sodelovalno uČenje pri spoznavanju okolja...

I

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA RAZREDNI POUK

SODELOVALNO UČENJE PRI

SPOZNAVANJU OKOLJA V 2. RAZREDU

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: Kandidatka:

dr. Maja Umek Marija Urbas

Ljubljana, junij 2011

II

ZAHVALA

Iskrena hvala vsem sodelavcem, ki ste me spodbujali, me usmerjali in mi kakorkoli pomagali

pri študiju in pri izvedbi raziskave. Delo z vami me osebno in strokovno bogati.

Hvala staršema za podporo in neskončno potrpežljivost.

Hvala sinovoma; Aljošu in Maticu, ki me učita, da je pomembna tudi pot, ne samo cilj.

Hvala mojim učencem in njihovim staršem za sodelovanje.

Predvsem pa hvala mentorici dr. maji Umek za spodbudno mentorstvo in strokovno pomoč.

III

POVZETEK

V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Sodelovalne oblike učenja pri spoznavanju

okolja v 2. razredu so predstavljene oblike sodelovalnega učenja. Izpostavljene so oblike

sodelovalnega učenja, ki jih lahko izvajamo z učenci prvega vzgojno-izobraževalnega

obdobja pri družboslovnih temah, in načela, ki jih je potrebno upoštevati pri oblikovanju

skupin za izvajanje sodelovalnih oblik učenja. Natančno so opisane taksonomije, ki so v

pomoč učitelju pri oblikovanju vprašanj in nalog za sodelovalno učenje.

Pripravila in izvedla sem sedem učnih ur z različnimi oblikami sodelovalnega učenja. Glede

na učne sposobnosti učencev in glede na socialno sliko razreda sem oblikovala sem

heterogene skupine. Uporabila sem naslednje oblike sodelovalnega učenja: enostavna

sestavljanka, skupinska diskusija, preprosti projekti, delo v parih, okrogla miza in intervju v

treh stopnjah. Potek posamezne učne ure je s pomočjo učnih priprav opisan in analiziran v

sklopu empiričnega dela. V analizi so strnjena opažanja za vsakega učenca posebej in za celo

skupino. Beležila sem njihovo sodelovanje v skupini, upoštevanje mnenj drugih, dajanje in

sprejemanje pomoči, spodbujanje sošolcev pri delu in njihovo počutje med delom. Obenem

sem se poglobila tudi v svoje delo. Pozorna sem bila na to, kako vodim otroke med njihovim

delom, kako oblikujem skupine in kaj bi lahko naslednjič izboljšala.

Ključne besede: sodelovalno učenje, procesna znanja, sodelovalne veščine, učna priprava.

IV

ABSTRACT

The theoretical part of the diploma entitled Cooperative ways of learning at environmental

studies in the second class presents different ways of cooperative learning, especially those

that can be taught at social studies in the first three-year education period. The diploma

highlights the principles that have to be taken into account to form groups to carry out the

cooperative ways of learning. The taxonomies that help a teacher prepare the questions and

activities for cooperative learning are described precisely.

I have prepared and realized seven lessons using diverse ways of cooperative learning.

Heterogeneous groups have been created according to the students' learning abilities and their

social relations. The following forms of cooperative learning have been applied: an

elementary jigsaw, a group discussion, elementary projects, pair work, a round table and a

three-phase interview. The steps of the lessons are explained and analysed in the empirical

part of the work. In the analysis the observations of every student and the group as a whole

are gathered on the basis of recording the students' cooperation in the group, their

consideration of other students' opinions, their offering and accepting help, supporting other

students at their work and the students' feelings at work etc.. Also, I have concentrated on my

work paying attention to the ways of leading the students and forming groups as well as to the

possible improvements of the lessons.

Keywords: cooperative learning, process knowledge, cooperative skills, teaching preparation.

Urbas, Marija (2011). Sodelovalno učenje pri SPO v 2. raz. Dipl. delo. Ljubljana: PF

0

KAZALO

UVOD ...............................................................................................................2

TEORETIČNI DEL ........................................................................................5

1 SODELOVALNO UČENJE........................................................................5

1.1 PREDNOSTI SODELOVALNEGA UČENJA .......................................................5 1.2 OSNOVNA NAČELA SODELOVALNEGA UČENJA.........................................6

2 STRUKTURE SODELOVALNEGA UČENJA ........................................8

2.1 STRUKTURE ZA UTRJEVANJE ZNANJA .........................................................8 2.1.1 Sodelovalne karte..................................................................................................8 2.1.2 Več glav več ve.....................................................................................................9 2.1.3 Preverjanje v parih ..............................................................................................10 2.1.4 Okrogla miza.......................................................................................................10 2.1.5 Pošiljanje vprašanj ..............................................................................................10 2.1.6 Dejstvo ali izmišljotina .......................................................................................11 2.1.7 Učne skupine za večje dosežke - STAD.............................................................11

2.2 STRUKTURE SODELOVALNEGA UČENJA ZA RAZVOJ POJMOV .........12 2.2.1 Skupinska diskusija.............................................................................................12 2.2.2 Intervju v treh stopnjah .......................................................................................13 2.2.3 Razmisli, pogovori se v paru, povej ...................................................................14 2.2.4 Skupinska pojmovna mreža in miselni vzorci ....................................................14 2.2.5 Bloomovi učni listi..............................................................................................15 2.2.6 Sodelovalni projekti ............................................................................................16 2.2.7 Preprosti projekt..................................................................................................16 2.2.8 Krog ....................................................................................................................17 2.2.9 Skupinska preiskava ...........................................................................................17 2.2.10 Sodelovalni projekt »co-op, co-op«..................................................................20

2.3 SESTAVLJENE STRUKTURE .............................................................................20 2.3.1 Izvirna sestavljanka.............................................................................................20 2.3.2 Sestavljanka II.....................................................................................................21

3 RAZVOJNA STAROST IN SODELOVALNO UČENJE .....................21

4 SPOZNAVAJE OKOLJA IN SODELOVALNO UČENJE...................22

5 TAKSONOMIJE KOT ORODJE ZA OPREDELJEVANJE

RAZLIČNIH NIVOJEV IN VIDIKOV ZNANJA .....................................23

6 SOCIOMETRIČNE TEHNIKE ...............................................................24

EMPIRIČNI DEL..........................................................................................27

7 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA .........................27

8 CILJI RAZISKAVE...................................................................................28

9 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ............................................................28


1

10 RAZISKOVALNA METODA ................................................................28

10.1 AKCIJSKA RAZISKAVA ....................................................................................28 10.2 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ...............................................................30 10.3 OPIS VZORCA ......................................................................................................31

11 ANALIZA IZVEDBE IN INTERPRETACIJA ....................................33

11.1 ANALIZA IN INTERPRETACIJA PRVE UČNE URE ...................................33 11.2 ANALIZA IN INTERPRETACIJA DRUGE UČNE URE ................................37 11.3 ANALIZA IN INTERPRETACIJA TRETJE UČNE URE...............................40 11.4 ANALIZA IN INTERPRETACIJA ČETRTE UČNE URE ..............................44 11.5 ANALIZA IN INTERPRETACIJA PETE UČNE URE ....................................47 11.6 ANALIZA IN INTEPRETACIJA ŠESTE UČNE URE.....................................51 11.7 ANALIZA IN INTERPRETACIJA SEDME UČNE URE ................................54

12 RAZPRAVA..............................................................................................58

13 ZAKLJUČEK ...........................................................................................64

14 VIRI IN LITERATURA ..........................................................................66

15 PRILOGE..................................................................................................67


2

UVOD

Na začetku šolskega leta sem večkrat oblikovala skupinske oblike dela in opazovala

učence, da bi ugotovila stopnjo aktivnosti učencev pri delu. Najprej so se učenci razvrščali

v skupine po lastni izbiri. Nastale so homogene skupine. Skupine, kjer so bili učno uspešni

učenci, so naloge dobro opravile, vendar so izgubile veliko časa za dogovore o načinu dela,

vodji, vrstnem redu. Skupine, kjer so bili učno manj uspešni učenci, so slabše reševale

naloge, tudi v teh skupinah so porabili veliko časa za dogovore, običajno nihče ni želel

poročati. Večina učencev je kot vzrok za zavračanje skupinskega dela navajala, da nekateri

učenci nikoli ne sodelujejo pri delu.

Kasneje sem jih razvrščala v heterogene skupine glede na znanje. V heterogenih skupinah

so večino dela opravili sposobnejši učenci. Šibkejši so rezultate prepisali ali pa še to ne.

Šibkejši učenci nikoli niso poročali. Če sem jih izbrala za poročanje, so se sposobnejši

učenci jezili nanje, ker zaradi pasivnosti med delom niso znali poročati.

Medsebojno sodelovanje učencev pri pouku se mi zdi bistvenega pomena za socialni

razvoj učencev. Kljub neuspehu pri skupinskih oblikah dela se nisem mogla sprijazniti s

tem, da bi kar ukinila skupinske oblike dela.

Med študijem literature o sodelovalnih oblikah učenja, sem zasledila, da le-te spodbujajo

učence k aktivnemu delu, k uporabi različnih strategij pri učenju in k boljšemu sodelovanju

med učenci. Sodelovalno učenje spodbuja notranjo motivacijo in nudi možnost učne

uspešnosti vsem učence.

»Raziskave so pokazale, da so se v razredih, kjer so uporabljali sodelovalno učenje,

izboljšali medsebojni odnosi med učenci, kar se je pokazalo v večjem sprejemanju drugih,

v boljšem vzdušju v razredu, v večji pripravljenosti sodelovati s sošolci v šoli in izven

nje.« (Peklaj, 2001, str 15)

Čas, v katerem živimo, prinaša nenehne hitre spremembe, zato znanje kot skupek naučenih

vsebin ne zadošča več. Šola mora omogočiti pogoje za vseživljenjsko učenje.


3

Vseživljenjsko učenje sloni na štirih stebrih: učiti se, da bi vedeli, učiti se, da bi znali

delati, učiti se, da bi znali živeti v skupnosti, in učiti se biti (po Peklaj, Delors, 1996).

Vsi, ki delujemo v vzgoji in izobraževanju, iščemo metode in oblike dela, ki čim bolj

celostno spodbujajo učenčev razvoj. Učenci naj bi aktivno in čim bolj samostojno delali z

viri, sodelovali drug z drugim, svoje ideje predstavljali na različne načine, kritično

vrednotili svoje delo … . To pa lahko dosežemo z dinamičnim načinom poučevanja, z

metodami in oblikami dela, pri katerih so učenci aktivni in lahko sodelujejo drug z drugim.

Socialna interakcija med učenci spodbuja doseganje spoznavnih, čustvenih in socialnih

ciljev (Vodopivec, 2003).

Delovanje celotnega razreda in vsakega posameznika v razredu je odvisno od klime v

razredu. S klimo označujemo ozračje v razredu, ki je posledica različnih znanih in

neznanih dejavnikov, ki delujejo v interakciji drug z drugim. Zelo pomembno na razredno

klimo vplivajo odnosi med vrstniki. S sošolci učenec vzpostavlja različne odnose, ob njih

razvija občutek pripadnosti, če se čuti sprejet, razvija svojo osebnost, dobiva izkušnje o

zakonitostih v odnosih med posameznikom in družbo.

Sodelovalen odnos med učenci ustvarja ugodno klimo in pogoje, da lahko vsi učenci ne

glede na učno zmožnost doživljajo uspeh

V drugem letu poučevanja v sedanjem razredu sem začutila, da je razredna klima

neugodna. Učenci niso delovali kot povezana skupina, grupirali so se po sposobnostih,

zasmehovali so manj uspešne učence, niso želeli pomagati drug drugemu. Klimo sem

želela spremeniti z učenjem socialnih veščin, vendar učenci izkušenj in spoznanj iz

socialnih iger niso prenesli v vsakdanje medsebojne odnose. Konflikti med njimi so se

ponavljali in bilo jih je vedno več. Opravila sem veliko pogovorov s posameznimi učenci

in starši, izvajala tradicionalne skupinske oblike pouka, ki pa so spodbudile še več

konfliktov. Počutila sem se povsem neučinkovito glede na vse napore, ki sem jih vlagala v

to, da bi spremenila klimo v razredu.

V diplomski nalogi sem predstavila reševanje zgoraj opisane razredne situacije z vpeljavo

sodelovalnega učenja.


4

Na osnovi teorije sem predpostavila, da se bo klima v razredu spremenila, da se bo

sodelovanje med učenci okrepilo tudi, ko pouk ne bo potekal. Opisala sem sedem ur

sodelovalnega učenja pri družboslovnih temah pri spoznavanju okolja. Izvedbe učnih ur

bom analizirala z vidika učne uspešnosti in zastavljenih procesnih ciljev in s pomočjo

analiz preverila zastavljene hipoteze.


5

TEORETIČNI DEL

1 SODELOVALNO UČENJE

Vsak človek je družbeno bitje, ki je od rojstva vpeto v različna socialna okolja. V

zgodnjem otroštvu je to družina, kasneje pa vrstniki v vrtcu in šoli. Vrstniki so pomembni

za pridobivanje novega znanja in za oblikovanje socialnih veščin, pomembnih za otrokovo

delovanje na različnih življenjskih področjih. V procesu šolskega učenja je zato ključnega

pomena, da jim damo možnost za sodelovanje z ostalimi učenci, se pravi, da organiziramo

take oblike dela, ki učencem omogočajo medsebojno sodelovanje. Na ta način šola ne

spodbuja samo spoznavnih procesov temveč tudi omogoča pogoje za socialni, čustveni in

duhovni razvoj. Ti cilji so zapisani tudi v Zakonu o osnovni šoli. Delo v sodelovalnih

skupinah omogoča doseganje teh ciljev.

»Sodelovalno učenje, je učenje v manjših skupinah, v katerih je delo zastavljeno tako, da

obstaja pozitivna povezanost med člani skupine, ko skušajo s pomočjo neposredne

interakcije pri učenju doseči skupen cilj tako, da je vsak član skupine odgovoren za uspeh

skupine« (Peklaj, 2001, str. 9). Od tradicionalnega skupinskega dela se sodelovalno učenje

loči predvsem po tem, da jasno določa posameznikovo odgovornost, poudarja poleg

kognitivnih tudi socialne cilje, učence se poučuje sodelovalne veščine, drug od drugega so

pozitivno odvisni, razvijajo odgovornost drug za drugega in analizirajo svoje delovanje.

(Peklaj, 2001)

1.1 PREDNOSTI SODELOVALNEGA UČENJA

Učenci z vstopom v šolo spremenijo socialno okolje. Prijateljem iz vrtčevske skupine se

pridružijo novi vrstniki, sošolci .Učenci na novo vzpostavljajo socialne stike, ki vplivajo na

počutje posameznika in posledično na klimo v razredu. Odnosi v skupini so pomembni v

spoznavnem in motivacijskem smislu.


6

Učenci naj bi v razredu delovali kot povezana skupnost, kajti učenci, ki se dobro razumejo

med seboj, si tudi bolj pomagajo pri učnih težavah, se podpirajo in lažje rešujejo konflikte.

Pouk moramo organizirati tako, da povečujemo konstruktivno sodelovanje učencev. O

sodelovalni situaciji govorimo, ko je posameznikov cilj tudi cilj skupine in obratno. Cilj

mora biti postavljen tako, da ga lahko in morajo doseči vsi člani skupine. Barica Marentič

Požarnik ugotavlja, da v šolah premalo izkoriščamo možnosti, ki jih nudi model »učenci

učijo učence«. Pravi, da je treba le opazovati, kako otroci novinca hitro in uspešno naučijo

nove igre. Prednosti takega poučevanja so tudi, da se znajo učenci vživeti v način

razmišljanja vrstnika, uporabljajo njegov jezik, so potrpežljivi, vrstnik se jih ne boji

vprašati (Marentič Požarnik, 2000).

Način dela v razredu vpliva na vedenje učencev. Če uporabljamo sodelovalni način dela,

bodo tudi učenci bolj pripravljeni sodelovati. Raziskave so pokazale, da so se v razredih,

kjer so izvajali sodelovalno učenje, izboljšali medsebojni odnosi med učenci, bolje so

sodelovali med seboj, izboljšalo se je vzdušje v razredu (po Peklaj, Law, Mesch, Johnson

in Johnson, 1986). Sodelovalno učenje se je pokazalo kot uspešna metoda pri vzgoji za

spoštovanje drugačnosti. Učenci, ki so sodelovali v heterogenih skupinah (glede na raso,

etnične skupine ali s kako drugače prikrajšanimi), so izboljšali odnos do sošolcev, ki so

pripadali drugim rasam ali etničnim skupinam (po Peklaj, Slavin, 1983; Zeigler, 1981).

1.2 OSNOVNA NAČELA SODELOVALNEGA UČENJA

(povzeto po Peklaj, 2001, str. 1)

Različne strategije, ki jih učitelj uporablja pri sodelovalnem učenju, spodbujajo

sodelovalno interakcijo med učenci. Interakcija je lahko zelo preprost pogovor v paru ali

zapleteno posvetovanje skupin med seboj ali kombinacija različnih aktivnosti. Pri izbiri

strukture za organizacijo sodelovalne interakcije v razredu mora učitelj upoštevati učni cilj,

ki ga želi doseči.

Delo v skupinah

Osnovna značilnost sodelovalnega učenja je delo v skupinah. Skupine so največkrat

sestavljene heterogeno, saj na ta način omogočimo boljšim učencem, da razlagajo


7

šibkejšim, spodbujajo različne miselne procese, izboljšujejo medrasne, mednacionalne

odnose in odnose med spoloma in posledično pripeljejo do boljšega učnega rezultata.

Pozitivna soodvisnost

Sodelovalno učenje je uspešno, če učenci razumejo, da je vsak posamezni član skupine

odgovoren za uspeh skupine in da skupen uspeh koristi vsakemu članu skupine. Učitelj z

različnimi postopki in sredstvi spodbuja razvoj pozitivne soodvisnosti (soodvisnost ciljev,

nagrad, virov, vlog in nalog).

Posameznikova odgovornost

V sodelovalnih skupinah mora biti vloga posameznega člana jasno vidna in merljiva. To

učitelj doseže z izbiro ustrezne strukture, načinom poročanja ali z ocenjevanjem

posameznikovega dela.

Ustrezna struktura naloge

Strukture so način organiziranja interakcije v skupinah. Niso vezane na konkretno vsebino,

temveč so namenjene doseganju specifičnih ciljev na miselnem in socialnem nivoju.

Sodelovalne veščine pri delu v skupini

(povzeto po Peklaj, 2001, str. 41)

Pogoj za izvajanje sodelovalnih oblik učenja v razredu je obvladovanje sodelovalnih

veščin. Hkrati pa z izvajanjem sodelovalnega učenja razvijamo in krepimo prav te

sodelovalne veščine:

• poslušanje,

• usmerjanje pozornosti na vse člane skupine in spodbujanje vseh članov skupine,

• usmerjanje pozornosti na nalogo in vztrajanje pri nalogi,


8

• sprejemanje zamisli drugih učencev, odprtost, izrekanje pohval,

• ustrezna pomoč,

• nadzorovanje glasnosti,

• razvijanje občutka odgovornosti.

Struktura nalog

Učitelj pri sodelovalnem učenju strukturira naloge glede na želeno raven znanja in glede na

socialne veščine, ki naj bi jih učenci usvojili. Kadar so cilji bolj kompleksni, povezuje

elemente med seboj v sestavljene strukture.

2 STRUKTURE SODELOVALNEGA UČENJA

Strukture so način oblikovanja interakcije, s katero želimo doseči najboljše rezultate na

učnih in socialnih področjih. Niso vezane na vsebino. Ko ji učenci usvojijo, jih učitelj

lahko uporablja za doseganje ciljev, ki jih lahko z njo doseže. Učenci kasneje, ko že

poznajo različne strukture, že po imenu vedo, kaj bodo morali početi.

2.1 STRUKTURE ZA UTRJEVANJE ZNANJA

2.1.1 Sodelovalne karte

(Kagan, 1989, po Peklaj 2001, str. 59)

Učitelj uporabi sodelovalne karte, ko želi, da učenci dosežejo/ponovijo znanje na ravni

reprodukcije (po Bloomovi taksonomiji prva raven zahtevnosti znanja).

Učenci delajo v parih in izmenično prevzemajo vlogo učenca in učitelja. Vsak učenec v

paru napiše na eno stran kartice pojem, dejstvo ali informacijo, ki je ne obvlada. Na drugo


9

stran zapiše razlago, opis , definicijo oz. prevod besede. Učenca si v paru izmenjata kupčka

kartic.

Sledi delo v paru. Eden od učencev v paru prevzame vlogo učitelja, drugi je učenec.

Sodelovalno učenje s kartami poteka v več korakih. V vsakem naslednjem učnem koraku

je pomoč »učitelja« manjša.

V prvem koraku je pomoč maksimalna. Učitelj pokaže in prebere obe strani karte (npr.

angleška beseda in njen prevod ali ime matematičnega telesa in njegov opis). Učenec pa

pozorno sledi razlagi in ustno ali pisno odgovori na vprašanje. Nato učitelj pokaže samo

prvo stran karte in vpraša po drugi.

V drugem koraku nudi učenec pomoč, kadar je potrebna. Učitelj pokaže prvo stran kartice

in vpraša po drugi strani.

V tretjem koraku učitelj ne nudi več pomoči, postavi vprašanje, ne da bi pokazal kartico.

Po vsakem krogu sta dve možnosti: če je odgovor pravilen, sledi pohvala, kartico vrne

soigralcu; če odgovor ni pravilen, nudi pomoč, kartico vrne na kupček in spet poizkusi.

2.1.2 Več glav več ve


Struktura je namenjena ponavljanju in utrjevanju znanja. Z njeno uporabo dosežemo, da

učenci ponovijo snov, preverijo, če jo razumejo ali obvladajo določene spretnosti in pojme.

S to strukturo sodelovalnega učenja odpravimo slabosti frontalnega spraševanja, kjer

odgovarja na posamezno vprašanje samo en učenec, oz. naslednji, če prvi odgovori

nepravilno.

Vsak član skupine dobi številko od 1 do 4. Če je v skupini pet članov, lahko dobi številko 5

in odgovarja skupaj z učenci, ki imajo številko 4. Učitelj nato postavi zaprto (divergentno)

vprašanje in določi čas, ki ga imajo učenci na voljo, da se pogovorijo o odgovoru. Po

poteku tega časa učitelj pokliče eno od številk in določi učenca, ki bo odgovarjal. Učenci iz

drugih skupin, ki imajo enako številko, povedo, ali se z odgovorom strinjajo ali ne. Učitelj

na ta način izve, ali vsi učenci v razredu obvladajo določeno snov.


10

2.1.3 Preverjanje v parih


Struktura je namenjena vaji in utrjevanju določenih veščin. Učenca delata na učnih listih.

Da nalog ne rešuje le boljši učenec in jih šibkejši samo prepiše, moramo učencem dati

natančna navodila o načinu reševanja. Naloge lahko označimo s sodimi in lihimi števili. Če

so učenci mlajši, naloge označimo z različnimi znaki za posameznega učenca.

Učenci rešujejo učne liste. En član para reši nalogo, drugi pa jo pregleda. Ugotovi, ali je

naloga ustrezno rešena. Pohvali sošolca, nato vlogi zamenjata. V procesu preverjanja se

lahko vključi tudi sosednji par pri mizi. Če tedaj ne najdejo skupne rešitve, prosijo za

pomoč učitelja.

2.1.4 Okrogla miza


Ta struktura je namenjena izmenjavi informacij, utrjevanju znanja in veščin ali izdelavi

skupnega izdelka. Lahko se izvaja ustno ali pisno. Pri pisni obliki učenci na list papirja

drug za drugim napišejo svoje odgovore na odprta (konvergentna) vprašanja. Možnosti

mora biti vsaj toliko, kolikor je učencev v skupini. Pri ustni izvedbi učenci drug za drugim

povedo svoje odgovore, ki jih lahko učitelj posname ali zapiše.

