki na dobri poti, je kmalu dobila šez enim certifikatom Obrtne zbornice, ki sosi ga poleg medvedkov prislužili tudi njenepapirnate rože in prtički.

Posebnost rokodelke iz Raven, ki je enaizmed ustanovnih članic posavskega Društ-va za delo na domu Škrija, so tridimenzio-nalni angelčki iz slanega testa, Sabina pa

vsakemu svojemu izdelku priloži tudi lepomisel. “Živimo v takem času, ko se okolinas dogaja veliko negativnih stvari, in po-trebno je zelo malo, da človeka osrečiš,”meni Zakškova, ki se poleg rokodelstvaukvarja tudi z vodenjem nemško govorečihturistov po Sloveniji. Ob številnih aktivno-stih in talentih pa je zgovorna svetlolaskanajbolj ponosna na to, da bo lahko s svojimiizdelki pustila pečat tudi generacijam, kibodo na svet prišle za njo.Besedilo in fotografije: An An An An Anja Kja Kja Kja Kja Kerinerinerinerinerin

priloga dolenjskega lista1818 POSEBNA PRILOGA

Lončene peči se vračajoMrzla zima in topla peč, to je klasična

slika idiličnih decembrskih podob. Sredi-šče doma je peč na drva, ki ponovnopridobiva na veljavi. Za to je več vzrokov:vse dražje ogrevanje z drugimi energetiki,dejstvo, da ogrevanje z drvmi nudi zdravo inprijetno toploto, saj ne obremenjuje okolja,pa tudi zato, ker je keramična peč zelo lepizdelek in je lahko okras doma. V no-vomeškem podjetju Peči Keramika, d.o.o.,imajo vse več naročil za klasične in sodobnelončene peči, ki so kombinacija tradicije inrazvoja. Take so lahko toplozračne lončenepeči z vidnim ognjem v sicer zastekljenemkurišču, ki ga lahko nadzorujemo.

“Lončene peči imajo dobre akumulacij-ske sposobnosti, pri tem pa porabijo zelo

malo drv, saj zadošča, da drva naložimodvakrat dnevno. Na kurilno sezono porabi-mo največ do pet kubičnih metrov drv. Po-raba in toplotna moč lončene peči pa staseveda odvisni od velikosti, tipa in izvedbe,”pravi direktor Stjepan Krsnik.

Lončene peči oblikujejo v neštetih obli-kah in izvedbah. Z eno pečjo pa lahko ogre-vamo tudi več prostorov. Kurišče je lahkotudi izven samega ogrevalnega prostora, vpodjetju Peči Keramika lahko prilagodijotudi pekač, podobno kot pri stari krušnipeči, ali pa izpeljejo druge ideje (ogrevanoklop itd.).

Z latZ latZ latZ latZ lato a l i pa dro a l i pa dro a l i pa dro a l i pa dro a l i pa druž insk iuž insk iuž insk iuž insk iuž insk iporporporporport rt rt rt rt reeeeet na pečnicaht na pečnicaht na pečnicaht na pečnicaht na pečnicah

Poleg odličnega ogrevanja, kar je prvipogoj za kakovostno peč, prav pečnice naj-prej pritegnejo pozornost. V njihovem red-nem programu imajo kar 60 različnih peč-nic, ki jih ponujajo v vseh standardnih bar-vah; po želji pa barvne nianse tudi prilaga-jajo. Med pečnicami lahko izbirate tudi raz-lične vzorce in poslikave, naročniki pa lah-ko sodelujejo tudi v proizvodnji le-teh in jihoblikujejo po svojem okusu. Ni redko, da senaročniki odločajo tudi za posebne po-slikave – od lovskih motivov do krajinskih.Zanimivo pa je bilo naročilo iz Avstrije, sajje na njihovi peči celo družinski portret. Nalončeni peči so lahko tudi zlate dekoracijeali pa so pozlačene kar cele pečnice. Skrat-ka, meja ni. Lončena peč je lahko prilagoje-na povsem sodobnemu minimalističnemustanovanju čistih linij, lahko je grajsko raz-košna ali pa spominja na nekdanjo krušnopeč.

VsakVsakVsakVsakVsaka peč je unika peč je unika peč je unika peč je unika peč je unikatnaatnaatnaatnaatna

Vse več strank se odloča za postavitevkeramičnih toplozračnih peči, ki so lahkodopolnilo klasičnemu centralnemu ogre-vanju. Pogosto se za te odločajo pri novo-gradnji, pa tudi pri obnovi starejši stano-vanj. Pogosto ob prenovi starejšega stano-vanja v bloku, kjer ima vsako stanovanje šedimnik, ponovno postavijo lončeno peč –tokrat seveda sodobnejšo in še lepšo, kot jebila prvotna. Ta je lahko z zaprtim ali z vid-nim kuriščem, ki ga laično poimenujemokar kamin, ker se pač vidi ogenj, čeprav grev bistvu za lončeno peč, ki oddaja toplototudi potem, ko jo nehamo kuriti. Strošek,pravijo v podjetju Peči Keramika, ni maj-hen, saj stane lončena peč od tri do desettisoči evrov, toda izdelek je trajen in kako-vosten.

1919priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

V Peči Keramiki posvečajo naročnikomveliko pozornosti, prav individualnost pa jenjihova pomembna prednost. V Italiji, Avst-riji, Nemčiji in še kje postaja lončarstvo inpečarstvo že precej serijsko. Zato prihaja-

jo v Novo mesto tudi kupci iz tujine. Direk-tor Stjepan Krsnik pravi, da se tako rekočv nobenem naročilu ne ponavljajo, vsakapeč je izdelek zase, unikaten in prilagojennaročnikovim željam in potrebam.

Različne izpeljanke lončenih peči so naogled tudi v njihovem razstavno-prodajnemsalonu; pogled na zanimive in lepe izdelkepa rojevajo še nove in nove ideje, ki bi bileprilagojene prav našemu domu. L. JeL. JeL. JeL. JeL. Ježžžžž

priloga dolenjskega lista2020 POSEBNA PRILOGA

Čarobne lučke na nebuŽe od nekdaj je hotel človek popestriti in

polepšati svoje praznike z dodatno lučjo inče se le da, tudi z dodatnimi zvoki. Še zlastinovoletni prazniki so » svetli in glasni«, dapa bi bili v tem pogledu tudi varni, je zako-nodaja pri uporabi pirotehničnih sredstevvse ostrejša. Da ne bi bilo več nesreč zara-di napačne uporabe ali celo neustreznihpirotehničnih sredstev , so pravila zelo za-htevna, pravi Jože Gazvoda iz novome-škega podjetja Gazvoda d.o.o.- barve laki;prodajalne Mak. »Letos je začel veljati novZakon o razvrstitvi pirotehničnih izdelkovin omejitvah pri prodaji teh. Razvrščeni soglede na raven nevarnosti in glede na ravenhrupa. Ognjeni izdelki s tega področja sorazdeljeni v več skupin in kategorij – gledena namen, moč, nevarnost… in temu ust-rezna so tudi navodila glede časa in načinauporabe. V posebni skupini so izdelki, kipredstavljajo le majhno nevarnost in zane-marljivo raven hrupa; zahtevnost pa se stop-njuje vse skupine izdelkov, s katerimi lah-ko upravljajo le osebe z ustreznim strokov-nim znanjem in so pod posebnim nadzo-rom. Sicer pa tudi najenostavnejših piroteh-ničnih izdelkov ne smemo prodati mlajšim

od 14 let, izdelkov v drugi kategoriji pa nemlajšim od 16 let.«

PPPPPeeeeettttta ra ra ra ra rde so prde so prde so prde so prde so prepoepoepoepoepovvvvvedaneedaneedaneedaneedaneUporaba petard je prepovedana in kazniva.

Prav tako so kaznivi vsakršni eksperimentis pirotehničnimi snovmi – bodisi da gre zaizdelovanje novih ali predelovanje kupljenihizdelkov. Predvsem pa je tako početje izjem-no nevarno. »Velika izbira efektnih lepih invarnih pirotehničnih izdelkov po sprejemljiviceni zagotovo zadosti vsem okusom in že-ljam; ti izdelki nudijo izjemne efekte, ob pra-vilni uporabi pa so povsem varni, kar je naj-pomembnejše!« pravi Jože Gazvoda.

NNNNNooooovi efekt i , novi efekt i , novi efekt i , novi efekt i , novi efekt i , novvvvve bare bare bare bare barvvvvveeeeePirotehnična industrija pa poskrbi, da je

vsako leto nekaj novih izdelkov, oz. izdelkovz novimi efekti v obliki fontane, vulkana,sonca itd. Čudovit je ognjemet v mavričnihbarvah, ali pa ognjemet v izrazitih, močnihbarvah… Vsakič, ko ognjemet v taki ali dru-gačni obliki in barvnih kombinacijah raz-svetli nebo, smo očarani in navdušeni. Ča-robne lučke na nebu so kot sporočilo, dapraznujemo, da se veselimo, da se imamo

lepo in da to želimo podeliti s celim svetom.In kaj je v teh izdelkih, da dosežejo takeučinke? »V pirotehničnih izdelkih so snovi,ki pri izgorevanju dosežejo svetlobni in top-lotni dimni ali zvočni učinek. Toda zaradiposebnih efektov in glasnosti je prodaja inuporaba teh sredstev tudi časovno omeje-na; prodaja se začne z 19. decembrom intraja do Silvestrovega, uporaba pa je do-voljena le od 26. decembra pa do 2. januar-ja.» pojasnjuje Jože Gazvoda in polaga nasrce, da je treba dosledno spoštovati zakon-ska določila in navodila za uporabo vsehpirotehničnih predmetov.

KKKKKa ka ka ka ka ko vo vo vo vo va ra ra ra ra rno spuščat i rno spuščat i rno spuščat i rno spuščat i rno spuščat i ra ka ka ka ka keeeeettttteeeeeŠe zlasti poudarja, da rakete lahko varno

spuščamo tako, da jo navpično postavimo vcev, ki naj bo trdno zapičena v zemljo,snamemo varovalo, preverimo smer vetrain šele nato prižgemo vžigalno vrvico ter senemudoma umaknemo na varno razdaljo.Nikoli ne smemo raket sprožiti v rokah! Innikoli je ne smemo usmerjati med ljudi! Og-njemete lahko sprožamo le na prostem innikakor ne v bližini vnetljivih predmetov.Vsekakor je pred uporabo nujno natančnoprebrati navodilo in ga tudi dosledno spo-štovati. Le tako bodo čarobne lučke razve-selile tistega, ki jih bo sprožil in tudi vse, kijih bodo videli in slišali.L.J .L .J .L .J .L .J .L .J .

DOMAČE VIŽE

DOBER TEK

2323priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

Zlato in dragoceni kamniDecember je mesec, ko se ljudje veliko bolj kot sicer zanima-

jo za dragocenosti, zato so tudi zlatarne bolj obiskane. Vsakdotudi ve, da so zlati izdelki vedno pravo darilo. V krizi, o kateri jetoliko slišati, pa zlato le še pridobiva vrednost, saj je skupaj zdrugimi plemenitimi kovinami ter diamanti trdna naložba. Zatopravi Mija Pinsole Malološka, lastnica zlatarne Karat v No-vem mestu, da sedanji čas končno zlatu vrača vrednost. “Zlatnakit, ki je bil nekaj časa podcenjen, zopet dobiva svojo spošto-vanje in vrednost. Cena zlata se je v nekaj letih podvojila, rekord-no ceno pa je zlato doseglo na svetovnem trgu v lanskem letu,ko je bilo potrebno za unčo plačati 1.000 dolarjev.”

Tudi to so podatki, ki morda odločajo pri nakupu zlatega alisrebrnega darila. Skrbno oblikovan zlat nakit za ženske in zamoške je sam po sebi lep, toda še lepši je, če so vanj vgrajenidragoceni kamni. O posebni moči teh govorijo mnoge pripove-di in legende. Kraljevske krone niso posute z diamanti, safiri,rubini itd. samo zato, da bi bile še lepše in še bolj sijoče, ampaktudi zato, ker dragulji oddajajo posebno energijo in krepijo moč.

GarGarGarGarGaranc ianc ianc ianc ianc ija za or ig inalja za or ig inalja za or ig inalja za or ig inalja za or ig inal

Med dragocenimi kamni pa ima najvišje mesto diamant, ki jenajtrši mineral. Ta poseben dragulj je v današnjem času do-stopen tudi “navadnim ljudem”. Diamanti so zaradi raznih pri-mesi lahko tudi rahlo obarvani – s pridihom rumene, rjave,modre, zelene, rdeče, rožnate in črne. Tudi modne smernice vsebolj vključujejo diamante. Na zaročnih prstanih so bili diaman-ti že od nekdaj priljubljeni, v zadnjem času pa jih je moda posta-

vila tudi na poročne prstane. So pa tudi na nakitu za moške - nakravatnih iglah, manšetnih gumbih, na urah itd. - in seveda navsem nakitu ter urah za ženske. “V zlatarni Karat imamo nazalogi veliko zlatega nakita in ur z vgrajenimi diamanti. Za-htevnejši kupci pa lahko izberejo dragi kamen in nato skupaj znjimi zasnujemo oz. oblikujemo nakit po njihovi želji, ki ga našimojstri nato tudi pozorno izdelajo. Stranke pa si lahko izberejodiamantni nakit tudi po katalogu, kar lahko prav tako uredijo vnaši zlatarni. Pri tem ni nepomembno, da pri nas dobite obnakupu tudi ustrezen certifikat za original in kakovost, saj sotudi diamanti lahko ponarejeni. Zato je garancija ob nakupunakita z diamantom še posebej pomembna,” še dodaja naša so-govornica.

Na kaj pa moramo biti pozorni ob nakupu diamantnega naki-ta? “Na pogled so diamantu zelo podobni kubični cirkon, brez-barvni topaz in kamena strela, ponaredki pa so lahko celo izstekla,” pojasnjuje Mija Pinsole Malološka. Ob tem pa dodaja:“Zato je najbolj varno kupovati diamante oz. nakit ali ure v zla-tarni, ki ji lahko zaupate in ki je tudi opremljena za testiranje inpreverjanje diamantov ter drugih dragih kamnov.” Poudarja, dazlatarna Karat kupuje zlat nakit z dragimi kamni in posameznedrage kamne pri preverjenih dobaviteljih. Imajo pa tudi gemo-loške priprave, ki jim pomagajo pri določevanju kamnov, tudi dia-mantov.

