33priloga dolenjskega listaVSEBINA

Na naslovnici:Poletna osvežitev v KrkiFotografija: Tanja Jakše Gazvoda

Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto d.o.o., časopisno založniška družba

Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mestoOdgovorna urednica Dolenjskega lista: Jožica DornižRačunalniška izvedba: Igor RustjaCena oglasov: cela stran 1.380,00 €, pol strani 710,00 €,četrt strani 370,00 €, osmina strani 190,00 €Tisk: SET, d.d., Vevška c. 52, LjubljanaNenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.

priloga dolenjskega lista

Smo sredi počitnic, mnogi so v tem času na dopustu obmorju, v hribih ali pa si nabirajo novih moči kar doma.Poleti moramo umiriti svoj ritem tudi zaradi vročine, ki

je lahko za starejše, majhne otroke in bolne hudonevarna. Pri vse hitrejšem življenjskem tempu moramo

vsaj kdaj pa kdaj zajeti sapo, se malo ustaviti in umiriti.Ste kdaj razmišljali, zakaj imamo vse manj časa? Menda

je za vse hitrejši tempo kriva tudi Zemlja, ki se vrti vsehitreje. A bolj kot to nas priganja potrošniška miselnost.

Še to moramo kupiti, še to postaviti, zgraditi, naložiti, into brez konca in kraja. Ko imamo nekaj, so na trgu že

spet nove stvari, še boljše in lepše. Začaran krog, izkaterega se le redkim uspe rešiti. Da smo potrošniki vedno

v pripravljenosti, skrbi oglaševanje, reklame visijovsepovsod, celo na straniščih. Bolj kot reklamiranju

proizvodov pa služi promociji trošenja kot načinuživljenja. John Keane pravi, da so delavci transformirani

potrošniki, ki proizvajajo zato, da trošijo.Čeprav se sliši kot oguljena fraza, je največja naložba

naložba v zdravo življenje. Visok krvni tlak je bolezen, kisprva ne povzroča težav, mnogi niti ne vedo, da je njihov

krvni tlak povišan, zato to bolezen imenujejo tudi tihiubijalec. Tveganjem te bolezni je izpostavljen že vsak četrti

Slovenec. Primarij Iztok Gradecki, specialist internist vnovomeški bolnišnici, s katerim se je pogovarjala naša

novinarka, je poudaril, da je zdravljenje arterijskehipertenzije ali trajno zvišanega krvnega tlaka najboljša

naložba za prihodnost, boljša kot vse delnice. Polovicaljudi sploh ne ve, da ima to bolezen, pa tudi tisti, ki so jih

zdravniki nanjo opozorili, vsi ne jemljejo svaril dovoljresno; če opustijo zdravljenje in še naprej živijo nezdravo,

se lahko konča tragično.Če sta bili včasih za prezgodnje smrti krivi lakota in

pomanjkanje hranil ter vitaminov, pa danes največ ljudiumira zaradi nepravilne in preobilne prehrane in njene

slabe kakovosti ter zaradi pomanjkanja gibanja. Vsi bi seradi pozdravili, shujšali in pomladili, najraje s čudežno

tableto, ki naj jo predpiše zdravnik. Brez truda in reda tuše posebej ne gre. Dopust je čas, da razmislimo tudi o tem,

predvsem pa poskrbimo za več gibanja. Namesto vtrgovino, pojdimo v naravo po sveže sadje, zelenjavo,

sadeže in gobe, naberimo zdravilnih zelišč za čaj.Pravijo, da malo adrenalina ne škodi, a vendarle

previdno pri vodnih aktivnostih, na neurejenih, divjihplažah ni reševalcev, ki bi skrbeli za našo varnost, zanjo

moramo poskrbeti sami. A tudi na javnih kopališčih, kjerimajo organizirano reševalsko službo, se je treba obnašati

odgovorno.Želim vam prijetne, brezskrbne in zdrave počitnice.

JoJoJoJoJožica Doržica Doržica Doržica Doržica Dornižnižnižnižniž

Naložba

4–5 Stare grehe lahko omili zdravo življenje6 Ludvik Starič – motoristična legenda7 Iz majhne garaže raste veliko podjetje8–9 V turizmu je treba času dati čas10–11 Nekdaj so jim rekli jezerniki12 Skoraj polovico leta preživi na snegu13 Koval jo je stoletij piš14 Domišljija, natančnost

in potrpežljivost15 Upokojenka s številnimi obveznostmi16 Mama kraljice Simone17 Od štirinajstih otrok je živih še devet18 Naenkrat sem dobila

45 novih sorodnikov19 Mačji aids in mačja levkoza20 Kompaktna japonka21 Lea je slavila na Etnokostelu22 Janez Pezdirec s pevci iz Bele krajine23 Pavletu kuhalnica ni tuja24 Otroci imajo počitnice, starši pa službo24 Kaj pomeni začasno čakati na delo?25 Razmnoževanje vrtnic s potaknjenci25 Celi čustvene rane26 Človeštvu je odprl

neizmerna ozvezdja znanja26 Vprašalniki, ankete …27 Avtogeni trening – sproščanje na ukaz28 Zapeljivo skozi poletne avanture29 Kaj pa poletno razvajanje?29 Horoskop30 Križanka

priloga dolenjskega lista44 AKTUALNO

Nevarnosti zvišanega krvnega tlaka

Stare grehe lahko omilizdravo življenjeVisok krvni tlak je bolezen, ki običajno sprva ne povzroča večjih težav,

a jo je treba zdraviti, saj sicer tvegamo, da nas bodo doletelimožganska kap, srčni infarkt, odpoved ledvic, možni so tudi drugizapleti. Temu tveganju naj bi bil po nekaterih podatkih izpostavljen ževsak četrti Slovenec, a kot ugotavlja naš sogovornik, prim. IztokGradceki, dr. med., specialist internist v novomeški bolnišnici, ljudjebolezni pogosto ne jemljejo resno, dokler ne doleti koga od bližnjih.

“Včasih zvišanega krvnega tlaka nisozdravili. Študije pa so pokazale, katere sotiste vrednosti, pri katerih je bolezen vred-no pričeti zdraviti. Medicinska znanost jeugotovila, da ni samo raven krvnega tlakatista, ki jo je treba zdraviti, ampak je trebazdraviti tudi dejavnike tveganja,” pravi. Zaljudi, ki imajo trajno zvišan tlak, t. i. arterij-sko hipertenzijo, je priporočljivo, da upo-števajo pravila zdravega življenja: treba jeprenehati kaditi, doseči primerno telesnotežo, se zdravo prehranjevati, uživati manjkot 5 gramov soli na dan, pomembna jetelesna aktivnost, treba je spremeniti načinživljenja.

ZdrZdrZdrZdrZdraaaaavvvvvo ž iv lo ž iv lo ž iv lo ž iv lo ž iv ljenjenjenjenjenje jeje jeje jeje jeje jena lona lona lona lona ložba za sžba za sžba za sžba za sžba za sttttta ra ra ra ra ro so so so so sttttt

Kot opozarja prim. Gradceki, je streskoristen, a če smo pri svojem delu ali vmedosebnih odnosih prevečkrat v stresnisituaciji in če se to ponavlja iz dneva v dan,

vodi v bolezen. “Treba je vse spremenitistvari v svoji glavi in to sprejeti. Najlažje jepriti k zdravniku in reči: Predpišite mi nekozdravilo! Te tablete so po svoje čudežne vtem, da znižajo krvni tlak, ampak če bolni-ki nadaljujejo s svojim načinom življenja, sebodo v prihodnosti pojavili še hujši pro-blemi z zdravjem,” opozarja. Zdravil, ki sopomemben del zdravljenja, bolnikom zatone predpišejo takoj.

Raziskave kažejo, da zdravljeni in ne-zdravljeni bolniki živijo različno dolgo,predvsem pa imajo nezdravljeni več bo-lezenskih zapletov. “Nezdravljeni bolniki zleti doživijo več možganskih kapi in večsrčnih infarktov, ki lahko pripeljejo tudi dosmrti. Na podlagi študij smo prišli do tega,da se zdravljenje splača, da preprečimookvaro pomembnih organov, kot so mož-gani, srce, ledvice,” razlaga.

Starejši ljudje imajo višji krvni tlak. Po65. letu ima že vsak drugi povišan krvni

tlak. “Bolezen je tako treba zdraviti tudizato, da bomo dočakali starost in se izognilizapletom. Zdravljenje arterijske hiperten-zije je najboljša naložba za prihodnost, boljkot vse delnice,” trdi zdravnik.

AlarA larA larA larA larm pr i 1m pr i 1m pr i 1m pr i 1m pr i 140/90 mm Hg40/90 mm Hg40/90 mm Hg40/90 mm Hg40/90 mm HgKri kroži po telesu, da prekrvavi vse or-

gane, za kar je potreben mehanizem, to jesrce, ki deluje kot črpalka. “Srce tvori tlak,ta je tista fizikalna sila, ki povzroči, da kristeče po žilju in prekrvavi celoten organi-zem, vsem celicam pripelje kisik in hra-niva,” pojasnjuje prim. Gradecki. Ljudjepogosto govorimo o zgornjem in spodnjemkrvnem tlaku, njegovo višino namreč do-ločata zgornja vrednost ali sistolični tlak, kise meri v arterijah med srčnim utripom, kose srce skrči in iztisne kri v ožilje, ter spod-nja vrednost, diastolični tlak, ki se meri varterijah med dvema utripoma v času miro-vanja.

Optimalen krvni tlak imamo, če so vred-nosti nižje od 120/80 mm Hg, normalen ješe do 130/85 mm Hg, kar je višje od 140/90 mm Hg, je arterijska hipertenzija. Pristarejših ljudeh je pogosta le sistolična ar-terijska hipertenzija, ko je povišan le sisto-lični krvni tlak.

“Bolezen pričnemo zdraviti pri vredno-sti, višji od 130/85 mm Hg, to pa zato, kerse od teh vrednosti naprej začno pojavljatizapleti povišanega krvnega tlaka, kot sobolezni srca, možganov, ledvic. Krvni tlaknamreč deluje na steno žile. Ko deluje, senotranja plast žile okvari, srednji del žile sezadebeli, žila postane trda in to pripelje dotega, da lahko poči. Če se to zgodi v glavi,doživimo kap. V poškodovani žili se začnetvoriti strdek, ki onemogoči pretok krvi in

V poškodovani žili se začne tvoritistrdek, ki onemogoči pretok krvi, zatoje tako pomembno, da bolezenzdravimo.

Prim. Iztok Gradecki, dr. med., spec. internist

55priloga dolenjskega listaAKTUALNO

s tem prepreči prekrvavitev organa. Zato jebolezen tako pomembno zdraviti,” uteme-ljuje.

PPPPPo loo loo loo loo lovica z bolezniv ica z bolezniv ica z bolezniv ica z bolezniv ica z boleznijo ž iv i ,jo ž iv i ,jo ž iv i ,jo ž iv i ,jo ž iv i ,ne da b i zanne da b i zanne da b i zanne da b i zanne da b i zanjo vjo vjo vjo vjo vede laede laede laede laede la

“Zvišan krvni tlak je zahrbten ubijalec.Ko ima človek sprva povišan tlak, se niti nepočuti slabo, ne ve niti, da ima povišanega.Obstaja pravilo polovic. To v primeru arter-ijske hipertenzije pomeni, da pol ljudi, kiimajo povišan krvni tlak, za to sploh ne ve.Če hočeš ugotoviti, kakšen krvi tlak imaš,si ga moraš izmeriti. Zato so priporočljiveobčasne kontrole tudi pri ljudeh, ki so navi-dez zdravi, pa so starejši od 30 let. Pol odteh, ki vedo, da imajo povišan krvni tlak,jemlje to tako resno, da gredo zaradi tega kzdravniku. Pol od teh, ki so bili pri zdravni-ku in so jim bila predpisana zdravila, zdravi-la tudi jemlje. In pol tistih, ki jemlje zdravilaredno, doseže priporočljive vrednosti krv-nega tlaka. Uspešno zdravimo mogoče 10odst. vseh bolnikov, ki se zdravijo zaradi ar-terijske hipertenzije,” pravi prim. Gradec-ki.

SSSSStttttat isat isat isat isat ist i kt i kt i kt i kt i ka zgoa zgoa zgoa zgoa zgovvvvvo ro ro ro ro rn an an an an apr i prpr i prpr i prpr i prpr i prepr ičepr ičepr ičepr ičepr ičeeeeevvvvva na na na na nj uj uj uj uj u

Bolezen je v 90 odst. primarna, prvobit-na, zanjo ne vedo vzroka. Pri 10 odst. bolni-kov je arterijska hipertnezija znak nekebolezni, gre za moteno prekrvavitev ledvicali za bolezen ledvic, tlak je posledica bolez-ni. Lahko se pokaže tudi pri določenih dru-gih boleznih, na primer boleznih endokri-nih žlez.

Verjetnost, da bo zaradi povišanega krv-nega tlaka prišlo do zapleta, je večja prisladkornih bolnikih. Zato je potrebno ce-lostno zdravljenje bolnika s povišanim krv-nim tlakom. “Če pride človek z neko okva-ro, lahko precej natančno povemo, kolikšnomožnost ima, da ga bo prizadela možganskakap oz. srčni infarkt. Statistika nam dobrosluži, saj lahko bolniku povemo, da, če boprenehal kaditi, zmanjšal telesno težo, ure-dil maščobe, bo to tveganje bistveno nižje,”pravi.

Človeku, pri katerem ugotovijo povišankrvni tlak, svetujejo, naj si ga večkrat na danizmeri, da ugotovijo, kakšne so njegovevrednosti. Ko je zdravljenje ustaljeno, je

potrebno merjenje enkrat do dvakrat nateden.

Vsak odvVsak odvVsak odvVsak odvVsak odve če če če če čen k i logren k i logren k i logren k i logren k i logra ma ma ma ma mdodatna obrdodatna obrdodatna obrdodatna obrdodatna obremenitemenitemenitemenitemeniteeeeevvvvv

Prim. Gradecki opaža, da je nepravilnaprehrana s prevelikim kaloričnim vnosomin slabo kakovostjo živil v današnjem časunajvečji krivec za umiranje ljudi. Ena odprilagoditev telesa na prevelik vnos soli jepovišan krvni tlak.

Če zmanjšamo svojo telesno težo za petkilogramov, bomo povprečen krvni tlak zni-žali najmanj za 3 mm Hg, če smo zelo dis-ciplinirani in ne jemo mastne hrane, sevrednosti lahko znižajo tudi do 14 mm Hg.Če zaužijemo manj soli kot sicer, bomovrednosti zmanjšali od 2 do 8 mm Hg.Pomembno je omejiti tudi uživanje alko-hola, ki ima zelo kvarne vplive na zdravje invsebuje tudi veliko kalorij.

“Vsakemu bolniku izračunamo indekstelesne mase in mu povemo, koliko bi bilapriporočljiva vrednost. Povemo: treba jeshujšati, biti redno telesno aktiven vsaj 30minut na dan, prilagodimo obremenitev.

Ko ima človek sprva povišan krvni tlak, se niti ne počuti slabo, zato starejšim od30 let svetujejo, naj si občasno izmerijo tlak.

Klasifikacija arterijske hipertenzije.

Tudi glede zdrave prehrane ga natančnoseznanimo. Ne priporočamo prekomerne-ga uživanja mesa, predvsem suhomesnatihizdelkov, priporočamo pa drugačne maščo-be, olivno olje, ribe, ogljikove hidrate vprimerni obliki. Treba je paziti na primerenkaloričen vnos. Ljudje imamo namreč raz-lično presnovo. Nekdo lahko poje zelo veli-ko, pa se mu nikjer ne pozna, nekdo drugpoje kot ostali, pa se kar naprej redi. Neka-teri imajo tako dober izkoristek hrane, dajim res vse zaleže. Ti morajo biti še boljstrogi do sebe in še bolj dosledni, ni druge-ga recepta.”

Opaža, da si bolniki pogosto vzamejopremalo časa za redne obroke. Zdrava hra-na ne pomeni samo, da zdravo jemo, ampaktudi to, da jemo petkrat na dan, in to manj-še obroke in ob uri. “Bolniki na vprašanje,kako in kaj jedo, pogosto odgovarjajo, dazjutraj ne jedo, ker se jim mudi, v službi ničasa ipd. Zvečer, ko se vse umiri, pa nasto-pi “ropanje hladilnika”, kar pa ni zdravo.Enkrat na dan jedo sumo borci, ki se mora-jo zelo zrediti in imajo po 200, 300 kilogra-mov. Japonci so skozi stoletja ugotovili, dase le tako dovolj zredijo,” argumente za večmanjših dnevnih obrokov niza prim. Gra-decki.

Dolenjci smo po obolevnosti v primerjaviz ostalimi slovenskimi regijami nekje v sre-dini. Precej zgovoren je podatek, da za po-višanim krvnim tlakom najmanj obolevajoPrimorci, ki imajo drugačen način prehra-ne, uživajo veliko rib in maščobe rastlin-skega izvora, najvišjo stopnjo obolevnostipa beležijo v Prekmurju, kjer je hrana že potradiciji zelo mastna in kjer redijo velikoprašičev.Besedilo in fotografije: Ir Ir Ir Ir Irena Nena Nena Nena Nena Nooooovvvvvakakakakak

priloga dolenjskega lista66 ZANIMIVOSTI

Leteči Kranjec

Ludvik Starič –motoristična legendaMirnopeška občina ima kar nekaj pomembnih ljudi, ki so ime kraja

ponesli v svet. Je občina treh dolin in če je globodolska dala LojzetaSlaka, legendo slovenske narodnozabavne glasbe, in šentjurska TonetaPavčka, legendo slovenskega pesništva, se mirnopeška lahko ponaša zLudvikom Staričem, motorističnim navdušencem, znanem tudi poimenu Leteči Kranjec, ki je v 30-tih letih preteklega stoletja kar 32-krat zmagal na jugoslovanskih in tujih dirkališčih.

Motoristično legendo in letalca, rojenegapred 103 leti v Mirni Peči, so se letos, ko odnjegove smrti mineva 20 let, spomnili vMoto klubu Trebnje, organizatorju tradicio-nalnega vseslovenskega velikonočnega bla-goslova motoristov, in na njegovi rojstnihiši, sedaj hiši družine Sukovič, postavilispominsko ploščo. Število zbranih ljudi,med njimi sta bila tudi oba njegova sinovaDenis in Miloš in kar nekaj motoristov, jepokazalo, da je spomin na izjemnega motor-ista, katerega športno pot je prekinila dru-ga svetovna vojna, in velikega ljubiteljajadralnih in motornih športnih letal še ved-no živ.

P rP rP rP rP rv i nasv i nasv i nasv i nasv i nastttttop pr ineselop pr ineselop pr ineselop pr ineselop pr ineselp rp rp rp rp rvvvvvo zmagoo zmagoo zmagoo zmagoo zmago

Ludvik Starič ni dolgo ostal v rodni Mir-ni Peči, odšel je v Trst, se izučil za mehani-ka, v Zagrebu končal šofersko šolo in se poodsluženem vojaškem roku zaposlil v Kra-nju kot poklicni voznik. Leta 1931 si je kupilprvi motor in tedaj še slutil ni, da bo z njimkdaj tekmoval ali celo zmagoval. Pa se jeprijavil na cestno dirko Naklo-Tržič-Naklo inpovsem nepričakovano zmagal. In legendaje bila rojena.

“Začel je s cestnimi dirkami, nato oral le-dino na urejenih dirkališčih speedwaya in

Ludvik Starič. Sam je zapisal, da so gav tujini poznali in cenili bolj kot v lastnidomovini.

Spominska plošča na Staričevi rojstnihiši združuje obe dejavnosti, značilni zaLeteča Kranjca - motociklizem inletalstvo. Silhueta motorista namotorju je njegova kopija z nekegatekmovanja.

(VIR

: SV

ET

OV

NI

SP

LE

T)

(FO

TO

: M

. Ž

.)

bil eden prvih, ki je na Slovenskem obvladaldirt-track tehniko. Dosegal je vedno večzmag in postal prvak v številnih kategori-jah,” je njegovo športno pot na kratko ori-sal Mirnopečan Leopold Pungerčar, pred-sednik Zveze moto klubov Slovenije, sicerčlan trebanjskega moto kluba.