2.1.5 Pošiljanje vprašanj


Ta struktura sodelovalnega učenja je primerna za ponavljanje in utrjevanje znanja in

preverjanje razumevanja pojmov.

Učenci sestavijo (napišejo) vprašanja o določeni temi in jih pošljejo drugi skupini, ki

poskuša odgovoriti nanje.


11

Učenci v prvi fazi sestavljajo vprašanja posamič. Vsak učenec prispeva vsaj eno vprašanje.

Učenci se v skupini potem pogovorijo, katera bodo poslali, lahko jih še izboljšajo ali

dodajo nova. Vsako vprašanje napišejo na eno stran lista, na drugo stran pa pravilen

odgovor. Vprašanja morajo biti jasna, konvergentna, da ni dileme o pravilnem odgovoru.

V drugi fazi učenci posamično odgovarjajo na dobljena vprašanja. Potem se o njih

pogovorijo. Šele, ko se vsi strinjajo o odgovoru, pogledajo na drugo stran lista. Če

ugotovijo, da se odgovor ne ujema s predvidenim, se pogovorijo s skupino, ki jim je

odgovore poslala. Če ne najdejo skupne rešitve, se obrnejo na učitelja.

2.1.6 Dejstvo ali izmišljotina


Primerna je za ponavljanje in utrjevanje snovi. Ker vsebuje elemente tekmovalnosti, je pri

tej strukturi še posebej pomembno, da so skupine med seboj enakovredne (torej po sestavi

heterogene), da imajo enake možnosti za zmago.

Učenci si v skupinah izmislijo določeno neverjetno dejstvo ali verjetno izmišljotino, ki je

vezana na obravnavano snov. Posamezna skupina pove svojo trditev, druge skupine se

kratko posvetujejo med seboj in se odločijo, ali trditev velja ali je izmišljena. Glasujejo

lahko z dvigom kartonov. Lahko glasujejo kot skupine ali posamezniki. Če glasujejo

skupine kot celote, to pospešuje dogovarjanje in iskanje soglasja v njih. Zmaga skupina, ki

je pretentala največ posameznikov ali skupin.

2.1.7 Učne skupine za večje dosežke - STAD

(Slavin, 1980, po Peklaj 2001, str. 69)

Struktura je najprimernejši za učenje novih informacij, dejstev, za doseganje dobro

definiranih učnih ciljev, kot so matematične operacije in njihova uporaba, jezikovne

spretnosti, uporaba zemljevidov, razumevanje in uporaba različnih naravoslovnih pojmov.


12

Skupine so sestavljene heterogeno glede na učne dosežke učencev, njihove sposobnosti,

spol, nacionalnost.

Učitelj najprej predstavi učno snov, učenci pa se znotraj skupin učijo snov toliko časa, da

jo usvojijo vsi člani skupine. Nato učenci pišejo individualne preizkuse znanja. Rezultate

učencev pri vsakem preizkusu primerjamo z njihovimi dosedanjimi rezultati. Na podlagi

tega dobijo učenci točke za napredovanje, ki se upoštevajo pri rezultatih skupine.

Gradivo vsebine učitelj najprej predstavi razredu. Razlaga mora biti jasno usmerjena na

učno enoto. Učenci se morajo zavedati, da morajo pazljivo slediti razlagi, če želijo kasneje

pri preizkusu znanja dobro ogovarjati. Razlaga traja običajno eno do dve uri. Potem, ko

učitelj razloži učno snov, učenci delajo v skupinah z učnimi listi ali drugim gradivom.

Glavni namen dela v skupinah je, da se dobro naučijo učno snov. Delo skupine je končano,

ko snov obvladajo vsi člani skupine.

2.2 STRUKTURE SODELOVALNEGA UČENJA ZA RAZVOJ POJMOV

2.2.1 Skupinska diskusija


Namenjena je razvoju in učenju novih pojmov in zakonitosti. S skupinsko diskusijo

spodbujamo različne miselne procese od razumevanja in uporabe do analize, sinteze in

vrednotenja.

Učitelj postavi eno ali več odprtih vprašanj, ki se nanašajo na določeno učno vsebino in

določi čas za diskusijo. V tem času skušajo učenci poiskati rešitve, nato pa poročajo o

rezultatih diskusije. Poročanje lahko poteka na različne načine:

• učenci vsake skupine poročajo celotnemu razredu,

• skupine predstavijo rešitve na plakatu,


13

• skupine poročajo samo sosednji skupini,

• poroča samo skupina, ki meni, da ima zanimive rešitve/rezultate.

2.2.2 Intervju v treh stopnjah


Od skupinske diskusije se razlikuje po tem, da vključuje več strukture in na ta način

zagotavlja, da so aktivni vsi učenci v skupini. Najbolje deluje v skupini štirih učencev.

Učenci se razdelijo v pare. Eden od para prevzame vlogo spraševalca, drugi pa

intervjuvanca. V naslednjem koraku zamenjata vlogi. Na koncu izvedejo okroglo mizo, pri

kateri vsak učenec v skupini pove, kaj se je naučil pri intervjuju.

Pogosto se struktura uporablja za to, da učenci povežejo učne vsebine z izkušnjami. Lahko

jo izvedemo na začetku teme z vprašanji:

• kaj se želiš naučiti pri tej temi,

• kaj že veš o temi ... ?

Uporabimo jo lahko na koncu teme, da oblikujemo sklepe z odgovori na vprašanja:

• kaj si se naučil pri tej temi,

• kaj bi še želel izvedeti o temi,

• kje boš znanje lahko uporabil ... ?

Za to strukturo učenci potrebujejo predvsem komunikacijske veščine:

• s postavljanjem odprtih vprašanj,

• aktivnim poslušanjem in s

• spremljanjem odgovorov intervjuvanca.

Učitelj lahko z modelnim učenjem ali z igro vlog učence usmerja v te spretnosti. Postavlja

npr. vprašanja zaprtega (Si bil včeraj v kinu?) in odprtega tipa (Kako si preživel včerajšnji

dan?). Učenci ugotavljajo, koliko informacij so dobili v različnih primerih.


14

2.2.3 Razmisli, pogovori se v paru, povej

(Lyman, po Kagan, 1989, po Peklaj 2001, str. 73)

Struktura omogoča učitelju, da spodbudi v razredu več aktivnosti in diskusije, kot če bi

postavil frontalno vprašanje.

Učiteljeva vprašanja morajo spodbujati višje miselne procese, spodbujati morajo

postavljanje hipotez, napovedovanje, induktivno in deduktivno mišljenje ter uporabo

naučenega. Struktura daje učencem čas za razmislek in možnost, da se pogovorijo s

sošolcem. Na ta način dobijo možnost, da povedo svoje mnenje vsaj enemu sošolcu. To

spodbudi občutek vključenosti v razredno dogajanje. Tako dobijo tudi povratno

informacijo o svojem razmišljanju. Struktura je primerna za vse starostne stopnje in

velikosti skupin. Učitelj lahko naključno pokliče nekaj učencev, če se nihče ne javi za

odgovor.

2.2.4 Skupinska pojmovna mreža in miselni vzorci


Te strukture so pomembne za utrjevanje znanja in razumevanja pojmov ter odnosov med

posameznimi pojmi.

Učenci dobijo prazen list papirja in ključni pojem, ki ga napišejo na sredino papirja. Z

okroglo mizo zberejo najpomembnejše pojme, ki so povezani s ključnim pojmom. V

zaključni fazi posamezni učenci dodajajo podredne pojme in povezave med njimi.

Lahko uporabimo pojmovne mreže, v katerih so ključni pojmi, ki jih razložimo, že

določeni in dani skupini vnaprej. Skupina te pojme dopolnjuje s podrednimi pojmi.


15

2.2.5 Bloomovi učni listi


Učni listi morajo biti sestavljeni tako, da bodo spodbujali razmišljanje in učenje.

Če hočemo v skupini pri delu z učnimi listi doseči medsebojno interakcijo med učenci ter

spodbuditi višje ravni mišljenja, si moramo pomagati z dodatno strukturo. Eden od načinov

je posvetovanje v skupini.

Učenci delajo v skupini. Vsi učenci položijo svinčnike na sredino mize. Prvi učenec

prebere vprašanje. Učenci poskušajo najti odgovor iz materiala, ki jim je na voljo, ali z

diskusijo. Učenec levo od tistega, ki je bral vprašanje, preveri, ali vsi člani razumejo

odgovor in se strinjajo z njim. Ko se vsi učenci v skupini strinjajo, vzame vsak svoj

svinčnik in napiše odgovor s svojimi besedami. Učenci nadaljujejo z naslednjim

vprašanjem. Učenec, ki je prej preverjal, zdaj bere, učenec na njegovi levi pa preverja.

Učitelj mora pri sestavljanju učnih listov upoštevati nekaj osnovnih pravil.

• Jasnost

Navodila ali vprašanja morajo biti jasna, sicer bodo učenci porabili večino časa za

razpravljanje o tem, kaj naloga zahteva od njih, in ne za vsebino.

• Skupinski jezik

Učni listi so namenjeni vsem članom skupine in ne posameznikom, zato je pri navodilih

nujno uporabljati množino.

• Razvrstitev vprašanj po težavnosti

Na začetku učnega lista naj bodo lažja vprašanja, sledijo naj težja, ki se nanašajo na višje

ravni Bloomove razvrstitve učnih ciljev. Lažja vprašanja se lahko začnejo z zahtevami:

poiščite, naštejte, imenujte. Kasnejša se lahko začnejo z zahtevami: primerjajte, poiščite

razlike, uporabite, oblikujte, ocenite.

• Odprto zadnje vprašanje

Nekatere skupine so pri delu hitrejše od drugih, zato je smiselno zadnje vprašanje postaviti

odprto, da mu učenci, ki so že končali, namenijo več časa (izdelajte načrt, poiščite razlike

in podobnosti, poiščite razloge za in proti...).

• Uporaba Bloomove taksonomije


16

Učni list naj zajema vprašanja, ki bodo vključevala vse ravni mišljenja od znanja do

vrednotenja. Vsak učenec bo tako znal odgovoriti vsaj na najpreprostejša vprašanja,

obenem pa bodo tudi bistri učenci ustrezno spodbujeni za delo.

• Okvir za razmišljanje

Oblikovanje učnega lista vpliva na to, koliko interakcije in razmišljanja bo v skupini. Brez

dodatnega okvira za razmišljanje lahko učenci odgovorijo z enim stavkom, z natančnejšim

oblikovanjem pa dosežemo večjo aktivnost.

2.2.6 Sodelovalni projekti

(Peklaj, 2001, str. 79)

Sodelovalni projekti so lahko nekajminutni ali pa trajajo nekaj tednov.

Večina vključuje delitev dela in specializacijo znotraj skupin, kar povečuje aktivnost

posameznih učencev. Cilj učencev, ki sodelujejo v projektih, je, da se učijo zato, da bodo

znanje uporabili ter ga posredovali drugim.

2.2.7 Preprosti projekt


Zaradi preprostosti je primeren za motivacijski uvod v novo temo.

Učitelj predstavi nalogo (lahko si jo učenci izberejo sami) ter določi čas za izvedbo.

Učenci v skupini izvedejo nalogo. Nato sledi predstavitev skupinskega dela v razredu. Da

se izognemo temu, da bi delali samo nekateri učenci, lahko zahtevamo, da v predstavitvi

sodelujejo vsi učenci ali dodelimo vsakemu učencu posebno vlogo.


17

2.2.8 Krog

(Maskit, 1986; po Hertz-Lazarowitz, 1992, po Peklaj 2001, str. 80)

Struktura kroga je sestavljena struktura, ki vključuje štiri elemente:

• izbiro,

• poglabljanje v nalogo,

• predstavitev drugim,

• skupinsko produkcijo.

Struktura vzpodbuja analizo in sintezo, deduktivno in induktivno mišljenje, saj na začetku

predvideva delitev nalog posameznim članom skupine, na koncu pa integracijo skupnih

elementov posameznih nalog.

Najprej učitelj predstavi neko temo. Učenci lahko v zvezi v tem sami preberejo besedilo ali

poslušajo plenarno razlago. Učitelj nato predstavi različne naloge, ki jih bodo delali po

skupinah. Nalog je toliko, kolikor je članov skupine. Znotraj skupine si učenci razdelijo

naloge s pogajanji in se usmerijo v reševanje nalog. Znotraj skupine predstavijo posamezne

naloge in se o vseh predstavitvah pogovorijo. Ko na podlagi skupinske diskusije in

pogajanj dosežejo soglasje, združijo posamezne naloge v skupinski izdelek. Vse skupine

imajo enake naloge in učenci lahko izbirajo znotraj skupin. Učenci morajo za to strukturo

obvladati sodelovalne veščine, ki so potrebne tudi za uspešno skupinsko diskusijo

(pripravljenost poslušati, dajati pomoč, predlagati zamisli, razvijati zamisli drugih,

razlagati). Zaradi izbiranja in delitve nalog potrebujejo tudi veščine pogajanja in

konstruktivnega reševanja konfliktov.

2.2.9 Skupinska preiskava

(Sharan in Hertz-LaZorowitz, 1980; po Sharan in Sharan, 1994; po Peklaj, 2001, str. 81)

Glede na miselne procese, ki jih spodbuja in sodelovalne veščine, ki jih morajo obvladati

učenci, je še bolj sestavljena kot krog. Vključuje vse ravni znanja. Primerna je za širše,

celostne naloge, pri katerih morajo učenci povezati vidike določenega problema v celoto.

Poudarek strukture je na pridobivanju novega znanja in razumevanja s pomočjo

raziskovanja.


18

Učitelj mora izbrati problem, ki je odprt, široko zastavljen, tak, da ga učenci lahko

raziskujejo z različnih vidikov ter s pomočjo različnih sredstev in virov. Učitelj skuša po

predstavitvi problema spodbuditi radovednost učencev z ogledi muzeja, filma ali

zgodovinskega objekta.

Učitelj mora predvideti možne vire, pomagati učencem z nasveti pri izbiri in načrtovanju

preiskave v skupini, pomagati pri raziskovanju na terenu, pri povezovanju posameznih

izdelkov v skupinski projekt ter pri načrtovanju predstavitve.

Po uvodni predstavitvi in razlagi učenci formulirajo in zberejo vprašanja. Lahko jih iščejo

v skupinah ali individualno. Učitelj jih zbere (lahko na stenskem plakatu ali jih razmnoži in

razdeli vsem učencem). Učenci razvrstijo vprašanja, ki imajo skupne značilnosti, v

kategorije ali podpodročja ali teme, ki so osnova za raziskovanje v skupinah. Učenci se

nato razdelijo v skupine, glede na vprašanja, ki jih zanimajo. V takem primeru se lahko

zgodi, da več učencev izbere isto temo. Najprej naj se poskusijo skupine oz. posamezniki

uskladiti med seboj in se dogovoriti o izbiri problema. Že na začetku se pokaže potreba po

obvladovanju socialnih spretnosti, ki so potrebne za uspešno dogovarjanje, skupno

načrtovanje, pogajanja, iskanje soglasja ter konstruktivno reševanje konfliktov. Kadar ni

mogoče doseči soglasja, lahko dve skupini raziskujeta isto temo.

Ko skupine izberejo svoje podprobleme, se morajo lotiti raziskave. Učenci morajo izbrati

vprašanja, ki jih zanimajo, poiskati vire, ki jih bodo potrebovali, ter razdeliti naloge med

posamezne učence skupine. Pri tej fazi dela je pomembna učiteljeva vloga, saj mora

učencem svetovati pri izbiri vprašanj, jih omejiti pri širini vprašanj, da bodo dovolj ozka,

da bodo nanje lahko odgovorili in jih usmerjati pri izbiri ustreznih virov. V tej fazi učitelj

tudi izbere usmerjevalno skupino, ki usklajuje delo med skupinami. V usmerjevalni

skupini so predstavniki vseh skupin. Usmerjevalna skupina pregleda načrte raziskav,

uskladi delo skupin, da se vprašanja ne prekrivajo, ter doda svoje pripombe.

Izvajanje skupinske preiskave traja daljše časovno obdobje, vključuje tudi različne oblike

terenskega dela, intervjuje, eksperimente, opazovanja … V skupinah poročajo o svojih

odkritjih in rezultatih. Zbrane informacije in rezultate nato analizirajo. Ugotovijo, kje

potrebujejo dodatne informacije, interpretirajo informacije in jih povežejo v celoto. Učitelj


19

učencem pomaga pri analizi virov, sintezi in interpretaciji. Pomaga jim tudi pri

upoštevanju pravil sodelovalnega dela. Če delo poteka več tednov, je smiselno, da skupine

vsaj enkrat na teden poročajo razredu o svojem delu.

Po končanem delu se skupine pripravijo na predstavitev razredu. Skupine izdelajo načrt,

kako bodo ugotovitve predstavile drugim učencem, da se bodo tudi oni naučili čim več.

Vsak član skupine mora imeti vlogo pri predstavitvi. Predstavitve imajo lahko različne

oblike (igre vlog, razstave, demonstracije, kvizi, razlage …). Predstavitve naj bodo čim

bolj aktivne, učenci naj načrtujejo tudi sodelovanje drugih učencev v razredu. V tej fazi

usmerjevalna skupina pregleda predstavitvene načrte in jih uskladi med seboj.

Predstavitve naj bodo jasne, dobro organizirane. Učenci običajno pripravijo seznam virov

za vse sošolce v razredu.

Učitelj vnaprej pripravi ocenjevalno shemo, ki jo med predstavitvijo izpolnijo učenci, na

koncu morajo imeti možnost podati svoje pripombe. Vloga učitelja v tej fazi je, da poskrbi

za konstruktivno povratno informacijo in prepreči, da postanejo posamezni učenci preveč

kritični. Učitelj na koncu tudi naredi povzetek, poveže ugotovitve posameznih preiskav v

smiselno celoto in na njihovi osnovi odgovori na vprašanje raziskave.

Učitelj in učenci na koncu ovrednotijo projekt in skupinsko delo. Končna ocena

posameznih projektov je rezultat sprotnega spremljanja in vrednotenja dela učencev v

posameznih stopnjah od načrtovanja do predstavitve. Končna ocena posameznih učencev

vključuje tudi rezultate preizkusa znanja, ki pokriva vsebino celotnega projekta. Učenci ga

opravijo individualno. Učitelj s svojimi vprašanji preverja najpomembnejša dejstva,

uporabo novega znanja v različnih situacijah pri reševanju problemov in sposobnost

sinteze naučenega. Učenci zberejo svoja vprašanja (vsaka skupina po nekaj vprašanj), ki

jih učitelj vključi v preizkus znanja in se pripravijo na preizkus.


20

2.2.10 Sodelovalni projekt »co-op, co-op«


Ta struktura je zelo podobna skupinski preiskavi. Njen namen je doseči čim boljše

razumevanje in znanje, ki ga učenci na koncu posredujejo drugim v razredu. Učitelj ima pri

njej večjo vlogo pri začetni izbiri problemov za delo v skupinah ter načinu dela v skupinah.

Struktura tudi ne predvideva usmerjevalne skupine, ki bi usklajevala delo skupin. Tudi

vrednotenje skupinskih izdelkov je drugačno. Ocenjujejo učenci v skupini, vsi učenci v

razredu in učitelj. Najprej ocenijo posameznikov nastop v skupini člani skupine. Nastop

celotne skupine ocenijo vsi učenci v razredu. Učitelj pa oceni posameznikov izdelek v

skupini. Kombinacija teh treh ravni ocenjevanja poveča posameznikovo odgovornost za

lastni prispevek ter razvoj skupinske soodvisnosti.

2.3 SESTAVLJENE STRUKTURE

Te strukture so namenjene učenju nove snovi, razvoju in razumevanju novih pojmov ter

analizi in sintezi naučenega. Bistvo teh struktur je doseči čim večjo soodvisnost med člani

skupine, zato vsak član skupine dobi samo del gradiva oz. informacije, ki se je mora

naučiti. Nalogo končajo šele takrat, ko člani sestavijo vsak svoj del naloge, tako kot pri

sestavljanki.

2.3.1 Izvirna sestavljanka

(Aronson, 1978, po Peklaj, 2001, str. 84)

Izvirna sestavljanka je namenjena učenju nove snovi.

Po uvodni predstavitvi učitelj razdeli učencem delo tako, da vsak učenec dobi le del

učnega gradiva. V naslednjem koraku se učenci sestanejo v ekspertnih skupinah z drugimi

učenci, ki obravnavajo isti problem. V teh ekspertnih skupinah učenci skupaj preučujejo

učno snov, skupaj iščejo ključne informacije, odgovarjajo na vprašanja, sintetizirajo in

napišejo najpomembnejše ugotovitve. Tu se tudi pripravijo na predstavitev sošolcem.

Učenci se iz ekspertnih skupin vrnejo v matične skupine ter predstavijo in razložijo snov,


21

ki so se jo učili. Vsak učenec v matični skupini predstavi svoj del snovi. Člani skupine

pazljivo poslušajo, nato postavljajo vprašanja in debatirajo o snovi.

Na koncu vsak učenec piše individualni preizkus znanja, na podlagi katerega je tudi

ocenjen.

2.3.2 Sestavljanka II

(Slavin, 1990, po Peklaj, 2001, str. 85)

Slavin je k svoji izvirni sestavljanki dodal dve spremembi, ki se nanašata na učni material

in ocenjevanje. Poimenoval jo je Sestavljanka II.

Po uvodni predstavitvi problema ali snovi dobijo vsi učenci v matičnih skupinah enako

učno gradivo. Gradivo lahko preberejo doma ali v šoli. Šele v naslednjem koraku vsak od

učencev dobi svojo nalogo, s katero se bo ukvarjal v ekspertni skupini. Učenci se zberejo v

ekspertnih skupinah, kjer opravijo svoj del naloge. Pripravijo se na poročanje. Učenci se

nato vrnejo v matične skupine, kjer poročajo ter integrirajo učno snov v celoto.

3 RAZVOJNA STAROST IN SODELOVALNO UČENJE

Razvojne naloge v obdobju med šestim in dvanajstim letom starosti po Havighurstu so:

osvobajanje od primarnih identifikacij z odraslimi, oblikovanje prijateljskih vezi z vrstniki,

vzpostavljanje odnosa do primarnega socialnega okolja (oblikovanje pripadnosti vrstniški

skupini), moralni razvoj, oblikovanje vesti in vrednotnega sistema, začetna identifikacija z

lastno spolno vlogo, pospešeno učenje razumevanja in obvladovanja zunanjega sveta in

oblikovanje stališč o sebi ( Juriševič, 1999).

Otrok pri šestih letih ima rad družbo, pogosto ima enega ali dva prijatelja, aktivno sodeluje

pri skupnih igrah in aktivnostih. Njegova igra je kooperativna.


22

Zaradi teh značilnosti v zgodnjem šolskem obdobju so učenci sposobni izvajati

sodelovalno učenje pri družboslovnih temah pri spoznavanju okolja.

4 SPOZNAVAJE OKOLJA IN SODELOVALNO UČENJE

V specialnodidaktičnih priporočilih Učnega načrta za spoznavanje okolja je zapisano:

»Pouk naj bo organiziran tako, da učenci načrtovane dejavnosti izvajajo sami.« (UN, 2001,

str. 49). Na ta način bodo učenci poleg pomnjenja znanj razvijali sposobnosti in spretnosti.

Učitelj ob taki organizaciji pouka lahko spremlja, kako učenci upoštevajo navodila, kako

sodelujejo pri različnih oblikah dela, kako upoštevajo mnenja drugih posameznikov in

skupin, kako pripovedujejo in pišejo ter kako uporabljajo različne vire, pripomočke,

literaturo (prav tam).