Magična moč diamantMagična moč diamantMagična moč diamantMagična moč diamantMagična moč diamantooooovvvvv

Ljudje so skozi vso zgodovino pripisovali diamantom magičenpomen. Indijanci so verjeli, da se v njih lahko naseli človeškaduša, Grki so jih imeli za solze bogov, vojščaki, ki so nosili dia-mante, pa so veljali za nepremagljive. Pravijo, da je energija dia-mantov subtilna, da gredo njene vibracije do srca, možganov inv globino telesa. Diamantom pripisujejo še druge lastnosti;pravijo, da podaljšujejo mladost, krepijo logično mišljenje, poma-gajo pri zdravljenju depresije in strahov ... Sicer pa diamantustvarja tesnejše in pristnejše odnose, zato so vse pogostejetudi v poročnih prstanih.

priloga dolenjskega lista2424 HOROSKOP ZA LETO 2009

Pogosto poslovne zadeve ne bodo potekalepo vaših načrtih, večkrat boste v zadnjemhipu morali spreminjati načrte. Vse skupajutegne biti zelo stresno. Ključ do uspeha jezdravje – pazite na prehrano in gibanje inposkušajte živeti čim bolj uravnoteženo.Samski ovni bodo v drugi polovici stopili vresno zvezo z malce starejšo osebo. Vezanimovnom zvezde obljubljajo v drugi polovicileta več ljubezenske sreče. Finančno stanjebo najboljše oktobra.

V prihajajočem letu boste veliko bolj zado-voljni s potekom različnih dogodkov. Na de-lovnem mestu boste uspešno premagali šezadnje ovire in napredovali. Nekatere po-slovne zadeve se bodo razrešile in postalebolj zanesljive. Druga polovica leta bo zelonaklonjena bikom, ki razmišljajo o samostoj-ni poklicni poti. Jeseni so možne manjšezdravstvene težave. Pri komunikaciji z na-drejenimi in sorodniki upoštevajte zmernostin bonton.

Nekoliko bolj težavo in stresno obdobje vasčaka šele v drugi polovici leta. Na delovnemmestu boste morali biti bolj pozorni in iz-najdljivi. Maja napnite oči in ušesa, da vamne uide kakšna pomembna poslovna infor-macija. Premagovanje ovir vzemite kotživljenjsko izkušnjo, s pomočjo katere bostelažje dosegli želeno. Z malce več potrpljen-ja utegnete tudi ugotoviti, da težava ni takovelika, kot se vam zdi. V ljubezni bo nekajveč sreče.

Na delovnem mestu bo zelo pomembnavaša fleksibilnost in prilagodljivost. Spre-jmite vse, kar vam prekriža poslovno pot. Prireševanju poslovnih zagat pretehtajte raz-lične možnosti, naj vam tudi ne bo nerodnoprositi za pomoč ali nasvet. Osebno življenjebo v mirnejše vode zaplulo šele v drugi polo-vici leta. Medtem, ko boste z domačimi lažjenašli skupen jezik (tudi zahvaljujoč vašipotrpežljivosti), bo več nesporazumov bo ssorodniki. Z denarjem previdno!

Veliko bolj družabni boste. Občasno bostemanj egoistični, bolj boste upoštevali tujamnenja in nasvete. Večjih zdravstvenihtežav ne bo, čeprav lahko kronični bolnikiv obdobju med aprilom in oktobrom pri-čakujejo poslabšanje bolezni. Če želite us-peti, boste na delovnem mestu morali spre-meniti stališča, mnenje ali način dela. Zdenarjem ravnajte bolj previdno in preudar-no. Pred podpisom različnih pogodb preve-rite droben tisk.

Delovno mesto bo področje, kateremuboste v letu 2009 morali posvetiti več po-zornosti. Do avgusta bodite še posebej po-zorni, ni izključena izguba določenih privi-legijev ali položaja. Pri sprejemanju po-membnih odločitev se zanesite le nase inupoštevajte, kaj vam namiguje intuicija. Z de-narjem poskušajte ravnati bolj preudarno inga ne zapravljajte za neumnosti. Mnoge de-vice bodo skupaj s partnerjem razmišljale onaraščaju in selitvi.

2525priloga dolenjskega listaHOROSKOP ZA LETO 2009

V letu 2009 uživali sadove preteklih inve-sticij. Mnoge tehtnice bodo denar vložile vnakup nepremičnine ali pa si bodo privo-ščile potovanje. Do jeseni za napredovanjena delovnem mestu izkoristite ugodnezvezne vplive. Čeprav bodo odnosi z okoli-co večinoma ugodni, občasno s svojimosebnim življenjem ne boste najbolj za-dovoljni. Nestabilno čustveno življenje bopogosto tudi prepreka pri uspešnem reše-vanju osebnih težav.

V letu 2009 se na delovnem mestu nikarne zapletajte v nepotrebne spore s sodelav-ci in nadrejenimi. Do jeseni, ko bo večmožnosti za napredovanje in uvajanje novo-sti na delovnem mestu večje, v komunikacijina delovnem mestu uporabite več diplo-macije in ne razkrite vse svoje adute. Čepravboste zelo družabni, boste potrebovali tudimir in samoto. Odnos s partnerjem bo spre-menljiv. Vse nesporazume lahko razrešites pogovorom.

Leto 2009 bo uspešno leto tako na oseb-nem kot na poslovnem področju. Kljub vse-mu pa boste morali za srečo in uspeh mar-sikaj narediti. Na delovnem mestu vam bole marljivo in trdno delo prineslo ugodne re-zultate. Ko boste imeli občutek, da vamzmanjkuje energije, naj bo to znak, da simorate obvezno vzeti čas zase. Pri odnosihz okolico ne težite toliko k popolnosti in tudimanj ugodne trenutke sprejmite kot del va-šega življenja.

Leto 2009 bo zagotovo veliko bolj prijaznoleto kot je bilo preteklo. Na delovnem me-stu se ne boste toliko obremenjevali z raz-ličnimi pritiski, trači in tečnimi sodelavci.Prav zato bo vaše počutje v službi bistvenoboljše. Pri reševanju finančnih težav se po-svetuje s strokovnjakom. Odnos s partner-jem bo topel in harmoničen, le maja in no-vembra bo nad vašim družinskim življe-njem nekaj črnih oblakov. Poskrbite zaprimerno sprostitev.

Pred vami je leto izzivov. Na delovnem me-stu vas čaka več dela, pa tudi pritiski po-slovnih partnerjev bodo močnejši. Poskrbite,da boste s sodelavci ostali v dobrih odnosih,sicer vam bodo metali polena pod noge. Odmaja do junija se utegnete lotiti prenovestanovanja. Krajši izleti, športne aktivnostiin sprostitvene dejavnosti vam bodo poma-gali premagovati stresno prvo polovico leta.Vzdušje doma bo prijetno, partner pa vamje pripravljen pomagati.

Na delovnem področju lahko največ pozi-tivnih premikov pričakujete januarja in apri-la. Za napredovanje bodo odločilne izkušnjein dodatna znanja – zato nikar ne oklevajtez vpisom v tečaj. Odnos s partnerjem se bobistveno izboljšal, med domačimi se bostepočutili varne in sprejete. Samske ribe bodospoznale nekaj zanimivih ljudi in čepravbodo do osebe gojile določena čustva, sebodo težko navezale le na eno osebo. Z de-narjem previdno maja.

KRIŽANKA

2727priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

TRADICIONALNA TAJSKAMASAŽA IN TUINA MASAŽA

Star si toliko,kot je staratvoja hrbtenica

Prisilna drža, ponavljajoči gibi, stres, nepravilna prehrana inpremalo gibanja … - vse to so povzročitelji mnogih tegob, ki se jihžal zavemo šele, ko nas prizadenejo. Pa vendar so poti, da se kljubstresnemu in obremenjujočemu življenju opremimo z več energije,da poskrbimo za boljšo gibljivost, ki nas lahko obvaruje pred resni-mi težavami. Zahodni svet se vse bolj spogleduje s tradicionalnimimetodami za pridobivanje življenjske energije in ohranjanje zdrav-ja, saj se vse bolj zaveda, da sta naše zdravje in počutje odvisna odpretoka energije in gibljivosti.

Med tremi terapevtskimi masažami, ki delujejo tudi na energijskisistem človeka, ne zgolj na mišični, je tradicionalna tajska masa-ža - jogijska masaža, ki jo imenujejo tudi »yoga for lazy people«(joga za lene ljudi) in poteka na blazini čez obleko. Primerna jepredvsem za tiste, ki se premalo gibajo oziroma so zaradi stresovpotrebni temeljitejše masaže, ne le sproščanja mišic in »crkljanja«.

Tajska masaža po krivici velja za eno bolj bolečih masaž. »Ko tomasažo izvajajo ljudje iz drugega kulturnega okolja, kjer je tudi gib-ljivost ljudi drugačna, je lahko za nas to tudi boleče; toda s poslu-hom za našega človeka dosegamo večjo gibljivost postopno inneboleče. Vedno gremo le do meje zmogljivosti, enako kot pri jogi,s katero se to masažo pogosto primerja. Tako postopno napre-dujemo,« pravi Darja V. Hočevar, ki nudi masaže in terapije podskupnim imenom TAMARISKA. Ob spremljanju tradicionalne taj-ske masaže pa človek hitro ugotovi, da je ta napornejša za terape-vta kot za tistega, ki je je deležen. Zadovoljstvo stranke pa je sevedanajlepša nagrada, pravi Darja. Velik poudarek pripisuje raztezanjuin pravilnemu trebušnemu dihanju, s čimer izboljšujemo pretoč-nost energijskih kanalov t.i. sen linij ali meridianov in gibljivost

telesa. S potrpežljivim in postopnim napredovanjem dosegamoodlične uspehe, ki prinašajo boljše počutje in več zdravja,« praviDarja, ki priporoča raztezovanje (pretegovanje) telesa še zlastizjutraj. Če se zbudimo z določeno bolečino, jo ob raztegovanju izdi-hamo, še pojasni. Vse, ki jih to področje zanima, rada pouči tudi oakupresurnih točkah – katere uporabljati in zakaj. Takrat pa že go-vori o tuina masaži.

Pri terapevtskem delu se največkrat poslužuje kitajske medicin-ske masaže tuina, in sicer »s trzanjem nad bolečino«, s čimer joučinkovito odpravi. Svetuje uporabo akupresurnih točk za zmanjše-vanje bolečin v vratu, rami, križu, za lajšanje glavobolov, migren.Akupresuro priporoča tudi pri zastajanju vode v telesu, razstrup-ljanju telesa, pri alergijah in ne nazadnje pri krepitvi imunskegasistema, vračanju življenjske energije in spodbujanju naravnega»dopinga« telesa.

V zadnjem času si pomaga tudi z refleksoterapijo. Tudi refleks-na masaža stopal in dlani lahko poteka na več ravneh – od proti-bolečinske masaže z obdelavo živčnih točk prek obdelave notranjihorganov na podplatih do subtilnejše metamorfne tehnike za spro-ščanje blokad.

Tako kot prinaša joga psihofizično kondicijo, prinašajo te darovetudi tajska tradicionalna masaža, kitajska medicinska masaža inrefleksna masaža stopal in dlani. Tajska masaža je zelo primernasprostitvena masaža telesa in duha, za posamezne specifičnetežave pa jo Darja dopolnjuje z ostalimi terapijami in masažami.Zaradi kompatibilnosti vseh treh masaž priporoča zdaj eno, drugičspet drugo masažo.

Po tajski masaži se človek počuti sveže, prijetno, kot da je nare-dil zase nekaj zelo dobrega in velikega. Velik poudarek dajejo Tajcinogam, saj verjamejo, da »se staranje začne pri nogah«. Naša ljud-ska modrost pa pravi: »Toliko si star, kot je stara tvoja hrbtenica.«S tajsko masažo se naša hrbtenica hitro pomlajuje, v telesu pa seodpirajo poti za veselo pretočnost življenjske energije.LidiLidiLidiLidiLidija Jeja Jeja Jeja Jeja Ježžžžž

priloga dolenjskega lista2828 POSEBNA PRILOGA

Negovana koža – lep obrazOnesnažen zrak, stres, napačna prehrana

in še marsikaj povzročajo naši koži velikotežav; zato je nega obraza, ki je še najbolj iz-postavljena vsem negativnim vplivom, iz-jemno pomembna. Za pravilno nego pamoramo najprej poznati svoj tip kože. Otem, kakšno kožo imamo in kaj bi bilo do-bro uporabljati pri vsakdanji negi, brez-plačno svetujejo v Wellness centru Balneav Termah Dolenjske Toplice.

Vsak dan č isVsak dan č isVsak dan č isVsak dan č isVsak dan č ist i lno mlekt i lno mlekt i lno mlekt i lno mlekt i lno mlekoooooin tin tin tin tin ton ikon ikon ikon ikon ik

“Ključ do lepe kože je pravilna vsakdanjanega kože. Vsakodnevno čiščenje kože z us-treznim čistilnim mlekom je nujno, saj takoočistimo tudi nesnago, ki jo naša koža vsr-kava čez dan. Sledi nanos tonika, ki kožipovrne ravnovesje oz. njen PH, ter ustrez-ne kreme. Pomembno je, da je cela negov-alna kolekcija usklajena s tipom kože,” pri-poveduje Mirjam Mrhar, kozmetičarka izBalnee. Ob vsakdanjem negovanju kože paje priporočljiva tudi profesionalna nega;idealno bi si bilo to privoščiti enkrat meseč-

Mirjam Mrhar

no, ko se koža obnovi, sicer pa vsaj kvartal-no in učinek je viden že v pol leta.

V Balnei negujejo kožo z italijanskimiproizvodi Gerard’s, švicarskimi Cholley infrancosko kraljevo kozmetiko Sothys. Vnjihovi ponudbi so tudi proizvodi Krkineznamke Vitaskin Pharma. Ta je namenjenazelo občutljivi koži ter celostni negi zrelekože; tako kot Cholley in Gerard’s linijo pajo je mogoče kupiti tudi za domačo upora-bo.

NNNNNa ra ra ra ra raaaaavno in brvno in brvno in brvno in brvno in bre ze ze ze ze zkkkkkonzonzonzonzonze re re re re rvvvvvansoansoansoansoansovvvvv

Mirjam Mrhar priporoča za domačo upo-rabo tudi encimski piling, ki ga lahko upo-rabimo enkrat tedensko, saj učinkovito raz-topi poroženelo kožo in ji tako daje gladkostter svežino. Na naravnih osnovah in brezkonzervansov je tudi olje biovisiol sestavineso oves, rž, aminokisline …), ki temeljitopomirja kožo.

V kozmetičnem salonu Balnea omogoča-jo več vrst nege obraza – od osnovne nege,ki vsebuje bogato hranjenje kože, preko

nege aknaste, ob-čutljive ali dehidri-rane kože, pa vsedo posebnih neg šezlasti starejše kože.

Zelo učinkovite so nege z zelišči za obnovozrele in izčrpane kože, pa z “lift” oblogo, kiprinaša intenzivno revitalizacijo inučvrstitev ter varuje pred prostimi radika-li. Najbolj intenzivna pa je nega s protista-rostnimi učinki, ki ima ob naštetemu šemočan “lift” učinek. Pri negi pa se lahkoodločimo tudi za nanos vitaminov ali fito-maske ali pa za masažo obraza z mikro-tokom, ki stimulira oz. učvrsti elastičnostvlaken in tako gladi gube.

