studentski.netstudentski.net/get/upr_fmn_bp1_no2_sno_zapiski_01.docx  · web viewČista afazija-...

of 80/80
1 SPOMIN Amnezija- delna(parcialna) ali popolma(globalna) izguba spomina. Parcialna: osebe se ne spominjajo določenih stvari Globalna: osebe se ne spomnijo nobene stvari Infantilna amnezija- ne spomnimo se prvih 3-4 let življenja, en spominski sistem uporabljajo otroci, drugi se razvije za odrasle. Zgleda, da se spomini izgubijo ker niso shranjeni v nov odrasel sistem. Fuga- posameznik ima popolno izgubo spomina o življenju pred poškodbo; dogodek ki popolnoma spremeni hipokampus Pretres možganov- najpogostejši razlog amnezij;ljudje ne morejo opisati dogodka, vendar se spomnijo stvari od prihoda k zavesti naprej Tranzitorna globalna amnezija- težko opazna, nenaden pojav in kratek čas trajanja, kratkotrajna popolna izguba spomina, nezmožnost oblikovanja novih spominov Epilepsija- je ena izmed najpogostnejših nevroloških bolezni. Gre za bolezen, pri kateri se zaradi nenadne nepravilne dejavnosti možganskih celic (nevronov) pojavijo epileptični napadi. Ti se navzven kažejo na različne načine, odvisno od tega, kje v možganih je prišlo do nepravilne dejavnosti možganskih celic. Če se epileptični napad pojavi le enkrat, to še ne pomeni, da ima človek epilepsijo. Za epilepsijo je značilno, da se epileptični napadi ponavljajo. 1

Post on 30-Jan-2018

248 views

Category:

Documents

6 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

1 SPOMIN

Amnezija- delna(parcialna) ali popolma(globalna) izguba spomina.

Parcialna: osebe se ne spominjajo doloenih stvari

Globalna: osebe se ne spomnijo nobene stvari

Infantilna amnezija- ne spomnimo se prvih 3-4 let ivljenja, en spominski sistem uporabljajo otroci, drugi se razvije za odrasle. Zgleda, da se spomini izgubijo ker niso shranjeni v nov odrasel sistem.

Fuga- posameznik ima popolno izgubo spomina o ivljenju pred pokodbo; dogodek ki popolnoma spremeni hipokampus

Pretres moganov- najpogosteji razlog amnezij;ljudje ne morejo opisati dogodka, vendar se spomnijo stvari od prihoda k zavesti naprej

Tranzitorna globalna amnezija- teko opazna, nenaden pojav in kratek as trajanja, kratkotrajna popolna izguba spomina, nezmonost oblikovanja novih spominov

Epilepsija- je ena izmed najpogostnejih nevrolokih bolezni. Gre za bolezen, pri kateri se zaradi nenadne nepravilne dejavnosti moganskih celic (nevronov) pojavijo epileptini napadi. Ti se navzven kaejo na razline naine, odvisno od tega, kje v moganih je prilo do nepravilne dejavnosti moganskih celic. e se epileptini napad pojavi le enkrat, to e ne pomeni, da ima lovek epilepsijo. Za epilepsijo je znailno, da se epileptini napadi ponavljajo.

asovno odvisna retrogradna amnezija- resnost pokodbe doloa kako dale v preteklost bo segala amnezija. Spomin predstavlja kodiranje, shranjevanje in priklic informacij. Amnezija je okvara enega ali ve od teh procesov.

Osebe z amnezijo imajo ohranjen kratkoroni (delovni) spomin in ohranjeno zmonost uenja novih vein (implicitni spomin).

Povzroitelji amnezij: epilepsija, alkohol, droge, zdravila:uspavala,diazepinski preparati itd., hipoglikemija, migrena, ECT(elektrokonvulzivna terapija- uporabljena za zdravit depresijo povzroa izgubo spomina, tranzitorno amnezijo)

Poasne izgube spomina (spomin se ne vrne):

Alzheimerjeva bolezen in druge demence

Nevrodegenerativne bolezni npr.Parkinsonova bolezen

Korsakova amnezija (pomanjkanje B1)

Encefalitis (vnetje moganskega tkiva, pogosto jih izzovejo razne bakterije, virusi, strupi, paraziti,...)

Encefalitis povzroa: amnezijo na samostalnike, ne pa za glagole(in obratno), amnestini za poimenovanje ivali, a ne za ljudi, amnestini za sadnje, zelenjavo, glasbene intrumente itd, a ne za iva bitja.

Tumorji

OD ASA ODVISNA RETROGRADNA AMNEZIJA- resnost pokodbe doloa koliko nazaj v as se bo amnezija razirila

RETROGRADNA AMNEZIJA- nesposobnost se spomniti stare spomine; nanaa se na izgubo eksplicitnega spomina, za dogodke, ki so se zgodili pred okvaro moganov. Je huja za nedavne dogodke kot za asovno bolj oddaljene. Retrogradna amnezija je lahko nepopolna, e so stari spomini bolje ohranjeni kot novi.

Svee informacije: priklic odvisen od hipokampusa

e bolj svee informacije: e sploh niso bile kodirane

ANTEROGRADNA AMNEZIJA- nesposobnost oblikovati nove spomine; nanaa se na izgubo eksplicitnega spomina za dogodke, ki se zgodijo po okvari moganov. Osebe z amnezijo imajo ohranjen kratkoroni (delovni) spomin in ohranjeno zmonost uenja novih vein (implicitni spomin).

Do anterogradne amnezije lahko pride tudi pod vplivom ustvenega pretresa. Prizadeta je povezava z inzulo. Ta je aktivna pri priklicu dobro nauenih besednih nalog.

Vrste dolgoronega spomina:

Eksplicitni spomin- zavedno, namensko zapomnenje. Delimo ga na:

Semantini (dejstva, 2+2=4, znanje o svetu)

Epizodni (osebni, kaj smo delali v ponedeljek; shranjevanje po hierarhiji top down, posamezni eventi ki se jih oseba spominja, spomin na ivljenjske izkunje)

Avtobiografski (ljudje z okvarami se ne morejo umestiti v as, si ne morejo predstavljati svoje prihodnosti)

Primer K.C.: 30 let, pokodba glave z motorjem, IQ ostal neokrnjen, orientacija vredu, ne more opisati verajnjega dneva in hkrati si ne more predstavljati prihodnosti, z lahkoto se spomni objektivnih dejstev.

Primer M.L.: amnezija za asovne dogodke pred pokodbo, vedel, da je poroen vendar se ne more spomniti kako je bilo in zakaj se je poroil

Pokodovan desni ventralni frontalni korteks, uncinatni fascikulus (za avtobiografski spomin; povezuje temporalni in frontalni reenj) in ventralni frontalni korteks

Nevroloke osnove za eksplicitni spomin: gre za krog med temporalnim in frontalnim renjem. Informacije grejo naprej v korteks za prepoznavo, potem da se zadeve poveejo grejo v temporalni reenj, zraven deluje acetilholin (molekularni sistemi). Frontalni dej je potem za izvritvene funkcije.

Implicitni spomin- nezavedno, nenamensko zapomnjenje (govor, uporaba jezika, motorine spretnosti, shranjevanje tako kot je bilo sprejeto bottom up)

H.M. je znal pakirati vigalnike a ni znal povedati kaj dela

Testiranje implicitnega spomina: mirror drawing task(risanje zvezde v ogledalu), priming(branje besed in nato natevanje), Gollin incomplete figures test(lev, najprej nekaj pikic, nato ve, kasneje podobno s rticami, nato primerjanje rezultatov)

Emocionalni spomin- zavedno in nezavedno, prebujeno, ivo dostopen, shranjevanje tako top up, kakor tudi bottom down

Teorije retrogradne amnezije

Konsolidacija(utrjevanje)- hipokampus konsolidira nove spomine-lahko nekaj let. Tako konsolidirani spomini se shranjujejo v neokorteksu.

Vevzronost (multiple trace)

avtobiografski spomin- hipokampus

faktografski semantini spomin- sosednje strukture temporalnega renja

sploni semantini spomin- korteks

Rokonsolidacija (ponovno utrjevanje)- priklic spominov (razmiljanje, pogovor; tako se spomin ponovno utrjuje in shranjuje)

Pojmi:

Ekspliciten- preprost, jasen, nedvoumen, pojasnjen, razvit

Impliciten- ki je vsebovan, vkljuen, ne pa dolono izraen, obseen v em

Delovni spomin- dorzolateralna prefrontalna regija

Insula- v sredini sennega renja, sredie za okus in voh, ima neposredne povezave z amygdalo

Serotonin- antidepresiv

Noradrenalin- energija za aktivnost

Anatomija hipokampusa

Vozlia sinaps, ki delujejo naprej in nazaj. Hipokampus je v sredini, znotraj temporalnega renja. V hipokampusu je obmoje CA1, ki je izredno obutljivo na pomanjkanje kisika. Ljudje, ki so se zastrupili z monoksidom, so zato imeli anterogradno amnezijo tudi po 30 let.

Granularne celice- stelatne celice dentatnega girusa, senzorne celice - sprejemajo info

Piramidne celice- celice Ammonovega roga (CA1-CA4 Cornus Ammonis), motorine celice - dajejo info

Prefrontalna pot- povezava med hipokampusom in posteriornim neokorteksom

Fimbria fornix- povezuje hipokampus z talamusom, frontalnim korteksom, bazalnimi gangliji in hipotalamusom.

Okvare hipokampalnih funkcij

R.B. in D.G. prehodna okvara CA1, lezija na CA1 regiji, omejena retrogradna amnezija tudi 1-2 leti

L.M. in W.H. nepopolna lezija, nepopolna hipokampalna pokodba, retrogradna amnezija 15-25 let

E.P. popolna lezija, popolna hipokampalna pokodba in pokodba ostalih blinjih struktur, retrogradna amnezija 40-50 let

V.C. popolna odstranitev hipokampusa, popolna retrogradna in anterogradna amnezija za eksplicitne informacije

Zgodnje okvare hipokampusa

Vodi do nezmonosti pomnenja: poznane okolice oz. lokacije, kjer se osebe nahajajo, sestanek ali dogodki, dnevne aktivnosti (onemogoeni zaradi pozabljivosti)

Vseeno pa si lahko zapomnijo: dejanska dejstva, kako brati, pisati in govoriti

Nevroloke povezave s hipokampusom

Pokodba poti fimbia fornix (retrogradna in anterogradna amnezija)

Pokodba temporalnega debla -temporal stem (vodi v amnezijo)

Prekinitev povezav med posteriornim neokorteksom in temporalnim renjem (lahko povzroi amnezijo)

Pokodbe hipokampusa

tudije so prile do 4 zakljukov:

1) Anterogradni primanjkljaji so huji (severe-resneji)

2) Epizodni spomin je bolj okvarjen kot semantini spomin

3) Avtobiografski spomin je e posebaj okvarjen

4) Pacienti niso zmoni potovati v preteklost in prihodnost

Peririnalni korteks

To je korteks ki obkroa rinalno fissuro, vkljuuje entorinalni in peririnalni korteks, projekcira na hipokampus.

E.Murray je namerno povzroila pokodbo hipokampusa in rinalnega korteksa pri opicah. Testirala je prepoznavanje predmetov in prepoznavanje predmetov v tono doloene kontekstu. Ugotovila je, da e je bil okvarjen hipokampus, potem je imela opica teave pri razumevanju konteksta, e pa je bil pokodovan rinalni korteks potem ni razlikovala predmetov.

Hemisferna specializacija za eksplicitni spomin

DESNI TEMPORALNI KORTEKS: nedominantni, neverbalni; odstranitev vodi do teav pri prepoznavanju obrazov, prostorski poziciji in uenju labirintov

LEVI TEMPORALNI KORTEKS: dominantni, verbalni; odstranitev vodi do primanjkljajev pri priklicu besednih seznamov, naprostorskih asociacij

PARIETALNI IN OKCIPITALNI KORTEKS: pokodbe lahko povzroijo amnezijo za barve, prosopagnozijo, anomijo za predmete in topografsko amnezijo; za priklic podatkov je dorzolateralno frontalno parietalni reenj

FRONTALNI KORTEKS: za pridobivanje podatkov je prefrontalni ventrolateralni korteks

Levi prefrontalni korteks - dekodira semantine in epizodne informacije

Desni predrontalni korteks - prenaa epizodne informacije

Ta asimetrija je nastala zaradi razvoja jezika. Pridobivanje podatkov in njihov priklic zajame vse mogane.

Difuzne pokodbe in eksplicitni spomin

Herpes simplex encefalitis- pokodba medialnega temporalnega renja vodi do anterogradne amnezije, pokodba insule proizvede retrogradno amnezijo. e pride v mogane lahko povzroi vnetje in tako privede do retrogradne ali anterogradne amnezije.