L eL eL eL eL ettttteč i Kreč i Kreč i Kreč i Kreč i Kra na na na na njec injec injec injec injec inJugos loJugos loJugos loJugos loJugos lovvvvva na na na na n

Naziv Leteči Kranjec, po katerem ga jetedaj poznala motoristična srenja, je dobilpo zmagi v kategoriji do 500 ccm v Zagre-bu leta 1933. “… Merilec zamahne. Komuje zamahnil? Zmanjšamo brzino. Dva ‘asa’me objameta okrog ramen in kot stari pri-jatelji se počasi zapeljemo proti komisiji.Predsednik kluba drži v rokah pozlačenilovorov venec. Komu ga bo obesil? Tako ob-jeti se pripeljemo pred njega in se ustavi-mo. Predsednik je zmignil z rameni. Bil jev zadregi. Sam ni vedel, komu naj izroči ve-nec. ‘Asi’ pa so hkrati pokazali name. Natoso ti veliki športniki razjahali svoje konje inmi prisrčno čestitali. Medtem so gledalci vnapeti tišini pričakovali razsodbe. Ko mičestita še vodstvo in me porinejo z vencemna motor, da bi prevozil častni krog kot zma-govalec mednarodnih dirk, zadoni iz tisočihgrl: ‘Živio Starič!”. Nekdo izmed gledalcevvzklikne: ‘Živio Leteči Kranjec!’” je dožive-to dogodek opisal Ludvik Starič v svoji knji-gi Leteči Kranjec. Sicer je napisal dve knjigispominov, poleg že omenjene, ki je izšlaleta 1964 in v kateri spoznamo njegovo bo-gato pot motociklista, še leta 1975 Kragul-je gnezdo, kjer sta s prijateljem Ladom Am-brožičem-Novljanom opisala začetno obdob-je jadralnega letenja.

Starič pa ni bil le Leteči Krajnec, v Pari-zu so na plakat natisnili Leteči Jugoslovan.Tako se deset krogov dolge dirke spominjav knjigi:”Zadnji krog! Bil sem tako izmučenin izčrpan, da sem hotel motor ustaviti inodstopiti. Sam ne vem, kje sem jemal moči,da sem prevozil še zadnji krog. Spominjamse, da so se na zadnjem zavoju že prikaza-le sence mojih dveh zasledovalcev in se ved-

no bolj bližale. Še nekaj sekund moramzdržati. Tu je ravnica in nedaleč tam cilj. Alibom uspel? Zleknil sem se na stroj. Zma-govalec! Bil sem izčrpan do smrti. Okrogvratu so mi obesili lovorov venec in mi če-stitali. Nerodno sem podal roko, kajti prstena desni roki mi je zvil krč in jih nisem mo-gel iztegniti.”

NNNNN emcem iztremcem iztremcem iztremcem iztremcem iztrga lga lga lga lga lHit lerjeHit lerjeHit lerjeHit lerjeHit lerjevvvvvo nagro nagro nagro nagro nagradoadoadoadoado

Leta 1935 se je Ludvik Starič kot tovar-niški voznik češke tovarne Jawa na dirki vPardubicah hudo poškodoval in za nekajčasa prenehal voziti. “A sta volja in želja bilipreveliki. Dve leti kasneje je že zmagal vTrstu, leto kasneje pa dosegel najverjetne-je enega svojih najslajših uspehov. Na med-narodni dirki v nemškem Breslau je zazmago dobil dragoceno častno darilo – sre-brni hrastov list pokrovitelja tekme AdolfaHitlerja, ki so ga na tihem organizatorji na-menili Nemcem,” je pripovedoval Punger-čar.

Po 2. svetovni vojni se Starič ni več vrnilna dirkalne steze, se je pa zato toliko boljposvetil svoji drugi ljubezni - letalstvu. “Naj-prej je bil jadrali pilot, nato pa pilot motor-nih športnih letal. Za Mirnopečane je želeta 1935 pripravil pravo predstavo, ko seje z letalom, ki ga je sestavil sam, spustil zGolobinjeka na travnik pri Ivanji vasi, natopa polet ponovil še s pobočja mirnopeškegapokopališča,” je ponosen na svojega rojakapridal Pungerčar.

Nekoč Leteči Kranjec, danes motoristič-ni blagoslov, ki je tudi prerasel meje Slove-nije – ja, motociklizem je gotovo del MirnePeči.MoMoMoMoMojca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršič

77priloga dolenjskega listaZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

Marjan Matičevič

Iz majhne garaže rasteveliko podjetjeMarjan Matičevič je 19 let delal na Reki v firmi Rade Končar, ki je

proizvajala generatorje, enosmerne motorje in agregate. Leta1989 je podjetje naenkrat začelo pešati. Približeval se je stečaj. Ni mupreostalo drugega, kot da začne svojo dejavnost. In maja leta 1990 jeodprl obrt, v kateri je delal tisto, kar je delal na Reki. Z izkušnjami, ki jihje pridobil v podjetju Rade Končar, ko je kot predstavnik reške firmepotoval po Jugoslaviji, je začel ponujati svoje storitve kupcem po celiJugoslaviji. Toda začetek je bil težak.

“Začel sem v garaži, in to brez vsega.Pridobil sem nekaj kupcev in začel s servi-si in popravili dizelskih električnih agrega-tov. Zavedal sem se, da bo zelo težko uspe-ti, ker sta imela Končar in Uljanik v temposlu monopol. Kljub temu sem postopo-ma pridobil zaupanje kupcev in uporabni-kov agregatov, kar je pomenilo začetekuspeha na področju servisne dejavnosti.Tako se je počasi začelo. Na lokaciji na Ra-težu je bilo je zelo težko: prostorska stiska,boj za trg, poleg vsega še vojna v Jugoslavijiin razpad tržišča. V Sloveniji je bilo takratza servisiranje in popravilo agregatov pre-malo povpraševanja. Najti je bilo treba novemožnosti in razširiti dejavnost. Tako semv letih 1993/94 začel z novim programom– dobavo, prodajo in servis UPS sistemov,”pripoveduje Marjan Matičevič, direktorpodjetja Matisa MM.

Takrat je zgradil manjšo delavnico obstanovanjski hiši in začel izdelovati agre-gate manjše moči, kar mu je prostor naRatežu dovoljeval. A trg je postajal čedaljezahtevnejši. Podjetje je moralo uvesti novpristop z obdelavo tržišča in razširiti sode-lovanje z dobavitelji agregatov iz Evrope. VMatisi so začeli uvažati in prodajati agre-gate v Sloveniji pa tudi v državah bivše Jugo-slavije. Medtem ko so agregate uvažali, sosami začeli delati krmilne omare. Tako sopostali prepoznavnejši in tudi cenovno

ugodnejši. S to kombinacijo je bil uspeh natrgu zagotovljen.

Po odpiranju trga v državah nekdanjeJugoslavije se je pojavil problem servisovin popravil agregatov s tega območja.

"Po končani vojni sem v letu 1996 začelrazmišljati o ustanovitvi podjetja v Bosni inHercegovini ali Srbiji. Leta 1997 se je po-javila priložnost za ustanovitev podružnič-nega podjetja v Bosni in Hercegovini, kjersem zgradil ustrezno delavnico," pravi di-rektor Matise.

Leta 1998 so tržišče preplavili ponudni-ki agregatov iz Evrope. Začela se je pravavojna za kupce. Podjetje je moralo slediticenovnemu razredu konkurence, izboljše-vati izdelke in se hkrati dokazovati s kvalite-to. Obenem je registriralo novo dejavnost,avtoprevozništvo. Nabavilo je nekaj tovor-nih avtomobilov in začelo ponujati nove sto-ritve. “V tistem času se je na novo registri-rana dejavnost izkazala za dobičkonosno,kar pa se danes ne more več reči z goto-vostjo, kljub temu da vozni park obsegaosem priklopnikov in prikoličarja,” opo-zarja direktor na negotovi trg.

PPPPPozablozab lozab lozab lozab ljeno trjeno trjeno trjeno trjeno trp lp lp lp lp ljenjenjenjenjenj ej ej ej ej eNa začetku je njegova majhna delavnica z

agregati, kot rečeno, dograjevala avtomati-ko za agregate in servisirala agregate. Kotpravi Matičevič, so to znali delati in so bilipo tem na trgu tudi prepoznavni. A težko sije zamišljal prihodnje poslovanje ob takrat-nih možnostih. Z razvojem, projektiranjem,obdelavo tržišča, pridobivanjem novih do-baviteljev se je kot podjetnik ukvarjal sam.Delal je od 16 do 18 ur dnevno, kajti stro-kovnjakov si za ta dela ni mogel privoščiti.Zmogljivosti v garaži so bile premajhne, dabi z večjim obsegom proizvodnje podjetjelahko krilo večji strošek plač zaposlenih.

Zato se je direktor odločil povečati proiz-vodnjo. "Od leta 1995 smo iskali novo loka-cijo za podjetje, v kateri bi lažje opravljaliobseg storitev in začeli proizvodnjo močnej-ših agregatov. To je bil edini način, da ob-

stanemo na tržišču. Prave oziroma pri-merne lokacije ni bilo enostavno najti. Leta1998 smo jo zasledili v Šentjerneju. Začelismo pridobivati dokumentacijo za gradnjoproizvodno poslovnega objekta. Žal zeml-jišče ni bilo opredeljeno kot funkcionalno,vendar so mi na občini Šentjernej priskočilina pomoč pri spremembi namembnostitistega zemljišča. Za to sem jim zelo hvale-žen," pravi rateški podjetnik.

Objekt, ki ga je Matičevičevo podjetjezgradilo v Šentjerneju, je 12- do 15-kratvečji od delavnice na Ratežu. "Idejno za-snovo za stavbo sem zastavil sam. Tudigradili smo veliko sami. Leta 2005 smozačeli graditi, konec leta 2006 pa smo žezačeli v objektu s proizvodnjo agregatov terprodajo in servisi UPS sistemov. Ko smose preselili v nove prostore, je bilo delo ne-koliko lažje, jaz pa veliko bolj miren in spro-ščen. Vse trpljenje, ki sem ga prestal dotakrat, je bilo pozabljeno," pravi podjetnik.

Afr ikAfr ikAfr ikAfr ikAfr ika, Az ia , Az ia , Az ia , Az ia , Az ij aj aj aj aj aToda obrat, ki so ga v Matisi MM komaj

dobro naredili, že postaja premajhen. "Zatosmo si zadali kot nov izziv dogradnjodelavnice," napoveduje direktor Matičevič.Gradili bodo zraven obstoječe delavnice, vkateri bo tudi nekaj novih dejavnosti.

Sedaj Matisa MM dela kot družinskopodjetje. "Ob vsem tem, kar sem naredil,sta bila v podjetju ob meni sin Igor in hčer-ka Rebeka. Danes sta vključena v firmo insta ključni osebi, na kateri sem zelo pono-sen," pokaže Marjan Matičevič na še eno,posebno prijetno stran uspeha.

Ker so v poslu tako enakih misli, jimuspeva, da imajo v podjetju lastni razvojnioddelek in lastno projektivo, kjer nastajajoočitno prave zamisli za učinkovito proizvod-njo. Njegovi agregati tako obratujejo tudina Kosovu, v Hrvaški, Bosni in Hercegovi-ni, Poljski, Italiji, Afganistanu in Iranu.Podjetje trenutno zaposluje 18 delavcev."Sedaj sta naš izziv Afrika in vzhodna Evro-pa, kjer bi pridobili nove kupce. S tem bitudi dopolnili proizvodni program, ki smosi ga zastavili leta 2007," je Marjan Mati-čevič z glavo in z obema rokama pogumnov najbrž že kar bližnji prihodnosti.Besedilo in fotografiji: Mar Mar Mar Mar Martin Ltin Ltin Ltin Ltin Luzaruzaruzaruzaruzar

Marjan Matičevič

Marjan Matičevič s sinom Igorjem obenem od agregatov; na te naprave jeupravičeno zelo ponosen.

priloga dolenjskega lista88 POGOVOR

Dr. Stanko Nikolič, predsednik TŠD Kostel

V turizmu je treba času dati časVmajhnih občinah kot je Kostel,

ki premore vsega le okoli 700duš, ali Osilnica, ki je s približno500 prebivalci najmanjša občina vdržavi, razvoj turizma ubiradrugačne poti kot tam, kjer zaturistično ponudbo stoji niz pro-fesionalnih organizacij in za to us-posobljenih posameznikov. Kako jes turizmom v majhnih krajih, smose pogovarjali s predsednikomTurističnega športnega društvaKostel dr. Stankom Nikoličem.

Kaj je skrivnost uspešnega turizma?Turizem ni muha enodnevnica. Da bi uspe-

li, je treba delati in delati ter vlagati in vla-gati. Potrebna so leta trdega dela, da bi nekgostinski ali tržni ponudnik postal znan.Poglejte samo, kakšna je bila gostilna Kovačv Osilnici pred 30 leti in kakšna je sedaj!

Torej je tudi v odročnih krajih možnouspeti in živeti samo od turizma?

Dokaz ni samo Kovač v Osilnici, ampakdenimo tudi Skender v Lazih. Ta zelo hitronapreduje. Kot samostojni podjetnik je izde-loval nogavice, pa je to pustil. Sedaj se on,žena in otroci ukvarjajo z izposojo kajakovin kanujev.

V krajih ob Kolpi so tudi drugi turistič-ni ponudniki, a vsem ne gre tako dobro.

Kot sem že rekel, potrebna so leta trde-ga dela, pa tudi vztrajnosti in potrpežljivo-sti. Uspeh prinaša osebna angažiranostčloveka, njegova ideja mora biti tudi mate-rialno podprta. Pri tem je zelo pomembno,da človek živi z okoljem, v katerem želisvojo idejo uresničiti. Zasebna iniciativa, kini povezana z območjem, ne bo uspešna,vsaj ne dolgoročno.

Kdo bi moral biti v majhnih občinahnosilec razvoja turizma?

Občina. Zasebnik dela tisto, kar mu pri-naša korist, občina pa mora gledati širše.Zato bi tudi morala podpreti društva, ki negledajo na dobiček. Naše društvo ima žedrugi mandat status društva s posebnimnamenom. V ospredju našega delovanja jeekologija. Zato redno organiziramo čistilneakcije, tekmovanja za najbolj urejeno hišo,poslovni objekt ... Zasebniku takšne zadeveniso prednostne, so pa pomembne. Turistse bo vračal, če mu bo pri nas lepo. Lepo pamu bo tudi, če bo okolje lepo in čisto.

Kaj najbolj pogrešate in čemu bi vmanjših občinah morali posvečati večpozornosti, da bi bili na področju turiz-ma uspešnejši?

Premalo je sodelovanja z občino. Društvatudi premalo sodelujejo med seboj. V majh-nih občinah, še posebno pa v občinah obmeji, brez tega ne gre. Ob meji so potreb-ni tudi dobri odnosi s sorodnimi društvi zdruge strani meje. Mi smo to sodelovanjev zadnjih 3, 4 letih ponovno okrepili. ZUdrugo za šport, rekreacijo i turizam zBroda na Kolpi skupaj čistimo Kolpo. Šen-gen nas pri tem ne ovira. Na splošno pa bimorali vsi več pozornosti posvečati izobra-ževanju. Že v 70-ih letih, ko sem bil pred-sednik takrat še kočevske KS Osilnica inKŠD Tone Ožbolt, smo v sodelovanju sKajakaško zvezo Slovenije organizirali tečajza vožnjo s kajakom. Med prvimi, ki se gaje udeležil, je bil Simon Kovač, lastnik se-danjega hotela v Osilnici, katerega pomem-ben del turistične ponudbe je prav izposo-ja kajakov, kanujev in raftov.

Kajakaštvo je danes dejavnost, kipovezuje vse turistične ponudnike obKolpi. Kako je do tega prišlo?

Kot zdravnik, ljubitelj narave in športasem v Kolpi videl priložnost za šport, re-kreacijo in turizem. Že po nekaj letih, kosem leta 1964 prišel v te kraje, smo začelis kajakaštvom. S turistično karto Zgornje-kolpska dolina, ki smo jo izdali v drugipolovici osemdesetih let, smo opredelili, da

je kajakaštvo osnovna ponudba teh krajev.Danes si lahko turisti na okoli 50 kilometrihod Osilnice do Dola sposodijo kajak, kanuali raft pri kateremkoli turističnem ali go-stinskem ponudniku na tem območju.

Kakšno vlogo imajo pri tem turistič-na društva, TIC-i, občina …?

V Kočevju so uradno tri turistična društ-va, v Kočevski Reki in ob Kolpi pa po dve,a so bolj kot ne le na papirju. To je za turi-zem velika škoda. Turizem se ne more raz-vijati, če je zaprt le v neki pisarni. Potreb-no je aktivirati društva in prostovoljce, zazačetek pa bi morala takšnim društvom datifinančno injekcijo občina. Ni namreč državena svetu, ki bi lahko plačala, kar s svojimdelom ustvarijo prostovoljci. Ti naredijo namilijone prostovoljnih delovnih ur. Turistič-na društva, ki združujejo prostovoljce, po-menijo zato prispevek k družbenemu pro-računu. Nasprotno pa je s TIC-i in raznimidrugimi pisarnami ali zavodi, ki jih ustanav-ljajo občine in delujejo v breme občinskihproračunov. Turistična društva ljudi pove-zujejo, naloga TIC-ov pa je, da dobijo turistipri njih potrebne informacije.

Kaj pa sodelovanje z občino?Sodelovanja, kakršno je med občino in

turističnim društvom v Beli krajini za Jur-jevanje ali v Ribnici za Ribniški semenj, v

99priloga dolenjskega listaPOGOVOR

Kostelu ni. Na Tamburanju va Kostele, kiga organizira občina, sodelujemo le s svojostojnico. TŠD Kostel tudi sicer od občinene prejema nobene pomoči.

Tamburanje je največja prireditev vobčini Kostel. Sprva je trajala kar petdni in bila zato deležna tudi precej kri-tik.

Med tistimi, ki smo bili proti, da trajaprireditev tri, štiri ali celo pet dni, je bilotudi naše društvo. Ker je bilo preveč razv-lečeno, so določene aktivnosti tekle in de-nar se je trošil, ljudi pa ni bilo. Sedaj trajaprireditev dva dni in to se nam zdi povsemsmiselno.

Podobne prireditve organizirajo tudiv številnih drugih manjših krajih podržavi. Tisti, ki nasprotujejo porabiobčinskega proračunskega denarja zatakšne prireditev, pravijo, da so te na-menjene veseljačenju domačinov, skaterim si župani kupujejo glasovevolivcev.

Tovrstne prireditve naj bi bile namenjeneturistom, na žalost pa je res, da turistov ni.Vendar pa tako kot v velikih krajih, tudi vmanjših potrebujemo take množične pri-reditve. Sčasoma bodo prišli tudi turisti. Vturizmu je času treba dati čas! Je pa pri temizredno pomembna infrastruktura. Če nitrgovine, gostilne in prenočišč, turisti nebodo prišli. Občine bi zato morale podpiratizasebno pobudo, ne pa, da rečejo: To je za-sebno in se nas ne tiče.

Kakšno vlogo pri tem pripisujetemedijem?

V letih, ko smo začenjali s kajakaštvom,je Dolenjski list veliko pisal o lepotah Kolpein kajakaštvu. Zahvaljujoč tudi takšnemupisanju, so o krajih ob Kolpi zvedeli tudi vširšem, takrat še jugoslovanskem prostoruin tudi zunaj njegovih meja.

Z nekaterimi novinarji ste imeli tuditežave. Tu mislim na hrvaške novinarje.

Da, vztrajno sem jim dopovedoval, da soStari Malni pri Osilnici in ne pri Brodu naKolpi. Res pa je, da smo s tekmami začelipri hrvaškem Brodu na Kupi in nato šli po-stopoma proti Osilnici oziroma do Malnov,kjer je zrasel tudi Kajakaški center, ki pa jezgodba zase, a lahko kot vzpodbudno zaen-

krat povem le, da je po desetletju sodnihsporov sedaj naprodaj.

Kakšno pa je sicer vaše sodelovanjes hrvaško stranjo?

Takšno kot je bilo tudi v preteklosti - dob-ro. Tudi v času osamosvojitvene vojne ganismo prekinili. Od naše vlade smo dobili

namig, naj povsod, kjer se le da, nadaljuje-mo z vsemi aktivnostmi, tako kot prej. Zatosmo tudi med vojno organizirali takrat žetradicionalno izbirno kajakaško tekmo zareprezentanco Hrvaške in Slovenije. ToOsilničani organizirajo še danes.MoMoMoMoMojca Leskjca Leskjca Leskjca Leskjca Leskooooovšekvšekvšekvšekvšek-S-S-S-S-Svvvvveeeeettttteeeee

ALPLES PONOVNO PRIDOBILNASLOV SUPERBRANDS

V glasovanju za SUPERBRANDS SLOVENIJA 2009 se je blagovnaznamka Alples ponovno uvrstila med vodilne blagovne znamke v Slo-veniji.

Alples tako ostaja blagovna znamka, ki učinkoviteje kot nekaterekonkurenčne znamke, ponuja večje emocionalne ter otipljive koristi: ka-kovost, zanesljivost, drugačnost in čustveni naboj.