2929priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

K negi obraza in dekolteja je vključenotudi urejanje obrvi, ki pa poteka zelo pre-cizno - z natančnim merjenjem začetka inkonca obrvi ter potekom loka.

NNNNNe le obre le obre le obre le obre le obraz – tudi nohtiaz – tudi nohtiaz – tudi nohtiaz – tudi nohtiaz – tudi nohtiin tin tin tin tin te loe loe loe loe lo

V Termah Krka so pripravili tudi več po-vsem naravnih kozmetičnih kolekcij zanego telesa in ohranjanje mladostnosti. VBalnei sta na voljo kozmetični kolekcijiZeus in Bonsai s kopeljo, oljem, pilingom inkremo.

Sicer pa sta, poleg že znanih masaž, vWellness centru Balnea pomembna novostarganova masaža in arganovo olje, ki prihajaiz Maroka. Za en sam liter tega olja potre-bujejo 16 ur dela, so pa učinki po uporabizares izjemni in vsestransko pozitivni.

Urejen videz pa zahtevajo tudi nohti. Mir-jam Mrhar pravi, da je veliko zanimanja zapodaljševanje teh. V trendu je ravna konicaz zaobljenimi robovi, še vedno je priljublje-na tudi francoska manikura, s tem da je ko-nica nohta lahko tudi v krem, ne le v sijočibeli barvi. Za mlajše je zelo popularna po-slikava nohtov, starejše dame pa si ponavadiprivoščijo poslikavo le na enem nohtu vsa-ke roke. Na nohte pa se ponovno vračajotudi živahnejše barve, predvsem ciklamen.L. J.L. J.L. J.L. J.L. J.

priloga dolenjskega lista3030 POSEBNA PRILOGA

STILSKI IZZIV

Nataša se jepopolnomaprepustila izzivu

Glede na to, da je na policah prodajaln mogoče kupiti vsemogoče vrste nohtov in gelov za nohte, tudi takšne, ki sovprašljive kakovosti, je najbolje to delo prepustiti tistim, kiga obvladajo. Na sliki: Alenka Pavlovič.

Valerija je Nataši nanesla močno vijolično barvo.

“Ponavadi pridem brez želja, kaj želim s svojo pričesko. Vse, karvem, ko prestopim prag Nininega salona, je, da želim spremembo.Zato se ji popolnoma prepustim, saj vem, da bo dobro naredila,” jepripovedovala mlada mamica, 24-letna Nataša Mlakar z Rake, ki je

bila sicer že večkratmodel frizerke Ni-ne Urbič na revijahin fotoshootingih.Sicer pa se Natašapri friziranju radapreda eksperimen-tiranju, njeni lasjeso bili že vsemogo-čih barv, tudi oranž-ni, in različnih dol-žin.

Nina se je tokratodločila, da bo Nata-šine lase pobarvalaz močno intenzivnovijolično barvo, priobliki frizure pa jesledila trendu pri-znanih svetovih fri-zerjev. “Z bob frizu-ro se vračajo nazaj v70. leta. Takšna pri-česka je preprostain jo je lahko vzdr-

ževati,” pravi Nina. “Kakovostno striženje je tisto, po kateremlahko stranka doma brez krtače in posebne nege doseže enakopričesko kot jaz v salonu. Sicer pa vedno sledim željam strank, kijim tudi svetujem, tako da skupaj izberemo primerno podobo.Večina strank, tako moških kot žensk, želi modno pričesko in hočeslediti modnim trendom, pri tem pa je pomembno tako striženjekot barvanje.”

Pred stilskim izzivom Nataša ni vedela,kakšno pričesko bi imela.

3131priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

Z Ninino pomočjo Nataša sledi modnimsmernicam.

Za lepši videz še malce ličil …

In katere barve so najbolj ‘in’? “Še vedno so v modi naravni inbakreni odtenki, pa tudi ekstremi, predvsem blond, do nenavadnihbarv pa so Dolenjci in Dolenjke bolj zadržani,” razlaga Nina, ki sije vsa leta šolanja na frizerski šoli v Ljubljani izkušnje nabirala vNarta studiu, kjer je bila tudi demonstratorka za druge frizerje, pošolanju pa je šla na svoje; najprej v salon na Glavni trg, pred dobri-ma dvema mesecema pa je odprla salon Frizer v stavbi podjetjaAvto Slak na Kolodvorski 4 v Novem mestu. Sicer pa znanje ševedno nabira po različnih seminarjih, tudi v tujini.

“Zelo pomembno je striženje, saj želim, da stranka domabrez krtače naredi takšno frizuro, kot jo naredim jaz vsalonu,” pravi Nina Urbič.

TTTTTudi nohti so pomemben del izg ledaudi nohti so pomemben del izg ledaudi nohti so pomemben del izg ledaudi nohti so pomemben del izg ledaudi nohti so pomemben del izg leda

Pravijo, da so roke ogledalo človeka in tega se zaveda vse večljudi. Ne le ženske, pač pa tudi moški, saj urejene roke pomemb-no vplivajo na samozavest, posebno pri poklicih, kjer so roke boljopazne. In če je bilo treba še pred desetletjem ali dvema na primerza umetne nohte odšteti kar 50 tisoč tolarjev, je danes manikuraobčutno bolj dostopna, tako podaljševanje nohtov kot urejanjenaravnih nohtov in rok. Alenka Pavlovič, ki sodeluje z Nino, torejposkrbi tudi za nohte. “Nataša ima močne naravne nohte, zato bomnanje nanesla tri plasti gela, da utrdim noht, na koncu pa še lak zanohte. Gel na nohtu zdrži tri do pet tednov, odvisno od oljnostinohta, najbolje pa je, da ga odstrani tisti, ki to zna, da ne pride dopoškodb nohta,” pripoveduje Alenka, medtem ko Nataši oblikujenohte v zelo priljubljeni kvadratni obliki.

Danes je na slovenskem trgu mogoče kupiti veliko različnihkakovosti nohtov in gelov, tudi lepila se razlikujejo med seboj in sorazlično agresivna, nekatera med njimi lahko celo poškodujejonohte. “Zato se je bolje prepustiti nekomu, ki to delo obvlada, sajsi lahko sam povzročiš več škode kot koristi.” In kaj lahko stori tisti,ki ima zelo slabe ali pogrizene nohte? “Nekateri imajo nohte žetako uničene, da so ti deformirani, zato je treba najprej odpravitito razvado, sicer pa je najbolje, da pride na pogovor, kaj je mogočenarediti z nohti, da postopoma pridemo do lepšega videza rok.Sicer pa rokam predvsem v teh hladnejših mesecih zelo prija para-finska kopel, ki nahrani kožo.”TTTTTanananananja Jakše Gazvja Jakše Gazvja Jakše Gazvja Jakše Gazvja Jakše Gazvodaodaodaodaoda

priloga dolenjskega lista3232 POSEBNA PRILOGA

Nataša je bila na koncu zelo zadovoljna. “Sem vedela, da se lahko brez skrbi prepustim Nininim rokam.”

Roke po Alenkinem posredovanju.

3333priloga dolenjskega listaAVTO TIMES PREDSTAVLJA

Test: renault megane III 1,5 dCi

Lepši, večji, varnejši …Vtrenutkih, ko se avtomobilski industriji ne obeta

nič vzpodbudnega, nam Renault prinaša svojodgovor na nič kaj rožnato situacijo. Dolgopričakovana novost bo močan udarec konkurenci. Zakonec leta nam Renault podarja novi megane III, kise lahko pohvali s sodobnim in ličnim izgledom, patudi s titulo najvarnejšega avtomobila v razredu.

Renault je v zadnjih tridesetih letih vedno imel resnega tekme-ca v nižjem srednjem razredu. Model renault 9 je leta 1982 celo os-vojil naslov evropskega avtomobila leta. Po uspešnem modelurenault 19 pa se je leta 1996 pričela zgodba, poimenovana mega-ne. V različnih karoserijskih izvedbah je megane prve generacijepisal uspešno zgodbo dolgih sedem let. Nato pa je prišlo leto 2003,ko se je Renault odločil, da bo vrgel kocko in predstavil do tedajnekaj nenavadnega - avantgarden megane II. In ko so nekaterigovorili, da gršega zadka še niso videli, so spet drugi trumomadrveli v salone in hvalili tega lepotca, mednarodna žirija pa ga jeokronala z naslovom evropski avto leta. Tudi pri nas smo ga dobrosprejeli, saj jih je bilo do sedaj v Sloveniji prodanih preko 45.000.

To je bila kratka učna ura iz zgodovine, sedaj pa se vrnimo vsedanjost. Nova generacija megana označuje Renaultov začetekobnove v delu, ki v Evropi zajema kar tretjino tržišča. Megane IIIje prvi avtomobil, ki je bil projektiran in razvit s pomočjo zmog-ljivega 3D računalniškega programa in je - še preden je prišel naceste - na računalniku prevozil milijon kilometrov. To je zelo skraj-

Novi megane je spoj sodobnega in tradicionalnega,udobnega in naprednega. Nič več futurističnih linij, temvečpreverjen, kupcem všečen dizajn.

šalo razvoj in znižalo stroške. Za razliko od prejšnje generacije jenovi megane sedaj oblikovan bolj konzervativno, a istočasno zelosodobno s številnimi zaobljenimi linijami, kar bo prav gotovo nalete-lo na odobravanje kupcev. Vozilo sedaj v dolžino meri skoraj 4,3metra, 2,64 metra medosne razdalje pa jamči dovolj prostora vnotranjosti. Spredaj ga je na pretek, voznikov sedež je izdatnonastavljiv v vse smeri, prav tako tudi volan. Tudi zadaj je sedaj večprostora v vseh smereh, zrasel pa je tudi prtljažnik, ki se lahkopohvali s spoštljivimi 405 litri prostora. Sama notranjost je sodob-na, pregledna in znatno kakovostnejša. Veliko pozornosti bo poželatudi neobičajna plošča z merilniki, v kateri prevladuje velik digitalnimerilec hitrosti, levo od njega pa je postavljen analogni merilecvrtljajev. Veliko pozornosti je posvečene mirnemu in tihemu delo-vanju, notranjost je dobro zvočno izolirana, zato se včasih zgodi, damotorja sploh ne slišite.

In če smo že pri motorjih, je paleta prilagojena zahtevam sodobne-ga voznika. Temeljito prenovljeni bencinski in dizelski agregati spajajoekološko ozaveščenost, ekonomičnost in užitek v vožnji. Trenutno jihje pri nas na voljo devet, od tega štirje bencinski in pet dizelskih.

Sam sem lahko preizkusil 1,5 litrski dCi, ki razvija 105 KM in 240 Nmnavora. Je izredno prožen, poskočen in ekonomičen. Za prenos močiskrbi natančen ročni šeststopenjski menjalnik s kratkim hodom ročice,ki ob pravočasni uporabi pomaga porabo spraviti tudi pod 6 litrov.

Vse skupaj pa ne bi imelo velikega pomena, če ne bi bila na vi-soki stopnji tudi upravljivost. Zato je zaslužno novo podvozje, kjerspredaj najdemo McPhersonovo vzmetno nogo, zadaj pa enojnopoltogo premo. Vozilo je ves čas pod nadzorom in zelo težko ga jespraviti iz ravnotežja. Pri tem so v pomoč številni elektronskisistemi, ki izboljšujejo varnost. Zavore so zelo učinkovite, pa tudielektrični servo volan je sedaj hitrejši in ponuja več povratnihinformacij s cestišča.

Nekaj dni pred mojim testiranjem vozila pa je v javnosti zakrožilainformacija, da je francoski kompakt na t.i. EuroNCAP crash testih prejelnajvišjo oceno in dobil oznako najvarnejšega avtomobila v razredu. Toje že 11. Renaultov model, ki je osvojil maksimalnih pet zvezdic.

Renault megane III je pri nas že na voljo v petvratni izvedbiberline s štirimi paketi opreme in osnovno ceno 13.900 evrov.Kmalu po novem letu bo na voljo še bolj atraktiven trivratni kupe,nato pa bodo čez leto sledile še vse ostale izvedenke: sedan, kara-van, scenic, CC.BorBorBorBorBorut Štut Štut Štut Štut Štajnaherajnaherajnaherajnaherajnaher

TTTTTehnični podatki :  ehnični podatki :  ehnični podatki :  ehnični podatki :  ehnični podatki :  Motor: štirivaljni, turbo dizel, vbrizg preko skupnega voda,

štirje ventili na valj; prostornina: 1461 ccm; najvišja moč: 78kW/105 KM; največji navor: 240 Nm pri 2000 vrt/min;dolžina: 4295 mm; širina: 1808 mm; višina: 1471 mm; me-dosna razdalja: 2640 mm; masa/nosilnost: 1215/540 kg;prtljažnik: 405 l; najvišja hitrost: 190 km/h: pospešek od 0– 100 km/h: 10,9 s; povprečna poraba na 100 km: 6,9 l.

priloga dolenjskega lista3434 NEVIDNE NITI

Vsak zakaj imasvoj zato

Irena Fridl

Vedeževanje, astrološko svetovanje, pogled vkarte, kitajski horoskop, feng shui, reiki itd. so

vsebine novega dela I rI rI rI rI rene Fene Fene Fene Fene Fr idlr id lr id lr id lr id l. Več let je bilazaposlena v komerciali manjšega podjetja in sevzporedno, za hobi, izobraževala tudi na področjumejnih znanosti. Krog sorodnikov in prijateljev jevedel za njeno zanje in sposobnosti, zato so jospraševali, kaj jim “svetujejo” zvezde in kaj pravinjena intuicija. To je poslušala tudi sama, ko se jeodločila zapustiti varno službo in se poklicnopreizkusiti na povsem novem področju.

“Ekonomija pravzaprav ni bila moja izbira, vendar sem se spri-jaznila s tem študijem in s tem delom. Ko pa sem na izobraževanjuza feng shi pri Heleni Golenhofer videla, da sem po kitajskemhoroskopu tudi les in da je moja energija jin, to dvoje pa v komer-ciali ne funkcionira najboljše, mi je bilo jasno, zakaj sem vsa letačutila pri svojem delu določene zadržke. In hkrati je bila to potrdi-tev, da sem se pravilno odločila, ker sem prekinila s starim nači-nom življenja in se posvetila vsebinam, ki me razveseljujejo.”Takrat je imela za seboj že dolgo dobo šolanja astrologije pri EmiKurent in bila je že mojstrica reikija. Pravi, da je tako “opremlje-na” svoje znanje ponudila na trgu in odprla svoj s.p. Astro Mistiks telefonsko svetovalno linijo. “Marsikomu je lažje postaviti vpra-šanje po telefonu; pridejo pa ljudje tudi k meni domov in takrat časteče drugače, tako da je “časovna norma” praviloma kar krepkoprekoračena.”