*Trigeminus: trovejni ivec na obrazu po katerem potuje herpes.

Alzheimerjeva bolezen- zane se s spremembo celic v medialnem temporalnem korteksu in z anterogradno amnezijo. Kasneje privede e do retrogradne amnezije (1. Diagnosticirana bolnica Augusta G.)

Korsakoff sindrom- Wernickova encefalopatija

Znailnosti so: anterogradna in retrogradna amnezija, apatija, konfabulacija, slaba vsebina v pogovoru, primanjkljaj uvida.

Vzrok je pomanjkanje vitamina B1(tiamin), pokodbe so lahko v medialnem talamusu, mamilarnih celicah hipotalamusa

Pomembne stvari za eksplicitni spomin so tudi: holinergini, serotoninergini in noradrenergini sistemi so vjretno tudi vkljueni v spomin.

Primer: ko so ivalim uniili samo acetilholin pa so prile iz labirinta v katerega so bile dane, ko so jim dodatno uniili e serotoninsko pot niso nale poti ven.

Nevronska podlaga implicitnega spomina

Povezava/vezi za implicitni spomin: neokorteks, bazalni gangliji (zaobjemajo talamus). Najprej pride informacija iz util. Te lahko grejo v neokorteks, potem v bazalne ganglije in preko ventralnega talamusa v premotorno skorjo.

Bazalni gangliji (spomin za enostavne gibe)

Huntingtonova horea; izguba celic v bazalnih ganglijih, vodi do primanjkljajev na testih za implicitni spomin; pojavi se v srednjih letih in je obratno od Parkinsonove. Znailna je okvara implicitnega spomina, medtem ko eksplicitni spomin deluje normalno

Motorini korteks- aktiviran med uenjem Pursuit-Rottor nalog; za pridobivanje implicitnega znanja je pomembna vadba, ker pridobitev zahteva reorganizacijo motorinega korteksa

Mali mogani- igrajo pomembno vlogo pri pogojnem refleksu (klasino pogojevanje), e so okvarjeni ni pogojnega odziva na pogojni draljaj

Nevronska podlaga emocionalnega spomina

Znailnost emocionalnega spomina je, da je zelo iv. Bolj se bomo spominjali in si zapomnili.

Strah

kodljivi stimuli so povezani z nevtralnimi

Odgovore strahu posreduje amigdala (igra kljuno vlogo pri emocionalnem spominu)

Pokodba amigdale moti emocionalni spomin, vendar ne implicitnega in eksplicitnega

Okvara amigdale se kae tako, da ljudje nimajo straha.

*Hipotalamus- nadrejeni sistem za avtonomno ivevje; zato se nam npr. koa ob strahu najei

Nevronska podlaga kratkoronega spomina

Kratkoroni spomin- spomin za nedavne dogodke in njihov vrstni red, poteka po dorzalni in ventralni poti do dveh regij v frontalnem korteksu (kratkoroni spomin ima povezave s frontalnim renjem)

Kratkorini spomin in frontalni reenj: Petrides in kolegi loli sistem kratkoronega prostorkega spomina in kratkoronega predmetnega spomina

Kratkoroni spomin in temporalni reenj: pokodba levefa posteriornega temporalnega renja lahko vodi do primanjkljajev v kratkoronem spominu

Posebne spominske sposobnosti:

Aspergerjev sindrom- oblika avtizma pri kateri imajo posamezniki visoke intelektualne sposobnosti

Savant- oseba z imenitnimi sposobnostmi na podroju glasbe, matematike ali spomina, vendar v vsakdanjem ivljenju nezainteresirana, nemotivirana, nesposobna

Mnemonist (novinar S)- izjemne spominske sposobnosti; uporabljal vizualizacijo, sinestezijo in asociacijske tehnike, da si laje zapomni nove informacije

Zapomnitev in adaptacija: zapomnitev bistva nam pomaga predvideti in odzivati se na prihodnje razmere, lahko vodi do napanega priklica besed ali informacij, ki so pomensko ali perceptualno povezane z bistvom, na spomine lahko vplivajo tudi zgodbe drugih.

*Zaznavna pristranost- kodiranost slike bo vplivala na priklic slike

Demenca

Dementis- izguba uma

Opis demence pr.n.t.: huja od vsake pokodbe udov telesa, bolnik: sluabnikov imen ne pozna, prijatelja s katerim je veraj veerjal ne pozna ne tiste katerim ivljenje je dal

Demenca ni sindrom za pozabljivost! Je klinini sindrom. Za diagnozo rabimo vsaj dve kognitivni motnji + teave na podroju vsakodnevnega funkcioniranja.

Kognitivne-spoznavne motnje: motnje spomina, izvritvenih funkcij, vidno-prostorske orientacije, pozornosti, govora

Diagnostini postopki:

Anamneza- pomeni podatke o bolniku, ki jih zdravnik pridobi s postavljanjem specifinih vpraanj bolniku ali osebam, ki bolnika poznajo. Z anamnezo zdravnik ugotovi simptome, ki se pojavljajo pri bolniku in bi lahko kazali na doloeno bolezen.

Heteroanamneza- je objektivna anamneza, ki jo bolniku povejo svojci, oividci. Pomembna je zlasti pri pokodovancih, ki so izgubili zavest, pri duevnih bolnikih.

Pregled

Preverjanje zdravil- povzroijo namre ve bolezni kot jih pozdravijo

Testi: KPSS (kratek preizkus spominskih sposobnosti)

Katerega leta smo? Letni as? Mesec? Dan? Datum? Kje natanko se nahajamo?

Zahteva zavarovalnice

Risanje ure

Opazovanje bolnika- ali se obraa po pomo na svojce? So zelo nesigurni in se zato vedno obraajo za odobravanje, eden najpomembnejih postopkov

Kljuno vpraanje- Ali ga moti v vsakdanjem ivljenju?

Alzheimerjeva bolezen

Gre za nalaganje amiloida, motene so eksikutivne funkcije (sprememba vedenja), motorika zelo dobro ohranjena, zelo zmanjan hipokampus

DIFERENCIALNA DIAGNOZA DEMENC

Reverzibilne (10%)- vse demence namre niso take, da bi nonstop napredovale

Presnovne bolezni: hipotireoza, hipovitaminoza

Kronini subduralni hematom: veanje krvavitve zaradi pokanja ven v moganih

Normotenzni hidrocefalus: je sindrom za kateresa je znailna triada (motnje hoje, demenca, urinska inkontinenca)

Meningeom: tumor trde moganske skorje

Pseudodemenca: navidezna demenca, ki nastane npr. pri depresijah in se klinino kae (se trudi vendar ne zmore) kot demenca (spremembe osebnosti, motnje spomina)

Depresija: misli, da ni ne zmore, nima energije

Zdravila

Ireverzibilne

Alzheimerjeva: poasen zaetek, po 60.letu starosti, progresivno slabanje, najprej motnje spomina, brez fokalnih motenj, normalna hoja, izkljuene reverzibilne demence

Vaskularna

Lewjeva telesca

Ekstrapiramidna

Frontotemporalna

Zgodnja faza demence: navidezno normalen v pogovoru, uenje, pozornost, reevanje problemov= vse postane rigidno, iskanje besed, pasivnost, umik iz drube, teave so motee v vsakdanjem ivljenju

Napredovalna faza demence: govorna komunikacija, vedenje, paranoja, vznemirjeni in nesigurni pri hoji, zanemarjajo svojo zunanjost

Kako hitro napreduje?

Sprva poasi v 3 letih na 15-25 od 30 tok na KPSS. Napredovalna oblika v 5-11 letih

*Na KPSS testu je mono dosei 30 tok, glede na rezultat doloimo prognozo; 20-26 tok blaga demenca, 10-19 tok zmerna demenca, manj kot 10 tok huda demenca.

Napredovanja demenca ne moremo prepreiti, lahko pa ga upoasnimo in tako za nekaj krat izboljamo kvaliteto ivljenja bolnikom in njegovim skrbnikom. Rezultate klininih raziskav moramo interpretirati z vidika bolnikove kvalitete ivljenja in ne z vidika statistine pomembnosti tok v posameznih lestvicah.

Zdravljenje demence

Glavno pravilo: varno, strpno in razumevajoe okolje, svojci, eksistenne monosti druine, ire socialno okolje, znanje o demenci (zdravstvena, socialna sluba), oskrba dementnega bolnika (zdravstvena, socialna sluba)

Zakaj je pomembno zgodnje zdravljenje?

Zgodnje zdravljenje upoasni potek, omilijo se vedenjske motnje, razbremenitev svojcev, odloitev premestitve v DSO, ohraniti bolnikovo dostojanstvo

Zdravila

Reverzibilni inhibitorji AcHE/BuChE

Alosterini modulator nikotinskih receptorjev (galantamin)

Zaviralec NMDA receptorjev (memantin)

Zdravljenje dela predvsem na poveanju acetilholina!

Parkinsonova bolezen z demenco (PDD)- najprej se pojavi Parkinsonova in potem demenca

Demenca z Lewjevimi telesci (DLB)- najprej se pojavi demenca in potem pojav Lewjevih telesc

2 ORIENTACIJA V PROSTORU

69-letni desnini upokojeni podjetnik, vedno zdrav, 30 minut ni nael izhoda iz OBI-ja; v zadnjih 3 mesecih vekrat ni nael avta na parkiriu; Okvara: desni parietalni reenj (ker je neverbalna okvara, ker je senzorika)

Vedenje v prostoru

Naa orientacija v prostoru je tudi na telesni prostor, prostor na dosegu roke. Oddaljeni prostor pa zahteva topografski spomin in kognitivni zemljevid.

Telesni prostor

Prostor v dosegu roke

Oddaljeni prostor (topografski spomin, kognitivni zemljevid)

Prostor v asu (anterogradno, retrogradno)

Vkljuuje tudi nae razmiljanje o prostoru!

Topografska dizorientacija: nezmonost iskanja poti od koder je oseba prila

Topografska agnozija: nezmonost identificiranja posameznih znamenitosti (tok na poti)

Topografska amnezija: nezmonost zapomnitve odnosa (poti med posameznimi tokami) med znamenitostmi

Retrogradna prostorska amnezija: izguba sposobnosti za navigacijo/orientiranje v okolju, ki je bilo poznano pred pokodbo

Anterogradna prostorska amnezija: izguba sposobnosti za orientiranje v novih okoljih (po pokodbi)

Kaj in kam pot

Kaj pot- prepoznava, ventralna pot

Kam pot- dorzalna pot

Egocentrina dezorientacija: niso sposobni relativne lokacije objekta naprem sebi, e zapre oi; uni ali bilateralna lezija posteriorne parietalne skorje

Dorzalna pot- egocentrino prostorsko vedenje (gibanje telesa proti predmetu)

Ventralna pot- alocentrino prostorsko vedenje (gibanje telesa v relativnem odnosu do predmetov, ki predstavljajo orientacijske toke-orientir)

Nesposobni odloiti o smeri: heading disorientation, prepozna okolico, kljune toke, a ni sposoben najti prave smeri, nima obutka za smer lezija v desni posteriorni skorji cingularnega girusa

Agnozija za orientacijo kljunih tok: landmark agnozia, prepozna zgradbe a ne kot orientacijske toke, lezija v medialnem delu desnega okcipitalnega renja- ligualni girus+ parahipokampalni girus

Anterogradna dezorientacija: ni se sposoben orientirati v novih prostorih, ni se sposoben nauiti nove orientacije lahko pa si zapomnijo slune in taktilne draljaje novih prostorov; lezija je v parahipokampalnem girusu desnega spodnjega ventralnega korteksa

Prostorsko uenje

spatial learning

Londonski taksisti, vsi oferji avtobusov

Nalogi: zaetna in konna toka v londonu, zapomniti si napoznano pot v tujem mestu

Veji desni posteriorni hipokampus

Tipi prostorskega vedenja: sledenje p pti, piltiranje (ni pti, orientacija po orientacijskih tkah), izraunavanje smeri iz (notranjega) azimuta in hitrosti

TEMPORALNI REENJ IN PROSTORSKO VEDENJE

Hipokampus je kor kognitivni zemljevid; prostorsko kartiranje, pokodbe (teave pri pilotiranju in izraunavanju; e so podganam uniili hipokampus, se niso ve znale vrniti v brlog

Posamezne razlike v prostorskih sposobnostih

Spolno pogojene razlike; Moki v prednosti; moki uporabljajo prostorsko kartiranje, enske pa orientacijske toke

Kaj predstavlja razliko? Genetski prispevki, hormoni; V prostorski orientaciji so moki veliko uspeneji; predvidevajo, da je to genetsko velik vpliv pa imajo tudi hormoni; najveje razlike so pri vidno-prostorskih nalogah

Ronost in prostorske sposobnosti: levoronost korelira z boljimi prostorskimi sposobnostmi? Obrazloitev= sposobnosti in spol ravno tako igrajo vlogo; pomemben je spol, izobrazba in kaj oseba dela

V hipokampusu imamo 3 vrste celic:

Lokacija teh celic pri podgani

1) Place celice (za vid, povezujejo se tudi z vohom)

Aktivne, ko smo v kakem prostoru v nekem okolju, vzdrujejo aktivnost tudi v temi; e se okolica zavrti, se celice aktivirajo v skladu z novim vzorcem- aktivnost celic se spreminja (pozicija) glede na spreminjanje smeri objekta. Do njihove aktivnosti pride zaradi odziva na doloene predmete, odziv izkljuno na 1 vizualno stvar (prenehanje odziva ko se ta stvar nakljuno premakne); lahko so aktivne le v enem okolju, aktivnost je povezana s sposobnostjo gibanja

2) Head direction celice (za orientacijo v horizontalni in vertikalni ravnini)

Pomembne pri obraanju glave (za prikaz smeri, kako smo orientirani), delujejo tako v svetlem kot v temnem prostoru, tudi ko zapremo oi, doloajo nam mesto kjer se nahajamo. So pod vplivom okoljskih dejavnikov, aktivne tudi v temi, lahko spremenijo orientacijo, glede na iztonice v okolju, stalno aktivne, najbolj povezane: povezujejo se z vidom, talamusom, cingulatnim korteksom in se konajo v hipotalamusu

3) Grid celice (mrene celice)

Aktivne v rednih asovnih presledkih, ki oznaujejo prostorska vozlia. Vozlia predstavljajo toke v celotnem okolju in tako tvorijo mreo; umerjene na razline iztonice in so lahko pod vplivom orientacijo, uporabljamo jih tudi ko se oblaimo.

