Živa, december 2009

40

Upload: dolenjski-list

Post on 26-Mar-2016

251 views

Category:

Documents


6 download

DESCRIPTION

Živa, mesečna priloga Dolenjskega lista 5 Tisoč evrov je za deset dni premalo,a se da tudi drugače 6 Iščite rešitev! Zagotovo jo boste našli! 8–9 “Tisti, ki daje, mu nikoli ne zmanjka.” 10–11 Na novoletnem pohodu z dedkom Mrazom 12 Poči, joj, a je všeč tudi orkestru 13 Poj, ko boš tekla z volkovi 14 Najbolj je srečen, ko dobi pokal 15 Čeprav je Tinetu zlomilo hrbtenico, mu ni vzelo volje 16 “Otroka sta pridna in delati znata …” 18–19 Za pomlajevanje ni nikoli prepozno 20–21 Od žlahtne obrti do umetnosti 22 Ko je ključ le rezerva 23 Vzmetnico izdelajo tudi po meri 24 Za lepoto in zdravje 25 Betlehemska zgodba postavljena v živo 26–27 Malček hitrih nog 28 Sladke dobrote za praznične dni 29 Otium predstavlja svoj prvenec 30 Jaka Bilkerbach, fant in pol 31 Pokanje zelo vznemirja naše ljubljenčke 32 K obdarovanju sodi tudi bonton 32 Božičnica in 13. plača 33 Ciklama – pozimi cvetoča lepotica 33 Strah in stres 34 Mnogoočesno zrenje v svet in življenje 34 “Prazničn

TRANSCRIPT

Page 1: Živa, december 2009
Page 2: Živa, december 2009

V Podbrezniku v Novem mestu je že izgrajen prvi podjetniški inkubator na Dolenjskem. Izgradnjo podjetniškega inkubatorja delno financira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Nova inovativna podjetja se bodo lahko v njem naselila v začetku februarja 2010.Partnerji v skupnem projektu Imos Holding, d.d., Ljubljana, Razvojni center Novo mesto, d.o.o., in MO Novo mesto vabimo

podjetja, podjetnike in potencialne podjetnike s perspektivnim razvojnim programom, da postanejo člani

PODJETNIŠKEGA INKUBATORJA PODBREZNIK

S podjetniškim inkubatorjem bo upravljal Razvojni center Novo mesto, d.o.o.

V zgradbi inkubatorja bo v štirih etažah 3.600 m2 sodobno opremljenih poslovnih prostorov, ki jih bodo dobili v najem člani podjetniškega inkubatorja. Člani bodo imeli več ugodno-sti: najemnino 2,5 evrov/m2 v prvem letu, 3 evre/m2 v drugem letu, 3,5 evrov/m2 v tretjem letu (najemnina ne vključuje DDV), potem pa se bo najemnina postopno dvigala do ekonomske najemnine po petem letu, dobili bodo pomoč pri ustanovitvi podjetja in pripravi poslovnega načrta, po vselitvi tudi možnost kandidiranja za sredstva ministrstva za gospodarstvo za zagon podjetja, podpornih storitev in poslovanja v ustvarjalnem pod-jetniškem okolju. Pogoj za članstvo je novo inovativno podjetje z uresničljivim razvojnim programom in poslovnim načrtom.Pravila podjetniškega inkubatorja Podbreznik in vlogo za članstvo lahko dobite na sedežu Razvojnega centra Novo mesto, d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto, objavljena

pa so tudi na spletnem naslovu www.rc-nm.si. Posredujemo vam jih lahko tudi z elektronsko pošto.Popolne vloge za članstvo, ki bodo oddane na Razvojni center Novo mesto, d.o.o., bomo obravnavali in nanje odgovorili v 30 dneh, kot določajo Pravila podjetniškega inkubatorja Podbreznik. Podrobnejše in dodatne informacije lahko dobite v Razvoj-nem centru Novo mesto, d.o.o., kontaktna oseba je Igor Vizjak, tel. 07 33 72 986, mobilni tel. 031 657 604, e-naslov: [email protected] ali [email protected]

Vljudno vabljeni!

Izvajanje projekta delno sofinancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega skla-da za regionalni razvoj. Javni razpis se izvaja v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, 2. razvojne prioritete: »Gospodarska razvojna infrastruktura«, prednostne usmeritve 2.1. »Gospodarsko-razvojno-logistična središča.«

Zahvaljujemo se vsem, ki ste v letošnjem letu kakorkoli sodelovali z nami. Vsem želimo lepe praznične dni ter srečno in uspešno v letu 2010!

Page 3: Živa, december 2009

33priloga dolenjskega listaVSEBINA

Na naslovnici:Ruševina kapele svete Trojice v Ponikvah izza Mirne goreFotografija: Vinko Kukman

Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto d.o.o., časopisno založniška družba

Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mestoOdgovorna urednica Dolenjskega lista: Jožica DornižRačunalniška izvedba: Igor RustjaCena oglasov: cela stran 1.380,00 €, pol strani 710,00 €,četrt strani 370,00 €, osmina strani 190,00 €Tisk: SET, d.d., Vevška c. 52, LjubljanaNenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.

priloga dolenjskega lista

Velikokrat poslušam kritike na račun medijev, češ da naszanimajo samo nesreče, prepiri, skratka vse, kar je

negativnega. Pa je res tako? Kaj pa kot bralci najprejpreberemo? Kaj večino ljudi najbolj zanima? Odkar ima

Dolenjski list tudi spletni medij www.dolenjskilist.si, lahkosproti merimo obisk po vsebinah in čeprav je na našem

spletnem dnevniku objavljenih veliko prispevkovnajrazličnejših vsebin, imajo največji obisk prav zapisi iz črne

kronike, sledijo politični prepiri ter zgodbe o čudnih innenavadnih dogodkih. Kljub vsemu pa tisti, ki gojimo tudipozitivno novinarstvo, primer je naša Živa, nismo obupali.

Živa, mesečna priloga Dolenjskega lista, gre že v deveto leto, vtem času je pridobila širok krog rednih bralcev in postala tudi

bolj zrela, v novem letu pa bo izšla še v novi podobi. Ker jovsebinsko ne bomo dosti spreminjali, ampak le še bogatili,upamo, da jo boste še raje vzeli v roke. Zanimivih zgodb o

naših ljudeh ne bo nikoli zmanjkalo, o tem smo prepričani.Tokratna številka Žive je zaradi praznikov prišla do vas tedenprej, naše novinarke in novinarji so poiskali še posebej srčne

in zanimive ljudi. Darovalec leta, podjetnik Jože Papež izNovega mesta, je dokaz, da ima uspešen podjetnik lahko tudisrce za sočloveka v stiski. Pravi, da tistemu, ki daje, nikoli ne

zmanjka. Opaža pa, da tisti, ki nimajo, lažje dajo, kot tisti, kise kopljejo v izobilju. A še vedno velja, da je veliko lepše

darovati, kot pa prejemati pomoč.Novomeški dedek Mraz, za katerim s svojo ekipo stoji

neumorni Janez Pavlin, nekdanji novinar Dolenjskega lista, vdecembrskih predprazničnih dneh že 35 let osrečuje dolenjske

otroke. Nekateri pravijo, da je dedek Mraz še socialističniostanek, a otrokom to ni mar, če se vsako leto spomni nanje, ježe dober mož, ne glede na to, kam bi ga radi potisnili odrasli.

Vsem otrokom da enako darilo, ne dela razlik ne med bogatimiin revnimi, ne med Romi in »civili«. Čeprav danes otroci v

glavnem ne trpijo pomanjkanja, so njegove prireditve vednozelo dobro obiskane. Več kot samo darilo jim pomeni pravljica,

ki jim jo pričara. Obiskali smo ga na kraju samem inugotovili, da se tudi dedku Mrazu kdaj kaj zatakne, a se na

koncu vedno vse srečno izteče.V življenju pa ne gre vedno vse gladko in takrat, pravi Nena

Dautanac iz Metlike, se je treba boriti in iskati rešitev. Iz svojetežke izkušnje ljudi prepričuje, da bodo rešitev zagotovo našli,

če jo bodo le iskali. Za Živo je povedala svojo življenjskozgodbo, iz katere črpa moč in energijo in jo tako kot vsi srčni

ljudje razdaja tudi drugim.V novem letu vam želim veliko zdravja, veselja, miru in

zadovoljstva med ljudmi, ki jih imate najraje. Živa bo z vami.JoJoJoJoJožica Doržica Doržica Doržica Doržica Dornižnižnižnižniž

Srčniljudje

4–5 Tisoč evrov je za deset dni premalo,a se da tudi drugače

6 Iščite rešitev! Zagotovo jo boste našli!8–9 “Tisti, ki daje, mu nikoli ne zmanjka.”10–11 Na novoletnem pohodu

z dedkom Mrazom12 Poči, joj, a je všeč tudi orkestru13 Poj, ko boš tekla z volkovi14 Najbolj je srečen, ko dobi pokal15 Čeprav je Tinetu zlomilo hrbtenico,

mu ni vzelo volje16 “Otroka sta pridna in delati znata …”18–19 Za pomlajevanje ni nikoli prepozno20–21 Od žlahtne obrti do umetnosti22 Ko je ključ le rezerva23 Vzmetnico izdelajo tudi po meri24 Za lepoto in zdravje25 Betlehemska zgodba postavljena v živo26–27 Malček hitrih nog28 Sladke dobrote za praznične dni29 Otium predstavlja svoj prvenec30 Jaka Bilkerbach, fant in pol31 Pokanje zelo vznemirja naše ljubljenčke32 K obdarovanju sodi tudi bonton32 Božičnica in 13. plača33 Ciklama – pozimi cvetoča lepotica33 Strah in stres34 Mnogoočesno zrenje v svet in življenje34 “Praznični” vezaj35 Odnosi gradijo ali pa uničujejo36–37 Zablestimo z ljubeznijo do sebe

in do drugih38 Križanka

Page 4: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista44 AKTUALNO

Smučanje danes

Tisoč evrov je za deset dnipremalo, a se da tudi drugačeGospodarski krizi se je težko og-

niti tudi takrat, ko teče bese-da o tako prijetni stvari, kot jesmučanje. Časi, ko je vaški kolarotrokom naredil smuči iz dog, somini l i in tudi časi, ko je bi lootrokom pa tudi odraslim precejvseeno, kakšne smuči so imeli inkako so bil i oblečeni in so ne-skončno uživali tudi med spušča-njem s hriba za vasjo, kamor so sevzpenjali peš, so že davno preč.Smučanje, ki je tako lep šport, jedanes, žal, (pre)drago in dostop-no čedalje manjšemu krogu ljudi,čeprav obstajajo tudi alternativnecenejše poti do užitkov na snegu. Otroci radi smučajo tudi, če ni vlečnice, le motivirati jih je treba in jim najti družbo.

Tekmovalno smučanje pa je le za tiste, ki jim starši to lahko privoščijo.

Le tu in tam je še videti otroka, ki senavdušeno driča po zasneženem klančku zahišo, za veliko večino pa velja, da ni smučan-ja brez celega sistema žičniških naprav invsaj delnega umetnega zasneževanja, ki včasu, ko zimske temperature iz leta v letočedalje bolj lezejo navzgor, zaenkrat šeuspešno nadomešča nekdaj precej obilnood narave dano snežno odejo.

Tudi pri opremi je podobno. Smuči mora-jo biti kratke in s poudarjenim stranskimlokom, kdor bi si na noge nadel smuči, skakršnimi so še ne tako dolgo nazaj zma-govali Stenmark, Križaj, Petrovič, Tomba intudi Košir, bi bil danes deležen posmeha.

Pa tudi oblačila so danes drugačna – nesmejo prepuščati vode, skoznje pa moraskoraj neovirano iti para. Vse to pa stane inv času, ko je čedalje več ljudi brez dela alipa jim je zaenkrat še dovoljeno delati zaplače, s kakršnimi moraš biti pravi umet-nik, da plačaš vse položnice in si potemkupiš še kaj za pod zob, marsikomu na krajpameti ne pade, da bi se postavil v vrsto zasmučarsko vozovnico.

PPPPPonekonekonekonekonekod celo drod celo drod celo drod celo drod celo draž jeažjeažjeažjeažjekkkkkooooot lan it lan it lan it lan it lan i

Večina smučarskih centrov cen smučar-skih vozovnic ni bistveno spreminjala,

čeprav so bile že lani precej navite in bi jihv krizi, če želijo privabiti kaj več smučarjev,morali znižati. Na Krvavcu, MariborskemPohorju, Rogli, v Kranjski Gori in v Cerk-nem bo treba odraslim za enodnevno kartotako kot lani odšteti 28 evrov, otroške dnev-ne vozovnice, ki so lani na teh smučiščihstale 18 evrov, so, razen v Kranjski Gori, po-cenili - na Krvavcu, Mariborskem Pohorju,Rogli na 16, v Cerknem pa na 17 evrov. Naj-brž zaradi nove povezave z italijansko stran-jo oziroma smučiščem Sella Nevea v Italijiso dneven vozovnice na Kaninu podražili injih izenačili s Kranjsko Goro.

Tudi na ostalih večjih slovenskih smu-čiščih so cene doživele le kozmetične po-pravke ali pa so ostale enake. Največkrat soza evro ali dva znižali dnevne vozovnice zaotroke. Na Voglu bodo tako letos odraslismučali za 26, otroci pa za 17 evrov, naKopah in Golteh za 26 oziroma 16 evrov inna Kobli za 20 in 16 evrov. Čeprav se, karse tiče žičniških naprav, zasneženosti, dol-žine prog in gostinske ponudbe zelo težkoprimerjajo z naštetimi smučišči, pa pri sor-azmerno visokih cenah vztrajajo v smučar-skem centru Bela nad Črmošnjicami, kjercen od lani niso spreminjali. Na Beli bodoletos odrasli smučali za 22 evrov na dan,cena otroške karte (17 evrov) pa je celo zaevro višja kot na Krvavcu, na Rogli ali naMariborskem Pohorju, kar je, z ozirom nato, da želijo na smučišče po precej klavrnihsezonah privabiti čim več smučarjev, težkorazumljivo. Poleg tega na Beli za razliko odostalih smučišč ne ponujajo cenejših kart

Page 5: Živa, december 2009

55priloga dolenjskega listaAKTUALNO

za študente in dijake. Za odtenek bolj kon-kurenčni so na Beli le pri cenah poldnevnihkart, ki za odrasle stanejo 17 in za otroke 12evrov. Komur se ne da vsakič, ko pride nasmučišče, znova plačevati vozovnice, si tudina Beli lahko omisli sezonsko vozovnico, kipa ga bo stala 324 evrov za neprenosljivovozovnico s fotografijo, kar pomeni, da semu jo splača kupiti, če bo vsaj 14 dni smu-čal ves dan.

SmučanSmučanSmučanSmučanSmučanje a l i k l ikje a l i k l ikje a l i k l ikje a l i k l ikje a l i k l ika na na na na nje?je?je?je?je?Če za posameznika strošek enodnevne

smučarije še ni tako visok, da si ga ne bimogel privoščiti, pa je strošek smučarske-ga dne za štiričlansko družino že tako velik,da se človek hitro premisli. Če bi se družinaodpovedala malici in tudi čaju na smučišču,bi se skupaj s prevozom na najbližje smu-čišče nekako dalo preživeti dan na smučehza sto evrov, a če človek smuča, ne bo smu-čal le en dan na leto.

Za deset dni smučanja ne sezono bi dru-žina, tudi če ne bi nihče dobil nove opreme,morala odšteti krepko prek tisoč evrov, karje že ob povprečni slovenski plači vsota, obkateri se ni težko premisliti in ostati domaza pečjo in uživati ob nastopih smučarskihvelemojstrov na televizijskem ekranu, pa šenoge si človek tako ne more kar tako zlomi-ti.

Smučanje, nekdaj ponos slovenskegašporta najbrž nikoli več ne bo nacionalnišport Slovencev. Smučali bodo pač tisti, kisi to lahko privoščijo, teh pa bo, kot kaže,čedalje manj. Da se bodo smučarji vrnili naklančke za vasjo, ni pričakovati. Današnjatehnologija tako otrokom kot odraslimomogoča precej lažje dostopno zabavo sklikom z miško ali pa pritiskom gumba nadaljincu, pa še snega menda čez nekaj letsploh ne bo več …

NNNNNe vre vre vre vre vreč i puškeč i puškeč i puškeč i puškeč i puške v ke v ke v ke v ke v ko ro ro ro ro ru zu zu zu zu zoooooVendar kljub temu ne gre vreči puške v

koruzo in se kar tako odpovedati zimskim

Smučarski tek je poceni in dobra ter zelo zdrava alternativa dragemu alpskemusmučanju.

Koliko za vožnjo z žičnico?

radostim. Ena od možnosti je smučarskitek, kjer je cenejša že oprema, poleg tegapa strošek nakupa smučarske vozovnicepopolnoma odpade, saj niti na najbolje ure-jenih progah ne zaračunavajo njihove upo-rabe, kadar je sneg v dolini pa si progo zatek v klasični tehniki lahko pripravi vsaksam in potem upa, da njegovega truda nebodo takoj poteptali sprehajalci psov, kar sevsaj v Novem mestu zgodi vsakič.

Tudi starši, ki otrokom ne morejo pri-voščiti nove opreme in počitnic v enem od

velikih smučarskih središč in morda nitidnevne karte na večjih slovenskih smuči-ščih ne, malčke z nekoliko iznajdljivosti indobre volje vseeno lahko spravijo na smuči.Na smučarskih sejmih ali pa pri serviserjihsmuči se da dobiti smuči in smučarskečevlje za otroke tako rekoč za drobiž, splačapa se pogledati tudi v športne trgovine, kjerje v času akcij in razprodaj otroška opremaprav tako lahko zelo poceni. Ko zapade prvisneg, pa hitro na najbližji hrib! Otrok, ki seni še nikoli peljal z vlečnico, bo zelo verjet-no užival tudi, če se bo na vrh klančka vz-penjal peš, če k sodelovanju nagovorimo šesosede in znance ter njihove otroke, bo vseskupaj še lažje. Za večjo motivacijo skupajz otroki zgradimo skakalnico ali pa postavi-mo nekaj leskovih količkov, da bodo vijugalimed njimi. Za nagrado za uspešno končantovrstni “tečaj” pa jih na koncu odpeljemoza en dan še na čisto pravo smučišče.

Druga, tudi včasih dovolj poceni možnostje udeležba otrok na smučarskih tečajih, kijih pripravljajo smučarski klubi ali osnovnešole. Taki tečaji so včasih celo cenejši odsmučarske karte za isto število dni, dobropa je, če se otrok, preden ga damo v tečaj,na smučarske čevlje in smuči ter drsenjeprivadi na domačem vrtu ali na najbližjemhribčku, ki pa mora biti ravno prav strm.Tako bo do zadovoljivega znanja prišel že nasvojem prvem tečaju.I . VI . VI . VI . VI . Vidmaridmaridmaridmaridmar

Page 6: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista66 ZANIMIVOSTI

Nena Dautanac iz Metlike

Iščite rešitev! Zagotovo jo boste našli!Neni Dautanac iz Metlike je bilo komaj 14 let, ko jo je leta 1980 pot

iz rodnega Bjelovarja pripeljala v Slovenijo. Sprejela je namrečštipendijo hotela Argonavti za šolanje na poklicni gostinski šoli v NoviGorici. Še danes se dobro spominja, kako težko ji je bilo, ker ni imela vbližini staršev in ni poznala ne dežele ne jezika.

A temperamentna in vedoželjna najstnicase je hitro znašla in že v 2. letniku je bila prislovenskem jeziku najboljša v razredu. Pravtakrat je šlo v stečaj podjetje, ki ji je dajaloštipendijo. Na srečo je dobila drugo šti-pendijo in se po končani šoli zaposlila kotkuharica v ljubljanski gostilni Vitez. Uživalaje pri delu in se dodatno izbraževala, saj sije dopovedovala, da mora biti tisto, kar dela,najboljše med najboljšim. Še bolj pa je vzlju-bila delo v specializiranih delikatesnih tr-govinah po Ljubljani. Ko se je poročila inleta 1991 rodila hčerko Ano Marijo, je mis-lila, da je najbolj srečna na svetu.

A prepričanje, da prav nič ne more og-roziti njene sreče, se je razblinilo kot milnimehurček, ko so se v začetku tega tisočletjazačele kopičiti težav. V zelo hudi obliki jeizbruhnila dolgoletna potuhnjena alergijana konzervanse in nikelj in postala je delov-na invalidka 3. kategorije. Ostala je brezdela in brez poklica. Da bi bila mera polna,se je še ločila, s šoloobveznim otrokomostala brez strehe nad glavo, na svoja plečapa prevzela tudi vse dolgove in obveznostiiz razpadlega zakona. In to sredi Ljubljane,brez svojcev v bližini, ki bi ji lahko pomaga-li.

Za t isZa t isZa t isZa t isZa t isttttte, k i išče, k i išče, k i išče, k i išče, k i iščeeeeejo delo,jo delo,jo delo,jo delo,jo delo,ne s lužbene s lužbene s lužbene s lužbene s lužbe

“Vedno sem se čudila, zakaj ljudje le tar-najo, a ne naredijo ničesar. Jaz sem borka inrazmišljala sem, kako naj se izkopljem iz

Nena Dautanac

V prostem času se Nena v klubu Veselo srce ukvarja z romskimi otroki.

težav. Prijateljica mi je posodila denar zadvomesečno najemnino. Želela sem preda-vati o tem, kar sem znala delati, predvsempa o pospeševanju prodaje in osebnostnirasti. Ko sem hotela na Zavodu za zaposlo-vanje dobiti informacije o zaposlitvi, so mirekli, da nimam ustrezne formalne izobraz-be, da sem s skoraj 40 leti prestara, brezznanja računalništva in tujega jezika ter mizabrusili, da bi rada le denar od države,” senerada spominja grenke izkušnje.

Na povsem drugačen odziv je naletela naSkladu za spodbujanje zaposlovanja invali-dov. Spodbudili so jo, da je poleti leta 2006ustanovila Šolo odličnosti. “V svojem raz-gibanem življenju, ki me je večkrat postavi-lo na preizkušnjo, sem ugotovila, da člo-veku, ki dela odlično, ni potrebno iskati de-la, kajti delo najde njega. Eno od mojih živ-ljenjskih vodil pa je, da je odličnost, ko zveseljem narediš več, kot od tebe pričakuje-jo - kjerkoli, kadarkoli, komurkoli in čimvečkrat. In kdor se tega drži, mu ni potreb-no iskati dela. Vendar to velja le za tiste, kiiščejo delo, ne službe,” je nazorna.

Leto 2006 je bilo za Neno in Ano Marijopolno sprememb. Nov dom sta si našli vMetliki, kjer hčerka obiskuje srednjo vzgo-jiteljsko šolo. Nena pa v okviru Šole odlič-nosti predava po Sloveniji o delu z ljudmi,komunikaciji in medsebojnih odnosih, in totudi ljudem, ki imajo višjo izobrazbo od nje.Da bi bila čim bolj nazorna, uporabi velikopraktičnih primerov iz lastnega življenja.

Dobro ve, kam pripelje pomanjkanje komu-nikacije. “Sedaj me nihče ne vpraša potistem, za kar so mi na Zavodu za zaposlo-vanje rekli, da mi manjka. Ljudje so zadovol-jni z mojimi predavanji in hvaležni so mi,ker sem jim odprla oči. Dosežem, da sevsak najde v tistem, kar povem,” je zadovolj-na.