Izdeluje astrološke karte, ki marsikaj povedo. Na tej osnovi jemogoče analizirati tudi partnerske odnose, saj karta pokaže po-dročja, kjer se partnerja dopolnjujeta, katere energije prevladuje-jo v odnosu, ali so pogoji za trajnejšo zvezo itd. Največ pa je željaza pogled v prihodnost, pogosto za eno leto naprej. “Določeniaspekti jasno sporočajo, kaj nas, na primer, ovira, da se mordazadeve ne odvijajo tako, kot si želimo, pa tudi kje imamo v prihod-njem letu največ podpore, na katerem področju se bo največ doga-jalo itd. Astrološka analiza tudi pojasni, zakaj so se določene zdrav-stvene ali poslovne zadeve odvijale prav tako, kot so se v določenihobdobjih.” Irena poudarja, da s pomočjo astrološke analize spozna-vamo sami sebe in se zato lažje in boljše odločamo za smer, ki jeza nas najboljša. “Položaji planetov in njihove povezave (aspekti) vposameznih hišah kažejo tudi, ali obstaja nagnjenost k določenimodklonom, kot je na primer nedokončanje začetega, varanje, pa tuditežave pri zanositvi itd. Že čisto preprosta analiza po elementih inmodusih pokaže, ali smo vztrajni, ali imamo dovolj idej, smo prila-godljivi ali trmasti …”

Irena Fridl pa se intenzivno izobražuje tudi na področju kitajskeastrologije. Osnova tega horoskopa je dvanajst živali, ki se naj biodzvale povabilu Bude na praznovanje in so tako dobile vsaka svojeleto. Vendar so živali (veje) le polovica horoskopa, druga polovicapa so elementi v kombinaciji s polarnostjo yin in yang (debla).

“Kitajski horoskop nam pokaže področja, kjer se lahko z delomna sebi spremenimo in s tem spremenimo tudi potek našega živ-ljenja. Poiskati moramo šibke točke, ki so tam, kjer horoskop “visi”in najti podporni(izravnalni) element, da dosežemo energijskoravnovesje. To storimo tako, da “zazidamo hišo” s temelji tegaelementa; včasih zadošča že to, da se oblačimo v barvah tega ele-menta.” Pojasni, da če je podporni element kovina, lahko med

drugim to nadomeščamo tudi s črnimi, sivimi ali belimi oblačili, znakitom, uživamo več pekočih jedi (hren, redkvice …) in takodobimo energijo, ki jo potrebujemo. V tem primeru pa lahko doda-mo v prostore tudi okrogle in polkrožne oblike, saj je kitajski horo-skop tesno povezan s feng shuijem.

Dobeseden prevod Feng shui pa pomeni veter in voda. Najboljese ga da opisati kot znanost izbiranja in urejanja okolja, da bi dosegliravnovesje petih elementov in s tem yin in yang energij. Pomemb-ne so barve, oblike, pomembne so postavitve, poti poteka energijeitd. Energija ne sme prihajati v dom ne prehitro in ne prepočasi– zato je treba na pravo mesto postaviti grmičke ali lončnice in pri-merno urediti notranjo razporeditev s kombinacijo barv, oblik, ma-terialov itd. Ena od metod Feng shuija “šola oblik” pozna štiri živali:“Pred vhodom v hišo ali v stanovanje je feniks, ki je kot zbiralnicaenergije, pomeni prihodnost, prinaša ideje in tudi denar. Na levistrani je tiger, ki predstavlja ženske in yin dejavnosti; na desni pazmaj. Ta je simbol moške in yang dejavnosti; postavljen bi moralbiti višje kot tiger in nižje kot želva. Želva je zadaj in s svojimoklepom ščiti hišo. Te živali predstavljajo energije; lahko je to hribza našim domom (želva), zmaj je lahko sosedna hiša, lahko je samodrevo ipd.”

Če vse te energije ne potekajo pravilno, nastopijo težave. Irenajih nekaj navede: “Nizka želva prinaša finančne probleme, ker de-narja ne moremo obdržati … Blokiran feniks pomeni, da ni pravihidej in načrtov, pa tudi dotoka denarja ni. V okolju z močnim tigromso družinske vezi premočne, ženske so dominantne … Prenizekzmaj pa pomeni, da so moški v tem okolju oslabljeni (copate), patudi finančne težave so pogostejše. Naj navedem še primer gledepostavitve zakonske postelje – prisotni morata biti energiji tigrain zmaja, zato je zelo pomembno, da imata oba zakonca enakovre-den dostop do postelje; torej ne sme biti eno od obeh ležišč podolžini tik ob steni …”

Torej ima res vsak “zakaj” svoj “zato”.Lidija Jež

3535priloga dolenjskega listaZANIMIVOSTI

Milka Erjavec

RobijevamamaObiskal sem jo dopoldne. Doma

je bila sama. Je upokojenka,njeni fantje pa so po službah. MožPavle dela kot nadzornik, Robi jeradijski in televizijski napovedova-lec, Martin si služi kruh v TPV, Pe-ter živi v Straži. Na mizi so bilipiškoti. Kifeljčki s sezamom so sekar topili v ustih. Rada peče drob-no pecivo. To je delala tudi njenamama.

Moj oče je bil kolar. Doma je bil iz Praproč.Mama, Žužemberčanka, pa je doma gospodi-njila. Moj dekliški priimek je Glavič. Imambrata Jožeta, ki živi na Mlačevem. Po poklicusem usnjarska galanteristka – torbarka. Šolosem končala v Domžalah, izučila pa sem se pristricu, očetovem bratu. Prvi razred osnovnešole sem obiskovala v vasi Krka, druge razre-de pa v Stični. Moje prvo delovno mesto jebilo v Galantu v Ljubljani, kjer smo izdelova-li ženske torbice in tudi denarnice. Tam semdelala pet let. Poročila sem se z devetnajstimileti in ker je dobil mož službo v Novem mes-tu, smo se preselili tja. Deset let sem bila za-poslena v Zmagi, v trgovini s čevlji, prav toli-ko let sem “združevala delo in sredstva” vTovarni obutve Novo mesto, štiri leta semdelala kot prodajalka v trgovini KonfekcijeMaja, štiri leta sem bila na čakanju in zdaj semv pokoju. Se pravi, da sem doma že deset let.Živim mirno: gospodinjim, ne hodim velikonaokoli, ker nimam prave družbe.

V zakV zakV zakV zakV zakonu s Ponu s Ponu s Ponu s Ponu s Paaaaav lev lev lev lev letttttom, k i jeom, k i jeom, k i jeom, k i jeom, k i jezdrzdrzdrzdrzdraaaaavvvvvssssst vt vt vt vt veni nadzeni nadzeni nadzeni nadzeni nadzo ro ro ro ro rn ikn ikn ikn ikn ik, so, so, so, so, sose vse vse vse vse vama rama rama rama rama rodi l i tr iodi l i tr iodi l i tr iodi l i tr iodi l i tr ije oje oje oje oje ot rt rt rt rt roc ioc ioc ioc ioc i

Natanko tako. Peter je najstarejši in živiv Straži, Robi, ki jih šteje sedemintrideset,in najmlajši Martin, ki je zaposlen v TPV, pasta doma. Natančneje: Robi preživi večinosvojega prostega časa, ki ga ima zelo malo,v vikendu na Velikem Slatniku. Martinu paje, tako kaže, najlepše pri meni v trisobnemstanovanju v bloku, ki je streljal od Osnovnešole Bršljin. Ko pride domov, ima vse, kar

potrebuje. Ne zdi se mu potrebno, da bi kajspremenil.

M oM oM oM oM ož Pž Pž Pž Pž Paaaaav le …v le …v le …v le …v le …

… še ni v penziji. Dela. S Pavletom sva sespoznala v Osnovni šoli Stična. Najina lju-bezen traja zelo dolgo. 23. novembra svapraznovala štirideset let zakona. Zdi se mi,da so leta minila, kot bi mignil. Kolikorstarejši si, toliko hitreje mineva čas.

VVVVVečino časa prečino časa prečino časa prečino časa prečino časa preeeeež iv itž iv itž iv itž iv itž iv iteeeeev v ikv v ikv v ikv v ikv v ikendu naendu naendu naendu naendu naVVVVVel ike l ike l ike l ike l ikem Slatnikem Slatnikem Slatnikem Slatnikem Slatnikuuuuu

Tam je lepo. Imamo petnajst trt, kar je posvoje smešno, a mož raje kupi vino, kolikorga pač potrebujemo, kot da bi se sami uk-varjali s pridelavo in predelavo grozdja.Nimamo ne veselja ne znanja, vinograd papotrebuje prav to. Tudi pozimi gremo sko-raj vsak dan gor, če ne zaradi drugega zara-di treh muck, ki jih je treba nahraniti. Tonalogo največkrat opravi Martin. Zaljublje-na sem v Veliki Slatnik: tam se naužijemmiru, tišine, tam se Robi najbolj spočije ponapornem in stresnem delu. Včasih naspride pogledat tudi kak srnjak, poje jabolkoin odide nazaj v gozd. Za našim vikendom jesamo še en. Kot bi bili na koncu sveta, vlepem pomenu te besede.

RRRRRobi je zgoobi je zgoobi je zgoobi je zgoobi je zgovvvvvo ro ro ro ro ren ,en ,en ,en ,en ,zabazabazabazabazabavvvvven, duhoen, duhoen, duhoen, duhoen, duhovit …v it …v it …v it …v it …

Nima pa dekleta. Pravi, da nima časa zaženske. Res je zelo zaposlen … Kot otrok nibil nič posebnega. A rad je nastopal. Nagrmski šoli mu je bila v veliko oporo tova-rišica učiteljica Staričeva. Rad je tudi ple-sal. Ker je bil mož rokometni sodnik, jenavdušil Robija za igranje rokometa, a ko sije poškodoval nogo, je prenehal trenirati inigrati. Rad pa prenaša po radiu rokometneali odbojkarske tekme. Ja, Peter in Martinsta bolj mirna in tiha fanta, Robi pa radgovori, se šali, rad “drži” družbo pokonci.To ima po možu. Pri Pavletu je bilo domakar trinajst otrok in dve njegovi sestri staduhoviti, zgovorni in zabavni. Pri Robiju šeposebej cenim to, da je dober po srcu. Zadruge bi naredil vse. Žal se premalo pogo-varjamo. Kaj novega zvem pri družinskemkosilu, navadno pa primanjkuje časa. Vese-lim sem božičnih in novoletnih praznikov,ker bomo lahko več skupaj. Na VelikemSlatniku bomo imeli družinsko kosilo intakrat bom poskušala zvedeti, kje in kaj vsedela Robi. Slišim ga po radiu, vidim ga poteleviziji, ko napoveduje vreme, v časopisupreberem, da je vodil katero od prireditev– in to je vse. In to vse je premalo.Besedilo in fotografija:TTTTToni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperič

priloga dolenjskega lista3636 PIKIJEV KOTIČEK

Posebnosti kuncev in z njimipovezane zdravstvene težaveAnatomsko in fiziološko so kunci veliki posebneži. Da jim bomo lahko nudili kar najboljše pogoje za življenje,

moramo te njihove posebnosti poznati in upoštevati.

drisko. Takrat navadno kunci nehajo jesti,piti, zaradi hudih abdominalnih bolečin pavčasih tudi škripajo z zobmi. V tej fazi jekunec lahko v življenjski nevarnosti, zatopotrebuje veterinarsko oskrbo.

Kunci, tako pritlikavi kunci, ki so pogostonaši ljubljenčki, kot tudi rejni kunci, spadajov skupino lagomorfov (Lagomorpha). V istoskupino spada tudi poljski zajec, vendar stato dve popolnoma različni vrsti, kljub temuda sta na pogled zelo podobni.

Prepoznavni znak kuncev in zajcev sovelika, dolga ušesa. Služijo jim predvsem zauravnavanje telesne temperature, saj nima-jo žlez znojnic in se ne potijo. Na ušesih, vsluhovodih in tudi povsod drugje po kožu-ščku se lahko razvijejo različni zunanji zaje-davci. Med najpogostejšimi so ušesne indruge garje ter pršice. Na okužbo z zunanji-mi paraziti posumimo, kadar kunec inten-zivno stresa z glavo, se praska po ušesih alipo celem telesu, pojavijo se lahko tudi brez-dlačna mesta. Tak kunec potrebuje veteri-narsko oskrbo. Prav tako se pri kuncih po-javljajo notranji zajedavci, ki jih je potrebnoodpravljati.

Kunci imajo zelo obsežen prebavni sistem.Največji del je veliko slepo črevo, v katerempoteka razgradnja celuloze s pomočjo korist-nih mikroorganizmov. Ob ustaljeni prehraniso ti mikroorganizmi maksimalno prilagojeni.Kadar pa se pojavijo nagle spremembe v pre-hrani, se mikroorganizmi me morejo prila-goditi tako hitro in pride do prebavnih motenj.V takih primerih pride tudi do spremembe pHvrednosti in razmnoževanja različnih patoge-nim mikroorganizmov.

Te prebavne motnje se najpogosteje ka-žejo s timpanijo (napihnjenostjo trebuha) in

Pri kuncih pa poznamo še eno posebnostv zvezi s prebavo, ki se imenuje cekofagija.Kunci izločajo poleg blata še poseben izlo-ček, ki ga imenujemo cekotrofa. Ta nastanes pomočjo mikroorganizmov v slepem čre-vesu. Cekotrofa je mehkejša od blata, vse-buje pa veliko beljakovin, vitaminov (pred-vsem B kompleksa) in drugih hranljivihsnovi. Kunec jo zaužije in s tem izkoristivse esencialne snovi, ki jih vsebuje.

Za vse lagomorfe je značilno stalno ra-stoče zobovje. Sekalci lahko zrastejo tudi 8-12 cm na leto. Ob ustreznem položaju zobter ustrezni prehrani se zobje sproti obrab-ljajo v zadostni meri, da to ne povzroča te-žav. Kadar pride do nepravilnega ugriza, topomeni, da se zobje zgornje in spodnje če-ljusti ne prilegajo, pride do nepravilne ob-rabe zob. V ustih se pojavijo ostre špice, kiranijo jezik, sekalci pa lahko postanejo takodolgi, da kunec sploh ne more zapreti ust.

Pogosto je prvi znak, da ima naš kunectežave z zobmi, ta, da neha jesti, zrnje inseno mu padata iz ust, hujša. Takrat ga jepotrebno peljati k veterinarju na pregled inna brušenje zob.

Vsak lastnik pritlikavega ali drugačnegakunca naj bo zelo pozoren na kakovosthrane, ki jo nudi svojemu ljubljenčku. Tamora vsebovati predvsem veliko kakovostne-ga sena. Vsaka sprememba hrane se moradogajati zelo postopno, da se mikroorga-nizmi v prebavilih ustrezno prilagodijo.VVVVVesna Presna Presna Presna Presna Pre m re m re m re m re m ru Kru K ru K ru K ru K rž ičn ikž ičn ikž ičn ikž ičn ikž ičn ik, , , , , dr. vet. med.