Tako organizacijo pouka lahko dosežemo z uvajanjem različnih oblik sodelovalnega

učenja. Te učencem omogočajo samostojno delo in jih navajajo na medsebojno

sodelovanje, strpnost, upoštevanje mnenja drugih, na natančno poročanje ter samostojno

uporabo pripomočkov in virov.

Poleg tega oblike sodelovalnega učenja preko svojih struktur omogočajo učencem učenje

in doseganje družboslovnih ciljev predmeta spoznavanje okolja. Cilji družboslovnih znanj

v drugem razredu so zajeti v temah Jaz in ti, vi in mi, Jaz in moja šola, Praznujemo, Bilo je

nekoč in Pogledam naokrog. Pri teh temah naj bi učenci spoznali samega sebe, svoje ožje

in širše skupnosti, v katerih živijo. Razvijali naj bi strpen odnos do drugačnih in

spoštovanje načela enakosti spolov. Dojeli naj bi pomen pravil družabnega življenja,

človekovih pravic in dolžnosti. Pridobili naj bi spoznanje, da se družba skozi čas spreminja

in da smo del zgodovine, ki jo tudi oblikujemo in s tem vplivamo na prihodnost (Juriševič,

1999).


23

5 TAKSONOMIJE KOT ORODJE ZA OPREDELJEVANJE RAZLIČNIH NIVOJEV IN VIDIKOV ZNANJA Za doseganje spoznavnih in procesnih ciljev pri spoznavanju okolja moramo pri

načrtovanju ciljev upoštevati različne taksonomije, ki so orodja za opredeljevanje različnih

nivojev in vidikov znanja.

Marzanova taksonomija (povzeto po Rutar Ilc, 2004) je posebej primerna za

opredeljevanje spoznavnih postopkov, potrebnih za doseganje določenih ciljev. Pri

razvijanju kompleksnega mišljenja je primerna naloga primerjanja - ugotavljanje in

opisovanje razlik in podobnosti. Razvrščanje učenci razvijajo z nalogami razvrščanja

izbranih elementov na osnovi njihovih značilnosti. Ob razvijanju procesov kompleksnega

razmišljanja razvijamo tudi delo z viri, predstavljanje idej, sodelovanje.

Miselni procesi, veščine in spretnosti po Marzanovi taksonomiji:

• procesi kompleksnega mišljenja: primerjanje, razvrščanje, sklepanje z indukcijo in

dedukcijo, utemeljevanje, abstrahiranje, analiziranje perspektiv, odločanje,

preiskovanje, reševanje problemov, eksperimentalno raziskovanje, analiza napak,

invencija, …

• delo z viri: zbiranje, izbiranje, analiza, interpretacija, sinteza, presoja uporabnosti

in vrednosti podatkov, …

• predstavljanje idej na različne načine: jasnost izražanja, učinkovitost

komuniciranja z različnim občinstvom in na različne načine, ustvarjanje

kakovostnih izdelkov, …

• sodelovanje: prizadevanje za skupne cilje, uporaba medosebnih veščin,

prevzemanje različnih vlog v skupini, …

• miselne navade: kritično mišljenje, avtorefleksija in samoregulacija ter

ustvarjalnost, …

Vprašanja za posamezne ravni Bloomove taksonomije

Z Bloomovo taksonomijo (povzeto po Rutar-Ilc, 2004) si pomagamo pri snovanju

vprašanj, nalog in dejavnosti v vseh fazah učnega procesa. Ko izbrani cilj opredelimo,

izberemo dejavnosti in vprašanja ter naloge, s katerimi bodo učenci opredeljeni cilj


24

dosegli. Že sproti lahko ugotavljamo, kako učenci uporabljajo potrebne spoznavne

postopke in kako napredujejo v izgrajevanju znanja.

Znanje (priklic informacij, prepoznavanje informacij, definiranje, identifikacija):

kdo je ... , kaj je ... , kje so ... , koliko ... , poiščite v besedilu, kje ... , pokažite, …

Razumevanje (organiziranje učnega gradiva, ponavljanje, povzemanje, opis z lastnimi

besedami, prevajanje iz enega simbolnega sistema v drugega):

povejte s svojimi besedami, opišite, ponazorite (s primeri, s sliko), razložite, povejte svoj

primer, narišite zemljevid, prevedite poved v angleški jezik, ... .

Uporaba (uporaba naučenega v novih primerih, pri reševanju problemov):

uporabite načela tržnega gospodarstva in razložite, kaj bi se zgodilo, če …, rešite

probleme, določite rimo, ...

Analiza (sposobnost videti dele in odnose med njimi, identifikacija povodov, vzrokov,

motivov, upoštevanje in iskanje dokazov pri sklepih):

analizirajte, poiščite vzroke, razloge, dokaze, poiščite podobnosti, razlike, kateri del

zgodbe je najbolj zanimiv, zakaj se je neka oseba odzvala na tak način, ...

Sinteza (dopolnjevanje zamisli ali informacij, oblikovanje novih sporočil, napovedovanje

na podlagi različnih informacij, reševanje problemov na podlagi različnih virov):

napišite, izdelajte načrt za, sestavite, razvijte, napovejte, ...

Vrednotenje (vrednotenje določene zamisli, rešitve ali umetniškega dela na podlagi

kriterijev):

ocenite, napišite kritiko, naštejte pozitivne in negativne vidike različnih rešitev, zakaj bi

določeno knjigo, film priporočil prijatelju, ...

6 SOCIOMETRIČNE TEHNIKE (Kajtna, 2007)

Razredna klima zajema odnose med učenci ter in med učenci in učiteljem/učitelji.


25

Razredno klimo ugotavljamo s sociometrično tehniko. S to tehniko izmerimo položaj

posameznika v skupini (priljubljenost, izključenost posameznika) in povezanost skupine.

Potek sociometrične preizkušnje

Vsak član skupine odgovarja na enako vprašanje:

A. Moj najljubši sošolec/sošolka je:

(Upoštevaj tudi tiste, ki danes manjkajo)

1.-----------------------

2.-----------------------

3.-----------------------

B. Menim, da me je izbralo----------sošolcev in sošolk.

Podatke vnesemo v tabelo. Zaradi lažjega pregleda učence vpišemo po spolu. Vsak učenec

ima zaporedno številko. Posameznikove izbire označujemo s križcem v stolpcu z ustrezno

številko. Dodamo dve vrstici, v kateri bomo vnesli vsoto izbir in število pripisanih izbir.

Primer:

Janez Arhar je zapisal na svoj listek Bojana Dolenca, Marjana Nagodeta in Kristijana

Žigona. V tabeli poiščemo vrstico Janeza Arharja (vrstica 1). Vanjo bomo vnašali njegove

izbire. Kot prvega je izbral Bojana Dolenca, ki ima zaporedno številko 4, zato v Janezovi

vrstici s križcem označimo stolpec 4. Kot drugega je izbral Marjana Nagodeta, ki ima

zaporedno številko 12, zato v Janezovi vrstici s križcem označimo stolpec 12. Kot tretjega

je označil Kristijana Žigona, ki ima zaporedno številko 20, zato v Janezovi vrstici

označimo s križcem stolpec 20.

Ime in

priimek

1 2 3 4 5 6

7

8 9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

1 Janez Arhar x x x

2

3

Postopek ponovimo za vsakega od učencev, ki so izpolnjevali vprašalnik.


26

Sociogram

Sociogram je grafični prikaz skupinskih odnosov. Po izvedbi sociometrične preizkušnje

izdelamo sociogram. Pripravimo si koncentrične kroge. Njihovo število je odvisno od

števila udeležencev. V kroge vnašamo posameznike glede na število izbir, ki so jih dobili.

(1.krog je zunanji krog, 4. krog je sredinski krog). Te številke so mišljene za skupine od 20

do 30 udeležencev, sicer številke ustrezno prilagodimo.

1. krog 0, 1 (»osamelci«)

2. krog 2, 3

3. krog 4, 5

4. krog 6→ (»zvezde razreda«)

Ko vrišemo vse učence, začnemo vnašati izbire. Prve vzajemne izbire narišemo z rdečo

črto, ostale vzajemne izbire narišemo z rumeno črto. Prvo vzajemno izbiro pri osamelcih

narišemo s črtkano črto, ki nakazuje smer (puščica vodi, k izbrancu).

V sociogramu nastanejo nekatere tipične strukture. Zaprte strukture so v obliki parov,

trikotnikov, krogov, kvadratov. Odprte strukture so v obliki verig, črke y, zvezde.

(Sociogram je priloga 2.)


27

EMPIRIČNI DEL

7 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

Ko sem se odločala za temo diplomske naloge o sodelovalnem učenju, sem se nagibala

predvsem k raziskovanju spoznavnih procesov. Moje raziskovalno vprašanje se je glasilo:

Ali lahko s sodelovalnim učenjem zvišam razumevanje pojmov pri družboslovju na višjem

taksonomskem nivoju pri učencih 2. razreda? Med počitnicami 2010 sem učence razvrstila

v heterogene skupine glede na učni uspeh pri družboslovju. V heterogenih skupinah so

večino dela opravili sposobnejši učenci. Šibkejši so rezultate prepisali ali pa še to ne.

Šibkejši učenci nikoli niso poročali. Če sem jih izbrala za poročanje, so se sposobnejši

učenci jezili nanje, ker zaradi pasivnosti med delom niso znali poročati.

Odločila sem se spremeniti raziskovalno vprašanje: Ali lahko s sodelovalnim učenjem pri

družboslovnih temah pri spoznavanju okolja izboljšamo sodelovanje učencev in razredno

klimo?

Učencem sem predstavila rezultate ankete Razredna lestvica (priloga 1) in se dogovorila z

njimi, da bomo glede na rezultate poskusili bolje spoznati drug drugega. Povedala sem jim

tudi, da bomo pri pouku začeli s posebno obliko skupinskega dela, s sodelovalnim

učenjem. Razložila sem jim, da so pri tej obliki dela aktivni vsi učenci in da je uspeh dela

odvisen od vseh v skupini. Učenci so želeli vedeti, kako se bodo razdelili v skupine in ali

bodo tako razdeljeni vedno. Razložila sem jim, da jih bom razdelila v skupine glede na

znanje ter da se bodo skupine spreminjale na daljša časovna obdobja. Glede na rezultate

ankete in stanje v razredu glede na sociogram (priloga 2), sem se odločila, da poskusim

spremeniti klimo v razredu z uvedbo sodelovalnega učenja. Izbrala sem družboslovne

vsebine iz učnega načrta Jaz in ti, vi in mi in Bilo je nekoč.


28

8 CILJI RAZISKAVE

Raziskati in izvesti različne oblike sodelovalnega učenja pri družboslovnih temah v 2.

razredu:

• raziskati in izvesti obliko sodelovalnega učenja sestavljanke pri utrjevanju znanja

družboslovnih tem v 2. razredu,

• raziskati in izvesti obliko sodelovalnega učenja skupinske diskusije pri utrjevanju

znanja družboslovnih tem v 2. razredu,

• raziskati in izvesti obliko sodelovalnega učenja delo v parih pri utrjevanju znanja


• raziskati in izvesti obliko sodelovalnega učenja intervju v treh stopnjah pri utrjevanju

znanja družboslovnih tem v 2. razredu,

• raziskati in izvesti obliko sodelovalnega učenja preprosti projekti pri utrjevanju znanja


• raziskati in izvesti obliko sodelovalnega učenja okrogla miza pri utrjevanju znanja

družboslovnih tem v 2. razredu.

Ugotoviti vpliv sodelovalnega učenja na klimo v razredu.

9 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Skladno s cilji raziskave postavljam naslednja raziskovalna vprašanja:

• Ali bodo vsi učenci aktivno sodelovali pri sodelovalnih oblikah dela?

• Ali se bo sodelovanje med učenci izboljšalo tudi, ko učni proces ne bo potekal?

• Katere sodelovalne veščine se bodo učenci preko sodelovalnih oblik učenja naučili?

10 RAZISKOVALNA METODA

10.1 AKCIJSKA RAZISKAVA

Izhodiščna ideja

Želela sem spremeniti klimo v razredu z uvedbo sodelovalnega učenja.


29

Poizvedovanje

Opazovala sem učence med poukom, predvsem pri tradicionalnem skupinskem delu. Z

učenci sem se pogovarjala o njihovem počutju v razredu in izvedla razredno lestvico.

(Rezultati Razredne lestvice so priloga 1.) Izvedla sem sociometričen preizkus (Tabela

rezultatov preizkusa je priloga 1.), da sem ugotovila povezanost razreda in mesto vsakega

posameznega učenca v skupini. Zapisovala sem posamezne konflikte med delom v obliki

anekdotskih zapisov. Raziskala sem različne oblike sodelovalnega učenja. V učnem načrtu

za spoznavanje okolja sem poiskala družboslovne teme, primerne za sodelovalne oblike

učenja.

Načrt

Sodelovalno učenje sem izvajala od januarja do maja pri družboslovnih temah pri

predmetu spoznavanje okolja. Izvedla sem sedem ur sodelovalnega učenja. Uporabila sem

naslednje oblike sodelovalnega učenja:

• izvirna sestavljanka,

• skupinska diskusija,

• delov parih,

• intervju v treh stopnjah,

• okrogla miza,

• preprosti projekti.

Sodelovalno učenje sem izvajala pri učnih temah Jaz in ti, vi in mi in Bilo je nekoč.

Prvi akcijski korak

Pri vsaki uri sodelovalnega učenja sem opazovala učinke aktivnosti. Za opazovanje in

zbiranje podatkov sem uporabila kontrolne liste. Kratke zapise in opombe, ki so nastali

med učno uro, sem isti dan uredila v poročilo dogajanja. Na začetku analiz posameznih ur

so učenci v kratkih ustnih anketah ocenjevali svoje počutje med delom. Po peti uri so

učenci pisno/ustno reševali anketo o svojem počutju med delom.


30

Refleksija

Po zaključeni sedmi uri sodelovalnega učenja sem na podlagi analiz izvedenih ur

ugotavljala učinke sodelovalnega učenja na razredno klimo in primernost družboslovnih

tem za izvajanje sodelovalnega učenja. Ugotovitve sem zapisala v zaključku.

10.2 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV

Na začetku raziskave sem izvedla anketo Razredna lestvica (McGrath, 1996, str. 23) in

sociogram (Kajtna, 2007). Želela sem ugotoviti, kako učenci sami doživljajo svoj razred.

Rezultati so mi bili v pomoč pri oblikovanju raziskovalnega vprašanja, vključila pa sem jih

tudi v tretjo učno uro.

Pri vsaki učni uri sem s pomočjo opazovalnih listov (priloge 3, 5, 13, 15 in 17) v obliki

kontrolnih listov beležila sodelovanje učencev. Opazovala sem predvsem aktivnost

učencev, dajanje in prejemanje pomoči in v rubriki drugo tudi načine ravnanja posameznih

učencev. Ugotovitve so vključene v analize učnih ur.

Podatke sem zbirala tudi s sprotnimi nestandardiziranimi intervjuji z učenci. Cilj teh

intervjujev je bil ugotoviti njihovo počutje pri sodelovalnih oblikah učenja. Ugotovitve so

vključene v analize učnih ur.

Podatke sem pri učnih urah zbirala z opazovanjem (opazovanje z udeležbo). Kratke zapise

in opombe, ki so nastali med učno uro, sem isti dan uredila v natančno poročilo. Dnevnik,

ki je nastal, je bila ena od tehnik zbiranja podatkov, posamezni odseki so vključeni v

empiričnem delu diplome.

Dve učni uri je opazovala sodelavka (strukturirano opazovanje brez udeležbe). Opazovala

je aktivnost učencev in nudenje pomoči pri sodelovalnih oblikah učenja. Opazovanja je

zapisovala v opazovalni list v obliki kontrolnega lista. Ugotovitve so vključene v analizah

učnih ur.

Prvo učno uro sem snemala in jo kasneje analizirala. Ugotovitve so vključene v analizo

prve učne ure.


31

10.3 OPIS VZORCA

Raziskavo sem izvedla v drugem razredu. V skupini je 21 učencev, 12 dečkov in 9 deklic.

V skupini je šest učno zelo uspešnih učencev, ki so uspešni na vseh področjih.

Trije učenci imajo učne težave, ki izvirajo predvsem in slabšega razumevanja pojmov, vsi

trije so iz drugega govornega okolja. Dva sta močna na matematičnem področju, eden pa

na gibalnem, vsi trije pa imajo težave pri pouku slovenščine in spoznavanja okolja.

Vsi trije imajo vedenjske težave.

V skupini je pet učencev, ki so izraziti vodje in želijo biti glavni. Prekinjajo delo s svojimi

idejami, popravljajo šibkejše učence pri branju, odgovarjajo namesto njih na vprašanja,

kadar po njihovem mnenju ne odgovorijo dovolj hitro. Ne pomagajo sošolcem, kadar jih

prosijo za pomoč, temveč se jim posmehujejo in skrivajo svoje izdelke. Učenci, ki so

povprečno uspešni, sledijo njihovemu zgledu in učno manj uspešnim ne pomagajo, temveč

jih tožijo, da ne znajo. Prositi za pomoč ima v skupini slabšalni pomen, zato učenci raje ne

končajo naloge ali jo naredijo narobe, kot da bi prosili za pomoč sošolca. Vsi se obrnejo po

pomoč samo na učitelja.

V skupini delajo samo učno uspešni učenci, ki delo vodijo, ne da bi upoštevali sošolce z

učnimi težavami, kar pomeni, da še z enim ali dvema v skupini rešijo nalogo, ostali pa naj

se znajdejo, kakor vejo in znajo.

V začetku šol. leta 2010/11 je v skupino prišel nov učenec iz tujine. Deček je znal samo

svoj jezik, s seboj je prinesel izrazito drugačne navade in skupina, ki se je do tedaj zdela

homogena, je razpadla na manjše skupinice, ki so se razlikovale le v stopnji nesprejemanja

novinca.

Ob sprejemu se je učenec najprej predstavil sam, nato sem ga predstavila še jaz in povedala

od kod prihaja, kateri jezik govori in predstavila način dela z njim. Pomembno se mi je

zdelo, da učenci razumejo in sprejmejo dejstvo, da se bom individualno ukvarjala z njim,

ker potrebuje v začetku prevod in učenje našega jezika. Prosila sem jih, da mu pomagajo

pri premagovanju začetnih težav. V začetku se jim je zdel zaradi drugačnosti zanimiv in so


32

ga z zanimanjem opazovali, ponavljali so tuje besede za njim in ga učili slovenskih

poimenovanj za šolske pripomočke.

Deček je počasi in s težavami sprejemal razredna pravila. S sošolci je bil grob. Ni

upošteval pravil iger, ki so si jih določili v skupini. Pogosto je udaril sošolce, ki so ga

opozorili na kršenje pravil. Na silo se je želel vključiti v interesne skupine in ni razumel, da

mora počakati na naslednjo igro (npr Človek, ne jezi se), če so vsa mesta v igri že

zasedena. Učenci so počasi izgubljali potrpljenje, vedno pogosteje so ga tožili in vnaprej

izločali iz igre ali pogovora. Še celo, če jih je hotel le gledati pri igri, so ga podili proč.

Tudi dežurni učitelji (dežurstvo med glavnimi odmori) so opažali izrazito odklonilen odnos

učencev do novega sošolca in so poročali o konfliktih med učenci v odmoru.

Posamezni starši učencev so v pogovorih povedali, da njihovi otroci doma pogosto

odklonilno govorijo o Nacetu. Kljub individualnim pogovorom z učencem, njegovo mamo

in razredom ter socialnim igram, se je stanje samo slabšalo. Deček ni želel delati v skupini,

še v paru ne, pri dejavnostih, ki so zahtevale telesni stik s sošolci (držanje za roke), se je

umaknil z mrkim pogledom in sploh ni komuniciral z mano ali s sošolci. Če je že pristal na

razdelitev v skupine, je bil popolnoma neaktiven. Tudi sošolci, ki so ga kljub vsemu

sprejemali in so ga prijazno vabili k aktivnostim, ga niso uspeli prepričati. Učenec v

pogovoru ni znal pojasniti, zakaj ne želi sodelovati.

Za izvedbo raziskave sem pridobila soglasja staršev vseh učencev.

Vsa imena otrok v diplomskem delu so izmišljena.


33

11 ANALIZA IZVEDBE IN INTERPRETACIJA

Z analizo izvedbe in interpretacijo vsake izvedene ure sem želela sproti spremljati vplive

sodelovalnega učenja na klimo v razredu.

11.1 ANALIZA IN INTERPRETACIJA PRVE UČNE URE

Učna tema: Koledar

Učne oblike: sodelovalno učenje; sestavljanka (jigsaw)

Cilji:

procesni:

• spoznavajo koledar in se znajo orientirati v njem

• sodelovanje: poslušanje, iskanje in nudenje pomoči, doseganje soglasja

operativni:

• na koledarju poiščejo določene datume

• poiščejo svoj rojstni dan na koledarju

• izvedejo raziskavo, kdaj imajo rojstni dan sošolci

• berejo preglednico

• vedo, kdaj imajo rojstni dan

• uporabljajo časovne izraze dan, teden, mesec, leto

Učna priprava je priloga 4.

Potek učne ure

Učna ura je bila namenjena ponavljanju učne snovi o koledarju, s poudarkom na orientaciji

na koledarju in zapomnitvi svojega rojstnega dneva. Učenci so v uvodu ure listali po

koledarju in iskali datume po navodilu. V drugem delu ure so v matičnih skupinah najprej

zapisali rojstne dneve vseh članov skupine. V ekspertnih skupinah so poročali in zapisovali

podatke iz matičnih skupin. S sestavljanko so tako dobili podatke za celoten razred. V

zaključku ure so brali podatke iz svojih razpredelnic in stolpičnega diagrama, ki je nastal

na tabli.


34

Analiza učne ure

Z uporabo te strukture sem želela na spoznavnem področju doseči tretjo raven znanja po

Bloomovi taksonomiji. na področju socialnega učenja pa sodelovalne veščine poslušanje,

iskanje in nudenje pomoči, doseganje soglasja.

Za fazo ponavljanja sem se odločila, ker so učenci snov že poznali in so bili bolj

osredotočeni na navodila, ki so bila zanje nova. Poleg tega so se v tej uri učili iskati in dati

pomoč. V uvodnem delu ure sem učencem napovedala, da bom sama določila učenca, ki

bo odgovarjal na vprašanja, zato morajo vsi v skupini poznati odgovor. Razložila sem jim,

da morajo prositi za pomoč sošolca, če ne bodo našli ustrezne rešitve. Izrazila sem svoje

prepričanje, da bodo pomoč dobili. Navodila sem dajala ustno, ker nekateri učenci še niso

znali brati z razumevanjem.

Brez tega navodila so po dosedanjih izkušnjah učno manj sposobni in počasnejši učenci

enostavno opazovali učno uspešnejše sošolce in naloge rešili brez vsakršnega razumevanja.

Med tem ko so iskali podatke na koledarju, sem opazovala predvsem učno manj uspešne

učence. Po mojih izkušnjah so zelo neradi in le izjemoma prosili za pomoč. Če so zanjo že

prosili, so to storili tiho, kot da je to nekaj slabega, in še to koga, ki jim je bil v znanju

enakovreden, nikakor pa ne uspešnejšega učenca. Bali so se posmeha.

Iskanje in dajanje pomoči sta sodelovalni veščini, ki ju učenci niso obvladali. Iskanje

pomoči vključuje, poleg spoznanja, da pomoč potrebuješ, izbiro nekoga, ki ti bo pomagal,

oblikovanje jasnega in natančnega vprašanja in vztrajanje pri vprašanju, dokler ne dobiš

ustrezne pomoči. Dajanje pomoči pa poleg jasne razlage vključuje tudi dajanje specifične

pomoči in vztrajanje pri uporabi dane pomoči (Peklaj, 2001).

