33priloga dolenjskega listaVSEBINA

Na naslovnici:Vinograd jeseniFotografija: Tanja Jakše Gazvoda

Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto d.o.o., časopisno založniška družba

Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mestoOdgovorna urednica Dolenjskega lista: Jožica DornižRačunalniška izvedba: Igor RustjaCena oglasov: cela stran 1.380,00 €, pol strani 710,00 €,četrt strani 370,00 €, osmina strani 190,00 €Tisk: SET, d.d., Vevška c. 52, LjubljanaNenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.

priloga dolenjskega lista

Svetovno prebivalstvo se ni vedno tako hitro povečevalokot zadnje čase. Z razvojem industrijske dobe med leti

1700 in 1800 je prvič močno naraslo, in to s 615 na 900milijonov ljudi. V dvesto letih pa se je to število 7-krat

povečalo. Zakaj tako velik skok? Zagotovo je na tovplivalo več vzrokov, med najpomembnejšimi je gotovo ta,

da se je z razvojem industrijske družbe povečevalaproizvodnja hrane, izboljšale so se tudi zdravstvene in

stanovanjske razmere. Na Salomonskih otokih, kjertradicionalna ljudstva še vedno živijo preprosto in vplemenskih skupnostih, je prebivalstvo začelo močnonaraščati pred 30 leti. V njihovem morju so Japonci

takrat postavili prave tovarne za predelavo rib, v zamenoza to pa domačinom dajejo riž. Prej se je pri njih lahkoporočil samo najstarejši sin in imel otroke, ko pa je bilohrane dovolj za več ust, imajo tudi več otrok. Takšnega

blagostanja in preživetvene varnosti, kot ju pozna zahodnisvet danes, še ni bilo. Nekateri starejši ljudje še pomnijolakoto, zato je njihov odnos do hrane povsem drugačen

kot pri mladih generacijah, ki že od malega živijo vizobilju. Včasih niso zavrgli niti koščka kruha, danes pamečejo v smeti cele kose mesa. Lahko tako blagostanje še

traja?Finančna kriza, ki je močno prizadela ameriške in

nekatere evropske finančne ustanove, je dosegla tudi našekraje. Mnogi strokovnjaki napovedujejo, da je to šele

začetek, zato jonekateri primerjajo s svetovnim finančnim zlomom iz

leta 1929. Neoliberalni kapitalizem, ki se otepa vsakršnihregulacij države, se je slabo izkazal. Da ne bi prišlo do

vsesplošnega zloma sistema, so se mnoge države odločilepomagati bankam s finančnimi injekcijami. Tudi naša

vlada je v začetku oktobra sprejela sklep, da država jamčiza vse bančne vloge.

Vsaka kriza pa prinese tudi kaj dobrega, ljudi prisili kgospodarnejšim premislekom glede trošenja denarja. Po

drugi svetovni vojni se je zelo razmahnilo potrošništvo, kise je v zadnjih 15 letih zelo razbohotilo tudi pri nas. Veliki

trgovski centri so zrasli kot gobe po dežju, a v njih žedolgo ne zadovoljujemo več samo potreb, ampak predvsem

svoje želje. Z raznimi marketinškimi pristopi ljudivzgajajo, da si je treba želeti novih stvari, stare pa

zavreči, še preden so odslužile. Tem željam težko sledimo,kaj hitro pademo v drugo odvisnost - zadolženost in tako

postanejo gospodarji naših življenj tudi banke.S to krizo zagotovo ne bo konec potrošništva, čeprav je

sedaj prava priložnost, da razmislimo, kaj respotrebujemo in kdo vse in kako kroji naše življenje. Naj

bo kriza priložnost za dosego nekaj novega, drugačnega,boljšega in plemenitejšega.

JoJoJoJoJožica Doržica Doržica Doržica Doržica Dornižnižnižnižniž

Kriza kotpriložnost

5–6 Tveganje prinaša tudi izgube,ne le visokih dobičkov

7 Občutila je sprejetost,zdaj jo nudi drugim

8–9 Danes ni nič čudnega,če srčni infarkt preboli 35-letnik

10–11 Kisajo še, z bosimi nogamipa ne tlačijo več

12 Ko zdravi pozabimo,da lahko že jutri zbolimo

13 “Naj bo dan ali noč,gasilec hiti na pomoč”

14 Za glasbo nisi nikoli premlad15 Najlepše je, ko se zbere vsa družina16 Vardijanovi otroci

ob rojstvu padli na tambure17–30 Posebna priloga31 Žametna črnina – svetovni šampion33 Premium na francoski način34 Po 49 letih – skupaj za vedno35 Mama Verice Marušič36 Vnetje zunanjega sluhovoda pri psih37 Irena z otožnim tangom38 Igrali bi tudi na vrhu Triglava39 Polnjeni žepki na Petrin način40 Tudi otroci se morajo naučiti

soočiti s smrtjo40 Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

za določen čas41 Tudi pozimi

moramo rastline dognojevati41 “Rešilno zdravilo”42 Spominsko romanje po krajih smrti42 Klicaj43 Zdravljenje osteoporoze v Centru

za medicinsko rehabilitacijo44 Modna jesenska mavrica45 “Megla in mraz – oh,

zaščiti je treba obraz!”45 Horoskop46 Križanka

55priloga dolenjskega listaAKTUALNO

Finančna kriza

Tveganje prinaša tudi izgube,ne le visokih dobičkovFinančna kriza, ki se je iz Amerike razširila po vsem svetu, ima globlje vzroke in samo vprašanje časa je

bilo, kdaj se bo milni mehurček razpočil. Krizo, ki se je s trga hipotekarnih kreditov razširila tudi na drugetrge vrednostnih papirjev, močno občutijo tudi naši občani, ki so nekateri precej nepremišljeno vlagali denarv tvegane vzajemne sklade.

ZačZačZačZačZačelo se je v Amerik ie lo se je v Amerik ie lo se je v Amerik ie lo se je v Amerik ie lo se je v Amerik iZačelo se je lani poleti s krizo ameriških

hipotekarnih vrednostnih papirjev. Banke,ki so odobravale kredite, so na tisoče posa-meznih hipotekarnih posojil, odobrenih fiz-ičnim osebam, zapakirale in tveganje pro-dale naprej. Druge finančne ustanove sotake vrednostne papirje kupovale in iz njihsestavljale nove pakete vrednostnih papir-jev ter jih spet prodajale naprej.

Banka, ki je neposredno odvisna od tega,ali bo kreditojemalec posojilo odplačal, sebo zelo potrudila, da bo denar dobila nazaj,če je tveganje prodala naprej ter s tem nare-dila dober posel, pa je pozornost pri dajanjukreditov in nadzoru odplačil začel pojemati.Daljša kot je veriga med neposrednim kre-diterjem in nosilcem tveganja, slabši je nad-zor nad odplačilom kredita. Ker pa so vsi stovrstnimi posli dobro zaslužili, so začelebanke odobravati kredite tudi strankam, zakatere so vnaprej vedeli, da jih ne bodomogle vrniti.

Potem pa je naenkrat počilo. Banke somorale začeti odpisovati kredite in investi-torji, ki so kupili tveganja, so imeli velike iz-gube, ki jih je bilo treba prikazati tudi vbilancah. Investicijski skladi, ki so vlagalidenar v tovrstne vrednostne papirje, soimeli kar nekaj časa zelo dobre donose, po-tem pa so se kar naenkrat zlomili. Ustavi-la so se izplačila iz teh skladov, padala jimje vrednost in morali so začeti prodajati, daso ohranjali likvidnost. Prišlo je do spirale,kjer je na eni strani začela padal vrednostna borzah vrednostnih papirjev, na drugistrani pa so začele rasti obrestne mere,začela se je kriza likvidnosti. Banke so za-čele propadati in zlomile so se nekatere fi-nančne ustanove, stare več kot 150 let. VZDA tako ni več nobene investicijske ban-ke, saj so vse ali propadle ali pa se preoblik-ovale v univerzalne banke. Številnim na-jvečjim evropskim bankam so morale po-magati države, tako da so jih dokapitalizira-le ali pa delno podržavile, da so sploh lahkodelovale naprej. Posledica tega je bila izgu-ba zaupanja med bankami, ki si med sabopraktično ne posojajo več. Vse pa se je po-znalo tudi na borzah, kjer so začeli indeksinezadržno padati, zavladala je panika, ki so

jo s finančnimi injekcijami vlade zadnji časvsaj nekoliko omilile, globalne finančnekrize pa se ne da več ustaviti.

KKKKKo je Ko je Ko je Ko je Ko je Keeeeeynesaynesaynesaynesaynesazamenzamenzamenzamenzamenja l Fja l Fja l Fja l Fja l Fr iedmanr iedmanr iedmanr iedmanr iedman

To, kar se je zgodilo, je le logična po-sledica procesa, ki se je začel že v časuameriškega predsednika Ronalda Reaganain predsednice britanske vlade MargaretThatcher, ki sta pod pritiskom kapitala za-čela liberalizirati gospodarske in predvsemfinančne sisteme ter odstranjevati varo-valke, ki jih je po zlomu Wall Streeta leta1929 in veliki gospodarski krizi v tridesetihletih vgradil sloviti ekonomist John May-nard Keynes. Njegovo socialno državo sozamenjale neoliberalistične ideje čistegakapitalizma Miltona Friedmana, ki se jezavzemal za sistem popolne svobode, kokapitala ne bi nihče več nadziral, ko se drža-va ne bi v nobenem primeru vmešavala vekonomijo, ko bi v zasebne roke prišli vsidržavni sektorji, vključno z narodnimi par-ki na primer, in država ne bi kapitalu pred-pisovala nobenih pravil več in bi kapital neimel nobenih socialnih obveznosti več.

Voditelji, ki jih je na njihov položaj postavilkapital, so mu z nepremišljeno lahkotnostjopopuščali, gospodarstva držav z izjemnomočnim socialnim sistemom (skandinavskedržave, Kanada … ) so začela izgubljati pred-nost pred državami, kjer je kapitalizemdobival (pre)veliko svobodo, ki je omogočilarazcvet čedalje bolj tveganih poslov.

Zdaj je veliko vprašanje, v katero smer bošlo reševanje krize, ki naj bi po napovedihnekaterih strokovnjakov trajala štiri leta,lahko pa tudi celo desetletje. Bodo državedovolj močne, da bodo vzpostavile precejstrožji sistem nadzora kapitala in spet okre-pile socialno državo, ali pa bodo s svojimposredovanjem le pozdravile kapital in mupustile svobodo, kakršno je užival pred kri-zo? Če se je v minulem stoletju komunizemv nasprotju z Marxovimi napovedmi pojavilv nerazvitih fevdalnih deželah in ob koncustoletja propadel, je kriza ali celo zlom svo-bodnega kapitalizma v najbolj razvitih de-želah morda trenutek za vznik neosocializ-ma, za vzpostavitev sodobne socialno skrb-

ne človeku prijazne države. Verjetno je tadruga možnost le utopija.

KKKKKam sodi vam sodi vam sodi vam sodi vam sodi vglobalni kr iz i S loglobalni kr iz i S loglobalni kr iz i S loglobalni kr iz i S loglobalni kr iz i S lovvvvven ien ien ien ien ija?ja?ja?ja?ja?

Poslov s hipotekarnimi vrednostnimi pa-pirji je bilo pri nas sorazmerno malo. Nekajmalega so se s tem ukvarjali Triglav, pozavar-ovalnica Sava in Nova KBM, vendar so bile fi-nančne izgube pri tem sorazmerno majhne.Problem naših bank je predvsem v tem, daimajo majhno depozitno bazo, ki jo predstav-ljajo predvsem vloge prebivalstva, da bi lahkoz njo kreditirale gospodarstvo, zato so moraledenar dobivati drugje, predvsem z najemomkreditov pri tujih bankah. Naše banke so šepred dvema letoma pri tujih bankah brez težavdobivale dolgoročne kredite, ki so jih potemposredovale gospodarstvu, že lani in še pose-bej letos pa dolgoročnih ne morejo dobiti več.Obseg teh kreditov je danes bistveno manjši,krajša je ročnost (na primer do enega leta) invišje so obresti. Prišlo je do tega, da si nihčene upa več nikomur posojati.

Ker banke nimajo več dovolj denarja, da bizadostile potrebam gospodarstva, bo to mo-ralo ustaviti določene naložbe, kar pomenimanjšo gospodarsko rast in posledično tudimanj delovnih mest. Med prvimi bo na udarugradbeni sektor, ki je bolj ali manj tesno po-vezan z vsako investicijo. Rast gradbenegasektorja je bila v zadnjem času tesno poveza-na z gradnjo cest, predvsem z avtocestnimprogramom, ki pa morda le ne bo tako okr-njen, saj jamstva za kredite v tem primerudaje država. Ta pa ima v tej zgodbi čisto dru-gačno vlogo, saj ima precej vzvodov, prek ka-terih si lahko zagotovi dodatni denar, na pri-mer prek višjih ali novih davkov. Zato je poso-jila z državnim varstvom bistveno lažje dobiti.

K rK rK rK rK redit i bodo dredit i bodo dredit i bodo dredit i bodo dredit i bodo dražj iažj iaž j iaž j iaž j iin tin tin tin tin teeeeežje dosžje dosžje dosžje dosžje dostttttopn iopn iopn iopn iopn i

Banke pa ne bodo pozornejše le na tvega-nja pri posojilih gospodarstvu, ampak bodoprevidnejše tudi pri kreditiranju prebivalst-va. Banke so že dvignile obrestne mere inzaostrile nekatere druge kreditne pogoje,poleg tega pa se zaostrujejo tudi kriteriji zaodobritev kredita in preverjanje kreditnesposobnosti kreditojemalca. Ker bodo kre-

priloga dolenjskega lista66 AKTUALNO

diti dražji, si bo posameznik lahko privoščilmanjši kredit, kot si ga je do sedaj. To boposledično vplivalo tudi na stanovanjskogradnjo, čeprav so padle tudi cene stano-vanj, a ne toliko, kot so višje obrestne mere.

Dejstvo je, da bo imel posameznik obenakih dohodkih zdaj lahko manjši kreditkot do sedaj in si bo zaradi tega lahko bi-stveno manj privoščil. Morda bo zdaj na ce-stah videti tudi nekoliko manj pregrešnodragih s krediti kupljenih terenskih limu-zin, kar pa ne bo kakšna posebna tragedija.

V takih krizah je zelo pomemben tudi psi-hološki učinek oziroma pojav panike, ko ljud-je v strahu pred propadom bank in drugihfinančnih ustanov začnejo mrzlično dvigatiprihranke s svojih računov. V tem primeru jeslovenska vlada reagirala odločno ter pra-vočasno in 7. oktobra najavila prevzemneomejenega jamstva na hranilne vlogeoziroma jamstvo za zneske nad 22.000 evrov,kolikšno je bilo po sistemu zajamčenih vlog,po katerem bi v primeru stečaja ostale bankeizplačale varčevalce. Ta sistem bo deloval šenaprej do 22.000 evrov, nad to mejo pa ponovem za vloge jamči država.

Da bi spodbudile varčevanje, so nekaterebanke v Sloveniji že dvignile tudi obresti privezanih vlogah, vendar ne vse. Banke sesicer z obrestnimi merami prilagajajo in-

flaciji, zaradi česar so se obresti za depoziteod lani do letos dvignile za približno enoodstotno točko.

KKKKKaj naraj naraj naraj naraj naredit i z denarjem?edit i z denarjem?edit i z denarjem?edit i z denarjem?edit i z denarjem?Bančni depozit seveda ni edina možnost

vlaganja denarja oziroma varčevanja. Mož-nosti je danes ogromno. Bančni depozit ve-lja za najbolj varno, a predvidoma manj do-nosno naložbo. V zadnjem letu obresti nadepozite niso lovile niti inflacije, kar pome-ni, da je bila obrestna mera realno negativna.

Univerzalnega recepta kje in kako varčevatiseveda ni. To je odločitev vsakega po-sameznika. Poleg vlaganja v delnice posa-meznih podjetij ali vlaganja denarja v vza-jemne sklade so precej varni in investicijskozanimivi tudi različni zavarovalniški produkti,na primer kombinacije življenjskega zavaro-vanja in sklada z varčevalno-naložbeno kompo-nento, pa produkti z zajamčeno glavnico.

Pri nas je poleg bančnih depozitov najboljrazširjena oblika nalaganja prihrankov vvzajemne sklade. Struktura naložb prebival-stva je pri nas nekoliko nenavadna. Prvi delvarčevalcev se zateka k najbolj varnim banč-nim depozitom, drugi del pa k precej tvega-nim naložbam v sklade. Tako so bili dalečnajbolje prodajani skladi investirani na Bal-kan, čeprav po teoriji investiranja denar

običajnega varčevalca ne bi smel iti v takotvegane sklade.

Izbira pravega sklada ali prave kombinacijeskladov zahteva kar nekaj znanja in dobroseznanjenost s posameznimi trgi. Ljudje setovrstnih poslov ne bi smeli lotevati kar takobrez pomoči strokovnjaka. Treba si je vzetičas in dobiti pravi nasvet od nekoga, ki se stemi stvari zares ukvarja, ne pa nasedati slad-kim besedam honorarnih akviziterjev.

Če so pred nekaj leti delniški vzajemniskladi prinašali lepe dobičke, za zadnje letovelja, da so vsi izgubljali. Pri skladih, veza-nih na balkanske trge, so bili padci tudivečji od 50 odst., pa tudi pri naložbah vsklade, vezane na razvite trge, kot so ameri-ški in zahodnoevropski, so padci vrednostiznašali med 20 in 30 odst. Na slovenskemtrgu je bil padec vrednosti več kot 50 odst.,saj je slovenski borzni indeks SBI 20 padelz 12.000 pod 6.000 točk.

Naložbe v nepremičnine so v preteklostiveljale za varne in so obenem prinesle tudikar nekaj dobička, saj je vrednost nepre-mičninam lepo rastla, zdaj pa že nekaj časapada. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo vred-nost nepremičninam še naprej padala, cenepa bodo rastle le nepremičninam na do-ločenih najbolj zanimivih lokacijah.Igor VIgor VIgor VIgor VIgor Vidmaridmaridmaridmaridmar

77priloga dolenjskega listaZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

Slađana Dražetič

Občutila jesprejetost, zdajjo nudi drugim

Po šestnajstih letih ne razmišlja več, da bi se vrnila v rodnomesto Jajce v Bosni.

Kako je, če se preseliš v tuje govoreče okolje in jezate v šoli rezervirana prazna zadnja klop, ve, ne

da bi ji to povedali. Otrokom priseljencev, ki vsak danprihajajo v novomeško Društvo za razvijanjeprostovoljnega dela, včasih pove, da se je tudi samaznašla v podobnem položaju, čeprav je ob njenibrezhibni slovenščini danes, po šestnajstih letih, koje v Novem mestu uspešno zaključila visokošolskiprogram, to skoraj težko verjeti.

Slađana Dražetič se je z mamo, bratom in dvema sestrama vNovo mesto k očetu, ki je že prej delal v Sloveniji, zatekla leta 1992kot vojna begunka iz Bosne, stara 16 let. “Hudo je bilo,” pravi obspominu na tisti čas. Tu so jo vpisali v drugi letnik gimnazije, atežko je bil slediti, saj jezika, v katerem so jo vsi nagovarjali, splohni razumela. “Vsi govorijo o jezikovni podobnosti, ki pa je takrat,ko slovenščino prvič slišiš, na opaziš. Gre za nov, tuj jezik. Tudiko že malo razumeš, težko kaj poveš, saj samo malo drugačennaglas lahko spremeni ves pomen,” razlaga. Roman Tujec A. Ca-musa je še vedno njeno priljubljeno branje.

Med prostovoljci v Društvu za razvijanje prostovoljnega delaNovo mesto, ki se jim je kasneje zapisalatudi sama, je našla nekaj, kar je pogrešalapovsod drugod, najbolj pri ustanovah, ki sobile pripravljene nuditi pomoč, to jeobčutek sprejetosti. Potem je šlo tudi v šoliin pri učenju jezika kar naenkrat lažje.“Želela sem se naučiti jezika in se družititudi s slovenskimi vrstniki,” pove. Preko ob-močnega Rdečega križa in s pomočjo Bran-ke Bukovec, ki je v tistem času vložilaogromno napora, da bi beguncem, ki so pri-hajali, olajšala vključevanje v družbo, se jevključila v prvi tečaj slovenskega jezika.Temu so sledile dodatne delavnice. Danespoudari, da ne dela za otroke priseljencev,ampak z njimi.

Ta mesec je postala koordinatorica kul-turnih projektov na društvu, kjer je tudisama bila deležne pomoči. Zaposlitev je zadruštvo velika pridobitev, nov projekt “kul-tegracija”, ki ga bo financiral evropski so-cialni sklad, pridobili pa so ga preko mini-strstva za kulturo, pa je tudi zanjo velik iz-ziv. “Želimo si, da bi se priseljenci čim boljvključili v družbo, a ob tem ohranili svojekorenine, izročilo, kulturo. V projektu jihbomo k temu spodbudili,” razlaga. Ko be-seda nanese na njene korenine, prizna, daje že precej asimilirana, v bosanski narod-ni noši ne bi več znala zaplesati, pove pa,da si nastop z zanimanjem ogleda. In česa Slađana s sodelavko Greto, koordinatorico programov za otroke

se je še navzela pri nas? Po duši je, kot pravi, nekako bolj roker-ska, zato je harmonika ni prevzela. “Mislim, da sem se naučilazaprtosti, ki sem jo občutila že ob prihodu v Slovenijo, pa tudinačrtovanja. V Bosni živimo bolj “iz dneva v dan”, tu pa se vse načr-tuje. Tipično slovensko je načrtovanje glede kariere,” opaža.

Po šestnajstih letih ne razmišlja več, da bi se vrnila v rodno mestoJajce v Bosni. Letos ga je obiskala prvič, odkar so morali oditi.Prijatelji, s katerimi se je družila, so se razkropili po svetu, veziohranja le še s sorodniki. A ožjo družino in prijatelje ima zdaj tu,v Novem mestu. “Dom je tam, kjer se dobro počutiš, ne kjer stojihiša,” ugotavlja. Poleg tega ima tu delo, ob vse večjem priselje-vanju tujcev, tudi ekonomskih migrantov z vzhoda, pa bo pomočorganizacij, pri katerih dela, v prihodnje še bolj dragocena.Besedilo in fotografiji: Ir Ir Ir Ir Irena Nena Nena Nena Nena Nooooovvvvvakakakakak

priloga dolenjskega lista88 POGOVOR

Prim. mag. Daroslav Ivaškovič, dr. med.

Danes ni nič čudnega,če srčni infarkt preboli 35-letnikZaradi srčne kapi in srčno-žilnih bolezni umre največ ljudi na svetu: letno kar 17,5 milijona, od tega 1,9

milijona v Evropi. V Sloveniji smrti zaradi bolezni srca in ožilja predstavljajo 40 odstotkov vseh smrti, karje več, kot je smrti zaradi vseh rakavih bolezni skupaj. “Danes ni pravzaprav nič več čudno, če srčni infarktpreboli 35-letnik,” pravi prim. mag. Daroslav Ivaškovič, dr. med., vodja zdravstvene službe v Termah ŠmarješkeToplice.  