3737priloga dolenjskega listaZABAVNA GLASBA

SoloprvenecLovraRavbarjaSaksofonist Lovro Ravbar, ki ga

poznamo predvsem kot članazasedbe Leeloojamais, je jeseniizdal svoj prvi samostojni album znaslovom Rush Hour. Napočil ječas, da predstavimo nekatere za-nimivosti iz njegovega preteklegaustvarjanja, sam projekt ter seve-da glasbenikove načrte za prihod-nost.

31-letni Lovro Ravbar je saksofonist, kipozna več glasbenih stilov. Po matični os-novni glasbeni šoli v Krškem (Pihalni orke-ster Videm, Simfonični orkester Krško, Bigband Krško) je uspešno opravil sprejemniizpit za klasično izobrazbo na SGBS Ljub-ljana pri profesorju Matjažu Drevenšku. Poklasični izobrazbi saksofona je študiral vRotterdamu (Dick de Graaf, Ben van denDungen, Benjamin Herman), diplomiral inleta 2005 tam opravil tudi podiplomskištudij jazza. V šestih letih se je na Nizozem-skem seznanil z različnimi stili v glasbenemsvetu. Igral je s številnimi glasbeniki, kot soHans van Oosterhout, Franklin Arrindell,Tashas world, Jill Scott (dobitnik grammy-ja), Rob McConell (trikratni dobitnik gram-myja), Vladko Stefanovski, Simone Zanchi-ni, Massimo Savić, Eric Vloimans, DuskoGoykovich, Owen Hart, Eric Durrer, AdonisRose, Joao Falcato, Tyrone (Incognito),Larry Harlow, Aleksandra Kovač (dobitnicanagrade MTV music), Trkaj, Alenka Godec,Zoran Predin in še nekateri drugi.

Sedaj v Sloveniji poleg igranja tudi pouču-je, komponira in se ukvarja s producent-skim delom. Lovro Ravbar je dobitnik prvenagrade jazzon 2004 (mnenje strokovnežirije - najboljša jazz kompozicija 2004), jeustanovni član glasbene skupine Leelooja-mais in zasedbe The Fool Cool orchestra, kiga projektno vodi v Parizu živeči IzidorLeitinger. Lovro med drugim deluje v pro-ducentskem timu Club&Vehicle Produc-tion, kot freelancer pa sodeluje pri JuicyJucie, v Big bandu RTVS in v Big bandu SV.Do danes je že koncertiral po mnogihdržavah, poleg Slovenije še na Hrvaškem, vItaliji, na Madžarskem, v Nemčiji, Avstriji,

na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburg,Angliji, Španiji, na Češkem in Portugal-skem.

Lovro veliko koncertira tako v Slovenijikot v tujini. V zadnjem času se precej po-sveča predstavitvi svojega glasbenega soloprvenca z naslovom Rush Hour. Jazz plošča,ki je bila premierno predstavljena srediseptembra 2008, je med glasbenimi sla-dokusci že naletela na številne pozitivneodzive. Ob njej uživajo tako resni in zapri-seženi ljubitelji jazzovske glasbe kot tuditisti, ki jim glasba pri njihovem delu služi lekot ozadje. Na prvencu lahko najdemoosem akustičnih kompozicij, pri katerih sopoleg Ravbarja na saksofonu sodelovali šeRok Lopatič in Erik Marenča na klavirju inklaviaturah, Matej Hotko na basu, JanezGabrič na bobnih, Tony Mora in Dejan La-panja na kitarah ter Arthur Fink na troben-ti.

Posebna Ravbarjeva odlika je kompo-niranje. Njegove skladbe, tako tiste v hitre-jšem tempu kot tudi baladno zasnovane, soprivlačno sveže. V zasedbi, s katero sakso-fonist Lovro Ravbar predstavlja svoj album,nastopajo še pianist Rok Lopatič, kitaristTeo Collori, basist Matej Hotko in bobnarMarco Quarantotto.

Lovro Ravbar ima zelo malo prostegačasa, saj praktično vsak dan leti z vaje navajo, z nastopa na nastop. Vseeno pa si jenašel toliko časa, da nam je ob izidu svoje-ga solo projekta povedal: “Že dve leti nisembil v tujini in znova me je pričelo vleči onstrannaših meja. Obeta se mi nastop v enem odmednarodnih orkestrov, v katerem bom igralprvi alt saksofon. Če bo šlo vse po sreči, bomprihodnje leto nastopil tudi na Karibih in v

Dubaju. Upam samo, da bom vse nastopelahko časovno uskladil.”

In kaj pravi o svojem albumu Rush Hour?“Skladbe za album, ki so nastale v zadnjihpetih letih, sem izbral zelo preudarno. Vse semvsaj desetkrat prej odigral v živo pred koncert-nim občinstvom. Tako sem na koncu prišel dogradiva, ki je všeč tudi tistim, ki jim sicerjazz ne diši kaj preveč. V bistvu mi je najboljvšeč, če pride do mene laik in mi reče, dauživa ob poslušanju moje glasbe. Nedvomnoalbum spada med jazz. Ampak saj veste, jazzje tako širok pojem, da s tem kaj dosti še nipovedanega. Rush Hour je nekakšen melodič-ni sredinski jazz, ki pa je kljub temu v vsakemprimeru kar precej svobodomiseln.”RRRRRudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašič

Odgovor na nagradno vprašanje izprejšnje številke se glasi: Be.Deep.

Med prejetimi odgovori smo iz-žrebali Lilijano Butala iz Kočevja.

Novo nagradno vprašanje: Navedi-te naslov prvenca, ki ga je letosizdal saksofonist Lovro Ravbar.Odgovor s svojim naslovom pošljite doponedeljka, 19. januarja, na naslov:Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novomesto, “Za Živo”, ali na elektron-ski naslov tajnistvo@dol-list.si.Med odgovori bomo izžrebali nagra-jenca, ki bo prejel zgoščenko, pokla-nja jo uredništvo Dolenjskega lista.

priloga dolenjskega lista3838 DOMAČE VIŽE

Narodno–zabavniansambel

RibniškipušeljcSestavljajo ga Jože Arko, Manca

Arko, Dejan Vesel in Vid Oblak.Imajo veliko glasbenih izkušenj, sopa tudi polni energije, načrtov inznajo zabavati sebe in druge, ki sizaželijo njihovega igranja in petjana veselicah, rojstnih dnevih, ob-letnicah, dekliščinah, fantovšči-nah, skratka povsod tam, kjer najbi bilo veselo.

Jože Arko, bas, bariton, vokal, ustano-vitelj ansambla

S sedmimi leti sem pri stari mami doonemoglosti vrtel Slakovo ploščo Naj vriskpove. To je pripeljalo do tega, da sem dobilklavirsko harmoniko. Pa še eno klavirskoharmoniko. Pa klaviature. Pa kitaro. Poznejemi je glasbeno dušo osvojila še diatoničnaharmonika, s katero sem pričel zabavati gostena mnogih družabnih srečanjih. Po poklicusem kovinostrugar in veliko se ukvarjam zizdelovanjem kovinskih in lesenih unikatnihizdelkov. Imam veliko konjičkov, ki mi izpopol-njujejo življenje, da ni dolgočasno in prazno.Tako kolesarim, planinarim, sem član debat-nega krožka Union, veliko časa pa porabimtudi za popravila in okraševanje sinovegamopeda. S prijatelji smo ustanovili pred letirokovsko skupino, pri kateri sem tri leta ig-

ral bas, istočasno pa sem bil tudi član tria, kije izvajal zabavno in narodno-zabavno glasbo.Igral sem harmoniko in bas, pel sem ter seodločil ustanoviti pravi, svoj ansambel – Rib-niški pušeljc. Vedno sem rad pel. Najprej obploščah, nato v šolskih in cerkvenih pevskihzborih. Pel sem tudi v nekdanjem komornempevskem zboru KUD Gallus, ustanovil semmoški vokalni kvartet Odmev, od leta 2003 pase z dušo in telesom posvečam svojemu an-samblu. Spoznal sem, da se na več stolih neda sedeti istočasno.

Manca Arko, klaviature, vokal, pevskivodja

Želim postati krajinska arhitektka. V živ-ljenju me zanima veliko področij. Med njimiigra glasba še prav posebno pomembno vlo-go. Klavirsko harmoniko, ki sem se jo učilaigrati v glasbeni šoli, sem zamenjala z dia-tonično, čeprav ne morem povsem pozabitisvoje prve ljubezni. Glasba je pri nas doma,rada sem poslušala atijevo igranje. Rada sempela, toda le takrat, ko so poslušalci oblju-bili, da bodo močno in dolgo ploskali. Pelasem v otroškem cerkvenem pevskem zboru,v šolskem otroškem, mladinskem in de-kliškem pevskem zboru. V srednji šoli, to jebila Gimnazija Kočevje, sem se poskusila vkomornem petju, a me je kaj kmalu premam-ila rok glasba in s petjem v skupini Spaki semimela kar nekaj uspehov. Znana sem tudi ponekaj “featuringih” v Kočevju, Ribnici inSodražici. Že od devetega leta igram na kla-viature. Veliko sem se naučila sama, po-membno vlogo pa je odigral tudi moj men-tor Marijan Cvitak, ki me je učil igralno teh-niko in glasbeno teorijo. Pri osvajanju novihpesmi pa se kljub vsemu bolj zanesem naposnetke kot na note, ki jih je vedno prema-lo na razpolago.

Dejan Vesel, harmonika, klaviature,odgovorni za izbiro repertoarja

Prosti čas napolnim s košarko, nogometom,gledanjem filmov in s kuhanjem. Postal pabom, če bom dovolj vztrajen in priden, arhi-tekt. Rad imam svojo Moniko, ki mi je zvesta,me ne ošteva in igra tako, kot pritiskam nagumbe in raztegujem meh. Moj najljubši konji-ček je spanje na dolge proge in najbolj srečensem, ko me prijatelji kličejo Dičko. Če mi rečekdo Dejan, vem, da se bo zgodilo nekaj resne-ga oziroma da sem ga nekje pošteno polomil.S frajtonarico Moniko sem se udeležil tekmo-vanj v Dolenjskih Toplicah, Babni Gori, Ra-tečah, Sodražici ter še kje in povsod sem sepovzpel visoko na stopnice. Znanje igranja naharmoniko sem tri leta izpopolnjeval pri ve-likem harmonikarskem mojstru Francu Mihe-liču. Rad sedem tudi za klaviature, kar mi nedela prevelikih težav, ker se s klavirsko har-moniko skoraj tikava že iz mojih zgodnjih let.

Vid Oblak, kitara, vokal, odgovorni zadobro vzdušje v ansamblu

Po gimnaziji v Kočevju sem se vpisal nabiotehniško fakulteto v Ljubljani, kjer štu-diram lesarstvo. Sem razgiban fant: igramelektrično kitaro, kolesarim od stanovanja dofakultete, veliko se sprehajam, raziskujemskrite kotičke Ljubljane, se družim ob pivu sprijatelji, posebno pozornost pa posvečamtudi svoji deklici. Z enajstimi leti sem pričelpeti pri ribniškem deškem zboru, a nisemvzdržal dolgo. Za igranje električne kitare meje navdušila rokovska skupina ACDC, ki joobožujem še danes. S prijatelji smo ustanoviliskupino Spaki, ki se je obdržala nekaj let.Zadnji čas se največ posvečam punci in an-samblu Ribniški pušeljc. Pevka Manca mi jepri petju v veliko podporo: je moja vzornicain učiteljica. Morda prav zato ne obiskujempouka solopetja. Prepričan sem, da si je tre-ba vzeti veliko časa predvsem zase, nato paše za prijatelje. Ja, tudi za ljubezen.TTTTToni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperič

Odgovor na nagradno vprašanje izprejšnje številke se glasi: 8. 11.2008.

Med prejetimi odgovori smo iz-žrebali Aljošo Deželaka iz Ljublja-ne.

Novo nagradno vprašanje: Kakose imenuje skupina, v kateri ig-rajo ali pojejo štiri ljudje? Odgo-vore s svojim naslovom pošljite doponedeljka, 19. januarja, na na-slov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001Novo mesto, “Za Živo”, ali na ele-ktronski naslov tajnistvo@dol-list.si. Med odgovori bomo izžrebalinagrajenca, ki bo prejel zgoščenko,poklanja jo uredništvo Dolenjskegalista.

3939priloga dolenjskega listaV KUHINJI PRI NAŠIH BRALCIH

Ivan skuha imeniten paprikašZgodnje dopoldne je namakal dež, ki je že nekaj dni padal in padal in

ovijal Novo mesto v sivino. Nekdanji “Novoteksovi” bloki v Bršljinuso dajali vtis, da so posiveli še za odtenek bolj in da v njih ne živi nihčeali pa da njihovi stanovalci še spijo. V resnici je bilo povsem drugače,vsaj v eni od teh stavb. V tamkajšnji kuhinji je v loncu prav nalahkovrelo in po prostoru dišalo, mož pri štedilniku pa je skrbno bdel naddogajanjem v posodi.

Pa poglejmo, kako se je posrečilo danes.

Ivan rad kuha paprikaš.

Če boste tole brali še naprej, boste iz-vedeli, kako nastane dober paprikaš. IvanAšič, naš tokratni ljubiteljski kuhar in gosti-telj, ga je skuhal takole …

Oprostite, paprikaš še ni kuhan. Zato lah-ko še prisluhnemo Ivanu, ki pravi, da rad jein rad kuha in ženi Faniki pomaga v kuhinji.Zelo rad kuha paprikaš in golaž. “Paprikašse mora razlikovati od golaža, čeprav ima-ta podobne sestavine. V paprikašu morabiti smetana. Smetana to jed obogati. V veli-kih javnih kuhinjah ga verjetno pripravljajobrez smetane,” je rekel.

Smetana se pojavlja vsaj še v enem odnjegovih receptov za izvrstne jedi. “Radpripravljam kavo. Pa ‘smetanca’ mora bitina kavi,” je spomnil na peno, ki jo nekate-rim uspe in drugim ne uspe ohraniti pripripravi dišečega rjavega poživila.

VsestranskiVsestranskiVsestranskiVsestranskiVsestranskiPaprikaš v loncu je prijazno vrel. Ni ga

bilo slišati. Ampak močno in obetavno jedišalo, in to je spet pomenilo, da Ašiči iz Ko-privnice pri Brestanici – Ivan Ašič se jerodil v tej vasi, v kateri je, povejmo mimo-grede, doma tudi krški župan Franci Bo-

govič – s svojimi recepturami pripravljajosvetu res imenitne stvari.

Ivan je dvakrat Ašičev, po mami in poočetu. Simon Ašič, Ivanov stric po očetu,znameniti pater iz stiškega samostana, jezaslovel s svojo domačo lekarno! Kaj vsemogoče shranjuje v svojih zapiskih Ivanovateta, nuna sestra Benjamina v Rimu? Ivano-va mama je zelo rada brala, sploh sta bila vdružini, kjer je rasel Ivan, zmeraj pri rokiknjiga in časopis, zato poti do znanja tam nibilo treba posebej iskati.

