22

AKTUALNO

33priloga dolenjskega listaVSEBINA

Na naslovnici:Utrinek s planinskega Cici taboraFotografija: Igor Vidmar

Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto d.o.o., časopisno založniška družba

Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mestoOdgovorna urednica Dolenjskega lista: Jožica DornižRačunalniška izvedba: Igor RustjaCena oglasov: cela stran 1.380,00 €, pol strani 710,00 €,četrt strani 370,00 €, osmina strani 190,00 €Tisk: SET, d.d., Vevška c. 52, LjubljanaNenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.

priloga dolenjskega lista

Tone Pavček, naš pesnik, doma iz Šentjurja, ki je napisal žetoliko lepega o Dolenjski, pravi, da je vsako pesem o naši deželi

začel pisati s strahom, ker se je zmeraj bal, da ne bo našelpravih besed, da bi opisal njene lepote. Ko govori o zeleni deželigričev, polj, potokov in gozdov, njegove besede žuborijo kot voda,

ki se pretaka in skaklja prek kamnov, njegovi spomini inobčutki, podani skozi verze, pa nam pričarajo lepoto naših

krajev in dobroto ljudi. Spomini so tisti, ki nas vračajo votroštvo, v lepe stare čase. Vedno moramo nositi nekaj

otroškega v sebi, pravi, tudi ko smo že v zrelih letih. TonetaPavčka bi lahko poslušali ure in ure, pa se ga ne bi

naposlušali. Njegovo veselje do življenja te dvigne in ponese,vse se ti zdi lažje in lepše, zato bi njegove pesmi morali ljudem

predpisovati na recept.Prava kultura ni sama sebi namen, je nekaj, kar pomaga

ljudem razumeti sebe in svet, ga osmišljati in nadgrajevati. Lepoiskati jo moramo. Pogosto se ne zavedamo, kako bogata je taponudba okoli nas. Ste že bili v novomeškem gledališču AntonPodbevšek Teater? Res je drugačno, a ravno zato še toliko bolj

vredno ogleda, ker je enkratno in neponovljivo. Najnovejšapredstava, Portret neke gospe, ki jo je režiser Matjaž Berger

pripravil po predlogi klasičnega dela ameriškega pisateljaHenryja Jamesa, zaigrala pa jo je številna igralska zasedba, bi

morali videti vsi Novomeščani in širna Slovenija, a se bojim,da bo tako kot pri mnogih drugih stvareh, tudi ta predstava

bolj cenjena v tujini kot doma. Gre za delo, ki je še kakoaktualno, saj ga lahko prezrcalimo v sodoben čas pohlepa in

kriznih stanj.Novo mesto je bilo od nekdaj mesto kulture, od Trdine, Ketteja,

do Jakca, Podbevška, Lamuta, Kozine in številnih drugih.Danes to tradicijo nadaljujejo drugi in med njimi je tudiAnton Podbevšek Teater pod vodstvom Matjaža Bergerja.

Bojim se, da se Novo mesto preslabo zaveda, kaj ima.Kako naj potem pričakujemo, da bodo ljudje vedeli, kaj delajov muzeju? Naša novinarka je obiskala Belokranjski muzej in

imela je kaj videti. Z dragatuškimi učenci je za kratek časpostala celo arheologinja.

Današnji čas zahteva od nas vedno več, če hočemo biti uspešni,moramo poleg svojega strokovnega področja poznati tudi

področje psihologije, predvsem pa kulturo vedenja. Nipomembno le, kaj povemo, ampak tudi, kako se rokujemo, koga

najprej pozdravimo, kako se oblečemo za neko priložnost inpredvsem, kako tudi nebesedno komuniciramo. Lepa besedavedno lepo mesto najde, kadar pa smo v zadregi, nas iz nje

lahko reši iskren nasmeh. Če priznamo ali ne, je za uspešnodelovanje vse pomembnejša naša celostna podoba. Svoje

izkušnje o teh stvareh so nam za Živo zaupali trije sogovorniki.Samozavestnega nastopa in vedenja v javnosti se da naučiti, a

brez pristnosti in naravnosti nam tudi to ne bo pomagalo.Tudi tokratna Živa je dolenjsko pristna in polna življenjskihzgodb. Želim vam lepe in vesele praznike. Vzemite si tudi čas

za branje!JoJoJoJoJožica Doržica Doržica Doržica Doržica Dornižnižnižnižniž

Kultura

4–5 Iz zadrege nas lahko reši iskren nasmeh6 Dobrodošli na popotovanju v zgodovino7 Jedla in hujšala, pila in dehidrirala8–9 Razdražene in pekoče oči

so davek modernizacije10–11 Največ dela je skritega očem javnosti12 Šestnajst let in petnajst naslovov13 Po malem še vsi baroni14 Naravoslovna učilnica

tudi za bodoče rodove15 Pri Kostrevčevih se v kuhinji

vsi znajdejo16 Marjanova mama17 Posebna priloga27 Joni in Vlado28 S cepljenjem lahko preprečimo okužbo29 Primož Turk iz dežele kosmatincev30 Navdušujejo ga ustne harmonike31 Meje so naša domišljija32 Spodbujajte, podpirajte

in pomagajte jim32 Poskusno delo največ šest mesecev33 Spomladi cvetoče čebulnice33 Gorjušica34 Šokantna zgodba sodobnega

svobodnega trga34 C-vitamin ali vitamin C35 Premagajmo stres v domačem okolju36 Za dobro kondicijo in počutje

ter uživanje v naravi37 Krepimo mišice in sproščajmo napetost37 Horoskop38 Križanka

priloga dolenjskega lista44 AKTUALNO

Kultura vedenja

Iz zadrege nas lahkoreši iskren nasmehDružba in čas, v katerem živimo, sta neizprosna, če hočemo biti

uspešni, ni dovolj, da smo le strokovnjaki, poznati moramomarsikatero zakonitost tako s področja psihologije kot tudi kulturevedenja. Kajti, kako naj pomemben poslovnež ali politik sprejmepartnerja, pogajalca, če ne ve niti tega, kako bi ga pozdravil, če koleba,ali naj ga poljubi ali bo dovolj, če se z njim le rokuje. Zagat s področjaolike je veliko in odgovore na mnoge od njih pozna Ana Nuša Kneževič,diplomirana estetologinja, naša prva strokovnjakinja za kulturomedosebnega sporazumevanja, motivacijo in celostno podoboposameznika.

Njeno znanje je bogato in pogosto ga delitako z bralci člankov in knjig kot tudi sluš-atelji na seminarjih in delavnicah. “Velikodelam z ljudmi, ne le v Sloveniji, temvečtudi po bivši Jugoslaviji,” pove brezhibnourejena gospa, ki nehote pri sogovorcu od-pira vprašanja o tem, če se primerno vede,ali uporablja prave izraze, je priložnostiprimerno urejen …

Pogosto so jo gostili na številnih sloven-skih in zamejskih radijskih postajah, takratso jo poslušalci v eter spraševali o najraz-

ličnejših dilemah, od tega, kako se obnaša-mo za pogrnjeno mizo, do vrstnega reda priizrekanju sožalj … “Nikoli ne bom pozabilagospe, ki me je poklicala in povedala, da jeza 60. rojstni dan dobila vstopnico za ope-ro Aida. Ker še nikoli ni bila v operi, jo je za-nimalo, kako naj se obnaša in kaj naj za topriložnost obleče,” se spominja in doda, daje v njeni novi knjigi Vprašali ste, odgovori-la sem, ki jo bo predstavila na letošnjemkongresu poslovnih sekretark v Portorožu,zbranih 225 konkretnih vprašanj in njenihodgovorov. “Na nekatera vprašanja tudi neznam odgovoriti in takrat mirno povem, danečesa ne vem ali da nisem prava oseba, kibi lahko odgovarjala,” pojasni.

OblasOblasOblasOblasOblast je najhut je najhut je najhut je najhut je najhujša drjša drjša drjša drjša drogaogaogaogaoga

Nanjo se pogosto obračajo ljudje, ki si uti-rajo politično ali poslovno pot, veliko jih je,ki bi se radi učili pri Ani Nuši Kneževič, ven-dar vsem ne da te možnosti. O imenih nemore in ne želi govoriti, a je slutiti, da jih jeučila precej, ki v naši deželi danes nekaj vel-jajo. “Vedno sem vzela samo tiste, v kateresem verjela,” in čeprav ima izvrsten občutekza ljudi, si včasih mora priznati, da nekateriod tistih, ki jim je pomagala in jih spremlja-la cele mesece, postanejo drugačni, sebični,se spremenijo. Takrat se sprašuje, ali se jezmotila. “Ko ljudje dobijo oblast, se dostispremenijo in najhujše je to, da jim nihče večne izreče pozitivne kritike. Oblast je droga,hujša od vseh kemičnih drog!” Pri sloven-skih politikih opaža veliko željo po tem, da sopopularni in vidni, kar je ne navdušuje, po-gosto tudi opazi, da se kdo pretvarja. Pomnenju sogovornice namreč ni težko ločitipravega in narejenega nasmeha. “Na obrazuimamo 44 mišic in le ena je tista, na katerone moremo vplivati, ta pokaže, ali gre zanasmeh iz srca, ki se vidi ne le na ustih, tem-več na celotnem obrazu.”

Odnosi, ki jih ljudje kažemo z načinomobnašanja, govorjenja in tudi z dejanji, vsakomunikacija, ki jo imamo, izhaja iz našihčustev. Komunikacija je dana vsem, je kotdihanje, in obstaja možnost, da se je nauči-mo, prav tako pravil obnašanja, ki veljajo vzasebnem in poslovnem življenju. “V zaseb-nem življenju so pravila postavljena gledena spol in generacije, v poslovnem svetu pata ne veljajo, temveč dajemo prednost ti-stim, ki so višje na hierarhični lestvici,” raz-loži Kneževičeva, ki meni, da naj bi jih ljudjepoznali in se jih tudi držali, vendar včasih toni možno. Kdor se nikoli ni ukvarjal s pravilikulture vedenja in ne pozna pravil, sevedanaredi kdaj kakšno napako. Toda če so tenapake storjene z dobronamernostjo, po-tem ne moremo nikomur tega zameriti.

PPPPPos loos loos loos loos lovni uspehvni uspehvni uspehvni uspehvni uspeh

V poslovnem svetu pa nevednost ni opra-vičljiva. Če hočemo biti uspešni, se mora-mo zavedati, kaj o nas pove zunanji videz,kaj sporoča naše telo v komuniciranju, kakoin o čem naj se pogovarjamo, kako naj ob-likujemo sporočilo, na kaj moramo biti po-zorni pri ustvarjanju vtisa. Pri vključevanjuv sodobno poslovno življenje se od posa-meznika pričakuje, da zna obvladovati sebein okolje, v katerem dela. Ko se kandidatpoteguje za službo, je pomemben že prvikontakt s podjetjem, v katerem bi želel de-lati, pomembno je, kaj napiše v prošnji, ka-ko se obleče, ko pride na razgovor, s temnamreč kaže spoštovanje do svojega po-Tatjana Fink

(FO

TO

: B

. P

ET

ER

LIN

)

Ana Nuša Kneževič(F

OT

O:

AR

HIV

A.

N.

KN

EŽ

EV

IČ)

55priloga dolenjskega listaAKTUALNO

tencialnega delodajalca. “Pomembno jepokazati svojo samozavest, da se čuti, da sioseba, ki je lahko samoiniciativna in ki boznala tudi pripadati,” pove sogovornica, kinajvečjo napako vidi v pretvarjanju, neiskre-nosti, zlaganosti. “Bodi takšen, kot si, in česi drugačen od drugih, potem ti je to dano.Takšna drugačnost ni vprašljiva, ni agresiv-na, je lahko slog nekoga, kot začimbe prijedi.”

OsnoOsnoOsnoOsnoOsnovvvvve se ne spre se ne spre se ne spre se ne spre se ne spreminemineminemineminja joja joja joja joja jo

Pri kulturnem vedenju gre v osnovi za to,da drugim pokažemo, da jih spoštujemo inupoštevamo. Pravila se spreminjajo, prila-gajajo se času in socializaciji, tehniki, na-činu življenja, nekatera odpadejo, ker soneizvedljiva v današnjem času in so takonepotrebna, druga pa se ustvarjajo. Nanjevpliva civilizacijska stopnja dežele, po-membno vlogo pa ima tudi vera. Lep pri-mer, kako Slovenci radi prevzemamo tujevzorce, je poljubljanje. Največkrat je močvideti, da se ob različnih priložnostih posa-mezniki poljubijo trikrat, kar izhaja iz dežel,ki imajo druge vzorce obnašanja, drugeveroizpovedi. Pri nas naj bi se poljubili ledvakrat, pa še to naj bi šlo bolj za dotik in necmokanje, pojasni strokovnjakinja za oliko.Pravi, da je pogosto neprijetno preseneče-na nad kulturo voznikov v avtomobilih.Ljudje smo nestrpni, nismo naklonjenidrug drugemu in verjetno niti ne pomisli-mo, da se včasih znajdemo tudi sami v vlo-gi pešca ali kolesarja.

Sodobne tehnologije, elektronska komu-nikacija … so prinesle nova pravila, zatoomeni, da ni dopustno “smetenje po sple-

tu”, posredovanje elektronskih naslovovbrez dovoljenja lastnika, pri čemer pojasni,da če je naš elektronski naslov služben,javen, pa smo dolžni pregledovati in odgo-varjati na službena sporočila. Čeprav se zdi,da so mobiteli zavladali temu svetu in da seje nujno potrebno javiti na vsak klic, Kne-ževičeva pove, da bi jih morali med po-membnimi sestanki ugašati, saj se človek letako lahko osredotoči na pogovor, pa tudi zavse prisotne so klici moteči.

TTTTTr ir ir ir ir ije pr imeri iz prje pr imeri iz prje pr imeri iz prje pr imeri iz prje pr imeri iz prakseakseakseakseakse

Glavna direktorica Trima Tatjana Finkje znana po svoji brezhibnosti na vseh po-dročjih, težko jo je spraviti v zadrego. “Vposlovnem svetu je poznavanje poslovnegabontona zahtevana veščina. Pri tem je po-membno vedeti, da imajo v zvezi s tem ra-zlične države različne navade,” je povedalaFinkova in pojasnila, da se v Trimu o po-slovnem bontonu izobražujejo tako kot oostalih strokovnih ali drugih temah. Prvadama Trima omeni, da kljub napisanimpravilom za poslovni svet še vedno velja, daso moški radi kavalirji, “nam ženskam pa jeto tudi všeč,” nadaljuje in pojasni, da priposlovnih pogovorih pa ni mesta za kava-lirstvo, tega zamenjajo koristi. Z olikanimvedenjem si lahko Trimova vrata odprejotudi novi sodelavci, kajti direktorica je pove-dala, da bo imel ob ostalih enakih pogojihtisti, ki se bolj kulturno, olikano obnaša, večmožnosti, da ga sprejmejo v službo. “Vsiljudje imamo radi prijazne, olikane sodelav-ce in partnerje. Zelo nespodobno je, dakandidat na razgovoru na primer kritizirasvojo bivšo firmo ali sodelavce,” je kot enohujših napak izpostavila Finkova in na kon-cu dodala: “Pri vsem kulturnem, olikanemobnašanju pa se mi zdi splošno pravilo, kivelja povsod, da se čim bolj naravno, člove-ško, dostojanstveno obnašaš v vsaki situ-aciji.”

O visoki politični in splošni kulturi vBruslju je spregovoril naš evropski po-slanec Lojze Peterle. Poudaril je, da serazlike med vedenjem v Sloveniji in Brusljuredko odražajo na oster ali netolerantennačin. “Politika se dela bolj z nasmehom.Tudi še nisem srečal uradnika s kislim obra-zom. Vtis imam, da gre tu za bolj odprtodružbo, ki ljudi ne klasificira že vnaprej,”pojasni in doda, da s samim bontonom vBruslju ni imel težav. “Saj sem se že prejkot predsednik vlade in zunanji ministersrečeval s tujimi državniki in variacijamibontona oziroma tradicij. Lahko rečem, daje sam bonton včasih premalo, dobro jepoznati psihologijo oziroma občutljivosti infinese posameznih narodov. Angleži, naprimer, se čudijo, kako pogosto in kakotrdo Slovenci izražajo “ne”. Anglež bo rajerekel “Ti bi bil veliko boljši”, kakor pa “Tinimaš pojma”.” Peterle ugotavlja, da soponavadi poslanci iz južnejših držav bolj

odprti in energični, vendar pa so glavna pra-vila bontona povsod podobna, tako da vEvropi glede tega ni velikih zapletov. “Po-slanci smo tudi bolj preprosti ljudje, večino-ma smo na “ti” in ne kompliciramo prevečs finesami bontona. Ko pa gre za protoko-larne zadeve, so zadeve seveda bolj resne.”

Lani so naziv tajnica leta podelili poslov-ni sekretarki Dolenjskega lista Betki Šte-fanič, ki je povedala, da je olika na delov-nem mestu nujna, sploh v primeru, ko ima-mo opravka s strankami. “Izobraževanj,predavanj in literature na to temo je veliko,od volje in težnje posameznika po nadgrad-nji svojih znanj pa je odvisno, ali jih bo spre-jel. Olike oziroma lepega vedenja se sevedalahko naučimo, a prvi temelji zanjo so post-avljeni že v najranejši mladosti, začne pa sez besedicama hvala in prosim,” je prepriča-na Štefaničeva, ki meni, da je vsekakor dob-ro poznati pravila, ki veljajo v poslovnemsvetu, sploh če gre za medkulturno komu-nikacijo, ob tem pa doda pomemben rezerv-ni scenarij: “Iz zadrege nas lahko velikokratreši že iskren nasmeh, pospremljen z opra-vičilom.” Ker je znano, da kakšna strankajezo in nezadovoljstvo strese na prvega, kiga sreča v podjetju, to pa je ponavadi tajni-ca, je pojasnila, da tovrstnega vedenja nedovoli, kar na jasen, a primeren in vljudennačin tudi pokaže. “Prepričana sem, da seda s kulturnim dialogom doseči mnogoveč,” sklene misel in pristavi, da je najboljmoti obnašanje ljudi, ki mislijo, da so najboljpametni na svetu.JanJanJanJanJanja Ambrja Ambrja Ambrja Ambrja Ambrooooožičžičžičžičžič

Lojze Peterle

Betka Štefanič

(FO

TO

: V

. K

AJT

AZ

OV

IČ)

(FO

TO

: J.

DO

RN

IŽ)

priloga dolenjskega lista66 ZANIMIVOSTI

Živi grajski muzej

Dobrodošli na popotovanju v zgodovinoNa grad Struga, prvotni dvor pleterske kartuzije na desnem bregu

Krke blizu Otočca, ki je bil po drugi svetovni vojni last Kmetijskezadruge Krka in provinciata sester Notre Dame, v zadnjem času pa jenudil streho nad glavo le še trem stanovalcem, se je na pomlad vrniloživljenje. Tam vas od četrtka do nedelje pozdravita in popeljeta zagrajske zidove vitez Volk Turjaški in Eleonora Sobjeska s Struge.

Deželna pisarna

V grajski kuhinji, kamor vas povabita z arkadnega dvorišča,sta v kotlu že skuhala koprivno juho, dobrodošlica pa sezačne z zdravljico … Grajska orožarna premore sedem oklepov.

Lika, s katerima sta se naselila na Stru-gi, že približno desetletje gradita zgodovi-nar trebanjskih korenin Matjaž Anžur innjegova partnerka Bojana Čibej. Grad naStrugi sta prevzela v petletno upravljanje intam načrtujeta živi grajski muzej. Mordasta vam obraza znana s katere od viteškihporok na Gradu Otočec, kjer sta bila predtem del animacijske skupine ob viteškihporokah in porokah z družicami in stareši-no. Še vedno skrbita za animacijo pri poro-kah na gradu Bogenšperk, kjer pa gre zadrugačen tip porok, baročen, in temu pri-meren je tudi njun aranžma.

Kot pripovedujeta, se je grad Otočec poprenovi zelo spremenil, zanju preveč. Zaživi grajski muzej, ki je pred 15 leti na Če-škem očaral Matjaža, sta najprej navdušilapomočnika direktorice Hotelov Otočec An-dreja Hitija, brez naklonjenosti katerega bi,kot povesta, ne uspela. Notranjost gradu sozačeli urejati lansko poletje. Iz prostorov,kjer je bilo zadnja leta skladišče hotelov zavse, kar je čakalo na odpis, je bilo trebanajprej pospraviti novodobno kramo, za-krpati streho, ki je zamakala, obnoviti ka-mine, da jih je bilo mogoče zakuriti … IvanJakič v knjigi Gradovi, dvorci in graščine naSlovenskem sicer ugotavlja, da štiritraktno

poslopje z deloma arkadnim dvoriščem indvema štirioglatima obrambnima stolpomapo letu 1670 ni doživelo bistvenih predelav.

V gradu živita, čeprav priznata, da si jesem in tja neizogibno privoščiti skok v civi-lizacijo. Predvsem pozimi, če so tempera-ture padle pod minus osem, je bilo grajskesobane težko ogreti. Najbolj pogrešata top-lo vodo, kopalnico, sicer pa je bivanje vgradu za raziskovalca zgodovine običajev,praznikov, bojevanja in glasbe navdihujoče.Bojana sicer nekaj dni v tednu v prestolni-ci vodi Zavod Svitar, Zavod za oblikovanjeprostora, zgodovino in umetnost, tako da secivilizacije takrat naužije v polni meri, bi-vanje na Strugi pa je, kot pove, drug, dru-gačen svet. Vseeno se jima zdi, da znatazato, ker v gradu živita, na vprašanja obisko-valcev odgovoriti drugače, kot če bi tu skr-bela le za animacijo. Obiskovalcem želitaomogočiti, da vidijo, poskusijo in doživijotakšno življenje na gradu, kot bi tu nekdajlahko bilo.