Učno šibkejši učenci so zelo hitro ugotovili, da morajo zaprositi za pomoč, če želijo

poznati odgovor, in so zanjo zaprosili. Učenci, ki so dajali pomoč, so na začetku kar sami

polistali po sošolčevem koledarju in mu pokazali ustrezni datum. Pogovorili smo se o

ustreznem dajanju pomoči. Razložila sem jim, da sošolcem taka pomoč ne pomaga, ker še

vedno ne bodo znali samostojno poiskati datuma. Učenci so sami opisali primeren način

dajanja pomoči in ga potem tudi izvajali.


35

V glavnem delu ure so v matičnih skupinah najprej vpisali vsak svoje ime v ustrezni

mesec, nato pa sami določili vrstni red poročanja. Izžrebali so barvni list, ki jim je povedal,

v katero ekspertno skupino sodijo. Pri delu v ekspertni skupini je delo potekalo gladko, vsi

učenci so bili aktivni, vendar je prišlo do težav v skupinah, kjer so bili učenci s

kratkotrajno pozornostjo in niso vedeli, ne kdaj so na vrsti, ne katere podatke bi že morali

imeti zapisane. Ostali sošolci v skupini so postali nestrpni. Teja je zgubila potrpljenje,

iztrgala list Branku iz rok in vpisovala podatke. Hermina še ni imela popolnih podatkov,

vendar se je čutila dolžno pomagati Andreju. V skupinah Veverice, Kužki in Delfini so

najuspešnejši učenci hitro ugotovili, kako lahko preverijo pravilnost rešitev pri vseh

sošolcih v skupini. Alenka je brala po mesecih, ostali pa preverjali, ali imajo vse podatke.

Saša je uredila delo tako, da je vsak učenec bral posamezni mesec, ostali pa so preverjali

pravilnost. Zor je preverjal številčno stanje po mesecih pri vseh sošolcih in kjer je naletel

na neujemanje, je zahteval od sošolca, da zapisana imena prebere. Skupaj sta našla napako

ter jo popravila.

Edina skupina, ki je potrebovala mojo intervencijo, so bili Kužki. Teji sem ponovno

morala razložiti, naj najprej vpraša za pomoč sošolce v skupini, šele nato mene. Povedala

je, da jih ne želi spraševati, ker se ji zdi, da znajo manj od nje. Pomagala sem jim tudi

organizirati ustrezno pomoč Branku, ki se v razpredelnici ni znašel. Učenci so izgubili

potrpljenje z njim, ker mu nikakor niso mogli razložiti, kaj mora početi. Učenec je tudi

sicer nerad sodeloval v skupini in je pogosto prosil, da bi delal individualno. Ko so skupine

delo končale, sem jih vprašala, ali imajo vsi vse podatke in kako so to preverili. Posamezni

učenci, ki sem jih poklicala, so znali poročati.

Po vrnitvi v matično skupino so učenci najprej svoje barvne liste, s katerimi so se razvrstili

v ekspertne skupine, pripeli na tabelski stolpčni diagram. Navdušeni so bili nad lastnim

izdelkom.

Učno uspešnejši učenci so takoj ugotovili, kaj vse lahko preberemo iz razpredelnice.

Posamezni učenci so brali iz razpredelnice brez težav. Tudi učno šibkejši učenci so znali

prebrati podatke.

V zaključku ure sem učence vprašala, kako so se počutili med delom. Večina je odgovorila

da dobro. Izjema je bil Branko, ki je dejal, da je to »brez veze, kar nekaj.« Ni znal

pojasniti, zakaj tako misli.


36

Naslednjo uro so pri preverjanju znanja skoraj vsi učenci v celoti pravilno rešili naloge.

Težave pri orientaciji na koledarju so imeli še Andrej, Anton, Aleksander in Branko. Za

domačo nalogo so dobili navodila za iskanje podatkov na koledarju. Pri ocenjevanju znanja

so vsi učenci dosegli temeljne standarde znanja.

Učenci so bili aktivni. Brez prepiranja so se razvrstili pri poročanju. Nace je praktično

prvič kompetentno sodeloval v skupini. Spraševal je, prosil za pomoč sošolce in

samozavestno poročal, ko je bil na vrsti. Nekateri učenci so bili še vedno pasivni, čakali so,

da so jih vodili sošolci, vendar so uspešno poročali, ko so bili na vrsti. V pogovoru z

učenci o njihovem počutju, sem dobila občutek, da je splošni vtis učencev dober, da pa

bom naslednjič pripravila kontrolno listo o počutju posameznih učencev, da bom bolj

natančno izmerila počutje posameznih učencev.

Poročilo sodelavke, ki je opazovala uro in izpolnila kontrolno listo

Učenci so aktivno delali. Pomagali so drug drugemu. V vsaki skupini je bil vsaj eden, ki je

usmerjal tiste, ki se niso znašli v razpredelnici. Učenci so pri preverjanju, ali imajo enake

rešitve, aktivno ponavljali imena mesecev in šteli, kateri po vrsti je posamezni mesec v

letu, ter brali datume.

Na tabli je nastal pregleden stolpični diagram. Učenci so vedeli, kam pripeti svoj list. Znali

so brati podatke iz preglednice. Tabela z rezultati opazovanja sodelovalnega učenja v 1.

učni uri je priloga 5.


37

11.2 ANALIZA IN INTERPRETACIJA DRUGE UČNE URE

Učna tema: Predmeti nekoč in danes

Učne oblike: skupinsko delo, delo v parih, skupinska diskusija

Cilji:

procesni:

• učenci spoznavajo različne vidike življenja ljudi v preteklosti in danes

• sodelovanje: aktivno poslušanje, preverjanje strinjanja, reševanje konfliktov

operativni:

• učenci ob opazovanju predmetov nekoč in danes naštejejo šest podobnosti in šest

razlik

• razmišljajo o vzrokih za spremembe v času

• predvidevajo razvoj predmetov v prihodnosti


Potek učne ure

V uvodnem delu smo se pogovorili o obisku Slovenskega etnografskega muzeja.

V osrednjem delu ure so učenci primerjali fotografiji dveh predmetov iz različnih časovnih

obdobij, namenjenih istemu namenu. V tej uri sem uporabila sestavljeno strukturo tako, da

sem delo v parih razvila v skupinsko diskusijo. Z uporabo te strukture sem želela na

spoznavnem področju doseči četrto stopnjo ravni znanja po Bloomovi taksonomiji, analizo

(podobnosti/razlike, vzrok-posledica), na socialnem področju pa aktivno poslušanje,

preverjanje strinjanja, reševanja konfliktov.

V zaključku ure so učenci napovedovali, kako se bodo predmeti spreminjali v prihodnosti.

Analiza učne ure

Učenci so pred tem od doma prinesli stare predmete in se s sorodniki, od katerih so jih

dobili, pogovorili o njihovi namembnosti, materialih, iz katerih so bili izdelani, ali se jih še


38

danes uporablja, ali so enaki kot takrat in če ne, zakaj ne. Obiskali smo tudi Slovenski

etnografski muzej, kjer so dobili vpogled v spreminjanje predmetov skozi čas.

V uvodu so najprej povedali svoje vtise o obisku muzeja. Bilo jim je zelo všeč. Vsak se je

spomnil predmeta, ki mu je bil najbolj všeč. Večina učencev je znala povedati, zakaj se je

predmet uporabljal in ali se je v času kaj spremenil. Po napovedi teme in navodilih za delo

so se učenci razdelili v pare znotraj skupine in začeli delati.

Učenci so v paru opazovali fotografiji predmeta v preteklosti in danes. Oba para v skupini

sta imela enaki fotografiji. Opazovala sta podobnosti in razlike in jih šest zapisala, vsak na

svoj list. V drugem delu para drug drugemu poročata o ugotovitvah. Poenotijo se o najbolj

zanimivih opažanjih, ki jih določeni zapisovalec zapiše na zbirni list. Učenci so v

zaključku ure posedli v krog, kjer so poročevalci poročali.

Način dela se je učencem zdel zanimiv in so se ga z veseljem lotili. Pri delu so bili

večinoma strpni drug do drugega, predvsem pa zelo aktivni. Tudi učenci, ki zelo neradi

sodelujejo v parih ali skupinah, so aktivno delali. Opazili so veliko razlik in podobnosti.

Redka vprašanja, ki so mi jih zastavili, so se nanašala na poimenovanje materialov in

oblik, ki jih niso znali poimenovati. V prvem delu so poslušali drug drugega in strpno

usklajevali podatke o podobnostih in razlikah. Večina učencev je bila aktivna med delom,

predvsem pri delu v parih. Pri prvi nalogi niso potrebovali dodatnih navodil.

Rezultati opazovanja sodelovalnega učenja v 2. učni uri so priloga 7.

Pri drugem delu je bila razprava glasnejša, vendar so se učenci konstruktivno dogovarjali.

Telički in Pink Panterji so želeli dodatna navodila pri zadnjih dveh vprašanjih. Ostali

učenci so samostojno reševali naloge.

Pri iskanju soglasja pri zadnjih dveh vprašanjih se je razvila burna razprava v vseh

skupinah, a so v večini skupin dosegli soglasje.

Pri poročanju so izbrani učenci (Anica, Andrej, Ron, Lenart in Nace) znali poročati tako,

da jih skupina ni dopolnjevala ali pa jih je zelo malo. V skupini, ki ni dosegla soglasja

(Pink Panterji), so se sami dogovorili, da bodo prebrali obe mnenji. Ta skupina je imela

težave že z izbiro imena za skupino. Pozitivno se mi je zdelo dejstvo, da so se vsaj

poenotili, da bodo prebrali obe mnenji.


39

Na koncu ure je vsak učenec povedal, kako se je počutil med delom. Dva učenca sta dejala,

da sta se počutila odlično, trinajst učencev se je počutilo dobro, pet učencev se je počutilo

še kar in en učenec slabo. Na vprašanje, zakaj so se tako počutili, so bili najpogostejši

odgovori: ker smo se pogovarjali, ker se nismo prepirali, dobro smo se razumeli.

Na vprašanje, kaj jim je bilo najbolj všeč, so v večini primerov povedali, da so jih sošolci

poslušali, ko so govorili, da so upoštevali njihovo mnenje in da so se dogovorili brez

prepiranja.

Večina učencev je pri preverjanju znanja ob fotografijah naštela vsaj pet razlik med

fotografijo predmeta nekoč in danes in utemeljila razlike. Vedeli so, da se bodo predmeti

spreminjali še naprej, ker se spreminjajo materiali, orodja, potrebe in viri energije. Slabši

učenci so pri vzrokih za spremembe našteli vsaj dva vzroka od naštetih.


40

11.3 ANALIZA IN INTERPRETACIJA TRETJE UČNE URE

Učna tema: Ljudje smo različni

Učne oblike: intervju v treh stopnjah, skupinska diskusija

Cilji:

procesni:

• spoznavajo, da smo ljudje različni

• razvijajo razumevanje različnosti

• spoznavajo, da morajo biti vsem (ne glede na razlike) dani pogoji za življenje

človeka vrednega življenja

operativni:

• izvedejo intervju s sošolcem

• iščejo podobnosti in razlike med seboj

• naštejejo enostavne otrokove pravice in svoje dolžnosti, ki izhajajo iz teh pravic


Potek učne ure

V uvodu ure se učenci v parih ogledujejo v ogledalcih in se primerjajo. V glavnem delu ure

učenci v parih izvedejo intervju drug z drugim. V skupini izvedejo okroglo mizo in

pripovedujejo, kaj so izvedeli o sošolcu. Za popestritev in nadaljnje medsebojno

spoznavanje izvedejo igro Presedanje. Opazujejo slike otrok različnih ras in predvidevajo,

v čem so jim podobni in v čem različni. V zaključku ponovijo otrokove pravice in

razmišljajo, kakšne so njihove dolžnosti v tem kontekstu.

Analiza učne ure

Na spoznavnem področju sem želela s to strukturo doseči drugo in četrto raven znanja po

Bloomovi taksonomiji - razumevanje in analizo, na socialnem področju pa poslušanje,

sprejemanje mnenja drugih, razumevanje različnosti.


41

V uvodu sem učencem razložila, da se bomo ponovno spoznavali med seboj, ker smo z

anketo ugotovili, da se slabo poznamo. Najprej so se razdelili v pare znotraj skupine in se

opazovali v podolgovatih ogledalcih. Med delom so se zelo zabavali, opazovali so v

ogledalu drug drugega in opazovali podobnosti in različnosti. Nekateri učenci so že med

opazovanjem pripovedovali najbolj zanimiva opažanja (barvni odtenki las in oči, oblike

obraza in oči, …). Po opazovanju so ugotovili, da to niso edine razlike med nami.

Obstajajo tudi razlike in podobnosti, ki jih ne vidimo na prvi pogled. Ko sem učence

vprašala, kako bi izvedeli več o sošolcu, so našteli opazovanje, pogovor, plakat, …

Povedala sem jim, da bomo spoznavali drug drugega z intervjujem. Razčistili smo, kaj je

intervju. Večina otrok je poznala to obliko s televizije in naštevali so primere, predvsem

športnikov in pevcev, ki jih poznajo.

Prebrali smo vprašalnik in razčistili nejasnosti. Opozorila sem jih, da v vprašalniku

uporabljam moško obliko učenca, zaradi poenostavljanja besedila, s čimer niso imeli težav.

Dečkom se je zdelo smešno, da jim to razlagam, saj oni vedo, da imamo v razredu tudi

deklice. Pojasnila sem jim, da je zelo pomembno, da uporabljamo obliki za oba spola, če

ne »izbrišemo« skoraj polovico učencev oz. učenk.

V skupini Kužki je Andrej ostal brez para, zato sem mu ponudila, da bom njegov par jaz.

Učencem se je zdelo imenitno, da sodeluje v intervjuju tudi učiteljica in so kar malce

zavidali Andreju. Tudi sama sem v delu uživala, čeprav sem z enim očesom in z enim

ušesom opazovala ostale pare pri delu.

Liza je prosila za zamenjavo para, ker sta se med prejšnjim odmorom z Nacetom sprla.

Vprašala sem učence, če se kdo javi za zamenjavo. Javila se je Hermina in ker sta se

Aleksander in Nace strinjala, je bila Hermina v paru z Nacetom, Liza pa z Aleksandrom.

Pri poročanju v skupinah večina učencev ni imela težav. Brez nestrpnosti in slabe volje so

dopolnjevali ali popravljali sošolca, ki je poročal o njih. Slabši učenci so pač prebrali, kar

so zapisali med intervjujem. Težave sta imela samo Hermina in Nace. Že med delom je

prišlo do težav, ko je Hermina zapisala, da ima Nace kratke lase. Nace se z njeno

ugotovitvijo ni strinjal in je prekinil sodelovanje. Hermina ga je poskušala na vse načine

prepričati v nadaljnje sodelovanje, razlagala mu je, da se pri poročanju lahko oglasi in

pove, da se ne strinja z njeno ugotovitvijo, pa ni nič pomagalo. Ko ni zmogla več, me je


42

prosila za pomoč. Naceta sem vprašala, zakaj noče sodelovati s Hermino. Razložil mi je,

da ne dovoli, da Hermina zapiše, da ima kratke lase. Predlagala sem mu, da pogleda

sošolce v razredu in primerja dolžino svojih las z njihovimi. Kljub dejstvu, da je med dečki

imel samo Zor dolge lase, je vztrajal pri svojem. Predlagala sem mu, da to vprašanje

izpustita iz intervjuja, če ga tako zelo moti. Nič ni pomagalo. Ni in ni hotel nadaljevati.

Ponudila sem mu, da sam predlaga rešitev, pa je rekel, da se ne gre. Ura je tekla in zato

sem Hermini povedala, da naj poroča o tistih nekaj podatkih, ki jih je dobila od Naceta.

Po zaključenem intervjuju so v skupinah poročali, kaj so izvedeli o sošolcih. Učenci so se

že prilagodili takemu načinu poročanja in skupine niso motile druga druge. Vedno me je

skrbelo, kako se lahko učenci pri skupinskem poročanju osredotočijo na svojo skupino

oziroma poročevalca, zato sem običajno poročanje organizirala frontalno. Taka oblika je

bila časovno zahtevna in učenci, ki so že poročali, so kmalu nehali poslušati. Pri

skupinskem poročanju pa poročanje traja manj časa in vsi učenci zdržijo do zaključka,

torej vsi dobijo vse informacije.

Po poročanju smo sedli v krog in se pogovorili o rezultatih ankete. Učenci so bili

presenečeni, da se kljub temu, da so že več kakor šolsko leto skupaj, še ne poznajo dobro.

Posamezni učenci, ki so želeli, so povedali podatke, ki so jih najbolj presenetili. Ko sem jih

povprašala, katere razlike se jim zdijo pomembne, niso med tistimi, ki smo jih ugotovili v

anketi, našli nobene. Povedali so, da so za prijateljstvo v razredu pomembne druge

lastnosti: da si prijazen s sošolci, da jim pomagaš, da znaš potrpeti, da posojaš stvari, da se

znaš pošaliti.

Za sprostitev in obenem nadaljnje spoznavanje smo izvedli socialno igro presedanje, ki so

jo poznali od prej in jim je bila vedno všeč. Po igri so zopet iskali podobnosti in razlike

med seboj. Ugotovili so, da nobena od razlik ne vpliva na njihov medsebojni odnos v

razredu.

Učenci so se vrnili v skupine in opazovali fotografije različnih otrok (različne po rasi in

barvi) približno enake starosti, kot so oni. Med posvetovanjem v skupini je bilo več nemira

in govorilo je več otrok hkrati, ker nisem natančno razdelila vlog oz. dala natančnejših

navodil. Vendar so uspeli poenotiti mnenja in poklicani učenci so znali odgovarjati na


43

vprašanja. Tudi v tem delu so bili aktivni vsi učenci. Rezultati opazovanja učencev med

sodelovalnim učenjem v 3. učni uri so priloga 9.


44

11.4 ANALIZA IN INTERPRETACIJA ČETRTE UČNE URE

Učna tema: Mi med seboj

Učna oblika: preprosti projekt

Cilji:

procesni:

• spoznavajo, da ljudje, ki živijo ali delajo skupaj, vstopajo v določene medsebojne

odnose (ljubezni, spoštovanja, skrbi, prijateljstva, sodelovanja ipd.)

• spoznavajo in pozitivno doživljajo, da si otroci in odrasli ne glede na spol svobodno

izbiramo različne igre in igrače, vrste športa, zabave, prijatelje in prijateljice, poklic

oziroma delo

• vrednoti različne načine reševanja konfliktov

operativni:

• vživi se v vlogo in jo zaigra


Potek učne ure

V začetku ure smo ponovili, kaj smo ugotovili prejšnjo uro.

V glavnem delu sem napovedala temo in način dela (preprosti projekt). Učencem sem

predstavila najpogostejše težave v razredu pri igri in posameznim skupinam razdelila

naloge. Dogovorili smo se, da morajo sodelovati vsi člani skupine in da mora biti rešitev

sprejeta soglasno. Skupine so predstavile vsaka svojo rešitev problema. Med

predstavitvami nismo komentirali posameznih rešitev.

Ob zaključku smo se pogovorili o uporabnosti ponujenih rešitev v konfliktnih situacijah.

Učenci so vrednotili posamezne rešitve z vidika ustreznosti v resnični situaciji v razredu.

Analiza učne ure

V uvodu sem pogovor usmerila v spoštovanje enakih možnosti v razredu. Učenci so

pripovedovali, kako se dogovarjajo za uporabo igrač med igro v razredu. Strinjali so se, da


45

pogosto pride do prepirov. Povedala sem jim, da sem spremljala njihove težave in pogosto

na njihovo prošnjo tudi posredovala, kadar se nikakor niso mogli dogovoriti, ter da sem si

zapisala najpogostejše situacije, ko so imeli težave. Njihova naloga bo zaigrati situacijo in

jo ob skupnem soglasju vseh v skupini rešiti tako, kot bi želeli v resnici, da bodo vsi

zadovoljni. Po natančnih navodilih je naključno izbran učenec izžrebal situacijo.

Namenoma nisem določila vodje skupine, da je bila situacija čim bolj podobna realnosti.

Postavili smo pravilo, da sodelujejo vsi v skupini, torej vsak prevzame vlogo v igri vlog. S

končno rešitvijo se morajo strinjati vsi v skupini. Učenci, ki so izžrebali situacijo, so

prebrali navodilo. Vsak učenec je imel priložnost postaviti vprašanja v zvezi z nalogo in

njeno izvedbo. Vprašanj ni bilo veliko. Na voljo so imeli šolske igrače, če so jih

potrebovali, in 10 minut časa. Ko sem nastavila peščeno uro, so učenci takoj začeli dajati

predloge za rešitev situacije. V zelo kratkem času so že začeli izbirati oz. ponujati vloge.

Nekajkrat so ponovili izvedbo in nekateri učenci so med izvedbo našli nove rešitve. Tik

pred iztekom časa sem jih opozorila, naj ne spreminjajo več nastopa in naj se pripravijo za

predstavitev sošolcem. Skupine so posedle v polkrogu pred tablo. Opozorila sem učence,

da med predstavitvijo ne komentiramo rešitev sošolcev, da bo po predstavitvi čas za to.

Skupina Delfini je zaigrala situacijo z Duplo kockami. Lenart in Anica se že igrata, Alenka

in Tita pa se tudi želita igrati s kockami. Takoj ju sprejmejo.

Kužki so zaigrali situacijo, da se skupina učencev ne zmore dogovoriti, kaj naj se igrajo.

Branko, Andrej, Jaka in Saša se želijo igrati z dominami, Teja pa jih je prepričevala za igro

kart. Teja je vztrajala, kot argument je navajala, da je najstarejša v razredu in da ona odloča

o igri. Sošolci so se ji uprli, češ da zaradi tega nima nič več pravic kot ostali. Teja se nato

ni želela več igrati z njimi. Ostali so se tiho posvetovali med seboj, nato so k pogovoru

povabili Tejo in ji predlagali, naj ostane v skupini. Najprej se bodo igrali domine, potem pa

še karte, če bo čas. Če pa časa ne bo, se bodo kartali z njo v naslednjem odmoru.

Telički so reševali problem z goljufanjem pri Človek, ne jezi se. Aleksander je pri štetju

korakov očitno goljufal. Situacija se je dvakrat ponovila. Obakrat so ga popravili. Drugič

so ga opozorili, da ga bodo izločili iz igre, če se bo goljufanje ponovilo. Pozorno so ga

opazovali in pohvalili, ko je ustrezno štel korake v novem krogu.


46

Pink Panterji

Anton in Nace se igrata z Bakugani. Liza in Alenka se jima želita pridružiti. Najprej sta ju

zavračala češ, da se onidve itak na spoznata na Bakugane. Deklici sta še vztrajali, povedali

sta, da gledata risanko s temi junaki. »Priznali« sta, da veliko res ne vesta o junakih, da pa

ju zelo zanimajo. Dečka sta ju potem povabila v igro in jima za začetek predstavila junake

glede na njihovo moč.

Veverice

Ron, Primož in Zor bi igrali nogomet, Neža pa bi tekla ali se lovila z njimi. Dečki niso

popustili, češ da se pri nogometu veliko teče. Popustila je Neža.

Po predstavitvi in odmoru smo posedli v krog. Vsak učenec je povedal, kako se je počutil v

svoji vlogi in ali bi v realni situaciji res tako ravnal.

Učence po letu in pol poučevanja že kar dobro poznam in njihove izjave so se ujemale z

njihovim običajnim obnašanjem v dejanskih situacijah.

Rezultati ustne ankete, izvedene po 4. učni uri, so priloga 11.