Srčno-žilne bolezni so bolezni sodob-nega časa. Včasih niso bile tako razšir-jene, ali me občutek vara?

Vzrok za več srčno-žilnih bolezni tiči vspremembah načina življenja, posebno vspremembah prehranjevanja in v odmika-nju človeka od osnovne naravnosti – giba-nja. Tako je današnji človek razvil odnos, daje normalno delati; čas se šteje le še potem, koliko je kdo delal. Saj je res, da je na-cionalni dohodek večji, za dosego tega pa nidovolj 8-urni delavnik, mnogokrat od člove-ka zahteva veliko več, celo 24-urno pre-danost delu. Na vse te pritiske in napetostislej ko prej odreagira tudi naš organizem,saj nima možnosti, da se v času kratkegapočitka sprosti, da je spet pripravljen na

izjemne napore pri vsakdanjem delu tako vslužbi kot v družini. Veliko vlogo pri razvo-ju srčno-žilnih bolezni odigra torej stres.

Zanimivo, da pri vsej znanosti in teh-niki uživamo hrano, ki negativno vplivana naše zdravje, čeprav bi bilo lahko glede na razvoj prav obratno. Zanimivparadoks, ne?

Prevečkrat jemo hitro hrano in hrano, kijo reklamira zgolj prodajalec, ni pa zadostipreverjena, zato na naše police prihaja pre-več nezdrave prehrane. Žal sodobni svetnima objektivnih kontrolnih mehanizmov,ki bi izločili hrano, v kateri so pesticidi,umetne snovi, razni dodatki za ohranjanjelepšega videza … Tu bi morali biti bolj kri-tični tudi novinarji, ki lahko pokažejo pot do

resnice. Svoje odigra še stres, ki pelje člo-veka v potrebo, da ohranja svojo sposob-nost, da zmore nekaj narediti, zato posegapo raznih poživilih; alkoholu, kavi, cigare-tah. Vse to so le lažni pripomočki, ki orga-nizem dodatno izčrpavajo in ga še oddaljuje-jo od ravnotežja. Zato prihaja do raznihbolezni, med katerimi so na vrhu prav srč-no-žilne, čeprav so zadnje desetletje ali dvaonkološke bolezni v porastu. Je pa preživet-je bolnikov z rakom kljub vsemu nekolikomanjše kot pri kroničnem srčnem bolniku.Morajo pa slednji stalno jemati relativnovelike količine zdravil, kar finančno breme-ni družbo.

Težava pri odkrivanju teh bolezni je,da so dolgo prikrite, da se ne pokažejotakoj, ko pride do sprememb v orga-nizmu, ampak izbruhnejo že, ko je bo-lezen razvita …

Na razvoj teh bolezni po eni strani vpliva-jo dedni dejavniki, na katere nimamo vpli-va, po drugi pa način življenja, zaradi kate-rega se meja bolezni premika k vse mlajšipopulaciji, tako da danes ni več nič poseb-no čudnega, če srčni infarkt preboli človek,star 30 ali 35 let, in že pri teh letih postanekronični srčno-žilni bolnik. Njegovo preži-vetje in kakovost življenja nista toliko odvi-sna le od zdravil, ampak tudi od tega, kakobo spremenil način življenja. Navade torej,ki negativno vplivajo na razvoj in napredo-vanje bolezni.

V kolikšni meri lahko z ustrezno pre-hrano in spremembo načina življenjavplivamo na dejavnike tveganja? Neka-tere raziskave namreč govorijo celo o80 odstotkih?!

O odstotkih si ne bi upal govoriti, gotovopa je, da lahko z načinom življenja in s pre-hrano pozitivno vplivamo tudi na dedne ob-remenitve. Dejstvo je, da lahko srčni bolnik,ki spremeni kakovost življenja z načinomprehranjevanja, s spremembo ritma življe-nja, z večjo telesno aktivnostjo, živi dlje.

Pravijo, da je visok krvni tlak tihi ubi-jalec. In znak za preplah?

Vsekakor, prav zato mu rečemo tihi ubi-jalec in je dejavnik tveganja za nastaneksrčno-žilnih bolezni. Stresen način življenja

99priloga dolenjskega listaPOGOVOR

v organizmu spodbuja nekatere sisteme,predvsem tako imenovane endokrine orga-ne, ki uravnavajo presnovo, srčni utrip inkrvni pritisk. Pred koronarnim srčnim do-godkom, možgansko kapjo ali drugim akut-nim dogodkom, človek velikokrat nima pou-darjenih težav. Kot ena najbolj znanih težav,ki spremlja porušeno psihofizično ravno-težje organizma, da se prilagodi na razneizzive od zunaj, pa je občutek utrujenosti inobčutek splošne slabosti. Ob takšnemnačinu življenja je pričakovati tudi porastbolnikov z višjim krvnim pritiskom.

Kdaj torej vlagati vase? Kdaj je dovoljzgodaj in ali je kdaj prepozno?

Prav bi bilo, da bi v človeka začeli vlagatiže v otroštvu, to bi morala biti strategijavsake zdravstvene politike, nacionalnegainteresa in vsakega okolja, tako materialne-ga kot duhovnega, torej tudi na medicin-skem področju vlagati v otroke in mladogeneracijo. Že otrokom bi morali skušativcepiti drugačen vrednostni sistem, ki jedanes izključno potrošniški in materialni, stem bi verjetno tudi pritisk in stresna doga-janja bistveno zmanjšali že v šoli in razvojumladega človeka posvetili več pozornostiter ga pripravili, da bo psihofizično boljzdrav individualec. Družba, ki je zaintere-sirana za bolj zdravo populacijo, za boljproduktivne in delovno sposobne ljudi, bimorala ohraniti nekaj naravnega občutka,kaj je za družbo bolj pomembno; ali zgoljrast proizvodnje ali pa tudi vlaganje v zdrav-je mlade generacije, od katere bosta imelidružba in država več koristi, manj denarjapa bi tako porabili za zdravljenje. Potrebnoje torej sistematično delo, od vrtcev in šolnaprej, z verižnim delom, ki bi ga moralinadaljevati tudi v kasnejših obdobjih, pa bidosegli primarno zdravstveno zaščito, sčimer bi zmanjšali pritiske na bolnišnice,na neskončne preiskave.

Kljub poskusom vlagati v mlado ge-neracijo pa je vse bolj očitno, da se z letiveča število debelih otrok.

Žal sta danes marketing in potrošništvo,ki sta se že tako vcepila v vrednostni sitemdružbe, da je že težko verjeti, kdo ima prav,pred koristmi vseh, tudi otrok. Hkrati jedanes življenje mladega človeka izrazitostatično, mladi veliko presedijo pred raču-nalnikom ali televizijo in se dolgočasijo donezavesti. Prav zaradi pomanjkanja gibanja,ki je primarna potreba človeka, bo debelihverjetno še več. Sedanja generacija mladihje že prevzela vrednostni sistem, da v druž-bi več veljaš, boljši stolček imaš in že otro-ci razmišljajo, kako čim prej priti do višje-ga materialnega standarda. V nekaterihsegmentih razvoja je za otroka bolj pomemb-no, da ga navajamo na redno gibanje, kot pada od njega zahtevamo, da bo vse znal.

V Termah Šmarješke Toplice se uk-varjate z rehabilitacijo srčno-žilnih bol-nikov. Gre za proces, ki traja do koncaživljenja?

Ukvarjamo se z rehabilitacijo bolnikov, kiso preživeli srčni infarkt, ki so imeli opera-cijo širitve srčnih arterij, imajo angino pek-toris, motnje srčnega ritma, različne oblikebolezni srčne mišice, ki so imeli operativ-ni poseg na srcu …, pa tudi bolniki s posa-meznimi težavami, kot so visok pritisk, vi-soke maščobe. Takšni bolniki potrebujejorehabilitacijo in izobraževanje, kako se ob-remenjevati v vsakdanjem življenju, saj sosrčno-žilne bolezni kronične, pri tem pa semoramo zavedati, da se rehabilitacija nikoline konča, ampak traja do konca življenja.

Z boleznijo se je treba naučiti živeti, torejustrezno prilagoditi življenjski slog. Kronič-ni bolnik je sposoben ob redni kontroli inustreznem obvladovanju rizičnih faktorjevoziroma faktorjev tveganja živeti dolgo. Respa je, da k nam prihaja vse več posamezni-kov, predvsem mlajših, ki želijo s preventiv-nimi pregledi ugotoviti svoje zdravstvenostanje in verjetnost, da bi v naslednjih letihprišlo do poslabšanja, zato so zelo pomemb-ne diagnostične preiskave, ki jih opravlja-mo, saj dajo hitro objektivno sliko o stanjuorganizma in nakazujejo možnosti izvajanjapreventivnih ukrepov; tudi preventivo zzdravili, posebno za uravnavanje krvnega

pritiska ter normalizacijo holesterola in tri-gliceridov. Mladi se torej vse bolj zavedajo,da potrebujejo določene spremembe, kovidijo, da organizem trpi, zato kažejo potre-bo in željo preveriti svojo telesno sposob-nost, opraviti osnovne laboratorijske pre-iskave krvi in urina, da lažje ocenijo, na kajmorajo biti pozorni, kako se rekreirati, dabi bilo tveganje, ki ga v družbi ne moremospremeniti, čim manjše in da bi stres pustilčim manj sledi na telesu.

Nikoli torej ni prepozno reči: “Sedajpa moram začeti živeti drugače.”

Vsekakor. Nikoli ni prepozno, da bi ugo-tovili, za kakšne bolezni gre, in da skušamoob že znanih metodah preventive z zdravili,s katerimi obvladamo najbolj rizične dejav-nike za razvoj srčno-žilnih bolezni (visokpritisk, krvne maščobe, sladkor), s spre-membo načina življenja, s telesno aktivnost-jo na primernih obremenitvah izboljšatisvojo telesno zmogljivost in vplivati na psi-hološko stabilnost. Ob takšnih vlaganjih vposameznika bomo morda čez leta rekli, daimamo manj bolezni, da bo naša populacijasposobna delati dlje in da bomo, kar je naj-pomembnejše, živeli bolj kakovostno.TTTTTanananananja Jakše Gazvja Jakše Gazvja Jakše Gazvja Jakše Gazvja Jakše Gazvodaodaodaodaoda

FO

TO

GR

AF

IJI:

T.

J. G

.

priloga dolenjskega lista1010 NA KRAJU SAMEM

Ribali smo zelje

Kisajo še, z bosiminogami pa ne tlačijo večNapredne tehnologije in sodoben tempo življenja gor ali dol – ko se

zunaj ohladi, ko jesen pokaže svoje prave barve in nas zunaj žezanohta, zahrepenimo po topli peči in pravi hrani za hladne dni. Mordatakrat v loncu še vedno zadiši kislo zelje …

Glavice očisti do belega in izreže kocen.

Ko pride jesen, zelje dozori in tedajglavice padejo pod Jožetovimvejnikom.

Zelje za vse večne čase – včasih za preživetje, danes za užitek in zdravje.

Pred dobrega pol stoletja, ko so bile tudipri nas družine številčne, domovi pa revni,sta bila kislo zelje in kisla repa vso dolgozimo redno na jedilniku. Gospodinjstva sozato pripravila velike čebre te skisane ze-lenjave, da se je družina prebila do pomla-di. Tako je bilo tudi pri Rangusovih na šent-jernejskem koncu, kjer je bilo pri hiši 11lačnih ust. “Naribali smo 800-litrski čeberzelja. Kar dva sta stala noter in zelje tlačilaz bosimi nogami. Repe smo skisali nekajmanj, a ko smo jo ribali, so pomagale tudisosede,” se spominja Jože Rangus iz Šent-jerneja. Ker je že od otroštva vsako leto so-deloval pri teh opravilih, si je nabral tudiprecej znanja. Zelje še zdaj, ko je že v poko-ju, kisa tudi sam. Kar je treba vedeti o kisa-nju zelja, je torej prinesel od doma, a ševedno rad prisluhne nasvetom glede tegana radijskih valovih. Kadar se loti dela, nič

ne tehta. Pravi, da po toliko letih zelje rav-no prav soli že kar na pesti in po občutku.

NNNNNajra j ra j ra j ra j ra je vaje vaje vaje vaje va ra ra ra ra raždinskaždinskaždinskaždinskaždinskoooooDo takrat, ko kislo zelje pride na krožnik

in ko lepo zadiši po naravno skisani zelenja-vi, ni tako kratka pot. Pri Rangusovih sezačne že spomladi, ko Marija, Jožetovažena, poseje zeljna semena in vzgoji flance.Pri izbiri semena je previdna in najrajekupi sorto varaždinsko zelje, ki ima sicermajhne, a bolj trde in znotraj čvrste glavice.Ker ima zelje rado dobro pognojena tla,Jože njivo pognoji z ovčjim gnojem in jo pre-koplje s frezo.

In potem Rangusova čakata, da njuno nji-vo dobro zalije dež, če ga pa le predolgo ni,zalivata sama, da lahko potem posaditasadike. Kakih 150 sadik, kolikor jih posadi-ta vsako leto, na začetku tudi poškropita

proti ušem in jih tudi dvakrat ali trikrat oko-pljeta. Pri okopavanju sodelujeta oba, “saj jesicer na njivi dolgčas,” pojasni Marija.

G laG laG laG laG lav ’co prv ’co prv ’co prv ’co prv ’co preč !eč !eč !eč !eč !Ko se bliža jesen in glavice na vrhu začne-

jo rumeneti, presodita, da je zelje zrelo.Tako je bilo tudi letos, ko so glave na njivivisoko nad šentjernejskim Lurdom, na robuGorjancev, morale že pasti pod Jožetovimzamahom z vejnikom. Večji zunanji listi soostali na njivi in so šli pozneje v slast doma-čim kozam, medtem ko so glavice zeljapotovale pod bližnji kozolec, kjer so se te-den dni sušile.

Tistega dne, ko se je pri Rangusovih ri-balo zelje, si je Jože pripravil čisto desko,nož in potrebne posode, v katere je nalagalzeljne glavice. “Trebim kar pod kozolcem,izrežem kocen in odstranim vrhnje liste dobelega,” pojasni Jože in nam pokaže, kakose to dela.

1111priloga dolenjskega listaNA KRAJU SAMEM

Kdor se takega podviga, kot je kisanje zelje, ne upa izpeljati, lahko kupi kislo zeljena tržnici (na fotografiji novomeška).

Do objave te reportaže je zelje žezavrelo, ugotavlja Marija, ki skrbi začeber vso zimo: čisti ga in pridnoprazni.

Takole pa vsako jesen zelje ribajo nanovomeški kmetijski šoli, koobiskovalcem prikazujejo postopekpriprave zelje za kisanje.

Za ribanje zelja je potrebna močnaroka. Kakšni dve uri gor in dol, pa je!

Doma v Šentjerneju ga čaka še ribanjezelja, medtem ko ženski del ekipe dela kajdrugega ali pa v našem primeru zgolj opa-zuje, saj so za ribanje potrebne kar močneroke. Jožetov ribežen si je nabral že precejlet, a je še vedno trden in dobro služi na-menu. Čeber je lesen, kakor v starih časih.Že pred našim obiskom sta ga Rangusovatemeljito očistila s krtačo in zamočila z vo-do, da se je napel in da bo držal tudi zeljni-co. Tudi druge pripomočke, deske in ka-mne, sta temeljito očistila s krtačo in vodo.

KKKKKumina in kumina in kumina in kumina in kumina in kut ineut ineut ineut ineut ineMedtem ko Jože vztrajno riba, se čeber

polni. A ne brez posegov. Tanjše plasti zeljaJože sproti soli, enakomerno po celi plasti, sajse sicer zelje kvari, kot pokomentira. Vsakoplast tudi potrese s kumino in posuje z lističinarezane kutine. Za cel čeber zelja porabi 6kutin, ki dajo okus in lepo barvo, in 2,5 kg soli.Ko te plasti dosežejo približno 20 centime-trov, pride na vrsto leseni bat, s katerim Jožestolče zelje, da ga dobro zbije in poravna.Postopek po plasteh ponavlja do vrha.

“Ko zelje tolčemo, spusti vodo. Včasihsmo ga tako tlačili, da ni bilo potrebno doda-jati nobene vode, zdaj pa na koncu vseenodolijem eno vedro, toliko, da prekrije de-ščice,” razloži. Marija po koncu dela pri-pravi čisto platneno krpo, s katero prekrijezelje, nanjo položi dve polkrožni deski vobliki čebra in na vrh še eno desko počez,na katero položi težke kamne za obtežitev.

Tako je letošnji čeber napolnjen in zdaj vtopli kleti čaka, da se bo začel naravniproces. Že po dveh ali treh dneh začne vse-bina vreti, kar je dober znak, kajti, kot iz-vemo, če se ves teden ne bi začelo kaj doga-jati, je nekaj narobe – morda ni dovolj top-lo, morda nismo dovolj solili …

NNNNNa poa poa poa poa pojedino nismo čakjedino nismo čakjedino nismo čakjedino nismo čakjedino nismo čaka l i …a l i …a l i …a l i …a l i …In kdaj bomo kislo zelje lahko poskusili?

Vsekakor še ne tako kmalu. Kar mesec inpol traja, da se zelje skisa. Če bo vse po

sreči, bo lepo rumeno in čvrsto in bo lepodišalo po kislem. Tudi vonj je namreč zelopomemben in prav po njem se največkratravna Marija, ko presodi, kdaj je treba zeljepočistiti. Takrat pobere deske in kamnestran, pobere vrhnji del tekočine ter čeberdobro očisti tudi za robom. Takrat tudiodvzame zelje, ponavadi za dvakrat, potempa vsebino čebra spet obteži. In tako vsozimo, ko se vsaj enkrat tedensko prileže

kislo zelje na različne načine. Tako je priRangusovih in še v marsikateri družini,marsikje drugje pa zelja ne pripravljajo večsami, temveč ga kupijo na tržnici, na kmeti-jah ali v trgovini, kamor pride iz večjihkisarn. Tam seveda zelje gojijo, pripravlja-jo, ribajo in kisajo drugače. A to je že drugazgodba, za enkrat drugič.Besedilo in fotografije:BrBrBrBrBreda Dušič Goreda Dušič Goreda Dušič Goreda Dušič Goreda Dušič Gornikniknikniknik

priloga dolenjskega lista1212 ZANIMIVOSTI

Paraplegika Julija in Jože Belinc

Ko zdravi pozabimo,da lahko že jutri zbolimoPravijo, da se človek zave, kako

pomembno je zdravje, naj-večkrat šele takrat, ko zboli samali kdo od njegovih bližnjih. JoJoJoJoJožžžžžeeeeeBelincBelincBelincBelincBelinc s Stranj pod Bohorjem innjegova JuliJuliJuliJuliJulijajajajaja z Viher na Krškempolju sta se spoznala po naključ-ju, še bolj ju je povezala podobnaživljenjska usoda – bolezen, ki jepovzročila invalidnost in ju prikle-nila na invalidski voziček. V Jože-tovi okolici je takrat obolelo še večnjegovih vrstnikov. Takrat so go-vorili, da so zboleli za meningiti-som, mnogo pozneje – leta 1958- so zdravniki postavili pravilnodiagnozo – otroška paraliza. Ta-krat, tik pred 2. svetovno vojnotudi na slovenskih tleh, so moraliotroci iz bolnišnice.

Julija Belinc veliko bere in je tudinaročnica Dolenjskega lista.

Jože Belinc, urarski mojster, je komajdovolil objavo fotografije.

Prestrma klančina pred banko.

Belinčev rod izhaja vsaj iz leta 1881. Zad-nja leta so se začeli bolj zanimati za družin-sko deblo. S tem se še posebej ukvarja sinJožetovega bratranca. Jožetov prapraded jebil v neki vojski in tam se je izobrazil, seve-da se je naučil tudi pisati idr. In je potem naKozjanskem poučeval otroke. Ko jih jeprišel obiskat Anton Martin Slomšek, jele-ta rekel, naj razložijo Sveto Trojico, insramežljivi kmečki otroci so pred visokim

obiskovalcem obnemeli. Slomšek je oštelJožetovega prapradeda, češ, saj jih nisi ničnaučil, ta pa je ukazal: “Mirno!” Otroci soposkočili pokonci in potem vse odgovarja-li gladko kot po maslu …

Jože je bil v Radečah, kjer živita z Julijo vpritličnem stanovanju, urarski mojster. VRadečah sta že okrogla tri desetletja, a kotobrtnik Jože ni bil upravičen do novegastanovanja, zato sta ga pač leta 1980 z Juli-jo kupila mnogo težje, brez pomoči Jazbin-škovega zakona. Do poklica urarja je prišelv Zavodu za usposabljanje invalidov v Ka-mniku.

Julija je bila med ustanovnimi člani Društ-va paraplegikov celjske regije (sedanje Dru-štvo paraplegikov jugovzhodne Slovenije).Med 2. svetovno vojno so njuni družiniNemci izgnali, zato domnevata, da je njunaprizadetost tudi posledica težkih življenj-skih razmer sredi vojne vihre. Julija je votroških letih zbolela za kostno tuberkulo-zo in takrat so se začele njene težave s hrb-tenico, ki so jo naposled pripeljale na inva-lidski voziček. Julija si je z zdravniško po-močjo, operacijami hrbtenice in veliko vo-lje za nekaj časa malo opomogla, da je kar17 let delala na krški občini, a z leti se sta-nje spet krha. Zato jo še toliko bolj skrbijoarhitektonske ovire, predvsem v Radečah,kjer živita z možem, in bi rada poskrbelatudi zase, saj je doslej, tudi kot vodja samo-stojne likovne skupine invalidov za razsta-ve, skrbela predvsem za druge, za promoci-jo paraplegikov in tetraplegikov, ki se uk-varjajo s slikanjem z usti in nogami. “Parkir-

ni prostori so neoznačeni ali pa nepravilnopostavljeni. Parkirni prostor za invalide najbi bil tako širok, da se lahko presede iz avtana voziček in nazaj. Žal pa takšnih skoraj ni!Pločniki so previsoki, v središču Radeč ninarejenih prehodov iz ceste na pločnik inobratno. Klančine so nepravilno speljane inprestrme, celo pri zdravstvenem domu, patudi pri banki, knjižnici in kulturnem domu,kjer je za nameček klančina še preozka,”pravi Belinčeva.