Prostorska aktivnost in epizodni spomin

Orientacija v prostoru je povezana z naim epizodnim spominom. Pri okvari hipokampusa: oseba je imela razvito izrazitno anterogradno amnezijo. Ni si mogla zapomniti novih poti.

PARIETALNI IN FRONTALNI REENJ TER PROSTORSKO VEDENJE

Parietalni reenj

8 vidno-prostorskih motenj, ki so rezultat pokodbe parietalnega renja:

1) Razprena vidna pozornost

2) Nezmonost zaznavanja ve kot 1 stimulus

3) Pomanjkljiv vidni nadzor gibov (optina ataxia)

4) Nazmonost sledenja premikajoi se toki

5) Pomanjkljiva akomodacija in konvergenca

6) Nezmonost ohranjanja fiksacije

7) Nezmonost spremembe pogleda

8) Nenormalno vidno iskanje (ne morejo po prostoru tekati samo z omi)

Okvara parietalnega renja: Balintov sindrom

Oseba ni mogla prijeti predmeta, videla je samo centriran predmet, e je elela videti e kaj drugega je morala premakniti glavo.

Primer voda: oseba je morala zliti vodo iz enega kozarca v drugega. Ker oseba ni znala oceniti globine, sploh ni videla, da je zlivala vodo mimo kozarca. Prav tako ni videla gibanja vode, ampak samo posamezen del- curek na doloeni viini.

Toke Balintovega sindroma

Fiksirajo se lahko samo ne en predmet, zaradi tega lahko vidijo samo 1 stimulus

Optina ataksija: predmeta ne more prijeti, ker ne zna oceniti globine, prav tako ne more slediti gibanju

Nesposobnost akomodacije in konvergence

Ne morejo spremeniti pogleda, zato ne morejo poiskati z omi predmete po prostoru

Test

Na sliki je 16 predmetov; preiskovanec mora pokazati na predmete in priblino oceniti njihovo vrednost (cena), potem se predmeti umaknejo iz ploe, nakar mora oseba oznait kje so predmeti bili. Nato se izrauna/izmeri razdalja napake v cm do prave razdalje.

*prostorska orientacija: desni hipokampus

Risbe osebe z Balintovim sindromom so slabe, ker nimajo percepcije. Tudi pri prerisovanju so slabi, ker ne vidijo povezane slike. Slike vidijo samo po delih, odvisno na kaj se centrirajo.

Dorzalna pot: egocentrino prostorsko vedenje, gibanje telesa proti predmetu

Ventralna pot: alocentrino prostorsko vedenje, gibanje telesa v relativnem odnosu do predmetov, ki predstavljajo orietnacijske toke (orientir)

Parietalni reenj

Pokodba desne hemisfere povzroi nezmonost ocenjevanja globine; desna hemisfera parietalnega renja je vodilna, ne more doloit globine

Frontalni reenj

Odstranitev anteriornega korteksa povzroi da oseba postane slepa; hiter delovni spomin je v dorzalnem prefrontalnem korteksu, ko uniimo frontalni korteks uniimo frontalne spomine

3 JEZIK

Prihaja iz besede tongue; opisuje jezik kot kombinacijo zvokov za komunikacijo. Gre za uporabo znakov, ki jih uporabljamo po nekih pravilih. Poznamo govor in govorice, zato imamo lahko motnje govora in motnje govorice.

Primer:

K.H. bil je vicar, tekoe govoril 4 jezike (nem,ang,fra,ita); pri njem so se zaeli izraati problemi s slovnico in njegov obraz je zael postajati uden, ni ve dobro sledil mimiki. Imel je tumor v podroju Broce in motor-face area (zato ni nael besed pri govornem in pisnem izraanju); po operaciji se je pojavila afazija- ve ne razume in ne govori, kasneje je poasi pridobil nazaj zmonost izraanja v nemini in angleini, vsi ostali jeziki so ostali na zelo slabem nivoju

Komponente jezika

Fonemi- ali glasnik je najmanja glasovna enota, z njo govorci doloenega jezika razlikujejo pomen besed (slo 29 fonemov)

Morfemi- najmanja enota besede s samostojnim semantinim pomenom, sestavljeni so iz fonemov (da,ne)

Leksikon- zbirka vseh besed nekega jezika

Sintaksa- pravila slovnice

Semantika- pomen besed in stavkov

Prozodija- vokalna intonacija/melodija s katero govorimo (desna hemisfera)

Diskurz- nizanje stavkov tako, da tvorijo smiselno pripoved

Produkcija zvoka

Govor se zane v naem grlu, tam se naredi artikulacija.

Glasilke

Locirane v grlu

Zrak iz plju oscilira/niha glasilke

Stopnja osciliranja doloa viino tona

Ljudje imamo filtre za zvok (grlo, nos, jezik, ustnice); tega druge ivali nimajo, zato je naa produkcija drugana

Opice: lahko kriijo le z glasovi, ker imajo prekratko grlo, razlika je, da ljudje lahko artikuliramo, opice pa ne (filtri)

Primer: Genetska osnova za dedovanje motnje govora in jezika

Druina KE

Huda motnja govora v priblino polovici druine

Pomanjkanje na podroju zaporedja artikulacije

Gre za genetsko mutacijo gena FOXP2

Abnormalnost moganov

Izgovorajava je v levi moganski hemisferi. Tisti, ki imajo mutacijo gena FOXP2 imajo okvaro v bazalnih ganglijih in je zato njihov govor nerazumljiv (pri artikulaciji namre ne gre samo za Broco ampak tudi za motoriko, ki pa poteka preko bazalnih ganglijev in senzornega sistema), prav tako se ga ne morejo dobro nauiti. Je dominantno avtosomno (gre na vse telesne kromosome, vendar ne na spolne).

Teorije o nastanku jezika

Yeheho teorija

Sing song teorija

Jane Goodall (ugotovila, d aimajo e impanzi in gorile veliko razlinih vzklikov za komunikacijo)

Vendar e vedno ne vemo kako ne kdaj je govor nastal.

Morts Swadish: Na jezik je star nekje med 10.000 in 100.000 let; tedaj bi naj vsi govorili enak jezik

Liberman: opazoval je spremembe lobanje, gledal razlike med deli za artikulacijo

Marschack: trdil, da so se morali simboli in govor razviti skupaj, torej nekje pred 30.000-100.000 leti

Mac Neilage: artikulacija je kritinega pomena za jezik

Jezik kot geste

Govorica s kretnjami/gestami je verjetno nastala prej kot govor.

Teorija gest: socialne skupine zahtevajo komunikacijo, primitivne geste se razvijejo v jezik.

Dokazi: jezik in geste vkljuujejo podobne nevronske sisteme, primati uporabljajo geste za komunikacijo, lezija v levi hemisferi privede do motenj v znakovnem jeziku

Povezava med gestami in verbalnim komuniciranjem: naa gestikulacija gre tudi preko Broce, kar pomeni, da okvara Broce posledino vodi do izgube gestikulacije

*Za komunikacijo je leva stran; leva hemisfera je tista, ki je povezana

1) Multimodalni girus, sts girus in velik del motorike je aktiven (implicitno uenje)

Pri nauenih veja aktivnost v moganih (hotno uenje)

*tudi neverbalno= v Broci v levi strani, dominantno levo

Multimodalni jezik

Govor je ve kot samo lokalizacija, 90% govora spremljajo geste

Cocktail Party effect: mi lahko govor drugega v glasnem prostoru sliimo bolje, e vidimo e premikanje njegovih ustnic

McGurk effect: v primeru nasprotujoih si zlogov, sliimo tiste, katere vidimo na ustnicah; ko pride do podobnosti pri izgovorjavi, sliimo to kar vidimo

Dokazi za jezik kot procesi pri opicah

Washoe- nauil se je ASL(ameriki znakovni jezik) za objekte in dejavnosti; posebnosti so odsotnost ustvarjalnosti in da ni dokazov slovnine konstrukcije

Sarah- nauila se je brati in pisati s kosi plastike, ki so predstavljali razline besede

Lana- nauila se je komunicirati s tiskovnico, Yerkish (jezik)

Kanzi- bil prisoten, medtem ko se je njegova mama uila Yerkish, nauil se je ve Yerkish in angleine kot mama

Teorija jezika (govor z nevrolokega vidika)

4 sposobnosti za jezik

Kategorizacija

Oznaevanje/ label

Vedenje/ obnaanje

Mimika/oponaanje

Kategorizacija: kategorizacija da nekaterim lastnostim poseben koncept (rastlinska kategorija, ivalska kategorija); omogoa laje razumevanje in pridobivanje podatkov

Oznaevanje: dodatek besedam z razlinimi koncepti, koncepti povezujejo besede, besede lahko povzroijo, da mogani povezujejo koncepte

Vedenje: leva hemisfera pomaga pri vokalizaciji in gibih rok, ki se uporabljajo pri jeziku

Mimika/oponaanje: dojenki raje posluajo govor, lahko proizvajajo zvoke, ki se uporabljajo v vseh jezikih; zrcalni nevroni v frontalnem korteksu pomagajo otroku oponaati zvoke, ki jih slii

Mi moramo kategorizirat, ne samo zato, da lahko nekaj spoznamo ampak e zaradi nadaljne uporabe- laji priklic v spomin. Potem moramo dati kategoriji /vsebini oznako. Potem je z nainom naega govora povezano e obnaanje, vse je v levi hemisferi. Zelo lahko tudi oponaamo otrok se tako implicitno naui jezika.

Alex (papiga)- imel sposobnost kategorizacije,

oznaevanja, zaporedja in mimike.

Lokalizacija govora

Najprej so menili, da imamo povezane giruse. 5 renjev, ki se potem delijo e naprej. Dokaz, da so mogani razdeljeni-Broca napovedal, kje bo okvara pacienta, ki je umrl in imel prav.

Brodman je razdelal mogane na dele:

Pomembna za govor je Broca area

Od motorinih pomembna 9area

3,2,1,4 in prepoznava 20,21

elni reenj je za produkcijo govora

Notri je tudi insula

Klasina teorija govora (govorne regije)

Prepoznava, produkcija govora- ne samo, da mi najdemo besedo ampak je pomembna tudi artikulacija, torej je pri govoru pomembna tudi motorika

e je zadeva govorna (razumevanje):

Najprej moramo besedo sliati (area 41) A1-Heschl' gyrus

Da besedo prepoznamo (Wernickova area)

Beseda je sliana in razumljena

e vidimo besedo (branje):

Area 17 (primarna vidna skorja)

Area 18,19 (sekundarna vidna skorja)

Angularni girus (area 39)

Wernickova area

Te dve poti sta loeni vendar se dotikata v Wernickovi arei.

e elimo mi kaj povedati (govor):

Wernickova area

Broca area (semantini del Broce pove kakna je beseda in potem jo tvorimo)

Facial area in motorini korteks

Moganski/ lobanjski ivci

Govor

Povezava BRANJE-POSLUANJE

Lokalizacija govora

tudija lezij pri ljudeh.

