PDI ustni vprašanja CIVIL

Tatjana Kamenšek - Kranjc

Pet Sep 11, 2009 3:08 pmPozdravljeni, sotrpini!

Pri gospe Kamenšek-Kranjčevi ne boste trpeli. Izpraševalka je res prijazna in je tudi mene spraševala točno tista vprašanja, ki so bila že objavljena. Zato bom navedla le tista, ki jih na forumu nisem zasledila:

- MOTENJE POSESTI - poveži ureditev v SPZ, ZPP IN ZIZ (izvršbo je mogoče predlagati tudi za ponovno motenje na podlagi istega sklepa; omejen rok za vložitev izvršilnega predloga - 30 dni od izvršljivosti sklepa oziroma od ponovnega motenja); poznati moraš vse materialne prekluzivne in procesne roke! - ZPP: kdo določi višino spornega predmeta? Vpliv spremembe višine spornega predmeta na stvarno pristojnost, če gre za denarno terjatev (če tožnik med postopkom poveča TZ nad 2 mio SIT, se mora okrajno sodišče izreči za stvarno nepristojno in zadevo odstopiti okrožnemu, sicer gre za ABK, v obratni to ne velja). Ali je okrajno sodišče dolžno zadevo odstopiti okrožnemu sodišču, če tožnik npr. tožnik toži na prenehanje vznemirjanja LP, vrednost TZ postavi pod 2 mio SIT, med postopkom pa vsp zviša? Ne, stvarna pristojnost se ustali. - SPZ, ZZK: učinek vpisa pridobitve LP v zemljiško knjigo na podlagi pravnega posla (konstitutiven), na podlagi odločbe državnega organa (deklaratoren)

Lp in S R E Č N O !!

Breda Kolarič Lah

Čet Sep 03, 2009 12:06 am 2.9.2009

- Bistvene sestavine tožbe - Sklepčnost tožbe, kdaj jo sodnik ugotavlja - Odgovor na tožbo, rok - Zakonski in sodni roki, razlika - Pobotni ugovor v pravdi - Ali je možen tak pobotni ugovor: tožnica zavarovalnica z regresnim zahtevkom proti tožencu, ki s pobotnim ugovorom uveljavlja nepremoženjsko škodo iz prometne nesreče? (Je možen, a sodišče ima dosti dela) - Kakšne morajo biti terjatve, da se lahko pobotajo (istovrstne, zapadle, vzajemne, iztožljive) - Kdaj zapade premoženjska škoda - Vprašanja v zvezi z nalogo: ocenjevalca sta mi napisala, da sem dosodila prenizko odškodnino, torej, kako se določi višina škode: intenzivnosst, trajanje, pa tudi primerljivost – za podobne podobno glede na sodno prakso - Krivdna odgovornost: kaj mora kdo dokazat, toženec, da ni kriv in kako se temu reče (obrnjeno dokazno breme) - Kaj to pomeni prosta presoja dokazov in pravilo o dokaznem bremenu - Kdo so stranke izvršilnega p. - Pravna sredstva - Kaj če dolg plača med izvršbo - Kaj ima na voljo tretji, če izvršba na njegovo nepremičnino - Kdaj kupec na javni dražbi pridobi lastninsko pravico - Načini pridobitve lastninske pravice - Kdaj nastane lp v primeru priposestvovanja - Kaj pa če se nekdo vpiše v zk, kaj je s tem priposestvovanjem, kdo ima prednost - Nujna pot, kaj je (stvarna služnost), primer konkretni za stvarno služnost - Kakšne služnosti poznamo, kakšna je razlika - Kaj se zgodi, če užitkar umre - Nujni delež - Kasneje najdeno premoženje, pa je bil izdan sklep o dedovanju - Kaj pa je z dedičem v tem drugem postopku, ki se je prvič odpovedal dedovanju - Kaj je nepremičnina - Kdaj je lahko sestavina zemljišča predmet lastninske pravice - Solastnina, skupna lastnina, primer za skupno lastnino, še kak primer - Kaj je novega v pritožbenem postopku (da naj bi bila le izjemoma razveljavitev in ali se to v praksi izvaja) - Kmetijska zemljišča, predkupna pravica, kdo jo ima, kaj če ponudnik proda zenljišče neki 3. osebi in ne predkupnemu upravičencu, ki je sprejel ponudbo (Tožba na izstavitev ZK listine) - Kaj je potrebno za prenos lp na N.: zavezovalni pp, razpolagalni pp, razpolagalna sposobnost, zk dovolilo in vpis v zk, notar pa ne bo hotel overiti potrdila, če NE BO PLAČAN DAVEK!! - vrste sodb, delna sodba ____________________________________________________________________

Sicer pa je spraševala na prejšnjih rokih tudi tole: - vrste sodnih postopkov, vloge, s katerimi se začnejo ti postopki, kako se imenujejo stranke v teh postopkih - razlika med sklepčnostjo in popolnostjo tožbe - kdo so lahko pravdne stranke - kaj če dolžnik med izvršbo plača svoj dolg - odlog izvršbe, ugovorni razlogi, sredstva izvršbe - potek izvršbe na nepremičnine - stavbna pravica - hipoteka - zastaranja odškodninske terjatve - kdaj se zavarovalna pog. šteje za sklenjeno

- kaj če je dana pisna ponudba - etažna lastnina - nesklepčnost pri SMV v primeru neodgovora na tožbo - do kdaj lahko ugovor zastaranja - predpogodba, izročilna pogodba - na kaj sodišče ves čas pazi po ur. dolž. - revizija, ZVZ

Zelo prijazna izpraševalka, vprašanja postavlja počasi in jasno, tako da ni nobenega problema! Super, res.

Tor Sep 08, 2009 9:40 am 2.9.2009

- Ali je možen tak pobotni ugovor: tožnica zavarovalnica z regresnim zahtevkom proti tožencu, ki s pobotnim ugovorom uveljavlja nepremoženjsko škodo iz prometne nesreče? (Je možen, a sodišče ima dosti dela) [/b]pa a to zihr drži? namreč odškod. terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali povzročitvijo smrti, ne more prenehati s pobotom (OZ/316)

Tor Sep 08, 2009 9:35 pm Saj pobotni ugovor v pravdi je procesni pobotni ugovor.

Tisto v OZ-u pa velja za materialno pobotanje.

Sre Sep 09, 2009 6:42 am Kljub temu, da je to procesni ugovor, bi rekel, da tudi za terjatev, ki se v pobot uveljavlja v pravdi, veljajo splošna pravila o pobotu. ZPP namreč ne določa nekih posebnih prvil glede tega, katere terjatve se lahk pobotajo s pobotnim ugovorom. Razlika je le ta, da se pri pobotu po OZ terjatvi pobotata že s samo pobotno izjavo oziroma v tem trenutku velja, da sta bili pobotani že takrat, ko so stekli pogoji za to. V pravdnem pobotanju pa o tem, ali obstajajo pogoji za pobot, odloči sodišče in v tem primeru je izrek sodbe trodelni.

Glede na vse povedano nisem mnenja, da je možno v pobot v pravdi uveljavljati svojo terjatev s terjatev za nepremoženjsko škodo s terjatvijo zavarovalnice do mene. Niti nisem česa takega videl v nobeni izmed sodb, ki sem jih prebral, pa jih ni bilo ravno malo.

Če pa je moje mnenje napačno, bom zelo vesel, da mi bo nekdo argumentirano obrazložil, zakaj je pravilno mnenje, kot

ga zatrjuje tudi navedena izpraševalka.

Janez Vlaj

Pet Sep 04, 2009 6:23 pmVprašanja z dne 3.9.2009:

-izbrisna tožba -devastacijska tožba -dediči-upnik ima terjatev do zapustnika in toži dediče, eden ugovarja zastaranja, kako učinkuje (navadno sosporništvo v tem primeru, ker lahko zastaranje velja samo za enega in ima tudi učinek samo za tistega ki uveljavlja zak ugovor) -primer-vložena je odškodninska tožba za nepremoženjsko škodo, tožnik da nekemu izvedencu izdelati mnenje in da priloži tožbi, toženec temu ugovarja-kako sodišče upošteva to mnenje in kakšna bo sodba? -situacija non liquet -tožnik uveljavi ničnostni zahtevek, moral pa bi izpodbojnega in vztaraj pri ničnostnem. Kakšna bo sodba sodišča v tem primeru? Nadalje še kakšne vrste zahtevek je ničnostni in kakšne izpodbojni? -predkupna pravica? Zahtevek predkupnega upravičenca in kaj če uveljavlja ničnostni zahtevek? Ali ga lahko? Kakšna bo sodba? -kaj je zavarovalni primer? Potem pa še konkretni primer v zvezi z zavarovalno pogodbo, če stranka ve, da je na smrt bolana in to zavarovalnici zamolči, nato umre, upravičenca iz zavarovalne pogodbe zahtevata zavarovalnino, zavarovalnica noče plačati, vložita tožbo, kakšna bo sodba in zakaj? Kaj lahko stori zavarovalnica v takšnih primerih? (zahteva razveljavitev pogodbe, odstopi od pogodbe, pogodb apa ni nična) -kaj pa če je zavarovalni primer že nastal ali pa je v nastajanju in skleneš zavarovalno pogodbo? (takšna pogodba pa je lahko nilčna) -razlika med pristopom k dolgu, prevzemom dolga in prevzem izpolnitve

Nekaj vprašanj pa je bilo v zvezi z vprašanji, ki so že objavljena pod tem izpraševalcem-predhodno vprašanje, ...tako da si poglejte tudi vprašanja za nazaj, ker se nekatera ponavljajo. Znanje ZPP je bistveno pri njem, nekatere stvari celo raje študirajte po komentarju (ugotovitvene tožbe, oblikovalne tožbe, sospornike, kumulacije-objektivne in subjektive), OZ, tudi stvarno pravo glede izbrisne tožbe in devastacijske tožbe,...d rugače pa kar pomaga izpraševalec in skupaj prideta do odgovora, če se malo zaplete...

Da nisem morda koga zavedla, se raje popravljam-izbrisna tožba je urejena v ZZK, ampak je pa obrazložena v knjigi

stvarno pravo.

Jan ZOBEC

Pet Sep 04, 2009 7:34 pm 

September:

Jan Zobec je specifičen izpraševalec. Izpit ne temelji na vprašanjih, ampak na primerih, ki jih postavlja in potem dalje gradi. Precej neprijetno, če ne veš, kaj želi.

Predhodniki so mi svetovali, naj naštudiram komentar ZPP o tistih poglavjih, ki jih je on napisal (dokazovanje, dejstva, domneve ipd), vendar nobenega vprašanja glede tega. Ničesar me ni vprašal iz ZPP (razen revizije in rokov), ZD, ZZDR, ZIZ in ostalih zakonov. Le to, kar je sledilo iz njegovih primerov. Treba je poznati celotno civilno pravo, vendar ne tako, da znaš povedat kaj je kaj, ker te tega ne vpraša, ampak bolj nekako povezat te institute.

Pri meni se je osredotočil na:

- kršitev pravic in zloraba pravic (navedel par primerov, o katerih sva se pogovarjala (no, bolj je on govoril), te primere povezoval z ustavo, pa zakonom o pravici do sojenja v razumnem času, v glavnem ali gre za kršitev, zakaj ne, zakaj da, ali so upravičini do odškodnine, - ponovno primer - ponovno kršitve, vendar tokrat je navedel, da gre za osebnostne pravice (meni osebno primer sploh ni bil jasen, sam je povedal, da ni postavil najboljšega in ga je dopolnjeval, potem pa rekel, pustimo to...), - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostih pravic, kdaj ja, pogoji (v povezavi s prejšnjim primerov, ki ga je potem spet navedel) - čuden primer glede načela zaupanja v zemljiško knjigo (jaz sem mu kar povedala, da tisto, kar je navedel, ni možno, da se zgodi v praksi, šlo je za res izjemno teoretičen primer, po mojem je le želel nekako preverit, kakšno je moje mnenje glede dobre vere, pa kako to razumem - zavezovalni in razpolagalni pravni posel na primeru (ko je videl, da to znam, me je kar ustavil in začel z novimi primeri glede pridobitve LP - rok, (kaj je to, pa potem glede zakonskih in sodnih rokov, pa prekluzivnih, pa kateri so podaljšljivi, kdaj, zakaj) - seveda na primerih - čigavemu interesu služi dovoljena revizija in čigavemu dopuščena revizija - v čem je sploh smisel revizije.

Na koncu je tudi to šlo, vendar z grenkim priokusom. Znam več, kot sem lahko povedala! Ampak na koncu šteje le tist list papirja in pozabiš na vse...

Ana Božič Penko - 4. 6. 2009

Ned Jun 07, 2009 4:34 pm Živjo,

dr. Božič Penko je po mojem mnenju spraševalka, ki si jo za civil lahko vsakdo samo želi. Zelo je prijazna. Vpraša sicer skoraj vse po vrsti in gre čez vsa področja, vprašanja so kratka in jasna, takšne želi tudi odgovore, vendar vsekakor ne gre v kakšne hude podrobnosti. Želi preveriti, da stvar razumeš in če slučajno zaviješ v napačno smer, takoj odkima. V glavnem , takoj sva se ujeli, ker meni kratka in jedrnata vprašanja (in seveda odgovori) zelo ležijo. Aha, tudi predvidiljiva je, preberite si stara vprašanja na temle forumu, prav vam bo prišlo.

No, tole so moja:

ZPP: - kako se prične pravda - kaj je tožba in njene sestavine - vzorčni postopek - posebni postopki po ZPP - razlike med rednim postopkom in postopkom v zakonskih sporih (hotela je slišati samo načelo oficialnosti) - koliko mora biti star otrok, da se mu vroči sodba o razvezi staršev

Oz: - kako nastane obligacijsko razmerje - elementi civilnega delikta - odgovornost pri civilnem deliktu - katera je pravilo, katera izjema

ZNP: - kateri so nepravdni postopki, kateri se pričnejo po uradni dolžnosti - postopek za ureditev nujne poti

SPZ: - kako se pridobi lastninska pravica - razlika med lastninsko pravico in posestjo - superficies solo cedit in izjeme od tega načela

ZD: - kako se začne zapuščinski postopek - prvi dedni red in kako se deduje v njem - separatio bonorum - kaj je bistvo zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in kako so določeni zakoniti dediči po tem predpisu

ZZZDR: - kateri so razlogi za prenehanje zakonske zveze - kako je s skupnim premoženjem zakoncev

Evo, to je vse, kar se spomnim, verjetno sem kakšnega izpustila. V glavnem - ne se je bat, zelo je prijetna. Srečno!

Tor Jun 16, 2009 4:17 pm Zdravo,

popolnoma se strinjam s helenco! Gre za izpraševalko, ki enostavno ne bi mogla biti boljša. Vprašanja so zelo jasna, če ti pa kaj ne gre, da še podvprašanje. Res je idealno, če jo dobite!

ZPP: - kako se prične pravdni postopek - kaj je tožba in njene sestavine - vzorčni postopek - posebni postopki po ZPP - postopek v zakonskih sporih - koliko mora biti star otrok, da se mu vroči sodba o razvezi staršev, ali je njegova udeležba v pravdi obvezna -revizija, razlogi, novosti - vrednost spornega predmeta - zakaj je pomembna - pritožbeni razlogi - glavna obravnava - katera načela pridejo najbolj v poštev - odgovor na tožbo - sklepčnost/popolnost tožbe - zamudna sodba

Oz: - kako nastane obligacijsko razmerje - elementi civilnega delikta - objektivna odgovornost - glede na kaj se določi odškodnina za telesne bolečine - prenehanje obveznosti

ZNP: - kateri so nepravdni postopki - katero sodišče odloča - kako se začne zapuščinski postopek

SPZ: - etažna lastnina - kako nastane in kdaj (8 enot) - stavbna pravica

ZD:

- prvi dedni red in kako se deduje v njem - separatio bonorum - odgovornost dedočev za zapustnikove dolgove - nujni dedič

ZZZDR: - kateri so razlogi za prenehanje zakonske zveze - o čem odloči sodišče ob razvezi - preživnina zakonca

poglejti si objavljena vprašanja. veliko sreče na izpitu!!!

Irena Veter

Čet Jul 16, 2009 6:02 am Spraševala me je predvsem ZPP: - načelo kontradiktornosti (pojem, izjeme, katera kršitev je to-ABK, kaj če sodnik zasliši samo tožečo, ne pa tožene in reče da je stanje dovolj razjasnjeno; t.j. kršitev tega načela...) - zamudna sodba (pogoji, izpodbijanje) - kaj če tožnik ne pride na 1. narok za glavno obravnavo (kaj če toženec ne pride, kaj če oba ne prideta) - faza priprave na G.O. (kaj sodnik počne) - G.O. (kako se začne...torej preverjanje vabila, ali so vsi vabljeni, ali so se opravičili, ....)

ZZZDR: -stiki z otroki (ob sporazumni razvezi, ob tožbi, kaj če sploh ni razveze ampak pač samo ne živijo skupaj)- potrebno povedat da lahko sporazumno uredijo, če to ne gre pa sodišče

ZDen posebnosti dedovanja (tega nisem vedel pa sva šla kar naprej)

SPZ: - materialni pogoji za ureditev meje, kateri postopek (prve ureja SPZ, postopek je nepravdni)

ZDuševnem zdravju -kaj če danes pridržijo osebo kateri zakon se uporablja (moraš povedat da velja že ZDuševnem zdravju, uporablja pa se še ne , šele od avgusta dalje, zato se še uporablja ureditev po ZNP ob ustavni odločbi, po kateri mora nujno imeti pisno obrazložitev razlogov ter odvetnika)

ZZK-1 izbrisna tožba (pojem, kam se vloži) postopek vzpostavitve zk listine (treba povedat da gre za zemljiškoknjižni postopek, odloča zk sodišče)

OZ ara neizpolnitev pogodbe (kakšne so možnosti stranke, kdaj je razvezana po samem zakonu- torej fiksni in nefiksni posli...)

Čet Sep 03, 2009 2:20 pm v celoti sprašuje po že objavljenih vprašanjih: - mene je poleg vsega naštetega, kar je navedel Iztok, vprašala še razpravno načelo in odstop od tega načela - odločanje po prostem preudarku po ZPP (to je možno samo glede določitve odškodnine, ko jo lahko določi po prostem preudarku) - zazanamba spora (zelo vesela, če ji znaš našteti vse tri primere: izvirna stvarna pravice, prenehanje pravice, nujna pot), - ostalo vse kar je spraševala na julijskem roku in nič drugega.

moj nasvet za celotni PDI. najprej preberite zakone (ne se jih podrobneje učit, ker vam itak od vsega tega kupa zakonov prav veliko podrobnosti - če sploh kaj, ne bo ostalo), nato pa ko dobite komisijo se zelo podrobno učite zgolj po vprašanjih.

hvala forumu.

jelka kurnik

Pet Jul 31, 2009 11:59 pmIzpraševalko sem imela na julijskem roku in je bila zelo prijazna in korektna:)

Spraševala me je po naslednjih področjih:

SPZ - vrste stvarnih pravic - zastavna pravica na nepremičnini - stavbna pravica - superficies solo cedit - zaupanje v zemljiško knjigo - solastnina - skupna lastnina - javno dobro - intabulacijska klavzula - nastanek služnosti - nujna pot - ureditev meje - priposestvovalni roki - zaščita pred vznemirjanjem

OZ - pretrganje zastaranja - zadržanje zastaranja - pridržna pravica - predkupna pravica - ara - odstopnina - nepremoženjska škoda - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost imetnika živali - pravice pogodbenika poslovno nesposobne osebe - izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - avtonomija volje - prepoved zlorabe pravic - predpogodba - oderuška pogodba

ZPP - sestavine tožbe - vsebina pritožbe - eventualna maksima - posledice izostanka strank - enotno sosporništvo - nujno sosporništvo

- ugovarjanje procesnih kršitev - materialno procesno vodstvo - dovoljena revizija - dopuščena revizija - pristojnost okrajnega sodišča - prekinitev postopka - tek rokov med sodnimi počitnicami

ZIZ - ugovor zoper sklep o izvršbi

ZZZDR - preživnina - premoženjska razmerja med zakonci

ZD - dedni redi

ZNP - kako se začne nepravdni postopek - vrste nepravdnih postopkov

Sre Sep 02, 2009 11:06 pm Super izpraševalka!