Paprikaš v loncu je še naprej vabljivo vrel.Neslišno, ampak vsakomur za mizo je bilojasno, da paprikaš v tisti lepi posodi nasta-ja, saj je dišalo po kuhinji in naš kuhar je po-makal žlico v reč nad ognjem in v bližajočose malico dodajal vse lepo po vrsti točno poreceptu Ivana Ašiča. “Meso sem dal kuhatiže malo prej, zjutraj, ker se mora kuhatimalo dlje časa. V današnjem paprikašu stagovedina in svinjina. Govedina bo dala malodrugačen okus. Ponavadi pripravljam svinj-ski ali piščančji paprikaš,” je razložil. V to-kratni paprikaš je dodal še čebulo česen,peteršilj, zeleno, baziliko, papriko, smeta-no, lovorjev list, poper, drobnjak in vino.

“Namesto vina lahko dodamo tudi kis. Vsezačimbe je treba dati pred koncem kuhanja.Verjetno pa vsak dela po svoje,” je rekelgostitelj.

Ko je tako pojasnjeval, so posameznesestavine v loncu dosegle tisto stopnjo so-žitja, ko kuhar reče skozi soparico vročežlice: “Takole.” Nekaj podobnega je rekeltudi Ivan. Lonec je potlej z neko lepo in bla-go, ne samo ustrežljivo, ampak s kar gos-posko, kretnjo dostavil na mizo. Videti jebilo, kot da mož ne nese prvič takega loncain kot da z novomeškim Domom starejših,kjer je zaposlen, nemara večkrat nastopa napriložnostnih pogostitvah kot pomočnik vkuhinji in strežaj pri mizah. “Ja,” je res pri-trdil in dodal, da hodi tudi “kelnariti” naveselice. Da je tako vsestranski, bi si moralmisliti že pred desetletji, ko sem ga vselejveselega srečeval v takratnem Novoteksu.V tej tovarni je delal v telefonski centrali 18let, še prej je bil nekaj časa v pripravi in vkonfekciji, pri vsem skupaj pa je bil zelopopularen in dvakrat najboljši telefonist vnekem slovenskem ocenjevanju.

Če so Novoteks odnesli na smetišče zgo-dovine, naj paprikaš novoteksovca IvanaAšiča doživi še lepo prihodnost. Gotovo sebo to tudi zgodilo, če Ivan ob tem, da je sku-hal za Dolenjski list, javno kuha tudi npr. zanovomeško Folklorno skupino Kres, v kate-ri redno pleše že 32 let. Kaj pa če bi, reci-mo, Ivan Ašič skuhal paprikaš tudi za prvosrečanje Kluba prijateljev Novoteksa? Opogostitvi tega kluba, ki ga sploh še ni, nis-va govorila. “Ampak,” je rekel Ivan, ko jeokusni paprikaš postajal najina slastna ma-lica, “bivši Novoteksovi delavci in ljubiteljitega podjetja bi se res morali povezati.”Besedilo in foto: MarMarMarMarMartin Ltin Ltin Ltin Ltin Luzaruzaruzaruzaruzar

priloga dolenjskega lista4040 DRUŽINSKI KOTIČEK

V pričakovanju dobrih možPa vendar je lepo,ko pride čas in se dotikamo sanjin začutimo vonj želja …

Prav dobro se še spominjam, kako semv otroških letih vsako leto v mesecu decem-bru nadvse težko pričakovala dobre može,ki so naokoli prenašali polne koše sladkar-ij, igrač in raznih ostalih presenečenj, kisem jih bila vselej neizmerno vesela. Zim-ski možje z brado so kar spretno ugibalimoje želje in me tudi vedno znova presene-čali. Največkrat sem jim celo pomagala ssvojim glasnim razmišljanjem ali pisanjempisemc. Najprej so v decembru na hišnavrata potrkali parklji, ki so preverjali, česmo v družini bili pridni. Moram priznati,da le-ti niso pustili v meni najlepših spomi-nov, saj sem se njihovih verig in črnih obla-čil kot otrok nadvse bala. No, strah je neko-liko omilil Miklavž, ki je (v mojih očeh) vse-

lej zamujal, tako da ga nisem uspela videti.Njegov obisk je bilo zaznati šele zjutraj, koso me na robu postelje v peharčku čakalasladka presenečenja. In tako je še danes.Miklavž še vedno prihaja neopazno in pravtako tudi odide.

Božiček in dedek Mraz pa sta navadnozdružila svoje moči in jih združujeta šedanes. Na predbožični večer čisto na tihoin neopazno skozi okno pokukata v naš domin pod smrečico pustita darilo za vsakogar.Največje presenečenje in največja sreča jeza tistega, ki prvi opazi sledi njunega ob-iska. Neizmerno veselje se je podati na ko-lena in poiskati svoje darilo pod smrečico.Čeprav sem nekoč ugotovila, kdo v resnicipostavi darila pod smrečico – palčki, seve-da, kdo drug pa naj bi jih –, se še vednoveselim praznikov, ko nas obiščejo dobri,sivobradi možje. Še dobro, da se prav nične starajo in da tako dobro ohranjajo svojo

kondicijo. Četudi so letošnje leto morda lenekoliko izgubili na “moči”, bodo pa zatonjihovi koši nekoliko lažji in jih zato ne bodotako izčrpavali.

Misel na Miklavža, Božička in dedkaMraza je več kot prijetna. Še vedno je leposesti za mizo, vzeti v roke prazen list pa-pirja in sporočiti dobrim možem, kako ne-izmerno smo bili posamezni družinski članičez leto pridni in kako zelo smo si zaslužilidarilo. Že nekaj časa prej se v družini na-glas pogovarjamo o svojih željah in jih neka-ko skušamo oblikovati oz. strniti v tisteželje, ki bodo lahko “uslišane”. Sledi zapisželja in oddaja pisem na okensko polico.Nato pa pride na vrsto neskončno dolgočakanje - vsaj naše doživljanje je takšno.Vmes nas včasih zaskrbi, da kateri izmeddobrih mož slučajno ne bi izgubil ravnonašega pisma. Toda vsako leto znova seizkaže, da je vredno čakati.

Tradicionalna oblika praznovanj, pripra-va na praznične dni in načini obdaritve svo-jih najdražjih – vse to gotovo sodi h kultur-ni dediščini in ohranjanju tradicij vsakeganaroda. Naj glavni smisel praznovanj ne bov obdaritvi z dragimi predmeti, igračami,oblačili, temveč v sami pripravi na doživ-ljanje prazničnih dni. Le navade, ki jih bodootroci ob določenih praznikih pridobili vsvojih družinah, bodo nekoč lahko prenašalinaprej.

Najlepši del praznikov pa naj bo druže-nje. Kot otrok sem se veselila druženja vširšem družinskem krogu zaradi skupnihiger, zabave in različnih sladkih dobrot.Danes pa se veselim skupnih družinskihtrenutkov predvsem zato, ker smo skupaj,ker delimo čas, ki je samo naš, skupen …in zato neizmerne vrednosti. Dajmo svojimotrokom vedeti, da imajo trdno zavetje inmočne korenine prav v družinskem gnez-du. Vredno se je truditi, da bodo naši otro-ci začutili, da so dobri družinski odnosinekaj, česar vsi skupaj ne smemo izgubiti.

Lepih spominov na skupaj preživete tre-nutke nam nihče ne more vzeti in lepi spo-mini nikoli ne izzvenijo, četudi včasih mor-da le nekoliko zbledijo.MatMatMatMatMateeeeeja Pja Pja Pja Pja Peeeeetrictrictrictrictric

Pravi nasvet

Skrajševanje delovnega časaDelodajalec se je odločil, da bo

namesto odpuščanja delavcev skraj-šal delovni čas na 36 ur tedensko insorazmerno zmanjšal plače. Ali jetako skrajševanje delovnega časadovoljeno in kakšne so njegove po-sledice za delavce?

Zakon o delovnih razmerjih v 142. čle-nu določa, da polni delovni čas ne sme bitidaljši od 40 ur na teden, da pa se z zako-nom ali s kolektivno pogodbo lahko določikot polni delovni čas tudi delovni čas, ki jekrajši od 40 ur na teden, vendar ne manjkot 36 ur na teden. Odločitev delodajalca,da bo skrajšal polni delovni čas na 36 urtedensko, za samo skrajšanje delovnegačasa ne zadošča. Da bi pri delodajalcu zna-šal poln delovni čas 36 ur tedensko, bi bilopotrebno najprej spremeniti tisto določbonjegove podjetniške kolektivne pogodbe, kidoloča, da znaša polni delovni čas 40 urtedensko. Če poln delovni čas v podjetni-ški kolektivni pogodbi ni urejen, pa bi bilopotrebno vanjo vnesti določilo, da znašapolni delovni čas 36 ur tedensko.

Kolektivno pogodbo sklepa delodajalecs sindikatom, kar pomeni, da potrebuje de-lodajalec za skrajšanje delovnega časa so-glasje sindikata. Drugače sprememba kole-ktivne pogodbe ni možna. Kolektivne po-godbe določajo osnovne plače za poln de-lovni čas in ne vsebujejo opredelitve, da sodoločene za poln delovni čas 40 ur te-densko. Zato skrajšanje polnega delovnegačasa na 36 ur ne pomeni avtomatičnegaznižanja osnovnih plač po kolektivni po-godbi za 10 odst. Če naj bi se osnovneplače znižale, bi bilo potrebno spremeniti

tudi določila podjetniške kolektivne po-godbe, v katerih so opredeljene višine os-novnih plač po plačilnih razredih. Za uved-bo polnega delovnega časa 36 ur tedenskoin znižanja osnovnih plač za 10 odst. samasprememba podjetniške kolektivne po-godbe ne zadošča. Potrebne so tudi spre-membe pogodb o zaposlitvi. Tako bo delo-dajalec lahko uvedel poln delovni čas 36 urtedensko in znižal osnovne plače šeletakrat, ko bo s sindikatom sklenil aneks kpodjetniški kolektivni pogodbi, potem paše z delavci anekse k pogodbi o zaposlitvi.

Sprememba polnega delovnega časa s40 ur tedensko na 36 ur tedensko in zni-žanje plače za 10 odst. ima za delavca po-sledico tudi na področju pokojninskega inzdravstvenega zavarovanja. Znižanje plačima lahko vpliv na odmero pokojnine inima vpliv na nadomestila. Glede pokoj-ninske dobe ni posledic. Eno leto delovnedobe še vedno pomeni eno leto pokoj-ninske dobe. Krajši delovni čas od 36 urpa bi to razmerje porušil. Npr. pri de-lovnem času 30 ur tedensko bi bilo po-trebno delati eno leto in tri mesece zaeno leto pokojninske dobe.

Zaradi gospodarske krize bodo deloda-jalci gotovo manj radodarni tudi pri božič-nici, trinajsti plači in delovni uspešnosti.Zato morajo biti sindikati vsaj pri skrajše-vanju delovnega časa in v posledici tegazniževanju osnovnih plač zelo previdni,sicer bo lahko prišlo do drastičnega po-slabšanja gmotnega položaja delavcev.VVVVVanananananja Vja Vja Vja Vja Vizjakizjakizjakizjakizjak, , , , , univ. dipl. pravnicaZSSS Območna organizacijaDolenjske in Bele krajine

4141priloga dolenjskega lista

StudenčnicaTo je edini cvetni pripravek, ki ni nare-

jen iz rastlin, ampak je osnova vseh pri-pravkov. Bach ga je naredil v starodavnemzdravilnem izviru in po njegovih besedahje voda tisti četrti alkimistični element, kis svojo sprejemajočo magnetično močjoujame življenjsko moč rastline in jo za-drži. Pomaga vsem togim in načelnimosebam, ki so izgubile gibkost in igrivost.

Najbolj značilni stavki, ki nakazujejo totogo čustveno stanje:

“Samo kozarec vode prosim.”“Jaz vem, da imam prav, ti pa naredi,

kar hočeš.”“Vsako jutro zgodaj zjutraj delam težav-

ne jogijske vaje, ki sem se jih naučil nasvojem potovanju.”

Cvetni pripravek studenčnice uporab-ljamo takrat, ko smo togi v našem telesu,čustvih in tudi v umu. Lik puščavnika lepoponazarja to miselno naravnanost, polegtega je to lahko tudi past, v katero se uja-mejo iskalci duhovnosti. Saj ti pogostosledijo nekemu zunanjemu idealu, pra-vilom, ki jih omejujejo in jih delajo na-pete. To so morda člani novodobnih sekt,verskih organizacij, različnih društev,nevladnih organizacij. To so lahko tisti, kivsakodnevno delajo naporne telesne vad-

be, meditacije in se pri tem prenapreza-jo, jedo zgolj določeno vrsto hrane, občemer ne poslušajo sami sebe. Slepo pre-vzamejo načela drugih, ob čemer se lah-ko počutijo nekoliko boljše kot ostali ljud-je. Vsi ti “navdušujejo” s svojim zgledom,ki sledi skorajda nadčloveškim odreka-njem. Glas svoje duše utišajo in ga zame-njajo za zunanji hrup. V precej blagi obli-ki negativno obliko studenčnice lahko do-življamo vsakodnevno, ko nevede sledimoustaljenim družbenim normam in zahte-vam, ne da bi se vprašali, ali so usklajenaz našo vestjo.

Ob jemanju kapljic lahko hitreje pre-idemo iz predhodne togosti v gibkost vučenje skozi lastno izkušnjo. Postopomazamenjamo zunanje ideale za naše notra-nje, ki pa jih lahko vsakodnevno živimo.JJJJJAN KAN KAN KAN KAN Kozamerozamerozamerozamerozamernikniknikniknik, , , , , BFRP

Naše rastline pozimiVRTNARSKI KOTIČEK

Včasu okrog božiča in novega leta je včasih cvetel le božični kaktus.Pa še ta samo v primeru, da je stal na dovolj toplem mestu. Če je

bilo le malo hladneje, se je njegovo cvetenje zavleklo tja v mesecfebruar. Danes še vedno cveti božični kaktus, in to v številnih tonih inodtenkih. Ta čudovita južnoameriška lepotica ni bila še nikoli lepša, kotje sedaj. Seveda pa dela družbo božičnemu kaktusu v tem času najboljpriljubljena božična zvezda. To sta dve rastlini, ki nam polepšata prehodiz starega v novo leto in ki nosita ime po prazniku, ki je pravkar minil.Sicer pa pozimi cvetijo še mnoge druge rastline. Vrtnarji ponujajo žeprve trobentice in cinerarije. O številnih ciklamah, primulah, azalejah,kamelijah, kalanhojah, ananasovkah in orhidejah ni potrebno zgubljatibesed. Pozimi cvetoče sobne rastline pa lahko razdelimo v dve skupini.V prvi so rastline, ki zahtevajo hladno rastišče, da njihovo cvetenje trajačim dalj. V to skupino uvrščamo: božični kaktus, azalejo, kamelijo,ciklamo, hijacinte, sobno primulo in tudi trobentico.