Tako kot smo bili lani ponosni, da smo se takoj dvignili iz množicekonkurenčnih znamk, smo letos ponosni, da smo status zadržali. Tonamreč pomeni, da še naprej zasedamo vodilno mesto v očeh našihkupcev.

FO

TO

: M

. G

.

priloga dolenjskega lista1010 NA KRAJU SAMEM

Kopališče v Šmarjeških Toplicah

Nekdaj so jim rekli jezerniki

Že pred osmo, ko se odprejo vrata zunanjega kopališča, je pred blagajno zelo živahno.

Ob prihodu v svojo “novo službo” sem pričakoval vse prej kot to, karse je dogajalo tisti petek navsezgodaj zjutraj na zunanjih bazenih

Krkinih Term v Šmarjeških Toplicah. Preživeti dan s kopališkim mojstromse mi je zdelo precej predvidljivo opravilo, saj sem delo nekdanjega“bademajstra” Nikole Rebe v Dolenjskih Toplicah v trinajstih letih, kosem treniral plavanje, lahko dobro spoznal. A od tedaj se je marsikajspremenilo in svetu so zavladali roboti, pa četudi se tega še nezavedamo.

Čeprav prvi kopalci lahko prestopijo pragšmarješkega kopališča šele ob osmih, se de-lovni dan na bazenu začne že precej predsedmo. Ko stopim skozi tedaj še na stežajodprta vhodna vrata zunanjega kopališča,najdem vodjo kopališča Jožeta Črtaliča objutranji kavi. Je bil pa priden, si mislim, kože kavo pije, a se izkaže, da z reševalcemJankom delata. V bistvu je delal robot, ki seje ta čas mirno sprehajal po dnu bazena insesal “prah”, ki se je ponoči sesedel na pod.Le ko je bilo treba posesati ob robu, ga je sposebnim daljincem usmerjal Janko.

B rB rB rB rB rez kez kez kez kez kaaaaavvvvve in k lore in k lore in k lore in k lore in k loraaaaa“Če bi prišel prej, bi tudi zate skuhali

kavo, zdaj pa moramo iti naprej – najprej vnotranje bazene.” Žal mi je bilo za kavo,sem bil pa tiho in nisem povedal, da sempred tem že eno spil pred recepcijo, kjersem lahko opazoval jutranji vrvež. Biti vzdravilišču očitno ni dopust, na katerem bičlovek lahko lenaril, saj je bil že pred sed-mo v hotelu precej gost promet – gostje,večinoma v športni opremi, so hiteli semter tja, nekateri so to počeli tudi na berglahali invalidskih vozičkih, a nihče se ni pravpočasi vlekel, kazalo je tako, kot da se vsemnekam mudi.

Takih slapov v Šmarjeških Toplicahjezerniki niso poznali.

Mudilo pa se je tudi Jožetu, ki mi je, kot“uslužbencu” odprl posebna vrata. V no-tranji bazen so že prišli prvi kopalci, midvaz Jožetom pa sva šla na teraso, da na ležal-nike, ki so tam skupaj s senčniki stali porav-nani v vrste in kolone kot rimski vojščaki,položiva blazine, ki jih je treba zvečer zara-di rose zložiti pod streho. Na več ležalnikihso bile že brisače, s katerimi so si najboljzgodni gostje rezervirali najboljša mesta.Jože je vsako brisačo lepo privzdignil in jopotem položil na blazino. Ko je po oprav-ljenem delu zadovoljno pogledal po kopali-šču, sem že mislil, da bova šla zdaj na kavo,a sem se hudo zmotil.

“Greva dol!” se je glasilo kratko povelje.Jože me je peljal do železnih vrat, ki so seodpirala v bazensko podzemlje, kjer se jepred mano odprl nov svet - pravi labirintcevi, nešteto ventilov, raznih števcev in tudiprecej elektronike. Kdo bi verjel, da je vseto potrebno, da se nekaj ljudi lahko namakav ravno prav topli vodi, v kateri je ravnoprav klora in niti en bacil, bakterija ali ko-šček umazanije preveč. Jože pogleda naLCD zaslon in zaskrbljeno zmaje z glavo.

“Premalo,” reče, meni se pa niti sanja ne,kaj s tem misli, le zdi se mi, da mora bitinekaj presneto narobe. Jože skoraj steče na

drugi konec labirinta, spretno preskakujecevi ali se sklonjen skoraj plazi po njimi, karmeni povzroča precej večje težave. Ko gakončno dohitim, mu je že vse jasno: “Jek-lenko s klorom morava zamenjati,” mi povein že kliče v skladišče.

Medtem ko menjava jeklenko, mi pojas-ni, da za vse bazene skupaj porabijo enojeklenko klora na mesec. “Pri tem je zelopomembna higiena kopalcev. Če gre človekv bazen, ne da bi se prej oprhal, prinese vvodo tudi do desetkrat več umazanije kotkopalec, ki se, preden gre v vodo, dobrooprha. Ni dovolj, da se le zmoči, treba se jeumiti. Avtomatika takoj zazna umazanijo indoda več klora,” pripoveduje.

O prO prO prO prO prhanhanhanhanhanju in lu lanju in lu lanju in lu lanju in lu lanju in lu lanj uj uj uj uj u“Kaj pa če se človek polula v bazen?” me

zanima.“To je še huje, čeprav nekateri počno tudi

to. Se je kdo tudi že kregal z mano, a kopovem, da avtomatika zazna vsak takprekršek in da je zaradi tega v vodi precej večklora, kot bi ga bilo, če bi se ljudje bolj držalipravil, mi dajo prav,” pripoveduje Jože.

Ko je jeklenka privita, se odpraviva naletno kopališče. Mudi se, ker je blagajničar-ka ravno sporočila, da se ji je pokvaril avtoin da ji ne bo uspelo priti do osmih, ko seodprejo vrata kopališča.

“Pohiteti morava, ker danes pride k namza dva avtobusa krških upokojencev oziro-ma društvo invalidov. Vsako leto nas obišče-jo in vedno pridejo kakšno minuto prej. Negre, da bi jih pustili čakati,” pove.

Pred blagajno že stoji precej velika skupi-na gostov in čeprav so vrata za dostavo tik

1111priloga dolenjskega listaNA KRAJU SAMEM

Jože Črtalič že 27 let skrbi za bazene v Šmarjeških Toplicah

Leseni bazen so Gregoričevi postavili leta 1922 in je starejši od večine kopalcev, kiv njem lahko uživajo v miru sredi gozda. Bazen bodo prenovili in posodobili, a bonavzven ohranil sedanjo podobo.

ob blagajni na široko odprta, tega nihče neizkoristi. Jože zapre vrata in se postavi zablagajno ter pohiti, kar se da, tako da so vsiljudje v nekaj minutah notri. Takrat pridetudi blagajničarka in z Jožetom imava čas zakavo in pogovor.

Jože Črtalič na bazenu v Šmarjeških Top-licah dela že 27 let. Od njegovih začetkov seje marsikaj spremenilo, a preden pove,kako je v tem času raslo šmarješko kopali-šče, seže še dlje v preteklost.

JezJezJezJezJeze re re re re rnik i in Grnik i in Grnik i in Grnik i in Grnik i in Gregoregoregoregoregorč ičč ičč ičč ičč ičeeeeev iv iv iv iv iTam, kjer je zdaj odprto kopališče, je bil

prej močviren svet, potok pa je tekel posredi doline, ob robu so ga speljali, ko sogradili bazene. Na začetku doline je biloprej jezerce, kamor so se hodili kopatimeščani, domačini so jim rekli jezerniki.

Po prvi svetovni vojni so ta svet kupiliGregoričevi in zgradili leseni bazen, kipraktično nespremenjen na letnem kopali-šču stoji še danes, prihodnje leto pa ganameravajo popolnoma prenoviti, tako dabo dobil betonsko školjko, njegova podobapa bo kljub temu ostala spremenjena.

Po drugi svetovni vojni so tam, kjer stazdaj makadamsko parkirišče in ribnik, nadrugem koncu parka zgradili kamnita zi-dana bazena, ki pa jih niso prav dolgo upo-rabljali in so ju pred leti podrli. Leta 1983so zgradili prvi notranji bazen v hotelu,deset let kasneje pa je novi zdraviliški hoteldobil še drugi notranji bazen, ki so ga predštirimi leti povezali z odprtim bazenom naterasi pred notranjimi bazeni.

Veliki bazen na odprtem kopališču sozgradili leta 1972 in s tem zaokrožili kopali-ški kompleks, ki ga ne nameravajo širiti, sajskušajo zadržati prikupnost manjšega ko-pališča v miru sredi narave, kar je nedvom-no eden glavnih adutov Šmarjeških Toplic.

Vseh peVseh peVseh peVseh peVseh pet utt utt utt utt utop lop lop lop lop ljencejencejencejencejencevvvvvje prje prje prje prje preeeeež ivž ivž ivž ivž ive loe loe loe loe lo

Na vprašanje, kaj se je razen bazensketehnologije v skoraj treh desetletjih njegove- ga službovanja spremenilo, se Jože nasmeje:

“Veliko. Gostje se obnašajo neprimerno boljkulturno. Nekoč se je natanko vedelo, kdaj jena bazen prišla mularija z Ragovske, kdaj zDrske. Moja prva naloga je bila preprečitiskakanje v bazen, kar mi je uspelo v štirih,petih letih. Saj zdaj tudi še kdaj kdo skoči,vendar norenja ni. Večji problem je to, da senekateri še vedno ne oprhajo pred vstopomv bazen,” pripoveduje Jože in s pogledom vesčas kroži po bazenih.

Pogled se mu ustavi na otroškem bazenu,kjer fantek z rokavčki na rokah skače vvodo. Jože pomaha reševalcu Janku in gapošlje, naj dečka umiri. “Otroški bazen jenajbolj nevaren, saj je preplitek za skaka-nje, fantek pa je poleg tega še neroden,” kotbi se opravičeval reče Jože in nadaljuje pri-merjavo z nekdanjimi časi: “Zdaj nas nabazenu dela precej več kot nekoč, ko je biloveliko več kopalcev. Največ smo jih našteli

pred osmimi leti, ko se jih je v enem dnevunabralo več kot 2000. Pred desetletji sva nabazenu delala dva, jaz in natakarica, pa šekakšnega fanta sem imel za pomoč pri re-ševanju, danes pa nas je dvanajst, ves časvsaj en šolan reševalcev, ko je več kopalcev,pa vedno dva.”

A reševalci razen opozarjanja nimajo po-sebnega dela. V vsem tem času, odkar jeJože na bazenu, se je utopilo pet ljudi, ki sojih morali oživljati. “Vseh pet smo rešili,”zadovoljno pove Jože in gre na komandnoploščo pogledat, če je sonce že kaj segrelovodo. Zjutraj je imela slabih 29 stopinj, čezdan pa se segreje tudi na 32 stopinj, kolikorima, ko priteče iz ene izmed treh vrtin,globokih od 150 do 263 m. Najgloblja vrti-na, v kateri imajo črpalko, daje tudi do 40l vode na minuto, kar je več kot dovolj za vsebazene in hotel.Igor VIgor VIgor VIgor VIgor Vidmaridmaridmaridmaridmar

Bazensko podzemlje – labirint cevi,ventilov in elektronike.

priloga dolenjskega lista1212 NA MLADIH SVET STOJI

Lorna Pevec, smučarka

Skoraj polovico leta preživi na sneguVteh vročih poletnih dneh verjetno najbrž redko kdo pomisli na zimo

oziroma katerega izmed zimskih športov. Lorna Pevec iz Leskovcapri Krškem pa je kljub vročini z mislimi že na snegu, saj se avgustaodpravlja na enega od ledenikov, kjer bo začela pripre na naslednjosezono. 16-letnica, ki kar 150 dni na leto preživi na snegu, je namreč zdušo in telesom predana smučanju, ob tem pa ne zanemarja niti šole,saj se bo jeseni vpisala v 3. letnik novomeške Srednje šole za gostinstvoin turizem.

Mlada Leskovčanka se na snegu počutikot riba v vodi.

(FO

TO

: O

SE

BN

I A

RH

IV)

Lorna tudi med poletjem ne počiva, saj poleg kondicijskih priprav pomaga še vočetovi gostilni.

Lorna se je smučanju zapisala že v otro-ških letih, kar pa ni čudno, saj ima ta športzapisan tako rekoč že v genih. “Oče Borutje bil učitelj smučanja na Planini in me je tu-di navdušil za smučanje,” je povedala Lor-na. Pri 5 letih je tako že samostojno drvelapo belih strminah, svojo smučarsko pot paje začela v smučarskem klubu Krka Rog vNovem mestu. Do konca minule sezone jebila Lorna članica Smučarskega društvaTrimo Trebnje, v novi pa bo tekmovala podokriljem Smučarskega kluba Krško.

NNNNNajbola jbo la jbo la jbo la jbo ljša v vjša v vjša v vjša v vjša v veles la lomueles la lomueles la lomueles la lomueles la lomuMlada Leskovčanka ima v tekmovalni

sezoni, ki traja od začetka decembra dokonca aprila, povprečno kar 60 tekem,minula sezona pa je bila zanjo še posebejuspešna. Kot ena izmed najmlajših tekmo-valk v FIS konkurenci se je namreč povzpe-la tudi na zmagovalni oder v svoji najboljši

disciplini, veleslalomu. “Ker sem že drugoleto zapored v FIS tekmovanju, sem že po-znala način tekmovanja in sem lahko zače-la sproščeno tekmovati, zato so prišli tudidobri rezultati,” nam svoj recept za uspehzaupa 16-letnica, ki je zmagala v kombinacijidveh italijanskih veleslalomov, nase pa jeopozorila tudi na državnem prvenstvu, kjerse je med mladinkami uvrstila na 7. in 8.mesto. Z odličnim nastopom na zadnjihtekmah v minuli sezoni na Krvavcu si jezagotovila tudi dobro izhodišče za novosezono v FIS konkurenci, kjer bo na neka-terih prizoriščih že lahko začela tekmo medprvo petnajsterico.

Finančno brFinančno brFinančno brFinančno brFinančno bre m ee m ee m ee m ee m ep rp rp rp rp redvedvedvedvedvsem na ssem na ssem na ssem na ssem na stttttarš iharš iharš iharš iharš ih

Kljub vedno boljšim rezultatom pa seLorna zaveda, da je pot do vrha v smučanjuvse prej kot lahka, saj je konkurenca v tako

imenovanem belem cirkusu zelo velika.“Nekatera dekleta so praktično tri četrtleta le na snegu, jaz pa zraven delam šešolo. Sama sem se namreč odločila, da bomvzporedno obiskovala še šolo, kar mi omo-goča, da imam v nasprotju z drugimi dekle-ti, ki morajo med počitnicami delati izpite,prosta poletja,” pove Lorna, ki si želi v bliž-nji prihodnosti nastopati tudi v evropskempokalu.

Svojih ciljev pa mlada športnica verjetnone bi mogla uresničiti, če ji ob strani ne bistali starši. Smučanje je namreč v primer-javi z nekaterimi drugimi zelo drag šport,saj si morajo tekmovalci predvsem v nižjihkategorijah vse stroške večinoma kritisami. “Klubi sicer pridobijo nekaj sponzor-jev, a največje breme je še vedno na starših.Na sezono potrebujem na primer 6 parovsmuči, različne čelade, vsaj dvoje očal,plačevati moram tudi trenerja, prenočiščain štartnine,” je povedala Lorna, ki za celot-no sezono potrebuje vsaj 10.000 evrov.

Ne glede na velike finančne vložke panamerava mlada smučarka vsaj še nekaj letvztrajati v tem športu. Motiva ji namreč šeni zmanjkalo, ob veliki vztrajnosti, nadar-jenosti in trdem delu ji bo nekega dne mo-goče uspelo zakorakati tudi po stopinjahkaterega od njenih vzornikov, med kateriminajbolj ceni samosvojega Američana BodejaMillerja in simpatičnega Hrvata Ivico Ko-stelića.Besedilo in fotografija: An An An An Anja Kja Kja Kja Kja Kerinerinerinerinerin

1313priloga dolenjskega listaNAŠI KRAJI

Lopata

Koval jo je stoletij piš

Na Lopati se edinole Stanislav Robida(na levi) še ukvarja zživinorejo, Jože Konte pa je svojo obrt z lesnimi izdelki žezdavnaj prepustil sinu.

Lopaške hiše so temeljito obnovljene, desna stran posnetkapa kaže dve prazni, na hitro zgrajeni po vojni, levo je bilavčasih dolina.

Jože Konte

Vdiplomski nalogi je France Vidmar, zdajšnji žužemberški župnik, srediosemdesetih let zajel številne zgodovinske drobce hinjske župnije.

Malce bolj podrobno kot večino drugih krajev je obdelal Lopato, svojorodno vas, in njeno cerkev sv. Neže.

Po dognanju župnika Vidmarja ni znano,kdaj so naselili hinjski konec, ni ostankovrimskega obdobja ali prvih stoletij slovan-ske naselitve, kaj zgodovinsko otipljivega jemoč najti šele iz časa romanike. Po zazi-danem romanskem oknu, ki je delno vidno,naj bi času romanike (najbrž v 13. stoletju)nastala tudi ladja cerkve na Lopati, za sled-njo, gručasto in deloma obcestno vas v vr-tačasti dolini, pa župnik izlušči, da je bilaprvikrat omenjena leta 1423 v urbarju ininventarju ribniške cerkve.

Vasi in imena Lopata v minulih časih nisoskovali v maniri butalskega kovača: “Če bošpičasto, bodo vile, če bo široko, bo lopata.”Za ime vasi Jože Konte (z osemdesetimi letije eden najstarejših Lopačanov in, kot reče-jo, prvi na vasi) pove, kar se z ustnim izro-čilom že dolgo prenaša iz roda v rod. “Vas najbi po znanem orodju poimenovali zato, ker jebila cesta, ki je iz žužemberške smeri vodilanavzdol na Lopato, kot nekakšno lopatišče,hiše pa so z leve in desne obkrožale manjšodolino - in tako je eno ob drugem dajalopodobo lopate. Doline, vanjo smo se otrocisankali, ni več, zasuli so jo in pozidali.”

Torej zdaj lopate na Lopati ni več zaznati,kako se v dolgosti enega človeškega življe-nja spremeni podoba vasi, pa je nazorenpričevalec ravno Jože Konte (njegov silaredek priimek je francoskega izvora, na hi-njskem koncu se je najprej pojavil v Žvir-čah, najbrž se je tjakaj zatekel Napoleonovvojak in tam pognal svoj rod). “Pred vojnoje vas štela le malo več hiš kot dandanes,družine so bile številne, celo z desetimiotroki. Marljive ljudi ob dobri letini ni pe-stila lakota, ko pa je ponagajala narava, je še

bolj vztrajno kot običajno pod slamnate stre-he hiš lezla revščina. A od lakote ni umrlnihče, kajpak zahvaljujoč vaškemu sožitju,ki je najbolj pristno tedaj, ko je stiska veli-ka. Z Lopate, ki je premogla po dva kovačain mizarja, šiviljo in čevljarja, gostilne panobene, niso hodili v službe, preživljala stajih zemlja in gozd.”

Da se svet, kot Konte reče ljudem, prebije,ako je složen, se je izkazalo med zadnjosvetovno vojno, ko je Lopato doletela usodaštevilnih suhokranjskih vasi – domala porušiliso jo. Po njej so tolkli že Italijani, aprila 1944pa so Nemci vas, polno partizanske vojske,napadli z letali. Ognjeni zublji do živega nisoprišli le trem hišam na obrobju vasi, ki so bilekrite z opeko; veliko zažigalnih bomb nirazneslo, Lopačani so jih po sodnem dnevuodvažali z gnojnimi vozovi. V času hude stiske,ko je ljudem ostalo zgolj tisto, kar so imeli obnapadu na sebi, so se prebili s kislim zeljemin repo iz kleti Kontejevih, kamnita in velba-na ni pokopala ozimnice.

Po vojni vihri so začeli Lopato dobesednoizkopavati iz pepela, mnogi so se izselili, sajniso imeli niti strehe nad glavo. “Obnova jebila počasna in zasilna, ob pomanjkanju takorekoč vsega, od orodja do hrane, je vsakpostoril po svojih močeh, v okrilju nekakšneobnovitvene zadruge pa so oni s ‘prave’ stra-ni dobili več, z ‘neprave’ nič ali zelo malo,” setistih časov spominja Konte. “Zemlja je bilaskopa, dela v gozdu ni bilo za vse, Lopačaniso se začeli voziti v službe daleč od doma. Nazačetku sedemdesetih let je v vasi živelokomaj pol toliko ljudi kot pred vojno, zdaj nasje pa še bistveno manj, a Lopata je že sodob-na, v vseh ozirih urejena vas.” Nove hiše so

zrasle na kraju zasilnih iz prvih povojnih let,voda, elektrika, ceste in še kaj je nekaj samo-umevnega, službe so bližje, v vasi si polegmizarja in popravljalca kmetijskih strojev zlesnimi izdelki služijo kruh pri Kontejevih, zapreživljanje pa je živo samo še v hlevu Robi-dovih.