To je ugotovil tudi arhitekt Zveze para-plegikov, ki je prišel aprila letos pojasnjevatproblematiko arhitektonskih ovir na rade-ški občinski svet. Svetnike je prepričal, daje potrebno napake odpraviti, saj so za taksklep soglasno glasovali. “Žalostno pa je, dasmo morali invalidi na vozičkih opravljatimeritve, namesto da bi to opravili zdravi,”pravi Belinčeva in upa, da bodo na občiniizpolnili obljube. Pobarali smo radeškegažupana in poslanca Matjaža Hana, do kdajbodo odpravili ovire, saj je tudi on ob spre-jemu invalidov obljubil, da bodo Radečepostale prijazne do invalidov. “Seveda negre čez noč, ker gre tudi za pomanjkanjesredstev, zagotavljam pa, da bomo obljubouresničili v enem letu.” Vsekakor bi bilodobrodošlo, da bi, ne le v radeški občini,načrtovalci urbanističnih posegov v prostormislili tudi na invalide na vozičkih, zlasti pa,da ne bi vsaj poslabševali razmer, kot se jepripetilo zaradi slabega nadzora ali po ne-marnem tudi v Radečah. Kajti jutri se lah-ko vsak izmed nas znajde na vozičku …Besedilo in fotografije: P P P P Paaaaavvvvvel Pel Pel Pel Pel Perererererccccc

1313priloga dolenjskega listaNAŠA DEDIŠČINA

Gasilstvo nekoč

“Naj bo dan ali noč,gasilec hiti na pomoč”Gasilci so najbolj množična prostovoljna humanitarna organizacija v

Sloveniji. Skoraj ni vasi, kjer se ne bi med borce proti rdečemupetelinu zapisalo vsaj nekaj vaščanov, v nekaterih pa imajo gasilca vvsaki hiši. Danes so prostovoljna gasilska društva bolj ali manj dobroopremljena, ponekod imajo kar zavidljiv vozni park, a večinoma bipotrebovali več osebne zaščitne opreme za gasilca. Gasilska tehnika jebila v začetku skromna, člane, ki jih še danes druži ena najboljneposrednih načel humanosti in solidarnosti – pomagati človeku, kadarje v stiski, pa je in jih še odlikuje velika srčnost.

Začetki organiziranega gasilstva na Slo-venskem segajo v leto 1869, takrat je bila vMetliki ustanovljena prva požarna bramba,predhodnica prostovoljnih gasilskih društ-ev. Tudi v Mirni Peči so napredni krajanikmalu ustanovili gasilsko požarno brambo.“Takratne domačije so bile lesene, krite sslamo, zato je pogosto prihajalo do požarov,ki so jih dobesedno upepelili do tal,” jepripovedoval današnji predsednik Prosto-voljnega gasilskega društva Mirna Peč JožeZoran, društva, ki je leta 2002 praznovalostoletnico delovanja, sicer pa so se Mirno-pečani pred ognjenimi zublji združeni vpožarno brambo borili že od leta 1887.

Plazi lc i , škPlazi lc i , škPlazi lc i , škPlazi lc i , škPlazi lc i , škopi lc i in vopi lc i in vopi lc i in vopi lc i in vopi lc i in va ra ra ra ra ruh iuh iuh iuh iuh iRazvoj gasilstva v mirnopeški dolini od

začetka pa do leta 1945 so temeljito raziska-li člani zgodovinskega krožka Osnovne šoleMirna Peč pod mentorstvom učiteljice Slav-ke Rupena, njihovo delo pa so v strnjeni ob-liki objavili v biltenu, ki so ga mirnopeškigasilci izdali ob visokem jubileju. In takonatančen pogled v preteklost bi si vsakodruštvo lahko le želelo.

Tako lahko izvemo, da je požarno bram-bo v Mirni Peči prvi organiziral in vodil nad-učitelj Karel Krištof, njena naloga pa je bilapredvsem požarna varnost in pomoč kraja-nom pri drugih elementarnih nesrečah.Vanj se je lahko včlanil vsak prebivalecMirne Peči in okolice, ki je imel 18 let in jebil na dobrem glasu, bramba pa je imela tritrope (oddelke) – plezalcev, škropilcev invaruhov. Prvi so, če je izbruhnil požar, zače-li gasiti iz neposredne bližine, reševali soljudi in vredne predmete ter podirali po-slopja, ki jih je ogrožal ogenj. Varuhi pa soskrbeli za red ob požaru in na pogorišču tervarovali rešeno premoženje.

Imeli so tudi službene uniforme in brizgal-no, ki so jih leta 1902 izročili novoustanov-ljenemu Gasilskemu društvu Mirna Peč, ki gaje kar 24 let vodil eden od njegovih ustano-viteljev Alojzij Hude. Novo gasilsko ročno

Ob koncu cevi je bil včasih pletenisesalni koš, ki je varoval, da se v cevini nabralo blato in kamenje. Nad njimzaščitna čelada.

brizgalno, ki jo imajo še danes, so prevzeliseptembra leta 1902, prvič pa so jo uporabiliv oktobrskem velikem požaru v Trebnjem, koje do tal pogorela Tovarna parketa. Naj prida-mo, da je bil načelnik Hude o požaru obveščenob devetih zvečer, čez petnajst minut so biligasilci že pripravljeni za odhod in tja so pri-speli deset pred deseto. Nov gasilski dom innovo brizgalno so blagoslovili leta 1909, 21 letkasneje novo motorno brizgalno, kmalu patudi poseben vprežni voz zanjo. “Konje zanjoso dali večji kmetje. Tako so jo vlekli Potočar-jevi, Rupenovi, Hudetovi in Novljanovi konji,”je dodal Zoran.

TTTTTepeepeepeepeepež kž kž kž kž kal i po val i po val i po val i po val i po vasehasehasehasehasehGasilci so v pridobivanje gasilske opre-

me, potrebnega znanja in primernega pro-stora vedno vlagali veliko energije. Mirno-peški so pred 2. svetovno vojno poleg pobi-ranja članarine od rednih in podpornih čla-nih prirejali tudi veselice in 28. decembrana dan nedolžnih otrok “tepežkali” po va-seh, darove (žito, moko, jajca …) pa so za-menjali v trgovini za denar. Veselice soponavadi imeli dvakrat letno, organizatorpa je od litra prodanega vina nekaj prispe-val v gasilsko blagajno.

“Razvoj gasilske tehnike je hitro napredo-val in kljub težkim obdobjem v naši zgodovi-ni, ko so se zvrstile vojne in revščina, smouspeli držati korak s časom; tudi danes, konam pri nabavi dragih vozil pomaga domačaobčina. Ob 90-letnici smo temeljito obnovilistaro gasilsko cisterno, nabavljeno leta1981, tri leta kasneje kupili novo vozilo Re-nault trafic, potem še visokotlačno črpalko,ob praznovanju stoletnice pa smo nabavilitudi novo kombinirano terensko vozilo Nis-san. Leta 2005 smo zamenjali staro dotra-jano cisterno z nekoliko mlajšo, v obdobjuzadnjih petih let pa smo se opremili tudi spožarnimi zaščitnimi oblekami,” je nekaj odanašnji opremljenosti povedal Jože Zoran.A gasilci ne posredujejo le ob požarih, dru-gih ujmah, nesrečah in stiskah ljudi, pogo-sto so tudi pobudniki in nosilci družabnegaživljenja.Besedilo in fotografiji:MoMoMoMoMojca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršič

Kako so včasih črpali vodo, so mirnopeški gasilci pokazali na obnovljeni ročnibrizgalni iz leta 1902.

priloga dolenjskega lista1414 NA MLADIH SVET STOJI

Aljaž Božič, zborovodja

Za glasbo nisi nikoli premladAljaž Božič iz Dobove, dijak 2. letnika splošne gimnazije v Brežicah,

je pred dnevi oddal prijavnico za zborovodsko šolo. To, da se jevpisal še na zborovodsko šolo, ne pomeni, da bo zdaj začel voditi pevskizbor. Nikakor ne, ne bo ga začel voditi. Ker že vodi, in to dva zbora.

Je najmlajši dirigent v Posavju. Vodi cerk-vena pevska zbora Kulturnega društvaZvezda Dobova, to sta mladinski in mešani.“V društvu Zvezda so ostali na hitro brezorganista in brez zborovodje. PredsednicaDarinka Cvetko Šegota me je vprašala, če bijaz prevzel vodenje. In sem. Tak čas, kot jezdaj, pred dvema letoma sem začel delati zmladinskim zborom, nekaj mesecev pozne-je še z mešanim. Vmes sem začel še igratina orgle, s katerimi spremljam zbora tudipri maši,” pojasni začetke Aljaž.

Precej znanja za orgle si je pridobil v glas-beni šoli v Brežicah, kamor je hodil kot os-novnošolec. Tam je vadil sicer klavirskoharmoniko, vendar je s tem znanjem zlah-ka obvladal tudi tipke orgel. Malo so mu vzačetku delali težave pedali. Zato sta naorgle v začetku igrala dva: Aljaž je delal stipkami, s pedali sta upravljala ali njegovsošolec Jaka Krivec ali Sara Tomič. Še zdaj,ko Aljaž že obvladuje znameniti mašni in-strument in tega igra vsako nedeljo priobeh mašah v dobovski cerkvi, instrumentigrata po dva hkrati. Jaka in Sara se dogo-vorita, kateri od njiju bo kdaj Aljažev glas-beni partner na orglah. In Aljaž je vesel, dajih je na instrumentu več.

Mladinski zbor dobovske Zvezde se je,odkar ga vodi Aljaž, skoraj v celoti zamenjal;nekateri so šli študirat, drugi so odšli izdrugih razlogov. Zdaj si zborovodja želi, dabi 19-članski zbor ostal v taki sestavi, kot je,čim dlje časa. “Mislim, da imamo zelo do-ber mladinski zbor,” ocenjuje Aljaž. Čepravje vodja, se čuti samo enega od članov zbo-ra. “Med nami je sproščen odnos. Ne poču-tim se tako – in bog ne daj, da bi se -, kot bibil vodja, ki pevcem ukazuje. Tudi pevcipredlagajo pesem, ki jo potem uvrstimo vsvoj spored. Tako vsi sodelujemo. Niti vajeniso intenzivne ves čas. Če ima kdo rojstnidan, prinesemo sladkarije in se zabavamo.No, pred nastopi pa so vaje intenzivne, va-dimo veliko. Z mladinskim zborom gremopoleti na morje. To je pevcem nagrada zaresno delo, ker so vaje v pevski sezoni vča-sih kar naporne,” pripoveduje Aljaž.

Kot eden članov zbora se počuti tudi zato,ker je v mladinskem zboru nekoč pel. Vča-sih je bil v cerkvi v Dobovi ministrant pritakratnem patru Damijanu Vračku. Z me-sta, kjer ministrant stoji ob strani duhovni-ku, je gledal mladinski pevski zbor in raz-mišljal, kako lepo bi bilo, če bi bil zraven.

Aljaž Božič

ZVEZDNI SIJ – Ob 10-letnici KD Zvezda Dobova. Alajžu Božiču čestita zazborovodstvo Simona Rožman Strnad, vodja brežiške izpostave Javnega sklada zakulturne dejavnosti. Druga z desne v predzadnji vrsti Darinka Cvetko Šegota,predsednica KD Zvezda.

Darinka (spet Darinka) ga je očitno opazo-vala, saj mu je rekla, da vidi, kako z vese-ljem in rad poje, in da zakaj ne bi šel kar kzboru. “Tako sem šel,” se spominja Aljaž.

V Dobovi so, če prisluhnemo Aljažu, pev-cem Zvezde zvezde kar naklonjene. Ob pri-zadevni predsednici kulturnega društvaDarinki Cvetko Šegota zborovodji in pev-cem rad pomaga tukajšnji župnik MatejDečman. Prenovil je vse učilnice in zravennaredil še eno učilnico, ki bo samo za pev-ski zbor. Župnik jih razume in podpira.Aljažu, kot pravi, na njegovi glasbeni potimočno stojijo ob strani ati Anton in mamiMirjana, Darinka kot predsednica kulturne-ga društva in župnik.

Fant, ki si je včasih zelo želel biti natakar,ima kot gimnazijec v šoli veliko dela. Očit-no tega dela ni preveč, saj je bil lani odličen;tako bo verjetno postal, ko napoči tisti čas,študent, kar zdaj že je v Mariboru njegovasestra Tadeja.

Aljaž, ko po napornem dnevu v šoli pridedomov, še pozno popoldne ali zvečer najdečas in moč, da si zaigra na orgle. V prostemčasu igra golf. “To mi omogočajo starši, ker

sem uspešen v šoli. Tudi Zoisova štipendi-ja mi pomaga pri tem hobiju,” pravi Aljaž,ki je 20. oktobra odpotoval v Pariz. V okvi-ru Slovenske znanstvene fundacije so zasto-pali Slovenijo v Evropskem parlamentu.MarMarMarMarMartin Ltin Ltin Ltin Ltin Luzaruzaruzaruzaruzar

1515priloga dolenjskega listaPRI VAS DOMA: PRI COLNARJEVIH

Najlepše je, ko se zbere vsa družinaJesen je za vsakega vinogradni-

ka posebno lep čas – po letutrdega dela in skrbi v vinogradu zalep pridelek pride na vrsto trgat-ev. In ni večjega zadovoljstva kotdobra rujna kapljica, ki na marti-novo priteče iz soda. Colnarjevi zLešnice pri Otočcu, znana vino-gradniška družina, letos še pose-bej z veseljem in ponosom natoči-jo vsakemu obiskovalcu - imajonamreč kralja cvička!

Tudi zato smo jih oktobra, v vinotoku,izbrali za goste v tejle rubriki, čeprav sotakrat najbolj zaposleni. Colnarjev nagraje-ni cviček je rezultat truda in dela devetčlan-ske Colnarjeve družine – tako je bil v Društ-vu vinogradnikov Šmarjeta tudi prijavljen.A krono v imenu družine nosi kar mladigospodar Janez. Kot pravi, ta naziv prinesedosti obveznosti in ob redni službi v novo-meški Krki je treba preostanek časa skrb-no razporediti. Obdelovanje petih hektarovvinogradov v Trški gori in Razborih oz. skrbza okrog 25 tisoč trsov, ki dajo na leto okrog45 tisoč litrov vina, skoraj samega cvička,zahteva veliko dela. Še posebej, če stremišh kakovosti. A s skupnimi močmi gre, sajpri Colnarjevih dela vsa družina: poleg sinaJaneza še oče Janez, mama Marjeta, bratMatjaž in ostali.

Tu ne gre izpustiti mlade in pridne gos-podinje Katarine, ki se je, čeprav ne prihajaiz kmečke družine, pri njih hitro privadilain zna poprijeti za vsako delo. Colnarjevinamreč niso le vinogradniki, ampak tudi

kmetje - pridelajo krmo za petnajst prašičevin kokoši, pa veliko zelenjave, že štirinajstoleto pa imajo kot dopolnilno dejavnost nakmetiji tudi turizem. Prenekatera zaključe-na družba je že uživala v njihovi zidanici naTrški gori, kjer jim postrežejo s samimi do-mačimi dobrotami – od kruha iz krušne pe-či do domačega sirčkovega namaza, mesnihdobrot in zimske pojedine. Letos jih seve-da mnogo pride okušat “kralja cvička”, ki soga pridelali 4.500 litrov. Katarini pa grepohvala tudi kot skrbni mamici. Z Janezom,s katerim sta skupaj že dvajset let, imatakar štiri otroke. “Vedno sva si želela imetištevilčnejšo družino. Ni lepšega, kot če sevsi zberemo skupaj,” pravi Katarina in sponosom pokaže na svoj naraščaj.

Najstarejša Ana je prav pred kratkim do-polnila osemnajst let in komaj čaka, da zač-ne poklicno pot v zdravstvu. Končuje sred-njo zdravstveno šolo v Novem mestu, kmalupa bo postala tudi voznica. Potem bo lahkomami priskočila kdaj na pomoč pri razvaža-nju bratov in sestrice na razne krožke inobveznosti. Colnarjevi so prvega sina po-imenovali za Janeza – kako drugače, saj jeto ime za gospodarja pri Colnarjevih re-zervirano že od leta 1747. Janez je deveto-šolec in kot kaže, bo pravi naslednik. Že odmalih nog rad dela vse, kar je treba, in pravv letošnji trgatvi, ko je očka zbolel, ga je sstricem Matjažem dobro nadomestil. Tojesen pa je Janez začel tudi trenirati kole-sarstvo. 12-letna Meta je pridna deklica, kizelo lepo in rada poje, najmlajši, 8-letniMartin, pa se najbolj zanima za šport, “zakmečka opravila pa ne toliko,” se nasmeh-ne mamica in doda, da otroke navaja napridnost in odgovornost.

Pohvalno je, da kljub zaposlenosti Colnar-jeva družina vsako leto najde čas za skupendopust. Poleti gredo skupaj na morje, pozi-

mi pa se večkrat za en dan odpravijo nasmučarijo. “Radi smo skupaj, sicer pa ved-no dobro izkoristimo nedeljo, ki je edinidan, ko res ne delamo. Takrat se zberemoob skupnem kosilu,” pove gospodinja Kata-rina. Pogosto pa se na Lešnici dobi tudi šir-ša Colnarjeva družina, ki se zelo razume insi pomaga, kar je gotovo rezultat dobre vz-goje Janeza in Marjete. Zdaj ju razveseljuježe štirinajsti vnuk!Besedilo in foto: Lidi Lidi Lidi Lidi Lidija Marja Marja Marja Marja Markkkkkele le le le ljjjjj

Colnarjeva družina: sin Janez, mamica Katarina in očka Janez z najmlajšimMartinom ter hčerki Meta in Ana.

Kljub obilici dela vedno nasmejana inprijazna Katarina Colnar, tudi v kuhinji.

Šmarješki vinogradniki s predsednikomJanezom Kermcem so veseli, da je njihovčlan Janez Colnar postal kralj cvička.

priloga dolenjskega lista1616

Tamburanje

Vardijanovi otroci obrojstvu padli na tambure

ZANIMIVOSTI

Marija Vardijan zaigra in zapoje vedno,ko tako začuti v duši.

Bugarija je velika Marijina prijateljica.

Marija Vardijan kljub temu, da šteje že 78 let, vsak dan prime v rokebugarijo, si zabrenka in zapoje zraven. A glasba ne drži pokonci le

nje, ampak zna z igranjem in petjem tudi Marija držati pokonci veselodružbo. Toda pravi, da je svoboden človek in igra takrat, ko to začutiv duši.

Da Marija še vedno tako vneto igra breznot in da zna na pamet nešteto besedil pes-mi, se zdi čudno le tistemu, ki ne pozna Var-dijanovega rodu. Glasba je bila pri Vardija-novih doma že od nekdaj in med ljudmi jebil nekdaj znan rek, češ, kako ne bi znaliVardijanovi otroci brenkati, ko pa padejo natambure, ko se rodijo. In ob poslušanjuMarijine pripovedi o njihovem rodu človekkaj hitro spozna, kako prav so imeli ljudje.

PPPPPo Matiču so vo Matiču so vo Matiču so vo Matiču so vo Matiču so vs i brs i brs i brs i brs i brenkenkenkenkenka l ia l ia l ia l ia l i“Pisalo se je leto 1700 in še nekaj čez, ko

je iz sedanje Italije prišel v Belo krajinopotujoči rokodelec Vardijan, ki je hodil odhiše do hiše in ljudem šival iz domačegaplatna. V Dolenjcih pri Adlešičih se je po-ročil. Njegov sin Matič, brat mojega pra-pradeda Miketa, se je pri vojakih spopri-jateljil s Čehi. Večkrat je šel na Češko inkrošnjaril s češkim porcelanom. Še danesimajo pri Vardijanovih v Dolenjcih štiri če-

ške globoke krožnike, ki jih je prinesel Ma-tič in iz katerih so jedli mladoporočenci inpriče, ki so se poročili pri Vardijanovih.Matič pa je na Češkem kupil tudi tamburi-co, na katero je igral kot samouk. Naučil seje veliko čeških pesmi, v katere je vnašalsvoje melodije,” ve iz pripovedovanj Marija.

Marijin prapradedek Mike je bil gospo-dar na trdni kmetiji, denar pa si je služil tudis prekrivanjem slamnatih streh. Tudi Mari-jin pradedek, ded in oče so bili Miketi. De-dek Mike in babica Katarina sta imela se-dem otrok in starostna razlika med najsta-rejšim in najmlajšim je bila kar 23 let. Starioče po mamini strani Niko Dragoš se je po-ročil v Dolenjce iz Dragošev. Bil je zelo na-preden, saj je bil celo avstrijski deželni po-slanec, pri njem pa je bila tudi pošta. “DedNiko je imel tri žene in 21 otrok, 16 pa jihje odraslo. Moja mama Mare je bila hčerkatretje žene. Z mojim očetom sta bila takorekoč soseda,” pripoveduje Marija.

Čeprav so po Matiču vsi Vardijanovi otro-ci brenkali, pa je bil najbolj zagnan pravMarijin oče, ki je bil sicer tesar. “Igral je navse tamburice. Imel pa je še to srečo, da jeadlešiški učitelj Božo Račič po prvi svetov-ni vojni zbral okrog 35 fantov in jih naučiligranja na tamburice,” pove Marija.

ZadnZadnZadnZadnZadnj i denarj i denarj i denarj i denarj i denarza tza tza tza tza tambur iceambur iceambur iceambur iceambur ice

“Oče je bugarijo in berdo izdelal kar sam,sicer pa je dal za tamburice zadnji denar, kiga je imel. Pri nas se je tako močno usidralata glasba, da so poleg mene brenkali še vsištirje bratje, sestra pa je zelo lepo pela. Ane le mladi, glasbo so imeli radi tudi, ko soodrasli. K nam pa so prihajali igrat tudisosedje. Vzdušje je bilo zares enkratno,” nemore pozabiti Marija.

Niso pa bili glasbeno nadarjeni le Mariji-ni sorodniki po očetu. Tudi mamino sorod-stvo ni pri tem prav nič zaostajalo. Marijinstric Niko, mamin brat, ki je bil rojen leta1905, se je kot otrok prehladil, zato je šepalna eno nogo. Kljub temu je moral v vojsko,kjer pa si ga je oficirjeva žena, sicer glasbe-nica, izbrala za purša. Tako se je naučil ig-rati na orgle in ko se je vrnil domov, je bilkar 65 let organist v adlešiški cerkvi.

Marija med pripovedovanjem prime vroke bugarijo in zabrenka katero od njej lju-bih pesmi. Pri tem se spomni na očeta, kije vedno, ko je bil zelo utrujen, igral na tam-burice. Tudi njej, ki si je pokojnino zaslužilakot prodajalka in poslovodkinja v trgovinahKmetijske zadruge po črnomaljski občini inizučila 18 trgovskih pomočnikov, je bilatamburica velikokrat v uteho. Po stopinjahVardijanovega rodu pa stopa tudi njen sinDarko, ki igra na različne inštrumente.Besedilo in fotografiji:M. BezM. BezM. BezM. BezM. Bezekekekekek-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista1818 POSEBNA PRILOGA

TRENDI PRI POHIŠTVU

Še vedno poudarkina minimalizmu in strogih linijah

Podjetje RA-J, d.o.o., iz Trebnjega ima večdejavnosti: inženiring, zastopstvo in trgovi-no s pohištvom, belo tehniko in stavbnimpohištvom. Jože Rantah pravi, da je jesenčas, ko se prodaja pohištva poveča; v prvipolovici leta pa je več zanimanja za stavbnopohištvo. In kakšni so trendi pri pohištvu?