V sproščenem pogovoru po anketi so se na Najevo pobudo želeli igrati različne družabne

igre in preizkusiti ravnanje v realnosti. Po odmorih so mi poročali (ne več tožili), koga so

sprejeli v igro, ali je njih kdo sprejel v igro, kdo je znal počakati na vrsto, kdo je znal

popustiti … Dogovorili smo se, da bomo merili njihove odzive. Za pozitivne oziroma

ustrezne odzive (glede na razredna in šolska pravila), rešitve pri igranju dobijo moder

žeton, za neustrezne pa rdečega. Če bo v enem tednu vsaj pet modrih žetonov več od

rdečih, bo ob ponedeljkih glavni odmor daljši za deset minut. Ta dogovor še velja in je

uspešen.


47

11.5 ANALIZA IN INTERPRETACIJA PETE UČNE URE

Učna tema: Predsodki

Učna oblika: skupinska diskusija

Učni cilji:

procesni:

• spoznavajo in pozitivno doživljajo, da si otroci in odrasli, ne glede na spol,

svobodno izbiramo različne igre in igrače, vrste športa, zabave, prijatelje in

prijateljice, poklic oziroma delo

• pozitivno vrednotijo delitev dela med člani družine


odnose (ljubezni, spoštovanja, skrbi, prijateljstva, sodelovanja ipd.).



• spoznavajo, da morajo biti vsem (ne glede na razlike) dani pogoji, da živimo

človeka vredno življenje

operativni:

• poslušajo zgodbo in odgovarjajo na vprašanja iz vsebine

• iščejo vzroke za predsodke

• pripovedujejo o svojih izkušnjah s predsodki

• iščejo načine za preprečevanje predsodkov


Potek učne ure

V uvodu sem napovedala temo in način dela (skupinska diskusija). Učenci so ponovili

pravila skupinskega dela in delo vodje skupine. Pohvalila sem učence, da dobro poznajo

pravila in da jih upoštevajo pri samem delu.

Po mojem branju zgodbice, sem skupinam razdelila vprašanja na listih. Vodja skupine je

usmerjal delo tako, da so vsi učenci prišli na vrsto pri odgovarjanju na vprašanja in pri

iskanju soglasja. Pri poročanju sem poklicala naključno izbrane učence in pazila, da so vsi

prišli na vrsto. Pri zadnjem vprašanju, ki je bilo enako za vse skupine, so poročevalci


48

pravilno povzeli sporočilo ure. Pri iskanju primerov iz njihovega življenja, se je razvila

živahna razprava. V zaključku ure so učenci izpolnjevali anketo o počutju med delom.

Analiza učne ure

Uri je ponovno prisostvovala sodelavka, ki je bila prisotna tudi pri prvi uri sodelovalnega

učenja.

Po napovedi vsebine ure sem želela, da učenci sami ponovijo pravila dela v skupinah.

Sama sem imela že zapisana pravila s seboj. Posamezni učenci so našteli vsa do sedaj

sprejeta pravila obnašanja. Na tablo sem pripela napisana pravila in učence pohvalila, da

jih dobro poznajo. Vprašala sem jih, ali pravila tudi upoštevajo pri skupinskem delu.

Večina učencev je odgovorila pritrdilno. Pohvalila sem jih, da so res napredovali in da

večinoma upoštevajo dogovorjena pravila, kar pomeni, da so usvojili pomembne

sodelovalne veščine. Lahko pokazali, kako obvladajo delo v skupini.

V prejšnjih urah sem na različne načine določala vodje skupin. V tej uri sem določila za

vodje učence, ki razen Tanje še niso vodili skupine. Tanje sem določila v skupini s petimi

učenci, kjer je vodenje malce težje.

Po poslušanju zgodbe sem razdelila vprašanja in določila čas za diskusijo - 15 minut.

Kot ponavadi sem opazovala sem skupine med delom, še posebej sem bila pozorna na

skupino Slovenija, ki jo je vodil Nace, da bi posredovala, če bi bilo potrebno. Sošolci so ga

poslušali samo pri branju vprašanj. Zor je prevzel diskusijo in usmerjal delo v skupini, s

čimer so se strinjali vsi, tudi Nace. Ker je delo ustrezno potekalo, se nisem vmešala.

Zanimalo me je, kaj bodo povedali kasneje pri poročanju in v anketi. Delo je bilo

organizacijsko in vsebinsko zahtevno. Skupine so kljub manjšim težavam zbrano reševale

nalogo. Razvila se je živahna diskusija. Učenci so že zmogli debatirati brez prepira, tudi če

se s sošolcem niso strinjali. Nekateri učenci so s podvprašanji, pomagali sošolcem, ki so

imeli težave z odgovori, tudi če niso bili vodje. Nekateri (Zor, Teja) so spraševali sošolce,

ki niso odgovorili takoj, če razumejo vprašanje. Vodje skupin, razen Tanje, niso bili močni

in neopazno so učenci, ki so vajeni vodenja, pri posameznih fazah prevzeli vodenje. Pri

novem vprašanju so zopet prevzeli vodenje postavljeni vodje. Pred uvajanjem

sodelovalnega učenja bi to povzročilo nerešljiv prepir. Učenci bi tožili drug drugega in


49

reševanje naloge bi postalo čisto nepomembno. Sedaj so bili usmerjeni v nalogo in je bilo

vse ostalo podrejeno doseganju cilja. Prej so se za pomoč takoj obrnili name, sedaj pa so

najprej poiskali informacije pri sošolcih znotraj skupine. Samo dva učenca sta se najprej

obrnila name. Vprašala sem ju, ali sta prosila za pomoč sošolca. Ko sta zanikala, sem ju

usmerila nazaj v skupino in jima razložila, da se lahko vrneta in vprašate mene, če pri

sošolcih v skupini ne bosta dobila ustrezne razlage. Ni ju bilo nazaj. Čas dela sem

podaljšala za pet minut.

Pri poročanju je večina učencev znala odgovoriti na vprašanja, nekaterim sem postavljala

podvprašanja. Teja je kljub opozorilom vpadala v besedo poročevalcem.

Pri enakem zadnjem vprašanju so poročevalci vsak s svojimi besedami pravilno povzeli

sporočilo zgodbe, da so pujsa stari stanovalci sodili na osnovi predsodkov, ne da bi ga

poznali. Ko so ga spoznali, so spremenili svoje mnenje. Učenci so iskali primere

pripisanega vedenja ali lastnosti, za katere so že slišali. Veliko jih niso poznali, večina pa

je slišala, da cigani kradejo in da so blondinke neumne. Na vprašanje, ali te trditve držijo,

so hitro ugotovili, da je Alenka zelo svetlolasa in pametna in da ne poznajo nobenega

cigana osebno, zato ne morejo vedeti, če res kradejo. Alenka je prenesla v nadaljnjem

pogovoru sporočilo zgodbe v razredno situacijo: Nikogar ne smemo soditi vnaprej,

vsakemu moramo dati najprej čas, da ga osebno spoznamo, da se dokaže. Na moje

vprašanje, ali so že kdaj ravnali tako, kot so ravnale živali v zgodbi, je nekaj učencev

dvignilo roko. Alenka je povedala, da Naceta prej ni marala, ker ga ni poznala, ker je bil

nov v razredu, tujec in še razumela ga ni. Na moje vprašanje, zakaj je tako ravnala, je

odgovorila, da ne ve. Vprašala sem jo, kaj danes meni o svoji reakciji. Odgovorila je, da

ve, da je ravnala napak, da bi se sama v Nacetovi situaciji počutila slabo, ker ne bi

razumela, zakaj jo sošolci zavračajo. Zor je povedal, da je za Antona, s katerim sta bila v

vrtcu nekaj časa v isti skupini, menil, da v šoli ne bo nič znal. Danes pa vidi, da ni tako in

da je prehitro sodil o sošolcu. Dodal je, da ga veseli, da se ljudje spreminjamo na boljše.

V anketi so učenci odgovarjali na vprašanja o počutju in ravnanju v skupini. Anketa o delu

v skupini je priloga 14.

Osem učencev se je počutilo zelo dobro oziroma, kot so nekateri napisali, odlično in super,

deset učencev se je počutilo dobro (nekateri so zapisali tako-tako) in dva učenca slabo. Na


50

vprašanje, ali so sodelovali vsi učenci v skupini, jih je sedem odgovorilo, da vedno, deset

učencev, da so pogosto sodelovali vsi, en učenec, da včasih, in en učenec, da nikoli niso

sodelovali vsi učenci.

Štirinajst učencev meni, da so vedno poslušali sošolce, ko so govorili, pet učencev pa je

pogosto poslušalo sošolce. Sedem jih je pogosto pohvalilo sošolca, ko jim je bilo nekaj

všeč, sedem je včasih pohvalilo sošolca in šest nikoli. Za pomoč pri delu je en učenec

prosil vedno, dva pogosto, štirje redko in trinajst nikoli. Na vprašanje, koga so prosili za

pomoč, so po trikrat zapisali Zora, dvakrat Tanjo in Lenarta, po enkrat pa Rona in Alenko.

V sporočilih sošolcem za še boljše delo naslednjič so bili zelo natančni. Sporočila učencev

učencem v anketi o delu v skupini izvedene po 5. učni uri so priloga 13.

Sodelavka, ki je opazovala učno uro in sodelovanje učencev, je med opazovanjem ponovno

zapisovala ugotovitve v kontrolni list. Po uri je pri analizi povedala, da je opazila v

obnašanju učencev pri sodelovalnem učenju kar nekaj sprememb na bolje v primerjavi s

prejšnjo uro, ki jo je spremljala. Učenci so hitreje razumeli navodila za delo, več so

spraševali drug drugega kot mene. Imela je občutek, da učenci mnogo bolj mirno

sodelujejo pri delu, da so bolj strpni drug do drugega, še posebej do učencev, ki so imeli

pri delu težave. Pohvalila je nudenje pomoči posameznih učencev, ki so znali z

podvprašanji pomagati sošolcu in poskuse spodbujanja učencev, ki so imeli težave s

koncentracijo. Rezultati njenega opazovanja učencev med sodelovalnim učenjem v 5. učni

uri so priloga 15.


51

11.6 ANALIZA IN INTEPRETACIJA ŠESTE UČNE URE

Učna tema: Preoblikovanje materialov, izdelek iz lesa (skupinska diskusija)

Učna oblika: skupinska diskusija individualno delo in delo v dvojicah

Učni cilji:

procesni:

• iz snovi oblikujejo telesa

• uporabljajo različna gradiva (snovi), orodja in obdelovalne postopke ter povezujejo

lastnosti gradiv in načini obdelave - preoblikujejo, režejo, spajajo

• za delo se pripravijo in po delu pospravijo

• vedo, da pri izdelavi nastanejo odpadki, za katere je potrebno poskrbeti

• vedo, da za obdelavo različnih snovi, potrebujemo različno orodje

• poznajo pomen varnosti pri delu

operativni:

• naštejejo orodje za obdelavo lesa

• vedo, da pri delu nastanejo odpadki, za katere je potrebno poskrbeti

• pripravijo prostor

• izdelajo lesen zabojček

• zabojček pobarvajo

• za seboj pospravijo


Potek učne ure

V uvodu so učenci posedli v krog pred tablo. Opazovali so izdelan leseni zabojček,

njegove sestavne dela, ostale materiale in pripomočke. Našteli so materiale, ki smo jih že

preoblikovali, orodja, ki smo jih potrebovali, in načine spajanja. Pozvala sem jih, da iz

predhodnih izkušenj razložijo postopek izdelave lesenega zabojčka, poimenujejo postopke,

materiale in načine spajanja. Opozorila sem jih na ločevanje odpadkov, ki ga poznajo, saj

sproti ločujemo odpadke v razredu po vsaki malici ali dejavnosti.


52

Po razgovoru so v glavnem delu s skupinsko diskusijo opisali posamezne dele postopka

izdelave. Starši naj bi jih med delom opazovali in izpolnjevali opazovalni list.

Pri poročanju so izbrani učenci poročali o ugotovitvah. Sproti smo dopolnjevali

pomanjkljivosti. Nato so učenci pripravili prostor za delo in materiale za izdelavo

zabojčka. Povabili smo starše, da se pridružijo svojim otrokom in jim pomagajo pri

izdelavi, če bo pomoč potrebna.

V zaključku ure so učenci skupaj s starši pospravili delovne prostore in razstavili svoje

izdelke.

Analiza učne ure

Po mojih dolgoletnih izkušnjah se učenci obnašajo drugače, kadar so v družbi s starši kot v

običajni šolski situaciji. Tudi tokrat je bilo tako. V uvodu, ko smo v krogu ob razstavljenih

predmetih ugotavljali, kaj potrebujemo za delo, so učenci delovali kot običajno. Aktivno so

sodelovali, dvigovali roke, opazovali …

Med delom v skupinah so učenci, ki so sedeli blizu svojih staršev, »pozabili« na pravila pri

skupinskem delu in spraševali svoje starše za odgovore, namesto da bi razmišljali sami.

Med poročanjem nekateri učenci niso znali utemeljiti, zakaj so razmišljali na določen

način. Po mojem vztrajanju, da želim slišati odgovor, so povedali, da so ga dobili od

staršev. Po pogovoru so povedali, da so se želeli izkazati pred starši in so se bali sami

odgovarjati na vprašanja.

Med poročanjem smo dopolnili ali popravili rešitve. Učenci so iz poročil povzeli, kaj

potrebujejo za delo, kako morajo zaščititi delovni prostor, kako se bodo lotili izdelave.

Razdelila sem jim načrt dela s kosovnico. Po branju načrta s kosovnico, so ugotovili, da so

zelo natančno predvideli vse postopke, le pri številu sestavnih delov (letvice) so se zmotili,

ker niso šteli dna.

Starše sem povabila, da pomagajo pri delu samo toliko, kolikor jih otrok prosi, in da

pomagajo tudi učencem, katerih starši niso prisotni. Starši so res pomagali, ne samo

svojemu otroku, vendar zelo različno. Nekateri so spretno vodili otroka s pripombami,

vprašanji, namigi, ko otrok ni vedel, kako naprej, nekateri so jih vodili z ukazi, ne da bi

otroku dali možnost, da sam spelje postopek, nekateri sploh niso dovolili, da bi učenec


53

naredil po svoje. Antona sem v nekem trenutku opozorila, da je naredil napako. Učenec je

planil v jok in komaj povedal, da je hotel narediti tako, kot smo se dogovorili, pa mu

mamica ni pustila. Spodbudila sem ga, da vztraja pri svojem, kadar je prepričan, da ravna

prav. Seveda sem se potem pogovorila z njegovo mamico.

Prisotni starši so vestno izpolnili opazovalne liste. Opazovalni list za starše je priloga 18.

Nekateri so zapisali tudi druga opažanja. Nekaj zanimivih sem prepisala z opazovalnih

listov.

Nežina mamica: "Ker sem v razredu, bi me rada imela ob sebi (pogleduje k meni, me vabi

s kretnjami). Kot vodja skupine je preveč individualistična - ne sodeluje, ne daje navodil,

dela sama … , ne vodi. Ne posluša navodil učiteljice, ne zaprosi za pomoč sošolcev. "

Lenartov očka: "Vloge vodje ni bilo zaznati. Otroci so takoj začeli spraševati starše.

Lenartov zabojček je bolj moje delo, zato bova doma ponovila vajo."

Ronova mamica: "Ron si je najprej vzel čas in se razgledal po razredu. Potem se je šele

vključil v skupino. Je zadržan, posvetuje se bolj »zaupno«. Sprašuje in gleda, kaj dela

sosed. Razmišlja. Ko poroča pred razredom, je negotov. Pri praktičnem delu je

osredotočen, ima svoje zamisli o izpeljavi, v delo se zatopi in v njem uživa."

Titina mamica: "Tita lepo sodeluje v skupini, posluša in nudi pomoč, če jo kdo poprosi

zanjo. Mislim, da je delo v skupinah bistvenega pomena za otrokovo nadaljnje odraščanje

v solidarnosti do drugih."

Tanjina mamica: "Ne zna porazdeliti vlog. Delo je želela opraviti sama."

Zorov očka: "Raje daje predloge, kot dela po navodilih. Večkrat najde drugačno (zanj

boljšo) rešitev. Pomaga raje s predlogi kot fizično."


54

11.7 ANALIZA IN INTERPRETACIJA SEDME UČNE URE

Učna tema: Prijatelji v družini

Učna oblika: enostavna sestavljanka, skupinska diskusija

Učni cilji:

procesni:


operativni:

• izvedejo raziskavo, koliko učencev našega razreda opravlja doma določena dela

• vsak učenec pripiše vsaj eno opravilo članu družine na listu

• naštejejo tri vzroke, zakaj si delo v družini delimo


Potek učne ure

V uvodu smo se pogovorili o tem, kaj so počeli v soboto. Večina učencev je povedala, da

so pomagali pospravljati stanovanje ali pa urejati okolico šole.

V glavnem delu sem napovedala potek ure in način dela. Enostavno sestavljanko so že

poznali, zato so samo ponovili že znana pravila. Učenci so v matičnih skupinah zapisovali,

katera dela opravljajo doma vsaj enkrat na teden ali na štirinajst dni. V ekspertnih skupinah

so dopolnili podatke za vse učence v razredu. Med delom so že preverjali pravilnost

podatkov.

Po vrnitvi v matične skupine so učenci na svojo željo ponovno preverili pravilnost rešitev.

Posamezni učenci so ugotavljali, kaj lahko izvemo iz preglednice, in brali podatke iz nje.

Napovedala sem skupinsko diskusijo za naslednjo nalogo. Vsak učenec je vsakemu članu

narisane družine pripisal delo, ki ga je opravil pred sprehodom. Na koncu so se morali

pogovoriti in zapisati vsaj tri razloge za delitev dela v družini.

V zaključku ure so izpolnili anketo o počutju med delom.


55

Analiza učne ure

Sestavljanko kot obliko skupinskega dela so učenci že poznali, zato niso potrebovali veliko

navodil. V glavnem so jih povedali kar sami. Ponovili so tudi izkušnje iz prejšnjih ur.

Lenart in Tita sta manjkala, zato sem se zaradi lažje organizacije pridružila Winxicam.

Pustila sem učencem v »svoji« skupini, da so me usmerjali pri delu. V matičnih skupinah

so spontano določili vodje skupin. V ekspertni skupini je bilo delo precej naporno, saj so

učenci izpolnjevali devet kolon, vendar se je v vsaki skupini našel vsaj eden, ki je imel

skupino pod nadzorom in je sproti preverjal pravilnost zapisov. V »moji« skupini je bila to

Alenka. Alenka je tudi takoj opazila, da sem naredila napako. Ko sem bila na vrsti za

poročanje, sem med branjem ponovno pisala imena učencev v stolpce, tako kot ostali člani

skupine. Smeha učencev ni bilo konca. Tudi sama sem se nasmejala do solz, ko so učenci

ugotovili, da sem jih dobro naučila tega načina dela, sebe pa očitno še ne.

Ko sem opazovala ostale skupine pri delu, se je pokazalo, da imajo težave še vedno isti

učenci. Branko je v matični skupini še sledil, v ekspertni skupini pa se je popolnoma

izgubil. Sošolci so se nekaj časa jezili in se spraševali, kaj naj naredijo. Na Alenkin predlog

so se domenili, da najprej poročajo vsi ostali, na koncu pa Branko, potem pa mu bodo

narekovali zapis. Vendar je imel Branko tudi med poročanjem težave. Med poročanjem je

izgubljal nit, če ga je kdo prosil, naj npr. ponovi zadnje ime. Tudi v tej fazi mu je pomagala

Alenka. Pri zapisu so mu sošolci narekovali posamezne kolone, delo so si razdelili. Težave

je v ekspertni skupini imel tudi Nace. Že pri drugem poročevalcu je prenehal poslušati in

zapisovati. Sošolci so ga opozarjali, da mora sodelovati, da bo pustil skupino na cedilu, če

ne bo rešil naloge in če ne bo poročal. Glasno je govoril, da je naloga dolgočasna, da noče

sodelovati. Čakala sem, kdaj se bodo obrnili name. Najprej je prišla celotna delegacija

(brez Naceta.). Prosila sem jih, da se z menoj pogovarja samo predstavnik skupine.

Povedala sem jim, da sem opazovala dogajanje in da sem seznanjena s problemom. Prosila

sem jih, da sami poiščejo rešitev in mi jo pridejo povedat. Za predstavnika so izbrali Lizo.

Liza je povedala, da so poskušali Naceta prepričati, da sodeluje, vendar niso uspeli, da pa

ostali želijo nalogo končati. Odločili so se, da od Naceta dobijo podatke, ki jih potrebujejo

za dokončanje naloge in sami dokončajo. Prosili so za dovoljenje, da pustijo Naceta pri

miru in da niso odgovorni za njegovo rešitev naloge. Glede na izkušnje iz prejšnji ur sem

ocenila, da Nace ne bo popustil in dovolila sem skupini, da izvede nalogo na zamišljen

način. V naši skupini je imela težave samo Neža, ki je počasneje zapisovala. Priznati


56

moram, da sem tudi sama komaj skrivala nestrpnost vsakič, ko smo čakali, da tudi Neža

zapiše vsa imena. K sreči mi je to dalo čas, da opazujem ostale skupine pri delu. Vendar pa

sem poslej lažje razumela učence, ki so izgubljali potrpljenje s posameznimi sošolci.

Delo je bilo res dolgotrajno, skoraj dvajset minut, vendar so ga vsi ostali učenci brez

problemov uspešno opravili. Na koncu niso potrebovali opozorila, naj pregledajo zapise,

preden se vrnejo v matične skupine. Ko sem jih kasneje vprašala, kako so preverjali, so

zopet delali na dva načina. Dve skupini (tudi naša) tako, da je eden bral podatke, ostali pa

so preverjali na svojem listu. Tri skupine pa so preverjale tako, da je vsak bral nekaj

podatkov (po stolpcih). Ko so se vrnili v matične skupine, sem jih vprašala, ali potrebujejo

preverjanje podatkov. Večina učencev se je strinjala. Sami so si izbrali način za

preverjanje.

Ob zaključku tega dela ure so imeli vsi učenci razen Naceta ustrezne rezultate v tabeli.

Znali so jo tudi brati in so hitro v njej našli podatke, ki so jih želeli. Težave sta zopet imela

Nace in Branko, kar pa ni presenetljivo, glede na to, da nista sodelovala pri na nastajanju

diagrama.

Pri skupinski diskusiji so sodelovali vsi učenci. Vodje skupin so zelo dobro usmerjali delo.

Hitro so našli vsaj tri vzroke za sodelovanje družinskih članov pri domačem delu. Učenci,

ki sem jih poklicala, so suvereno poročali. Tu je bil uspešen tudi Nace. Branko je ponovno

hotel odgovarjati po svoje. Prosila sem ga, da poroča o ugotovitvah skupine. Dejal je, da se

ne strinja z ugotovitvami. Sošolci so mu zelo strpno pojasnili, da bi to moral povedati prej,

med diskusijo. Nato je vodja skupine določil Sašo za poročanje. Saša je suvereno poročala.

Rezultati opazovanja učencev med sodelovalnim učenjem v 7. učni uri so priloga 20.

Ker so bili učenci po blok uri utrujeni, sem najprej naredila daljši odmor. Po odmoru so me

prosili, da ne bi pisno odgovarjali na vprašanja o počutju v skupini, zato sem izvedla ustno

anketo. Učenci so odgovarjali z dvigovanjem rok.

Sedemnajst učencev od devetnajstih je opisalo počutje v skupini kot odlično ali zelo dobro.

Zanimivo, da je Nace opisal svoje počutja kot zelo dobro. Ko sem ga prosila za pojasnilo,

je dejal, da se je dobro počutil pri skupinski diskusiji in pri poročanju. Bil je vesel, da je bil

izbran za poročanje in ker je dobro poročal. Enajst učencev je potrdilo, da so vsi učenci


57

sodelovali ves čas dela, osem pa, da zelo redko ali nikoli. Vsi so potrdili, da so poslušali

sošolce. Pet učencev je pohvalilo sošolce med delom. Dve učenki sta prosili za pomoč.