Po osmih mesecih dela imata že velikopokazati. Za vsak prostor, ki počasi dobivaželeno podobo, sta pripravila svojo zgodbo:od grajske kuhinje, orožarske delavnice,orožarne, kovnice denarja, deželne pisarnedo baročnega salona … Zavedata se, da je,

da bi grad zasijal v renesančno–baročnipodobi, dela še za prihodnjih 20 let, pred-vsem zato, ker sta se odločila skrivnostizgodovine natančno raziskati. Matjaž pove,da je na primer srednjeveški pogrinjek zbi-ral in pripravljal več let. Načrtov, kaj vse bibilo še mogoče ponuditi, jima ne manjka,med drugim bi rada v okolici gradu ponud-ila možnost preskušanja v lokostrelstvu.Izzivov iz življenja naše preteklosti pa je šemnogo. Želita si le, da bi povezave gradu sturistično dejavnostjo uspele in rasle, po-tem bo tudi ponudba napredovala hitreje.Besedilo in fotografije: Ir Ir Ir Ir Irena Nena Nena Nena Nena Nooooovvvvvakakakakak

77priloga dolenjskega listaZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

Nataša Mirtič, sladkorna bolnica

Jedla in hujšala, pila in dehidriralaNatašino pričakovanje 27. rojstnega dne in zasluženih poletnih

počitnic je pred devetimi leti kot strela z jasnega prekinila bolezen.Zbolela je za sladkorno boleznijo tipa 1, ki ponavadi prizadene mladedo 30. leta in za katero že takoj ob samem odkritju potrebuješ inzulin.“In potem tudi vse življenje. Pri tipu 2, ki večinoma pride z leti in jepovezano tudi z nezdravim načinom življenja, se da veliko narediti že zdieto in gibanjem ter se pri blažjih oblikah tudi za več let izognitizdravljenju s tableti ali inzulinom,” je pripoved začela NovomeščankaNataša Mirtič, ki je zaradi bolezni na življenje začela gledati drugače.

Pravzaprav se je v njeni družini boj s slad-korno boleznijo začel že kakšno leto prej,ko je Natašina komaj 18 mesecev staranečakinja zbolela za istim tipom sladkornebolezni. “Vsem nam se je trgalo srce, kosmo izvedeli. Pred očmi smo imeli le po-sledice slabo vodene bolezni, ki so lahkozares hude. A njena starša sta k vsemu te-mu pristopila zelo prizadevno, tako da niče-sar nista več prepustila naključju. Tedaj some obhajale misli, kaj vse bi dala, da bi jilahko pomagala,” je dejala Nataša. In uso-da je hotela, da je kmalu zbolela tudi sama.

NNNNNa dan shua dan shua dan shua dan shua dan shujša lajša lajša lajša lajša la2 k i lograma2 k i lograma2 k i lograma2 k i lograma2 k i lograma

Sprva se je zdelo, da je bolezen izbruhni-la kar tako čez noč, a danes ve, da so opozo-rila prihaja že nekaj mesecev. “Izgubljanjetelesne teže, neprestana žeja, poslabšanjevida, pogosti obiski stranišča … Vse to so biliznaki, ki sem jih po nekem zelo hudem kon-cu tedna, ko sem na dan izgubila tudi 2 kilo-grama, končno le seštela in na podlagi vse-ga, kar sem videla in se naučila pri nečaki-

Nataša Mirtič z Nežo in Meto

(FO

TO

: A

RH

IV D

RU

ŽIN

E)

Nataša ustvarja v ateljeju, ki si ga jeuredila v hiši staršev na Selih priDolenjskih Toplicah.

nji, postavila lastno diagnozo, ki jo je potrdiltudi doma narejeni urinski test,” je pripove-dovala. Sprejeli so jo v bolnišnico, kjer sta zzdravnikom Milivojem Piletičem takoj pre-šla na funkcionalno inzulinsko terapijo. Stakojšnim prehodom na omenjeno terapijosta tedaj v Sloveniji orala ledino.

“Ta terapija omogoča, da si inzulin od-merjam skladno s svojimi dnevnimi dejav-nostmi in prehrano. Gre namreč za sistemtehtanja hrane in štetja ogljikovih hidratov.Na ta način posnemaš naravno delovanjeslinavke in prilagajaš inzulinske odmerkehrani in telesni dejavnosti, ne pa obratno,”je razložila v nekaj stavkih. Kmalu po pri-hodu iz bolnišnice se je s svojim življen-jskim sopotnikom Tomažem odpravila nanekaj zahtevnejših pohodnih tur, meddrugim se je povzpela tudi na Rombon insi dokazala, da ima močno voljo.

Če je bila prva prelomnica v njenem živ-ljenju neozdravljiva bolezen, je bila drugaprelomnica nagrada na bienalu slovenskegrafike, ki jo je dobila le mesec dni po izbru-hu sladkorne. Tedaj sta nagrado poleg Na-

taše prejela še Vladimir Makuc, starostaslovenske grafike, in Črtomir Frelih, delaobeh pa je Nataša občudovala vse svoješolanje na likovni akademiji v Ljubljani, kjerje leta 2001 tudi magistrirala iz grafike.“To, da so me postavili ob bok takšnimaumetnikoma, je bil znak, da sem na pravipoti, da moram vztrajati in nadaljevati. Takosem tega leta dobila status samostojneumetnice. Nekaj let sem poučevala tudi li-kovno vzgojo na Osnovni šoli Otočec, porojstvu druge hčerke pa sem se ob Tomaže-vem soglasju odločila za samostojno umet-niško pot,” je povedala.

D vD vD vD vD ve r iz ični nosečnose r iz ični nosečnose r iz ični nosečnose r iz ični nosečnose r iz ični nosečnost it it it it iNataša je danes ponosna mamica dveh

živahnih deklic. S Tomažem sta obe noseč-nosti skrbno načrtovala. “Uravnavanje slad-korja v krvi je takrat še toliko bolj pomemb-no, saj lahko visoka vsebnost sladkorja vkrvi že ob zanositvi zelo škoduje razvojuploda. Bolj kot se je nosečnost približevalah koncu, večja je bila potreba po inzulinu -iz 24 enot sem prišla na 90 enot na dan.Vseskozi sem bila na bolniški in se pogo-sto vozila na redne preglede na Kliničnicenter v Ljubljano. K sreči sem brez večjihzapletov donosila Nežo, ki bo septembradopolnila pet let, in Meto, ki bo konec junijaupihnila dve svečki,” je zadovoljno razlaga-la. Ko je zanosila z Nežo, je dobila tudi in-zulinsko črpalko, ki omogoča, da si lažjeprilagodi odmerke inzulina, meritve slad-korja v krvi od 6- do 10-krat na dan pa sokljub temu ostale.

“Pri sladkorni je najpomembnejše, da josprejmeš kot del življenja in se ne prepu-ščaš nekemu malodušju, razmišljanju, zakajravno jaz …,” je prepričana Nataša Mirtič.Zanjo to ni več bolezen in tudi sama sebenima za bolnika. “Ta beseda mi je tuja gle-de na življenje, ki ga živim!”Besedilo in fotografija:MoMoMoMoMojca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršič

priloga dolenjskega lista88 POGOVOR

Darja Orbanić Preskar, oftamologinja

Razdražene in pekoče očiso davek modernizacijePoklicna pot očesne zdravnice oziroma oftamologinje Darje Orbanić

Preskar, ki jo je v Krško iz rodne Primorske pred 15 leti pripeljalaljubezen, je tesno povezana z enim izmed najpomembnejših in zaradinapredka tehnologije zelo obremenjenim človeškim organom, očmi.Slednjim se po 12 letih službovanja na očesnem oddelku novomeškebolnišnice že 3 leto posveča v svoji privatni očesni ordinaciji v Krškem,pri operativni terapiji pa sodeluje tudi z Očesnim medicinskim centromPreskar v Novem mestu.

Za računalniki preživljamo vedno veččasa tako v službi kot doma. Kako ve-čurno gledanje v računalnik vpliva nanaše oči?

Pri delu za računalniki gre v bistvu za dol-gotrajno strmenje v zaslon, pri katerem jezelo zmanjšana pogostost mežikanja. Z me-žikanjem namreč vlažimo oči in vzdržujemosolzni film, ki je naravna zaščita očesa.Solzni film se pri delu z računalniki zelostanjša in začnejo se pojavljati suha mesta,kar vodi v občutek suhih, razdraženih in pe-kočih oči. Zaradi dolgotrajnega napenjanjaoči in gledanja od blizu pa pride do utrujan-ja očesne mišice, zato lahko po dolgotraj-nem gledanju v računalnik postane spre-menljiv celo vid na daljavo, ki se lahko pre-hodno zamegli. Ljudje včasih povejo, da sepo službi le stežka pripeljejo do doma, veči-na težav z očmi pa je pogojena tudi z nepri-mernimi pogoji dela. Pisarne so namreč po-navadi klimatizirane, s čimer se precejzmanjša relativna vlažnost v prostoru, ve-likokrat pa tudi razsvetljava ni ustrezna.

Kdaj bi morali zaradi težav z očmiobiskati okulista?

Okulista bi morali obiskati takrat, ko opa-zimo, da je ostrina vida slabša oziroma četežave, kot so suhe, razdražene in pekočeoči, ne minnejo in niso prisotne samo na de-lovnem mestu. Vsekakor pa obisk okulistasvetujemo vsem, ki so že dopolnili 40 let, kerje pri tej starosti pomembno merjenjeočesnega pritiska, ki lahko zelo zahrbtno inlahko brez kakršnihkoli znakov nepovratnookvari naš vid. Okulist bo namreč opravilceloten pregled oči in vida ter predpisal ust-rezna očala, če je to že potrebno.

Ali opažate v zadnjih letih večji po-rast bolnikov, ki imajo težave z očmizaradi narave dela?

Zdi se mi, da zadnje čase res vedno večljudi toži zaradi razdraženih in pekočih oči,ki so posledica narave in pogojev dela.

Pri katerih poklicih so po vašemmnenju oči najbolj obremenjene?

Pri poklicih, pri katerih gre za dolgotraj-no napenjanje oči na krajši razdalji, kot je

na primer delo za ekrani oziroma poklicšivilje. Po drugi strani pa v to kategorijo so-dijo tudi varilci, kjer je zaradi izpostavlje-nosti ultravijoličnim žarkom večja nevar-nost poškodb očesa.

Kaj lahko posameznik sploh naredi,če zaradi službe trpijo njegove oči? Ob-staja kakšna tehnika oziroma vaje zanjihovo razbremenitev?

Pacientom svetujem, naj med dolgotraj-nim delom za ekranom vsake pol oziromatri četrt ure za minutko zaprejo oči ali pa sezazrejo skozi okno in tako sprostijo pogled.Pomembni so tudi ustrezni pogoji dela načelu s pravšnjo relativno vlažnostjo, za kate-ro lahko poskrbimo tudi z vlažilci zraka inustrezna osvetljenost prostora. Zelo po-membno pa je tudi zavestno mežikanje, čene gre drugače, pa svetujem tudi uporaboumetnih solz.

Suh zrak oziroma različne klime to-rej na oči ne vplivajo ravno dobro...

Ne, ravno nasprotno. Ob tem pa moramobiti pazljivi tudi na pravilno uporabo klimat-skih naprav v avtomobilu. Te namreč oči suši-jo, dražijo in s tem povzročajo bleščavost,solzenje ter na ta način otežujejo vožnjo.

Med najpogostejše težave z očmi ševedno sodita kratko- in daljnovidnost.Katera je med ljudmi pogostejša?

Pogostejša je kratkovidnost, ki se naj-večkrat pojavi v najstniškem obdobju, pona-vadi do 20. leta. V obdobju rasti pogostoraste, v odrasli dobi pa se stabilizira. Dalj-novidnosti je več v zgodnjem otroštvu in pristarejši populaciji, kjer se odraža predvsemv težavah pri bližinskem delu. Po 45. letu papri vseh nastopi tako imenovana starostnadaljnovidnost.

Danes se zdi, da očala nosi več ljudikot pa v preteklosti.

To je po mojem mnenju bolj povezano zvse večjo potrebo po dobrem vidu zaradizahtev na delovnem mestu, pogostejšimi innatančnejšimi spremljanji s sistematskimipregledi in zgodnejšim odkrivanjem anoma-lij pri otrocih. Tudi ljudje sami smo postalibolj ozaveščeni in očala niso več stigma, takokot nekoč temveč že kar modni dodatek.

V strokovni javnosti se pojavljajo ra-zlična mnenja o dobrem oziroma sla-bem vplivu očal v primeru kratkovid-nosti. Ste zagovornica mnenja, da jetreba brez očal zdržati čim dlje, kot je tomogoče, ali pa ste mnenja, da jih jebolje začeti nositi takoj, ko se pojavijoprvi znaki kratkovidnosti?

Nošenje očal pri kratkovidnosti ni pove-zano z njenim napredovanjem. Staršemzato večkrat povem, da bo dioptrija njihovihotrok z rastjo najverjetneje naraščala, neglede na to, koliko bodo očala nosili. Pri za-četnih nizkih dioptrijah svetujem, da očalanosijo le v šoli pri gledanju na tablo oziro-ma za gledanje televizije, pri bližinskemdelu pa očal ni potrebno uporabljati. Kljubtemu pa ni dobro, da z nošenjem očal od-

99priloga dolenjskega listaPOGOVOR

lašamo predolgo, ker se je zelo težko karnaenkrat navaditi na visoke dioptrije.

Zaradi težav z očmi se povečuje po-vpraševanje po laserskih operacijah.Kdo se ponavadi odloča za takšno ope-racijo oziroma komu jo vi svetujete?

Za operacijo se ponavadi odločajo pred-vsem mlajši pacienti oziroma ljudje, ki jihočala estetsko motijo oziroma ovirajo prišportu in delu ali pa preprosto slabše pre-našajo kontaktne leče. Za operacijo se po-samezniki največkrat odločajo po dopolnje-nem 20. letu, saj morajo imeti pred operaci-jo vsaj eno leto stabilno dioptrijo. Po štiri-desetem letu pa se pri ljudeh že pojavi sta-rostna daljnovidnost, zato vsakogar, ki se zaoperacijo odloči po tem letu, opozorimo, dabodo kljub operaciji potrebovali očala za bli-žinsko delo. Sicer pa te operacije ne pri-poročam ljudem, ki morajo imeti zelo ostervid, kot so na primer piloti in poklicni šofer-ji. Po operaciji se namreč pogosteje pojav-ljajo težave kot so suho oko, slabši nočnivid, bleščavost in možnost brazgotinjenjeroženice, čeprav je z novejšimi laserskimitehnologijami tveganje zanje veliko manjše.

Gre lahko na lasersko operacijo vsak-do ali morajo biti izpolnjeni kakšnizdravstveni ali drugačni pogoji?

Posameznike, ki se za tovrstne operacijezanimajo, napotim na informativni pogovorin pregled v refraktivni center, ki je brezpla-čen in na katerem pacienta seznanijo tudi zmožnimi zapleti. S pregledom se izključi

in povezali te bomo z osebo, ki jo želiš poklicati

3vezali te bomo z

o, ki jo želiš poklicati

Pokli i nas na 11881

poslušaj navodila2

Tele

dat

, d.o

.o.,

Cig

aleto

va u

lica

15, 1

000 L

jublja

na

Se ti pogosto zgodi, da si nimaš kam zapisatipomembne telefonske številke?

Pokli i nas na 11881

prisotnost obolenj ali sprememb na očesu,pri katerih laserska operacija ni priporočlji-va. Obstajajo namreč določena patološkastanja očesa, ki za operacijo niso primerna,prav tako kot tudi niso za operacijo primer-ni vsi tipi dioptrije. Laserska operacija jenamreč operacija kot vsaka druga, pri katerigre za poseg v telo. Mislim, da se ljudje tegapremalo zavedajo, odločitev pa mora na kon-cu sprejeti vsak sam.

Ta vrsta operacije je sicer za povpreč-nega človeka precej draga. Menite, da vprihodnosti obstaja možnost za njenodržavno sofinanciranje?

Ne, ker to dejansko ni zdravljenje, ampakneke vrste estetska operacija, saj gre zaposeg na sicer zdravem očesu, kjer pa do-bra vidna ostrina ni možna brez optičnihpripomočkov, kot so leče oziroma očala.AnAnAnAnAnja Kja Kja Kja Kja Kerinerinerinerinerin

priloga dolenjskega lista1010 NA KRAJU SAMEM

V Belokranjskem muzeju

Največ dela je skritega očem javnostiBelokranjski muzej iz Metlike bo jutri, 1. maja, praznoval 58. rojstni

dan. Ustanovljen je bil pod pokroviteljstvom Belokranjskegamuzejskega društva, hkrati pa je bila odprta tudi prva muzejskarazstava v proštijski dvorani. Sicer pa je prvi prostor za stalno muzejskorazstavo iz obdobja NOB dobil v sejni dvorani v mestni hiši. Prvihonorarni ravnatelj pa je postal prof. Jože Dular.

Jaz pa se napotim v metliški grad, kjerdanes domuje Belokranjski muzej. Morambiti kar zgodnja, saj se delovni dan met-liških muzealcev prične med 6. in 9. urozjutraj. Zaposleni si iz prostora v prostor netelefonirajo in ne pošiljajo sporočil po elek-tronski pošti ali mobilnih telefonih. Dogo-varjajo se iz oči v oči. Vsako jutro se dobi-jo ob kavi, se pogovorijo o delu, ki so gaopravili prejšnji dan, in sestavijo urnik zadan, ki je pred njimi. So zelo homogena eki-pa, saj se zavedajo, da brez timskega delane bi bili uspešni. Zaposlenih jih je namrečsedem, po sistematizaciji pa bi jih moralobiti vsaj 12, da bi lahko opravljali vse na-loge, ki jim jih nalaga zakonodaja. Prav zatoimajo svojevrsten način dela. Predvsem pavsakega, ki pride v službo v muzej, najprejvprašajo, ali je pripravljen delati še mar-sikaj drugega, kot je zapisano v razvidu delin nalog. Le pri nekaterih specializiranihdelih ali ob večjih obiskih si pomagajo zzunanjimi sodelavci.

VVVVVečina preč ina preč ina preč ina preč ina predmeedmeedmeedmeedmetttttooooovvvvvpodarjenihpodarjenihpodarjenihpodarjenihpodarjenih

Vsi zaposleni v muzeju pomagajo pripostavljanju razstav, in to ne glede na to,

Z dragatuškimi učenci sem postala arheologinja.

Anita Matkovič pri podiranju razstave vGanglovem razstavišču.

Andreja Brancelj Bednaršek kotsoavtorica že snuje novo razstavo.

kdo je avtor. Po razstavah vodijo vsi stro-kovni sodelavci, tudi v. d. direktorice An-dreja Brancelj Bednaršek, kar sicer v muze-jih ni običaj. Prav tako vsi dežurajo, tudi obsobotah, nedeljah in praznikih. Muzej jezaprt le tri dni v letu: 1. januarja, 1. novem-bra in 25. decembra. Sicer pa je obiskoval-cem na voljo od 9. do 17. ure.

Potem, ko so se dogovorili, kaj bodo poče-li, sem šla z muzealci po njihovih opravkih.Seveda sem z vsakim preživela le delčeknjihovega delovnega dne in bolj kot sprem-ljevalka, saj ne bi bilo najbolj prijetno, če bimorali, ko bi odšla, za mano popravljatimoje napake.

S hišnico Ano Gomolj in konzervator-skim manipulantom Viljemom Pavlovičemsem se odpravila v začasni dislocirani depov bližini gradu, od koder sta pripeljala nekajkamnitih spomenikov, ki sta jih potem oči-stila na grajskem dvorišču. Depo je premaj-hen, a tudi sicer Belokranjskemu muzejuprimanjkuje prostora za depoje. Redna de-javnost muzeja je skrb za premično kul-turno dediščino iz vse Bele krajine, ki jomorajo muzealci evidentirati, zbirati, doku-mentirati, inventarizirati. Poskrbijo za kon-zerviranje in pošljejo tudi v restavriranje,

če je potrebno. Seveda se zavedajo, da jenajboljše, če predmet najde prostor na raz-stavi. A razstavljenih jih imajo okrog 4.000,kar je tretjina vseh predmetov. Vendarmuzealci poudarjajo, da so za njih predme-ti, ki so v depojih, prav tako pomembni kotrazstavljeni. Posebnost Belokranjskega mu-zeja je tudi v tem, da je večina predmetov,ki jih hranijo, podarjenih. V zadnjem časuse ljudje vse bolj zavedajo pomembnosti de-

1111priloga dolenjskega listaNA KRAJU SAMEM

Z Alenko Misja Zgaga po stalni razstavi Belokranjskega muzeja v metliškem gradu.

Ana Plut in Leon Gregorčič si pomagatav arhivih, če je potrebno.

Viljem Pavlovič in Ana Gomolj vpretesnem depoju.

Leon Gregorčič svetuje tudi prinadaljevanju obnovitvenih del v gradu.

diščine. Če ponudijo predmete muzeju, jihta ne more zavrniti, težave pa so predvsempri shranjevanju večjih predmetov.

Vse pomembneVse pomembneVse pomembneVse pomembneVse pomembnejšajšaj šaj šaj šapedagoškpedagoškpedagoškpedagoškpedagoško-andro-andro-andro-andro-andragoškagoškagoškagoškagoškaaaaavzgovzgovzgovzgovzgoj aj aj aj aj a

Potem se odpravim k dokumentalistuLeonu Gregorčiču, ki mora velikokrat vobsežen arhiv tudi po podatke, ki jih želijoobiskovalci. Gradivo imajo zloženo na poli-cah vse do stropa in tako mu iz svojegaarhiva pri zlaganju priskoči na pomoč tudipisarniška referentka Ana Plut. Sicer paGregorčič svetuje tudi pri nadaljevanjuobnovitvenih del na podstrešju metliškegagradu. Muzealcem poleg muzejskega delaveliko časa in moči pobere skrb za grad,katerega upravljavci so. V preteklih letih jebila namreč velika obnova gradu, ki si joželijo dokončati, saj bodo šele potem lahkouresničili svoje dolgoročne načrte. Pred-vsem pa si želijo, da bi končno postavili dvi-galo, da bodo dostopni tudi invalidom.

Višji kustosinji etnologinji Aniti Matkovičsem v Ganglovem razstavišču priskočila napomoč pri podiranju razstave z naslovom1408/Prišli so Turki, za njimi Uskoki. VGanglovem razstavišču v gradu namreč mu-zej pripravlja občasne razstave, ki pa so zad-nje čase pripravljene študijsko, na ogled paso tudi dlje časa. Omenjena razstava o Tur-kih in Uskokih je v devetih mesecih privabi-la okrog 5.000 obiskovalcev, kar je zeloveliko.