A Nena si ne prizadeva zgolj v okviruslužbenih obveznosti, da bi pomagala lju-dem in preprečila slabe odnose med njimi.Da bi pomagala tudi otrokom, je ustanovilaotroški klub Veselo srce, v katerem se vprostem času in z lastnim denarjem ukvarjapredvsem z romskimi otroki. Žal ji je le, dazaradi nasprotovanja sosedov klub ne moredelovati v najemniškem blokovskem stano-vanju v Metliki, zato obiskuje otroke v rom-skem naselju.

Nenino življenje se prepleta s številnimipravili, ki si jih je postavila sama. Kar setiče dela, ki ji pomeni toliko kot življenje, jenjen moto: Kar delaš, delaj z veseljem. “Ako se človek znajde v kvazi krizi, je po-membno, ali bo zagrabil priložnost in seizvlekel iz nje, ali pa bo obsedel in se dejan-sko pogreznil v krizo. Verjamem, da je živ-ljenje skupek vzponov in padcev. Pri meniso sedaj vzponi, ko pa se ozrem nazaj, ko-maj verjamem, kaj mi je uspelo. Ko mi jebilo najtežje, sem verjela le v sebe in vBoga. Sama sebi sem dopovedovala: “Veruj,moli in delaj!” Problem pri večini ljudi je, danamesto z glavo razmišljajo s svojimi stra-hovi, kar pa je narobe, saj je strah najboljnevarno čustvo,” dobro ve Nena Dautanac,ki ljudem polaga na srce, naj iščejo rešitev.Zagotovo jo bodo našli.Besedilo in fotografiji:Mirjam BezMirjam BezMirjam BezMirjam BezMirjam Bezek Jakšeek Jakšeek Jakšeek Jakšeek Jakše

Page 7: Živa, december 2009

Razvojno izobraževalni center Novo mesto, Ljubljanska cesta 28, Novo mesto

Kaj so izzivi podeželja?V bogati ponudbi Razvojno izobraževalnega

centra Novo mesto so tudi javno veljavni programi UŽU - Usposabljanja za življenjsko uspešnost. Izzivi podeželja je ime programa za odrasle, ki je namenjen prebivalcem podeželja. Vanj se lahko vključijo vsi, ki iščejo priložnosti za učenje in poso-dabljanje ali nadgradnjo že osvojenega znanja, ki bi jim omogočala lažje delo in življenje na kmetiji, naj bo v povezavi z osnovno ali dopolnilno dejavnostjo. Cilj programa je omogočiti vključenim udeležen-cem pridobitev temeljnih znanj in spretnosti, s katerimi bodo lažje prepoznavali in vrednotili lastne potenciale ter možnosti podeželskega okolja z namenom izboljšanja svojega ekonomskega in socialnega položaja.

Eden od ciljev programa je tudi spodbujanje udeležencev k skrbi za trajnostni razvoj pode-želja.

Kaj lahko udeleženci programa pridobijo?

Gospodarski, tehnološki in družbeni razvoj slovenske družbe tudi na podeželje prinaša novosti, ki zahtevajo od posameznika več znanja. Različne možnosti za pridobivanje sredstev za dejavnosti na kmetijah so vse pogosteje povezane z izpolnjeva-njem različnih prijavnih obrazcev, pisanjem poročil in drugimi pogosto administrativnimi opravili, ki so za te ljudi velika novost. Način življenja in narava dela na podeželju oz. na kmetiji največkrat ne prispevata dovolj k obnavljanju ali ohranjanju pismenosti, zato ima marsikdo težave pri vključe-vanju v sodobne, z informacijsko-komunikacijsko tehnologij vodene procese. Izzivi, s katerimi se danes sooča tudi podeželje, postavljajo pred ljudi zahtevo po prilagoditvi novim razmeram, ki s seboj prinašajo več tveganja in negotovosti, pa tudi odgovornost za oblikovanje lastnega življenja. Razdvojenost med preživelim načinom življenja in sodobnimi izzivi jih tako postavlja pred nujno potrebo po pridobitvi novih znanj in spretnosti.

V programu Izzivi podeželja lahko udeležencem pomagamo pri prepoznavanju in vrednotenju lastnih potencialov in možnosti, ki jih je veliko tudi na vasi.

Ukvarjajo se s konkretnimi vsebinami, ki so praktično uporabne. Tako so naše udeleženke že pridobile mnoga koristna znanja s področja

Ustvarjalno delo udeleženk v projektu Male skrivnosti mojstric kuhanja in peke bo obogatilo ponudbo kmetij.

Izdelava embalaže za domače dobrote.

Sestavljanje prazničnega jedilnika.

-

-

Izzivi podeželja računalništva, komunikacije, zdravilnih zelišč, zdrave prehrane, podjetništva na podeželju, va-rovanja okolja, promocije dejavnosti na kmetiji, biodinamičnega kmetovanja ipd. O ekologiji je udeleženkam predaval Gorazd Marinček, upo-rabo zdravilnih zelišč so spoznavale z Jožetom Kukmanom, podjetniška znanja so jim posredo-vali strokovnjaki Razvojnega centra Novo mesto in Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, spoznavale so kulinarične skrivnosti, ob strokov-ni pomoči so izdelovale praznične pogrinjke, se seznanile z urejanjem vrta in vaškega dvorišča, spoznavale tudi naše ljudsko izročilo (izdelovanje voščilnic in velikonočnih jajc s servietno tehniko, izdelovanje prikupne embalaže za doma narejene izdelke), razmišljale o položaju žensk v družbi ter o pomenu družine in odnosih v njej. Seznanjale so se tudi s postopki prijav na razpise za pridobitev sredstev za dejavnost kmetij ter izvedele, kdo in kje jim pri tem lahko pomaga.

Program je v vsaki izvedbi drugačen, saj je prilagojen interesom in željam udeležencev, ki ga skupaj z izvajalci tudi oblikujejo.

Kako poteka?Program traja 100 do 120 ur in se predvidoma

zaključi v treh do štirih mesecih. Delo poteka v obliki projektnega učenja, metode učenja pa so raznovrstne, vse pa so usmerjene v aktivno delo udeležencev. V skupini je 15 udeležencev. Pred-nost programa je poleg vsebin tudi druženje in medsebojno povezovanje, za kar si danes le redko vzamemo čas.

V RIC-u je ta program do sedaj zaključilo že skoraj 100 udeleženk, ki so svoje znanje nadgradile in ga s pridom uporabljajo pri domačem delu, v društvih in širši skupnosti.

Ker program sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Evropski socialni sklad, je za udeležence brezplačen. Če vas zanima, nas pokličite ali nam pišite. Z novo skupino bomo začeli v drugi polovici januarja.

Kje nas najdeteNovo mesto, Ljubljanska cesta 28, Novo mesto

Page 8: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista88 POGOVOR

Jože Papež, darovalec leta 2009

“Tisti, ki daje, mu nikoli ne zmanjka.”Vdecembru ga ne boste videli hoditi okrog poslovnih partnerjev s koledarji in steklenicami, ampak jih

namesto tega vabi, da pomagajo in darujejo v humanitarne namene. Komu vse so že pomagali namestoprednovoletnega obdarovanja se 61-letni podjetnik, lastnik Termotehnike, niti ne spomni več. Dam inpozabim, pravi. A vendarle so ljudje, ki vedo, koliko družinam je posijal žarek upanja prav zaradi njega.Nedavno so ga izbrali za slovenskega darovalca letošnjega leta.

Podjetnik, ki izhaja iz skromne trebeljan-ske družine z Velike Strmice blizu Klevev-ža, že skoraj štiri desetletja pa živi v Novemmestu, je začel delati kot inštalater in je šev času, ko so bili podjetniki bolj ko ne belevrane, ustanovil svoje podjetje. Termoteh-nika daje v tem času z razstavno-prodajnimcentrom v Ljubljani kruh 80 družinam. Zaizjemne dosežke v gospodarstvu je leta1994 prejel nagrado Gospodarske zborniceSlovenije. V pogovoru razkriva, zakaj rajepomaga konkretni družini kot da bi denarnakazal humanitarni organizaciji, pa tudi,da imetje ni le prednost, ampak tudi velikobreme.

Kakšno je za vas dobro novoletnodarilo? Česa se razveselite?

Najbolj se razveselim iskreno izrečeneželje pravih prijateljev, poslovnih partner-jev. Darilom nisem nikoli namenjal velikepozornosti, da bi si na primer želel, da minekdo prinese nekaj posebnega. Tisto, karsem želel, sem si že sam priskrbel. Velikotruda je treba vložiti, tudi časa, da izberešdarilo za nekoga, je pa vprašanje, če potemto pade na plodna tla. Škoda se mi zdi, da bise s tem prav veliko obremenjeval.

S čim boste letos obdarili svoje po-slovne partnerje?

Nič posebnega ne bo letos glede na situ-acijo, kakršna je. Darovali pa bomo nekaj vhumanitarne namene, da ne prekinemotradicije.

Že veste komu?Vem, gre za nekoga, ki res potrebuje po-

moč, samo ne morem povedati za koga gre.Že dvakrat smo mu želeli pomagati, pa jevsakič nekdo še bolj potreboval pomoč.

Prav zaradi novoletnih obdarovanjste se pred več kot desetletjem odločiliza darovanje v humanitarne namene.Kako to?

V podjetju smo se zelo trudili, da smonaredili lepe koledarje, lepo oblikovanevoščilnice. Od 600 koledarjev, ki smo jihrazdelili, pa še kaj smo dali zraven, nisemimel sreče, da bi videl vsaj enega kje obe-šenega. To res ni imelo nobenega smisla.Dogajalo se je celo, da smo komu dali kakš-no steklenico, pa smo isto dobili nazaj. Do-bili smo okoli 200 koledarjev, kaj naj z nji-mi? Nosili smo jih v dom starejših, v šole …V nekem trenutku smo se odločili, da tegane bomo več počeli. Zgodilo se je, da me je

poklicala gospa in me prosila, če bi lahkopomagal družini pri Mirni Peči, ki je v hudistiski. Sam sem šel pogledat in ko sem vi-del, kako živijo, sem se odločil, da bomo tonaredili namesto novoletnih daril. Povabilismo še naše kupce, odzvali so se dobavite-lji. Prav na hitro smo šli v akcijo in družinismo naredili tako veselje, da se ne da opi-sati. Napeljali smo jim centralno kurjavo indelno vodovod ter izolirali strop, za izolacijosmo naprosili v Novotermu, skratka, kardobro smo jim izboljšali življenjski stan-dard. 4-članska družina je namreč imelazelo skromne prihodke.

Se vas je ta izkušnja dotaknila, da stezačeli drugače gledati na darila?

Če nekomu konkretno pomagaš, je čistodrug občutek, kot če nakažeš denar Rdeče-mu križu in si vsega “frej” in ne veš, komuto koristi. Ta izkušnja je bila prijetna in zeločustvena. Na enem od srečanj je vaš novi-nar Andrej Bartelj povprašal, kaj bomo zanovo leto. Ko sem mu povedal, mi je rekel,da je o tem treba kaj napisati. Pregovorilme je, da sva obiskala družino. To je bil tudinamig ostalim, da bi namesto zapravljanjaza darila darovali v humanitarne namene.Kasneje smo pomagali preko Rdečega križadružini iz Čelevca, še mnogo družin je bilo,nekaterim smo uredili kopalnico, delno pre-novili kuhinjo, podarili kose pohištva, radi-atorje, peči …

Pogosto srečujete ljudi, ki ste jimpomagali?

Največ se srečujemo s člani Društva para-plegikov Dolenjske, Bele krajine in Posav-ja. Njim pomagamo več let z denarjem patudi pri adaptacijah. Z njimi imamo pristnein stalne stike.

Kako se odločite, komu boste poma-gali?

Prejmemo veliko raznih prošenj. Odloče-ni pa smo pomagati humanitarno, ne daru-jemo toliko za šport, gasilce, s kakšnimidobitki za srečelov že, ampak z denarjem pane.

Omenili ste, da nagovarjate poslovnepartnerje. Smo Slovenci darežljivi?

Ko smo vodili akcijo za prenovo dializne-ga oddelka, ki so jo začeli drugi, pa ni bilopravega uspeha, sem se angažiral sam inzbral veliko ljudi iz tega okolja, prispevali sotudi od drugod, največ naši dobavitelji. Iz-kušnje so različne. Skoraj bi lahko rekel, da

tisti, ki nimajo, lažje dajo kot tisti, ki imajo.Sam sem morda premehak, da bi nekogagnjavil. Manjši del ljudi je takih, ki se odzo-vejo, večji del pa je takih, ki samo pričakuje-jo.

Kaj vam pomeni naziv darovalec leta2009, ki so vam ga podelili bralci revijeNaša žena?

Je veliko priznanje. Nikoli se mi ni zdelo,da sem veliko naredil. Dam in pozabim. Obintervjujih sem začel brskati po spominu,kaj vse je bilo narejeno in tega res ni takomalo, vsega se niti ne spomnim. Vesel sem,da je to nekdo opazil in me predlagal napravo mesto. Obenem je to smernica zaostale, ker zgledi vlečejo. Skoraj nihče nitako reven, da ne bi mogel nekaj dati. Mor-da je to samo odvisno od njegove srčnosti,vzgoje.

Je prošenj za pomoč, odkar so vampodelili nagrado, kaj več?

Niti ne, tako ali tako prihajajo vsak dan.Včasih se obračajo tudi na ženo, ki ima zla-tarno na Novem trgu, če lahko pomaga ‘lo-birati’ še pri meni.

Ste sami kdaj potrebovali pomoč?Izhajam iz družine, kjer nas je bilo osem

otrok in nismo živeli v izobilju. Imeli smo zajesti, bili smo oblečeni, nikoli pa ni bilo ne-kega viška. Takrat si otroci nismo predstav-ljali, da rabimo kaj več, nismo čutili, da biživeli v pomanjkanju. Ko sem šel od domav poklicno šolo, je bil pa kar problem. Težkoprosim, tako sem se odpravil z zelo malodinarji v žepu in so prišli trenutki, ki so bilitežki, ko nisem vede, kako naprej. Ampakvse se preživi.

Morda zato drugače cenite to, karimate.

Najbrž res. Morda sem kakšno stvar pod-edoval po očetu, ki je bil zelo podjeten in jeznal iz nič marsikaj narediti. Vzgajal nas je,da moramo dajati. Tisti, ki daje, mu nikoline zmanjka, je večkrat rekel. Nihče ni šel

Skoraj bi lahko rekel, da tisti, kinimajo, lažje dajo kot tisti, kiimajo. Sam sem morda premehak,da bi nekoga gnjavil. Manjši delljudi je takih, ki se odzovejo, večjidel pa je takih, ki samopričakujejo.

Page 9: Živa, december 2009

99priloga dolenjskega listaPOGOVOR

mimo naše hiše, da mu ne bi kaj ponudili.Tudi če je bil najmlajši otrok sam doma, jemoral nekaj ponuditi, karkoli je že bilo.

Veliko ljudi vas pozna predvsem kotpodjetnika, ki je začel iz nič in ustvarilugledno podjetje. Vas je uspeh kaj spre-menil?

Mislim, da ne. Delal sem prej, delam zdaj,samo da je zdaj več skrbi, kot jih je bilo prej,ko nas je bilo malo. Z vsakim novim delav-cem pride dodaten kamenček obremenitve,čeprav mislimo, da nam bo lažje, ko bomoše nekoga zaposlili, pa je obratno. Zaraditega se ne počutim drugače, le večjo odgo-vornost čutim do zaposlenih, kupcev, doba-viteljev. Navsezadnje pa je neko zadovoljst-vo, ko pogledaš nazaj, da se je nekaj naredi-lo, da 80 družin dobiva kruh iz tega podjet-ja. Če se ne bi trudil, tega ne bi bilo. Veselsem, da sem s tako minimalno izobrazbo vživljenju uspel nekaj ustvariti. Dostikrat jebil problem stranke prepričati, da je dobronapeljati centralno ogrevanje v ali da je ko-palnica potrebna prenove. Kaže, da semimel dosti vpliva, da so mi ljudje zaupali inda se tudi vračajo. Ni večjega zadovoljstva,ko nekdo pride in reče: Pred 35. leti si minapeljal centralno, do zdaj nisem imel te-žav, nobenega večjega popravila. To je zamenajvečja nagrada.

Zakaj mislite, da ste uspeli s svojoposlovno idejo?

Vedno mi je bilo na prvem mestu, damora biti stranka zadovoljna. Temu semsledil ne glede na to, če sem včasih maloizgubil ali več delal. Ljudje morajo biti tra-jno zadovoljni s storitvijo, ki smo jo opravili,pa naj bo to pri montaži ali v trgovini. Patisto, kar rečeš, mora držati. Če si rekel, daboš prišel v ponedeljek, moraš priti. Vednosmo vgrajevali zelo kakovosten material, tovidim, da se obrestuje.

Je pa najbrž v zadnjem času ob po-plavi cenene robe težko konkurirati.

Zelo, veliko je različnih dobaviteljev inizvajalcev, ki jim je cilj prodati čim cenejšorobo ali jo celo montirati, pa se ne vpraša-jo, kaj bo jutri. To na dolgi rok za nikogar nidobro.

Razmere za podjetnike v tem časuniso najbolj ugodne, ampak nedavnoste še bili optimist, češ da ti časi tudi nemorejo večno trajati.

Še vedno sem optimist. V gradbeništvu,na kar smo zelo vezani, je težko, mislim,da bo v nekem trenutku še težje, čeprav sebo splošna situacija začela izboljševati.Gradbeništvo je izrazito na udaru recesije.A vsaka stvar prinese tudi nekaj dobrega,mogoče bo pa dobro to, da bodo ljudje spetznali ceniti delovno mesto, da bo mordakdo tudi hvaležen, da je lahko služil kruhna mojih osnovnih sredstvih, kar do zdajni bilo nič važno, vse drugo je bilo bolj po-membno.

Mladi se danes težko odločajo za in-štalaterske poklice.

Veliko truda je treba vložiti pri prepriče-vanju, in to ne le mladih, ampak tudi nji-hovih mater. Če je mama proti, sin ne boinštalater.

Morda je nezanimanje povezano tudis tem, da bi mladi radi čim prej čim večzaslužili z malo dela.

Imetje ni nobena prednost, je veliko bre-me. Nekdo, ki pride, misli, da je vse prišlosamo od sebe. Če ne bi bilo bank, bi šelrazvoj podjetja bistveno počasneje in seve-da potrebnega je ogromno osebnega anga-žiranja zaposlenih in cele družine. Vsi smovpeti v to, jaz že 38 let. Še dolgo bomo mo-rali delati, da bomo bankam odplačali vsekredite. Pri mladih je problem, ker je ževzgoja napačna. Doma jim pogosto rečejo:

Uči se, sicer boš moral delat. Ali: Uči se,boš dobro zaslužil. Tak človek se gre pogo-varjat za službo in hoče takoj ogromnoplačo, pa še nič ne zna. O tem imajo mladipogosto napačno predstavo.

Kako doživljate december?Doživljal sem ga bistveno lepše kot zdaj,

ker so bili časi, ko smo z veseljem gledalinazaj, ker so bili narejeni lepi premiki, zdajje malo slabše. Kakšne prednovoletne srečenajbrž nikoli nisem prav doživel, ker se izposla nikoli ne moreš povsem izključit,morda za krajši čas. Za to, da bi se veselil,ni nikoli pravega časa. Kot lastnik in direk-tor, kar sem bil dolgo, sem bil do zadnjegatrenutka v firmi in po novem letu prvi tam.Vmes pa je bilo treba še kaj narediti.

V teh dneh je izrečenih veliko lepih že-lja. Kaj vi voščite, kaj vam največ pomeni?

Največ voščim zdravja. To je najpomemb-nejše. Na zdravje je lahko marsikaj vezano– uspeh, zadovoljstvo, sreča.I rI rI rI rI rena Nena Nena Nena Nena Nooooovvvvvakakakakak

Skoraj nihče ni tako reven, da nebi mogel nekaj dati. Morda je tosamo odvisno od njegovesrčnosti, vzgoje.

Page 10: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista1010 NA KRAJU SAMEM

Na novoletnem pohodu z dedkom Mrazom

Dedek Mraz je pohod po Dolenjski začelv kočiji in v družbi snežink.

Z letošnjim glavnim darilom, brisačo, kije tudi igrica človek ne jezi se, so imeliprizadevni pomočniki dobrega možaobilo preglavic s transportom.

Vteh dneh je dedek Mrazzaključil svoj tradicionalnih

pohod po občinah širšeganovomeškega območja. V dobremtednu se je pojavi l na 32prireditvah, na katerih je obdarilskoraj 4.200 otrok. Čeprav mož ssivo kučmo in belo brado slovi poskorajda čudežnih sposobnostih,mu vse to ne bi uspelo, če ne biimel v Novem mestu dobregaprijatelja, ki že desetletja skrbi zato, da prav noben od našihnajmlajših ne bi ostal brezprivlačnega novoletnega darila.

Janez Pavlin iz novomeškega Društvaprijateljev mladine Mojca, alfa in omeganovoletnih obdaritev na Dolenjskem, se muje zavezal že pred 35 leti in prav nič nekaže, da bi se nameraval temu sodelovanjuv kratkem odpovedati. “To bomo počelitako dolgo, dokler bodo ljudje to hoteli,”pravi Pavlin. In da ljudje to hočejo, ne doka-zujejo le polne dvorane ob obdaritvah,ampak tudi dejstvo, da društvu Mojca vsakoleto uspe zgolj s pomočjo donatorjev zbra-

Veselje otrok je največja nagrada za vse, ki se trudijo za njegov prihod.

ti krepko čez polovico za obdaritev potreb-nega denarja.

Letos se je do sredine decembra naračunu Mojce tako nabralo že za več kot47.000 evrov. Od tega je skoraj polovico,20.000 evrov, prispevala novomeška Krka,k temu pa je svoje prispevalo še skoraj 300drugih podjetij, društev, zavodov in po-sameznikov. “Letos bomo naredili za85.000 evrov ‘škode’ in če je pravočasno neporavnamo, nas ne bo hotel več nihče nitipogledati. Zato sem si zamislil model, pokaterem skušajo občine oz. župani na svo-jem območju pridobiti toliko donacij, ko-likor je vredno obdarovanje njihovih otrok.Kar na koncu zmanjka, pokrijejo občine izsvojega proračuna,” pojasnjuje Pavlin medpregledovanjem dnevnih nakazil donator-jev, ki jih letos sproti objavljajo tudi na splet-ni strani društva. “Na ta način spodbujamonekaj tekmovalnosti med podjetji, saj setočno vidi, koliko je kdo nakazal, vodimo patudi evidenco, koliko denarja je bilo zbrane-ga v posamezni občini. To je med drugimtudi dober pokazatelj ‘zdravja’ posamezneobčine, sploh manjših,” se nasmehne Pav-lin in veselo pokaže na zneske, ki so prišliiz Šentjerneja.

Dedek MrDedek MrDedek MrDedek MrDedek Mraz čakaz čakaz čakaz čakaz čaka na lada na lada na lada na lada na ladj oj oj oj oj oKo dedek Mraz po mesecih priprav - te

sicer potekajo celo leto, intenzivno pa odseptembra dalj - le pride v dolenjsko pre-stolnico, si Pavlin oddahne. Do takrat sonamreč darila že lepo spravljena v vrečkah,ekipa, ki skrbi za program na poti dedkaMraza, pa je že tako uigrana, da kljub napo-rom, ki jih zahteva zgoščeno dogajanje,zadeve tečejo bolj ali manj gladko.

A letos ni tako. Vreče, ki jih bo malčkomletos delil dobri mož, so sicer tudi tokratlepo polne, a eden od sedmih elementovdarila manjka. Glavna igrača, brisača za naplažo, ki je obenem tudi podlaga za igricočlovek ne jezi se, je dan pred prvo obdaritvi-jo še na morju. Pa ne na plaži, kjer bi se znjo igrali otroci, ampak na ladji, ki prihajas Kitajske in ki že tako ali tako zamuja,zaradi slabega vremena pa dan pred prvoobdaritvijo sploh ne more v koprsko luko.