Sporočila sošolcem so bila podobna kot v prejšnjih urah. Večina učencev si je želela, da bi

še tako dobro sodelovali. Povedali so, da se dobro počutijo pri tem načinu dela, da so ure

zanimive, ker so aktivni pri njih, in se jim zdijo vedno prekratke. Učenci v skupinah, v

katerih sta bila Nace in Branko, so sporočili, da želijo njuno sodelovanje ali pa zamenjavo

skupin. Pojasnili so, da želijo samo zamenjavo Naceta in Branka, če bi bilo to izvedljivo.

Ostali so povedali, da dobro sodelujejo med seboj. Pojasnila sem jim, da zamenjava samo

nekaterih ni izvedljiva, ker bi potrebovali soglasje vseh vpletenih in bi nam to vzelo veliko

časa. Dogovorili smo se, da bomo kmalu ponovno menjali skupine. Pohvalila sem učence

za uspešno izvedeno nalogo, še posebej skupine, kjer so morali reševati težave s

posameznimi učenci. Pohvalila sem predvsem njihov način reševanja problema. Upoštevali

so znanje iz prejšnjih ur, niso se prepirali in tožili, ampak so konstruktivno rešili problem

in nalogo uspešno končali.


58

12 RAZPRAVA

Učni temi Jaz in ti, vi in mi in Koledar sta dve izmed tem, ki obravnavata odnose med

ljudmi. V prvem učenci spoznajo nujnost sporazumevanja, spoštovanja pravil, pravice in

dolžnosti, sporazume in nesporazume med ljudmi. V drugem razredu bolj podrobno

spoznajo odnose med ljudmi, enakost med spoloma, odnose v družini in različnosti med

ljudmi, s katerimi sobivajo.

Učno uro ponavljanja in utrjevanja v temi Koledar in večino ur iz teme Jaz in ti, vi in mi

sem obravnavala z oblikami sodelovalnega učenja. Učence sem grupirala glede na učno

uspešnost in socialno sliko razreda. Pri prvi razdelitvi v skupine sem se odločila za vodja

skupine izbere svojo skupino (Shatley; po Kagan, 1989).

1. korak

Izbrala sem 5 učencev (Alenka, Saša, Naj, Zor in Liza), ki niso le učno uspešni učenci,

ampak so do tedaj pri delu v skupinah aktivno sodelovali in uspešno prevzeli vlogo vodje v

skupini.

2. korak

Po pouku sem jim razložila, zakaj so bili izbrani za vodje skupin in pojasnila, da je uspeh

sodelovalnega učenja odvisen od tega, ali so skupine sestavljena heterogeno glede na

sposobnosti in znanje. Vsak si je izbral enega izmed petih najmanj uspešnih učencev

(Lenart, Branko, Aleksander, Primož in Nace). Razložila sem jim naslednji korak.

3. korak

Naslednji dan sem pojasnila učencem, da se bodo učili v skupinah, ter imenovala vodje

skupin. Prosil sem jih, da si vsak izbere nekoga, ki bo v njegovi skupini. Vsak je stopi k

izbranemu učencu in ga povabil v svojo skupino. Pričakovala sem, da bodo najbolj

presenečeni prav izbrani učenci, ki jih do takrat niso pogosto vabili v skupine in so

običajno pristali v skupini kot zadnji (preostali). Vendar je bilo največje presenečenje

opaziti pri ostalih uspešnih učencih, ki izjemoma niso bili izbrani kot prvi.


59

4. korak

Vodja skupine in izbrani učenec se skupaj odločita, katerega povprečnega učenca bosta še

vključila v skupino.

5. korak

Vsi trije izberejo še četrtega člana. Ker je v oddelku 21, učencev imajo v tem koraku

učenci možnost izbrati še petega člana. Učence sem opozorila naj ne izbirajo samo učencev

istega spola. Kljub temu so nastale po spolu neuravnotežene skupine. Učenci in učenke v

teh skupinah so se s sestavo strinjali. Pritoževali so se tisti, ki so se znašli v skupini z

Nacetom, in tisti, ki so bili v skupini z Brankom. Glede na prejšnje neuspehe pri

skupinskem delu so se bali njune neaktivnosti pri delu. Tudi učenci, ki so bili v skupini s

Tejo so izrazili bojazen, ker je Teja vedno prevzela vodenje in delo speljala po svojih

željah. Ponovila sem jim, da so pri tej obliki dela aktivni vsi učenci in da bomo skupine in

vodje skupin po določenem obdobju zamenjali. V pogovoru sem jih spodbudila, naj dajo

sošolcem možnost, da sodelujejo z njimi in da bodo po vsaki izvedeni uri imeli možnost,

da povedo svoje mnenje o svojem počutju med delom in o aktivnosti sošolcev. Po tem

razgovoru so se učenci strinjali z razdelitvijo v skupine.

Napovedala sem, da bomo takoj preverili sposobnost dogovarjanja v skupini tako, da bomo

izbrali imena za skupine. Zanimalo jih je, kako. Razložila sem jim, da bodo iskali med

imeni živali. Če bi lahko bili žival, kaj bi bili? Vsak ima možnost glasovati enkrat. Skupina

izbere žival, ki se največkrat pojavi. Če se to ne zgodi, se člani pokušajo dogovoriti. Če se

to ne zgodi v predvidenem času (5 minut), ponovijo glasovanje, vendar ne smejo ponoviti

prejšnje živali. Če ne »zmaga« nobena od imenovanih živali, se ponovno poskusijo

dogovoriti. Izbira imena je uspela v drugem koraku (dogovor) v štirih skupinah (Delfini,

Veverice, Kužki, Telički). V peti skupini se nikakor niti po treh krogih niso mogli

dogovoriti, zato sem umirila dogajanje. Razložila sem jim, da dogovarjanje včasih zahteva

več časa. S to skupino sem se dogovorila, naj se poskušajo dogovoriti med odmori ali v

podaljšanem bivanju. Prosila sem, da mi odločitev sporočijo, ko se bodo dogovorili.

Naslednje jutro so mi sporočili, da so izbrali ime Pink Panterji.

Prva razporeditev učencev v skupine:

Tanja, Lan, Tita, Anica (DELFINI)


60

Jaka, Teja, Saša, Branko, Andrej(KUŽKI)

Ron, Primož, Zor, Neža (VEVERICE)

Aleksander, Naj, Lenart, Hermina (TELIČKI)

Liza, Nace, Alenka, Anton (PINK PANTERJI)

Po četrti uri sodelovalnega učenja sem tudi na željo učencev ponovno grupirala učence

tako, da sem poleg učnih sposobnosti upoštevala rezultate sociograma (priloga 1), ki je

nastal po izvedbi sociometrične preizkušnje, ki sem jo izvedla 17. 1. 2011 ( priloga 2).

V razredu so bile štiri zvezde razreda in kar osem osamelcev. V notranjem krogu so bili

Ron, Naj, Alenka in Zor. Vsi, razen Rona, so izraziti vodje skupine, učno uspešni in

umirjeni učenci. Ron je sanjalček, ki pa je zelo odprt in pozitivno naravnan učenec.

Običajno umirja spore med posameznimi sošolci. Sošolci ga sprejemajo kot razsodnika. V

zunanjem krogu so bili učenci, ki imajo vedenjske težave (Aleksander, Anton, Lenart,

Branko, Teja, Nace) ali so zelo zadržani (Jaka, Neža). Sošolci so jih zavračali pri igri in pri

delu v skupinah.

Učenci z vedenjskimi težavami so običajno sprožali spore, ker so kršili dogovore in

pravila. Tudi pri tradicionalnem skupinskem delu so se izogibali nalogam, nagajali in

povzročali nemir, zato so se jim sošolci raje izognili in jih niso sprejemali v svoje skupine.

Na začetku sodelovalnega učenja so učenci, ki so bili izbrani v skupino skupaj z njimi,

izražali strah, da se v skupini ne bo dalo delati.

Osamelce sem razvrstila v skupine predvsem glede na njihove prve ali naslednje

enosmerne izbire, da bodo bolj z veseljem sodelovali pri delu. Najbolj konfliktne učence

sem razporedila k umirjenim in potrpežljivim učencem. Nastale so naslednje skupine:

Neža, Hermina, Ron, Andrej ( DELFINI)

Lenart, Primož, Lenart, Anica (MORSKI KONJIČKI)

Anton, Alenka, Tita, Aleksander (WINKSICE)

Liza, Naj, Branko, Saša (GARFIELDI)

Nace, Jaka, Zor, Teja (SLOVENIJA)

Tudi v drugi delitvi vsi učenci niso bili zadovoljni z razporeditvijo skupin. Ponovno smo se

pogovorili o pomembnosti spoznavanja drugih, o pomenu medsebojnega sodelovanja,

strpnosti. Učenci so želeli vedeti, ali bodo tudi te skupine začasne. Po mojem zagotovilu,


61

da pravila ostanejo enaka - da bomo skupine po določenem času zamenjali -, so se

sprijaznili z razporeditvijo.

Njihova prva naloga je bila zopet najti skupno ime za skupino z medsebojnim dogovorom.

Pri vsaki uri sem opazovala skupino in posameznike in ugotovitve upoštevala pri naslednji

uri. Glede na to, da izbira strukture vpliva na interakcije med učenci, sem bila pozorna

predvsem na izbiro struktur, ki so omogočale čim večjo aktivnost posameznega učenca.

Glede na hipoteze sem izbrala oblike sodelovalnega učenja, ki najbolj razvijajo

sodelovalne veščine. V sedmih urah pri družboslovnih temah sem realizirala vse

zastavljene cilje. Izvedla in raziskala sem vse načrtovane oblike sodelovalnega učenja:

enostavno sestavljanko, skupinsko diskusijo, delo v parih, intervju v treh stopnjah,

preprosti projekt in okroglo mizo.

Z vsemi naštetimi oblikami sodelovalnega učenja sem obravnavala družboslovne teme pri

spoznavanju okolja v drugem razredu. Pri načrtovanju ur sem izbirala strukture glede na

učne cilje, ki sem jih želela doseči. Enostavno sestavljanko sem uporabila, ko so učenci

zbirali podatke za celoten razred in je naloga zahtevala natančne podatke. Najprej so

učenci v matičnih skupinah imeli le del gradiva, v ekspertnih skupinah pa so gradivo

dopolnili. V obeh korakih so učenci preverjali pravilnost rešitev in jih po potrebi

popravljali. Ostale uporabljene oblike sem uporabila pri nalogah odprtega tipa, kjer so

morali učenci iskati podobnosti in razlike, dosegati soglasje, najti več rešitev ali vrednotiti

rešitve. Pri teh oblikah so imeli učenci možnost pogovora in izmenjavanja misli in idej

Na začetku so učenci potrebovali več navodil in strukture za uspešno delo. Kasneje, ko so

že poznali posamezne oblike, so že po imenu oblike vedeli, kako bodo delali. Vedno manj

navodil so potrebovali pri delu, lažje, hitreje in bolj samostojno so reševali težave, ki so

nastale med delom

Učenci so zelo hitro, v nasprotju z mojimi strahovi, usvojili nove oblike dela. Zanje je bilo

to nekaj novega in že zato zanimivo, zato so pozorno poslušali navodila. Navodil niso

potrebovali veliko. Glede na to, da na so zelo različnih stopnjah opismenjenosti, sem

večino navodil podala ustno. Vsako naslednjo uro sodelovalnega učenja so potrebovali

manj navodil.


62

V prvem raziskovalnem vprašanju sem se spraševala, ali bo večina učencev aktivno

sodelovala pri sodelovalnih oblikah dela.

Večina učencev je aktivno sodelovala pri delu. Pri delu v parih je bilo hkrati aktivna

polovica učencev, pri ostalih pa glede na številčnost skupin petina učencev.

Težave so se občasno pojavljale samo pri dveh učencih, ki imata izredno slabo

koncentracijo. Kadar so bile naloge časovno zahtevne, sta v nekem trenutku odnehala, ker

nista zmogla več. V ostalih urah sta ob spodbudi sošolcev aktivno sodelovala in prispevala

svoj del k zaključku naloge.

V drugem raziskovalnem vprašanju sem se spraševala ali se bo sodelovanje med učenci

izboljšalo tudi, ko učni proces ne bo potekal. Opažam, da se učenci mirneje igrajo med

odmori. Manjkrat pride do sporov pri izbiri in delitvi igrač. Učenci so se naučili počakati,

da pridejo na vrsto za igro ali igračo. Če že pride do konflikta, ga poskušajo konstruktivno

rešiti. Drug drugemu navajajo argumente in v večini primerov dosežejo soglasje. V redkih

primerih, ko dogovarjanje ne uspe, so sposobni izbrati kako drugo igro ali igračo in želeno

»rezervirati« za naslednjič. Kadar pa ne morejo rešiti spora in me prosijo za pomoč, ne

tožijo, ampak obe vpleteni strani predstavita problem. Niso vedno zadovoljni z rešitvijo, se

pa z njo sprijaznijo in se ne jezijo drug na drugega. Tudi kolegice, ki dežurajo med

glavnim odmorom, poročajo, da je med malico in igranjem mnogo mirneje, da jim ni treba

več posredovati, temveč le opazujejo učence pri igri in opozorijo dežurne, ko je čas za

pospravljanje.

Učenci bolj čutijo pripadnost oddelku in npr. pri športnih dejavnostih navijajo drug za

drugega. Naučili smo se, da zaploskamo učencem, ki recitirajo pesem, zaigrajo igrico,

napredujejo v znanju, dosežejo dobro uvrstitev v športu in podobno. Pri spoznavanju

okolja in slovenščini smo se naučili čestitati za dosežke drug drugemu. Pred uvedbo

sodelovalnih oblik učenja niso spodbujali vseh učencev enako. Pri nekaterih je namesto

navijanja nastala mučna tišina. Največkrat se je to zgodilo Nacetu, Branku, in Antonu, ker

so bili sošolci jezni nanje iz različnih razlogov, predvsem pa, ker niso sodelovali z ostalimi

po dogovorjenih pravilih. Po uvedbi sodelovalnih oblik učenja, ko so tudi ti učenci aktivno

sodelovali pri dejavnostih, pa spodbujajo tudi njih. Tudi z Nacetom večkrat navežejo

spontan pogovor, ga ne zavračajo pri igri in ga celo povabijo v igro. Prej je sameval v

garderobi pred začetkom pouka, sedaj pa pogosto klepeta s posameznimi sošolci.


63

Pred uvedbo sodelovalnih oblik učenja pri zbiralnih akcijah nismo ravno blesteli. Smo Eko

šola in spodbujamo zbiranje reciklažnih materialov. Za najbolj uspešne oddelke so

razpisane nagrade ob zaključku šolskega leta. Vendar učencev pred uvedbo sodelovalnih

oblik učenja niti obljubljene nagrade niso prepričale, da bi se potrudili kot skupina. V

začetku maja pa smo zmagali v zbiranju zamaškov. Učenci so jih pridno zbirali, zadnji

mesec pa so jih dnevno prinašali, se dogovarjali, kam bodo še šli ponje, kdo jih bo še

prinesel. Bilo jih je veselje gledati, kako so delovali kot povezana skupina, pozabili so na

prepire in nesoglasja in so delovali za skupen cilj. Seveda je bilo veselje glasno, ko so

izvedeli, da so zmagali.

V tretjem raziskovalnem vprašanju sem se spraševala, katerih sodelovalnih veščin se bodo

učenci preko sodelovalnih oblik učenja naučili. Z izbranimi strukturami sem razvijala

predvsem poslušanje, doseganje soglasja, sprejemanje mnenja drugih, iskanje in nudenje

pomoči in izražanje pohvale. Praktično vsi učenci z redkimi izjemami, so ob zaključku

projekta pozorno poslušali navodila in sogovornike. Težave imajo še vedno učenci, ki

imajo težave s koncentracijo.

Upoštevali so navodila vodij skupin, pa tudi ostalih sošolcev. Mnenj sošolcev niso

ignorirali ali zatrli, ampak so o njih razpravljali in tako lažje dosegli soglasje. Spoznali so,

da iskanje pomoči ni nekaj slabega, kar poskušaš skriti. Večina učencev, tudi učno

uspešnejši, sprejema iskanje pomoči kot enega od pomembnih dejavnikov za uspešno

dokončanje naloge oz. učno uspešnost. Težave imajo samo še z verbalnim izražanjem

pohvale. Sošolca še ne pohvalijo z besedami, temveč se mu nasmehnejo in ga potrepljajo

po rami.

V literaturi sem zasledila izredno malo primerov uporabe sodelovalnih oblik učenja pri

družboslovnih temah. Z izvedbo sedmih ur sodelovalnega učenja z družboslovno temo sem

potrdila hipotezo, da so nekatere oblike sodelovalnega učenja primerne za izvedbo tudi pri

teh temah.


64

13 ZAKLJUČEK

Pri izvajanju raziskave sem naletela na kar nekaj težav, pravzaprav svojih strahov. Glede

na neuspehe pri tradicionalnih oblikah skupinskega dela in klimo v razredu, sem bala, da

skupin ne bo mogoče sestaviti tako, da bi učenci uspešno sodelovali med seboj Pri pripravi

začetnih ur sodelovalnega učenja sem glede na socialno sliko razreda veliko časa posvetila

odločitvi o načinu grupiranja otrok. Izbrani način (Vodja skupine izbere svojo skupino) je

bil za začetek zelo ustrezen, saj je kljub mojemu vodenju dal učencem možnost izbiranja,

predvsem pa učno šibkejšim učencem zadoščenje, da so izbrani prvi. Po četrti uri se je

socialna klima že toliko izboljšala, da sem sestavila skupine brez strahu, da učenci ne bodo

želeli sodelovati s posameznimi učenci. Pri sestavi sem pazila na rezultate sociograma

(priloga 1). Strukture sodelovalnega učenja zahtevajo in obenem spodbujajo sodelovanje

pri nalogah. Učenci so bili »prisiljeni« v sodelovanje, sicer naloge niso mogli uspešno

končati. Vidna je postala posameznikova vloga, ki je prispevala k skupnemu cilju, obenem

pa je učencem omogočila, da so se čutili zaslužni za doseženi uspeh. Skupni cilj jim je

postal tako pomemben, da je bilo delo podrejeno temu cilju.

Strukture sodelovalnega učenja so fleksibilne, omogočajo aktivnost slehernemu učencu, če

jih ustrezno uporabljamo in po potrebi sestavljamo. Povečana aktivnost učencev pa

omogoči boljše doseganje učnih ciljev. Pri preverjanju in ocenjevanju znanja so vsi učenci

dosegali temeljna znanja. Tudi učno šibkejši učenci so dosegali znanje na višjih

taksonomskih stopnjah (uporaba in analiza). Menim, da je poleg tega, da so bili učenci

aktivni, k temu pripomogel tudi način usvajanja in utrjevanja znanja s strukturami

sodelovalnega učenja.

Učenci so postali bolj samostojni pri delu, več so se učili drug od drugega, niso kar naprej

spraševali mene.

Prijetno me je presenetilo navdušenje učencev nad sodelovalnimi oblikami dela. Tudi po

končanih urah in analizah so se o temah pogovarjali, postavljali vprašanja, predlagali nove

teme za sodelovalne oblike učenja.


65

Pozitivno me je presenetilo, da so po izvedenih sedmih urah sodelovalnega učenja

uporabljali elemente sodelovalnih struktur tudi pri ostalih oblikah samostojnega dela.

Kadar so morali npr. dramatizirati pravljico, so po načelih sodelovalnega učenja razdelili

vloge, določili, kdo bo izdelal sceno, rekvizite, kdo bo vodil vaje. Konflikte, ki so ob tem

nastali so znali samostojno in konstruktivno rešiti.

Ta način dela bom še uporabila pri različnih predmetih v različnih fazah pouka. Čeprav je

priprava ur zahtevna in vzame učitelju veliko časa, izvedba ur omogoča učencem pester in

zanimiv pouk, ki izboljša razredno klimo in učno uspešnost učencev.

Učitelju uporaba sodelovalnih oblik učenja omogoča več časa za opazovanje učencev med

delom. Med urami sem ugotovila, da šele sedaj lahko ugotavljam, kako posamezni učenci

usvajajo znanje, koliko pomoči in navodil potrebujejo za delo, kolikšna je njihova

koncentracija. To mi je omogočilo boljše načrtovanje ur, boljši pregled nad znanjem

učencev, lažje sem sporočala staršem opažanja o napredku njihovega otroka in jim dajala

usmeritve za delo doma.

Staršem sem kratko predstavila sodelovalne oblike dela na 1. roditeljskem sestanku v

oktobru 2010. Povedala sem jim, da bom ta način dela vpeljala zaradi izboljšanja razredne

klime in boljšega medsebojnega sodelovanja učencev. Starše sem redno seznanjala z

napredkom njihovega otroka glede aktivnosti pri skupinskem delu, z napredkom pri

usvajanju sodelovalnih spretnosti in vplivu povečane aktivnosti na učne dosežke pri

spoznavanju okolja. Starši učno šibkejših učencev so doma opazili, da so otroci več

pripovedovali o dogajanju med poukom spoznavanja okolja, znali so povedati, kaj smo

počeli in kaj novega so se naučili. Otroci so se jim pohvalili, da so tudi sami našli kakšno

zanimivo rešitev, ki so jo sošolci upoštevali. Ponosni so bili, če so uspešno poročali za

svojo skupino ali so bili pohvaljeni od sošolcev. Uro sodelovalnega učenja sem staršem

predstavila na odprtem dnevu, ki je potekal na delovno soboto, 7. maja. Večina staršev je

po pouku v sproščenem pogovoru povedala, da jim je bilo všeč, ko so opazovali svoje

otroke, kako sproščeno in umirjeno sodelujejo s sošolci v skupini. Presenečeni so bili, da

zmorejo počakati, da pridejo na vrsto za besedo in poslušati mnenja sošolcev.


66

14 VIRI IN LITERATURA

1. Cenčič, M. (2009). Kako poteka pedagoško raziskovanje. Ljubljana: Zavod RS za

šolstvo.

2. Juriševič, M. (1999). Samopodoba šolskega otroka. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

3. Krek, J., Hodnik Čadež, T., Vogrinc, J., Sicherl Kafol, B., Devjak, T., Štemberger,

V. (2007). Učitelj v vlogi raziskovalca: Akcijsko raziskovanje na področjih

medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta.

4. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

5. McGrath, H. (1996). Prijazni učenci, prijazni razredi. Ljubljana: DZS.

6. Peklaj, C. (2001). Sodelovalno učenje ali Kdaj več glav več ve. Ljubljana: DZS.

7. Sagadin, J. (1991). Razprave iz pedagoške metodologije. Ljubljana: Znanstveni

inštitut Filozofske fakultete.

8. Učni načrt Spoznavanje okolja (2001). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in

šport, Zavod RS za šolstvo.