Sicer pa Belokranjski muzej z največjostalno razstavo v metliškem gradu ter sstalnimi razstavami v dislociranih enotah vČrnomlju, Semiču, Vinici in v metliški Ga-leriji Kambič, kjer so tudi občasne razstave,obišče na leto okrog 25.000 obiskovalcev.Glavnina obiskovalcev je seveda v metli-škem gradu, kjer so na ogled arheološka,

zgodovinska, etnološka, umetnostno-zgo-dovinska in tehniška zbirka. Po njih sem sepod vodstvom kustosinje pedagoginje Alen-ke Misja Zgaga sprehodila skupaj s tretje-šolci iz dragatuške osnovne šole.

Prav pedagoško-andragoška vzgoja post-aja v Belokranjskem muzeju vse pomemb-nejša. Lani so vodili po muzeju kar 538 sku-pin, vsi obiskovalci pa si, preden vstopijo vzbirke, ogledajo 15-minutni film o Beli kra-jini. Sicer pa v muzeju na leto pripravijookrog 50 delavnic, predavanj in predstavi-tev. Tudi z dragatuškimi učenci smo ust-varjali v delavnici, ki so jo poimenovali Po-stanimo arheologi.

In medtem ko je Matkovičeva podiralarazstavo, sem v.d. direktorice muzeja An-

drejo Brancelj Bednaršek zmotila pri študi-ju gradiva za pripravo razstave o metliškemrojaku in po krivici zapostavljenem kiparjuAlojzu Ganglu. Belokranjski muzej jo pri-pravlja v sodelovanju z Narodno galerijo izLjubljane, v Galeriji Kambič pa jo bodo od-prli 8. junija.

Zame se je popoldne končal naporen danv Belokranjskem muzeju. Predvsem pa semspoznala, da je v muzeju veliko dela, ki bi galjudje opazili šele, če ne bi bilo opravljeno.Torej gre velikokrat za delo v zakulisju, skri-to očem, ki pa mora biti prav tako skrbno intemeljito opravljeno kot tisto, ki ga obisko-valci muzeja opazijo na vsakem koraku.Besedilo in fotografije:Mirjam BezMirjam BezMirjam BezMirjam BezMirjam Bezekekekekek-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše

priloga dolenjskega lista1212 NA MLADIH SVET STOJI

Jan Brulec, odbojkar

Šestnajst let in petnajst naslovovŽužemberški odbojkar Jan Brulec je svojevrsten

rekorder. Pred kratkim je dopolnil šestnajst let insredi tega meseca osvojil svoj petnajsti naslovdržavnega prvaka. S petnajstimi leti je bil najmlajšiodbojkar v prvi slovenski odbojkarski ligi, kjer je tosezono pri Krki dobil tudi obilo priložnosti za igro inni prav dolgo časa grel klopi.

Jan Brulec in Martin Kosmina skupaj na igrišču - kot nekočnjuna očeta.

Jan Brulec z očetom in dolgoletnim trenerjem BojanomBrulcem.

OdboOdboOdboOdboOdboj kj kj kj kj ka ra ra ra ra rs ks ks ks ks ka žoga poloa žoga poloa žoga poloa žoga poloa žoga položžžžžena v z ibkena v z ibkena v z ibkena v z ibkena v z ibkooooo

Odbojkarska žoga je bila Janu položena v zibko. Tisto leto, ko jeprivekal na svet, je njegov oče Bojan, dolgoletni jugoslovanskiodbojkarski reprezentant, s prijatelji v rodnem Žužemberku poskoraj petnajstih letih znova ustanovil odbojkarski klub, ki je podnjegovo taktirko hitro napredoval vse do prve lige, v kateri soŽužemberčani igrali štiri leta, dokler se zaradi pomanjkanja denarjaniso sprijaznili z drugoligaškim statusom. Oče je bil tudi Janov prvitrener, ko se je, še preden je prvič prestopil šolski prag, spoprijate-ljil z odbojkarsko žogo.

Ne le oče, tudi starejši brat Luka, nekdanji kadetski in mladin-ski reprezentant, ima precej prstov vmes, da je Jan tako hitronapredoval, saj mu je bil dober zgled. Vsi trije so skupaj nastopalina turnirjih v odbojki na mivki, kjer je bil Jan običajno najmlajšiudeleženec, oče Bojan kot trener in Luka kot mladinski reprezen-tant pa sta leta 2004 v Parizu z bronom na olimpijskih dnevihmladih osvojila do sedaj edino medaljo za slovenske odbojkarje navelikih tekmovanjih.

JabolkJabolkJabolkJabolkJabolko ne pade daleč od dro ne pade daleč od dro ne pade daleč od dro ne pade daleč od dro ne pade daleč od dreeeeevvvvvesaesaesaesaesa

Janova športna pot je bila vsaj do zdaj po svoje precej podobnaočetovi, saj je tako kot oče v osnovnošolskih letih odbojko igraldoma v Žužemberku, potem pa se je preselil v novomeški klub,tedaj še Pionir. Oče Bojan se je z novomeškim klubom leta 1991prebil do jugoslovanske A1 lige, med osem najboljših, deset letpred tem pa je z jugoslovansko reprezentanco na balkanskem

prvenstvu v Novem mestu osvojil zlato, Balkan pa je bil tedaj vodbojkarskem smislu Evropa v malem.

Čeprav zna tako rekoč vse, se je tako kot oče tudi Jan specializi-ral za vlogo podajalca, ki je v odbojki zelo pomembna. Od podajal-ca je odvisno tako rekoč vse – ob dobrem sprejemu lahko izigranasprotnikov blok in marsikaj reši, če sprejemalcem ni uspeloservisa sprejeti, kot je treba. Soigralci morajo podajalcu stoodsto-tno zaupati, imeti pa mora tudi avtoriteto. Pa vseeno, ko Jan podajasoigralcem, ki so kljub sorazmerno zelo mladi postavi nekateri tudienkrat starejši od njega, razlike v letih in izkušenosti ni opaziti.Samozavesti mu ni nikoli manjkalo.

“S fanti sem se dobro ujel, saj sem jih poznal že prej, Novomešča-nom sem se na treningih pogosto pridružil, tudi ko sem še igral zaŽužemberk. Mislim, da so me vzeli za sebi enakega, še več, mar-sikdaj, kadar na primer slabo podam, krivdo prevzamejo nase in mespodbujajo,” modruje Jan, ki je, kadar je na igrišču ob bratu Lukiin Mihi Plotu, eden od treh Žužemberčanov v novomeški ekipi. Nazadnji tekmi rednega dela sezone pa se mu je ob koncu tekme sKranjčani v četrtfinalu končnice prvenstva pridružil tudi MartinKosmina, sicer kakšno leto starejši, kar pa ne bi bilo nič posebne-ga, če ne bi šlo za mlajša sinova nekdanjih soigralcev pri Žužem-berku in Pionirju, Gorazda Kosmine in Bojana Brulca, ki danesvlečeta prvi novomeški, drugi pa žužemberški odbojkarski voz.

Brez njiju danes dolenjska odbojka zagotovo ne bi bila tam, kjerje, je pa precej visoko – na srednješolskem prvenstvu je namrečŠolski center Novo mesto, za katerega igra Jan, osvojil naslovdržavnih prvakov, novomeška gimnazija pa je bila druga, med os-novnošolci je žužemberška osnovna šola zmagala, novomeškaOsnovna šola Šmihel pa je bila četrta. Jan ima tako s šolskimi inklubskimi ekipami v dvoranski odbojki in odbojki na mivki skupnože kar 15 naslovov državnega prvaka. Biti pri petnajstih letih vrhun-ski športnik je nedvomno velika obremenitev za mladostnika, kljubtemu pa se Jan, kadar ne igra odbojke, prav nič ne razlikuje odvrstnikov – večino časa prebije pred računalnikom, igra igrice inprebira novice, najraje iz sveta športa, kjer ga poleg odbojke najboljzanimata košarka in nogomet. Čeprav se to ne vidi, pravi, da tudirad je. Glede na višino 192 cm in vsega 69 kg je to težko verjeti.Besedilo in fotografiji:Igor VIgor VIgor VIgor VIgor Vidmaridmaridmaridmaridmar

1313priloga dolenjskega listaNAŠI KRAJI

Globoko

Po malem še vsi baroniGloboko je svet sonca, večne teme in vode. Kako – da je Globoko še

vse kaj drugega? Ah, prav gotovo. Ampak svet si je izmislil neštetoomejitev, med temi tudi dolžino novinarjevega zapisa. Zato pri opisuGlobokega ostajamo, recimo, na začetku poti.

Globoko se v jasnem dnevu koplje v son-cu, vsaj zjutraj, ko žarki prispejo od vzhoda,in še potem večino dneva. Domačini so, kotpravi upokojeni učitelj Franc Kene iz Glo-bokega, večinoma še do pred nekaj letkmetovali in skoraj pri vsaki hiši je bila vsajena krava. Zato, menimo, jim je, kot vsake-mu kmetu, sonce prišlo prav na njivah intravnikih. Vinogradi, ki jih tudi omenjaKene in ki tukaj rodijo grozdje ne samopovprečnemu državljanu, ampak tudi lju-dem slovečega imena, so nasadi, ki zelo lju-bijo sonce. Sadjarstvo, ki se ga je kraj na-vzel v zadnjih 30 ali 40 letih, je še en pojavv civilizaciji, ki nujno potrebuje sonce.

Obsijani s soncem, siti tistega, kar so siznali na svojem pridelati sami, in sploh za-dovoljni, da so na tako spodbudnem koščkusveta, so Globočani recimo radi hodili v šoloin si oblikovali življenje tako, da jim je tudikultura postala del vsakdanjika. Okrog leta1880 so po Kenetovih podatkih zgradiliprvo šolo, potem še kaj, in tako so tik pred2. sv. vojno postavili smrečico na strehonovega gasilskega doma. Ob otvoritvah, tehin vseh drugih, so verjetno peli; danes bizagotovo, saj imajo v vasi lovski pevski zbor.

V soncu se svetita tudi strehi cerkev sv.Urha v Brezjem in sv. Jakoba na MalemVrhu, farne ne, ker te, kot omeni Kene, vGlobokem ni; Globoko spada v župnijo Piše-ce. Toda, mar se ni nekoč svetila v soncu šeena cerkvica tamle za Globokim? DomačinFranc Zidarič, upokojeni učitelj, o tej mož-nosti pripoveduje: “Pod zaselkom Slopno, ki

Franc Kene

V Globokem so doma tudi kolesarji.Franc Zidarič na nasipu nekdanjegaribnika

Slavko Cizl

je del Piršenbrega, je gozdiček, imenovanFarica. Spraševal sem, od kod ime, pa so mirekli, da je tukaj nekoč stala cerkvica s poko-pališčem. Cerkve in pokopališča danes ni,ostalo pa je ime: majhna fara – Farica.”

Sonce kajpak ni sijalo v rudniku lignita ingline v Globokem, vsaj tako dolgo ne, do-kler niso v zadnjem obratovalnem obdobjuodprli dnevnega kopa. “Rudnik v jami jenehal obratovati oktobra 1974. leta,” se spo-minja Slavko Cizel, upokojenec z MalegaVrha, ki je bil zaposlen v rudniku. Tudi šepotem, ko so tukaj nehali kopati premog, jerudarjenje ostalo v zavesti domačinov.“Rudnik je dal pečat kraju, saj je bilo v jamizaposlenih kar precej ljudi iz Globokega inokolice,” pravi Franc Kene.

Večna tema podzemnih rudniških rovovse je premešala z vodo, ki je zalila premo-gov izpraznjeni prostor potem, ko so nehalirudariti. Če je v rudnik voda pritekla, je odnekod drugod odtekla. V Globokem je bilonamreč nekoč jezero, no, vsaj velik ribnik,kot pravi Franc Zidarič. “Pišečki baron jehotel uživati v tem kraju. Zato so verjetnotlačani naredili nasip, za katerim je potemnastal ribnik. Nasip so naredili samo najugozahodu, ker je drugje naravni breg.Ribnik spada v del Globokega in se imenuje‘Zakutjek’. Leži namreč med gozdovi in tamje svet bolj v kotu,” pravi Zidarič. Iz ribnikaje odtekla voda nekako v obdobju 1. sv. voj-ne, kot pravi Zidarič. “Takrat so tukajšnjifantje prišli domov s soške fronte. Bili so re-volucionarni. Prebili so nasip. Voda je od-

tekla. Zemljo v osušenem jezercu pa so raz-delili tukajšnjim domačinom, da so tamkmetovali. Ribnika ni več. Ostal je potok, kise po nekdanjem ribniku imenuje Ribjek.Del potoka ima to ime, višje od mostu pa sepotoček imenuje Žabjek; po žabah,” praviFranc Zidarič, ki mu je o baronovem ribni-ku pravil oče.

Deroča voda, ki je planila skozi prelukn-jan nasip, ni odplavila vsega, kar bi v tehkrajih spominjalo na pišečke barone. “VGlobokem je nekaj zemljišč, kjer se reče‘baronovo’,” pripoveduje Franc Kene.Besedilo in fotografije:MarMarMarMarMartin Ltin Ltin Ltin Ltin Luzaruzaruzaruzaruzar

priloga dolenjskega lista1414 NAŠA DEDIŠČINA

Pragozdni rezervat – Krakovski gozd

Naravoslovna učilnicatudi za bodoče rodovePrvo aprilsko soboto, ko je Krka spet prestopila bregove, se je tudi

Krakovski gozd prebujal v mokro jutro: v času, ko je ptiče razganjalood začetka gnezdenja in ko je bila podrast že bujno odeta v zelenje,posuto s drobnim močvirskim cvetjem, pa se je pogumno v zelenoodevalo tudi drevje.

Znotraj 2.400 hektarjev velikega nižin-skega gozda hrasta doba, ki je zaradi težkeprehodnosti in poplav težje dostopen inpredstavlja kakovosten življenjski prostorter pribežališče številnim rastlinskim inživalskim vrstam, je nedaleč od Kostanje-vice in le lučaj od regionalne ceste Kosta-njevica–Križaj tudi 38 arov površin edinegaslovenskega nižinskega pragozdnega ostan-ka. Za naravni rezervat je bil razglašen leta1952 in zato uživa strogo varstvo, vstop vpragozd je celo prepovedan. “V tem delugozda ni dovoljeno delati ničesar, dovoljenoje le znanstvenoraziskovalno delo. To jeizredno pomembna naravoslovna učilnica:če nas zanima, kako narava sama urejastvari, se gremo lahko učit v pragozd,” je napohodu po Resslovi poti, ki je bil prvo so-boto v aprilu, zbranim pohodnikom dejalHrvoje Oršanič.

Čeprav analize rasti hrastov kažejo, da jebil ta del rezervata v preteklosti sajen, to nevpliva na njegovo naravovarstveno vred-nost. Po ocenah naj bi bila drevesa v pra-gozdnem rezervatu stara nekaj več kot 200let, odlikuje pa jih izjemna lesna masa, ki jeni najti v nobenem gospodarskem gozdu. Ažal zadnje desetletje tudi ta del čuti posle-dice kmetijskih posegov v naravo in postop-ne podnebne spremembe. Celo v rezervatuni več drevesa, ki ne bi imel nekaj suhih vej.Prišlo je torej do fizioloških motenj, verjet-

V Krakovskem gozdu cveti tudizaščitena močvirska logarica.

Za spoznavanje Krakovskega gozda je urejena 8 kilometrovdolga krožna Resslova pot, ki pelje tudi mimo naravnegarezervata. Tradicionalni pohod po njej je organiziran vsakoprvo soboto v aprilu.

no zaradi količine podtalne vode, ki se zma-njšuje zaradi hidromelioracij, nihanjempodtalnice pa se hrast ni bil sposoben prila-goditi, zaradi česar se opazno suši.

Č loČ loČ loČ loČ lovvvvveški pohlep brešk i pohlep brešk i pohlep brešk i pohlep brešk i pohlep brez meez meez meez meez mej aj aj aj aj aSvoje k uničevanju gozda prispeva tudi

človek. Kako velika sta človeška objestnostin pohlep, se je pokazalo 26. decembra2001, ko se je skupina treh domačinov zmotornimi žagami spravila nad šest mogoč-nih pragozdnih dobov. Anonimni klic jim jepreprečil, da bi debla odpeljali, a policisteje bilo treba kar pošteno prepričevati v po-men dejanja, da so tatvino vzeli resno in napodlagi analize sline na odvrženem ogorkunašli storilce.

“Žal je Krakovski gozd tudi poligon zaurjenje vojaških helikopterjev. Kakšen jehrup, ko helikopter preleti to območje, kjergnezdijo številne živalske vrste, ki jih ščiticela vrsta evropskih direktiv! Čeprav so letiomejeni na nadmorsko višino 400 metrov,pa krošnje dreves tolčejo po trupu jeklenihptic in to tudi zato, ker bi bilo predrago, čebi vojaško vzletno pristajalno stezo spreme-nili za nekaj stopinj. Urjenje nad Krakov-skim gozdom je nesprejemljivo, kot tudinizki preleti nad Krko,” pravi Oršanič.

Zaradi prisotnosti vrst, ki so ogrožene vevropskem merilu, je Krakovski gozd uvr-ščen na seznam mednarodno pomembnih

območij za ptice IBA, ornitološke raziskaveso potrdile prisotnost 112 vrst ptic z okoli100 gnezdilci, največ pozornosti vzbujajoskrita gnezda črnih štorkelj in edino gnez-do orla malega klinkača v Sloveniji, tu sooptimalna mrestišča kar 11 vrstam dvoživk,svoj prostor so zavzele številne rastlinskevrste, ki jih drugje skoraj ne najdemo več,samo v zaščitenem delu gozda so našli večkot 250 vrst gob …

Dejstvo je, da je narava v Krakovskemgozdu, še posebej pa v pragozdu, našla svo-jo oazo in otok miru pred človekom, in tozgolj zaradi naravne straže: vode in komar-jev, pomanjkanje sočutnega odnosa do na-rave pa se odraža tudi na tem delu našegakoščka zemlje, ki ga sooblikujeta visokapodtalnica in površinska voda, ki zastaja naglinenih tleh. A zavedati se moramo: gozd-ni rezervat, ta biser narave, ki je za odprtium še vedno odprta knjiga, moramo čuvati- to smo dolžni našim potomcem.Besedilo in fotografije:TTTTTanananananja Jakše Gazvja Jakše Gazvja Jakše Gazvja Jakše Gazvja Jakše Gazvodaodaodaodaoda

Narava v pragozdu živi svoje življenje. Trajnost, mogočnost,mističnost in neprecenljivost dobijo tu nove dimenzije inpomen.

1515priloga dolenjskega listaPRI NJIH DOMA

Pri Kostrevčevih se vkuhinji vsi znajdejo

Rado Kostrevc, glava družine …

Družina Kostrevc v prijetnem velikonočnem vzdušju

Teden manj kot 22 let je bil Rado Kostrevc zaposlen na krmeljskiosnovni šoli, 13 let kot učitelj in zadnjih 9 let kot ravnatelj. Zadnjih

pet let sta bila z ženo Zvonko oba ravnatelja, Rado v Krmelju, Zvonkaje seveda še vedno ravnateljica osnovne šole v Mokronogu. Rado paje kakšen mesec že zaposlen kot predavatelj v Šoli za ravnatelje na Brdu.Zvonki teče šestnajsto leto v šolstvu. Prej je bila pet let zaposlena vpravosodju, natančneje – v Zavodu za izvrševanje kazenskih sankcij naDobu, največjem slovenskem zaporu.

Na vprašanje, zakaj sta oba zašla v “pro-sveto”, Rado odvrne, češ da bo žena že ve-dela, ker je bila že njena mama Ana učite-ljica in ravnateljica taiste šole v Krmelju, dapa je zanj bolj čudno. “Že v osnovni šoli semrekel, da bom učitelj. Ko sem začel, semprva leta skoraj obupal, kajti sistem je bilokostenel, sem se celo pripravljal, da bomšel ven iz šolstva. Leta 1991 je prišlo z osa-mosvojitvijo do velikih sprememb tudi všolstvu in je postalo zelo zanimivo. Leta1993 sem postal vodja študijske skupine zadržavljansko vzgojo in etiko. Tisto je biloprelomno!” pravi Rado. Sodelovati je začel,kot zunanji sodelavec, tudi z Zavodom zašolstvo in ministrstvom. V Sloveniji je biloleta 1999 le 44 osnovnih šol, ki so orale le-dino devetletki, samo 13 pa je bilo takih šol,ki so šle v devetletko s 1. in 7. razredom.Med temi je bila tudi krmeljska šola. Radose spominja, kako je njegovo predhodnico,ravnateljico Berto Logar, skrbelo, češ, kajpa naj pove na sevniškem občinskem svetu,da bodo podprli šolo pri tem projektu, ko jobodo morda spraševali glede denarja. “Semji rekel, da jim naj le pove, da več ne rabimokot doslej!” pravi Kostrevc, kajti marsikjeso se občine ustrašile devetletk, češ da boto dražje.

21-letni Gašper, bodoči pravnik, je 10 lettreniral judo v Krmelju. Iskreno prizna, dase je zato odločil za judo, ker ni bilo druge-ga. Potem ga je pa “zgrabilo”. Osvojil je večnaslovov državnega prvaka, uveljavljal se ježe tudi na mednarodnih tekmah … Kdo ve,kako bi se končala njegova športna pot, čene bi prišlo do poškodbe. Drugi ga označu-jejo, da ni za kolektivne športe, čeprav samne soglaša čisto s tem. Res pa nima, razenodbojke, pretirano rad športov z žogo. Te-nis igra rekreativno tudi kakšno desetletje.Meni, da so zdaj fakultete težje, ker je več-ja konkurenca. Za pravo se je odločil zato,ker združuje tri njegove življenjske smer-nice: politiko, gospodarstvo in pravo. “Po-tem pa, kamor me bo pač pot peljala,” je od-kritosrčen Gašper. Je tudi dejaven udkrmeljske gledališke skupin Ceglis. MladiKrmeljčani so si v kletnih prostorih kultur-

nega doma Svoboda sami uredili svoje pro-store – Kjuder.

Anja je dijakinja športne gimnazije v No-vem mestu. Je pravi antipod bratovih šport-nih interesov, čeprav je pač tudi ona prista-la v krmeljskem Judo klubu Olimpija in seže lepo uveljavila, a so jo tudi, vsaj začasno,ustavile poškodbe. Ima pa rada predvsemkolektivne športe; no, vsaj tako športnorazgledana je, da očeta in brata zmeraj spro-ti obvešča o dogajanjih in športnih rezul-tatih; od nogometa, rokometa in tenisa doFormule 1! Zelo dobro ji gredo jeziki. Medgledanjem “žajfnic” se je naučila španščino.A še ne ve, kje bo nadaljevala šolanje … Anjaje hodila v glasbeno šolo in se je učila flav-to, Gašper pa kitaro.