Kot kaže sejem pohištva v Milanu in Ko-elnu, kjer sta nosilni tovrstni prireditvi vEvropi, ostajajo poudarki še vedno na mini-malizmu, na strogih linijah in na kombina-ciji visokega leska in temnega lesa. Ob tejosnovni usmeritvi pa se pojavlja tudi nekajveč barv tako pri elementih za kuhinje kottudi za dnevne sobe in ostale prostore.“Vstopata” svetlo zelena in oranžna, kar jeglede na še ne dolgo nazaj poudarjenostrogo črno-belo kombinacijo s posamez-nim rdečim akcentom velika popestritev.

Hladi ln ik v prHladi ln ik v prHladi ln ik v prHladi ln ik v prHladi ln ik v preda lueda lueda lueda lueda luKuhinja je duša stanovanja in Jože Rantah

pravi, da je tudi domače tržišče sprejelosodobne kuhinje ravnih čistih linij in visoke-ga sijaja. V njegovi trgovini so na voljo kuhi-nje vseh domačih in tudi mnogih tujih pro-izvajalcev. “Zadnje čase kuhinje postajajonavznoter dražje kot zunaj, saj sodobno ku-hinjo dražijo predvsem deli, ki sploh nisovidni, kot so zelo izpopolnjena vodila in raz-lični mehanizmi, ki so povsem skriti očem,a zelo poenostavljajo uporabo,” pojasni našsogovornik in pokaže zanimivo prestižnokuhinjo italijanskega proizvajalca. Ta imaveliko nenavadnih rešitev; med drugim jesodoben hladilnik “skrit” v dva velika preda-la. Tako je vse spravljeno pod pult in celo vpredal. Kuhinja ostaja elegantna in enotna,brez velikega hladilnika, ki bi zmotil ubra-nost in elegantno enotno linijo kuhinje. Na-vajeni smo že, da so pečice dvignjene, vsepogosteje pa so dvignjeni tudi pomivalnistroji, saj vanje segamo pogosteje kot v pe-čico. Jože Rantah pravi, da se s kuhinjamiz velikimi koraki razvija tudi bela tehnika;pred dnevi je Electrolux uradno predstavilin trgu že ponudil “pametno” pečico, prikateri je za uporabo potrebno poleg vklopapritisniti le še dve tipki, nakar pečica upo-rabnika le še vljudno prosi, na kateri nivonaj položi določeno hrano, da bo doseženoptimalen rezultat pri peki. Razvoj gospodi-njskih aparatov gre tako v smer poenostav-ljanja in s tem ukinitve branja navodil, ki sekupcem zdijo zapletena. Razvoj napredujetudi na drugih področjih in ponuja noveprednosti - samočiščenje materialov, ki niso

občutljivi na prstne odtise, predvsem panižjo porabo energije in čim tišje delovanje.Zanimivost z zadnjega milanskega sejma jetudi niz združenih kuhalnih teles - od žara,indukcijske kuhalne plošče, plinskega ku-hališča do indukcijskega voka in še česa.Tak “štedilnik” seveda potrebuje velikoprostora, običajno na dokaj velikem kuhinj-skem otoku, pa tudi veliko časa, da pridejona vrsto vse oblike kuhanja in pečenja …

PPPPPoudaroudaroudaroudaroudarek na udobek na udobek na udobek na udobek na udobj uj uj uj uj uin ugodin ugodin ugodin ugodin ugodj uj uj uj uj u

Dnevne sobe, v katere prihaja tudi nekajživahnejših barv, ostajajo minimalistične –omare so nizke, večji poudarek je na dizaj-nu in na praktičnosti. Ta minimalizem je šelže tako daleč, da so tudi pohištveni ročajipostali odvečen element, in to tako pridnevnih regalih kot tudi pri kuhinjah inostalem pohištvu. Vrata in predali se odpi-rajo na dotik z različnimi mehanizmi, odenostavnih t.i. “push & pull” do takih sskritimi električnimi mehanizmi.

Sedežne garniture pa so vse bolj izpopol-njene. Ponujajo razne možnosti sestavljanjaza boljše udobje in tudi ugodje - od prilaga-janja ležalnih in naslonskih površin do ma-sažnih vsebin. Prihaja dekorativno blago, šenaprej pa ostaja aktualno tudi usnje. Blagoje visoke kakovosti in zato tudi manj občut-ljivo. Pri sedežnih garniturah, še zlasti us-njenih, je še vedno zelo moderna snežno

bela barva, kar pa domači kupci težje spre-jemajo; od svetlih barv imajo najraje kremtone. Nasploh je slovenski kupec preu-daren in racionalen in razen redkih izjemne podlega ekstremnim in najnovejšimmodnim zapovedim, pač pa ima pri odloča-nju v mislih funkcionalnost in všečnost nadaljši rok.

VVVVVodne posodne posodne posodne posodne posttttte le le le le lj ej ej ej ej en iso vn iso vn iso vn iso vn iso več reč reč reč reč redkedkedkedkedko so so so so sttttt

Spalnice so prostor, ki je ponavadi skritočem obiskovalcev, zato so za opremo tegaprostora ljudje dostikrat pripravljeni odšte-ti manj denarja. Kdor pa se zaveda pomenadobrega spanja, se odloči za dobro posteljoin kakovostno vzmetnico. Vse več je po-vpraševanja tudi po vodni postelji. “To jenajbolj ergonomsko ležišče, saj občuteklebdenja omogoča globoko relaksacijo,”pojasni Jože Rantah.

Tudi spalnice so v modernih, ravnih lini-jah, čeprav je prav v tem programu še ved-no nekaj “baročnosti”, česar v ostalih pro-gramih skoraj ni. Zanimiva je tudi masiva,površinsko obdelana s povsem naravnimisredstvi, kot so voski in olja.

Pohištvo iz povsem masivnega lesa medredkimi ponuja proizvajalec Lip Bled, raz-stavljeno pa je tudi v tem salonu. Tudi v ma-sivnem lesu so oblikovane sodobne spalnice,za katere je zaenkrat zanimanje še razmero-ma majhno. Pogosto stranke ločeno kupuje-jo posteljo in garderobno omaro, saj je vseveč stanovanj, ki imajo posebno garderobnosobo. Vgradne omare po meri je tudi mogočenaročiti v Pohištvu RAJ Trebnje.

NNNNN uuuuujna sjna sjna sjna sjna st rt rt rt rt ro ko ko ko ko kooooovna montvna montvna montvna montvna montažaažaažaažaažaŠe največja praznina na trgu je v ponud-

bi predsob; tu velikoserijski proizvajalci nenudijo veliko pravih idej za običajno skrom-ne površine, ki bi bile enakovredne ostaliponudbi, pravi Jože Rantah.

Poleg široke izbire pohištva, bele tehnikein vzmetnic je za stranke pomembno tudisvetovanje in iskanje najboljših postavitev.Ob tem pa Raj omogoča še strokovno mon-tažo in strokovni servis. “Notranje in stavb-no pohištvo, kupljeno pri nas, montirajonaši montažerji, ki so specializirani za posa-mezna področja. Sicer pa takrat, ko se do-govarjamo za nakup, pogledamo prostor, zakaterega je pohištvo namenjeno, ga točnoizmerimo in skupaj s kupcem že kar na licumesta poiščemo optimalno rešitev.”L. J.L. J.L. J.L. J.L. J.

Jože Rantah

ZABAVNA GLASBA

priloga dolenjskega lista2020 POSEBNA PRILOGA

DOMAČE VIŽE

priloga dolenjskega lista2222 POSEBNA PRILOGA

Parket tudiza talno gretje

Parketarstvo Filip vodi Nebojša Filipovič, ki smo ga za ta pogovor“ujeli” pri delu v Bršljinu. Glasbenika Veronika in Marko Pezdircnamreč prenavljata svoje stanovanje, to delo pa sta zaupala Nebojši.

Naš sogovornik pravi, da se pri polaganju parketa v novih stano-vanjskih prostorih veliko strank odloča za parket, ki je primerentudi za talno gretje, torej za temperaturo okoli 25 stopinj Celzija.Dvoslojni parket omogoča primerno raztezanje ob temperaturnihnihanjih in je zato najprimernejši za talno gretje. Debelina tega par-keta je 10 ali 11 mm. Sicer pa dodaja, da pri dvoslojnih parketih nepriporoča polaganja na talno ogrevana tla bukovega in tudi kanad-skega javorja, saj se ta dva parketa bolj intenzivno odzivata na spre-minjanje klime v prostoru. Tudi za ostale parkete, ki imajo v temsmislu boljše sposobnosti, je priporočljivo, da so v čim bolj enako-mernih klimatskih pogojih. Relativna zračna vlaga naj bo konstant-na, in sicer med 45 in 60 %. V zimskem času je zaradi centralne-ga ogrevanja zrak pogosto izsušen, zato je dobro uporabljati vlažileczraka, kar dobro dene ljudem in parketu, razlaga Nebojša.

Vse manj je klasičnega polaganja, saj se stranke večinoma odloča-jo za že gotove parkete, pri katerih je izbira velika. “Cenovno sežejogotovi parketi od dobrih 20 pa do 50 evrov za kvadratni meter, navoljo pa so tudi dražji; delo in material na kvadratni meter polaganjapa se giblje od 10 do 15 evrov,” pove naš sogovornik. Sicer paNebojša Filipovič pravi, da so še vedno iskani tudi lamelni parke-ti, ki so tudi precej cenejši.

Gotovi parket pane pomeni, da gamojster le položi inje delo opravljeno -tudi tak parket jetreba še enkrat pre-mazati z loščilom.Za redno vzdrževa-nje pa zadošča, daga enkrat letno pre-mažemo s poseb-nim loščilom za par-ket.

Hrast jeHrast jeHrast jeHrast jeHrast jek las ikk las ikk las ikk las ikk las ika ,a ,a ,a ,a ,bambus pabambus pabambus pabambus pabambus paeksoeksoeksoeksoeksot ikt ikt ikt ikt ikaaaaa

“Kljub veliki izbi-ri ljudje še vednoprisegajo na hra-stov parket, radi paimajo tudi jesen, kije prav tako kako-vosten les. Od ekso-tičnih pa je zelo pri-ljubljen bambus, kije tudi cenovno zelosprejemljiv. To jesvetel in vzdržljiv

Nebojša Filipovič je s svojim strojemTRIO kos vsem zadregam, povezanim sstarim parketom.

2323priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

les, karbonirani bambusov parket je sicer temnejši, a ima enakelastnosti. Poleg izbire različnih vrst lesa je tudi pestra izbira veli-kosti parketnih ploščic, ki postajajo vse večje.

V starejših stanovanjih je marsikje še lep parket, toda zaradiizsušenosti so med parketnimi ploščicami velike razpoke. Te pa je,po zagotovilih našega sogovornika, mogoče zapolniti z akrilnomaso, ki jo dobimo v barvi lesa in je bolj elastična kot mašilo,narejeno z lesno moko in lakom.

Pri t.i. plavajočih podih, kar velja za panelni parket in laminate,je treba posebno pozornost nameniti zaščiti spojev in jih primer-no zatesniti. Tako vodi onemogočimo, da bi prišla v spoje in poško-dovala talno oblogo. Vendar pa zaradi kasnejših obdelav tal Nebojšatudi pri panelnem parketu zagovarja uporabo lepila (lepljenje poceli površini).

Po njegovih izkušnjah se veliko ljudi vrača k lesenim talnimoblogam. Klasični kmečki pod v obliki desk iz kakovostnega intrdega lesa je sicer ena najdražjih rešitev in zato je za to manjzanimanja, zelo pa so v porastu parketi in tudi kakovostnejši lami-nati. Parkete polagajo tudi v kuhinje, vendar pa v tem primeru našmojster priporoča, da površino ob kuhinjskem pultu zaščitimo spreprogo – predvsem zaradi morebitnih poškodb z vročim oljem,ki lahko parket poškoduje.

PPPPPo zo zo zo zo zo ro ro ro ro rnosnosnosnosnost brt brt brt brt brušenušenušenušenušenj uj uj uj uj u

Pri obdelavi parketa uporablja Nebojša Filipovič TRIO. “Trioni-ziranje je posebna tehnologija brušenja, s katero se odpravi bru-silni ris tračnega brusilnega stroja, zapira lesne pore, izboljšaravnost, zagotovi enakomernejši nanos laka, vse to pa zagotavljavrhunski videz in podaljšuje trajnost lakirane površine.”

Seveda pa v Parketarstvu Filip poskrbijo tudi za polaganje drugihtalnih oblog, ne le laminata in parketa. Proizvajalci so seveda zelodejavni in inovativni. Trgu ponujajo zanimive nove ali izpopolnjeneizdelke – različne PVC talne obloge, gume, ki jim arhitekti tudidajejo vse več prostora, in pa mehke tekstilne talne obloge.L. J.L. J.L. J.L. J.L. J.

VRTNARSKI KOTIČEK

2525priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

Vlaga je hujša kot požarZačetki podjetja Inpro segajo v leto 1991,

ko je Lado Lavrič ustanovil podjetje za pro-jektiranje strojnih napeljav s posebnim pou-darkom na sistemih zračnega hlajenja inogrevanja. To je še danes njihova dejavnost.Leta 1995 pa so med svoje dejavnosti uvr-stili tudi najem mobilnih sistemov za klima-tiziranje večjih objektov, ki jih danes pozna-mo pod skupnim nazivom KlimaRent. Pod-jetje ima 40 zaposlenih, ki delajo na sedežuv Lokah in v treh podjetjih na Hrvaškem, vBIH in v Srbiji. Z razširitvijo programa sopostali evropsko podjetje, saj delujejo tudiv Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Začelipa so tudi s sistemi za izsuševanje prostor-ov, hišnimi t.i split sistemi ter večjimi fiks-nimi izvedbami hlajenja, gretja in prezrače-vanja v industriji.

RRRRReš iteš iteš iteš iteš iteeeeev za vv za vv za vv za vv za ve l ike l ike l ike l ike l ika pr iza pr iza pr iza pr iza pr izor iščaor iščaor iščaor iščaor išča

“Pokazala se je izrazita potreba po naje-mu klimatskih in grelnih sistemov za večjeprostore, kot so sejmi, industrija in drugedejavnosti širših razsežnosti. Naša pred-nost sta mobilnost in prilagodljivost, saj lah-ko sisteme prilagajamo glede na zelo različ-ne potrebe in prostorske razsežnosti. Takosmo bili na Celjskem sejmu, v Splitu, patudi na sejmu Dom v Ljubljani, če omenimle zadnje tri prireditve, kjer smo poskrbe-li za ogrevanje oz. klimatiziranje razstavnihprostorov. Prisotni pa smo tudi v skorajvseh uspešnih slovenskih podjetjih,” pojas-njuje Marko Potrč, komercialist za Klima-Rent.

KKKKKo imamo doma poplao imamo doma poplao imamo doma poplao imamo doma poplao imamo doma poplavvvvvooooo

Zelo iskani pa so tudi njihovi sistemi zaizsuševanje, ki so uporabni tudi za manjšeprostore. “Voda je lahko zelo uničujoča; popožaru ostanejo vsaj zidovi, voda pa načnetudi te …” se slikovito izrazi Marko Potrč.Vlažnost zmanjšuje trdnost zidu in toplotnoizolacijo, poškoduje stene in še bi lahkonaštevali uničujoče učinke vlage v gradbe-ništvu.

Izsuševanje je lahko različno, odvisno odvzrokov za vlago. Če pride do izlitja vode,kar se lahko zgodi pri okvari pomivalnegaali pralnega stroja ali pri radiatorjih, jih jekoristno poklicati na pomoč. Ob pravočas-nem posredovanju oz. reševanju so varnatudi lesena tla oz. parket, ki ob razlitju vode“najbolj nastrada”. Pri razlitju vode v man-jših površinah traja izsuševanje povprečnoteden dni. Težje je seveda ob večjih popla-vah, kot so jih doživeli lani v Železnikih. Na-še podjetje Inpro je tja posodilo 30 strojev,seveda s 70-odst. popustom, in tako prispe-valo svoj delež pri pomoči prizadetim vujmi.

KKKKKaj pa v lažne saj pa v lažne saj pa v lažne saj pa v lažne saj pa v lažne stttttene?ene?ene?ene?ene?

Nevarna in neprijetna pa je tudi vlaga, kiveje iz sten. Ne le v starih prostorih, vlagase pojavlja tudi v novih stanovanjih! Vlažnaso tista stanovanja, ki so bila hitro zgrajenain na hitro vseljena in se zato niso imelačasa naravno posu-šiti. Strokovnjakipravijo, da sušenjenove hiše traja vsajleto dni, ob neugod-nih vremenskih po-gojih pa še dlje! Ide-alne pogoje za biv-anje, za dobro po-čutje in zdravje (patudi za lesene povr-šine v prostoru) omo-goča relativna zrač-na vlažnost med 50

in 55 odstotki, višja vlaga pa slabo vpliva nazdravje ljudi. Vlažne stene so hladnejše,prostor je težje ogreti in bivanje v njem niprijetno. Ob previsoki vlažnosti se pozimina steni nabere kondenz, okna se rosijo,sčasoma se pokaže tudi zidna plesen. Ta ješe zlasti “skrita” v kotih omar, ki sežejo odstene do stene. Posledice prevelike vlagese pokažejo tudi pri odstopanju lesenihpodov, zato prav parketarji pogosto opozo-rijo naročnike, da je treba pred polaganjemparketa prostor najprej izsušiti. Previsokavlaga pa se lahko pokaže tudi v odpadanjuometa, pojasnjuje naš sogovornik. “Ko pri-de do previsoke vlage zaradi prehitre grad-nje ali neustreznih materialov, pa tudi zara-di gradbeno-fizikalnih nepravilnosti (toplot-ni mostovi), je za izsuševanje potrebnegaveč časa, tudi do pet tednov. Toda potrplje-nje se izplača! Previsoka vlaga je vsekakorvelik problem, ki bi mu morali nameniti večpozornosti. Tudi zato, ker je kar 30 odstot-kov reklamacij v gradbeništvu povezanih zvodo,” dodaja Marko Potrč.L. J.L. J.L. J.L. J.L. J.

priloga dolenjskega lista2626 POSEBNA PRILOGA

MENJAVA PNEVMATIK

Za dober oprijem mrzlega cestiščaKer se naglo približuje zima, je treba na

te posebne razmere pripraviti tudi našeavtomobile; predvsem je treba poskrbeti zazimske gume. Zakonsko določilo o obvezniuporabi zimske opreme od 15. novembrapa do 15. marca je osnovni okvir, saj zakono varnosti v cestnem prometu določa, da jezimska oprema obvezna tudi pred ali potem datumu, če se ob sneženju sneg oprije-ma cestišča ali je to poledenelo. Tako letnekot zimske pnevmatike morajo imeti vsaj 3mm globoke profile.

“Marsikdo si napačno razlaga, da so zim-ske gume potrebne predvsem za sneg. Teso potrebne v splošnih zimskih razmerah,ki za promet na cestah nastopijo že s prvimmrazom, to je pri 4 stopinjah Celzija. Zim-ske pnevmatike se drugače oprijemajo mrz-lega cestišča in s tem zagotavljajo večjo var-nost,” pove Igor Vidic iz Vidic centra v No-vem mestu. Dodaja tudi, da ponavadi pre-več pričakujemo od t.i. celoletnih gum, sajso vremenske razmere na naših cestah takoraznolike, da je težko zagotoviti pnevmati-ko, ki se bo v različnih pogojih vedno odlič-no obnesla.

Priporočljivo je, da zimske pnevmatikeniso starejše od štirih let, saj ponavadi potem času izgubijo sposobnost optimalnegaoprijema na cestišču. Sicer pa je vse odvisnood tipa avtomobila, stila vožnje in predvsemod števila prevoženih kilometrov. Stroka pri-poroča, da so zimske pnevmatike namešče-ne na vseh štirih kolesih in da so vse gumeod istega proizvajalca, enake velikosti, enakevrste in enake zgradbe (radialne ali diagonal-ne) ter enako stare. Starost gume se začneodštevati ob namestitvi; to pa moramo seve-da prepustiti strokovnjakom za to področje.Igor Vidic pravi, da si je dobro zagotovitipnevmatike s platišči. “Tako ob menjavi nemore priti do poškodbe gume. Glede na po-gostnost menjav gum pa se naložba povrneže v dveh letih,” še dodaja.

Razl ične kRaz l ične kRaz l ične kRaz l ične kRaz l ične ka ka ka ka ka kooooovvvvvo so so so so st it it it it iza rza rza rza rza raz l ične poazl ične poazl ične poazl ične poazl ične pot rt rt rt rt rebeebeebeebeebe

Pnevmatike so, glede na kakovost, v raz-ličnih razredih. Najkakovostnejši razred seimenuje Premium; v Vidic centru imajo vtej najvišji kakovosti pnevmatike različnihproizvajalcev – tudi Dunlop in Goodyear.Srednji razred, ki je za približno 20 odstot-kov cenejši, so pnevmatike firm Fulda inSava, v najnižjem in s tem še 20 odstotkovcenejšem razredu pa so pnevmatike firmeDebica. “V zadnjih letih vse več voznikov, kiletno naredijo več deset tisoč kilometrov,kupuje najkakovostnejše pnevmatike. Ug-led so si prislužile s preverjeno kakovostjo(reklamacij tako rekoč ni) in vzdržljivostjo,

večjo varnostjo in manjšo porabo gorivazaradi zmanjšanega kotalnega upora. Priteh pnevmatikah je veliko pozornosti na-menjene tudi ekološkemu vidiku,” praviIgor Vidic in dodaja, da so za občasne vozni-ke, ki naredijo le malo kilometrov, primer-ne tudi najcenejše pnevmatike.

Al i znamo sk ladišč it i gume?Al i znamo sk ladišč it i gume?Al i znamo sk ladišč it i gume?Al i znamo sk ladišč it i gume?Al i znamo sk ladišč it i gume?Pri pnevmatikah je pomembna tudi pra-

vilna hramba. Gume so pravilno skladišče-ne, če so na stojalu in v prostoru, kjer nivečjega nihanja temperature. Ne smejopriti v stik s kemikalijami. Takih pogojevnima prav veliko voznikov, zato se povečuještevilo hramb v servisih. “Tudi mi opaža-mo, da se vse več ljudi odloča za skladišče-nje gum pri nas. Strošek za skladiščenje vservisu ni velik; pri nas je za posameznogumo cena od 3 evrov dalje (odvisno od veli-kosti) za celotno obdobje hrambe.”