9. Vodopivec, I. (2003). Sodelovalno učenje v praksi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

10. Kajtna, T. (2007). Sociometrična preizkušnja. http://www.pfmb.uni-

mb.si/files/stud_gradivo_oddelek/9808_Sociometricna_preizkusnja.pdf

(18. 6. 2011)


67

15 PRILOGE Priloga 1: Sociometrična tabela

Priloga 2: Sociogram

Priloga 3: Rezultati ankete razredna lestvica pred začetkom izvajanja sodelovalnih oblik

učenja

Priloga 4: Učna priprava na 1. učno uro sodelovalnega učenja iz učne teme Koledar

(sestavljanka)

Priloga 5: Rezultati sodelavkinega opazovanja sodelovalnega učenja v 1. učni uri

Priloga 6: Učna priprava na 2. učno uro sodelovalnega učenja iz učne teme Preteklost (delo

v parih)

Priloga 7: Rezultati opazovanja sodelovalnega učenja v 2. učni uri

Priloga 8: Učna priprava na 3. učno uro sodelovalnega učenja iz učne teme Enaki in

različni (intervju v treh stopnjah, okrogla miza)

Priloga 9: Rezultati opazovanja učencev med sodelovalnim učenjem v 3. učni uri

Priloga 10: Učna priprava na 4. učno uro sodelovalnega učenja iz učne teme Mi med seboj

(preprosti projekt)

Priloga 11: Rezultati ustne ankete, izvedene po 4. učni uri

Priloga 12: Učna priprava na 5. učno uro sodelovalnega učenja iz učne teme Predsodki

(skupinska diskusija)

Priloga 13: Sporočila učencev učencem v anketi o delu v skupini izvedene po 5. učni uri

Priloga 14: Anketa o delu v skupini

Priloga 15: Rezultati sodelavkinega opazovanja učencev med sodelovalnim učenjem v 5.

učni uri

Priloga 16: Učna priprava na 6. učno uro sodelovalnega učenja iz učne teme

Preoblikovanje materialov, izdelek iz lesa (skupinska diskusija)

Priloga 17: Opazovalni list za starše (6. učna ura)

Priloga 18: Rezultati opazovanja prisotnih staršev za posamezne učence med sodelovalnim

učenjem 6. šolske ure.

Priloga 19: Učna priprava na 7. učno uro sodelovalnega učenja iz učne teme Prijatelji v

družini (skupinska diskusija, enostavna sestavljanka)

Priloga 20: Rezultati opazovanja učencev med sodelovalnim učenjem v 7. učni uri

a

PRILOGA 1

Sociometrična tabela

Ime 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1

0

1

1

1

2

1

3

1

4

1

5

1

6

1

7

1

8

1

9

20 21

1 Ron x x x

2 Jaka x x x

3 Aleksa

nder

x x x

4 Lan x x x

5 Primož x x x

6 Naj x x x

7 Lenart x x x

8 Nace x x

9 Zor x x x

10 Branko x x x

11 Andrej x x x

12 Anton x x x

13 Tanja x x x

14 Liza x x x

15 Teja x x x

16 Tita x x x

17 Saša x x x

18 Alenka x x x

19 Neža x x x

20 Anica x x x

21 Hermin

a

x x x

Št. izbir 6 1 0 0 3 7 5 1 6 1 2 1 6 2 0 5 2 5 0 4 5

Št. pripisanih

izbir

3 4 1

1

2 5 3 3 0 6 0 6 0 5 4 3 5 6 6 7 5 3

b

PRILOGA 2

Sociogram

c

PRILOGA 3

Rezultati ankete razredna lestvica pred začetkom izvajanja sodelovalnih oblik učenja

1. Ali si rad v tem razredu?

Sploh ne

Ne Včasih

3

Večinoma

3

Vselej

13

2. Ali se učenci iz tega

razreda potegnejo drug za

drugega tudi zunaj

razreda?

Sploh ne

1

Ne

1

Včasih

9

Večinoma

2

Vselej

6

3. Koliko učencev iz tega

razreda med seboj dobro

sodeluje?

Komaj kdo

2

Le nekateri

5

Polovica

5

Večina

4

Vsi

3

4. Za koliko učencev iz

tega razreda lahko rečeš,

da si prijatelj z njimi?

Skoraj z

nikomer

1

Le z

nekaterimi

5

S

polovico

6

Z večino

6

Z

vsemi

1

5. Koliko učencev v tem

razredu poznaš dokaj

dobro?

Komaj koga

4

Le nekatere

6

Polovico

5

Večino

2

Vse

2

d

PRILOGA 4

Učna priprava na 1. učno uro sodelovalnega učenja iz učne teme Koledar (sestavljanka)

Učitelj: Marija Urbas

Razred: 2. c

Zaporedna številka ure v temi: 4

Datum: 28. 1. 2011

Učna tema: Koledar

Učila in pripomočki: razpredelnica z meseci, koledar tekočega koledarskega leta, barvni

listi za razvrščanje v skupine, pripravljena preglednica na tabli

Učne metode: pogovor, praktično delo

Učne oblike: sodelovalno učenje; sestavljanka

Vrsta učne ure: utrjevanje

CILJI:

procesni

• spoznavajo koledar in se znajo orientirati v njem

• uporabljajo časovne izraze dan, teden, mesec, leto

• vedo, kdaj imajo rojstni dan

• sodelovanje: poslušanje, iskanje in nudenje pomoči, doseganje soglasja

operativni

• na koledarju poiščejo določene datume

• poiščejo svoj rojstni dan na koledarju

• izvedejo raziskavo, kdaj imajo rojstni dan sošolci

• berejo preglednico

POTEK UČNE URE PO UČNIH KORAKIH

Delo učitelja Delo učencev

UVODNI DEL

Dam navodila za uvodno ponavljanje. Vsak

lista po svojem koledarju, po potrebi prosi

za pomoč sošolca/e. Vsi v skupini morajo

poznati odgovor. Poklicala bom učenca po

svoji izbiri.

Pripravijo koledarje. Iščejo datume v

koledarju.

Med delom se skupina po potrebi posvetuje

in primerja odgovore. Odgovarja poklicani

učenec.

e

Postavljam vprašanja;

Koliko mesecev traja eno leto? Naštej jih po

vrsti. Koliko dni imajo posamezni meseci?

Koliko dni ima en teden? Poišči na

koledarju 12. februar. Kateri dan bo to? Na

Medvedje Brdo gremo ... Kateri dnevi bodo

to? Poišči na koledarju svoj rojstni dan.

Kateri dan bo to letos?

Iz posamezne skupine pokličem učenca po

lastni izbiri


OSREDNJI DEL

Danes bomo ugotovili, v katerih mesecih

učenci v našem razredu praznujejo rojstni

dan.

Razložim potek dela. Razdelim preglednice

(Učenec Z. zapiše podatek za sošolko M., ki

manjka).

1. Učenci v svojih skupinah zase in za

vse člane skupine vpišejo poimensko v

preglednico, v katerem mesecu imajo

rojstni dan. Sami se dogovorijo za vrstni

red.

2. Razdelili se boste v nove skupine in

vsak med vami bo poročal ostalim svoje

podatke, ki jih boste vpisali v

preglednico.

Razdelim barvne liste, na podlagi katerih se

bodo razvrstili v nove skupine. Pokažem, kje

so posamezne barvne skupine.

Po končanem delu jih pozovem, da ponovno

Poslušajo navodila. Se dogovorijo za vrstni

red, vpišejo ustrezne podatke.

Izberejo si barvni list in se ustrezno

posedejo.

Dogovorijo se za vrstni red. Poročajo in

zapisujejo.

Najprej preverita učenca, ki sedita skupaj,

nato pa preverijo z učencem, ki sedi

nasproti.

f

preverijo, če imajo vsi ustrezno število

podatkov.

Pozovem učence, da svoj barvni list pripnejo

na tablo v razpredelnico v ustrezni mesec,

ko imajo rojstni dan.

Pripnejo vsak svoj list na ustrezno mesto

preglednici.

Posedejo se v prvotne skupine.


ZAKLJUČNI DEL

Pozovem učence, da si natančno ogledajo

preglednico in povedo, kaj lahko preberemo

iz nje. Če je potrebno pomagam z vprašanji.

V katerem mesecu ima rojstni dan največ

učencev našega razreda? V katerem

najmanj? V katerem mesecu nihče ne

praznuje rojstnega dneva? Koliko otrok

praznuje v maju? Koliko otrok praznuje med

počitnicami? Ali iz preglednice lahko

ugotovimo, koliko učencev je v 2. c?

Posamezni učenci pripovedujejo, kaj

preberejo iz preglednice.

Odgovarjajo na vprašanja.

g

PRILOGA 5

Rezultati sodelavkinega opazovanja sodelovalnega učenja v 1. učni uri

Ime/skupina Sodelovanje Opombe

DELFINI

Tanja aktivna

Lan pasiven Sošolci z vprašanji dobivajo od njega podatke.

Tita aktivna

Anica aktivna Pomaga sošolcu (Bor) z usmerjanjem, skupaj

pregledujeta rezultate.

KUŽKI

Jaka pasiven

Teja aktivna Ne pomaga sošolcu, ampak mu vzame list in rešuje

namesto njega. Ne prosi pomoči sošolcev, temveč

takoj učiteljico.

Saša aktivna

Branko aktiven Ne razume navodil, ne prosi za pomoč, ko sošolka

opazi njegovo nemoč in mu priskoči na pomoč,

sodeluje z njo.

VEVERICE

Ron delno aktiven Pomaga mu Zor, sam zaprosi za pomoč.

Primož aktiven Vedno počaka in da drugim prednost.

Zor aktiven Pomaga sošolcu Ronu.

Andrej namesto

Neže

pasiven Pusti, da mu reši Teja.

TELIČKI

Aleksander bolj pasiven Pusti se usmerjati.

Naj aktiven Pomaga vsem v skupini.

Lovro aktiven Pomaga vsem v skupini.

Hermina aktivna Čeprav sama nima dokončane naloge, popravlja

Andreju.

PINK PANTERJI

Liza aktivna Pomaga samo nekaterim iz skupine.

h

Nace aktiven Sprašuje, prosi pomoč.

Alenka aktivna Pomaga vsem.

Anton bolj pasiven Deklice v skupini ga usmerjajo.

i

PRILOGA 6

Učna priprava na 2. učno uro sodelovalnega učenja iz učne teme Preteklost (delo v parih)


Razred: 2. c

Zaporedna številka ure v temi: 4

Datum: 11. 2. 2011

Učna tema: Predmeti nekoč in danes

Učila in pripomočki: slike starih predmetov, učni listi

Učne metode: razgovor, razlaga

Učne oblike: skupinska diskusija, delo v parih

Vrsta učne ure: urjenje

CILJI:

procesni

• učenci spoznavajo različne vidike življenja ljudi v preteklosti in danes

• sodelovanje: poslušanje, iskanje soglasja

operativni

• opazujejo predmete nekoč in danes, ugotavljajo podobnosti in razlike

• razmišljajo o vzrokih za spremembe v času

• predvidevajo razvoj predmetov v prihodnosti



UVODNI DEL

Učence spomnim na obisk Slovenskega

etnografskega muzeja prejšnji dan.

Povedo svoje vtise. Poimenujejo predmet, ki

jim je bil najbolj všeč. Povedo, ali se ga še

danes uporablja ali je enak kot prej ali je

spremenjen.


OSREDNJI DEL

Napovem temo današnje ure in način dela.

Vsaka skupina dobi svoji fotografiji

predmeta nekoč in danes (po dva sosednja

para enako).

j

Opazujem interakcije med učenci v

skupinah. Po potrebi svetujem posameznim

skupinam.

Napovem poročanje.

V vsaki skupini sama določim poročevalca.

Dam natančna navodila za poročanje:

Poročevalec prebere zapis na listu.

Poročevalec skupine, ki ni mogla poenotiti

svojih mnenj, poroča o vzroku, člani skupine

ga imajo pravico dopolniti ali po potrebi

popraviti.

Vprašam učence, ali jim je bila naloga

zanimiva. Ali so danes izvedeli kaj novega?

I. Učenca v parih opazujeta predmeta in

iščeta podobnosti in razlike. Povemo, da

iščejo razlike in podobnosti glede na

zunanjost, zgradbo, materiale, način

delovanja, skratka glede na vse, kar vidijo

na sliki, oz. glede na to, kar že vedo o

predmetu.

Na list zapisujeta ugotovitve in odgovorita

na vprašanja.

II. Para poročata drug drugemu o svojih

ugotovitvah. Poenotijo se o

najpomembnejših (najzanimivejših) zanje.

Na list zapišejo 3 za njih najzanimivejše

razlike in podobnosti. Poskušajo se poenotiti

o zadnjih dveh vprašanjih. Če tega ne

zmorejo, morajo pri poročanju utemeljiti

zakaj.

III. Skupine se posedejo v polkrog pred

tablo. Skupine poročajo po vrstnem redu od

leve proti desni glede na svoje mesto.

Posamezni učenci, ki to želijo, povedo svoje

mnenje.


ZAKLJUČNI DEL

Analiza dela

Učencem povem, da želim izvedeti, kako so

se počutili danes v skupini in jim razdelim

anketo. Berem posamezna vprašanja.

Učenci odgovarjajo na vsako vprašanje

posebej.

k

PRILOGA 7

Rezultati opazovanja sodelovalnega učenja v 2. učni uri

Ime/skupina Sodelovanje Opombe

DELFINI

Tanja aktivna

Lan aktiven

Tita aktivna

Anica aktivna

KUŽKI

Jaka aktiven

Teja aktivna Obvladuje Andreja in Branka, vendar jima pusti do

besede.

Saša aktivna

Branko aktiven Sodeluje v razgovoru, a bolj na Tinkarino pobudo.

Andrej aktiven Sodeluje v razgovoru, išče razlike in podobnosti.

VEVERICE

Ron aktiven S Petrom uživata pri delu, v pogovoru pozabljata na

zapis.

Primož aktiven Pogovarja se z Ronom in mu s prstom kaže

podrobnosti na sliki.

Zor aktiven

Neža aktivna

TELIČKI

Aleksander bolj pasiven Pusti, da ga Hermina vodi, zapisuje po njenem

nareku.

Naj aktiven Enakovredno z Lenartom išče in najde veliko

podobnosti in razlik.

Lenart aktiven Tako kot Naj.

Hermina aktivna Vodi Aleksandra in mu kaže podobnosti in razlike,

zapisuje sama.

PINK PANTERJI

Liza aktivna Živahno se pogovarja z Nikolo, mu pusti do besede,

l

vendar ga usmerja pri opazovanju.

Nace aktiven Zelo se trudi in išče izraze, ki jih sošolka razume,

sprašuje sošolce, zapisuje bistvene podatke.

Alenka aktivna Izjemno hitro opazi razlike in podobnosti, vendar se

posvetuje s parom in sprejema njegovo mnenje.

Anton aktiven Pusti Anji, da vodi in se v večini strinja z njenimi

opažanji, vendar tudi sam najde nekaj podobnosti in

razlik.

m

PRILOGA 8

Učna priprava na 3. učno uro sodelovalnega učenja iz učne teme Enaki in različni (intervju

v treh stopnjah, okrogla miza)


Razred: 2. c

Zaporedna številka ure v učni temi: 1, 2

Datum: 15. 4. 2011

Učna tema: Enaki in različni

Učila in pripomočki: mala podolgovata ogledala, vprašalnik, kartice o otrokovih pravicah

(http://www.varuh.si/index.phpid=70)


Učne oblike: frontalna, delo v paru, delo v skupini, intervju v treh stopnjah, okrogla miza

Vrsta učne ure: uvajanje, ponavljanje

CILJI:

procesni:



• spoznavajo, da morajo biti vsem (ne glede na razlike) dani pogoji za življenje človeka

vrednega življenja

• sodelovanje: poslušanje, iskanje soglasja

operativni:

• izvedejo intervju s sošolcem, poročajo o ugotovitvah

• iščejo podobnosti in razlike med seboj

• naštejejo enostavne otrokove pravice in svoje dolžnosti, ki izhajajo iz teh pravic



UVODNI DEL

Napovem potek ure: Z anketo smo zadnjič

ugotovili, da se zelo slabo poznate med

seboj. Danes bomo to poskusili spremeniti.

Opazovali bomo samega sebe in sošolca in z

Razdelijo se v pare (znotraj skupin).

Učenci se v paru ogledujejo v podolgovatem

ogledalcu. Primerjajo se med seboj, iščejo

n

intervjujem spoznavali drug drugega. podobnosti in razlike.


OSREDNJI DEL

Vprašam učence, kaj je intervju, koliko ljudi

najmanj potrebujemo za izpeljavo intervjuja,

kako poteka intervju V kakšni obliki si že

videl intervju (na televiziji, v časopisu)?

Napovem intervju in razdelim učne liste.

Skupaj z učenci jih preberemo in preverimo

razumevanje vprašanj. Opozorim jih, da sem

v vprašalniku uporabila moško obliko zaradi

lažjega (samostojnega) branja.

Dam natančna navodila za delo.

Delam v paru z učencem, ki ostane brez

para.

Usmerjam delo, po potrebi odgovarjam na

vprašanja posameznih učencev.

Ko učenci delo končajo, dam navodila za

poročanje v skupini.

Posamezni učenci odgovarjajo na vprašanja.

Oba učenca v paru si ogledata vprašalnik in

se dogovorita za vrstni red vlog izpraševalca

in intervjuvanca.

Spraševalec sprašuje, intervjuvanec pa

odgovarja, nato vlogi zamenjata.

V skupini izvedejo okroglo mizo. Vsak

učenec poroča ostalim, kaj je izvedel o

sošolcu. Ugotavljajo, ali imajo kaj skupnega.


ZAKLJUČNI DEL

Vodim pogovor. Ali si izvedel o sošolcu kaj

novega? Te je kakšen podatek presenetil?

Ali kateri od teh podatkov (lastnosti) vpliva

na tvoje druženje s sošolcem? Ali si lahko

prijatelj z nekom, ki nima rad enake hrane

kot ti?

Posamezni učenci pripovedujejo.



UVODNI DEL

Napovem igro Presedanje. Dam navodila:

Postavljala bom vprašanja. Če odgovorite na

Učenci sedijo na stolih v krogu. Glede na

svoje odgovore se presedajo ali ostanejo na

o

vprašanje z da, se presedite za en stol desno.

Če odgovorite na vprašanje z ne, ostanite na

svojem stolu. Včasih bo na enem stolu sedelo

več otrok.

Ali si doma v Logatcu?

Ali si deklica?

Ali si deček?

Ali imaš brata?

Ali imaš sestro?

Ali imaš rad živali?

Ali imaš doma psička?

Ali rad gledaš televizijo?

Ali rad hodiš v šolo?

Ali se rad igraš s sošolci?

Ali rad bereš knjige?

Ali si kdaj pozabil napisati domačo nalogo?

Ali znaš smučati?

Ali rad ješ pomaranče?

Ali imaš rad zimo?

Ali imaš rad rdečo barvo?

Po igri postavljam vprašanja. Ali sta se

presedali vsi hkrati? Zakaj? Kaj vam je vsem

skupno?

stolu.

Ugotavljajo, da so si v nekaterih lastnostih

podobni, v drugih različni.

Ugotovijo, da so učenci 2. c razreda, da so

približno enako stari, da imajo enak urnik,

iste učitelje, da pa so eni deklice, drugi dečki,

da hodijo k različnim interesnim

dejavnostim, da so nekateri v podaljšanem

bivanju, drugi ne, niso vsi doma v Logatcu.

GLAVNI DEL

Na mizo v vsaki skupini položim po eno

fotografijo različnih otrok. Otrokom dam

navodilo, da se sprašujejo o otrocih na sliki

Postavljam primere vprašanj. Kaj misliš kdo

je na sliki? Kje misliš, da živijo? Kakšen

Opazujejo sliko. Pogovorijo se o vprašanjih

in oblikujejo odgovor.

Izbrani učenec odgovarja na vprašanja.

p

jezik govorijo? Kakšne igre misliš, da se

igrajo? Kaj misliš, se učijo v šoli?

Tako kot so razlike med nami, so razlike med

ljudmi vsepovsod. Postavim vprašanje: Kaj

pa misliš, da imajo ti otroci skupnega s

teboj?


Zaključek

Skupaj z učenci ponovimo, kar že vemo o

otrokovih pravicah.

Učenci že poznajo povzetek otrokovih

pravic.

Razmišljajo, na katere otroke se nanašajo in

kaj so njihove dolžnosti v tem kontekstu.

q

PRILOGA 9

Rezultati opazovanja učencev med sodelovalnim učenjem v 3. učni uri

Ime/skupina Aktivnost Počutje Poročanje v skupini

DELFINI

Tanja X tudi, ko je

bila Tita

spraševalka,

jo je

usmerjala

dobro suvereno, natančno

Lan x slabo Bral zapiske.

Tita X pustila se

voditi Taji

dobro Brala zapiske.

Anica x dobro Brala zapiske.

KUŽKI

Jaka x še kar Bral zapiske.

Teja x dobro suvereno, natančno

Saša x še kar suvereno , natančno

Branko x slabo Bral zapiske, dodajal

komentarje.

Andrej x dobro samostojno, natančno,

Občasno poiskal podatek v

zapiskih.

VEVERICE

Ron x še kar bral zapiske

Primož x dobro suvereno

Zor x dobro suvereno, natančno

Neža x dobro Brala zapiske.

TELIČKI

Aleksander x dobro Bral zapiske.

Naj x dobro suvereno, natančno

Lenart x še kar suvereno, natančno

Hermina x slabo Povedala, kar je izvedela.

r

PINK PANTERJI

Liza x dobro Suvereno, natančno

Nace Razjezil se je

na Hano in ni

želel

nadaljevati.

ne vem Ni želel poročati.

Alenka x še kar suvereno, natančno

Anton x dobro bral zapiske

LEGENDA

X aktiven

- neaktiven

s

PRILOGA 10

Učna priprava na 4. učno uro sodelovalnega učenja iz učne teme Mi med seboj (preprosti

projekt)


Razred: 2. c

Zaporedna številka ure v temi: 2.

Datum: 22. 4. 2011

Učna tema: Mi med seboj

Učila in pripomočki: listi z navodili, razredne igrače

Učne metode: razgovor, razlaga,

Učne oblike: preprosti projekt

Vrsta učne ure: urjenje

CILJI:

splošni:


odnose (ljubezni spoštovanja, skrbi, prijateljstva, sodelovanja ipd)

• spoznajo in pozitivno doživljajo, da si tako otroci kot odrasli na glede na spol


prijateljice, poklic oz. delo

operativni:

• vživi se v vlogo in jo zaigra

• vrednoti različne načine reševanja konfliktov



UVODNI DEL

V uvodu učence vprašam, kaj smo ugotovili

prejšnjo uro.



OSREDNJI DEL

Kako v našem razredu spoštujemo pravico

t

do svobodne izbire igre, igrač, prijateljev?

Povej primer reševanja izbire igre/igrače, ki

si jo je zaželelo več učencev hkrati.

Kako si se počutil, če ti ni uspelo tisti odmor

uporabljati tiste igrače? Kaj si naredil? Ali si

se uspel dogovoriti s sošolcem/sošolci?

Kako ste se dogovorili? Ali sta bila oba oz.

vsi zadovoljni z rešitvijo? Ali je pomembno,

da imate vsi možnost uporabljati igrače, ki

so vam na voljo, izbirati s kom in kaj se

boste igrali? Zakaj?

Zapisala sem nekaj najpogostejših

problemov, ki v razredu nastanejo v odmoru

za igro:

• Dva učenca se igrata z Duplo

kockami. Še dva sošolca bi se jima

rada pridružila, pa ju ne pustita

zraven.

• Skupina otrok se želi igrati z

dominami, en učenec pa se želi

kartati.

• Štirje učenci igrajo Človek, ne jezi

se. Eden od učencev goljufa.

• Dva učenca se igrata z Bakugani,

sošolkama, ki bi se radi igrali z

njima, pa ne dovolita, češ da to ni

igra za deklice.

• Trije dečki iz skupine bi igrali

nogomet, edina deklica v skupini pa

se želi loviti.

Navodila za izvedbo igre vlog:

Posamezni učenci, odgovarjajo na vprašanja

in opisujejo uspešne in manj uspešne

dogovore s sošolci v razredni situaciji med

odmorom za igro.

Posamezni učenci razlagajo zakaj je ta

pravica pomembna za njih in sošolce.

Vsaka skupina dobi eno od situacij. V

skupini si razdelijo vloge. V 10 minutah

pripravijo nastop.

u

• Vsak učenec ima točno določeno

vlogo v situaciji. Nastopate vsi.