Konec tedna so Kostrevčevi največ sku-paj. Kuhati znajo vsi. Odkar je Gašper vLjubljani, eksperimentira zlasti z morskokitajsko hrano, Anja najraje pripravlja sladi-ce, Rado pa je izvedenec za “ravnateljevoprežganko”. Njegov tast Zvone je bil pravigurman in je odlično kuhal. Zadnja tri letaje razvajal tudi Gašperja in Anjo. Jasno, dajabolko ne pade daleč od drevesa, da se je

tudi Zvonka po nedavno preminulem očetunaučila kulinaričnih umetelnosti, pa tudinjuna otroka.

Rado in Zvonka veliko hodita, pohodništ-vo jih povezuje tudi s številnimi prijatelji.Sta dobra plesalca in še vedno rada pleše-ta. Ples je bil poprej celo del njune rekre-acije. Rado poje pri krmeljski Liri od njene-ga začetka leta 1996, pri tej moški vokalniskupini je Rado tudi predsednik. Kostrev-čevi in Janez Mirt so bili med prvimi v Kr-melju, ki so začeli igrati tenis, in to kar naparketu šolske telovadnice. Kmalu so Kr-meljčani zgradili dve peščeni igrišči za te-nis. Na Kamenškem, kjer imajo vinograd inzidanico, preživijo Kostrevčevi precej časain pridelujejo tudi dober “ravnateljevcviček”. Buteljke s takšno etiketo imajo zaprijatelje.Besedilo in fotografiji: PPPPPaaaaavvvvvel Pel Pel Pel Pel Perererererccccc

priloga dolenjskega lista1616 ZANIMIVOST

Malka Jerman

MarjanovamamaPo telefonu ga vprašam, kako

kaj mama. “Boljše kot ti,” miodgovori v svojem slogu. “Če bi sepodal z njo na Mirno goro, bi bilazgoraj vsaj tri ure pred tabo.” Pajo najdem v Naklem pri Otovcu resv polni formi. Je zgovorna, nasme-jana, preprosta in nadvse prijazna.Tudi simpatični pes Tac, ki mepozdravi, ko lezem iz avta, jekrotek kot ovca.

“Videz vara. Pri dvainosemdesetih letihmi že marsikaj nagaja. V rami mi škrta.Zdravnik me je vprašal, če obdelujem njivo,ki je njivica, in ko sem mu pritrdila, je rekel:“Še dolgo bo škrtalo.” Za domače potrebepridelam krompir, fižol, korenje, čebulo,veliko različnih rož. Imam tudi devet ovčk,mini kozico in kozlička. Od nekod ju jepripeljal Marjan, ki rad pride domov. Malotudi zaradi mojih enolončnic, ki jih obožuje.Na treh parcelah imamo štiristo petdesettrt, da imamo kakšno kapljico, ko kogazažeja.”

Dekl išk i pr i imek gospeDekl išk i pr i imek gospeDekl išk i pr i imek gospeDekl išk i pr i imek gospeDekl išk i pr i imek gospeMa lkMa lkMa lkMa lkMa lke je Erjae je Erjae je Erjae je Erjae je Erjavvvvve ce ce ce ce c

Rodila sem se v Golobinjeku pri Kopriv-niku v Občini Kočevje. Moj oče je bil gozd-ni delavec, mama pa gospodinja. Najstarej-ši brat Stanko je padel v partizanih, starkomaj osemnajst let. Sestra Olga se je po-ročila s Slavom Gašperičem, ki je imel nedaleč od tu gostilno, znano pod imenomBangladeš. Brat Dolfe je živel v Ormožu. NaPlanini pod Mirno goro sem obiskovalaosnovno šolo. Nikamor naprej nisem šla,saj mi je to preprečila vojna. 1947. leta semse poročila. Mož Stanko iz Naklega je bilgozdar, zaposlen pri Gozdnem gospodarst-vu Črnomelj. Umrl je v osemdesetem letustarosti. Imela sva tri otroke. Sin Branko jeumrl, ko je bilo možu šele štiriinpetdesetlet. Hčerka Darinka in njen mož živita zmenoj v hiši, ki smo jo zgradili blizu starebajte. Najmlajši Marjan pa je odšel v Ljub-ljano, ko mu je bilo šestnajst let.

Marjan tMarjan tMarjan tMarjan tMarjan to ro ro ro ro reeeeejjjjj

Ja. Bil je nagajivo dete. Rad je dražilsršene in ose, pa so ga opikale, da včasih nimogel niti gledati. S prsti si je razmikal

veke, da je sploh kaj videl. Bala sem se, dane bo dočakal niti dvanajst let. A je, hudi-ček. Nekaj časa sta imela s Petrom Medi-cem, ki zdaj živi v Tušev Dolu, star motor.Z njim sta mi pilila živce. Skakala sta v doli-no, norela, kot da sta znorela, in prepriča-na sem bila, da se bosta nekega dne ubila.Nagajati pa je znal tudi v šoli. Ko je učite-ljica naročila, naj prinesejo od doma količkeza postavitev šolske ograje, je šel ponje kark sosedu. Izpulil jih je iz njegove ograje.Danes bi rekli, da se je znašel, saj je vzeltam, kjer je bilo, in odnesel tja, kje ni bilo.Pri bedarijah je bil vedno prvi, nikoli zadnji.Kadar ga ni bilo dolgo iz šole, ker se je kla-til naokoli, se je izgovarjal, da so imeli po-daljšan pouk. Dobro je vedel, da ne bom šlavprašat v šolo, ni se bal, da bom razkrinka-la njegove lumparije. Še dobro je, da ne vemvsega, kar je še počel, sicer verjetno več nebi bila med živimi.

S kS kS kS kS ko ro ro ro ro raj oaj oaj oaj oaj ot rt rt rt rt rok še,ok še,ok še,ok še,ok še,pa kpa kpa kpa kpa kar od domaar od domaar od domaar od domaar od doma

V Ljubljani se je najprej zatekel k neke-mu klobučarju. Pomagal mu je pri izdelaviklobukov, in sicer tako, da jih je likal. Natoje delal nekaj časa pri mehaniku, spal pa načrno v sobi, ki jo je imel najeto njegov pri-jatelj. Ne vem kako, toda prišel je na radioin televizijo. Kadar je prišel domov, sta gana debelo svirala z že omenjenim Medicem.

Na drevo sta naredila stopnice, v krošnjodrevesa sta postavila stol in mizo, pa se ješel fant reporterja. Izmišljal si je neumnostiin vpil, da ga je bilo slišati po vsej dolini. Čeme je zagledal, je sporočil ljudem, škorcemin vrabcem: “Dragi poslušalci, zdaj prihajabliže k nam Malka Jerman.” Bilo me jesram, da ne znam povedati.

NNNNNa lepem ka lepem ka lepem ka lepem ka lepem koncuoncuoncuoncuoncuBele krBele krBele krBele krBele kraj ine ž iv itaj ine ž iv itaj ine ž iv itaj ine ž iv itaj ine ž iv iteeeee

In na pozabljenem, vsaj kar zadeva radij-ski in televizijski program. Po radiu lahkoposlušamo le 2. program, po televiziji palahko gledamo samo 1. program. Tako ima-mo več časa, da se posvetimo drug druge-mu in svojim domovanjem. Pravkar belimo,menjamo dotrajana tla, pri nas je, kot birazneslo bombo. Pa še Marjan bo prišelvsak čas. Po šunke. Kupi prašiča, meso pasuši v stari hiši.

Marjan je res prišel. Narezal je šunko, kije je bil deležen tudi pes. “Škoda jo je bilonačeti,” sem pripomnil.

“Kako pa naj jo sicer jemo,” se je širokonasmejala Malka.

Zaupala mi je še to, da gresta z Darinkodvakrat, trikrat letno v Ormož. Z vlakom.Šli bi večkrat, ko le ne bi bilo treba trikratpresedati. Vožnje z avtom pa Darinka neprenaša, hitro ji je slabo.TTTTToni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperič

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista1818 POSEBNA PRILOGA

NEPREMIČNINSKI TRG

Zgovoren pokazatelj življenja in vrednotKriza naj bi se najprej pokazala na ne-

premičninskem trgu, toda Robert Nedanov-ski iz NNRN Nepremičnine iz Novega me-sta pravi, da se je kriza pri njih poznala leod oktobra do januarja. Že prvi mesec letaje bil zopet normalen, februarja pa so celoprecej prekoračili načrt in odstopili od let-nega povprečja. “Kriza je vplivala predvsemna znižanje cen starejših hiš in stanovanj,vendar le, če gre za nekakovostne objektein za nevabljive lokacije. Ponudniki sicerostajajo pri “starih” cenah, podatki o proda-ji v zadnjem obdobju pa kažejo na okoli 20-odstotno znižanje. Sicer pa menim, da se naDolenjskem kriza ne odraža tako drastičnokot na primer v Ljubljani, na Primorskemin Gorenjskem, kjer so cene nepremičninskokovito naraščale, sedaj pa je prodajaskokovito upadla,” pravi Nedanovski.

Prednost Dolenjske je tudi v tem, da jeponudba zelo pestra – od stanovanj, hiš,vikendov in zidanic pa do gradbenih in tudikmetijskih zemljišč. Pravi tudi, da je krizapo celi državi premešala štrene in postavi-

la nove relacije. “Do te krize je bila pozor-nost nepremičninskih agencij usmerjena vprodajalca, saj smo tega celo nagovarjali,naj proda svojo nepremičnino, ker smo ime-li vedno dovolj kupcev. Sedaj pa je naša po-zornost usmerjena h kupcu, saj je na trguponudbe veliko, kupcev pa manj. V tej novisituaciji prihajajo do izraza stroka, znanje inizkušnje. Kriza je v ospredje postavila kako-vost. S tem pa se je nepremičninski trg ne-kako izčistil in postavil zahtevnejše teme-lje,” še dodaja Robert Nedanovski.

Od hiš do kmeOd hiš do kmeOd hiš do kmeOd hiš do kmeOd hiš do kmet it it it it ijsk ihjsk ihjsk ihjsk ihjsk ihzzzzzemlemlemlemlemlj i ščj i ščj i ščj i ščj i šč

Na Dolenjskem je še vedno največja po-nudba starih velikih hiš, ki so nefunkcional-ne in energetsko zelo potratne, ter starej-ših stanovanj. Neprodana pa ostajajo tudinova stanovanja na manj zanimivih lokaci-jah ali tista, ki so manj kakovostna. Današ-nji kupec želi primerne bivalne prostore zveliko svetlobe, z večjimi balkoni ali tera-sami ter z dodatno shrambo itd. Zelo po-

membna pa je tudi okolica. Zaradi spremen-jenega stila življenja predvsem mlajši upo-kojenci prodajajo zidanice in vikende. Svo-jega prostega časa nočejo nameniti le ob-delavi vinograda, ampak ga namenjajo dru-gim interesom in hobijem. Na drugi stranipa je zanimivo, da se veča povpraševanje pokmetijskih zemljiščih, saj je očitno skrb zazdravo, doma pridelano zelenjavo vse večja.

To, kako bo v Novem mestu v prihodnjes stanovanjsko novogradnjo, naš sogovornikpravi, da je za enkrat bolj kot od krize, zakatero se vendarle pričakuje, da bo minila,odvisno od novega zazidalnega načrta, kinaj bi bil sprejet do jeseni.

D aD aD aD aD avvvvvek na neprek na neprek na neprek na neprek na nepremičnineemičnineemičnineemičnineemičnineSicer pa Robert Nedanovski pravi, da bo-

sta red in preglednost na nepremičninskemtrgu dosežena po sprejetju davka na nepre-mičnine, ki ga že nekaj časa napovedujejo,zaživel pa naj bi najkasneje do jeseni 2010.Na osebo naj bi pripadlo od 25 do 30 kva-dratnih metrov stanovanjske površine in na

1919priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

to naj bi bil določen osnovni davek. Bistvenobolj pa bodo obdavčene dodatne površine;torej prevelika stanovanja ali celo prazne, ne-uporabljene nepremičnine. Sicer je pričako-vati, da se bodo davki postopno poviševali inse šele sčasoma približali dokaj strogemu indragemu nemškemu oz. evropskemu modeluobdavčitve nepremičnin. Vsekakor bodo te ob-davčene po tržni vrednosti, ki bo oblikovanamed drugim tudi s pomočjo podatkov, ki jih venotno evidenco posredujejo nepremičninskeagencije, notarji in davčni uradi. Skupaj spopisom ter katastrom in zemljiško knjigo jetako vzpostavljena prava evidenca. Na ome-njeni osnovi je mogoče priti do realne tržnecene posamezne nepremičnine glede nanjeno starost, kakovost, okolje itd.

OgrOgrOgrOgrOgromne romne romne romne romne raz l ikaz l ikaz l ikaz l ikaz l ikeeeeeSicer pa so razlike v cenah nepremičnin

po Sloveniji še vedno zelo velike. Za našeobmočje pa velja, da so v povprečju cenenepremičnin v Beli krajini za 50 odstotkovnižje kot na Dolenjskem. Kot skrajni prim-er pa Robert Nedanovski navaja stavbnozemljišče, za katerega je treba po kvadrat-nem metru v Novem mestu odšteti od 200do 250 evrov, v Črnomlju pa je na voljo žeod 15 pa do 20 evrov po kvadratu. Torej boljkot kriza vpliva na ceno nepremičnine pred-vsem lokacija, in šele nato kakovost gradn-je oz. dosežen standard le-te.LidiLidiLidiLidiLidija Jeja Jeja Jeja Jeja Ježžžžž

priloga dolenjskega lista2020 AVTO TIMES PREDSTAVLJA

Test: opel insignia

Novo ime,nov avtomobil

Z novim modelom insignia Opel spet vstopa v srednji razredin z njim zamenjuje tako vectro kot tudi omego.

Insignia je konec prejšnjega leta zamenjala modelvectra tretje generacije in ko je osvojila naslov

evropskega avtomobila leta 2009, je postalo jasno,da imajo v Russelsheimu s tem avtomobilov velikeambicije. Insignia je postala močan igralec v razredu,kjer že leta kraljujejo passat, mondeo, mazda 6 … Oblepem izgledu pa konkurenco prehiteva tudi skakovostjo in dobro ceno.

Za izgled lahko čestitamo nemškim inženirjem, ki so naredili av-tomobil za različne okuse. Skladen dizajn zato ustvarja občutek, daje insignia manjša, kot je v resnici. Njena največja prednost je, dane deluje bahaško in nastopaško, a je vseeno izredno privlačna.Zaradi tega bo ta model prav gotovo dobro izgledal tudi čez pet let.Na račun dinamičnega izgleda ni davka plačala aerodinamika, sajje koeficient upora vsega 0,27, kar izboljšuje zmogljivosti ter nižahrup in porabo.

222221 cm dal1 cm dal1 cm dal1 cm dal1 cm daljša od vjša od vjša od vjša od vjša od vectrectrectrectrectreeeeeInsignia je z merami 483 centimetrov v dolžino, 186 v širino in

150 centimetrov v višino kar za 21 centimetrov daljša in za 4 višjaod vectre. Izrazita karoserija s kupejevsko silhueto strehe takopleni poglede z vsake strani. Povsem nov izgled luči je dopolnjenz integrirano masko, ki se zliva s spodnjim delom vozila – odbi-jačem, v katerem so tudi luči za meglo in lovilci svežega zraka.Skladne linije sprednjega dela se nadaljujejo tudi na boku in zak-ljučujejo na zadku z moderno grafiko luči in usmerjevalcem zrakana prtljažnem pokrovu.

LLLLLuči izdeluuči izdeluuči izdeluuči izdeluuči izdeluje Hel l i oz irje Hel l i oz irje Hel l i oz irje Hel l i oz irje Hel l i oz iroma Saturoma Saturoma Saturoma Saturoma SaturnusnusnusnusnusTakoj po odpiranju vrat opazite skladno, moderno in dinamično

notranjost. Sredinska konzola se razteza preko celotne širine

notranjosti, kakovost izdelave pa je na visoki ravni. Veliko pozor-nosti je posvečeno tudi ergonomiji, povsem novi pa so sedeži, kise bolje prilagajajo človeškemu telesu. Položaj za volanom in er-gonomija sta odlična, udobno pa je sedeti tudi zadaj. Merilniki sotokrat osvetljeni z rdečo ambientalno barvo. Ko smo že pri osvetl-itvi, povejmo tudi to, da nova insignia nadaljuje uspešno zgodbo,začeto z AFL zasučnimi lučmi spredaj. Zadnja generacija tega siste-ma prinaša kar devet različnih možnosti osvetlitve cestišča, ki sesamodejno nastavljajo in prilagajajo glede na vozne lastnosti inpogoje na cesti, s čimer povečujejo varnost in izboljšujejo pregled-nost (žaromete za insignio izdelujejo v ljubljanski Helli, bivšem Sat-urnusu). Še ena novost so dnevne luči v LED tehnologiji, ki sopostavljene v obliki krila, lepo izgledajo in porabljajo precej manjelektrične energije kot klasične luči.

VVVVVooooož nž nž nž nž nja naja naja naja naja navdušuvdušuvdušuvdušuvdušuj ej ej ej ej eSama lepota pa ne pomeni nič, če vse skupaj ni podprto z dobri-

mi voznimi lastnostmi. In insignia je tudi tu naredila velik koraknaprej. Odlično vozen je že model s pogonom le na sprednja kole-sa, medtem ko izvedba z adaptive 4x4 integralnim pogonom vseskupaj še nadgrajuje. Na to se navezuje sistem Flexride, ki prila-gaja podvozje glede na podlago, vremenske razmere pa tudi gledena počutje voznika.

Podvozje je sicer nekoliko trše, a vseeno ne kvari udobja. Strok-ovnjaki so naredili dober kompromis med športnim in udobnim,kar bodo še najbolj občutili potniki na zadnji klopi. Ko primete zavolan in odpeljete hitrejšo rundo skozi zavoje in ob tem naglospeljete in hitro zavrete, občutite kompaktnost vozila. Karoserijase ne zvija, ne vibrira in ne spušča neobičajnih zvokov.

Tudi za pogon so pri Oplu dobro poskrbeli, saj novo insigniopoganja kar sedem motorjev, od katerih prav vsi izpolnjujejo eko-loške norme Euro5. Štirje bencinski motorji s prostorninami 1,6,1,8, 2,0 in 2,8 litra ponujajo moč 115, 140, 220 in 260 KM, medtemko je dvolitrski turbo dizelaš na voljo v treh izvedbah, in sicer zmočjo 110, 130 in 160 KM. Vsi modeli so opremljeni tudi s šest-stopenjskim menjalnikom, kupec lahko le izbira, ali bo prestavljan-je potekalo samodejno ali ročno.

Opel je z insignio prav gotovo naredil dober posel ob pravemčasu. Elegantna, solidna, dobro opremljena, temperamentna invarna limuzina. Prava poteza je bila tudi zamenjava že izrabljene-ga imena vectra. Insignia je trenutno na voljo v 4- in 5-vratni različi-ci, maja pa k nam pride še karavanska različica, ki bo ponovnokorak naprej, predvsem kar zadeva tehnologijo v vrhunsko oblik-ovani športni karoseriji, ki jo ponazarja tudi ime - Insignia SportsTourer.BorBorBorBorBorut Štut Štut Štut Štut Štajnaherajnaherajnaherajnaherajnaher

2121priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

SUHOMONTAŽA

Kako do lepe in kakovostne rešitveKo je Vesmin Kajtazovič pred skoraj 18

leti začel s svojo dejavnostjo v podjetju KIKInterier, je bilo v Sloveniji samo osem izva-jalcev suhomontaže; danes jih je okoli tritisoč! Ta podatek ne govori le o priljubl-jenosti suhomontažnih rešitev tako za novo-gradnje kot za adaptacije stanovanjskih inposlovnih objektov, ampak žal tudi o tem,da se tega dela lotevajo tudi ne dovolj us-posobljeni izvajalci. “Zato nas pogosto po-kličejo na pomoč, da rešimo, kar se še reš-iti da. Ne dovolj usposobljeni in ne dovoljnatančni izvajalci lahko naredijo veliko ško-de,” pravi.

Vesmina Kajtazoviča smo zato povpraša-li, kaj morajo naročniki zahtevati od izvajal-ca.

“Ključna je izbira najkakovostnejšegamateriala in seveda natančna izvedba. Iz-jemnega pomena pri tem delu je tudi samo-nosna izolacija, ki jo moramo vgraditi vpredelne stene, česar nekateri izvajalci neupoštevajo. Če ta ni vgrajena, pride sčaso-ma do posedanja in na določenem delu jetaka stena povsem brez izolacije.” Za nedovolj strokovno in premalo odgovorno delose šteje tudi izbira izolacijskega materiala

druge klase. Če izvajalci pri polaganjumavčnih oblog uporabijo slabše izolacijskemateriale, se ne da doseči enakomerne de-beline izolacije po celi površini in zato lah-ko nastane toplotni most.

Kakovost izolativnosti je odvisna tudi odnatančnosti polaganja folije, ki mora bitiparo nepropustna ter med seboj prekloplje-na ter prelepljena. Če to ni izpeljano, ob-loga precej izgubi tako na zvočni kot tuditoplotni izolativnosti.

“Mavčne obloge pogosto uporabljamotudi kot obloge betonskih, kovinskih in le-senih sten. Če v primarno steno namesti-mo inštalacije, lahko na mestih, kjer razpe-ljemo kable, oslabimo steno in s tem jeprenos zvoka in vlage večji, kakovost biva-nja v takem prostoru pa slabša. Mavčneplošče, ki so tudi ognje- in vlagoodporne, sozato prava rešitev,” pojasni Kajtazovič.

Sicer pa veljajo mavčne obloge, ploščeter stropi za odličen material, ki omogoča,da je v celotnem prostoru enakomerna kli-ma skozi celo leto, saj ima mavec enako PHvrednost kot naša koža, poudarja Kajta-zovič. Poleg tega je mogoče izvesti poljudnedekorativne oblike, ki so usklajene z opre-

mo, ter vgraditi de-korativna svetila.