Kot že povedano, če jo imate v komisiji, se vam resnično ni treba ničesar bati.

Mene je spraševala najprej SPZ: - načelo superficies solo cedit -javno dobro - določitev nujne poti - zastavna pravica na nepremičnini - intabulacijska klavzula

Potem OZ: - objektivna in krivdna odgovornost (na primeru) - odgovornost za žival, kako se lahko lastnik živali ekskulpira - avtonomija strank v obligacijskih razmerjih - aleatorna pogdba, povej primer

ZPP - materialno procesno vodstvo - pritožbeni razlogi, naštej nekaj bistvenih kršitev postopka (mislim, da sem naštela tri pa je bila zadovoljna in smo šli naprej) - kdaj se upoštevajo nenavajana dejstva

ZNP - kako se začne nepravdni postopek, primer postopka, ki se začne po uradni dolžnosti (zapuščinski npr)

ZZZDR: - kako in kdo lahko izpodbija očetovstvo, materinstvo - premoženjska razmerja med zakoncema - izvenzakonska skupnost

ZD - vrste oporok - kdo je lahko priča pri oporoki pred pričami - kdaj sodišče stranke napoti na pravdo - kako odgovarja dedič za zapustnikove dolgove

Je pa prijazna, deluje pomirjujoče in nikakor ne išče neznanja. Tudi, če kakšnega odgovora ne veste takoj, se ne ustrašit. Vas bo poskušala pripeljati po pravi poti do odgovora.

Nataša Ložina

Pet Apr 17, 2009 12:27 amDne 15.4.2009 me je na izpitu vprašala: - načini nastanka obveznosti - predpostavke za veljavno sklenitev pravnega posla - napake volje - pogodbena kazen - subjektivna in objektivna odškodninska odgovornost (kdo kaj dokazuje) - kakšen je trend v sodni praksi glede objektivn e odgovornosti - katerih dejstev ni potrebno dokazovati (ZPP) - pravna sredstva po ZIZ - dokazovanje izvenzakonske skupnosti - odgovornost zakoncev za dolgove - načini pridobitve lastninske pravice

- vknjižba - plomba - priposestvovanje - sosedsko pravo - mejni spor - tožbe po SPZ - motenje posesti - razpolaganje zakonca s skupnim premoženjem, kaj lahko drugi zakonec stori, če brez njegovega soglasja - o katerih zadevah odloča sodišče v nepravdnem postopku - nasprotna tožba - zamudna sodba (spremembe) - predpravdno izvedeniško mnenje - kaj stori sodišče, če v zapuščinskem postopku med strankama sporna dejstva, kaj pa če tretji trdi, da je stvar, ki naj bi bila zapustnikova, njegova - spor majhne vrednosti

Sprašuje bolj teoretično, v veliki meri se drži starih vprašanj in ne komplicira s podrobnostmi.

Srečno na izpitu!

Čet Jun 11, 2009 2:35 am 4.6.09 sem joi imel in sprašuje striktno po že navedenih vprašanjih, je pa res, da gre po čisto vseh temah.

srečno!

Pet Jun 19, 2009 12:48 pm Jaz sem jo imela 10.6. in drži vse, kar so navedli že moji predhodniki - torej sprašuje po že objavljenih vprašanjih, gre skozi vsa področja, sicer pa ne komplicira s podrobnostmi! Je bila zelo zelo prijazna! Kdor jo ima, se nima česa bati!

Veliko sreče vsem!

Tor Jul 07, 2009 8:46 pm Dodala bi zgolj sledeča vprašanja:

JULIJ 2009 - eventualna maksima - oporočna sposobnost - sedaj, ko se še ne uporablja Z o duševnem zdravju, na kaj je potrebno paziti v teh postopkih (poglej odločbo US: npr. obvezen zagovornik…)

Čet Jul 30, 2009 5:54 pm Tudi mene je julija 2009 spraševala po objavljenih vprašanjih, dodatno pa še: - ali mora biti darilna pogodba v pisni obliki? - kaj je to valutna klavzula?

Veliko sreče vsem.

MARIJA BELE VATOVEC

Čet Maj 07, 2009 7:15 am zelo prijazna izpraševalka. Začela je z nalogo in rekla, da smo imeli zelo težko. To je bila naloga z dne 6.4. Jaz sem zavrnila in komentirala, da očitno nisem prav odločila, ker sem pisala 6, pa je rekla,da se njej zdi edino takšna rešitev pravilna. Nekaj minut sva govorili okrog naloge in mi je praktično sproti postavljala vprašanja. nekaj o zaznambi spora, začasni odredbi, nekaj o predkupnih upravičencih po zakonu o kmetijskih zemljieščih predkupna pravica po OZ, kako se uveljavlja kdaj je sploh mogoča zaznamba spora (pri obligacijskih zahtevkih ni možna- to je bil naš primer iz naloge) naštej stvarne pravice lastninska pravica, nastanek, posest, kaj je to priposestvovanje kaj je zastavna pravica etažna lastnina, nastanek solastnina, delitev ara, odstopnina, navidezne pogodbe izpodbojnost po OZ vrste oporok, kako bi dedovala vdova, če po zapustniku ni bilo otrok, ostala je ona in brat ter sestra od zapustnika (2. dedni red, ona 1/2, ostala dva pa vsak 1/4) kakšno oporoko bi lahko naredil slep (sodno) razlike med izročilno pgoodbo, pogodbo o dosmrtnem preživljanju in preužitkom, v kakšni obliki morajo biti te pogodbe kako Oz določa glede oblike pogodb neakj vprašanj iz ZPP, novosti, revizija, nepopolni zahtevki, zelo malo vprašanj iz ZPP-ja, ker je zmanjkovalo časa

Glede OZa mi je postavljala bolj naključna vprašanja, ampak nič težkega, največ časa sprašuje stvarno, pa dedno in tudi nekaj zemljiške knjige. Pri njej to ne poteka v obliki spraševanja, temveč bolj v obliki pogovora, kar je zelo dobro in je po mojem mnenju dobro, če razmišljate na glas.

Ned Jul 19, 2009 3:46 pm zelo prijazna,dost preko primerov;

primeri glede zaznambe spora in predznambe nacini pridobitve lastninske pravice priposestvovanje na napremicninah zamudna sodba revizija ugovor po poteku roka nasteti nepravdne postopke nujna pot-v predlogu predlagas po eni poti, sodisce ugotovi da bi bilo po drugi poti primerno, kaj naredi sodisce oblika pogodb pobot primerjava med izrocilno, preuzitek.. predkupna pravica-tudi pri etazni lastnini, kako zgleda zahtevek posest nastanem etazne lastnine primer za navidezne pogodbe dedni redi, vstopna pravica, prirast glede oporoke-spor o veljavnosti-prekinitev, napotitev na pravdo zascitena kmetija-ce jih lahko vec deduje in ce je to se zascitena kmetija kaj je predznamba

drugac je prijazna in se dost drzi vprasanj kot ze objavljena na forumu

ALEŠ BUTALA

Tor Mar 03, 2009 9:02 amjanuar 2009:

odvetnik zastopa stranko, ki umre pred vložitvijo tožbe, izrek pri sodbi na podlagi odpovedi, darilna pogodba, oblikovanje zahtevka pri izbrisni tožbi, uporaba tujega prava, oporočna sposobnost; ali lahko oseba mlajša od 15 let napravi oporoko po zastopniku, n. materialne resnice, razpravno in preiskovalno načelo,....

Veliko sreče!

Pet Jul 17, 2009 7:22 pm Julij 2009

Samozavest šteje, saj včasih preveri, če si siguren v svoj odgovor, čeprav odgovoriš pravilno (npr. ko sem mu odgovorila, da litispendenca nastopi z vročitvijo, me je vprašal, če res z vročitvijo, ali pa morda z vložitvijo). Ni tako zelo prijazen kot večina, vendar ni treba skrbet. Mene je to le malce šokiralo, ker sem pričakovala bolj razumevajočega in prijaznega izpraševalca. Je fer, občasno tudi kaj pomaga, drži se repertoarja, objavljenega na forumu, vprašanja postavlja večinoma jasno. Pri vprašanjih iz procesa moraš biti precej zbran, ker izhaja iz primera in je včasih težko sledit (si okrajni sodnik, kaj zdaj, zdaj si tožeča, kaj zdaj, kaj pa če tožeča to, ti pa si nasprotna stranka, kaj boš naredil). Jaz sem ga kar prosila, če lahko še enkrat pove, kaj me sploh sprašuje, pa se je potem zavedel, da se je sam malce preveč zapletel in postavil jasno konkretno vprašanje, pa je šlo potem ok naprej.

Razpravno načelo (tudi pravo je del procesnega gradiva in tega ni treba predložit strankam) Poznavanje tujega prava Litispendenca Pred (med) vložitvijo tožbe stranka, ki ima odvetnika, umre. Kaj naredi sodišče? (pooblastilo s smrtjo preneha, ni stranke, zavrže; ko se je pravda že začela, pa odvetnik nadaljuje, stranka so zdaj dediči, ki lahko pooblastilo prekličejo) Izpodbojnost pravnega posla, Napake volje, zmota Poslovna sposobnost, odvzem, postopek, v katerem zakonu je to urejeno Izredna pravna sredstva v nepravdnem postopku Oporočna sposobnost, sposobnost priznati očetovstvo (nič ne more pred 15. letom, zakoniti zastopniki ne morejo nadomestiti njegove volje) Nujna pot Izbrisna tožba Kaj je paricijski rok Kdaj je sodna odločba izvršljiva Potrdilo o izvršljivosti, kaj če se sodišče zmoti (razveljavitev) Pravna sredstva v izvršbi Kako dedujejo zakonec in dva otroka Kaj pa če ni otrok (drugi dedni red) Vstopna pravica, akrescenca Odgovornost z zapustnikove dolgove (v vrednosti dednega deleža, vendar z vsem svojim premoženjem)

Joža Velkaverh

Tor Jul 14, 2009 10:12 am 

Živjo!

Mene je 17/06-2009 spraševala:

1. relativni učinek pogodb 2. katere pravice učinkujejo erga omnes 3. razlika med preužitkom in in pogodbo o dosmrtnem preživljanju 4. kaj stori ZK, če je ZK-dovolilo pogojno 5. kaj je novacija 6. kako tečejo roki med sodnimi počitnicami; ali se lahko v tem času vloži motenjka in roke pri motenjki

Več se ne spomnim; je pa iz vsakega področja vprašala po eno vprašanje (zelo splošno). Sicer je zelo prijazna izpraševalka.

Čet Jul 16, 2009 9:02 am Ona je predsednica Višjega sodišča v Kopru in njeno "področje" je stvarno pravo in zemljiškoknjižno pravo.

Na seminarjih nam je rekla, da na pdi večkrat vpraša definicijo nepremičnine (del zemljišča, ki je prostorsko odmerjen... glej ZZK in SPZ) in da je zelo alergična, če kdo te definicije ne zna.

Predlagam, da se to dobro naučiš. Srečno!!!!

Pet Jul 17, 2009 9:21 am Izpit 15.7.09

obligacije splosni del - oblicnost, cesija pristop k dolgu, prevzem izpolnitve... obligacije posebni del - darilna pogodba spz - etazna lastnina ziz - izvrsba na podlagi vl zkz - postopek ponudbe, zahteki ob krsitvi predkupne pravice

Vlaj - junij 2009

Pon Jun 08, 2009 6:46 pm Spraševalec je bil v redu, zelo prijazen. Sprašuje tako kot je že napisano, povdarek je mogoče na ZPP, znotraj tega pa na procesnih predpostavkah (treba je dobro razumeti, kdaj se zahtevek zavrne in kdaj zavrže). Mislim, da od manjših zakonov skoraj vsakič rad kaj vpraša iz Zakona o dedovanju. Mene je spraševal naslednje teme:

- predhodna vprašanja; kaj pa če želi tožnik, da bi imela ta ugotovitev sodišča učinek pravnomočnosti? (ugotovitvena tožba, tudi vmesni ugotovitveni zahtevek po 181(3) ZPP)

- kakšne vrste kumulacije poznamo (objektivne, subjektivne...), potem me je spraševal bolj podrobno o objektivni kumulaciji, kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, o eventualni kumulaciji itd.

- potem me je spraševal nekaj v zvezi s tem, kako bi tožil dediče za dolg zapustnika; to je bilo bolj v stilu debate in sva šla hitro naprej in se ne spomnim čisto točno za kaj je šlo; sva pa skupaj ugotovila, da verjetno ne nujno kot eventualne sospornike, ker po OZ naprimer za enega solidarnega dolžnika dolg lahko zastara, za drugega pa ne...

- kakšne vrste predpostavka je aktivna legitimacija - procesna ali materialna? (materialna: če tožnik ni aktivno legitimiran, se izda zavrnilna sodba)

- zamudna sodba, kaj je novost? (rok za popravo nesklepčnosti...)

- kdo odloča v zemljiškoknjižnih zadevah (ZK referent, ZK sodnik) kdaj je potem odločba pravnomočna?

- izbrisna tožba (po ZZK): kdo jo lahko vloži, proti komu in kakšen je učinek?

- kaj lahko storiš, če ti je prekšena predkupna pravica? koga lahko tožiš (mislim, da prodajalca in kupca skupaj) in na kaj? (na razveljavitev pogodbe in da se stvar proda tebi pod enakimi pogoji); ali bi lahko tožil na ničnost pogodbe? (ne, ker je ničnostna sankcija po OZ samo, če zakon ne predpisuje česa drugega - s tem, da bi tožil na ničnost, bi se lahko izognil rokom, ki jih zakon predpisuje pri tožbi v zvezi s predkupno pravico)

- z zgornjim vprašanjem v zvezi tudi: kakšne vrste zahtevek je ničnostni zahtevek? (ugotovitveni)

- kakšno obliko poroke, bi svetoval nekomu, ki je slep? potem sva bolj skozi debato ugotavljala katere ne pridejo v poštev (pisna pred pričami npr. ne, ker ne bi mogel prebrati, kaj so mu pripravili...) in katere ja (nekako sva ugotovila, da je sodna še najbolj primerna)

Mogoče sem še kakšno vprašanje pozabil. Bistvene stvari (sploh po ZPP) moraš kar znati. Pri težjih vprašanjih pa je dosti pomagal s podvprašanji. Važno je, da naglas razmilšljaš, pa skupaj skozi debato prideta do pravega odgovora.

Tako da, srečno in brez panike

Čet Jul 16, 2009 8:20 amPotrjujem že prej navedeno. Dodajam pa še (julij 09): vse o nesklepčnosti tožbe, predhodno vpršaanje, katere dokazne predloge upošteva sodišče - ali lahko katerega zavrne, zakaj. Pomoč in usmeritve izpraševalec ponuja če so potrebne.

Magda Mlač

Sob Jul 04, 2009 12:57 pm Magda Mlač, 1.7.2009

ZIZ -nasprotna izvršba -oblika odločitve v izvršbi -zahteva za varstvo zakonitosti v izvršbi

ZNP - naštej nekaj postopkov - ali lahko ureditev meje tudi v pravdi

ZD - rok za pritožbo - oblika odločitev - sporna dejstva - napotitev na pravdo - lastnoročna oporoka, oporoka pred pričami - ali lahko pri slednji priča napiše oporoko? da - ali lahko prvostopenjsko zapuščinsko sodišče samo spremeni svoj sklep na podlagi pritožbe?

ZZK -plomba

SPZ - kje je urejeno sosedsko pravo? - ustanovitev služnosti in prenehanje - nastanek lastninske pravice - osebne služnosti - ali je tu vpis v ZK? - ZK dovolilo - nastanek zastavne pravice na premičnini

OZ -prenehanje obveznosti - objektivna odškodninska odgovornost - soprispevek = deljena odgovornost - ali je v pogodbi mogoče spremeniti zastaralni rok? ne - ali se zastaranje vedno upošteva? le na ugovor - ali zastaranje teče med vsemi osebami? - kdaj zastarajo stranske terjatve? - napake volje (bistvena zmota) na primeru - izpodbijanje s tožbo, rok, oblika tožbenega zahtevka - rok za uveljavljanje ničnosti? ga ni -kakšna je oderuška pogodba? nična - pogodba o dosmrtnem preživljanju - posojilna pogodba (posodil si 5.000 EUR in jih nisi dobil nazaj) - kaj napišeš v tožbo?

ZPP - kdaj lahko sodišče odloči brez obravnave? - kaj če tožnik ne pride na poravnalni narok oz. 1 narok za glavno obravnavo? - omejitev navajanja novih dejstev in izjema (zakonski, družinski spori)

Izpraševalec Šinkovec

Sre Jul 08, 2009 7:43 am

Včeraj 7.7. 2009 sem imela ustni PDI in za civil Šinkovca. V bistvu ni tečen ali pa še kaj slabšega, se trudi biti prijazen in ti pomaga, če se zaplezaš, tako da ti vprašanje zastavi na 10 različnih načinov, da končno le prideš do odgovora. Je pa tudi res, da ti zna dati cool vprašanje, kot npr. kakšne oblike lastnine več osebna isti stvari poznamo (njegova priljubljena tema in področje), lahko ti pa postavi vprašanje na tak način, da sploh ne veš po čem sprašuje in šele preko dodatnih vprašanj dojameš, kaj želi od tebe. Vprašanja pa so iz njegovega spiska vprašanj, ki so že na forumu, pri meni se od tega ni odmaknil niti za centi... no tole se spomnim iz glave:

1. Kaj je to dobra vera. Pomen dobre vere pri posestnem varstvu.

2. Kakšne oblike lastnine več lasntikov na isti stvari poznamo. Kaj je to skupna lastnina, razdružitev skupne lastnine - celoten postopek (najprej razdružitev, delitev na deleže in potem še preko primera razdelitev nepremičnine na dve neprimičnini - postopek).

3 Kot primer skupne lastnine (sam moraš povedat primer) skupno premoženje zakoncev, vse o tem, predvsem pa spet delitev skupnega premoženja, kako se ga opredeli (pozabila sem, da se ustvarja samo toliko časa, kolikor sta skupaj v življenski skupnosti! To ga je malo ujezilo). Pa še postopek pred sodiščem s tem v zvezi.

4. Kaj je to dodatna odškodnina (Pri sporazumni določitvi odškodnine - primer sporazum z zavarovalnico - kjer se določi tudi bodoča škoda in odškodnina zanjo, vendar nastane dodatna škoda v bodočnosti, ki je stranki nista predvideli...)

5. Kaj mora vsebovati tožba

6. Kaj preizkusi II. stopnja po uradni dolžnosti

7. En primer: Če sta dva lastnika nepremičnine, uporablja pa jo le en, drugi pa ne, kakšen je njegov zahtevek do lastnika, ki nepremičnino v celoti uporablja - obligacijski, obogatitveni.

Mogoče me je še v postopku kaj vprašal obrobno, pa se ne spomnim več. Posamezna vprašanja precej preževečiš skupaj z njim, v bistvu na nobeno vprašanje ne odgovorš s kratkim odgovorom, pa da bi ti zastavil drugega, zato tiste pol ure hitro mine.

Veliko uspeha!

Sre Jul 15, 2009 12:48 pm Najprej stvarno kot običajno (dobra vera, posestno varstvo, premoženje zakoncev) Obligacije (oblika, predpostavke odškodnine, dodana škoda-bodoča škoda, tudi druge debate, ki pa se jih ne spomnim več...) Psotopek (razpravno načelo, če se ne udeležiš postopka zaradi bolezni - dokazati po novem ZPP, obveznost zatrjevanja in dolkazovanja, kaj je izvedeniško mnenje ki ga predloži ena od strank dejstvo ali dokaz, in v tej smeri še debata, ki se je ne spomnim več)

Vtis- zelo v redu, nč bat

Milan Mlinar

Sob Jul 11, 2009 5:49 pm Zelo prijazen in korekten izprasevalec. Sprasuje v glavnem ze objavljena vprasanja. Nekaj mojih vprasanj:

- nacelo kontradiktornosti - razlika med delno in vmesno sodbo - kdaj zamudna sodba - katerih dejstev ni potrebno dokazovati - pritozbeni razlogi - eventualna maksima - kaj ce sodisce vseeno izvede dokaze, ceprav je bila stranka s tem dokaznim predlogom prekludirana - razlika med izvrsbo na podlagi v.l. in i.n. - kdo opravlja dejanja neposredne izvrsbe, po nalogu koga - pritozba v zapuscinskem postopku - napotitev na pravdo v zapuscinskem postopku - kaj ce je sporno pravno vprasanje - primer dejanskega in pravnega vprasanja - domneve ocetovstva - nacini priznanja ocetovstva - ali se ocetovstvo lahko ugotavlja/izpodbija, kdo, ali je dolocen kaksen rok (odg. DA, to je vse kar je zelel slisat) - ali se lahko ugotavlja ocetovstvo pri oploditvi z biomedicinsko pomocjo - vrste stvarnopravnih pravic - ali je posest pravica, kaj je - solastnina/skupna lastnina, razlike pri upravljanju

Vec se ne spomnim. Sicer pa izprasevalec sprasuje tako, da ves kaj zeli slisat. Pri odgovorih je nezahteven.