Wernicke-Geschwind model

Zvoki besed so poslani v primarno sluno skorjo

Pomen besede je reprezentiran v Wernicke arei

Pomen besede je poslan v Broca areo preko articulate fasciculusa

Broca area poilja navodila za govorno artikulacijo v motorino skorjo

Za branje, poljejo vidne aree informacije angularnemu girusu in Wernickovi ali Broca arei

Govorne regije (cone) lociranje s pomojo elektrine stimulacije

Wilder Penfield- lociral govorne cone med operacijami (elektrini stimulusi)

Uinki kortikalne stimulacije:

Popolnoma brez govora

Oklevanje pri govoru

Motnje v govoru in ponavljanje

Zmeda v tevilkah

Napana poimenovanje in perseveracija

e so draili na motorinem delu je lovek zael jecljati ali pa govoriti bolj poasi. Za govor so pomembne tudi motorina in senzorina skorja. Ugotovili so, da so med nami velike individualne razlike, najbolj se razlikujemo v skorji.

Govorne regije (cone) locirane s pomojo TMS

( transkranialna magnetna stimulacija)

TMS se lahko uporablja za:

Poseganje v govor

Primarni nevroni za posebne vrste vedenja (izboljanje ivnega delovanja)

Ocenitev moganskih povezav med regijami za govor

Zemljevid regij za govor v moganih

Pregledovanje nevronskih sprememb, ki se pojavljajo po pokodbi

Ugotovili so, da lahko s TMS naredimo veliko sprememb. Lahko motimo govor in celo izboljamo doloeno funkcijo. Ni samo za zmanjevanje aktivnosti ampak tudi za poveanje aktivnosti.

Broca area ni enotna! Zgrajena je iz 2 delov. Prednji del je semantini , e ga draimo zane lovek zamenjevati podobne besede. Zadnji del je fonoloki, e ga draimo pride do teav v izgovorjavi.

Govorne regije (cone) locirane s slikanjem

Binder in kolegi- govorne cone so razdeljene po celotnih moganih

Peterson in kolegi:

Procesiranje besed v vizualne in slune modalitete je neodvisno

Dvostransko (bilateralna) aktivacija motorinih podroij, medtem ko govorimo

izvajanje glagola aktivira levi inferiorni frontalni reenj, posteriorni temporalni korteks, anteriorni cingulatni korteks in male mogane

Wagner in sodelavci- kadar pridobivamo pomembne informacije, pride do aktivacije v levem inferofrontalnem korteksu

Martin in sodelavci- aktivacije premotorine skorje, kadar poimenujemo orodje

Damasio- aktivacija v spodnjem temporalnem renju kadar poimenujemo osebe, orodje i n ivali. Imamo razlina mesta za poimenovanje ljudi, ivali in orodja.

(govor II, slide 15 slika!)

Salmelin in Kujala- mogani so organizirani v nevronske mree za razline vidike jezika; te mree so razline glede na to kaj delamo

(govor II, slide 17 slika!)

4 MOTNJE GOVORA

Aleksija brez agrafije- e pie ne more pa brati

Afazija- motnja v govoru, pisanju (agrafija) ali branju (aleksija)

Ne vkljuuje motenj, ki so rezultat:

Izguba senzornega inputa

Motorina paraliza ali inkordinacija

lovek ne mora nekaj povedat ali razumet! Teste delamo v mirni sobi (za preverjanje sluha); mono je namre, da oseba slabo slii in to e ne pomeni da ima afazijo.

Simptomi motenj govora

Slabo razumevanje

Slabo sluno razumevanje

Slabo vizualno razumevanje

Motnje v produkciji

Slaba artikulacija

Anomia (ne najde besed)

Parafazija (nenamerne besede ali fraze)

Izguba slovnice in sintakse

Nezmonost ponovitve slianega (okvara v fasciculus arkulatus)

Slaba verbalna gladkost

Agrafija (nezmonost pisanja)

Aprozija (izguba tona v glasu; melodija govora v desni hemisferi)

Dizartrija (notranji govor je popolnoma ohranjen, vendar je motena artikulacija)

Anartrija ( moteno je vse!)

3 kategorije afazije

1) Tekoa afazija- lovek tekoe govori, vendar ne razume (niti sebe); Wernicke, receptivna ali senzorna

2) Netekoa afazija- lovek razume, vendar ne more govoriti; Broca, motorina ali ekspresivna

3) ista afazija- aleksija brez agrafije (ne more brati, lahko pa pie), agrafija (ne more pisati), word deafness (slabo razumevanje in ponavljanje); prevodno

Kaj je nevrolingvistika?

Je smer jezikoslovja, ki preuuje vplive razlinih sprememb ali okvar moganskih centrov na govor in oblikovanje besed.

Kaj je nevrolingvistino programiranje (NLP)?

So komunikacijski modeli, ki opisujejo kako deluje lovek. NLP je celovit model komunikacije, ki je sestavljen iz sistema metod in tehnik, s katerimi lahko predrugaimo svoje miljenje, vedenje,...

Kaj si neologizmi?

Na novo nastale besede; ker ni kontrole pride do novih besed.

Nevroloka delitev afazij

1) Broca (motorina, ekspresivna)- izgovarja udne besede, ne more se kontrolirati

2) Wernicke (senzorna, receptivna)- ne more ni povedati, lahko pa razume

3) Prevodna- lovek nekaj razume, malo govori, ne more ponavljati

Popravljena delitev

Transkortikalna motorina (od spredaj, Broca)

Transkortikalna senzorina (od zadaj, Wernicke)

*Lonica po sredini moganov

FLUENTNE AFAZIJE

Oslabitev v sprejemanju jezika. Fluentne afazije so vse kar je od sredine nazaj (receptivno, senzorno)!

Wernickova encefalopatija (Wernickova afazija, senzorna afazija)- klasifikacija posameznih fonemov ni pravilna, ne znajo jih pravilno ocenit in izgovarjat (besedna solata)

Ne more sestaviti niti grafemov, zato ne more niti pisat

Ne more klasificirat, govori tekoe, vendar ga ne razumemo

Transkortikalna afazija ali izolacijski sindrom

Wernicke, Broca izolirani od skorje. Korteks ni prizadet zato lahko ponavljajo, lahko razumejo in poimenujejo objekte. Ne morejo govoriti spontano.

e gre za senzorno: okvara tistih mest, kjer je asociacija iz drugih delov

e gre za transkortikalno motorino: pa pride do teav pri izgovorjavi

Prevodna afazija (kondukcijska)

Lahko spontano govorijo, doumevajo, razumejo. Ne morejo ponavljati.

Anomija

Lahko govorijo, razumejo in ponavljajo. Lahko uporabijo pravilen glagol, ki izhaja iz samostalnika, ne bodo pa mogli poimenovati objektov.

Primer: sidro NE VEJO, zasidranje VEJO!

Pokodba je temporalno zgoraj.

NEFLUENTNE AFAZIJE

Nefluentne afazije so od sredine naprej (nefluentno=motorino)!

Broca afazija ali ekspresivna afazija- razumejo vendar ne morejo govoriti.

Transkortikalna motorina afazija- dobro ponavljanje, slab spontan govor.

Globalna afazija- ne razume, ne govori.

ISTE AFAZIJE

Aleksija- nezmonost branja

Agrafija- nezmonost pisanja

Word deafness- ne slii besed in jih ne more ponoviti

Lahko so tudi selektivne motnje. Ne zmorejo brati, lahko pa piejo: okvara je od zadaj, ker je tam Wernicke + v zadnji komisuri in 17.,19. arei (vizualno, senzorika).

SLIKA!!!

Lokalizacija lezije pri afaziji

Zakaj je preuevanje jezika kompleksno?

1) K jeziku prispevajo razirjena podroja moganov

2) Veina tudij bolnikov z jezikovnimi motnjami je imela pokodbe MCA

(Kortikalne okvare)*MCA-okvara srednje moganske arterije (zaradi kapi); sprednji del prehranjuje Broco, zadnji pa Wernicke. V podroju te arterije so tudi bazalni gangliji in inzula. Na podlagi tega ugotavljamo, da nezmonost, nespretnost v govoru ni samo posledica okvare v Broci ampak tudi okvara insule.

Okvara insule- nezmonost izgovorjave

Okvara bazalnih ganglijev- motnja govora

Okvara v temporalnom delu- lovek prebere, ampak ne razume prebranega (delovni spomin), tudi pri razumevanju govora so teave

3) Govorni primanjkljaji po moganski kapi so najprej hudi, ampak se s asoma ublaijo

4) Afazije imajo zelo veliko simptomov in veliko je vzrokov

Kortikalne komponente jezika

Donkers in kolegi

Apraksija govora (pokodba insule)

Primanjkljaji v razumevanju stavka (pokodba superiornega temporalnega girusa)

Ponavljanje govora (pokodba arcuatnega fasciculusa-povezave med Wernicke in Broco)

Delovni spomin in artikulacij (pokodba Broca aree)

Slabo razumevanje govora (pokodba medialnega temporalnega renja)

Bazalni gangliji- pomembni za artikulacijo govora

Talamus- vpliva na govor z artikulacijo korteksa, pokodba je povezana z motnjami govora in jezika; povezave s skorjo, e te prekinemo prizadanemo relejno jedro

Prispevek desne hemisfere k govoru

Dobro zvono razumevanje.

Hemisferektomija:

Odstranitev hemisfere

e je leva hemisfera odstranjena zgoraj, lahko desna hemisfera pridobi govor, prevzame to funkcijo

Odstranitev desne hemisfere proizvede subtilne spremembe v jeziku

Brez leve hemisfere: dobro govorno razumevanje, vendar ne more govoriti in pisati

Nepopolna okvara leve hemisfere: gramatska napaka

L- melodija, zven

D- sintaksa (zaporedje besed)

Amuzija- oseba ne more dojemati glasbe, eprav povsem dobro slii

Ocenjevanje okvar

Test

1) Preverjanje ali je res afazija; lovek je lahko gluh, lahko da ima izpah eljusti

2) e slii in e vidi preverimo razumevanje

3) Kakni so odgovori (tekoe, bogat besedni zaklad,...)

4) Kako vodi pogovor (hitro, poasi, zadrano)

ele ko vse to preverimo naredimo teste.

Razvojne govorne/jezikovne motnje

Pridobljena disleksija- oslabitev branja po moganski pokodbi

Razvojna disleksija (prirojena)- ne zmorejo s enauiti brati, nimajo urejene vidne poti, zato vidijo drugae

Pridobljene disleksije:

Pozornostna disleksija- imajo teave pri poimenovanju rk, e je prisotnih ve kot ena. Teave z branjem, e je prisotna ve kot ena beseda. Primer: oseba vidi rko e in jo zna poimenovati, ko pa je ta rka v besedi pes pa srednje rke ne zmore predstaviti.

Zanemarjanje- napano preberejo prvo ali drugo polovico besede; od dolge besede vidjo samo del besede, ne zmorejo videti cele besede ali povezat ve delov v eno besedo

Letter by letter branje- potiho si rkujejo ko berejo in ele nato izgovorijo prebrano besedo

Globoka disleksija- semantine napake, na papirju pie vrana oseba prebrala pti, teave pri pisanju, oslabljen kratkoroni verbalni spomin

Fonoloka disleksija- nezmonost prebrati nepomenske besede (npr.klant)

Povrhna disleksija- piejo tako kot sliijo, imajo teave z neznailnimi besedami, pogosto zamenjujejo podobno zvenee besede (roa-koa)

Model iz besed-na pisavo

Leksinografski model: vidimo besedo-prepoznava-izgovorjava

Neleksinografski model: sestavimo besedo- prepoznava- izgovorjava

5 NEVROLOGIJA USTEV

Primer: ageneza elnih renjev

J.P., moki, zapleti pri porodu, normalno shodil in zael govoriti, IQ 105, hiperaktiven, problematien v oli, uhaja od doma-delinkventen, pri 19 letih prvi pri psihiatru, desni frontalni reenj ni razvit, levi le 50%, ostaja hiperaktiven, problematien v slubi, brez druine, brez prijateljev

*Frontalni reenj- odgovoren za kognicijo

Narava emocij

ustva so stareja od razuma. ustva prispevajo k loginem razmiljanju.

Nezavedne motnje (Unconscious intergerence)

Procesi zunaj zavedanja

Uporabljajo nevropsihologi za sklicevanje na nezavedne procese v moganih

Emocije so stareje od razuma. Imajo pomembno vlogo pri loginem odloanju-veinoma se odloimo za tisto, kar imamo raje. ustva se neprestano vpletajo v razum, vasih na zavedni ravni, vasih pa ne.

Trojnost moganov

Od znotraj navzven (slika)

1) Plazilci (reptilian)

2) Limbini sistem (paleomammalian)

3) Neo-korteks (neomammalian)

Plazilci,dvoivke: e razvoj ustev

Skorja je na koncu:miselnost, logika

Emocije

Paul Ekman

6 bazinih ustev: jeza, strah, gnus, srea/veselje, alost, preseneenje (vse te so tudi univerzalno prepoznane)

*sram ima e socialni komponento

Kaj je ustvo?