Čeprav na ladijski promet res nima vpli-va, Pavlin kljub vse večjemu razburjenju

Page 11: Živa, december 2009

1111priloga dolenjskega listaNA KRAJU SAMEM

Prihod tako pomembnega moža seveda ni minil brez pozornosti medijev. Šenajbolj nas zanima, ali bo prinesel konec krize.

Janez Pavlin skrbno bedi nad potekom priprav na najmnožičnejšo obdaritev otrokv Sloveniji.

Gora daril je zagotovilo, da nihče ne bo ostal praznih rok.

ostaja optimist. Zadeva se bo nekako reši-la, pravi, tako kot se je še vedno. Na primerpred leti, ko se je dedek Mraz na eni odprireditev prikazal brez daril. “Možakarja,ki bi moral pripeljati darila, ni bilo od niko-der. Ni bilo druge, kot da sem šel po trgo-vinah in pokupil vsa kinder jajčka, da smozadevo nekako le speljali,” se spominjaPavlin.

VVVVVesel i december je našesel i december je našesel i december je našesel i december je našesel i december je našV desetletjih, kolikor že traja novoletno

obdarovanje otrok na Dolenjskem, se jeveliko tega spremenilo. Časi, ko je bilo pridecembrski plači obvezno odšteti en odsto-tek za novoletno obdarovanje, so se konča-li s staro državo. Ob prehodu v novo so si vMojci pomagali s postavitvijo stojnic, ki sodecembra preplavile novomeški Glavni trg.

“Najemniki stojnic so nam prinesli tolikodenarja, da smo lahko v prehodnem obdob-ju ohranili tudi obdarovanje otrok, pa še zaurejanje tabora v Dolenjskih Toplicah namje ostalo. Poskrbeli smo tudi za bogato za-bavno dogajanje na trgu, kjer je skoraj vsakdan nastopil kašen znan glasbenik. To je bilpravi veseli december, ki je v bistvu našeime, izmislili smo si ga v Novem mestu,kjer smo med prvimi začeli z decembrski-mi prireditvami na prostem. Tudi prvegaMiklavža smo imeli na trgu še v rdečih ča-sih, leta 1989,” se Pavlin z nostalgijo ozirav minule čase.

A nečesa le ne pogreša – praznične os-vetlitve Glavnega trga, ki je bila dolga letanjegova skrb in prekletstvo. “To je bilopasje delo. Delali smo ponoči, na mrazu intam sem si najbrž tudi dodobra načelzdravje, da o težavah z elektriko, o katerizdaj vem toliko, da bi lahko postavil manjšoelektrarno, niti ne govorim.”

NNNNNagragragragragrada je vada je vada je vada je vada je vese lese lese lese lese lje oje oje oje oje ot rt rt rt rt ro ko ko ko ko kVse to so člani društva Mojca delali za-

stonj, pravi Pavlin, tako kot si še danes zaobdaritev otrok ne zaračunajo niti evra stro-ška. Zavijanje daril opravijo s prostovoljciali zaposlenimi prek javnih del. Programsicer nekaj stane, a tudi tu skušajo nabratikar se da veliko prostovoljcev. Konjenikinpr., ki so dedka Mraza v spremstvusnežink letos pripeljali na Glavni trg, soprišli brezplačno, in tudi večerja, ki si joobičajno privoščijo po razdelitvi daril, jeponavadi darilo hvaležnih krajevnih skupno-sti, ki jih razveselijo s svojim prihodom.

“Lani nam je po zaključku veselega de-cembra na računu ostalo 497 evrov, ki smojih porabili za zagon letošnjega veselega de-cembra. Vse to delamo za otroke, naša edi-na nagrada je stik z ljudmi, ki nas pričaka-jo kot male bogove. Pa tudi prizor, ko v istivrsti na darilo dedka Mraza s svojimi otro-ki čakata pomemben direktor in zadnji Romiz Žabjaka, je neprecenljiv,” strne Pavlin.Besedilo in fotografije:Boris BlaićBoris BlaićBoris BlaićBoris BlaićBoris Blaić

Page 12: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista1212 NAŠA DEDIŠČINA

Pokanje z možnarji

Poči, joj, a je všeč tudi orkestruPokanje s smodnikom spremlja človeka ob mnogih priložnostih,

recimo ob praznikih. V decembru, ki ga mnogi doživljajo kot en sampraznični mesec, bo pokanja neprimerno več kot v preostalem deluleta. Ko bo v naslednjih dneh do vas prineslo odmev oddaljenega poka,bi to prav lahko bil pok možnarja. Kar nekaj teh naprav deluje tudi naKozjanskem in širši okolici. Zato smo se odpravili med tiste, ki ohranjajodediščino pokanja z možnarji.

Anton Šurbek z Oklukove gore vodi mož-nariste s Sromelj. Ti delujejo kot sekcijaDruštva ročnih možnaristov in športnegastreljanja Rogatec-Rogaška Slatina, skraj-šano Društva ročnih možnaristov Rogatec-Rogaška. “Z možnarji nastopamo na raznihjavnih prireditvah, tam, kamor to lahko sodizraven. Izhaja pa to pokanje iz pokanja zaveliko noč,” pravi Anton Šurbek.

Ob velikonočnih in drugih praznikih sovčasih na veliko pokali s karbidom. Vendarje bil ta način po Šurbekovih besedah ne-varen. Možnarji so v primerjavi s karbid-nimi pokalniki neprimerno varnejši. “Odleta 1990, odkar nastopamo z možnarji, nibilo v naši skupini še niti praske,” ugotav-lja Šurbek.

Vsa ta leta, ko se tako ali drugače predajapokanju, jo je najbrž vsaj malo skupil, če nedrugače, ga je ob sunku eksplozije smodnikamogoče vsaj streslo. A lahko bi se mu zgodi-lo tudi kaj resnega. Mladost je, kot pravijo,norost, in tudi mladi Anton je to preizkušalin dokazoval v 7. razredu osnovne šole, ko jekar doma mešal natrij, žveplo in oglje in takodelal “smodnik” za možnarje. In kako ne bitega počel! Doma je bil v Kostelu v Hrva-škem Zagorju. “Pokanje z možnarji je tamrazširjeno že tristo ali štiristo let. In od tamje seglo tudi na slovensko stran. Do Rogatcaje od nas približno osem kilometrov,” poveAnton. Če zadevo želimo pogledali še malo v

političnem ogledalu, je zanimivo še tole An-tonovo pojasnilo: “Tradicija pokanja je vnaših krajih zelo dolga. Zdaj se je pokanjezelo razpaslo. Za časa komunizma je bilo pre-povedano, preganjano. A v Kostelu so gavseeno dovoljevali, ker je že tako dolgo vnavadi.”

Ročni možnaristi iz Rogatca, k katerimkot sekcija spada tudi sromeljska skupina,so pred nekaj manj kot 10 leti v Rogatcunastopili s simfoniki RTV Slovenija. Takratso glasbeniki izvajali uverturo Čajkovskega.Šurbek se s ponosom in veseljem spomin-ja tistega nastopa:: “Možnaristi smo tamzraven glasbenikov pokali namesto strelja-nja topov. S to predstavo smo potem nasto-pali tudi v Zagrebu.” Občutkov, ki prevza-mejo človeka ob možnarju, še posebej, česodeluje v taki predstavi, se ne da opisati!“Za nas starejše možnariste je pokanje zmožnarji, kot da bi bili drogirani,” praviAnton in doda, da se počuti sproščenega, konpr. poči z možnarjem za veliko noč.

To uživanje z uklenjenim ognjem tudi neškodi drugim. Možnar sicer poči vsaj takokot pet lovskih pušk skupaj, ampak izstrel-ka tukaj ni. V cev možnarja namreč nabije-jo od spredaj smodnik, in to samo črnismodnik, na koncu pa zatlačijo v cev še pa-pir. Pri tem mora biti človek, ki napravopolni, vendarle zelo pazljiv. “Najbolj ne-varen je trenutek, ko dajemo netilko na

sprožilni mehani-zem,” opozarja An-ton. A ta trenutekin vse drugo ob po-kanju z možnarjemje všeč tudi dekle-tom. Tudi v srome-ljski sekciji imajoeno in ta prav zlah-ka udrži pobesnelimožnar ob eksplo-ziji smodnika.

Možnar je igra zognjem, ampak naj-hujše ob tem sezgodi v cevi možnar-ja. Vse drugo je uži-tek za možnaristain za gledalce in po-slušalce, če pokanje

Anton Šurbek

(FO

TO

: M

. L

.)

z možnarjem pač tako doživljajo. V človeku,ki se odloči za možnarista, najbrž mora bitiveč športnega kot pa vojaškega duha. Kakorkoli, Anton Šurbek je športnik, inštruktoršportnega strelstva. V Ljubljani mu je zadolgoletno delo v telesni kulturi podelilabronasto Bloudkovo značko telesnokultur-na skupnost Bežigrad. Rad se spominja tudisvoje balinarske kariere v balinarski sekcijipri Partizanu v Dolu pri Ljubljani, v balinar-skem klubu Zarja na Linhartovi v Ljubljaniin balinarskem klubu Ihan. Lepi spomini gavežejo tudi na delo pri biatlonu, v kateremje seveda tudi nekaj pokanja. Tega, da jenogometaš, mogoče sploh ni treba posebejomenjati.

V nekaterih omenjenih panogah pokabolj, v drugih manj. Možnarji, ki jih je naSromeljsko prinesel Šurbek, so glede hrup-nosti zgodba zase. To zgodbo si Anton pokaznova in znova. Saj ne pretirava s številompokov, ampak pokati pa le mora. Kdaj bonaslednjič počilo? “Za svojo dušo bom kakš-nih deset pokov naredil za novo leto. Orga-nizirano pa bomo pokali za veliko noč,”Antonu zažarijo oči. In potem bo spet 1.maj. Takrat, zdaj že nekaj let, možnaristipriredijo budnico v Brežicah; takrat sta znjimi tudi župan Ivan Molan in poslanecAndrej Vizjak. Ko utihnejo možnarji, nada-ljuje brežiško prvomajsko budnico z glasboGasilski pihalni orkester Loče.

Oj, se sliši, ta budnica! In ko bi vi slišali,kako je takrat, ko možnaristi sprožijo tukajdoma, na Oklukovi gori. “Če počimo pri naspod češnjo, kar slišiš, kako se odmev peljepo dolini,” se Anton Šurbek zagleda v dalja-vo. Tja na Planino na Gorjancih so jih žeslišali, videli jih tam pa še niso. Ej, koliko jetam daleč krajev, kjer vse še morajo počiti …MarMarMarMarMartin Ltin Ltin Ltin Ltin Luzaruzaruzaruzaruzar

Nekateri iz sromeljske sekcije možnaristov na Sromljah za 1.maj leta 2006 (z leve): Bojan Voljčanšek, Ivan Ban, AntonŠurbek, Igor Verstovšek in Zoran Ban. Na fotografijimanjkajo Marko Kozole, Dušan Petan in Barbara Ban.

Page 13: Živa, december 2009

1313priloga dolenjskega listaNAŠI KRAJI

Volčje

Poj, ko boš tekla z volkoviNihče ne ve, ali se je res zgodilo. Nikomur ni znano, kdaj naj bi to

bilo. Ampak najbrž se je res zgodilo. Saj če ne bi bilo res, bi tej vasinekje med Sromljami in Artičami ljudje dali drugačne ime. Zdaj ji pravijoVolčje. Kakor da bi s tem hoteli prišepniti v večnost nekaj, kar ne smenikoli v pozabo: v eni od tukajšnjih številnih dolin, ki ji domačini še danespravijo Volčjak, so vaščani pasli živino. Volk je tam napadel vola. “Odtistega časa ima vas menda to ime,” je pred dnevi ugibala MarijaOgorevc z Volčjega. In je previdno dodala, da je tako pač slišalapripovedovati.

Volčjé, tako se reče, je vas brez volkov,četudi se je kdaj tukaj res potikal kakšen. Jepa hiš tukaj skoraj več kot ljudi. Nekaj, a neveč večina, jih je še stalno naseljenih.Druge so počitniške, “vikendi”, zato vanjevčasih prihajajo in iz njih potem odhajajotisti, ki so od zmeraj ali pa od pred nekaj letdoma nekje drugje, in ne na Volčjem.

Že omenjena Marija Ogorevc je starosel-ka v tistem delu vasi, ki mu pravijo ZgornjeVolčje. Če je vztrajala tukaj doslej, bo tudiše poslej. Je pri osemdesetih, a vedra inživahna, da je veselje. Kot da ji spomini natrdo življenje v tej odročni vasi vlivajo vsakdan znova moči za pot naprej.

Z Volčjega so, kot se spominja, ljudjehodili po vodo z brento na hrbtu kakšen ki-lometer daleč. Tako je bilo, dokler nisozgradili vodovoda. Veliko daljša je bila pot vSavinjsko dolino, kamor je tudi Marija ho-dila obirati hmelj. “Tam sem si zaslužila, dasem kupila prve sklede in žlice. Nič nismoimeli, ker sva se z možem poročila na nič,”je rekla Marija še nekaj o nekih drugihčasih. Te čase bi človek z malo sreče lahkocelo videl. Kajti, ko so nekoč Marija indruge ženske žele, je pristopila soseda,slikarka, ki je imela v vasi vikend. Postavi-la je platno na konec njive in naslikala žan-jice. Marija ni nikoli videla slike, ampakslika nekje je, če jo je slikarka naslikala.

Sel itvSel itvSel itvSel itvSel itveeeeeTako kot na Volčjem ni več uhojenih volč-

jih poti, se do danes tudi ni ohranil nekdanjiblatni, ozki in jamasti kolovoz, po katerem

Marija Ogorevc. Pozna stare čase oVolčjem. A se spozna tudi nasodobnost: pogledala je na fotoaparatv mojih rokah in prepričano rekla: “Aha,digitalni je.”

Nežika Avšič. In Ivan Bratanič. In Ben –ni volk, ampak prav prijazen pes.

so ljudje prišli v vas in odšli iz nje. Skozi vaspelje sicer ozka, a asfaltirana cesta, ki poklancih in dolinah tudi povezuje Artiče sSromljami.

Po tej cesti so se nekateri vaščani podaliv svet in tam ostali. Prihajajo še nazaj, naobisk, a nekega dne s poznim popoldan-skim soncem spet sedejo v avtomobil in seodpeljejo. Kam? Tja, kjer živijo lažje inudobneje, kakor so ali kakor bi živeli naVolčjem. Med takimi sodobnimi nomadi,kakršnih je veliko dalo slovensko podeželje,je tudi Ivan Bratanič, ki na Volčjem obiščemamo, ki je s 95 leti najstarejša daleč na-okoli. “Zakaj ste odšli iz Volčjega?” Počakalje trenutek. Ne kot da bi iskal izgovor,ampak tako, kot da ga je vprašanje vrnilonazaj v dan odločitve. “Poglejte primer:grozdje so ljudje letos prodajali po 20 cen-tov. Od tega zaslužka se ne da živeti,” jekratko rekel Ivan Bratanič. V tem odgovo-ru je veliko odgovorov: enim 20 centov zakilogram, drugim 20 tisoč za nič! Ko je člo-veku, ki razmišlja o takem organiziranjusveta, dovolj, spakira kovčke in gre. IzVolčjega. Od koder koli. Kamor koli. Pona-vadi je vmes še ljubezen.

Ljubezen do zdaj že pokojnega moža jenekoč pripeljala Nežiko Avšič iz rojstnegaOsredka pri Podsredi v Volčje. Tu je zdajdoma že desetletja. Kraj se je v tem času spre-menil. “Če bi stariljudje prišli v Volčje,ne bi vedeli, kje sobili doma,” primerjapodobe vasi Avšiče-va. A stari časi so bilipo njenem lepši.“Sredi vasi je bilo ko-rito z vodo in pralni-ca. Dol sem šla insem se pogovarjala zljudmi. Zdaj imamotelefone in televizijo.Ljudje pa so boljvsak zase …” praviNežika Avšič.

Nekateri pridejotudi nazaj. To so po-sebno lepe zgodbe.

Svet jih sicer doživlja samo kot nekaj mimo-grede. Ampak odločitve, o kakršni govoritale zgodba, nam bodo pomagale preživetikot skupnosti. Ko bomo o njih brali samo šev Dolenjskem listu in v romanih, bo pre-pozno. Takrat bo svet poznal samo dvoje:podjetniško-poslovne-razvojne cone za mla-de, lepe, zdrave in perspektivne, ter hiral-nice za vse ostale. “Živeli smo šestnajst letv bloku v Krškem. Vrnili smo se na mojdom v Volčje. Nazaj sem prišla zaradi skrbiza očeta. Družina me je pri tem podpirala.Zdaj, ko smo tu, še nekaj delamo. Razvija-mo kmetijo, kolikor se da. Začeli smo odtemeljev,” je povedala Malusova. RobinsonCrusoe iz romana bi iz nekaj zrn pšenice, kibi jih našel v stari kašči na Volčjem, v nekajsezonah naredil veleposestvo. Bo Maluso-vim uspelo vsaj del tega? Država pusto-lovcem in brodolomcem slovenskega po-deželja ni naklonjena. Država sploh ne ve,ali ljudje odhajajo z Volčjega ali tja prihaja-jo. Država živi krizo in je zato samo volčjelačna in največkrat zgolj volčje sočutna doljudi, ki mislijo s srcem in se zato vračajo naVolčjo reber in druge nezna(t)ne rodnezemljepisne širine. Država ne posluša nititega, če kdo poje, ko teče z volkovi.Besedilo in fotografije: Mar Mar Mar Mar Martin Ltin Ltin Ltin Ltin Luzaruzaruzaruzaruzar

Volčje, verjetno najstarejša hiša v vasi.

Page 14: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista1414 NA MLADIH SVET STOJI

Golfist Amadej Jerlah

Najbolj je srečen, ko dobi pokalDevetletni Amadej Jerlah obiskuje četrti razred OŠ Trebnje in tako

kot veliko njegovih vrstnikov trenira rokomet, v Trebnjem zelopopularen šport, nogomet, dober je na krosih in v troboju. Za razlikood mnogih drugih pa se je že v prvem razredu odločil, da se bo poskusilše v golfu. Njegov najboljši dosežek je drugo mesto na turnirju Bambi,letošnjo sezono je zaključil kot šesti v državi.

“Ko je v prvem razredu prišel iz šole inpovedal, da bo začel igrati golf, sem bil zelopresenečen. O tem športu se doma nikolinismo pogovarjali, nismo ga spremljali,nihče od znancev ga ni igral,” pove Amade-jev oče Mitja, ki ga je sinov hobi po dobremletu tako pritegnil, da se je še sam vpisal všolo za golf in opravil izpit. Zdaj je že medboljšimi igralci Golf kluba Trebnje.

Amadej je golf najprej treniral v telovad-nici v Trebnjem, tam je mlade učil SašoKolar, zdaj je njegov trener Matjaž Car, kiga mladi golfist zelo spoštuje. V sezoniimajo treninge na vadbišču Blato, pozimi,ko je zunaj mraz, se vozijo v Ljubljano invadijo v posebni dvorani.

Vsak dan trVsak dan trVsak dan trVsak dan trVsak dan tren ingen ingen ingen ingen ingČeprav je veliko besed o preobremenje-

nosti slovenskih otrok že s šolskimi ob-veznostmi, Amadej brez pritoževanja dan za

Družina Jerlah, oče Mitja, starejši sin Alen, mama Katja in Amadej, s pokali z golf igrišč.

Amadej večino prostega časa preživina treningih in tekmah.

dnem po pouku odhaja na treninge, golf,nogomet in rokomet zahtevajo svoje. Konašteva, koliko obveznosti ima, je takoj jas-no, da niti en dan v tednu ne more samolenariti, saj ima treninge vsak dan, v sezo-ni je ob vikendih nastopal še na tekmova-njih. “Nič mi ni težko, nalogo naredim že všoli, potem imam čas za hobije,” pove šport-nik, ki ga motivira predvsem osvajanjepokalov.

Polica, na kateri zbira nagrade s tekmo-vanj v golfu, je že povesem polna, mladitalent pa že dela načrte za prihodnjo se-zono. “Če se bi pokazalo, da ne bom zmogelvseh treningov, bom izbral golf,” odločnopove in doda, da si želi, da bi se z očetompomeril na klubski tekmi. “Mogoče bi gapremagal,” se nagajivo namuzne.

Starša Amadeja podpirata in spodbujata,prav tako kot njegovega brata Alena, ki igrarokomet. Sprijaznila sta se s tem, da tempo

njihovega življenja narekujejo treningi intekme. “Včasih kakšno Amadejevo tekmozdružimo z izletom, drugače pa za družin-ska pohajkovanja nimamo prav veliko časa,”povesta, mama Katja pa doda, da je golf zeloprimeren šport za otroke. “Od igralca za-hteva, da se umiri in skoncentrira, premis-liti mora, kaj in kako bo naredil, kar je zelodobro,” utemelji svojo trditev.

Ni rN i rN i rN i rN i raaaaavno pocenivno pocenivno pocenivno pocenivno poceniStereotipno razmišljanje golf povezuje z

denarjem, včasih so ga igrali le bogati. Star-ša velikega trebanjskega upa, ki sta zaen-krat njegova edina sponzorja, pravita, dastroški niso majhni, a nedosegljivo visokitudi ne, zaenkrat jih še zmoreta. “Če golfprimerjam s smučanjem, smo približno naistem,” razmišlja oče Mitja, ki pove, davsaka palica, ki jo kupijo sinu, stane od 100do 150 evrov, trenutno jih ima sedem.

Mlademu golfistu je všeč pravilo, damora na tekmah nastopiti urejen, kavbojkeso prepovedane, in tu na svoj račun pridemama, ki skrbi za sinovo garderobo. Mladitalent, v katerega verjame veliko ljudi, imaobetavno prihodnost, zanimiva pa je tudinjegova preteklost. Kljub rosnim devetimletom so mu že spremenili ime. Ko se jerodil, sta starša rekla, da bo Amadej, a kermatičarka v porodnišnici mamice ni pravil-no razumela, je zapisala Amedej. Mislili so,da se bodo privadili tudi temu imenu, ven-dar se niso, zato so ga po dveh letih tudiuradno preimenovali v Amadeja.JanJanJanJanJanja Ambrja Ambrja Ambrja Ambrja Ambrooooožičžičžičžičžič

Page 15: Živa, december 2009

1515priloga dolenjskega listaPRI NJIH DOMA

Pri Gorenčevih iz Rovišč pri Studencu

Čeprav je Tinetu zlomilo hrbtenico,mu ni vzelo voljeSkoraj 30 let že živita na robu vasi Rovišče pri Studencu v harmoniji

zakonca Gabrijela Pleško Gorenc in Tine Gorenc. Kljub temu da nimataotrok, je v hiši in okoli nje običajno živahno in zanimivo. Pri Gorenčevihje bilo kar enajst otrok (Tine je tretji po vrsti) in večina jih živi v bližininjune hiše, ki jo je Tine postavil, še preden je domov pripeljal svojoizvoljenko. Širša Gorenčeva družina s četrto generacijo vred šteje že85 članov.

Zanj je bila nova hiša prej nuja kot kakšnorazkošje, kajti po nesreči v trboveljskemrudniku leta 1960, v kateri je bil hudo po-škodovan, je Tine kot paraplegik pristal nainvalidskem vozičku. Čeprav mu je zlomilohrbtenico, mu ni vzelo volje! To je bil zelotežaven nov začetek. Hišo je zastavil tako, dav njej ni arhitektonskih ovir in omogočapovsem normalno življenje. Ob dobri družbisotrpinov v ljubljanskem zavodu za rehabili-tacijo invalidov je Tine na novo osmislil živ-ljenje, kar sploh ni bilo enostavno. Postal jeeden najboljših slovenskih športnikov invali-dov in se vračal tudi z največjih medna-rodnih tekmovanj s kolajnami za izjemnedosežke v atletiki, predvsem v metu diska patudi kopja. V zadnjih letih se je bolj posvetilstreljanju z zračno puško in košarki. KerTine ne mara polovičarstva, tudi tu po zavze-ti vadbi niso izostali tekmovalni uspehi. Vstreljanju z zračno puško je še vedno medprvimi tremi slovenskimi strelci invalidi, skošarkarji je že tekmoval na evropskihprvenstvih. A o teh uspehih Tine skromnomolči. Kot da je bolj ponosna na moževoizredno uspešno športno udejstvovanje, več

Jelka ima zelo rada živali.

Tine izdeluje tudi lesene vozičke zaotroke.

o tem zvemo od soproge Jelke, zdravnice,specialistke medicine dela. Pleško Goren-čeva, po rodu Ljubljančanka, je bila v mla-dosti, ko se je družina preselila v Laško in jeobiskovala celjsko gimnazijo, ne le odličnadijakinja elitne Kajuhove gimnazije (letos soobhajali že 40-letnico mature), temveč tudiobetavna atletinja. Žal mama ni imela poslu-ha za šport. V Laško je Jelka s starši prišla,ker si je njen oče poškodoval hrbtenico. Pouspešni rehabilitaciji je opravil prekvali-fikacijo in postal delovni terapevt.

Že v osnovni šoli se je Jelka odločila, dabo zdravnica. Po zahtevnem študiju je šti-pendijo odslužila v Zdravstvenem domuLaško. S Tinetom sta se spoznala na morju,kjer je bila Jelka spremljevalka. Nato je znjim prišla v Posavje oz. na Dolenjsko. 16let je delala v Zdravstvenem domu Krško inv tem času, bolj po politični liniji – zaradinuklearke in Celuloze – opravila specializa-cijo iz medicine dela. “Mislim, da bi spetizbrala to specializacijo. Takrat smo bili vsisplošni zdravniki in če nisi imel zvez, splohnisi prišel do specializacije. Ko si prišel nateren, si delal vse, od rojstva do smrti, pod-

nevi, ponoči, vse dni v tednu,” pojasnjujeJelka.

Njene ambicije so v Krškem zelo “strig-li”, zato je odšla v Šentjernej, spet v sploš-no prakso, kjer je to 8 let uspešno stro-kovno povezovala z medicino dela. Nato ješla spet v medicino dela v zasebni Medicin-ski center Krka v Novem mestu. Preveč na-pornega dela je tudi na njej pustilo posle-dice, zato se je pred leti delno invalidskoupokojila, delala polovični delovni čas, letospa je dopolnila pogoje za redno upokojitevin dela le še pogodbeno.

Jelka in Tine menita, da so zadeve gledestatusa invalidnih oseb pri nas sicer ure-jene, vendar bo treba še marsikaj spremeni-ti in dopolniti. Tudi za šport invalidov jemanj podpore in razumevanja.

Med Jelkinimi konjički so na prvem mes-tu rože. Nedavno sta si poleg običajnih do-mačih živali, psa in mačka, omislila še konja– šetlandskega ponija. Tine ima zlate roke,zna popraviti skoraj vse, če le ni posredielektronika in plastika; izdeluje pa različneuporabne in zelo lične predmete, predvsemiz lesa. Prijetno me je presenetil z izvirnimdarilom: z miniaturno košarico, narejeno izorehove lupine.

Pri Jelki in Tinetu se radi oglasijo otrocistudenške šole, vsako leto ju zaprosijo tudiza sodelovanje na ustvarjalnih delavnicah našoli. Prav tako sta člana “agroodbojke” -druženja sedmih družin iz Rovišč in Studen-ca, ki od leta 2002 igrajo odbojko na pro-stem, hodijo na izlete, si medsebojno poma-gajo, so dobri sosedje in prijatelji.Besedilo in fotografiji: P P P P Paaaaavvvvvel Pel Pel Pel Pel Perererererccccc

Page 16: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista1616

Mama Jožeta Colariča

“Otroka sta pridna in delati znata …”Čeprav sem skusila tudi marsikaj hudega in sem od malega trdo

delala, lahko rečem, da sem imela lepo življenje. Odraščala sem vštevilni družini z osmimi otroki, ki smo imeli skrbne in ljubeče starše,bratje in sestre smo se imeli in se imamo še danes iskreno radi, dobilasem krasnega moža, imam dva čudovita otroka in vnukinjo, ki mespoštujejo, cenijo, razvajajo in me imajo nadvse radi. Tako strne svojebogato življenje danes 80-letna Marija Colarič, mama Jožeta Colariča,predsednika uprave in generalnega direktorja Krke, že dolga letanajuspešnejšega in najuglednejšega slovenskega podjetja. Njenaspokojna sreča bi bila sedaj v jeseni življenja popolna, ko bi imela obsebi še svojega moža Jožeta, ki pa ji je, žal, pred 15 leti, star komajdobrih 65 let, sredi dela, zadet od srčne kapi, na rokah umrl preddomačo hišo v Podbočju.

Gospa Marija, od malega jo kličejo Mici,je drugi otrok iz številne Baněčeve družinez Brodŕ, vasi na levem bregu Krke naspro-ti Podbočja oziroma Sv. Križa, kot se je talepa in velika vas imenovala pred drugosvetovno vojno in od koder je bil doma njenmož Jože. Jože je prvorojenki Darji kasne-je povedal: “Ko sva se z Mici 1952 vzela,nisva imela nič. Še ko si ti prišla na svet, svaimela le dve žlici, dvoje vilic, lonec in koša-rico s tabo …” Zahvaljujoč njegovi delavno-sti in sposobnosti, so si kmalu opomogli.Jože je bil rojen gostinec in najlepše čase jedružina preživljala, ko je Jože prevzel go-stišče na novomeški Loki. S Colaričevimi jegostišče na Loki postalo najbolj priljubljenin obiskan lokal v mestu, poleti pa splohsrce dolenjske metropole.

“Pri nas smo zmeraj delali vsi, od najudveh z Jožetom do otrok,” pove gospa Mici.“Dela je bilo veliko in z Jožetom sva komajčakala, da sta otroka prišla iz šole. StarejšaDarja je delala za šankom, Jožko pa ni hotelstreči gostom, ampak je raje delal pri meni

Marija – Mici Colarič

(FO

TO

: L

UK

A P

RIM

IC)

Mici in Jože Colarič, kot ju je pred mnogimi leti na Lokifotografiral njun sin Jožko.

Marija – Mici Colarič z otrokoma Darjo in Jožetom ob njeniletošnji 80-letnici.

v kuhinji, mi pomagal, lupil krompir, po-mival posodo, imel je nadzor nad stanjem vkleti, že v osnovni šoli je prevzel tudi vode-nje poslovnih knjig. Pa kako temeljit in hit-er je bil pri vsakem delu, še posebej, če semu je mudilo na košarkarsko igrišče naLoki …” Njegovi vrstniki še danes vedo po-vedati, kako je bil tudi pri igri zavzet, od-ločen in nepopustljiv. Bil je zelo vedoželjenin skrben otrok. Ob starejši sestri Darji seje komaj štirileten naučil brati in jo kmalupri branju tudi popravljal.

Ko je dovolj odrastel, mu je oče kupil koloz motorjem, takrat med mladimi takozaželen poni ekspres. Pa ne zato, da bi sevozikal naokoli, ampak predvsem zato, da jeza gostilno nabavljal kruh in druge po-trebne stvari. “Jožko je za motorček skrbelsam, tudi popravljal ga je sam. Spominjamse, kako ga je povsem razstavil, vijake,matice in vse dele je imel v dveh košarah,potem ga pa, popravljenega, podmazanegain očiščenega spet sestavil. Tudi juke box,nad katerim je obupal električar, je sam

popravil in je spet veselo vrtel gramofonskeplošče,” pripoveduje njegova mama Mici.

Čeprav Colaričevi že več kot 50 let živijov Novem mestu, so še močno navezani naPodbočje, njihov prvi dom, kjer imajo tudiveliko sorodnikov, prijateljev in dobrihznancev. Darja je povsem obnovila, boljerečeno na novo postavila domačo hišo, ki jesedaj poleg novomeške, ki sta jo zgradilaJože in Micka, njihov drugi dom in zbirali-šče njihovih številnih sorodnikov, Jože pa jeobnovil domači vinograd in zidanico naBočju, lepi vinski gorici nad Podbočjem, odkoder se odpira čudovit razgled na Krškopolje in kraje pod Gorjanci. “Jožko sam delav vinogradu in sam tudi kletari. Tako kotvse v življenju, tudi to počne predano, skrb-no in z ljubeznijo. Ko nas povabi na Bočje,vse sam pripravi, tudi skuha, in to kako!Ima pa smisel, se vidi, da je bil na Loki radv kuhinji.

Ja, z otrokoma imam pa res srečo, pridnasta in delati znata … “AndrAndrAndrAndrAndreeeeej Barj Barj Barj Barj Bartttttele le le le ljjjjj

(FO

TO

: L

UK

A P

RIM

IC)

Page 17: Živa, december 2009
Page 18: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista1818 POSEBNA PRILOGA

Za pomlajevanje ni nikoli prepozno“Si ti res jaz? Sem jaz res ti?” se je v

pesmi Ogledalo vprašala Mila Kačič. To seob pogledu v ogledalo z leti marsikdovpraša. Sčasoma se obraz postara; neodseva več naše vedrine, ki jo še čutimo vsrcu in je drugačen od naše samopodobe.

Naravni proces staranja kože na obrazunam prinaša gube in spremenjen videz, kar jeposledica izginevanja podkožne maščobe indermalnega kolagena. Obraz deluje utrujeno,včasih napeto (tudi zaradi slabovidnosti),povešene veke mu dajejo bolj žalosten videz… O izsušenosti govorijo tudi postarane roke.Marsikaj sicer lahko sami postorimo za boljšepočutje, do prijetnega, svežega videza, boljnapete kože in lepega pogleda pa nam poma-ga tudi estetska kirurgija.

“Za globlje posege so sicer potrebne ope-racije, prijeten videz pa se da doseči tudi zdanes vse bolj priljubljenimi in pogostimi me-todami pomlajevanja. Minimalno invazivniposegi, ki so hitri in učinkoviti, brez tveganjain dolgotrajnega okrevanja, so tudi cenovnodostopni, saj je cena, na primer kemičnegapilinga, ki daje odlične rezultate, 70 evrov,injiciranje botulin toksina (t.i.Botox) pa od 36(za čelo) do 350 evrov za cel obraz.

Ti manjši posegi, ki jih od decembra izva-jajo v ambulanti za lepotne posege v Ter-mah Dolenjske Toplice, so neboleči inhitri. Po posegu ne potrebujemo dopusta,

saj se lahko takoj vrnemo na delo. Zeloučinkoviti so tudi na primer polnila inmezoterapija, ki nimajo nobenih stranskihučinkov, saj uporabljamo le naravne oz.človeku lastne snovi,” pojasnjuje Jana Ko-vačič Petrovič, vodja službe kakovostiin razvoja novih produktov v TermahKrka, ki vpeljuje v Termah Dolenjske Top-lice celovit pristop k pomlajevanju.

“Prihodnje leto bomo začeli tudi s ponud-bo estetskih operacij, ki jih bodo izvajali vnovomeški bolnišnici, okrevanje pa bo pod

strokovnim vodstvom potekalo v TermahDolenjske Toplice. Celotna oskrba z opera-cijo vred bo približno 30 odstotkov cenejšakot je povprečna cena samo estetske opera-cije v Zahodni Evropi.” Zdravnica Tea Jed-lovčnik Štrumbelj, dr. med., specialistkaplastične, rekonstrukcijske in estetskekirurgije, ki sodeluje s Termami DolenjskeToplice, ocenjuje pristop, ki ga zagotavljajov Dolenjskih Toplicah - od učenja zdraveganačina življenja do pomlajevalnih metod inorganizacije estetskih operacij ter okrevanja- kot vrhunsko ponudbo.

HitrHitrHitrHitrHitro in nebolečo in nebolečo in nebolečo in nebolečo in neboleče do sve do sve do sve do sve do sveeeeežžžžžegaegaegaegaegain mladostnega videzain mladostnega videzain mladostnega videzain mladostnega videzain mladostnega videza

Tea Jedlovčnik Štrumbelj, ki ambulantnov Dolenjskih Toplicah že izvaja minimalnoinvazivne posege za pomlajevanje, pravi, dazgornje meje za pomlajevanje ni, saj k do-bremu počutju in lepemu videzu težijo ljud-je tudi v pozni starosti. “Namen pomla-jevalnih posegov je osvežiti obraz in z mini-malnimi korekturami doseči lepšo podobo.Pri odločitvah, kako korenito izvesti poseg,zagovarjam naraven videz in zdrav načinživljenja.” Predstavila nam je metode, kihitro in neboleče pomagajo k bolj svežemuin mladostnejšemu videzu:

B oB oB oB oB otul in ttul in ttul in ttul in ttul in toks inoks inoks inoks inoks inZ injiciranjem botulin toksina je mogoče

odpraviti navpične gube, ki se pojavljajo medobrvmi zaradi krčenja mišic. Ta metoda jeprimerna tudi za korekcijo gub okoli oči, ust-nic, gub na čelu ipd. Z injiciranjem botulintoksina dosežemo tudi dvig obrvi, t.i. kemič-ni browlift. Po uporabi ni potrebno okrevanje,stranski učinki pa so zelo redki (lažji glavobol,začasna povešenost veke ali slabost). Ta tera-pija ni dovoljena v nosečnosti, ob dojenju, priboleznih živčno mišičnega stika in pri po-sameznikih z znano preobčutljivostjo na kate-ro izmed sestavin preparata.

Page 19: Živa, december 2009

1919priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

Tea Jedlovčnik Štrumbelj, dr. medicine

Kemični piling prej Kemični piling potem

NNNNNa ra ra ra ra raaaaavni dervni dervni dervni dervni dermalni polni lc imalni polni lc imalni polni lc imalni polni lc imalni polni lc iPolnjenje mehkih tkiv je priljubljena meto-

da za korekcijo pomanjkanja oblike, ki jerezultat staranja, poškodb, brazgotinjenja,čezmernega sončenja ali bolezni. Uporablja-mo varne, naravne polnilce hialuronske kis-line. To je snov, ki jo imamo sicer v koži, a jez leti primanjkuje. Molekule teh učinkovin sotorej človeku lastne, a različno vezane, dalahko zagotavljajo obstojnost 6 do 9 mese-cev. S polnilci lahko zgladimo globoke gube:linije med obrvmi, med nosom in lici, obustnicah in pod kotički ustnic. Pogosto jihuporabljamo za polnjenje ustnic, z njimi tudiučinkovito napolnimo upadla lica, preob-likujemo brado in nosno konico ali zapolni-mo brazgotine, ki so posledica mozoljavosti.

Polnilci so primerni predvsem za zgla-ditev manjšega števila gub, če je teh več, jeprimernejše glajenje s kemičnim pilingom.

KKKKKemični p i l ingemični p i l ingemični p i l ingemični p i l ingemični p i l ingMetoda kemičnega pilinga je primerna za

korekcijo finih gubic, sončnih peg, aken,brazgotin, za pomladitev starajoče se kože, zaizboljšanje kakovosti kože pri kadilcih in pripoškodbah od sonca. Zdravnik določi vrstoučinkovine in globino delovanja učinkovine.

Kemični piling olušči vrhnje, postaraneplasti kože. Uporabimo ga usmerjeno, naobmočjih z gubicami, na primer okoli oči aliust (ustnični rob) ter na licih ali širše povsem obrazu in vratu. Kemični piling lahkouporabimo tudi drugod po telesu, na iz-postavljenih mestih, kjer je koža poškodo-vana in utrujena od sonca, na primer naprsih (dekolte) in rokah.

Zelo učinkovita metoda je tudi beljenjekože, ki je še posebej primerna pri čezmer-no pigmentirani koži. Do tega pride zaradidolgotrajnega izpostavljanja soncu, hormon-skih sprememb in staranja. Postopek, ki te-melji na inhibiciji tirozinaze, to je glavnega

Botox Glabela prej Botox Glabela potem

encima pri nastanku melanina, to je pigmen-ta, ki naši koži daje barvo, je varen in učin-kovito odpravlja temne madeže na koži.

MezMezMezMezMezooooottttte re re re re rap iap iap iap iap ij aj aj aj aj aJe učinkovita me-

toda glajenja gubicin pomladitve kože.Uporablja se na ob-razu, na rokah alidekolteju. Na izbra-nem predelu obrazaali telesa injiciramos tanko brizgalkominimalne količinenaravnega prepa-rata v najbolj povrh-nje predele kože,

tik pod povrhnjico ali epidermis. V prepa-ratu so lahko različne sestavine, ki izbolj-šujejo napetost in teksturo kože, kot so vi-tamini in hialuronska kislina.

Page 20: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista2020 POSEBNA PRILOGA

Od žlahtne obrti do umetnosti

Slikarstvo in izdelovanje mozaikov je zapisano na vizitki Sebast-jana Popelarja iz Zgornjih Mladetič pri Tržišču, ki je za to dejavnostodprl popoldansko obrt. Njegove poslikave sten so pritegnile po-zornost in naročil je bilo vse več. Slike na stenah sob, še zlasti v vi-kendih in zidanicah, kjer si ljudje želijo prizore, ki so jim najljub-ši, so postale zaščitni znak mladega ustvarjalca. Toda to delozahteva veliko časa, sam pa želi ustvarjati še marsikaj drugega.Tako so njegovi dnevi prekratki, želja in načrtov pa je vse več.

Posebno pozornost namenja Sebastjan mozaikom. Njegovo delona tem področju lahko opazovalec vidi kot plošče miz, kot dodatekali zgolj kot sliko. Svoje mozaike postavi na stare lesene sode inkadi. Njegovi mozaiki pa so lahko tudi talne ali stenske dekoracije.Tudi v teh, sicer praktičnih mozaikih, se izraža tudi kot slikar.Pravi, da sta njegovi najljubši barvi rdeča in rumena, ki odsevataintenzivnost in jasnost. Njegovi mozaiki so v zanimivih barvnih inlikovnih kombinacijah, po naročilu pa seveda izdela tudi raznemozaične figure, od grozdov do tihožitij. Tri njegove izvirne mizez mozaikom so dopolnjevale na sevniškem gradu praznik trgatvein požele navdušenje. V mozaiku, ki ga želi izdelati tudi za stene(kopalnice z določenimi vsebinskimi motivi ipd.), vidi Sebastjan ševeliko možnosti in idej.

Sebastjan Popelar

Page 21: Živa, december 2009

2121priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

Podjetje Alples iz Železnikov je vodilni slovenski proizvajalec ploskovnega po-hištva, ki se kljub težkim gospodarskim razmeram uspešno bori na trgu. Intenzivno uresničujejo zastavljene razvojne projekte širitve lastne blagovne znamke. Za leto 2010 pripravljajo vrsto novosti, med katerimi je bila spalnica Samba na Ljubljanskem pohištvenem sejmu že nagrajena s prvo nagrado – Zlata vez. Poleg spalnice bodo v začetku prihodnjega leta trgu predstavili vgradne omare po meri ALP´LUX, s kateri-mi se bodo popolnoma prilagodili željam kupca, hkrati pa bo omogočena skladnost z drugimi Alplesovimi programi.

Tržno uspešni so tudi njihovi obstoječi programi, tokrat bi izpostavili spalnico Har-monija. Pohvalijo se lahko, da so od začetka prodaje do danes s to spalnico opremili 100.000 naših domov. Program se je skozi leta ves čas dopolnjeval in dobival nov po-let. Harmonija bo na trgu tudi v prihodnjih letih, v decembru pa so ob tej priložnosti kupcem pripravili ugodnejši nakup izbranih sestavov Harmonije.

Temelj spalnici Harmonija je bil položen z razvojem sistema garderobnih omar, ki je

Več kot 100.000 Alplesovih spalnic v naših domovih

bil izdelan na principu dograjevanja omar do zaželene dolžine. Prava mala revolucija je bila možnost, da notranjost omare lah-ko poosebimo z vstavljenimi predalniki, pregradami, policami. Prvo jesen so sistem na Ljubljanskem pohištvenem sejmu imeli priložnost pokazati javnosti in kmalu so ugotovili, da ima svetlo prihodnost. Za naš trg je bila taka ponudba velika novost. V naslednjem letu so jo dopolnili s ponudbo različnih postelj v več dimenzijah in ostalimi za spalnico običajnimi kosi pohištva. Kar

naenkrat je kupec lahko izbral število in vrsto elementov, pa tudi različne barve in oblike. Ljubljanski pohištveni sejem je leta 1996 njihova prizadevanja nagradil z diplomo. Resnična vrednost programa pa se kaže še danes, ko so ga prodali že za 100 milijonov evrov. Pesem, kajne, popolna harmonija!

Spalnica Harmonija je prinesla podjetju veliko več, kot je bilo vidnega na zunaj. Hkrati z razvojem programa se je razvijala tudi proizvodnja. Novi materiali in nove konstrukcijske rešitve so potegnili za sabo tudi posodobitev proizvodnje z novo stroj-no opremo, spreminjali pa so se tudi način ponudbe in prodaje. Tudi dostop do infor-macij ni več problem, prej jih je preveč kot premalo. Najti pa je treba nove pristope do potrošnikov in jim ponuditi za njih najboljše iz ponudbe.

Vsak pohištveni program je kakor organi-zem, ki živi neko življenje. Tudi nanj vpliva vse, kar se okoli njega dogaja. Tako so skozi leta programu Harmonija odvzemali in do-dajali, enkrat elemente, drugič barve. Vse to so delali z namenom narediti izdelovanje čim bolj optimalno, ponudbo pa čim bolj tržno zanimivo in kvalitetno.

Med unikatnimi darili, ki jih ustvarja, so tudi stenske ure. Osnovoza stensko uro izdela oz. izriše po svojem okusu ali na temo, ki jenajljubša obdarovancu. Na naslikano osnovo doda urni mehanizem.Najpogosteje si stranke zaželijo podobo domače pokrajine, tema-tiko iz vinogradniškega življenja ali pa prizore za otroke, zaljub-ljence itd.

Pri svojem delu ohranja dediščino našega podeželja, še zlastivinogradniškega okolja. S svojim ustvarjanjem želi opozoriti tudina ekološka vprašanja, na odnos do narave, na nebrzdano potroš-ništvo itd.

Sebastjan se je že v osnovni šoli udeleževal likovnih taborov,pokazal je velik talent tudi za fotografijo in literarno ustvarjanje.Slikarstvo pa mu je od vsega najbliže. Sodeloval je na več skupin-skih razstavah in imel že devet samostojnih. Njegov slikarski po-gled je obrnjen v človekovo duševnost, rad upodablja klovne, vsebolj pa se obrača k naravi. Ta čas so v Stillesovem salonu v Ljub-ljani na ogled njegova dela Opletene vrbe v grafitu.

Zanimiv in samosvoj 28-letni ustvarjalec se je odločil za umet-nost. “Ta pot je kot utrip srca, ko se izmenjujeta moč in padec.Vedno nove muze, vedno nove ideje …” pravi in ustvarja – od žlaht-ne obrti do tankočutne umetnosti.L.J .L .J .L .J .L .J .L .J .

Page 22: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista2222 POSEBNA PRILOGA

Daljinsko vodena vrata

Ko je ključ le rezerva

PE Krško, Golek 17, 8270 Krško, 07/49 21 259, 041 652 343PE Novo mesto, Kolodvorska 4, 8000 NM , 07/33 22 475, 051 652 006

Prodajni program:

SEKCIJSKA VRATA CRAWFORDINDUSTRIJSKA VRATA CRAWFORD

ROLO VRATA GUNTHERPROTIVLOMNA IN PROTIPOŽARNA VRATA DIERRE

PROTIPOŽARNA VRATA NINZDVORIŠČNI POGONI IN PARKIRNE ZAPORNICE TELCOMA

Boštjan Žaren, ki ima sedež svojega pod-jetja v krški občini, je pred kratkim odprl vNovem mestu poslovno-razstavni prostor,kjer predstavlja program garažnih vrat terprogram industrijskih vrat, dvoriščnih po-gonov in nakladalnih ploščadi ter parkirnihsistemov. V razstavnem prostoru predstav-lja še široko paleto možnosti pri izbiri ga-ražnih vrat švedskega proizvajalca Craw-ford za individualne kupce, saj je industrij-ski program tega proizvajalca, ki je name-njen tako za majhne obrtniške delavnice kotza velike industrijske sisteme, že znan incenjen med našimi kupci.

“Prednosti garažnih vrat Crawford je več,še zlasti velja poudariti kar 42 mm izola-tivnega sloja po celotni površini vrat tervisoko varnost teh vrat. Stranska vodiladvižnega sistema so zaprta in tako ne morepriti do tega, da bi se prsti “ujeli” v vodiloin bi se s tem poškodovali. Ta garažna vra-ta imajo desetletno garancijo,” pripovedujeBoštjan Žaren.

Še vedno so najbolj iskana bela in rjavadvižna vrata, ki sodijo tudi v osnovni, s tem

pa tudi nekoliko cenejši program. Sicer paso cenovno vrata Crawford primerljiva skonkurenčnimi. Ponujajo široko paletovzorcev in barv, v ekskluzivnih izvedbah palahko uresničijo tako rekoč vsako idejo.Poleg odpiranja z dvigovanjem je moža tudiizvedba s stranskim pomikom vrat. Zanimi-va in zelo iskana so vrata s srebrnim vide-zom, odmevna so vrata z elipsastim vzor-cem in še bi lahko naštevali. “Crawford imatudi veliko izbiro oken, ki jih vgradimo vgaražna vrata, v enakem stilu in barvi kotgaražna vrata pa so na voljo tudi klasičnastranska vhodna vrata.”

V podjetju Vrata Žaren vrata tudi vgradijoin servisirajo. Krmiljenje teh je mogoče naveč načinov: klasično daljinsko z upravljalni-kom, do kodnega stikala in pa ne nazadnjeprstnega odtisa, ki pomagajo odpreti vrata,ko daljinca ni pri roki. Ta dodatek je tudicenovno zelo sprejemljiv. Boštjanu Žarnu, kije po poklicu elektornik, so številne noverešitve pri vodenju vrat blizu in zanimive.

Glede na to, da so parkirna mesta vse boljdragocena, je zanimiva tudi parkirna zapor-

nica s foto celico. Upravljati jo je mogoče zdaljincem, visoka tehnologija pa omogoča,da akumulator zdrži brez dodatnega poln-jenja celih šest mesecev.

AAAAAv tv tv tv tv tomatiz iromatiz iromatiz iromatiz iromatiz irano dvano dvano dvano dvano dvor iščor iščor iščor iščor iščeeeeePodjetje Vrata Žaren trži tudi industrijski

program. Napredek na področjuavtomatiziranih dvorišč je velik,saj seže od t.i. industrijskih alisekcijski vrat preko tesnilnih za-ves do rolojev, nakladalnih plošča-di, zapornic in nadzorovanih par-kirnih sistemov. Urejeno okoljeobrtniške ali industrijske dejav-nosti je danes nujnost in avtoma-tizirano dvorišče sodi zraven. Našsogovornik poudarja, da to omo-goča urejeno logistiko, večjo var-nost in s tem posledično tudi ma-njše stroške. Uporabnost naštetihizdelkov je različna: tesnilnezavese so namenjene nakladalnimsistemom, saj varujejo pred izgu-bo toplote; industrijska vrata sosmiselna v primerih, ko gre zapogosto uporabo, saj so popolno-ma zanesljiva in vzdržljiva (dolgaživljenjska doba). Sistem vodenjain nadzora je lahko različen - odsedaj že klasičnega daljinskegaupravljanja do magnetnega tokaali radarskega sistema. Glede naizbiro sistema vodenja so razlike vceni do 20 odstotkov.

Skratka, pri podjetju Vrata Ža-ren lahko dobite vse, kar se tičegaražnih sistemov in avtomatiza-cije dvorišč za fizične osebe, kotkompletno ponudbo vrat in pod-pornih sistemov za avtomatizacijodvorišč za industrijo.L. J.L. J.L. J.L. J.L. J.

Page 23: Živa, december 2009

Slovenska postelja

Vzmetnico izdelajo tudi po meri“Pri nas izdelamo vzmetnico po meri –

glede na višino, težo in specifične zahteveposameznega kupca,” pravijo v podjetjuTrgodom, kjer so razvili znamko Slovenskapostelja. Novomeška poslovalnica in sveto-valnica je ena od desetih v Sloveniji in samopri njih je mogoče kupiti izdelke te znamke.Postelja je pomemben in zelo oseben delpohištva, zato se tudi za zakonske posteljevse bolj uveljavlja praksa, da sta v eni po-stelji dva različna posteljna vložka - vsakzase prilagojen ženi in možu.

Slovenska postelja ima na voljo več desetmodelov različnih vzmetnic - tako po trdo-ti, materialih, polnilih in izvedbah. Medpomembnimi dosežki Slovenske postelje jet. im. žepkasta vzmetnica. V vzmetnici zaeno osebo je 600 do 1800 tekstilnih žepkovin taka, tudi nekoliko višja vzmetnica nudiizjemno ugodje in udobje.

Vsaka vzmet je všita v bombažni žepek inima dvojni okvir, da ne pride do deformacije.To, poudarjajo v novomeški poslovalnici, jezelo pomembno, saj vzmeti, ki niso “sprav-ljene” v žepek in so ovite le s peno, se hitropoškodujejo in s tem ležišče izgublja kako-vost. Žepkaste vzmetnice omogočajo toč-kovno prilagodljivost in dajejo optimalnopodporo telesu. Zato opozarjajo, da je trebavzmetnico kupovati previdno in si za nakupvzeti dovolj časa. “Ni dovolj, da preizkusimovzmetnico tako, da se nanjo usedemo, sajbomo na njej ležali, ne sedeli. Šele ko se navzmetnico uležemo, lahko dobimo pravilenobčutek glede trdote, udobja itd.” Manj

znana je t. im šlarafijska vzmetnica z ročnopletenimi vzmetmi, ki se med seboj prepleta-jo. To je zelo prožna vzmetnica, ki omogočaodlično prilagodljivost. Slovenska posteljapa je izdelala tudi specifično trdo in nizkoležišče, imenovano futon, z jedrom in izstoodstotne bio obdelane volne in kokosa.

Sicer pa nekoč stroge delitve na trda inmehka ležišča ni več. Sodobne vzmetnice sopravilna kombinacija trdote in mehkobe.Polnila za ležišča so iz različnih materialov:kokosa, bombaža, žime ali volne. Volna imapri znamki Slovenska postelja posebno me-sto. Kot dober toplotni regulator poleti za-varuje pred toploto, pozimi pa pred mrazom.Poseben postopek obdelave domače volneomogoča, da ta ohrani lanolin ter jo zaščitipred molji in glivicami. Tako obdelana volnane povzroča prahu, ki bi dražil dihala. Pred-nost je v postopku, ki ohranja lanolin, ki jepri kemični obdelavi volne uničen.

L eL eL eL eL ež iščž iščž iščž iščž išče, vzglae, vzglae, vzglae, vzglae, vzglavn ikvn ikvn ikvn ikvn ikin posin posin posin posin posttttte le le le le ljno dnojno dnojno dnojno dnojno dno

Na pogosto vprašanje, katera od vzmet-nic je najboljša, ni odgovora, kajti vsakčlovek ima svoje zahteve, in to, kar ustrezaenemu, ni primerno za drugega. Lateks, naprimer, je material, ki je primeren za ljudi,ki jih rado zebe, in povsem neprimeren zatiste, ki se veliko potijo, ki jim je zelo vroče.Odvisno pa je tudi od tega, kakšne kakovo-sti je lateks, oz. kakšen odstotek kavčuka insintetičnega materiala vsebuje. V Slovens-ki postelji poudarjajo, da vseh specifik ni

mogoče opisati, je pa mogoče poiskati pra-vo ležišče za vsako od teh.

Hkrati z ležiščem je dobro kupiti tudivzglavnik. Ženske imajo praviloma rajenižje vzglavnike, saj se mora ta prilagoditirazliki med ledvenim delom in ramenskimobročem. Izbor polnila je odvisen od mar-sičesa – od položaja spanja do individualnihpotreb. Polnilo je lahko iz čiste volne, izlateksa v različnih trdotah (tak vzglavnik jepralen do 60 st. C) ali pa povsem sintetično.Najbolj odmeven je vzglavnik iz kombi-nacije volne in lateksa. Za posebne potrebeso polnila tudi iz ajde ali pire. “Vzglavnik jepomemben za udobno spanje, toda včasihmu pripisujemo preveliko vlogo. Ob boleči-nah v vratnem delu pogosto krivimovzglavnik, vzrok za te bolečine pa zna biti vpretrdem ležišču,” pravijo strokovnjaki.

Dopolnilo vzmetnici in vzglavniku pa je šeposteljno dno, ki s posebnimi regulacijamilahko učvrsti in še dodatno podpre določendel telesa, pač glede na dodatne potrebe.“Veliko je tudi vprašanj glede nadvložka. Česmo izbrali optimalno ležišče, je ta lahko lekot tanka zaščita. Z debelejšimi nadvložki papredvsem uravnavamo nepravilnosti, zlastipretrdega ležišča,” še pojasnijo v novomeškiposlovalnici Slovenske postelje. Glede na to,da si v spanju nabiramo moči za aktivni delnašega življenja, je prav, da se potrudimo priizbiri ustreznega ležišča; s svetovalcem se jedobro pogovoriti o vseh zdravstvenih teža-vah, morebitnih poškodbah in željah.L. J.L. J.L. J.L. J.L. J.

Page 24: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista2424 POSEBNA PRILOGA

Za lepoto in zdravje

Kaj je lepšega kot goste in dol-ge trepalnice?! Naraven videz in dolgotrajna ob-

stojnost trepalnic je najnovejša lepotna skrivnost, ki je sedaj na voljo tudi vam.

Življenje je lepše, ko se v svoji koži počutite odlično.Želite učinkovito shujšati? Želite mladosten in urejen videz?

Studio AntheiaSeidlova 36, Novo mesto

(Plava laguna)

Tel: 051 722 483

BODY & FACE STUDIO

Stranke, ki se bodo naročile v JANUARJU, bodo imele

UGODNE CENE vse do poletja!

Na voljo so tudi darilni boni, ki so odlično darilo za vsako

priložnost!

V novem sodobnem studiu za oblikovanje in pomlajevanje telesa ter obraza Antheia so se odločili ponuditi vrsto novosti, ki vas bodo prav gotovo navdušile in so vam sedaj dostopne tudi v Novem mestu.

Olajšate si marsikatero težavico in bolečine v vratu, križu, nogah, ...

Skrb za lepo telo ni vezana na letni čas. Začnite zdaj! Znebite se odvečnih maščobnih oblog in celulita ter učvrstite kožo na kritičnih točkah. Že v enem mesecu zmanjša-nje obsega tudi do 10 cm!

Nekirurška liposukcija

Pomlajevanje in zaustavljanje staranja ni bilo še nikoli tako dostopno in učinkovito! Beauty tek - hladni laser- hialuronska kislina brez injekcij!

Pomlajevalna terapija že za 50 EUR!

Posebna ponudba

shujševalnega paketa!

Mlajši brez operacij! Novi modni hit – podaljševanje trepalnic

Masaže• kavitacija

• vakum• limfna drenaža

• svetovanje Cena: 80 EUR (redna cena 160 EUR)

Dostopna, pa vendar intimna lokacija Stu-dia Antheia v Ločni je skrbno izbrana za de-javnost, ki jo vodi Vesna Radlovič. Vsebinanjenega dela je preoblikovanje telesa in obra-za. Bogate izkušnje si je pridobila z ZDA, kjerse je izobraževala in delala v wellness in fit-nes centrih in vodila to dejavnost tudi naprestižnih potniških ladjah. Ko je prihajaladomov na dopust, je spoznavala, da naraščazanimanje za njeno znanje in delo, saj so jokot svetovalko vabili tako v slovenske kottudi hrvaške terme in centre za preobliko-vanje telesa.

Iz Novega mesta izhaja njen partner inodločila sta se, da bosta živela v lepem inmirnem okolju Trške gore. V mestu pa staodprla studio, ki pa ni le klasičen lepotilnisalon. Vesna objavlja tudi strokovne inizobraževalne članke in seznanja našo jav-nost z novostmi na področju, ki se zelo hitrorazvija in ki jih tudi sama vpeljuje v svoj stu-dio.

V sklopu programa preoblikovanja telesaje tako za hujšanje kot za odpravljanje celu-lita ter drugih kožnih in podkožnih nepra-vilnosti in težav dragocena kavitacija. “Zaoptimalen rezultat izvajamo kavitacijo vpaketu z limfno drenažo in vakuumom. Večkot 90 odstotkov žensk ima težave z limfo inodpiranje teh poti lahko bistveno pripo-more h želenemu rezultatu. Vakuum paizboljša kožo, zato je bolj sijoča in čvrstejša.

Vakuum je učinkovit v boju z opešano, uve-lo kožo. Že po štirih do petih terapijah kavi-tacije je rezultat osupljiv, saj stranka lahkoizgubi do 10 cm okoli pasu! Terapija pote-ka enkrat tedensko oz. največ v razmaku 14dni. Kavitacija, ki deluje na osnovi ultra zvo-ka, je t.i. šokterapija, ki razbija maščobnecelice in tako “uniči” tudi zastarane ma-ščobne predele. Učinkovita je tudi zato, kerlahko deluje lokalno, na najbolj občutljivihpredelih. Pomembno pa je, da stranka včasu terapije popije dovolj tekočine. Vesnapoudarja, da je treba poskrbeti za dovoljgibanja in primerno prehrano. “Nisemzagovornica strogih diet in drugih ortodoks-nih pristopov. Vse mora potekati naravno,spontano, brez pretiravanja in z občutkomza zdravo življenje.”

Radiofrekvenca je kot lifting obraza,saj spodbuja rast oz. ustvarjanje kolagena inje zato učinkovita tehnika za pomlajevanje.“Za viden učinek so dovolj že štiri terapije.”

Beauty-tek je pri nas še zelo redka no-vost. Deluje na osnovi hialuronske kisline.“Beauty-tek je velik korak naprej, saj omo-goča, da ta dragocena kislina doseže celobraz. Do sedaj je bilo mogoče zgladiti do-ločeno posamezno gubo z injiciranjem hi-aluronske kisline pod kožo, z beauty-tekompa zajamemo cel obraz. Za to učinkovitometodo potrebujemo vsega pol ure. Potreb-nih je nekaj “zagonskih” tretmajev, nato pa

le še z občasnimi tretmaji vzdržujemo oz.ohranjamo mladosten videz.

Veliko pozornosti namenjata s partner-jem tudi terapevtskim masažam, ki lahkoprihranijo marsikatero bolečino ali celooperacijo.

Hit njenega studia pa je možnost podalj-ševanja trepalnic. “Izbirati je mogočemed več dolžinami trepalnic, tako da deluje-jo, ko so nameščene, povsem naravno.Učinek po implantaciji trepalnic, ki so ob-stojne, je zelo dober. Trepalnice so pomem-ben okras obrazu in tudi tiste ženske, kinimajo gostih in dolgih trepalnic, lahko s tometodo dobijo nov, lep pogled,” pravi Ves-na, ki zagotavlja, da bo v svoj studio vneslaše veliko novosti, in ki omogoča strankamprecej nižje promocijske cene.L. J.L. J.L. J.L. J.L. J.

Vesna Radlovič

Page 25: Živa, december 2009

2525priloga dolenjskega listaZANIMIVOST

Jaslice fantov iz Cenacola

Betlehemska zgodba postavljena v živoVteh prazničnih dneh v marsikaterem slovenskem kraju pripravijo žive jaslice. Po zaslugi fantov, zdravljenih

odvisnikov iz skupnosti Cenacolo z Vrha pri Škocjanu, jih imamo tudi na Dolenjskem. Za letošnji božičpredstavo živih jaslic pripravljajo že šestič zapovrstjo, kot običajno na pašniku pod škocjansko osnovno šolo.

Fante smo obiskali v začetku decembra,ko so že stekle priprave, ki jih je letos zara-di številnih novosti več kot sicer. Predstavaživih jaslic, ki je tradicija skupnosti Cenaco-lo in jo pripravljajo tudi v ostalih skupnostihpo drugih državah, bo letos precej prenov-ljena. Kot je povedal Pavel, ki je tudi nekak-šen režiser predstave, se bo program pričels filmsko projekcijo na velikem platnu. “Vfilmu bomo predstavili zlo tega sveta – kotso droge, vojne, sovraštvo, itd. Nato v igrisledi predstavitev prvih grehov sveta izstare zaveze Svetega pisma ter seveda rojst-vo Jezusa v Betlehemu. Za zlom torej prideluč, svetloba, ki jo je za moto naše skupno-sti vzela tudi s. Elvira Petrozzi, ki je leta1983 ustanovila prvo skupnost Cenacolo,”je povedal Pavel. Po polurni predstavi, zakatero so posneli novo besedilo in novoglasbo, bo kot običajno sledilo pričevanjeenega od fantov v skupnosti Cenacolo, kimu predstavlja svetlobo v temi droge. Ssvojimi zgodbami želijo namreč nekdanjiodvisniki ljudi nagovoriti k polnejšemu invrednejšemu življenju, za kar se je treba vdanašnjem, materialistično usmerjenemsvetu še kako truditi. Čeprav fantov v skup-nosti, ki so različnih veroizpovedi in tudiateisti, nihče ne sili v krščansko vero inmolitev, po Pavlovih besedah vsi slej ko prejpričnejo živeti krščanske vrednote, kot soprijateljstvo, ljubezen, spoštovanje, po-štenost, “saj so to vendar občečloveškevrednote in edina prava pot v življenju”.

V predstavi živih jaslih sodeluje vseh 15fantov, od katerih je pet Slovencev, šest Slo-vakov in po en Avstrijec, Bolgar, Hrvat in

Fante iz Cenacola žive jaslice zelo povežejo, zato v predstavi sodelujejo vsi.Med živalmi bo letos tudi osliček.

Italijan. Vsak igra kako vlogo in pomaga posvojih močeh. “Tak skupen projekt nas po-veže in je tudi za nas posebno doživetje,”pravi Pavel, ki poudari, da predstave nika-kor ne bi mogli speljati brez sodelovanjaokolja. V prvi vrsti omenjajo pomoč škoc-janskega župnika Damjana Štiha, s katerimse tudi sicer odlično razumejo, pa drugihdomačinov. Zelo so hvaležni Leskovarje-vim, ki že leta zastonj odstopijo pašnik zaprizorišče dogajanja – le prvo leto so živejaslice pripravili v Zavinku. V mestecu Bet-lehem vedno nastopajo tudi žive živali (go-vedo, ovce, kokoši ...). Letos bo poleg ovcnastopal osliček, vse last Pavleta Bobiča.Ker so v Cenacolu le fantje, jim bo kot Ma-rija že drugič pri-skočila na pomočdomačinka UrškaŽibert. Jezušček pabo tokrat kar novo-rojenček enega odnekdanjih fantov izškocjanske skupno-sti Cenacolo, ki si ježe uredil normalnoživljenje in ima dru-žino. Tudi scena boletos drugačna, skar nekaj novimikulisami in hiškami(trgovina, kovačija,krčma ...), ki so jihfantje naredili sami.

Imajo svoj les, saj je škocjanska skupnost vbistvu prava kmetija z njivami, travniki ingozdom. Fantje kmetujejo in zase pridela-jo vse, kar se da, v trgovino gredo le ponujne stvari oz. jih dobijo od dobrih ljudi.Igralci bodo v letošnji predstavi nosili tudiprenovljene kostume, pri čemer sta jim napomoč priskočili Pavletova mama Ljudmilater zagrebška skupnost.

Te dni se torej obetajo lepe predstaveživih jaslic v Škocjanu. Na božični dan si jihlahko ogledate ob 18. uri, v soboto, 26.decembra, kar dvakrat, in sicer pred in poprireditvi v Zavinku, to je ob 16.30 in 20.uri, ter v nedeljo, 27. decembra, ob 17. uri.LidiLidiLidiLidiLidija Marja Marja Marja Marja Markkkkkele le le le ljjjjj

Pri prenovi kostumov je fantom letos priskočila na pomočPavletova mama Ljudmila, ki je v začetku decembra za nekajdni obiskala sina. Pavle je na sliki preoblečen v pastirja,čeprav bo v predstavi igral kralja Heroda.

Page 26: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista2626

Test: renault clio 1,216V TCE

Malčekhitrih nog

www.renault.si

NOVI RENAULT MEGANE GRANDTOUR ŽE ZA 13.700 EUR.*

Pora

ba p

ri m

ešan

em c

iklu

: 4,5

-7,4

l/10

0 km

. Em

isije

CO 2: 1

18-1

75 g

/km

. Slik

a je

sim

boln

a. R

enau

lt Ni

ssan

Slo

veni

ja d

.o.o

. Dun

ajsk

a 22

, 151

1 Lj

ublja

na

SO LJUDJE, KI VOZIJO RENAULT.IN LJUDJE, KI GA ŠE BODO.

DO 5.500 EUR POPUSTA IN PRAKTIČNO NAGRADOVROČA PONUDBA

DOBITE PRI NAKUPU VOZIL IZ ZALOGE

Clio bo prihodnje leto star dvajset let.

Renault clio tretje generacije se je hitroudomačil na naših cestah. Zasluga za to gretudi dobremu pedigreju, saj se je že prvageneracija, ki je nastala leta 1990, okrona-la s titulo evropskega avtomobila leta,medtem ko je druga generacija podrla vseprodajne rekorde v Sloveniji in je v prodajiše danes. Enako važno kot pedigre je tudidejstvo, da novi clio nadaljuje v suverenem

modernem stilu svojih predhodnikov in nezapravlja težko pridobljenega ugleda s kakš-nimi kompromisnimi rešitvami.

Prav zaradi vsega tega je clio tretje gene-racije petnajst let po nastanku ponovnopostal evropski avto leta, kar je bilo leta2006 prva dvojna nagrada enega modela inže šesta nagrada za Renault.

Clio tretje generacije so predstavili leta2005, maja letos pa je dobil kar nekaj le-potnih in tehničnih popravkov. Na prvemmestu je vsekakor nova maska, ki spominjana tisto pri meganu in poudarja družinskopripadnost. Ob konkurenci sedaj deluje ve-liko bolj samozavestno.

Notranjost je obložena s kakovostno pla-stiko, trikraki volan in ročica menjalnika paz usnjem, sedeži so udobni in odeti v od-porne prevleke. S štirimi metri v dolžinoclio v zadnji izvedbi sploh ni majhen avto,kar se pozna v notranjosti. Prostora je pre-cej, še posebej spredaj, na zadnjih sedežihpa bodo višji morali nekoliko skloniti glave;tu je še prtljažnik, ki “pogoltne” za 288litrov prtljage. Volanski obroč je po novem(za doplačilo) nastavljiv tudi po globini, takoda pravšnjega položaja ne bo treba dolgoiskati. Stikala na sredinski konzoli so jasnodefinirana, pregledna in prepoznavna tudiko je pogled usmerjen naprej, na cesto.Kratki ročici izza volanskega obroča, s ka-terima krmilimo smernike luči in brisalce,pa zahtevata krajše privajanje. Novost jetudi Tom Tomov navigacijski sistem, ki senavezuje na cliovo multimedijo, kar pome-ni, da preko enega ekrana spremljate po-datek navigacijske naprave, mp3 predva-jalnika, radia …

Še ena dobra lastnost tega avtomobilu jemotor. Tokrat sem lahko preizkusil clia z1,2-litrskim bencinskim motorjem. Bosterekli, kaj pa je to takega? Veliko, saj motorzmore kar 74 kW oz. 101 KM in 145 Nmnavora. Kako se lahko številke, značilne zavečje motorje, omenjajo pri tem malčku?

AVTO TIMES PREDSTAVLJA

Page 27: Živa, december 2009

2727priloga dolenjskega listaAVTO TIMES PREDSTAVLJA

Odgovor je v turbinskem polnilniku, kimotorju poveča moč na raven atmosfer-skega 1,4-litrskega motorja, navor pa nareven 1,6- litrskega motorja. Ta majhenmotor je zares živahen in vedno pripravljenza dir. Čeprav njegova naloga ni dirkaška,vas navduši njegova odzivnost, ko merilecvrtljajev preseže številko 4000. Takrat selahko kosa tudi s precej zmogljivejšimi av-tomobili, saj se njegov tek ustavi šele prizavidljivo visokih 185 km/h. Seveda bostepri takšni vožnji morali računati na porabookoli deset litrov, medtem ko se bo prinormalni vožnji poraba ustalila med 6 in 7litri na 100 kilometrov. Dobro je vedeti, dalahko v vsakem trenutku računate na dodat-no zalogo moči, ki jo dobite vedno, ko pre-taknete v nižjo prestavo in pritisnete plindo konca.

TTTTTehnični podatki :ehnični podatki :ehnični podatki :ehnični podatki :ehnični podatki :Motor: turbo bencinski, 4 valjni,

4 ventili na valj; prostornina: 1149ccm; najvišja moč: 74 kW/101KM; največji navor: 145 Nm pri3000 vrt/min; dolžina: 4027 mm;širina: 1720 mm; višina: 1500 mm;medosna razdalja: 2575 mm;menjalnik: 5-stopenjski ročni;prtljažnik: 288/1038 l; najvišjahitrost: 185 km/h: pospešek od 0– 100 km/h: 11 s; povprečna po-raba na 100 km: 6,8 l

Hitremu premago-vanju zavojev je po-drejeno tudi podvoz-je. Avtomobil do-besedno drsi čez za-voje in je dolgo ne-vtralen. Šele pri res-nem pretiravanju boželel iz smeri pobeg-niti nos, kar pa se zlahkoto korigira, ško-da le, da volan ne po-nuja več povratnihinformacij, a to je bo-lezen večine vozil vtem segmentu.

Potem ko je vzačetku devetdese-tih let prejšnjega sto-letja clio zamenjalpetko, so se na pro-dajnih mestih zvrsti-le tri generacije, odkaterih so do danesprodali več kot desetmilijonov primerkov.Clio bo prihodnjeleto praznoval svojdvajseti rojstni dan,tako da lahko priča-kujemo veliko slavjetako v rodnem No-vem mestu kot tudidrugod.

BorutBorutBorutBorutBorutŠtŠtŠtŠtŠtajnaherajnaherajnaherajnaherajnaher

Page 28: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista2828 V KUHINJI PRI NAŠIH BRALCIH

Sladke dobrote za praznične dni

Antonijo Jankovič krasi pozitivna energija, kar se odraža tudi v okusu njenihvečkrat nagrajenih izdelkov.

Recept za sadni kruh je eden izmedmnogih, ki jih je Vihranka podedovalaod stare mame.

Skrivnost odličnega testa prekaljenekuharice je, da ga ob vzhajanju pokrijes plastično folijo, testo se tako nepostara oziroma ni izsušeno.

Vsestranska. S to besedo bi lahko najbolje opisali Antonijo Jankovičz Viher, med prijatelji in domačimi bolj znano kot Toniko. Že 15 let

namreč ustvarja različne pekovske mojstrovine, ki so priljubljene dalečnaokoli in za katere je prejela številne nagrade in priznanja. Tako kot jespretna pri peki, ji gre od rok tudi pevsko in literarno ustvarjanje. Ževrsto let je namreč zvesta Ljudskim pevcem z Viher, pred štirimi letipa je izdala zbirko svojih pesmi Hvaležnost za ta naš vsakdanji kruh.

Prav s tem osnovnim živilom, ki ga jeTonika uporabila tudi v naslovu svoje knji-ge, je z vasice na Bohorju priženjena Vi-hranka začela svojo kuharsko pot. “Ko ješel mož v pokoj, sem imela naenkrat velikoprostega časa, saj je prevzel moje delo vhlevu. Tako sem začela s peko kruha,potem pa mi je soseda pokazala, kako se iztesta pletejo kitke in me zanje čisto navdu-šila,” razloži. Svoje dobrote je začela kmaluprodajati pred enim izmed nakupovalnihcentrov, kjer še danes, največkrat ob sobo-tah, gostuje s svojo stojnico.

Večina njenih kupcev je, kot pojasni, stal-nih, med njimi pa so tako mladi kot tudi up-okojenci. “Včasih pride mimo kakšen moški,ki mu je žena naročila, naj zmelje orehe, paraje kupi kar celo potico,” z nasmehom poveVihranka, ki ima v prazničnem času še pose-bej veliko dela. Na dan speče tudi po desetpotic, med katerimi je najbolj bogata, kot ženjeno ime pove, potratna potica. Slednja jetudi ena izmed Tonikinih najljubših, zato seje odločila, da bo recept zanjo zaupala tudibralcem Dolenjskega lista.

D vD vD vD vD va biskvita b iskvita b iskvita b iskvita b iskvita , dva, dva, dva, dva, dva nadea nadea nadea nadea nadevvvvvaaaaaPosebnost potratne potice je, da je

sestavljena iz dveh vrst biskvitov in dvehvrst nadevov, iz orehovega in skutinega.

Vzhajano testo tako najprej razvalja na dvoj-no velikost pekača in nanj kasneje položitesto tako, da ga polovica visi čez. Na testonamaže polovico orehovega nadeva in nanjpoloži čokoladni biskvit, ki ga navlaži spomarančnim sirupom. “Naslednja plast jeskutni nadev, potem sledi rumeni biskvit, kiga spet navlažimo, pa orehov nadev in po-tem zavihamo čez vse to testo in zatlačimorobove. Na koncu pa še obvezno z nožkomprebodemo vso potico, da gre lahko paraven,” pojasni kuharica, ki potico peče pri180 stopinjah približno eno uro.

Kljub veliki izkušnji s peko potic Tonikaprizna, da enostavnega recepta za dobrospečeno in hkrati okusno potico ni. “Vsakapotica je, tako kot kruh, posebnost zase. Nakončni izdelek vpliva temperatura sobe inpečice, svoje prispevata tudi kvas in moka,pa tudi sam postopek priprave,” razlagaizkušena gospodinja.

Sadni krSadni krSadni krSadni krSadni kruh moruh moruh moruh moruh mora počiva počiva počiva počiva počivat iat iat iat iat iMed prazniki na mizi družine Jankovič ne

sme manjkati niti sadni kruh, za katerega jepotrebno sestavine pripraviti že nekaj urpred začetkom peke. Suho sadje, ki ga lah-ko narežete ali pustite v kosih, je treba na-makati nekaj ur. Tonika ga namaka v navad-ni vodi, prisega pa na mešanico suhih sliv,

rozin, fig in marelic. To potem vmeša v pri-bližno dve tretjini že prej vzhajanega testa,preostalo tretjino pa kasneje razvalja inporabi za tako imenovano srajčko, kot žepred tem pri potratni potici. Tudi sadnikruh Vihranka peče približno eno uro, ko jehladen, ga zavije v folijo in ga pusti nekajdni počivati. Zanj je namreč značilno, dapostaja iz dneva v dan boljši, zato ga lahkopripravite že pred praznično mrzlico in setako na silvestrovo ne boste ubadali s peko,ampak uživali v že prej pripravljeni sladici.Besedilo in fotografije: An An An An Anja Kja Kja Kja Kja Kerinerinerinerinerin

Page 29: Živa, december 2009

2929priloga dolenjskega lista

Otium predstavlja svoj prvenecZABAVNA GLASBA

Novomeška glasbena skupinaOtium je nastala v gimna-

zijskih časih. Rodila se je na ruševi-nah nekdanjega punk benda, ki seje odločil, da se z ženskim vokalompreizkusi še v bolj rokerskih vodah.Po zakloniščih v bolj ali manj ena-ki zasedbi igrajo že približno osemlet. Pred dnevi je izšel njihovprvenec z naslovom Tukaj in zdaj,na katerega so uvrstili 11 avtor-skih skladb ter eno priredbo. Po-govarjali smo se z Maretom Ver-bičem in Jasmino Grčar.

Izšel je vaš prvi album Tu in zdaj. Stezadovoljni z izdelkom?

Res je, po dolgem času smo izdali prvi al-bum, s katerim smo zelo zadovoljni. Sevedavsak najde nekaj, kar bi danes naredildrugače in kar mu ni všeč, vendar kot celo-ta zveni dobro in naš bend predstavlja v praviluči. Od prvih snemanj do danes sta minilikar dve leti. Tako pač je, če se album odločišizdati v samozaložbi in z lastnimi sredstvi.

Kje ste ga posneli?Glasbo smo posneli v studiu RSL Produc-

tion in Toxic Sounds v Novem mestu ter vŠentjerneju v studiih Underground Soundin Lotos Studios.

Kdo je poleg članov benda sodelovalpri nastajanju albuma?

Ploščo je producentsko obdelal vsem dob-ro znani Tomislav Jovanović – Tokac izskupine Dan D. Njemu gre glavna zaslugain zahvala, saj je ogromno pripomogel ktemu, da je iz srednješolskih glasbenihposkusov nastala današnja glasbena podobabenda. Mastering je delo Nizozemca Dari-usa can Helfterena iz Wisseloord studia naNizozemskem. Za distribucijo albuma skr-bi Mars music založba. Sodelovali so šemnogi drugi dolenjski glasbeniki, kot soBoštjan Grubar, Primož Moškon, Pia Zor-ko, Ana Arh, Mitja Turk, Gregor Turk, Dra-go Cvejič in Sašo Djukić.

Katere pesmi so vaši največji aduti?Stavimo predvsem na revolucionarni na-

pev komada Revolucija za naju, pa na roker-sko Kletko in bolj popovsko obarvani bala-di Uganka in Za zmeraj.

Kakšni so prvi odzivi?Odzivi so zelo pozitivni, predvsem pri

občinstvu, ki nas sedaj na novo spoznava.Dobrodošle so tudi konstruktivne kritike,ker se bomo le tako lahko kaj naučili.

Ali ob izidu albuma načrtujete kon-certno turnejo?

Zagotovo bomo organizirali bolj odmevnepromocijske koncerte v začetku naslednje-ga leta, kdaj in kje, pa še ne moremo izdati.

Lahko pa napovemo naslednje koncerte vdecembru in januarju: 25. 12. na božičnemkoncertu Rock Postojna, 26. 12. v Ljubljaniv Orto baru, 8. 1. v domačem LokalPatrio-tu v Novem mestu, 22. 1. v SlovenskihKonjicah v MC Patriot. Sicer pa več o ben-du in vseh napovedanih koncertih izvestena naši Facebook skupini (Otium) in nawww.myspace.com/otiumslo.

Predstavite posamezne člane skupine.Basist Blaž Jarc kot novinar od vseh naj-

raje in največ govori in skrbi, da smo vsi natekočem z zadnjimi ameriškimi stand-upkomiki. Kot pravi sam, ga rad “biksa” v dob-ri družbi. Bobnar Marko Grubar je ritemmašina, ki skrbi da ritem na koncertih niko-li ne niha. Noben par bobnarskih palčk nivaren pred njegovimi udarci. Pevka JasminaGrčar je v bendu “ta glavna”, ker je pač pun-ca in ji fantje dajejo prednost. Ona skrbi zabesedila in za vsesplošen red. Kitarist Mar-ko Verbič je najbolj organiziran član benda,ki vedno misli na vse, medtem ko drugi rajekaj pozabijo. Prisega na svoj rdeče oranžniGibson in rokerski zvok kitar. Drugi kitaristSebastjan Butala s svojimi solo variacijamipopestri marsikateri komad, Tomaž Plantanpa z elektronskimi zvočnimi podlagami naklaviaturah skrbi za bogatejši zvok.

Kdo je vaša publika?Naša publika se je z leti spreminjala in iz

gimnazijskih fenov prerasla v poslušalcevseh starosti. Sploh je super, ko opaziš, dapoleg tvoje družine in najbližjih pet prijate-ljev še kdo posluša in spoštuje tvojo muziko.

O čem govorijo vaša besedila?Jasmina piše o vsem mogočem in se

predvsem trudi iskati neklišejske besednezveze. Besedila govorijo o vsakdanjih te-mah, saj njen namen ni z besedili pameto-vati in moralizirati, ampak samo na zanimivnačin povedati nekaj vsakdanjega.

Kam uvrščate svojo glasbo?Gre za rock z divjimi kitarskimi rifi, fun-

ky bas ritmi, s pridihom popa, začinjen zženskim vokalom.

Kaj je tisto, kar dela skupino Otiumprepoznavno?

Mogoče ravno žanrska raznolikost koma-dov, ki jih predstavljamo na prvem albumu.Na njem najdete vse, od pop pesmic do žeskoraj punkerskih kitar.

Glasbena scena v Novem mestu ?Novo mesto je vodilno na področju roker-

ske scene, zato smo ponosni, da naš bendizhaja od tu. Pojavljajo se dobri novi bendi,tako da se za prihodnost novomeške glas-bene scene ni treba bati. Mogoče je vpraš-ljiv le preboj, kar je nekaterim že uspelo, inmi se bomo zgledovali po njih.

Ali Otium stoji trdno na tleh? Se bo-ste lotili preboja v sam vrh slovenskeglasbene scene?

Otium je pripravljen vložiti ogromnoenergije v promocijo prvenca. Hočemo, danas slovenska publika spozna na koncertih,ker se na odru dobro počutimo in znamosamozavestno predstaviti našo glasbo.

Kratkoročni in dolgoročni načrti?Koncerti, koncerti in še enkrat koncerti.

Načrt je, da čimveč nastopamo po sloven-skih krajih in sproti v zakloniščih ustvarja-mo še novo glasbo. Seveda si želimo, ko bodovolj sredstev, posneti tudi kakšen vid-eospot. Upamo, da nam bo uspelo.RRRRRudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašič

Odgovor na nagradno vprašanje izprejšnje številke se glasi: Avgustovskikosci.

Tokratni nagrajenec je Jože Novakiz Gor. Laknic.

Novo nagradno vprašanje: Naveditenaslov prvenca skupine Otium. Od-govore s svojim naslovom pošljite doponedeljka, 18. januarja, na naslov:Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novomesto, “Za Živo”, ali na elektronskinaslov [email protected] odgovori bomo izžrebali nagrajen-ca, ki bo prejel zgoščenko, poklanja jouredništvo Dolenjskega lista.

Page 30: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista3030 DOMAČE VIŽE

Jaka Bilkerbach, fant in polIma vse, kar imajo veliki. Prijeten,

rahlo božajoč glas. Čisto izgo-varjavo in pozna materni jezik. Neobremenjuje ga z “modernizmi”,kot so itak, valjda, v bistvu, ful,kul, de best. Ne posiljuje ga z lka-njem in na marsikateri lokalniradijski postaji bi ga gledali postra-ni, ker bi bil zaradi tega bela vra-na med črnimi. Na oder ne pride vpošvedranih čevljih in raztrganihter oguljenih kavbojkah, ampakposprejan, poželejan in povoskan.Pa še v obleki in okoli vratu imakravato. Do nastopajočih na odruin do gledalcev v dvorani je spošt-ljiv. Ko stopi k mikrofonu, je slišatiiz dvorane tudi kakšen pritajenivzdih osamljenega dekleta al idoma zapostavljene in prezrtežene. Ima štiriindvajset let, a ko mipripoveduje, kje vse je že nasto-pil, katere prireditve je vodil, kogaspoznal, se mi zdi, da fant nitispati nima časa.

“V osnovni šoli me je opazila učiteljica,ki je imela smisel in posluh za odkrivanjeposebnega, lepega in dobrega v otrocih.Veliko sem nastopal na najrazličnejših šol-skih prireditvah. Komentiral sem celo ko-šarkarske tekme v šolski košarkarski ligi,leta 1998 celo finale v Hali Tivoli v Ljub-ljani. Za fanta z obrobja je bilo to veliko do-živetje in velik uspeh. Februarja ali marcaprihodnje leto bom diplomiral na Visoki šoliza upravljanje in poslovanje v Novem me-

stu. Sicer pa sem končal v Črnomlju sred-njo ekonomsko šolo,” pripoveduje.

Jaka se rad smeje…Nisem pa duhovit. No, včasih že izstre-

lim kakšno. Kot na primer na Miklavževiobdaritvi otrok. Dobri mož je imel s sebojplesalki, pa sem rekel: “Otroci imajo pri-ložnost dotakniti se Miklavža, odrasli palahko to poskusijo pri plesalkah. Pa ni bilokakšnega posebnega odziva. Slovenci smodokaj zadržana, sramežljiva publika. To jeznačilno za gledalstvo, ki ni prav pogostobiskovalec kulturne ponudbe, ki je vČrnomlju dovolj pestra. Od pevcev nas nanoge spravijo le oni preko južne meje.

Si tudi član Gledališke skupine ZIKČrnomelj.

Pridružil sem se ji v sezoni 2003/04. Inprav sem storil. Spoznal sem gospo Hele-no Vukšinič, vodjo črnomaljskega JSKD.Zaslužna je za to, da sem se pričel še in-tenzivneje ukvarjati z napovedovanjem.Petdeset do šestdeset različnih nastopovimam na leto. Od proslav, maturantskihplesov, obletnic, najrazličnejših zabav, fe-stivalov pa do jurjevanja, martinovanja insilvestrovanja v Jurjevanski dragi oziromav velikem šotoru na parkirišču pri gradu.

Spoznal si predsednika Hrvaške inSlovenije.

Ja. Lani februarja sem napovedoval nasrečanju ob praznovanju petnajstletniceDruštva hrvaško-slovenskega prijateljstva.Slovensko-hrvaški odnosi so bil takrat zelonapeti. Menda so se po srečanju predsed-nikov Tűrka in Mesića v Črnomlju le malceotoplili. Že tri leta zapored sem tudi v sku-pini, ki obišče na pomlad na jurjevo hrva-ško in slovensko prestolnico. Belokranjciprinesemo v Zagreb oziroma v Ljubljanoveselo razpoloženje, upanje v lepši in pri-jaznejši jutri, kar vsako novo rojstvo, sepravi pomlad, vsekakor je. Tako pri hrva-

škem kot pri slovenskem predsedniku smovsakokrat lepo sprejeti.

Videl sem te povezovati program nakar nekaj humanitarnih prireditvah.

Če me povabijo k sodelovanju, se odzovem.Saj to je najmanj, kar lahko prispevam k lepšipodobi ne tako lepega vsakdana. Vse več jerevežev, potrebnih pomoči, in lepše je dajatikot sprejemati. To razdajanje me stane letnonekaj sto evrov, kajti tudi moj avtomobil gre nabencin in včasih je treba na prireditev tudi ponekaj sto kilometrov daleč. Pa mi ni žal.

Pa honorarji?Velikokrat me pokličejo iz društev, ki

dobivajo denar iz proračuna, in takrat vem,da se moj račun ne bo odebelil. Resnici naljubo: nekaj evrov pa le zaslužim, da imamza smetano k plači. Veliko več kot denar mipomeni druženje, dokazovanje na odru.Vsakdo le ne more stati pred hrvaškimi inslovenskimi filharmoniki, kot se je to zgodi-lo meni na lanskem Jurjevanju. Takrat semspoznal pred kratkim preminulega svetov-no znanega dirigenta Miroslava Šuteja, karmi pomeni zelo veliko.

Dve leti si bil zaposlen na črnomalj-skem RIC.

Takrat smo s folkloristi veliko nastopali nabelokranjskih dnevih v Mercator centrih.Slovencem smo predstavljali belokranjskokulinariko, vina, pesmi in plese. Bilo je zani-mivo in odmevno. Pred kratkim na primersem napovedoval na predstavitvi nove zgo-ščenke narodnozabavnega ansambla Azeleav Šentjerneju in Semiču. Pomeni, da mepoznajo tudi na oni strani Gorjancev.

Za silvestrovo …bom v Črnomlju. Pod ogrevanim šotorom.

Organizator pričakuje osemsto do tisoč ljudi.Odšteval bom zadnje sekunde leta 2009 inprvi v občini bom, ki bom zbranim rekel:”Srečno!” Nato bo prišel na vrsto župan.TTTTToni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperič

Odgovor na nagradno vprašanje izprejšnje številke se glasi: cviček.

Med prejetimi odgovori smo iz-žrebali Ano Oražem iz Domžal.

Novo nagradno vprašanje: Katerobelokranjsko mesto ima največprebivalcev? Odgovore s svojimnaslovom pošljite do ponedeljka, 18.januarja, na naslov: Dolenjski list,p.p. 212, 8001 Novo mesto, “ZaŽivo”, ali na elektronski [email protected]. Medodgovori bomo izžrebali nagrajenca,ki bo prejel zgoščenko, poklanja jouredništvo Dolenjskega lista.

Page 31: Živa, december 2009

3131priloga dolenjskega lista

Pokanje zelo vznemirjanaše ljubljenčke

PIKIJEV KOTIČEK

Praznični dnevi, ki prihajajo, so polni topline in domačnosti, vseprevečkrat pa so tudi polni glasnega pokanja. Glasni zvoki, kot so

pokanje petard, grmenje in streli lahko zelo vznemirjajo in plašijo našeživali. Zaradi dobro razvitega sluha so ti zvoki zelo neprijetno doživetjeza naše ljubljenčke, med katerimi psi veliko bolj intenzivno reagirajona glasen in nepričakovan zvok kot mačke.

Vsem živalim so glasni zvoki zelo nepri-jetni in stresno vplivajo na njihov organi-zem in počutje. Stres ima številne nega-tivne učinke na splošno zdravstveno stanježivali. Ob stresu se poviša srčni utrip, raz-širijo se zenice, poviša se krvni tlak in po-speši dihanje. Zaradi hormonov, ki se obstresu izločajo, se zmanjša odpornost, živaliso bolj dovzetne za različne infekcije inokužbe, poslabšajo se znaki kroničnihbolezni (astma, sladkorna bolezen …), živalinimajo apetita. Dlje ko traja stresna situaci-ja, več negativnih posledic ima ta lahko naorganizem in zdravje.

Sam strah pred glasnimi zvoki je naj-večkrat povezan s slabo preteklo izkušnjo,ki pa ni nujno, da je prizadela samega psa.V vseh primerih pa večkratno izpostavlja-nje stresnim zvokom samo poslabšuje obna-šanje. Kmalu lahko pes postane prestrašenin razburjen tudi zaradi ostalih podobnihzvokov in situacij, ki spremljajo poke, gr-menja in strele (glasno zapiranje vrat,pripravljanje na nevihto – temni oblaki,nizek pritisk, pogled na puško …).

Živali pokažejo različne znake strahu.Največkrat je to beg, divjanje, skakanje,skrivanje (predvsem mačke), nehoteno uri-niranje in defeciranje, tresenje, stiskanje klastniku, lajanje … Nekateri psi se lahkoobnašajo celo napadalno.

KKKKKa ka ka ka ka ko lahko lahko lahko lahko lahko pomagamo?o pomagamo?o pomagamo?o pomagamo?o pomagamo?Najpomembnejši ukrep za preprečevanje

stopnjevanja neželenega in neprijetnegaobnašanja našega ljubljenčka je, da se obna-šamo čim bolj naravno in sproščeno. Ko kužapokaže znake vznemirjenosti zaradi glasnihzvokov, se moramo izogibati dajanju pohval,nagrad ali kazni. Govorjenje psičku, da je vsev redu in božanje bo razumel kot nagrado zastrahopetno obnašanje in signal, da je gr-menje ali pokanje res situacija, ki se je morabati. Obstajajo drugi načini pomoči.

Najboljši preventivni ukrep je, da se izog-nemo pokom in drugim neprijetnim draž-ljajem, ki sprožajo strah pri našem ljub-ljenčku. Ker to največkrat ni možno, mu vstanovanju lahko naredimo zavetišče, kjerse bo počutil varneje (manjši prostor ali

škatla, odeja). Luč naj bo prižgana. Če jenavajen na zvok radia ali televizorja, najbosta vključena. Obnašajmo se mirno,vsakdanje in ne pokažimo nelagodja. Lahkose igramo z njim ali se pogovarjamo. Nika-kor ni dobro v taki situaciji ljubljenčka pu-ščati samega.

Če strah ne poneha, lahko uporabite tudipomirjevalna sredstva. Ob dilemi, ali naj seposlužujemo pomirjeval ali ne, moramo ime-ti v mislih, da ima hud stres lahko veliko večin trajnejših negativnih posledic za zdravjenašega ljubljenčka, kot pa kemične substanceza pomiritev. V tem primeru priporočamozdravilo - pomirjevalo v obliki paste, ki seenostavno nanese na ustno sluznico. Delovatizačne dvajset minut po nanosu in učinkuje došest ur. Kupite ga lahko v veterinarski ambu-lanti in se izdaja na recept. Pomembno je, dase o načinu dajanja in odmerjanju natančnopogovorite z veterinarjem. Nikar ne uporab-ljajte humanih pomirjeval, če se prej ne pogo-vorite z veterinarjem. Če vaš ljubljenček izleta v leto burneje reagira na pokanje in drugeglasne zvoke, bodite na to pripravljeni že prejs pripomočki, ki so zares varni za uporabo priživalih.

Na koncu bi želeli spomniti tudi na to, dasmo prevečkrat tudi mi lahkomiselni in sprazničnimi ognjemeti na domačem vrtu inpodobnimi dejanji veliko prispevamo k te-mu, da “veseli december” ni nič kaj vesel zanaše živali.

Vsem lastnikom in njihovim ljubljenčkomželimo lepo in mirno preživete prazničnedni, v prihajajočem letu pa obilo zdravja,veliko dolgih sprehodov in sproščenih skup-nih trenutkov.Simon Zupanc, Simon Zupanc, Simon Zupanc, Simon Zupanc, Simon Zupanc, dr. vet. med.

Page 32: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista3232 DRUŽINSKI KOTIČEK

K obdarovanju sodi tudi bontonTa svet je lep, če nekomu nekaj daš.Ta svet je lep, če nekoga rad imaš.Če roko stisneš komu, ki ga kaj boli.Ta svet je lep, če si človek do ljudi.

Na kaj najprej pomislite ob besedi ob-darovanje? Morda na ljubezen, pozornost,hvaležnost, prijetno razvajanje? Morda nanezdravo razvajanje, podkupovanje ali od-kupovanje? Če pomislite na slednje, potemdarilo zagotovo izgubi svojo vrednost, šepreden jo sploh dobi. Kajti vrednost darilaje v iskrenosti in brezpogojni ljubezni,naklonjenosti. Darilo naj bo vselej podar-jeno in izročeno osebi tako, da bo namendarila segel iz srca v srce. Vrednost naj da-rilu nikar ne pripisuje cenovni listek, tem-več naj šteje vaš namen in odnos do ose-be, ki ji darilo namenjate. Kajti še takodraga darila, ki ostajajo brez duše in ljubez-ni, so brez prave vrednosti. Včasih ima re-

ciklirani izdelek, ki prinese veselje, večjovrednost, kakor pa še tako bleščeč biser.

Darilo naj bo skromno, prisrčno in domi-selno, ne pa bahaško razkazovanje bančne-ga računa tistega, ki daruje. Najlepše dari-lo je tisto, ki smo ga izdelali sami in vanjvložili svoje delo, svoj čas, domiselnost,spretnost in predvsem željo sporočiti ob-darovancu, da ga imamo radi in da ga spo-štujemo.

Lepa in prisrčna darila so lahko lepoaranžirana živila – košarica suhega sadja,sladkarij, kave, čaja, domačega peciva inkruhovih dobrot …

Tudi knjiga je prav lepo darilo, vendarmora biti kupljena preudarno, v skladu zželjami in interesi obdarovanca.

Rož pa se razveseli vsakdo, saj govorijo ovsem, kar zamolčijo besede. Cvetje ima žedolgo simbolen pomen, pa naj gre za števi-lo cvetov ali barvo.

Ne opravičujte se in ne razlagajte, da vamnakup darila ni povzročil ne izgube časa, neposebnih stroškov, ali v nasprotnem prime-ru, če vam je nakupovanje vzelo veliko časain terjalo precejšen strošek, tega prav takone poudarjajte. Vse to je za tistega, ki muje darilo namenjeno, povsem nepomemb-no. Odločitev, da nekoga razveselite z dari-lom, je vselej popolnoma vaša izbira in od-ločitev. Vselej naj namen obdarovanja vse-buje večjo vrednost kakor vsebina sama –vsaj glede cenovne vrednosti. Oseba, kiprejme darilo, naj nima občutka krivde, kerje darilo darovalca stalo veliko časa in de-narja, niti občutka dolga, da mu mora dari-lo nekako povrniti.

Ne obdarujte nekoga zato, ker bi pričako-vali, da se bo ob prvi priložnosti tudi onspomnil na vas in vam kaj podaril. Mordaboste ob takem pričakovanju ostali razoča-rani.

Znamo dati in znamo sprejeti darilo?Ob izročitvi darila je zelo pomembno, da

poiščemo stik z očmi osebe, ki ji darilo na-menjamo, ji stisnemo dlan in izrečemo vo-ščilo. Velikokrat ni potrebno veliko besed –že sam pogled, objem in stisk dlani povevse. Vzemite si čas za izročitev darila inkratek klepet. Tudi na ta način pokažete, daosebo cenite in spoštujete.

Ob sprejemanju darila je prav tako nad-vse pomemben stisk dlani in pogled v oči.Zahvalite se tistemu, ki vas je razveselil zdarilom, nikar ne skušajte skrivati čustev,ki so se vam porodila. Ne opravičujte se inne razlagajte darovalcu, da ne bi bilo potreb-no, da vas je obdaril, saj prav ničesar nepotrebujete, ali pa, v nasprotnem primeru,da prav vse že imate. Prav lahko se zgodi,da nehote užalite tistega, ki se je potrudilz darilom in vas želel razveseliti.

Otroke je treba podučiti o izročitvi insprejemanju daril. Naučite jih krepkegastiska dlani, stika z očmi in lepih misli, kinaj podkrepijo darilo. Včasih otroci kar nevedo, kaj bi rekli in kako bi se obnašali priobdarovanju, zato je prav, da jih starši teganaučite in doma vadite, preden bodo spre-jemali ali izročali darilo.

Želim vam veliko prijetnih čustev in lepihtrenutkov ob tem, ko boste prejemali aliizročali darilo.MatMatMatMatMateeeeeja Pja Pja Pja Pja Peeeeetrictrictrictrictric

PRAVNI NASVETI

Božičnica in 13. plačaČeprav v slovenski delovnopravni za-

konodaji božičnica in 13. plača nista defi-nirani niti posebej urejeni, se v novejšihkolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti,v podjetniških kolektivnih pogodbah,splošnih aktih delodajalcev in tudi v po-godbah o zaposlitvi določajo oz. urejajotudi tovrstna izplačila delavcem. Ob po-manjkanju zakonske definicije obeh iz-plačil se tako v teoriji kot v praksi pojav-ljajo različne razlage, kaj posamezno iz-plačilo sploh pomeni.

Tako božičnica kot 13. plača se lahko iz-plačata kot del plače za poslovno uspeš-nost. V tem primeru se tovrstno izplačilošteje kot del bruto plače delavcev in se odnjega odvedejo prispevki za socialno var-nost ter akontacija davka. Prav tako setakšno izplačilo všteva delavcem v pokoj-ninsko dobo in delodajalcem priznava kotdavčno priznani odhodek. V praksi pa jeprišlo do razlikovanja med obema plačilo-ma. Božičnica se običajno izplačuje vsemdelavcem v enakem znesku kot darilo zabožične in novoletne praznike, in sicer kotdruga vrsta plačil iz delovnega razmerja, inne kot del plače. 13. plača pa se izplačujekot del plače za poslovno uspešnost. Men-im, da je takšen način oz. razlikovanje medobema plačiloma primerno, saj že iz sa-mega imena “božičnica” lahko razberemo,da gre pač za darilo, ki ga da delodajalecsvojim zaposlenim za božične oz. novolet-ne praznike. Božičnica se v primerih, ka-

dar ima naravo druge vrste plačila iz de-lovnega razmerja, in ne dela plače, deloda-jalcu kot davčnemu zavezancu šteje kotdavčno nepriznan odhodek, delavcu pa kotboniteta, od katere je potrebno plačatiprispevke za socialno varnost ter dohodni-no. Kljub temu da je potrebno plačatiprispevke za socialno varnost, se božič-nica, kadar nima značaja dela plače, nevšteva delavcu v pokojninsko osnovo.

Ker ima božičnica naravo darila, ni nuj-no, da se izplača v denarju, temveč selahko izplača tudi v naravi oz. drugi obli-ki (nagradno potovanje, darilni boni, po-pusti pri prodaji blaga ali storitev, proiz-vodi itd.). V tem primeru tako darilo pred-stavlja boniteto po zakonu o dohodnini inse njegova vrednost všteva v letno davčnoosnovo delavca.

Kot že navedeno se 13. plača običajnoplačuje kot del plače za poslovno uspeš-nost, in sicer kot poračun plač oz. delaplač za poslovno uspešnost v preteklemletu (lahko pa tudi za npr. trimesečje alidrugo obdobje). Od tu tudi naziv 13. pla-ča. 13. plača se ne izplačuje vsem delav-cem enako, temveč sorazmerno z njiho-vim efektivnim delovnim časom v obdob-ju, v katerem se ugotavlja uspešnost po-slovanja. Seveda v primeru odsotnostidelavcu ta del plače ne pripada, ker pač niprispeval k doseženemu uspehu oz. ci-ljem delodajalca.MarMarMarMarMarkkkkko Što Što Što Što Štamcaramcaramcaramcaramcar, , , , , odvodvodvodvodveeeeetniktniktniktniktnik

tttttelefelefelefelefelefon: 0on: 0on: 0on: 0on: 07 / 39 30 5007 / 39 30 5007 / 39 30 5007 / 39 30 5007 / 39 30 500

P O DP O DP O DP O DP O DARITE DOLENJCARITE DOLENJCARITE DOLENJCARITE DOLENJCARITE DOLENJCA !A !A !A !A !

Page 33: Živa, december 2009

3333priloga dolenjskega listaVRTNARSKI KOTIČEK

Strah in stresSkoraj gotovo ste izkusili trenutke, ko

vam je srh spreletel telo, ali pa ste se sre-di noči prepoteni zbudili iz morastih sanj.Strah je lahko dejanski, namišljen, oziro-ma izhaja iz predhodnih slabih izkušenj,vendar pa nam skoraj vedno nekaj spo-roča. Ob tem je čisto na nas, ali ga bomoupoštevali, tako kot znak na cesti - ga bo-mo namerno prezrli, ali se bomo ustavili.V vseh teh čustvenih stanjih nam lahkopomagajo tudi Bachovi cvetni pripravki,da lažje v sebi najdemo duševni mir innotranjo moč.

Krinkar je primeren pri različnih obli-kah znanih strahov, ko nas je strah žuželk,plazilcev, zaprtih prostorov, nastopov vjavnosti ... Rdeči kostanj nam pomaga pripretirani zaskrbljenosti za naše bližnje, konas prežema strah, da bi se jim zgodilokaj slabega. V primeru slutnje nevarnostije tukaj trepetlika, ki nam pomaga okrepi-ti razumevanje naših občutij, kar omilitudi strah. Če se strahovi okrepijo in pre-idejo v paniko, takrat je čas za sončece.Cvetni pripravek te rastline pomaga prinočnih morah, da se hitreje pomirimo innajdemo notranjo moč. Za vse tiste šoke,ki so se usedli v globine naše zavesti, namlahko pomaga majnik. Bach je to rastlinopoimenoval kar “tolažnik duš”, zaradisposobnosti celjenja naših duševnih ran(strahovi zaradi slabih izkušenj z živalmi,

situacijami, ljudmi, z osebnimi odnosi).Še bolj okrepljeno kot majnik nam v tre-nutnih stresnih stanjih pomaga “rešilnozdravilo”, mešanica petih cvetnih pri-pravkov. Primerno je pri živčnosti (predizpiti, zahtevnimi projekti), pri nesrečah(ponesrečencem in soudeleženim) ter primanjših poškodbah in boleznih. Ta Bacho-va mešanica je dobra prva pomoč pri ču-stvenih šokih, saj nam pomaga pri okre-pitvi duševne trdnosti. Podobno pomagatudi cvetni pripravek arnike, kot zanimi-vost naj povem, da smo cvetni pripravekte rastline izdelovali na Gorjancih.JJJJJAN KAN KAN KAN KAN Kozamerozamerozamerozamerozamernikniknikniknik, , , , , BFRP

Ciklama – pozimi cvetoča lepoticaCiklama je stara okrasna rastlina,

ki se v okrasne namene vzgaja žezelo dolgo. Razlika je le v tem, da sobile še pred nekaj desetletji mo-derne zgolj velikocvetne ciklame. Kajpa danes? Danes so nadvse mo-derne drobnocvetne, tako imenova-ne mini ciklame. Te se od velikihciklam ločijo le po velikosti.

Sicer pa ciklama najlepše uspeva na svetlemin hladnem mestu, kjer naj bo temperaturaokrog 10 do 15 stopinj C. V centralno ogre-vanih prostorih bo ciklama zelo hitro končalasvoje cvetenje, največkrat pa tudi svoje življen-je. Saj sta visoka temperatura in suh zrak zan-jo smrtno nevarna. Ciklamo zalivamo z mehkovodo, ki mora biti ogreta na sobno tempera-turo. Pri tem pazimo, da jo zalivamo samo obrobu lončka, da ne zmočimo niti gomolja nitinadzemnih delov. Močenje ali rosenje cvetov jenevarno, ker se na cvetovih pojavijo drobneokroglaste pegice. Te so pri belih in svetlorožnatih cvetovi rožnate barve. Pri temnejšihbarvah cvetja pa so skoraj belkaste. To so zna-ki okužbe s sivo plesnijo, ki se lahko pojavi tudina popkih in listnih pecljih.

Da preprečimo pojav sive plesni, ki namrastlino lahko že v kratkem času popolnomauniči, moramo poznati posebno tehniko

odstranjevanja odcvetelih cvetov in odmrlihlistov. Teh ne odstranjujemo tako kot pri osta-lih rastlinah. Ko odcveti na primer vitezovazvezda, njeno cvetno steblo enostavno odreže-mo. Pri ciklami pa moramo tako cvet kot tudilist izpuliti iz gomolja. (Mimogrede - ciklamaima gomolj in ne čebulico, kot pogosto sliši-mo). To najlažje storimo tako, da z eno rokoprimemo lonček, z drugo pa cvet ali list, ki gamoramo izpuliti. Zavrtimo ga v smeri urinegakazalca in istočasno izvlečemo. Ciklamo mora-mo ne samo redno zalivati, temveč tudi rednodognojevati. Za dognojevanje je najprimerne-jše tekoče gnojilo Cvetal za cvetoče rastline.Dognojujemo jih v 14-dnevnih presledkih. Pritem pazimo, da nikoli ne dognojujemo suhihrastlin. Te najprej zalijemo z vodo, čez kakšnouro ali dve pa še z gnojilom.

Ko ciklama spomladi preneha cveteti, jidamo krajši počitek. Ko mine nevarnostpozebe, to je po 15. maju, jo prenesemo navrt, kjer jo do roba lončka zakopljemo vzemljo pod kakšnim grmom ali drevesom.Redno jo zalivamo in enkrat mesečno pog-nojimo s Cvetalom za cvetoče rastline. Me-seca avgusta jo presadimo v rahlo humusno

prst. Da se bo hitro vrasla in pričela z ra-stjo, jo po listih poškropimo z pripravkomAgrostemin in tekočim gnojilom Foliar. Dojeseni bo ciklama naredila ne samo noveliste, temveč tudi številne popke. Če tehpopkov ni dovolj, rastlino nekajkrat zalije-mo še z gnojilom Kristalin in bo v kratkemčasu naredila veliko novih popkov.SlaSlaSlaSlaSlavkvkvkvkvko Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgonec

Page 34: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista3434 BERITE Z NAMI

Nejc Gazvoda: V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta

Mnogoočesno zrenje v svet in življenjeVvrsti slovenskih pisateljev, ki so se uveljavili v zadnjih nekaj letih, je

Nejc Gazvoda posebej zanimiv ustvarjalec. Za nas seveda že zaraditega, ker je naše gore list (rodil se je leta 1985 v Novem mestu) in kerz veliko, tudi ustvarjalno potrjeno navezanostjo na rojstno mestonadaljuje tradicijo “novomeških literatov”, za širšo javnost pa zato, kerje v novi slovenski pisateljski generaciji eden med najbolj prepoznavnimiin odmevnimi avtorji. Med zdajšnjimi knjižnimi novostmi velja torejposvetiti nekaj več pozornosti njegovemu najnovejšemu romanu, kije pod naslovom V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta predkratkim izšel pri Študentski založbi v knjižni zbirki Beletrina.

Nejc Gazvoda je kot literat v javnost od-ločno stopil pred petimi leti, in to kar s svo-jo prvo knjigo, zbirko kratke proze Veveri-cam nič ne uide. (Pravzaprav je to drugaGazvodova tiskana knjiga, saj ima prvenst-vo knjižica kratkih zgodb in pesmi z naslo-vom Sedempetindvajset, ki jo je z očetovopomočjo izdal kot dijak novomeške gimna-zije, a ni bila namenjena širši javnosti.)Odziv na prvenec “pisatelja iz province” jebil nepričakovano velik, saj so bile Vevericedeležne kar dveh večjih nagrad: Dnevniko-ve fabule za najboljšo zbirko kratke proze inzlate ptice Liberalne akademije. Odmevaleso tudi vse naslednje Gazvodove knjige, kiso hitro sledile uspešnemu prvencu: ro-mani Camera obscura (2006), Sanjajo tisti,ki preveč spijo (2007) in najnovejši V petekso sporočili, da bo v nedeljo konec sveta(2009) ter druga zbirka kratke proze Fa-sunga (2008). Med drugim se je Gazvodakar dvakrat uvrstil med nominirance zakresnika, najuglednejšo slovensko nagradoza roman. Očitno zelo plodoviti mladi pi-satelj je v teh nekaj letih v svojo bibliografi-jo poleg omenjenih knjig vpisal še dramsko

besedilo Gugalnica in scenarij za celovečer-ni film Osebna prtljaga, v njegovi ustvarjalnidelavnici pa ta čas nastaja tudi libreto Dovo-li mi, da ti povem.

Tistim, ki so že imeli v rokah katero odGazvodovih knjig, bo šlo branje najnovejše-ga romana bolj gladko od rok kot tistim, kise bodo prvič srečali s tem avtorjem in sebodo morali šele uvesti v gazvodovsko zna-čilno prepletanje zapisovanja stvarnegadogajanja s fantazijskim. Slednje bralca vzačetku nekoliko bega, še toliko bolj, kerpisatelj dosledno uporablja prvoosebni na-čin pripovedi in ker dogajanje uvršča v pre-poznavna in znana okolja, v najnovejšemromanu v Ljubljano, Novo mesto, novome-ško okolico in na Gorjance. Tako prvooseb-na pripoved kot prepoznavni kraji dogajanjanamreč ustvarjajo vtis, da gre za literarizi-rano avtobiografsko pripoved, a hkrati pi-satelj ta vtis s skoki v fantastično sprotiruši. V romanu V petek so sporočili, da bov nedeljo konec sveta se temu pripovedne-mu načinu pridružuje še premikanje prvo-osebnega pripovedovalca v različne osebe,vpletene v dogajanja. Da se bralec v dokaj

zapletenem ustroju romana lažje znajde, jeavtor pripoved osrednjega junaka postavil voštevilčena poglavja, pripovedi drugih osebpa v poglavja s samostojnimi naslovi (Mod-ro nebo, Senca, Bad Kleinkircheim, Vitez,Bauklej …). Zapletena, a dosledno izpeljanapripovedna tehnika romana močno spomi-nja na filmsko pripoved. Razumljivo: pisateljje absolvent režije na Akademiji za gledali-šče, radio, televizijo in film.

Pripoved romana je zasnovana okoli os-rednjega lika, diplomiranca, ki se po kon-čanem študiju v Ljubljani in vrnitvi v Novomesto znajde pred odločitvijo, kaj in kakonaprej v življenju, ter s tem pred vprašanjiodkrivanja in določanja eksistencialnegasmisla, kar pa je, kot se v romanu tako skozijunakovo kot skozi optiko drugih oseb innjihovih medsebojnih odnosov nenehnoizkazuje kot pretežka naloga. V svetu (zajetje v soseski Ulice Ivana Modrasa), “ki je žeizkoristil vse svoje laži”, v katerem nihčezares ne verjame v nič in je vse “en in istikurac”, ni nobene resnične trdne opornetočke, ostajajo le osebne izmišljije, osebninadomestki splošnih vrednot, na neuspehobsojeno iskanje sorodnih duš, predvsempa veseljačenje, četudi le za izmišljeni ko-nec sveta. Poskusi nekaj narediti se alipovsem sfižijo ali izrodijo v umor, nasilje,samonasilje … Hkrati pa roman tudi govori,da svet ni le takšen, da je morda le nekajveč od tega, kar se premleva v glavah odšte-kanih tipov iz Ulice Ivana Modrasa. Kaj jeto presežno, je v njegovi fantastični plasti inzapredeno v osrednjo metaforo romana – vpajkih. Z branjem najnovejše Gazvodoveknjige se bo bralec lahko zazrl tudi v skriv-nostne osmere pajkove oči in morda zaslu-til, kam po nebesnih poteh na pajkovih nitihna koncu nese junaka romana …Milan MarMilan MarMilan MarMilan MarMilan Markkkkkele le le le ljjjjj

ZA LEPŠI JEZIK

“Praznični” vezajDecember 2009, z vsemi svojimi čari in manj

lepimi značilnostmi, se za vedno poslavlja inpostaja le še zgodovinski okrušek. A čas je še zalepe želje, namenjene tistim, ki jih imamo radi inso nam blizu v poslovnem ali zasebnem okolju.Zato tokrat o tem, kako pravilno v zapisu “združi-mo” božične in novoletne praznike. Torej o veza-ju, ki je krajša črtica kot pomišljaj. Pišemo ga vprimerih, ko veže sorodne zveze, gre za sestavinezloženk, bi del besede ponavljali, pregibamo kra-tice ter pred zaimki in prislovi.