Za “zdravo” gumo pa je pomembno tudipravilno vzdrževanje in negovanje. “Vsakdober servis nudipolnjenje pnevma-tik s plinom, imeno-vanim “secur pne-us”, ki podaljšuježivljenjsko dobo inpovečuje varnost.To novost so voznikizelo dobro sprejeli.Vse večja pa je tudizavest, da so gumeza varnost zelo po-membne, in zato niveč izogibanj naku-pom zimskih gum.S temi dobro poskr-bimo za varnost nacesti v zimskih po-gojih, saj zagotavlja-jo dober oprijem ce-stišča, večji nadzorvozila in s tem var-nejšo vožnjo,” praviIgor Vidic.

Hitr i serHitr i serHitr i serHitr i serHitr i serv isv isv i sv i sv i sVVVVVu lcou lcou lcou lcou lco

Vidic center, d.o.o.,Novo mesto je preddvema letoma dobilfranšizing servisaVulco. To je multina-cionalna veriga hit-rih servisov z že ze-lo dolgo tradicijo, kije razširjena pred-vsem v Franciji, Bel-giji in Španiji, deluje

pa pod okriljem koncerna Goodyear. Vulco jeservis, ki je odgovor na sodoben življenjskiritem, v katerem sta pomembna čas in kako-vost. “Naš servis nudi hitro in kakovostnoopravljene storitve; imamo pa tudi široko po-nudbo izdelkov za avtomobile. Poleg servisaje pomembna široka izbira platišč, amorti-zerjev, izpušnih sistemov, zavor in predvsempnevmatik. Vulco hitrim servisom zaupajovozniki avtomobilov po vsej Evropi, v zadn-jih letih pa je veriga Vulco pridobila številnenove člane tudi v Sloveniji,” pojasni Igor Vid-ic, ki skupaj z bratom Zlatkom vodi Vidiccenter.L. J.L. J.L. J.L. J.L. J.

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista2828 POSEBNA PRILOGA

Moderni domovi imajo vedno več steklaDa steklarstvo že dolgo ni več le zasteklje-

vanje oken, ampak še vse kaj drugega, poveširoka paleta naročil, ki jih dobiva Šiško stek-larstvo iz Novega mesta. Njihovi izdelki sovgrajeni v luksuzne potniške ladje, v hotelihod Pariza do Prage; pri prenovi slovenske ka-pele v Beogradu so sodelovali s Prešernovimnagrajencem patrom Rupnikom, pa še in še bilahko naštevali. Poleg velikih naročil iz tujinesodelujejo tudi s slovensko pohištveno ingradbeno industrijo. Pogosto imajo stik z arhi-tekti, saj je steklo material, ki ima v sodob-nem prostoru velik poudarek in uporabnovrednost. Seveda pa imajo v Šiško steklarstvutudi številne individualne naročnike.

SSSSStttttek lena vrek lena vrek lena vrek lena vrek lena vra ta ta ta ta ta ,a ,a ,a ,a ,sssssttttteklena t la …eklena t la …eklena t la …eklena t la …eklena t la …

Na sodobnih domovih je vedno več stekla –od nadstreškov pred hišo do steklenih stop-niščnih ograj in notranjih predelnih sten itd.Steklo je lahko vgrajeno tudi v tlak v nadstrop-ju, s čimer se prostor simbolično poveže sspodnjim nadstropjem, zagotovi pretok svet-lobe in sporoča o odprtosti … “Seveda so takerešitve zahtevnejše tako v tehnološkem smis-lu kot tudi pri sami montaži. Tehnologija se jeneverjetno razvila in sposobni smo realizira-

ti tudi najzahtevnejše projekte,” pravi BorutŠiško, ki – skupaj z bratom Gregorjem - vodipodjetje s trdnimi očetovimi koreninami.

Steklo daje sodobnejši videz, zato se tudipri prenovi stanovanj naročniki radi odloča-jo za zamenjavo starih lesenih vrat s stek-

2929priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

lenimi vrati. V kopalnicah so pogosto stek-lene police, steklena vrata na tuš kabinah,mnoge prostore krasijo velika ogledala.“Pri ogledalih smo pravkar pripravili no-vost, in sicer ogledalo z led diodami, ki soatraktivne in hkrati tudi varčne. Diode sorazporejene po ogledalu, tako da svetloba“sije”, prostoru pa daje tako ogledalo razko-šnejši vtis. Popularne so tudi steklenemize, ki jih je sicer v veleprodaji mogočekupiti poceni; zahtevnejši kupci pa seobračajo na preverjene mojstre. Včasih greza posebne dimenzije, drugič za oblike,dodatke …

Za navedene izdelke se vse pogostejeuporablja kaljeno steklo, ki je močnejše,vzdržljivejše in predvsem varnejše primorebitnem zlomu. V Šiško steklarstvusteklo sami kalijo. V njihovi ponudbi je tudipeskano steklo, stranke pa lahko izbirajomed več kot tisoč vzorci! Tudi stekleni de-korativni dodatki v različnih barvah in obli-kah so zadnje čase zelo priljubljeni, na dru-gi strani pa ostajajo še vedno moderne čistelinije.

MurMurMurMurMuranskanskanskanskansko so so so so stttttek loek loek loek loek lon i vn i vn i vn i vn i več skr ivnoseč skr ivnoseč skr ivnoseč skr ivnoseč skr ivnosttttt

Steklarstvo Šiško ima posluh tudi za kul-turo in umetnost – sodelovali so pri zani-mivih inštalacijah po Sloveniji, postavitvigrafičnega bienala v Novem mestu, razstavi

Tanje Pak v Dravogradu in na ljubljanskemgradu, pri postavitvah arheoloških zbirk pomuzejih na Dolenjskem in širše … Sodeluje-jo pa tudi z novomeškim Anton Podbevšekteatrom. Za srednješolce so pripravili že tridelavnice oblikovanja stekla v okviru nji-hovih izbirnih vsebin, nazadnje aprila letosza novomeške gimnazijce, ki so jo poimeno-vali “igra steklenih biserov”; tam so nasta-li lepi stekleni izdelki v muranski tehniki,

ki so jih dijaki razstavili v šolskih prostorih,vsak pa si je lahko naredil izdelek tudi za do-mov.

Možnosti za obdelavo stekla so neštete,idej imajo v Steklarstvu Šiško veliko, zatonas bodo s svojimi inovativnimi izdelki – ve-likim in majhnimi, uporabnimi in dekora-tivnimi - tudi v prihodnje razveseljevali innavduševali.L. J.L. J.L. J.L. J.L. J.

KRIŽANKA

3131priloga dolenjskega lista

Žametna črnina – svetovni šampionZANIMIVOSTI

Penina iz Ptujske kleti PullusRosé, letnik 2006, se je na le-

tošnjem že 54. ljubljanskem med-narodnem ocenjevanju vin okitilaz nazivom svetovnega šampiona,Ptujčani pa se lahko pohvalijo tudis srebrno medaljo za Rose PinkyChick, ki so jo dobili na svetovnemprvenstvu roséjev v francoskemCannesu.

Zakaj v dolenjskem časopisu pišemo ouspehih štajerske kleti? Preprosto – takošampionska penina kot srebrni rose sta iz-delana zgolj iz sorte žametna črnina, se pra-vi iz ene najbolj razširjenih sort posavskevinorodne dežele, ki tukajšnjim vinarjemobičajno pomeni zgolj bolj ali manj pomem-bno sestavino zvrsti, kot so cviček, metliškačrnina in rdeči bizeljčan. V sorti, ki v sploš-nem velja za manj kakovostno, je šampion-ski potencial prepoznal enolog in vodja Ptuj-ske kleti Bojan Kobal, ki je svoje prve vino-gradniške in vinarske korake naredil v do-mačem vinogradu v Trnovcu pri Sevnici.

“Vina kreiramo. Najprej vidimo človekain trenutek, v katerem se nahaja. Potemskušamo temu dodati še primerno vino.Hoteli smo narediti penino, ki bo všeč než-nejšemu spolu. Izbira barve potemtakemni bila težka – rose. Hoteli smo vino, ki boprimerno za uživanje v intimnih trenutkih.Temu ustreza skrivnostna cvetica žametnečrnine, s klasično metodo pridelave pa smoizrazili njen kremast okus in vonj. Ob temsmo z odločitvijo, da bo na kvasovkah zorelale eno leto, ohranili njeno svežino in sortnoprepoznavnost,” rojstvo šampionske pe-nine opiše Kobal.

Po zmagi na ljubljanskem ocenjevanju jemočno poskočila tudi njena cena. Za prime-rek iz prve serije, napolnili so 3.000 stek-lenic Pullus penine Rosé 2006, boste mora-

Bojan Kobal (levo) je v konkurenci penin s Ptujsko kletjo slavil tudi naradgonskem kmetijsko-živilskem sejmu. Zlato medaljo za suho penino letnik 2005ponosno razkazuje direktor kleti Andrej Sajko.

li odšteti 100 evrov, seveda če boste imelisrečo in boste sploh še našli kakšen prime-rek. V kratkem bo na trg prišla nova serija,tokrat bo v njej že okoli 7.000 steklenic.

NNNNN ooooov pogled na žamev pogled na žamev pogled na žamev pogled na žamev pogled na žametttttooooov kv kv kv kv koooooŽametna črnina ali žametovka, na štajer-

skem znana tudi kot modra kavčina, velja zaavtohtono slovensko sorto, čeprav jo pozna-jo tudi avstrijski in nemški pridelovalci(Kölner Blauer). Te sorte je tudi prek 400let stara trta na mariborskem Lentu, ki ve-lja za eno najstarejših, če ne celo najstarej-šo trto na svetu. Daje zelo obilen pridelekin sodi med bolj trpežne sorte – odporna jetako proti škodljivcem kot nizkim zimskimtemperaturam. Njeno vino literatura običaj-no uvršča v namizni razred.

“Če dobiš iz nje svetovnega šampiona medpeninami, je malokrivično govoriti onekvalitetni sorti.Predelana v rdečevino res težko tekmu-je z drugimi, splohburgundskimi in bor-dojskimi sortami, čepa jo pridelamo pometodi za bela vina,dobimo zelo zanimi-vo cvetico. Poleg tegazaradi masovne pri-delave in potrebe poveliki količini grozdjasploh na Dolenjskemradi preobremenijotrto. Tudi to je vodilo

k prestavi o nizki kakovosti sorte,” poudarjaKobal. Šampionski letnik so na Ptuju za dolenj-ske razmere trgali zelo pozno. Sončna jesen2006 je pripomogla k polni zrelosti grozdja, kije kljub temu ohranilo potrebno svežinokisline. “Zrelost grozdja se odraža tudi v viso-ki alkoholni stopnji penine - 11,7 odst., kar jeza pridelovalca cvička (žametovke je v njempribližno polovica) skoraj nepredstavljivo, sajnekaj manj kot 10 odst. alkohola doseže šele zdodajanjem močnejših belih sort, kot je npr.laški rizling,” nadaljuje Kobal, ki je na Ptuju odleta 2002. Leta 2003 je postal glavni enolog, odlani pa je vodja kleti in pridelave. To je njego-va prva klet. “Če ti možnost kreacije vin ponu-di najstarejša klet v Sloveniji, je to velika čast,sploh pa vidim na Ptuju še veliko možnosti inizzivov ,” o svojem bivanju v najstarejšem slo-venskem mestu pove 31-letni enolog, po osnov-ni izobrazbi živilski tehnolog, ki si je znanje ovinu nabiral na različnih degustacijah po celemsvetu.

“Če bo šla še katera od kleti po poti, kismo jo z žametno črnino ubrali mi, bomoskupaj le še močnejši, vinogradi z žametnočrnino pa se ne bodo krčili. Peneča rosevina so v modi in zakaj bi iz žametne črninedelali le nizkokakovostna vina? Sveža mladavina so svetovni trend. To nekako sodi klahki hrani, ki jo zapoveduje svetovni kulina-rični trend. Slovenska klima je tem sortamzelo naklonjena in naša naloga je v bistvuzelo preprosta - izrazimo tisto, kar je ustva-rila narava,” sklene avtor sedmih šampio-nov, kolikor jih je ptujska klet osvojila v časunjegovega dosedanjega službovanja.Boris BlaićBoris BlaićBoris BlaićBoris BlaićBoris Blaić

Svetovni šampion: Pullus penina Rose, 2006; 100-odst.žametna črnina

DOBER TEK

3333priloga dolenjskega listaAVTO TIMES PREDSTAVLJA

Test: citroën C5tourer 2,2 HDi

Premiumnafrancoskinačin

Prtljažnik bo zadovoljil tudi večjo družino, vrata se odpirajo in zapirajo s pomočjoelektrike.

Citroën je v srednjem razreduše iz časov slavne žabe gene-

rator napredka, sprememb inavantgardnosti. Z več ali manj us-peha so Francozi takšen pristopzadržali vse do današnjih dni. Inčeprav niso bili vsi navdušeni nadizgledom in nekaterimi nevsakda-njimi rešitvami, so bile nekaterestvari neprecenljive: udobje, var-nost, prepoznavnost.

Takšen je tudi novi C5, ki je zadržal vsedobre lastnosti predhodnega modela, znovim pristopom ter uporabo sodobnih teh-ničnih rešitev pa je postavil letvico še višje.C5 je atraktiven, dinamičen in lep avtomobil.To so potrjevali tudi pogledi mimoidočih natesten avtomobil. Markanten sprednji del zvelikim Citroënovim znakom in atraktivnooblikovanimi lučmi, na katere se navezujepokrov motorja, nakazuje moč in varnost.Bočni del vozila deluje masivno, istočasno patudi elegantno in celo malo športno. Velikezatemnjene steklene površine, previsi navratih, kromirani dodatki, lahka platišča inatraktivni strešni nosilci ustvarjajo skladnoceloto. Vse se lepo nadaljuje tudi na zadku,kjer pa so netipično za Citroën luči tokratpostavljene vodoravno.

Podoben oblikovalski pristop najdemotudi v notranjosti. Usnjeni sedeži so elek-trično nastavljivi v vse smeri, za boljšepočutje pa so tudi ogrevani in opremljeni zmasažno funkcijo v ledvenem delu. Kot smopri Citroënu že vajeni, ima volanski obročfiksen osrednji del, dobro pregledna pa jetudi plošča z merilniki za njim. Kombinacijaanalognih in digitalnih merilnikov delujesodobno. Kako dobro in kakovostno jeopremljena notranjost, najbolje pove po-datek, da sem v njej pogrešal le odlagališčeza očala nekje pod streho. In če pogrešašsamo to, si vse ostalo zasluži najvišjo oceno.

Pogonski agregat, ki mora poganjati tonoin pol težko vozilo, mora biti ravno prav mo-

čan, kar pa pri Citroënu ni problem. Iz svo-je police so tokrat vzeli 2,2-litrski HDi, kiponuja 173 KM in 370 Nm navora. Dvaturbo polnilnika se odlično dopolnjujeta invozilo suvereno povleče že iz nizkih de-lovnih režimov, nato pa ob pravočasni upo-rabi ročnega 6-stopenjskega menjalnikakmalu pridirjate vse do končnih 220 km/h.Ker pospeški ne jemljejo sape, boste najboljzadovoljni s porabo, ki se vrti okoli 8 litrov,kar je za tako velik avtomobil povsem spre-jemljivo.

Z lahkoto lahko zapišem, da je to najboljudobno vozilo v svojem razredu, za karskrbi Citroënovo hidraktivno podvozje zad-nje generacije z dvema programoma delo-vanja: comfort in sport. Neravnine in luknjena naših cestah C5 v programu comfortpremaguje suvereno in v kombinaciji z od-ličnimi sedeži tudi poti, ki so daljše od 1000kilometrov, ne bodo naporne. Ko pa si za-želimo bolj dinamične vožnje in s tem boljneposreden volan, preklopimo na programsport. Karoserija se nič več ne nagiba, la-

godnega “plavanja” na cesti ni več, luknjepostanejo precej bolj trde, lega na cesti paskoraj dirkaška. S takšno konstrukcijo pod-vozja je Citroën združil na prvi pogled ne-združljivo: udobje in odlično obnašanje vozi-la pri hitri vožnji v zavojih. Morda nekaterikonkurenti ponujajo boljše vozne lastnosti,a nihče ne ponuja tako dobrega razmerjamed udobno in športno vožnjo. Če pa ševedno, čeprav povsem neopravičeno, nezaupate Citroënovemu hidraktivnemu pod-vozju, lahko izberete tudi klasično podvozje,ki je edinstveno na trgu.

Če na koncu primerjam novinca s pred-hodnikom, je prav neverjeten napredek vkakovosti in izgledu. S simpatičnim izgle-dom in tradicionalnimi Citroënovimi vrli-nami pa C5 privlači pozornost nase tuditistih, ki nikoli niso vozili njihovega avtomo-bila.BorBorBorBorBorut Štut Štut Štut Štut Štajnaherajnaherajnaherajnaherajnaher

TTTTTehnični podatki  ehnični podatki  ehnični podatki  ehnični podatki  ehnični podatki  Motor: turbo dizel, štirivaljen,

štirje ventili na valj; prostornina:2179 ccm, najvišja moč: 125 kW/173 KM; največji navor: 370 Nm/1500 vrt/min; dolžina: 4830 mm;širina: 1860 mm; višina: 1680 mm;medosna razdalja: 2820 mm;masa/nosilnost: 1495/526 kg;prtljažnik: 570/1700 l; najvišjahitrost: 219 km/h: pospešek od 0– 100 km/h: 10 s; povprečna pora-ba na 100 km: 8 l

priloga dolenjskega lista3434 NEVIDNE NITI

Po 49 letih – skupaj za vednoPotov Vrh je v teh zlatih jesen

skih dneh še lepši kot sicer. Inprav tu svojo jesen preživlja Du-šan Grubor, upokojeni pilot, s svojosopotnico Hannelore Lockingen.Dušanova življenjska zgodba je kotneverjeten roman; imel je srečnootroštvo (njegov oče je imel visokčin in je na dunajskem dvoru va-roval cesarja).

Dušan je zelo izobražen, saj je z odlikokončal pilotsko akademijo in nato še višjovojno letalsko akademijo. Poleg tega je za-ključil tudi študij za inženirja pomorstva terdve leti pravne fakultete, nadaljevati pa nismel, saj so mu na “komandi” to šolanje do-besedno prepovedali. To je bil tudi razlog,da je odšel iz JLA v civilno letalstvo. Kotpartizan je bil dvakrat ranjen in je dobitniknajvišjih odlikovanj. Še posebej je povezans Slovenijo, saj je tu veliko služboval, pa tudinjegova žena Ela je bila Ljubljančanka. Slo-vensko državljanstvo imata tudi njegovaotroka, Dušan pa se je znašel med izbrisa-nimi. Znotraj te zgodbe pa je še ena pravposebna – prijateljstvo s Hannelore.

Spoznala sta se leta 1955 v Opatiji in ta-koj sta se spoprijateljila. “Hannelore je bilaže na prvi pogled zelo mila, skromna in mla-da dama, ki je bila zelo pozorna in skrbna,še zlasti do starejših,” se spominja Dušan.Prijateljstvo mu je pustilo močan vtis, asčasoma sta stik prekinila in vsak od njiju jezaživel svoje življenje.

Pi loP i loP i loP i loP i lot i so s i izbrt i so s i izbrt i so s i izbrt i so s i izbrt i so s i izbra l i Pa l i Pa l i Pa l i Pa l i PodgorjeodgorjeodgorjeodgorjeodgorjeDušan, po rodu iz Dalmacije, je bil pilot, na

morju pa je imel tudi svojo barko. Imel jesrečno družino in veliko prijateljev, še zlastimed slovenskimi piloti. Mnogi so si tik predupokojitvijo omislili vikend pod Gorjanci intako je tudi Dušan kupil zemljo – najprej vČateških toplicah, kasneje pa na njihovoprigovarjanje na Potovem Vrhu, kjer je bilnjihov sosed. Leta 1972 je tam zgradil hišo indanes v njej tudi živi. Po upokojitvi, ki jo jedočakal z 41 leti delovne dobe, od tega 36 letin pol kot pilot, sta se z ženo preselila na

Potov Vrh, kjer je bil začasno prijavljen, leta1991 pa je zaprosil za stalno bivališče. Zgod-ba se tu začne zapletati, še najhujše pa je,ker mu je bila po teh zapletih odvzeta tudipravica do pokojnine – toda, kot pravi Dušan,pravica bo prišla na plan.

Ob hiši si je uredil tudi vinograd. Letos,žalostno doda, je potrgal zadnje grozdje, sajpri 85 letih ne zmore več tega dela. Po ženi-ni nenadni smrti pa se je moral znajti sam.Otroka sta v Zagrebu, njegovi vnuki in bliž-nji sorodniki pa širom po svetu.

Po letih žalovanja se je odločil poiskatiHannelore, ki mu je ostala v spominu kotskrbna in topla oseba. Želel jo je še enkratsrečati, zato jo je povabil – skupaj z njenodružino – na obisk v Slovenijo. Ni imel nje-nega naslova, vedel je le, da je živela v Ber-linu. Ni pa vedel, da je po vojni odšla v ZDA.Delala je pri družini znanega filmskega skla-datelja, kjer je srečevala zvezde, tudi PaulNewman je bil med njimi. Po vrnitvi se jezaposlila na ameriški ambasadi in se kasnejeporočila s profesorjem fizike in kemije. Todapo petih letih zakona je mož umrl. To jeDušan zvedel šele po ponovnem srečanju, dokaterega pa je prišlo precej nenavadno.

Pismo za d irP ismo za d irP ismo za d irP ismo za d irP ismo za d irektektektektektor jaor jaor jaor jaor japošpošpošpošpošttttte v Bere v Bere v Bere v Bere v Berl inul inul inul inul inu

Ker ni vedel, kje živi, se je odločil, da jopoišče s pomočjo pošte. V pismu, ki ga jenaslovil kar na direktorja pošte v Berlinu, jeopisal svojo življenjsko zgodbo, dodal tudifotografijo iz Opatije in ga zaprosil, da mupomaga priti do njenega naslova. Pismo paje namesto direktorju pošte prišlo v roke di-rektorju lokala v bližini pošte, kjer so sednevno srečevali novinarji. Vsebina ga jeganila in ko je zgodbo povedal novinarjem,so jo vsi objavili. Skupaj s fotografijo je iz-šla v številnih nemških časopisih in revijah,

odmevala je na televiziji. In prišla je tudi doHannelore. V pismu je bil Dušanova telefon-ska številka in poklicala ga je. “Ali se me šespominjaš?” jo je vprašal po telefonu in sle-dil je odgovor: “Seveda, kako se te ne bispominjala!” To je bilo pred petimi leti. Po-vedala nam je, da se je vanj že v Opatiji za-ljubila, saj je bil zelo čeden, še posebno vpilotski uniformi. Toda ni si mislila, da tudion misli nanjo, in to še po tolikih letih. Po49 letih sta se ponovno srečala in ker staoba vdovca, sta zaživela skupaj.

UUUUUpanpanpanpanpanje in zaupanje in zaupanje in zaupanje in zaupanje in zaupanj ej ej ej ej eDušan je star 85 let, Hannelore pa je

enajst let mlajša. Rada ima Potov Vrh – mir,čudovit razgled, dobri ljudje, našteva odlikenaših krajev. Dušan pravi, da je odlična gos-podinja in pozorna sopotnica. Ta del nje-gove zgodbe ima zares srečen konec; osta-ja pa grenak priokus iz drugega dela, pove-zanega z dejstvom, da je med izbrisanimi inda dolgo ni imel niti za kruh. Preživel je spomočjo dobrih sosedov in prijateljev. Mno-gi prijatelji in soborci se ga spominjajo poplemenitih in pogumnih dejanjih, največ po-guma pa je vendarle potreboval, da se je so-očil s svojo nenadno revščino. Čeprav si ježe davno pred razpadom nekdanje Jugosla-vije prislužil pokojnino (ki ni bila majhna),je že dolgo ne dobiva več.

“Nisem razočaran nad Slovenci, med nji-mi imam veliko dobrih prijateljev, razoča-ran pa sem nad politiko in nad tem, kakosem bil zmanipuliran in krivično izbrisan.”Pilot Dule, kot ga kličejo prijatelji, ki so pocelem svetu, je človek z mehkim srcem inzaupljivo naravo. Upanje in zaupanje, pravi,se mu je pri njegovi Hannelore potrdilo. Semu bo tudi v primeru izbrisanosti?Besedilo in fotografija:L idiLidiLidiLidiLidija Jeja Jeja Jeja Jeja Ježžžžž

3535priloga dolenjskega listaZANIMIVOSTI

Franca Stipanovič,rojena Radovič

MamaVericeMarušičKrstili so jo za Frančiško, a jo

kličejo Franca. Tudi teta Fran-ca. Vsi: sosedje, znanci, sorodstvo,otroci.

Rojena sem bila na Preloki, v hiši, ki jenosila številko 35. Danes je na hišni tabliciizpisana številka 5. Vse se je spremenilo.Najbolj pa ljudje in naše navade. Daleč je žečas, ko smo nosile delavcem na polje, nanjivo ali na travnik malico v košarah naglavi. Tako oprtane smo šle peš tudi v DugoReso prodajat sadje, čebulo, žganje. Na potse je bilo treba podati zelo zgodaj. Denarjaod prodaje nismo zapravile, bilo je škodavsakega dinarja, pa smo toliko lepega videlein si toliko želele!

Verina mama Franca je majhna, drob-na ženička. Slabo vidi, sliši pa še dobro.

Celo zneskov, izpisanih na nakaznicah, kijih mesečno prinaša poštar, ne vidim pre-brati. Pomaga mi Verica, ki pride pogo-stokrat k meni. Okoli hiše in v njej postorivse potrebno. Pripravi mi jedi za več dni, pasi jih pogrejem. Zlat otrok je. Bila je pridnaučenka. Tudi jaz sem bila vseskozi odlična.V osnovni šoli v Preloki sem bila med naj-boljšimi. Sošolke in sošolci so mi kar zavi-dali. Ko jih je učitelj Feliks Jug zaprl zara-di nagajivosti ali neznanja, sem morala vča-sih takoj po pouku kar sama domov. Takratnas je bilo na Preloki veliko otrok. Danesšole ni več. Nekaj časa je bilo le pet razre-dov, nato se šolo ukinili in preloška mladežse vozi na Vinico.

Oče Jože Stipanovič je služil za kruhnekaj let v Ameriki. Z ženo Frančiškosta imela Ano, Jožeta, Frančiško inFranja.

Ana je bila rojena 1908. leta in je dočaka-la skoraj sto let. Umrla je v črnomaljskemdomu počitka. Zanjo sem skrbela skorajdvajset let. Toliko časa je bila nemočna vpostelji. Poročena je bila v Paunovičih inimela je navado reči: “Zakaj bi komu žele-la slabo? Naj živi tako dolgo kot jaz, pa se boslabega naužil tudi brez mojih slabih misli.”Brata Jožeta, rojen je bil leta 1924, so Itali-jani odpeljali v taborišče na Rab, od kodersi ni vrnil. Brat Franjo je živel le sedem let.Rojen je bil 1929. leta. Nekega dne, ko je

prišel iz šole, je tožil, da ga boli glava. Kma-lu nato je umrl. Nismo vedeli, zakaj. Takratzdravstvo še ni bilo tako napredno, razvito.Jaz sem se poročila 1952. leta. V zakon semstopila s Stevom Stipanovičem iz Marindo-la. 1953. leta sem rodila sina Vladka, ki jepoklicni šofer avtobusa in vozi po vsej Evro-pi. 1958. leta pa je privekala na svet Verica.Mož Stevo je šel s trebuhom za kruhom vNemčijo. Tam je garal devetnajst let. Do-mov je prihajal ob sobotah, vračal pa se jeob nedeljah zvečer. To je bilo zelo naporno.Ob obiskih doma je moral skrbeti še zakmetijo. Starega sedeminpetdeset let jezadela 1987. leta kap na traktorju, ko jepeljal gnoj na njivo. Postalo mu je slabo.Odpeljali so ga v črnomaljski zdravstvenidom ter v novomeško bolnišnico, a mu nibilo pomoči.

Franca govori po preloško. Strah je jebilo, da je mogoče ne bom razumel. Intudi sicer se je bala pogovora z menoj.Skromna, kot je, je bila prepričana, danima povedati kaj zanimivega.

Verica je brihtno, pridno dekle. Bila jecelo pri Titu. Z Vido Čadoničevo iz Grdu-nov. Zdaj se Vida piše Špelič. Vera je spo-znala svojega moža Mirsada Marušiča v bri-gadi. Mirsad je Sarajevčan. Je prijazen,pozoren človek. Zdaj živi z drugo ženo naŠvedskem. Z Verico nista bila za skupaj, pasta šla narazen. Imata premočne značaje.Verica zna biti trmasta in preveč vztrajna.Ne vem, morda je tako moralo biti.

Franca ima zelo rada rože.Moja družina so zdaj rože, pes Runo,

maček Maco in kokoš. Imela sem štiri koko-ši. Dve je zadavila lisica, eno je odnesla.Zadavljeni kokoši sem oskubla, ju skuhalain Runo je imel kar nekaj slastnih obrokov.Ko je pes privezan, ne pusti nikogar k hiši.

Sicer je prijazen kuža. Kokoš mi znese ka-kšno jajce, da ga imam za večerjo ali za zaj-trk. Pri naši hiši smo vedno imeli živali. Ne-kdaj vole, krave in konje, saj smo sepreživljali s kmetijstvom. Sokol je bil dober,priden in pameten konj, Pram pa ne.

In kako vam minevajo dnevi?Berem ne, ker ne vidim. Tudi televizije

ne gledam. Živim, kot smo živeli nekoč. Kosem bila mlada, smo se dekleta po večer-nicah shajala pri Prdanskih. Tam smo sekratkočasile s petjem, pogovarjanjem inplesom. Šle pa smo tudi kam drugam. Naprimer na “proščenje” v Prilišče čez Kolpo.Brez čolna ni šlo. Enkrat smo se prevrnile.Zmočile smo si velika bela krila in vse dru-go. Vrnile smo se domov, se osušile, pa po-novno v Prilišče. Starši so bili proti temu inmama me je včasih pričakala s palico zahrbtom. A hujšega od zvišanega glasu le nibilo. Sirota je na starost osem let preživelav postelji, odvisna od moje pomoči, a se nipritoževala. Bila je potrpežljiva, umrla jestara 96 let.

V dom pa ne bi šli?Rada živim na Preloki. Tu me ljudje upo-

števajo. Mi pomagajo. Še posebej sosedaAnica Starešinič, po domače Žižečki. Vsa-kogar poznam po glasu, rada se pogovarjamz njimi. V domovih je vse preveč otopelosti.Tam bi mislila le na gorje, na slabe stvari.Verica me pelje, kamor želim, kupi mi kajza obleči, mi prinese rože. Imam jo rada.Tudi sina Vladka. Ima svojo družino in zatoza obiske manj časa. Dokler bo šlo, bo. Kopa ne bom mogla več skrbeti zase … Bomovideli. Prehitevati z odločitvami nima smis-la. Življenje prinese dobro in zlo - brez našeodločitve.Besedilo in fotografija:TTTTToni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperič

priloga dolenjskega lista3636 PIKIJEV KOTIČEK

Vnetje zunanjega sluhovoda pri psihVnetje zunanjega sluhovoda je pogosta težava psov, ki jih lastniki

pripeljejo v veterinarske ambulante. Po nekaterih podatkihpredstavljajo kar 15 odst. vseh pasjih pacientov. Zaradi pogostostipojavov teh obolenj in patofiziološke kompleksnosti bomo tokratgovorili o vzrokih za nastanek, tipičnih znakih, zdravljenju in preventivivnetja sluhovoda.

Zunanji sluhovod je cev, ki vodi v samouho in se konča z bobničem. Pri psih raz-ličnih pasem je različno dolg, pri največjihtudi več kot 10 cm. Znotraj sluhovod pokri-va koža s številnimi žlezami, ki izločajoušesno maslo (cerumen). V koži sluhovodaso tudi dlačni mešički, ki so različno gostoposejani pri različnih pasmah.

Zunanji sluhovod je zaradi svoje anatom-ske oblike in mikroklimatskih pogojev ideal-no gojišče za razvoj bakterij in glivic. Ušes-no maslo, umazanija, vlaga, zunanji zajedavci(ušesne garje), dlake v sluhovodu, alergije,semena trav in drugi tujki pogosto omogoča-jo nastanek vnetja. Ti dejavniki porušijo na-ravno ravnovesje mikroflore v sluhovodu,zato se začnejo razraščati patogene bakter-ije in glivice. Vnetje sluhovoda se pojavlja privseh pasmah in pri mešancih, nekatere pas-me psov pa so še posebej nagnjene k temvnetjem. Predisponirane pasme so pred-vsem zlati prinašalci, labradorci, kokeršpan-jeli, pudlji in druge pasme psov z dolgimivisečimi uhlji ter pasme, za katere je značil-na gostejša poraščenost sluhovoda z dlakami(maltežan, ši-cu, pekinčan …).

Vnetje zunanjega sluhovoda je pogostejšepri psih z dolgimi, visečimi uhlji.

Najpogostejši klinični znaki ob vnetju zu-nanjega sluhovoda pri psih so stresanje zglavo, držanje glave postrani, praskanje zaušesi, izcedek in neprijeten vonj iz sluhovo-da. Ob dotikanju kažejo psi znake neugod-ja, odmikajo glavo, nekateri pa nam celonastavljajo oboleli uhelj in sluhovod. Vnetjesluhovoda lahko poteka v akutni ali kronič-ni obliki. Kronična oblika se razvije pred-vsem v primerih, ko je vzročni dejavnik pri-soten dalj časa ali ko se večkrat ponavlja.

Pri pregledu se veterinar natančno pogo-vori z vami o zgodovini pojavov vnetja sluho-voda pri vašem psu. Po splošnem pregleduše natančno pregleda ušesa in sluhovodov zotoskopom. Na ta način lahko vidi sluhovodvse do bobniča, opazi znake vnetja – rdečino,oteklino, bolečino, izcedek. Velikokrat je slu-hovod zaradi vnetja zožan, boleč, zamašen zizcedkom. V teh primerih mora biti pregledopravljen zelo pazljivo, pogosto je potrebnasedacija, v primeru zamašitve sluhovodov paspiranje. Za usmerjeno zdravljenje je pogo-sto potrebno narediti bris sluhovoda ter mik-roskopsko pregledati nativen in pobarvanvzorec. Na ta način izoliramo glivice, bakteri-je in zajedavce.

Pogled skozi otoskop v vneti sluhovod.

Pri pregledu sluhovodov si pomagamoz otoskopom.

Pogled na vneti sluhovod - rdečina,oteklina, izcedek.

Praskanje je pogost znak vnetjasluhovoda.

Pri zdravljenju vnetja sluhovodov težimok identifikaciji in odpravljanju osnovnegavzročnega dejavnika (alergije, paraziti, bak-terije, glivice …). V blažjih, enostavnihprimerih vnetja poteka zdravljenje lokalno,pri težjih oz. kroničnih vnetjih pa je potreb-na tudi sistemska terapija.

Lastniki psov lahko veliko naredijo, dapreprečijo pojav vnetja sluhovodov. Zagoto-viti je potrebno pogoje, ki zagotavljajo nor-malne mikrobiološke pogoje v sluhovodih.Na tržišču je na voljo veliko preparatov zapreventivno čiščenje sluhovodov. Pričiščenju se ravnajte po navodilih proizvajal-ca. Uporabo različnih palčk odsvetujemozaradi nevarnosti poškodbe bobniča.VVVVVesna Presna Presna Presna Presna Pre m re m re m re m re m ru Kru K ru K ru K ru K rž ičn ikž ičn ikž ičn ikž ičn ikž ičn ik, , , , , dr. vet. med.

3737priloga dolenjskega listaZABAVNA GLASBA

Irenaz otožnimtangomIrena Tratnik, ena vidnejših pevk

v 80. letih prejšnjega stoletja, jepo daljšem premoru posnela novopesem z naslovom Otožni tango.Glasbo in aranžma za skladbo jenapisal Marko Pezdirc, besedilo paje prispevala Irena Tratnik. Pevka jeo vrnitvi na glasbeno prizoriščedejala: “Veliko motivacijo mi pred-stavljajo ljudje, ki so me vsa ta letaspraševali, kdaj bom posnela kajnovega. Govorili so mi, da jim jevšeč moj glas, moja interpretacija,moje znanje. Brez te potrditve ver-jetno ne bi šlo. Sem zelo kritična inme polovičarstvo, skakanje poodru, slava zaradi slave ne zanima.Verjetno sem vse to prerasla.”

Irena Tratnik je znana predvsem po pri-redbi pesmi evrovizijske zmagovalke Nico-le - Malo miru. S skladbo je dosegla sloven-ski rekord, saj se je kar 27 tednov obdržalana prvem mestu popularne lestvice Stop-pop 20. Sodelovala je tudi na festivalih, kotso Pop delavnica, Melodije morja in soncain mariborska Vesela jesen. Njene drugeznane pesmi so še Piši mi, Tiha noč, Še žouti bo, Country boy in Čakam te. Z OtomPestnerjem je posnela duet Reci kdaj, kakote ljubim, gre za priredbo pesmi SteviaWonderja z naslovom I Just Called To Say ILove You. Že več kot desetletje živi v Italiji,občasno pa se še vedno ukvarja z glasbo invodi različne prireditve. Leta 2007 je pre-vedla italijansko otroško knjigo Prvo svetopismo za otroke.

Irena Tratnik se spominja pričetkasvoje kariere: “90. leta niso bila najboljšaleta za glasbenike. Obstajalo je malo šol, kibi znale oblikovati sodobnega pevca. Ledi-no je orala Nada Žgur, pri kateri sem se šo-lala dve leti. To se je zgodilo potem, ko semimela za sabo že dve operaciji na glasilkah.Resnična je bila misel uglednega novome-škega zdravnika Kržana, ki mi je dejal, dabom spet pela, ko se ne bom več obreme-njevala s tem, če še zmorem peti … Nasto-pil je čas, ko te na radiu niso več preverja-li, ali znaš peti, pomembni so bili le denarin botri. Nič več se nisem videla v tej situ-aciji, odločila sem se za študij in družino. A

sem se le malce zmotila, ko sem želela nasilo prekiniti z glasbo. Glasba mi je bilaresnično položena v zibel.”

In kako se Irena spominja trenutkov,ko je stopila z odrov, ko je odložila mi-krofon? Z grenkobo pravi: “Moja od-ločitev, da se umaknem z glasbene scene, jebila prezgodnja, prenagla, uporniška. Po-gosto sem se zjokala, ko sem videla, danekateri najboljši glasbeniki, akademikisedijo doma, diletanti pa veselo špilajo in sesluzijo. Lahko pa rečem, da mi tedanji ure-dniki, studijski glasbeniki niso nikoli metalipolen pod noge, kar danes marsikdo radreče, da bi opravičil lasten neuspeh.”

Tratnikova je nato odšla v Italijo, kjerse je zaljubila. In pravi: “Še vedno so me,kljub odhodu v Verono, občasno vabili naprireditve. Petje v živo z orkestrom je ševedno moja ljubezen, gre za pošten odnosdo publike. Počasi se vate prikrade želja, danarediš nekaj novega, pa se vendar obotav-ljaš, a nikoli nimaš dovolj časa. Postajašzrela oseba, ki hoče zapeti drugačno besedi-lo, takšno, ki ga zares občutiš. Mislila sem,da to znajo delati “drugi, boljši”. Končno paspoznaš, da je napočil trenutek zrelosti,čustvenega naboja, ki ga lahko izpoveš leti.”

In kako je prišlo do najnovejšega so-delovanja z Markom Pezdircem? Irenarazloži: “Z Markom se poznava še iz časov,ko sem delala na Radiu Sraka, kasneje pasva skupaj pela v plesnem orkestru. Izred-no ga spoštujem. Nekega dne sem v Italijipreko satelita slišala skladbo Zlatih muzi-kantov s čudovitim besedilom, še lepšoglasbo, harmonijo z nežnim erotičnim

nabojem. Opazila sem, da Marko doživljaglasbo na podoben način kot jaz in da jevredno poizkusiti. Marku sem se moraladokazati tako z besedilom kot tudi z inter-pretacijo in prvič se mi je zgodilo, da me jev studiu Metulj v Novem mestu nekdo zznanjem, argumenti in talentom vodil, kri-tiziral, popravljal, hvalil. Skladba Otožnitango je nastajala dolgo. Všeč mi je bilo, kersem dobila potrditev, da Marko ni obrtnik,ki dela po naročilu, temveč je umetnik, kidela po navdihu. Taka so in bodo tudi mojabesedila. V tem trenutku pa me že priganja,naj hitro naredim kaj novega. In to je mojazmaga in morda znamenje, da pesem Otož-ni tango ni zadnja.”RRRRRudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašič

Odgovor na nagradno vprašanje izprejšnje številke se glasi: Frnikule.

Med prejetimi odgovori smo izžrebaliAno Oražem iz Domžal.

Novo nagradno vprašanje: Naveditenaslov pesmi, s katero je Irena Trat-nik dosegla največji uspeh. Odgovores svojim naslovom pošljite do ponedelj-ka, 17. novembra, na naslov: Dolenj-ski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto,“Za Živo”, ali na elektronski naslovtajnistvo@dol-list.si. Med odgovoribomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejelzgoščenko, poklanja jo uredništvo Do-lenjskega lista.

priloga dolenjskega lista3838 DOMAČE VIŽE

Trio Lojzeta Ogorevca

Igrali bi tudi na vrhu Triglava

Odgovor na nagradno vprašanje izprejšnje številke se glasi: Pust.

Med prejetimi odgovori smo izžre-bali Damjana Matkoviča iz Kva-sice.

Novo nagradno vprašanje: Katere-mu slovenskemu kraju bodo pos-večene na zgoščenki Pišečki mli-narji kar tri pesmi? Odgovore ssvojim naslovom pošljite do ponedelj-ka, 17. novembra, na naslov: Dole-njski list, p.p. 212, 8001 Novo me-sto, “Za Živo”, ali na elektronskinaslov tajnistvo@dol-list.si. Medodgovori bomo izžrebali nagrajenca,ki bo prejel zgoščenko, poklanja jouredništvo Dolenjskega lista.

Lojze Ogorevc je doma iz Pišec.S triom, v katerem igrata in po-

jeta še Boštjan Prišelj in Blaž Zag-majster, čaka na izid zgoščenkePišečki mlinarj i . Predvsem paobožuje Avsenika in Slaka.

Fanta sta zakon, ni kaj. V narodno-zabav-ni glasbi sta kralja, ki jima malokdo, ki seukvarja s tovrstno glasbo, seže do kolen. Ssvojim triom, imenovanim po meni, izvaja-mo najraje njune skladbe, ki tudi najboljvžgejo. Pa naj igramo na veselici ali na ohce-ti, pa naj bodo med poslušalci stari ali mla-di. Dodamo tudi nekaj svojih skladb, ki jimposvečamo zadnje čase kar precej pozorno-sti. Zavedamo se namreč, da je posnemanjele posnemanje in da je treba priti pred ljudiz izvirnimi zadevami. Občinstvo to zna ceni-ti. Izvajamo tudi hrvaške popevke, večno ze-lene melodije, ki jih imajo ljudje radi. Vsi trijepojemo, da je zven polnejši.

Lojze Ogorevc je nastopal pred dvaj-setimi leti po Sloveniji in tujini s kvinte-tom.

Res je. Bili smo zelo uspešni, poznavalcinarodno-zabavne glasbe so nas prištevalimed najobetavnejše ansamble z brežiškegakonca. Na nastopih smo izvajali vse skladbev živo, petje in igranje na play back se mizdi nepošteno do poslušalcev. Samo odpi-rati usta na odru je bebavo, to zahteva odansamblov televizija, da ponudi avditorijubrezhibno izvajanje, kot je posnetek, nare-jen v studiu. Pri petju v živo gre za vsa-kokratno ponovno doživljanje skladbe, vizvajanje daš lahko delček sebe, kar jepomembno tako za poslušalce kot za izva-jalce. Ljudje vendar nismo avtomati.

Kvintet je nehal delovati.Je, a se nisem poslovil od glasbe. Le-ta

je, kaže, zapisana v mojih genih. Kot ki-tarist sem nastopal skoraj sedem let v sku-pini Dobri prijatelji, v Ansamblu TonijaHervola pa sem znal raztegniti tudi dia-tonično harmoniko. Toni je odličen muzi-kant, ustvaril je nekaj uspešnic, ki jih šedandanes vrtijo po radijskih valovih. Prinjem sta pela tudi Zdenka in Andrej Pin-terič, odlična solista. Na turneji čez velikolužo je Hervol s svojo ekipo zabaval našezdomce, živeče v Kanadi, in to zelo odmev-no in uspešno.

Zdaj ste Trio Lojzeta Ogorevca.Poleg mene, ki igram harmoniko, nasto-

pata z menoj še preizkušeni glasbeni ma-ček Boštjan Prišelj s kitaro in Blaž Zagmaj-ster z basom. Tudi Blaž ima za seboj velikoglasbene kilometrine. Pomembno se mi

zdi, da se dobro razumemo, da nam je ig-ranje in petje v zabavo in ne zgolj sredstvoza dodatni zaslužek. Veseli smo še takomajhnega uspeha. Na Števerjanskem festi-valu smo se predstavili s skladbo Pri Sve-tem Vidu. To je hrib, po katerem se spre-hajam skoraj vsak dan. Uvrstili smo se vfinale, prejeli pa smo tudi finalni pokal. Zazačetek ni slabo. Skladbe ustvarjamo sami,odlični in za pomoč vedno pripravljeni NikoZlobko nam napiše priredbe, za besedila pase obrnemo na Francija Černeliča. No, tudiBlaž zagreši kakšen verz. Doma sem v pre-lepih Pišecah, zato se ne gre čuditi, če bodona zgoščenki, ki bo izšla konec leta, kar triskladbe, posvečene rojstnemu kraju: NaOrlici, Proti Pišecam in Pišečki mlinarji.Največ stavimo na pesem Pišečki mlinarji,ki poje o žalostnem izumiranju poklica, skaterim se je samo v naših krajih nekdajukvarjalo blizu petindvajset ljudi. Se pravi,da se je vrtelo petindvajset mlinskih koles.Danes se samo še eno, in še to v mlinu, kičaka na obnovo notranjosti. Prav zato bonaslov naše zgoščenke, na kateri bosta tudiskladbi, ki sta bili posneti že s kvintetom,Pišečki mlinarji.

Igrali ste tudi v Aljaževem domu podTriglavom.

Najprej se nam je zdela izbira kraja zaporoko malce nenavadna, a smo se imeličudovito. Mladoporočenca in svatje so seob našem igranju in petju zabavali dojutranjih ur, ne vemo pa, če so počeli kajtakega, kar se lahko nad tisoč metri. Igra-mo povsod, kamor nas povabijo. Pa naj bo

to Kranjska Gora, naj bodo Domžale, celona Triglav bi šli, če bi to koga razveselilo.Odprti smo za vse in malce mi je žal, da vBrežicah ni več srečanja glasbenih skupinpred veleblagovnico, kot je to bilo nekdaj.Prisluhnili smo drug drugemu, družili smose, učili smo se drug od drugega. Zdaj jevse preveč tekmovalnosti, kot bi bila glas-ba šport. Festivalov z narodno-zabavno vse-bino je že rahlo preveč, celo televizijskepostaje pretiravajo z oddajami, pobarvani-mi z narodno–zabavno glasbo. Težiti bi bilotreba h kakovosti in manj k številčnosti.TTTTToni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperič

(FO

TO

: JO

ŽE

HA

RT

MA

N)

3939priloga dolenjskega listaV KUHINJI PRI NAŠIH BRALCIH

Polnjeni žepki na Petrin načinPetra Rep Bunetič, piarovka v kabinetu krškega župana, ki jo širša

javnost pozna predvsem kot eno izmed voditeljic poročil na Vašemkanalu, počne veliko stvari. Kljub nabitemu urniku, zaradi katerega sevelikokrat domov vrača šele v poznih popoldanskih urah, pa jepripravljanje kosila oziroma večerje zanjo poseben obred. Ob kuhanjuse namreč sprošča, pri tem pa ji je v veliko pomoč tudi mož Saša, ki jotudi sam velikokrat preseneti s kakšno specialiteto.

Petra in Saša, ki ju ljubezen druži že tri-najst let, imata ob hitrem tempu življenja lemalo prostega časa. “Včasih je kuhanje tež-ko uskladiti z ostalimi obveznostmi, vendarče je volja, se da vse. Tudi Saša me veliko-krat preseneti s kosilom, tako da zanj nevelja stereotip, da moški ne znajo kuhati,”svojega moža pohvali zgovorna svetlolaska,ki je že skoraj desetletje povezana z mediji.Na takšno življenjsko pot pa vsekakor nikazala njena izbira študija, saj je Petra univ.dipl. ekonomistka. “Mene je vedno zanima-lo veliko stvari in kot mala punčka semimela zgled v svoji mamici, ki je bila pisarni-ška delavka. Tako sem se po končani eko-nomski šoli odločila za študij ekonomije,vendar pa me je potem življenje na srečopostavilo na prave tirnice, da delam tisto,kar me veseli,” pojasni Krčanka.

Odl ičOdl ičOdl ičOdl ičOdl ičen oken oken oken oken oku su su su su sin h itrin h itrin h itrin h itrin h itra pr ipra pr ipra pr ipra pr ipra pr ipraaaaavvvvvaaaaa

Svojo pot v medijih je pred približno os-mimi leti začela na novomeškem Vašem ka-nalu, kjer je delala kot novinarka in vodite-ljica novic, danes pa skrbi predvsem za do-bre odnose z javnostmi v kabinetu krškegažupana Franca Bogoviča. Že nekaj let je ak-tivna tudi v leskovškem kulturnem društvu,kjer se je lani premierno poskusila tudi vvlogi igralke. “Trenutno pripravljamo žečetrto igro, vendar pa sem se po temeljitempremisleku odločila, da v njej ne bom na-stopila. Mogoče bi bilo drugače, če bi imeldan 36 ur,” odkrito prizna Petra.

Polnjeni žepki so ena izmed specialitetnaše gostiteljice.

Petra in Saša se rada razvajata z dobro hrano.S takšnim aranžiranjem bi se lahkopohvalil tudi kakšen kuharski mojster.

Ker pa ima dan še vedno samo 24 ur, sezakonca Rep Bunetič trudita, da dobro izko-ristita vsak trenutek, ko sta skupaj. “Viken-di so samo najini, najraje pa jih preživljavazunaj, v naravi,” nam zaupa Petrin mož Sa-ša, ki prosti čas nameni tudi igranju nogo-meta in petju v cerkvenem zboru. Takrat sena njuni mizi ob kozarčku dobrega domače-ga vina velikokrat znajdejo tudi Petrini pol-njeni žepki, katerih prednost je poleg do-brega okusa tudi hitra priprava. “Papriko,paradižnik, česen, bučke in po želji tudikoščke mesa prepražimo na olivnem olju.Popopramo, dodamo sesekljano baziliko innariban parmezan. Na lističe razvaljanegalistnatega testa položimo tanke rezine pršu-ta in dodamo zgoraj omenjeni nadev. Vseskupaj zvijemo in pečemo približno 10minut na 170 stopinj Celzija,” nam receptza svojo specialiteto zaupa Petra. Za piko nai sledi še sladica v obliki kardinalskih hrušk,kuhanih v refošku, ki mu Petra doda še slad-kor, rum, cimetovo palčko in limonin sok.Skuhane hruške na koncu nadeva še zmešanico mletih orehov, ruma, sladkorja,

mleka in stepene smetane ter jih polije zostankom refoškovega sladkega soka. Obvsem tem pa naša tokratna gostiteljica nipozabila niti na primerno aranžiranje jedi,saj mora biti hrana po njenem mnenju pri-jetna tudi za oči.Besedilo in fotografije: An An An An Anja Kja Kja Kja Kja Kerinerinerinerinerin

priloga dolenjskega lista4040 DRUŽINSKI KOTIČEK

Ko kdo umre …

Tudi otroci se morajonaučiti soočiti s smrtjo

Pravni nasvet

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen časDelavec je sklenil pogodbo o za-

poslitvi za čas od 1. 1. 2008 do 31. 12.2008 zaradi začasnega povečanjaobsega dela. 30.9.2008 je prejel ob-vestilo delodajalca, da mu bo pogod-ba o zaposlitvi prenehala že 31. 10.2008, ker se je obseg dela zmanjšal,s tem pa je prenehal obstajati razlog,zaradi katerega je bila pogodba skle-njena. Ali delodajalec ravna zakonito?

Pogodba o zaposlitvi se praviloma sklepaza nedoločen čas. Pogodba o zaposlitvi zadoločen čas se lahko sklepa le izjemoma, into samo v primerih, ki jih določa Zakon odelovnih razmerjih v 52. členu. Prenehanjepogodbe o zaposlitvi za določen čas ureja77. člen Zakona o delovnih razmerjih. Potem zakonskem določilu pogodba ozaposlitvi, sklenjena za določen čas, prene-ha veljati brez odpovednega roka s potekomčasa, za katerega je bila sklenjena, oziromako je dogovorjeno delo opravljeno ali s pre-nehanjem razloga, zaradi katerega je bilasklenjena. Pred potekom časa, za kateregaje bila sklenjena, pa lahko preneha na drugnačin, določen v 75. členu Zakona o delov-nih razmerjih, tj. če se stranki tako sporaz-umeta, z redno ali izredno odpovedjo, s sod-bo sodišča, s smrtjo delavca ali delodajalca– fizične osebe ali po samem zakonu. Nadrug način od navedenih pogodba o za-poslitvi zakonito ne more prenehati. V na-šem primeru je bila pogodba o zaposlitvi

sklenjena za določen čas od 1.1.2008 do31.12.2008. Na podlagi 1. odst. 77. členaZakona o delovnih razmerjih bi ta pogodbaprenehala z iztekom časa, tj. 31.12.2008.Pred iztekom tega časa bi lahko prenehalana podlagi 2. odst. istega člena, in sicer zredno odpovedjo iz poslovnega razloga. Obredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi izposlovnega razloga pa je delavec upravičendo odpovednega roka po 92. členu Zakonao delovnih razmerjih in odpravnine po 109.členu istega zakona, če ima ob prenehanjupogodbe o zaposlitvi več kot eno leto nepre-kinjene delovne dobe pri delodajalcu. Da bipogodba o zaposlitvi prenehala na podlagi1. odst. 77. člena Zakona o delovnih razmer-jih s prenehanjem razloga, zaradi kateregaje bila sklenjena, bi moralo biti v pogodbi ozaposlitvi določeno, da je sklenjena za častrajanja povečanega obsega dela. V našemprimeru pogodba o zaposlitvi ni bila skle-njena za čas trajanja povečanega obsegadela, ampak za čas od 1.1.2008 do 31. 12.2008. Povečan obseg dela je v pogodbi ozaposlitvi naveden le kot razlog za skleni-tev pogodbe za določen čas. Ta pa mora bitinaveden v vsaki pogodbi o zaposlitvi za do-ločen čas, sicer je pogodba nezakonita. Zatoje po mojem mnenju ravnanje delodajalcanezakonito.VVVVVanananananja Vja Vja Vja Vja Vizjakizjakizjakizjakizjak, , , , , univ. dipl. pravnicaZSSS Območna organizacijaDolenjske in Bele krajine

”Uživajte srečne dni, zakajživljenje je le trenutek.”

Marguerite YourcenarV družinah pogosto poskušajo otroke za-

ščititi pred razmišljanjem o smrti tako, dase o tem pojavu minljivosti v hiši prepro-sto ne govori. A to ni prav. Tudi otroci semorajo naučiti soočiti s smrtjo in jo na neknačin, ki je primeren za določeno starost-no obdobje, skušajo tudi sprejeti.

Pojasnite otroku samo tisto, kar lahkorazume in na način, ki ga lahko razume.Preveč zapleten odgovor namreč otroka lah-ko samo zmede. Prav je, da se z otrokom osmrti pogovarjate in ga spodbujate, da vampostavlja vprašanja, na katera sam ne naj-

de odgovorov. Nikakor ni potrebno, da o tejtemi spregovorite kar tako, brez vzroka.Kadar pogovor v družini nanese na to temoali kadar družino pretrese tragedija, pa jevsekakor prav, da v tistem trenutku boleči-ni in žalosti namenite dovolj prostora inčasa. Na vsa vprašanja odgovarjajte otrokupreprosto in predvsem natančno. Pazite nato, da vaši odgovori niso pretirano čustvenoobarvani.

Pogovor z otrokom lahko začnete s temoo minljivosti, tako da mu razložite, da vse,kar živi, nekoč tudi umre. Ljudje se rodijo,živijo svoje življenje in potem nekega dneumrejo. Vse, kar živi, mora enkrat umreti.Tako pač deluje narava. Tudi živalskemu inrastlinskemu svetu minljivost ne prizanaša.Smrt je le kruta realnost in pred otroki je

ne moremo skriti. Pri razlagah se nikar neposlužujte olepševanj. Razlaga o smrti sfrazami, kot so “Stric je šel na dolgo poto-vanje” ali “Babi je zaspala in sedaj spi”,lahko pri otroku vzbudi strah pred potovan-jem ali spanjem. Ker se stric ne vrne tudipo zelo dolgem času in ker se babi “pred-olgo” ne zbudi, se bo morda otrok teh po-javov (potovanja, spanja) začel bati, ker nipovsem prepričan, da se on pa vendarle bovrnil s potovanja in se bo zjutraj zbudil, kobo zvečer zaspal.

Spodbujajte otroka k temu, da bo izrazilsvoje občutke, in ga poslušajte. Nato mupomagajte te občutke raziskati in jih razu-meti. Zagotovite mu, da mu boste pri tempomagali, in mu pojasnite, da tudi samitežko preživljate izgubo ljubljene osebe.Povejte otroku, da je tudi vam zelo hudo.Pojasnite mu, da smo vedno, kadar nekdoumre, žalostni, jezni in zmedeni, da velikojokamo in da je vse to normalno in prav.Šele ko otrok vidi vaše žalovanje, sprejme,da je povsem normalno in zdravo, da odkri-to pokažemo, kaj dejansko čutimo ob izgu-bi. Namenite otroku toliko časa, kolikor gapotrebuje, da se spopade s šokom. Pomem-ben del “terapije” je tudi dotik. Zagotovitemu nadvse potreben občutek varnosti, kiga ob bolečini še toliko bolj potrebuje. Nepredvidevajte, da bo otrok izgubo kar neka-ko na svoj način prebolel. Če menite, dakljub vašemu razumevanju in podpori, kimu jo nudite, le predolgo preboleva smrt,poiščite zanj strokovno pomoč. To velja vprimerih, ko otrok za dlje časa izgubi zan-imanje za dnevne (prej zanj običajne) de-javnosti, ko zavrača prijatelje in igro, kadarse pojavi nespečnost, kadar doživlja preti-ran strah pred samoto, kadar se obnašatako, kot ni primerno njegovih letom, ka-dar se to pozna na učni uspešnosti in intere-su za šolsko delo in podobno.

Prav vsak otrok ob izgubi ljubljene osebezagotovo potrebuje razumevanje oseb, skaterimi živi in ob katerih se počuti varno.Skupaj z vami bo otrok svojo žalost podelilin prej, predvsem pa laže predelal. Spom-nite otroka na to, da se bo ljubljene osebe,ki je umrla, lahko večno spominjal in da muskupnih dogodkov, ki jih je doživel s to ose-bo, ne bo prav nihče mogel vzeti.MatMatMatMatMateeeeeja Pja Pja Pja Pja Peeeeetric,tric,tric,tric,tric,univ. dipl. pedagoginja

FO

TO

: T

. J:

G.

4141priloga dolenjskega lista

Tudi pozimi moramorastline dognojevati

VRTNARSKI KOTIČEK

“Rešilno zdravilo”Naša čustva se vsakodnevno menjajo,

precej podobno kot je na morju s plimo inoseko. Včasih pa je lahko čustveni val to-likšen, da nas pretrese. V teh trenutkih silahko na naraven način pomagamo umir-iti z Bachovim “rešilnim zdravilom”.

“Rešilno zdravilo” (angl. Rescue Remedy)je najbolj uporabljena mešanica Bachovihcvetnih pripravkov (češnjina sliva, maj-nik, nedotika, sončece, srobot). Uporab-ljamo ga na več načinov, in sicer v oblikikapljic, mazila in razpršila, predvsem kotprvo pomoč pri čustvenih in duševnihpretresih. Pomaga pri vseh oblikah nepre-dvidljivih pretresov in šokov, kot tudi ti-stih, na katere se lahko že prej pripravi-mo. Nedavna ameriška raziskava je znan-stveno potrdila, da je lahko ta mešanicacvetnih pripravkov dobra pomoč v stres-nih trenutkih, saj se oseba hitreje pomi-ri.

“Rešilno zdravilo” v nujnih primerihuporabljamo neposredno iz osnovne ste-kleničke oziroma kot razredčeno vodnoraztopino s kapalko neposredno na jezik.Že po dobre četrt ure lahko začutimo, daspet prihajamo k sebi in da se umirjamo.

Pripravimo si lahko rešilno stekleničko zvodno raztopino. To si pripravimo tako,da damo 4 kapljice koncentrata iz osnov-ne stekleničke v 30 ml stekleničko, napol-njeno z vodo, kateri dodamo še jedilno

žličko alkohola za boljšo obstojnost. Tolahko jemljemo 4 krat dnevno po 4 kap-ljice.

Nesreče, pa naj bodo to naravne ujmeali pa avtomobilske, v katerih smo soude-leženi, nas lahko v precejšnji meri pretre-sejo. Če ob tem uporabimo “rešilno zdra-vilo”, veliko hitreje “pridemo k sebi”, kotbi sicer.

Po drugi strani so tukaj različni družin-ski pretresi (ločitve, prepiri, nesoglasja,družinske drame), ki lahko močno priza-denejo nas in naše otroke.

Ko nas čaka kaj neprijetnega, kot jenaporen sestanek, sodniška razprava, iz-pit ali težka naloga, obisk zdravnika, zobo-zdravnika, operacija, se lahko že prej pri-pravimo prav s to cvetno mešanico.JJJJJAN KAN KAN KAN KAN Kozamerozamerozamerozamerozamernikniknikniknik, , , , , BFRP

Letos nam jo je vreme kar močno zagodlo; najprej smo imeli veliketežave zaradi toče, sedaj (na jesen) pa nas je že zgodaj presenetil

mraz. Morda pa bo konec jeseni in začetek zime takšen, kot mora biti?

Okenske in balkonske rastline, ki smo jihspravili v prezimovališče, zelo hitro odme-tavajo liste. To je posledica velikih temper-aturnih nihanj, ki so bila za naše rastlinezelo stresna. Sedaj moramo redno pobira-ti odpadlo listje in ga odstraniti, da se ne po-javi siva plesen. Odstraniti pa moramo tudicvetove, da ti ne gnijejo na rastlini.

Če še niste posadili spomladi cvetočihčebulnic, kot so tulipani, narcise, hijacintein še mnoge druge, je sedaj zadnji čas. Če-bulice se morajo namreč do nastopa mrazadobro ukoreniniti. Vrtnice v večini prime-rov še cvetijo, zato samo odstranjujemo od-cvetele cvetove. Ko pa bodo popolnoma pre-nehale, jih bomo zaščitili pred mrazom. Tostorimo tako, da jih obsujemo s prstjo pe-denj visoko. Novoposajene vrtnice pa zašči-timo še s smrečjem, posebno če se še nisodobro ukoreninile.

Marsikdo si je okrog hiše zasadil jesen-ske lepotice, kot pravimo mačeham, resi,encijanu, krizantemam. Te rastline nam scvetenjem podaljšajo jesen vse do zime.Vendar če hočemo, da bodo rastline boga-to cvetele, moramo zanje tudi skrbeti. Topomeni, da jih moramo redno zalivati indognojevati. Dognojujemo jih s tekočimgnojilom za cvetoče rastline. Dognojujemopa jih nekoliko bolj poredkoma kot poleti.

Encijan

Mačehe

Jesenska resa

Poleti smo jih dognojevali v tedenskih pre-sledkih, sedaj pa jih dognojujemo v 14-dnev-nih presledkih.

Sobne rastline bodo sedaj, ko smo začelistanovanje ogrevati, rasle bujnejše, zato jihmoramo redno oskrbovati. Rastline, ki cve-

tijo v zimskem času, dognojujemo v 14-dnevnih presledkih. Rastline, ki počivajo,pa dognojujemo enkrat mesečno. To je po-trebno zato, da rastline prezimijo v dobremstanju.Besedilo in fotografije: S l aS l aS l aS l aS l av kv kv kv kv ko Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgonec

FO

TO

: M

. Ž

.

priloga dolenjskega lista4242 BERITE Z NAMI

Borut Pahor: Nekropola

Spominsko romanje po krajih smrti

Za boljši jezik

KlicajKlicaj je končno levostično ločilo. To

pomeni, da:• ga pišemo na koncu povedi, ki se

torej začne z veliko začetnico in končas končnim ločilom (v tem primeru s kli-cajem);

• ga vedno pišemo takoj za zadnjobesedo v povedi (brez presledka).

PRAV: Tukaj smo, pridite sem! NAR-OBE: Tukaj smo, pridite sem !

Včasih pa ga pišemo tudi znotraj po-vedi.

1. Zanj se odločimo takrat, kadar ho-čemo bralca na nekaj ali nekoga še po-sebej opozoriti.

PRIMER: Že jutri (!) bomo nadaljevaliz delom.

2. Pišemo ga lahko na koncu čustvenoobarvanih povedi, ki so vrinjene.

PRIMER: Bili so – na srečo! – zeloprevidni.

Odločitev za klicaj mora biti skrbna. Vnagovorih ga sicer poslovni bonton ševedno dovoljuje, vendar je priporočlji-vejše zapisati vejico. Tako namreč de-luje nagovor prijaznejše.

PRIMER za uradno besediloNamesto Spoštovani gospod Kocjan!

Raje zapišimo Spoštovani gospodKocjan, … (v tem primeru nadaljujemojedrni del z malo začetnico).

PRIMER za neuradno besediloNamesto Draga prijateljica Jana! za-

pišimo raje Draga prijateljica Jana, …(nadaljujemo seveda z malo začetnico).I rI rI rI rI rena Pena Pena Pena Pena Poooootttttočar Počar Počar Počar Počar Papeapeapeapeapežžžžž

Kaj priporočiti v branje od knjižnih novostih, ki so v zadnjem časuprišle na knjižni trg, v času, ki ga zaznamujejo usihajoča moč jeseni,

vse krajši in hladnejši dnevi ter bližnji dan spomina na mrtve, ob temko iz dogajanja v literarnem svetu najbolj odmeva novica o novemNobelovem nagrajencu za literaturo?

Kot dober odgovor na vprašanje se ponu-ja knjiga Nekropola tržaškega slovenskegapisatelja, publicista in urednika Borisa Pa-horja. Knjiga je sicer prvič izšla že davnegaleta 1967, a je tako kot še marsikatero bra-nja vredno delo tedaj šla mimo pozornostijavnosti in literarne stroke. Po desetletjihpa se je delo zmagovito vrnilo na knjižni trgin z njo pisatelj v pozni starosti postajasploh najbolj znan še živeči slovenski literat

v svetu. Njegova veljava, potrjena z vrstomednarodnih nagrad in priznanj (omenimo,da je Boris Pahor prejemnik najvišjega fran-coskega državnega priznanja, reda legiječasti), sega že do te mere, da je bilo njego-vo ime večkrat med tistimi, ki se poteguje-jo za najuglednejšo svetovno literarno pri-znanje, Nobelovo nagrado za literaturo. Šeposebej odmevna je bila Nekropola letos vItaliji, kjer je bil italijanski prevod ena naj-bolj iskanih knjig, avtorju pa sta tisk in tele-vizija namenila neverjetno veliko pozorno-sti (pomislimo na siceršnji položaj našihrojakov v Italiji). Kleni in trdoživi pisatelj je26. avgusta praznoval 95. rojstni dan in vpočastitev tega visokega življenjskega jubi-leja je založba Mladinska knjiga poslala natrg jubilejno izdajo Nekropole, ki tako pri-haja med bralce pravzaprav kot knjižna no-vost. Po svoji vsebini in temeljnem sporoči-lu je primerno branje za razmislek v dne-vih, ko se spominjamo pokojnih in se bližezaziramo v minljivosti tega sveta.

Pisatelj je Nekropolo ob prvem izidu pod-naslovil kot pripoved. V knjigi, ki bi jo lah-ko opredelili tudi kot sodobni roman, nam-reč pripoveduje o svojih grozljivih izkušnjahiz treh nacističnih koncentracijskih tabo-rišč Natzweiler-Struthofa, Dachaua in Ber-gen-Belsna, v katerih je bil boj za preživetjezadnjih štirinajst mesecev druge svetovnevojne. Preživel je po srečnem naključju, sajga je neznan dobrotnik priporočil za tabori-ščnega bolničarja in mu tako vsaj za malen-kost olajšal strahote taborišč smrti. Pripo-ved teče kot obujanje spominov ob pov-ojnem obisku enega od teh taborišč, Strut-hofa v Alzaciji, kjer se je začela pisateljevataboriščna kalvarija. Nekdanje taborišče jebilo po vojni preurejeno v spomenik, nadnjim pa so uredili vsenarodno grobišče (ne-kropola), s čimer je Francija izkazala pietet-ni odnos do trpinov in žrtev nacističnih to-varn smrti, ne tako kot so v tistem času prinas, kot Pahor z grenkobo zapiše v knjigi,“zapostavljali tiste, ki so se vrnili iz uničeval-skih kolonij, še bolj pa tiste, ki te sreče nisoimeli … kakor da je kdo sklenil, naj jihponižanje, ki so ga doživeli, spremlja skoziživljenje, naj bo vžgano v njihova čela kakorštevilke, ki jih imajo naše žene tetovirane vlevi laket v spomin na Oswecim”.

Pisatelj s turisti hodi po “vinogradu smr-ti, kjer se je trgatev nadaljevala ne glede na

letni čas”, ob srečanju s spomeniško resta-vriranimi taboriščnimi barakami, kremato-rijem in pečjo, v katero so “polagali člove-ška polena”, ter z drugimi stavbami, “krajinašega umiranja”, pa mu vznikajo spominina življenje v tem in drugih nacističnih ta-boriščih, globoko podoživlja preživete stra-hote, se spominja sotrpinov in mučiteljevter se ob tem prevprašuje o naravi človeka,ki je sposoben ustvariti take kraje “absolut-nega zla”, o bogu, ki, če je bil temu le nemapriča, “ne pozna in ne more poznati razloč-ka med dobrim in zlim”, o značajih nekate-rih evropskih narodov (zanimiva je primer-java preživetvenih sposobnosti Slovencev inCiganov!), o množični odgovornosti za zlo-čin in skupni krivdi pa o etičnih vzgibih vzavesti posameznika ter o silni moči sebič-nosti in gona po preživetju. Vse to pisateljspleta z veliko literarno močjo v gladkotekočo pripoved, ki ob mnogih prepričljivoizrisanih podobah trpljenja, razčlovečenjain brezčutnega, organiziranega zla bralcazmrazi v dno srca, hkrati pa ta izvrstni lite-rarni tekst, posvečen spominu “ponižanihkosti”, prižiga plamenčke sočutnosti in vtemino sveta pripušča tudi nekaj žarkovupanja, da človek lahko tako uredi in spre-meni svet, “da bo v njem mogoče uresniči-ti več dobrih kakor slabih misli”.Milan MarMilan MarMilan MarMilan MarMilan Markkkkkele le le le ljjjjj

4343priloga dolenjskega listaZDRAVSTVENI KOTIČEK

Zdravljenje osteoporoze v Centruza medicinsko rehabilitacijoOsteoporoza je najpogostejša presnovna bolezen kosti, pri kateri se

zaradi zmanjšane mineralne kostne gostote in spremenjenezgradbe kosti bistveno poveča tveganje za zlom že pri manjšem padcuali obremenitvi. Vsaka tretja ženska in vsak peti moški, starejši od 60let, ima osteoporozo.

Bolniki z osteoporozo dolgo nimajo nobe-nih težav. Občasno imajo bolečine v hrbte-nici, vendar se te bolečine ne razlikujejo odtistih, ki se pojavijo zaradi starostnih spre-memb hrbtenice, ki so pogoste tudi pri sta-rejših ljudeh brez osteoporoze. Resnejšetežave se pojavijo šele ob zlomih. Do tehpride že ob manjših telesnih obremenitvah,kot so dvigovanje lažjih bremen, padec naspolzkih tleh, močnejši objem, spremembatelesnega položaja ali celo med kašljanjem.Najpogostejši zlomi zaradi osteoporoze sozlomi v zapestju, v prsnem in ledvenemdelu hrbtenice ter zlomi stegnenice. Zara-di zlomov vretenc pride do značilne spre-membe oblike hrbtenice in do zmanjšanjatelesne višine. Pomembno je vedeti, dazlom vretenca velikokrat ne povzroči hujšihbolečin in ga ugotovimo šele na rentgen-skem slikanju hrbtenice. Zaradi zloma steg-nenice je velikokrat potrebna operacijaoziroma vstavitev proteze v kolčni sklep.Okrevanje je dolgotrajno in zahtevno. Kotposledica zloma pa velikokrat nastopi tuditrajna telesna okvara.

Dejavniki tveganja za nastanek osteo-poroze so zgodnja menopavza (pred 45.letom starosti), dedno nagnjenje k osteo-porozi, nepravilno delovanje spolnih žlez in

žlez z notranjim izločanjem, uživanje do-ločenih zdravil, nizka telesna teža (pod 60kg) in druge bolezni, ki povzročajo osteo-porozo.

V začetni fazi osteoporozo odkrijemo le zmeritvijo mineralne kostne gostote. Toopravimo s posebnim aparatom, t.i. denzi-tometrom, ki deluje na osnovi dveh vrstrentgenskih žarkov. Preiskava je zanesljiva,hitra, neboleča in neškodljiva. Med preiska-vo izmerimo mineralno kostno gostoto vobmočju ledvene hrbtenice in kolka ter vnekaterih primerih v področju zapestja.Merjenje opravimo vedno pred začetkomzdravljenja in nekajkrat med zdravljenjem,da ocenimo uspešnost le-tega. Meritve naj-pogosteje ponavljamo po enem letu ali letuin pol, pri nekaterih bolnikih pa še v daljšihčasovnih obdobjih. Pri bolnikih, ki se zdravi-jo z glukokortikoidi (Medrol), meritveponovimo že po šestih mesecih.

Osteoporozo lahko povzročijo tudi neka-tere druge bolezni oziroma stanja, zatopred začetkom zdravljenja opravimo tudidoločene laboratorijske preiskave. Če sum-imo, da je že prišlo do zloma vretenc, opra-vimo tudi rentgensko slikanje hrbtenice.

Na podlagi denzitometrije, laboratorij-skih in rentgenskih izvidov ter na osnovi po-

datkov, ki jih dobimo v pogovoru s pacien-tom, in zdravniškega pregleda se odločimoza najprimernejšo obliko zdravljenja oziro-ma preprečevanja osteoporoze.

Za zdravljenje poleg drugih zdravil ob-vezno uporabljamo preparate vitamina D vkombinaciji s kalcijem. Za katero zdravilose zdravnik odločil, je odvisno od starosti,spola, sočasnih bolezni in drugih težav, kijih ima bolnik. Učinek zdravil je brez pravil-ne prehrane in telesne aktivnosti manjšioziroma ga sploh ni. Zato sta pravilna pre-hrana in telesna aktivnost zelo pomembnipri preprečevanju in zdravljenju osteo-poroze.Danilo RadošeDanilo RadošeDanilo RadošeDanilo RadošeDanilo Radošević, vić, vić, vić, vić, dr. med.,specialist interne medicinevodja Centra za medicinskorehabilitacijo, Terme Dolenjske Toplice

NNNNNe ke ke ke ke ka ta ta ta ta ter ih dušeer ih dušeer ih dušeer ih dušeer ih duševn ihvn ihvn ihvn ihvn ihm om om om om ottttte ne ne ne ne nj vj vj vj vj vse vse vse vse vse ve če če če če č

10. oktober na pobudo Svetovne federa-cije za duševno zdravje od leta 1992 naprejobeležujemo kot svetovni dan duševnegazdravja. Namenjen je predvsem osveščanjuin obveščanju javnosti o pomenu duševnegazdravja ter ustrezni skrbi zanj. Kot opozarjapredsednik društva Ozara Slovenija mag.Bogdan Dobnik, so nekatere duševne mot-nje, na primer depresija in anksiozne mot-nje, v porastu. Mladi doživljajo vse več raz-ličnih stisk in psihosocialnih težav, zaradivse večjega deleža starostnikov so v porastutudi različne oblike demence. Zaradi najraz-ličnejših pritiskov iz okolja, vse večjih priča-kovanj in zahtev družbe, nestabilnih social-nih in gospodarskih razmer, klimatskihsprememb in z njimi povezanih groženj ternegotove prihodnosti pa je zelo izpostavljenstresu vsak posameznik. Mnogi zaradi navi-dez brezizhodne situacije posegajo po alko-holu in nedovoljenih drogah ali pa svoje živ-ljenje predčasno končajo s samomorom.

Duševno zdravje je še vedno na robu druž-benega zanimanja. Ljudje, ki trpijo zaradiduševnih motenj, pa so prepogosto prezrtiin pozabljeni. Številni izmed njih nimajo za-gotovljenega dostojnega življenja, soočajo sez najrazličnejšimi družbenimi predsodki, spomanjkanjem vpliva nad sprejemanjemodločitev o lastnem življenju, pogosto pa sooropani tudi osnovnih državljanskih pravic.

Po besedah mag. Bogdana Dobnika sizato v društvu vseskozi prizadevajo v javno-sti odkrito govoriti o temah, ki so povezanez duševnimi motnjami in duševnim zdrav-jem. “Zavedemo se, da se teh tem mnogiizogibajo celo v zasebnih pogovorih. Zaraditega je veliko naših aktivnosti usmerjenih vdestigmatizacijo in detabuizacijo duševnihmotenj.”TTTTT. J . G. J . G. J . G. J . G. J . G.....

FO

TO

: T

. J.

G.

priloga dolenjskega lista4444 MODA

Modna jesenska mavricaKomaj smo si oddahnili od počitniškega poležavanja, že smo se znašli

pri pobiranju pridelkov z naših vrtov in pospremili naše otroke vvrtec, šolo … Že smo tudi pri pregledovanju in načrtovanju jesensko-zimske garderobe za vso družino. Kaj bomo uporabili iz prejšnjih sezon,kaj s svojo domiselnostjo dopolnili, da bodo vsi člani družine občutilijesensko romantiko tako v naravi kot v lastni opravi? Morda bo izbiragarderobe lažja in boljša, če vam ponudimo nekaj smernic, ki naj bodores zgolj pripomoček k že zastavljeni lastni kreaciji, v kateri naj bi sepočutili kar najbolje. Seveda pa poleg vizualne podobe ne pozabimotudi na pašo za oči in čudeže, ki bodo še bolj greli našo notranjost.

Letošnja modna jesen nam ponuja velikomehkih in naravnih materialov iz bombaža,svile, lanu, konoplje, različne volne in kaš-mirja. Jesenske kreacije, v katerih se bodoprepletale kombinacije s tvidom, karom, ža-metom, deftinom in bodo začinjene z ele-ganco iz prefinjenenih tkanin s svetlečimiefekti, aplikacijami in dodatki, bo najti privseh starostih in spolih. Tisti, ki v mrzlihdneh prisegajo na pletenine, si bodo umis-lili pletenino, pod katero bodo lahko obleklisrajco ali bluzo, ki se okrog vratu zaveže spentljo; krila iz pletenin so bogatejša, zvo-nastega kroja ali položena v gube, dopolnje-na z volani. Če je bilo moškemu še včerajnedopustno obleči pod klasičen suknjič in

elegantne hlače na rob pleteno jopico, je taletos naravnost zaželena.

Veliko je asimitrije povsod: na krilih, blu-zah, plaščih, oblekah. Cvetlični vzorci so seiz pomladno-poletne garderobe preselili tu-di na jesensko-zimsko. Klasična eleganca inšportno udobje bosta v ospredju še naprejv črno-belih kreacijah, čokoladnih odtenkih,kraljevsko modrih, rdečih in borovo zelenihpa vse do iz že znanih iz pretekle sezone vi-joličnih tonih, pa naj gre za obleko, čevlje alimodne dodatke. In ne pozabite na klasičniškotski karo, njegove izpeljanke, naj gre zakrilo, suknjič, hlače, pulover, plašč, čevljeali torbico.

Klasične puli ovratnike bodo dopolnjevalitudi t.i. “rolka” ovratniki, ki bodo včasihsegli do pasu, ramena bodo zravnana, širo-ka, visoko dvignjena in bodo malo korigiralapostavo ter poudarila vitek pas. Tako ženskikot moški svet bo svojo garderobo obogatils pasovi, ki so lahko usnjeni ali iz istega bla-ga kot hlače, krilo, obleka, in pokrivali, vseod klobuka do barete, ki se lahko ponovijov istem odtenku kot temeljni kosi garde-robe. Prav tako bodo tudi rokavice več kotsamo koristne, saj bodo lahko usnjene, niz-

ke ali visoke čez komolce in vseh modnihbarv čudovit dodatek k vašemu stilu. In tudidodatki iz krzna, tako za ženske kot za mo-ške, niso pozabljeni.

Občutite v teh mrzlih dneh milino innežnost, ki vam jo ponujajo vaši najbližji, kiso skupaj z vami odeti v različne stile,mavrično-jenske barve, različnih materia-lov, vzorcev, potiskov in ki imajo vsak svo-jo jesensko domišljijo, s katero poskrbite zavidez in telo.Mag. Dr Dr Dr Dr Dragica Maragica Maragica Maragica Maragica Marttttta Sa Sa Sa Sa Stttttererererernadnadnadnadnad

4545priloga dolenjskega lista

OVEN – Godilo vam bo, če boste v središčupozornosti. Čeprav boste običajno zelo do-bre volje, bodo prijetno počutje skalile črnein mračne misli. Nekaj več poslovnega uspe-ha čaka ovne, ki delajo v trgovini. Več pozo-rnosti posvetite športu!BIK – Zelo dovzetni boste za tuje vibracije.Na delovnem mestu boste prevzemali nasetuja bremena ali pa se boste obremenjevali znapakami drugih. Če ne boste nočesar storilizase, vas bosta mučila nespečnost in slabapetit.DVOJČKA – V novembru se boste bolj zana-šali na druge kot pa nase. Tuja mnenja innasveti bodo za vas zelo pomembni. Večinadvojčkov bo v svoje življenje vnesla manjšespremembe in več pozornosti posvetilasvojemu videzu.RAK – Pogosto se vam bo zdelo, da svojegaživljenja nimate pod nadzorom in da drugiodločajo namesto vas. Preden sprejmetepomembno poslovno odločitev, pretehtajtevse možnosti. Odnos s partnerjem se poča-si izboljšuje.LEV – Novembra se boste v svoji koži od-lično počutili. Radi boste zahajali v družbo inuživali v sklepanju novih znanstev. Na de-lovnem mestu boste morali biti od 14. naprejbolj dejavni. Naj vam ne bo škoda časa zanove poslovne izzive!DEVICA – Na delovnem mestu vas čakajonapeti in stresni trenutki. Vaša pričakovanjabodo zelo visoka. V krogu prijateljev bosteveč pozornosti posvetili le tistim, od katerihsi boste obetali kakršno koli korist. Komuni-kacija z domačimi naj bo bolj konstruktivna.TEHTNICA – Nekaj več dela čaka le teht-nice, katerih delo je povezano z market-ingom. Vsi ostali pa boste imeli več prostegačasa za dejavnosti in osebe, ki so vam blizu.Mnoge tehtnice bodo obrnile nov list in seznebile nezdrave razvade.ŠKORPIJON – Okolico bodo vaše komuni-kacijske spodobnosti presenetile. Zlahkaboste navezovali stike, znali pa se boste tudipošaliti na svoj račun. Na delovnem mestuboste zlahka kos vsem preprekam in pastem.Previdno z denarjem!STRELEC – Čeprav vam ne gre tako slabo,boste novembra našli kup stvari, zaradi kate-rih boste s svojim življenjem nezadovoljni.Na delovnem mestu se ne obremenjujete zmalenkostmi. Samski strelci boste v dilemi –gre za prijateljstvo ali ljubezen?KOZOROG – Na delovnem mestu bostezlahka pometli s konkurenco. Ker bo odnoss partnerjem postal bolj topel in romantičen,boste s svojim osebnim življenjem veliko boljzadovoljni kot v preteklih mesecih. Sedaj jepravi čas, da se posvetite kakšnemu športu.VODNAR – V novembru bo vsa vaša pozor-nost osredotočena na delo in kariero. Pazite,kako branite svoja stališča in kako se doka-zujete. S preveč agresivnim pristopom lahkozapravite vse možnosti. Partnerjeva pomočbo zelo dobrodošla.RIBI – Poslovna situacija bo stabilna in usp-ešna. S sodelavci se boste odlično razumeli.Družina in prijatelji bodo potisnjeni na stran-ski tir. Mnoge ribe ne bodo imele ne časa inne energije, da bi svoje zasebno življenjespravile v red.

“Megla in mraz – oh,zaščiti je treba obraz!”Za svojo lepoto je treba poskrbeti v enaki meri kot za zdravje. Kako

tudi ne, saj je pri negi telesa in duha v tem stresnem vsakdanjikutreba slediti tudi vremenskim razmeram in ostalim zunanjim vplivom.In največji zmagovalci na tem področju smo, ko gre bolj za preventivokot kurativo. V poplavi kozmetičnih izdelkov je danes potrebno poznatiposamezne podrobnosti, ki nas obvarujejo pred uporabo škodljivihizdelkov za ohranjanje zdravja telesa. Slednji namreč lahko povzročijoodvisnost kože od preparatov, ki stanje izboljšujejo le kratkoročno. Zatonobena previdnost ni odveč, znanje o osnovah za odkrivanje naravnelepote, za vzdrževanje katere potrebujete nesporne kozmetičnepripravke, pa vedno priročno.

Obraz, ki je najpomembnejši del telesa inje najbolj izpostavljen ter nenehno vsem naočeh, želimo ohraniti svež dolgo časa. Po-memben korak je gotovo čiščenje, ki pa je ce-lovitejše od vsakodnevnega umivanja. Zara-di številnih delcev, ki nas napadajo iz okolja,so dobrodošla čistila, ki jih uporabljamo z alibrez vode, po potrebi vsaj dvakrat dnevno. Znjimi naj bi kožo nežno očistili in jo hkratizaščitili pred takojšnjim vdorom ponovnihnečistoč. Seveda vsi preparati optimalnoučinkujejo šele s pravilno prehrano in velikogibanja na svežem zraku (veliko kisika). Vvsakem primeru bodite pozorni pri izbiripravega čistila glede na vaš tip kože (normal-na, suha, mešana, mastna), saj lahko upora-ba napačnega kvečjemu škodi. Pri tem so

pomembne naravne sestavine (zelišča, sad-je, čaji, olja, vitamini), ki naj bi jih kakovost-nejši izdelki vsebovali.

Ne pozabimo na nego okoli oči, saj se obi-čajno lepota izraža prav okoli njih. Tam jekoža zelo tanka in občutljiva, stalno v giba-nju, zato zelo hitro pokaže znake utrujenosti(zabuhlost, temni kolobarji, gubice). Njenokrhkost lahko zavarujete s posebnimi negov-alnimi pripravki, ki naj bi bili dermatološkoin oftamološko testirani (zlasti za tiste, kiimajo bolj občutljive oči ali nosijo kontaktneleče). Izvlečki iz cvetnih ter oljčnih listov inrastlinskih zrn lahko blagodejno osvežijo,napnejo in osvetlijo predele okoli oči, leprave je potrebno izbrati (glede na tip kožein s pomočjo strokovnjakov, če sami tega nepoznamo dovolj). Nekatere pripravke seuporablja dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer)zgolj z nanosom, spet druge redkeje in s hi-trejšim učinkom (posebne maske, ki jih ponekaj minutah odstranimo).

Mlajši naj iščejo med kolekcijami za pre-ventivno nego pred staranjem, tisti pri štiri-desetih učvrščevalne kolekcije za zrelo kožo,generacije starejših pa naj zaradi hormon-skih sprememb in neizogibno poslabšanekondicije kože posežejo po kolekcijah za ak-tivno nego po petdesetem letu starosti.

Telo je prostor, v katerem preživimo vsesvoje življenje, zato moramo uživati v skrbizanj. Poznavalci priporočajo ukvarjanje stelesom skozi vse leto, pa naj gre za športneaktivnosti ali vzdrževanje lepote s pomočjonajrazličnejših kozmetičnih pripravkov, ki gabodo zaščitili tudi pred zunanjimi vplivi.

Kakor koli, le eno je pomembno: skrb zaohranjanje zdravja in popolnega ugodja. Inspet vam bodo vsi zavidali!Mag. Dr Dr Dr Dr Dragica Maragica Maragica Maragica Maragica Marttttta Sa Sa Sa Sa Stttttererererernadnadnadnadnad

priloga dolenjskega lista4646 KRIŽANKA

111110. Ž iv ina nagr0. Ž iv ina nagr0. Ž iv ina nagr0. Ž iv ina nagr0. Ž iv ina nagradna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankaaaaa

Pravilna rešitev 9. Živine nagradne križanke se, brano vvodoravnih vrsticah, glasi: STANDARD, POLAVDER, OSPRED-JE, ZC, TRANS, NANNI, IK, ANDI, UNA, VI, KASAČ, KANTINA,PREDPASNIK, JIVE, LUKRECIJ, ANANAS, OBVOLD, HEKLA,NA, SRAB, ŠT, INVALID, KITICA, SI, MIL, EKOTIP, MICHELIN,VARICE, OKAMNINA.

Sponzor tokratne križanke je Zlatarna Aura iz Novega mesta sposlovalnicami na Glavnem trgu 19, v BTC centru, v TC Hede-ra v Bršljinu in na Zadružni v Črnomlju, ki podarja praktičnenagrade v vrednosti 40, 30 in 20 evrov.

Pravočasno smo prejeli 233 rešitev devete Živine nagradne kri-žanke. Podjetje Krka, d.d., s Šmarješke ceste 6 v Novem mestupodarja praktične nagrade naslednjim izžrebanim reševalcem: TatjaniMikec iz Stične, Barbari Lipold iz Grosuplja in Faniki Selak izŠentjerneja.

Nagrajencem čestitamo!Rešitve tokratne križanke pošljite do ponedeljka, 17. novembra,

na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, na pisem-sko ovojnico pa pripišite “10. Živina nagradna križanka”. Ovojni-co brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbouredništva v Novem mestu.

10. Živina nagradna križanka

Če boste izžrebani, potrebujemo vaš podpis, da se strinjate zobjavo osebnih podatkov.Ime: .........................................................................................Priimek: .....................................................................................Naslov: ........................................................................................................................................................................................................Podpis: ........................................................................................

4747HOROSKOP

4848 KRIŽANKA