URH MAJDA - NUJNO

Sre Jul 08, 2009 6:07 pm Si bom kar sama odgovorila - vprašanja julij 2009: - spremembe ZPP (vse) - v kašnem smislu je zagotovljeno, da bodo postopki sedaj hitrejši - zastopanje strank - kdaj mora biti plačana sodna taksa - ničnost, izpodbojnost - zakonski, sodni roki - elementi odškodninske odgovornosti (krivdna, objektivna, malo na primerih - npr. tvoj pes ugrizne nekoga, medtem ko si na dopustu - v glavnem vse glede odškodnin) - posebni postopki po ZPP, katerega več ni noter - motenje posesti (kdo odloča, tožbeni zahtevek, posebnosti tega postopka) - dedna izjava - na podlagi česa se lahko deduje - vrste oporok - obresti (kako je urejeno po novem) - ful na primerih - kaj bi sodišče naredilo s tako in drugačno vlogo (zavrniti/zavreči), kdaj sodba/kdaj sklep - stvarna pristojnost okrajno/okrožno - solastnina, skupna lastnina - ali lahko skupni lastnik razpolaga s svojim delom na skupni lastnini - cesija, kaj je nasprotno dejanje (prevzem dolga) - vmesna sodba po dogovoru strank - kakšno sodbo sodišče izda, če se odpoveš zahtevku ali če ga pripoznaš - kdaj zavržeš tožbo - delitev solastnine, načini - dediščinska tožba - zastaranje

- zamudna sodba - izpodbijanje očetovstva (kdo, kdaj, kje, koga mora tožit) Zgoraj navedeno je veliko spraševala tudi na primerih.

Vso srečo vsem, ki jih ustni del še čaka!!!

Viršek 2.7.2009

Sre Jul 08, 2009 12:26 pmKolegica mi je posredovala nekaj svojih vprašanj:

-izpodbijanje očetovstva, kdo lahko in kdo so stranke v postopkih -začasne odredbe (vse) -dedna transmisija, kje pride v poštev (oporočno dedovanje), pogoji za dedovanje -zastavna pravica, pridobitev, primeri, kako je z uporabo stvari pri hipoteki in pignusu, nevarnost naključnega uničenja (pri rabi nosi zastavni upnik) -razlika: nevarnost naključnega uničenja in objektivna odgovornost, nekaj primerov, kaj sploh pomeni obj.odg. -zamuda in zamudne obresti (zlasti ustavna odločba in kako je s tem v praksi - kolegica je povedala, da zelo različna, pa jo je vprašal, kako bi pa ona v sodbi prisodila obresti) -zpp-zamudna sodba, kaj je sklepčnost, bisvene novosti zpp glede pospešitve postopka

LP

Rupel 2.7.2009

Tor Jul 07, 2009 3:12 pm Zelo prijazen in korekten izpraševalec, pri katerem pa se, sodeč po prejšnjih postih, vprašanja in teme kar precej

ponavljajo (zlasti ima rad odškodnine in pa ZZZDR ter tudi ustna oporoka je obvezno na njegovem repertoarju ). Moja vprašanja pa so bila (kolikor se jih spomnim, ker se tudi pri njemu nato nanje navezujejo še podvprašanja, ampak nič pretežkega):

- ustna oporoka (vse) - sporazumna razveza zakonske zveze - potek; ali mora biti tudi sporazum glede otrok v notarski obliki (ne, to preverja sodišče) - kaj sodi v skupno premoženje zakoncev, kam gre patent (odvisno, kdaj pridobljen, različno tudi materialne in moralne pravice iz patenta - kam grejo slednje? v posebno premoženje zakonca) - vrste škode - kakšna je pri trčenju dveh vozil in kakšna, če avto povozi kolesarja, ekskulpacijski razlogi pri objektivni odgovornosti, kaj je višja sila? - kaj vse predstavlja podlago sodniku pri odločanju (prek ustave, zakonov in podzakonskih aktov do pogodbenega prava) - kaj če sodnik dvomi v skladnost zakona z ustavo (obvezna ustavna presoja) in kaj, če v skladnost podzakonskega akta z zakonom (sam odloči) - gre za t.i. ekceptio illegalis (me je vprašal najprej to in se mi seveda ni sanjalo, za kaj gre,

tako da sva potem naokrog prišla do tega odgovora ) - lastninska tožba - kaj vse moraš dokazovati - bistvene novosti ZPP (največja je revizija - in nato podrobno o njej)

To je vse, kar se spomnim, ampak mislim, da je v osnovi to bilo vse. Nato pa je zastavil kot rečeno še nekaj

podvprašanj, ampak nič strašnega in tudi pomaga precej ter je res zelo zelo prijazen in konstantno nasmejan . Skratka še en super izpraševalec.

Pa srečno vsem!

JELKA KURNIK

Pet Jul 03, 2009 9:58 am Pozdravljeni! Izpraševalka je fenomenalna. Izredno prijazna in pomirjujoča in resnično super. Sprašuje pa po področjih, in sicer najprej ZPP, nato obligacijsko pravo (OZ), pa stvarno pravo (SZ), pa družinsko pravo, pa dedno pravo. Nekaj vprašanj: - krajevna pristojnost, stvarna pristojnost, načela, vrste sodb, novosti ZPP po noveli D,... - načela, ara, odstopnina, neveljavnost in izpodbojnost pogodb, vrste nepremoženjske škode, zastaranje, actio pauliana, poslovna sposobnost... - naštej stvarne pravice, zastavna pravica,... - premoženjska razmerja med zakonci, - podlaga za dedovanje (zakon, oporoka), dedni redi,... - katere pogodbe morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa,.... Čim več uspeha, pa tudi sreče vsem skupaj!

P.S. Mislim, da boljše izpraševalke skoraj ne bi mogli dobiti.

Tor Jul 07, 2009 8:31 am zdaj je pa izpit tudi za mano... tako kot je bilo že zapisano spraševalka sprašuje po zakonih...

Najprej me je spraševala SPZ (nujna pot, posest, priposestvovalni roki, naštej stvarne pravice, javno dobro-ali lahko na

njem pridobiš lastninsko pravico...) potem je prešla na zakon o zemljiški knjigi (vprašanj se zdaj žal ne morem spomnit, ker je vse tako hitro potekalo), OZ (zastaralni roki, katere so aleatorne pogodbe..), ZPP , ZIZ,ZZZDR in pa ZD, v glavnem ne sprašuje teorije samo zakon...

Pa veliko sreče...

Hedvika Vratarič

Pon Jul 06, 2009 8:17 pm V redu izpraševalka - če kaj ne veš, pove sama. Nekaj vprašanj, kako je sedaj v sodni praksi.

VPR z dne 6.7.2009:

- kakšno prednost ima vpisani lastnik v ZK rped lastnikom, ki ni vpisna v ZK (domneva LP, posesti; n. zaupanja v ZK, publiciteta) - lastniška posest - pogoji za priposestvovanje - kaj če se nekdo drug vpiše v ZK pred priposestvovalcem - kakšne tožbe ima lastnik na razpolago, če ga nekdo moti (motenjka, negatorna tožba) - ali ima služnostni upravičenec tudi negatorno tožbo (ja, konfesorna tožba) - kakšen je zahtevek pri motenjski tožbi (dajataveni - prepovedni in restitucijski) - ali gre pri izklopu elektrike za motenje (ja, energija je tudi stvar) - kakšna imisija je prepovedana - kdaj posestnik odgovarja za škodo na stvari (če je nedobroveren) - antihreza, dogovor le 1 hipoteke na isti stvari (ničnost takih dogovorov) - kako se lahko zaščiti pogodba o preužitku, ko s eizoči nepremičnino (vps stvarnega bremena v ZK) - ali lahko stvarna služnost preneha zaradi neuporabe (ja če ne izvršuje 10 let, kot priposestvovanje - non usus; usucapio libertatis - če ne izvršuje 3 leta potem, ko se lastnik upre) - do kdaj in kdajlahko razvezani zakonec zahteva preživnino (v 1 letu; če ob razvezi izpoljenjeni pogoji) - posli med zakoncema (kot ostali) - ali se lahko razdeli skupno premoženje zakoncev že med ZZ (da) - zakaj je to dobro (ker potem lahko razpolagata neodvisno do drugega) - ali je otrok dolžan preživljati starše - do kdaj lahko otrok izpodbija očetovstvo (v ZZZDR v 5 letih od polnoletnosti; kao Ust. sodišče reklo, da ni roka) - oporočna sposobnost - ali lahko če ostaneta po zapustniku vdova in bratranec, bratranec izpodbija oporoko (ne, ker nima pr.interesa, saj je v III.dednem redu in ni nujni dedič) - kaj če je dvom v oporoki, v korist koga se razlaga (zakonitih dedičev) - ali mora biti dedič v oporoki naveden s polnim imenom (le določljiv) - kakšno oporoko, če je prestar, da bi prebral - n. enakopravnih dajatev - oderuška pogodba, čezmerno prikrajšanje - odg. šole za otroka; kdaj kljub nadzoru šole dogovarjajo starši - oškodovanec, ki zahteva nepremoženjsko odškodnino, umre - ali imajo dediči pravido do tega - kaj spada pod telesne bolečine (bolečine in nenvšečnosti z zdravljenjem; tudi bodoča škoda, tudi začasna zmanjšana aktivnost!!!) - poravnava med domnevnim očetom in sinom - nato se ugotovi, da sin ni sin - roki za izpodbijanje zamujeni, kaj sedaj (ničnost poravnave) - ali možno poravnavo izpodbijati zaradi čezmernega prikrajšanja - ali porok odgovarja, četudi je dolžnik umrl (da) - kaj če ni darilnega namena - preklic darila - tožnik umre, kaj stori sodišče (prekine in pozove dediče) - pravdna sposobnost strank - kdaj se vroči na sodno desako (nesporočena sprememba naslova) - zamudna sodba - kaj če ni sklepčna (v dopolnitev), ali je lahko delna (ja) - kakšen mora biti ugovor v ZIZ - kako je z ugovorom 3.os. v ZIZ - kdaj je možna obnova v ZIZ (zoper dajatveni del) - kaj če dolžnik izvršitelja ne spusti v stanovanje (den.kazen) - ali odloča o dolžniku v nepremičnini, prodani na javn dražbi, v ZIZ ali v pravdi (v ZIZ) - zaznamba izvršbe, učinek (pridobi hipoteko) - plomba

Milan Mlinar

Sob Jul 04, 2009 2:18 pm Ureditev meje - kdo pride na narok(pazi ne geodet, ampak izvedenec geodetske stroke), kje se izvede narok, kaj je sestavni del odločbe (skica), kaj ej na skici (sporna meja) ipd

3 pojmi, ki jih zakon omenja v zvezi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka (aboslutne, relativne in BISTVENE kršitve)

dejansko/pravno vprašanje v zvezi z zapuščinskim postopkom - primer enega in drugega

vzpostavitev v prejšnje stanje, roki

dokazi v cpp (pazi dokaz z izvedencem je pravilno, ne pa samo izvedenec, ali pa zaslišanje izvedenca)

zastaranje (pretrganje ipd)

ZIZ razlika med sklepom o ivršbi na podlagi verodostojne listine/ izvršilnega naslova, naštej kaj so VL in IN

preživnina med kom se določa in kako, zahtevki in vse podrobno v zvezi s preživnino, vloga csd-ja...

zamudna sodba

priožbeni rok, paricijski roki

solastnina, skupna lastnina

več pa se trenutno ne spomnim, upam da ti bo kaj koristilo

Tadeja Primožič

Čet Dec 11, 2008 4:21 pm vprašanja dne 10.12.2008

- SPZ; pridobitev LP na nepremičnini, kako v primeru ko s pravnim poslom - primer: slovenec je pred leti prodal tujcu kmetijsko zemljišče s pogodbo. Tujec je pogodbo plačal, vmes se je spremenil zakon, ki zahteva za vpis LP zemljiškoknjižno dovolilo. Kakšne možnosti ima kupec? (pazi: zahtevek na izstavitev zk dovolila, ....nato prodajalec poda ugovor vzajemnosti ali lahko? da ker tujci ne morejo biti lastniki kmetijskih zemljišč. Kaj preostane kupcu in kdo nosi dokazno breme?) - ZZZDR; primer otrok podeduje veliko ogromno vsoto denarja, kako starši razpolagajo z njim, kako pa takrat ko je star 15 let, pa 18, kaj lahko naredijo, ali so upravičenoi do obresti če vložijo denarna sredstva na bančni račun? primer: ali lahko mati zahteva da otrok ki dobiva pokojnino prispeva nekaj za svoje šolanje? Ali in kdaj so dolžni otroci preživljati svoje starše? - ZD; primer: oče je z oporoko zapustil vso premoženje sinu, sin pa je očeta zapustil, ni skrbel zanj. Zanj je skrbel edino sosed, oče oporoke ni preklical kako je z dediščino? Ali ima sosed kakšne pravice in kdo poleg njega ima še lahko (pazi sosed ne iz dediščine, upniki iz dediščine. Sosed zgolj na podlagi neupravičene obagatitve proti sinu). -ZPP; razlika med delno sodbo in vmesno sodbo? Sredi obravnave toženec poda ugovor zastaranja in sodišče sledi ugovoru ter izda zavrnilno sodbo. Ali je pravilno in kakša kršitev je to? - zaznamba spora in začasne odredbe (denarne i nedenarne-preko primerov)

Spraševalka je korektna, daje pa ogromno podvprašanj, te tudi pripelje do odgovora, sprašuje preko primerov zato si poglejte proces natančno!!!

Tor Jun 09, 2009 6:33 pmIzpraševalka je prijazna, je pa treba kar znati, ne zadovolji se s površinskim odgovorom in daje ogromno podvprašanj. Pomaga pripeljati do pravega odgovora. Iz vsakega zakona je bilo kako vprašanje.

ZZZDR Izvenzakonska skupnost, na katerih področjih se kažejo posledice, vse o preživljanju med partnerjema, roki in pogoji za preživninske zahtevke... (primer je bil 23letna študentka, brezposelna živi v izvenzakonski skupnosti) ZD Preklic oporoke, načini, ali mora biti v isti obliki kot je bila oporoka sestavljena, ali lahko prekliče, če je zapustnik že razpolagal s premoženjem... SPZ Načini prenehanja stvarne služnosti in vse v tej zvezi. OZ A plača (pravilno izpolni obveznost) Bju, B pa mu denar vrne nazaj. Ali je A še dolžan? Morala sem ugotovit, da gre za upniško zamudo in potem so sledila vprašanja v tej zvezi...navezava na ZNP Sodni polog, katero sodišče, kako, za kakšen čas, ali lahko A vzame ta denar nazaj in vse v zvezi s sodnim pologom ZPP Prosta presoja dokazov. Sestavine tožbe. Nepopolna vloga. Kaj sodišče stori s tako vlogo. Kaj če so navedbe nejasne nepopolne. Ali sodišče pozove na dopolnitev? Kako bo odločilo v tem primeru o zahtevku. Tukaj mi ni bilo čisto jasno kaj je želela, med drugim je hotela slišati "materialno procesno vodstvo".

Srečno, k.

Pozabila sem še ZIZ: predhodna odredba in vse v tej zvezi.

lpk

Pet Jul 03, 2009 3:00 pm vprašanja 17.06.2009

vprašanja 17.06.2009

načini pridobitve lastninske pravice, vpis v zemljiško knjigo začasna odredba

izbrisna tožba zaznamba spora odškodninske predpostavke (na primerih) oporoka (uničena oporoka, dokazovanje, na primeru) premoženjska razmerja med zakoncema načelo proste presoje dokazov

več se žal ne spomnim

Sob Jul 04, 2009 10:23 am Poleg obljavljenih:

- vpis EL - izpolnitev pogodbe - oderuška - dokazno breme - odgovornost za dolgove pri odstopu dednega deleža (ne) in odpovedi dediščine (da)

jan zobec

Čet Jul 02, 2009 9:09 amVprašanja za Zobca 1. julij 2009:

- osebnostne pravice + primer s tega področja: videonadzor (ali lahko nekdo snema (ima stalno kamero) pred svojim stanovanjem v večstanovanjski stavbi, nato nadaljevanje: nekdo s kamero snema pred svojo hišo in njegova kamera zajame tudi del sosednje stavbe, kjer se zgodi tatvina. kako kot sodnik upoštevaš ta dokaz? in iz tega razvija naprej konkurenca med pravico do zasebnosti in pravico do sodnega varstva

- nekaj malega glede temelja dednega prava + kakšna je razlika glede dedovanja med izvenzakonskimi partnerji in registriranimi istospolnimi partnerji

- sankcije za izostanek z naroka + - zamudna sodba in sodba na podlagi odpovedi, kako učinkujeta (neposredni, posredni učinek)

- zahteva za varstvo zakonitosti, primerjava z revizijo, ali je ZVZ upravičena (želel je slišati, da ne, ker zgolj preobremenjuje VS)

- iz stvarnega prava pa samo načini pridobitve lastninske pravice, nekaj malega o pridobitvi na podlagi pravnega posla

Kot so napisali že moji predhodniki: ves čas ti daje vedeti, da je precej nezadovoljen s tabo. neprijetno... a je šlo.

ga. Marija Souvent Ferenčak

Pet Dec 19, 2008 7:03 pm Mene je 17. 12. vprasala določitev nujne poti, služnosti, hipoteko, zastaralne roke, priposestvovalne dobe, verodostojne listine in izvrsilne naslove, vrste oporok, nujne dediče, načela oz, vrste sodb, zamudne –pogoji

Sre Jul 01, 2009 3:22 pm junija letos;

tisto kar se spomnim >> začeli smo z načeli oblig. p. (najpomembnejša) in osnove glede veljavnosti pogodbe (kaj bi pogledala če bi ..); zatem pa (ne po tem vrstnem redu): izvršilni naslovi; ali zadošča da je izvršilni naslov pravnomočen; pridobitev lastninske pravice (načini); vrste oporok; motenje posesti; vrste sodb; posebnost pri vmesni sodbi na podlagi sporazuma strank; priposestvovanje (razlika posest - imetništvo); razlika začasne in predhodne odredbe; odškodnine (oblike škode; odgovornost); razlika ničnost in izpodbojnost; solastnina in skupna lastnina; osnovni pritožbeni razlogi; najpomembnejša značilnost zemljiške knjige (javnost, zaupanje v zk)

prijazna. spraševala je predvsem take zadeve, ki so v praksi najbolj pogoste

lp

Ivan Robnik - ni da ni

Pon Jun 29, 2009 7:36 pmGlede psihološkega profila se pridružujem predhodnikom, pripenjam pa vprašanja!

enjoy

1. kdo sprejme sklep o presežnih delavcih 2. kdo sprejme program razrešitve presežnih delavcev 3. Kakšne pravice imajo trajno presežni delavci 4. Kaj mora vsebovati program trajno presežnih delavcev 5. Kakšne pravice imajo presežni delavci v času do prenehanja delovnega razmerja 6. Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti 7. Razlika med denarnim nadomestilom in denarno pomočjo (druga dajatev je izrazito socialne narave)