• Situacijo rešite tako, da se z rešitvijo

strinjate vsi člani skupine. Rešitev je

stvar dogovora, ne preglasovanja

manjšine ali posameznika.

Med nastopom skupin ne komentiramo

dogajanja.

Ko vse skupine odigrajo, naredimo kratek

odmor.

Posamezne skupine pripravijo in odigrajo

prizore.

Po odmoru posedejo v krog in povedo svoja

občutja v vlogi, ki so jo odigrali. Razložijo,

zakaj so se odločil za tak razplet. Ali so se

težko dogovorili za način reševanja? Bi tako

ravnali v realni situaciji in ali so morda že

kdaj tako ravnali v podobni situaciji?


ZAKLJUČNI DEL

Ali boš izkušnjo iz igre vlog lahko uporabil

v realni situaciji, ko se boš moral

dogovarjati s sošolci? Boš poskusil situacijo

rešiti z dogovorom, ne s prepirom?

Razmišljajo o možnem (drugačnem)

reševanju situacij.

v

PRILOGA 11

Rezultati ustne ankete, izvedene po 4. učni uri

Ime Kako si se počutil v svoji

vlogi?

Ali bi v realni situaciji

ravnal enako?

Ron Všeč mi je bilo, Neža je bila

prijazna, ker je popustila.

Ja, drugič bi pa jaz popustil.

Jaka Všeč mi je bilo, da smo se

najprej zmenili za Enko in

nato za domine.

Ja.

Aleksander Všeč mi je bilo, da smo

morali resnično igro zaigrati.

Vlogo goljufivca sem si

izbral, ker je nihče drug ni

hotel.

Ne vem.

Tanja V redu. Vesela sem, kadar

me sošolci sprejmejo v igro.

Enkrat v resnici nisem

sprejela Lenarta in Antona,

ker sta mi pred tem vzela

vse kocke in me nista

spustila v igro.

Liza V redu. Bala sem se, da

bodo hoteli, da nastopam v

vlogi goljufivca. Nočem, da

bi kdo mislil, da sem taka.

Ja.

Lan Všeč mi je bilo, da sem bil v

tej vlogi. Če ne bi sprejel

sošolcev, bi bil žalosten.

Ja.

Teja Všeč mi je bilo, da smo se

lahko dogovorili.

Ne vem, ponavadi ne

popustim. Včasih se

skregam. Samo tudi sošolci

ne popustijo tako kot danes.

Tita Bilo mi je nerodno nastopati

pred razredom. Všeč mi je

Ja.

w

bilo, da sta naju sprejela v

igro.

Primož Malo mi je bilo nerodno. Če bi bil na Metinem mestu,

bi tudi popustil.

Naj Počutil sem se dobro, veliko

sem govoril, velikokrat sem

dobil 6, všeč mi je bilo, da

smo igrali resnično igro.

V resnici bi sošolca, ki

goljufa, nahrulil. Boljše je

tako, kot smo zdaj naredili.

Jaz bi ga kaznoval tako, da

bi tri igre izpustil, ponovno

bi mu pustil igrati, če pa bi

še goljufal, bi ga za zmeraj

izključil. Vloge goljufivca

nisem hotel, da ne bi kdo

mislil, da jaz goljufam.

Lenart V redu. Ne vem.

Nace Dobro, bilo je zabavno, ker

ni bilo zares

Včasih bi sprejel, včasih ne.

Zor Bilo je zabavno. Če bi bil na Nežinem mestu,

bi bolj vztrajal.

Saša Dobro. Ravnala bi enako, da ne

izgubljamo časa s

prepiranjem in nam ga

zmanjka za igro.

Alenka Slabo sem se počutila, ko

naju nista sprejela.

V resnici bi se s Hermino šel

nekaj drugega in ne bi se

jima pridružili, če bi naju

kasneje povabila.

Branko Nezanimivo, jaz se itak tega

ne igram, strinjam se z

rešitvijo.

Ne vem.

Neža Zabavno. Ja.

Anica Žalostno, potem pa veselo. Ja.

Andrej Mi je všeč, da smo se Najbrž.

x

dogovorili.

Anton Kot Jacki Chen, dobro mi je

bilo, ko ju nisem sprejel, mi

je smešno.

Ja.

Hermina Ko naju nista sprejela, sem

se počutila žalostno, potem

pa dobro.

Isto kot Alenka.

y

PRILOGA 12

Učna priprava na 5. učno uro sodelovalnega učenja iz učne teme Predsodki (skupinska

diskusija)


Razred: 2. c

Zaporedna številka učne ure v temi: 4., 5.

Datum: 3. 5. 2011

Učna tema: Predsodki

Učila in pripomočki: Pujsa imamo za soseda, anketni list

Učne metode: razgovor, razlaga, delo z besedilom

Učne oblike: frontalna, skupinska diskusija

Vrsta učne ure: ponavljanje

CILJI:

procesni:

• spoznavajo in pozitivno doživljajo, da si tako otroci kot odrasli ne glede na spol


prijateljice, poklic oz. delo

• pozitivno vrednotijo delitev dela med člani družine,


odnose (ljubezni, spoštovAlenka, skrbi, prijateljstva, sodelovAlenka ipd.)



• spoznavajo, da morajo biti vsem (ne glede na razlike) dani pogoji da živimo

človeka vredno življenje

operativni:

• poslušajo zgodbo in odgovarjajo na vprašanja iz vsebine

• iščejo vzroke za predsodke

• pripovedujejo o svojih izkušnjah o predsodkih

• iščejo načine za preprečevanje predsodkov

z



UVODNI DEL

Napovem vsebino ure in način dela v

skupinah.

Ponovimo pravila dela.

Razložim, da bom sama določala

poročevalce in da morajo vsi v skupini

poznati odgovore oz. mnenja skupine.

Določim vodjo skupine. Ponovno razložim,

kaj je delo vodje.

Usmerja delo skupine, daje besedo

posameznim učencem, skrbi, da vsi

sodelujoči pridejo na vrsto.

Narekujejo znana pravila.

Sodelujejo vsi člani skupine.

Poslušamo drug drugega (govori samo eden,

ostali poslušajo).

Pomagamo sošolcu, če nas prosi za pomoč.

Pohvalimo sošolca, ko nam je nekaj všeč.

Sprejemamo mnenja sošolcev.


OSREDNJI DEL

Razdelim vprašanja skupinam. Določim čas

za diskusijo (okvirno 15 minut), če bo

potrebno in bodo skupine želele, bom čas

podaljšala za 5 minut.

Opazujem delo skupin in posameznikov.

Skupina:------------

Koga so želeli stanovalci za novega soseda?

Razložite, zakaj.

Kakšna je bila Teodorjeva kuhinja?

Katero je sporočilo zgodbe?

Skupina:---------

Kdo se je priselil v hišo?

Kaj je videl zajec Nik, ko je sledil pujsu, ko

je nesel glino?

Kaj je Teodor naredil v svoji delavnici?


Skupina:------------------

aa

Ko skupine končajo s poročanjem zadnjega

enakega vprašanja, postavljam vprašanja

celotnemu razredu.

Ali poznate še kakšen primer, da se neki

živali ali osebi pripisuje določeno vedenje?

Zakaj so se prejšnji stanovalci prestrašili, ko

so videli, kdo se je priselil?

Kdo je v resnici pospravil za pujsom?

Česa so se veselili Nik, Henrieta in doktor

Lisjak, ko so spoznali novega soseda?


Skupina:------------

Kaj je opazil doktor Lisjak, ko je sosed pujs

nesel košaro drv?

Kaj so sklenili Henrieta, Nik in doktor

Lisjak, da bodo povedali pujsu?

Zakaj so mislili, da pujs ni pospravil za

seboj?


Skupina:-----------

Kaj je potožila kokoška Henrieta zajcu

Niku, ko je videla, da je pujsu padla vrečka

moke na tla?

Kaj so ugotovili Henrieta, Nik in doktor

Lisjak, ko so se želeli pritožiti nad

umazanijo v hiši?

Stanovalci so o pujsu mislili, da je umazan.

Ali poznate še kakšno žival, ki ji pripisujejo,

da je umazana? Imenujte jo.


Po zaključeni diskusiji kličem posamezne

učence. Vprašanja si sledijo po vrsti kot na

listih z nalogami (prvo vprašanje prve

bb

Opišite. Ali kdaj vi ravnate, kot so ravnale

živali v zgodbi? Kako se lahko temu

izognemo?

skupine, nato prvo vprašanje druge skupine

…) Posamezni učenci odgovarjajo. Če je

potrebno, prosijo za pomoč sošolce iz

skupine.

Učenci odgovarjajo na vprašanja,

pojasnjujejo, razlagajo.


ZAKLJUČNI DEL

Ponovno jim povem, da želim izvedeti o

njihovem počutju med današnjim delom.

Razdelim vprašalnike in pojasnim način

odgovarjanja. Prosim jih, da se podpišejo na

svoj list.

Rešijo vprašalnik in ga oddajo.

cc

PRILOGA 13

Sporočila učencev učencem v anketi o delu v skupini izvedene po 5. učni uri

IME SKUPINE/UČENCA SPOROČILO

DELFINI

Neža Ron me mora drugič poslušati. Pohvalila bi

vse v skupini, čeprav Ron ni poslušal.

Hermina Ron bi lahko bolj poslušal. Pohvalila bi

Nežo, Andreja in sebe.

Ron /

Andrej Pohvalil bi Nežo.

MORSKI KONJIČKI

Lan /

Primož Ne vem.

Lenart Dobro smo delali.

Anica Alenka naj bo vodja skupine.

Alenka Odlično smo sodelovali.

WINKSICE

Anton /

Alenka Da bi se bolj poslušali in sodelovali.

Tita Da bi se bolj poslušali. Pohvalila bi Anjo.

Aleksander ODSOTEN

GARFIELDI

Liza Da bi Branko bolj poslušal. Pohvaliti

moram Naja in Špelo.

Naj Da bi Branko bolj poslušal. Da se ne bi

prepirali. Pohvalil bi Lino in Špelo.

Branko Drugič se bom potrudil biti boljši. Vsi

skupaj bomo lahko še boljši. Pohvalil bi

sošolce. Morali bomo biti pametnejši.

Saša Da bi Branko bolj poslušal. Pohvaliti

moram Naja.

SLOVENIJA

dd

Nace Da Teja ne bi bila tečna. Da mi Jaka ne bi

kar naprej govoril ne. Zor je najboljši.

Jaka Mene je motilo, ko Nace ni poslušal.

Zor /

Teja Da bi naslednjič Nace bolj poslušal, bral

glasno vsa vprašanja, bolje vodil skupino.

Da bi Zor še naprej pomagal, da bi Jaka še

naprej hitro odgovarjal, da bi se dobre stvari

ponovile.

ee

PRILOGA 14

Anketa o delu v skupini

1. Katero besedo bi uporabil, da bi z njo opisal, kako je bilo danes v skupini?

2. So sodelovali vsi člani skupine?

Da, vedno Pogosto Včasih Redko Ne, nikoli

3. Ali si poslušal sošolce, ko so govorili?


4. Ali si povedal sošolcu, da je nekaj dobro, ko ti je bilo kaj všeč?


5. Ali si potreboval pomoč pri delu?


6. Koga si prosil za pomoč?

7. Kaj bi sporočil sošolcem, da bo delo v vaši skupini naslednjič še uspešnejše ?

Moje ime: Datum:

ff

PRILOGA 15

Rezultati sodelavkinega opazovanja učencev med sodelovalnim učenjem v 5. učni uri

Ime Aktivno

sodeluje

Prosi za pomoč Daje pomoč Drugo

DELFINI

Neža - vodja x Andreju

postavlja

podvprašanja.

Ne posluša

sošolcev. Dela

druge stvari.

Hermina x Najprej prijazno

spodbuja Nežo, naj

sodeluje, saj je

vodja, kasneje

zahteva od nje

sodelovanje.

Ron X težje sledi

Andrej x učiteljico

MORSKI

KONJIČKI

Lan x

Primož X težje sledi

Lenart x

Anica x

Tanja- vodja x Pomaga s

podvprašanji.

Odličen vodja.

Tempo skupine

umirja ali

pospešuje.

WINXICE

Anton občasno

Alenka x Prevzema vlogo

vodje.

Tita x Dovoli Alenki

vodenje skupine.

Spodbuja Antona k

sodelovanju. Mu

ponavlja vprašanja.

gg

Aleksander odsoten

GARFIELD

Liza x

Naj x Spodbuja Branka.

Sprašuje ga, kaj

meni o odgovorih

sošolcev.

Branko občasno

Saša - vodja x učiteljico Vodja je samo na

začetku, potem

prevzameta

vodenje Naj in

Liza.

SLOVENIJA

Nace - vodja težko sledi Ko ugotovi, da ga

sošolci ne

sprejemajo kot

vodjo skupine,

izgubi interes in se

začne igrati. Na

prošnje sošolcev,

odgovarja na svoje

vprašanje.

Jaka x učiteljico

Zor x Sprašuje

Naceta, če

razume.

Prevzame vlogo

vodje. Spodbuja

Naceta, da bi

prevzel vodenje.

Teja x Sprašuje Jaka in

Naceta, če

razumeta.

hh

PRILOGA 16

Učna priprava na 6. učno uro sodelovalnega učenja iz učne teme Preoblikovanje

materialov, izdelek iz lesa (skupinska diskusija)

Učitelj:Marija Urbas

Razred: 2. c

Zaporedna številka ure: ( 4 šolske ure)

Datum: 7. maj 2011

Učna tema: Leseni zabojček

Učila in pripomočki: izdelani zabojček, sestavni deli zabojčka, lepilo, brusni papir,

časopisni papir, akrilne barve na vodni osnovi, vrvice, čopiči,

Učne metode: razgovor, razlaga, demonstracija

CILJI

Splošni:

• iz snovi oblikujejo telesa

• uporabljajo različna gradiva (snovi), orodja in obdelovalne postopke ter povezujejo

lastnosti gradiv in načini obdelave: preoblikujejo, režejo, spajajo

• za delo se pripravijo in po delu pospravijo

• vedo, da pri izdelavi nastanejo odpadki, za katere je potrebno poskrbeti

• vedo, da za obdelavo različnih snovi, potrebujemo različno orodje

Operativni:

• naštejejo orodje za obdelavo lesa

• Poznajo pomen varnosti

• vedo, da pri delu nastanejo odpadki, za katere je potrebno poskrbeti

• pripravijo prostor

• izdelajo lesen zabojček

• zabojček pobarvajo

• za seboj pospravijo

POTEK UČNE URE PO UČNIH KORAKIH Delo učitelja Delo učencev

UVODNI DEL

ii

V uvodu pozdravim učence in starše. Starše

v uvodu prosim za sodelovanje. Opazovali

bodo svojega otroka pri samostojnem delu v

skupini in zapisovali svoje ugotovitve.

Staršem dam ustna navodila za opazovanje.

Učenci so v krogu pred tablo. Pokažem jim

izdelan zabojček.

Ob tem omenimo druge materiale, ki smo jih

že obdelovali (papir, glinav, žica) in katero

orodje smo takrat uporabljali..

Ob opazovanju razstavljenih predmetov

učenci razmišljajo, katero orodje in katere

pripomočke bodo potrebovali ter kako bodo

izdelali ta izdelek. Povedo, da za delo

potrebujemo načrt, da moramo natančno

vedeti, kaj potrebujemo. Povedali so, da

bomo po delu morali pospraviti in ločeno

zbirati odpadke.


OSREDNJI DEL

Učencem napovem skupinsko diskusijo.

Vsaka skupina bo reševala svoj sklop

vprašanj. Sami si morajo določiti vodja, ki

bo skrbel za to, da vsi pridejo na vrsto in za

vrstni red učencev pri delu. Poleg tega bo

edini, ki bo povezava z učiteljem.

Poudarim, da bom poročevalce izbrala jaz,

torej mora vsak član skupine poznati

dogovorjene odgovore.

Po zaključku dela ponovno zberem učence

pred tablo v krogu.

Vodja skupine bere vprašanja, vodi

diskusijo, usmerja pogovor. Preverja, ali vsi

učenci sproti zapisujejo dogovorjene

odgovore.

Posamezni učenci iz posameznih skupin

poročajo o svojih predvidevanjih. Sproti

dopolnjujemo ugotovitve.

jj

Učencem razdelim načrt dela s kosovnico.

Skupaj z učenci ga preberemo.

Preverim, če imajo potrebni material,

zaščiteno mizo in dovolj prostora.

Pogovorimo se o varnosti pri delu.

Dogovorimo se o pospravljanju in nujnosti

le-tega. Posamezni učenci ponovijo

postopek izdelave po vseh fazah. Povabim

starše, da po potrebi usmerjajo svojega

otroka pri delu.

Učenci ugotavljajo, ali so predvideli

ustrezne materiale, orodja, zaščito in

ustrezno ločevanje odpadkov glede na

predvideni načrt izdelave zabojčka.

Vsaka skupina si glede na ugotovitve uredi

in pripravi delovni prostor.

Posamezni učenci nato razdelijo material

(časopisni papir, čopiče, lepilo, barve,

letvice, brusni papir). Učenci posedejo k

mizam.

Učenci skupaj s starši izdelujejo zabojčke iz

lesenih letvic. Po želji ga poslikajo.


ZAKLJUČNI DEL

Učence ustrezno pohvalim in se staršem

zahvalim za udeležbo in sodelovanje pri

izvedbi ure.

Razstavijo svoje izdelke in jih ovrednotijo.

Pospravijo delovni prostor; pozorni so na

ustrezno odlaganje odpadkov v ustrezne

koše.

kk

PRILOGA 17

Opazovalni list za starše (6. učna ura)

Sodelovanje v skupini

Daje predloge: pogosto redko nikoli

Prosi sošolca za pomoč, če jo potrebuje: pogosto redko nikoli

Nudi pomoč sošolcu, ki ga prosi zanjo: pogosto redko nikoli

Upošteva navodila vodje skupine: pogosto redko nikoli

Vaša druga opažanja:

Hvala za vaš trud.

Marija Urbas

ll

PRILOGA 18

Rezultati opazovanja prisotnih staršev za posamezne učence med sodelovalnim učenjem 6.

šolske ure

Ime učenca Daje predloge Prosi sošolca

za pomoč

Nudi pomoč

sošolcu, če ga

prosi

Upošteva

navodila vodje

skupine

DELFINI

Neža - vodja

Hermina

Ron pogosto pogosto pogosto pogosto

Andrej

MORSKI

KONJIČKI

Lan MANJKAL MANJKAL MANJKAL MANJKAL

Primož redko redko pogosto redko

Lenart

Anica pogosto redko pogosto pogosto

Tanja - vodja pogosto redko pogosto pogosto

WINXICE

Anton

Alenka - vodja redko redko pogosto Je bila vodja

skupine.

Tita redko redko pogosto pogosto

Aleksander

GARFIELD

Liza

Naj - vodja

Branko MANJKAL MANJKAL MANJKAL MANJKAL

Saša redko redko redko redko

SLOVENIJA

Nace

Jaka

mm

Zor x

Teja - vodja pogosto redko pogosto /

nn

PRILOGA 19

Učna priprava na 7. učno uro sodelovalnega učenja iz učne teme Prijatelji v družini

(skupinska diskusija, enostavna sestavljanka)


Razred: 2. c

Zaporedna številka ure v učni temi: 4., 5.

Datum: 7. 5. 2011

Učna tema: Prijatelji v družini

Učila in pripomočki: učni list


Učne oblike: frontalna, skupinska diskusija, enostavna sestavljanka

CILJI:

procesni:


operativni:

• izvedejo raziskavo, koliko učencev našega razreda opravlja doma določena dela

• vsak učenec pripiše vsaj eno opravilo članu družine na listu

• naštejejo tri vzroke zakaj si delo v družini delimo



UVODNI DEL

Učence vprašam, kaj so počeli v soboto

(domača naloga).

Ugotovimo, da večina učencev pomaga v

soboto pri urejanja stanovanja in okolice

hiše ali pri nakupovanju.

Posamezni učenci pripovedujejo, kaj so

počeli v soboto.

Naštevajo, kaj vse že zmorejo sami postoriti

doma. Pripovedujejo, kaj so njihove

zadolžitve doma med tednom in kaj ob

koncu tedna.


OSREDNJI DEL

Napovem vsebino in način dela. Izvedeli

oo

bomo, kateri učenci iz našega razreda

opravljajo določena dela doma. Dogovorimo

se, da se vpišejo k posameznemu opravilu,

če to ponavljajo vsaj enkrat na teden.

Dam navodila za enostavno sestavljanko, ki

jo že poznajo. Povem, da bom sama določila

poročevalce po opravljeni nalogi, torej

morajo imeti vsi učenci v celoti rešeno

nalogo in znati prebrati podatke iz

razpredelnice. Spomnim učence na slabosti

iz prejšnjih ur in na priporočila, ki so si jih

pisali v anketi.

Ko ugotovim, da so matične skupine

končale z delom, dam navodila za žrebanje

barvnih listov.

Nadaljujejo z delom v ekspertnih skupinah.

Spodbujam učence, da med delom

preverjajo ustreznost podatkov.

Kot sem prej napovedala, kličem posamezne

učence, da berejo podatke iz razpredelnice.

Vprašam učence, kaj delajo ostali člani

družine. Ali odrasli in otroci opravljajo

enaka dela?

Napovem skupinsko diskusijo. Razdelim

naloge.

Posamezni učenci ponovijo način dela in

pravila skupinskega dela.

Pripovedujejo, kaj jih je motilo ali oviralo

pri prejšnjih urah, pa tudi, kaj je bilo

dobrega in kaj priporočajo sošolcem.

Skupine se same dogovorijo za vrstni red

poročanja v matičnih skupinah.

Učenec, ki je zadnji poročal, ponudi liste

sošolcem, ki mižijo.

Po končanem delu izbrani učenci poročajo

oz. berejo preglednico.

Naštevajo, kaj počnejo starši in sorojenci, če

jih imajo. Razmišljajo, kaj počnejo odrasli in

kaj otroci in navedejo vzroke za to.

Skupine razmišljajo, kaj so posamezni člani

družine na sliki postorili, preden so odšli na

sobotni sprehod. Vsak mora prispevati vsaj

eno idejo. Na koncu skupine zapišejo vsaj tri

pp

Kličem posamezne učence, ki preberejo

predloge del za posamezne člane družine.

Iz vsake skupine pokličem enega učenca, ki

poroča, zakaj si delo v družini delimo.

razloge, zakaj si delo v družini delimo, zakaj

vsega ne opravi en sam. Tudi tukaj morajo

vsi prispevati ideje.

Izbrani učenci berejo nabor idej.

Učenci poročajo.


ZAKLJUČNI DEL

Ponovno razdelim učencem anketo o

počutju med delom.

Samostojno rešujejo anketo.

qq

PRILOGA 20

Rezultati opazovanja učencev med sodelovalnim učenjem v 7. učni uri

Ime Aktivno

sodeluje

Prosi za pomoč Daje pomoč Drugo

DELFINI

Neža x x

Hermina -

vodja

x x x

Ron x

Andrej x

MORSKI

KONJIČKI

Lan MANJKAL MANJKAL MANJKAL MANJKAL

Primož x

Lenart x x

Anica x

Tanja - vodja x x

WINXICE

Anton x

Alenka x x

Tita MANJKALA MANJKALA MANJKALA MANJKALA

Aleksander x

GARFIELD

Liza x x

Naj - vodja x x

Branko x Občasno se

zaigra s

kakšnim

šolskim

predmetom, v

ekspertni

skupini ne

rr

zmore več.

Saša x

SLOVENIJA

Nace x Samo na

začetku, potem

ne zmore več.

Jaka x

Zor - vodja x x

Teja x

sodelovalno uČenje pri spoznavanju okolja...

Documents