“Revščine na Lopati ni več, ni golega, bo-sega ali lačnega, čeprav le redkim uspe, dabi jim, kakor so včasih rekli za dobre gospo-darje, dol padla dva kovanca, ako gor vržejoenega,” pomodruje Konte. “Prišli so časi,ko je treba prav pri vsem ravnati preudar-no, hudo, kot je bilo, pa najbrž ne bo nikoliveč – sicer njive ne bi bile opuščene, le red-ki še obdelujejo vrtove, kraju pa grozi, da boslej ko prej otok sredi gozda. A kot sem žerekel, svet na Lopati zna biti složen, za mar-sikaj smo družno poprijeli in nam je uspe-lo. Zato ne razumemo, zakaj nam ne dovoli-jo, da bi obnovili nizek kamnit zid, ki obkro-ža cerkev sv. Neže sredi vasi. Znali smoobnoviti med vojno požgan zvonik, pa danam ne bi šlo od rok kamenje? Zid, kakršenje zdaj, ni nikomur v ponos; žal spomeniš-ko varstvo vztraja pri zahtevi, da mora bitikamen preložen po predpisih, po kakšnih,ne povedo – in obnova stoji že dolga leta.”Besedilo in fotografije: Dr Dr Dr Dr Drago Rago Rago Rago Rago Rususususustjatjatjatjatja

priloga dolenjskega lista1414 NAŠA DEDIŠČINA

Slavica Jankovič, izdelovalka izdelkov iz ličkanja

Domišljija, natančnostin potrpežljivostSlavica Jankovič, ki je na svet privekala na Bednju, je osnovno šolo

obiskovala v Adlešičih. Na adlešiškem koncu je še danes zelo dobroohranjena domača obrt, zato ne čudi, da je tudi Slavica v šoli pričela zročnimi deli. A je v glavnem vezla, tega dela je takrat šolarje učila MaricaCvitkovič.

Ko se je poročila in sta si z možem po-stavljala dom na Priložniku nad Adlešiči, obtreh otrocih in službi ni bilo časa za ročnodelo. Ko se je pa upokojila, je spet poprije-la za to opravilo, ki je bilo zanjo tudi svoje-vrstna terapija. “Čeprav je na našem koncuše zelo zakoreninjeno vezenje in pisanjepisanic, pa slednjega ne znam. A se tudinisem trudila, ker sem si želela početi ne-kaj, kar je že skoraj pozabljeno. Pritegnilome je ličkanje. Vendar sem se toliko časaodpravljala v uk k Frančiški Vlašič v Dolenj-ce pri Adlešičih, da je prej umrla,” pripov-eduje Slavica, ki pa ji še na misel ni prišlo,da bi odnehala.

Hibr idna kHibr idna kHibr idna kHibr idna kHibr idna ko ro ro ro ro ruza n i dobruza n i dobruza n i dobruza n i dobruza n i dobraaaaaTako je odšla k teti Katici na Kočevsko, ki

je v mladosti v domačih Velikih selih iz lič-kanja izdelovala copate. Pri njej se je nauči-la delati copate po starem postopku, ko soto zdravo obutev veliko nosili, saj ni bilo nedenarja za nakup obuval niti jih ni bilo kjekupiti. Prva kopita si je Jankovičeva priskr-bela pri Vlašičevi snahi.

Slavičini izdelki

Slavica Jankovič pri izdelovanju obuval iz ličkanja.

Slavica sicer trdi, da izdelovanje obuval izperušine, kot na adlešiškem koncu pravijoličkanju, ni težko. Potrebni so le volja in ve-selje do dela, potrpežljivost in natančnost.Slednja predvsem zato, ker copati, ki so na-rejeni malomarno, ne bodo dolgo vzdržali. Apomembno je tudi, da je ličkanje od starihsort koruze in ne od hibridnih. “Lani sem zaperušino prosila znance, letos pa smo njivokoruze kar na roke posadile članice Društvakmečkih žena Adlešiči, katerega podpred-sednica sem. Z vozom smo se, tako kot so topočeli nekdaj, odpeljale na njivo, kjer ni ma-njkala niti kmečka malica. Na roke smo koru-zo tudi okopale in ogrnile, jeseni pa jo bomoročno pobrale in ličkale ter sproti odbiraleperušino,” pove Jankovičeva, ki je tako zdru-žila koristno in prijetno, saj je za kmečkeženske še kako pomembno druženje, delo pav dobri družbi steče kar samo.

PPPPPoleg l ičkoleg l ičkoleg l ičkoleg l ičkoleg l ičkanananananja še oja še oja še oja še oja še ovčja vvčja vvčja vvčja vvčja volnaolnaolnaolnaolnaSlavica suši ličkanje na travi, a ga, še

preden pade večerna rosa, pobere, da nepočrni. To ponavlja nekaj dni, nato pa ga

spravi v vreče in obesi na zrak. Preden zač-ne plesti, ga namoči v vodo ter natrga nadober centimeter široke trakove. Na lesenakopita, ki jih ima od številke 29 do 45,nabije žebljičke, potem pa naredi nasnutekali osnovo iz ličkanja, ki ga zvija v debele“niti”. Nato iz ličkanja sproti spleta kito, kijo s posebno kvačko prepleta čez osnovo.Plete z rahlo vlažnim ličkanjem. A ker jedolgo le 20 do 25 cm, mora neprestanododajati novo, vendar to naredi tako ume-telno, da skoraj ni opaziti. Včasih vpletetudi ličkanje, ki ga prej obarva v tekstilnibarvi. Pove, da se pri izdelovanju obuvalprepusti domišljiji. Podplat pa vedno nare-di iz kite, medtem ko zgornji del kombiniraz nitjo in kito.

Kot je znano Jankovičevi, sedaj izdelujete copate, za katere je na letošnji metliškiVinski vigredi dobila 3. nagrado za najbolj-ši spominek, v Beli krajini le ona, četudi,kot trdi sama, se tega dela ni težko naučiti.Ličkanje koristno uporabi tudi za cekarje inpredpražnike. Sicer pa je na Obrtno-podjet-niški zbornici Slovenije prejela pozitivnomnenje za številne izdelke domače obrti.Poleg cekarjev in copat iz ličkanja si ga jeprislužila še za copate iz filcane volne, zamilo v filcu, lanene vezene prtičke in svit-ke. “Filcanje volne sicer ni tradicionalnobelokranjsko opravilo, ampak so nas teganaučile ženske iz Zgornje Savinjske doline.Vendar se je ovčereja v Beli krajini zelorazmahnila in bilo bi škoda, da bi volno zavr-gli. Zato izdelujem iz polstene volne tudiklobuke in več manjših izdelkov,” praviSlavica, ki ves čas išče nove in nove izdelke,ki bi jih lahko naredila. Pravi pa, da je vse,kar zna, pripravljena pokazati tudi drugim.A se morajo, preden pridejo k njej, oboroži-ti s potrpežljivostjo.Besedilo in fotografiji:Mirjam BezMirjam BezMirjam BezMirjam BezMirjam Bezekekekekek-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše

1515priloga dolenjskega listaPRI NJIH DOMA

Pri Majdi Ivanov

Upokojenka sštevilnimi obveznostmiKo je lansko poletje z mesta direktorice Doma starejših občanov

Trebnje prestopila v druščino slovenskih upokojencev, nihče ni nitipomislil, da bo Majda Ivanov mirovala, in res je tako. “Po svoje sem seupokojitve bala, po drugi strani sem si je tudi želela. Morda sem si zatonakopala še dodatne obveznosti, čeprav mi tega ne bi bilo treba,”ugotavlja Ivanova, ki ima zdaj precej več časa za domače kot prej, koso jo preganjale službene obveznosti in težnja po perfekcionizmu.

Prizna, da sta morali njeni hčeri Suzana inKarla na račun njenih služb, ki jih je oprav-ljala vestno in predano, ter študija ob deluzgodaj odrasti, saj nista imeli mamice, ki biju cele dneve crkljala in ju spraševala, kajjima še lahko skuha, speče ali kupi. Zdaj vsetri ugotavljajo, da sta ravno zaradi tega po-stali bolj odgovorni in samostojni mladi žen-ski, kot bi bili sicer. Družina Ivanov, priimekizvira iz Bolgarije, od koder je v Slovenijoprišel Majdin mož Strahil, ni bila tipična slo-venska družina v času socializmu, ko je veči-na staršev domov prihajala ob dveh popol-dne. Strahil je veliko hodil po terenu, Majdaje imela stalen urnik šest let, ko je bila zapos-lena v šivalnici Laboda, ko pa se je odločila,da bo v življenju počela še kaj drugega (žele-la si je advokature), ni bilo več tako. Vpisalase je v šolo in se zaposlila v odvetniški pisar-ni v Ljubljani. Kasneje je kot pravnica dela-la v Elektronabavi, leta 1987 je prišla na Ob-čino Trebnje. Za razvajanje svojih otrok niimela veliko časa, saj so poleg vsega gradiliše hišo, ki si jo je tako želela, zato vnuka, 16-letno Elviro in štiri leta mlajšega Iztoka,doživlja povsem drugače kot je svoji dvehčerki. Ob našem obisku sta bila ravno nakrajših “počitnicah” pri babici, kar pomeni,da sta prišla iz pritličja v nadstropje inprespala pri njej. “Super je, ko zvečer skupaj

Z možem Strahilom sta ustvarila topeldom v Starem trgu.

ležimo v posteljah in ugibamo besede,” razl-aga sogovornica, medtem pa najstnika lovi-ta še zadnje minute dopoldanskega sna.

V zadnjem času se pogosto odpravi vkino, z Iztokom si ogledata večino filmov, kipridejo v naše kinematografe, rada gre vtoplice, kjer se kopa ali prepušča maser-jem, doma pa jo veseli urejanje vrta in negarož okoli hiše. Veliko časa nameni časopi-som in križankam, rada bere knjige, ko paje pri volji, kaj dobrega speče ali skuha zasvoje najbližje.

O bO bO bO bO bvvvvveznoseznoseznoseznoseznost i je vt i je vt i je vt i je vt i je ve l ike l ike l ike l ike l ikoooooKot že rečeno, Ivanova ni običajna upo-

kojenka. Od letošnje pomladi je predsedni-ca Zveze društev za socialno gerontologijoSlovenije, v lokalnem pogledu gre za med-generacijska društva, ki so namenjena sa-mopomoči za stare ljudi. “V Sloveniji ima-mo prek 500 skupin za samopomoč in vča-sih sem res presenečena, ko ugotovim, ko-liko je prostovoljcev, ki so pripravljeni de-lati s starejšimi,” pove in doda, da eno od 16skupin, ki delujejo v Trebnjem, vodi tudisama, in sicer v varovanih stanovanjih, po-leg Doma starejših, ki je tako rekoč njentretji otrok. Saj je bila ona tista, ki je pred10 leti orala ledino na področju varstvastarejših v občini, takrat je zapustila delov-

no mesto na Občini Trebnje, kjer je delalakot sekretarka za gospodarstvo in prora-čun, ter prevzela mesto direktorice. Delo jije nudilo polno izzivov, v teh 10 letih so vpe-ljali številne dodatne programe, najbolj po-pularna je pomoč na domu, odprli so enotov Šmarjeti, s pomočjo trebanjskih poslan-cev jim je uspelo dobiti denar za prizidek,ki ga bodo odprli jeseni. Dobro pozna raz-mere v tem Domu, zato je zelo na mestuvprašanje, če bi se v primeru, da ne bimogla skrbeti zase, odločila za bivanje vnjem. “Nič nimam proti temu, da bi šla vdom, bi bila pa verjetno zelo tečna stanov-alka, ker vem, kaj vse lahko zahtevam,”prizna.

Ivanova je tudi članica sveta krajevneskupnosti, sodeluje v občinskem odboru zadružbene dejavnosti in v komisiji za socialnovarstvo, je v upravnem odboru Univerze zatretje življenjsko obdobje Trebnje, v svetuVrtca, in, kot že rečeno, v skupini za samopo-moč. Brez ovinkarjenja pove, da je že dolgaleta v stranki LDS, kar trikrat je dobila man-dat svetnice v občinskem svetu in takrat seje še kako pokazala njena načelnost, da sopomembni argumenti in ne strankarska pri-padnost. Bila je ena tistih, ki so podprli tudipredloge desnih in njene pobude so naj-večkrat prepričale večino svetnikov.

DoktDoktDoktDoktDoktor i ror i ror i ror i ror i ra la jea la jea la jea la jea la jeŠef nikoli ne more biti priljubljen pri vseh

podrejenih, je ena od grenkih resnic, s kate-ro se mora soočiti vsakdo, ki je kdaj prevzelkakšno od vodilnih mest, in tu tudi Ivanovani izjema. Pove, da je bila ves čas izrednozahtevna do sebe in drugih. “Delo v domustarejših ni proizvodnja, zato je jasno, davsakdo ni za tja,” je odločna, ob tem pa doda,da se je večkrat spraševala, če dela pravilno,če morda le ni preveč stroga. “Odgovor semdobila, ko sem odšla v pokoj,” pove in pokažev usnje vezano knjigo, na kateri piše: Doktor-ska disertacija: Kako iz nič ustvariti cvetočijavni zavod. V njej so zaposleni in stanoval-ci strnili misli o njenem delu, osebnosti inspomine na razne dogodke. Ko govori o tem,ji oči orosi solza, ki govori o tem, da je ime-la svoje delo in ljudi, s katerimi je delala, resrada in da je vesela, da ti občutki nikoli nisobili enostranski.Besedilo in fotografiji: J a nJ a nJ a nJ a nJ a nja Ambrja Ambrja Ambrja Ambrja Ambrooooož i čž i čž i čž i čž i čElvira in Iztok prosti čas rada preživljata z babico Majdo.

priloga dolenjskega lista1616 ZANIMIVOSTI

Bernarda Žugelj

MamakraljiceSimoneBernarda Žugelj, mama druge

kraljice metliške črnine Simone,se je rodila v družini Brinc. Delala jetudi po tri “šihte”, a ji ni žal. V živ-ljenju je spoznala vrsto poštenih,marljivih in dobrih ljudi. Takšna setrudi biti tudi sama. Svoje izkušnjepa prenaša na sinova in hčerko. Nemara ljudi, ki samo jadikujejo, kaj-ti življenje je lepo.

“Moj stari oče je bil doma iz Gribelj. Rodi-la sem se v Škriljah, mama pa je doma sPreloke. V osnovno šolo sem hodila v Podze-melj. Pa ne v to novo, mavrično, ampak v obestari. Rada sem imela slovenščino in telovad-bo. Učiteljica Sonja Omerzel me je navduši-la za materni jezik. Imela me je rada, jaz panjo. Telovadbo me je učil Peter Trinko. Bil ječudovit človek, jaz pa sem bila zelo spretna.Imam dva brata in sestro. V Škriljah smoimeli kmetijo. Pridelali smo veliko pšenice inkrompirja. Od prodaje smo živeli, delati pa jebilo treba od jutra do večera. Doma smoimeli tudi živino.”

Kam ste šli po osnovni šoli?“V Novo mesto v gostinsko šolo. Zelo

mlada, imela sem petnajst let, sem že delalav gostilni Veselič v Podzemlju. Tam mi jebilo zelo lepo. Mimica in Tone sta mi bilakot starša. Z gospo Mimico se sem ter tjaše vidiva in poklepetava, gospod Tone pa je,žal, veliko prezgodaj umrl. V gostilni semdelala do dveh, treh ponoči, zjutraj pa semže bila na delovnem mestu v Mercatorju. Patudi oče me je velikokrat poklical, da je tre-ba postoriti to in ono doma na kmetiji. Pa nibilo težko. Bila sem mlada in polna ener-gije. Skorajda je ni bilo gostilne v Beli kra-jini, kjer ne bi delala vsaj kratek čas. PriVeseličevih sem spoznala tudi Andreja, skaterim sva se poročila in ustvarila v Čuri-lih svojo družino.”

Prišli ste k družini, kjer je bilo delana pretek.

“Delo pri Veseličevih sem morala pusti-ti, kajti pri Andreju, ki je bil v službi naKmetijski zadrugi, so se v Čurilih ukvarja-li s kmetijstvom. Ko je njegov oče zbolel, jeAndrej prevzel večino dela na kmetiji. Bilismo kooperanti metliške zadruge. Ukvar-

janje z živinorejo - v hlevu je bilo tudi petin-štirideset glav živine - smo opustili in seosredotočili na trsničarstvo.”

In rojevali so se otroci.“Simona je najstarejša od treh otrok. Po

osnovni šoli v Metliki se je vpisala na Sred-njo turistično šolo v Ljubljani, pozneje pa šena Ekonomsko fakulteto, smer turizem.Zdaj končuje prvi letnik. Gregor se je izučilza pečarja. Posvetil se je zidavi kaminov inpeči. Mitja pa obiskuje 1. letnik srednjegradbene šole.”

Kakšen otrok je bila Simona?“Zelo priden in komunikativen. Rada je

hodila naokoli, nič je ni bilo sram ali strah.Zelo rada je delala, pisala je pesmi in za pe-sem o kralju Matjažu je dobila v Črni naKoroškem tretjo nagrado. V srednji šoli seje udeležila kar nekaj literarnih tekmovanj,z raziskovalno nalogo Dežnikarstvo, trženjeslovenske kulture in Franceta Prešerna pase je uvrstila med trideset najboljših v Slo-veniji in za nagrado je odpotovala v Rim.”

Pa vi?“Pri avtoprevozniku delam kot obračun-

ska referentka. Doma pa v vinogradu intrsnici. Trsničarstvo ima pri Žugljevih triin-tridesetletno tradicijo. Kupce imamo povsej Sloveniji in Hrvaški. V Otoku imamonajete njive, tam je lepa zemlja, ki je pred-pogoj za zdravo trto. Dela je veliko skozi vseleto. Kar poglejte: rezati je treba podlago,nato cepiče, nakar je na vrsti siljenje, saje-nje na njivo, škropljenje proti boleznim, sle-

di izkop cepljenk, razvrščanje, parafiniranjeter končno spravljanje v hladilnico, kjerpočakajo do spomladi na prodajo. Odvisnismo od vremena. Če nam ni naklonjeno,smo lahko kaj hitro ob vseh stodvajset tisočcepljenk.”

Pa konjički, prosti čas?“Lepo vas prosim! Televizije skoraj ne

gledam. Tudi berem bolj malo. Grem parada kam s Simono, ko po Sloveniji v raz-ličnih krajih predstavlja metliško črnino. Zato je bila tudi okronana na letošnji Vinskivigredi. Delo opravlja z velikim veseljem,čeprav je imela v začetku hudo tremo. Balase je, da ne bo zmogla. A ji vsi pomagajo.Vinska klet je dala pred kratkim na tržiščekraljičino vino. Se razume: metliško črnino.Na voljo bo le omejena količina, pa bo zatotoliko bolj cenjena in verjetno tudi iskana.Prav je, da se mlada dekleta odločijo sode-lovati na podobnih izborih. Če imajo srečo,in Simona jo je imela, se jim odprejo novaobzorja, nov svet. Priložnost ima spoznatinove kraje, tudi v tujini, in kar je mordanajvažnejše: sreča se z različnimi ljudmi, zdrugačnimi pogledi na svet in življenje. Čeima človek več poti, laže najde pravo. Čeveč doživiš, več znaš, si tudi notranje boga-tejši. In to je največ vredno, gotovo več odvseh kron, pa če so še tako zlate in mam-ljive. Prepričana sem, da bo znala Simonato izkoristiti in ceniti ter da bo na osnovispoznanj naredila prave poteze.TTTTToni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperič

1717priloga dolenjskega listaZANIMIVOSTI

Srečanje družine Starman v Gabrijelah

Od štirinajstih otrok je živih še devet

Starmanovi bratje in sestri pred Venero.

Zavod DS 13 je zavod za ohranitev izročila družine Jožeta in Ane Starman s sedežem v Kopru. Zavod imanajgloblje korenine v Gabrijelah pri Krmelju, kajti tod sta mizar Jože in Ana postavila trdne temelje eni

najštevilčnejših družin na Slovenskem. Globoka verna sta vseh svojih 14 otrok vzgojila v skromnosti in poštenju.Starša in pet otrok je že umrlo. Starmanovi so se na predzadnjo julijsko soboto spet dobili na vsakoletnemsrečanju – tokrat na jubilejnem, že dvajsetem. Izostalo je le leta 1991 med osamosvojitveno vojno.