8. Kdaj postane odločitev DD izvršljiva in kako se izvrši 9. Udeležba predstavnikov delavcev v organih družbe (nadzorni svet in uprava) 10. Kaj je predpogoj za imenovanje članov predstavnikov delavcev v nadzorni svet (obstoj sveta delavcev) 11. Začasne odredbe po ZDSS (ali ta sodišča pri izdajanju začasnih odredb uporabljajo ZIP) 13. Molk organa in določitev sodnega varstva po ZDSS 14. Dokazi pred delovnim sodiščem – posebnosti (20.23., 41. člen) 15. Posebnosti glede toženca v ZDSS – sprememba označbe toženca se ne šteje za spremembo tožbe 16. Vrste sporov pred delovnim in socialnim sodiščem 17. Kdaj ni potrebno postaviti določenega zahtevka 18. Plačevanje taks 19. Posebnosti glede stroškov pred temi sodišči 20. Kateri so individualni delovni spori 21. Kako pride do sklenitve delovnega razmerja – vse faze od objave do nastopa dela . Kaj če ne začne delati na dan določen v pogodbi o zaposlitvi 23. Razporejanje delavcev 24. Načelo zakonitosti 25. Disciplinski postopek 26. Pravica do nadomestila za čas brezposelnosti 27. Kdo sprejme program razvrščanja trajnih presežkov 28. Akt sklenitve delovnega razmerja. 29. Ali pogodba o zaposlitvi velja za vsa delovna razmerja? 30. S kakšnim aktom se sklene delovno razmerje v državnih organih? 31. Kaj je s pogodbeno svobodo v primerjavi s pogodbeno svobodo po civilnem pravu? 32. Kaj so kolektivne pogodbe? 33. Kdo so stranke kolektivne pogodbe? 34. Odnos med kolektivnimi pogodbami. 35. Primer: nižja plača kot je določena v splošni kolektivni pogodbi. 36. Delovno razmerje za določen čas in zakonska presumpcija, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas. 37. Materialnopravni okvir razporejanja na drugo delovno mesto. 38. Dolžnosti delodajalca pri razporejanju na drugo delovno mesto. 39. S kakšnim aktom se razporedi, izvršljivost tega akta. 40. Pravice po Zakonu o Zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, od česa so odvisne. 41. Vrste pokojnin. 42. Kaj bo nadomestila nacionalna pokojnina? 43. Pristojnost in organizacija socialnega sodišča. 44. Začasne odredbe – posebnosti. Kje je matična ureditev? 45. Izredna pravna sredstva v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči. 46. Kdo odloča o reviziji? 47. Bistveni elementi delovnega razmerja. Kateri element kaže na odvisnost v delovnem razmerju? 48. Razlike med pogodbo o zaposlitvi in delovno pogodbo. 49. S kakšnim aktom nastane delovno razmerje? Ali je na kakšnem področju ureditev drugačna? 50. Kdo nastopa v imenu delodajalca v javnem in kdo v zasebnem sektorju? 51. Obličnost pogodbe o zaposlitvi. Kaj če pogodba o zaposlitvi ni pisna? Komu je naloženo, da mora zagotoviti pisnost? Ali ima delavec kakšno možnost za izdajo pisne pogodbe? 52. Stranke kolektivne pogodbe. 53. Kako se sindikatu podeli reprezentativnost? 54. Kako bo opredeljen odpovedni razlog zaradi kršitev delovnih obveznosti v javnem in zasebnem sektorju? 55. Kaj je značilno za disciplinski postopek? Kakšne možnosti ima sindikat v tem postopku? 56. Kateri rizik je pokrit z zavarovanjem za primer brezposelnosti? Kakšne pravice prinaša ta sistem? 57. Razlike med denarnim nadomestilom in denarno pomočjo? 58. Denarne pravice iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 59. V kakšnem postopku in pred katerimi organi se uveljavljajo socialne pravice? 60. Za kakšne spore je pristojno delovno in socialno sodišče? 61. Kolektivni spori. 62. Podobnosti med kolektivnim sporom in nepravdnim postopkom. 63. Sodelovanje delavcev pri upravljanju: ali je to obligatorno ali je dispozicija? Preko katerih organov pa teče sodelovanje pri upravljanju? Kako se konstituira svet delavcev? 64. Pogodba o zaposlitvi – konkurenčna prepoved. 65. Splošni zastaralni rok za terjatve iz delovnega razmerja. Posebnost zastaralnega roka pri konkurenčni prepovedi. 66. Dokazno breme pri konkurenčni prepovedi. 67. Plačilo za delo. 68. Disciplinska odgovornost – sankcije, roki. 69. Odpravnine – vrste, pogoji. 70. Kolektivni delovni spori: kaj mora sodnik najprej preveriti, ko dobi predlog? 71. Kdaj je stavka zakonita? 72. Uveljavljanje nadomestila plače v tožbi – kako se postavi zahtevek? 73. Uporaba ZPP-ja v delovnih sporih. 74. Vrste pokojnin. 75. Splošni pogoji za sklenitev delovnega razmerja. 76. Faze pri sklenitvi delovnega razmerja. 77. Začasno in občasno delo. 78. Sklenitev pogodbe o delu. Ali se lahko spreminja s kakšnim drugim aktom? 79. Kolektivna pogodba. 80. Panožne pogodbe. 81. Kdo podeljuje reprezentativnost sindikatu? 82. Vsebina kolektivnih pogodb. 83. Urejanje pravic delavcev. 84. Načelo zakonitosti v disciplinskem postopku. 85. Faze reševanja trajno presežnih delavcev. Opis posameznih faz.

86. Položaj delavca, ki ima sklep o prenehanju delovnega razmerja. 87. Od česa je odvisna višina odpravnine? 88. Položaj delavca, ki je prijavljen na zavodu za zaposlovanje, pa mu je delovno razmerje prenehalo zaradi disciplinske kršitve, oz. delavca, ki je postal trajni presežek. 89. Upravičenci do družinske pokojnine. 90. Pogoji za pridobitev starostne pokojnine. 91. Zavarovalna doba / delovna doba. 92. Procesne predpostavke za vodenje delovnega spora. 93. Vrste postopkov pred delovnim in socialnim sodiščem. 94. Stavka. 95. V kakšnem postopku se odloča o zakonitosti stavke. 96. Sodelovanje delavcev pri upravljanju. 97. Kolektivne pogodbe. Kdo jih sklepa? 98. Kdo ugotavlja reprezentativnost sindikata? Kakšno odločbo izda? 99. Kje se odvija spor glede reprezentativnosti sindikata? 100. Vrste kolektivnih pogodb. Kakšno je razmerje med nivoji kolektivnih pogodb? 101. Ali je delovno razmerje pogodbeno razmerje? 102. Postopek odločanja o pravicah delavca v čau trajanja delovnega razmerja. 103. Izvršljivost odločitev delodajalca. 104. Pravice trajno presežnih delavcev. 105. Kategorije delavcev, ki imajo pravice v postopku o trajno presežnih delavcev. 106. Stopnje oz. kategorije invalidnosti. 107. Pravice invalida pri Zavodu za zaposlovanje, ki pa je soglašal s prenehanjem delovnega razmerja kot trajno presežni delavec. 108. Postopek pred delovnim sodiščem. 109. Ali je mogoče izdajati začasne odredbe v delovnih sporih? 110. Kje so urejene določbe o začasni odredbi? 111. Izredna pravna sredstva v individualnem delovnem sporu. 112. Sodelovanje delavcev v organih družb. 113. Princip upravljanja v kapitalskih družbah. 114. Pravni viri delovnega prava. 115. Hierarhija kolektivnih pogodb; ravni; skladnost. 116. Temeljna oblika sodelovanja delavcev pri upravljanju. 117. Kako pridemo do sveta delavcev (z volitvami, ni treba povedati postopka)? 118. Obliki sodelovanja delavcev v organih družbe. 119. Kdaj so predstavniki delavcev lahko v organih družbe? 120. (Želi slišati: 121. ko je nadzorni svet sploh ustanovljen, 122. ko je ustanovljen svet delavcev, ko je sprejet statut, v katerem se določi natančno število delavcev v NS.) 123. Kdaj so viški (= operativni, tehnološki itd., razlogi, ržavni ukrepi; pri tem da primer in vpraša, če so to tudi viški, npr. uvoz in uvedba nove tehnologije, pri kateri delodajalec namesto 100 potrebuje le 20 delavcev ali pa reorganizacija občin, pri kateri niso imeli kam z zaposlenimi v občinskih uradih). 124. Potek reševanja viškov – le oris: 125. ugotovi delodajalec, poslovodni organ – ni treba povedati, komu vse sporoča 126. kdo sprejme program, vsebina (bisvo je, da se predvidi tudi in predvsem druge ukrepe poleg prenehanja DR, da bi bilo slednjega čim manj, ker naj bo prenehanje skrajni ukrep. 127. Komu ne sme delovno razmerje brez soglasja. 128. Odpovedni rok. Kaj se v tem času dogaja z delavcem? 129. Odpravnina. Kdaj je delavec ne dobi? Ali vsi delavci dobijo enako odpravnino? Od česa je odvisna? 130. Kaj je z delavcem po poteku odpovednega roka? 131. Kdaj delavec nima pravice do denarnega nadomestila? 132. Katere pravice so še poleg pravice do denarnega nadomestila? 133. Roki za izplačevanje denarnega nadomestila. 134. Kdaj je odločba, ki jo izda delodajalec, dokončna? 135. Kdaj je delodajalčeva odločba izvršljiva pred dokončnostjo? 136. Kdo v državnih organih odloča v disciplinskem postopku? 137. Kdo odloča o pravicah delavcev v državnih organih? 138. Kdo ugotavlja invalidnost? 139. Kje je invalidska komisija? 140. V kakšnem postopku se ugotavlja invalidnost? 141. Ali je sodno varstvo in kje? 142. Vrste oz. kategorije invalidov. 143. Pravice invalidov. Kakšne pravice ima invalid, če dela na drugem ustreznem delovnem mestu? Iz česa se zagotavljajo te pravice oz nadomestilo? 144. Kolektivne pogodbe, vrste, kdo jih sprejema, vsebina. 145. Plače; kje so urejene, jamstveni sklad. 146. Prenehanje delovnega razmerja po zakonu. 147. Načelo zakonitosti v disciplinskem postopku. 148. Delovni in socialni spori, sodišče. 149. Posebnosti v individualnem delovnem sporu. 150. Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti. 151. Kategorije delovnih invalidov. 152. Nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. 153. Pravno relevantne faze sklenitve delovnega razmerja. Zakaj izjema pri zaposlovanju invalidov? Pravila izbire. Kaj če več kandidatov izpolnjuje pogoje in kako v primeru, če je med njimi invalid? 154. Kdaj nastane delovno razmerje? 155. Kako je s pogodbeno svobodo pri pogodbi o zaposlitvi? 156. Kaj določa kolektivna pogodba glede plač? 157. Kako se odloča o spremembi položaja delavca tekom delovnega razmerja?

158. Postopek z vidika izvršljivosti odločitve delodajalca. 159. Reševanje trajno presežnih delavcev. Faze ugotavljanja. Elementi programa. Pravila pri izbiranju presežkov. Pravice delavca, ki je z dokončnim sklepom opredeljen kot višek. Kaj pomeni čas 6 mesecev? Na kaj je vezana odpravnina? Možnosti delavca, ki je brez zaposlitve. Ali imajo vsi brezposleni pravice za primer brezposelnosti? 160. Vrste pokojnin. Razlika med družinsko in vdovsko pokojnino. 161. Pristojnost delovnega in socialnega sodišča. 162. Stvarna pristojnost v socialnem sporu. 163. V kakšnem postopku se uveljavljajo socialne pravice in pred katerimi organi? 164. Kako je urejen postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči in v katerih aktih? 165. Ureditev začasnih odredb v individualnih delovnih sporih. 166. Posebnosti v zvezi z roki pri začasnih odredbah. 167. Osrednji organ sodelovanja delavcev pri upravljanju. Oblikovanje sveta delavcev. Ali je obligatoren? 168. Molk organa in določitev sodnega varstva po ZDSS. 169. Dokazi pred delovnim sodiščem – posebnosti. 170. Posebnosti glede toženca v ZDSS (sprememba označbe toženca se ne šteje za spremembo tožbe). 171. Splošni pogoji za zaposlitev. 172. Ali se tujci lahko prosto zaposlujejo v Sloveniji? 173. Če se slovenija vključi v EU, ali se kaj spremeni pri zaposlovanju tujcev? 174. Konstitutivni akt delovnega razmerja. 175. Pogodbena svoboda pri delovnih razmerjih. 176. Razmerje med kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. 177. Ali je pogodbeni princip izven državne uprave speljan do konca? 178. Ali je na vseh področjih delovnih razmerij v Sloveniji predvidena pogodba o zaposlitvi? 179. Temeljna pravica iz Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposlenosti. 180. Kako se v Sloveniji financira pokojninsko in invalidsko zavarovanje? Kje se kaže ta zavarovalniški princip? 181. Kdaj je pri delavcu podana invalidnost? Iz katerih zahtev se tu izhaja? 182. Kategorije invalidov in značilne pravice za to kategorijo. 183. V kakšni sestavi sodijo delovna in socialna sodišča? Na drugi in tretji stopnji? 184. Pristojnost delovnih in socialnih sodišč v kolektivnih sporih. 185. Pravica do stavke v Republiki Sloveniji. 186. Zahteve za zakonito stavko po Zakonu o stavki. 187. Ureditev delovnih razmerij. 188. Kakšna pravila veljajo glede kolektivnih pogodb različnih rangov? 189. Kakšne so časovne meje za prejemanje nadomestila za brezposelnost? 190. Ali dobijo denarno pomoč vsi? 191. Ali lahko preneha delovno razmerje tudi invalidu kot presežku? 192. Pravice v primeru invalidskega zavarvanja. 193. S kakšnim aktom se sproži postopek pred delovnim sodiščem? 194. Kdaj ni potrebno, da ima tožbo? 195. Kako so urejena pravila tega postopka? Ali zakon popolnoma ureja to področje? 196. Pravna sredstva. 197. Kaj vsebuje normativni in kaj obligacijski dela kolektivne pogodbe? 198. Kako so lahko določene pravice v kolektivnih pogodbah nižje ravni? 199. Ureditev plač v splošni in branžni pogodbi. Kje je določena minimlna plača? Kako je opredeljena izhodiščna plača? 200. Kakšne pravice zagotavlja država po jamstvenem in preživninskem skladu? 201. Posebno zaščiteni delavci. 202. Državna pokojnina. 203. Pristojnost delovnega sodišča v kolektivnih delovnih sporih. 204. Razmerje med individualnim in kolektivnim delovnim sporom. 205. Pogodbena svoboda; akti, ki vsebujejo kogentne norme. 206. Primer: kolektivna pogodba določa plačo 100.000 SIT, delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, v kateri je določena plača 80.000 SIT – možnosti delavca. 207. Postopki delodajalca glede odločanja o delavčevih pravicah. Kdaj postane prvostopna odločitev dokončna? Katera odločba delodajalca je izvršljiva? 208. Sklep o prenehanju delovnega razmerja – pravice delavca. 209. Položaj delavca, ki mu je prenehalo delovno razmerje kot trajnemu presežku, in položaj delavca, ki mu je prenehalo delovno razmerje kot posledica disciplinskega postopka, na Zavodu za zaposlovanje. 210. Položaj invalidov. 211. Kategorije invalidnosti. 212. Spori, ki jih rešuje Delovno in socialno sodišče. 213. Instituti, ki jih Zakon o delovnih in socialnih sodiščih drugače ureja. 214. Kako pride nezadovoljen delavec do sodišča? 215. Prenehanje delovnega razmerja. 216. Prenehanje delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino. 217. Polna starostna pokojnina po ZPIZ. 218. Kako je s tistim, ki dela po 40 letih delovne dobe še naprej. 219. Izredna pravna sredstva po ZDSS v primerjavi z ZPP. 220. Revizija. 221. Obnova pri kolektivnih delovnih sporih. 222. Pogodba o zaposlitvi; ne dajejo delavcu plače. Hoče jih tožiti. Na pogodbi piše, kaj dela, kdo je delodajalec, kolikšna je plača. Vprašanje plače – kam bi se še gledalo? Zakaj pogledati v branžno kolektivno pogodbo? Kje se najdejo številke za zadnje tri mesece? Kateri sindikati so lahko podpisniki kolektivnih pogodb? Če delodajalec ugovarja, da v pogodbi o zaposlitvi piše, da je manj pravic? 223. Ali se celoten odnos delavec – delodajalec ureja s pogodbo o zaposlitvi? 224. Kdaj je odločba o zaposlitvi dokončna? 225. Prenehanje delovnega razmerja po zakonu samem. 226. Zaposlovanje tujcev. 227. Kdaj se izda dovoljenje za zaposlitev tujca? 228. Temeljna pravica brezposelne osebe.

229. Program aktivne politike zaposlovanja – osrednji akt. 230. Financiranje pokojninsko – invalidskega zavarovanja. 231. Invalidsko zavarovanje; kaj se zavaruje? 232. Delo s skrajšanim delovnim časom. 233. Ureditev pravice do stavke v Sloveniji. Trije zakoniti pogoji za stavko. 234. Socialni spori. 235. Vsebina tožbe; posebnost v primerjavi z ZPP. 236. Pravna sredstva v individualnih delovnih sporih v primerjavi z ZPP. 237. Kaj so kolektivne pogodbe? 238. Kdo nastopa kot predstavnik delodajalcev in delojemalcev? 239. Kako se pridobi reprezentativnost na državnem nivoju? 240. Pravno sredstvo proti odločbi ministrstva o reprezentativnosti. 241. Kaj mora sindikat izpolnjevati za reprezentativnost? 242. Kako je urejeno za delavce v državni upravi v kolektivni pogodbi za negospodarstvo? 243. Za koga velja kolektivna pogodba za negospodarstvo? 244. Ali pogodba o zaposlitvi šteje za tipično pogodbo z vsemi elementi pogodbe? 245. Postopek, ko delodajalec izda akt o pravicah delavca. 246. Načelo zakonitosti v sedanji ureditvi disciplinske odgovornosti. 247. Načelo zakonitosti z vidika opredelitve kršitev. 248. Kaj je izhodišče za ugotavljanje invalidnosti. 249. Ali je načelo proste izbire zdravnika pri nas uzakonjeno in ali je omejeno? 250. Kdaj ni omejitve za načelo proste izbire zdravnika? 251. Kdo je lahko stranka v kolektivnih sporih? 252. Ali lahko imajo tretji pravice iz kolektivnega spora? 253. Pravna sredstva v delovnem sporu in kje se uveljavljajo? 254. Kateri je osrednji organ pri sodelovanju delavcev pri upravljanju? 255. Faze v postopku sklenitve delovnega razmerja. 256. Kje se kaže načelo svobode zaposlitve (=dela). 257. Kako se kaže pogodbena svoboda pri pogodbi o zaposlitvi? 258. Kakšni aki so kolektivne pogodbe? 259. Nivoji kolektivnih pogodb. 260. Kdo zastopa delojemalce in kdo delodajalce pri sklepanju kolektivnih pogodb? 261. Razmerja med kolektivnimi pogodbomami. 262. S kakšnim aktom se razporedi delavec? 263. Kaj povzroči ugovor in ali so izjeme zadržanja? 264. Kako pride delodajalec do izvršljive odločitve? 265. Ali je odločitev o ugovoru dokončna in izvršljiva? 266. Razlogi za prenehanje delovnega razmerja. 267. Na kaj je vezana višina nadomestila? 268. Vrste pokojnin. 269. Kdo je uživalec vdovske, družinske, državne pokojnine? 270. Druge pravice po pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 271. Pristojnost delovnih in socialnih sodišč. 272. Kako je organizirano socialno sodišče? 273. Postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči. 274. Začasne odredbe. 275. Kdo vse podeljuje reprezentativnost sindikatom? 276. Kdo v imenu delavcev sklepa kolektivno pogodbo za negospodarstvo? 277. Kako je v novem ZDR zožen obseg sodnega varstva? 278. Obseg sodnega varstva neizbranega kandidata. 279. Kako je po novem ZDR urejeno odločanje v postopku? 280. Na kaj sta vezana trajanje in višina nadomestila? 281. Obliki dodatnega pokojninskega zavarovanja. 282. Kaj nadomešča obvezno pokojninsko zavarovanje? 283. Pristojnost delovnega sodišča v kolektivnih delovnih sporih. 284. Posebnost sestavin tožbe v nekaterih sporih. 285. Zaposlovanje tujcev. 286. Delodajalec delavcu nekj mesecev ne plačuje plače iz pogodbe o zaposlitvi – kako bi oblikovali tožbo? 287. Kaj je osnovna plača? 288. Kakšno obliko ima akt o razporeditvi delavca? 289. Kdaj je odločba o razporeditvi izvršljiva? 290. Kako je po novem zakonu z razporeditvijo? 291. Ali ima delodajalec sankcijo, če delavec ne podpiše nove pogodbe? 292. S kakšno obliko krivde odgovarja delavec disciplinsko in s kakšno odškodninsko? 293. Načini prenehanja delovnega razmerja. 294. Ali lahko v kolektivni pogodbi določijo druge načine prenehanja? 295. Zakaj sodišče ni vezano na zahtevek? 296. Ali delovno razmerje lahko nastane tudi brez pogodbe o zaposlitvi (faktično delovno razmerje)? 297. Kolektivne pogodbe; v katerem delu so splošni akti? 298. Deli kolektivne pogodbe. 299. Stranke kolektivne pogodbe. 300. Kako sindikat pridobi reprezentativnost na državni in na podjetniški ravni? 301. Karakteristični pogoj, ki se presoja pri reprezentativnosti sindikatov? 302. Sklepanje delovnega razmerja – časovno. 303. Primer: v odvetniški pisarni se oglasi stranka, ki pove, da ji delodajalec že nekaj časa ni plačal, tožila pa bi za višji znesek, kot je določen v pogodbi o zaposlitvi. Ali lahko toži za višjo plačo? Kaj še določa kolektivna pogodba za tarifni razred? Kako so opredeljene plače v kolektivni pogodbi? 304. Ureditev delovnega razmerja za določen čas. 305. Primer, ko delovno razmerje za določen čas preide v delovno razmerje za nedoločen čas.

306. Spremembe položaja delavca tekom delovnega razmerja: akt za razporeditev, kdaj je možna razporeditev brez soglasja delavca, izvršljivost sklepa o razporeditvi. 307. Kriteriji za pravico do denarne pomoči. 308. Krajevna pristojnost socialnega sodišča v Ljubljani. 309. Pogoji za izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti. 310. Ureditev plač v splošni in branžni kolektivni pogodbi. 311. Kje je določena minimalna plača? 312. Kako je opredeljena izhodiščna plača? 313. Kdaj preneha delovno razmerje trajnim presežkom? Kaj je z njimi po prenehanju delovnega razmerja? Ali ima trajni presežek pravico do odpravnine? 314. Kako se prične postopek pred delovnim in socialnim sodiščem? 315. Ali ZDSS ureja celoten ovrsten postopek? 316. Ali mora biti v tožbi zahtevek določno postavljen? 317. Disciplinski postopek 318. Predlagatelj 319. Kako je z rokom v primeru molka drugostopnega organa 320. Kdo lahko zastopa delavca v disciplinskem postopku 321. Zastaranje disciplinskega postopka 322. Ali je možen disciplinski post., če je že bil kazenski? 323. Sankcije za disciplinske kršitve 324. Disciplinski ukrepi 325. Posebno varstvo nekaterih delavcev 326. Ali je potrebno posebno varstvo v zakonu za te kategorije delavcev 327. Kako se zaposlujejo tujci v RS? Kateri zakon ureja to problematiko? 328. Vrste delovnih dovoljenj, kdo jih izdaja in kdaj? 329. Odvzem delovnega dovoljenja 330. Dopusti 331. Delovni čas ! Kdaj se delovni čas lahko skrajša oz.podaljša 332. Delo preko polnega delovnega časa! 333. V katerih primerih preneha del. razmerje le s soglasjem prizadetih 334. Prenehanje del.razmerja na podlagi zakona 335. Vrste sporov pred delovnimi in socialnimi sodišči 336. Kdaj ni potrebno postaviti določenega zahtevka? Čl.23 337. Plačevanje taks pri del.in soc.sodiščih.Čl.61 338. Posebnosti glede stroškov pred temi sodišči. Čl.22,36,50 339. Kateri so individualni spori?Čl.4 340. Kako pride do sklenitve del.razm.-vse faze od objave do nastopa dela. 341. Kaj če ne začne delati na dan določen v pog.o zaposlitvi?Čl.12 342. Razporejanje delavcev.Čl.21 343. Načelo zakonitosti. 344. Disciplinski postopek.Čl.54. 345. Pravica do nadomestila za čas brezposelnosti. 346. Kdo sprejme program razvrščanja trajnih presežkov? 347. Vrste sporov pred delovnimi in socialnimi sodišči! 348. Kdaj ni potrebno postaviti določenega zahtevka? 349. Plačevanje taks pri delovnih in socialnih sodiščih! 350. Posebnost glede stroškov pred temi sodišči! 351. Kateri so individualni delovni spori? 352. Kako pride do sklenitve delovnega razmerja od objave do nastopa dela ? 353. Kaj če delavec ne začne delati na dan določen v pogodbi o zaposlitvi? 354. Razporejanje delavcev! 355. Načelo zakonitosti! 356. Disciplinski postopek! 357. Pravica do nadomestila za čas brezposelnosti! 358. Kdo sprejme program razvrščanja trajnih presežkov? 359. Volunterstvo! 360. Povečan dopust! 361. S kakšno večino sprejema odločitev delovni svet? 362. Ali se lahko delavec odpove odmoru? 363. Razlike pri sklenitvi delovnega razmerja! 364. Kakšna dela se lahko opravljajo na domu? 365. Mirovanje pravic iz delovnega razmerja! 366. Nadomestilo osebnega dohodka! 367. Ali ima delavec na suspenzu pravico do nadomestila do osebnega dohodka – izplačilo razlike! 368. Razporeditev! 369. Kdo opravi izbiri med prijavljenimi kandidati? 370. Odmor, počitek, dopust! 371. Koriščenje dopusta, če sredi leta dopolni 40 let zavarovalne dobe! 372. Delo v posebno težkih delovnih razmerah! 373. Kdo je delodajalec? 374. Delovno razmerje brez objave! 375. Kaj ureja pogodba o zaposlitvi? 376. Na kakšen način se lahko podjetje znebi delavca? 377. Ali delavka po 40 letih še lahko dela? 378. Kdo uživa posebno varstvo pri delu? 379. Porodniški dopust (ali ga lahko koristi tudi oče)! 380. Kdaj je dopust daljši od 18 dni? 381. Preko katerega organa naj bi potekalo sodelovanje delavcev pri upravljanju in v kakšnih oblikah naj bi teklo 382. Kako so urejena delovna razmerja pri nas

383. Veljavnost kolektivnih pogodb 384. Postopek pred delovnim sodiščem 385. Kje določa zakon posebnost, da ni treba postaviti zahtevka 386. Vrste sporov pred del. in soc. sodišči 387. Kdaj ni potrebno postaviti določenega zahtevka 388. Plačevanje taks pri del., soc. Sodišči 389. Kateri so individualni delovni spori? 390. Kaj, če ne začne delati na dan določen v pogodbi o zaposlitvi? 391. Kako pride do sklenitve del. Razmerja – vse faze od objave do nastopa dela 392. Razporejanje delavcev 393. Načelo zakonitosti 394. Disciplinski postopek 395. Pravica do nadomestila za čas brezposelnosti 396. Kdo sprejme program razvrščanja trajnih presežnih delavcev? 397. Preko katerega organa naj bi potekalo sodelovanje delavcev pri upravljanju in v kakšnih oblikah naj bi teklo? 398. Kako so urejena delovna razmerja pri nas? 399. Veljavnost kolektivnih pogodb. 400. Postopek pred delovnim sodiščem. 401. Kje določa zakon posebno, da ni treba postaviti zahtevka. 1. kolektivne pogodbe: pojem, ravni, razmerje med njimi 2. elementi delovnega razmerja 3. skladnost poz z zakonom in kolektivno pogodbo ( glede na razmerje- več, manj pravic) 4. prenehanje delovnega razmerja 5. posebnosti postopka po ZDSS 6. pravna sredstva po ZDSS 7. odločitve sodišča v primeru spora o prenehanju delovnega razmerja 8. stavka, pogoji da je zakonita 9. reprezentativnost sindikatov, v kakšnem sporu se rešuje spor 10. kdo odloča o upravičenosti zadržanosti z dela, kdo o pritožbah( ZZVZZ: do 30 dni osebni, nad 30 11. dni imenovani zdravnik, v primeru pritožbe Komisija za pritožbe) 12. pravice po ZZVZZ, v breme koga gre nadomestilo 1. Delavec se poškoduje na delovnem mestu. Pri katerem sodišču vloži tožbo na odškodnino? Kaj pa če toži zavarovalnico? (razlika, ali je zavarovalnica tožena kot sospornik ali samostojno) 2. Eventualna maksima po ZDSS 3. Dovoljena revizija - kdaj, kdo in kako jo dovoli, ali mora Višje sodišče o tem vedno odločiti (ne odloči takrat, kadar je dovoljena že po samem zakonu) 4. Pravice delovnih invalidov po ZPIZ 5. Varstvo zaposlitve delovnih invalidov 6. Kvotni sistem - kateri zakon ga določa, kaj je bistvo 7. Diskriminacija pri zaposlovanju - kaj lahko iztožiš (odškodnino), kaj pa po ZJU 8. Razširjena veljavnost kolektivnih pogodb 9. Kaj je bistvo reprezentativnosti sindikatov, kdaj postane reprezentativen 10. Kako sprememba kolektivne pogodbe vpliva na pogodbo o zaposlitvi, kaj pa po ZJU 11. Ali lahko posameznemu javnemu uslužbencu določijo višjo plačo, kot je predpisana 12. Kdo sklepa kolektivne pogodbe 13. Spori glede obstoja in veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - posebnosti postopka 14. Načini sodelovanja delavcev pri upravljanju po ZSDU, kateri rgan je pri tem osrednjega pomena, kako se izoblikuje 15. Razlike v postopku odpustitve posameznega delavca ter večjega števila delavcev iz poslovnih razlogov 16. kaj je večje število delavcev (hotel je številke) 1. objava prostega delovnega mesta, ne sprejmejo me, na razgovoru mi povejo, da se moški pač v tem delu ne znajdejo najbolje, sam sem pa prepričan, da sem najboljši kandidat - kaj lahko storim? (lahko samo tožim na odškodnino iz naslova diskriminatornosti - pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu, v nobenem primeru pa ne morem izsiliti, da bi me delodajalec zaposlil) 2. odpoved iz krivdnih razlogov (razlog, sam postopek) 3. pogodba o zaposlitvi (pisnost, ki je v interesu delavca, če ni pisna, jo delavec lahko zahteva, tudi če sploh ni soglasja volj, da gre za delovno razmerje, se vseeno lahko zahteva pogodba, če delavec dejansko dela pri delodajalcu, v njegovem procesu, pod njegovim nadzorom, za plačilo...) 4. razmerje kolektivna pogodba in pogodba o zaposlitvi 5. kaj, če v pogodbi manjša plača kot določena v kolektivni? (lahko zahteva od delodajalca, da jo spremeni, ker pa gre za denarno terjatev, pa lahko kar takoj zahteva tisto, za kar prikrajšan, od sodišča) 6. razširitev veljavnosti kolektivne pogodbe 7. kateri sindikati so lahko stranke kolektivne pogodbe (po novem lahko vsi, tudi nereprezentativni, vendar razlika pri delodajalcu - če je kolektivno pogodbo sklenil reprezentativni sindikat, velja za vse delavce, če pa nereprezentativni, pa samo za njegove člane) 8. osnovne pravice iz zdravstvenega zavarovanja (zgolj našteti, kdo krije nadomestilo za odsotnost - čisto splošno, 1. mesec delodajalec, naprej zavod) 9. kvotni sitem - kje določen, osnovne značinosti (kaj če ne zaposlim dovolj invalidov, kaj če jih več) 10. kdo odloča o pravicah iz socialnih zavarovanj (nosilci teh zavarovanj v upravnih postopkih, sodno varstvo pa pred socialnim sodiščem) 11. Kateri postopek se uporablja pred delovnimi in socialnimi sodišči 12. bistvena značilnost teh postopkov (hitrost) 13. kje se kaže ta hitrost (ni mirovanja, sodišče samo določa roke, da kdaj morajo stranke predložiti svoje navedbe in dokazila - kaj, če nekdo zamudi rok)

- kdaj lahko sodišče v pritožbenem postopku razveljavi sodbo sodišča 1. stopnje - odpoved delavcu iz poslovnega razloga - preko primera: kakšne so možnosti, da bi nek novinar, ki so ga sedaj "odžagali", po nekaj letnem delu preko avtorskih pogodb, lahko uveljavljal obstoj pogodbe o zaposlitvi, roki za to - odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu

- stranke kolektivne pogodbe - kolektivna pogodba z razširjeno veljavnostjo - sodelovanje delavcev pri upravljanju: zadržanje odločitve - kaj pomeni kolektivna pogodba? kdo podpisuje in kaj urejajo? - sestava kolektivne pogodbe? - kaj če so na podjetniški ravni podpisane dve ali več kolektivnih pogodb? Katera bo delodajalec uporabil pri sklepanju pogodb? kaj pa če je eden med njimi reprezentativen sindikat? - primer: delodajalec ze 3 mesece ni plačal delavcu osebnega dohodka ob tem pa ga še žali. Kaj lahko zahteva delavec? (cel postopek) - ZDSS: kakšen postopek v primeru prenehanja pogodbe? Kakšne so spremembe glede na prejšnji ZDDS (pred uveljavitvijo novega ZPP?) - odpoved invalidu - kakšne pravice ima delavec ki ni bil izbran (ZJU in ZDR) - odpoved večjemu številu delavcev - Celoten postopek, sodelovanja sindikata oz. organov delavcev. - katera kolektivna pogodba bo veljala, če veljata pri podjetju dve kol. pogodbi, kako če splošna veljavnost, kaj če jo sklene rep.sindikat, kdaj je sindikat reprezentativen,.... - Potem ZDR podrobno kar se tiče odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar natančno cel postopek pri delodajalcu, kateri razlogi, malo primerjave z ZJU, tudi sodno varstvo, diskriminacija, zahtevki,....preko primera, delodajalec delavcu ne plača 3 mesece, ga žali,..... kakšno varstvo ima, katere pravice mu gredo....Možnosti po ZJU (razveljavitev sklepa o izbiri,...). - Invalide je hotel pa kar podrobno- kdaj ga lahko odpusti, kategorije invalidnosti - kaj od njih odvisno, PIZ in ZZRZI, -kvote, kdo,.... - Pa postopek pred delovnimi in socialni sodiščem - kateri so potem sva pa primerjala ureditev po ZPP -spremembe, ki razveljavljajo člene ZDSS, kako je zdaj z revizijo.... v zvezi z dostopnostjo.... - primer: študentka je več let delala preko študentskih napotnic - a je to delovno razmerje (ja, ker obstajajo vsi elementi delovnega razmerja) - nekdo je večinski lastnik d.o.o., nato sklene pogodbo o zaposlitvi (nekaj v tej smeri) a je to ok - ne , ker jo v bistvu sklene sam s sabo - kvotni sistem pri invalidih - ZDSS-posebnosti pri uveljavljanju nezakonitosti odpovedi pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi - presežni delavci in sodelovanje delavcev pri upravljanju; s tem v zvezi je omenjal eno evropsko direktivo - odpoved PZ in s tem povezane pravice iz zavarovanja za brezposelnost; odpoved PZ po ZJU (dvostopenjski postopek pri DD), odpoved je hotel kar podrobno - delovno in socialno sodišče: posebnosti - kolektivne pogodbe: katera velja, če jih je pri delodajalcu več, itd.

Tone Metlika

Pon Jun 29, 2009 7:32 pmNekaj vprašanj enjoy

ZGD 1.Oblike družb po ZGD, katera je najpogostejša 2.Osnovni kapital d.o.o.,d.d., najmanjše in največje število družbenikov 3.Razlike v vodenju in nadzoru d.d. in d.o.o.(revizija, notar) 4.Povezane družbe(holding, koncern, …) 5.Kdo sklicuje skupščino d.d, kako se skliče, kaj in s kakšno večino se sprejema na skupščini. 6.Ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine d.d. 7.Kdo se udeleži skupščine, kdo razglasi rezultate 8.Skupščina d.o.o. 9.Kaj je d.o.o., največje in najmanjše število družbenikov, obličnost spremembe družbene pogodbe 10.Kriterij razvrščanja podjetij na mala, srednja in velika 11.Kdaj je na skupščini d.d. potrebna navadna, kdaj pa 3/4 večina 12.Najenostavnejši način, da pridobi oseba status gospodarskega subjekta 13.Sestavine firme 14.Če zaide s.p. v izgube, kaj lahko stori 15.Kakšno d.o.o. bi ustanovili, če bi bili sami 16.Kdo sklicuje skupščino delničarjev, kaj če uprava na zahtevo delničarjev ne skliče skupščine 17.Sklic skupščine delničarjev, rok za objavo pred skupščino, kaj mora objava obsegati 18.Izguba glasovalnih pravic delničarjev 19.Oblike družb po ZGD, katera je najpogostejša 20.Koliko oseb lahko ustanovi d.o.o., d.n.o. 21.Najnižji kapital d.o.o.(6 mio.), d.d.(21 mio.) 22.Pravne sankcije, če ne pride do obvezne dokapitalizacije( izbris po uradni dolžnosti), odgovornost družbenikov 23.Kdaj pride v poštev simultana, kdaj sukcesijska ustanovitev d.d. 24.Kdaj lahko ustanovitelji določijo, da bodo sami odkupili vse delnice(simultana ustanovitev) 25.Odgovornost uprave po ZGD in ZFPPod, pomen te odgovornosti 26.Odgovornost za obveznosti družb 27.PRIMER: Nemanič vas vpraša, katero družbo naj ustanovi, kaj bi mu svetovali 28.Prednosti d.d. in d.o.o., katera oblika je primernejša za poslovanje(d.d.) 29.Na koliko časa mora biti sklicana skupščina d.d. 30.Najvišji organ d.o.o., kdo ga imenuje 31.Kdo skliče in kdo vodi skupščino d.d., kaj mora biti navedeno v objavi, kaj še je potrebno zagotoviti 32.Možnosti delničarjev, če se ne strinjajo z dnevnim redom 33.Kaj mora storiti uprava, če pride do nasprotnih predlogov v 7 dneh po objavi

34.Kaj mora notar storiti v 24 urah po zaključku skupščine 35.Kako d.d. ugotovi, da ima dobiček 36.Kdaj in s kako mora d.d. pokriti izgubo, kako mora ukrepati, če izguba presega 1/2 osnovnega kapitala 37.Osnovni cilj vsake gospodarske družbe(dobiček) 38.SP.-ja, enoosebno d.o.o., register in vpis vanj (kdo, katero sodišče), skupščino d.d. (sklic, notar (celo, v kakšnem roku mora predložiti sklepe za vpis v register (sem se spomnil, da je 24 ur), kdo vodi...), s kakšno večino se kaj sprejema (navadna prisotnega kapitala, spremembe statuta s tričetrtinsko), 39.kaj je firma, sedež.... nekaj o s.p., evropska delniška družba, enotirni in dvotirni sistem, enoosebna d.o.o., 40.Nastanek d.o.o., spremembra družbene pogodbe, , prednosti in slabosti enoosebne d.o.o. in s.p.. 41.enotirni:dvotirni sistem dd; kdo poslovodja, kdo nadzor, moč delničarjev v enem in drugem (nadzorni svet se redko sestaja, delničarji nimajo neposrednega vzvoda do uprave); dvotini = kontinentalni, enotirni = anglosaksonski 42.ustanovitev enoosebne d.o.o. 43.firma-kakšna mora biti 44.s.p. 45.pokrivanje izgube d.d., koliko časa lahko izguba traja, skratka vse o tem 46.Skupščina v d.d., kdo je sklicatelj, kdo mora biti navzoč, kako poteka glasovanje, koliko glasov ima posamezni udeleženec, kakšna večina je potrebna za sprejem sklepa. 47.Kdaj je potrebna 90% večina za sprejem sklepa. 48.Sprememba statuta, s čim je bila sprejeta. 49.Kdo odloča o predlogu spremembe statuta. 50.Kdo vodi posle d.o.o.? 51.Kdo imenuje poslovodjo? 52.Kdo sklicuje skupščino družbenikov? 53.S kakšno večino se odloča na skupščini družbenikov, ali se ta lahko spremeni s pogodbo, način sklica skup'šine družbenikov? 54.Kdo vodi posle v d.d.? 55.Kdo formira nadzorni svet' 56.Potrebna večina za odločanje na skupščini? 57.Razlika d.o.o., d.d. 58.Kako se vodi evidenca o poslih tekoče/ob koncu poslovnega leta? 59.Izkaz stanja, izkaz izida, kaj pa če je poslovni izid negativen? 60.Vrste rezerv? 61.V kakšnem roku je treba pokriti izgubo? 62.Kaj se zgodi če izguba presega 1/2 OK? 63.Na kakšen način najlažje postaneš gospodarski subjekt? 64.Katero podjetje je majhno podjetje? 65.Kako bi zaščitili svoje nepremičnine? 66.Ustanovitev d.o.o., katere podatke zahteva notar? 67.Kje je določena firma? 68.Kdo lahko zastopa podjetje? 69.Kdo vodi posle v d.d.? 70.Kdo sklicuje skupščino' 71.Nadzorni svet? 72.Ko ahko zahteva sklic skupščine? 73.Kaj če se delničarji ne strinjajo s sklepi skupščine? 74.Kdo mora biti navzoč na skupščini? 75.Rok za izpodbojno tožbo? 76.Kaj je cilj gospodarskega subjekta? 77.Ali je pravna oseba lahko s.p. 78.Na kakšen način fizična oseba pridobi status s.p. 79.Po kakšnih kriterijih se določi velikost podjetja 80.Kako ugotoviš kakšno podjetje je 81.Kaj je AJPES? 82.Ustanovitev s.p., ustanovitev d.o.o. razlogi 83.Organiziranje skupšine, kdaj in kje mora biti objavljen dnevni red, kdo jo vodi? 84.Kaj če pride do statusnih sprememb? 85.Predlogi za ustanovitev d.n.o., d.o.o. in vpis v sodni register? 86.Prokurist? 87.Na kaj mora gospodarska družba paziti ves čas poslovanja? 88.Kaj pomeni likvidnost? 89.Poslovne knjige: kako se vodijo, na kaj je treba biti pozoren? 90.D.o.o., OK je 10 mio 10 družbenikov – različni deleži: kdo vodi posle družbe, kaj če družba ni kapitalsko ustrezna, na kakšen način skliče skupščino, večina za sprejem sklepa o zvišanju osnovnega kapitala? 91.Pri kateri družbi je dovolj ¾ sodelujočega kapitala? 92.Max število družbenikov v d.o.o.? 93.Kdo pri d.d. skliče skupščino? 94.NS zahteva od uprave sklic skupščine d.d., ta noče, možnost NS? 95.Kdo vodi d.d. 96.Kdo piše zapisnik na delniški skupščine, komu ta zapisnik notar nemudoma predloži? 97.Kdaj se šteje, da družba ni kapitalsko ustrezna? 98.Na kaj mora paziti GD ves čas poslovanja? 99.Vrste gospodarskih ubjektov, katera vrsta je najpomembnejša? 100.Kako se pridobi status s.p. 101.Katere vrste gospdarskih družb je največ? 102.Kdaj pridobi d.o.o. status gospodarskega subjekta, kdaj pridobi poslovno soposobnost? 103.Kaj mora biti razvidno iz firme, vsebina firme? 104.Kdo vodi posle d.o.o. 105.Poleg direktorja, ki mora biti vpisan v sreg, koda se še lahko vpiše? 106.Kakšna vrst vpisa bi se kasneje utegnila pojaviti?

107.Min znesek d.o.o. 108.Kapitalska neustreznot družbe? 109.Primer: d.o.o. ima ok 3 mio, izgube 2 mio, kako bi to lahko rešili? 110.Primer: d.o.o. ok 10 mio , izgube 6 mio, kaj lahko naredijo? 111.Dogovor o spremembi družbene pogodbe in zmanjšanju ok – kako to storiti? 112.Način sklica skupščine delničarjev,? Uprava noče sklicati skupščine, v kakšnem postopku lahko delničarji pred sodiščem o zahtevajo, da se jim dovoli? 113.Kdo lahko zahteva sklic skupščine d.d., katero sodišče je stvarno prisojno, v kakšnem postopku, roki za izdajo odločbe, rok za pritožbo? 114.Rok za sklic delniške skupščine, kaj je potrebno storiti pred sklicom? 115.Kaj obsega objava, statut d.d. 116.Kaj je treba zagotoviti za delniško skupščino? 117.Kdo vodi skupščino, prisotni na skupščini? 118.Komu poročata preštevalca? 119.Kdo ugotavlja prisotnost na delniški skupščini? 120.Naloga notarja? 121.Sprememba statuta na skupščini, kaj stori notar? 122.Povečanje ok? 123.Kdaj mora biti kvalificirana večina prisotna na skupščini? 124.Kaj mora imeti sp , da lahko posluje v pravnem prometu? 125.Vsebina firme? 126.Fakultativne sesatvine firme? 127.Ustanovitev d.o.o.? 128.Kaj je potreno paziti ob vpisu v sodni reg? 129.Koliko družbenikov mora biti ob vpisu, kolikšna je višina posamičnega deleža? 130.Kaj bodo v sreg najprej preverili? 131.Kaj se vpisuje v reg. vložek? 132.Kako se lahko poveča ok? 133.Kaj je potrebno storiti najprej, ko želimo povečati ok 134.S kakšno večino se sprejme sklep o povečanju ok? 135.Kako se družbenik v d.o.o. vabijo na skupščino? 136.Kje je mogoče in kako spremeniti statut d.d. 137.V čem je smisel zakonske določbe glede večine, ki je potrena za spremembo statuta v d.d. in večine potrebne za sklep o povečanju kapitala v d.o.o. 138.Kako lahko skupščina odpokliče NS? 139.Kaj če družbeniki spremenijo pogodbo, sprememba zaradi povečanja osnovnega kapitala? 140.Kakšne listine priloži d.o.o., kdo sprejme, kako, v kakšni obliki?ali mora biti soglana odločictev, ¾ katerih druž,benikov d.o.o., kaj pa pri d.d.? 141.Na kateri skupščini mora biti prisoten notar? 142.Kako se skliče skupščino delničarjev družbenikov – način, oblika sklica? 143.Koliko družbenikov ima lahko d.o.o.? 144.Sklic skupščine d.o.o., kaj vse se mora objaviti prej, pri točkah dnevnega reda mora biti še kaj? 145.Kdo sklicije delniško skupščino, na čigavo pobudo, ali NS lahko zahteva od uprave, uprava se ne skliče, sankcija? 146.Manjšinski delničarji zahtevajo sklic skupščine, kaj morajo dati upravi? 147.Kaj če uprava ne skliče, ko zahtevajo manjšinski delničarji, kakšno sodno varstvo, pri katrem sodišču? 148.Prenehanje gospodarskih družb? 149.Statusne spremembe – združitev spojitev?

ZPPFFSFSSL 1.Stečaj - razlogi, razlika med prezadolženostjo in neplačevitostjo, organi, postopek, kako se konča 2.Razlogi za stečaj, kdaj je podjetje kapitalsko neustrezno, kdaj je gospodarski subjekt prezadolžen 3.Kdaj gre za prezadolženost, kdaj za nelikvidnost 4.Kdo lahko predlaga začetek SP, kdaj se postopek uvede in kdaj začne 5.Kdaj se SP začne in takoj zaključi 6.Začetek SP, kaj vsebuje sklep o začetku SP 7.Kaj mora S upnik oziroma S upravitelj izjaviti, kaj se zgodi s prerekanimi terjatvami 8.Kdaj bo napoten na pravdo S upravitelj, ki je prerekal terjatev 9.Način prenehanja d.o.o., kaj stori likvidacijski upravitelj, če ni mogoče poravnati obveznosti 10.Prenehanje po skrajšanem postopku, izbris d.o.o. 11.Kdo lahko predlaga stečaj, stečajni razlogi, neplačevitost vs. prezadolženost 12.Kaj stečajno sodišče po predhodnem preizkusu naredi s predlogom, kaj če dolžnik ne odgovori 13.Stečajno izpodbijanje 14.Uvedba in začetek stečajnega postopka, rok za prijavo terjatev 15.Kdaj delavcem preneha delovno razmerja, kaj morajo storiti za zavarovanje svojih pravic 16.Dolžnost stečajnega upravitelja glede terjatev, kateri upniki lahko prerekajo terjatve 17.Kaj pomeni, če je terjatev ugotovljena v postopku 18.Kaj se najprej poplača iz stečajne mase 19.Kateri upniki pridejo do poplačila prej kot delavci(izločitveni) 20.Uvedba in začetek stečajnega postopka, kaj mora biti izkazano za izdajo sklepa o začetku SP 21.Insolventnost vs. prezadolženost 22.Kdaj sodišče pri odločanju o začetku SP razpiše narok, kdaj ne 23.Kaj stori sodišče z oklicem, kdaj nastopijo pravne posledice 24.Pravne posledice uvedbe SP 25.Nelikvidnost, insolventnost, prezadolženost 26.izpodbijanje dolžnikovih dejanj v stečajnem postopku 27.stečajna razloga 28.ZFPPod – kaj mora zagotavljati vsaka družba? 29.Kdaj družba ni kapitalsko ustrezna? 30.Stečajna razloga? 31.Prezadolženost?

32.Kdaj se začne stečajni postopek, posledice? 33.Izvršba v stečajnem postopku? 34.Izpodbijanje v stečajnem postopku? 35.Lahko stečajni upravitelj sam izpodbija, razlogi? Pogoji na upnikovi strani? 36.Izbris podjetja – trije razlogi? 37.Kdaj se šteje, da je podjetje brez premoženja, kdaj da ne posluje? 38.Sklep o začetku stečajnega postopka – kaj poziva upnike, kaj sledi? 39.Izbrisni razlogi? 40.Izbrisni razlogi po UD? 41.Ko je GD izbrisana – možnosti upnikov? 42.Kaj pomeni prezadloženost? 43.Začetek stečajnega postopka? 44.Stečajni senat izda sklep o začetku stečajnega postopka, kdaj se šteje da je postopek začet? 45.»Neprijeten« način prenehanja gospodarske družbe? 46.Kaj se da storiti tekom stečaja? 47.Kdo odloča o prisilni poravnavi? 48.Ali imajo vsi upniki v pp enake pravice, kdo jih ima najmanj? BANKE??? 49.Glavi cilj gd in kako ga dosegajo, na kaj pazi ves čas poslovanja? 50.Kdaj se po zakonu šteje, da podjetje ni kapitalsko ustrezno? 51.Izbris družbe? 52.Stečajni razlogi? 53.Postopek prisilne poravnave? 54.V čem se kaže interes upnikov? 55.Izbrisni razlogi ZFPPod, preko katerih organizacij se to uvede?

SODNI REGISTER 1.Sregister - temelj in subjekti vpisa,kje se vodi, kaj se vpisuje, kaj je potrebno priložiti vlogi 2.Predhodni preizkus pri vpisu v SR 3.Na kaj je treba biti pozoren pri aktu o ustanovitvi, kje se vodi sodni register, kaj se navede v predlogu za vpis 4.Subjekti(pr. osebe) in priloge pri vpisu v SR, podlaga za vpis(na predlog), oblika predloga 5.Kaj je sodni register 6.Razlike glede javnosti zemljiške knjige in sodnega registra(dostopnost) 7.Kateri subjekti se vpisujejo v SR(pravne osebe + s.p.) 8.Kaj registrsko sodišče naredi s predlogom, kaj če pomanjkljivosti niso odpravljene(zavrže predlog) 9.Katere pravne osebe vpisujemo v SR 10.Kdaj je za posamezno podjetje končano lastninsko preoblikovanje(vpis v SR) 11.Kdo predlaga in kaj mora priložiti predlogu za vpis v SR, obličnost tega predloga 12.Kaj se vpiše v SR, katere priloge se priloži, kako je sestavljen predlog 13.kaj vse mora vsebovati predlog, kam se vpiše, kako je sestavljen register, kdo ga vodi 14.vpis v SR(katera oseba na S je pristojana za kateri vpis - referent/sodnik) 15.sodni register, od predloga do izdaje sklepa 16.Registrsko sodišče. 17.Na podlagi česa se odloča v sodnem registru? 18.Kaj dela sodni register ko dobi predlog za vpis? 19.Kaj vse se vpiše v sodni register? 20.Izbrisni postopek iz sodnega registra? – kaj je s pasivami d.o.o. po izbrisu? 21.Zakon o sodnem registru? 22.Katera je najpomembnejša listina za vpis v register? 23.Kam se vpiše ustanovitev družbe? 24.Kaj se vpiše v registrski vložek? 25.Kdo se vpisuje v sodni register? 26.Kako poteka vpis v register? 27.V kakšni obliki je pogodba o ustanovitvi?

MENICA IN ČEK 1.Menica - vprašanja se nanašajo na konkreten primer 2.Vrste menic, sestavine menice, kdaj postane takšna listina več vredna 3.Kateri vrednostni papir je primarno kreditno(menica) in kateri plačilno(ček) sredstvo 4.Vrste menice 5.Zamuda roka za protest menice, katere tožbe so možne kljub tej zamudi 6.Definicija menice 7.Osnovna funkcija menice(kreditna), kdaj postane plačilno sredstvo(s prenosom) 8.Najpogostejši vrednostni papir v pravnem prometu 9.Kdo izdaja čeke(banka), aktivna sposobnost, zakaj jih podpisuje uporabnik 10.Menica vse natančno, kdo, kje, kaj, kam.. recimo, kdo in kje vpiše protest ter kaj točno napiše na menico. 11.menica-zelo podrobno in preko primerov (zelo težko!) 12.najpomembnejši vrednostni papir za gospodarsko poslovanje? 13.Menični spor? 14.Specifika menične tožbe? 15.Kaj je regres pri menici? 16.Kdo izvrši protest menice? 17.Kdaj je regres možen tudi če ni protesta? 18.Rok za protest? 19.Zakaj je pomemben protest? 20.Razlika med lastno in trasirano menico? 21.Menica na ima in menica po odredbi, katera je pomembnejša za gospodarski promet? 22.Menica med podjetji? 23.Kraj plačila napisan na menici - domicilirana menica?

PREVZEMI 1.Kako se reče prevzeti, kako prevzemajoči družbi 2.Kaj je dolžna storiti uprava ciljne družbe, ko izve, da bo prevzeta 3.Prijateljski in sovražni prevzem 4.Kdaj je prevzemnik dolžan objaviti ponudbo, kontrolni in večinski delež 5.Kakšno pravico pridobi prevzemnik, ko prevzame 95% ciljne družbe(prisilni odkup preostanka) 6.Na kakšen način lahko eno podjetje kupi drugo 7.Kaj lahko d.d. stori, če ima 50%, kaj če 75% delež 8.Kdaj je prevzem prijateljski, kdaj sovražen 9.Kje se priglasi nameravani prevzem, po katerem zakonu posluje UVK, naloge tega urada 10.Prevzemi, pomen sovražnega prevzema za našo ekonomijo, razlogi za prevzeme 11.Prevzem Delo - Večer: Zakaj se je UVK izrekel za nepristojnega? 12.Pogoji za prevzem po ZPre? 13.prevzeme in konkurenco (koncentracije, zloraba prevladajočega položaja) 14.prevzemna namera, komu se pošlje, zakaj Uradu za varstvo kunkurence (zaradi zlorabe prevladujočega položaja) 15.Kdaj je potrebno dati prevzemno ponudbo. 16.Kdaj govorimo o prevzemu? 17.Kontrolni večinski delež? 18.Kontroliran večinski delež? 19.Kdaj govo0rimo o prevzemu? 20.Kdaj mora obvestiti podjetje, da namerava pridobiti 51% delnic drugega podjetja, ali lahko postavi prag uspešnosti? 21.Kako ena družba( d.d.) prevzame drugo? 22.Kaj je bistvo ponudbe za prevzem? 23.Kako so pri prevzemu zaščiteni mali delničarji? 24.Kaj če kupi je 46% delnic? 25.Objava o nameri? 26.Kaj stori družba ko dobi ponudbo za prevzem? 27.Sovražni prevzem? 28.Za katere d.d. velja zakon o prevzemih? 29.Sovražni – prijateljski prevzem?

VARSTVO KONKURENCE 1.Primer nelojalne konkurence 2.Primer nelojalne konkurence (primerjalna reklama, suženjsko posnemanje, ocenjevanje, premijski posel,…) 3.Varstvo konkurence po ZVK in ZPOmK 4.Kateri zakon ureja konkurenco? 5.Primeri nelojalne konkurence? 6.V čigavem interesu je preprečevanje nelojalne konkurence, kdo skrbi za to? 7.Kaj če pride do koncentracije, kakšna zloraba je možna? 8.Zakoni ki urejajo trg? 9.Kaj preganja zakon o varstvu konkurence? 10.Smoter zakona o omejevanju koncentracije premoženja? 11.Urad za varstvo konkurence? 12.Kdaj nastopi koncentracija? 13.Konkurenca?

VREDNOSTNI PAPIRJI 1.Vrednostni papirji - namen, vsebina, značilnosti 2.Prodaja delnic 3.Kje se hranijo delnice v nematerializirani obliki 4.Pravna narava delnice, v kakšni obliki se izdaja, kje so delnice dokumentirane, kratica k.d.d. 5.Kje je organiziran trg z delnicami 6.Vrednostni papirji - namen, vsebina, značilnosti, ATVP 7.Vrste vrednostnih papirjev? 8.Vrste delnic pri nas? 9.Prednostne delnice?

OZ 1.Razlika med špediterjem in prevoznikom(definicije OZ) 2.Prevozna pogodba - dolžnosti prevoznika, narava njegove odgovornosti 3.Prevozna pogodba po OZ (vesbina, stranki, odgovornost, plačilo, vrste - prevoz blaga/oseb). 4.pogoji za prevzem/prevzemno ponudbo 5.gradbena pogodba; „na ključ“; „po izmerah“ 6.Predmet prevozne pogodbe? 7.S kom sklene pogodbo prevoznik? 8.V katerem primeru stopi med pošiljatelja in sprejemnika špediter? 9.Kdo plača prevoz če ni ničesar?

ZPP 1.Gospodarski spori v primerjavi s civilnimi 2.Kje je urejen postopek v gospodarskih sporih, razlike od pravdnega 3.Stvarna pristojnost 4.SMV 5.Revizijska vrednost?

LASTNINJENJE 1.Lastninjenje - kakšen zakon je ZLPR, načini lastninjenja, I. in II.soglasje agencije, kako se konča 2.Lastninjenje 3.Kdaj je postopek lastninjenja končan, kdaj da agencija za privatizacijo prvo soglasje

4.ZLPP - katera podjetja(družbena lastnina), za katero ustavno načelo gre(svobodna gospodarska pobuda) 5.Kdaj je postopek lastninjenja končan, kdaj da agencija za privatizacijo prvo soglasje 6.V katerem pravnem aktu je določen konec dogovorne ekonomije(74. čl. Ustave RS)

PIL 1.Kako je zaščiten proizvajalec(pravo industrijske lastnine, pravo nelojalne konkurence) 2.Patent

OSTALO 1.Katere pravice, ki izvirajo iz dela, so v tem zakonu(participacija) 2.Družba pooblaščenka 3.Katerim gospodarskim subjektom dobiček ni osnovni cilj(zadruge), kako se ustanovijo 4.kapitalska ustreznost 5.Kako se zadruge v svojem statusu bistveno ločijo od gd. 6.Odgovornost za obveznosti ustanoviteljev zadruge 7.Kako se ustanovi zavod? 8.Poleg zavodov, subjekti, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, kaj pa zobozdravnik z zasebno ordinacijo? 9.Kje se zavod registrira? 10.Razlika zadruga – gospodarske družbe, politološka in sociološka razlika?

Rudi Štravs-nujno

Pon Jun 29, 2009 7:31 pm Čau!

Je ful fajni izpraševalec in ne komplicira! pripenjam vprašanja, ki pridejo v poštev! teh vprašanj se tudi drži!

1.Ravnanja v civilnem pravu 2.Primer dajatvenega tožbenega zahtevka 3.Primer opustitvenega zahtevka 4.Vmesna sodba 5.Začasna odredba 6.Prenehanje lastninske pravice na nepremičninah 7.Opročna sposobnost, kdaj mora biti podana (sestava, sprememba, preklic) 8.Domneva očetovstva 9.Nepremoženjska škoda 10.Stvarna služnost 11.Sosporniki 12.Izvršba na podlagi verodostojne litine 13.Oporoka 14.Osebnostne pravice (so absolutne) 15.Dajatve, storitve, opustitve in dopustitve 16.Zavarovalna pogodba 17.Podzavarovanje – nadzavarovanje 18.Pri katerih zavarovanjih se zavarovalna vsota omeji do nekega zneska, ki je lahko nižji od škode (pri nepremoženjski, saj opri osebnih zavarovanjih škode ni mogoče denarno določiti) 19.Izvedenec v ZPP 20.Pristojnost pri izvršilnem postopku (Obvezna, ne izbirna) 21.Pri zakonskih sporih o čem mora vedno odločiti sodišče glede razmerij med starši in otroki (o vzgoji, varstvu, stikih in preživljanju otrok, načelo oficialnosti) 22.Stvarne pravice 23.Posest 24.Ali je možna posest na delu stvari (je ker ne gre za stvarne pravice) 25.Lastninska pravice, varstvo (odvzem, vznemirjanje) 26.Ali lahko zahtevek za varstvo lp zastara 27.Rei vindikacija 28.Posest (posredna, neposredna), varstvo 29.Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, kdo odloča o ugovoru, kakšen mora biti ugovor 30.Denarne obveznosti, ali zamuda pogoj za nastanek zamudnih obresti, delitev zamudnih obresti, vloga zakonskih zamudnih obresti 31.Kdaj preide zapuščina na dediče, možnost preklica izjave o odpovedi dediščini, kaj če poda izjavo pod vplivom sile ali grožnje 32.Zamudna sodba, kaj če je izdana v nasprotju z ZPP, kaj stori pritožbeno sodišče 33.Načini prenehanja zakonske zveze, kaj je potrebno uveljavljati v tožbi za razvezo, nevzdržnost ali je morala biti podana pri obeh zakoncih

veliko sreče, se vidimo na piru...

Andreja Švigelj

Čet Apr 16, 2009 12:43 am Sprašuje kot je že objavljeno na tem forumu, dodatno pa še

Kakšne vrste škode poznamo nujna pot zastaralni rok pri odškodnini

pogodba oo razdelitvi in izročitvi premoženja vrste stvarnih pravic načelo zaupanja v ZK načelo ekvivalence služnosti, prenehanje po vložitvi tožbe na razvezo umre zakonec, kaj sledi kako se konča postopek v pravdi - sklep, sodbe, kakšne motenje posesti, posebnosti v postopku revitija po novem

Je prijazna, če znaš gre po vprašanjih in nič ne brska, ne želi nobenih detajlov, splošna vprašanja.. Tudi ostali mislite neegoistično na svoje sotrpine in posredujte vprašanja, ko boste naredili izpit.

Pet Jun 19, 2009 12:17 pm Izpraševalka je super, ne zahteva nobenih podrobnosti, sprašuje po že objavljenih vprašanjih, mogoče doda še kakšno drugo, vendar nič težkega.

Vprašanja iz junija 2009: - kako se začne pravdni, nepravdni, izvršilni in zapuščinski postopek - materialno procesno vodstvo - ali lahko sodišče v zgoraj navedenih postopkih odloča preko postavljenega zahtevka in zakaj da oz. ne - izredna pravna sredstva v zgoraj navedenih postopkih (ali so kje omejena) Glede vseh goraj navedenih vprašanja sva na začetku skakali iz enega zakona na drugega, vendar ni bilo nič težkega in nobenih podrobnosti.

- služnosti - načelo enakovrednosti dajatev - kateri instituti to zagotavljajo - odgovornost za drugega - samo našteti kdaj pride v poštev - vrste odgovornosti - odgovornost pri prometnih nesrečah - navajanje novosti v pravdi (paziti je potrebno, da se pove, da so le-te dovoljene v družinskopravnih sporih) in zapuščinskem postopku - vmesna sodba (kdaj bi jo izdala) - nujna pot (pogoji, v katerem postopku) - načelo zaupanja v ZK - kaj če se pojavi novi dedič po zaključku zapuščinskega postopka - oblika pravnih poslov po OZ - podala mi je primer kršitev pravil ZPP in sem morala povedati za kakšno kršitev

Več vprašanj se ne spomnim. Spraševala pa je naslednje zakone: ZPP, ZNP, OZ, SZ, ZZZDR, ZD, glede izvršbe pa le kako se začne.

vladimir horvat

Čet Maj 14, 2009 9:14 am vprašanja 13.5.2008

-na nogometni tekmi navijači norijo po tribunah in pride do poškodb (baje je bila tekma v MB in je bilo tudi v medijih), kaj bi naredila, če bi se oškodovanci obrnili name- objektivna odgovornost organizatorja prireditve. okrog tega sva pol malo debatirala kaj vse bi se dalo naredit -odgovornost pri nesreči dveh avtov, spet preko primera, kako odgovarjata proti tretjim, sopotnikom, kako med sabo, objektivna in krivdna odgovornost, predpostavke krivdne odgovornosti... -posest, kaj je to -kako bi razdelila NP v nepravdnem postopku -priposestvovanje, zunajknjižno priposestvovanje -ureditev meje (močnejša pravica, zadnja mirna posest, pravična ocena) -zaznamba spora -predhodno vprašanje, ali bi lahko pravdno sodišče kot predhodno vpr. reševalo spor glede tega kdo je dedič, če bi imeli recimo primer z lastninsko tožbo, kakšne ugovore bi lahko imel toženec -zamudna sodba -preklic darila -možnosti za pospešitev postopka -kdaj sodišče opravi obravnavo na II.st.

Mene je spraševal OZ, SPZ, ZK, ZPP. Super izpraševalec, prijazen, vprašanja postavlja preko primerov.

Marjan Feguš

Ned Jun 14, 2009 1:01 pm Dolga debata okrog materailnega in procesnega vodstva po ZPP, odločbe vrhovnega sodišča in odločbe ustavnega sodišča Elementi civilnega delikta Zastaranje pri korupciji in terjatvah upravnika v bloku Ureditev meje, kdo ocenjuje vrednost zemljišča... Preklic darila Kaj je pravnomočnost? Problem spremembe obresti v izvršilnem postopku

Začasne odredbe Razmerje med sodnimi penali in izvšilnim postopkom

MAGDA MLAČ

Pon Apr 20, 2009 4:13 pm April 2009

Izpraševalka začne s splošnimi vprašanji in nato nadaljuje s podvprašanji, sprašuje tudi po primerih, in sicer:

SPZ: - kako vemo, da je nekdo lastnik nepremičnine (ZK), - zemljiškoknjižno dovolilo, - lastnik dâ v najem nepremičnino in sosed nekege dne zloži opeke na to nepremičnino> kakšen nasvet bi dali lastniku nepremičnine (najemnik ima posestno varstvo), - posestna tožba (kako bi kot odvetnik napisal tožbo - vse sestavine: od naslova sodišča do zahtevka in podpisa tožnika), roki za posestno tožbo, - v kolikšnem času je potrebno zahtevati izvršbo sklepa o motenju posesti, - ali lahko sodišče solastnino razdeli v etažno lastnino in kako, - pogodbena ustanovitev etažne lastnine in delitev solastnine v nepravdnem postopku, - poimenovanje strank v nepravdnem postopku,

ZZZDR: - delitev skupnega premoženja po razvezi in vračanje daril (po primeru)

ZD: - pisna in ustna oporoka, - kdo je lahko priča pri pisni oporoki (npr. ali je lahko priča tudi oseba, ki je oporoko sestavila in jo je oporočitelj samo podpisal pred pričama> da!), - v zapuščinskem postopku nekdo uveljavlja, da oporoka ni pristna, kaj stori zapuščinsko sodišče (napotitev na pravdo in prekinitev zapuščinskega postopka) - kako izgleda napotitev zapuščinskega sodišča na pravdo (izda sklep; sodišče napoti stranko, ki ima močnejši interes; rok za vložitev tožbe določi zapuščinsko sodišče)

OZ: - navidezna pogodba (učinek med strankama in pokrivanje druge pogodbe, za katero so izpolnjeni pogoji obličnosti), - pogodba o dosmrtnem preživljanju (definicija oziroma njen smisel), - izpodbijanje (kako se uveljavlja, roki), - odškodnina in zavarovalnina (razlika> zavarovalnina je možna le na pogodbeni osnovi, medtem, ko je odškodnina tudi nepogodbena; osnova za odškodnino je škoda; osnova za zavarovalnino pa višina premije in čas plačevanja), - deljena odgovornost (kaj je za to značilno, tudi pri odškodnini jo imamo> soprispevek oškodovanca),

ZPP: - kaj stori sodišče, če toženec ne odgovori na tožbo in kaj, če toženec odgovori, a svojega odgovora ne utemelji (zamudna sodba v obeh primerih), - sodba na podlagi pripoznave (ali je možno preklicati pripoznavo tožbenega zahtevka in do kdaj, na kaj sodišče pazi)...

Izpraševalka je prijazna, vprašanja postavlja počasi in razumljivo. Na prvi pogled malce nedostopna in stroga, vendar ti npr. primere pove na tak način, da veš v katero smer razmišljati in kakšen odgovor želi od tebe slišati. Vprašanja niso komplicirana in rada vidi, da na glas razmišljaš in obravnavaš problem, saj te zna pripeljati do zaključka s podvprašanji. Sploh pa išče praktično znanje oziroma zahteva, da razmišljaš kot odvetnik oziroma sodnik, ki ima pred seboj nek pravni problem.

Veliko sreče!

Pet Jun 12, 2009 3:14 pm 

Si bom sama odgovorila 11.06.09 me je poleg navedenih vprašanj spraševala tudi:

SPZ - načini pridobitve lastninske pravice - ali ima etažni lastnik predkupno pravico - motenjka (je hotla slišat Okrajno s sklepom v 30 dneh oz 1 letu)

ZZZDR: - skupno premoženje zakocev (primer)

ZZK: - kaj je plomba, čemu služi

OZ: - izpodbojnost, - krivdna in objektivna odgovornost - pogodba o dosmrtnem preživljanju - odškodnina/zavarovalnina - na primeru opisati tožbo - vse sestavine od imena strank, navedbe sodišča, do zahtevka, stroškov, roki od kdaj zahtevek, od kdaj stroški

ZPP:

- sodba na podlagi stanja spisa, - kdaj sodišče ne izvede glavne obravnave

Izpraševalka je zelo fer in prijazna in išče praktično znanje.

Anton Bizjak

Pet Jun 12, 2009 2:07 pmIz že objavljenih vprašanj zastavi okrog 10 -15 splošnih vprašanj, ima pa še posebna vprašanja iz sklopa sodne prakse iz leta 2009, poleg tega pa še: -tožbeni zahtevek v priposestvovanju -tožbeni zahtevek lastninske tožbe -tožbeni zahtevek za zmanjšanje darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža -tožbeni zahtevek izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj

Rad ima če odgovor utemeljiš s kakšnim primerom, drugače pa super izpraševalec, ki pomaga tudi ko se ti zatakne na drugih področjih.

Igor Strnad

Tor Mar 24, 2009 8:07 pm Je nov izpraševalec, tako da vprašanj ni. Jaz sem ga poslušala na dodiplomcu, kjer je nekaj več povedal o odškodninah. Kolikor pa vem v MB predava seminar o nepravdnem postopku. Najbolj se ukvarja z obligacijami...

Na predavanjih in konzultacijah sem dobila vtis, da je korekten in fer. Težko pa povem, ali je bolj teoretik ali praktik... V vsakem pa razume snov, ki jo podaja in jo tudi odlično poda slušateljem tako, da je njegova predavanja vedno zanimivo poslušati... Menim, da je bolj zahteven in zahteva resnično razumevanje snovi...

Pred kratkim sem iskala tudi jaz vprašanja za znanko, ki pa se je odjavila... boš verjetno prva.

Vso srečo!

Sob Mar 28, 2009 3:38 pmŽivjo!

Tudi jaz sem ga poslušala na enih predavanjih; se je osredotočil na obresti... tudi na sodno prakso, oziroma odločbe ustavnega v zvezi z obrestmi. Po moje bi znal kaj v zvezi s tem vprašat.

Srečno!

Pet Apr 17, 2009 7:11 pm Živjo vsem,

včeraj sem PDi uspešno opravil, eden od izpraševalcev pa je bil mag. Igor Strnad - zanj je bil to 1. PDI kot izpraševalec... Skratka vprašanja: - spremembe OZ od njegovega sprejetja in zakaj - tek obresti in "ne ultra alterum tantum" - valorizacija predhodnih plačil, ali lahko sodišče samo valorizira (da) - 14 dni nazaj je bila izdana neka nova odločba US in če jo poznam (nisem poznal :S) - načelo zaupanja v zemljiško knjigo in v katerih zakonih je navedeno (SPZ, ZZK), zakaj v obeh (poudarja pomembnost načela) - dvojna prodaja nepremičnine - A proda B ju, ki se ne vknjiži in nato še C-ju, iz tega nato preide na vprašanja o dobrovernosti - dobra vera posestnika, kaj je, kje je opredeljena (SPZ) in v katerem delu zakona, razlike ZTLR (zakonita...) in SPZ - kako je z dobro vero v povezavi z načelom zaupanja v zemljiško knjigo, raziskovalna dolžnost - katere določbe so deljene nekaj v SPZ in nekaj v ZNP, 2 primera teh določb (ureditev meje...), kaj opredeljujejo (v SPZ material. dol. v ZNP pa proces. dol.) - kako jez upniki v dediščinskem postopku, ali so stranke (ne), kaj bi naredil z zahtevkom ko upnik na ded. obravnavi uveljavlja zahtevek (zavržeš - ni stranka)

To je vse kar se spomnim, če bo še kaj napišem! Skratka izpraševalec je resnično OK, na parih mestih sem se zmedel, a reče kako vzpodbudno ter postavi podvprašanja tako da zadeva steče - nikakor se ne bat!

LP in vso srečo!

Tor Jun 02, 2009 9:38 am Za mag. Strnada je predvsem dobro pogledati odločbe Ustavnega sodišča (za obdobje zadnjega meseca). Ima pa tudi seminar iz nepravdnega postopka, tako bo zna postavljati tudi vprašanja iz ZNP v povezavi z drugimi zakoni. Prav tako je potrebno dobro naštudirati ZPP-D.

Čet Jun 11, 2009 8:09 pm Vprašanja z dne 10.6.2009: -Ali je bila kakšna sprememba OZ od njegovega sprejema pa do danes? - Avtentična razlaga Državnega zbora glede OZ- glede obresti - odločba Ustavnega sodišča glede OZ in zamudnih obresti, kako ta odločba vpliva na razmerja? Potrebno je poznati tudi odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2009 - Kako je glede obresti po OZ in ZOR pri nepremoženjski škodi, kakšna je sprememba?

- Kdaj začnejo teči obresti pri nepremoženjski škodi če se zahteva odškodnina od zavarovalnice, ali je to urejeno s posebno določbo? - Stavbna pravica, koliko časa lahko traja, kako preneha, kako je s prenehanjem stavbne pravice na podlagi sodne odločbe - Katere pravice je na novo uvedel SPZ? - V kakšni sestavi odloča višje sodišče pri odločanju o pritožbi zoper sklep v izvršilnem postopku - SPZ in ZNP, njuno medsebojno razmerje - Ali se ZNP uporablja še v kakšnih drugih postopkih? - Kako je s položajem upnika v zapuščinskem postopku in kaj lahko zahteva (kako se imenuje institut glede ločitve premoženja)? - Ali lahko sodišče v sklepu o dedovanju tudi kaj odloči o morebitni terjatvi? (lahko, če bi se dediči tako dogovorili) - ZPP- prekluzija glede dokazov na podlagi ZPP-D

Tatjana Kamenšek Krajnc

Sre Jun 10, 2009 8:43 pm Vprašanja z dne 4.6.2009:

- varstvo posesti - negatorna tožba - določitev meje - skupno premoženje zakoncev - preživnina zakonca v primeru razveze zz - kako se deduje v primeru, če zapustnik z oporoko razpolaga z delom zapuščine, kdo dedeuje preostali del, če je zapustil ženo in dva otroka, po kakšnih deležih - po kateri oporoki se deduje, če je glede istega premoženja sestavil več oporok, ki so si časovno sledile - objektivna odgovornost - odgovornost v primeru nesreče dveh avtomobilov, kdo lahko še odgovarja in na kakšni podlagi (zavarovalnica na podlagi direktne tožbe) - obličnost pravnih poslov - kaj se vpisuje v ZK - kdaj se pridobi LP na nepremičnini na podlagi pravnega posla - razlika med izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in na podlagi verodostojne listine - ali se lahko izvršijo ugotovitvene sodbe - naštej sredstva zavarovanja po ZIZ - odpoved najemne pogodbe v primeru, če najemnik ne plača najemnine po SZ (potreben je opomin) - pritožbeni razlogi - vrste sodb glede na vsebino

Je dobra izpraševalka. Na začetku je razložila, po kakšnem vrstnem redu po spraševala: SPZ, ZZZDR, ZD, ZK, ZIZ, OZ, ZPP, SZ. Drugih zakonov ne sprašuje.

jelka vertačnik zadravec

Pon Jun 01, 2009 10:16 pm- vzorčni postopek;

- kdo ne sme biti zaslišan kot priča, kdaj lahko priča odkloni odgovor na posamezno vprašanje; novosti glede pisnih izjav prič; - novosti glede osebnega vročanja; - sestavine vloge in tožbe; - kdaj se začne pravdni postopek, kdaj pravda; - predhodni preizkus tožbe; - razpolaganje z zahtevki; - o čem sodišče odloča; - katera dejstva se štejejo za priznana; - kdaj sodišče odloča po prostem preudarku; - kaj, če ni plačana taksa za tožbo; - zamudna sodba; - subjektivna sprememba tožbe; - kdaj lahko sodišče odloči mimo zahtevka; - oblika pogodbe, kdaj mora biti pisna, dogovorjena oblika; - pravne napake; - elementi gradbene pogodbe; - pogodba o delu; - kdaj je pogodba sklenjena; - objektivna in krivdna odgovornost in oprostitev odgovornosti; - ničnost in izpodbojnost; - odgovornost staršev; - nujna pot; - kaj je lastninska pravica, kdaj se lahko omeji; - kaj je služnost, vrste in posebnosti osebnih služnosti; - katere stvarne pravice poznamo in kako učinkujejo; - nujni dediči; deleži; kaj je nujni delež, kaj razpoložljivi del;

IRENA VETER

Ned Dec 14, 2008 1:56 pm 

Vprašanja 11.12.2008

- Kaj ureja SPZ? - Značilnost stvarnih pravic? - Posest. - Motenje posesti. Tožba. Zahtevek. - Lastninske tožbe. - Odpoved najemne pogodbe po SZ. - Kdaj najemodajalec ne more odpovedati najemne pogodbe? - Značilnost med spori med starši in otroki. - Preživnina med zakoncema po prenehanju zakonske zveze in med zakonsko zvezo. - Odgovornost za delavce po OZ. - Kar veliko o odgovornosti, odškodnini.... - Odgovornost zdravnikov? - Zakon o nepravdnem postopku - Zakon o duševnem zdravju. - Zaznamba spora. vse o tem. - Dokazno pravilo po ZPP. - Zamudna sodba. - Izbrisna tožba.

Več pa se na žalost ne spomnim. Srečno.

Pet Feb 20, 2009 1:06 pmfeb 09: poleg že objavljenega, zpp-zakonski spori, spori med starši in otroki, govori malce tiše in jo je potrebno pozorno poslušati. Fer izpraševalka.

Sob Maj 30, 2009 7:26 pm Zdravo,

mene je v maju 2009 spraševala: - darilna pogodba, . izvenzakonska skupnost ali obstaja kakšen poseben postopek v zvezi s tem, kako se dokazuje, - Zakon o duševnem zdravju - ali že velja (že velja, uporablja pa se še ne), kakšni so tu roki, po katerem postopku teče postopek na sodišču (nepravdni), - izdaja plačilnega naloga, - načelo superficies solo cedit, - priposestvovanje - zaznamba spora - pogoji in učinki zaznambe spora, - neupravičena pridobitev, kdaj se ne more zahtevati vrnitev (191. člen OZ), - kdaj je pravni posel ničen, kakšne so posledice ničnosti,

Izpraševalka mi je dala veliko vprašanj, tako, da se jih sedaj niti več vseh ne spomnim, če nisem vedela, mi je pomagala z podvprašanji, je zelo prijazna izpraševalka.

lp, Joži

Nevenka Djurkovič

Čet Maj 28, 2009 8:06 am Ja ker si pač nekateri po opravljenem izpitu ne morete vzeti pet minut časa za forum, ki ga pred izpitom prav vsi panično brskamo, si ga jaz pač bom!

Vprašanja 27. 5. 2009

Gospa je fantastična, ima svoj zvežčiček in sprešuje po njem, gre po področjih, ki so že objavljena na forumu! OZ.

- načela (dispozitivnosti, avtonomije) - predmet, kdaj je ničen - podlaga (ni treba znat kakšne super teorije, dve besedici do tri so dovolj) - odškodnine (pri trčenju dveh vozil) - predpostavke odškodnine (kdo ima dokazno breme) - kako se določa nepremoženjska škoda (spet ni treba vedet člena na pamet, ampak, če boš rekel, da imamo po navadi izvedenca bo to super!) - preužitek (samo to, v kakšni obliki je in ali je preklicljiv)

ZPP - zastaranje, prekluzija - kakšni odločbi izdamo pri tem - pobotanje (malce o tem, kako uveljavljaš, do kakšne višine, kakšen je izrek pri ugovoru pobotanja) - sestavine tožbe - pritožbeni razlogi (našteješ) - kakšni so pa pri SMV in še nekaj - dopolnilna sodba (rok) - kako pa sodišče lahko popravi svoje napake.... - spremeba tožbe (do kdaj itd...)

SPZ - vrste posesti - etažna lastnina Čim sem žačel o raznih elaboratih in teh neumnostih, je bo že preveč!

ZIZ - kakšno pravno sredstvo ima dolžnik zoper sredstvo -kakšen mora biti ugovor, kaj če ni, ali ima pritožbo

ZK - Kakšni so vpisi (tu misli na predlog in po u.d)

Verjetno še kakšno vprašanje, ampak vse tako tako lepo zavije, da ne moreš kiksnt!

Jože Ilc marec 2009

Čet Mar 26, 2009 7:46 am Sprašuje precej na splošno, ne komplicira in ne išče neznanja, veliko tudi sam pove. Super izpraševalec.

Nekaj vprašanj, ki so mi še ostala v glavi: Osebnostne pravice Načelo enake vrednosti dajatev Višja sila, komu lahko pripišemo krivdo Samopomoč Kdaj je dolžnik dolžan izpolniti dajatev Ali mora stranka vrniti kar je prejela na podlagi nične pogodbe Zastaranje Elementi prodajne pogodbe Darilna pogodba Pritožbeni razlogi po ZPP Pobot Načela ZK Koliko stvarnih pravic poznate. Ali je njihovo število omejeno? Definicira nepremičnine (s svojimi besedami) Kako se pridobi lastninska pravica Zastavna pravica. Kdaj se lahko predmet proda izvensodno? Razlastitev Etažna lastnina Pogoji za prenos lastninske pravice na nepremičnini

Vso srečo!

Pon Maj 25, 2009 12:50 pm Se strinjam, super izpraševalec, vprašanja so splošna, ne zahteva podrobnosti, včasih še sam kaj doda in te dopolni, brez skrbi! Vprašanja maj 2009:

- osebnostne pravice, varstvo, pravica do lastne podobe - kdaj je pogodba sklenjena - molk naslovnika - prevzem dolga, prevzem izpolnitve - kdaj se uvede dedovanje, odgovornost dedičev za dolgove - kaj so obresti, vrste - izvršilni naslov - načela ZK, podrobneje načelo konstitutivnosti - splošno o etažni lastnini, kakšen mora biti posamezni del - negatorna tožba - popularna tožba - kdaj se postopa po nepravdnem postopku (le ko zakon tako določa) - vsebina tožbe, postopek po vložitvi - bistvene novosti ZPP, primerjava pritožbenih obravnav

Majda Urh-november 2008

Čet Nov 06, 2008 2:02 pmKot že navedeno, se sprehodi čez ZD, ZZZDR, ZIZ, OZ, ZPP,SPZ. Mene je izrecno vprašala, če sem študirala spremembe ZPP in sem rekla, da da. Nato sva obdelali bistvene novosti - kaj je novo in zakaj pomembno...od tega, kdo lahko zagovornik, da lahko sedaj takoj zavrže zaradi neplačila sodne takse....Posebni postopki, katerega ni več v ZPP,posebnosti spora majhne vrednosti, motenjskega spora, navezava na ZIZ, posebnosti,.... SPZ-osnovni pojmi-katere pravice, kaj je etažna lastnina, kaj zemljišku dolg, posebnosti ZK dovolil,.... ZZZDR-samo tožba za razvezo, po uradni dolžnosti o otrocih----osnove Zahteva pa natančno izražanje, tudi pomaga in vodi, če ne zaštekaš takoj, kaj želi. OZ - ničnost, izpodbojnost, poslovodstvo brez naročila - samo osnove, kakšno podvprašanje...

Se pravi mene je še največ spraševala ZPP mislim pa, da če bi rekla da novosti nisem ravno izrecno študirala, bi me spraševala pa starem zakonu.

Pon Maj 25, 2009 10:37 amVprašanja dne 20. 5. 2009 Kdaj mora biti plačana sodna taksa Sestavine tožbe Zakaj pomembna vrednost spornega predmeta Kdo je lahko zagovornik Posebni postopki Motenje posesti Glavna obravnava - kdaj ni potrebna Identifikacijski znak nepremičnine - le k.o in parc. št., vl. št. ni pomembna Skupno premoženje Izpodbijanje očetovstva, kdo je lahko oče Dediščinska tožba Dedna izjava Ničnost, izpodbojnost Zemljiški dolg Stavbna pravica pridobitev lastninske pravice stvarne pravice Etažna lastnina solastnina, skupna lastnina

Izpraševalka je zelo prijazna, včasih pa preizkusi ali si v svoj odgovor res prepričan.

Jan Zobec

Čet Maj 14, 2009 9:42 amMene je aprila spraševal samo spz, oz, zpp in zk. Je bil sicer zelo prijazen,vendar sem se precej zmedla, ker imam raje

konkretna vprašanja, njega pa po večini nisem razumela, kaj želi slišat pa je potem vseeno slo,čeprav sem misla,da

ne bo

tako da, velja res večina tega, kar so že pisali predhodniki o načinu izpraševanja........

konkretno kaj se spomnim: - teorije vzročne zveze,navedi primer vsake... - ius novorum...v pritožbi - relativna bistvena kršitev postopka - časovne meje obligacij (rok, želel je slišat predvsem pogoj) - pridobitev lastninske pravice - načelo vpisa v ZK

sem ga kar nekajkrat vprašala,če prosim lahko ponovi,pa je potem preoblikoval vprašanje...in se je res potrudil

pa veliko sreče

Tatjana Kamenšek Kranjc

Tor Maj 12, 2009 7:29 pm tožbe za varstvo LP tožba na motenje posesti stavbna pravica oblike nepremoženjske škode zavarovalna pogodba zamuda dolžnika premoženje zakoncev, odgovornost za dolgove preživnina zakonca ali lahko dediči delijo zapuščino v zap. postopku vzorčni postopek po ZPP mejni spor ugovor po izteku roka

Tadeja PRIMOŽIČ

Ned Maj 10, 2009 9:18 pmSuper izpraševalka. Vprašuje v glavnem preko primerov, podobnih, kot so že objavljeni na forumu.

Od nekoga želiš kupiti zemljišče. Kaj moraš storiti, kaj priložiti pogodbi za overitev. Kako se braniš, če nekdo na delu zemljišča uveljavlja priposestvovanje. Pomemben je 2. odst. 44. člena SPZ. V zvezi s tem še o začasnih odredbah po ZIZ. Kaj storiš, če ugotoviš, da kot nezakonski otrok nisi dedoval po očetu, kakšni so roki. Delni in dopolnilni sklep o dedovanju

Vse v zvezi z ugotavaljanjem očetovstva, koga tožit, če domnevni oče umre, v kakem roku. Pomembna je sodba Ustavnega sodišča, da je ukinjen petletni rok za otroka, mislim da je sodba iz novembra ali decembra 2008. Postavlja veliko podvprašanj, vendar ti pomaga. Ni se je potrebno bati.

Magda Gombač Gluhak - maj 2009

Sob Maj 09, 2009 8:00 amDragi kolegi, tukaj je nekaj njenih vprašanj z majskega roka. Gospa je sicer čisto prijazna, ampak zelo vrta, kar samo po sebi načeloma ni problem, če kandidat ve, kaj sploh želi slišati. Zato priporočam, da jo enostavno vprašate, če vam ni povsem jasno, kaj točno hoče slišati. Sama pri enih vprašanjih nisem najbolj vedela, kaj želi, saj je preskakovala iz primera v primer in iz enega postopka v drugega, vprašanje, ki je sledilo, pa ni bilo neposredno, ampak v stilu »Kaj zdaj?«. Tam, kjer moji odgovori niso bili popolni, dodajam v oglatem oklepaju odgovore oziroma dopolnitve, kot jih je povzela sama. Držim pesti!!!!!

1. Razpravno načelo: kaj pomeni, ali so z ZPP-D kakšne novosti, v katerih postopkih poznamo izjeme.

2. Pravdna sposobnost: definicija, povezava s poslovno sposobnostjo, kaj je z poslovno nesposobnimi in kaj z omejeno poslovnimi osebami, kdo jih zastopa, kakšne možnosti ima v obeh primerih nasprotna stranka, če s tako osebo sklene pogodbo, kakšno tožbo vložiš v enem in kakšno v drugem primeru.

3. Mati vloži predlog za izvršbo zaradi neplačevanja preživnine. Mati med postopkom umre, na njeno mesto vstopi oče kot zakoniti zastopnik otroka in predlog umakne. Kaj stori sodišče? [Sodišče postopek prekine in otroku postavi kolizijskega zastopnika; v primeru, ki ga je prestavila, je sodišče postopek ustavilo, kar je bilo narobe].

4. Vmesna sodba: vse o njej, katera sodba je podobna in nova v ZPP-D.

5. Primer: sodišče izda zamudno sodbo na podlagi sporazuma strank, v nadaljnjem postopku pa toženec vztraja pri ugovoru zastaranja – ali je to sploh mogoče, zakaj, kaj stori sodišče.

6. Primer: imamo dva toženca, ki sta glavni dolžnik in porok. Porok med postopkom umre, kaj stori sodišče (vse variante: če ima pooblaščenca, če ga nima, če ima zakonitega zastopnika, če ga nima, če dedič ne nadaljuje postopka)?

7. Ali lahko sodišče dokonča postopek samo zoper glavnega dolžnika? V kakšni vlogi nastopata glavni dolžnik in porok? (želela je slišati, da sta navadna sospornika). Vse o vrstah sosporništva in kaj pomeni vsaka od njih.

8. Vse o poroštvu po OZ.

9. Primer: Mati želi zavarovati terjatev iz preživninske obveznosti. Kakšno sredstvo ima na voljo?

10. Kaj mora vsebovati predlog za izdajo začasne odredbe?

[- vse podatke, kot jih mora imeti vsaka vloga; - izkaz verjetnosti, da terjatev obstoji ali da bo terjatev nastala; - verjetno nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (konkretna nevarnost!, pri zavarovanju nedenarne terjatve zadostuje izkaz objektivne nevarnosti); - natančne podatke o dolžniku ter sredstva in predmet izvršbe, po možnosti izvršitelja.]

Sama zadnje alineje nisem navedla in je vrtala in vrtala, kaj še, kaj še. Ko ni šlo, me je vprašala, kot kaj šteje začasna odredba, če je predlogu ugodeno. Ko sem izustila, da kot sklep o izvršbi, mi je rekla, no, mi pa povejte, kaj mora vsebovati sklep o izvršbi.

11. Ste pooblaščenka solastnika, ki želi razdelitev solastnine. Kaj mu svetujete in kako postopate? Po katerih kriterijih sodišče deli solastnino?

12. Pridobitev LP na pravno poslovni podlagi. Kaj vse je potrebno za vpis v ZK?

13. Identifikacijski znak nepremičnine? Kaj če je predlogu za vpis v ZK priložen sklep o izvršbi, v katerem je navedena zgolj številka zemljiškoknjižnega vložka, v tem pa več nepremičnin?

14. Kaj je to dedni dogovor? Kakšne učinke ima in kako ga izpodbijamo?

[Sama sem odgovorila, da gre za čisti obligacijskopravni posel in da ga izpodbijamo po OZ, pa ni bilo prav. Baje ima učinke sklenjene poravnave (četudi ni povzet v sklepu o dedovanju) in je zoper tak dogovor možna le tožba na razveljavitev sodne poravnave po ZPP.]

15. Tožba na razveljavitev sodne poravnave: za kakšne vrste pravno sredstvo gre, razlogi, roki.

16. Odgovornost za dolgove, če se dedič odpove dediščini v korist drugega dediča.

[v ZD je za tak primer določena izjema; dedič v tem primeru najprej sprejme dediščino, šele nato se odpove svojemu dednemu deležu, zato ga moramo obravnavati kot dediča, ki že v času dediščinske skupnosti razpolaga s svojim deležem – odgovarja za dolgove.]

17. Odgovornost imetnika psa. Kakšne vrste odgovornosti je to?

18. Objektivna odgovornost. Kaj je nevarna stvar po sodni praksi in kakšen je trend sodne prakse?

izpraševalka Breda Kolarič Lah - civilno pravo

Čet Maj 07, 2009 6:40 am gospa je izjemno prijazna, kdor jo bo imel v komisiji je lahko srečen. najprej povpraša malo po nalogi, zakaj takšna rešitev, kakšni prcesni problemi itd. potem pa kr malo mešano po zakonih: kakšne vrste civilnih postopkov poznam, bistvene razlike, udeleženci, poimenovanje, ponudba, sprejem, zastaranje odškodninskih terjatev, pisnost pogod,kako se začne pravdni postopek, kakšne sestavine mora imeti tožba, kaj pomeni sklepčnost tožbe, ventuelna maksima, izredna pravna sredstva, zvz bolj podrobno, kdaj lahko sodišče samo izvaja dokaze, nujna pot, dobra vera, hipoteka stvarno breme, posest in motenje, kdo so zakoniti dediči, odgovornost za dolgove, kako je z oporočnim dedovanjem in pa kar podrobno ZIZ (ker se ga marsikdo sploh ne uči) - ugovor 3., kako se začne, kakšni so postopki, odlog izvršbe, izvršba na nepremičnino... ostalega se pa ne spomnim. izpit poteka bolj kot pogovor, kjer izpraševalka niza vprašanja tudi glede na to, kaj ti poveš.

super, res

srečno

Milan Mlinar

Pon Apr 27, 2009 11:21 am 

Zelo prijazen izpraševalec in precej nezahteven. Bodite veseli, če ste dobili njega!

Vprašanja z dne 22.4.2009: ZPP: -vrste sodb -posebej o tem, kdaj zamudna sodba -razlika med zamudno sodbo in sodbo na podlagi pripozave -kakšne so odločbe sodišča 2.st., ko odloča o pritožbi (kdaj sklep, kdaj sodba) -kaj so ABK in kaj RBK, kaj je razlika -če stranka k tožbi priloži "izvedensko" mnenje, kako se le-to v pravdi upošteva -kaj pomeni izraz eventualna maksima, kaj je novega v zvezi s tem po noveli ZPP -naštej izredna pravna sredstva -katerih dejstev ni treba dokazovati

OZ: -o zastaranju: kdaj začne teči; kdaj se pretrga in kaj je posledica; povej en primer, kdaj zadržanje; ali se stranki lahko dogovorita o drugačnem zastaralnem roku; ali se dolžnik lahko odpove zastaranju in kako in kaj je posledica; kaj je s pretrganjem, če se tožbo zavrže; -ali se stranki lahko dogovorita o tem, da ne odgovarjata za kršitev pogodbe iz malomarnosti in kje je to urejeno v OZ;

SPZ: -posestno varstvo -naštej lastninske tožbe

ZD: -kdaj pride do napotitve na pravdo; povej en primer dejanskega vprašanja in en primer pravnega vprašanja v zvezi z oporoko

ZIZ: -odlog izvršbe: kdo lahko zahteva odlog; iz katerih razlogov (seveda ni treba našteti vseh, le približno, kdaj dolžnik, kdaj upnik...); kdaj se potem izvršba nadaljuje -redna pravna sredstva v izvršilnem post. (ugovor, pritožba); zakaj ugovor -kakšna je razlika med sklepom o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova in sklepom o izvržbi na podlagi verodostojne listine -kaj stori upnik, če nepremičnina, na katero želi poseči, ni vpisana v ZK na dolžnika

Magda Gombač Gluhak

Ned Sep 28, 2008 12:12 pmJUNIJSKI ROK 2008:

1. razlika pravna - pravdna sposobnost? 2. Primer: predlog izvršbe na podlagi verodostojne listine vloži mati zaradi neplačevanja preživnine. Mati med postopkom umre, oče pravi, zdaj sem pa jaz z. zastopnik in umakne predlog? Kaj stori sodišče? 3. Poslovno omejena oseba sklene p.p., usoda p.p.? 4. Umik tožbe - izjava o umiki, na koga mora biti naslovljena? 5. Prejem tožbe? kako ravna sodnik, če tožba vložena zoper mrtvo stranko? 6. Predhodni preiskus tožbe. Sklepi sodišča pred razpisom GO? 7. Rok za vložitev tožbe nasprotni stranki? 8. Neobrazložen odgovor tožene stranke, kaj je s tem? 9. Več toženih strank - skupnost dedičev, samo en od njih odgovori. Kako ravna sodišče? 10. pravnomočen sklep o izvršbi, kaj če dolžnik trdi, da sklepa ni prejel? Njegova pravna sredstva? Kdaj je možno vložit predlog za obnovo postopka? Predpostavka? 11. razveljavitev klavzule o pravnomočnosti?

12. Predlog za izdajo začasne odredbe, sestavine, neplačevanje preživnine, zavarovanje terjatve. Pravni učinki izdanega sklepa o začasni odredbi? 13. Skupno premoženje zakoncev - ureditev. Tožba na ugotovitev deleža zakonca. 14. Skupno premoženje - za kakšen način pridobitve LP gre? 15. Solastnina - delitev, vsebina pogodbe o razdelitvi? 16. razveljavitev oporoke - ugotovitev neveljavosti oporoke, kaj se zahteva, pogoji, roki. 17. Pisna oporoka, sestavine? 18. Čez pločnik je veriga, predel ni osvetljen, nekdo se poškoduje. Za kakšno vrsto odškodninske odgovornosti gre? 19. Odgovrnost imetnika psa, za kakšno vrsto odškodninske odgovornosti gre? 20. Vpis v ZK? Kako se opredeli nepremičnina?

Pet Apr 24, 2009 7:45 pm Zgornja vprašanja so še vedno aktualna. Mislim, da mi je postavila prav vsa od njih.

Dodatno še razloge za izpodbijanje pisne oporoke pred pričami.

Srečno.

Silvij Šinkovec

Čet Apr 23, 2009 8:14 am Si bom pa sama odgovorila! Zelo v redu izpraševalec in korekten! Velik pomaga in tudi rad sam veliko pove...

Mene je spraševal v okviru vprašanj, ki so že objavljena na forumu, tako, da se splača ta poglavlja resnično poglobjeno predelati. TAko je mene vprašal: - dobro vero - posest (dobroverni, slaboverni, lastninski, nelastninski, posredni, neporesni ... vse na primerih) - imisije (bistvene, nebistvene, posredne, neposredne), actio negatoria (hoče vedeti slovensko ime zanjo!!!) in rei vindicatio (hoče vedeti slovensko ime - je bil kar malo užaljen, ker nisem vedela slovenskih imen!!!) - nepremožnejska škoda (kaj se ugotavlja, obseg, - podrobno) - obličnost, posledice obličnosti,

Miha Štukelj

Čet Jan 15, 2009 11:41 pm Si bom odgovoril kar sam... Zelo korekten in prijazen izpraševalec. