Živa, februar 2009

22

AKTUALNO

AKCIJSKA

PONUDBA BATERIJ!

Dva kompleta baterij za

slušni aparat za ceno

enega.

(akcijska ponudba velja do

13.03.2009)

33priloga dolenjskega listaVSEBINA

Na naslovnici:Pust v KostanjeviciFotografija: Tanja Jakše Gazvoda

Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto d.o.o., časopisno založniška družba

Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mestoOdgovorna urednica Dolenjskega lista: Jožica DornižRačunalniška izvedba: Igor RustjaCena oglasov: cela stran 1.380,00 €, pol strani 710,00 €,četrt strani 370,00 €, osmina strani 190,00 €Tisk: SET, d.d., Vevška c. 52, LjubljanaNenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.

priloga dolenjskega lista

Zadnje čase pogosto slišim, da smo za krizo in recesijokrivi kar novinarji, ki zgodbe na to temo preveč

napihujemo. Novinarji so vedno prikladni krivci za raznetežave, čeprav se bojim, da je v tem primeru hujše kot

pišemo. Tisti, ki vidijo širše in dlje, pravijo, da krizi šenismo prišli do dna. Nekateri, npr. zaposleni v javnih

službah, so kljub temu bolj varni, čeprav jim grozizmanjšanje regresa in plač, množica tistih, ki dela v

zasebnem sektorju in so celo v času rasti prejemali slabeplače, pa se sedaj ne upa niti oglasiti, boji se, da izgubi šeto, kar ima. Prav ti delavci bodo spet najbolj tepeni. Kje je

denar iz časov debelih krav? Pri delavcih ga ni, niso gabili deležni takrat, ko je bila rast visoka, danes pa morajoprav oni najdražje plačevati posledice napačnih odločitev

elite. Po eni od raziskav gospodarskega in socialnegarazvoja se je od leta 1995 do leta 2005 v državah

Evropske unije povečal bruto družbeni proizvod zapribližno 36 odst., a hkrati se je povečalo tudi število

revnih. Revnih naj bi bilo skoraj 40 odst. ljudi, med njimipa so se znašli tudi tisti, ki so zaposleni, pa jim njihova

plača ne omogoča dostojnega življenja. Kje je tu evropskasocialna država? Prevelike razlike v bogastvu med ljudmibodo povzročale vedno večje konflikte, tržna logika nimamorale, kot kaže je nimamo niti ljudje. Nekateri misleci

zaradi tega vidijo področje etike kot ključno za nadaljnjirazvoj človeštva.Kaj se v dogaja v družbi, zelo hitrougotovijo zdravniki. V kriznih časih se poveča obisk

pacientov, ki zaradi stiske, npr. pred izgubo zaposlitve alipritiskov na delovnem mestu, zbolijo. Vendar duševne

stiske ne gre enačiti z duševno motnjo ali boleznijo,duševno stisko namreč lahko doživi vsakdo, tudi otroci.Pomembno je, da imamo takrat nekoga, na katerega se

lahko naslonimo, pri tem je zelo pomembna družina.Psihiater Peter Kapš je v pogovoru za Živo povedal, da so

ljudje različno občutljivi in ranljivi in tudi vzroki zapsihične motnje so različni. Nekdo, ki veliko in dolgo

dela, vendar najde v tem zadovoljstvo, ne bo izgorel. Pravtako bo človek, ki ima dobro samopodobo, lažje kos

vsakdanjim težavam in se bo znal postaviti zase. A zasamozavest je potrebna prav osebna varnost, ki jo daje

služba.K sreči so med nami ljudje, ki so pripravljeni pomagati

tistim, ki se znajdejo v stiski. V nedavni akcijiDolenjskega lista so bralke in bralci glasovali za 54

dobrih ljudi z našega območja, 10 najbolj srčno dobrihljudi smo nagradili in predstavili v časopisu. To so ljudje,ki ne silijo v ospredje, ki pomagajo zato, ker mislijo, da jetako prav, da je to njihova človeška dolžnost. Ni jim mar,

kaj pravijo drugi, pomembno jim je, kaj čutijo v srcu.JoJoJoJoJožica Doržica Doržica Doržica Doržica Dornižnižnižnižniž

Bogatiin revni

4–5 Z duševno stisko se lahko sreča vsakdo6 O času za čaj in klepetu z vsebino7 Samo 5 minut krize,

pa droge ne bi nihče poskusil!8–9 Ležanje na plaži z možgani na off …10–11 Toliko rok – pa vseeno dobri krofi!12 Meljejo ajdo od blizu in daleč13 Ne teče le cviček, ampak tudi voda!14 V desetih letih trikrat športnica leta15 Pesmi njegovega življenja16 Izletni denar dal za primež17–33 Posebna priloga34 Niz se nadaljuje s številko 635 Andrejeva mama36 Skrb za ustno higieno ter preventiva

zobnih obolenj pri psih in mačkah37 Razcvet belokranjske rap glasbe38 Iz fanta še nekaj bo39 Preprosto, a s pozornostjo do družine40 Razvade imajo sladek začetek

in grenak konec40 “Pet plavih” kot zakoniti razlog

za odpoved pogodbe o zaposlitvi41 Petunije v novi preobleki41 Vrba42 Knjiga, napisana na pragu smrti42 Prazniki43 Premagajte utrujenost44 “GAUDEAMUS IGITUR” spet v živo45 Takojšnja pomladitev45 Horoskop46 Križanka

priloga dolenjskega lista44 AKTUALNO

Stisk čedalje več

Z duševno stisko se lahko sreča vsakdoMarsikdo takrat, ko se govori o

duševnem zdravju, zamahnez roko in pravi, da se to njega takoali tako ne tiče. A vendar se zduševno stisko lahko sreča vsak-do, ne glede na izobrazbo, druž-beni položaj in starost, in kadarkoli. Strokovnjaki pravijo, da je tehstisk čedalje več. Področje du-ševnega zdravja je izredno široko,soočanje z njim ni nikoli enostav-no, je večplastno in se dotika raz-ličnih ravni človekovega življenja.A ne gre enačiti duševne stiske zduševno motnjo oziroma bolezni-jo, denimo depresijo, shizofrenijo,bipolarno motnjo razpoloženja,demenco …, ki zahtevajo tudizdravljenje.

Prvi, pri katerem ljudje iščejo pomoč, jeponavadi osebni, splošni oziroma družinskizdravnik, ki lahko predlaga zdravljenje vsvoji ambulanti ali (če je potrebno) obiskspecialista psihiatra. Nekaterim je lažjepomoč poiskati pri nevladnih organizacijah,tretji pa se najprej obrnejo na svetovalce,duhovnike in celo zdravilce.

OtrOtrOtrOtrOtroci in noci in noci in noci in noci in nj ihoj ihoj ihoj ihoj ihovvvvve se se se se st iskt iskt iskt iskt iskeeeeeVečina otroških stisk je odraz še povsem

normalnega odziva odraščanja in razvoja vstiku z lastnim telesom in duševnostjo terokolico, je dejala pediatrinja Jolanda Pa-

vec - Repše iz novomeškega zdravstvene-ga doma. “Pri različni starosti otrok so sti-ske različne, odvisne od pestrosti življenj-skega doživljanja, značaja in temperamen-ta otroka ter njegove stopnje razvoja.”

Na eni strani ima danes večina otrok sicerdobro oskrbo in urejeno življenje, na drugipa se vse hitreje srečujejo s številnimi zahte-vami življenja, ki do njih niso prijazne – zgod-nja vključitev v vrtec, veliko informacij innasprotujočih si vplivov iz okolja … Otrok, kiraste v ljubečem in spodbudnem okolju,dobro razvija svoje sposobnosti. Njegovtelesni, čustveni in psihični razvoj vodi v sa-mostojno življenje odraslega človeka. “Če jeotrok preobremenjen ali zanemarjen, so nje-gove sposobnosti prilaganja pod vpliviogrožujočega okolja premajhne. Prevzematimora odgovornosti, ki jih še ne more in nesme ali pa še ni opremljen z znanjem in moč-mi zanje. Pojavijo se odstopanja od pričako-vane dosežene stopnje razvoja zdravja inobnašanja. Stiska otroka se kaže v nemiru,razdražljivosti, apatičnosti, pa tudi v znakihtelesnih bolečin ali različnih za okoliconerazložljivih oblikah vedenja. Manjši kot jeotrok, bolj se stiske odražajo na nek splošennačin, večji otrok pa že zna povezati okoli-ščine, ki so ga spravila v neko stanje,” je de-jala Pavec-Repšetova.

Starši se ponavadi nanjo obrnejo zaradiotrokovega nemira, nočnih mor, kasnejše-ga doseganja razvojnih mejnikov ali situ-acije, ki jih je spravila v velik strah. “Tu jepotrebno prepoznati in preprečiti ogro-žujoče dejavnike ter včasih celo umaknitiotroka iz zanj ogrožujočega okolja. Včasih

težav ne moremo pozdraviti. Določenetežave in motnje so namreč odraz prirojeneali pridobljene otrokove motnje razvoja alibolezni, ki huje omeji zdravje in sposobno-sti prizadetega, za družino in okolico papredstavlja kronično težavo. Včasih to priodraslem pomeni invalidnost in nezmož-nost samostojnega življenja, zdravljenje prispecialistih za duševno zdravje in pomočširše skupnosti.”

Večina stisk v otroški dobi je k sreči pre-prečljiva oziroma premagljiva s pozitivnimispodbudami in dobrim, lepim ravnanjemnas odraslih. S povečevanjem znanja, veščinin dobrega odnosa v ožjem in širšem okoljuzagotavljamo večje telesno, čustveno inpsihično zdravje nas vseh, je še pridalaJolanda Pavec - Repše.

VVVVVrrrrrni l se je sni l se je sni l se je sni l se je sni l se je st rt rt rt rt rah prah prah prah prah pre de de de de db rb rb rb rb rezposelnosezposelnosezposelnosezposelnosezposelnost jot jot jot jot jo

Vsako obdobje življenja prinaša drugeizzive, a občutek, ko se z njimi ne znamo aline moremo več spoprijeti, je podoben. “Psi-hične obremenitve na delovnem mestu soodvisne od številnih dejavnikov - od zahtev-nosti dela, človeka in njegovega značaja tervarnosti zaposlitve, ki se seveda med saboprepletajo. Varnost zaposlitve danes posta-ja vse bolj pomembna. Zanimivo je, kako sose v zadnjem letu spremenile razmere.Nedolgo tega delavcu na Dolenjskem ni bilotežko dobiti službe in ljudje so bili velikobolj sproščeni. Strahu pred brezposelnost-jo, ki je bil tako močno prisoten še v devet-desetih letih minulega stoletja, ni bilo, sedajpa se je ponovno vrnil,” meni specialistmedicine dela Zdenko Šalda iz Zdravst-venega doma Trebnje.

Pediatrinja Jolanda Pavec - Repšeopozarja tudi na škodljive vplivetelevizije in vsem dostopnegasvetovnega spleta.

Specialist medicine dela Zdenko Šalda:“Duševne stiske se navzven kažejo tudikot glavobol, bolečina v trebuhu,povišan utrip srca …”

Zlata Dragan je povedala, da se vpredprazničnem času na Ozarinopisarno za svetovanje obrne precej večljudi.

55priloga dolenjskega listaAKTUALNO

Pri zahtevnosti dela, ki ga ljudje oprav-ljajo, so nekatere stvari navidez lahko zelozahtevne, pa vendar za delavca ne predstav-ljajo velike psihične obremenitve, in obrat-no. “Za kirurga, ki opravlja operacijo, bi lah-ko rekli, da je vrhunec psihičnih obremeni-tev, a temu ni vedno tako. Na drugi strani panam da misliti primer, ki na videz ni pred-stavljal nobene posebne psihične obreme-nitve, a se je izkazalo povsem drugače. Predleti so v neki tovarni starejšega delavca, ki jeopravljal težko fizično delo, zaradi slabšegazdravstvenega stanja premestili na delovnomesto vratarja. Vse lepo in prav. Delavec paje čez nekaj časa prišel k meni in mi povedal,da na novem delu ne vzdrži in si želi nazaj.Razlog je bil, da so ga v vratarnici obiskova-li bivši sodelavci in se z njim pomenkovali.On je imel strogo navodilo, da tega ne smepočeti, starim kolegom pa se ni upal zamer-iti. Čeprav je to za koga nerazumljivo, se jeznašel v veliki duševni stiski. Starega okoljaje bil vajen, delo je bilo sicer težko, a se je ssodelavci dobro razumel. Na videz preprostazahteva, da v vratarnici ne sme imeti gostov,je zanj predstavljala izjemno težko psihičnoobremenitev,” pravi.

V zadnjem času pa se vse več govori opsihičnem nasilju na delovnem mestu alimobbingu. “Marsikdo si pod tem predstav-lja le šikaniranje zlobnega šefa, a gre za ve-liko širši in večplasten pojav. Spomnim sedelavca, ki je potožil, da so ga sodelavcisistematično zasmehovali, mu grozili invsako najmanjšo napako takoj zatožili pred-postavljenim,” je med drugim povedalŠalda na podlagi izkušenj. Če gre za resne-jše stiske, ki niso rešljive v okviru njegoveslužbe, delavca napoti k njegovemu osebne-mu zdravniku, da ukrepa naprej. Naj prida-mo, da za pregled pri specialistu psihiatrunapotnica ni nujno potrebna.

DobrDobrDobrDobrDobrodošle neodošle neodošle neodošle neodošle nev ladnevladnevladnevladnevladneo ro ro ro ro rganizac iganizac iganizac iganizac iganizac ij ej ej ej ej e

Marsikomu je prvo pomoč ob duševnistiski lažje poiskati v enem od številnihprogramov pomoči ljudem v težavah. VNovem mestu delujeta enoti Ozare, nacio-nalnega združenja za kakovost življenja, inŠenta, slovenskega združenja za duševnozdravje, oba pa sta namenjena tako ljudems težavami v duševnem zdravju ali v dušev-ni stiski kot njihovim svojcem. S svojimiprogrami se vsaj na Dolenjskem dopolnju-jeta, tako ima Ozara pisarno za informira-nje in svetovanje ter stanovanjsko skupino,Šent pa dnevni center.

“Naša stanovanjska skupnost, v kateri jepet oseb, je stara sedem let. V njej so ljud-je s težavami v duševnem zdravju, ki potre-bujejo pomoč pri bivanju in organiziranjuvsakdanjega življenja ali pa le pomoč priprehodu v samostojno življenje,” je pove-dala Zlata Dragan, vodja novomeške Oza-rine enote, ki jo redno mesečno obiskuje od25 do 30 ljudi. Eni se vključujejo v skupineza samopomoč, ki omogočajo ljudem s te-

Psihologinja Amina Nur poudarja, da sečlovek v stiski praviloma ne znajde,zato potrebuje pomoč in podporo.

žavami izmenjavo izkušenj in iskanje reši-tev, drugi se nanje obračajo le za individu-alno osebno pomoč, tretji pa se vključujejov prostočasne dejavnosti – ustvarjalnedelavnice, športne dejavnosti, pohode, iz-lete … Obžaluje, da je tako nizek odstoteksvojcev, ki se vključujejo v programe, na-menjenih zanje. “Težave se namreč dotak-nejo tudi ostalih članov družine in prav oniso tisti, ki lahko pomembno vplivajo na hi-trejše okrevanje in vključevanje v življenje.Temu pa velikokrat svojci niso sami kos.”

Slednje je poudarila tudi Amina Nur, vod-ja Šentovega dnevnega centra v Novem me-stu. Kot univerzitetna diplomirana psiholo-

ginja specialistka izvaja tudi individualnabrezplačna svetovanja za posameznike indružine. “Na nas se zadnje mesece obračaveliko posameznikov, ki so ostali brez službe.Človek, ki je kar naenkrat ostal doma in ne-uspešno piše le prošnje, gotovo doživlja ve-like stiske - izgublja samospoštovanje, nižjaje njegova samopodoba, kar se pozna tudi priodnosih v družini. Pomembno je, da se čimbolj ohrani trdnost družine. Zavedati semoramo, da je vsaka težava poleg psihološketudi sociološka in materialna. Zato želimočloveku celostno pomagati in pri tem sode-lujemo s centrom za socialno delo, zavodomza zaposlovanje in zavodom za zdravstvenovarstvo. Vzpostavili smo močno socialnomrežo, ki vključuje različne izobraževalne,športne, ustvarjalne, prostočasne in kulturedejavnosti,” je naštevala. Tako njihov dnevnicenter, ki ga vsak dan obišče okoli 30 ljudi,pomeni veliko več kot le prostor za kakovost-no preživljanje časa ali prostor, kjer dobijopodporo, gre tudi za zmanjševanje osam-ljenosti in sklepanje novih prijateljstev.

Amina Nur z zadovoljstvom ugotavlja, daobisk pri psihologu, psihiatru ali v eni odnevladnih organizacij za pomoč pri težavahv duševnem zdravju v družbi ni več tabu, aše vedno tisti, ki pomoč poiščejo, raje toskrivajo. “Opažam, da višje izobraženi obduševni stiski prej poiščejo nasvet, ostali sena nas obračajo predvsem zaradi socialneali materialne pomoči. Želela bi, da bi priljudeh postalo samoumevno, da ob stiskahpoiščejo pomoč!”

Tudi če si zlomiš nogo, greš zdravniku,kajne?Besedilo in fotografije:MoMoMoMoMojca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršič

priloga dolenjskega lista66 ZANIMIVOSTI

Jana Murgelj, lastnica Čajarne

O času za čaj in klepetu z vsebinoLastnica Čajarne, prvega nekadilskega lokala v novomeškem starem

mestnem jedru še v času, ko ni bilo protitobačnega zakona, 30-letnaNovomeščanka Jana Murgelj, se kljub številnim oviram, pred katere jopostavljajo dan za dnem, v mestu trudi ponuditi več kot zgolj skodelicočaja. Kot ekonomistka se zaveda, da bi najbrž lažje shajala, če bi odprlapub in vrtela Saško Lendero, a ekonomska logika pri njej ni v prvemplanu, četudi jo na to opomni vsaka položnica ob koncu meseca.

Tudi sama si zna vzeti čas za svoj čaj.

Jana Murgelj

Staro Grilovo hišo, prvo pri mostu, v ka-teri je bilo pred drugo svetovno vojno čev-ljarstvo, po njej pa krojač, je po denaciona-lizaciji, ko so jo vrnili lastnikom, kupil njenoče. Temeljito so jo obnovili in jo sprva od-dajali v najem. Ideja, da bi študentka eko-nomije, zaposlena v računalniškem podjet-ju v prestolnici, tam odprla lokal, se je raz-vijala s spoznanjem, kako neizprosen jetempo življenja v prestolnici, medtem ko jenjej ljubo, prijetno, malo mesto, v kateremje odraščala, ponujalo drugačno dimenzijobivanja. Pred tremi leti se je odločila začajarno – ne po naključju. Čaja ne ceni lezaradi blagodejnih učinkov na telo (pomir-jajo, poživljajo in so dobri antioksidanti) - obnjih je odraščala že v družini, kjer so zeliščatudi sami nabirali, ampak ga povezuje zodprtostjo duha. Največja vrednost čaja jezanjo v tem, da si ljudje za čaj vzamejo čas.

Ob tem se jim trudi ponuditi prijetno indomačno okolje, ki ga je v pretežni meriuredila s prijateljicami. V lokalu posebenvtis pričarajo ohranjeni stari predmeti,nekdanja dragocenost hiše. “Prostor morašzačutiti, ne da ti vse izrišejo, kako bi moralobiti,” je prepričana. Njena nekonvencional-nost se kaže tudi pri opremi, saj zavračaustaljene kombinacije, kaj sodi skupaj. Čebi se odločala še enkrat, bi najbrž bolj pazi-la, prizna, da se ne bi tako omejila z ime-nom, saj ne nudi le čajev, ampak raznovrst-ne napitke in tudi sladice iz domače kuhi-nje.

I deIdeIdeIdeIdeje pr ihajajo tudije pr ihajajo tudije pr ihajajo tudije pr ihajajo tudije pr ihajajo tudiz gost iz gost iz gost iz gost iz gost i

Tudi sama si zna vzeti čas za svoj čaj brezjamranja, kako je to težko, če je v lokaluvčasih treba opravljati vse dela, od nataka-

rice, prodajalke, nabavnice do direktorice.Program, za katerega si prizadeva, da bi zdrugačno, neprofitno vsebino napolnil lo-kal, del tega je tudi trgovina s čaji in ekolo-ško pridelanimi izdelki, pripravlja z dru-štvom Vsemu kos. Pred kratkim so pričeliz novim semestrom dogajanja, med drugimob četrtkih pripravljajo večere jezikovnegaizražanja z Angležinjo. Jana napoveduje šeciklus predavanj o ekologiji, ezoteriki inzdravilnih zeliščih: “Rada bi, da obstajanekaj opcija, dimenzija bivanja, drugačna,kot je zgolj to, kakšen avto voziš in v kakš-ni hiši živiš.” Ideje, kaj vse bi še bilo mo-goče ponuditi v dolenjski prestolnici, ki boljkot po čemer koli slovi po prenapihnjenikulturi cvička, prihajajo kot gostje, včasihtudi z njimi, in če je vsebina neprofitna, zveseljem ponudi prostor lokala. V spodnjihprostorih Čajarne, ki jih je že zdaj mogočenajeti za strokovna srečanja ali zasebnezabave, bi rada v prihodnje odprla dnevnicenter za otroke, v katerem bi ponudila var-stvo otrok v popoldanskem času in ob kon-cu tedna, česar sedaj v mestu ni.

Še marsikaj pogreša tudi kot stanovalkav starem mestnem jedru, na primer parkir-na mesta in več razumevanja do gostov, kijih odganjajo tudi kazni zaradi nepravilnegaparkiranja v ulici proti Zupančičevemusprehajališču. A jo po drugi strani bodriopažanje, da se življenje s stanovalci v me-stno jedro kljub vsemu le vrača.Besedilo in fotografiji:I rI rI rI rI rena Nena Nena Nena Nena Nooooovvvvvakakakakak

77priloga dolenjskega listaZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

Izpoved Sandija Pogačnika

Samo 5 minut krize,pa droge ne bi nihče poskusil!

Sandi Pogačnik

Droge. Kaj to pravzaprav pomeni in kaj lahkonaredijo človeku v vsem spektru njihove moči,

od faze, ko dajejo človeku občutek in moč, da jezmožen narediti vse, do neizbežnega trenutka, koodvisnost terja svoj davek v dejanjih, ki jih sicerdrugače ne bi nikoli storil, vedo lahko resnično lezasvojenci ali še bolje: nekdanji odvisniki. Edentakšnih je tudi Sandi Pogačnik, ki se je septembra lanipo dveh letih in pol vrnil iz Reto centra v Italiji.

Kdor je poznal Sandija včasih in ga sreča sedaj, ne more verje-ti, da je to isti človek. 28-letni ekonomski tehnik iz Ribnice, ki jekljub bojazni, kako bo, ko se bo vrnil iz komune, samo mesec kas-neje že dobil zaposlitev in ima sedaj tudi že dekle, danes poznaodgovore na vsa svoja vprašanja – tista vprašanja, ki so ga - kljubtemu da je imel vse: dobre starše, prijatelje, dekle, ki ga je imelorado, izobrazbo in službo - vedno znova vračala v peklenski objemomame.

Vse skupaj se je začelo že v 6. ali 7. razredu osnovne šole. Takratse je prvič srečal z alkoholom, na prehodu iz osnovne na srednjošolo pa je začel že kaditi tudi marihuano. Do 18. leta, ko je posku-sil heroin in, kot pravi, zelo hitro “padel notri”, je jemal ekstazi,LSD in fetamine v kombinaciji z alkoholom. “Dolgo sem samemusebi lagal in si nisem hotel priznati, da sem odvisen,” pravi. Večkratje “kriziral”, kot pravijo odvisniki obdobju, ko skušajo živeti brezdroge. Takšna obdobja so trajala od dveh pa tudi do štirih mese-cev, a so se končala vedno enako: zmagala je droga.

D rD rD rD rD rug č loug č loug č loug č loug č lovvvvve ke ke ke ke k“Kdor droge še ni poskusil in bi samo za pet minut občutil, kar

občutijo tisti, ki so v krizi, se droge ne bi nikoli dotaknil,” je pre-pričan. Vendar pa je žal tako, da se ljudje pogosto kaj naučimo lena svojih napakah. Tudi Sandi to dokazuje. “Tistim, ki me pozna-jo, lahko pokažem, da je upanje, da lahko zaživijo drugačno živ-ljenje, le s svojim življenjem - s tem, kako sedaj živim,” pravi. Pritem misli predvsem na svoje prijatelje. Želi jim, da bi se rešili drog,a na podlagi lastnih izkušenj ve, da jih samo z besedami ne bomogel prepričati. “Vsak se mora sam odločiti,” pravi.

Tudi takrat, ko je še iskal pozabo za vse svoje težave v drogi, jevedno govoril, da morajo s tem nehati. “Sedaj pa jim lahko najboljpomagam tako, da jim pokažem, da sem drug človek,” pravi. Vkomuni, za katero se je odločil v eni iz niza kriz, ki jih je imel, insicer v trenutku, ko ga je preplavilo spoznanje, da tako ne morein tudi noče več živeti, je namreč v prebiranju svetega pisma na-šel odgovore na vsa svoja vprašanja in tudi na najpomembnejše: včem je smisel njegovega življenja.

Sam je pred tem poskusil že vse, vendar pa mu ni pomagalo nič:ne pripravljenost staršev, da mu pomagajo, ne pogovori s psihologiin psihiatri in tudi ne samo njegova želja, da preneha. Zato je tudiprešel na metadon, mu pa je bilo potem, kot pravi, še slabše. Obisko-vanje metadonske ambulante v Kočevju bi imel zato danes v slabemspominu, če ne bi prav tu srečal fantov iz Reto centra. “Pogled mije pritegnilo dejstvo, da gre za krščansko komuno, v kateri ni ne drogne alkohola in ne cigaret,” se spominja. Letak je zato spravil v de-narnico, od koder ga je nato še velikokrat vzel. Vzel ga je namreč

vsakič, ko mu je bilo hudo – tako vse do trenutka, ko se je nekočopogumil in poklical na letaku zapisano telefonsko številko.

Sandi je v začetku tega meseca o svoji izkušnji govoril na priče-vanju v evangelijski cerkvi v Novi Gorici na srečanju s starši odvis-nikov. Tovrstna srečanja so namreč pomembna. “Mama si ni ho-tela priznati, oče še manj,” pravi Sandi o tem, kako so se njegovistarši spoprijemali z dejstvom, da je njihov sin odvisnik. Danes,ko vidijo, kako zelo drugačen, boljši človek je, so pripravljeni tudiposkusiti razumeti in sprejeti tisto, kar je Sandija tako zelo spre-menilo. Zato hodijo tudi na srečanja, ki so Sandiju v veliko pomoč.Sicer je prepričan, da je danes že tako močan, da ga nič več nemore pripraviti do tega, da bi spet posegel po drogah, a ob zaveda-nju, da se bo moral proti skušnjavi boriti še dolgo, če ne mordacelo vse svoje življenje, previdno dodaja: “Tako bo, vse dokler bomverjel v Boga in odrešenika Jezusa Kristusa.” Zato, da njegove verene bi nič omajalo, pa potrebuje pomoč ljudi, ki podobno razmišlja-jo. Našel jo je med člani evangelijske cerkve Beseda evangelija vKočevju, kakor hodi na bogoslužja in proučevanja svetega pisma,pa tudi na rekreacijo. Tudi to se mu namreč zdi pomembno. Strinjase, da mlad človek, ki se ne ukvarja s športom in nobeno drugodejavnostjo, prej poseže po mamilih.Besedilo in fotografija:M. LeskM. LeskM. LeskM. LeskM. Leskooooovšekvšekvšekvšekvšek-S-S-S-S-Svvvvveeeeettttteeeee

priloga dolenjskega lista88 POGOVOR

Peter Kapš, psihiater

Ležanje na plaži z možgani na off …Psihiater Peter Kapš v svoji ordinaciji v Bršljinu dobro zaznava razmere in spremembe v družbi. Kriza

vpliva tudi na duševno zdravje ljudi. V ambulanti se hitro vidi, katero podjetje je zašlo v krizo. Ko sečlovek ne zna in ne zmore primerno odzvati na pritiske vsakdanjega življenja in zaide v stisko, mu je trebapomagati. Kako? Kdo?

V čakalnici je ena stena pobarvanarumeno, v vaši ordinaciji pa oranžno.Zakaj?

Zato, ker se bolje počutim, če je okoljebolj barvito. Za barvno opremo prostorovsem poskrbel sam. Če je vse belo, se po-čutim omejenega.

Torej izbor barv nima kakšnega višje-ga pomena.

Ne. Čeprav so barve pomembne za iz-ražanje določenih občutij. Oranžna namedeluje energetsko pozitivno.

Kako se kriza odraža na duševnemzdravju ljudi?

Vzroki za psihične motnje so različni.Vzrok stresnim stanjem so lahko neke zu-nanje krizne situacije. Krizna situacija ješirok pojem, lahko je to neka splošna krizav družbi, ki nekatere posameznike boljprizadene kot druge, lahko pa je to osebnakriza, ko človek zboli za hudo boleznijo,doživi prometno nesrečo, izgubi bližnjega.Vse take krize tako ali drugače vplivajo na

psihično stanje. Nanje se človek lahko od-zove zdravo, normalno ali pa tudi ne, lahkose pokažejo znaki duševne motnje. Velikstres je za človeka tudi izguba dela ali padegradacija na delovnem mestu. Tudi obtem se skoraj vsi odzovejo z nekimi psihič-nimi simptomi, a ni nujno, da so to tudi du-ševne motnje. Razliko lahko ugotovi le stro-kovnjak. Nekateri ljudje so zaradi struktureosebnosti bolj ranljivi, pri njih se duševnemotnje pojavijo prej kot pri drugih.

Imata pri tem vlogo tudi introvertira-nost in ekstravertiranost?

Le delno, ampak pri tem ne gre za to, dabi bil introvertiran človek bolj ranljiv kot ek-stravertiran. Problem je le v tem, da bointrovertiran človek težje poiskal pomoč,imajo pa introvertirani bolj razvito sposob-nost samoobvladovanja.

Kdo lahko najprej in najlažje ugotovi,da je s človekom nekaj narobe, in kakoukrepati v takem primeru? Lahko pri-zadeti to sam ugotovi?

Običajno najprej opazijo spremembenajbližji, svojci. Človek, ki ima zaradi stre-sa duševne težave, spremeni svoje vedenje,postane nemiren, nestrpen, vzkipljiv, raz-dražljiv, skratka živčen, postane nespečen,izgubi tek, se ni sposoben normalno pogo-varjati. To opazijo tisti, ki so največ z njim.Lahko to opazi tudi sam, a potrebuje zuna-njo potrditev, potrebuje nekoga, ki mupove, da se z njim nekaj dogaja.

Vendar je to težko povedati.Je, vendar najbližji tudi najmočneje čuti-

jo te spremembe in so tudi najbolj zaintere-sirani, da se človeku pomaga, da poiščepomoč.

Duševni bolniki so v okolju stigmati-zirani, kar velja tudi za njihove družine,zato se ni enostavno odločiti za obiskpsihiatra.

Če ima nekdo ob stresu psihične težave,še ne pomeni, da je duševni bolnik. Obsta-ja precej stigem do kroničnih duševnihbolnikov. Vendar se simptomi duševnihmotenj, če traja stres dovolj dolgo, razvije-jo pri vsakem človeku. Tedaj ga je treba nato opozoriti, mu povedati, da je v stiski in dase z njim nekaj dogaja. Ko prizna, da imatežave, je treba skupaj z njim poiskati raz-loge.

Vendar prav simptomi, ki jih kažečlovek v stiski, v družini pogosto povz-ročijo le konflikte in odtujenost, pre-pire, sovraštvo in celo nasilje.

Takrat, ko se ljudje v družini niso zmožnipogovarjati. Zato je naloga “zdravega” čla-na družine, da spodbudi pogovor, da je boljtoleranten do prizadetega. Ne pričakovati,da bo prizadeti začel pogovor. Jaz, ki semmiren, sem zainteresiran, da ti nisi siten.

Pritiski na delovnem mestu in stres sose v zadnjih dvajsetih letih precej poveča-li. Kako se to odraža v duševnem stanjuljudi, kako to zaznavate psihiatri?

V zadnjih petnajstih letih, kar delam kotpsihiater, se je spremenila družba v celoti.To, kar menedžerji označujejo s poveča-njem produktivnosti, kar pomeni, da je do-ločeno število posameznikov v enakemčasu naredilo več. Če je prej tisoč ljudi na-redilo petdeset tisoč avtomobilov, zdaj pajih manj kot tisoč naredi sto tisoč, je jasno,da to ne gre vse na račun boljše organiza-cije dela, ampak na račun posameznika, kimora več in hitreje delati, mora vložiti večenergije. Ker so se pojavile naprednejše

99priloga dolenjskega listaPOGOVOR

tehnologije, je delavec ob večji količini delatudi mentalno in psihično bolj obremenjen.Zaradi tega je precej več psihičnih težav,povezanih z delom, kot prej.

Je sam pritisk na delovnem mestuvzrok za določene psihične motnje alipa le impulz, ki vzpodbudi do tedaj skri-to motnjo?

Težko vprašanje. Vedno je vprašanje, kajje bilo prej. Dejstvo je, da se na enake pri-tiske različni ljudje odzivajo različno. So panekatere travme, ki pri vseh ljudeh povz-ročijo motnje – izguba partnerja ali izgubaotroka, kar je najhujši stres. Ni človeka, kibi se na to odzval le z običajno potrtostjo,praviloma je v teh primerih potrebna po-moč drugih ljudi.

Danes je zelo popularna beseda mo-bing (šikaniranje).

Da, zadnji čas se o mobingu veliko govori,kar pa ne pomeni, da je to nekaj novega.Gre za psihične pritiske na delovnem me-stu. Nadrejeni silijo podrejene, da delajoprekomerno, da delajo nekaj, kar sicer ninjihovo delo, da počnejo stvari, ki so v na-sprotju z njihovo vestjo, posledica pa solahko tudi psihične težave prizadetega.

Pogosto je vzrok za šikaniranje nadelovnem mestu ljubosumje nadrejene-ga ob dobrem delu podrejenega in strahpred tem, da ga bo podrejeni izrinil.

Tako je. Tu so svoje naredile tudi druž-bene spremembe. V prejšnjem sistemu jebila hierarhija jasna in vezana na delovnodobo. Vsak je vedel, da bo nadomestil šefa,ko bo šel ta v pokoj, naslednji najstarejši intako naprej. Taka hierarhija je bila druž-beno sprejemljiva, v tem sistemu pa jepovsem spremenjena. Če si moj konkurent,bom jaz pozoren na vsako tvojo napako inbom vse nesel na ušesa šefom. Tako ni večmedsebojnega zaupanja in prijateljstva medsodelavci.

Se v vaši ambulanti pozna, da je vnekem podjetju kriza?

Seveda. Tedaj se povečajo pritiski nazaposlene. Gre za tihe grožnje o odpušča-nju, pojavi se negotovost. Nekoliko bolj ran-ljivi ljudje tedaj že iščejo pomoč, najprej priosebnem zdravniku, ki jih napoti k psihiat-ru ali kam drugam.

Pa znajo naši zdravniki splošneprakse prepoznati duševno motnjočloveka v stiski?

Mislim, da zelo dobro. Gre za osebnezdravnike, ki dobro poznajo svoje pacientein praviloma živijo v istem okolju.

Ima zdravnik, ko pride k njemu člo-vek, ki ga boli želodec, dovolj časa, dazazna tudi duševno motnjo?

No, pri duševni motnji je to težje ugotovi-ti kot pri angini, ko rečeš, naj odpre usta, inpogledaš. Tudi osebni zdravnik si mora tedajvzeti več časa za pogovor. To obvladajo šeposebno tisti, ki izhajajo iz prejšnjega siste-ma in so bili tako imenovani obratni zdravni-ki, ki so skrbeli za skoraj vse zaposlene v

neki večji tovarni in so jih tudi zelo dobropoznali, poznali so tudi njihovo okolje.

Kdaj pride do izgorelosti? Le kadarčlovek preveč dela ali so vzroki drugje?

Izgorelost je psihična reakcija človeka napraviloma dolgotrajno nezadovoljstvo inneizpolnjena pričakovanja na delovnemmestu. Ne izgorijo ljudje, ki zelo veliko inzelo dolgo časa delajo, a v delu najdejo za-dovoljstvo. Do izgorevanja pride pogostopri ljudeh, ki pomagajo drugim ljudem, kise razdajajo, pa pri tem ne dobijo dovoljzadoščenja, pri tem ne občutijo zadovoljst-va, sreče in potešenosti.

Kakšno vlogo imata tu pohvala inpriznanje?

So ljudje, ki potrebujejo zunanjo pohvalo,drugi to poiščejo v sebi. Nekdo bi bil vsakdan rad na televiziji. Vsi potrebujemo ob-čutek, da dobro delamo.

Kako na duševno zdravje vplivata po-čitek in dopust?

Jaz mislim, da mora človek imeti vsak dannekaj dopusta, nekaj časa, ki ga posvetisebi. Ob tem se spočije in nabere energijoza naslednji dan. Če tega ne uspe vsak dan,so zelo pomembni konci tedna ali kratkinekajdnevni dopusti, ko človek dela nekaj,kar rad počne, a to ni vezano na službo,ampak na stvari, ki ga izpolnjujejo. Pomem-bno je tudi bivanje z ljudmi, ki jih ima najra-je. Za nekoga je pravi dopust izpolnjen zizrazito telesno dejavnostjo, za drugega paje to ležanje na plaži z možgani na off in …Pri izgorelosti je včasih dovolj, da človek

najde neko zadovoljstvo izven delovnegamesta, da se sprosti, ker je očitno, da se takčlovek ne zna sprostiti. Zelo pomembna jetudi samopodoba. Človek, ki ima dobro sa-mopodobo, ne more izgoreti, tak se bo tudiznal postaviti zase tudi v primeru mobinga.

Nekateri pa poiščejo izhod v drogah.Starejša generacija je za sprostitvene

namene oziroma za umik iz okolja, ki povz-roča pritiske, uporabljala alkohol, mlajši sezatekajo pogosteje k marihuani ali k dru-gim nelegalnim drogam. Mehanizem je po-doben – gre za umik pred situacijo, ki pred-stavlja pritisk, za beg pred odgovornostjo,poskus olajšanja tesnobe …

O zdravem načinu življenja in zdraviprehrani za zdravo telo lahko zvemovse, o skrbi za zdravo duševnost pa nič.Kako poskrbeti za zdravje v glavi?

Precej lahko storimo sami. Pomembna jeustrezna socialna mreža, da si najdemo večdobrih prijateljev, partnerstvo in družina, vkateri razvijamo dobro komunikacijo, dasproti razrešujemo stiske, ki se v nas nor-malno in v življenju stalno pojavljajo, ne dase to v nas nabira, da to tlačimo vase, vsedokler nas stiske ne začnejo obvladovati.Pomembno je tudi telesno zdravje, da se vsvojem telesu dobro počutimo. To je dobrapodlaga za dobro psihično počutje. Po-membno je tudi izobraževanje na vseh po-dročjih življenja. Bolj ko obvladujemo vsa-kodnevne zahteve, boljša je naša samopodo-ba, bolj obvladujemo stres.Igor VIgor VIgor VIgor VIgor Vidmaridmaridmaridmaridmar

FO

TO

GR

AF

IJI:

I.

VID

MA

R

priloga dolenjskega lista1010 NA KRAJU SAMEM

Toliko rok – pa vseeno dobri krofi!

“So kroglice dovolj čvrste?” preverjaHelena.

Rezanje, tehtanje in oblikovanje kroglic – veliko rok je zato, da vsaka od njih malovadi.

Vminulih dneh, ko so okrognorele maškare in je naši

družbi zagospodaril Pust, smo jihpojedli na milijone. Najbrž ne pre-tiravam. V pekarnah jih pečejo potekočem traku in kupimo jih lah-ko vsak dan, a tistega sladkasto-maščobnega vonja, ko se v kozicicvrejo domači krofi – tega si nemoremo kupiti. Lahko pa si gapričaramo sami, če se lotimo pri-prave krofov, krapov, bobov alikrafeljcev.

“Pri stepanju testa je dobrodošla pomoč,” pravita Helena Mrzlikar (zadaj) in BertaGrmek (desno).

Krafeljce je pekla tudi moja mama, zatomi ta beseda še danes v spomin prikličepričakovanje, vonj po domačih krofih in mojprvi poskus s cvrenjem finega kvašenegatesta. Moje izdelke so takrat s slastjo pojed-li le prašiči, za kar bo mama zdaj prvič iz-vedela …

Zgornja zgodba je jasno opozorilo, da se,če imamo vsaj malo pameti, o peki krofovnajprej podučimo. Krof je namreč enostavnareč samo takrat, ko se ga lotiš z zobmi, spečilepo okrogle in ravno prav zarjavele, hkratipa tudi dobro prepečene lepotce pa ni eno-stavno. Še zlasti, ker krofi ne smejo imetilukenj in ker morajo imeti lep bel venček.

Šla sem na tŠ la sem na tŠ la sem na tŠ la sem na tŠ la sem na tečaječaječaječaječajPa sem šla na tečaj, ki sta ga v novome-

ških prostorih Združenja Naša vas pri-pravili dve prekaljeni mojstrici – Berta

Grmek, strokovna moč iz kuhinje v Zdravili-šču Dolenjske Toplice, in Helena Mrzlikar,poznavalka zdrave priprave hrane. Nekajteorije nikoli ni odveč, če ne drugega, je

treba poznati vrste moke in različne maščo-be, da izberemo pravo.

Da bi dobili okusne in lepe krofe, je tre-ba imeti poleg sestavin, znanja, izkušenj inrecepta veliko volje, vsaj tri ure časa inpomočnika, ki nam bo stal ob strani. “Otroknikar ne odganjajte stran, moža pa še po-sebno ne,” bi moralo pisati v vsakem recep-tu.

In zdaj zarIn zdaj zarIn zdaj zarIn zdaj zarIn zdaj zares !es !es !es !es !Da ne bo pozneje panike, si pripravimo v

globoko kozico s pokrovom za štiri prsteolja. Pripravimo še pladnje, na katere bomozlagali surove krofke, pladnje s prtiči zapečene krofe in penovko, s katero bomo vla-

1111priloga dolenjskega listaNA KRAJU SAMEM

Za konec še sladkorni posip. Zanjposkrbi Slava (levo), ki je pri peki vesčas desna roka Berti.

Še topli krofi nekoliko nad venčkomdobijo vbod in marmelado.

Eni v olje, drugi iz njega.

“Se lepo barvajo? Bo venček pravi?” ugotavlja Milena Košiček.

“So že dovolj pečeni?” z zobotrebcempreverja Alenka Zagorc.

gali krofe v olje in jih pobirali iz njega.Kakšen zobotrebec v bližini tudi ne boodveč – boste že videli, zakaj!

Za naše krofe, ki jih je skupaj ob strokov-ni pomoči pripravljala cela množica ženskihrok, je ključno število sedem – kot v Sneg-uljčici. Razbijemo sedem jajc, vzamemosedem rumenjakov, jih enega za drugimdodajamo v penasto umešanih 7 dekagra-mov masla in 7 dekagramov sladkorja.Dodamo še ščepec soli in vanilin sladkor.Na toplem pa medtem vzhajamo kvasec.

Osnova za krofe je kilogram mehkemoke, v katero zamesimo jajčno kremo,kvasec, kakšnega pol litra toplega mleka,nastrgano lupino ene limone in pol deciruma ali sadjevca. In zdaj se začne garanje,brez katerega pravih domačih krofov ni.Vse sestavine zamesimo v testo. Kot smovideli, to počnemo s kuhalnico, s katerostepamo testo po dolgem in počez, a ne navisoko, da ne vtepemo preveč zraka. Ko setesto loči od kuhalnice in sklede, ga stre-semo na prtič in neusmiljeno zrežemo na 8do 10 dekagramov velike kose, ki jih na trdipodlagi oblikujemo v kroglice.

ČudeČudeČudeČudeČudež pod pokrž pod pokrž pod pokrž pod pokrž pod pokrooooov kv kv kv kv koooooKroglice so že zametek krofa, vendar pa

morajo še prej na pladnje in na toplo, davzhajajo, kar po navadi naredijo že takrat,ko oblikujemo vse testo. Dokler naši pol-izdelki vzhajajo, v pokriti posodi segrejemoolje in ga preizkusimo s kepico testa. Čelepo zarumeni, je to znak, da lahko ogenjzmanjšamo in da se peka lahko začne!

Zajamemo sapo, dvignemo pokrovko,previdno vzamemo krof, ga obrnemo zzgornjo stranjo navzdol in ga s penovkospustimo v olje. In potem pričakovanje …Pod pokrito kozico se nekaj dogaja, mi pane vemo, kaj. Bodo krofi lepo narasli, bodonapihnjeni kot baloni? Po štirih minutahsledi prvi trenutek spoznanja. Pokrovko

odkrijemo in jih zagledamo – napihnjene indo polovice porjavele. Dotaknemo se jih narobu in jih prekucnemo na drugo stran. Šeštiri minute in prvi, slastni – tisti za neuča-kane otroke in moške – so ocvrti! Če nismoprepričani, jih pičimo z zobotrebcem. O, ja,dobri bodo!

In tako pridejo na vrsto vsi krofi. Za za-ključek jih odcedimo na papirnatih prtičih,nadevamo še z dobro marmelado in posipa-mo s sladkorjem. Zdaj pa naj le pridejo slad-kosnedi, iz domače ali tuje hiše!Besedilo in fotografije:BrBrBrBrBreda Dušič Goreda Dušič Goreda Dušič Goreda Dušič Goreda Dušič Gornikniknikniknik

priloga dolenjskega lista1212 NAŠA DEDIŠČINA

Adamljetov mlin v Čagoščah

Meljejo ajdo od blizu in dalečVČagoščah pri Temenici, ob potoku Bukovica, obratuje mlin, ki ga

ohranjata zakonca Adamlje. Kdaj točno so ga postavili, nihče ne ve,zagotovo pa ima večstoletno tradicijo. “Včasih je bilo v tej dolini, doVelikega Gabra, 14 mlinov, zdaj deluje samo še naš in v njem meljemopredvsem ajdo,” pojasni Vide Adamlje, ki ga je na to domačijo pripeljalaljubezen do žene Francke, pred desetletji se je namreč priženil h Grilovim.

Gospa Francka je morala že kot majhnadeklica poprijeti za delo v mlinu.

Letošnji mraz je Adamljetov mlin za tritedne odel v leden oklep.

Voda res postori najtežje delo, a brezbudnega očesa mlinarja VidetaAdamljeta ne more nastati dobra moka.

Franckin oče je pred drugo svetovno voj-no kupil to kmetijo, ki ga je tako kot še mar-sikaterega obiskovalca navdušila s tem, dastoji na samem, ob potoku. Kot strokovnja-ku s področja postavljanja mlinov je v njejvidel izziv, čeprav je že pred njegovim pri-hodom tam stal starejši mlin, ki so ga zakrajši čas pred prvo svetovno vojno ustavili,ker so na istem mestu zagnali elektrarno.A so jo kmalu ukinili, saj so ugotovili, dapoleti primanjkuje vode. Pravzaprav suhapoletja niso edino obdobje, ko ne morejomleti, kajti tudi zelo mrzle zime onemogo-čajo nemoteno delovanje. Letošnja je vnajbolj hladnem času kar za tri tedne mlinobdala z ledenim oklepom.

K nK nK nK nK nj im pr ihajajo šolarj ij im pr ihajajo šolarj ij im pr ihajajo šolarj ij im pr ihajajo šolarj ij im pr ihajajo šolarj i“Moja mama je v mlinu delala 40 let in že

kot majhna deklica sem ji morala poma-gati,” pojasni Francka Adamlje in prizna, datega dela nikoli ni opravljala najraje. Ševedno je slabe volje, ko jim kdo pripeljeslabo očiščeno ajdo, takrat morata s so-progom Videtom predihati ogromno prahuin zemlje. A zakonca Adamlje, ki sta že v

pokoju, sta se odločila, da mlina ne bostaopustila, zdi se jima škoda, da bi ga po to-likih letih ustavila. V primerjavi s sodobni-mi valjčnimi mlini njihov potrebuje veččasa, da zmelje enako količino žita, a rezu-ltat tudi ni primerljiv, saj je med mlinskimikamni zmleta moka bolj kakovostna, o tem,da se kar čuti, da je v njej tudi veliko večtruda in ljubezni, pa tudi ni treba izgubljati

besed. “K nam ajdo vozijo tudi od daleč, izKrškega, Dobrniča, iz vasi okoli VišnjeGore,” pojasnita gospodarja in pokažetavreče, kjer hranijo ajdovo moko. Tam zra-ven imajo še nekaj koruznega zdroba inkoruzne moke, ješprenja, ki nastane potem,ko stope obdelajo ječmen, in bele moke.

Tiste gospodinje, ki cenijo domače porek-lo in okus, niti slučajno ne bi posegle po in-stantni polenti ali žgancih, ki jih ponujajo vtrgovinah, rajši pridejo v Čagošče in si po-gledajo še mogočen mlin, kjer imajo kar dvapara mlinskih kamnov in stope. Tja pogostopripeljejo tudi izletnike in šolske skupine,saj taki objekti sodijo v poglavje zgodovineoziroma slovenske kulturne dediščine.

Ajdo zmelAjdo zmelAjdo zmelAjdo zmelAjdo zmelj ej ej ej ej ejo tr ikrjo tr ikrjo tr ikrjo tr ikrjo tr ikra ta ta ta ta tPri Adamljetovih vse delo opravijo mlin-

ski kamni ali stope, le za čiščenje žita sokupili poseben stroj, ki ga žene elektrika.“Da pridemo do dobre ajdove moke, je tre-ba najprej prečistiti zrnje. Zdaj, ko kmetježanjejo s kombanji, je vmes veliko zemlje inkamnov,” pojasni gospodar in omeni, daajdo največkrat s “pajklanjem” očistijo takoj

po žetvi. V mlinu pa jo najprej dajo na reše-to, potem pa svoje delo opravi še čistilnistroj. “Ko gre ajda enkrat v mlin, zemlje nemoremo več dobiti ven,” pojasni in doda, daiz 50 kilogramov ajde dobijo okoli 30 kilo-gramov moke, mlinska kamna pa jo mora-ta trikrat predelati.

Nekdaj je bilo od mlinarstva mogoče žive-ti, danes pa gre predvsem za ohranjanjetradicije. Gospod Adamlje omeni, da je glav-na mlinarica njegova soproga Francka, onpa nastopa bolj v vlogi vzdrževalca, kajtimlin, kot je njihov, zahteva veliko pozorno-sti. “Ker je že star in lesen, se večkrat zgo-di, da kaj pregnije, se zlomi ali kaj podobne-ga, in potem je treba to popraviti. Tudi 300-kilogramske kamne je treba vzdrževati, ponekaj mesecih postanejo čisto gladki in jihobdelam s posebnim kladivom,” pojasni inpokaže, kako zob časa stanjša mlinske kam-ne.

Medtem ko sta mlinarja kazala, kako močvode premika kamne, kakšna sita imajo,kako pridemo do ješprenja ipd., je v enemsistemu mlinskih kamnov že nastajala ajdo-va moka. Kdo ve, če se bo gospodinja, ki jobo uporabila za kakšne dobre ajdove žgan-ce, kdaj vprašala, kako je nastala in kako sose v mlinu trudili, da so prišli do nje.Besedilo in fotografije:JanJanJanJanJanja Ambrja Ambrja Ambrja Ambrja Ambrooooožičžičžičžičžič

(FO

TO

: B

. A

DA

ML

JE)

1313priloga dolenjskega listaNAŠI KRAJI

Koglo

Ne teče le cviček, ampak tudi voda!Koglo je znana dolenjska vinorodna gorica tik nad Šmarjeto. Čeprav

je grič z nadmorsko višino 440 metrov posut z zidanicami invinogradi ter lepa priložnost za zidaniški turizem, to še ne pomeni, dana Koglem ni ljudi, ki bi tam stalno živeli.

Antonija Povšič je vesela, da je naKoglo pritekla voda.

Preko 70 gospodinjstev je razpršenih pocelem hribu, tako da poštar verjetno nimaprav lahkega dela. Vikendašev pa je okrog130. Na Koglo vodijo vsaj tri poti: iz Šmar-jete preko Gorenje vasi, Sel ali pa iz smeriŠmarjeških Toplic. Vse so dolge okrog dva

Cerkvica sv. Lenarta

Koglo, znana dolenjska vinorodna gorica

kilometra, asfaltirane, delno vodijo po goz-du, zato so na njih pogosto pohodniki s pa-licami, zlasti gosti šmarjških Krkinih term.

Koglo se prvikrat omenja leta 1318 vklevevškem urbarju. Seveda ima na vrhucerkvico, in sicer sv. Lenarta, ki je sred-njeveška gotska stavba. Srednjeveške list-ine je sicer ne navajajo in v pisnih virih secerkvica prvič pojavi šele v 17. stoletju, tudiv Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske.Posvečena naj bi bila sv. Barbari. Cerkev, vkateri maše potekajo nekajkrat na leto, jebila pred leti obnovljena, že dolgo pa imaurejeno električno zvonjenje, česar je šeposebej vesela 70-letna Antonija Povšič,dolga leta mežnarica. Njihov dom namrečstoji tik pod cerkvico. “Bilo je kar naporno,trikrat na dan sem imela to skrb, pa je bilovčasih treba teči z njive, doma spustiti vseiz rok,” pravi Antonija, ki na Koglem živi že45 let. K Povšičevim se je primožila iz bli-žnje vasi in če česa, ji dela na kmetiji in vdružini s štirimi otroki ni nikoli zmanjkalo.“A saj sem vedela, kaj me čaka,” pove odkri-to in doda, da je sedaj res dobro, ko je privsaki hiši avto. Njena snaha, ki se je ob na-šem obisku ravno odpravljala v službo vnovomeško Krko, je poveala, da je moralamajhne in bolne otroke nositi še peš v doli-no, v Šmarjeto, in potem na primer z avto-

busom v Novo mesto k zdravniku. Zdaj jepresrečna, da ima vozniški izpit. Tudi možje v službi in tako je v večini gospodinjstevna Koglem. Ne gre, da bi se preživljali le zzemljo, ki je tu tudi zelo zahtevna za obdela-vo. Na kmetijah imajo v glavnem le kakokravo in teleta, mnoge gospodinje delajodomačo skuto in sir, saj mleka ne oddajajo.Sicer pa v vasi ni veliko praznih hiš in tudiotrok je kar nekaj. Vsak dan jih v šmarješkoosnovno šolo odpelje šolski kombi. Za cesteje tudi pozimi kar dobro poskrbljeno in območnem sneženju so hitro prevozne, pravi-jo Povšičevi.

“Čas gre res hitro. Meni je lepo tu gori,čeprav malce odmaknjeno, a se navadiš namir, čist zrak,” pravi Antonija in pove, da senaselje Koglo šele nekaj let imenuje tako.“Primožila sem se v Sela pri Zburah, kakorse še sedaj imenuje vas spodaj, zdaj pa je toKoglo.” Ne ve pa, od kod takšno ime. An-tonija je več kot vesela, da je lani na Koglole pritekla voda iz vodovoda, za kar so siprebivalci in vikendaši močno prizadevališe v nekdanji Krajevni skupnosti Šmarjeta.Prej so vodo v sušnih obdobjih morali naKoglo celo voziti v cisternah. “A kaj, ko takoslabo teče, nima pravega pritiska. Pralnistroj prav težko pere,” pravi ženica in doda,da so za vodovod ljudje dosti prispevali in bostvar treba popraviti. Sicer pa je z življe-njem v novi občini zadovoljna.

Na Koglo, kjer šmarješki vinogradnikivsako poletje zaženejo društveni klopotecin se konec leta že tradicionalno z baklamiodpravijo na silvestrski pohod, velja zavitizlasti v lepem vremenu. Pod cerkvico sv.Lenarta, kjer si je pri Gregorčičevih že se-daj mogoče pogledati pravi muzej na pro-stem tradicionalne dolenjske kmečke do-mačije, je namreč krasen razgled na šmar-ješko dolino, in to vse do Rake, šentjernej-skega konca in Gorjancev.Besedilo in fotografije: Lidi Lidi Lidi Lidi Lidija Marja Marja Marja Marja Markkkkkele le le le ljjjjj

priloga dolenjskega lista1414 NA MLADIH SVET STOJI

Kegljavka Nina Modrinjak

V desetih letih trikrat športnica leta

Nina z očetom Janezom, ki je njen prvi in še vedno edini trener.

Ko je bilo Nini Modrinjak izKanižarice le nekaj let, je po-

poldneve preživljala na kaniža-rskem kegljišču. A ne zato, ker ji bikotaljenje krogel proti kegljem takopriraslo k srcu, temveč zaradi tega,ker je njen oče Janez trener keg-ljanja. In ko je bila mama popoldnev službi, je oče tako združil tre-niranje z varstvom otroka.

Nina Modrinjak ima kegljišče skoraj nadomačem dvorišču.

A ne le Nina, tudi njen oče je odraščal nadvosteznem kegljišču, ki so ga leta 1960 vbližini njegovega doma zgradili kanižarskirudarji. Ko mu je bilo deset let, jim je po-stavljal lesene keglje, potem pa so mu dovo-lili, da je smel nekajkrat vreči kroglo. Kotsrednješolec pa je začel trenirati. Bil jepredvsem sam svoj trener, tekmoval pa jeza člansko ekipo, kolikor so mu pač dovolili.

Uspehi žUspehi žUspehi žUspehi žUspehi že na zače na zače na zače na zače na začeeeeet kt kt kt kt kuuuuutttttekmoekmoekmoekmoekmovvvvva na na na na njjjjj

Leta 1998 si je Janez na Fakulteti zašport v Ljubljani pridobil licenco za trener-ja, v glavnem pa je treniral mlade osnovno-šolske nadebudneže. “Jaz pa sem imela nakegljišču svoj stolček, na katerem sem vz-trajala ure in ure in se nisem naveličala opa-zovati kegljačev. Z devetimi leti sem zače-la tudi sama trenirati, moj prvi in še vednoedini trener pa je oče. A v začetku mi ni šlonajbolje od rok,” se spominja Nina, oče papristavi, da so drugi prej kot on opazili, daje Nina nadarjena za ta šport.

Kako uspešna je, se je kmalu pokazalotudi na tekmovanjih. Že ko je leta 1999 vkategoriji deklic prvič tekmovala celo leto,je postala državna prvakinja, potem pa so seuspehi kar vrstili. Med drugim je bila v ka-tegoriji deklic državna prvakinja kar štiri-krat, po enkrat pa je bila 2., 3. in 4. v državi.Lani je bila pri kadetinjah v disciplini sprintin v kombinaciji prva, v dvojicah druga, zekipo Kegljaškega kluba Bela krajina pa jezasedla tretje mesto v državi. Sedaj tekmujekot mladinka, v Kegljaškem klubu pa ječlanica prve ženske ekipe, ki tekmuje v 1 Adržavni ligi.

GarGarGarGarGarašk i šporašk i šporašk i šporašk i šporašk i športttttNina letos zaključuje Srednjo ekonomsko

šolo v Črnomlju, a pravi, da ima dovolj časatudi za treninge in tekmovanja. Najpomemb-neje je, da si zna pravilno razporediti čas.Za nadaljnji študij pa se ni odločila na fakul-teti za šport, ampak na ekonomski fakulte-ti. “Kegljanja ne nameravam pustiti, ampakbo ostal moj konjiček. Seveda bom še na-

prej tudi tekmovala. Priznati pa moram, daje kegljanje zelo garaški, a premalo cenjenšport. Morda ga imajo nekateri še vedno zagostilniški šport, ker so bila kegljiščanekdaj zgrajena ob bifejih. Tudi gledalcevna tekmah je malo. Vem, da se bo odnos dotega športa spremenil, ko se bo tudi v za-vesti ljudi nekaj premaknilo. Morda bo pri-šlo do sprememb, ko bo postal olimpijskišport,” razmišlja Nina.

Da že toliko časa vztraja v kegljanju, jepredvsem očetova zasluga. Janez je namreč

prepričan, da je dobro, da se mladi ljudjeukvarjajo s katerim od športov. Bolje pa je,da se s tistim, ki ga že dolgo trenirajo. Keg-ljanje je bila tudi vez, ki jo je družila z njenonajboljšo prijateljico Sabino Šumar, s kate-ro sta pred desetletjem začeli trenirati indo lani tudi skupaj tekmovali.

Janez in Nina se spominjata, da marsi-kdaj ni bilo lahko. Ne le zato, ker v Kaniža-rici niso imeli primernega kegljišča. Tudizaradi tega, ker so morali marsikdaj posečiv družinsko blagajno, da je šla lahko Nina nadržavno prvenstvo. A zdaj je veliko boljše.Drugo sezono v Kanižarici vadijo in tek-mujejo na prenovljenem sodobnem štiripa-sovnem kegljišču, ki ustreza vsem standar-dom za državna tekmovanja, in tudi s finan-cami je šlo na bolje.

Modrinjakova je že kot 10-letna deklicaprejela črnomaljsko občinsko priznanje kotšportnica leta. Drugič si je tovrstno prizna-nje prislužila za leto 2005. Tretjič pa so ji gaizročili pretekli teden, ob črnomaljskemobčinskem prazniku. To je bilo gotovo enolepših daril za njen 19. rojstni dan, ki ga jepraznovala prav na črnomaljski občinskipraznik. In če si je nekdaj Nina poiskalasvoje vzornike med odraslimi, je sedaj onazgled deklicam, starim toliko, kot je bilasama, ko je začela trenirati. “Pravijo, da bibile rade kot jaz,” se nasmehne Nina, vese-la, da se veliko mladih zanima za kegljanje.Besedilo in fotografiji:Mirjam BezMirjam BezMirjam BezMirjam BezMirjam Bezekekekekek-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše

1515priloga dolenjskega lista

Pri Francu Živiču na Malem Vrhu

Pesmi njegovega življenja

PRI NJIH DOMA

Delavnica – Frančevo večno zatočiščetelesa in duha. Dvigalo v ozadju jenaredil kar sam, kar je le ena odnjegovih tehničnih inovacij.

Franc Živič: “Otel spomine bom pozabi, preteklosti obliko dal, mogočepesem koga zvabi, da se ji s srcem bo predal.” Bili smo pri Francu

Živiču, ki je takole v verzih pojasnil, zakaj piše pesmi. “Zakaj pesmi” jetudi naslov ene od njegovih res številnih pesmi.

V prijetni hiški na Malem Vrhu, v majhnivasi čisto blizu Globokega pri Brežicah, imav svoji sobi zaklad, ki ga ne gre meriti zmerami za dolžino, širino, težo in kar je šetakih fizikalnih zadev. Po vrsti: na polici soknjige, med katerimi ima častno mesto Pre-šernov, kot mu pravijo, pisalni komplet, kiga je Franc dobil od svojih za darilo, ko jeizšla njegova knjiga Pesmi mojega življenja.Malo stran od knjig zlaga rokopise, med ka-terimi ima tudi še neobjavljene pesmi. Tamob steni, na katero posije sonce, ko zjutrajpokuka izza - kaj je že tam doli, najbrž za-grebška Medvednica?, stoji miza z raču-nalnikom. O, ta je šele pravo bogastvo. V tejnjegovi digitalni zakladnici je še morjeneobjavljene poezije, ki jo pesnik še po-glablja, pili, ji razpira krila, vanjo daje noveodmerke zgodovine in vpisuje nove spomi-ne na prihodnost. Nad vsem tem je slika, nakateri je roka nekega slikarja visoko razpe-la v ospredju mostič nad vodo, po katerempogled potuje na svetlo ozadje platna. Opti-mizem.

Vse to je doma pri Francu Živiču na Ma-lem Vrhu. Ko sem iz preprostega oblazi-

Franca Živiča so knjige spremljale vseživljenje; tudi ko je imel največ delamed stroji, si je ob večerih vzel čas zabranje, kar pokažejo že kar prvitrenutki pogovora z njim.

njenega sedeža opazoval kratko zgodovinomarsičesa, ujeto v vse tisto našteto, jeFranc že vživeto pripovedoval, kako je onpesnik in zakaj je on pesnik, a tudi o tem,kako vidi druge ljudi, ki pišejo v verzih in vprozi. “Nekateri pisatelji se ponavljajo. Pocele strani besedila dajejo v svoje knjige iznekaterih drugih svojih knjig,” je strnil vpreprosto ugotovitev očitno celo goro knjig,ki jih je prebral.

Franc Živič piše pesmi o človeku v mno-gih njegovih izpeljankah, največ v tistih, kičloveško bitje razkrivajo kot okupatorja, do-moljuba, mislečega upravljavca, a tudi lju-bitelja narave in bitje, ki ljubi drugo bitjeiste vrste. “Moje pesmi so domoljubne,ljubezenske, naravovarstvene, izgnanske inna druge teme. Imam tudi pesmi v prozi,”je rekel in pri tem listal naprej od 150. stra-ni svojih “Pesmi mojega življenja”, ki soizšle z ilustracijami Branka Bogoviča pred-lani pri Kulturnem društvu Franc BogovičDobova – v literarni sekciji Beseda, v kate-re zavetju Franc beseduje, ubeseduje inrecitira.

DomoDomoDomoDomoDomovinav inav inav inav inaV več pesmih Živič slavi GEOSS, da,

Geometrično središče Slovenije. Na tejtočki osi slovenskega naroda je dramski ig-ralec lani bral njegovo poezijo, kar je takojimelo posledice. Namreč tamkajšnji doma-čini Kolenčevi so Živiča takoj povabili invpisali v svoje kulturno društvo za GEOSS.A Fnjegov duh je po tistem že našel pot šenaprej. “Če bi Slovenijo naredili okroglo inji naredili središče, je to spet GEOSS.GEOSS sem vzel za stičišče, kjer bi se vsiSlovenci srečali in si oprostili vse zamere.Ta pesem je nova. Posvečam jo Geossu,” jeŽivič razkril še eno od skrivnosti iz tistegaže omenjenega kupa svežih rokopisov.

To so velike stvari: središče Slovenije,Slovenija, domovina. Ali sploh vemo, kaj jedomovina? Franc Živič, on je eden tistih, kidomovino čuti kot nekakšno srečo, ki se jerodila nekje v nejasni davnini, ki nas obda-ja in ki jo bomo pogrešali. “Jaz obožujemsvojo domovino. Rojen sem bil leta 1939.Bil sem v drugem letu starosti, ko so nasNemci izgnali. Če ne bi bilo tako močnegaodpora med drugo svetovno vojno po Evro-pi, se ne bi nikoli mogel vrniti v domovino.Jaz domovine sploh ne bi poznal!” Tako jerekel Franc Živič, ko sva 13. februarja 2009

na Malem Vrhu v njegovi hiški razgrnila kotiz kokosa stkano preprogo njegovih spom-inov in razgrnila pahljačo njegovih včasihkar osupljivih misli o pisanju, umetnosti inživljenju.

Pokazal je tudi domačo garažo, v kateri jenekaj desetletij tako rad delal kot avtome-hanik, tudi kot obrtnik, in v kateri se še zdajzelo rad predaja avtomobilskim menjalni-kom in zavoram – ta dva mehanska sklopasta namreč njegova velika poklicna ljube-zen. Franc Živič je v garaži pokazal na me-njalnik, ki je bil ves lep in ves v zobnikih,ker drugačen ne more biti noben menjalniktega sveta. Na moj vprašujoči pogled, ki muje razodeval, da vsakdo ne ve, zakaj lahkoavto v nekem trenutku s pretikanjem ročicepoženemo vzvratno, je skromno izrekelvelike besede: “Nič ni komplicirano, čeimaš veselje. Tudi življenje ne, če imašveselje do njega.” Krasna misel, ki bi jovpisali kar v kakšen, recimo, Freudov pri-ročnik o življenju in njegovih posledicah.Besedilo in fotografije:MarMarMarMarMartin Ltin Ltin Ltin Ltin Luzaruzaruzaruzaruzar

priloga dolenjskega lista1616

Triciklist Egidij Jarc

Izletni denar dal za primež

ZANIMIVOSTI

Egidij Jarc s svojim prvim primežem, kiga je kupil z denarjem za zaključni izletosmošolcev.

V garaži hroščevemu triciklu zima ni prišla do živega; še malo, pa se bosta EgidijJarc in njegova partnerka Meta, seveda v usnjeni opravi in s čelado, z njim spetpopeljala po cestah.

Topli dnevi bodo na plano privabili motoriste. Do mirnopeškegažegnanja na veliki ponedeljek se je pač treba pripraviti, zima je bila

dolga. Po blagoslov se bo spet odpravil Egidij Jarc iz Soteske, in to striciklom, ki ga občudujejo mnogi že več kot dve desetletji. Jarc je prvizaoral v tricikelno ledino na dolenjskem koncu, zaradi svojegahroščevega konjička je veljal celo za vaškega posebneža.

V otroštvu se je Egidij s starši, oče je bilcestar, v Sotesko preselil s Smuke; prveštiri razrede je gulil klopi v soteški šoli,potem je hodil v Toplice, v mestu na oklju-ku Krke se je kot vajenec izučil za kovino-strugarja, za isti poklic je opravil še teh-nično šolo in kasneje ob delu postal inženirstrojništva. Zamenjal je več služb, nekajčasa je celo učiteljeval, dokler ni v drugipolovici osemdesetih odprl lastno delavni-co za brušenje mizarskega orodja, v njejkani dočakati upokojitev, na starost pa ganikakor ne bo minila žilica, tako pravi, za“šlosarsko” brkljanje.

Pr imePr imePr imePr imePr imež še vž še vž še vž še vž še vedno hredno hredno hredno hredno hran ian ian ian ian iKot osnovnošolcu mu je delavec v stari

soteški žagi, kjer je gater gnala lokomobila,odrezal šesteroogeln medeninast kos in gapreluknjal, Egidij pa je doma iz kovine izpililčudovit prstan. In ko so šli topliški osmošolcina zaključni izlet, njega ni bilo med njimi;doma se je pretvarjal, kot da gre na morje, vresnici pa se je podal v Novo mesto in izlet-ni denar “pretopil” v primež, ki mu je zvestoslužil dolga leta; še zmeraj ga ima, v kratkemga bo očedil, nakar bo primež dobil zadnje, avidno mesto v dnevni sobi.

Ko je prešel na svoje, mu je ob delu zma-njkovalo časa za ribarjenje, sploh pa odtedaj, ko je, od malega zagledan v starinske

avte, spoznal, kaj vse je moč narediti iz sta-rega hroščevega volkswagna; na tujem so izmotorja izdelali celo kombajn, lahko letalo,kosilnico, brizgalno, škropilnico … Srediosemdesetih je bilo hrošča lažje kupiti kotdandanes, Jarc je prvemu odrezal pločevi-nasto streho in si privoščil kabriolet; vinskordeč, zloščen in še zmeraj vozen je na su-hem v garaži. Zaradi torzijskega vzmetenjain zračnega hlajenja je hrošč zelo priročenza predelavo v tricikel, zato Jarcu žilica nidala miru, dokler ni razdrl še enega in selotil svojega vozila. Na ustrezno ogrodje jevgradil motor, menjalnik in vzmetenje; pre-ostalo, če odštejemo stara hondina kolesa,luči in še kako malenkost, pa je delo nje-govih rok, od vzmetenja spredaj, vilic, bal-ance in pedal do držal za noge - da ne na-števamo dalje. Na daleč pa se je ognil pla-stiki, vse je iz kovine, kromirano.

TTTTTr ic ikr ic ikr ic ikr ic ikr ic ikel izdelan “v pikel izdelan “v pikel izdelan “v pikel izdelan “v pikel izdelan “v piko ”o ”o ”o ”o ”Po dva tisoč urah ni več beležil časa, ki ga

je porabil za izdelavo tricikla, denarja pa ješlo za četrt novega golfa. Vozilo je bilo na-red v dveh letih, z atestom in registracijosicer ni bilo težav, pol leta pa je čakal napapirje. Nakar Jarca kako leto ni bilo mo-goče spraviti s tricikla, od doslej prevoženihokoli štirideset tisoč kilometrov je skorajpolovico opravil v prvem letu. Sicer vozi

mercedesa častitljivih let, na morje, kjerpraviloma šotori, pa se še zmeraj odpravi striciklom, zato je slednji opremljen s prt-ljažnimi torbami. Vožnja s triciklom je veli-ko bolj varna kot z motorjem, na pot pa Jarcne gre brez dodatnih bencinske črpalke,platin, kondenzatorja, jeklene vrvi za zavorein plin – razen zadnje mu doslej ni odpove-dalo še nič, nesrečo, in sicer po krivdi dru-gih, pa je imel le eno, pred nekaj leti so gav verižnem trčenju nasadili od zadaj.

Ne le pred desetletji, ko je bil pravcataredkost, tricikel še zmeraj privlači firbčnepoglede, pogosto je okoli Jarčevega vozilagneča, dežujejo vprašanja o tem in onem,nekaj zvedavih je že šlo po njegovih stopi-njah. Mir pa ima pred policisti, saj vedo, daje vse izdelano “v piko”; če ga že ustavijo,ga v glavnem zato, da si od blizu ogledajovozilo na treh kolesih. S slednjim nikoli nedivja, tricikel nima ščitnikov za veter, zatoje najbolj udobna vožnja pri osemdeset ki-lometrih na uro.

Jarc ni samo član kluba volkswagnovihvozil, ampak tudi dobrodelnega sklada zapomoč družinam ponesrečenih motoristov,domala ves prosti čas pa se za svojo dušo,kot pravi, ukvarja s predelavo avtov, kajpakvolkswagnov; k njim se prihaja odpočit ponapornem delavniku. Pred delavnico stojihrošč iz prve polovice šestdesetih, v njej jena enem podstavku ogrodje za tricikel, nadrugem pa štirideset let star kombi, ki gaobnavlja, da mu bo služil namesto prikolice,v soteški gori namreč obdeluje vinogradsamorodnega belega amerikana.

Premoženje, ki se mu za noben denar nebi odrekel, za Jarca nima cene; tak je hro-ščev tricikel, zanj pravi, da je ob hčeri nje-gov drugi otrok, ki ga notranje bogati. Pa ševozi se z njim.Besedilo in fotografiji:DrDrDrDrDrago Rago Rago Rago Rago Rususususustjatjatjatjatja

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista1818 POSEBNA PRILOGA

Grad Otočec – kot naročen za poroke

Hoteli Otočec, tel.: 07/ 38 48 600, [email protected], www.terme-krka.si

Nepozabne poroke na OtočcuDa bodo vaši prvi koraki na skupni življenjski poti res nekaj posebnega, izberite za enega najlepših dni v vašem življe-nju čudovito okolje romantičnega Gradu Otočec.

Za izrek besedice »da« lahko izbirate med sedmimi pravljič-nimi poročnimi protokoli.

Veseli dogodek boste lahko s svati proslavili na poročnem slavju v:• restavraciji Tango (do 200 oseb), • restavraciji Gradu Otočec (do 50 oseb),• restavraciji Hotela Šport (do 100 oseb) ali • na prostem, na grajski terasi ali zeleni grajski jasi (možnost

postavitve šotora).

Otoški kuharski mojstri vas bodo navdušili z bogato ponud-bo poročnih kosil ali večerij. Na vašo željo poskrbimo tudi za glasbeni in spremljevalni program.

In še posladek. Darilo za mladoporočenca, ki imata pogo-stitev na Otočcu - prva poročna noč v gradu. Ugodnosti pri nočitvah pa bodo deležni tudi svatje.

Naj bo najlepši dan nepozaben… Doživite ga na Otočcu.

Grad Otočec je prostor, ki si ga mnogi pari - doma in iz tujine - iz-berejo za svoj poročni obred. Poleg izjemnih naravnih in zgodovinskihdanosti pa ima Otočec tudi ljudi z odličnim znanjem in bogatimi izkuš-njami, ki se organizacije poroke lotijo navdušeno in srčno.

“Poroka je dogodek, ki ne prenese improvizacije; pari ob pripravitega izjemnega dogodka potrebujejo popoln občutek varnosti inpopolno zaupanje. Potrebujejo tudi veliko svetovanja in odgovorena nešteta vprašanja v povezavi s poroko. Z veseljem lahko rečem,da jim mi vse to lahko nudimo,” pravi Manca Kerin Vovko. Skupajs kolegom, ki je vodja kuhinje v Gradu Otočec, Robijem Grego-rčičem se spominjata številnih porok, vsaka pa je zgodba zase.

PPPPPo ro ro ro ro ro ko ko ko ko ka z va z va z va z va z vseb inosebinosebinosebinosebinoZanimive so tematske poroke, kot je bila nedavna poroka na temo

Romea in Julije. Celo svatje so imeli imena likov oz. družin iz Shake-spearovega dela. Poseben spomin je vezan na japonsko-slovenskoporoko, kar je bil še zlasti zahteven projekt za Roberta – okus nacio-nalnih japonskih jedi kot spoštovanje do neveste in njenih povabljenihter nacionalne slovenske jedi zaradi ženina; vse pa seveda na svečannačin. “Veseli nas, če imajo pari izdelan koncept, če vedo, kaj želijo.Potem ustvarjamo na znano temo in pričakovanja še nadgradimo,”pravita. Zanimiva je bila tudi angleška poroka na gradu, ki je trajala -tako kot mnoge poroke tujih parov - tri dni. Vključevala je spoznavnivečer staršev in svatov, družabne igre, obisk Kostanjevice itd., kar vseje bilo v Mančini organizaciji. Ker Angležem sir veliko pomeni, so siomislili tudi sirovo torto; iz kolutov osmih vrst sirov je nastala po obliki

in po okusu čudovitatorta, ki je sodila kpenini tik po civil-nem obredu. Pa tudisicer je klasična po-ročna torta deležnavse pozornosti; vzadnjem času je po-gosto okrašena ssvežimi vrtnicami,obogatena z različni-mi svetlobnimi učin-ki, predvsem pa soč-na in tudi po okusučudovita!

TTTTTudi rudi rudi rudi rudi razkazkazkazkazkošnaošnaošnaošnaošnavvvvvegeegeegeegeegetttttariariariariarijanskjanskjanskjanskjanskaaaaapopopopopojedinajedinajedinajedinajedina

Tudi za popolnevegetarijance incelo za tiste, ki jedole presno hrano, sona Gradu Otočec pripravili nepozabno poročno pojedino; od kokta-jlov z bučkami in jagodami dalje. Ne le ženin in nevesta, tudi svatje,ki sicer niso bili vsi vegetarijanci, so bili navdušeni. Zanimiva je bila

Manca in Robi poskrbita za sanjskeporoke.

1919priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

tudi poroka, kjer je vsaka miza imela ime ene od držav in temu je bilprirejen tudi jedilnik … Pa poroka v rdečem … Zanimiva pa bo tudiporoka več parov hkrati, ki jih druži skupni šport; to šele pripravlja-jo in je seveda za organizatorje zanimiv in velik izziv, saj bosta naGradu Otočec tako obred kot tudi poročno slavje.

PPPPPo ro ro ro ro ročna noč v gročna noč v gročna noč v gročna noč v gročna noč v graduaduaduaduaduŠe tako nenavadna zamisel poroke je za Manco in Robija samo

izziv in veselje. “Predvsem pari iz tujine naročijo svojo poroko večkot eno leto prej. Trenutno smo precej zasedeni, saj je večina ter-minov polnih tja do avgusta,” pravi Manca. Vsaka poroka je do-godek zase, ki se mu v celoti posvetijo. Ljudje so zadovoljni s kon-ceptom, da so poroke na eno uro – tako je dovolj časa, da se obredin pogostitev odvijeta v miru. “Opažamo, da je letos zelo priljubl-jen obred poroke, ki smo ga poimenovali “Poroka na sanjavi Krki”.Sicer pa nudijo več vrst obredov – od klasične poroke pa do najboljglamurozne, imenovane viteška poroka. Poroke so lahko zelo in-timne, z le nekaj gosti (pa vendar z nič manj priprav) ali pa s številn-imi svati. Pri tujcih je navada, da si svatje sami plačajo pot in bivan-je, poročna pogostitev pa je seveda breme ženina in neveste. VGradu Otočec si lahko omislite civilno poroko z manjšo pogostitvi-jo, vendar pa so najbolj zadovoljni tisti gostje, ki imajo pri njihceloten paket – od poroke do poročnega slavja z nočitvami. Na enisami lokaciji dobijo tako celoten paket uslug, tudi brezplačno prvozakonsko noč v luksuznem grajskem apartmaju na Gradu Otočec.Sicer pa ima Otočec več lepih lokacij za poročna slavja - v gradu,na jasi ali pa v Restavraciji Tango oz. v Hotelu Šport.

PPPPPo ho ho ho ho hvvvvvale in zahale in zahale in zahale in zahale in zahvvvvva lea lea lea lea leMnogi svatje se vračajo na Grad Otočec - ali na lastno poroko ali

kot turisti. Očara jih okolica, navduši jih organizacija, osvojita jihkulinarika in visoka profesionalnost. Gostitelji so seveda zelo ve-seli številnih pohval in zahval, ki jih prejemajo in ki potrjujejo nji-hovo kakovost v zelo zahtevnem mednarodnem prostoru.LidiLidiLidiLidiLidija Jeja Jeja Jeja Jeja Ježžžžž

ZABAVNA GLASBA

V zlatem baržunu in belisvili - sanjska poroka na

gradu MokriceGrad Mokrice slovi kot priljubljeno prizorišče za mnoga doživetja. Tudi zaporoko, saj si je tam večno zvestobo obljubilo že mnogo parov. Poroka vočarljivem okolju gradu Mokrice, bodisi pod oboki viteške dvorane, v sencistoletnih platan ali kar sredi golf igrišča, je resnično nepozaben dogodek.

Kjer je vsaka poroka posebenizziv ….

Možnosti organizacije poroke na

Mokricah so skorajda neomejene:

vožnja s kočijo, nežna zvočna kulisa

kvarteta kljunastih flavt in zvoki citer,

morda ognjemet …

Grajski ambient je že sam po sebi

nekaj posebnega, vendar pa je na

mokriškem gradu možno pripraviti

pravo sanjsko poroko. Mladoporo-

čenca se lahko odločita za obred vsenci stoletnih platan ob kapeliSv. Ane, ali pa za viteško poroko vgrajskem atriju s pridihomsrednjega veka, kjer vama bodo

pripravili poročno pojedino in jo

postregli v razkošnih srednjeveških

oblačilih. Bolj romantične duše

bodo navdušene nad nočno

okrasitvijo gradu z baklami. Vsi

strastni privrženci golfa lahko v

svojem priljubljenem športu uživajo

tudi na svoj poročni dan in si

obljubijo večno zvestobo na zelenici

sredi golf igrišča na čisto poseben,

svoj način. Poročno slavje vama

lahko priredijo tudi v svečani dvorani

Barbara s teraso in pogledom na

grajski park ali pa kar sredi parka.

Odmaknjena od vsakdanjega

delovnega utripa nudi lokacija

Mokrice še mnogo več: sproščanje

v grajskem masažnem salonu,

sprehod v čudovitem naravnem

okolju dvestoletnega angleškega

parka ter pokušino vin v grajski kleti,

igro golfa na enem najlepših igrišč v

Sloveniji …

Na dosegu roke vse, kar si poželisrce …

Za nepozabne poročne dni poskrbi

sanjski poročni paket razvajanja za

dva, ki vključuje tudi obisk bližnjih

Term Čatež, kjer se lahko prepustita

toplemu objemu vode v termalnem

raju. Nič lepšega ni od zaljubljenega

igranja z valovi, osvežitve pod

slapovi in prijetnega čofotanja v

bazenih pod kupolami zimske

Termalne riviere, kjer bosta

zagotovo odkrila vajin kotiček za

sprostitev. Privoščita pa si tudi

edinstvene rimsko-irske kopeli, kjer

bosta uživala v blagodejnih učinkih

tople termalne vode, pilingu in

masaži ter zračnih in parnih kopeli,

ki vaju bodo popeljale na

nepozabno in sproščujoče dveurno

romantično popotovanje v dvoje v

zdravilni svet sprostitve telesa in

duha.

Pravijo, da je zakon, sklenjen na

gradu Mokrice, trden in da traja

večno, enako kot je trden in večen

sam grad. Ob letu, dveh ali

Projekt obnove kompleksa Hotela Golf Grad Mokrice jesofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalnirazvoj – ESSR.

desetletju pa vaju vabijo, da se ponovno

vrneta na Mokrice in obudita spomine

na pričetek vajine pravljice.


Rože vse povedoJelka Bayer Tavčar ima že 13. leto svojo cvetličarno in vsa ta leta

izdeluje tudi poročne šopke. Pravi, da v njeni cvetličarni nimajo levelike izbire rezanega cvetja, ampak dajejo velik poudarek tudicvetju in zelenju iz narave. To pa je zaželeno tudi za poročne šopke.

Oblikovanje poročnih šopkov je za vsako cvetličarko posebenizziv in hkrati prav posebno veselje. Rože imajo na poroki svečanomesto, zato neveste namenjajo izbiri cvetja, barvam in obliki šopkaveliko pozornosti. Njihove želje morajo biti dosledno vpletene vporočni šopek, pravi Jelka. “Iz prakse lahko rečem, da se pri izbi-ri cvetja in barv neveste v glavnem prilagajajo letnemu času. Poroč-ni šopek pa je hkrati tudi odsev neveste; odločitev, kakšen bošopek, izhaja iz njenega navdiha,” pravi Jelka Bayer Tavčar.

Od krOd krOd krOd krOd krogl ice do k las ikogl ice do k las ikogl ice do k las ikogl ice do k las ikogl ice do k las ikeeeeeOblika poročnega šopka sledi modnim smernicam bolj kot vse

ostalo. Modni so glamurozni povešujoči šopki, v katere je ponavadivpletenih več eksotičnih cvetlic, še zlasti so za take šopke pri-ljubljene orhideje. Te so v pretežno beli barvi, priljubljene pa so tudiorhideje sorte “vanda”, ki jih krasijo veliki lila cvetovi. Za tovrstnešopke pa so zelo primerne tudi kale in lilije. V povešujoče šopke

sodijo tudi posebna zelena dekoracija, kot je bršljan, razne trave, kise lepo povešajo, ali pa drobno cvetoči jasmin. Pomembni pa so tuditrakovi, ki tudi pri ostalih šopkih pridobivajo na veljavi.

V zadnjem času so priljubljeni tudi šopki v obliki kroglice, ki jonevesta nosi kot torbico. Kroglasti šopki so najpogosteje sestavljeniiz vrtnic, zelo primerne in lepe pa so tudi marjetice.

Večni pa so t.i. bidermajer šopki. Klasični so z rdečimi vrtnicami,ki simbolizirajo močno ljubezen, sicer pa je pri teh večnih šopkihfantaziji odprta pot. “V zadnjem času opažam, da se vse več nevestodloča za sijoče, žareče šopke v oranžni barvi. Včasih so šopki vrazličnih odtenkih iste barve in se prelivajo od zelo svetle do inten-zivnejše. Bidermajer šopki so lahko iz ene sorte rož ali pa so sestav-ljeni iz različnih cvetov. Šlajer, ki je bil nekoč med cvetlicami, jedanes kot zunanji venec šopka,” pravi. Menjajo se torej detajli,bistvo klasičnega poročnega šopka pa ostaja.

Ker so ti odsev letnega časa, se od pomladi pa do pozne jesenimed poročnim cvetjem znajdejo tudi travniške rože in zelenje, kiga nevesta lahko nabira tudi skupaj z Jelko.

NNNNN eeeeevvvvve se se se se sttttta z dva z dva z dva z dva z dvema šopkema šopkema šopkema šopkema šopko m ao m ao m ao m ao m aIskane so prav vse rože – od eksotičnih (kot so že omenjene

orhideje) pa do kale in večnih vrtnic ter travniškega cvetja. Zani-mive so tudi vse barve. Ni več nenavaden bordo ali zelo pisanporočni šopek. Jelka Bayer Tavčar pa pravi, da se pri poročnih šop-kih raje izognejo modrim cvetovom, seveda pri gojenem rezanemcvetju, ki v originalu ni te barve. V takih primerih predlaga raje lilaizvedbo šopka, s katerim so ponavadi neveste tudi zelo zadovoljne.

Marsikatera nevesta se odloči za dva šopka; tistega, ki ga ima priporočnem obredu, želi marsikatera zadržati, posušiti in spraviti zavedno, zato potrebuje še duplikat, ki ga vrže preko rame in z njimrazveseli bodočo nevesto … Drugi šopek pa je dobrodošel tuditakrat, ko se nevesta odloči za velik povešujoč šopek, s katerim jetežje izpeljati obred metanja čez ramo. Izkušenj s poročnimi šopkiima Jelka Bayer Tavčar zares veliko in zato lahko pri njej dobitepravi nasvet.

Jelka Bayer Tavčar


ORGANIZACIJA POROKE

Da bo nepozabno, nesmemo ničesar pozabiti!

IZPOSOJA POROÈNIH OBLEKORGANIZACIJA POROK

IZPOSOJA POROÈNIH OBLEKORGANIZACIJA POROK

Organizacija porok zabav

obletnic

Izposoja poroènihobhajilnih

in birmanskih oblek

Izdelovanje suhih ikeban in aranžmajev

Izdelovanje vabil konfetov

nadprsnih šopkov

Organizacija porok zabav

obletnic

Izposoja poroènihobhajilnih

in birmanskih oblek

Izdelovanje suhih ikeban in aranžmajev

Izdelovanje vabil konfetov

nadprsnih šopkov

SABINA ŠIMC s.p.Šmarjeta 57GSM: 031/771 488

SABINA ŠIMC s.p.Šmarjeta 57GSM: 031/771 488

Sanjsko delo Sabine Šimc iz Šmarjete je organizirati poroke,omogočiti nevestam in ženinom najlepšo obleko z izbranimi dodat-ki in pripraviti nepozaben dogodek. Ta vključuje vse - od oblikovan-ja vabil, konfetov in dodatkov (vključno z dekoracijo za avtomobile)do cvetja itd. Pomembni deli poroke so seveda svečan obed, poroč-na torta in pecivo ter kakovostna živa glasba. Poskrbeti pa je tre-ba tudi za album in vse pogosteje tudi za film s poroke. Poroka jeprojekt, ki ga Sabina Šimc začne temeljito pripravljati že pol letapred svečanim dogodkom, v zadnjih mesecih pa se seveda inten-zivnost priprav skokovito povečuje.

Ker je Sabina Šimc redno zaposlena, je za organizacijo porok,svetovanje ob tem dogodku in za izposojanje poročnih oblek odprladopolnilno dejavnost z imenom Da-ma. Ko je zasledila, da uveljav-ljena izposojevalnica poročnih oblek zaradi upokojitve lastnicezapira svoja vrata, je odkupila obleke in se z velikim veseljem po-dala v poklic, ki se ji je že od nekdaj zdel zanimiv in vabljiv. Vdobrem letu si je nabrala že precej izkušenj. “Do sedaj sem imelaveč strank iz drugih krajev, celo iz Gorenjske, za enkrat pa je šemanj zanimanja za izposojo oblek in organizacijo porok v domačem

okolju,” so njene za-četne ugotovitve.Veseli jo, da je po-magala pri porokitudi domačinki, kisicer živi v Italiji,kjer so tako oblekekot obredi zares bo-gati. “Sama izdelu-jem različne poročne konfete, naprsne šopke in druge dekoracije,ki jih prilagodim obleki,” pravi. Vse, kar sodi k poroki, si lahkostranke ogledajo v Da-mi – od dekoracij za avtomobile v oblikivelikih, prilagojenih srčkov pa do najmanjše podrobnosti.

Seveda pa k njej prihajajo tudi neveste, ki si želijo obleko samoizposoditi. Na voljo ima 150 poročnih ženskih oblek in nekaj mo-ških. Ženske poročne obleke so pretežno bele, v zadnjem času paso pogumneje dopolnjene s kakšno živahnejšo barvo, na primer zrdečo. V taki kombinaciji so nato tudi podvezice, dekoracije v oblikišopkov za svate itd. Zanimiva je tudi ponudba klobukov, ki segajood čisto klasičnega do zanimivo in pogumno “posebnega”. K poroč-ni obleki sodi tudi razkošen plet ali bolero iz umetnega belegakrzna. Bogata izbira zadovolji še tako izbirčen okus. Obleko Sabi-na sama prilagodi meram neveste in ji tudi sicer skuša ustreči vnjenih željah in pričakovanjih. Vsaki posebej se posveti, zato jevesela, če jo prej pokličejo in se dogovorijo za termin. Za vsak obisksi želi rezervirati veliko časa, saj se zaveda, kako pomemben je takorak. Obleče tudi otroke, ki spremljajo nevesto in ženina, tudi zanjih je izbira barv in stila oblačilc zelo pestra. Pravi, da bo ponud-bo poročnih oblek še razširila.

Svečane obleke pa pri Sabini lahko izberete tudi za birme inobhajila. Vse več je tudi povpraševanj po maturantskih oblekah,toda žal za enkrat teh še nima v svoji ponudbi. V prihodnje, ko bomorda organizacija porok z izposojo svečanih oblačil njena osnov-na dejavnost, pa bo na voljo tudi to.

Sabina Šimc


Na porokoz rožo v laseh

Poročni dan se ponavadi prav zaradi pričeske začne zelo zgodaj.“Skoraj praviloma neveste to noč slabo ali malo spijo, kar je seve-da posledica nervoze pred tako pomembnim dnem. Toda za priče-sko in ličenje je to slabo. Še dobro, da se prej dogovorimo in preiz-kusimo, kakšna naj bo poročna frizura.” Pravijo v Salonu Klavdija.Tam najprej “testirajo” frizuro, ki bo krasila nevesto na poročnidan.

Nekatere imajo izdelano sliko, kaj želijo, druge še iščejo najboljšomožnost. “Okvir za nevestino frizuro in ličenje je jasen: videti morabiti nežno, svečano in sproščeno hkrati,” pravi Klavdija. Poudarja,da za nevestine frizure tako rekoč ni modnih zapovedi – kar odgo-varja njenemu obrazu in njenemu karakterju, je edini zakon. Čeima nevesta ravne lase in ji taka frizura odgovarja, naj bo tudi naporočni dan z ravnimi lasmi, ki pa jih Klavdija in njene sodelavkelahko z majhnimi zvijačami in izbranimi dodatki naredijo svečanoin enkratno. “Dekleta pogosto mislijo, da morajo imeti na poroč-ni sliki skodrano frizuro, moje mnenje pa je, da to ni potrebno, četudi sicer nikoli ne nosijo take frizure.” Za “ravno” svečano po-ročno pričesko je včasih dovolj posebno spet pramen las, bleščicaali razkošnejša sponka … Tudi krajšo pričesko se da oblikovati vzelo svečano – ali z dodatki, včasih pa tudi z lasnimi vložki. Zavložek pa lasje le ne smejo biti preveč kratki. Vendar pa je tudipovsem kratka frizura lahko še kako poročna! Izbrani dodatki,sponke z “draguljčki”, bleščice, rože ali pa t.i. “krokodilčki” poma-gajo tudi kratke lase oblikovati v svečano frizuro. Neveste imajorade v laseh tudi sveže rože – vrtnice oz. cvet, ki ga imajo tudi v

poročnem šopku. Manj kot nekoč je kronic in tiar, saj so tudi po-ročne frizure vse bolj naravne.

PPPPPo ro ro ro ro ročna pr ičočna pr ičočna pr ičočna pr ičočna pr ičeskeskeskeskeska je poseben izz iva je poseben izz iva je poseben izz iva je poseben izz iva je poseben izz ivKlavdija ima veliko lepih spominov na neveste, ki jim je oblikova-

la frizuro in jih je tudi naličila. “Spomnim se zanimive neveste zživo rdečimi lasmi, ki si je izbrala oranžno poročno obleko; bila jezelo lepa in cela je kar sijala.” Neveste si ponavadi privoščijo vsajeno “probo” frizure – takrat preizkušajo dodatke, posebne nianse,barve itd. Težje pa je, ko se pojavi povsem neznan obraz in želiposebno poročno frizuro. Klavdija se spominja ne več rosno mladeneveste iz Nemčije, ki si je na Otočcu izbrala najbolj slavnostnoporoko. S seboj je prinesla lasni vložek v povsem drugi barvi, kotso bili njeni kratki lasje. To je bil za frizerko kar težak preizkus.Treba je bilo najti ustrezen ton za prilagoditev barve njenih lasbarvi lasnega vložka. To je bila prva zelo težka naloga, druga pa jebila pričvrstitev lasnega vložka na precej kratke lase in nareditifrizuro, ki si jo je nevesta omislila. Z veliko truda se je na koncu vsedobro izteklo – pričeska je bila glamurozna in čvrsta hkrati, nevestapa seveda zelo zadovoljna.

So lzSo lzSo lzSo lzSo lze sre sre sre sre sre če če če če če ne smee ne smee ne smee ne smee ne smejo rjo rjo rjo rjo razmazat i makazmazat i makazmazat i makazmazat i makazmazat i make-upae-upae-upae-upae-upaVse - frizura, obleka in ličenje - mora biti usklajeno s karakter-

jem neveste. Le tako se bo zares dobro počutila in sproščenouživala na svoj poročni dan. Zato ne sme biti naličena preveč vpad-ljivo, še zlasti ne, če se tudi sicer dekle ne liči ali vsaj ne izrazite-je. Mora pa biti make-up kakovosten, da bo obraz dolgo sijal, dasolze sreče ne bodo razmazale oči in da bodo, kljub poljubom, ustaostala sveža in ravno prav obarvana,” še dodaja Klavdija.

VRTNARSKI KOTIČEK

ZDRAVSTVENI KOTIČEK


Kuhinje z veliko novostmiV pohištvenem salonu Baims je celo

spodnje nadstropje namenjeno kuhinjam.“Naše stranke lahko izbirajo med kuhin-jami znamk Gorenje, Lipa, delno Marles inpa kuhinjami Atrium -proizvajalca iz Lju-tomera,” pove direktorica Bernarda Djole-vič. Osredotočili so se na kuhinje višjega indelno srednjega cenovnega razreda, ki po-leg visoke kakovosti ponujajo tudi tren-dovske oblikovne rešitve. “Trend je visokisijaj tako belih kot tudi živo barvnih kuhinj.Delovni pulti so lahko iz neobčutljivega inpo barvah ter obliki zelo prilagodljivegakerocka ali pa klasični v imitaciji lesa alikamna. Stene med spodnjimi in zgornjimiomaricami, ki so bile dolgo obložene zmanjšimi kuhinjskimi ploščicami, dobivajonovo podobo. Tudi tu so zdaj moderne večjeploščice, kar daje elegantnejši videz in jetudi glede čiščenja bolj funkcionalno. Lah-ko pa je ta del stene oblečen v kerock ali pav steklo različnih barv. Kuhinje manj izra-zitih barv dopolnjuje živahnejše steklo,”pripoveduje naša sogovornica.

Izkušnje kažejo, da smo pri odločanju zanovo kuhinjo, ki jo seveda kupimo za daljšeobdobje, precej previdni. Izrazitejše barve sobolj v dekorativni vlogi, kot dopolnilo kuhinji,

ki je pretežno umirjenih barv. Predvsem priobnovi kuhinj v starejših hišah ali vikendihse tudi mlajši pari radi odločijo za t.i. po-deželski stil kuhinje. Nekateri pari pa se od-ločajo za izrazito modno, trendovsko kuhi-njo, ki jo seveda lahko najdejo v Baimsu.

Č rČ rČ rČ rČ rni h ladi ln ik i in napeni h ladi ln ik i in napeni h ladi ln ik i in napeni h ladi ln ik i in napeni h ladi ln ik i in napes ts ts ts ts te lee lee lee lee lev izv izv izv izv izor j ior j ior j ior j ior j i

“Največ novosti, ki so opazne tudi na oko,doživljajo kuhinjski aparati. Predvsem go-spodinjski aparati Gorenje imajo prepo-znavno linijo Pinini Farina, ki predstavljačrne ali snežno bele hladilnike, pečice inmikrovalovne pečice. Še vedno so na voljoti aparati tudi v priljubljeni srebrni, todatrend so črni ali snežno beli, ki so prostostoječi. V oblikovnem smislu je zanimivatudi Oraito linija, ki je tudi cenovno dostop-nejša. Bernarda Djolevič pa nam je pokaza-la tudi zanimive rešitve kuhinjskih nap, kipostajajo prave skulpture. “Še zlasti v več-jih kuhinjah, ki imajo štedilnik v t.i. otoku,pridejo te nove nape še posebno do izraza.Osvetljavi je pri napah namenjene veliko po-zornosti, s čimer lahko v kuhinji dosežemoposebne svetlobne učinke. Nekatere napeso prav umetelno oblikovane, druge celo

nekoliko poslikane.Izberete si lahko na-po, ki deluje kot ele-gantna slika ali kotprav posebna lučkaali pa celo napo stelevizijo in DVD.Odslej ima napa,poleg osnovne funk-cije, ki jo tudi stalnoizboljšujejo, lahkohkrati lastnost sve-tilke, okrasnegapredmeta ali pacelo televizije. Takolahko gospodinja ob

kuhanju mimogrede spremlja svojo priljub-ljeno TV oddajo.

SSSSStttttek lena kek lena kek lena kek lena kek lena kuh inuh inuh inuh inuh inj aj aj aj aj aProizvajalci nenehno delajo na izboljša-

vah. Pri vedno priljubljeni kuhinji pode-želskega stila so s posebnimi postopki do-segli plemenit star videz, notranjost takekuhinje pa je na najsodobnejši ravni - odvodil dalje. Sicer pa so zdaj moderne kuhi-nje izrazito čistih linij, ki delujejo že kot la-boratorij. Novost pri teh so skriti ročaji oz.nevidno odpiranje – na dotik. Zadnji sejempohištva v Milanu je kot hit predstavil stek-leno kuhinjo, ki jo je mogoče naročiti tudiv Baimsu, saj jo izdeluje njihov poslovnipartner iz Ljutomera. Sicer pa so pri vsehproizvajalcih kuhinj možna naročila posa-meznih delov tudi izven standardnih mer.Tako je mogoče do popolnosti opremitivsak kuhinjski prostor. Novosti so tudi prijedilnih mizah; okroglih miz tako rekoč niveč, aktualne pa so večje mize strogih linij.“Pri obnovah ali novogradnji je dobro vede-ti, kje bodo stali posamezni aparati, da jenapeljava popolnoma prilagojena. Baimsnudi tudi svetovanje na domu; tako dobistranka najboljše rešitve glede celotne post-avitve in izbire kuhinje. Natančno načrto-vanje kuhinje je zelo pomemben del naroči-la kuhinje; vsak detajl je treba dobropremisliti, saj je nakup kuhinje zaposamezno družino nakup desetletja alicelo desetletij.


Lepa in praktična kopalnicaSalon Doming na Markljevi cesti v No-

vem mestu predstavlja v sodobnem raz-stavnem salonu veliko izbiro vsega, kar po-trebujemo za kopalnico, ponuja pa tudi in-ženiring s celotno izvedbo. “Vse manj jepovpraševanja po čisti klasiki, ki je je tudi

v našem salonu le za vzorec. Vendar pa sestranke rade odločajo za kombinacijo zelotrendovske in delno klasične kopalnice,”pravi Dejan Nečemer.

Pri kopalnici še vedno najprej “padejo voči” ploščice. Te so še vedno večjih dimen-zij in glede na preteklo sezono barvno manjžive. Še vedno je moderna temno rjavabarva, imenovana “wenge”. Veliko je eno-barvnih ploščic, nekaj pa je tudi ploščic zvzorci, ki delujejo kot slika ali tapiserija.Manj je tudi obrob in drugih dekorativnihelementov oz. okrasnih ploščic; te so za-menjale barvne kombinacije in kombinacijereliefnih in gladkih ploščic. Popolnoma be-lih ploščic skoraj ni – so le odtenki te, ki jihkombiniramo z ostalimi barvami, še zlastiintenzivnejšimi. Ploščice so kakovostnejšeobdelane in večina jih je že lasersko reza-nih; s tem je spoj boljši, videz lepši in tudičiščenje je lažje.

V novejših, zelo modernih hišah se stran-ke določajo za razgibano postavitev ploščic,ki so vezane na posamezni del kopalnice –pri prhi so ploščine postavljene po celi viši-ni, pri školjki in bideju nižje. Ta stopničastapostavitev ploščic pa ima lahko tudi zelomehke, okrogle linije. Deli sten, ki niso ob-loženi s ploščicami, pa so pobarvani z vo-

doodporno barvo latex. Vse več je tudi vzi-danih kopalniških omaric.

P rP rP rP rP rednosednosednosednosednost i z idane prt i z idane prt i z idane prt i z idane prt i z idane prh eh eh eh eh eNamesto klasične tuš kabine se vse bolj

uveljavljajo zidane kabine. Te ne potrebuje-jo tuš kadi, zahtevajo pa, da je ta del pravil-no izoliran (z materiali, ki jih uporabljajotudi za bazene) in da so pravilno izbranisifoni. Dodatni premaz na steklenih vratihomogoča, da se na njih voda ne zadržuje oz.da kapljice spolzijo, zato se vodni kamen nasteklu ne nabira. Za prhe so zanimive t. i.lubenice ali “rainshower”, ki omogočajonaravnejši tok vode, saj pritekajo kapljicevode kot iz deževnega oblaka.

Pri novogradnjah se odločajo stranke zavelike kopalnice s prho in kadjo, pri reno-vacijah starih in manjših kopalnic pa se odkadi ponavadi poslovijo in se raje odločijoza sodobno prho. Minimalizem se najboljodraža pri armaturah, ki ponujajo nekajzanimivih novosti. Pipa, iz katere pritečevoda v obliki slapu, je vse bolj iskana. Vseveč pa prodajo tudi podometnih pip.

P rP rP rP rP reeeeevidno s č isv idno s č isv idno s č isv idno s č isv idno s č ist i l it i l it i l it i l it i l iVse pa je treba, kot opozarja Dejan Neče-

mer, pravilno negovati in čistiti. PogostoDejan Nečemer


gospodinje uporabljajo premočna čistilnasredstva in lahko poškodujejo krom. Zato pri-poroča, da nabavijo ustrezno čistilo od proiz-vajalcev armatur; to prakticira tudi Kolpa.

Med umivalniki je vse več zanimanja zasklede – kamnite, steklene, kovinske –, kiso postavljene na odlagalno površino. Bidejiin školjke pa so večinoma viseči, kar pri-

naša več odlik: lažje čiščenje, več prostorain tudi lepši videz.

Stenska wc školjka mora vedno imetikonstrukcijo, oporo. Opora pa je pri samo-stoječem kotličku zadostna, če je stena de-bela vsaj 6-7 cm. Pri kotličku, ki nima kon-strukcije, pa mora biti stena debela vsaj šeenkrat več, kot je sam kotliček, torej okoli

25 cm. Pri knauf stenah pa se kotliček, čeje le mogoče, namesti na konstrukcijo kna-ufa, sicer pa je treba postaviti dodatno oja-čitev, na katero se lahko privijači kotliček.

Ponudba za kopalnice je velika, prednostpa imajo materiali in izdelki, ki so kakovost-ni, trajnejši in ki se jih enostavno in lepočisti.


Star parket lahko večkrat obnovimoSamostojni podjetnik Dejan Celič iz Cero-

vega Loga dobro ve, kako zelo postaja par-ket cenjen in priljubljen. Njegovo podjetjeje registrirano za polaganje vseh vrst podov– od PVC talnih oblog, itisonov in tapisonovdo laminata in seveda različnih parketov.Vendar je, še zlasti v stanovanjih in družin-skih hišah, parket v veliki prednosti. “Gle-de na visoko kakovost t.i. gotovih parketovse vse več strank odloča prav za te. Še ved-no je sicer iskan tudi lamelni parket, ki jev povprečju za 30 odstotkov cenejši od go-tovega klasičnega parketa, vendar je klasič-ni parket v prednosti in mislim, da se zani-manje še povečuje,” pravi.

Za parZa parZa parZa parZa parkkkkkeeeeet n i vt n i vt n i vt n i vt n i več omeeč omeeč omeeč omeeč omej i tj i tj i tj i tj i teeeeevvvvvNašteva odlične lastnosti, ki omogočajo

tudi postavitev talnega gretja pod parket,kar je seveda aktualnejše pri novogradnjah,pa vodoodporne lastnosti posebnega parke-ta, zato ni redko, da parket polagajo tudi vkuhinje in celo v kopalnice. Vabljive pa sotudi različne izvedbe, barve in seveda raz-lične kakovosti parketov. “V zadnjem časuje najbolj iskan bambusov parket. Čepravje iz eksotičnega lesa, je cenovno sprejem-ljiv in tudi zelo kakovosten. Na voljo je vdveh barvah – ali zelo svetel ali pa temnej-

ši, ki je tudi nekoliko bolj iskan,” pojasnjujeDejan Celič. Precej dražji pa so parketi izvisoko kakovostnega lesa, kot je tik ali mer-bov. Zaradi odličnih lastnosti je to les, ki jeprimeren celo za v jahte. Zaradi kakovostiin zanimivega videza pa ga marsikdo želitudi v svojem domu. Ker je parket naložbaza več kot eno generacijo, je tudi dražjainvesticija smiselna,” razmišlja naš sogo-vornik.

I z sIz sIz sIz sIz sttttta ra ra ra ra rega noega noega noega noega novvvvvoooooVeliko pa je tudi naročil za obnovo stare-

ga parketa, še zlasti v blokovskih stanova-njih, kjer je zaradi manjše kvadrature težjeizpeljati popolno zamenjavo tal. Ta zahtevaizpraznjenje stanovanja in še dlje traja.“Vedeti je treba, da zahteva več časa pola-ganje lamelnega parketa ali navadnega kla-sičnega parketa. Polaganje gotovega parke-ta pa je hitro – v dveh do treh dneh je deloopravljeno. Sicer pa se v starejših stanova-njih stranke najpogosteje odločajo za obno-vo starega, še dobro ohranjenega parketa,”pravi. Dejan Celič meni, da je klasičen par-ket mogoče v njegovi življenjski dobi pet-krat popolnoma obnoviti. “Če gre za starej-ši parket, ki je še postavljen v obliki t.i. ribjekosti, se sčasoma pojavijo večje razpoke

med fugami. V ta-kem primeru je po-stopek obnove par-keta sledeč: parketzbrusimo in razpo-ke oz. fuge zakita-mo z ustrezno masoin lakom, kar pono-vimo trikrat. Potem

parket še trikrat polakiramo in rezultat jena dlani.”

Nič vNič vNič vNič vNič več r ibeč r ibeč r ibeč r ibeč r ibje kje kje kje kje ko so so so so st it it it it iMojster tudi pravi, da danes parketa ne

polagajo več v obliki ribje kosti oz. da topočnejo le v primerih spomeniško zavaro-vanih prostorov oz. v prostorih, kjer je tre-ba slediti nekdanji obliki.

Nekoč zelo priljubljeni laminat danesizgublja svoje simpatizerje. Tudi tisti, ki gaimajo, ga ponavadi želijo zamenjati s par-ketom. Ljudje si želijo v svojem domu lepa,kakovostna in trajna tla, ki jih je lahkovzdrževati in so okras domu. Vse te lastnos-ti pa združuje parket. Sicer je tudi pri na-bavi tega treba imeti nekaj znanja, saj sodanes parketi že tako specializirani, da jetreba vedeti, kaj točno potrebujemo. Takose izognemo nepotrebnim stroškom; kupi-ti moramo optimalno kakovost in optimal-no debelino parketa. Kaj pa je za konkret-no stanovanje ali hišo optimalno, je dobrovprašati mojstra.

Dejan Celič


Rolete so ne le tradicion-

alno temve tudi realno

najpogostejše uporabljeno

sen ilo na slovenskih tleh.

Vedno, ko gradimo novo hišo

ali kadar prenavljamo ob-

jekt, moramo že v za etni fazi

planiranja razmisliti, kakšno

sen enje prostorov želimo im-

eti. Zakaj se je dobro odlo iti

za rolete?

1. Prihranek toplote

Rolete so pri nas najbolj poznano in uveljavljeno sen ilo, ki ponuja sen enje z zunanje strani stekla. Š itijo nas pred radovednimi po-gledi, pred agresivnimi son nimi žarki, pred vetrom in ostalimi vremenskimi neprijetnostmi. Ko je zunaj vetrovno in hladno, mora biti znotraj še posebej pri-jetno toplo. Ker je energija dan-danes zelo dragocena, moramo še posebej poskrbeti za dobro izol-acijo našega doma. Poleg zidnih tudi okenske površine oddajajo toploto in zato dober gospodar že pri gradnji hiše pazi, da so te izgube im manjše. Pri spuš enih roletah lahko privar ujemo do 30% energije.

2. Varnost pred vlomi

Statisti no je dokazano, da si

vlomilci najraje izberejo hišo brez roletnih sistemov. Tako si lahko v miru ogledujejo inventar in imetje. Ob samem vlomu pa nimajo prakti no ni esar, kar bi jih oviralo pri njihovem namenu. Zaprta roleta dokazano podaljša as vloma in pove a hrupnost.

Pri roletnih sistemih na motorni ali daljinski pogon za dodatno varnost med dopustom ali prazniki poskrbi elektronska ura s funkcijo naklju nega odpiranja in zapiranja rolet, kar daje vtis, da je v hiši vedno nekdo doma.

3. Razširjena funkcionalnost

Rolete je možno naro iti tudi v kombinaciji s komarnikom ali sen ilom iz tekstila. Komarnik je idealna zaš ita pred insekti – sploh pa bo to nepogrešljiv dodatek v vro em obdobju, ki prihaja.

4. Udobje s pritiskom na gumb

Udobje in enostavnost bivanja ter varnost so za ve ino od nas najpomembnejši kriteriji, da se doma dobro po utimo. Ro no upravljanje na trak ali palico vse bolj izpodrivajo naprednejše rešitve z motornim in daljinskim upravljanjem. Tehnološki napre-dek dandanes omogo a vgradnjo

motorja v roletno omarico, ki lahko s stenskim stikalom, daljinskim upravljalnikom ali samodejno prek ure ali raznih senzorjev zapira in odpira rolete. Vsi ti sistemi so tudi cenovno dostopni. 5. Individualni izgled

Barvno harmonijo na fasadi lahko idealno ustvarite prav z roletami. Ker so omarice lahko vidne tudi takrat, ko so rolete dvignjene, so odli en oblikovalski element vaši hiši. Omarice rolet so dobavljive v tradicionalno oglati ali moderno zaokroženi obliki. Ve izbire za vas pa omogo a posebna barvna kolekcija podjetja ROLTEK, ki obsega ve kot 350 barvnih odtenkov.

Pri vašem ponudniku oken vprašajte za rolete Roltek, ali pa nas pokli ite na 01 / 724 00 00.

5 razlogov ZA rolete!

Obiš ite podjetje ROLTEK

na sejmu DOM med 3. in

8. marcem. Letos jih boste

našli na dveh lokacijah: v

avli in na zunanji lokaciji.

I N F O M AT

POSEBNA PRILOGA


AKCIJA DOLENJSKEGA LISTA IN STUDIA AKTIVITE

Spremenite življenjski slog –napovejte boj proti celulituin odvečnim centimetrom

Skoraj ni ženske, ki ne bi imela težav s celulitom, odvečnimicentimetri ali prekomerno telesno težo. Hujšanje in odprava celu-lita sta ponavadi povezana z veliko mero odrekanja, od shujševalnihkur in telesnih vadb pa vse do mazanja s kremami proti celulitu.

Na Dolenjskem listu smo se odločili, da bomo s pomočjo StudiaAktivita - franšizne enote iz Novega mesta (in z njihovimi napra-vami) dvema srečnicama pomagali do popolnejše postave breznapornih odrekanj.

Dva meseca bosta v Studiu AKTIVITA na Cikavi v Novem mestudeležni terapij z visoko tehnološko opremo Tri-Active laser metodoin Sillueta Kavitacijo – ultrazvočno metodo za zdravo in hitro odpra-vo maščobnega tkiva oziroma terapij, kjer bosta izgubljali odvečnecentimetre na točno tistih mestih, kjer si to najbolj želita, napot-kov za zdrav način prehranjevanja (kamor spadajo tudi jedilniki) inraznolike telesne vadbe, ki bo krepila njune mišice ter porabljalaodvečne maščobe. Njun napredek boste lahko spremljali v Živi.

KKKKKaj je Taj je Taj je Taj je Taj je Tr i -r i -r i -r i -r i -AAAAAct ivct ivct ivct ivct ive laser mee laser mee laser mee laser mee laser metttttoda?oda?oda?oda?oda?Triactive laser je v principu Dermodynamic metoda in zajema la-

sersko stimulacijo, krioterapijo (hlajenje) in vakuum masažo. Skupnatočka vseh teh lastnosti je hitrejše izgorevanje maščobe v celicah,pomaga pri nastajanju novega kalogena v koži in vezivnega tkiva,pospeši cirkulacijo in izločanje tekočine oziroma negativnih toksinoviz telesa. Na ta način se zelo uspešno znebimo tudi celulita.

Celulit ni samo estetski, temveč tudi zdravstveni problem. Moticirkulacijo in razmerje snovi v tkivu, doprinese k degeneracijivezivnega tkiva, slabi metabolizem celic in doprinese k nakopičenjutoksinov in tekočine v telesu ... Ponavadi moderni človek nimajasne predstave o svojem telesu in preventivno delovanje oziromarazmišljanje, kako bi z vadbo, zdravo prehrano in motivatorji ternego telesa ohranil zdravje, ni njegova navada. O telesu začneresneje razmišljati šele, ko se pojavi estetski problem, ki pa jeistočasno lahko že zdravstveni problem.

Tu je prva odgovorna vloga terapevta, da svojega klienta usmeriv razmišljanje za skrb za svoje telo, da poskrbi za svoje zdravje,izgled, ki vključuje tudi rešitev problema z odvečnimi kilogrami,celulita, maščobe ali “uvele” kože in podobno. V bistvu ga vodi kboljšemu zdravju, tako fizičnemu kot mentalnemu.

Da bi bila terapija uspešna za vsakega posameznika, je trebaoblikovati individualni program, ki je za vsakega posameznika neob-hoden in ga morata skupaj s terapevtom spoštovati.

Funkcije Dermodynamic metode:

LASER direktno razbija maščobne celice, okrepi limfo in krvnocirkulacijo, pomaga pri ustvarjanju novega kolagena, ki je pomem-ben za to, da koža ne visi, ko izgubljamo odvečne kilograme, poma-ga pri ustvarjanju novega vezivnega tkiva, uničuje toksine. Po laser-skem tretmaju se debelina celulita oz. maščobe na površju bistvenozmanjša že po prvem obisku. Zmanjša se na bokih, zadnjici, trebu-hu, ledvenem predelu, rokah, okoli kolen ... To je odvisno od tega,na katerem področju se terapijo izvaja. Opažen je tudi nastaneknovih krvničk.

VAKUUM MASAŽA dodatno krepi metabolizem celic in sintezokolagena ter vezivnega tkiva ter tudi ostale učinke laserja, kot stalifting učinek in zgladitev, posledično pa seveda ustvarja lepši vi-dez kože. Pomen liftinga je, da z lasersko stimulacijo dobesednodvignemo npr. povešeno zadnjico, trebuh ...

KRIOTERAPIJA (hlajenje) pomaga pri odpravi oteklin in pospešiizločanje viška tekočine. Ta pri bolečem celulitu, ki je lahko žezdravstveni problem, zmanjšuje bolečino in občutljivost kože.

Pri delu na obrazu se že po prvem obisku vidno zmanjšajo gubena vratu, okoli oči in ustnic.

Dobljeni rezultati so dolgoročni, če enkrat mesečno ponovimovzdrževanje in pa seveda upoštevamo vse, kar smo se v terapiji naučili.

KKKKKaj je kaj je kaj je kaj je kaj je kaaaaav i tv i tv i tv i tv i tac iac iac iac iac ij a?ja?ja?ja?ja?Kavitacijo so odkrili nedavno in brez pretiravanja jo lahko ime-

nujemo prelomnica v reševanju problematike celulita ali prekomer-nih oblog maščobnega tkiva na posameznih delih telesa. Je nein-vazivna, brez bolečin in stranskih učinkov, saj ne prizadene oko-liških tkiv, kot so žile, živci in vezivno tkivo. Po kavitaciji se lahkoklient takoj vrne k vsakodnevnim obveznostim ali aktivnostim. Jeidealna rešitev za vse, ki želijo izboljšati svoj videz, vendar pa senočejo ali iz kakršnih koli drugih razlogov ne morejo odločiti zakirurški poseg.

Sillueta, zasnovan na napredni tehnologiji kavitacije, omogočanatančno odstranjevanje lokalne (trebuh, zadnjica, stegna, boki, ko-

ZDRAVSTVENI KOTIČEK

lena, zgornji del rok ...). problematike celulita in maščobnih oblogbrez dolgotrajnega okrevanja, brez oteklin, edemov, alergij. Rezul-tati so vidni že po eni sami terapiji, saj zmanjšamo obseg kritičnegapredela telesa tudi do 5 cm.

Najboljše rezultate dosežemo s petimi terapijami kavitacije naciljno izbranem predelu telesa (trebuh, boki, stegna, kolena ...) vkombinaciji z ostalimi metodami oz. anticelulitnimi postopki. Medvsako terapijo in po njej je skozi ves dan v presledkih potrebnopopiti zadostno količino tekočine (voda, nesladkani čaj, limonada),prepovedane pa so gazirane pijače in seveda alkohol. Po vsakiterapiji je priporočena telesna aktivnost vsaj eno uro, po končanihterapijah pa se je treba dovolj gibati in zdravo prehranjevati. Šeposebej priporočamo plavanje, tek, nordijsko hojo ...

Po kavitaciji se količina maščob zmanjša in koža postane ohlap-na, zato jo je treba učvrstiti in tonus kože utrditi z laserjem.

Kavitacija ni primerna za ljudi, ki imajo težave z ledvicami injetri, za sladkorne bolnike, nosečnice, doječe matere, z vsadki,srčnimi težavami, za ljudi z boleznimi kože (alergije) ...

Vas je zamikalo? Si tudi vi želite v poletne dni z lepšo postavo?Prijavite se s spodaj izpolnjenim kuponom in priložite svojo

fotografijo celega telesa.Izmed prispelih prijavnic bomo do 9. marca izbrali dve

srečnici, ki bosta s pomočjo Dolenjskega lista in StudiaAktivita iz Novega mesta prišli do lepše postave. Akcijo bomospremljali v Živi, prilogi Dolenjskega lista.

priloga dolenjskega lista3434 AVTO TIMES PREDSTAVLJA

Test: golf VI 2,0 TDI

Niz se nadaljujes številko 6Vsaka nova generacija, ki na krilih uspešnosti svojih

predhodnikov prihaja na cesto, je deležna velikepozornosti. Ravno tako je tudi z novim golfom.Novinec mora biti moderen, prepoznaven, klasičen,eleganten in brezčasen do te mere, da se razlikeglede na predhodno generacijo komaj opazijo. Vseto in še več je novi golf. Je preprost, nemškonatančen in prepoznaven na prvi pogled.

Vsi prav dobro vemo, kako izgleda legendarni hrošč, ki je do sre-de sedemdesetih let prihajal tudi s TAS-ovih tekočih trakov v Sa-rajevu, pozneje pa so ga še dolgo časa izdelovali v Mehiki. Hroščje v tistem času že postal legendaren, a se je leta 1974 pričela pisatinova zgodba: prišel je golf. Mnogi lastniki hrošča so si želeli avtoz normalnim gretjem in prezračevanjem, več prostora za potnikein prtljago ter zmogljivejši in modernejši motor. Golf je ponujal vseto in bil glede na hrošča zares povsem nov in radikalno drugačen.V dobrih 34 letih, kolikor je na trgu, si je priboril poseben status,saj se celoten kompakten razred danes imenuje po njem (golfrazred). Do danes jih je bilo prodanih več kot 26 milijonov.

P rP rP rP rP repoznaepoznaepoznaepoznaepoznavvvvven na pren na pren na pren na pren na prv i pogledvi pogledvi pogledvi pogledvi pogledNajslavnejši izdelek podjetja iz Wolfsburga in eden največjih

fenomenov avtomobilske industrije se sedaj predstavlja v svoji šestigeneraciji. Morda nekoliko prezgodaj, a konkurenca je dvignilatempo, VW pa očitno ni želel pustiti niti najmanjšega dvoma o tem,kdo je glavni v razredu.

Od prvih fotografij naprej se lomijo kopja o tem, ali je to res po-vsem nov avto ali le temeljita predelava pete generacije. A vam lah-ko iz prve roke povem, da je kljub prepoznavnemu izgledu to za-res povsem nov avto. Je občutno bolj dinamičen od predhodnika,ob tem pa stilsko močno vezan na družinske modele: sprednja stranspominja na scirocca, zadaj pa boste prepoznali detajle iz družin-skih SUV modelov, kjer imam v mislih predvsem nove luči, ki lenaglašujejo estetiko vozila. Kar zadeva mere, je novinec celo za 5mm krajši, zato pa za 20 mm širši glede na predhodnika, medtemko sta višina in medosni razmak ostala nespremenjena. Za 12 mmje skrajšan sprednji previs, medtem ko je zadnji podaljšan za 7 mm.

Še največ novosti boste opazili v notranjosti. Nova sta armaturnaplošča in volanski obroč. Navdu-šujejo na otip mehki materiali inodlična končna obdelava. Izgledmerilnikov je prevzet iz passata CC,kjer v osrednjem delu dominiratamerilec hitrosti in vrtljajev. Znotrajmerilca hitrosti je pokazatelj nivo-ja goriva, medtem ko je pokazateljtemperature motorja znotraj meril-ca vrtljajev. V osrednjem delu sovsa stikala in prikazovalniki postav-ljeni v tri nivoje, so pregledni inlahko dostopni tako vozniku kot so-vozniku. O odlični ergonomijiponovno nima smisla izgubljati be-sed, morda le podatek, da je vozni-kov sedež vzdolžno nastavljiv za 31

cm ter po višini za dobrih 6. Tudi za prtljago je dobro poskrbljeno,saj je v prtljažniku prostora od 350 do 1305 litrov.

NNNNNajš ibkajš ibkajš ibkajš ibkajš ibkeeeeejš i d izjš i d izjš i d izjš i d izjš i d ize l j ih ima 1el j ih ima 1el j ih ima 1el j ih ima 1el j ih ima 11111100000Trenutno sta golfu namenjena dva dvolitrska dizelska agregata z

močjo 81 kW (110 KM) in 103 kW (140 KM). Sam sem preizkusilšibkejšega, ki pa je v vseh pogledih zadovoljil moja pričakovanja. Šenajbolj me je navdušila zvočna izolacija, saj motorja v notranjostisploh ne slišiš. Dobre so tudi vozne lastnosti, saj vozilo na cestiodlično „leži“, niti več zaporednih kratkih zavojev ga ne spravi iztakta. Pri pretiravanju bo iz zavoja pričel bežati nos vozila, kar pa jeznačilno za vsa vozila s sprednjim pogonom, a dogodek je enostavnopopravljiv, saj na pomoč priskoči tudi sodobna elektronika.

Novi golf je tu. Ali je na njem narejen le redizajn ali je to povsemnov avto, je čisto vseeno. Novinec zadržuje vse pozitivne lastnostisvojega predhodnika, ob tem pa dviguje kakovost na precej višjoraven, kar pomeni, da se zgodba o uspehu nedvomno nadaljuje. Onostaja vodja v razredu. Tako je že več kot trideset let in ni razloga, dabi sedaj pokleknil. Še več, močno je odskočil od konkurentov!BorBorBorBorBorut Štut Štut Štut Štut Štajnaherajnaherajnaherajnaherajnaher

TTTTTehnični podatki ehnični podatki ehnični podatki ehnični podatki ehnični podatki Motor: štirivaljen, turbo dizel, vbrizg preko skupnega voda, štirjeventili na valj; prostornina: 1968 ccm; najvišja moč: 81 kW/110KM; največji navor: 250 Nm pri 1500-2500 vrt/min; dolžina:4199 mm; širina: 1786 mm; višina: 1479 mm; medosna razdal-ja: 2578 mm; masa/nosilnost: 1290/530 kg; prtljažnik: 350/1305; najvišja hitrost: 195 km/h: pospešek od 0 do 100 km/h: 10,7 s; povprečna poraba na 100 km: 6,6 l.

Ikona, simbol, avtomobil mladih, srednjih, starejših …,nekaterim je všeč, drugim ne, a to je avto, ki so ga do sedajprodali v več kot 26 milijonih primerkov in si je s tempriboril poseben status v avtomobilski industriji.

3535priloga dolenjskega listaZANIMIVOSTI

Anica Bajuk

AndrejevamamaMetlika se je kopala v megli, na

Radovici pa je bilo že zjutrajsončno, da bi lahko ulivali zvonove.Bajukovi živijo v hišah, ki imata leprazgled na dolino pod seboj. Za-konca Anica in Martin ter Andre-jev mlajši brat Branko bivajo vlepo urejeni hiši le streljal od nove,kjer si je spletel gnezdo Andrej.Fant, ki ga poznajo ljubitelji narod-no–zabavne glasbe po dveh iz-danih zgoščenkah: Pri stari zidani-ci in Nocoj sem prvič bil pri njej terpo številnih nastopih po vsej Slo-veniji, da o sodelovanju v radijskihin televizijskih oddajah sploh neizgubljam besed.

“S starši sem živela na Talčjem Vrhu priOtovcu, kjer sem tudi končala dva razredaosnovne šole. Ko smo se preselili v Kot priSemiču, sem hodila v semiško osnovno šolo.Vmes pa še v Črnomelj. Ko sem šla peš, meje bilo strah iti čez most na Otovcu. Zgodilose je, da sva imela prav na mostu z vlakombližnje srečanje. Zelo me je bilo strah. Šols-ko torbo sem vrgla z mostu, oprijela sem sestebra in čakala, kaj bo. Na srečo se ni zgodi-lo nič hudega, a še danes mi je neprijetno, kose spomnim tega dogodka. Materi in očetuse je rodil še moj brat Mirko, ki živi z mamov Kotu pri Semiču. Ima dva sinova, zaposlenpa je v semiški Iskri.”

Že lŽe lŽe lŽe lŽe lje so eno,je so eno,je so eno,je so eno,je so eno,m om om om om ožnosžnosžnosžnosžnost i pa drt i pa drt i pa drt i pa drt i pa drugo …ugo …ugo …ugo …ugo …

“Želela sem v administrativno šolo, pa seje obrnilo drugače. Moja starša sta delala vBeti Metlika, zato sta me vpisala v tamkajš-njo tekstilno šolo. Zdržala sem le pol leta.Ni me veselilo postati šivilja. Očetova se-stra, moja teta Malka Rozman, me je na-govorila, da sem šla delat v Dom počitka.Šla sem in že triintrideset let delam tam. Jenaporno, a tudi po svoje lepo. Jaz sem za-dovoljna z njimi, oni so zadovoljni z menoj,pa gre. Človek mora biti skromen, rad mo-raš imeti ljudi. Potem imajo tudi oni teberadi. To je velika sreča. Pa še zdravje, s ka-terim pa se ne morem najbolje pohvaliti.”

NNNNNa sa sa sa sa sttttta la je mlada drala je mlada drala je mlada drala je mlada drala je mlada druž ina …už ina …už ina …už ina …už ina …“Ko sem se poročila, sem bila stara devet-

najst let. Dan po mojem dvajsetem rojst-

nem dnevu sem rodila Andreja. To je biloleta 1979. Veliko veselje mi naredita z obi-skom Andrejeva sinova, ki večkrat dnevnopritečeta k meni. Simon je starejši, Luka pamlajši. Branko, ki je bil rojen 1982. leta, šeni poročen. Mož Martin se ukvarja z zi-darstvom in do upokojitve bo moral delatiše kar nekaj let.”

O bO bO bO bO bvvvvveznoseznoseznoseznoseznost i , vt i , vt i , vt i , vt i , vese lese lese lese lese lje ,je ,je ,je ,je ,kkkkko no no no no nj ičk i …j ičk i …j ičk i …j ičk i …j ičk i …

“Rada berem. Nekdaj sem se ukvarjala zročnimi deli, zdaj ne več. Obdelujemo nji-vico, da pridelamo zelenjavo. Brez izjem:delamo vsi. Ne bi bili Radovci, če ne bi imelivinograda, čeprav je naš bolj za vzorec kot zakaj drugega. Mož Tine je v njem več kot jaz.Med trte grem le, ko je grozdje zrelo, da sedo sitega naužijem slastnih jagod. Služba mivzame veliko energije. Naporno je.”

KKKKKaj pa Andraj pa Andraj pa Andraj pa Andraj pa Andreeeeej ?j ?j ?j ?j ?“Bil je živahen, a ne hudoben fantiček.

Glasbo je imel rad že v vrtcu. Zanjo ga je na-vdušila “tršica” Pepca Kočevar, ki je zna-la igrati na harmoniko. Navdušila, kaj na-vdušila, zastrupila ga je z njo. Martin mu joje moral kupiti, saj veste, takšno majhno izplastike. Nosil jo je v vrtec, dokler mu ni-smo kupili klaviatur. Začel je obiskovatitečaje. Mož ga je vozil v Semič k Malna-

riču, pa na Težko Vodo in v Novo mesto.Vsak učitelj je kaj prispeval k njegovemunapredku. Je samokritičen in zahteven dosebe. Ne da se odpraviti kar tako, zato sobila štiri leta njegovega glasbenega uspo-sabljanja in izobraževanja kar naporna. Iz-popolnjeval se je tudi v petju. Harmoniko jevlekel cel dan, da sva bila z možem že malcezaskrbljena. Bala sva se, da bi preveč trpe-la šola, učenje. A se je vse dobro izteklo.Vesela sem, da je uspel. Veliko nastopa. Radse udeleži prireditev, kjer je treba komupomagati. Vsako leto igra otrokom s poseb-nimi potrebami, tistim, ki se udeležijo po-čitniškega tabora na Želebeju. Nastopati jepričel z Janezom Pezdircem kot Duo ba-ron, že nekaj let pa ima trio, poimenovanAnsambel Andreja Bajuka. Pridružil se jimaje kitarist in pevec Jože Muc z Lokvice.Pred njimi je še dolga in uspešna pot.”

Muca, ki je dremala v kotu kuhinje, se nimenila za najino klepetanje. Prav tako jeimel malo priložnosti kaj reči Andrejev očeMartin, ki je ves čas pogovora sedel zamizo. Ko sem odhajal, me je vprašal, če milahko natoči liter belega, ker črnega danimajo. Spomnil sem se stare mame, ki mije velikokrat rekla: “Vzemi, če ti kdo kajponudi.” Domov sem prinesel liter dobre-ga radovčana.TTTTToni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperič

priloga dolenjskega lista3636 PIKIJEV KOTIČEK

Skrb za ustno higieno ter preventivazobnih obolenj pri psih in mačkahZdaljšanjem življenjske dobe psov in mačk ter razvojem medicine postaja vedno pomembnejša preventiva

zobnih obolenj in ohranjanje ustne higiene tudi pri naših ljubljenčkih. Z ustreznimi preventivnimi ukrepiohranjamo zobe in dlesni v optimalnem stanju, da lahko kar najdlje služijo našim ljubljenčkom.

Proces nastajanja zobnih oblog pri našihljubljenčkih poteka pravzaprav enako kotpri ljudeh. Sprva nastanejo mehke zobneobloge, ki jih imenujemo zobni plak, v teobloge pa se postopno odlagajo minerali, kispremenijo mehke obloge v trde, imenov-ane tudi zobni kamen. Do tega prehodalahko pride že v nekaj tednih.

Zobni plak je rumenosiva obloga, sestav-ljena iz sline (beljakovin) in iz bakterij.Takoj ko pridejo površine zob v stik s slino,jih prekrije nevidna plast (pelikula), kiomogoča lepljenje bakterij, le-te so pa ved-no prisotne v slini. Bakterije se hitromnožijo in lahko vdrejo v dlesni okoli zob,če jih ne čistimo. Zobne obloge so najpog-osteje tudi povzročitelji ustnega zadaha(halitosis). Navadno je to prvi znak, ki galastniki opazijo. Seveda se neprijeten zadahiz ust našega ljubljenčka lahko pojavi tudizaradi drugih vzrokov, ki jih je tudi potreb-no izključiti.

Zobne obloge so vedno tudi idealnogojišče bakterij. Te se iz površine zob širi-jo v žep ob robu dlesni in po vsej ustni vot-lini. Posledica je vnetje dlesni ali gingivitis.Živali z gingivitisom in stomatitisom nimajoapetita, raje jedo mehko hrano, to pa le šepospeši nastajanje oblog.

Če se mehkih zobnih oblog tudi v tej stop-nji ne odstrani, se vnetje iz dlesni razširi nakosti okoli zob in povzroči parodontalnobolezen. Zobje postanejo majavi, boleči,pojavi se zobna gniloba in vnetje obzobnihtkiv. V tej fazi bolezni je nujen stomatološ-ki poseg, ki zajezi kaskado propadanjastruktur v ustni votlini.

Dlesen in alveolarna kost bosta ostalizdravi, če se s ščetkanjem redno odstra-njuje mehke zobne obloge. Tudi pravilnaizbira prehrane je pomemben dejavnik.Trda in briketirana hrana že ob aktu hranje-nja čisti zobne obloge, zato imajo psi inmačke, ki so hranjeni predvsem z briketira-no hrano, manj zobnega kamna in vnetja

Zobovje psa brez zobnega kamna,dlesni so dobro prekrvavljene in brezznakov vnetja.

Mineralizirane zobne obloge lahkoodstranimo le s stomatološkimposegom v veterinarskem centru.

Na zobeh sta prisotna plak in zobnikamen, rob dlesni je rdeče zažarjen –gingivitis.

Zobnikamen

invnetedlesni

primački.

dlesni. Redno čiščenje zob nekajkrat nateden preprečuje, da bi iz mehkih zobnihoblog nastale trde, mineralizirane, ki jihlahko odstranimo le še pri stomatološkemposegu s posebnimi ultrazvočnimi odstran-jevalci.

Priporočljivo je navaditi psa oz. mačko načiščenje zob že v mladosti, ko so zobje šezdravi, oblog je malo, živali pa se tudi na-vadijo na to. Pri mačkah je redno ščetkanjenekoliko težje izvedljivo, predvsem zaradinjihovega karakterja, so pa na voljo številneencimske paste tako za mačke kot tudi zapse, ki odstranjujejo mehke zobne oblogebrez mehanskega ščetkanja. Na tržišču paso tudi številni priboljški, ki ob žvečenjuodstranjujejo mehke zobne obloge in zmanj-šujejo neprijeten zadah.

V današnjem času se vsi zavedamo, kakopomembna je redna ustna higiena, in nesmemo pozabiti, da velja enako tudi za našeljubljenčke. Ob obisku pri veterinarju vpra-šajte za kakšen nasvet v zvezi z ustno nego,saj tudi za težave z zobmi velja, da je pre-ventiva vedno boljša od kurative.VVVVVesna Presna Presna Presna Presna Pre m re m re m re m re m ru Kru Kru Kru Kru Krž ičn ikž ičn ikž ičn ikž ičn ikž ičn ik, , , , , dr. vet. med.

3737priloga dolenjskega listaZABAVNA GLASBA

Kalskee & Echobe

Razcvet belokranjske rap glasbeDanes bomo podrobneje spoznali delovanje dveh belokranjskih

raperjev, ki sta s svojimi pronicljivimi skladbami v preteklih letih ževečkrat močno opozorila nase.

* Kalskee alias Bojan Pašič je doma iz Kala priSemiču. Star je tri desetletja, po poklicu je “štro-mar”, po duši pa računalničar. Z glasbo se ukvarjavečino svojega življenja. Začel je s harmoniko, natos klaviaturami, nadaljeval pa s produkcijo elektron-ske glasbe in rapanjem. Prvi posnetki so nastalileta 1998, leta 2002 pa se je prvič predstavil zumetniškim imenom Kalskee. Od tedaj je posnelen avtorski CD, enega je izdal z Echobejem, naenem so izšli remiksi, naredil pa je tudi precej glas-benih podlag za druge slovenske raperje.

* Echobe alias Erik Lamut prihaja iz Dra-gatušu v Beli krajini. Rojen je davnega leta1984. Opravil je poklicno maturo na gostinskišoli v Novem mestu, trenutno pa je zaposlen vSun Rollerju v Kanižarici. Z rapom se ukvarja žekar lep čas. V tem času je nastalo ogromnopesmi in se spletlo ogromno poznanstev. Sampravi: “Če me še ne poznate, to še ne pomeni,da sem nov na sceni. Pomeni le, da me še nisteimeli priložnosti spoznati.”

Kako se je vse skupaj pričelo?Kalskee: Preden me je rap potegnil vase,

sem se preizkusil tudi v drugih zvrsteh, od na-rodno-zabavne, preko rocka do elektronske glas-be, ampak to ni bilo to. Vedno sem se počutilpreveč omejen in ujet v neke kalupe, ki jih do-loča posamezna glasbena zvrst. Z rapom se lah-ko daleč najbolje izrazim, saj ponuja praktičnoneomejene možnosti pisanja besedil, tematik instilov podajanja. Imam tudi najbolj odprte rokepri ustvarjanju glasbenih podlag, uporabljamlahko poljubne inštrumente, prave ali sample.Ključna je svoboda ustvarjanja.

Echobe: No, desetletnica mojega delovanjase zelo hitro bliža. Začetki so bili zelo okorni incelo življenje se učim. Doumel sem nekaterereči, o katerih na začetku sploh nisem razmiš-ljal, ter si pridobil zelo veliko tehničnega znanja,od uporabe programov, zvoka do opreme terdobrih in slabih izkušenj z nastopi in glasbo. Žeod malih nog pišem poezijo, pojem, igram. Rapglasba mi je dala priložnost, da počnem vse tonaenkrat. Kaj boljšega bi si sploh še lahko želel?

Je Bela krajina raperjem pisana na kožo?Kalskee: Mislim, da okolje niti ni tako po-

membno. Bolj je pomembno, da ne sediš celedneve doma, kjer se ponavadi nič ne dogaja.Bela krajina je popolnoma drugačen vir navdihakot kakšno mesto, kar pa ne pomeni, da je bolj-ša ali slabša. Kar se mene tiče, je čisto OK.

Echobe: Rap, kot vemo, izhaja iz urbanihpodročij, rojen je na betonu ameriških getov.Vendar se je razširil preko oceana na vse strani.Ko padeš enkrat v objem rapa, te ta ne spustiveč. Jaz sem se začel ukvarjati s to glasbo, kermi je bilo zanimivo in me je zanimalo, kako bopreživela v tej naši dolini. Danes rap srečamopovsod, vabijo nas na prireditve, predstave ...Rekel bi, da se je zadeva kar prijela, celo babi-cam je všeč in ko nas kakšen stric, ki je že malov letih, pohvali, mi je to vredno več, kot če bi bilsvetovno slaven.

Katere vsebine zajemajo tvoji teksti?Kalskee: Vse, kar mi pade na pamet. Od

osebnih stvari, ki se mi v danem trenutku zgodi-

jo v življenju, družbeno kritičnih tem, predstav-ljanja sebe in svojega okoliša, pa vse do zafrkan-cije in igranja izmišljenih vlog. Le ljubezenskihtem se poizkušam izogibat, saj mi pocukran rapne leži.

Echobe: Vsako obdobje v mojem življenju jebilo zaznamovano z nečim. To se najbolje vidi, čeposlušate albume iz let med 2002 do 2007.Klošar pozicija je album, poln zafrkancije in kri-tiziranja družbe, brez česar rap ne more obsta-jati. Armageddonya je temačen album, kot poveže ime, ki se že zelo spogleduje s politiko inproblemi družbe v današnjem času. Danes spetdelam pesmi, v katerih se malo ponorčujem izaktualnih stvari in se nekako dotaknem proble-mov s pravo mero humorja, da je stvar zanimiva.

Na kakšen način ustvarjaš glasbo?Kalskee: Zelo različno. Včasih me ideja udari

kot strela z jasnega, včasih pa se preprosto use-dem in začnem pisati rime, iz katerih se poča-si razvije neka rdeča nit, nato pa posledično na-stane skladba. Glasbene podlage delam ločenood besedil, in to z zvrhano mero improvizacije.Uporabljam prave inštrumente, pa tudi sample.

Echobe: Moji možgani imajo zjutraj veseleurice, ker imam dopoldne največ idej. Torej, kodobim idejo, jo zapišem na listek ali mobitel. Ko setega nabere, pretipkam vse na računalnik v datote-ko. Ko se odločim, da bi nekaj naredil, odprem da-toteko ter začnem zlagati ideje skupaj kot legokocke. Navadno takrat, ko slišim dobro podlago, žepribližno vem, kakšen tekst gre zraven.

Koliko pesmi si doslej že napisal? Na ka-tere si najbolj ponosen?

Kalskee: Štel jih nisem, ampak verjetno jihje že tam nekje okrog sto. Seveda niso vse po-snete. Še posebej sem ponosen na novejše, šeneobjavljene skladbe, ampak o njih bom raje kajveč povedal kdaj drugič.

Echobe: Ne vem, koliko pesmi sem doslejustvaril. Približno 7 do 8 CD-jev, bi lahko rekel.Še posebej sem ponosen na zadnji album Arma-geddonya iz leta 2007, v katerega sem vložilpribližno tri leta dela. Čeprav je temačen, jeizpadel točno tako, kot sem si zamislil. To mi jeležalo na duši, to sem moral dati ven. K sode-lovanju me je povabil tudi Trkaj. Gre za pesem,v kateri pojemo skoraj vsi slovenski raperji.

Najpomembnejši nastopi?Kalskee: Najpomembnejši so tisti, na katerih

spoznaš zanimive nove ljudi. Glasbo delam izveselja, zato mi ni tako pomembno, če me po-sluša deset ali tisoč ljudi. Seveda je super obču-tek, če je občinstvo številčno. Kljub temu pa rajevidim, da peščica poslušalcev res uživa in sode-luje z mano, kot da se velika masa dolgočasi.

Echobe: Nastopov je bilo veliko, od majhnihklubov in odrov na prostem do slabo ozvočenihprireditev. Morda sta mi svoj čas največ pome-nila ljubljanska nastopa, in sicer na RTV Sloveni-ja v oddaji TLP v “5 minut slave” ter nastop naKongresnem trgu. Danes mi je bolj pomembno,da me ljudje začutijo in razumejo, kaj jim posku-šam povedati.

Bi šel ustvarjat izven naših meja, če biimel za to možnost?

Kalskee: Bi, predvsem iz radovednosti innovih izkušenj. Verjetno pa bi se slej ko prejvrnil v Slovenijo. Slovenski rap ima nekaj, česarnima noben drug - slovenski jezik. Ta še zdalečni tako izkoriščen v rap glasbi kot na primerangleščina in to me izredno privlači. Žal pa našjezik ni preveč uporaben za tujino.

Echobe: Mislim, da ne. Svetovna slava inprepoznavnost ni to, kar iščem in si želim. Ve-deti je treba, da pride s tem velika odgovornost,ogromno dela, zadevi se je treba posvetiti, čehočeš, da ti uspe. Biti medijsko izpostavljen paje tudi dvorezen meč. Kakor hitro te ljudje inmediji ponesejo v zvezde, te lahko še hitrejšetudi potunkajo in potem moraš s tem živeti.Raje imam, da me ljudje poznajo kot preproste-ga človeka in razumejo sporočilo, ki ga nosim.

Pričakuješ, da se boš z rap glasbo ukvar-jal tudi čez 10, 20 let?

Kalskee: Nihče ne ve, kaj bo prinesla prihod-nost. Si pa tega želim.

Echobe: Pred dvema letoma sem se odločil,da v bistvu opustim rap in pisanje, ker mi je vseskupaj začelo presedati, imel sem premalosvežih idej, vse je postalo rutina. Torej sem pačrazglasil raperski pokoj ter nehal. Učinek je bilpa ravno obraten, dobil sem ogromno nastopovin pričel pisati rime kot po tekočem traku. Zdajs Kalskeejem pripravljava nov projekt, ki boizšel po letu 2010. S časom se ne omejujeva, kersi je za umetnost treba vzeti toliko časa, kolikorga potrebuješ.RRRRRudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašič

Mlada belokranjska raperja Kalskee inEchobe.

(FO

TO

: R

UD

I V

LA

ŠIČ

)

Odgovor na nagradno vprašanje iz prejš-nje številke se glasi: Morje in nebo.

Med prejetimi odgovori smo izžrebaliIreno Varl iz Kamne Gorice.

Novo nagradno vprašanje: Navediteimeni krajev, od koder prihajata raper-ja Kalskee in Echobe. Odgovore s svojimnaslovom pošljite do ponedeljka, 16. mar-ca, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212,8001 Novo mesto, “Za Živo”, ali naelektronski naslov [email protected]. Med odgovori bomo izžrebali nagra-jenca, ki bo prejel zgoščenko, poklanja jouredništvo Dolenjskega lista.

priloga dolenjskega lista3838 DOMAČE VIŽE

Miha Veselič

Iz fanta šenekaj boStar je petnajst let, a na

vprašanje, koliko časa se že uk-varja z glasbo, odgovori: “Šestna-jst let.” Pomeni, da je fant duho-vit. Namazan z vsemi žavbami, karza zabavljača, ki muzikant morabiti, ni slabo. Doma je iz Čuril priMetliki, obiskuje pa prvi letnik pro-grama farmacevtski tehnik v Šol-skem centru Novo mesto. V šolimu gre dobro, zagotavlja, tisti pa,ki so ga že slišali igrati, pravijo, daiz fanta še nekaj bo. Pa naj topomeni kar koli že.

Čez teden mi je najpomembnejša šola,glasba pride na vrsto ob koncu tedna. Desetlet že igram klaviature, osem mesecev paraztegujem frajtonarico, zraven pa še po-jem. Torej sem komplet, ki izpolnjuje vsepogoje za dobro razpoloženje. Veščino ig-ranja me že nekaj mesecev uči Pavle Mal-narič s Krupe pri Semiču. V roke me jedobil že s kar nekaj izkušnjami, zato hitronapredujeva. Mama je nekdaj igrala naklavir in klavirsko harmoniko. Ko je odne-hala, sem pričel jaz. Talent imam torej naj-verjetneje po njej. Moj oče je navdušenčebelar in upokojeni policist, kar nima zglasbo nič skupnega, če odmislimo, damora ustavljeni šofer pihati v “frulico”, kimu jo pomoli pod nos “modri angel”. Amoram priznati, da je prav oče tisti, ki mepri mojem ukvarjanju z glasbo najbolj pod-pira, za kar sem mu hvaležen. Skrbi skoraj

za vse, predvsem pa za finance, zato se nibati, da bom obogatel. Zraven je skoraj navseh mojih nastopih. Pomeni, da je mojlastni šofer, ozvočevalec, telesni stražar inzelo oster kritik.

Miha je ponosen, da je nastopil s HelenoBlagne Zaman, ko je bila gostja Zimskih uric.Tudi slikal se je z njo in fotografija krasi nje-govo sobo. Tam bo visela, dokler si ne boizbral dekleta. Takrat bo sliko s Heleno za-menjal s sliko, na kateri bo s svojo izvoljen-ko. Veliko nastopa na rojstnih dnevih, oblet-nicah, na različnih prireditvah v občini.

Že drugo leto sem igral na platoju priGali, ko so tam rajale pustne maske iz spre-voda osnovnošolskih otrok. Letos se mi jepridružila Silvija Šterk, pevka z Otovca.Silvija je dijakinja 4. letnika zdravstvenešole v Šolskem centru Novo mesto. Tamsva se tudi spoznala. Poje tako narodno–zabavne pesmi kot tudi dalmatinske. NaGlasu mladih v Črnomlju je bila dobro oce-njena in ko sem jo spoznal, sem začel raz-mišljati o ustanovitvi ansambla. Ves čas na-stopam sam. No, v dolenjski skupini Aza-lea sem zdržal osem mesecev, a sem spre-videl, da ne bo šlo. Ni časa, videl pa nisemtudi pravšnjega izziva. Na zaključku lansko-letnega pohoda Po poteh soseske zidanicesem zmagal na tekmovanju za najboljšegaizvajalca na diatonični harmoniki. Za nagra-do sem dobil pol pečenega purana, ki je celtehtal štirinajst kilogramov. Takoj smo garazrezali in razdelili. Med srečneži, ki sojedli dobro meso, je bilo v drašičkem gasil-skem domu tudi nekaj Gorenjcev. Rekli so,da se počutijo, kot bi se jim prikazala Marijav Međugorju. Ja, igral sem tudi že na Go-renjskem. Morda je k temu pripomoglaslastna, predvsem pa brezplačna puranjapojedina, da so me povabili medse.

Miha se zaveda, da dolgo več ne bo šlobrez lastnih skladb.

Najraje preigravam Avsenika, Slaka inMiheliča. Vadim dvakrat do trikrat teden-

sko po dve do tri ure. Doma, v svoji sobi.Brez tega ne gre. Hitro postaneš okorel,nespreten. Tako je tudi, če ne nastopaš.Odzovem se skoraj vsakemu povabilu.Nekaj zaslužim, da je laže staršem. Za šolo,a tudi za punce, da jih lahko peljem na pi-jačo. Ko me slišijo igrati, navalijo na mene,da se jih ne morem rešiti. Saj ni tako hudo,da ne boste mislili …

Pri veliki skrbi za čim boljše igranje nepozabi niti na videz.

To je zelo pomembno. Ljudje te najprejvidijo, nato šele slišijo. Če jih opozoriš naseže s svojim urejenim videzom, so te pri-pravljeni tudi poslušati. In zapeti s tabo.Najraje sem v kavbojkah in srajci. Omislilpa sem si tudi obleko iz domačega platna.Sešila mi jo je gospa Ivanka iz Nove Lipe,vezenine, ki zelo popestrijo obleko, pa jenaredila mojstrica Jakobina Pahor. Naj seve, da sem iz Bele krajine, iz najlepšedežele na svetu.

Fant obvlada oder, kot bi bil na njemrojen. Glasbo, ki prihaja iz diatonične har-monike, dopolni s primerno igro telesa, znasmeškom, zna zavriskati, je sproščen …

Ljudje se radi zabavajo. Čim težje jim jev življenju, bolj pogrešajo glasbo, petje,šale. Rad pripovedujem vice. Najraje o pol-icajih, saj je tudi moj starejši brat “kifeljc”.Vsaka družina ima kakšno manjšo ali več-jo težavo. Tako je to. Verjemite, ljudje seradi smejejo tuji nesreči, in to zato, da nebi videli svoje.

Kaj priporoča Miha za dobro razpolo-ženje? Prvo je glasba, drugo p a…

Med. Izdelki iz medu. Ko sem najboljprehlajen, mi pomaga med. Slovenci ga nasplošno užijemo premalo. Poznam velikomladih, ki bi se raje dali tepsti, kot da bipojedli žlico medu. Zelo grešijo. Zdi se mi,da sem si s to trditvijo pridobil še nekajplusov. Pri očetu, ki je bil zelo nesrečen,ko so lani umirale čebele.TTTTToni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperič

Odgovor na nagradno vprašanje izprejšnje številke se glasi: V Kolpo.

Med prejetimi odgovori smoizžrebali Slavka Medveda iz Straže.

Novo nagradno vprašanje: Iz kat-erega materiala je izdelana be-lokranjska narodna noša? Odgo-vore s svojim naslovom pošljite doponedeljka, 16. marca, na naslov:Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novomesto, “Za Živo”, ali na elektronskinaslov [email protected]. Med odgo-vori bomo izžrebali nagrajenca, ki boprejel zgoščenko, poklanja jo ured-ništvo Dolenjskega lista.

3939priloga dolenjskega listaV KUHINJI PRI NAŠIH BRALCIH

Danica Božič kuha za Živo

Preprosto, a s pozornostjo do družineSevničanka Danica Božič, direktorica Centra za socialno delo Sevnica,

univ. diplomirana psihologinja, je bila pred prihodom na to delovnomesto direktorica sevniškega vrtca. Je razvezana, imam dva bistraotroka in navihanega kužka. Anže je absolvent fizike v Ljubljani, Manjapa je študentka 3. letnika medicine v Ljubljani. Domov prihajata obkoncih tedna. Tako je z Danico največ časa kuža Ari. Poleg tega skrbitudi za mamo, ki je nepričakovano zbolela za eno od oblik demence.Mama je lahko še vedno doma zaradi razvite službe pomoč družini nadomu, ki jo spodbuja prav ustanova, kjer je Božičeva predstojnica. Zamamino hrano skrbi pretežno sama.

Danica za štedilnikom.

Danica, Anže in Manca pred kosilom.

Njena “kuhinja” je vegetarijanska, skorajveganska; je preprosta, varčna, kar se tičečasa, energije in tudi stroškov. Pri kuhanjuuporablja vse vrste zelenjave (veliko raz-ličnih buč, zelje, paradižnik, papriko, jaj-čevce, brokoli, grah, cvetačo ...), sojo, raz-lične vrste leče, čičeriko, sojin tofu, sojinosmetano, riževo smetano, avokado za oma-ke, različne vrste gob - šitake, šampinjone.Za priloge uporablja piro, riž, kvinojo, ku-skus, pa ajdo, proseno kašo ...

“Uporabljam semena in orehe, oreščke,tudi za razne omake ... Delam tahini iz seza-ma, omako iz bučnih semen, iz pistacij.Jedem dodajam laneno seme. Uporabljamkalčke, ki so iz “domače” pridelave,” razla-ga Danica.

Radi imajo solate, dan pa praviloma zač-nejo s sadjem. Tudi sladice so pretežno izsadja, suho sadje uporabi Božičeva za iz-delavo kroglic. Tiste, ki sem jih poskusil, izsuhih sliv in zmletih lešnikov ter “povaljane”v kokosovi moki oz. kakavu, so bile izvrstne.Dela tudi sladoled iz banan, ki jih da v zam-rzovalnik in potem doda različno sadje, da jesladoled sadni, ali pa kakav in sojino smet-ano, da je sladoled čokoladni. Za Danico jenajpogostejša pijača voda, ki jo hodi iskat kstudencu nad pekarno za Sevnično, ob obro-kih pa spije tudi kakšen kozarec vina, najra-je črnega. Ob kuhanju za Živo je Anže ponud-il cabernet-sauvignon. Božičevi pijejo raz-lične čaje in seveda tudi kavo. Uporabljajosojino mleko, ki ga velikokrat dela Danicakar sama, pa riževo in iz kosmičev. Domapeče kruh iz moke, ki jo zmelje sama namanjši mlin, in tudi kosmiče dela sama.

“Torej preprosto, vendar s pozornostjodo moje družine. Menim, da se to na hranipozna. Velikokrat so na jedilniku enolonč-nice, različne juhe. Ne kompliciram. Mi jepa v zadovoljstvo, ko vidim, s kakšnim užit-kom moji družinski člani jedo. Tudi kuža jez nami, čeprav on nima ravno občutka, kdajje dovolj, in še prosjači, včasih tudi uspe kajukrasti, če nismo dovolj pozorni,” pojas-njuje Danica skrivnosti njihove kuhinje.Prav nič skrivnostna ni, ko je zaprosimo za

ključ, recept do dobre vegetarijanske kuhi-nje. Pravi, da ne kuha po receptih, ti so jizgolj za idejo. Največji vir idej so knjige Štir-je letni časi v kuhinji, Najboljši recepti zapresne jedi, Božanske sladice, recepti izOne... A vse to je že dolgo samo za idejo,potem pa ustvarja sama.

”Dostikrat še kakšno uro pred kosilomne vem, kaj bom naredila, vem le, kateresestavine imam na voljo! O tem pa razmiš-ljam in mislim, da je to zelo kreativnoopravilo.

Priznam, da uživam prav v tej kreativno-sti, in za to se imam zahvaliti tudi svojim‘odjemalcem’, ki so navdušeni.

Potem pogosteje kuham tisto, kar je bo-lje sprejeto. Pogovarjamo se o kombinaci-jah, če jih spreminjam.

Predvsem pa je tudi na ta račun veliko za-bave. Nasmejimo se, ko ‘napovem’ kosilo,ki potem izpade malo drugače. A je večino-ma dobro, ker - kot pravita otroka - so žesestavine dobre in ne morem ‘zaribati’,” jeodkritosrčna Danica.

Na kosilu pri Božičevih sem jedel z njimizelo okusno omako iz šitak in kot prilogokvinojo. Danica sveže šitake očisti in pražina kokosovem olju, potem doda sojino sme-tano, himalajsko sol, poper in muškatnioreh ter česen in uporabi palični mešalnik,

da nastane enotna omaka, ter skuha kvino-jo. Quinoa, poslovenjeno kvinoja, je riž oz.žitarica, ki so jo v Južni in Srednji Amerikiuporabljali že pred okrog 6.000 leti, ima pabolivijsko poreklo. Za pripravo kosila jeDanica porabila le dobre pol ure!

Za posladek je Danica ponudila kroglice izsuhih sliv. Slive namoči, doda kakšno žlicomedu ali javorjevega sirupa, zmiksa, potempa doda zmlete lešnike ali orehe in oblikujekroglice. Jedel sem tudi “bananin puding”, vkaterem sta bila laneno seme in kakav. Osno-va so zmiksane banane, dodaja pa različnestvari, kar ima pač na zalogi. “Pomembno je,da človek prilagodi kuhinjo sebi in svoji situ-aciji in da uživa v njej. Mislim, da nam je touspelo. Vegetarijanstvo ni samo to, da na je-dilniku ni mesa. V začetku je treba proučitiprehrambene sestavine prehrane in spo-znati doslej neznane možnosti. Potem posta-nejo jedilniki pestri, morda celo bolj, kot so“vsejedi” ...Besedilo in fotografiji: P P P P Paaaaavvvvvel Pel Pel Pel Pel Perererererccccc

priloga dolenjskega lista4040 DRUŽINSKI KOTIČEK

Motnje hranjenja niso le dekliška bolezen

Razvade imajo sladek začetek in grenak konec

Pravni nasvet

“Pet plavih” kot zakoniti razlogza odpoved pogodbe o zaposlitvi

V delovnopravni zakonodaji, ki je veljala dozačetka uporabe sedanjega Zakona o delovnihrazmerjih, se je kot samostojni zakoniti razlogza izdajo sklepa o prenehanju delovnegarazmerja brez izvedbe disciplinskega postop-ka štel tudi primer, če je bil delavec neupra-vičeno odsoten z dela zaporedoma pet de-lovnih dni. Med delavci se je za takšno kršitevdelovnih obveznosti, ki je lahko imela za po-sledico prenehanje delovnega razmerja, ust-alil izraz “pet plavih”. Glede na to, da delavec,ki neopravičeno izostane z dela, ne krši samopogodbene obveznosti, temveč tudi temeljnozakonsko obveznost, da opravlja delo v obseguin na način, kot se je s pogodbo o zaposlitvidelodajalcu zavezal, v novem ZDR do sedaj nibila takšna kršitev opredeljena kot samostoj-ni razlog za izredno odpoved, saj je bilo de-lavcu, ki je neopravičeno izostajal z dela, močizredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi že izrazloga po 2. alineji prvega odstavka 111. čle-na ZDR (če delavec naklepoma ali iz hude ma-lomarnosti huje krši pogodbene ali druge ob-veznosti iz delovnega razmerja). Ne glede nato pa se je z Zakonom o spremembah in dopol-nitvah zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS,št. 103/2007) tako kršitev ponovno uvedlo kotsamostojni razlog za odpoved pogodbe ozaposlitvi. Tako lahko po novi ureditvi delo-dajalec delavcu izredno odpove pogodbo o za-poslitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedo-ma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsot-nost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi tomoral in mogel storiti.

Iz takšne zakonske določbe lahko sklepamo,da delodajalec iz tega odpovednega razloga nebo mogel izredno odpovedati pogodbe ozaposlitvi delavcu, ki bo neopravičeno odso-ten z dela manj kot pet dni, prav tako mu nebo mogel odpovedati pogodbe o zaposlitvi, če

bo delavec neopravičeno odsoten pet ali večdni, vendar ne zaporedoma. Enako delodaja-lec ne bo mogel odpovedati pogodbe ozaposlitvi delavcu iz tega odpovednega raz-loga, če bo delavec delodajalca o svoji odsot-nosti obvestil. Tudi če bo delavec izkazal, dadelodajalca o svoji odsotnosti ni mogel obve-stiti (npr. ker je nezavesten ležal v bolnišnici)oz. ga ni bil dolžan obvestiti (npr. če je šlo zaupravičeno odsotnost, za katero je delodaja-lec vedel), mu delodajalec ne bo mogel odpo-vedati pogodbe o zaposlitvi iz tega odpoved-nega razloga. Seveda pa to ne pomeni, da lah-ko sedaj delavci neopravičeno izostanejo zdela manj kot 5 dni, pa jih ne morejo doletetinobene delovnopravne sankcije. V takšnihprimerih krajšega neopravičenega izostankaz dela bo lahko delodajalec zoper delavcauvedel disciplinski postopek in mu izrekel dis-ciplinsko sankcijo ali mu izdal opozorilo predodpovedjo pogodbe o zaposlitvi in če bo de-lavec kršitev ponovil, delavcu redno odpovedalpogodbo iz krivdnih razlogov.

Potrebno je še opozoriti, da v primeruizredne odpovedi zaradi “pet plavih” ne veljapravilo, da delavcu preneha delovno razmerjez vročitvijo izredne odpovedi, temveč delavcupreneha pogodba o zaposlitvi že s prvim dnemneupravičene odsotnosti z dela, vendar podpogojem, če se delavec ne vrne na delo dovročitve izredne odpovedi. Torej v primeru, čese delavec, ki najmanj pet dni zaporedoma neo-pravičeno ni prišel na delo, vrne na delo vsajdo vročitve odpovedi, mu ne preneha delovnorazmerje s prvim dnem neupravičene odsot-nosti z dela, temveč z dnem vročitve izredneodpovedi. Seveda takemu delavcu za čas ne-upravičene odsotnosti z dela delodajalec nidolžan plačati plače oz. nadomestila plače.MarMarMarMarMarkkkkko Što Što Što Što Štamcaramcaramcaramcaramcar, odv, odv, odv, odv, odveeeeetniktniktniktniktnik

Zdrav način prehranjevanja vpliva na zdravje in s tem tudi na kakovost našega življenja. Da ima hrananadvse velik pomen že od prvih dni našega življenja, vsi prav dobro vemo. Včasih pa splet neugodnih

okoliščin pripelje do tega, da hranjenje ni le zadovoljevanje bioloških potreb, temveč se lahko sprevrže tudiv zlorabljanje. Pri tem gre za odrekanje hrani ali pa pretirano uživanje hrane za potešitev nekaterih notranjih,psihološko pogojenih težav.

Z odraščanjem se prehranjevalne navademladostnikov lahko korenito spremenijo. Dabi bili vsaj malo podobni svojemu filmskemuidolu ali da bi njihova postava vsaj malcespominjala na manekensko, so pripravljeni st-oriti marsikaj. Farrel (Tovornik, 2000) ome-nja, da je skoraj 80 odst. žensk zaskrbljenih,lahko bi rekli celo obsedenih z lastno težo,postavo in hrano. Podatek velja za zahodnedržave: Ameriko, Anglijo, Avstralijo. Po nekiameriški raziskavi so opazili, da več kot polovi-ca deklic in tretjina dečkov med 11. in 13. le-tom obsedeno nadzoruje svojo telesno težo.Torej motnje hranjenja niso samo dekliškabolezen. Res pa je, da za njimi zboli približnodevetkrat več deklet kot fantov (Brecelj An-derluh, 2002). O motnjah v prehranjevanju sedandanes veliko govori in se jim namenja pre-cej pozornosti. Vendar njihove korenine se-gajo že globoko v preteklost. Najpogosteje seomenja tri osnovne oblike motenj hranjenja:anoreksijo nevrozo, bulimijo nevrozo in kom-pulzivno prenajedanje (manj pogosto). Vse trioblike lahko prehajajo ena v drugo in se po-javljajo v različnih obdobjih življenja. Staršimorajo biti pozorni na značilnosti vseh oblikzasvojenosti, ki se kažejo pri odraščajočemotroku. Med tovrstna opozorila sodijo:

• izkrivljen in moten odnos do lastnegatelesa (glasno razmišljanje o lastni debelosti,ki je sicer ni);

• skrivanje pred drugimi ljudmi (izolacija),izogibanje skupnim obrokom;

• pretirano ukvarjanje s telesno težo: po-gosto tehtanje (večkrat na dan);

• majhno zaužitje hrane (po grižljajih),vztrajno zavračanje določenih živil, obsedenoštetje kalorij;

• nenavadno hitro izgubljanje kilogramov;• uporaba diuretikov;• prenajedanje;• prizadevanje za idealno težo z obsedeno

telovadbo … (Rozman, 1998).

TTTTTi si si si si st i , k i ne brt i , k i ne brt i , k i ne brt i , k i ne brt i , k i ne bruha ,uha ,uha ,uha ,uha ,še n i ozdrše n i ozdrše n i ozdrše n i ozdrše n i ozdraaaaav lv lv lv lv ljenjenjenjenjen

Anoreksija in bulimija sta duševni motnji,ki ju spremljajo resni telesni zapleti. KarinSernec (Škrjanc, 2002) opozarja, da sta ano-reksija in bulimija resni duševni bolezni, ki junajpogosteje spremljajo resni telesni zapleti.Ob prepoznavanju in zavedanju teh težav pase tovrstne zaplete lahko uspešno zdravi. Nažalost pa opozarjajo, da se bolniki za zdrav-ljenje odločijo šele po večletnem trpljenju,zapiranju vase, bežanju pred samim seboj insvojo izkrivljeno samopodobo.

Ob prvem sumu na anoreksijo ali bulimijoje prav, da starši poiščejo strokovno pomoč.Zavedati se moramo, da ozdravljen ni tisti, kine bruha in ne strada več, ampak tisti, ki ust-rezno psihosocialno deluje in prevzame odgo-vornost za svoje življenje.

V puberteti prihaja do fizičnih in fiziološkihsprememb. To je za mladostnice in mladost-nike posebna preizkušnja, saj spremembe nafizičnem in fiziološkem področju vplivajo na

čustvovanje mladostnikov in na to, kako semladostnik doživlja. Odraščajoči mladostnikisvojemu videzu namenjajo veliko časa. Zatose s svojimi otroki veliko pogovarjajte o odno-su do lastnega telesa, o različnosti med ljud-mi, o zdravi samopodobi in identiteti. Sevedaboste starši te pogovore s svojim mladostni-kom opravili bolje in laže, če vi sami cenitein spoštujete lastno telo in lastno identiteto.MatMatMatMatMateeeeeja Pja Pja Pja Pja Peeeeetric, tric, tric, tric, tric, univ. dipl. pedag.

4141priloga dolenjskega listaVRTNARSKI KOTIČEK

VrbaObčasno godrnjanje in pesimističen po-

gled na svet sta včasih sicer upravičena insta lahko del našega vsakdanjika, kljubvsemu pa ne gre z njima pretiravati. Zave-dati se namreč moramo, da s svojo zagre-njenostjo ne škodimo zgolj sebi, saj svojogrenkobo prenašamo tudi na okolico.Gospod Debevc iz televizijske serijeNMK je bil tipični primer takšnega tipaosebnosti. Če pa bi sami želeli spremenitičrnogledost v bolj ustvarjalo razmišljanje,vam lahko pri tem pomaga cvetni pri-pravek vrbe.

Značilni stavki tega zagrenjenega čust-venega stanja so:

»Zaslužim si več, kot imam sedaj.«»To ni pravično!«»Za vse so drugi krivi.«Že v naravi lahko vidimo, kako je mlada

vrbova veja upogljiva, stara pa se hitro zlo-mi. Nič kaj drugače ni s človeško naravo,ki je lahko prilagodljiva in prožna, karlahko vodi v uspeh. Prožno razmišljanjeomogoča hitre odzive v našem vedno hi-treje vrtečem se svetu. Po drugi strani panam neprilagodljivost in starokopitnamiselnost, ki se tiho pritožuje nad vsem,kar je novega, kaj hitro prineseta dre-venenje. To lahko opazimo v naših mislih,čustvih ter tudi na telesu, morda kot rev-

matizem. Revmatične bolečine se blažiravno s pripravki iz vrbovega lubja, zeli-ščarstvo pa je nekoč pri taistih težavahpriporočalo vrbove prevretke. Nekdaj jefarmacevtska industrija izdelovala aspiriniz vrbinega lubja. Vrbov cvetni pripravekpa nam lahko pomaga k prožnejšemuumu, lahkotnosti in ustvarjalnosti našihmisli.

V osnovi pa se cvetni pripravek vrbeuporablja pri črnogledosti, kritiziranju inprelaganju odgovornosti na druge. To solahko zgolj posamezni trenutki v našemživljenju ali pa postanejo del našega zna-čaja.Jan KJan KJan KJan KJan Kozamerozamerozamerozamerozamernikniknikniknik, , , , , BFRP

Petunije v novi preoblekiPetunije so stare okrasne rastline, ki so jih vzgajale že naše babice.

Pred desetletji so bile zelo pogoste okenske in balkonske rastline.Saj takrat za okras naših oken in balkonov nismo imeli toliko rastlin kotdanes. Starejše bralke se bodo spomnile, da smo takrat poznalipelargonije, fuksije, gomoljne begonije, vodenke in petunije. Te rastlineso bile zelo pogoste na oknih in balkonih.

Takrat smo poznali pokončne, viseče invelikocvetne pelargonije. Gomoljne bego-nije so bile samo pokončne in to velikocvet-ne. Fuksij so imele naše vrtnarije takratkakšnih 10 vrst. Vodenke so bile predvsemv treh barvah; rožnati, rdeči in beli. Kaj papetunije? Te smo delili na tako imenovanesobne petunije in zunanje. Sobne so jimrekli zato, ker jih je večina ohranila čezzimo. Zunanje pa so se razmnoževale ssemenom. Seveda smo že takrat dobivali iztujine semena raznobarvnih petunij. Medseboj so se razlikovale tako po velikosticvetja kot tudi po barvah. V mešanicah sobile pogosto zelo pisane variante, z ogrom-nimi cvetovi. Teh v domačem okolju ni sko-raj nihče razmnoževal. Petunije smo vglavnem kupovali v vrtnarijah kot sadike.Boljši vrtnarji so jih prodajali v lončkih,manjši pa so jih vzgojili v lončkih ter natoprodali izlončene.

Sobne petunije, ki so bile v resnici traj-nice, pa smo razmnoževali s potaknjenci.Seveda so jih vzgajale tudi vrtnarije, vendarse jih je veliko vzgojilo v domačem okolju.Potem pa so pričele prodirati nove vrsterastlin, ki so počasi popolnoma nadome-stile petunije. Sobne petunije kar naenkratni bilo nikjer več nobene. Vzgajalo se je leenostavno cvetoče. Tudi tu so prišle na trgnove sorte in predvsem novi hibridi. Spom-

nite se samo surfinije ali pa milijon zvonč-kov. Tudi to so namreč petunije, ki pa sodobile nova imena. Te so patentirali in da-nes jih lahko razmnožujejo le vrtnarji invrtnarske organizacije, ki so kupile patent-ne pravice.

Ker pa igra tudi pri okrasnih rastlinahpomembno vlogo moda, so se spet vrnileprenovljene sobne petunije. Sedanje so šelepše, kot so bile stare. Njihove barve so šebolj žareče, cvetovi pa še večji in bogatopolnjeni. To dokazujejo tudi fotografije.Besedilo in fotografije: S l aS l aS l aS l aS l av kv kv kv kv ko Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgonec

priloga dolenjskega lista4242 BERITE Z NAMI

Randy Pausch: Zadnje predavanje

Knjiga, napisana na pragu smrtiKo zreš smrti v obličje, se življenje pokaže v drugačni luči kot sicer in

na lakmusovem lističu smrti se izkaže, katere so tiste resničnevrednote, na katerih bi morali zastaviti svoje življenje, da se ob zadnjiuri ne izkaže kot pot, na kateri smo zašli. Takrat je seveda prepozno,da bi še kaj spremenili, zato je dobro že prej prisluhniti izkušnjam, kinam jih sporočajo tisti, ki so že stali na zadnjem razgledišču. Medknjigami, ki jih lahko uvrstimo med pričevanja te vrste, je ta čas zelobrana knjižna novost Randyja Pauscha Zadnje predavanje. V slovenskemprevodu Darje Divjak je izšla konec lanskega leta pri Mladinski knjigi.

Zasnovana je na “zadnjem predavanju”, kiga je imel profesor računalniških znanostiRandy Pausch 18. septembra leta 2007 nauniverzi Carnegie Mellon v Združenihdržavah Amerike. Na ameriških univerzahje namreč pogosta navada, da zaprosijoznane profesorje, naj si zamislijo, da jim jeostalo le še nekaj mesecev življenja, in raz-mislijo, kaj jim v življenju največ pomeni,ter da o tem spregovorijo na tako imenova-nem zadnjem predavanju. Tako je tudi prof.Pausch tistega septembrskega dne imelsvoje zadnje predavanje. Pred več sto po-slušalcev je stopil nasmejan in v odličnitelesni pripravljenosti, ki jo je malo kasne-je mimogrede potrdil kar na kraju samemz nekaj sklecami, a vtis prekipevajočegazdravja je sesul z nekaj besedami, ki sonamišljenemu zadnjemu predavanju dalegrozljivo težo resničnosti. Na platnu jepokazal tomografsko sliko svojih jeter zoznačenimi desetimi malignimi tumorji inpovedal, da so mu zdravniki dosodili samo

še nekaj mesecev življenja. Njegovo zadnjepredavanje je bilo resnično zadnje.

Randy Pausch, uspešen profesor, po-ročen z žensko svojih sanj in oče treh ma-lih otrok, je v 46. letu starosti zbolel zarakom na trebušni slinavki. Zdravljenje, kije po operaciji in kemoterapiji sprva kaza-lo zelo obetavno, ni bilo uspešno, rak se jerazsejal, upanja ni bilo več. Vendar se nivdal samopomilovanju, ampak je sklenil ti-stih nekaj mesecev življenja, kolikor mu gaje še ostalo, polno izkoristiti, predvsem čimveč živeti s svojimi najdražjimi in hkratiposkrbeti, da bo kot skrben oče dal svojimotrokom za življenjsko popotnico svoje iz-kušnje in védenje, “kaj je prav in kaj naro-be, kaj v življenju zares šteje in kako se spo-pasti z življenjskimi izzivi”. V ta namen jepripravil že omenjeno zadnje predavanje,na katerem je pod naslovom Kako uresniči-ti otroške sanje govoril o svojem življenju inizkušnjah ter o tem, kaj se je iz njih naučil,iskreno je izpovedal, kako rad ima življen-

je in svoje najbližje. Med pomembna živ-ljenjska vodila je postavil temeljno težnjo,da si zastaviš cilje – zanj so bile to njegoveotroške sanje – in jih skušaš uresničiti, pritem pa te morajo voditi vrednote, kot sopoštenost, osebna celovitost in samospo-štovanje, iskrenost, hvaležnost, vztrajnostpri delu in druge. Ob zgodbah iz svojegaživljenja in izkušnjah drugih je natresel šekup vsakdanjih modrosti in praktičnih na-svetov, od tega kako ravnati s časom in načr-tovati do tega kako prav razdeliti naloge inčemu se posvečati.

Pauschovo zadnje predavanje so posneliin je bilo kmalu potem dostopno na spletnistrani YouTube, kjer si ga je doslej ogleda-lo že več milijonov ljudi in je še vedno medzelo obiskanimi.

Po predavanju je Pausch zaprosil Jeffrey-ja Zaslowa, kolumnista Wall Street Journala,da je predavanje in zgodbe, ki mu jih je kas-neje še posredoval, spravil v knjižno obliko.Knjiga z naslovom Zadnje predavanje je izš-la in hitro postala prodajna uspešnica,medtem pa je Randy Pausch živel zadnjedneve svojega življenja, nekaj mesecev sicerdlje, kot so mu napovedali zdravniki, a ven-dar … julija lani je umrl v 48. letu starosti.Milan MarMilan MarMilan MarMilan MarMilan Markkkkkele le le le ljjjjj

Za lepši jezik

PraznikiSredi prejšnjega meseca so nas ogla-

ševalci zasuli s plakati, brošurami in pro-spekti, s katerimi so nas vabili k nakupunajboljših izdelkov, obisku prireditev … vsev znamenju valentinovega. Pravzaprav Va-lentinovega, kot je bilo zapisano na večinipropagandnega materiala. Ali je potemnenavadno, če dvanajstletnica vsakič, kose peljemo mimo oglaševalskih mest obcesti, vpraša: “Mami, kako se piše prazni-ke? Z malo ali veliko začetnico?”

Prepričana sem, da bi, če bi tem časudelali v višjih razredih osnovne šole anke-to, ki bi vključevala to vprašanje, zmaga-la velika začetnica. Saj so z veliko začetni-co zapisano valentinovo šolarji (in ostaliseveda) videli vsak dan na ogromnih t.i.jumbo plakatih in v ostalih reklamnihoblikah. Oglaševanje je res vse bolj cenje-

na umetnost, ki si rada privošči tudi jezi-kovno svobodo, a v konkretnem primeruse pojavlja vprašanje, ali gre za svobodoali za neznanje.

Zato opozorilo, da ne bo podobnih di-lem tudi ob marčevskih praznikih.

V slovenščini pišemo vse praznike zmalo začetnico, izjema so le tisti, ki soizpeljani iz priimka. Praznike, ki izhajajoiz imena, pišemo z malo začetnico.

Torej: Prešernov dan, valentinovo, jože-fovo, božič, novo leto, dan samostojnosti …

Naj vas zato v marcu ne zavedejo spetoglaševalci, ki nas bodo vabili, kaj vsemoramo kupiti in podariti za Dan žena inkasneje Materinski dan.

Sicer pa: prava darila niso vedno otip-ljiva in nimajo materialne oblike, zatobodite pri darovanju na dan žena in ma-terinski dan izvirni – s prijetnim sporo-čilcem, iskrenim poljubom, šopkom prvihspomladanskih travniških rož ali prepro-sto pesmico …I rI rI rI rIrena Pena Pena Pena Pena Poooootttttočar Počar Počar Počar Počar Papeapeapeapeapežžžžž

4343priloga dolenjskega listaZDRAVSTVENI KOTIČEK

PremagajteutrujenostSe zjutraj kdaj zbudite z željo, da bi spali še vsaj 2

ali 3 ure? Se skozi dan prebijate s tako maloenergije, da komaj zdržite do naslednje kave? Stesposobni preživeti celo popoldne, večer in dobršendel noči nepremično strmeč v televizor?

Če je tako, potem morda trpite za eno od najpogostejših zdrav-stvenih tegob – utrujenostjo. Vsi imamo dneve, ko smo zaspani alipotrti, a utrujenost je več kot to. To je kronično pomanjkanje ener-gije, občutek izčrpanosti. Utrujenost lahko povzročijo različnidejavniki: napetost, zaskrbljenost, kronični stres, pa tudi slabaprehrana in celo nekatera zdravila.

Če menite, da je vaša utrujenost povezana s kakim telesnim,fizičnim dejavnikom ali da do nje prihaja zaradi uporabe določenihzdravil, se posvetuje z zdravnikom. A kar 85 odst. primerov kro-nične utrujenosti ni povezano s temi dejavniki. Če menite, da tudivi sodite mednje, preizkusite nekatere od naštetih predlogov.

Zmanjšajte telesno težo. Višek kilogramov telesu povzročadodaten napor in mu otežuje gibanje. Zmerna, uravnotežena in niz-kokalorična prehrana vam bo pomagala izgubiti kilograme in naj-ti nove zaloge energije. Mišljenje, da zmanjšan vnos hrane povečujeutrujenost, je zmotno. Če se to vendarle zgodi, najverjetneje sku-šate shujšati preveč in prehitro. Skratka, izogibajte se dietam zekstremno nizkim vnosom kalorij.

Izboljšajte krvni obtok. Utrujeni ljudje so pogosto neaktivni.Da bi izboljšali cirkulacijo krvi, se morajo več gibati. Zdravilo pro-ti utrujenosti je tako že 15- do 20-minutna vadba, ki jo izvajamotrikrat na teden. Ena od najboljših vaj za utrujene je hoja. Pri temne mislimo na udoben sprehod, ampak na pospešeno in odločnohojo. Ljudje, ki ne telovadijo, se počutijo zakrnelo in izčrpano, zatone čudi, da nimajo energije za vadbo. Krog se s tem sklene, aprepričani ste lahko, da vas bo hoja okrepila.

Ne pozabite na zajtrk. Številni trpijo zaradi utrujenosti zgoljzato, ker ne zajtrkujejo. Zajtrk jetako pomemben obrok, da si je zanjtreba vzeti tistih nekaj minut in vmiru pojesti sendvič, popiti sko-delico mleka ali soka, pojesti sadje,žitarice ali kar koli drugega.

Zagotovite si dnevno “prazn-jenje”. Enkrat dnevno, ne glede nato, kako zaposleni ste, naredite ne-kaj, v čemer resnično uživate. Najbo to poslušanje vam ljube glasbe,branje, sprehod, krajša meditacijaali zgolj nekaj globokih vdihovsvežega zraka na balkonu – vse tovam obnavlja telesno energijo.

Prenehajte kaditi. Kajenje pri-pomore k utrujenosti. Če se od-rečete cigaretam, boste že čez ne-kaj tednov opazili, da imate v sebiveliko več energije.

Posladkajte se za hitro pol-njenje baterij. Sladkor je prvo-vrstni izvor energije, a le dokler gauživate v zmernih količinah. Po-vsem v redu je, če ga daste malo v

kavo ali čaj, ali, če nimate težav s prekomerno težo, da po obrokupojeste košček ali dva sladice. Poleg svoje energetske vrednostisladkor, vsaj za nekaj časa, izboljša splošno počutje.

Pretegnite se. Pretegovanje tetiv, mišic in ligamentov pomagapri premagovanju utrujenosti, saj vam olajšuje gibanje. Seveda seje treba naučiti pravilnega raztezanja. To mora biti počasno, breznaglih gibov in ne sme povzročati bolečine. Po dobro opravljenemraztezanju se človek počuti prijetno.

Sedite (ali stojte) pokončno. Slab položaj telesa izčrpa ener-gijo. Zagotovo se boste utrudili, če hodite s spuščenimi rameni,zgrbljeni ipd. Na drugi strani bo dober položaj naredil vaše korakeživahnejše, istočasno pa se boste okolici pokazali kot oseba z ve-liko energije in samozavesti.

Ne poskušajte narediti vsega. Če sta preobremenjeni, si na-rediti seznam prioritet. Vprašajte se, ali je neka naloga resničnopomembna. Je to najpomembnejša stvar, ki jo je treba narediti se-daj in zakaj prav zdaj? Dobri odgovori na ta vprašanja vas lahkonavdahnejo in vam dajo novo energijo. Če se odločite, da nekanaloga, ki je pred vami, ni tako pomembna, jo potisnite na stran,v čas, ko boste imeli več časa. Vzpostavljanje prioritet znatnozmanjšuje stres, napetost in utrujenost.

Sprostite se. Da bi si olajšali napetosti in utrujenost, vsako-dnevno izvajajte tri preproste vaje:

(1) Sedite na trd stol, razmaknite stopala, roke in glava naj prostopadajo navzdol. Narahlo se upognite naprej in navzdol. Glava najvam visi med koleni, roke pa sproščeno ob straneh. Lahno sesklanjajte tako dolgo, dokler se brez napora ne dotaknete tal. Natose vrnite v sedeči položaj. To nekajkrat ponovite.

(2) Sedite na stol. Prste leve noge čvrsto uprite v tla in dvignitelevo peto. V tem položaju jo zadržite 3 sekunde, spustite peto inisto naredite z desnim stopalom. Vse to ponovite petkrat. Ta vajaizboljšuje cirkulacijo krvi proti srcu in zmanjšuje tveganje za na-stanek krvnih strdkov. Vaja je še posebno primerna za ljudi, kivečino svojega delavnika presedijo.

(3) Ko se zbudite, ali kadar koli preko dneva, sedite na rob po-stelje ali stola, zaprite oči in nekaj sekund poslušajte ritem svoje-ga dihanja. Nato globoko vdihnite skozi nos in skozi usta izdihnite,pri čemer pazite, da bo izdih dvakrat daljši od vdiha. To ponoviteštirikrat ali petkrat. Vaša um in telo bosta tako spodbujena s svežimkisikom, ki bo zagotovo prispeval k izboljšanju vašega splošnegapočutja.IvIvIvIvIvo Belan, o Belan, o Belan, o Belan, o Belan, dr. med.

FO

TO

: M

. Ž

NID

AR

ŠIČ

priloga dolenjskega lista4444 MODA

“GAUDEAMUS IGITUR” spet v živoNaša dekleta in fantje bodo vsak čas maturantje,

ki se bodo v sezono maturantskih plesov zavrteliin blesteli na plesišču, opravili zrelostni izpit in seodločili za več samostojnih poti, uresničevanj svojihželja, več prevzemanja odgovornosti. Ob tem pa sepojavlja vprašanje, kaj obleči na ta tako poseben,edinstven in nepozaben večer. Ali oblačila kupiti, najjih izdela šivilja, si jih izposoditi v za to pooblaščenihtrgovinah …? Kakšne modne dodatkev si lahkoprivoščimo za ta svečani dogodek?

Oblačila za naše maturante naj bodo tudi v tej sezoni mladostna,inovativna in drzna. Čeprav se modne smernice letos niso kaj dostispremenile od pretekle sezone, se vedno najde kaj novega v slogu,krojih in materialih. Fantje si lahko zaradi racionalnosti namestoklasične moške obleke privoščijo modni suknjič in hlače iz sodob-nih tkanin s kakšnimi izvirnimi zanimivimi detajli. Seveda z zelosvečano ali klasično srajco, lahko z manšetnimi gumbi ali brez, kra-vato, metuljčkom ali šalom. Oblačila so krojena po telesu, najboljželeni barvi sta temna in peščena, vedno v kombinaciji s toni sraj-ce, telovnika, kravate. Ob tem pa ne pozabite na ustrezne čevlje,ki so lahko klasični, športni, kombinirani z lakom … Vsekakor najbodo udobni in v kombinaciji s stilom celotne vizualne podobe.

Maturantke se bodo - odvisno od njihove drznosti - predstavljaletudi letos v večni črni obleki, bogato opremljeni z naborki, ali mod-ni vijolični barvi ne oziraje se na dolžino. Obleke vseh dolžin, ki bodoizražale edinstvenost posameznice, bodo lahko tudi živahnejših barv.Odvisno spet od tega, kdaj in kje bo organiziran nepozaben ma-turantski večer. Vsekakor naj se v zgornjem delu telesa oblačila tes-no prilegajo, bogatijo naj jih modni volani, zmečkanine, gubanje inčipke. Ob skrbno izbrani garderobi pa ne pozabite na modne dodat-ke, ki naj si bodo v nakitu, rožah v laseh, zaponkah, torbicah, ogri-njalih … In zaplesale boste v udobnih salonarjih, z višjo ali nižjo peto,ki bodo poudarjali vaš stil, ekstravagantnost in glamur, ter se bodo

zlili v celoto, ko se boste pred plesom še zadnjič pogledale v ogleda-lo, popravile make up in si rekle: “Super izgledam!”

Naj bo ta večer vaš, naj bo nepozaben za vsakega posameznika,maturanta in z rekom Manj je več poskušajte doseči, da boste zvez-da večera, ki bo zasijala v vas in v vaši okolici. Zvezda, ki ne bo kotnovoletna jelka. Zvezda, ki si jo boste vtisnili v nepozaben spomin.Uporabite vso svojo domišljijo in za kakšen nasvet povprašajte tudisvoje najbližje, ki jim zaupate. Tako se boste hitreje znebili skrbiin si odgovorili na vprašanje. ali je vse tako, kot ste želeli. Pa srečnopri izbiri in uživajte na plesišču v družbi svojih najbližjih.Mag. Dr Dr Dr Dr Dragica Maragica Maragica Maragica Maragica Marttttta Sa Sa Sa Sa Stttttererererernadnadnadnadnad


OVEN – Približujoča se pomlad bo prebudilazaspana čustva in povečala vašo aktivnost, ko-munikativnost in družabnost. Medtem koboste z osebnim življenjem zelo zadovoljni, vasna področju financ in kariere čakajo vzponi inpadci.BIK – V marcu se boste pogosto spraševali,zakaj so nekateri odnosi tako obremenjujoči inkaj je tisto, kar naredi nek odnos res dober iniskren. Morebitnih razočaranj ne jemljite pre-več osebno, temveč iz vsega potegnite najbolj-še.DVOJČKA – Marca se boste lotili spomladan-skega čiščenja stanovanja. Če vam bodo fi-nance dopuščale, boste tudi kupili kakšnomalenkost. S partnerjem se boste dobro ra-zumeli, prepiri se bodo vrteli le okoli izbire ma-teriala ali barve.RAK – Samski raki bodo težko prenašali osam-ljenost in dejstvo, da trenutno nimajo partner-ja. Vezani raki bodo ljubosumno spremljalivsak partnerjev korak. Če nameravate partner-ja obtožili nezvestobe, imejte v rokah konkret-ne dokaze.LEV – Na delovnem mestu boste z lahkotoposlovne težave prenesli na tuja ramena, domapa boste večino problemov preprosto pometlipod preprogo. Šele okoliščine v sredini mese-ca vas bodo prisilile, da boste spremenili svojležerni stil.DEVICA – V marec boste zakorakali ener-gično in samozavestno. Na delovnem mestu somožne spremembe, ki vam sprva ne bodo všeč.Vendar se bo na koncu vse izšlo tako, da bo zavas najboljše. Zdravje bo stabilno, možni pa soprehladi.TEHTNICA – Izkoristite ugodne zvezne vpli-ve, ki vas bodo razvajali vse do 14., za poslovnonapredovanje in izboljšanje finančnega stanja.Začetek pomladi vas bo naredil bolj utrujene inrazdražljive. Določene malenkosti in nekateriljudje vam bodo šli še posebej na živce.ŠKORPIJON – V marcu boste pogosto imeliobčutek, da vas različne obveznosti dušijo inda ljudje pred vas postavljajo veliko prevečzahtev. Pred stresnim delovnim tempom bovečina škorpijonov zbežala v varno zavetjedoma.STRELEC – V prvi polovici meseca bosteimeli več energije za reševanje poslovnih težavin komunikacijskih nesporazumov. V krogu pri-jateljev premislite, če je res umestno, da navsak način obdržite z vsemi dobre odnose. Zdenarjem ravnajte bolj previdno.KOZOROG – V marcu se boste težko sprostiliin pokazali svoja čustva. Pravzaprav boste žele-li imeti pod nadzorom tudi čustva drugih. Vodnosih poskušajte biti bolj potrpežljivi, šeposebej, če se zadeve ne bodo odvijale po vašihnačrtih. Več pozornosti namenite zdravju.VODNAR – Ukvarjali se boste z vprašanjem,kako izboljšati svoj finančni položaj. V svojihnačrtih pogosto ne boste najbolj realni in uteg-ne se zgoditi, da boste kljub honorarnemu deluše v izgubi. Zdravje – možna so prehladna obo-lenja.RIBI – Nekje do 14. se boste spretno izogiba-li določenim obveznostim. Sami sebi boste na-jboljša družba in v samoti boste neizmernouživali. Stara simpatija, ki bo znova prekrižalapot samskim ribam, bo morda povzročila pra-vo čustveno zmedo.

Takojšnja pomladitevMnogi, tako ženske kot moški, se po petdesetem letu niso

pripravljeni soočiti s svojo starostjo in se staranju tudi prepustiti.Trdijo, da bi bila srednja leta znosnejša ob vseh tegobah, ki seprikradejo, če bi se lahko izognili tudi zunanjim znakom naravne“obrabe”. Težko se je sprijazniti z dejstvom, da se na površju kože kažejoznamenja staranja, ko pa so sicer na vrhuncu intelektualne inemocionalne moči. Ko se torej pojavijo gubice, gube in viseča koža, semnogi odločimo, da se temu upremo s kremami, napitki, gibanjem,estetskimi popravki. Obstajajo številni pristopi, ki pomagajo, da bo našzunanji videz boljši, če bosta nanj vplivala tudi notranji mir in našanotranja moč.

Najprej je prav, da se sprijaznimo z dej-stvom, da je največji sovražnik naše kožeravno sonce, seveda za tem pa še dejavnikiiz našega načina življenja: cigaretni dim,hrana, v kateri primanjkuje vitaminov, pre-hrana s preveč maščobe in soli, čezmernouživanje alkohola, stresno življenje in služ-ba, premalo spanja.

In ko smo zadovoljili vse potrebe, da bi bilnaš izgled najboljši, še vedno ne zmoremoprelisičiti narave. Tako se nekateri, tisti zveč “cvenka” v žepih, včasih le odločijo tudiza medicinske postopke na koži, da si takopolepšajo življenje in se počutijo srečnejše.Vendar spet ob osnovnem pogoju, da se zaspremenjen videz kože prepustimo v medi-cini za to usposobljeni osebi, denimo der-matologu ali plastičnemu, estetskemu kiru-rgu. Naj omenim samo nekaj posegov:kožni piling (luščenje kože), ki se izvajazaradi medicinskih ali kozmetičnih raz-logov ob uporabi fenola, ki povzroči strje-vanje, vnetje, otekanje in luščenje, ko se gananese na kožo. Kožni piling iz lepotnihrazlogov se izvede na večjih predelih, da setako oseba znebi neenakomerno obarvanekože ali peg. Omehča obrazne gube, a neustavi staranja in pomlajevalni učinek iz-gine v letu dni. Dermabrazijo (brušenjekože) se uporablja za izboljšanje videzabrazgotin po aknah na obrazu ali odpravlja-nju velikih lepotnih znamenj, precej dobropa se obnese tudi pri strijah in gubicahokoli ust. Pri dermabraziji ponavadi upora-bijo brus velike vrtilne hitrosti in hladilnepostopke, ki so nujni zaradi morebitnihbolečin, krvavitev idr. Elektrodesikacijaje postopek, s katerim kožne celice uničijoz električnim tokom, in sicer s pomočjoiskre, ki strdi celice, ali segrevanja, da ko-agulirajo. Postopek se običajno uporablja zazdravljenje razširjenih kapilar na obrazu innogah ter včasih tudi za kožne bradavice.Med lepotne posege, ki jih ponujajo v lepot-nih salonih, pa spadajo tudi: obrazna mikro-dermabrazija, lahka laserska obdelava gub,odpravljanje celulita, odstranitev tankihžilic, polnjenje gub med nosom in ustni-cami, polnjenje ustnic s kolagenom.

Ker si seveda danes lahko nekateri pri-voščijo in zmorejo spremeniti telo na kakr-šen koli način, imajo seveda tudi lepotneoperacije svoje mesto v estetski kirurgiji.Najpogostejše so operacije s presajanjemmaščobe, liposukcije in liposkulpture, ob-razni lifting, očestni lifting in blefaroplasti-ka, kakor tudi številni drugi posegi: opera-cija prsi (dvig, zmanjšanje, povečanje),prikrivanje plešavosti tako pri moških kotpri ženskah, estetsko zobozdravstvo, prikaterem strokovnjaki poskrbijo za zaradistarosti orumenelih zob ter umikajočihdlesni potrebno popravilo zobovja.

Takojšnjo pomladitev pa lahko dosežetetudi brez pomoči in brez za to skrbno pri-varčevanega denarja. Predvsem so to me-tode, ki se nanašajo na sprostitev telesa, panaj gre za globoko dihanje, jogo, meditaci-jo, aromaterapije ali vrsto postopkov intehnik, ki se jih lahko po potrebi priučimov lastnem domu. Pa korajžno v šestdeseta!Mag. Dr Dr Dr Dr Dragica Maragica Maragica Maragica Maragica Marttttta Sa Sa Sa Sa Stttttererererernadnadnadnadnad

priloga dolenjskega lista4646 KRIŽANKA

2. Ž iv ina nagr2. Ž iv ina nagr2. Ž iv ina nagr2. Ž iv ina nagr2. Ž iv ina nagradna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankaaaaa

Če boste izžrebani, potrebujemo vaš podpis, da se strinjate zobjavo osebnih podatkov.

Ime: .........................................................................................

Priimek: .....................................................................................

Naslov: .......................................................................................

.................................................................................................................

Podpis: ........................................................................................

Pravilna rešitev 1. Živine nagradne križanke se, brano v vodor-avnih vrsticah, glasi: ALIKIMIST, HELSINKI, TRIANGEL, IME,KENK, SONDA, EA, ANTE, AR, AT, GOLIA, PROKURIST, NE-UMRLJIVOST, TA, ONTARIO, STON, SKRL, ETNA, APEKS, LIV,PROT, CEDRA, PANIKA, REVIDENT, AVENIJA, NOJ, LEJ, RAKI-ČAN, ELA, OSE.

2. Živina nagradna križankaSponzor tokratne križanke je Šivanje zaves, Predovič

Darja, s.p., Bereča vas 15a, Suhor pri Metliki, ki podar-ja praktične nagrade v vrednosti 40, 30 in 20 evrov.

Pravočasno smo prejeli 229 rešitev prve Živine nagradnekrižanke. Podjetje ART:TEČAJI, Miklošičeva 38, iz Ljubl-jane podarja tečaje risanja naslednjim izžrebanim reševal-cem: Goranu Šimicu iz Semiča, Matevžu Moljku izČrnomlja in Neji Fekonja iz Mirne Peči.

Nagrajencem čestitamo!Rešitve tokratne križanke pošljite do ponedeljka, 16. mar-

ca, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto,na pisemsko ovojnico pa pripišite “2. Živina nagradnakrižanka”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v na-biralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.

KRIŽANKA

Živa, februar 2009

Documents