Za starejše pro-store z visokimi stro-pi je prava rešitevznižan strop, pod ka-terim je skrita vsanapeljava, vanj pa sovgrajene sodobnarazsvetljava, venti-lacija, ozvočenje …Poleg estetske pri-dobitve in sodobnerešitve pa je pomem-ben tudi prihranekpri porabi energen-tov za ogrevanje.

Seveda pa je suhomontaža idealna rešitevpredvsem za urejanje mansard. Delo je či-sto in hitro, saj za izvedbo potrebujejo levodo in elektriko (za lepilo in fugirno ma-so). Kajtazovič priporoča za urejanje podovzelo močne OSB plošče. Opozarja pa na to,da morajo biti mavčne predelne stene pose-bej varovane in ločene od tlakov in ob-stoječih zidov s posebnimi diletacijskimi oz.zvočnimi izolativnimi trakovi. Ti prepreči-jo morebitne kasnejše razpoke na spojihtako med mavčnimi ploščami kot medmavcem in betonom in zagotovijo popolnozvočno izolacijo. Za podstrešni prostor vvelikosti okoli 100 kvadratnih metrov potre-bujejo pet delovnih dni, da to dobi novo po-dobo (obloge, predelne stene in stropi). Po-sebno pozornost pa je treba nameniti streš-nim oknom in še zlasti strokovni izolacijiteh.

Suhomontaža je široko strokovno področ-je, ki rešuje marsikatero stanovanjsko oz.prostorsko vprašanje. Da bi dosegli popolnrezultat, pa morajo ob gradbincih svoje delostrokovno opraviti tudi ostali mojstri – odelektrikarjev do vodovodarjev ter pleskar-jev.L. J.L. J.L. J.L. J.L. J.

Vesmin Kajtazovič

Podjetje na začetku poti

priloga dolenjskega lista2222 POSEBNA PRILOGA

Od kopalnic do dnevnih sob

Ustvarjalnost v keramikiMozaik je ime novega salona kopalniške

opreme, ki je pred dobrim mesecem začeldelovati v prostorih nekdanjega Novoteksa.V salonu Mozaik je mogoče dobiti celotnoopremo za kopalnice – od kopalniškega po-hištva do umivalnikov, kadi, tušev, armatur,podometnih splakovalnih kotličkov, bidejevin školjk. Med temi je tudi novost počasne-ga in postopnega zapiranja pokrova, podob-no kot se postopno, mehko in tiho zapirajosodobni predali.

Vendar pa je v tem salonu največji pou-darek na bogati izbiri različnih ploščic. La-stnik Božidar Simončič ima namreč velikoizkušenj s polaganjem ploščic in v svoji de-lovni karieri si je nabral dragoceno znanje napodročju keramike. Zato v svojem salonuomogoča nakup različne keramike tako zakopalnice kot tudi za terase, hodnike, avle inv zadnjem času tudi za oblogo tal v sodobnihhišah in v starih podeželskih hiškah.

Glede na to, da so dimenzije ploščic takoza stene kopalnic kot talnih ploščic zelo raz-lične – od “klasičnih” kvadratkov 20 krat 20do velikih pravokotnikov, ki sežejo do metra

dolžine, se novosti porajajo predvsem vdizajnu. Kopalniška keramika postaja vsebolj razkošna in vse bolj stilno prepoznavna.V Mozaiku so vabljive kakovostne ploščicez bogatimi cvetličnimi vzorci ali reliefnimielegantnimi učinki in drugimi atraktivnimidekoracijami, ki se vse pogosteje pojavlja-jo tudi v močnem zlatem odtenku.

FFFFFantantantantantaz iaz iaz iaz iaz ij skjskjskjskjske p lošč icee p lošč icee p lošč icee p lošč icee p lošč iceZanimive in razigrane so ploščice za otro-

ške kopalnice, ki sežejo od “pižamastega”vzorca pa vse do obveznih srčkov.

Za kopalnice so na splošno nekoliko boljv ospredju nežne pastelne barve, ki se po-javljajo tudi pri ploščicah v obliki mozaika.Ta je v kombinaciji drobnih koščkov pa donekoliko večjih. Še vedno pa je med stran-kami precej zanimanja za izrazito močnebarve, od rdeče do zelene. Okusi so različ-ni, različni pa so tudi stili, ki sežejo od ba-ročno okrašenega, preko afriško-safarivzorcev, ki prinašajo pridih divjine, do raz-košnih, skoraj kraljevskih oblik in vzorcev.

Pester je izbor talnih ploščic, ki so name-njene tudi dnevnimsobam, kuhinjam inpa oblogi tal v pre-

Božidar Simončič

novljeni kmečki hiši. Ploščice, ki po otipu,strukturi in celo postaranem videzu spom-injajo na star kmečki pod, so primerne zazidanice, vikende na deželi, kleti … Plošči-ce v obliki parketa pa so odlična rešitev zasodobne dnevne sobe s talnim gretjem.Vmes pa je še cela paleta izbire.

Novost so atraktivne svetlikajoče se talneplošče, ki spominjajo na kovino in ne drsi-jo. Vgrajujejo jih v različne lokale, nočneklube in v druge ekstravagantne ambiente.Zdi se, da je mogoče s ploščicami ustvaritiprav vsako zamisel, doseči še tako nena-vaden fantazijski učinek in zadostiti vsemželjam. Zahtevnejše in v mnogih pogledihbogatejše ploščice pa narekujejo tudi moj-strsko obvladovanje polaganja, kar tudi za-gotavljajo v salonu Mozaik.L. J.L. J.L. J.L. J.L. J.

2323priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

LESENA OGRAJA

Pravilno vzdrževana bo dolgo lepaZa leseno vrtno ograjo se odločamo iz več razlogov - je vizualna

in zvočna zaščita, hkrati pa tudi okras hiši in vrtu. Les je lep, če jepravilno pripravljen in vzdrževan, pa je lahko tudi zelo vzdržljiv.Pomembno pa je tudi, kje in kdaj je les posekan, kakšen je in kakoje posušen. “Za vrtne in balkonske ograje sta primerna smrekovin borov les, veliko bolj trden in vzdržljiv pa je macesnov les. Vre-menske spremembe dobro prenaša tudi kostanjev les, vendar gane priporočamo predvsem zato, ker izloča tanin, ta pa onemogoča,da bi se barva lesa dobro obdržala oz. je na daljše obdobje estetskomanj primeren,” pojasnjuje Franc Blažič, ki ima svojo mizarskoobrt že več kot 15 let. Pri nabavi lesa je še zlasti pozoren na to, daje bil posekan v zimskem času ter da je dovolj gost, torej počasirastoč oz. z višje ležečih predelov. Pomembna sta dobro sušenje in

izločanje t.i. srca lesa. Z izločanjem sredice lesa je mogoče dosečistabilnost, tako obdelan les namreč ne poka in se ne upogiba.

Les je lep in vzdrLes je lep in vzdrLes je lep in vzdrLes je lep in vzdrLes je lep in vzdrž lž lž lž lž lj ivj ivj ivj ivj ivČe je na primer vrtna ali balkonska ograja iz smrekovega ali boro-

vega lesa, ki imata podobne lastnosti, dobro impregnirana in prema-zana z lazurnimi premazi (ti omogočajo, da je vidna struktura lesa),je njena življenjska doba okoli 20 let; do 50 let pa je življenjska dobaograje iz macesnovega lesa, kjer seveda veljajo enaka pravila - dobraimpregnacija in skrbno ter pravilno vzdrževanje na vsakih 4 do 5 let.Cena macesnovega lesa je sicer bistveno višja od smrekovega, vkončni izvedbi (z namestitvijo vred) pa je macesnova ograja dražjaza okoli 70 odstotkov. V Mizarstvu Blažič dajejo strankam na izbiro,ali naročijo le surov les, pripravljen za ograjo (imajo več tipskih vrstograj, seveda pa jih izdelajo tudi po izbiri), ali pa pri njih ta les tudiimpregnirajo, pobarvajo (2-krat temeljno barvanje in 2-krat končnobarvanje z UV zaščito) in ograjo tudi postavijo. Ob tako celovitiponudbi je mogoče zagotoviti tudi petletno garancijo. Po dogovorupa prevzamejo tudi vzdrževanje te ograje.

I z sIz sIz sIz sIz sttttta ra ra ra ra rega noega noega noega noega novvvvvo, iz to, iz to, iz to, iz to, iz temnega svemnega svemnega svemnega svemnega sveeeeet lot lot lot lot loTudi pri ograjah veljajo določene modne zapovedi: trenutno so

priljubljene enostavnejše lesene ograje čistih linij, barve pa sonaravne ali svetle, še zlasti bela in rumena. Za te se odločajostranke pri novogradnji; pogosto pa želijo ob prenovi stare hišeposvetliti tudi vrtne in balkonske ograje, ki so jih nekoč prebarva-li na temno, ker je bil pred leti teman les “modna zapoved”. Tudiposvetlitev lesene ograje je mogoča; najprej je treba očistiti prah,malce obrusiti les ter ga prebarvati s svetlo pokrivno barvo. Pomis-leki, da je bela barva balkonske ali vrtne ograje preveč občutljiva,je odveč. Franc Blažič pojasnjuje, da je bela barva celo zelo odpor-na na UV svetlobo. Vrtne ograje so visoke do 180 cm, izjemomatudi do dva metra. Pogoste so kombinacije z betonsko ali kamnitoograjo, pa tudi s kovinsko. Lesena ograja je primerna tudi za rešitvez električnim pomikom. Vendar pa Franc Blažič ugotavlja, da pla-stične ograje predstavljajo lesenim veliko konkurenco, saj plasti-ka ne potrebuje nikakršnega vzdrževanja in je zato nekoliko višjizačetni znesek tudi dokončen vložek v ograjo. Kljub temu pa imales le posebno toplino, lepoto in tudi vrednost.

Masivne vrMasivne vrMasivne vrMasivne vrMasivne vrtne gartne gartne gartne gartne garn iturn iturn iturn iturn itureeeeeManj je plastika vabljiva za balkonske ograje – tu ostaja les bolj

zasidran. Glede na to, ali je balkon pokrit ali je povsem na udaruvremenskih vplivov, pa je odvisen izbor lesa in oblike ograje zabalkone. Možnosti je veliko, pravi naš sogovornik. Mizarstvo Blažičpa ima tudi celoten vrtni program – od lesenih korit in mrež za vz-penjalke do sedežnih vrtnih garnitur iz masivnega lesa in vrtnih ut.Pokrite terase predelujejo tudi v zimske vrtove, saj so njihov programtudi stenske lesene obloge in ladijski pod ter brune. Zimski vrt imav leseni izvedbi še posebno topel čar. Kljub mnogim sodobnimmaterialom ostaja les s svojo toplino in domačnostjo zelo priljubljen.LidiLidiLidiLidiLidija Jeja Jeja Jeja Jeja Ježžžžž

VRTNARSKI KOTIČEK

2525priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

SONČNA OČALA

Najprej zaščita, nato oblika

Peter Preskar

Negativni vplivi sodobnega življenja s po-večanim UV sevanjem nam prinašajo precejtežav. Ultravijolično sevanje je elektromag-netno valovanje, ki je krajše od 400 nano-metra in je škodljivo za vse žive celice. Zatoje pravilna zaščita izjemno pomembna.Kožo zavarujemo pred škodljivimi vplivi UVžarčenja z ustrezno kremo, oči pa s kako-vostnimi sončnimi očali. Zdravnik oftal-molog Peter Preskar iz novomeškegaOčesnega centra Preskar pojasnjuje, daUV žarčenje prodre v jedro celice, kjer jenaš dedni zapis, ki ga prosti radikali lahkopoškodujejo. V skrajnem primeru se po-sledice tega lahko odrazijo v odmiranju ce-lic ali njihovem podvajanju.

Pri očeh lahko UV žarčenje poškodujeočesno sluznico in posledica je lahko suhooko. Pogosto to občutimo, kot da bi imeli vočesu pesek oz. tujek. Pojavita se srbečicain tudi bolečina, zato je oko rdeče. To jeokvara površine očesa, lahko pa se težaveše stopnjujejo in pripeljejo celo do pteri-gije. UV žarčenje pa je lahko vzrok tudi zasivo mreno, ko prozorna očesna leča post-aja vse bolj motna. To je bila nekoč bolezenstarejših ljudi, danes pa se s to težavosrečujejo tudi mlajši.

Učinkovita zaščita pred UV žarki so ka-kovostna sončna očala. Te priporoča naš so-govornik tudi otrokom, in sicer od tretjegaleta dalje, ko že znajo “nositi” očala. Otro-ška sončna očala morajo biti iz mehkegamateriala, da ob morebitni nesreči ne bitrši material poškodoval otroka. Priporočatudi polarizacijska sončna očala, ki prepre-čijo blesk oz. odboj svetlobe od gladkih

površin, kot so sneg, vodna gladina in ce-stišče. Seveda pa mora biti za vsa sončnaočala zagotovljena stoodstotna UV zaščita.

Sončna očala za najstnike, ki jih uporab-ljajo tudi pri raznih športnih dejavnostih,naj bi bila bolj ovita ob obrazu. To onemogo-či udor svetlobe s strani. Predvsem za alpi-niste, kolesarje, za igralce tenisa oz. za vsedinamične športe na prostem so priporoč-ljiva sončna očala z neprozornimi ščitnikiob straneh očal. V najstniških letih pa sosončna očala tudi že modni dodatek, ki panaj upošteva tudi ta priporočila.

Kako pa je s sončnimi očali v primeru, konekdo nosi kontaktne leče? “Kakovostnekontaktne leče imajo po večini vgrajenotudi UV zaščito, vendar ta ščiti le centralnidel oči oz. notranjost očesa, ne pa cele očes-ne površine. Zato je ob močnem soncu dob-ro uporabljati tudi sončna očala,” pojasniPeter Preskar. Tistim, ki nosijo očala, papriporoča fotokromatična stekla, ki na son-cu samodejno potemnijo. Tako imajo v enihočalih združeno dioptrijo in zaščito predsvetlobo ter UV sevanjem. Pri teh vrstahstekel so možnosti potemnitve različne,zato se je dobro po-svetovati s speciali-stom, kaj je za posa-meznika optimalnarešitev.

Kot pravi naš so-govornik, je dokaza-no, da nekateri od-tenki zatemnitvecelo povečajo kon-trast, kar je dobro-

došlo pri slabovidnih ljudeh. Pri rdečerjavioz. oranžni zatemnitvi stekel so starejši ig-ralci golfa bolje zaznali žogico na zelenipodlagi.

Zaščite pred UV sevanjem, in prav to jepredvsem naloga sončnih očal, ni nikoli pre-več. Toda če sončna očala nimajo stoodsto-tne UV zaščite, so lahko tudi nevarna oz.škodljiva. Če nosimo sončna očala, ki nima-jo popolne UV zaščite, se nam zaradi za-temnitve stekla zenica razširi in ker ni fil-tracije, pride v oko še več škodljivega žar-čenja, kot če sončnih očal sploh ne bi nosili.Zavedati se moramo, da imajo sončna oča-la dve funkciji, ki ju ne bi smeli ločevati -zatemnitev stekel, kar je zaščita pred svet-

priloga dolenjskega lista2626 POSEBNA PRILOGA

lobo, in zaščito pred UV sevanjem. Sončnaočala morajo združevati oboje.

Stopnjo UV zaščite je mogoče izmeritipri vsakem okulistu in to je še zlasti pripo-ročljivo v primerih, če očala kupimo brezustrezne deklaracije oz. ko proizvajalec niznan. Zato je še zlasti tvegano kupiti sonč-na očala na stojnici. Ni dovolj, da so sončnaočala sodobno in atraktivno oblikovana inda so dober ponaredek znanih znamk! Tre-ba je preveriti tudi funkcionalnost, da si nebi naredili slabe ali celo škodljive usluge.

Sončna očala pa so vendarle tudi modnidodatek, ki mu znani oblikovalci namenjajoveliko pozornosti. Trenutno so modna veli-ka sončna očala, ki jih lahko krasijo tudi“kamenčki” Swarowskega ali prepoznavnidizajnerski znaki. Toda osnova je funkcio-nalnost, ki ji sledi tudi oblika. “Do določenecene plačujemo kakovost stekel oz. sončnihočal, nad to mejo pa plačujemo tudi blagov-ne znamke, ki najboljši kakovosti sončnihočal prinašajo še nekoliko zunanjega pre-stiža,” se strinja Peter Preskar.L. J.L. J.L. J.L. J.L. J.

2727priloga dolenjskega listaNEVIDNE NITI

Joni in VladoKje si naj ustvarita domovanje Primorka in Prek-

murec, ki sicer živita v Ljubljani, pa si želita veniz nje? Slovenija je majhna, toda dovolj velika, da staimela kar dosti dela pri iskanju pravega kraja. Do od-ločitve, da bo njun novi dom v Beli krajini, pa jima jepomagal prijatelj Igor Šterk. Za slikarko Joni Zakonj-šek in “filmskega človeka” Vlada Škafarja je bila toprava rešitev oz. posrečen kompromis med ravnimin zasanjanim Prekmurjem ter poetično in hkratikamnito Primorsko.

“Vzela sva si nekaj dni dopusta, da bi raz-iskala možnosti. Kolesariti sva imela na-men po celi Beli krajini, pa sva že prvi dannaletela na hišo, ki je sedaj najin dom.” Toje bil vikend starejšega para, ki pa ga nistamogla več obiskovati. Želel sta si najti ne-koga, ki bi znal ceniti hišo in vas, kjer ta sto-ji. Joni in Vlado sta prišla “kot naročena”.Hitro sta navezala stike s sosedi v Velikihselih pri Adlešičih, kar ni bilo težko, saj sotam ljudje zelo prijazni. Pripovedujeta, daimata velik vrt in veliko sadnega drevja inda na njunem vrtu rastejo slive, iz katerihje škoda kuhati marmelado, saj so tako slad-ke, da “marmelada visi” z vej. Joni in Vladoimata rada živali, ki jih je tam okoli veliko– koze, konji, ovce ... Pa gozd in tišino …Skratka, našla sta okolje, ki ju v sedanjemustvarjalnem obdobju popolnoma zadovo-ljuje in izpolnjuje.

S l ikS l ikS l ikS l ikS l ike in fe in fe in fe in fe in fi lmii lmii lmii lmii lmiJoni Zakonjšek je slikarka. Skozi njena

dela dihajo svoboda, svetloba, cvetoča nara-va, globina morja in prostranost neba. Nje-ne slike so podobe notranjih in zunanjih

pokrajin, ki očarajo. Veliko svojih del je ust-varila v Koštaboni, kjer je živela na samemv najeti primorski hiški, sedaj pa ustvarja vVelikih selih. Njene poetične slike so našlemesto na mnogih razstavah doma in posvetu. Kako odmevna je kot slikarka, papotrjuje tudi podatek, da je bila prav v olim-pijskem letu povabljena na pekinški bie-nale.

Vlado Škafar pa je filmski kritik, publicistin filmski ustvarjalec. Pred petimi leti jeustanovil Kino Otok, leto kasneje pa še Sil-vanovo kino šolo, bil je prvi programski vod-ja Slovenske kinoteke. Do sedaj je posneltri filme: Most, Leto odločitve – o PrimožuPeterki ter film Otroci. “Formula za uspe-šen film priporoča mešanico nasilja, seksa,zabave in razvpitih imen; moj film pa nimanič od tega,” pravi Vlado. Se pa vendarlenjegov filmski esej dotakne prav vsakegagledalca, saj nam prinaša zelo intimnezgodbe različnih naključnih sogovornikov,ki jih povezuje avtorjevo pisanje.

Slovenska premiera je bila letos aprila,pred tem pa je bil film zelo odmeven na rot-terdamskem filmskem festivalu, revija Film

Comment iz New Yorka pa ga je uvrstilamed 23 svetovnih filmov, ki jih ne bi smelispregledati.

Samo naša čusSamo naša čusSamo naša čusSamo naša čusSamo naša čust vt vt vt vt va v pra v pra v pra v pra v prs ihs ihs ihs ihs ihso rso rso rso rso resn ičnaesničnaesničnaesničnaesnična

Začetni prizor – doječa ženska - in konč-na slika starejšega moškega na invalidskemvozičku, ki ga hrani njegova žena, govoritao istem; o življenju in ljubezni. Vmes sopogovori: otroci govorijo o svojih “pomemb-nih temah”, najstniki pa o “filozofiji uživa-nja”, nato pa spontano preidejo na vprašan-ja odnosov v družini, o bolečinah ob raz-vezah staršev ali še težjih osebnih izkuš-njah. Pretresljiva in skoraj mistična je iz-poved mame in očeta, ki sta v krajšem časuizgubila oba otroka - hčerko in sina, pa tudiizpoved starejšega para z izgubljenim otro-štvom, žalostjo zaradi stranpoti in s stra-hom pred samoto. Med temi iskrenimi inzaupljivimi zgodbami pa avtor piše svojeintimna spomine, želje in intimna razmiš-ljanja. “Kolikokrat se je že moje življenjeobrnilo navznoter in navzven! Toda zvečer,ko se sam s sabo, vem, da se ni nič spreme-nilo, da sem to, kar sem že zmeraj bil. Živ-ljenje se premika, jaz pa ne; vsi moji časiživijo v meni in ves čas sem jaz. Spremem-ba videza ni resničnost. Samo naše čustvov prsih je resnica,” je eden od osrednjihcitatov.

Mnogi ugledni filmski kritiki so filmoznačili s superlativi, “Rad imam otroke” paje vzkliknil tudi direktor festivala Del popo-li iz Firenc in dolgoletni sodelavec bene-škega festivala Luciano Barisone. Tako kotpravi eden od očetov v tem filmu, da sečudi, kako zelo se znajo čuditi otroci, se milahko čudimo avtorjevi sposobnosti, da jepri naključnih sogovornikih vzbudil tolikozaupanja, da so mu pred kamero izpoveda-li svoje najbolj intimne občutke. Moči be-sede pa je čisto na koncu dodal še močglasbe, ki sprosti čustva ob spoznanju, dasmo vsi v istem krogu.

Bela krajina je nova nevidna nit dvehmladih ustvarjalcev, ki nas razveseljujeta ssvojimi tankočutnimi in ganljivo lepimi deli.LidiLidiLidiLidiLidija Jeja Jeja Jeja Jeja Ježžžžž

priloga dolenjskega lista2828 PIKIJEV KOTIČEK

Zaščitno cepljenje mačk

S cepljenjem lahko preprečimo okužbo

(FO

TO

: I.

NO

VA

K)

Vprejšnji številki smo se posvetili pomenu zaščitnega cepljenja psov, tokrat pa več pozornosti namenjamozaščitnemu cepljenju mačk. Tudi mačke so lahko izpostavljene kužnim boleznim v stiku z bolnimi živalmi,

zdravimi nosilci teh in prek kontaminiranega okolja. S cepljenjem lahko preprečimo okužbo ali vsaj omilimopojavnost in resnost kužnih obolenj.

Koliko bomo pri tem uspešni, je odvisno odštevilnih dejavnikov, kot so sam kužni agens,učinkovitost vakcine, prisotnost in vpliv ma-ternalnih protiteles, trajanje imunosti, spo-sobnost organizma odgovoriti na vakcinacijo,predhodna zdravljenja, bolezni …

Mačke ponavadi cepimo prvič pri starosti 8tednov, drugič pa pri starosti 12 tednov. Cep-ljenje ponavljamo vsako leto. Bolezni, protikaterim se izvaja preventivno cepljenje:

Mačja kMačja kMačja kMačja kMačja kuga a l iuga a l iuga a l iuga a l iuga a l ipanleukpanleukpanleukpanleukpanleukopeniopeniopeniopeniopenij aj aj aj aj a

Panleukopenijo pri mačkah povzročajomačji parvovirusi. Ti se prenašajo ob nepo-srednem in posrednem kontaktu med zdra-vimi in okuženimi mačkami. Viruse prena-šajo tudi bolhe in človek. Za okužbo sodovzetne mačke vseh starosti, najpogoste-je in najhuje pa zbolijo mačke ob odstavitvi.Inkubacijska doba je običajno dolga 5 dni.Znaki bolezni pa so: povišana telesna tem-

peratura, neješčnost, otožnost, utrujenost,groba, štrleča dlaka, čez 2 do 3 dni pa sepojavi bruhanje, huda krvava driska, de-hidracija, podhlajenost, koma in pogin. Vnajhujših primerih bolezni lahko mačkepoginejo v 24 urah, lahko brez drugih zna-kov razen povišane telesne temperature,po nekaj dneh pa natopi pogin zaradi de-hidracije in izčrpanosti. Blažje primerebolezni lahko mačke preživijo, če pa je pri-šlo do okužbe že pred ali do 2 tedna po roj-stvu, virusi prizadenejo tudi možgane, karse kaže v nekoordiniranem gibanju, mot-njah ravnotežja in drugih živčnih motnjah.

Mačj i v irMačj i v irMačj i v irMačj i v irMačj i v irusni r inousni r inousni r inousni r inousni r inot rt rt rt rt raheit isaheit isaheit isaheit isaheit isBolezen povzroča herpesvirus, kaže pa

se kot akutno vnetje zgornjega dela dihal.Najpogosteje obolevajo mačke v prvem letustarosti. Navadno poteka blago in v nekajdneh mine, razen v primeru, da se poleg vi-rusov pridružijo še sekundarne bakterije.

Inkubacijska doba je krat-ka, le 1-2 dni, potem pa sepojavi kihanje, kašljanje,izcedek iz oči in nosu, sli-njenje, povišana telesnatemperatura, oteženo di-hanje, hujšanje, razjede pojeziku in dlesni. Lahkopreide tudi v pljučnico,breje mačke pa lahkoabortirajo. Izcedek iz nosulahko zlepi nosnice inmočno otežuje dihanje inhranjenje, izcedek iz očipa ovira gledanje.

MačjaMačjaMačjaMačjaMačjakkkkkal ic iv ira l ic iv ira l ic iv ira l ic iv ira l ic iv irozaozaozaozaoza

Tudi kalicivirusi povzro-čajo obolenje zgornjih di-hal pri mačkah. Po 2-6dnevni inkubaciji se pojavikihanje, kašljanje, izcedekiz oči in nosu, vnetje očes-nih veznic, nosne in ustnesluznice, povišana telesnatemperatura, neješčnost,hujšanje zaradi nezmožno-sti hranjenja.

Mačja leMačja leMačja leMačja leMačja lev kv kv kv kv kozaozaozaozaozaZ imenom mačja levko-

za označujemo virusno ra-

Da bo igra brezskrbna, cepimo že mlade: Mačkeponavadi cepimo prvič že pri starosti 8 tednov, drugičpa pri starosti 12 tednov. S cepljenjem lahkopreprečimo okužbo ali vsaj omilimo pojavnost inresnost kužnih obolenj.

kavo obolenje mačk, ki ga povzroča onkor-navirus. Gre za raka krvnega in limfatične-ga sistema, ki poteka v več fazah. Okuženemačke izločajo virus z iztrebki, urinom,slino, spermo in drugimi izločki. Mladiči selahko okužijo od matere že pred rojstvom inpo rojstvu s kolostrumom in mlekom. Gle-de širjenja bolezni znotraj populacije mačkima pomembno vlogo tudi parjenje, saj sebolezen prenaša s spolnim kontaktom, patudi pri borbah med samci. V začetni fazi sebolezen kaže z depresijo in povečanimibezgavkami. V tej fazi največkrat bolezenspregledamo, traja pa lahko tudi več let. Kopa bolezen preide v terminalno fazo, jeimunski sistem mačke že močno oslabljenin ta podlega najrazličnejšim infekcijam,kot so vnetja zgornjih dihal, ustne votline,pljučnice, vnetja prebavil, sečil, rodil… Zdvema odmerkoma v razmaku 4 tednov lah-ko cepimo tudi starejše in odrasle mačke,vendar je pomembno najprej izključiti žemorebitno okužbo z virusom mačje levkoze(hitro serološko testiranje).VVVVVesna Presna Presna Presna Presna Pre m re m re m re m re m ru Kru Kru Kru Kru Krž ičn ikž ičn ikž ičn ikž ičn ikž ičn ik, , , , , dr.vet.medS imon Zupanc, S imon Zupanc, S imon Zupanc, S imon Zupanc, S imon Zupanc, dr.vet.med

2929priloga dolenjskega lista

S stoenko v kurbarijo

Primož Turk iz dežele kosmatincev

ZABAVNA GLASBA

Primož Turk, 24-letni kantavtor,prihaja iz prešernih gozdov na

južnem robu Slovenije, v katerihse podi množica kosmatincev. Ponaravi je neskončni optimist invelik ljubitelj narave, zanjo se borina vsakem koraku. Naslednjastrast, ki krepi njegovo dušo, pa jeglasba. Posveča se ji že od malihnog. Piše pesmi in danes jih nazalogi že več kot petdeset. Igrakitaro, banjo, orglice, malce tudiklavirsko harmoniko in sevedaprepeva, kar bi skupaj lahko zdru-žili v besedo kantavtor.

Primoževe pesmi so predvsem naravo-varstvene, družbenokritične, ljubezenskein nasploh življenjske. Vsem pa želi vdahni-ti kanček humorja in obilico svojih čustev,s katerimi dojema ta, lahko bi se reklo zavo-žen, a še zmeraj prečudovit svet. Trinajstpesmi je v lanskem letu skupaj z odličnimiglasbeniki ter ob pomoči dobrih ljudi majaspravil na svojo prvo ploščo z naslovom Sstoenko v kurbarijo. Za uvodno pesem je znovomeško snemalno ekipo Pig Destroyerposnel tudi videospot.

Primoževe skladbe prinašajo sporočila, kise mnogokrat skrivajo v ironičnem, grote-sknem ozadju. Pesmi so zaigrane v count-ry–blues stilu s kančkom etno in jazz pri-okusa, kar za slovensko glasbeno sceno niravno značilno. Zvrst njegove glasbe bi lah-ko primerjal z marsikom in hkrati z niko-mer. Na koncertih glasbo izvaja skupaj sspremljevalnim bendom, ki nosi ime Skraj-neži. V njem nastopajo orgličar Damir Jaz-bec, kontrabasist Iztok Mervič in bobnarIztok Repovž.

Primož Turk je doma iz Kočevja, po izo-brazbi pa je diplomirani inženir tehnologijeprometa. Ker pa je študentsko življenje “pre-lušno”, sedaj nadaljuje svojo študijsko pot intrenutno obiskuje 2. letnik študija veterine.

Kakšna se ti zdi glasbena scena naKočevskem?

Imam občutek, da je glasbena scena naKočevskem kar dobro razvita. Trenutnonas je kar nekaj, na primer Andraž Hribar,Roman Zupančič, Dupljak, Prifarski muzi-kanti, ne nazadnje imamo cel kup tako ime-novanih garažnih rock in punk bandov. Držipa tudi to, da se vsi kočevski izvajalci medseboj precej razlikujemo. Kočevska glasbe-na scena velja za zelo pestro in izvirno tudidrugod po Sloveniji. Seveda pa v naših kra-jih močno primanjkuje takšnih prireditev,

kot je na primer Et-nokostel, na katerihbi se domači glasbe-niki lahko večkratpredstavili. Prema-lo je klubov, pubov,kjer bi lahko orga-nizirali koncerteter razne glasbenevečere in podobno.

Kakšno je tvojemnenje o trenut-nem položaju naslovenski glasbe-ni sceni?

Mislim, da sloven-ska glasbena scenatone v umetnih jo-ških in ritmih pla-stične harmonike.Vse bolj zamira ti-sta ta prava, iz srca ustvarjena in izvedenaglasba. Glasba je postala ena velika tržnaniša, kuhinja, predvsem pa smo jo začeli po-slušati z očmi. Minili so časi Pengova, NeceFalk, tudi o Smolarju zadnje čase slišimobore malo. Vse več se poudarja vizualnost,bog nedaj, da bi kakšna gospodična, ki lepopoje, slabo izgledala. Drži pa tudi, da radij-ske postaje in televizijske hiše v ospredjepostavljajo vedno iste izvajalce, ki delujejopod okriljem mogočnih menedžerjev. Izvir-ni glasbeniki pa ostajajo povsem v ozadju.Zadnje čase pogrešam tudi kakšno glasbe-no oddajo, kjer bi lahko predstavil svoj vid-eospot. Nekoč so bile to Videospotnice, da-nes pa na večjih televizijah takih oddaj ni več.

Kdo so tvoji vzorniki?Hmm, če se dotaknem slovenskega po-

dročja, sta to zagotovo Vlado Kreslin in AdiSmolar. Sicer pa sem velik ljubitelj country-blues glasbe in večinoma časa se v mojemCD predvajalniku obrača Johnny Cash.

Katere glasbenike najbolj ceniš?Cenim predvsem spontane glasbenike, ki

glasbo ustvarjajo s srcem in dušo. Všeč mi jetudi glasbenik, ki je tako avtor glasbe kotizvajalec, saj po mojem mnenju le v tem pri-meru glasbo lahko povsem začutiš in doži-viš ter jo izvedeš v popolni luči. Vsekakor jedobrodošlo tudi, da glasbenik s svojo glasbopoizkuša doseči nek bistven namen, prenestineko sporočilo, ne samo z besedilom, ampaktudi z melodijo. Na bruhanje pa mi gre, koopazujem nekatere, ki se dobesedno proda-jajo občinstvu s svojimi cirkuškimi nastopi insi domišljajo, kako zelo pomembni so.

Tvoji pomembnejši nastopi?Ker sem v slovenskem prostoru še dokaj

neprepoznaven kantavtor, so bili moji dose-danji nastopi omejeni predvsem na razne

lokalne prireditve, literarno-glasbene veče-re, nastope po določenih pubih in klubih.Mogoče kot pomembnejši nastop lahkoomenim svoj koncert v Roxly baru v sredi-šču Ljubljane, kjer sem nastopil lansko letopremierno in s svojim bendom Skrajne-ži predstavil svojo prvo zgoščenko. Kotpomembnejši uspeh pa lahko navedem, dasem pri svojih 23 letih ob pomoči kar nekajčudovitih ljudi posnel in izdal svoj prvi CDS stoenko v kurbarijo.

Kje pa je možno kupiti tvojo ploščo?Album sem izdal pri novomeški založbi

Multi Records, vendar smo se kmalu po izidurazšli, tako da sem vse stroške izdaje prevzelnase. Ker sem trenutno brez založbe, ploščezaenkrat še ni mogoče kupiti v prodajalnah.Lahko pa jo naročite preko spletne straniwww.myspace.com/primozturk.RRRRRudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašič

Odgovor na nagradno vprašanje izprejšnje številke se glasi: Popotovanja.

Med prejetimi odgovori smo izžrebaliDarjo Zagorc, Gor. Vrhpolje 37,Šentjernej.

Novo nagradno vprašanje: Kako jePrimož Turk naslovil svoj debitant-ski album? Odgovore s svojim naslo-vom pošljite do ponedeljka, 18. maja,na naslov: Dolenjski list, p.p. 212,8001 Novo mesto, “Za Živo”, ali naelektronski naslov tajnistvo@dol-list.si. Med odgovori bomo izžrebalinagrajenca, ki bo prejel zgoščenko,poklanja jo uredništvo Dolenjskega lista.

priloga dolenjskega lista3030 DOMAČE VIŽE

Branko Banovec

Navdušujejo ga ustne harmonikeRojen je bil v Dragatušu. Njego-

va mama je bila učiteljica, ki jeustanovila dragatuško folklornoskupino. Živi v Črnomlju, z ženoimata tri otroke, sicer pa je direk-tor in lastnik podjetja Ambiens, kise ukvarja s projektiranjem. Prinjem so zaposleni štirje delavci,naročila pa izpolnjujejo predvsemBelokranjcem in Dolenjcem. Nje-gova sestra Majda Veselič je zbo-rovodkinja adlešičkih mlajših inmalo starejših kresnic.

“Silvo Mihelčič, oče skladatelja SilvestraMihelčiča, me je navdušil za igranje klari-neta pri črnomaljskem pihalnem orkestru.Takrat sem obiskoval črnomaljsko osnovnošolo. S klarinetom sva se družila manj kotleto. Na nastopu, ki smo ga imeli na metli-škem grajskem dvorišču, sem se poštenoosmešil. Pri solo igranju je klarinet piskalin tulil, moje igranje ni bilo niti malo podob-no igranju. Kriv je bil napačno nastavljenustnik. Metliška publika se je izvrstno za-bavala, smeh se je odbijal od grajskih zidov.Mnogo let pozneje mi je o tem pripovedo-val Stane Križ, s katerim sva med študijemstanovala v študentskem naselju v isti sobi.Še takrat se je smejal, da je komaj govoril.Nisem mu povedal, da sem bil jaz tisti Čr-nomaljec, ki ga je tako sviral, da so se Met-ličani od smeha držali za trebuhe.”

Z ustnimi harmonikami ali podomače orglicami se je Branko srečalv gimnaziji.

Prva skladba, ki sem jo znal zaigrati, jebila Tišina. Igranja na orglice sem se učilsam. To je čudovit instrument. Če ga hočešpokazati, ga pokažeš, če ne, pa ne. Za pre-

našanje po svetu rabiš samo žep. Veliko boljzapleteno bi bilo, če bi igral klavir ali ber-do. Orglice imam vedno s seboj, saj nikoline vem, na kakšno družbo bom naletel. Čeje prava klapa, brž zazvenijo. A smo vsemanj družabni. Živimo v težkih časih, karpa še ne pomeni, da moramo biti težki tudiljudje. Nekaj časa sem na orglice pozabil.To je bilo od leta 1982 do 2003. Imel semdruge načrte in skrbi. Nov polet sem dobilleta 2003, ko sem sodeloval na tekmovanjuorgličarjev v Mokronogu. Hotel sem sepreizkusiti. Na kitaro me je spremljal Dam-jan Gregorič. Tam sem spoznal Belokranj-ca Ota Nemaniča z Lokvice, Jožeta Starihoiz Drašič pa sem poznal že od prej.

Tako je prišlo tudi do sodelovanja.Z Damjanom sem prebil led. Potem je šlo

vse laže naprej. Igral sem z Mladimi upi, zmetliško mestno godbo in s črnomaljskimpihalnim orkestrom, Gašper Banovec inMatija Krečič sta me z izdano zgoščenkoCorona navdušila, da sem se naučil gorenj-sko in belokranjsko corono, ki v izvedbiorglic lepo zvenita. Gre za venček pesmi,vezanih na določene slovenske pokrajine.Z Gašperjem Banovcem sva osvojila v Mo-kronogu zlato priznanje za izvedbo be-lokranjske in koroške corone. Gašper meje spremljal s klavirjem. Posebno doživetjeje bilo tudi ob predstavitvi zgoščenke sku-pine 2 B Frnikule v Kulturnem domu Črno-melj. Odigral sem solo v pesmi Življenje jeigra. Ja, s skupino Tihožitje, ki jo vodi OtoNemanič, sem se letos udeležil 10. festiva-la orgličarjev Slovenije. Po posvetu s Stane-tom Pečkom sva odigrala z Otom venček be-

lokranjskih ljudskih pesmi, ki smo gapoimenovali Pisanice. To je bil duo s sprem-ljavo. Zelo lepo je bilo slišati vse skupaj.

Z orglicami pa se da igrati tudi res-no glasbo.

V Mokronogu sem se udeležil tekmova-nja, na katerem je bilo treba igrati klasičnoglasbo ali bluz. Izbral sem BeethovnovoRomanco v F duru ter prejel bronasto pri-znanje. Spoznal sem nekaj pomembnega,namreč to, da je treba imeti tudi za igranjeustnih harmonik glasbeno znanje, ki si gapridobiš v glasbeni šoli. Manjka mi. Sicerpa ne vem, če igranje na orglice sploh po-učujejo v kateri od šol. Glasbeni strokov-njaki gledajo na orglice zviška. Nič bolje sene godi tamburici, čeprav je v Sloveniji veli-ko navdušencev za igranje tako orglic kottamburic. V svoji kolekciji imam petintride-set orglic različnih cenovnih razredov. Za-nje sem da od 15 do 150 evrov. Pa ne zveni-jo vse enako. Pri igranju različnih pesmi jihje treba menjavati.

Bil je tudi skok v Avstrijo.V Celovcu sem se udeležil srečanja org-

ličarjev. Sredi prireditve je vstopil v dvora-no Haider. Vsi prisotni so vstali in ploska-li. Po aplavzu bi sodil, da so ga imeli ljudjeradi. Meni se je zdela zadeva kar krepkopolitično obarvana, zato se od njegovegaprihoda naprej nisem počutil najbolje. Kul-ture in politike ne kaže mešati, ker se ježe neštetokrat pokazalo, da kulturniki umir-jamo tisto, kar razburkajo politiki. To je nenazadnje velika sreča, saj bi bili še bolj sprtis sosedi, kot smo že.TTTTToni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperič

Odgovor na nagradno vprašanje iz prejš-nje številke se glasi: Po Ivanu Navratilu.

Med prejetimi odgovori smo izžrebaliHeleno Golobič, Gotna vas 22, Novomesto.

Novo nagradno vprašanje: Kateri pes-nik, rojen v Vinici, predstavnik slo-venske moderne, je večino svojegaotroštva preživel v Dragatušu? Odgovores svojim naslovom pošljite do ponedeljka,18. maja, na naslov: Dolenjski list, p.p.212, 8001 Novo mesto, “Za Živo”, ali naelektronski naslov tajnistvo@dol-list.si.Med odgovori bomo izžrebali nagrajenca, kibo prejel zgoščenko, poklanja jo uredništvoDolenjskega lista.

3131priloga dolenjskega lista

Meje so naša domišljijaV KUHINJI PRI NAŠIH BRALCIH

Bojana opozarja na previdnost prinabiranju čemaža. “Zamenja se galahko z listi jesenskega podleska ališmarnice, ki pa so strupeni. Čemaž seprepozna po njegovem značilnemvonju po česnu.”

Predsednica društva Podeželskih žena Kočevske Bojana Klepac, ki ježe 23 let zaposlena na Komunali Kočevje kot vodja čistilne naprave,

da veliko na zdravo življenje. K temu jo je privedla poporodna depresijaoziroma takrat sprejeta odločitev, da ne bo vrgla puške v koruzo,temveč da bo življenje vzela v svoje roke. Čeprav je od tedaj minilo že26 let, Bojana še danes zvesto sledi skrbi za svoje duševno zdravje,zdravo prehrano in stalen stik z naravo.

Bojana je po očetu Slovenka, po materiHrvatica. S Hrvaško pa jo povezuje še veli-ko več. Na Hrvaškem je namreč tudi rojena,tam je preživela otroštvo, hodila v šolo, sipridobila poklic in prvo zaposlitev, pa tudimoža. “Ves čas pa sem nameravala nekočpriti v Kočevje,” pravi. V Kočevju sta bilanamreč njena starša. Oče je v iskanju bolj-šega življenja odšel iz Zamosta, kjer so žive-li, že leta 1963, mama pa se mu je pri-družila sedem let kasneje, ko je imela Bo-jana deset let.

Bojana pa je še naprej ostala pri maminimami, s katero pa živita še danes, ko ima tadevetdeset let, pod skupno streho. Le datokrat v Kočevju, v družinski hiši v Mest-nem logu, ki sta jo zgradila Bojanina staršain kamor sta prišla po preselitvi v Kočevjetudi Bojana in mož Ivan.

NNNNNajbola jbo la jbo la jbo la jbo lje v Kje v Kje v Kje v Kje v Ko čo čo čo čo čeeeeevvvvvj uj uj uj uj u“Toliko tako dobrih ljudi, kot so v Kočev-

ju, nisem prej srečala še nikjer,” pravi. In to

kljub temu, da je spoznala veliko ljudi ne lev Čabru, kjer je hodila v srednjo ekonomskošolo in se kot občinska štipendistka pokončanem študiju tudi zaposlila, ampak tudiv Zagrebu, kjer je študirala. “Sanitarni inže-nir mi je zvenelo sila imenitno,” se spomin-ja Bojana časa, ko se je, ne da bi dobro vede-la, kaj to pravzaprav je, na podlagi razpi-sanih štipendij odločila za študij. “V petihletih, kolikor sem delala kot sanitarna in-špektorica v Čabru, sem ugotovila, da mi todelo ni ravno pisano na kožo,” pravi in doda-ja, da pa se povsem drugače počuti v službina kočevski Komunali, kjer dela že vse odprihoda v Kočevje.