Afekt

Na subjektivno obutek nekega draljaja

Ga obutimo, vendar ni zavesten (afekta se zavestno ne moremo spomniti)

Emocije so lahko zavestne ali nezavedne

ustva so psihofizioloki odziv

Karakteristien izraz obraza

Odziv avtonomnega ivevja

Karakteristien subjektiven obutek v dui

Odzivi na ustva

1) Fizioloki (avtonomno ivevje)

2) Motorini: mimika obraza, geste, dra, glas

3) Subjektiven obutek

4) Nezavedno vedenje/intuicija

Vse vpliva na kognitivne funkcije.

Zgodovinski pregled

Darwin je prvi, ki je zael pisati iz biolokega vidika, sicer v negativnem smislu. Cannon je delal raziskave na ivalih. e so loili psu skorjo od encefalona, je pes na vsak draljaj odreagiral agresivno. Kasneje so ugotovili, d aje korteks tisti, ki inhibira naa ustva. Papez- limbini korteks; rekel, da imamo reenj, ki ni tako anatomsko doloen po kosteh kot drugi- limbini reenj. Te strukture v limbinem sistemu so pod nadzorom hipotalamusa, ki je odgovoren za avtonomno ivevje. Idejo o nezavednih ustvih je predstavil Freud.

Kluver-Bucy sindrom

Rezultat bilateralne (dvostranske) odstranitve amigdale in inferiornega temporalnega korteksa

Posledice so:

Izguba strahu

Nepremiljeno ravnanje s hrano (neselektiven apetit)

Autoerotina, homoseksualna in heteroseksualna dejavnost

Hiperseksualnost

Predmete je pregledoval preko ust (vse tlaijo v usta)

Vizualna agnozija

Reagirajo na vsak vidni draljaj

e so opicam odstranili del limbinega sistema in prefrontalni korteks: opica ne reagira ve na kao, ne pokae nobenega strahu, ki je najpomembneji za nae preivetje. Pore vse kar vidi in vse pregleduje preko ust.

Bil je hiperseksualen. Ni prepoznal stvari, e jo je videl- temporalni reenj (kaj pot)

Pri ljudeh je to zelo redko. Tak lovek ima motnje spomina in deluje kot bi bil brez ustev. Ima udne kretnje- perseveracija kretenj, hiperbolija (prenajedanje). Okvara je zelo redka zato, ker mora priti do obojestranske okvare omigdale in temporalnega renja.

Frontalne lezije pri opicah

e so opicam loili frontalni reenj od odstlih so postale povsem nemirne in izgubile socialni poloaj v tropu, ker ni bilo ve zanimanja za stvari. Zael se je zanimati za mladie in samce (ne ve samice). Prili so na idejo, da bi to naredili tudi na ljudeh, ki so teavni v drubi. To je lo v epidemijo vse do 60.let-ivahni ljudje so postali mirni in niso imeli otrok.

Vedenjske spremembe

Zmanjanje socialne interakcije (umik iz socialnega okolja)

Izguba socialne dominance/poloaja

Neprimerne socialne interakcije

Spremenjene socialne preference

Zmanjanje vpliva

Zmanjana vokalizacija (manj glasne)

Reducirana intenziteta ustev

Psihokirurgija

Egaz Moniz- uporabil frontalno lobotomijo za zdravljenje vedenjskih problemov

Frontalna lobotomija: resni uinki na socialno in ustveno vedenje

Limbini korteks

Na medialni strani moganov in del orbitofrontalnega renja (ustveni reenj), amigdala, parahipokampus, corpus calosum, cingulatni girus, talamus, hipotalamus

Produkcija ustvenega vedenja

e gledamo obraz se nezavedno osredotoimo na levo polovico obraza. Ta nam je bolj pomembna. Morda je desna hemisfera specializirana za izraanje in interpretiranje neverbalnega vedenja.

Percepcija ustreznih draljajev

*desna hemisfera- dominantna za neverbalno komunikacijo

Vid

Levo vidno polje je superiorno za prepoznavanje ustev na obrazu. Ljudje so gledali film samo z eno polovico moganov. Film je bil bolj grozen, e so ga gledali z desno polovico. e so film gledalo samo z levo, ni bil nikoli ocenjen kot grozljiv. e pa je bil predstavljen obema polovicama je bil rang straha enak kot pri desni. Filmi so ocenjeni kot bolj neprijetni in povzroijo vejo aktivacijo strahu, kadar so predstavljeni samo desni hemisferi.

Sluh

Levo uho je superiorno za prepoznavanje ustvenega tona v glasu. e epetamo v levo uho je to bolj dojemljivo za emocije. Desno uho je bolj dojemljivo za vsebino.

Osebnostne razlike in moganska struktura

Canli in kolegi

Pri ekstravertnih je veja aktivnost pri cingulatnem girusu ob pozitivnih draljajih

Veje aktiviranje amigdale in cingulatnega girusa ob emocionalnem konfliktu pri posameznikih z visokim nevroticizmom

Procesiranje ustvenega draljaja

Multipli nevronski sistemi za ustvene draljaje. Senzorni sistemi za posebne vrste vedenja so lahko loeni.

Primer: voh pri mokih

Flehmen- vedenje preizvedeno s strani make, ko zavoha vonj druge make

Moganska vezja za ustva

Limbini sistem

Amigdala in prefrontalni korteks sta e posebaj pomembna za ustva

Amigdala: vhod iz vseh utnih8senzornih) sistemov, multimodalne celice, obutljiva na nevarne in ogroujoe draljaje

Amigdala in prefrontalni korteks poiljata v talamus mamilarna telesca in potem v sprednji del cingulatnega girusa in potem gre nazaj preko parahipokampusa v amigdalo= to je krog ki je nezaveden!

Pri travmi: e imamo izkunjo, e se zavemo, potem mora priti iz cingulatnega girusa v neokorteks. Po katerikoli poti prihaja-vidno,sluno-se vkljui v ta krog, ki potuje v smeri urinega kazalca.

Entorinalni korteks- kljub temu, da mi to obutimo na fizioloki ravni, gre iz amigdale v hipotalamus in nastane vedenje.

*Frontalna lezija-je pogosteja (prometne nesree)

Premorbidni ustveni procesi

Razlike v vedenju pred mogansko pokodbo vodijo do razlinega vedenja po pokodbi. Efekt lezij je bolj dosleden pri spominu in govoru, kakor pri ustvih. Vano je kakni smo mi premorbidno (pred boleznijo). e je nekdo nagnjen k depresiji e prej, mu lezija elnih renjev le poglobi depresijo (apatija).

Nevropsiholoke teorije ustev

Somatic marker hipoteza- ko smo sooeni z draljajem biolokega poena se telo in mogani spremenijo. Redukcija pri telesnih reakcijah vodi do redukcije intenzivnosti ustev. ustva so bistvenega pomena za preivetje. potrebna so za razumne odloitve.

Kognitivno ustvene interakcije- ustva poveajo monost preivetja in so povezana s kognicijo. Uporablja strah kot modelni sistem. Vezja v amigdali so v interakciji s skorjo in vplivajo na ustveno vedenje.

Snapshot: Moganska aktivnost pri socialni kogniciji

Camile in kolegi- preuevali obutek obalovanja pri normalnih pacientih in pacientih z orbitofrontalno lezijo (pacienti z orbitofrontalno lezijo niso pokazali nobenega obalovanja)

Coricelli in kolegi- izkunja in priakovanje obalovanja je bilo povezano z aktivacijo v orbitofrontalnem korteksu in amigdali (pomeni, da za obutek obalovanja je potrebna aktivacija v orbitofrontalnem korteksu in amigdali).

Kognitivna asimetrija in ustva

Desna hemisfera se bolj ukvarja z avtomatinimi komponentami ustev (ustvarja obutke)

Leva hemisfera igra pomembno vlogo pri kognitivnem nadzoru ustev (razlaga/interpretira ustva)

Asimetrija v ustvenem procesiranju

Produkcija ustvenega vedenja

Lezija leve hemisfere privede do flat mood (brez ustev/apatija)

Anteriorna lezija zmanja obrazno mimiko

Leva frontalna lezija zmanja govorenje/komuniciranje

Aprosija se pojavi po leziji desne hemisfere; je nevroloko stanje za katerega je znailna nezmonost osebe, da bi si pravilno interpretirala ustva ali jih sporoala.

Interpretacija ustvenega vedenja

Lezija desne hemisfere proizvede primankljaje pri interpretaciji in presoji ustev

Lezija desnega frontalnega renja privede do primanjkljajev pri rezumevanju in uporabi humorja

Lezija desnega frontalnega in temporalnega renja privede do oslabitve izraanja na obrazu

Osebnost temporalnega renja

Po pojavu lezije temporalnega renja se pojavi prepoznavni sklop osebnostnih potez:

Pacienti desnega temporalnega renja= obsesivni

Pacienti levega temporalnega renja= osebna usoda

Socialno kognitivna nevroznanost

Razumevnja dejanj drugih

Bioloko gibanje (celice STS) sodelujejo pri razumevanju

Zrcalni nevroni (premotorini korteks)

*STS- superiorni temporalni sulkus

Razumevanje misli drugih

Teorija uma- sposobnost pripisati mentalno stanje sebi in drugim, sposobnost razumevanja vedenja drugih na osnovi mentalnega stanja

Aktivnost nevronskih ( frontalni reenj, amigdala, STS korteks) regij med socialnimi sodbami

Kognicija sebe in drugih

Generacija jaza

Desno frontotemporalno omreje- prepoznavanje lastnega obraza

Kortikalno midline omreje- spremljanje psiholokega stanja drugih in sebe

Kognitivni nadzor emocij

Kognitivni procesi lahko spremenijo ustvene odzive. Primer: priakovanje boleine in percepcija boleine. Aktivacija prefrontalnega in cingulatnega korteksa med ponovnim ocenjevanjem/presojanjem in lastnim ustvovanjem

RAZLINI SISTEMI EMOCIJ

Emocije so stareje od kognicije.

Prefrontalna skorja- talamus- hipotalamus- hipokampus-amigdala

Funkcionalna definicija emocionalnih sistemov

1) Emocionalne poti so genetsko (evolucijsko) predeterminirane, da odgovorijo na brezpogojni draljaj

2) Direkten vpliv na motoriko in avtonomno ivevje

3) Modelirajo senzorni sistem

4) Pozitivna povratna zveza

5) Kognitivna kontrola

6) Emocije povratno vplivajo na odloitve

7) Poti omogoajo subjektivno doivljanje ustev

Emocionalni sistemi

Jack Pankseep,1998

Osnovni:

Seeking- pozitivno raziskovanje okolice

Fear- dogovor na boleino, gronjo

Rage- obrambno ob frustraciji, fizini gronji

Panic- loitev mladia od starev

Nadgradnja:

Lust- koordinira reproduktivno (spolno) aktivnost

Care- skrb za mladie, odgovor na panic

Play- nevralni obutek elje po igri, veselju

Fear

Odgovor na brezpogojne in pogojne (Pavlov) draljaje. Izvor: voh, notranji organi (avtonomno, zavestno), senzorne informacije preko sennega renja

Emocije-kognicija:

Vpliv na implicitni spomin

Obrnjena U-krivulja modulacije eksplicitnega spomina

Vpliv na pozornost in percepcijo

Vpliv na socialno ravnanje

Inhibicija in regulacija ustev (orbitofrontalna skorja)

Seeking

Primarna nadgradna pot pri sesalcih

Mezolimbina: VTG v ponsu-nucl.accumbens

Mezokortikalna: VTG- orbitofrontalna skorja

Seeking in droge

Hrana, opiati

Manja aktivnost inhibitornih internevronov dopaminerginega sistema v VTA

Veja aktivnost dopaminerginih nevronov v VTA

Kokain

Manji ponovni prevzem dopamina v nucleus accumbens

Amfetamin

Ve dopamina v nucleus accumbens

Nikotin(kajenje)

Kadilci imajo pomembno veji odziv na s kajenjem povezane slike v nucleus accumbens

6 MOTNJE RAZPOLOENJA: DEPRESIJA, ANKSIOZNE MOTNJE

Krasni novi svet (Aldons Huxley), soma (tableta, ki so jo dajali delavskemu razredu leta 1932; tableta za dobro razpoloenje, depresija je bila v tistem reimu prepovedana), splonega depresivnega vedenja je vedno ve!

V limbinem korteksu lahko imamo predstave, ki so v hipokampusu in parahipokampus, vse spodbudi e amigdala, dokler ne pride do korteksa.