V drugo skupino pa lahko uvrstimo: bo-žično zvezdo, orhideje, kalanhoje, anana-sovke, flamingovce. Te rastline morajo ime-ti temperaturo okrog 18 stopinj, da normal-no rastejo in cvetijo.

V zimskem času ne pozabite, da je po-trebno rastline tudi dognojevati, tako kotsmo to počenjali poleti. Ker pa je dan kraj-ši in je svetlobe manj, jih gnojimo namestov tedenskih presledkih v dvotedenskih.Tako ravnamo z vsemi pozimi cvetočimisobnimi rastlinami. Paziti pa morate na to,da nikoli ne gnojite suhih rastlin. Te najprejdobro zalijete z vodo, ko se napijejo, pa čezkakšno uro ali dve zalijete z gnojilom.

Okenske ter balkonske rastline in tudirazne posodovke, kot so oleandri, kristavec,

Božični kaktus

Božična zvezda

Dimnikar za srečo

abutilon ter hibiskus, pa pognojite enkratmesečno. Kljub zimskemu obdobju pa nesmete misliti samo na sobne rastline. Kdajpa kdaj se spomnite tudi na vrtne rastline.V primeru suhe zime, brez snežne odeje zveliko vetra in sonca, lahko rastline trpijo zasušo. Ta je posebno nevarna za vse zimze-lene rastline, kot so: rododendron, mahoni-ja, lovorikovec, bršljan in vse vrste iglavcev.

Zalijte jih temeljito opoldne, ko mraz neko-liko popusti.Besedilo in fotografije: S l aS l aS l aS l aS l av kv kv kv kv ko Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgonec

priloga dolenjskega lista4242 BERITE Z NAMI

V tebi se razraščam. Antologija slovenske erotične poezije.

Opoj ljubavi je sladki ino vročDecember naj bi bil kljub vremenski sivosti in mračnosti eden najbolj

veselih mesecev, čas sproščenosti in veseljačenja, ko se sicerprevladujoči razum nekoliko umakne in prepusti nekaj veljavečustvenosti in čutnosti, dionizičnemu v zapleteni sestavi človekovenotranjosti. V takem vsesplošnem vzdušju je najbrž primerno, da se vroki ljubitelja knjig znajde primerno branje. Med novostmi, ki so vzadnjem času obogatile naš knjižni trg, je takšna knjiga. Zanimiva inbranja vredna je še toliko bolj, ker je prva svoje vrste pri nas.

Gre za antologijo slovenske erotične po-ezije, ki je pod naslovom V tebi se razraščampred kratkim izšla v znameniti knjižni zbirkiKondor pri Mladinski knjigi. Dandanes namizid skoraj vsake nove pesniške zbirke priča,da je erotika ena od osrednjih tem v litera-turi, zato je prav presenetljivo, da je knjižnanovost v Kondorju sploh prva antologijaslovenske erotične poezije doslej. Prej smodobili antologijo ljudske erotične pesmi (podnaslovom Klinček lesnikov v izboru in ured-ništvu Marka Terseglava je izšla leta 1981) incelo antologijo slovenskih pornografskihpesmi (pod naslovom Fuk je Kranjcem vkratek čas je izšla leta 1990).

Alojzija Zupan Sosič, ki je antologijo slo-venske erotične poezije uredila, izbrala za-njo pesmi in napisala izčrpno spremno be-sedo, meni, da poznemu izidu botruje večrazlogov. Eden poglavitnih je gotovo, da soavtorske erotične pesmi dolgo veljale za“pesemsko kugo” in so jih nenehno morali-zatorsko preganjali. V ozadju tega pojava jezapostavljenost erotike sploh. Zahodna civi-lizacija že od grških časov naprej slavi ra-zum, čustvenosti in čutnosti pa je vse dosredine 20. stoletja namenjala le malo po-zornosti. Redki so bili misleci, ki so se uk-

varjali s to temo, tisti, ki so se, pa so ugotav-ljali, da je erotizem zaradi svoje kompleks-nosti vprašanje vseh vprašanj in da je ero-tično izkustvo eno najmočnejših, prekašaga le mistična izkušnja, kot je, denimo, trdilGeorges Bataille. Tudi strokovnjaki za lite-rarno zgodovino erotiki v literaturi in samierotični literaturi dolgo niso posvečali pra-ve pozornosti. Do preloma je prišlo v 20.stoletju s seksualno revolucijo in reafirma-cijo čustev v zahodni družbi.

Avtorica antologije je knjigo zasnovalakot izbor slovenskih erotičnih pesmi odzačetka do danes s spremljajočim razmiš-ljanjem o položaju erotične poezije v sloven-ski literaturi. Pesmi ni uvrščala v antologi-jo le po erotični motivnosti, ampak je ena-kovredno upoštevala njihovo literarno ka-kovost. Pri tem je skrbela tudi za številčnouravnoteženost izbora in je pesnike, kate-rih opus sestavljajo pretežno erotične inerotizirane pesmi, predstavila s po štirimipesmimi, druge, ki se v svojem ustvarjanjuniso posvečali izključno erotiki, pa z eno alidvema. Vsega skupaj je v antologiji zbranihokrog dvesto pesmi iz 83 pesniških zbirk56 pesnikov in pesnic, pregledanih pa jebilo celo kar 338 pesniških zbirk.

Izbor je razvrščen kronološko po rojstnihletnicah pesnikov in po letnicah knjižnihobjav. Sprehod po slovenskem erotičnempesniškem cvetniku se začenja s pesmijoPopevka vu listu poslana, ki je bila objavlje-na leta 1813 in jo je napisal štajerski du-hovnik (!) Štefan Modrinjak, in se zaklju-čuje s pesmijo Gala Gjurina Vrzi odejo ssebe, natisnjeno leto 2002 v pesniški zbir-ki Mesto. Najmlajši po letnici natisa stapesmi Franja Frančiča, natisnjeni lanskegaleta. Antologija torej zaobsega obdobje kartreh stoletij, od 19. do 21., oziroma 194 letod izida prve do izida najnovejše, v antologi-jo uvrščene pesmi.

Najstarejše erotične pesmi in izbranepesmi klasikov, Prešerna, Ketteja, Cankar-ja, Župančiča in Gradnika, zavzemajo raz-meroma malo prostora, največ ga je odmer-jenega sodobni pesniški ustvarjalnosti.Med pesnike, ki se erotiki veliko posveča-jo in jo upesnjujejo kot pomembno aliosrednjo temo ter so pri tem v kakovost-nem vrhu, Zupan Sosičeva uvršča deseteri-co: Zlobca, Bojetujevo, Svetino, Simono-vićevo, Kleča, Möderndorferja, Mozetiča,Vidmarjevo, Mokrin-Pauerjevo in Koruno-vo.

Sprehodite se torej po slovenskem ero-tičnem cvetniku, prisluhnite pesniški govo-rici o “mesenem spoznanju” ter čudežih“telovzetja” in “slastovanja”, zelo zanimivopa je tudi branje spremne besede, ki je resne gre spregledati.Milan MarMilan MarMilan MarMilan MarMilan Markkkkkele le le le ljjjjj

Še nekaj namigov za voščilniceŽe v prejšnji številki Žive sem v Jezi-

kovnem kotičku pisala o novoletnih oziro-ma decembrskih prazničnih voščilih. To-krat pa še nekaj namigov za tiste, ki jihboste pisali tik pred zdajci.

• Voščilnica ni čestitka, zato temu pri-lagodimo vsebino; torej ne čestitamo, am-pak voščimo.

• Ne pozabimo se podpisati. Najlepšazasebna voščilnica je tista, ki jo napišemoročno, saj tako naslovnik ne dobi občutka,da smo jih več “naštancali” in poslali narazlične naslove. Pa tudi če jo zaradipomanjkanja časa natipkamo, naj bo vsajpodpis prostoročen. In seveda razločnonapisan.

• Tudi poslovnih voščil ne žigosamo.

• Bodimo natančni pri nagovoru (ime-nu); Ksenja - Ksenija, Mitja – Matija,Klavdija – Claudia, Pia – Pija …

• Poseben odnos vzpostavljamo tudi zizbiro imena v nagovoru; če smo v poseb-nem, prisrčnem odnosu z naslovnikom,lahko zapišemo v nagovoru njegovo ljub-kovalno ime in predenj namesto Spošto-vani zapišimo Dragi …

• Če se že odločimo za voščilo v oblikiznanega verza, se izogibajmo tistim, ki seponavljajo in so splošno znani.

Ustvarite si praznične dni po lastnemokusu, v letu 2009 pa vam želim vse lepoin veliko prijaznih trenutkov ter dogod-kov.I rI rI rI rI rena Pena Pena Pena Pena Poooootttttočar Počar Počar Počar Počar Papeapeapeapeapežžžžž

4343priloga dolenjskega listaZDRAVSTVENI KOTIČEK

Kaj vemo o laseh?Večina ljudi lepo skrbi za svoje lase. Najprej si poglejmo, kako izgleda

normalna rast las. Mešiček (folikel) dlake oziroma lasu, ki se nahajaneposredno pod površino kože, je osnovna struktura, iz katere začnerasti las. Če je mešiček uničen, nov las ne more pognati. Če pa je lasizpuljen ali odrezan, a mešiček nepoškodovan, bo zrasel znova. Samona glavi imamo okoli 100.000 lasnih mešičkov. Ta številka se s starostjozmanjšuje.

Celice na dnu mešička se delijo in posto-poma rinejo navzgor, nato postopoma od-mrejo in oblikujejo vidno dlako ali las. Po-udariti velja, da vsak las, ki ga vidimo nadkožo, predstavlja mrtvo beljakovinsko tkivo.

Vsak mešiček proizvaja dlako oz. las vciklih, katerega trajanje je na različnih de-lih telesa različno. Na lasišču na primervsak las neprekinjeno raste 3 do 5 let. Natose rast zaustavi, las pa po 3 do 4 mesecihodpade. Po naslednjih treh mesecih (to jefaza mirovanja) iz istega mešička poženenov las. Ta vsak dan zraste za približno tret-jino milimetra oz. en centimeter na mesec.

Al i je izpadanAl i je izpadanAl i je izpadanAl i je izpadanAl i je izpadanje lasje lasje lasje lasje lasnornornornornormalno?malno?malno?malno?malno?

V normalni situaciji je 90 odst. las v fazirasti, 10 odst. pa v fazi mirovanja. Las v mi-rovanju ostane na svojem mestu nekajmesecev, potem odpade. Pod njim se nam-reč oblikuje nov las, ki začne svoj cikel rasti,pri čimer porine star las navzgor, tako da tana koncu izpade. Normalno izgubimo od 50do 100 las dnevno.

Normalen cikel rasti las lahko porušijoštevilni dejavniki. Občasno pospešeno iz-padanje las se lahko pojavi na primer 3 do4 mesece po porodu ali po visoki vročini,kaki resnejši bolezni, kirurških posegih,izgubi krvi ali po resnem čustvenem stresu.Izpadanje las je povezano tudi z dietami inhitrim zmanjševanjem telesne teže, ki jeposledica resne omejitve vnosa kalorij

(manj kot 800 kalorij dnevno) ali beljakovinv telo. V takih razmerah si lahko dobesed-no izpulimo cele šope las, ki pa čez nekajmesecev ponovno zrastejo. Izpadanje laslahko povzročijo tudi različna zdravila. Vnekaterih drugih primerih ne gre za preko-merno izpadanje las, pač pa za nezadostnorast novih las. Do tega lahko prihaja priboleznih ščitnice, pri raku, pomanjkanjuželeza v krvi in pri nekaterih oblikah slad-korne bolezni.

VzrVzrVzrVzrVzroki in proki in proki in proki in proki in prepreprepreprepre če če če če čeeeeevvvvva na na na na nj ej ej ej ej ezgodnzgodnzgodnzgodnzgodnje p lešaje p lešaje p lešaje p lešaje p lešavvvvvo so so so so st it it it it i

Zgodnja plešavost je pogosta oblika traj-ne plešavosti mladih moških. Gre za izpa-danje las na temenu in sencah. Ta vrsta ple-šavosti se lahko pojavi tudi pri ženskah, insicer 15 do 20 let kasneje kot pri njihovihmoških sorodnikih. Čas, ko nastopi pleša-vost, stopnja razredčenja las in končna ob-lika plešavosti so določeni s stimulacijo me-šičkov z moškimi hormoni (androgeni) vsodelovanju z genskimi dejavniki. Morebit-no tovrstno izpadanje las je normalna in ne-izbežna reakcija na iste vplive (androgeni),ki spodbujajo normalen seksualni razvoj.Čeprav sta mastna koža (seboreja) in prhljajvčasih povezana s to obliko izgubljanja las,zdravljenje teh stanj ne vpliva na vnovičnorast las.

Pri ženskah je v zgodnejšem obdobju gen-etsko razredčenje las težje z gotovostjo diag-nosticirati. Izguba las je bolj difuzna – plešav-ost ima le redko neko določeno obliko. Če selahko izključi druge pogoste vzroke izgubelas, če se bolezen pojavlja v družini, če do njeprihaja postopoma, če ni povezana z nered-nim menstrualnim ciklom ali s pretirano ras-tjo dlak drugje na telesu, potem je taka izgu-ba las verjetno normalen pojav.

Izkazalo se je, da se v primerih družin-skega (genetskega) izpadanja las ne da do-seči izboljšanja ne z lokalno uporabo določe-nih sredstev ali injekcij ne z obsevanjem alikakim drugim fizikalnim zdravljenjem (neglede na spol). Prav tako ni ne hrane ne vi-taminov, ki bi izrecno pomagali pri rasti las.

NNNNNadomeščanadomeščanadomeščanadomeščanadomeščanje lasje lasje lasje lasje lasTransplantacija las je postopek, v kate-

rem z enega dela telesa vzamemo koščekkože, ki ima na sebi lase, in ga premestimona drugo mesto, kjer bodo lasje nadaljeva-

li z rastjo na enak način in z istimi karakte-ristikami kot tam, kjer so rasli prej.

Pomagamo si lahko tudi z lasuljo in “všit-imi” prameni las (s pomočjo šivov na koži).Lasulje so sestavljene iz različnih kombi-nacij umetnih in pravih las. Pri “všitih” pra-menih so rezultati pogosto dobri, vedno paobstaja možnost kemične okužbe kože zara-di tujka v telesu.