“V firmi se dobro počutim. Odnosi medzaposleni so namreč zelo dobri. Tudi sicersem bila v Kočevju dobro sprejeta in tudisamo okolje mi tu bolj ustreza,” pravi. Bo-jana namreč ne mara prepirov. Prepričanaje, da do rešitev vodi le strpen pogovor.“Pravijo, da kar seješ, to tudi žanješ,” pravi.In vsaj v njenem primeru to tudi res drži!

Vse je v glaVse je v glaVse je v glaVse je v glaVse je v glav iv iv iv iv i “Vse je v glavi in

ko enkrat prideš dotega, se moraš od-ločiti: ali boš šel natablete ali pa boš za-čel razčiščevati sams seboj,” pravi otežavah, s katerimise je soočila po roj-stvu hčere Jasmine,ki je danes, tako kotnjena 5 let mlajšasestra Jelena, štu-dentka. Da je Boja-na takrat sploh ugo-tovila, kaj se z njodogaja, gre zaslugadejstvu, da je rodilav istem letu kotprincesa Diana. Ta-krat se je namrečzačelo veliko pisatiin govoriti o popo-rodni depresiji in vopisanih simptomihje Bojana prepozna-la tudi svoje težave.

“Da lahko začneštežave reševati, se

moraš poglobiti v sebe. Za to obstajajo raz-lične metode,” pravi. Tako se je sama žepred leti seznanila z reikijem, kot odličnometodo za očiščenje vseh nakopičenihosebnostnih težav, ki jo je sama že večkratpreizkusila na delavnicah pri različnihmentorjih po Sloveniji, pa vsem priporočahojo po žerjavici. “Kakšnih šest mesecev pavse tja do enega leta se potem dobro poču-tiš,” zatrjuje. Seveda pa k temu svoje pri-spevata tudi zdravo življenje in zdrava pre-hrana, med katero pa sodi denimo tudiuživanje čemaža.

ZdrZdrZdrZdrZdraaaaav čv čv čv čv čemažemažemažemažemažeeeeev namazv namazv namazv namazv namaz“To je ena najbolj zdravilnih rastlin, ki jih

uporabljamo v kulinariki. V tradicionalni inracionalni fitoterapiji mu priznavajo ugodnevplive na znižanje krvnega tlaka in holeste-rola, cenijo pa ga tudi kot odlično naravnopomagalo zoper aterosklerozo,” pravi in do-daja, da si lahko iz njegovih osvežilnih listovspomladi privoščimo očiščevalno kuro, saj ninobena druga rastlina tako učinkovita za či-ščenje želodca, črevesa in krvi kot ravno če-maž. Ker je prav sedaj sezona nabiranjačemaža ali gozdnega česna, katerega latin-sko ime Allium ursinum v prevodu pomenimedvedji česen, nam je Bojana pokazala,kako se pripravi čemažev namaz. “Opranesveže liste čemaža na grobo narežemo indamo v multipraktik. Malo solimo in dodamotoliko olivnega olja, da postane kremasto. Ktemu lahko dodamo mandlje, kar je zamenajboljše, lahko pa tudi lešnike, orehe, sku-to, kislo smetano … Čemaž je okusna prilogak ribam in odlična dišavnica v zelenjavnihenolončnicah, kot namaz pa je dober pred-vsem s tuno,” je povedala in dodala: “Upora-bimo ga lahko domala povsod, razen prisladicah. Meje so naša domišljija!”Besedilo in fotografiji:MoMoMoMoMojca Leskjca Leskjca Leskjca Leskjca Leskooooovšekvšekvšekvšekvšek-S-S-S-S-Svvvvveeeeettttteeeee

Pripravljen čemažev namaz je Bojana dala v steklenekozarčke. Tako shranjen namaz lahko uporablja tja do osemmesecev, če ga zamrzne, pa še dlje.

priloga dolenjskega lista3232 DRUŽINSKI KOTIČEK

Otroci in mladostniki z učnimi težavami

Spodbujajte, podpirajtein pomagajte jimČe otrok nima možnosti,da bi uspel,če nima spodbude,da bi nekaj počel,potem … potem postane “težaven”učenec …

Najširše področje mojega dela (pedagogi-nje) v posvetovalnici za učence in starševključuje prav delo z otroki, ki imajo v šoliv največji meri težave na področju učenja.Zavedati se moramo, da otroci, ki imajokakršne koli učne težave, običajno nisonarejeni ne po meri šole in tudi ne po meriin predstavi njihovih učiteljev in staršev.

Ločiti moramo: splošne učne težave,ob katerih ima otrok težave pri usvajanju(asimiliranju) znanj in veščin pri vseh pred-metih, in specifične učne težave, pri ka-terih ima težave pri usvajanju znanj in ve-ščin samo na enem področju ali posamez-

nih področjih učenja. Opozoriti velja naetiologijo (vzroke) učnih težav. Učne težaveso namreč pogojene tako z notranjimi de-javniki (se pravi s tistimi, ki so prišli z otro-kom na svet) kot tudi z zunanjimi dejavniki,kot so socialno okolje, kjer otrok živi, kul-turna sredina, kateri pripada, naklonjenostokolja do izobraževanja, jezikovne poseb-nosti okolja, izobrazbena raven staršev,socialne bolezni, revščina …

Prav iz teh razlogov delimo učne težavena podskupine:• lažje in zmerne specifične učne ter jezi-kovne težave,• učne težave zaradi motnje pozornosti inhiperaktivnosti,• učne težave pri učencih, ki počasneje usva-jajo znanja,• učne težave zaradi slabše razvitih samore-gulacijskih spretnosti,• učne težave zaradi pomanjkljive učne mo-tivacije,• čustveno pogojene težave pri učenju,

• učne težave zaradi drugojezičnosti oz. več-jezičnosti ter socialno-kulturne drugačnosti,• učne težave zaradi eksistenčne socialno-ekonomske oviranosti in ogroženosti.

Kaj sploh so specifične učne težave?Izraz specifične učne težave je zelo splo-

šen izraz, ki označuje celo paleto motenj, kise razprostirajo na kontinuumu od lažjih,zmernih do izrazitih ter od kratkotra-jnih do tistih, ki trajajo vse življenje.Kljub raznolikosti načinov pojavljanja paimajo specifične učne težave določeneskupne značilnosti:• kažejo se z zaostankom v zgodnjem raz-voju in/ali v izrazitih težavah na enem aliveč področjih, kot so: pozornost, pomnje-nje, mišljenje, koordinacija, komunikacija,branje, pisanje, pravopis, računanje, social-na kompetentnost in čustveno dozorevanje;• so notranje narave (najverjetneje posledicadisfunkcije v centralnem živčnem sistemu);• vplivajo na zmožnost razlaganja (inter-pretiranja) zaznanih informacij in/ali pove-zovanja informacij ter tako ovirajo učenješolskih veščin branja, pisanja in računanja;• se lahko pojavijo v vsakem življenjskemobdobju;• lahko izhajajo iz genetske variacije, na-stopijo zaradi biokemičnih dejavnikov, do-godkov v pre- in postnatalnem obdobju alikaterih koli dogodkov, ki imajo za posledi-co nevrološko oviranost;• lahko vplivajo na učenje in vedenje vsa-kega posameznika, vključno s tistimi, ki sopovprečno in nadpovprečno inteligentni;• niso primarno pogojene z vidnimi, sluš-nimi ali motoričnimi okvarami, motnjami vduševnem razvoju, čustvenimi motnjami alineustreznimi okoljskimi dejavniki, čepravse lahko pojavljajo skupaj z njimi.

Pri otrocih s specifičnimi učnimi težava-mi je pogosto zaznati tudi anksioznost, niz-ko samospoštovanje in učno neuspešnost.Zagotovo ima šolska uspešnost posebnodružbeno zaželeno vrednost in zato priotrocih, ki te vrednosti ne morejo doseči,nastopa vrsta resnih odstopanj v vedenju,odzivanju in čustvovanju.

Nadvse pomembno za otroka/mladostnikaz učnimi težavami je, da mu pomagamo razvi-jati odpornost, kar pomeni, da ga “naučimo”,da npr. izrazi svojo stisko, težavo kot npr:“Težko to napišem, lahko pa vam povem.”Pomembno je, da otroka osebnostno opremi-mo, okrepimo njegovo samozavest in samo-spoštovanje ter mu pomagamo razviti točnodoločene sposobnosti, ki jim bodo zagotovile,da bodo dobro osvajali tiste veščine in znanja,ki se jih zahteva v procesu učenja. Pomagatijim je potrebno še naprej razvijati njihovamočna področja, hkrati pa krepiti tiste, ki jihimajo slabše razvite, in jih pripeljati do stop-nje, ki jo posameznik še zmore.

Prepričana sem, da lahko z iznajdljivost-jo, trudom in dobrim namenom premaga-mo tudi velike ovire. Kadar stopamo po istipoti (otrok, starši, šola in po potrebi tudizunanje ustanove), potem je velika verjet-nost, da bomo slavili zmago, v kateri boseveda otrok največji zmagovalec.MatMatMatMatMateeeeeja Pja Pja Pja Pja Peeeeetric, tric, tric, tric, tric, univ. dipl. pedag.

Pravni nasvet

Poskusno delo največ šest mesecevDelavec in delodajalec se lahko v pogodbi o

zaposlitvi dogovorita za določeno preizkusnoobdobje na začetku delovnega razmerja, v kate-rem bo delodajalec lahko preizkusil delavčevoznanje in strokovne, psihofizične ter drugesposobnosti opravljanja dela, za katerega jesklenjena pogodba o zaposlitvi, po drugi stranipa bo lahko tudi delavec preveril in ocenil, alimu takšno delo ustreza. To preizkusno obdob-je je v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) opre-deljeno kot poskusno delo in lahko traja največ6 mesecev. Izjemoma se ga lahko podaljša, insicer v primeru, ko zaradi delavčeve začasneodsotnosti z dela (npr. bolezni delavca, daljše-ga izobraževanja …) delodajalec ni mogel pre-veriti oz. preizkusiti delavčevega znanja insposobnosti. Poskusno delo se lahko dogovoritako v pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas kottudi za določen čas, vendar se pogodbe ozaposlitvi za določen čas ne sme sklepati zgoljzaradi poskusnega dela (poskusno delo ni za-koniti razlog, zaradi katerega bi se lahko pogod-bo o zaposlitvi sklenilo za določen čas). Delavecmora biti seznanjen s tem, kdo pri delodajalcuposkusno delo usmerja, nadzira, o njem poročain naredi oceno.

Poskusno delo je treba razlikovati od pred-hodnega preizkusa znanja in sposobnosti kan-didatov za opravljanje dela, za katero se sklepapogodbo o zaposlitvi. Ta je namenjen preizkusuznanja in sposobnosti kandidata oz. kandidatov,ki se želijo zaposliti pri delodajalcu. Gre torej zapreizkus v fazi, ko delodajalec šele izbira ust-rezno oz. najustreznejšo osebo za zaposlitev.Pri poskusnem delu pa je delavec že izbran in

ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. V časuposkusnega dela velja poseben režim gledeodpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker je poskus-no delo namenjeno tudi delavcu, lahko ta, čeugotovi, da mu delo pri delodajalcu iz kakršne-ga koli razloga ne ustreza, v času poskusnegadela odpove pogodbo o zaposlitvi s 7-dnevnimodpovednim rokom. Možnost odpovedi po-godbe o zaposlitvi je torej za delavca v časuposkusnega dela olajšana, saj je sicer odpoved-ni rok, če delavec redno odpoveduje pogodbo ozaposlitvi, en mesec ali celo daljši (do 3 mese-ce, če je tako določeno v kolektivni pogodbi alipogodbi o zaposlitvi). Drugače je za delodajal-ca, saj ta delavcu med poskusnim delom ne smeodpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen izjemo-ma, če so podani pogoji za izredno odpoved(npr. če delavec naklepoma ali iz hude malo-marnosti huje krši pogodbene ali druge ob-veznosti iz delovnega razmerja, če ga več kot 5dni neupravičeno ni na delo …) ali zaradi po-stopka za prenehanje delodajalca (likvidacija,stečaj) ali prisilne poravnave.

V primeru, če delavec poskusno delo uspeš-no opravi, se mu vroči ocena o uspešno oprav-ljenem poskusnem delu in delavec nadaljujedelo, kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi. Vprimeru, da delodajalec ugotovi in oceni, dadelavec poskusnega dela ni uspešno opravil(ni prikazal primernega znanja in strokovnih,psihofizičnih ter drugih sposobnosti za oprav-ljanje dela), mu lahko izredno odpove pogod-bo o zaposlitvi, pri čemer mu po zadnji nove-li ZDR niti ni dolžan omogočiti zagovora.MarMarMarMarMarkkkkko Što Što Što Što Štamcaramcaramcaramcaramcar, , , , , odvetnik

3333priloga dolenjskega listaVRTNARSKI KOTIČEK

Spomladi cvetoče čebulnice

Hijacinete

Mesec maj je v znamenju čebulnic, saj jih večina prav v tem časuodpre svoje cvetove. To so tulipani, narcise, hijacinte in še mnoge

druge. V zemlji imajo čebulico, ki jo posadimo v jesenskem času, in sicerpred nastopom hujšega mraza. Spomladi poženejo najprej listi, natopa se pojavijo čudoviti cvetovi.

V tujini imajo čebulnice v večini prim-erov za potrošni material, kar pomeni, dajih takoj po cvetenju zavržejo. Na gredice paposadijo enoletnice. Pri nas pa bi večinaljubiteljev rada te čebulice zadržala zanaslednje leto. To lahko storimo tako, datakoj po cvetenju odstranimo semenskeglavice, da rastline ne delajo semen. Natopa jih gnojimo z gnojili, ki vsebujejo velikofosforja in kalija, da rastejo vsaj še mesec inpol. V tem času so si nabrale toliko hra-nilnih snovi, da bo katera od čebulic zacvet-ela tudi drugo leto. Ko so se nadzemni deliposušili, jih vzamemo iz zemlje in osušimo.V jeseni, meseca oktobra, pa jih posadimozopet v zemljo. Debelejše čebulice posadi-mo v predhišnem vrtu, kjer nam bodo cvet-ele. Drobnejše pa nekje na vrtu, ker te nebodo spomladi cvetele, temveč si bodonabrale moč za cvetenje v naslednjem letu.Če pa se spomladi pojavi kakšen cvet, bomajhen in slabo razvit.

Čebulnice pa napadajo tudi nekaterebolezni, zato jim je treba za res bogato cvet-enje posvetiti veliko pozornosti. Najboljnevarna je siva plesen, ki se pojavi naodcvetelih cvetnih listih. Od tam pa se pre-seli tudi na liste in celo čebulice. Zato jetreba v primeru, ko želimo ohraniti čebu-lice za naslednje leto, takoj po cvetenjupobrati odcvetele cvetove, da ne ležijo po

listih. Rastline pa poškropimo proti siviplesni, saj se sicer lahko bolezen tako raz-širi, da so prizadete čebulice.

V jeseni, ko pripravljamo gredice za sa-jenje čebulnic, pa te tudi dobro pognojimoz dobrim kompostom, ki mu dodamo šefosforno kalijevo gnojilo. Saj če rastline nebodo imele na voljo vsega, kar potrebujejo,

se čebulice ne bodo odebelile in pripravilena bogato cvetenje.Besedilo in fotografiji:S laSlaSlaSlaSlavkvkvkvkvko Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgonec

Tulipani in mačehe

GorjušicaBach je izbiral rastline za svoje cvetne

pripravke doma v angleškem okolju, občemer pa se ni omejil zgolj na mogočnadrevesa, ampak je v družbo 38 rastlin, ko-likor jih je v njegovem sistemu, vključiltudi tiste drobne, na videz nepomembnerastline, med katerimi so tudi pleveli.Ena takšnih rastlin je tudi njivska gorju-šica, ki se jo v obliki cvetnih pripravkovuporablja pri tesnobnih občutkih, ki sepojavijo brez vsakega razložljivega vzroka.Značilne misli so: “Sploh ne vem, zakajsem tako žalostna in pobita. Vse se mi zditako temačno.” Gorjušica pomaga, da sepovežemo z notranjim bistvom in tako vsebi najdemo veselje in nov zagon.

Njivska gorjušica (Sinapis arvensis L.)je rastlina iz botanične družine križnic(lat. Brassicaceae). Rastlina je eden tr-dovratnejših plevelov v kmetijstvu, karsamo priča o njeni trdoživosti. Rastlina jeenoletnica, ki zraste do enega metra v vi-šino in cveti od maja do septembra z ru-menkastimi cvetovi. Rumena barvapomaga okrepiti našo tretjo čakro, ta paje povezana z našo močjo in zavedanjem.

Bach je cvetno zdravilo gorjušice (angl.Mustard) pripravil kot prevretek in ga jepriporočal “Za vse tiste, ki postanejo ob-časno otožni, pobiti, potrti ali celo obu-pani. Tako je, kot bi jih prekril mrzel,temen oblak in jim ugasnil luč veselja. Zdise, da je za te napade nemogoče najtikakršen koli razlog ali razlago. V tehokoliščinah skoraj ni mogoče, da bi bilčlovek videti srečen ali vesel.”

To cvetno esenco se jemlje v obliki vod-ne razredčine s kapalko. Okrepi našonotranjo svetlobo, ob čemer nam pomagapri sprejemanju težkih življenjskih ob-dobij, ki so nam vzela voljo do življenja.Gorjušica pomaga pri žalosti in otožnosti,

ki se pojavi brez poznanega vzroka. Tocvetno zdravilo nam pomaga sprejeti svo-jo “nemoč”, iz česar pa se v nas porodijoupanje in lahkotnost, življenjska moč innavdušenje. To cvetno zdravilo se pri-poroča pri trenutni pobitosti, ki se pojaviiznenada.JJJJJAN KAN KAN KAN KAN Kozamerozamerozamerozamerozamernikniknikniknik, , , , , BFRP

priloga dolenjskega lista3434 BERITE Z NAMI

Naomi Klein: DOKTRINA ŠOKA

Šokantna zgodba sodobnegasvobodnega trgaFinančna in gospodarska kriza v novejši zgodovini sicer nista novost,

a še nikoli doslej nista segli tako široko in globoko. Zaradiglobalizacijskega ustroja tako denarništva kot gospodarstva sta zajelives svet in seveda tudi koščka raja na južni strani Alp nista obšla. Tihaupanja, da nas globalno krizno dogajanje ne bo zajelo, se niso uresničila.Tu je. Vsakogar na nek način prizadeva, vsakdo ga tako ali drugačeobčuti in najbrž tudi pri nas ni več nikogar, ki ne bi ta čas brez vsajkančka zaskrbljenosti gledal v bližnjo prihodnost. Na vprašanje, kaj sedogaja, je veliko odgovorov, med njimi posredno tudi odgovor, ki gaponuja najnovejša knjiga ameriške publicistke Naomi Klein. Gre zašokantno knjigo, na kar nakazuje že sam naslov: Doktrina šoka, razmahuničevalnega kapitalizma. Knjižna novost je izšla pred kratkim v prevoduBarbare Simoniti pri založbi Mladinska knjiga v knjižni zbirki Premiki.

Naomi Klein, prodorna ameriška razisko-valna novinarka in publicistka, v svoji večkot 500 strani zajetni knjigi razvija in naosnovi lastnih raziskovanj dokumentira za-misel, da se v današnjem svetu udejanja“doktrina šoka”, ki je osrednje vodilo zdajš-njega nebrzdanega, fundamentalističnegakapitalizma. Avtorica ga označuje z izrazom“disaster capitalism” (trd prevajalski orehje prevajalka strla z izrazom uničevalni ka-

pitalizem, v izvirniku pa so vsebovani še po-meni nesreče, katastrofe, poloma). Doktri-no šoka, ki ima zasnove v nekdanji psihi-atrični praksi zdravljenja z električnimi šo-ki in v izpopolnjenih metodah mučenja, jekot strategijo za popolno uveljavitev svo-bodnega trga oblikoval ameriški ekonomistMilton Friedman, Nobelov nagrajenec, kiga njegovi privrženci, poznani kot “čikaškašola”, slavijo kot najvplivnejšega ekonomi-sta druge polovice dvajsetega stoletja. “Sa-mo kriza – dejanska ali dozdevna – ustvariresnične spremembe,” se po Friedmanuglasi mantra sodobnega svobodnotržnegafundamentalizma. Naravne katastrofe inkrize, ki so posledica človekovih ravnanj, sotiste prave priložnosti, ko je mogoče zara-di šoka, ki ga povzročijo v družbi, vsiliti ra-dikalne liberalne gospodarske spremembein uveljaviti fundamentalistični model svo-bodnega tržišča, ki naj bi bil najbolj učinko-vit ekonomski sistem. Izkušnje in doseda-nje prakse kažejo, da omogoča velikanskeprenose javnega premoženja v zasebneroke in silno bogatenje peščice ljudi, a sko-raj praviloma siromašenje množic.

Naomi Klein v svoji knjigi pokaže, da negre samo za teorijo, marveč da gospodarskekorporacije in politične elite tudi dejanskoob primernih priložnostih ravnajo po doktri-ni šoka, da naravne katastrofe in krize, ki jihtudi namerno povzročajo, izrabljajo za ne-izmerno bogatenje in uveljavljanje neolibe-ralističnih reform. Zelo zgovorna so nekate-ra dogajanja iz obdobja zadnjih nekaj deset-letij. Naravne katastrofe, kot sta bila pusto-

šenje cunamija v Indijskem oceanu in popla-va na jugu Združenih držav Amerike, so podoktrini šoka izkoristili, v New Orleansu zaprivatizacijo javnega šolstva, na Šrilanki paso tuji investitorji in mednarodni voditelji iz-koristili vzdušje panike in zgradili velika turi-stična naselja ter tisočem ribičem onemogo-čili, da bi obnovili svoje vasi na obali. Podob-no se je dogajalo tudi v družbenih “katastro-fah”, kot so bile Pinochetov “čilski čudež”,teror hunt v Argentini, Urugvaju in drugihdržavah Južne in Srednje Amerike, thatcher-izem v Združenem kraljestvu, tranzicijskodogajanje na Poljskem, v Rusiji in drugod alipa dogajanja v Združenih državah Amerikepo terorističnem napadu 11. septembra terše posebej vojna v Iraku. V vseh teh primerihin še številnih drugih je mogoče zaslediti ele-mente, ki nakazujejo, da je bila na delu dok-trina šoka.