Psihoze- so organske, nekaj je narobe z mogani

Nevroze- nekaj je narobe v razvoju

Distimija- razpoloenje se izrazito menjava med depresijo in manijo

Shizofrenije je v svetu le malo (1,1%)

Motnje razpoloenja

Klinina depresija (globoka/velika depresija)- dalji obutki manjvrednosti in krivde, vedenjska upoasnitev, motnje hranjenja in spanja. Od depresivnega vedenja se razlikuje v tem, da ima globoke somatske znake. Tea niha, teave s spanjem. Znailen obutek krivde, kar pa ni znailno za depresivno razpoloenje. lovek ni nagnjen ka samomoru-postane ele kasneje, ko pride do pomanjkanja energije zaradi zdralvjenja.

Manija- pretirana evforija, hiperaktivnost; e pride do pretirane manije, jih je potrebno hospitalizirati, ker so nevarni sebi in drugim.

Bipolarna motnja- menjavajo se periode manije in depresije

Nevrokemini vidiki depresije

Zmanjanje monoaminov.

BDNF

Reguliran iz strani stresa

Lahko vpliva na delovanje sinaps monoaminov

Hipotalamus- nadledvina leza sistem (HPA-axis)

Preve izloanja kortizola (kronini stres)

Vpliv razirjen na delovanje moganov

Uniuje granularne celice v hipokampusu

e imajo ljudje visok pritisk, hitreje umrejo, ker je veja verjetnost kapi. Visok pritisk so zato zdravili z resapinom. Ugotovili so, da je veina ljudi nato postala depresivnih. Torej je prilo do pomanjkanja serotonina, kateholamina in dopamina. Potem pa pride so Prozakove ere (ogromna uporaba zdravila Prozak). Mono je bilo, da so se potem monoamini e normalizirali, vendar, e ni bilo uinka pri ljudeh. Torej se mora v moganih nekaj strukturirati. Biti mora nevrofaktor (BDNF), ki ga oitno primanjkuje pri ljudeh z depresijo. Torej ga zdravila poveajo in se vzpostavi ravnovesje.

BDNF- vzpodbuja rast nevronov in poti v moganih, da se vse vzpostavi, uniuje kortizol (stresni hormon, ki uniuje celice v hipokampusu in deluje na veji del moganov).

Noradrenalinska pot

Izhajajo iz moganskega debla in delujejo na limbini korteks, prefrontalni korteks in male mogane.

Kortizol

Sproa se iz nadledvine leze zaradi stresa, ki deluje na hipokampus. Hipokampus potem zane sproat kortikotropin (CRH), ki deluje na sprednji del hipofize. Hipofiza zane sproat ACTH, ki deluje na nadledvino lezo. Ta zane sproat kortizol, ki deluje na hipofizo, da se zmanja izloanje ACTH (acetilholina).

V depresiji je motena vez med kortizolom in izloanjem ACTH. Zato se kortizol izloa e naprej (neadekvatno) in povzroa okvare. To vez blokira pomanjkanje serotonina in noradrenalina.

Zato se izvede kemini test (dexametazonski test), dano zdravilo 1mg Dexametazona=25mg kortizola. Po vbrizganju se opazuje ali se je nivo kortizola zmanjal. e se je, potem negativna povratna zveza deluje. e se nivo kortizola ne zmanja =depresija!

Hipokampus

Celoten problem je skrit v hipokampusu in v granularnih celicah, ki jih unii kortizol. Delovanje SSRI (Fluoxentine(prozak)- ustvari nevrogenezo, ker je SSRI; stimulira BDNF in nevrogenezo v hipokampusu)

Zakaj ljudje z okvaro hipokampusa nimajo depresije? Ker pri depresiji deluje vse skupaj, e limbini sistem.

Pretok krvi in presnovne motnje pri depresiji

Zmanjana aktivnost v dorzolateralnih in prefrontalnih regijah (zmanjanje pozornosti in spomina). Poveana aktivnost v orbitalnih regijah(zaviranje aktivnosti amigdale, prekinjanje trajnih negativnih misli), amigdala (lahko povea HPA aktivnost), medialnem talamusu.

Pri loveku z depresijo je bila bistveno zniana aktivnost/presnova. Predvsem v dorzolateralnem prefrontalnem korteksu in zelo v orbitofrontalnem korteksu (za moralo). Poveana aktivnost pa je v amigdali, ki poveuje HPA os in vpliva na medialni talamus ter blokira zunanje draljaje.

*Avtoimuna bolezen- vedno pogosteja pri enskah, protitelesa napadajo zdrave celice

Spalni cikel

Lahko se spremeni zaradi znianih ravni serotonina, zato SSRI izboljajo kvaliteto spanja (spremenijo cikel).

Thyroid hormon

Hormon itnice. Zmanjanje proizvodnje tega hormona lahko vpliva na razpoloenje. zmanja produkcijo naih ustev, zato imajo ljudje z okvaro itnice malo izraanja ustev-nimajo energije.

Nevroloki vidik bipolarne motnje

Zmanjanje sive substance v temporalnem renju in malih moganih. Zmanjanje korelira s tevilom epizod. Veinoma epizode razpoloenja korelirajo z nevrodegeneracijo.

Model preobutljivosti(sensitation model)- bipolarni bolniki so obutljivi na stres in droge, epizode razpoloenja spreminjajo mogane, zelo verjetno gre za genetsko preobutljivost na kortizol ali pa na os.

Genetsko predispozirani posamezniki lahko bolj obutljivi

Obstaja povezava med psihomotorinimi poivili (stimulanti) in manio

Za bipolarne bolnike obstaja veliko tveganje za zlorabo drog na katere so e posebej obutljivi

Genetsko so nekateri ljudje bolj nagnjeni k bipolarni motnji, zaradi obutljivosti. Obstaja tudi povezava med drogami in sproanjem manije. Droge namre sproijo manijo. Ljudje, ki so nagnjeni k bipolarni motnji so izrazito nagnjeni k uivanju drog.

Snapshot: Kortikalni metabolizem in anatomske abnormalnosti

Drevets in sodelavci- PET slike unipolarnih in bipolarnih pacientov, 12% zmanjanje pretoka krvi v subgenual arei, bipolarni pacienti kaejo na poveanje pretola krvi v manini fazi. MRI slike: zmanjanje volumna sive substance v levi subgenualni arei.

Ljudje z bipolarno motnjo v fazi depresije imajo v cingulatnem girusu izrazito nizko aktivnost. V fazi manije-hiperaktivnost v cingulatnem girusu. Ali je nevroloka okvara ali pa je problem v okvari presnove. Ve epizod kot je, huja je nevrodegeneracija nevronov sive substance.

Vitamini, minerali in poutje

Kaplan in kolegi; simptomi razpoloenja so lahko povezani z:

1) Prirojene napake v presnovi

2) Spremembe v ekspresiji(izraanju)genov

3) Apigenetske spremembe v genih

4) Dolgoroni uinki nepravilnosti pri prehranjevanju

Ali lahko s hrano vplivamo na razpoloenje? Da, serotonin-okolada. e bolj je to izrazito pri ljudeh, ki imajo drugane gene ali pa epigenetske spremembe v genih.

*epigenetske- gen ostane enak DNK, je enak vendar je spremenjen uinek gena

Dolgotrajno pomanjkanje hrane, predvsem beljakovin, izrazito vpliva na razpoloenje. Zelo pomemben je tudi vitamin B12.

Koeficient samomora v sloveniji

460 uspelih samomorov v Slovenji na leto. Vojne izrazito zmanjajo stopnjo samomorov, vendar zelo poveajo stopnjo umorov.

Anksioznost

V primerjavi z depresijo je bistvena razlika v tem, da je pri anksioznosti aktivirano avtonomno ivevje.

Anksiozne motnje

Panine atake (hiperventilacija, motnje vida, mravljinci, kri, misel na konec)

Generalizirana anksiozna motnja (ni doloenih objektov- pajkov, igel- ampak gre za skrb za prihodnost

Agorafobija (strah pred mnoico)

Post travmatska stresna motnja

Socialna fobija

Specifine fobije (npr.pred mikrobi)

Betabloker- zdravila, ki blokirajo adrenalin in noradrenalin; zniajo srni utrip

Anksiolitiki- zdravila za zmanjanje strahu

Razlika med depresijo in anksiozno motnjo je, da misel na iglo ne bo poveala koliine stimulacij s parietalnega renja pri depresiji, pri anksiozni motnji pa bo. Pri anksioznih motnjah je poveano delovanje amigdale in hipokampusa, vse naj bi izhajalo iz zgodnjega otrotva. Vasih pri anksioznih motnjah pomaga le kognitivno-vedenjska terapija.

7 MOTNJE ZAVESTI

Zavest (kadar se lovek zaveda sebe in okolice). Zavest razdelimo na budnost in njeno vsebino:

Budnost (ascendentne aktivacije retikularne formacije v centralnem delu moganskega debla)

Vrebina zavesti(funkcija integrativnih mehanizmov moganske skorje; da se mi zavedamo pa more bit vkljuen korteks)

Vloga posameznih delov moganov

Cerebralni korteks (moganska skorja; prejema input iz talamusa, zavest slabo lokalizirana v skorji)

Talamus (prejema input iz senzornih poti/retikularne formacije, obsega intralaminalno vzdolno os in retikularno jedro-monospecifino talamino jedro)

Retikularna formacija (sprejema input iz senzornih poti, obsega difuzno kopienje celic v osrednjem moganskem deblu)

Senzorne poti (viri inputa vkljuujejo tevilne senzorne trakte, senzorne kranialne ivce, male mogane in povratne informacije iz moganske skorje)

Vse kar prihaja iz malih moganov, senzornih traktov gre skozi retikularno formacijo, potem v talamus in korteks, da se mi zavedamo.

Talamus+ korteks=vsebina zavesti

Motnje zavesti

Delimo jih na kvantitativne (budnost) in kvalitativne(vsebina zavesti):

Kvantitativne

Somnolenca (lahek spanec, zaspanost)

Sopor (po draljajih oseba takoj zaspi nazaj)

Koma (loveka ne more zbuditi z nobenim draljajem)

Kvalitativne

Zmedenost (mi povemo nekaj narobe, ampak e nas kdo popravi se popravimo)

Zamraenost (ne more spregledati novih draljajev)

Delirij (lovek si zmotno razlaga neka dogajanja)

Med zmedenostjo in zamraenostjo ni jasne meje, gre samo za to v kakni stopnji.

Izguba zavesti

Bilateralne (na obeh straneh) difuzne okvare moganske skorje, okvara moganskega debla.

1) Primarna- okvara zaradi pretresa moganov, krvavitve, tumorja

2) Sekundarna- okvara je supratentorialna; zaradi herniacije mogani zanejo otekat in pritiskajo navzdol

*Herniacija- je vkleenje/izloenje moganov

Tentorij- dvojnost ovojnice, ki loi male mogane

Kombinirana okvara moganske skorje in moganskega debla: do izgube zavesti pride tudi kadar gre za supratentorialno + kadar je e okvara na obeh straneh moganov (kombinirano)

Primer: pokodba glave s krvavitvijo med lobanjo in mogani

1) Tek lovek lahko kratkotrajno izgubi zavest, potem pride k sebi in ez 2 dni umre, v primeru da ni pomoi

2) e tee kri med obema hemisferama, ju riva narazen in tako zanejo pokati ile v moganih; krvavitev se zato vedno bolj vea

Pokodba:

Pretres- najleja pokodba

Udarnina- kontra Q: kljub temu, da se mogani udarijo zadaj je monost, da je pokodba tudi spredaj; ko udarijo zadaj se namre odbijejo

Raztrganina- okvara je lahko dolgotrajna, pritisne na deblo

Krvavitve- posledica:nevrizme, ko lahko ile popokajo

Mogani zaradi udarca zanihajo in tako prihaja do strinih sil. Zato pride do kratkotrajne izgube zavesti. Ker je to povezano s hipokampusom se spomini en as ne nalagajo. Pride do anterogradne amnezije.

*Supraarahnoidna krvavitev- krvavitev na povrini

Arahnoidi- moganski ovojnici

Pri starejih so krvavitve posledica pritiska, zato poi ila ali pa pride do strdka, ki ilo zablokira.