“Drevo z veliko krošnjo in majhnimi koren-inami izrujejo prvi sunki vetra, v drevesu zvelikimi koreninami in majhno krošnjo pasokovi s težavo krožijo. Korenine in krošnjamorajo rasti v sorazmerju, trdno moraštičati v stvareh in jih obenem presegati. Letako bomo dajali senco in zavetje, le takobomo, ko pride čas za to, deležni cvetja insadežev,” razmišlja o rodovniku svoje rod-bine znani koprski odvetnik, nekdanji po-slanec Danijel Starman, pobudnik za sreča-nja Starmanovih in ustanovitelj zavoda DS13. Kot so uspeli raziskati doslej, seže prvirod po očetovi liniji v Želimlje vsaj v začetek18. stoletja, začel pa naj bi ga 1786 rojeniJurij Teuerschuh, fužinarski kovač iz Tržiča.

Zadnjega januarja 1891 v Slavini rojeniJosip (Jože) Starman je bil razposajen in ra-doveden fant. Rad je pel, igral je v amater-skem gledališču in mizaril, tudi za Plečnika.Med 1. svetovno vojno je bil kurir avstrijskevojske na soški fronti. Ko se je vrnil domov,so mu ukazali, da mora takoj zapustiti Po-stojno. Zato se je odpravil k sestri na Dolen-jsko. V Gabrijelah se je zagledal v sedemnaj-stletno Ano Praznik, prvorojenko, ki je, po-tem ko je njen oče odšel s trebuhom za kru-hom čez veliko lužo v obljubljeno deželo, odkoder se ni nikoli vrnil, prevzela odgovor-nost za svoje tri brate. Ana je mami poma-gala na kmetiji. Januarja 1919 sta Ana inJože Starman pred Bogom in oblastjo izrek-la zaobljubo o večni ljubezni in medseboj-nem spoštovanju. Otrokom sta bila zgledpopolnega para. Ana je bila steber družinein poskrbela je, da otrokom kljub revščini nimanjkalo osnovnih stvari.

Oče Jože je skrbel za dobro vzdušje v dru-žini in “izvrševal kazni”. Vsak večer je matiporočala o lumparijah otrok, oče je pa do-ločil število udarcev z mizarsko palico poritki porednežev. Postavil si je otroka nakoleno, močno zamahnil in se ritke komajdotaknil. “Zdaj ga boš pa še po ritki božal,”se je hudovala Ana, Jože pa jo je skušalrazvedriti, da jo je pobožal po “ta zadnji” inji rekel: “Čebel’ca boš dala meda?” No,včasih pa hudomušni oče prevelikim gre-hom svojih potomcev le ni pogledal skoziprste in otroci se spominjajo, da kakšnepodobne lumparije niso nikoli več ušpičili.

Starmanovi so sprva živel pod isto strehos taščo, potem so si pa zgradili hišo na par-celi, ki jo je dobila Ana za doto. Pred hišo jebil vrt, za hišo pa travnik, kjer se je vednopasla koza ali krava. Živeli so skromno, avkljub težkim časom so bili otroci urejeni.Mati Ana je sama predla volno in pletlanogavice za otroke za hladne zimske dni inhojo v 5 km oddaljeno šolo. V veliki družiniso se naučili pomagati drug drugemu inskrbeti drug za drugega. Vsi so imeli svojeobveznosti: najprej šola, potem pa delo nakmetiji ali v delavnici.

Pri Starmanovih so se rojstva kar vrstila:za prvorojenko Štefko je privekal Jože, ki jepo 2. svetovni vojni živel in umrl v Rio deJaneiru. Rezika je sprejela vlogo hišne po-močnice in varuhinje mlajših bratov in se-stra. Viki je delal kot mizar doma in v Mok-ronogu. Med vojno so ga odpeljali domo-branci in z družino je bil nazadnje za velikonoč 1945. Velja za pogrešanega. Milan se jeizučil za čevljarja, nekaj časa po vojni je bil

tudi v rudniku. Po težki bolezni je umrl leta2005 in njegov pepel so raztresli v morje.Anica, Maks in Branko so ostali v Sevnici,kamor se je družina preselila leta 1955, dabi imeli bliže do službe in šol. Dušan je 17let z družino preživel v Nemčiji. Medicin-ska sestra Cvetka je družinska pesnica,Marica je zelo rada plesala. Zadnja deklicav družini Starmanovih je medicinska sestraIvanka, poročena z bivšim direktorjem Stil-lesa in sevniškim županom Jožetom Peter-nelom. Trinajstemu otroku, Danijelu, stastarša zagotovila učenje za vajenca v trgovi-ni, a je z vztrajnim moledovanjem le pre-pričal mamo, da je lahko šel v gimnazijo.Želel je študirat medicino, toda ker ni biloštipendije, se je odločil za pravo. Med nje-govimi štirimi otroki je tudi slovenski jav-nosti verjetno najbolj znan mag. Marko,bivši državni sekretar, zdaj pa direktor kra-jinskega sečoveljskega parka. Tudi posled-nji otrok Ane in Jožeta Starman, Andrej, jepravnik.

Sicer pa sta v drugem kolenu Starmanovtudi dr. ekonomskih znanosti Danijel, pred-sednik uprave Triglava – zdravstvene zavaro-valnice Koper, in Rajko, priljubljeni zobo-zdravnik, oba sinova Branka, mizarskegamojstra, in mame Cilke, ki sta nam precejpomagala pri razkrivanju družinskega debla.A vseeno si niso povsem enotni, če se ni 22vnukom pridružilo vsaj pet novih Starmanovali kakšen več ali manj. Gotovo pa dobrokaže za ohranitev slovenstva, če bo večinaSlovencev sledila Starmanovim. Po tem sre-čanju naj bi izdali še knjigo z dopolnjenim ro-dovnikom; zelo dobra podlaga bo že kultur-na kronika, ki so jo pripravili za to priložnost.

20. jubilejno srečanje so pričeli pri sorod-nici Hermini Tratar in ob skulpturi v obli-ki krompirja kot simbola rodnosti v bližinirojstne hiše. To je zasnoval arhitekt FrancPopek iz Spodnjih Pirnič. Z Danetom (Dani-jelom) Starmanom sta preživela nekaj letzgodnjega otroštva v Gabrijelah, ko je Pop-kov oče tam dobil obilico dela kot tesar. Doleta 1980 nista imela nobenih stikov. Gabri-jelska Venera je Popkov spomenik Starma-novi družini. Ta ima tudi svoj grb: 14 črnihškorcev z rdečimi češnjami v kljunih, nazlato-rumeni podlagi, ki ga je dala izdelatiMiša Molk za Danijela Starmana, svojegagosta v oddaji TV Slovenija Res je.Besedilo in fotografija: P P P P Paaaaavvvvvel Pel Pel Pel Pel Perererererccccc

priloga dolenjskega lista1818 NEVIDNE NITI

Od Aljaske do Novega mesta ali

Naenkrat sem dobila45 novih sorodnikovJan Marie je leta 2005 prišla s svojo hčerko v Slovenijo, domovino

njenih starih staršev. Ni vedela kaj dosti o sorodnikih, iz pisem, ki jihje hranila mama, pa je razbrala določena imena in kraje. Potem ko stas hčerko vzpostavili prvi stik, sta prišli na obisk v Slovenijo in naenkratje Jan Marie dobila 45 novih sorodnikov, ki so jo prijazno sprejeli. To joje tako navdušilo, da je zapustila ZDA in se za dolgo, ne pa za vednopreselila v Novo mesto.

Začela so se družinska srečanja. Tako se jecelo zgodilo, da je ena od sorodnic pokazalafotografije s piknika sodelavki in ta je na po-snetkih spoznala svoje sorodnike – do takratnista vedeli, da sta tudi oni dve »v žlahti«.

Prvo vprašanje Američanki je seveda, alije navdušena nad našo naravo, našimi lepo-tami. Seveda je, toda Jan Marie je 20 let ži-vela sredi neokrnjene narave na Aljaski. Nje-na družina se je precej selila; lepe spomineima na Bar Hurber v državi Maine, na mesto,ki leži ob oceanu, saj voda, še zlasti oceannaredi na Jan Marie močan vtis. A najbolj joje zaznamovala Aljaska. »To je čudovita de-žela, ki zahteva od človeka veliko, vendar muveliko tudi daje. Osupljiva so ogromna pro-stranstva, čista in nedotaknjena. Ker se zdi,da je daleč naokoli vse enako, je bolje, da nezapustiš uhojene poti, saj se zlahka izgubiš.Tam je prevozno sredstvo pogosto kar leta-lo. Dve uri, na primer, sem se z letalom pe-ljala do jezera, kjer sem ribarila - v tišini, da-leč okoli ni bilo nikogar, čudovito …« se spo-minja. Ribarjenje in lov sta običajni dejavno-sti, ki razvedrijo tamkajšnje prebivalce.

Jan Marie je bila na Aljaski v skupini prav-nikov, ki so od kraja do kraja urejali pravnezadeve in se seveda prevažali z letalom. Prinjih torej sodnija »prileti« kar na dom. »Zgo-vorna je zgodba o majhnem tatiču, ki senam je moral javljati, ko smo prišli v kraj, kije bil odrejen za njegov pripor. Bil je disci-pliniran, toda ob nekem našem obisku - tjasmo prihajali dvakrat mesečno – ga ni bilo.Izginil je, ker se je začelo obdobje lova innjegova občutek odgovornosti do družine invasi je narekoval, da mora domov, v svojoeskimsko vas in pomagati pri lovu. Ko ječas lova minil, se je vrnil na prestajanje kaz-ni. Treba je upoštevati različne kulture, raz-lične poglede,« pravi Jean Marie. Pripove-duje tudi, kako na Aljaski preganjajo depre-sije zaradi dolgih zim - imajo svetilke, kidajejo občutek sonca in s tem se zmanjšujedepresija. Sicer pa je navdušena nad lepo-to Aljaske, še zlasti štiri toplejše mesece jetam svetlo, zeleno, cvetoče, sončno in lepo,kot nikjer drugje, še doda.

Ko je prišla v Novo mesto, se je oglasilana Yureni, da bi se naučila našega jezika.

Toda začela je poučevati angleščino in nje-ne slovenščine je bilo zaenkrat konec. Slu-šateljem pripoveduje tudi o svojem življe-nju. Spomnila se je, da so takoj po vojniotroci zbirali v šoli različne stvari, ki so jihnato humanitarne organizacije pošiljale vEvropo. »Eni so prinesli milo, drugi konzer-ve, moja mama pa je med drugim prispe-vala tudi čokolado, ki sva jo imeli s sestronajraje. Ko sem vprašala, ali so ti paketi pri-šli na pravi naslov, mi je moj starejši sluša-telj iz Bele krajine povedal, da se spomni,kako sta po vojni z mamo čakala ob cesti,kjer so s kamiona razdeljevali ameriške pa-kete. Rekel je, da se spomni čokolade z ime-nom, ki sem ga omenila. Bila sem prav ga-njena.«

Jan Marie tudi slika, vključila se je v ne-formalno novomeško slikarsko skupino in znjo je bila pred nedavnim v Toskani. Sicerpa ne hodi veliko okoli – v Ljubljano gre leredko, saj pravi, da vse, kar potrebuje, dobiv Novem mestu. Rada je lepo poslovnooblečena in rada nosi visoke pete. Vendarpotrebuje za hojo po novomeškem Glavnemtrgu planinske čevlje, se pošali. Ta duhovi-ta gospa pri 65-ih ima še en zanimiv hobi,mi bi temu rekli neke vrste krpanka, vAmeriki pa to imenujejo »patchwork quilt-ts«. V knjigi o Sloveniji je zasledila, da je toročno delo v Sloveniji razširjeno le okoliKranja in prizadeva si vzpostaviti stik z ljud-mi, ki to obvladajo. Gre za različne motive,delo pa zahteva natančnost, spretnost inpotrpežljivost. Za zdaj ji materiale pošiljahčerka iz ZDA, mama pa ji tja pošilja paketez našo kavo. Njene lepe izdelke poznajo žemnogi in marsikdo se želi naučiti teh ve-ščin. Jan Marie, ki ima velik pedagoški ta-lent, bo organizirala tudi to.

V času, ko je v Sloveniji, je postala tudibabica. Z vnučko in hčerko se pogovarja pointernetu in tako jo vnučka dobro pozna. VAmeriki ima tudi sina, ki je prav sedaj nadopustu na Aljaski. Jan Marie pa bo to po-letje ostala v Sloveniji, učila angleščino inizdelavo krpank, se družila s sorodniki inprijatelji in uživala v miru in dobrotah. Medtemi je tudi potica – naučila pa se jo je de-lati še kot otrok in to, pravi, je bil pomem-ben del mamine dote.LidiLidiLidiLidiLidija Jeja Jeja Jeja Jeja Ježžžžž

1919priloga dolenjskega listaZANIMIVOSTI

Mačji aids in mačja levkozaNa naše mačke prežijo številne nalezljive bolezni, med najbolj

usodnimi pa sta mačji aids in mačja levkoza, saj gre v obeh primerihza kronični neozdravljivi virusni bolezni. Ker sta v našem okolju zelopogosti, še posebej pri zunaj živečih mačkah, se v veterinarskiambulanti pogosto srečujemo z njima. Zaradi podobnosti načinaokužbe, poteka bolezni, zdravljenja in preventive obeh bolezni jihnajvečkrat obravnavamo kar skupaj, čeprav gre za povsem različnavirusa povzročitelja.

P rP rP rP rP renos bolezni in okenos bolezni in okenos bolezni in okenos bolezni in okenos bolezni in okužbaužbaužbaužbaužba

Mačji aids je nalezljiva virusna bolezen,ki jo povzroča virus imunske pomanjkljivo-sti (virus FIV), ki je specifičen za mačke.Sam virus in tudi potek bolezni je zelo po-doben okužbi z virusom HIV pri ljudeh.Prenaša se z ugrizi, parjenjem, mladički pase lahko okužijo že pred rojstvom od ma-tere ali kasneje z mlekom okužene mačke.Tveganje je največje pri mačkah, ki sepotepajo, saj se med potepanjem zapletajov pretepe, kjer ugrizov ne manjka. Tudivirus mačje levkoze se prenaša na enaknačin, dodatno pa še s slino, tako da je zaprenos virusa dovolj že, da zdrava mačkadeli posodo z okuženo mačko.

PPPPPoooootttttek bolezniek bolezniek bolezniek bolezniek bolezni

Okužena mačka z virusom FIV in/ali zvirusom FeLV je lahko klinično zdrava tudiveč let. V začetni fazi takoj po okužbi sevirus razmnožuje v bezgavkah in se razširipo vsem telesu. Prizadene različne organein organske sisteme. Mačka ima nekaj dnipovišano telesno temperaturo, vnetne celi-ce so zmanjšane, klinično pa je lahko zdra-va tudi več let. Na koncu ji zaradi poškodbeimunskega sistema upade zmožnost obram-be pred infekcijami, zato ji lahko bakterije,virusi in ostali mikroorganizmi, ki zdravimživalim ne škodijo, povzročijo zelo hudoinfekcijo, ki se lahko konča s smrtjo.

Diagnoza bolezniDiagnoza bolezniDiagnoza bolezniDiagnoza bolezniDiagnoza bolezni

Obe bolezni imata podobno sliko, zato juje pri kliničnem pregledu nemogoče ločiti.

Med prostoživečimi spolno aktivnimimačkami se virusa mačjega aidsa inmačje levkoze hitro širita.

Ponavljajoče se infekcije so značilne zamačke z oslabelim imunskim sistemomzaradi okužbe z viruso FIV in FeLV.

Na okužbo posumimo vedno, kadar sesrečamo z mačko, ki ima ponavljajoče seinfekcije zgornjih dihal, vnetje očesnih vez-nic, dlesni, sečil, prebavil in druge bolezni.Pojavita se še hujšanje, neješčnost, leskdlake izgine, dlaka je zavozlana in je videtizanemarjena. Virus mačje levkoze pa lahkopovzroči še limfosarkom (rak limfatičnegatkiva) in levkemijo. Končno diagnozo posta-vimo s hitrim testom krvi na prisotnost pro-titeles proti FIV in FeLV virusu.

ZdrZdrZdrZdrZdraaaaav lv lv lv lv ljenjenjenjenjenj ej ej ej ej e

Mačji aids in mačja levkoza sta neozdrav-ljivi bolezni. Zdravimo lahko zgolj sekundar-ne bolezni, ki nastanejo zaradi oslabljenegaimunskega sistema. Če mačka ne je, ji po-magamo s podporno terapije v obliki infuzijali dodatnega hranjenja z visokoenergetski-mi hranili. Ob postavitvi diagnoze lastnikeopozorimo na zelo verjetno pogosto zdrav-ljenje z antibiotiki, saj velikokrat le-ti še za-virajo delovanje škodljivih bakterij. Lastni-kom tudi svetujemo, naj mačko zadržujejov stanovanju, saj se na ta način izogne stikuz bakterijami, virusi in drugimi mikroorga-nizmi, ki povzročajo sekundarne infekcije,poleg tega pa tako tudi poskrbijo, da se bo-lezen ne širi. Koliko časa lahko mačka šeživi od postavitve diagnoze, je odvisno odtega, v kateri fazi je bila bolezen diagno-sticirana in od intenzivnosti sekundarnihinfekcij.

P rP rP rP rP reeeeevvvvvent ivent ivent ivent ivent iva oka oka oka oka okužbeužbeužbeužbeužbe

Proti mačjemu aidsu cepljenje ni možno,lahko pa mačke cepimo proti mačji levkozi.Prvič lahko to cepljenje opravimo že pri 8tednih starosti, ponovimo čez 4 tedne, natopa obnavljamo enkrat letno. Pred ceplje-njem proti levkozi je priporočljivo mačkotestirati s hitrim testom, da izključimo ver-jetnost morebitne predhodne infekcije zvirusom FeLV.

Tveganje za okužbo lahko pri mačkahzmanjšamo s pomočjo kastracije oz. sterili-zacije. Kastrirane oz. sterilizirane mačkese raje zadržujejo doma in se ne zapletajov pretepe zaradi samičk in teritorija, razenv primeru, ko jih drugi mački napadejo.

Potrebno je še poudariti, da nobeden odomenjenih virusov ni nevaren ljudem, zatoni nobenega razloga, da bi morali mačko popostavitvi diagnoze evtanazirati. Potrebnoje sicer uvesti nekatere prilagoditve, pred-vsem pa se morajo lastniki zavedati, da jenaravna odpornost okužene mačke zelozmanjšana in je obisk pri veterinarju nujenže takoj ob pojavu kakršnih koli bolezen-skih znakov. Če okužena žival, ki se gibljetudi na prostem, še ni sterilizirana oz. kas-trirana, je priporočljivo poseg opraviti čimprej, da zmanjšamo možnost širjenja viru-sov.VVVVVesna Presna Presna Presna Presna Pre m re m re m re m re m ru Kru Kru Kru Kru Krž ičn ikž ičn ikž ičn ikž ičn ikž ičn ik, , , , , dr.vet.med.

priloga dolenjskega lista2020 AVTO TIMES PREDSTAVLJA

Test: mazda 3 sport 1,6

Kompaktna japonkaNova generacija mazde 3 ima težko nalogo, saj mora v ne ravno pr

ijaznih časih nadaljevati zelo uspešno zgodbo prejšnjega modela,ki je v Evropi je našel 472.000 kupcev (v Sloveniji 2100), po celem svetupa preko 2 milijona. A pri Mazdi verjamejo v svoj novi izdelek.

Prvo mazdo 3 so predstavili leta 2003in takoj je dosegla velik uspeh ter pre-jela številna priznanja. Novinka je za 45milimetrov daljša in za 5 višja, ob tem paje avto celo malenkost lažji, saj so priizdelavi uporabili lažje, a konstrukcijskotrdnejše materiale. Podoba nove trojkeje prepoznavna podoba cele mazdinedružine. Cilj dominantne sprednje ma-ske in rešetke je, da bodo vsi že na dalečvedeli, da prihaja mazda. Športni značajpoudarjajo ostri prelomi linij in velikiblatniki, podobno kot na večji šestici.Izrazita klinasta linija omogoča odličenkoeficient zračnega upora 0,30, kar jemed boljšimi v tem razredu.