Po branju knjige se kar samo zastavljavznemirljivo vprašanje, ali se kaj podobne-ga ne dogaja tudi v zdajšnji krizi. Četudi jevprašljivo, ali ni doktrina šoka, kot jo razla-ga Naomi Klein, nekoliko preveč racional-ističen pogled na družbeno dogajanje, nakar opozarja pisec spremne besede TomažMastnak, pa ni mogoče zanikati, da imaavtorica žal v marsičem prav. Knjiga ta časše posebej vabi k branju in razmisleku.Milan MarMilan MarMilan MarMilan MarMilan Markkkkkele le le le ljjjjj

Za lepši jezik

C-vitamin ali vitamin CPomlad je tudi čas prehladov in aler-

gij, zaradi pomladne utrujenosti pa simnogi pomagamo z različnimi vitaminiin dodatki. Kako torej zapišemo: C-vita-min, vitamin C ali morda C vitamin?

To so imenovalni prilastki, ki morajobiti (za razliko od angleščine) v sloven-ščini desno od jedra. Pravilno je torej:vitamin C, delec alfa. Druga dopustnamožnost sicer je v primerih, ko je ime-novalni prilastek posamezna črka alikratica, vendar to zvezo pišemo s stič-nim vezajem (npr. C-vitamin). V nekate-rih primerih je ta oblika celo edina (npr.D-dur).

Pri osebnih imenih in priimkih pa ponavadi uporabimo svojilni pridevnik, kije potem levi ujemalni prilastek. V pri-merih, ko svojilnega pridevnika nemoremo narediti, pa naredimo desniprilastek s pomočjo rodilnika (npr. Dop-plerjev pojav, praštevilo Germainove).Pri tem se ravnamo po najpogostejšemzapisu.I rI rI rI rI rena Pena Pena Pena Pena Poooootttttočar Počar Počar Počar Počar Papeapeapeapeapežžžžž

3535priloga dolenjskega listaZDRAVSTVENI KOTIČEK

Premagajmo stres v domačem okoljuStresne situacije nas bombardirajo praktično vsak dan. Ravno zaradi tega bi moral biti naš dom zatočišče

pred njimi, kraj za doseganje lastnega ravnotežja in prostor za polnjenje baterij. A to se ne bo zgodilo,če bo tudi domače okolje polno stresa. Strokovnjaki zato priporočajo številne nasvete, kako preurediti domv lasten center za regeneracijo.

Zbežite stran … skupaj. Če se vaš part-ner ne želi pogovarjati ali zgolj poslušati, sevsake toliko časa pogovorita izven doma.Peljite ga nekam na kosilo ali na izlet obkoncu tedna. Ob začetku pogovora se naj-prej dotaknite pozitivnih plati odnosa, šelenato preidite na stvari, ki bi jih bilo trebaspremeniti. Pazite na to, da se druga osebapri tem ne bo počutila krivo, saj to ne boimelo želenega učinka.

Poiščite prijateljsko ramo. Občutek, daste ljubljeni in da za vas skrbijo tudi prijate-lji in družina, vas bo zaščitil pred negativ-nimi učinki stresa. Obdajte se z ljudmi, kibodo v bližini tudi takrat, ko boste v stiski.Naj tudi oni občutijo, da bi vi za njih nare-dili isto.

Nadzirajte svoje finance. Naredite sinačrt kontrole stroškov in prekomernihizdatkov. Velik vir družinskega stresa nam-reč ni v tem, koliko denarja imate, ampakkako enotni ste glede njegove porabe.

Nadzirajte svoj čas. Naredite si seznamdnevnih obveznosti. Razvrstite jih po po-membnosti in jih izvajate v tem vrstnemredu. Ne jezite se, če ne morete opravitivsega. Ob pripravi tega seznama si posebejoznačite časovno potratne opravke, ki sejim morate izogibati – npr. plehke zabavne

oddaje ali aktivnosti, v katerih sploh neuživate.

Pospravljajte stvari na svoje mesto.Organiziranje svojega doma pomaga prispreminjanju kaosa v red. Določite svojemesto za vse stvari, ki jih pogosto izgubljatein iščete. K vratom npr. postavite posebnoposodico za avtomobilske ključe itd.

Najprej se umirite, nato spregovorite.Če ste razburjeni, ker ne morete nadziratiobnašanja svojega partnerja ali otroka, jeprva stvar, ki si je ne smete privoščiti, daizgubite nadzor nad sabo, pa čeprav je doga-janje okoli vas zelo nadležno in neprijetno.Ko uspete obvladati samega sebe, svoj lastenstres in gnev, preverite, ali lahko komunicira-te na miren, nadzorovan način. Pogosto senamreč dogaja, da stres prehaja iz ene osebena drugo. Če se začnete pogovarjati razbur-jeni, se stvari pogosto le poslabšajo.

Privoščite si mini pavze. Ne dovolite,da vas vsakodnevne naloge in obveznostipovsem prevzamejo.

Postavite si uresničljive cilje. Lotitese tistega, kar je izvedljivo. Ne izgubljajtečasa in živcev z neuresničljivimi zadevami.

Želja še ni dovolj za uspeh. Ustavitese, ko se zalotite, da razmišljate v smislu“Ko bi bil vsaj bogat … imel drugega part-

nerja … ne bi rekel tega … storil onega …”Morda vam je res žal za napake ali življenj-ske situacije, a življenje v preteklosti aliželja po nečem, česar ne boste imeli niko-li, vas lahko zaustavi pri doseganju drugih,novih in uresničljivih ciljev.

Besedo “težava” izločite iz svojegabesednjaka. Zamenjajte jo z besedo“izziv”.

Operirajte z dejstvi. Ne živite v pre-pričanju, da veste, kaj druga oseba resničnomisli in čuti.

Ne posplošujte. Govorjenje, kot je: “Ni-koli ne narediš, kar si želim … tvoja mamanikoli ne reče nič lepega o meni … vsi mo-ško so enaki … nihče me nima rad … ,” lah-ko povzroči stres. Izogibajte se besedam, kipretirano posplošujejo, kot so: vsi, nikoli,vedno, nihče …

Ne vznemirjajte se zaradi zadev, ki si tegane zaslužijo.

Nasmejte se. Smeh pomaga pri lajšanjuskrbi, frustracij, jeze in napetosti med ljud-mi. Smeh vam lahko pomaga, da prebuditeoptimista v sebi.

Učvrstite družinske vezi. Ne moretepričakovati, da boste delali 15, 16 ur dnev-no, pri tem pa vam bo ostalo še dovolj kako-vostnega časa za družino. Zmanjšajte števi-lo delovnih ur.

Težav iz službe ne nosite domov. “Raz-tovarjanje” stresa, povezanega z delom, nadružino in prijatelje je veliko tveganje. Ob-staja namreč verjetnost, da boste izčrpalinjihovo potrpežljivost in zanimanje za vas.Posledice tega so lahko prepiri, zakonsketežave, težave z otroki. Pustite skrbi v služ-bi in naslednji dan se boste lažje soočali stežavami.

Preučite svojo okolico. Je prehrupna,polna neprijetnih vonjav, neudobnega po-hištva, slabo razsvetljena, neprezračena?Nered v domu vam da lahko občutek prema-ganosti. Čiščenje in pospravljanje vas lahkospravita v precej boljše razpoloženje.

Poskrbite za sproščanje. Če je le mogo-če, naj bo vsaj en prostor v stanovanju tak,da se boste v njem še posebej radi sprostili.

Ne izgubljajte časa s popolnostjo. Nepričakujte, da boste imeli najbolj čisto hišo,najbolj urejeno obleko, najbolj olikane otro-ke. V stalnem stremljenju k popolnosti lah-ko izgorite.

Odpešačite od stresa. Masaža in toplakopel sta lahko čudežno blagodejni. A nezanemarite pomena hoje in drugih fizičnihaktivnosti.IvIvIvIvIvo Belan, o Belan, o Belan, o Belan, o Belan, dr. med.

priloga dolenjskega lista3636 MODA

Opremimo se

Za dobro kondicijo inpočutje ter uživanje v naraviPomladno sonce nas vabi iz stanovanj v naravo, kmalu bo tu poletje

in gotovo se v vas prebuja želja, da bi storili tudi kaj za svoje telo. Česte pozimi obiskovali fitnes, aerobiko ali kakšno drugo obliko organiziranerekreacije, vam telesne pripravljenosti verjetno ne manjka. Če pa ste sekot medvedki skrivali v svojem brlogu, je skrajni čas, da pokukate na plan.Za vse, ki uživate v naravi, a si želite več kot navaden sprehod, je na voljokar nekaj oblik rekreacije. Lahko se usedete na kolo, si obujete rolerjeali pa podate na tek, hitro hojo. Tek in hoja krepita moč srčno-žilnegasistema in s tem izboljšata našo vzdržljivostno pripravljenost.

Ob pravilni prehrani nam pomagata, da seznebimo kakšnega kilograma ali dveh, pred-vsem pa ugodno vplivata na naše počutje,nas sproščata in s tem zmanjšujeta stres.

Ne glede na to, ali boste hodili po tlaku,jo ubrali v hribe ali pa “džogirali”, je čas, darazmislite o opremi, s katero bo vaše doži-vetje pri športnih aktivnostih udobneje inprijetnejše.

H oH oH oH oH oj aj aj aj aj aPri izbiri obleke in opreme morate raz-

misliti, za kakšne vremenske razmere, terenin zvrst hoje ju nameravate uporabiti. V po-letnih mesecih nosite lahke, sintetične mate-riale, ki prenašajo vlago stran od kože. Po-zimi si morate obleči več slojev z nepremoč-ljivo vetrovko na vrhu, pod njo pa jopič izflisa ali pulover. Več slojev oblačil vas bodovolj grelo, obenem pa vam ne bo prevroče.Pohodniški čevlji ali gojzarji bi morali nudi-ti zadostno oporo, vendar mora noga v njihdihati. Med obutev za vse vrste terenov spa-dajo čevlji za hojo (športni copati), ki naj za-

gotavljajo pregibnost in udobje na ravnih,gladkih površinah; pohodniški čevlji, ki najbodo trpežni z dobrim oprijemom za hojo postezah; gojzarji, s trdo oporo za varnost navseh zahtevnih terenih, in športni sandali, kiomogočajo najboljšo zračnost in dober opri-jem povsod. Za hojo ni priporočljivo upo-rabljati navadnih športnih in tekaških copat,ti namreč niso dovolj upogljivi in se ukrivijona stopalnem loku namesto na blazinici.Nekateri športni copati imajo tudi razmero-ma visoko peto – ta ne sme biti več kot 2,5cm višja od preostalega podplata. Izogibajtese tudi poudarjeno širokim petam, kerpreprečujejo dober pregib stopala pri kora-ku. Vaša izbira čevljev naj bo odvisna od tere-na in vremenskih razmer na vaši hoji.

Izbirate lahko tudi med različnimi dodat-ki – to so čutarice in druge posode za vodo,popotne torbe, nahrbtniki in pohodniškepalice, merilniki hitrosti hoje (pedometer)in merilci srčnega utripa. Vse to bo ustreza-lo različnim potrebam med hojo: nekaterizagotavljajo učinkovitost in udobje, nekate-

ri hitro preverjanje napredka, spet drugi,kot so sprehajalne in pohodniške palice, paso vam pri hoji v oporo.

TTTTTe ke ke ke ke kZa tek so najprimernejša oprijeta oblači-

la, ki zagotavljajo popoln nadzor nad tele-som, vendar so primerne tudi kratke hlačeali trenirka. Glede na temperaturo ozračjaimejmo na sebi dovolj topla oblačila, da nasmed hojo oziroma na koncu teka ne bo zeb-lo. Najbolje je, da imamo pod puloverjemmajico s kratkimi rokavi. Med tekom, kosmo že ogreti in nam postane malce vroče,slecimo pulover in si ga zavežimo okrogpasu, ob prvem hladu pa si ga spet obleci-mo. Če teka ne končamo pred domom, po-skrbimo, da se bomo lahko preoblekli, sajse v preznojenih oblačilih lahko prehladi-mo. Na tržišču je velika izbira obutve za tekrazličnih znamk in cenovnih razredov. Nogevam bodo hvaležne, če jim boste privoščilikakovostno obutev in jo redno menjavali,saj se tudi športna obutev obrabi.

Dovolj je bilo besedovanja, čas je, dastorite nekaj zase. Ko boste vzljubili hojo alitek, vam tudi dež ne bo prišel do živega. Panaj bo vaš korak srečen in varen, z velikosvežega zraka.Mag. Dr Dr Dr Dr Dragica Maragica Maragica Maragica Maragica Marttttta Sa Sa Sa Sa Stttttererererernadnadnadnadnad

3737priloga dolenjskega lista

VAJE ZA MOČ

Krepimo mišice insproščajmo napetostMnogi se ne zavedamo svojih telesnih moči. Redna vadba nam

pomaga, da prepoznamo svoje sposobnosti. Z vajami, podobnimiboksu, krepimo mišice, oblikujemo telo in zaviramo delovanje stresa,hkrati pa krepimo svojo samozavest. Ta občutek moči nam pomagatudi v vsakdanjem življenju. Če smo se pogledali v ogledalo in ugotovili,da naše telo ni več takšno, kot bi si ga želeli, ter da imamo prevelikozadnjico in predebela stegna ali pa povešena ramena, lahko naredimonaslednje: začnimo se ukvarjati z eno od naslednjih vaj.

Vaje za lepo oblikovano telo – gre za vaje,ki krepijo mišice in poskrbijo za lepo obliko-vano telo, napeto kožo in nas hkrati naredi-jo močne. Čvrste mišice in zravnana držapomagajo, da lahko pokončno hodimo posvetu, in sicer tako v prenesenem kot tudiv pravem pomenu besede. Pomembno pritem je, da lahko takšne vaje delamo doma.Za to potrebujemo le nekaj prostora, podla-go (gumijasto peno ali odejo) in udobnaoblačila.

Boksarke vaje – ko divje suvamo in brca-mo na vse strani, se pošteno zadihamo,hkrati pa dobimo veliko novih moči. Če smonapeti in se želimo sprostiti, je najbolje, daizberemo vadbo, ki je sestavljena iz večborilnih veščin, kot so karate, tekvando inkickboxing, ter iz enostavnih elementovaerobike. Z vso močjo s pestmi suvamo odsebe, brcamo z nogami v zrak in se ob temsproščamo. Že po nekaj udarcih se počuti-mo bolje. Mine nas jeza in glava se zbistri.

Pred vsako vadbo pa se moramo najprejdobro ogreti. Ogrevanje namreč telo indušo pripravi na gibanje, požene krvni ob-tok, pripravi mišice, vezi in sklepe na več-jo obremenitev ter nas tako ščiti pred po-škodbami. Enako kot ogrevanje je po za-

ključku vadbe pomembno tudi umirjanje.Če nenadoma prekinemo z vadbo, se lahkozgodi, da nam krvni tlak prehitro pade, karškodi krvnemu obtoku. Preproste vaje zaumirjanje poleg tega spodbudijo odstranje-vanje ostankov presnove iz celic in obnav-ljanje telesa.

Vaje za ogrevanje – hodimo na mestu petdo deset minut in pri tem dvigujemo kole-na čim bolj visoko. Stresamo roke in noge,z rameni zaokrožimo nazaj, jih potegnemok ušesom in spet spustimo. Kdor se ob temdolgočasi, se lahko ogreje z desetminutnohojo ali desetminutnim plesom.

Vaje za umirjanje – počasi hodimo na me-stu in stresamo roke in noge. Trikrat globo-ko vdihnemo in izdihnemo, pri vdihu prekodročenja dvignemo roke nad glavo, priizdihu pa jih spet spustimo. Na koncu nare-dimo še dve vaji za raztezanje. Vaja za zgor-nji del telesa: stojimo vzravnano. Desnoroko dvignemo visoko nad glavo. Brado pri-bližamo k prsim, da zaščitimo hrbtenico. Zzgornjim delom telesa se obrnemo v levo,desna roka sledi gibu v levo. Ko smo razteg-nili desno stran telesa, ponovimo vajo še zobratom v desno stran. Vaja za noge: dvig-nemo peto desne noge in potegnemo prsteproti telesu. Zadnjico potisnemo daleč na-zaj, zgornji del telesa sklonimo naprej. Hr-bet je raven. Petnajst do dvajset sekund po-ložaj zadržimo, nato ponovimo vajo z drugonogo.Mag. Dr Dr Dr Dr Dragica Maragica Maragica Maragica Maragica Marttttta Sa Sa Sa Sa Stttttererererernadnadnadnadnad

OVEN – Ne bo vam primanjkovalo energije in opti-mizma, postali boste tudi veliko bolj družabni in zgo-vorni. Večino prostega časa boste preživeli v kroguprijateljev in sorodnikov. Poslovna naloga, za katerovas bodo zadolžili okoli 10., bo odlična priložnost, dapokažete svoje skrite adute.BIK – V maju bi bilo smiselno nameniti več pozor-nosti stvarem, ki vas obremenjujejo in zaradi katerihste nesrečni. Naredite temeljito analizo in zavrzitevse, česar ne potrebujete. Nekoliko več pozornostibodo morali delu in denarju posvetiti biki, ki se na-hajajo na vodstvenem položaju.DVOJČKA – V maju se boste težko osredotočili samona eno stvar. Zanimale vas bodo različne stvari. A kervam bo primanjkovalo energije in časa, boste pogostoobtičali na polovici. V življenje samskih dvojčkov bovstopila nova oseba, ki bo njihovo življenje postavilana glavo.RAK – Večina rakov se bo v maju ukvarjala z denar-nimi ali ljubezenskimi težavami. Prepir, nesoglasja instres na delovnem mestu utegnejo pošteno načetivaše zdravje. Zelo pomembno bo, da si poiščete pri-merne aktivnosti, ki vas bodo sprostile in vas po-novno napolnile z energijo.LEV – Maj bo odločilen mesec za vse leve, ki si želitenapredovati. Bilo pa bi smiselno več pozornosti po-svetiti načinu, kako doseči želeno. V ljubezenskemživljenju bodo imeli največ sreče levi, ki so v zvezostopili pred kratkim. Vsi ostali bodo težko našli sku-pen jezik s partnerjem.DEVICA – Device se boste v maju najraje pogo-varjale o denarju in nepremičninah. S sorodniki bostetežko našli skupen jezik, še posebej če boste do-pustili, da namesto razuma začne prevladovati jeza.Po 20. več pozornosti posvetite zdravju. Proste uriceizkoristite za športne aktivnosti.TEHTNICA – V maju vam bosta veliko pomeniladružbeni ugled in spoštovanje okolice. Na delovnemmestu boste do sodelavcev zelo zahtevni. Pri konku-renci pričakujete brezobziren boj za nove naročnike.S partnerjem se ne prepirajte preveč – včasih tudimalce zamižite na eno oko in določene stvari preslišite.ŠKORPIJON – Ko boste mislili, da je z vašimljubezenskim življenjem vse v najlepšem redu, bodona površje priplavali stari nesporazumi. S partner-jem se boste prepirali zaradi denarja in vzgoje. Vse tovas bo na nek način oddaljilo od partnerja. Po 20.boste imeli svoje življenje spet v svojih vajetih.STRELEC – Majski dnevi bodo v vaše življenjeprinesli več miru in končno boste lahko mirno zadi-hali. Mnogi strelci bodo ugotovili, da se z določe-nimi zadevami in osebami veliko preveč ukvarjajo.Mesec je tudi idealen za nove začetke in izobra-ževanje.KOZOROG – V maju boste pogosto razdražljivi,maščevalni, nemirni in trmoglavi. Prepirali se bostezaradi malenkosti. Do ljudi v okolici boste pretiranoljubosumni. Z denarjem ravnajte bolj previdno. Po-gosto boste v skušnjavi, da bi si z nakupom olajšalislabo vest ali dvignili samozavest.VODNAR – Na delovnem mestu vam ne težko na-doknaditi zaostankov ali se lotiti malce zahtevnejše-ga projekta. Prosti čas boste radi preživljali med pri-jatelji in sorodniki. Odnos s partnerjem bo topel inromantičen. Okoli samskih vodnarjev se bo sukalo ve-liko predstavnikov nasprotnega spola.RIBI – Maja boste znali uživali. Mnoge ribe bodomesec izkoristile za urejanje doma in nakupovanje.Če imate s partnerjem skupne finance, se pred na-kupi obvezno z njim posvetujte. Na delovnem mestuboste začutili nov zagon, zrasle pa vam bodo tudi am-bicije.

priloga dolenjskega lista3838 KRIŽANKA

4. Ž iv ina nagr4. Ž iv ina nagr4. Ž iv ina nagr4. Ž iv ina nagr4. Ž iv ina nagradna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankaaaaa

Pravilna rešitev 3. Živine nagradne križanke se, brano v vodo-ravnih vrsticah, glasi: DVORIŠČE, REZERVAT, ŽVIŽGAČI, AER,ORAL, VR, HLAČE, NICKI, AN, OČE, ČP, ISKRE, ROG, KON-STANTA, RIEDL, OPITOST, KOLIBA, SRT, ŠTEFKA, SOD,TARA, ARROYO, KRČ, EVANS, PONEV, ANI, LETALNOST, ER-VIN, KI, AALTO, SRAKA.

Če boste izžrebani, potrebujemo vaš podpis, da se strinjate zobjavo osebnih podatkov.Ime: ............................................................................................Priimek: .....................................................................................Naslov: ........................................................................................................................................................................................................Podpis: ........................................................................................

4. Živina nagradna križankaSponzor tokratne križanke je YURENA, šola tujih jezikov, Glavni

trg 11, Novo mesto, ki podarja praktične nagrade v vrednosti 40,30 in 20 evrov. Pravočasno smo prejeli 221 rešitev tretje Živine na-gradne križanke. Zlatarna Aura iz Novega mesta, s poslovalnicamina Glavnem trgu 19, v BTC centru, v TC Hedera v Bršljinu in naZadružni v Črnomlju, podarja vrednostne bone naslednjim izžrebanimreševalcem: vrednostni bon za 40 evrov prejme Antonija Grubar izDobravice pri Šentjerneju, za 30 evrov Martin Primc iz Ivanjš priKostanjevici na Krki in za 20 evrov Vera Albreht iz Novega mesta.

Nagrajencem čestitamo!Rešitve tokratne križanke pošljite do ponedeljka, 18. maja, na naslov:

Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, na pisemsko ovojnicopa pripišite “4. Živina nagradna križanka”. Ovojnico brez poštneznamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novemmestu.

DRUŽINSKI KOTIČEK

KRIŽANKA