Cerebrovaskularne bolezni

Vnetje(miningitis)

Neoplazme(lahko so ognojki, ciste ali paraziti)

Presnovne motnje(pomanjkanje kosika, sladkorja)

Epilepsija(kratek stik v moganih)

Izguba zavesti

TIPS

T- travma

I-infekcije

P-psihiatrine motnje

S-stroke,SAH,shock,space

AEIOU

A-alkohol,zdravila

E-endokrine,eksokrine in elektrolitne motnje

I-inzulin

O-oxygen(kisik),opiati

U-uremija(odpoved ledvic in poveanje senine v krvi)

Okulovestikularni refleks: ko se premikamo lahko konstantno gledamo en doloen predmet, e je ta refleks ohranjen pomeni, da ni pokodb v deblu

Glasgovska lestvica za oceno zavesti (acs)

Odpiranje oi

Spontano 4

Na ukaz 3

Na boleino 2

Ni 1

Motorini odgovor

Uboga ukaze 6

Smotrni gibi 5

Odmik 4

Fleksija 3

Ekstenzija 2

Ni 1

Besedni odgovor

Orientiran 5

Zmeden 4

Neustrezno 3

Nerazumljivo 2

Ni 1

Huda pokodba glave- 8 tok

Vse normalno- 15 tok

Travmatine moganske pokodbe (TBI)

TBI: traumatic brain injuries; najpogosteja oblika pokodbe pri ljudeh mlajih od 40 let, portne aktivnosti (20% TBI), pokodbe glave so pogosteje pri mokih med 15-30 let

Vpliv na delovanje moganov zaradi:

Direktne pokodbe

Motnje v preskrbi s krvjo

Krvavitev

Oteklina

Infekcija

Brazgotinjenje moganov

Te pokodbe vplivajo na funkcioniranje moganov.

Primer: direktna pokodba

Granitna kocka; pride do krvavitve in pritiska na deblo. Mogani zanejo otekati, zelo vrjetne so tudi infekcije, ker kocka ni bila sterilna, brazgotina zaradi katere se bodo pojavljali epileptini napadi

Odprte pokodbe glave

TBI z prodorom lobanje: nevroloki znaki izjemno specifini, monosti hitrega in spontanega okrevanja

Zaprte pokodbe glave

Raznovrstnost sil

Q:pokodba na mestu udarca

Kontra Q: pokodba na nasptorni strani udarca, zaradi potiska ali pritiska

Skakanje in strienje vlaken

Krvavitve in pritisk

Edem-oteklina zaradi nakopienja tekoine v tkivu med celicami

Koma

Izguba zavesti pogosto spremlja zaprte pokodbe glave

Vedenjski uinki

Oslabitev posebnih funkcij na mestu pokodbe

Generalizirane oslabitve zaradi travme

Generalni/sploni simptomi

Nezmonost koncentracije

Vpliv na osebnost in socialno vedenje

Vrtoglavica (1mesec)

Kognitivne posledice (lahko trajajo tudi do 6-9 mesecev; vgrajevanje novih izkuenj je veliko teje kot vrnitev na avtomatino delo)

Komulativni uinki

*anterogradna amnezija- e traja pod 1 uro, potem gre za blag pretres moganov

Okrevanje po pokodbi glave

Veinoma od 6-9 mesecev, dobro okrevanje kognitivnih sposobnosti, slabo okrevanje na podroju osebnosti in socialnih funkcij

Vasih pa pokodba moganov pozitivno spremeni pokodovanca

Objavljenih ve primerov

Praviloma pri pokodbi levega elnega renja

Npr.odvisnik od mamil, delinkvent; po pokodbi postane izjemen likovni umetnik

Ishemina okvara moganov

Pomanjkanje kisika v moganih

Primer: 32 letni Igor je doma nenadoma zahropel in izgubil zavest. V zadnjem mesecu je imel infarkt dihal, jemal je Sumamed. V tem mesecu je pogosto toil zaradi bolein v prsnem kou. Hitro se je zadihal. Do prihoda prehospitalne enote ni bil oivljan (10 min). Do vzpostavite efektne cirkulacije je minilo nadaljnih 20 minut. Ob sprejemu nezavesten, umetno ventiliran, zenici srednje iroki, enaki, reagira na lu. Umetno ventiliran naslednji 16 dni.

8.dan-reagira na boleinske draljaje, zrkli plavata, zenici reagirata

21.dan- spontano odpira oi

4.mesec- spontano odpira oi, zeha, cmoka z usti, prisotni so primitivni refleksi, miini tonus je spastino zvian, zbujen

9.mesec- stanje se ni spremenilo

Premeen v DSO, vegetativno stanje.

Primarni srni zastoj

Uspena cirkulacija se vzpostavi v 40-60%, popolna ozdravitev 5-15%; ostalih 50% rtev z zastojem srca: koma vs.zavest

Koma- popolna neodzivnost, iroki, nereaktivni zenici, odsotnost refleksov moganskega debla, umetna ventilacija

Zavest- zaveda se sebe in okolice

Stopnje

1) Globoka koma, popolna neodzivnost, iroki, nereaktivni zenici, odsotnost refleksov moganskega debla

*v moganskem deblu je cirkulacija samo v zilarni arteriji, e se ta zapre sprednji del moganskega debla nima prekrvavitve in zato s eprekinejo vse eferentne poti-lovek ne more premikati oi, rok, nog, ne govori

2) nezavest, srednje iroki, nereaktivni zenici, prisotnost refleksov moganskega debla, decerebracijska dra, pojav miokloninih krev

3) nezavest, ozki, reaktivni zenici, prisotni so tudi refleksi moganskega debla, dekortikacijska dra, pojav stereotipnih gibov na boleinski draljaj

Koma

4) nemir, normalni zenici, hitro gibanje zrkel, motorini nemir, plantarni odziv je obojestransko v ekstenziji

Vegetativno stanje

5) neartikuliran govor, spremljanje z omi, nemir, brez patolokih refleksov

Blaga motnja zavesti

6) dezorientiran, obasno e nemiren, spontani gibi

7) e monost komunikacije, pogovora, sposobnost orientacije a z motnjami priklica in kratkoronega spomina

8) orientiran, normalno pogovorljiv, brez spominskih motenj

*Moganska smrt-koma-vegetativno stanje-kognitivni deficit-normalno

Kvalitativne motnje zavesti

Delirij

motnje zavesti in spoznavnih sposobnosti

psihomotorine in ustvene motnje

spremenjen ritem budnosti in spanja

Zavest je: skaljena, ni pozornosti, slaba orientacija v prostoru, asu, do oseb, zaznavne motnje, nihanje razpoloenja, spomin

Kdaj pomislimo na delirij?

Akutna sprememba spoznavnih sposobnosti

Prisotnost somatske bolezni

Optine halucinacije

Nihanje v stanju zavesti

Diagnostini postopek

Opredelitev psihinega sindroma.

Demenca, shizofrenija, bipolarne motnje (manija)

Disociativne motnje

Kompleksni epileptini napadi, encefalitis

Kronini subduralni hematom, encefalopatija

Moganska kap

*predhodnje motnje zavesti=TLOC

Smrt (moganska smrt)

Je dokonno oz. nepovratno prenehanje delovanja celih moganov (moganskega debla+ moganskih hemisfer) pri osebi, ki se ji ob umetni ventilaciji vzdruje delovanje srca in krvnih obtoil. Ko je ob upotevanju tega navodila ugotovljena moganska smrt, je s tem oseba spoznana za mrtvo.

8 ZAVEST IN POZORNOST

Slabost nevroloke definicije zavesti

Budnost+vsebina zavesti; spanje, afazien bolnik, shizofrenik

Zavest

Nevroloko- zavedanje sebe in okolice

Psiholoko- zavestno dejanje

Laje identificirati kot definirati.

Psiholoka definicija: Descartes

Oseba je pri zavesti, e se spominja in lahko govori. Problem definicije nastane pri pretresu moganov, amneziji, afaziji.

Psiholoko: zbirka med seboj povezanih procesov, npr.vid, govor, miljenje, spomin, ustva, izvritvene funkcije. Je skupek tevilnih izvritvenih sistemov: senzorni, spomin, ustva, izvritvene funkcije. Kljuno je povezovanje sistemov v asu.

Nevroloki procesi (psiho) zavesti

1) Budnost

2) Percepcija

3) Pozornost

4) Delovni spomin

Pozornost

Avtomatino vs.zavestno procesiranje

Treisman

Nekateri vidiki vizualnega procesiranja so avtomatini

Drugi vidiki zahtevajo posebno pozornost

Konjunkcijsko iskanje: serijski proces-iskanje z ene lokacije na drugo

Funkcija iskanja: skeniranje posebnosti, funkcija je lahko bioloko pomembna

Nevrofizioloi dokaz pozornosti

Moran in Desimone

Selektivna pozornost

Celice se selektivno odzivajo na info, ki so na njihovem perceptivnem obmoju

Celice v V1 ne kaejo pozornostnega uinka

Celice v TE kaejo pozornostni uinek

Spitzer in kolegi: preuevali celino odzivnost na razlino orientiranih linijah z uporabo diskriminacijske naloge, obdelava podatkov iz vidnega sistema se razlikuje glede na koliino napora

Razdeljena pozornost

Omejena zmogljivost, ki mora biti razdeljena na razline dejavnosti

Uspenost naloge trpi, ko delimo pozornost med preve dejavnostmi (vonja in telefoniranje)

Vzporedna obdelava senzornega inputa

Cross-modalna vzporedna obdelava

Razporeditev pozornosti znotraj in med senzornimi modalitetami

Ko je usmerjena pozornost na ustrezen draljaj moganska aktivnost v tej modaliteti naraste

Ko je pozornost usmerjena pro od draljaja, moganska aktivnost v tej modaliteti pade

Aktivacija v dorzolateralnem prefrontalnem korteksu pri delitvi pozornosti

Funkcionalno slikanje in pozornost

Selektivna pozornost vs.deljena pozornost

Parietalni korteks aktivira pozornost za lokacije

Okcitotemporalni korteks se aktivira za funkcijo pozornosti

Anteriorni cingulatni in prefrontalne aree so aktivirane v obeh primerih

Povezave

4 mehanizmi za pozornost

Parietalni korteks- izbolja prostorsko pozornost

Vizualni in posteriorni temporalni korteks- izbira znailnosti predmetov

Inferiorna temporalna regija- izbira predmete

Frontalna oesna regija(eye field)- izbere gibanje

*frontalni reenj je aktiviran med odzivi selekcijskih in specifinih nalog

Posner in Raichle

Analiza sveta in selekcija specifinih znailnosti

Posteriorni parietalni sistem (vkljuen in izkljuen)

Posteriorne temporalne regije (detekcija znailnosti in objektov)

Frontalni reenj (napor, delovni spomin, izvrni pozornostni sistem)

Mehanizmi pozornosti

Kako pozornostni sistem izbere pomemben senzorni dogodek? Izvrilni pozornostni sistem lahko povzroi nevronsko sinhronijo. Nevronska osnova pozornosti je sprememba in sinhronija.

Nepozornost

Nepozornostna slepota- e ne opazimo nekaj drugega med izvajanjem naloge

Sprememba slepote- pe ne zaznamo sprememb v navzonosti, identiteti, lokaciji objektov in prizorov

Pozornostno meikanje (blink)- nezmonost zaznave drugega draljaja e je predstavljen v 1.znotraj 500ms.

Senzorno zanemarjanje (neglect)

Pacientom s senzornim zanemarjanjem deli prizme, ki so preusmerile njihovo vidno polje za 10 stopinj v desno. Odkrito je bilo takojnje zmanjanje senzornega zanemarjanja. Izvrni pozornostni sistem je lahko aktiviran s prizmo.

9 RAZVOJ MOGANOV IN PLASTINOST

Plastinost in govor

Alex; Sturge Webrow sindrom, ni razvil jezika do 8.leta starosti, odstranjena leva hemisfera, pri 15.letih ima govorne zmonosti 10.letnika, nevroplastinost

tudij razvoja

Doloene stopnje razvoja ivnega sistema imajo vedenjske korelate (govro, motorika,..). razvoj moganov se kae v vedenju: faktorji-hormoni (itnica-kortizol)

Razvoj moganov

Nevralna cev

Zane se razvijati okrog 3.tedna po spoetju

Celice bodo tvorile mogane in hrbtenjao

Folna kislina preprei nevroloke teave pri dojenku (npr.spina bifida)

Dolgo asa je veljalo mnenje, da se nevroni generirajo le od rojstva, potem pa le e propadajo, to ne dri. Nevroni iz notranjosti moganov potujejo navzven. Nekaj asa po rojstvu rastejo e dendriti-poasi,povezano z govorom (2 leti).

*Razvojna disleksija- teave z migracijo nevronov

Sinaps imamo 10 na 14. V obdobju rjstva tevilo sinaps sunkovito naraste, v puberteti pa pade (npr.na polovico, nato se koliina poasi manja do smrti. Katere sinapse preivijo je odvisno od potrebe po njih. Razvoj je odvisen od senzorinega vnosa (svetloba-vid) ter od izkunje. Nazadnje nastopi mielizacija. Na koncu se mielizirajo celice v najbolj kompleksnih delih (frontalni, parietalni,...). mielinska ovojnica s starostjo propada, ker se tanja.