ŠamŠamŠamŠamŠamponi in drponi in drponi in drponi in drponi in drugi prugi prugi prugi prugi preparepareparepareparat iat iat iat iat iFizične in kemične poškodbe las so v naši

kulturi daleč najpomembnejši vzrok neobi-čajnih pojavov na lasišču. Lasje so izpostav-ljeni soncu, fizičnim poškodbam zaradikrtačenja, česanja in navijanja, izpostavljeniso toploti in različnim kemijskim poškod-bam. Vse to se lahko odrazi v lomljivosti laster hrapavosti in nepravilni površini lasu. Ra-zlične tekočine za izpiranje las (regenerator-ji itd.), ki vsebujejo beljakovine, začasnozapolnijo pomanjkljivosti na lasnem steblu inga naredijo bolj gladkega in (začasno) de-belejšega. Za nekatere so ti proizvodi korist-ni pri negi las in lasišča, na samo rast las pane morajo vplivati.IvIvIvIvIvo Belan, o Belan, o Belan, o Belan, o Belan, dr. med.

priloga dolenjskega lista4444 MODA

Nepozabna decembrska slavjaPogled na romantično okrašena mestna jedra in razkošna izložbena

okna, vonj po cimetu in ostalih prazničnih dobrotah, zvok živahnegavrveža na ulicah in decembrski dnevi, večeri, v katerih ne manjkaprednovoletnih zabav. Naj gre za zabavo s sodelavci, prijatelji, prijetnokramljanje ob naših prostočasnih dejavnostih ali obisk kakšne izjemnepredstave. Naj gre za žensko ali moškega, dekle ali fanta, vsakdo odnas si ob posebnih priložnostih želi na svečani večerji ali plesu biti zvezdavečera. Za eleganco in hkrati zapeljivost ter dobro počutje je žepotrebno nekaj iznajdljivosti, improvizacije in tudi umetnosti. In čeverjamemo starim vražam, da bo leto, ki se bliža, obarvano tako, kotboste vanj vstopili, potem je treba poskrbeti, da bo prehod čim lepši.

Obleke, krojene v stilu, imenovanem “culde Paris ali osji zadek”, ki so bile moderneže v 19. stoletju, delujejo zelo nagajivo. Vpasu so spete z neskončno dolgimi pentlja-mi ali pasovi. Pentlje so letos lahko povsod;okoli vratu, ramen, čez prsi, okoli pasu.Kontrasti oblačil so od samostojno rdečihali v kombinaciji s črno in zahtevajo samovašo drznost ter hrabrost. Še naprej je seve-da za oba spola veliko klasično črnih oprav,ob še vedno modnih kombinacijah z belo alitako glamurozno vijolično. Svoja lepo ohra-njena oblačila iz preteklosti okrasite z ble-ščicami, ki so še kako hit tudi v letošnjihizborih svečanih oblačil. Naj bodo zlate, sre-brne, naj bodo videti kot ribje luske, najbodo zvezdice in če vam je ljubše, bleščicezamenjajte s krznom ali perjem, ki se boskupaj z vami pozibavalo na plesišču. Patudi čipke so še vedno rdeča nit oblačenjaza posebne priložnosti. Naj so prefinjene,prosojne, tanke ali rustikalne, mrežaste aliz motivi drobnih rožic, vedno dodajo svojonoto k eleganci.

Obleke so za ženske krojene tako, da sov pasu stisnjene, v spodnjem delu pa na-

brane kot razprt cvet. Če se odločite za širo-ko nabrano krilo, ga lahko popestrite s kor-zetom, kratkim suknjičem ali čipkasto blu-zo z naborki v viktorijanskem slogu, pošitoz bleščicami. Če vam je klasična črna oble-ka do sredine kolen preveč pusta, si jo po-pestrite s suknjičem, ki ima satenast ovrat-nik in bo deloval kot moški smoking. Lahko

ga oblečete tudi nad topom, ki bo usklajenz barvami spodnjega perila. In če ne bosteizbrale obleke ali suknjiča, si umislite blu-zo, ki je iz satena in jo najdete v svoji gard-erobi. Še vedno je svila tista, ki poudarjažensko prefinjenost, poudari dele telesa inseveda eleganco.

Moški bodo svoja večerna oblačila pope-strili z modnimi barvnimi kravatami, met-uljčki, pentljami, različnimi šali in srajceobogatili z manšetnimi gumbi, za katere ninujno, da so iz plemenitih kovin. Suknjičinaj bodo od klasičnih do smoking variant zdodanimi barvno usklajenimi okrasnimirobčki, ki se še kako podajo tudi k športne-mu stilu, naj gre za kavbojke ali športnokrojene hlače.

In ko smo že tik pred odhodom, ne poza-bite na nakit, saj gre za mesec, v kateremse vse blešči, utripa od barv in se sveti.Lahko si omislite zelo izbran kos nakita, kibo dodatno zaznamoval vaš stil, ali si iz večrazličnih ogrlic umislite svojo popestritevvečerne podobe. Ob nakitu pa dame ne po-zabite na ustrezne čevlje z visoko peto, vkaterih boste še višje in vaše noge daljše.Čar dajeta letošnjim večernim čevljem bo-gata okrašenost in nenavadnost, pa naj greza bleščice, pentljice, peresa. Z novoletnookrasitvijo boste tako lahko obule čevlje, kivas na plesišču ne bodo ožulili in bodo vide-ti kot novi. Tudi moški bodo z večbarvnimikombinacijami čevljev izrazili svoj stil ali pamorda raje ostali zvesti bolj klasičnimlakastim oz. enobarvnim čevljem.

Tudi na rokavice, ki so iz svile ali tankegausnja in so lahko kot obvezen dodatek tudipri večerni obleki brez rokavov, ne pozabite.Pa tudi brez torbice nikoli ne gre nobena“urejena” dama od doma. Za posebne dogod-ke so še vedno najbolj primerne majhneoblike, ki so posebne barve, narejene iz sate-na, posute z bleščicami, iz zlate ali srebrnetkanine ali seveda klasično usnjene.Mag. Dr Dr Dr Dr Dragica Maragica Maragica Maragica Maragica Marttttta Sa Sa Sa Sa Stttttererererernadnadnadnadnad

4545priloga dolenjskega lista

Obraz naj se sveti in žariNe gre za to, da bi se skozi leto zanemarjali in blesteli samo v

najdaljšem mesecu leta. Za nego telesa in obraza je treba skrbetivsak dan. Vsekakor pa si vsakdo želi ob iztekajočem se letu za druženjas prijatelji, sorodniki, na prednovoletni zabavi ali za najdaljšo noč v letuizbrati ličila, ki bodo delovala naravno in hkrati svečano. Upoštevajtesvoje osebne lastnosti in življenjski stil, ličenje pa je seveda samo pikana i celotnega videza. Morda nekaj lepotnih nasvetov ne bo odveč.

Tako ženske kot moški poskrbite za na-raven videz obrvi, ob katerem pa se po po-trebi odločite za majhne popravke. Če soobrvi pregoste, jih oblikujte s škarjami. Zapoudarjene obrvi uporabite temen svinčnikali puder, za najdaljšo noč v letu pa si pri-voščite tudi malo bleščečega pudra. Dame,ki se boste odločile za oblačilo, ki odkrivavečje predele gole kože, pred tem upora-bite samoporjavitveno kremo, če naravnebarve od poletja ni ostalo dovolj. Ko se od-ločate za dekolte ali oblačila brez rokavov,lahko poskrbite za kožo tako, da nanjo zvelikim čopičem nanesete puder z drobni-mi bleščečimi delci. A pozor, bodite varčne,saj svetloba naredi svoje.

Brezhibno naličen obraz in popolno pri-česko zaključite z negovanimi nohti. Prozo-ren lak za nohte prihranite za januar, zdajje čas za malce drznosti. Ob posebnih pri-ložnostih ne morete zgrešiti z zlatimi alisrebrnimi toni, prav tako seksi učinek jeizbira rdečih tonov, za nežnejše pa še ved-no ostajajo pastelne barve. In če se odločiteza večerno priložnost obuti sandale, nepozabite na svoja stopala in nohte, ki najbodo skrbno negovani, ujemajo naj se zbarvo nohtov na rokah.

Prava dišava na pravem mestu seveda.Pozimi, ko so temperature nizke, naše telooddaja manj toplote in vonja kot poleti. Zatoje zdaj pravi čas, da lahek parfum, ki ste ga

vzljubili poleti, zamenjate za intenzivnejšodišavo.

In majhne korekture? Če si še nikoli ni-ste privoščile umetnih trepalnic, si jih dajteza novoletno zabavo. Poiščite jih v drogeri-jah in si jih prilepite prek svojih. Pričaraleboste izrazitejši pogled, ki ga ne zagotavljaše tako draga maskara. Seveda si prej nali-čite celoten obraz.

In nekaj možnosti za barvitost ličenja aliza igro s senčili. Ob letos še posebej mod-ni vijolični barvi, ki je usklajena s primernokombinacijo oblačil ali morda le kakšnegadodatka, boste oči osenčile z intenzivnoroza-vijolično in sivo, obrobo oči si bosteprivoščile s črno in belo barvico. Šminkanaj bo enakih odtenkov kot senčilo. Lahkosi privoščite oranžno-zlato kombinacijo.Diskretno naličene oči, obrobljene s črnobarvico, svetlo oranžnim senčilom ter tre-palnicami s črno maskaro in zlatimi blešči-cami. Tiste, ki boste drznejše in v rdečihodtenkih oblačil, boste prave zapeljivke tudiz rdeče-črnim make upom. Oči naj bodoosenčene s temno sivim in rdečim senči-lom. Zaradi izrazito poudarjenih vek je pri-poročljivo uporabiti še umetne trepalnice,ker bodo še poudarile močan videz oči.Preko rdeče obarvanih ustnic si nanesitemočan sijaj.

Pri izbiri pravega ličila upoštevajte smer-nice za ličenje, ki so vam najljubše, in dodaj-te le še nekaj svetlečega prahu ter zažaritetam, kamor ste namenjeni, povabljeni, za-želeni in želite blesteti.Mag. Dr Dr Dr Dr Dragica Maragica Maragica Maragica Maragica Marttttta Sa Sa Sa Sa Stttttererererernadnadnadnadnad

OVEN – Januarja vam ne bo dolgčas. Do 14.bo vaše misli zasedala služba, kasneje pa sebo vse sukalo okoli prijateljev in sorodnikov.Občasno vam bo primanjkovalo energije.Partner vam utegne marsikaj očitati – tudito, da ga ne poslušate.BIK – Januarja boste spoznali, da drži rek-lo “Vsak papir pride prav”. Zaradi potrdil indokazil o opravljenih tečajih in izobraževa-nju boste z lahkoto naredili stopničko ali dvev karieri. Nikar ne bodite preveč ljubosum-ni.DVOJČKA – Če se želite znebiti slabe raz-vade ali spremeniti način svojega življenja,bo januar odličen mesec za akcijo. Občutekvarnosti in sprejetosti bo močno povezan zintenzivnostjo odnosov. Mnoge odnoseboste občutili kot preveč obremenjujoče.RAK – Uživali boste v spoznavanju novihljudi, druženju in komunikaciji. Ponovnoboste navezali stik z določenimi ljudmi izpreteklosti. Na delovnem mestu imatemožnost spremeniti pogoje dela – a novostiuvajajte počasi.LEV – Večina levov v januarju ne bo najboljzadovoljna s svojim osebnim življenjem. Karnekaj levov bo uteho našlo v delu, športnihaktivnostih in bučnih zabavah. Razmislite,če bi lahko s svojim hobijem tudi kaj za-služili.DEVICA – Življenje bo teklo po ustaljenihtirnicah. Na delovnem mestu boste delaopravljali rutinsko. Mnoge device bodo po-grešale več adrenalina in iz dolgočasja uteg-nejo zapletati štrene z različnimi trači. Spartnerjem se boste odlično razumeli.TEHTNICA – Januar bo družaben mesec.Z namazanim jezikom in prijaznostjo bosteomehčali še tako težkega poslovnega na-sprotnika. Ne zapravljate denarja za neum-nosti in stvari, ki jih dejansko ne potrebu-jete. Prosti čas izkoristite za šport.ŠKORPIJON – Januarja se boste zaradirazličnih vzrokov prisiljeni usesti za mizo inse učiti. Brez posveta in proučitve vsehmožnosti se ne spuščajte v večja poslovna infinančna tveganja. Odnos z domačimi bobolj mlačen.STRELEC – Mnogi strelci bodo iskali na-čine, kako izboljšati svoje slabo finančnostanje. Morali si boste odgovoriti na vpra-šanje, ali obstaja ravnovesje med vašimi že-ljami in realnim finančnim stanjem. Domavas čakajo romantični trenutki.KOZOROG – Na delovnem mestu bostezelo trmasti in svojeglavi ter ne boste pre-nesli, če se bo kdo vtikal v vaše delo. Netratite energije za iskanje dlake v jajcu. Predfinančno naložbo ali večjim nakupom dobroproučite vse možnosti.VODNAR – Na delovnem mestu se bostedržali bolj zase. Če boste kdaj brez ideje,kako začeti in končati poslovni projekt, seoprite na pretekle izkušnje in intuicijo. Sam-skim vodnarjem bo znova prekrižala potstara ljubezen.RIBI – Čaka vas uspešen mesec. Bolj kotdenar pri poslovnih ponudbah upoštevajte,kakšne bonitete in ugodnosti vam bo poselprinesel v prihodnje. Odnos s partnerjembo topel in romantičen, najbolj pa bosteuživali v družbi otrok.

priloga dolenjskega lista4646 KRIŽANKA

Če boste izžrebani, potrebujemo vaš podpis, da se strinjate zobjavo osebnih podatkov.Ime: .........................................................................................Priimek: .....................................................................................Naslov: ........................................................................................................................................................................................................Podpis: ........................................................................................

Pravilna rešitev 11. Živine nagradne križanke se, brano v vodor-avnih vrsticah, glasi: ŠEMPETER, ČRNA GORA, IGOR, NIZ,POŽAR, TT, AMI, AARE, LENOBNEŽ, ETAN, AJA, ACE, TOKAJ,KLESTIL, RJAVA, VAVTA VAS, ARARAT, AVTO PARK, MILENA,KRETA, MAKSO, NAM, ER, NL, VRT, GINA, ČAPLJA, TOVAR-NAR, STALEŽ, MOMBASA.

12. Živina nagradna križankaSponzor tokratne križanke je podjetje Krka, d.d., s Šmarješke

ceste 6 v Novem mestu, ki podarja praktične nagrade.Pravočasno smo prejeli 246 rešitev enajste Živine nagradne

križanke. Krka, d.d., s Šmarješke ceste 6 v Novem mestupodarja praktične nagrade izžrebanim reševalcem Janezu Ran-gusu iz Stranja, Cilki Sovdat z Blance in Majdi Žura iz Spod-njih Gorenjcev.

Nagrajencem čestitamo!Rešitve tokratne križanke pošljite do ponedeljka, 19. januar-

ja, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, napisemsko ovojnico pa pripišite “1. Živina nagradnakrižanka”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnikpri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.

111112. Ž iv ina nagr2. Ž iv ina nagr2. Ž iv ina nagr2. Ž iv ina nagr2. Ž iv ina nagradna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankaaaaa

KRIŽANKA