Velike pohvale zasluži tudi notranjost,kjer so že na prvi pogled in otip opazninovi materiali in odlična končna obdela-va. Novi so merilniki in celotna sredin-ska konzola z novim osrednjim multi-funkcijskim displejem. Vedno sem se zveseljem usedel za volan, saj so vozni-kov delovni prostor, položaj za volanomin ergonomija odlični. Sedalni del sede-

žev je sedaj za 2 centimetra daljši, zatoje ob izdatni nastavitvi sedeža in volan-skega obroča počutje za volanom zareszelo dobro. Vsa stikala so smiselno raz-porejena in vedno pri roki, prav takomajhna v usnje oblečena ročica menjal-nika. Prostora je dovolj tudi zadaj, prt-ljažnik pa je s 340 litri v povprečju raz-reda. Zelo dobra je tudi zvočna izolaci-ja, tako da vožnja z višjimi motornimivrtljaji, kakršno zahteva 1,6-litrski ben-cinski motor, če želite iz njega izvlečivse zmogljivosti, ni nikoli naporna. Mo-tor je že stari znanec, za novo trojko paso mu namenili samodejno nastavitevfaze ventilov, dodajanje moči pa se sedajvrši preko elektronsko upravljane sto-palke plina in ne več s pomočjo žice. Toje po eni strani omogočilo vgradnjo tem-pomata, po drugi strani pa ugladilo de-lovanje motorja in znižalo porabo. S 77kW oz. 105 KM ne nudi ravno dirkaškihužitkov, je pa povsem dovolj za normal-no pohajkovanje po mestu in zadovolji-vo potovalno hitrost na avtocesti.

Novinka je nasledila platformo in pod-vozje od predhodne generacije, kar jam-či dobre vozne lastnosti. No, strokov-njaki so vseeno stopili stopnico višje inkaroseriji dali številne ojačitve, s čimerso dosegli še boljšo stabilnost in manjvibracij. Vožnja je zato pravi užitek, ka-roserija se v zavojih skoraj ne nagiba,grbin in lukenj na cesti pa se skoraj nečuti. K dobrim voznim lastnostim pripo-more tudi elektrohidravličen volan, ki jeneposreden in natančen, tako da imateves čas občutek, da ste gospodar vozila.Hitra vožnja skozi zavoje zna včasihpripeljati do zdrsa nosu, kar se da hitrokorigirati, medtem ko zadek strumno

spremlja narekova-no linijo vožnje. Zabolj športen užitekpa bo potrebno ku-piti trojko z močnej-šim motorjem. Zamočnejše motorjeso pripravljene tudizavore, ki odličnoprijemajo in na suhicesti vozilo ustavijood 100 km/h v 39metrih.

Mazda je z novotrojko ponovno na-redila velik koraknaprej in se niti malone boji novih konku-rentov na trgu. Žepregovorno bogataoprema, visoka stop-nja varnosti, lep vi-dez in preverjeni mo-torji so tisto, kar sikupci želimo.BorBorBorBorBorut Štut Štut Štut Štut Štajnaherajnaherajnaherajnaherajnaher

Prvo mazdo 3 so predstavili leta 2003 in takoj dosegla velik uspeh ter prejela številna priznanja,novinka pa uspešno nadaljuje začeto delo.

TTTTTehnični podatki :ehnični podatki :ehnični podatki :ehnični podatki :ehnični podatki :Motor: štirivaljni bencinski,

štirje ventili na valj; prostorni-na: 1598 ccm; največja moč:77 kW/105 KM; največji na-vor: 145 Nm pri 4000 vrt/min;dolžina: 4460 mm; širina:1755 mm; višina: 1470 mm;medosna razdalja: 2640 mm;menjalnik: 5-stopenjski ročni;prtljažnik: 340 l; najvišjahitrost: 184 km/h: pospešekod 0 – 100 km/h: 12 s; po-vprečna poraba na 100 km:8,5 l

2121priloga dolenjskega listaZABAVNA GLASBA

Lea je slavilana Etnokostelu

Odgovor na nagradno vprašanje izprejšnje številke se glasi: Krave plava-jo po morju.

Med prejetimi odgovori smo izžrebaliJakoba Grahka iz Novega mesta.

Novo nagradno vprašanje: Naveditenaslov novega skladbe, s katero jeLea Likar zmagala na letošnjem Et-nokostelu. Odgovore s svojim naslo-vom pošljite do ponedeljka, 17. avgu-sta, na naslov: Dolenjski list, p.p.212, 8001 Novo mesto, “Za Živo”, alina elektronski naslov tajnistvo@dol-list.si. Med odgovori bomo izžrebalinagrajenca, ki bo prejel zgoščenko, po-klanja jo uredništvo Dolenjskega lista.

Mlada pevka Lea Likar iz Kočevja je s pesmijo Mojdom je tam prepričljivo zmagala na Etnokostelu

2009. O nastopu na festivalu etno glasbe jerazmišljala že lani, a je ocenila, da je bolje, če še malopočaka. Solistični nastop je bil zanjo nekaj novega inker ima rada nove izzive, je priložnost zgrabila zobema rokama.

20-letna Lea prihaja iz glasbene družine, ima še mlajšo sestroPetro. Osnovno in srednjo šolo je obiskovala v Kočevju, sedaj paštudira v Ljubljani. Že od nekdaj je bila glasna in je rada pela. V šalipravi, da je prej pela kot govorila. Začelo se je s pesmicami v vrt-cu, nadaljevalo v cerkvenem zborčku. Pri devetih letih je namrečv ljubljanski stolnici pela Ave Marijo. Kmalu je zborček narasel vdekliški zbor, sledila so tekmovanja, dekleta pa so se lotevala raz-ličnih projektov. Poleg petja se je Lea pri desetih letih vpisala vglasbeno šolo h klavirju. Sedaj ima zaključeno nižjo stopnjo iz klavir-ja in francoskega roga, ki ga že peto leto igra pri Pihalnem orkestruKočevje. Obenem je članica vokalne zasedbe Vocabella, ki goji petjepopevk in črnske duhovne glasbe. Vsi člani njene družine pojejov mešanem pevskem zboru Kočev’c.

Konec junija si slavila na letošnjem festivalu Etnokostel vFari. Kakšne občutke si imela v zaodrju, na odru ?

Pojem že dvanajst let in stala sem že na mnogih odrih, zato tremani bila prevelika. Pozitivno razmišljanje zelo pomaga pri koncen-traciji, vživljanju in izvedbi. Na odru me je navdajal nek čudenobčutek, kot da poje nekdo drug. Šele pri prvem refrenu sem doje-la, da sem to jaz. Z dvema spremljevalnima pevkama sem uživala.Povedale in zapele smo zgodbo, ki so jo ljudje očitno razumeli invzeli za svojo.

Kdo je zate napisal festivalsko pesem? Si se v njej našla?V pesmi se ni bilo težko najti, saj pripoveduje o življenju in ljubez-

ni. To je zgodba, ki jo je verjetno doživel vsakdo izmed nas. Nalogavsakega pevca pa je, da poskrbi za prepričljivo in iskreno interpre-tacijo. Najprej je nastal tekst, ki ga je napisala moja mama Andreja.Svoje želje in ideje sem nato zaupala odličnemu glasbeniku, ust-varjalcu glasbe in aranžerju Mihi Goršetu. Pri ustvarjanju glasbeje upošteval moje pripombe in uspešno sodelovanje je obrodilosadove.

Prišla, zapela in zmagala, bi lahko rekli. Kaj ti pomenizmaga na Etnoko-stelu?

Zmage na festiva-lu res nisem priča-kovala. V prvi vrstigre za veliko prizna-nje, da sem v tem,kar delam, dobra.Posebnost tega fe-stivala je, da nasto-pajoči med sabo iz-birajo najboljšega.Ko so ta laskavi na-slov podelili pravmeni, je bila to za-me že dovolj velikapotrditev, saj so bilav konkurenci znanaimena in zvenečiglasovi. Prava evfo-rija pa je nastopila,ko sta mi strokovna

komisija v dvorani in komisija radia Univox podelili najvišje števi-lo točk in s tem zmago. Adrenalin, navdušenje, razbijanje srca …,obožujem ta občutek!

Kakšni so bili odzivi na tvojo zmago?Prejela sem veliko čestitk z vseh strani, objavljeno je bilo nekaj

besed in slik v različnih medijih, česa posebnega pa ne morem iz-postaviti. Vesela sem, da so me ljudje pospremili z odobravanjem,osebno zadovoljstvo pa je tako in tako najpomembnejše.

Je to odskočna deska za tvojo nadaljnjo glasbeno pot?Po končani osnovni šoli sem se odločala, ali naj se glasbe lotim

profesionalno ali naj jo imam za hobi in užitek. Po tehtnem razmis-leku sem se odločila za drugo. Do sedaj je bil glasbi namenjenskoraj ves moj prosti čas, ker v tem uživam, glasba me sprošča inpolni z energijo. Želim, da bi te občutke za vedno ohranila. Z glas-bo se nočem ukvarjati zaradi denarja, slave, ampak zaradi glasbesame. Vesela bom vsake nove ideje, ponudbe in če se bo pokaza-lo, da je zmaga odskočna deska, bom vesela nove priložnosti.

Kdo ti najbolj stoji ob strani, na koga se lahko zaneseš?Največ podpore sem deležna v krogu svoje družine. Vsem sem

hvaležna za možnost in priložnost, da sem razvila svoj talent. Obstrani mi stojita tudi iskreni prijateljici Špela in Tanja. Podporodobivam tudi od glasbenih kolegov iz zborov in orkestra ter večineznancev, ki se z mano veselijo uspeha.

Pripravljaš nove avtorske skladbe?Pesem za Etnokostel 2009 je bila napisana priložnostno in ver-

jetno bo naslednja prav tako. Ko se bo pokazal nov izziv, ga bom zveseljem sprejela. S sedanjo ekipo smo se odlično ujeli. Mordabomo sodelovanje ponovili, morda pa se bom stvari lotila čistodrugače. Ne vem, bomo videli.

Razmišljaš o snemanju prvenca?Mogoče potiho razmišljam o naslednji skladbi, za album pa je

vsekakor prezgodaj. Pesem Moj dom je tam je prva, ki je nekakosamo moja. Rada bi se preizkusila še v drugih žanrih, potem bomopa videli ...

S kom si doslej že sodelovala na glasbenem področju?Kot pevka dekliškega zbora Deorina sem sodelovala s ko-

reografinjo Mojco Horvat, večkrat sem zapela ob spremljavi Pihal-nega orkestra Kočevje, vokalno tehniko “speech level singing” paše vedno izpopolnjujem pri Nataši Nahtigal.

Kakšne so tvoje ambicije?Kot sem že omenila, sem se glasbe lotila neprofesionalno. Po

zmagi so se ambicije malce spremenile, ampak ne veliko. Tako kotdo zdaj, bi rada uživala v petju, se preizkusila v popevkah, mogočev džezu. Želim napisati kakšno avtorsko pesem, ki jo bom izvedlapo svoje in bo samo moja. V prihodnosti upam tudi na sodelovanjez že uveljavljenimi glasbeniki, še večji izziv pa bi bilo ustvarjati skakšnim novim talentom. Čakam na izziv, ko se bodo energije inmisli ujele. In takrat me boste znova slišali.

Pa še nasvet mladim pevkam. Kako naj se lotijo svoje pev-ske kariere?

Delati moraš, kar ti je všeč in se za to kar se da potruditi. Ostatimoraš zvest samemu sebi. Sicer pa sem mlada pevka in bi bil kak-šen dober nasvet tudi zame zelo koristen.Besedilo in fotografija: RRRRRudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašič

Lea je že na generalki pred nastopom na Etnokostelu zapelanadvse prepričljivo.

priloga dolenjskega lista2222 DOMAČE VIŽE

Janez Pezdirec s pevci iz Bele krajineJanez Pezdirec je doma iz Slamne vasi pri Metliki.

Je zbiratelj ljudskih pesmi, pevec, fotograf. Zzbiranjem ljudskih pesmi se je pričel resneje ukvarjati,ko je pred štirimi leti izgubil službo. Kmalu bo zagledalasvetlobo dneva brošura o kraški lepotici Bečki jami, skatero bi Janez rad opozoril na lepote te podzemnejame, ki leži nedaleč od njegove rojstne vasi.

“Bečko jamo so raziskovali številni fantje, a brez primerne opre-me, a imeli so le veliko volje. V nekaj letih so jo usposobili zavodene oglede. Vsak čas bo izšla brošura, v kateri opisujem taprizadevanja in naprezanja. Besedilo bo podprto s številnimi foto-grafijami, ki sem jih posnel sam. Rad bi, da si pride ogledat Beč-ko jamo čim več ljudi, splača se. Brez strokovne pomoči črnoma-ljskih jamarjev in strokovnjakov z one strani Gorjancev bi težko šlo.Spoznal sem, da so ljudje pripravljeni sodelovati, le navdušiti jih jetreba znati. Veliko so pripravljeni postoriti zastonj, za srce in dušo.To je še posebno pomembno v času, ko vse prepogosto presojamoljudi in dogodke skozi denar,” pripoveduje.

Večina najinega pogovora pa se bo vseeno sukala okrogglasbe.

“Res je. Zanima me predvsem belokranjska ljudska pesem.Doslej sem poskrbel, da je zabeležena na štirih zgoščenkah. Prvanosi naslov Ob zlati poroki. Posneli smo jo v studiu Andreja Baju-ka, znanega narodnozabavnega glasbenika, ki ima na Radovici svojansambel, v katerem pojem in igram kontrabas. Na ploščku jedvajset pesmi, tako kot na vseh naslednjih. Do zdaj se je tako nabra-lo že osemdeset pesmi, kar sploh ni malo. Na prvem CD-ju pojejopoleg mene še moja starša, mama Stanka in oče Ivan, očetovasestrična Karolina Prus in njen mož Anton, ki pa je pred časomumrl. Karolina živi v Novem mestu. Z isto zasedbo smo izdali tudidrugo zgoščenko z naslovom Od dedka do vnuka. Tudi to smoposneli pri Andreju.”

Na tretji zgoščenki Iz starih spominov pa je povsem novazasedba pevcev.

Ja. Vesel sem, da so se mi pridružili Marija Režek, Jožica Kle-menčič, Rajko Mihelič, Dušan Brecelj in Janez Matkovič, ki žeskoraj tri desetletja poje pri Metliškem oktetu Vitis in ima zatoveliko pevskih izkušenj. Po potrebi se vključita tudi moja sinovaAleš in Miha. Prvi z basom, drugi z bugarijo. Ustanovili smo KD

Vezilo, da se lahkoprijavimo na občin-ski razpis za dodeli-tev sredstev, name-njenih v občinskemproračunu ljubitelj-skim skupinam. Do-bimo bolj malo de-narja, a kdor ni za-dovoljen z malim,pravi pregovor, tudivelikega ni vreden.

Četrta zgoščen-ka Večeri pod lipoje izšla pred krat-kim.

Naj se pohvalim,da imamo že vsepripravljeno za na-slednji projekt. Veli-ko pesmi mi je po-vedal moj oče, sicer

pa si jih zapisujem na terenu, ko srečujem starejše ljudi. Pri delumi pomaga s strokovnimi nasveti Dušan Kunej z Glasbeno narodo-pisnega inštituta Slovenije. Na pomoč pa rada priskoči tudi gospaJasna Vidakovič, ki je bila dolga leta zaposlena na uredništvu zaljudsko glasbo na Radiu Slovenija. Pohvaliti moram vsakoletnoprireditev Tako se je pelo in igralo nekoč, ki jo v okviru mednarod-nih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad pripravljametliški JSKD z Matjažem Rusom na čelu. Po koncu nastopa - letosbo že drugič pri Treh farah v Rosalnicah - strokovnjak iz Ljubljanenastopajočim pove, kje so bili dobri, kako bi bilo bolje, kaj gojiti inkaj morda opustiti. Ne gre za kritiko, ki bi vzela ljudem voljo dodela, ampak za spodbudo. Vsako novo zgoščenko predstavimo naposebni prireditvi. Vedno nas pride poslušat veliko ljudi, še pose-bej sem vesel svojih sovaščanov. Ženske ponavadi spečejo pecivo,možje prinesejo vino, da je tudi po prireditvi čim bolj domače,veselo in prijetno.

Veliko nastopate?Še kar. Največ v Beli krajini. Družimo pa se tudi s podobnimi

skupinami v Sloveniji. Radi se primerjamo, učimo, saj vemo, da niznanja nikoli preveč. Kdaj pa kdaj nas povabijo na radio ali televizi-jo. Radio Slovenija nam je obljubil posneti z nami malo daljšo od-dajo. Pred kratkim smo nastopali v Benečiji, kjer so nas zelo leposprejeli. Vadimo enkrat tedensko pri Breclju v Bereči vasi. Vaje soprijetna druženja, ki so pogostejša pred nastopi in snemanji.Priznam, da sem z vsem tem že malce zasvojen. Brez glasbe, ki jodopolnjujem s fotografiranjem, bi težko živel. Leta 2005 sem pri-pravil v rojstni vasi fotografsko razstavo z naslovom Zima v Slam-ni vasi. Poslikal sem vse hiše v naselju in razstavo si je ogledaliveliko obiskovalcev iz Bele krajine in od drugod.”TTTTToni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperič

Odgovor na nagradno vprašanje izprejšnje številke se glasi: o Beli kra-jini.

Med prejetimi odgovori smo iz-žrebali Marijo Štefančič iz Drenov-ca.

Novo nagradno vprašanje: H kateribelokranjski občini sodi Slamnavas? Odgovore s svojim naslovompošljite do ponedeljka, 17. avgusta,na naslov: Dolenjski list, p.p. 212,8001 Novo mesto, “Za Živo”, ali naelektronski naslov tajnistvo@dol-list.si. Med odgovori bomo izžrebalinagrajenca, ki bo prejel zgoščenko,poklanja jo uredništvo Dolenjskegalista.

2323priloga dolenjskega listaV KUHINJI PRI NAŠIH BRALCIH

Pavletu kuhalnica ni tujaVečina moških se v kuhinji ne znajde najbolje in si kaj več od na oko

pečenih jajc ne zna pripraviti. A so izjeme in Šentjernejčan PavleTurk je med njimi.

Brez zelenjave v kuhinji ne gre.

Jed je gotova in čaka lačna usta. Pavle lepo pripravi tudi mizo, na kateri nemanjka šopek travniškega cvetja, ki ga je dan prej prinesel z Javorovice.

Že petnajst let, odkar je vdovec, si samgospodinji in sem spada tudi kuhanje kosi-la. Vsak dan si sam pripravi topel obrok,čeprav je v Šentjerneju kar nekaj gostiln,kjer bi lahko kosil. “Rad jem doma, v miru,to, kar si želim. Res pa je, da ne komplici-ram in imam rad enostavne stvari,” praviPavle, mnogim poznan kot dolgoletni ravna-telj domače šole, pa predsednik šentjerne-jskega turističnega društva, občinski svet-nik, pohodnik, zeliščar in še marsikaj.

Res, da so ga v kuhanje malce prisilileživljenjske okoliščine, a kuha mu že prej nibila španska vas. Prve nauke je dobil kototrok pri teti na Zajčjem Vrhu, ki je bila od-lična kuharica in je bila nepogrešljiva naporokah, ko se je še kuhalo doma. In se jeučil, tudi v prosveti. Pavle pravi, da je ved-no rad prisluhnil pogovoru učiteljic, ko sose pogovarjale o kuhi, ravno tako je mar-sikakšen pameten nasvet dobil od šolskegakuharja Naceta. To mu je prišlo še kakoprav, ko je hudo zbolela žena Mira. V dolgo-trajni bolezni, ko je bila veliko po bolniš-nicah, je Pavle sam skrbel za majhna otro-ka, jima kuhal, pral, pospravljal. “Vsa taopravila mi niso bila v breme, v kuhanji paprav uživam,” pravi Pavle, ki se je dobro

znašel tudi sam. Sin Alen in hčerka Ber-nardka sta si namreč že ustvarila svojidružini.

Iz Pavletovega blokovskega stanovanjasredi Šentjerneja tako vsak dan zadiši pojedi. Rad ima jedi z žlico, od raznih enolonč-nic do fižolove juhe in jote, do kislega zeljaz žganci, stročjega fižola s krompirjem inocvirki, rižote … Za naš obisk je izbral špa-gete z mletim mesom in zeleno solato. “Tojed obožujejo moji trije vnuki in kadar so primeni, skupaj kuhamo, pa jo bomo še da-nes,” je rekel Pavle, ki se v kuhinji znajdecelo bolje kot marsikatera ženska. O temsmo se prepričali. Čebulo – zelo veliko, daza omako ni potreboval prav nič moke - jena drobno narezal en dva tri, jo prepražil naolju, nato pa dodal zmleto svinjsko meso.Sledili so na drobno narezano korenje, para-dižnik, česen, rezina gomolja zelene, ki daposeben okus, malo kasneje še paradižni-kova mezga, ravno tako Pavletovo delo. Inseveda začimbe, brez vegete! “Uporabljamveliko zelenjave, kar najdem v hladilniku,vržem v lonec,” pravi Pavle, ki ne kuha poreceptu, niti sestavin ne tehta. Vse dela poobčutku. Spominja se, da si je takoj, ko jeostal sam, pripravil seznam 30 različnih

jedilnikov, “da si ne bi vsak dan preveč belilglave, kaj naj skuham, a sedaj ga ne potre-bujem več”.

Med praženjem in mešanjem je naš ku-har pripravil skledo zelene solate z bučnimoljem, v njej ni manjkalo česna. Z domače-ga vrta mu je solato prinesla hčerka, kot šemarsikatero drugo zelenjavo in sadje, vča-sih pa je Pavle imel celo svoj vrt. Sicer pakot navdušen pohodnik, ki vse leto pridnonabira zelišča in tudi kake začimbe, ve, daje treba skrbeti za zdravje. Tako je ob jedi,ki je bila zelo okusna, postregel s svojimbezgovim sokom, za sladico pa ponudilkompot iz kutin in hrušk. Tudi na tem po-dročju je Pavle občudovanja vreden. Policenjegove kleti se šibijo od skoraj tristo kozar-cev vloženega sadja in zelenjave, od kumar-ic, pečene paprike, ajvarja, paradižnikovemezge, do steklenic domačega bezgovegasirupa, malinovca, raznih zeliščnih tinktur,borovničevca, orehovca itd.

Pavle je torej moški, od katerega bi selahko marsikaj naučila vsaka ženska, splohkakšna mlada gospodinja. Njegovo vodilo vkuhinji namreč je: hitro, enostavno in zdra-vo!Besedilo in fotografije:L idiLidiLidiLidiLidija Marja Marja Marja Marja Markkkkkele le le le ljjjjj

Del vloženega sadja in zelišč izPavletove kleti.

priloga dolenjskega lista2424 DRUŽINSKI KOTIČEK

Pravni nasveti

Kaj pomeni začasno čakati na delo?Pred kratkim je Državni zbor RS spre-

jel Zakon o delnem povračilu nadomesti-la plače (ZDPNP), na podlagi katerega se-daj nekateri delodajalci napotijo delavcena začasno čakanje na delo. Ker se takš-ni delavci večkrat obračajo name z vpraša-nji, kaj to zanje pomeni, ali bodo ostalibrez zaposlitve in zakaj so ravno oni napo-teni na čakanje, bom poskušal, kolikor mipač dopušča prostor, na tem mestu odgo-voriti na tovrstna vprašanja.

Omenjeni zakon je t.i. interventni za-kon (veljal bo le do 31. 3. 2011), s katerimželi država omejiti učinke svetovne gospo-darske krize in ohraniti čim več delovnihmest. Pri mnogih delodajalcih se je zara-di gospodarske krize in zmanjšanja po-vpraševanja po njihovih proizvodih alistoritvah obseg dela tako zmanjšal, da nemorejo več zagotavljati dela za vse svojedelavce in so takim delavcem primoraniodpovedati pogodbe o zaposlitvi. Ker pasvetovna gospodarska kriza ne bo trajalav nedogled, bo pri delodajalcih lahko pokoncu krize prišlo spet do povečanja ob-sega dela in s tem do novega zaposlovan-ja. Zato, da bi omejili takšno odpuščanjedelavcev v času krize, je bil med drugimsprejet tudi ta zakon. Po tem zakonu de-lodajalcem, ki izpolnjujejo določene pogo-je in ki pod določenimi pogoji napotijo de-lavce na čakanje, Zavod RS za zaposlova-nje delno (50%) povrne izplačana nado-mestila plač za te delavce ter jim tudi po-

vrne stroške usposabljanja ali izpopolnje-vanja, dokvalifikacije oziroma prekvalifi-kacije takšnih delavcev. Stroški “presež-nih” delavcev se za delodajalca tako bist-veno zmanjšajo in se tako delovna mestavsaj začasno ohranijo.

Delodajalec lahko po ZDPNP napotiposameznega delavca na začasno čakanjena delo za obdobje največ 6 mesecev, zmožnimi prekinitvami. V tem obdobju de-lavec ne dela (je doma), ima pa pravico donadomestila plače v višini 85% povprečneplače, ki jo je prejemal v zadnjih treh me-secih, pri čemer nadomestilo ne sme bitimanjše od minimalne plače (sedaj 589,19evrov bruto) in ne sme presegati višineplače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.Delavec ima v tem obdobju pravico in ob-veznost, da se usposablja (po programu inv času, ki ga določi delodajalec), in sicer20% časa čakanja na delo. Po koncu ob-dobja ima delavec obveznost, da se na za-htevo delodajalca vrne na delo.

Delodajalec v tem obdobju ne bo smelodpovedati pogodb o zaposlitvi delavcem izposlovnih razlogov in ne bo smel odrejatinadurnega dela, če ga lahko opravi z delav-ci, napotenimi na začasno čakanje. Zaposlovno leto, v katerem je prejemal sred-stva, ne bo smel obračunati in izplačatinagrad organom vodenja in nadzora, pravtako pa v zakonsko predpisanem roku nebo smel začeti postopka likvidacije.MarMarMarMarMarkkkkko Što Što Što Što Štamcaramcaramcaramcaramcar, , , , , odvetnik

Otroci imajo počitnice,starši pa služboŽivljenje je tisto,kar se zgodimedtem, ko delaš druge načrte.

(John Lennon)Naši šolarji so že kar globoko zakorakali

v počitniške dni. Mesec dni že preživljajo vbrezskrbnosti, jutranjem poležavanju inbrez šolskih obveznosti. Kadar so otrocidoma, kaj hitro začnejo tožiti, da nimajo kajpočeti in kmalu tudi ugotovijo, da jim jedolgčas. Verjetno se bo marsikdo strinjal zmislijo psihologa Bogdana Žorža, da nitežjega opravila na svetu, kot nič početi oz.živeti v brezdelju. Zato lahko vsi v družiniposkrbite, da bodo otroci v svojih počitni-ških dneh vendarle imeli kaj početi. Skupajz njimi lahko oblikujete njihov počitniški

dan. Naj ne bodo ekrani v hiši edina otro-kova “okupacija” v času, ko staršev ni doma.

Za otroka je sicer najenostavneje prese-dati se od računalnika do televizorja. Todaekran mu ne bo razvil ne delovnih navad neodgovornosti ali vrednot, potrebnih za živ-ljenje. Dogovorite se, kaj lahko otrok po-stori v hiši v času, ko je sam doma. Glede nanjegovo starost, zmožnost in sposobnost sevsak večer dogovorite z otrokom in pomožnosti zapišite na “listek proti pozabljan-ju”, kaj vse bo naredil dopoldne, ko vas nebo doma. Pospravljanje, drobne priprave zakuhanje kosila, nakup v trgovini, skrb zahišnega ljubljenca (čiščenje, sprehod …) -vse to so opravila, ki jih zmore marsikateriotrok. Seveda pa je najpomembneje medse-bojno zaupanje. Otrok bo po opravljenemdelu zagotovo zadovoljen in ponosen nase.

Izpolniti dogovor in dokazati svojo odgovor-nost pomembno vpliva na otrokov razvoj.

Seveda morajo imeti šolarji tudi možnostiza sproščeno in kakovostno preživljanjeprostega časa. Teh možnosti je ogromno.Mednje sodijo jezikovni tečaji, tabori,športne dejavnosti in različne ustvarjalnedelavnice. Izbira je sicer velika, od debelinestarševskih denarnic pa je odvisno, kamboste otroka vpisali. Morda prisluhnetenasvetom prijateljev, sodelavcev, ki vamopišejo svoje izkušnje potem, ko se je nji-hov otrok podobne aktivnosti nekoč žeudeležil. Lahko pa se odločite le po opisuprograma dejavnosti ali kraja, območja, kjerse določeno dogajanje odvija. Vsekakor seje dobro natančno informirati o tem, kamboste svoje nadebudneže poslali, kdo bonjihov mentor, kdo njihov soudeleženec inkaterih veščin in vrednot se bodo imeli pri-ložnost (na)učiti. Dobro je, če se ima otroklepo, ob tem pa se še veliko reči nauči.Pomembno je, da se z otrokom resno pogo-vorite o njegovih potrebah, željah in priča-kovanjih pred odhodom na počitniško ani-macijo in da nadvse resno in zavzeto prislu-hnete njegovim doživetjem in novim izkuš-njam po vrnitvi s tabora, iz kolonije, iz jez-ikovne počitniške šole ali iz drugih ust-varjalnih delavnic.

Pri odločitvah in izbiri destinacije in pro-grama samega lahko otroku veliko poma-gate starši, saj svojega otroka najbolje po-znate. Toda pri izbiranju pazite, da izhajateiz potreb, želja in interesov svojega otrokain niti za hip ne pozabite, da izbirate zanj.Vsekakor upoštevajte otrokovo mnenje, kajin kam si želi, saj mu počitniško dogajanjein doživljanje ne sme biti v breme, temvečveselje in užitek.

Če imate v družini starejšega šolarja, ver-jetno marsikdo izkoristi svoj počitniški pro-sti čas tudi za prvi zaslužek. Največ iz-kušenj in denarja si pridobijo prilagodljivi,delovni, iznajdljivi in strpni, predvsem paodprti za pridobivanje novega znanja. Po-membno je, da se mladi zavedajo, da jim boprav počitniško delo kasneje lahko vstopni-ca za redno zaposlitev. Zato sta njihova od-govornost in vestnost pri opravljanju ka-kršnega koli dela zelo pomembni.MatMatMatMatMateeeeeja Pja Pja Pja Pja Peeeeetrictrictrictrictric

FO

TO

: I.

NO

VA

K

2525priloga dolenjskega listaVRTNARSKI KOTIČEK

Arnika

Celi čustvene raneArnika je gorska lepotica in kot taka

divje raste tudi na na čarobnih Gorjancih.Tjakaj smo se podali letos zgodaj poleti inpripravili poseben cvetni pripravek izarnikinih cvetov. Ob tem se je pokazalo,da bi lahko arnikin cvetni pripravek upo-rabljali kot pomoč pri ozaveščanju pa tudipri celjenju starih čustvenih ran.

Rumeno cvetočo rastlino (lat. Arnicamontana L.) uvrščamo v družino nebi-novk (lat. Asteraceae), kamor sodi precejprav lepo cvetočih rastlin, kot je malamarjetica pa tudi veličastna sončnica. Vtej družini je tudi ameriški slamnik, ki sev farmaciji uporablja pri krepitvi imun-skega sistema. Volčji zobci oziroma svet-ega Antona roža, kot sta dve od domačihimen za arniko, je ena bolj priljubljenihslovenskih zdravilnih rastlin. Arnikinicvetovi, namočeni v alkoholu, so bili se-stavni del domače lekarne. Ta arnikinatinktura se uporablja pri raznih udarcih.

Zanimivo je, da se tudi v homeopatiji arni-ka prav tako uporablja pri “udarcih”, ven-dar pa so ti na vseh nivojih, torej na teles-nem, čustvenem, kot tudi mentalnem.

V cvetnem zdravljenju se cvetni pripra-vek arnikinih cvetov uporablja za oza-veščanje “udarcev”, ki so nas podrli in smojih doživeli v naši preteklosti, a so nam ševedno ostali v podzavesti. To so lahkoboleče izkušnje iz otroštva, srčne rane …Ob jemanju teh cvetnih kapljic se pričnesicer boleč proces ozaveščanja, ko se karnaenkrat v naši duševnosti spet pojavijoboleči občutki. Vendar pa tokrat lahko temobčutkom in z njimi povezanim dogodkomdodelimo pomen, s čimer se boleče ranezacelijo in postanejo brazgotine, ki nasspominjajo na uspešno prestane bitke inna modrost, ki smo jo ob tem dosegli.JJJJJAN KAN KAN KAN KAN Kozamerozamerozamerozamerozamernikniknikniknik, , , , , BFRP

Razmnoževanje vrtnic s potaknjenciVrtnica je ena najbolj priljubljenih vrtnih

rastlin, ki jo človek v okrasne namene vzga-ja že več kot 5.000 let. Vsako leto jih po sve-tu vzgojijo več milijonov, ki jih navdušeniljubitelji posadijo v svoje vrtove. Ker žlaht-nitelji vzgajajo vedno nove in nove sorte, sevsako leto izgubi iz drevesnic določenoštevilo sort. Marsikateri ljubitelj pa imadoma sorto, ki mu je ali drag spomin ali paje zanj tako lepa, da se od nje nikakor neželi ločiti. Kaj storiti v takšnem primeru, kose bojimo, da bo stara rastlina propadla za-radi starosti ali kar tako?

V takšnem primeru je najbolj logično, dajo razmnožimo. Ker večina drevesničarjevrazmnožuje vrtnice s cepljenjem, bi to sto-rili lahko tudi mi. Seveda pa bi za to moraliimeti ustrezno podlago, na katero bi cepiliželeno vrtnico. A podlage nimamo. Kaj pasedaj? Razmnožite jo s potaknjenci.

Ko vrtnica odcveti, si oglejmo poganjek,ki na koncu običajno dela že seme. Vrh ssemeni najprej odstranimo. Nato pa vrhnjatri očesa prav tako odstranimo, ker so pri

večini sort sterilna in iz njih nič ne odžene.Nato sledijo očesa, iz katerih bodo pognalinovi poganjki. Za potaknjenec potrebujemodelček poganjka z dvema ali največ tremiočesi. Spodnji list odstranimo in z ostrimcepilnim nožem ali sadjarskimi škarjamiodrežemo tik pod očesom. Na potaknjencusta ostala še dva lista, ki pa bosta oddajalapreveč vode, zato ju prikrajšamo za 1/3.

Potaknjenec je tako narejen. Posadimo galahko na prosto ali v lonček. Enostavneje je,če ga posadimo v lonček, in to zelo plitvo,vsega 1 cm globoko. Substrat smo predhod-no dobro zalili. Nato potaknjence po listihpoškropimo s pripravkom Agrostemin intekočim listnim gnojilom Foliar, da se bodohitreje ukoreninili. Tako tretirane potak-njence pokrijemo s prozorno vrečko, daimajo visoko zračno vlago. Lonček s potak-njenci postavimo na takšno mesto, da bo nasvetlem, vendar zavarovan pred direktnimsoncem.

Potaknjence vsak dan za minuto odkri-jemo, da se prezračijo, nato jih orosimo zmlačno vodo in zopet pokrijemo. Čez tedendni ponovimo tretiranje z Agrosteminom inFoliarjem in nato še enkrat čez 14 dni. Vdobrem mesecu dni bodo potaknjenci uko-reninjeni, zato jih odkrijemo in postopomaprenesemo na sončno mesto. Na stalnomesto jih presadimo v jeseni, meseca no-vembra.Besedilo in fotografije: S la S la S la S la S lav kv kv kv kv ko Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgonec

priloga dolenjskega lista2626 BERITE Z NAMI

Blake Morrison: Zagovor Johanna Gutenberga

Človeštvu je odprlneizmerna ozvezdja znanjaDa lahko berete te vrstice in listate po našem časopisu, gre zahvala

izumu, ki ima že kar dolgo brado, a je po več kot petsto letih ševedno uvrščen med najpomembnejše izume v zgodovini človeštva.Brez tiska – za ta izum namreč gre – bi človeštvo nikoli ne naredilotako silovitega in hitrega razvojnega kulturnega skoka, kot ga je, potemko so se na svetu pojavile prve tiskane knjige in odprle množicam širokopot do znanja in informacij. Za tem velikim in nadvse pomembnimizumom stoji človek, ki ga poznamo pod imenom Johann Gutenberg.

A kakor je njegovo ime splošno znano, onjem samem in o njegovem življenju vemorazmeroma zelo malo, zato je toliko bolj vab-ljivo branje, ki obeta pobliže spoznati to en-kratno zgodovinsko osebnost. Gre za romanBlakea Morrisona Zagovor Johanna Guten-berga v prevodu Dušanke Zabukovec, ki jepred kratkim izšel pri Cankarjevi založbi.

Britanski pisatelj Blake Morrison, avtorcele vrste leposlovnih in neleposlovnih del,med katerimi je bilo največje pozornostideležno spominsko delo In kdaj si zadn-jikrat videl očeta?, se je z romanom o izumi-telju tiska Gutenbergu lotil res težavne na-loge: prepričljivo izrisati življenje in oseb-nost znamenitega človeka, o katerem pričazelo majhno število ohranjenih dokumen-

tov. Raziskovalcem so na voljo le dokumen-ti, ki govore o njegovih sodnih sporih, po-sojilih, rentah, neplačanih obrestih, plačil-ih davkov na vino in o tožbi zaradi neizpol-njenih obljub, neznani pa sta celo točni let-nici njegovega rojstva (postavljajo jo okrogleta 1398) in njegove smrti (okrog leta1468), nobena njegovih knjig ni podpisanain za življenja ni nihče upodobil njegovegalika. Tako je pisatelj lahko zapolnil luknje,ki zevajo v dokumentiranih dejstvih Guten-bergovega življenja, le s presenetljivo do-brim poznavanjem razmer v obdobju, v ka-terem je izumitelj tiska živel, in z močjo pi-sateljske domišljije. Roman tako ostaja boljv risu leposlovja kot stvarne literature, abralcu vseeno odgrinja, kolikor je le mogo-

če, osebnost in življenje znamenitega Jo-hanna Gutenberga, hkrati s tem pa živopis-no podobo življenja in razmer v nemškihmestih Porenja v 15. stoletju.

Roman je napisan kot prvoosebna pripo-ved, ki jo Gutenberg narekuje mlademu pi-sarju ob koncu svojega življenje. Pred oblič-jem smrti meri in tehta svoje početje na temsvetu zelo odkritosrčno in do sebe nepriza-nesljivo, zagrenjeno sicer, ker so mu skuša-li njegov veliki izum odtujiti in ker od njegani bil deležen ne prave slave ne dobička, ahkrati notranje potolažen, ker se dobro zave-da velikega pomena, ki ga ima njegov izum začloveštvo. Ob pripovedi o otroštvu v rodnemMainzu, o šolanju, o poslovnih podvigih inneuspehih, o velikih in malih ljubeznih, opropadih in ponovnih vzponih pa o izgnan-stvih in vračanjih, ki se nizajo skozi življenj-sko pripoved, ves čas teče beseda tudi opočasnem rojevanju izuma tiska s premič-nimi črkami. Izum je zorel polnih dvajset letin se od prvih zamisli in prvih poskusov izde-lovanja črk, stavljenja in tiskanja izpopol-njeval do stopnje, da je Gutenberg lahkouresničil svoje življenjske sanje ter natisnilbiblijo, knjigo vseh knjig.

Prva tiskana knjiga v zgodovini človeštva,ki še dandanes velja za eno najlepše natis-njenih knjig na svetu, je obsegala 1282 stra-ni, izšla pa je v 300 izvodih (ohranjenih jihje še 49). Tedaj je Gutenberg že izgubil vsesvoje imetje, bil je pregnanec, njegov izumpa so si skušali prilastiti in črpati gmotnekoristi od njega drugi. Kasneje je tiskal šeeno biblijo, latinski slovar in drugo gradivo,predvsem pa odstranil pečat tajnosti ssvojega izuma. Po Gutenbergovi smrti se jetiskarska umetnost bliskovito razširila poEvropi in do konca 15. stoletja je delovalože več sto tiskarn, ki so natisnile okrogdvajset milijonov knjig. V nekaj desetletjihje tako izšlo precej več knjig, kot jih je predGutenbergovim izumom v dolgih 1.500letih. Dobrih sto let po Gutenbergovi smocelotno biblijo v svojem jeziku kot petnajstinarod na svetu dobili tudi Slovenci.Milan MarMilan MarMilan MarMilan MarMilan Markkkkkele le le le ljjjjj

Za lepši jezik

Vprašalniki, ankete …Slovenci smo ponosni na urejen in si-

stematičen šolski sistem ter dejstvo, da zna-mo (skoraj) vsi brati in pisati. Žal pa sem nespada funkcionalna pismenost.

Funkcionalno nepismen človek sicer znabrati, pisati in računati, a tega znanja v vsak-danjem življenju ne zna uporabljati. Zato imatežave že pri izpolnjevanju preprostih obraz-cev, saj ne razume navodil (npr. o uporabizdravil, z voznega reda ne zna prebrati podat-ka, kdaj odpelje avtobus, ne prepozna osred-nje teme krajšega časopisnega članka …).

Zdaj je čas razprodaj in če ne znate na pa-met pretvoriti pri nakupovanju odstotkov po-pusta v evre, je vaša funkcionalna pismenostprav tako šibka. Morda ste se kdaj mučilitudi s pisanjem prošnje in življenjepisa, koste iskali službo, ali s pisanjem opravičila …

No, v mednarodni raziskavi o pismenostiodraslih (IALS, 1998-2000), v kateri so sode-lovali odrasli od 16. do 65. leta iz 20 držav,so rezultati pokazali, da sodijo slovenskiodrasli v funkcionalni pismenosti med peti-no najslabše pismenih držav. V Sloveniji jekar 77 odst. odraslega prebivalstva po svojihdosežkih pod ravnjo, ki je potrebna za ra-

zumevanje in uporabo tiskanih (pisnih) in-formacij v vsakdanjem življenju.

A v današnjem članku bomo zadevo po-gledali z druge strani. Morda tudi v opraviči-lo izpolnjevalcem različnih obrazcev.

Mnogi vprašalniki in obrazci, ki jih izpol-njujejo ob različnih priložnostih in za raz-lične namene, so namreč sestavljeni površ-no. Če nas sprašujejo Ali nam lahko za-upate, kdo vam je priporočil našo agencijo?,imamo na izbiro le dva odgovora – DA aliNE. Šele na navodilo Napišite, prosim, kdovam je priporočil našo agencijo se pahljačaodgovorov razpre v nedogled. Tu morebitnepomisleke o nevljudnosti zavržemo z bese-do prosim.

Če natančno preberete vprašalnike, ki jihizpolnjujete, boste ugotovili, da v eni anke-ti oz. vprašalniku taka brezsmiselna in brez-vsebinska vprašanja celo prevladujejo. Na tobi morali biti pozorni tudi učitelji, ko sestav-ljajo teste, saj se tudi vanje včasih prikradetakšno vprašanje, ki prinaša točko ali točkeže z odgovorom DA (Npr.: Ali veš, kako jebila sestavljena antična grška komedija?).I rI rI rI rI rena Pena Pena Pena Pena Poooootttttočar Počar Počar Počar Počar Papeapeapeapeapežžžžž

2727priloga dolenjskega listaZDRAVSTVENI KOTIČEK

Avtogeni trening – sproščanje na ukazZamislite si, da ste sposobni ukazati svojemu telesu, naj se sprosti,

naj se resnično sprosti, in da se telo na to sporočilo tudi odzove.Natančno to lahko dosežete s pomočjo t.i. avtogenega treninga, ki jedejansko neka vrsta samohipnoze, ki se je lahko naučite v nekaj minutahin jo z namenom lajšanja vsakodnevnih stresnih situacij uporabljatevsak dan.

Avtogeni (samonadzorni, samouresniče-valni) trening se uporablja pri metodahzdravljenja različnih obolenj, tudi pri mi-grenah, zdi pa se, da je najučinkovitejši kot“krotitelj” stresa.

Trening je dejansko sestavljen iz vpeljaveuma in zavesti v neko pasivno, sproščenostanje, pri čemer istočasno telesu pošilja-mo niz sporočil, npr.: “Moj srčni utrip jemiren in pod nadzorom.” Raziskovalci trdi-jo, da lahko tako hipnotično pripovedovanjetelesu privede do fizioloških sprememb,vključno z globokim sproščanjem, ki člove-ka osvobodi stresa. Trdijo še, da z rednimivajami telo lažje pripravimo na “uboglji-vost” in reagiranje.

Klinični psiholog Martin Shaffer, vodjainštituta za raziskovanje stresa iz San Fran-cisca, opisuje te preproste postopke za do-seganje avtogenega sproščanja.

Tako kot pri drugih sprostitvenih tehni-kah je za začetek potrebno poiskati prime-ren in miren prostor. Zmanjšajte osvetlitev,oblecite se v udobna oblačila. Sedite nasedež, ki nudi prijetno oporo vaši glavi, hrb-tu, nogam in rokam. Lahko se uležete, sipod glavo namestite blazino, stopala najbodo rahlo razmaknjena, razširite tudi

roke, toliko, da se ne dotikajo trupa. Skrat-ka, poiščite kar se da udoben položaj.

Nato zatisnite oči in počasi izgovarjajtenavodila telesu, istočasno pa globoko inenakomerno dihajte. Izgovarjajte med izdi-hom:

1. Moje dlani in roke so težke in tople. (5-krat)

2. Moja stopala in noge so težke in tople.(5-krat)

3. Moj trebuh je topel in mi ne povzročanobenih težav. (5-krat) (Ta korak izpustite,če imate rano na želodcu.)

4. Moje dihanje je globoko in enakomer-no. (10-krat)

5. Moji srčni utripi so tihi in nadzorovani.(10-krat)

6. Moje čelo je hladno. (10-krat)7. Ko bom odprl oči, bom še naprej

sproščen in svež. (3-krat)Potem izvedite naslednje gibe telesa:1. Vrtite v krogu dlani in roke2. Vrtite v krogu stopala in noge3. Vrtite glavo (počasi).4. Odprite oči in se usedite.V vsem tem času poskušajte ostati pa-

sivno koncentrirani. Opazujte, kaj se dogajaz vašim telesom, vendar ne poskušajte tega

zavestno analizirati. V nobenem primeru sene kritizirajte, če vam na pamet prihajajomisli, ki vam odvračajo pozornost. Če vammisli zbežijo, jih s pomočjo svojih navodilčim prej vrnite nazaj.

SSSSSt rt rt rt rt ranski uč ink i so moanski uč ink i so moanski uč ink i so moanski uč ink i so moanski uč ink i so možn ižn ižn ižn ižn iDr. Shaffer priporoča deset dvominutnih

avtogenih treningov dnevno. Takole pravi:“Če se desetkrat na dan vsaj za dve minutiposvetite zniževanju ravni napetosti v tele-su, je verjetnost, da bi se ta povečevala, zelomajhna.” Pri tem bodite potrpežljivi. Stro-kovnjaki poudarjajo, da je v nekaterih pri-merih potrebno več tednov za doseganježelenega učinka.

Še opozorilo: avtogeno sproščanje je res-no zdravljenje in ima lahko pomembneučinke. Kljub temu pa obstaja majhna, avendarle verjetnost, da npr. občutite t.i. “av-togeno praznjenje”. Se pravi brenčanje vušesih ali kake druge telesne simptome,nekontrolirane gibe, bolečino, pa tudi željopo joku. “Ko pride do tega, preprosto nepočnite ničesar,” pravi dr. Shaffer. “Recitesi, da je to praznjenje povsem normalno, dagre zgolj za sproščanje nakopičenih napeto-sti v telesu.”

Če imate previsok ali prenizek krvni pri-tisk, sladkorno bolezen, nizko vsebnostsladkorja v krvi ali katero od srčnih obolenj,se pred pričetkom izvajanja avtogenegatreninga posvetujete s svojim zdravnikom.Tistim, ki imajo resne duševne ali čustvenetežave, te metode ne priporočajo.IvIvIvIvIvo Belan, o Belan, o Belan, o Belan, o Belan, dr. med.

priloga dolenjskega lista2828 MODA

Zapeljivo skozi poletne avantureTežko pričakovane počitnice, dopusti, poletje in vrsto razlogov bi

lahko še našli, da želimo biti in ostati sproščeni, zapeljivi. Naj gre zapoletje, ki ga bomo preživeli na morskih obalah, romantičnih sprehodihin večerjah, med prijatelji, sorodniki ali pa med brskanjem po poletnihrazprodajah. Tudi letošnje modne smernice nam ponujajo velikoprivlačnih trendov in kombinacij, ki naj bodo v pestrih barvah in bodododatno pripomogle k našemu boljšemu počutju.

Vroče dneve bodo tako naše dame lažjeprenašale v lahkih poletnih oblekicah iznaravnih in lahkotnih materialov, ki zape-ljivo padajo in se podajo postavam vsehoblik in velikosti. Zaradi pestrih barv, ki selahko prelivajo kot mavrica, bodo še kakouporabne tudi za večerne toalete in roman-tiko ob sončnem zahodu. Veliko je dekolte-ja, romantičnih oblek z nabranim krilom inodprtimi rameni. Vse, ki obožujete tovrst-na oblačila, boste še kako prišle na svojračun. Kroji vaših poletnih oblačil bodo lah-

ko klasični, s silhueto, ki se prilega telesuin poudarja žensko linijo, še posebej pas indekolte, ali rahlo frfotavi, ki prikrijejo kakš-no pomanjkljivost. Ko se odločate za mod-el, imejte v mislih sebe in tisto, kar želitena sebi poudariti.

V letošnjem modnem svetu je veliko ko-mbinezonov, od bombažnih do svilenih, kisi jih lahko privoščite tako za večerne izho-de, kot za sproščene potepe po mestu, sajso zanimivi zaradi raznolikih modnih krojevz zgornjimi deli na naramnico, širokimi ro-kavi, prepletenimi naramnicami ali pa karbrez naramnic. Najbolj praktični so eno-barvni iz bombaža, ki bi morali zadovoljitivsaj osnovne modne kaprice. Barvna lest-vica in različni vzorci so prepuščeni vam.Tako si lahko za vroče dni omislite take stankimi naramnicami ali brez njih, za boljsvečan videz pa si ob njih privoščite visokepete, dodajte še opazno torbico in modninakit. S kombinezonom lahko prikrijemomarsikatero pomanjkljivost, lahko pa nare-dimo tudi kakšno hudo napako, zato previd-nost pri izbiri le-teh ni odveč.

Tiste, ki si drznete malo več, se lahkospravite v vroče hlačke, ki so letos resničnomini. Kratke hlačke so oblačilo, ki buri mo-ško domišljijo in v katerih so ženske nogevideti še daljše. A previdnost ni odveč: letain dolžina, ki ju je prilagoditi postavi. Vročehlačke so lahko iz džinsa, bombaža, poti-skane, vzorčaste, črtaste, pikaste ali nesi-metričnih oblik in so uvod v vročice polet-ja. Skrivnosti so seveda tudi v pravem kom-biniranju. Tiste, ki svojih nog ne želite raz-galjati, lahko vedno sledite hitremu tren-dovskemu videzu in receptu, da si oblečetelegice, ki so vedno na voljo v vseh mogočihdolžinah, različnih materialih, od mehkegabombaža do čipke. Še kako so vsestranskein nas rešijo iz zagate, pa naj jih nosimosamostojno ali pa jih oblečemo pod obleko,kombinezon, daljši top ali kratke hlače. Ledomišljijo je treba vključiti in zagata je od-pravljena.

Ob vsem seveda v poletnih dneh ne poza-bimo na čevlje. Večina modnih oblikovalcevje letos usmerjena prav v ta del ženske gar-derobe. Vrtoglave pete še kako tekmujejo zvsemi nenavadnimi detajli za še tako za-htevno modno navdušenko. Dragocenikamni se kažejo v vsej svoji lepoti na petah,

paščkih. Še vedno so zelo popularne gladi-atorke, ki so nas omrežile že prejšnje po-letje, vendar tudi letos ostajajo obveznaoprema za sončne dni. Z ravnih podplatovso se raznobarvni paščki preselili tudi vvišave. Če imate raje udobna obuvala, po-tem to najdete kot nalašč v igrivih balerin-kah v živih barvah.

Med modnimi dodatki so na vrhu lestviceše vedno pasovi, ki poudarjajo vitek pas inpodaljšajo silhueto. Uporabite stare, do-polnite kolekcijo in jih kombinirajte. Tudipri zapestnicah je veliko pisanih barv inoblik, od preprostih verižastih do zajetnih,ki jih nosimo na zapestju ali nadlahti, de-bele ogrlice, ki jih lahko nosimo več hkra-ti, ter gromozanski uhani vseh oblik. Mo-den je tudi nakit iz organskih materialov, naprimer iz školjk, koral in lesa.

In kakšne so letošnje barve, v katerihbomo še zapeljivejše? Veliko je kričečihodtenkov rumene, oranžne, rdeče, modrein zelene barve. Močne in drzne barvedelujejo mladostno in energično. Če pa sez močnimi barvami šele spogledujete, si zazačetek omislite najprej en kos oblačila, naprimer majčko, kratke hlače, legice ali kri-lo in potem ta odtenek kombinirajte z boljumirjenimi barvami. Če so vam vseenoljubša oblačila v bolj zadržanih barvnih kom-binacijah, uporabite modne dodatke v raz-ličnih barvah in si boste prav tako popestri-le poletne avanture.

Ob vsem tem samo še izbira pravih ljudi,ki nam bodo dodatno bogatili poletne dnevein polepšali vse, kar se polepšati da. Sreč-no, varno in zapeljivo poletje vam privo-ščim.mag. Dr Dr Dr Dr Dragica Maragica Maragica Maragica Maragica Marttttta Sa Sa Sa Sa Stttttererererernadnadnadnadnad

2929priloga dolenjskega lista

Kaj papoletnorazvajanje?Tudi v poletnih dneh je še kako

pomembno, da je koža vednodobro očiščena, zlasti pred upor-abo samoporjavitvenih izdelkov.Obvezno si privoščite piling, ki boodstranil odmrle celice, za osvežu-joč začetek dneva pa telo poživites hladno prho ali osvežilno vodico.Poletno ličenje naj bo minimali-stično in dodelano z majhnimipoudarki. Izpustite nanos gostihpudrov in uporabite lahke pod-lage, obrazne poteze pa zgolj po-udarite z bronzerji. Zagorel videzlahko popestrite z rdečili, ki sodobro topna in se popolnoma zlije-jo s tenom kože.

Poskrbite za sijoče ustnice v barvah po-letja. Izberite hranljive šminke, ki vsebujejozaščito pred UV žarki, vlažijo in preprečuje-

jo, da bi ustnice razpokale. Na zaščito nepozabite tudi na plaži. Za učinek polnejšihustnic lahko za večerne izhode najprej na-nesete šminko, čez to pa glos. K zagorelipolti se intenzivne barve podajo še lepše,zato posezite po rdeči, vijolični ali intenziv-ni roza.

Poleti si privoščite tudi novo poletno di-šavo. Zamenjajte težke zimske vonje za lah-kotne poletne različice. Vonj citrusov, sad-ja in divjih cvetov vam bo dal energijo in po-pestril sproščene dni. Seveda ob vsem nepozabite na izčrpno nego vaših las. Ker las-je poleti rastejo nekoliko hitreje, se lahko zastriženje odločite pred ali po počitnicah. Zbarvanjem raje počakajte do konca poletjain las ne obremenjujte dodatno, če to ninujno. Sonce in sol lase hitro poškodujeta,zato si konice negujte s hranljivimi serumi,lase pa dodatno zaščitite z izdelki, ki jihnanesete na suhe lase in brez spiranja pu-stite delovati. Za neukrotljive lase upora-bite gladilni balzam, ob katerem ne bostepotrebovale likalnika. Majhno količino bal-zama preprosto nanesite na dlani in ga sprsti vtrite v lase. Lase nato posušite z veli-ko krtačo od zgoraj navzdol, tako da jih pov-sem zgladite.

Poskušajte biti naravnega videza in sepovsem prepustite počitku, tudi z ličenjem,če vam to dopuščajo destinacije in druženjas tistimi, ki jih imate najraje.mag. Dr Dr Dr Dr Dragica Maragica Maragica Maragica Maragica Marttttta Sa Sa Sa Sa Stttttererererernadnadnadnadnad

OVEN – Avgusta se bodo vaše misli zaposlile nasled-nje stvari: ljubezen, prijatelji, zabava in potovanja.Precej ugodno za tiste ovne, ki nameravajo avgustpreživeti na dopustu, in manj ugodno za tiste, ki bodomesec preživeli na delovnem mestu. Na potovanjupazite na svoje osebne stvari!BIK – Avgust bo nemiren in razdražljiv mesec. Nikjerne boste imeli obstanka, še najmanj na delovnemmestu. Na dopustu vas bodo v slabo voljo spravljalemalenkosti, velja se tudi izogniti krajev s pretiranognečo. Prosti čas izkoristite za športne aktivnosti,hobije in sprostitev.DVOJČKA – Ker boste težko prenašali vročino insoparo, bo idealen avgustovski dopust nekje v plani-nah. Pesimističnih misli se boste najlažje znebili sšportom in ob dobri knjigi. Po 15. bodo vaše misli us-merjene v reševanje osebnih težav. Na delovnem me-stu se utegnete prepirati za prazen nič.RAK – Zahvaljujoč boljši komunikaciji, se bo izbolj-šal tako odnos s partnerjem kot s sorodniki in pri-jatelji. To bo v vaše življenje vneslo več veselja, opti-mizma in omogočilo, da se boste lažje soočili z oseb-nimi in f inančnimi težavami. Letošnji dopust po-skušajte preživeti čim bolj ležerno.LEV – Avgusta boste pozabili na vsakdanje skrbi intežave. Kjerkoli boste mesec preživeli, se boste imeliodlično. Vezani levi bodo nekoliko zanemarili part-nerja, ki se ravno v tem času srečuje s poslovnimproblemom in potrebuje več vaše podpore in tolažbe.Več pozornosti posvetite zdravju!DEVICA – Čeprav boste avgusta veliko bolj dru-žabni, pogosto v družbi ne boste najbolj sproščeni inkomunikativni. Na delovnem mestu se boste borili zasvoje pravice in pri tem uporabljali vse načine, dadokažete svoj prav. Pogosto boste tudi maščevalni incinični. Možne so zdravstvene težave.TEHTNICA – Ker boste do 16. avgusta zelo raztre-seni in pozabljivi, posebno pozornost posvetiteposlovnim papirjem. Ne bi bilo dobro, da zaradi za-loženega dokumenta izgubite posel in ugled. V lju-bezni vse po starem. Nekoliko več sreče čaka samsketehtnice. Bolj preudarno ravnajte z denarjem!ŠKORPIJON – V avgustu boste dobre volje. Vzrokovbo več. Sami s seboj boste veliko bolj zadovoljni, patudi nekaterim osebnim težavam ne boste več name-njali toliko pozornosti. Malo več boste naredili zasvoje telo in proste trenutke namenili športu. Pazitele, da z vadbo ne pretiravate!STRELEC – Avgust bo idealen mesec za počitek,lenarjenje, vodne športe in romantične večere. Strel-ci, ki bodo mesec preživeli delovno, se bodo srečatis kopico različnih težav. Večina stvari ne bo šla takokot ste načrtovali. Poleg vsega boste morali tudi raču-nati na sodelavčevo škodoželjnost.KOZOROG – Avgusta boste imeli veliko energije inživljenje boste zajemali z veliko žlico. Na delovnemmestu ne bo večjih sprememb – le ne vtikajte se pre-več v različne spletke in ogovarjanja. Družabno živ-ljenje bo zaživelo po 16. Samski kozorogi bodo mednovimi znanci srečali sorodno dušo.VODNAR – Vaše razpoloženje bo zelo muhasto inodvisno od vašega zadovoljstva z osebnim življenjem.In če s svojim življenjem niste zadovoljni, je skrajničas za ukrepanje, sicer boste slabe in čemerne voljehodili po svetu še celo jesen. Prosti čas izkoristite zadružinske sprehode v naravo.RIBI – Situacija na delovnem mestu bo sproščena. Vprimeru poslovnih in finančnih težav bolj prisluhniteintuiciji. Zelo dobro se boste znašli v stresnih situaci-jah in boste znali obrniti marsikatero situacijo (patudi ljudi) v svojo prid. Drugo polovico meseca izko-ristite za potovanja.

priloga dolenjskega lista3030 KRIŽANKA

77777. Ž iv ina nagr. Ž iv ina nagr. Ž iv ina nagr. Ž iv ina nagr. Ž iv ina nagradna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankaaaaa

Če boste izžrebani, potrebujemo vaš podpis, da se strinjate zobjavo osebnih podatkov.Ime: ............................................................................................Priimek: .....................................................................................Naslov: ........................................................................................................................................................................................................Podpis: ........................................................................................

Pravilna rešitev 6. Živine nagradne križanke se, brano v vodor-avnih vrsticah, glasi: PLESIŠČE, REPORTER, EPISTOLA, MAKS,LAZ, OV, RADE, ŽIČKA, AM, EDINKA, ZNANILKA, PTOLEMAJ,NAOMI, SAMOZAVEST, RAZ, IRAVADI, PLUNDRA, HT, VITA,ANO, IB, OREH, SOR, ČINELE, ZADETOST, ACETIL, ATALAN-TA, NAT, SA.

7. Živina nagradna križankaSponzor tokratne križanke so Terme Krka, Ljubljanska cesta 26,

Novo mesto, ki podarjajo: 1. nagrada: kosilo za 2 osebi v RestavracijiTango na Otočcu; 2. nagrada: kosilo za 1 osebo v Restavraciji Tan-go na Otočcu; 3. nagrada: igranje tenisa (1h) ali vstop v fitnes vŠportnorekreacijskem centru Otočec.

Pravočasno smo prejeli 219 rešitev šeste Živine nagradne križanke.Zlatarna AURA iz Novega mesta s poslovalnicami na Glavnem trgu19, v BTC centru, v TC Hedera v Bršljinu in na Zadružni v Črnom-lju, podarja praktične nagrade: nagrado v vrednosti 40 evrov prejme NadaTošič iz Župeče vasi, v vrednosti 30 evrov Franci Gorenc iz Orehov-ca in v vrednosti 20 evrov Milena Novak iz Krškega.

Nagrajencem čestitamo!Rešitve tokratne križanke pošljite do ponedeljka, 17. avgusta, na naslov:

Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, na pisemsko ovojnico papripišite “7. Živina nagradna križanka”. Ovojnico brez poštne znamkelahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.

3131