Nevronsko nastajanje

Nevronske matine celice

Izhajajo iz nevronske cevi

Kapaciteta za lastno obnova

Proizvajajo matine celice, ki proizvajajo neuroblast in glioblast

Ventrikularna cona- podloena z nevronskimi metinimi celicami

Migracija in diferenciacija celic

Migracija- nadaljuje se e 8 mesecev po rojstvu, mogani so bolj obutljivi na travme med migracijami

Radialne glia celice- raztezajo se od ventrikularne cone do korteksa, nevroni migrirajo s potovanjem po celicah

Diferenciacija- nevroblast postane specifina vrsta nevronov, dokonano ob rojstvu

Nevronska maturacija

Razvoj dendritov

Dendritska arborizacija

Rast dendritov

Dolgotrajen proces, nadaljuje se e po rojstvu

Razvoj aksonov

Imajo posebne tare za doseganje

Rastejo straj od telesa celice

Nekateri so za kemine signale, durgi za elektrine

Motnje nevronskih poti

Aksoni so lahko blokirani

V primeru zauitja toksinih snovi

Genetske nepravilnosti

Pokodba aksonske tare

Napana formacija(oblikovanje) poti (ateroza, distonia)

Oblikovanje sinaps

Geni in signali vodijo nastajanje sinaps, 5 faz:

1 in 2 faza- ustvarjanje neodvisno od izkuenj

3 faza- hitra rast

4 faza- hitra eliminacija skozi puberteto

5 faza- stalno upadanje s starostjo

Izkunje priakovanja: Razvoj je odvisen od prisotnosti utnih izkuenj, faza 3 in 4.

Izkunja odvisnosti: nastajanje sinaps, ki so individualne za posameznika, faza 3,4 in 5

Razvoj glie

Zane se po nastanku nevronov in se nadaljuje skozi ivljenje.

Mielinizacija:

Omogoa normalno delovanje v odrasli dobi

Zane se po rojstvu in se nadaljuje do 18.leta starosti

Razline aree v korteksu mielizirane v razlinem asu

Okoljski vplivi na razvoj moganov

Romunske sirote: oskrbovalka skrbela le za preivetje kopice otrok (ni bliine, ljubezni,...). ti otroci so, e so bili posvojeni pred 6.mesecem razvili normalno inteligentnost. Tisti otroci, ki so bili posvojeni po 18.mesecu so imeli na testih inteligentnosti vsaj po 15 tok manj, imeli so tudi manje mogane. Od okolja je torej v zgodnjem obdobju odvisen razvoj moganov.

ivali v kletkah: v mladosti se dendriti niso tako razvijali, v starosti so hitreje odmirali. Te iste ivali so imele v mladosti veje tevilo ekscitatornih nevronov, to pa je s asom linearno upadalo, medtem ko se je pri ivalih iz kompleksnega razgibanega okolja tevilo e nekoliko povealo do odraslosti nato pa nekoliko upadlo.

Vejezino okolje: omogoa otroku, da s elaje naui jezikov. Tudi prenatalno obdobje lahko vpliva na kasneji razvoj moganov.

Senzorini input

e v zgodnjem obdobju pride do deprivacije doloenega senzornega inputa, se ta ivna pot ne razvija. e se draljaji zanejo dokaj zgodaj, se lahko poti obnovijo.

Glasbeniki: do 13.leta (prietek igranja) se kave veja aktivacija (t.dendritov), kasneje pa pride do manje aktivacije, podobno je z uenjem jezika

Ob opravljanju naloge bodo mogani otroka 4x bolj aktivni kot mogani odraslega. Slednji delujejo bolj specializirano, morda je pa naloga za otroka tudi teja.

Razvoj sposobnosti reevanja problemov

Piaget

1) Senzomotorina stopnja (18-24 mesecev;svet skozi obutke)

2) Predoperacija (2-6 let)

3) Konkretno logine (7-11 let)

4) Formalno-operacijske (12 let)

Po Piagetovih stopnjah se vidi skokovit razvoj moganov, ki poteka na razlinih delih moganov. Razvoj moganov korelira s Piagetovimi stopnjami.

Moganske strukture (spomin in uenje)

Neujemanje (naloga)

Presoja temporalni reenj

Otroci lahko tako nalogo reijo pri 18 mesecih

Soasna diskriminacija

Ocenjujejo bazalni gangliji

Otroci lahko tako nalogo reijo pri 12 mesecih

Izkunje in nevronske povezave

Ambliopija (slabovidnost)- primanjkljaj v vidu, eprav ni oslabitev oesa; menijo, de je to povzroeno zaradi sprememb v ivnem sistemu

Hubel in Wiesel

Poveevala okoljsko deprivacijo in razvoj vidnega sistema. Deprivacija vodi do izgube zmogljivosti. e je izpostavljena samo ena vrsta draljajev, bodo celice razvile preferenco za ta draljaj.

Glasbeniki, ki bolj razgibavajo svoje prste imajo veje aree za presentacijo teh prstov v moganih. Otroci (dojenki) lahko razlikujejo govorne zvoke v razlinih jezikih. Uinek oz.sposobnost izgine po 12 mesecih.

Pokodbe moganov in plastinost

Funkcija se ohrani, e pride do pokodbe v otrotvu (dojenek). Uinki pokodb moganov so odvisni od: vedenja, obsega in lokacije pokodbe in natanne starosti pokodbe.

Uinek starosti

Pred 1 letom starosti- dobro okrevanje

Med 1 in 5 let- nekaj reorganizacije, jezik je e vedno mogoe reiti

Po 5 letu- le malo ali ni okrevanja funkcije

Otroka afazija

Pregled 32 primerov:

Primanjkljaj pri govoru in pisanju pri vseh, 50% primanjkljaj pri branju

6 mesecev po pokodbi: popolno okrevanje pri 1/3

1 leto ali ve po pokodbi: 24 od 32 normalen govor

Pokodbe

Govor se ohrani tudi po pokodbi leve hemisfere ( v otrotvu). To je mogoe pripisati potencialnemu razvoju jezika v desni hemisferi. Lezije desne hemisfere zgodaj v razvoju so podobne lezijam odraslih (povzroijo iste primanjkljaje).

NAIS- lezija leve hemisfere vpliva na verbalno uspenost in performance. Lezija desne hemisfere vpliva na performance.

Ko sta v otrotvu prisotna dva jezika si delita Broca areo. Ko sta dva jezika prisotna v odraslosti sta loena v Broci.

Odsotnost govora po bilateralni leziji

Primer A.C.: lezija v Broci in lezija v srednjem delu senzomotorinega korteksa na desni strani, ni pridobil govora, vendar je pokazal nekaj razumevanja

Uinki zgodnjih lezij moganov na vedenje kasneje:

Kompletno okrevanje funkcije, e pride do pokodbe v asu neurogeneze

Pokodbe med migracijo in diferenciacijo so pogubne

Po migraciji in diferenciaciji se mogani lahko okrevajo

Nevroni in glie se generirajo, d azapolnijo izgubljene nevrone. Pokodbe povzroajo, da so mogani v odraslosti manji.

Morfologija nevronov

Lezije na podrojih ob razlinih starostih, proizvajajo razline uinke na nevrone in astrocite.

Lezija ob 10 dneh

Poveano razvejanje nevronov

Poveano tevilo astrocitov

Povezave s skorjo

Abnormalne povezave po 1 dnevu lezije

V hemidecortications se povezave razirijo in iizboljajo funkcijo

Nevrogeneza po zgodnji pokodbi skorje

Mona tudi po pokodbi tudi, ko je nevrogeneza e dokonana

10 RAZVOJNE MOTNJE

Primer: Ms.P., 19 let, olal se je 11 let, normalen IQ na WAIS ampak govorne sposobnosti 6-letnika

Pogostost unih teav

10-15% oloobveznih otrok, teave z ocenjevanjem. e je otrok dve leti v zaostanku se ga uvra med otroke s teavami. Ve teav najdemo pri starejih otrocih, testi dosekov variirajo od ole do ole.

Vrste unih teav

Duevna zaostalost

Duevne motnje

Motnje branja

Teave z aritmetiko

Motnje motorinih aktivnosti

Pomanjkanje pozornosti- pozornost ni lahko preusmeriti, problem z asociacijskimi podroji v parietalnem renju

Disleksija

Motnja procesiranja besed oz.tevilk pisanega jezika. Lahko je pridobljena ali razvojna (legastenija).

Legastenija- je nevroloko pogojena motnja procesiranja besed oz.tevilk pisanega jezika do normalno ohranjenih intelektualnih sposobnosti, vidu in sluhu. Ima jo 1 izmed 10 ljudi. 3x pogosteja pri mokih. Pri vsakem prizadetem posamezniku se manifestira na svojevrsten nain; najpogosteje se kae kot notnje pri uenju pisanja in branja.

Leta 1897 je pringle Morgan v enem izmed britanskih medicinskih asnikov opisal primer percy-ja. Percy je bil nadpovpreno inteligenten 14-letnik, ki se nikakor ni mogel nauiti brati. Morgan je stanje imenoval kongenitalna besedna slepota.

Praksa: poasno izrpajoe branje s posledinimi tenzijskimi glavoboli, zamenjava ali premeanje glasov v besedi (mak-kam, zima-miza, tri-tir)

Teave z branjem zaradi Cocktail party sindroma

Slabe razumevanje prebranega

Nadomeanje besed z novimi sopomenkami (potovanje-izlet, deek-fant)

Izpuanje ali dodajanje kratkih besed

Napake pri rkovanju

Napake pri prepisovanju iz table ali knjige

Teave s pisanjem/grafomotoriko = disgrafija

Nenavaden prijem pisala, dra med pisanjem

Poasno pisanje, nenavadno oblikovane rke

Neustrezno umeanje rk v vrstice, neupotevanje robov na tisku

Zamenjava podobno oblikovanih rk

Teave pri oblikovanju velikih pisnih zaetnic

Druge teave

Teave z orientacijo in pomnenjem nekaterih odnosov (nad-pod, levo-desno)

Teave pri uenju zaporedij (dnevi v tednu, potevanka, abeceda)

Teave pri matematiki

Teave z organizacijo in razumevanjem zakonitosti asa

Slaba prostorska organizacija

Motnje ravnoteja, koordinacije, zakasnel motorini razvoj

Prestopnitvo

Svetle plati disleksije

Razmiljajo v slikah (32 slik/sek), verbalni mislec 2-5 besed/sek; 6-10x hitreje miljenje. Vinja intuicija, bolj radovedni, mono zavedanje okolja, vedimenzionalno razmiljanje in opaanje (uporabljajo vse ute). Misli doivljajo kot resninost, bujna domiljija, veja ustvarjalnost. Nadarjenost je pri vsakem dislektiku drugana.

Nekatere posebnosti dislektikov

Ambidekstrija

Laje berejo rke veje vleikosti

Nagnjenost k alergijam

Teave pri uenju zavezovanja evljev

Uporabljajo digitalno uro

Imajo neurejeno sobo

V doloenih situacijah se odzovejo na svojevrsten nain

Izbirajo si nenavadne partnerje

Uspeni pri poklicih, kjer vladata svoboda in ustvarjalnost

Nejezikovne une teave

Hiperaktivnost (motorina motnja)

Slaba aktivnost (motorina motnja)

Hidrocefalus (vodenoglavost)

Avtizem

Krhki x sindrom (kromosom)

Alkohol sindrom

Za njih je znailno, da se ti otroci teko vklopijo v okolje. Teave niso povezane z jezikom. Imajo ustvene teave, izrazito je nerazumevanje ustev drugih in izraanje lastnih.

Hiperaktivni otroci

Izrazito je, da je hiperaktivnost kvalitativno in kvantitativno veja od ostalih normalnih otrok. Ne spijo, vedno ivahni, teave s hranjenjem, ni pozornosti. Bolj kot hiperaktivnost je vaen deficit pozornosti. Imajo nizek frustracijski prag. Obnaanje je impulzivno. V oli jim ne gre, zato imajo nizko samospotovanje, problemi tudi s portom. 20-25% ima probleme s policijo e v adolescenci. Nikoli nimajo atalne slube. Zelo redki dokonajo olanje. % so odvisni od kulture- koliko jih hiperaktivnost sprejema.

Bistveno ve hiperaktivnih otrok je fantov.

Moni vzroki: moganske pokodbe, encefalitis (najpogosteji vzrok-rdeke pri materi), alergije na hrano, okolje-svinec, genetika; v Sloveniji 3-5%

Zdravljenje: najprej preverimo, e je sluajno konflikt z uiteljem, problemi v druini, spremenimo okolje, farmaloko (ritalin), dieta (sprememba hrane).

Nevroloko gre za motnje v omreju frontalnega renja v povezavi z b.g., dorzolateralnim prefrontalnim korteksom in orbitofrontalnim korteksom (teave z motivacijo)

Cerebralna paraliza

Motorine okvare- e jih imajo, imajo tudi motnje vijih kognitivnih funkcij. Motorika je zelo razlina (karjast