Danes se bomo osredotočili na vezaj pri prired-nih zloženkah. Kako jih torej zapisujemo? Skupaj,narazen ali z vezajem? Tu velja preprosto pravilo.Kadar bi namreč lahko med dela v zloženkivstavili veznik in, zapišemo obojestični vezaj.

Želimo vam prijetne božično-novoletne prazni-ke. (Želimo vam prijetne božične IN novoletnepraznike). Pri tem smo seveda pozorni tudi načasovno zaporedje; najprej je božič, nato novo leto.

V preteklem obdobju je bilo veliko delavsko-kmečkih uporov. To pomeni, da je bilo velikodelavskih in kmečkih uporov. Naša zastava jebelo-modro-rdeča. Gre torej za tri barve, ki semed seboj ne prelivajo, ampak so samostojne,zato zapišemo vmes vezaj.

Predstavili so tudi vzgojno-izobraževalne vred-note. (Torej vzgojne in izobraževalne). Včasih sepojavi dilema. Če je zapisana zloženka brez veza-ja, je zveza podredna (političnozgodovinski vid-ik), če je z vezajem (politično-zgodovinski), pa greza dve enakovredni sestavini (npr. politična inzgodovinska). Ko boste torej pisali voščilnice,bodite pozorni tudi na pravilen zapis omenjenezloženke. Ker boste želeli zajeti v svoje voščilooboje praznike (božične IN novoletne), naj bo tozapisano z obojestičnim vezajem.

V prihajajočem letu 2010 vam želim čim večtoplih doživetij in prijetnih presenečenj.I rI rI rI rI rena Pena Pena Pena Pena Poooootttttočar Počar Počar Počar Počar Papeapeapeapeapežžžžž

Page 35: Živa, december 2009

3535priloga dolenjskega listaZANIMIVOSTI

Odnosi gradijo ali pa uničujejo

ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT NOVO MESTO (tudi enota Krško)

Terapevtska pomoč in svetovanje -

Terapevtske skupine

07/3321133, 031 489 [email protected] ali www.zdi-nm.si

V novem letu pa veliko osrečujočih trenutkov!

“Za osrečujoče medosebne odnose” jeslogan Zakonskega in družinskega inštitu-ta Novo mesto, ki deluje od leta 2005. Za-konski in družinski terapevti, ki delujejo nainštitutu, nudijo strokovno pomoč oz. indi-vidualno, partnersko in družinsko terapijo,vodijo šolo za starše in druge programe zastarše, vzgojitelje ter rejnike in vodijo tera-pevtske skupine. Med temi so terapevtskeskupine za ženske, ki želijo izboljšati med-osebne odnose in odnos do sebe, pa skupi-na za ljudi, ki so ostali sami zaradi razvezeali razpada partnerske zveze itd. Posebnaskupina je namenjena samskim osebam, vpripravi pa je skupina za zdravljenje alko-holizma in drugih zasvojenosti. Organizira-jo tudi različna predavanja in izobraževanja,tudi o nasilju v družini, o samopodobi itd.Kot pomemben del njihove dejavnosti šte-jejo izvajanje supervizije za strokovnjakerazličnih področij.

“Ko gre za občutljivejše vsebine, potekaterapija individualno oz. s prizadetima part-nerjema ali družino, terapevtske skupine pase dotikajo vprašanj, ki zadevajo vse vklju-čene, in sodelujoči nudijo drug drugemuveliko opore, kar je prednost skupine,” praviMelita Kramar, ki je skupaj z možemMatjažem ustanovila inštitut. Sprva je bilazaposlena na Frančiškanskem družinskeminštitutu v Ljubljani, kamor so se zatekali popomoč tudi Dolenjci in Posavci. Tako sozaznali potrebo po ustanovitvi inštituta tudiv Novem mestu, podružnico pa imajo tudi vKrškem. “Poleg posameznikov, ki se samiodločijo za našo pomoč, napotijo k nam lju-di v stiski tudi centri za socialno delo, zavodza zaposlovanje, varne hiše itd.” Ena odstrokovnih sodelavk je Anica Koprivc Pre-

peluh: “Uspešno lahko pomagamo ljudem,ki se tudi sami odločijo, da se bodo potrud-ili za boljše odnose, za lepše življenje; niko-gar pa ni mogoče prisiliti v spremembo.Osebna odločitev je zato prvi pogoj za kva-litetno spremembo. Veseli smo, ko skupajugotovimo, da jim je uspelo.”

Obe sogovornici poudarita, da so zmagov-alke tiste ženske, ki so uspele izstopiti izstrahotnega kroga nasilja in so tako rešilesebe in otroke. Zmagovalci so tudi mnogi, kiso premagali tako ali drugačno odvisnost, kiso izboljšali svojo samopodobo in se odgo-vorno spoprijeli z življenjem ali pa oživilinapol mrtev zakonski odnos. Na inštitutu sesrečujejo z mnogimi trpkimi zgodbami.

Marsikaj lahko zamaje družinske odnose,pravita Melita Kramar in Anica Koprivc Pre-

peluh. “Pretresi vdružini, kot so usod-na bolezen ali celosmrt, odvisnosti alipa finančne stiskeitd., ob katerih bi selahko družina še boljpovezala, pogostosprožijo prav obrat-ne reakcije. V pretre-sih privrejo na dan vobliki konfliktov aliumikov prikritebolečine, pred kate-rimi človek mordabeži že leta in musedaj preprečujejo,da bi se zares soočilz novimi izzivi inodgovornostmi. Ne-ozaveščeni strahovi,stiske, bolečine in te-žave nam pogosto nepustijo narediti kora-

Anica Koprivc Prepeluh in Melita Kramar

ka naprej, ampak se začnemo vrteti v krogu,”pojasnjujeta sogovornici. Zato poudarjata, damora družina graditi trdne, zdrave odnose včasu sožitja. Temu so namenjene preventivnedelavnice za družine.

Posebno področje njihovega dela je nasi-lje v družinah. Pred kratkim so za programterapevtske pomoči žrtvam različnih obliknasilja prejeli tudi strokovno verifikacijoSocialne zbornice. Žrtve težko spregovori-jo o nasilju in navadno se pri njih oglasijo napobudo katere od institucij. Na inštitutu panato žrtvam pomagajo počasi zaživeti novo,normalno življenje, pridobiti poteptano sa-mozavest in postopno zaceliti rane. “Vsakazgodba je pretresljiva in vsaka ženska, kipretrga začarani krog nasilja, je herojka. Nadrugi strani pa so povzročitelji ponavadiljudje, ki v sebi že od otroštva nosijo pekelin to grobost delijo tudi naprej …”

Sogovornici vedno znova poudarjata vz-postavljanje zaupanja med terapevtom inosebami, ki so deležne njihove pomoči.Dotikajo se namreč zelo intimnih in globo-kih vsebin, do katerih je mogoče priti lepreko vzajemnega zaupanja in sodelovanja.

Delajo po relacijskem družinskem mode-lu, ki je slovenski terapevtski model in soga do lani poučevali kot edini uradno potr-jeni podiplomski psihoterapevtskih študij vSloveniji. Gre za strokovno obravnavo, kitemelji na najnovejših znanstvenih spoznan-jih o človeku in medosebnih odnosih terpsihoterapiji, ki človeka vedno obravnava vkontekstu njegovih medosebnih odnosov inki je uveljavljena v širši, tudi mednarodnistrokovni javnosti. V Sloveniji imamo sicerže kar razvejeno mrežo podobnihdružinskih inštitutov. Delovanje inštitutafinančno podpirajo MDDSZ, MŠŠ in števil-ne občine iz Dolenjske, Bele krajine inPosavja ter donatorji.

Page 36: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista3636 MODA

Zablestimo z ljubeznijodo sebe in do drugihVsako leto decembra se veselijo tako mladi, kot tisti v zrelih letih in

tisti vmes. Zagotovo je to eden izmed najlepših mesecev v letu, kidobrodejno deluje prav na vse posameznikove čute in občutke.Romantično okrašena mestna jedra, razkošne izložbe, vonj po cimetuin ostalih prazničnih vonjavah, živahni vrvež na ulicah, otip žlahtnih daril,s katerimi bomo presenetili svoje najdražje, in ne nazadnje okusnajrazličnejših kulinaričnih specialitet, ki si jih privoščimo s sodelavci inprijatelji.

In ker vaja dela mojstra, izkoristimo toenkratno priložnost za ljubezen, lepe željein obdarovanje, da bomo vse to znali ponav-ljati skozi vse prihajajoče leto.

Najbolje bo, da si že danes pripravimonačrt, s katerim si bomo olajšali pripravena nekajdnevno praznično slavje. Najprejrazmislimo, koga vse moramo im želimopresenetiti. In pri izbiri daril bodimo kar seda ustvarjalni. Ali ni navdušenje obdarova-nega vedno nekaj najlepšega, kar se nam vživljenju dogaja? Ne glede na to, kdaj in s

čim izkažemo pozornost. Sledila bo domi-selna dekoracija naših domov, da bo vzdušješe bolj praznično, ter dosledna organizaci-ja družinskih in prijateljskih srečanj, ki sebodo zvrstila v zadnjem tednu. Ob tem nepozabimo na dobrote za slavnostni jedilnik,in zgodba bo skoraj popolna. Piko na i bodonamreč pritisnili naši najdražji, ki bodo za-gotovo tudi sami poskrbeli za kakšno pre-senečenje.

Ob vsem povedanem ne pozabimo, da siželimo ,tako kot vse leto, tudi v zadnjem,

Kristali so v našem življenju lahko krasni pomočniki, pri zdravljenju, boljšem počutju, varovanju, psihični zbranosti... Kristali za ZA ČUSTVENO RAVNOVESJE nam lahko s svojo vibracijo pomagajo pri uravnoteženju pretoka energije in se zopet počutimo spro-ščene in vesele. Kristali za DUHOVNO HAR-MONIJO nam lahko okrepijo naše naravne duhovne sposobnosti. S svojim delovanjem nam lahko pomagajo razviti naše sposobnosti, tudi tiste najbolj skrite globoko v nas. Kristale za DOBRO POČUTJE uporabimo kadar nas telo opomni, da nekaj v našem delovanju ni v ravnovesju - lahko se pojavijo bolečine, utrujenost, pretirana zaspanost, pomanj-kanje motivacije in še kaj...V teh trenutkih lahko posežete za določenim kristalom, ki vam bo s svojo vibracijo in energijo povrnil moč, motivacijo in vam pomagal pri procesu zdravljenja. Kristali za JASNOST MISLI izboljšujejo jasnost misli in koncentracije. Lahko pomagajo pri umiritvi misli in odpra-vljajo zmedenost, prinašajo večjo zmožnost organizacije, določanja prioritet. Pri posta-vljanju mreže spodbujajo delovanje spomina,

KAKO UPORABLJATI KRISTALE V VSAKODNEVNEM ŽIVLJENJU?

povečajo zbranost in izboljšajo sposobnost učenja. Iz kristalov lahko naredite ELIKSIR in pijete oživljeno in vitalizirano vodo, ki nam povrne izgubljeno energijo, pomaga pri urav-navanju telesne teže, razstruplja telo,pomlajuje kožo,pospeši rast las. Kombinacija kristalov povrne vodi njeno izgubljeno bioenergetsko vrednost, jo obogati s kisikom. KRISTALNO DREVESCE ŽIVLJENJA so sestavljenja iz različnih kristalov, zaradi česar oddajajo različno energijo. Drevesca ne delujejo le na enega človeka, temveč na vse v tistem prosto-ru, kjer ga postavimo.

Kako izberemo priročne kristale in kristal-no drevesce? Kadar ga izbiramo zase ali za druge ga lahko izberemo povsem po občutku, katero nas pritegne in nam je lepo; glede na njegove lastnosti ali pa po horoskopu.

Kako kristale uporabljamo, kombiniramo, čistimo in polnimo vam svetujem v prostorih Studia relaksacije in oblikovanja, na Prešer-novem trgu 1, v Novem mestu. Kontaktne podatke preberite v prejšnji številki Žive ali na internetu.

prazničnem decembru, blesteti. Velja zaoba spola.

VVVVVečna črečna črečna črečna črečna črn an an an an aŠe kako pomembno je, da s premišljeno

uporabo dodatkov, novih tkanin naša oblači-la iz pretekle sezone spremenimo, kakšenkos dokupimo in že bo manj slabe volje, kerje za nakupe novoletne garderobe zmanjka-lo denarja. Z večno črno ne bomo nikolizgrešili. Vedno znova navdušuje, rešujegarderobne zagate in znova potrebuje samokombinacije. Tako si nežnejši spol svojolansko črno toaleto popestri lahko z naki-tom, torbico, primernim obuvalom ali skakšnimi drugimi dodatki, primernimi zavečerne, praznične ali posebne dogodke.Veliko je letos asimetričnih oblek brez ro-kavov, oblek, ki razkrivajo ramena, z ovrat-niki, ki padajo z ramen, rokavi, ki so ali kimanjkajo. Od domišljije posameznice innjene starosti je odvisno, kako jih bo sestav-ljala.

Kreacijam so skupni mehki cevasti kroji,ki telo objemajo z občutkom, konstruktivi-stičen pristop, krojaški prijemi, čiste linijein kič. Za vsako postavo se najde obleka, kipristaja telesu, zato se vam kljub nekaterimtelesnim pomanjkljivostim ni treba odrečitistemu, kar si želite. Pri izbiri in pomerjan-

Page 37: Živa, december 2009

3737priloga dolenjskega lista

OVEN – Že na začetku januarja boste morali pošteno zavi-hati rokave. Dela in obveznosti bo veliko, še posebej zaovne, ki si želijo napredovanja in višjo plačo. Odnos s part-nerjem bo potisnjen na stranski tir, z morebitnimi težavamise ne boste imeli časa ukvarjati. Več pozornosti posvetitezdravju, sprostitvi in športu.BIK – Ta mesec ne boste imeli obstanka. Če vam bosta časin denar dopuščala, si boste privoščili potovanje. Na de-lovnem mestu se boste težko zbrali in osredotočili. Še na-jbolj uspešni boste pri rutinskih nalogah, ki jih sicersovražite. Domača klima bo umirjena in sproščena. Samskibiki utegnejo spoznati sorodno dušo.DVOJČKA – Mesec bo potekal v znamenju romantike.Odnos s partnerjem se bo izboljšal, mnogi dvojčki bodo od-krili nove lastnosti svojega partnerja in se ponovno zalju-bili v vanj. Manj ljubezenske sreče čaka samske dvojčke, kibodo težko odprto kazali svojo čustva in s tem pogostozmedli svojo simpatijo. Previdno z denarjem.RAK – Ukvarjali se boste z odnosi. Marsikatero razmerjeboste vzeli pod drobnogled. Pazite le, da na plan ne vlečetestarih zamer – drugače ne boste ničesar spremenili in neza-dovoljstvo utegne biti še večje. Po 15. namenite več pozor-nosti denarju. Ne bi bilo slabo, ko bi začeli natančnejevoditi prihodke in izdatke.LEV – Vse, kar se bo v januarju dogajalo na delovnemmestu, jemljite kot igro, preizkušnjo in pripravljanje tere-na za naslednje korake. Vse, kar se bo dogajalo, se bo – pačeprav se vam trenutno prav nič ne zdi – počasi obrnilo vvaš prid. Več pozornosti posvetite zdravju, športnim ak-tivnostim in druženju s prijatelji.DEVICA – Za januar si ne delajte prevelikih načrtov. Ved-no utegne priti nekaj vmes, kar vas bo odvrnilo od zastav-ljene poti. Bodite manj sumnjičavi in nezaupljivi ter odkri-to pokažite svoja čustva. Spoznali boste osebo, ki utegnepomembno vlivati na vašo poslovno prihodnost. Večljubezenske sreče čaka samske device.TEHTNICA – Vaše misli se bodo sukale okoli družine, pri-jateljev in sorodnikov. Mnoge tehtnice se bodo ukvarjale zizboljšanjem odnosov. Vendar nikar ne vsiljujte svojegamnenja drugim in se ne vtikajte v zadeve, ki se vas pravnič ne tičejo! Pustite, da ljudje mislijo s svojo glavo. Denarvam polzi med prsti – varčujte!ŠKORPIJON – Januar prinaša v vaše življenje več di-namike, aktivnosti, romantike in komunikacije. Proste tre-nutke bo večina škorpijonov preživela zunaj doma – možnaso tudi krajša potovanja, izleti, predvsem pa druženje s pri-jatelji. Okoli 15. nekoliko več pozornosti posvetite delu – davam ne uide pomembna informacija.STRELEC – Mnogi strelci utegnejo priti do spoznanja, dapri urejanju osebnih financ potrebujejo pomoč strokovnja-ka. Vendar bodo le redki dejansko upoštevali njegov nasvet.Odnosi z okolico bodo na trenutke napeti, mlačni in težavni.Prej kot kuhanje mule bo rešitev odkrit pogovor. V dobrovoljo vas bo spravila glasba.KOZOROG – Januar je odličen za nadaljevanje zastavljenihciljev na področju kariere. Mnoge poslovne okoliščine vambodo šle na roko in pogosto bo potrebno le malo vašeganapora, da bo naloga uspešno opravljena. Izboljšali se bodotudi odnosi na delovnem mestu. Nekaj manjših skrbi vambo povzročalo zdravje starejšega sorodnika.VODNAR – Januarja boste v nekem posebnem razpo-loženju. Zdelo se vam bo, da se stvari nikamor ne pre-maknejo in da stojite na mestu. Za izboljšanje odnosovbodo potrebna prilagajanja. Na delovnem mestu se nezapletajte v spletke. V drugi polovici meseca več pozornostiposvetite zdravju, prehrani in športnim aktivnostim.RIBI – Mesec se bo vrtel okoli prijateljev, komunikacije inzabav. Prijatelji bodo igrali pomembno vlogo v vašem živ-ljenju – njihovo mnenje bo za vas zelo pomembno. Partnerse utegne težko sprijazniti z vlogo “druge violine”, kar bovajin odnos še dodatno otežilo. Samske ribe bodo predstav-ljene zanimivi osebi.

ju oblek, čevljev in dodatkov bodite le toli-ko kritične, da jih boste rade in dolgo nosileter se v njih dobro počutile. Tudi naši mo-ški bodo v teh dneh bolj nosili črne obleke,jih kombinirali z barvnimi srajcami, svet-lečimi in barvnimi kravatami, ruticami,šali, jih dopolnili z elegantnimi čevlji, nakaterih si drzni lahko privoščijo tudi lakastein druge dodatke.

Pri l ičPr i l ičPr i l ičPr i l ičPr i l iče ne ne ne ne nju je doju je doju je doju je doju je dovvvvvo lo lo lo lo ljeno vjeno vjeno vjeno vjeno ve če če če če čNe gre pozabiti na decembrska ličenja, ki

dovoljujejo veliko več kot druge mesece vletu. Še kako lahko zasijete v bleščicah, glo-sih in svetlečih pudrih. Takšne in drugačnebleščice so decembrska domena. Kristalč-ke lahko nalepite na zunanje kotičke vek, najabolko lica, lahko si kakšno prilepite natrepalnice. Bogate barve bakra, zlata insrebra lahko zasijejo na vaših ustnicah, licihin vekah. A ne pretiravajte s preveč bar-vami, mešanje dveh ali treh bo čisto dovolj.Za najdaljšo noč v letu si pogled lahko po-udarite tudi z umetnimi trepalnicami, zlastitiste, ki jih lahko prilepite med svoje. Vekepobarvajte v temen, zadimljen videz, sajtemne barve poudarjajo modre, sive in ze-

lene oči. In tudi ustnice so letos hollywood-ske in zapeljive, z rdečo šminko in blešči-cami ali pa minimalistično naravno ble-ščeče.

NNNNN e pozabite pozabite pozabite pozabite pozabite nae nae nae nae naspodnspodnspodnspodnspodnje per i loje per i loje per i loje per i loje per i lo

Prazničnih trenutkov ni brez seksi spod-njega perila, v katerem boste še bolj zapelji-vi in glamurozni. Naj bo za posebne trenut-ke še prav posebej izbrano. In tistim bolj ro-mantičnim je lahko izziv za morebitno dari-lo iz koša enega od zvestih decembrskihmož, če ste jim pravočasno pisali.

In naj samo namignem: leto 2010 bo obar-vano v modno tropsko turkizno barvo, bodi-si na oblačilih, modnih dodatkih ali ličilih.Turkizna meji na modro in zeleno barvo, za-radi česar je vabljiva in veličastna, poživ-ljajoča in optimistična. Je barva oddiha insproščanja. Turkizno barvo bomo tako opa-zili v različnih kombinacijah, pri atletskiopremi, laku za nohte, senčilih za veke,obleki. Omenjena barva je zelo praktična,saj oblačila lahko kupimo in jih potem tudikadarkoli slečemo. V hladnejših mesecihjih lahko kombiniramo s črno in modro,spomladi in poleti pa jih lahko nosimo zbelo ali s pastelno barvo. Je ena redkihbarv, ki je zelo vsestranska in se pojavlja vmodi in pri opremljanju domov.

Četudi se vam med tem veselim decem-brom zgodi kak zoprn dan, poskusite mis-liti na kaj lepega in početi kaj zanimivega,reševanje težav pa prestavite na prihodnjeleto. Predvsem z optimizmom, da bodo dotakrat že pozabljene. Naj bo zdravo, srečno,ljubeče, razumevajoče in prijazno 2010.mag. Dr Dr Dr Dr Dragica Maragica Maragica Maragica Maragica Marttttta Sa Sa Sa Sa Stttttererererernadnadnadnadnad

Page 38: Živa, december 2009

priloga dolenjskega lista3838 KRIŽANKA

111112. Ž iv ina nagr2. Ž iv ina nagr2. Ž iv ina nagr2. Ž iv ina nagr2. Ž iv ina nagradna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankaaaaa

Če boste izžrebani, potrebujemo vaš podpis, da se strinjate zobjavo osebnih podatkov.Ime: ............................................................................................Priimek: .....................................................................................Naslov: ........................................................................................................................................................................................................Podpis: ........................................................................................

Pravilna rešitev 11. Živine nagradne križanke se, brano v vodor-avnih vrsticah, glasi: DIABETES, ORNAMENT, JADRANKA, EDI,DAR, NI, ŽVALE, ČAKRE, OC, ECO, KRN, ŠKILITI, P, RIBOLOV,JABOLKO, ENTROPIJA, AREST, DT, ENICA, KR, CER, ČETA,ČAMPORE, NA, IRIDIJ, BISULFIT, LEMENAT, TORZIJA, OSE,AKT, ARIANA.

12. Živina nagradna križankaSponzor zadnje križanke v letošnjem letu je Zlatarna Aura iz Nove-

ga mesta, s poslovalnicami na Glavnem trgu 19, v BTC centru, vTC Hedera v Bršljinu in na Zadružni v Črnomlju, ki podarja prak-tične nagrade v vrednosti 40, 30 in 20 evrov.

Pravočasno smo prejeli 235 rešitev enajste Živine nagradne križanke.Restavracija Trinajstica, Seidlova cesta 27/a, Novo mesto, podarjadarilne bone naslednjim izžrebanim reševalcem: Davorin Dobaj izGabrja prejme darilni bon v vrednosti 40 evrov, Martin Hočevar izTrebnjega v vrednosti 30 evrov in Dušan Nemanič iz Kržišča v vred-nosti 20 evrov.

Nagrajencem čestitamo!Rešitve tokratne križanke pošljite do ponedeljka, 18. januarja, na

naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, na pisemskoovojnico pa pripišite “12. Živina nagradna križanka”. Ovojnico brezpoštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva vNovem mestu.

Page 39: Živa, december 2009
Page 40: Živa, december 2009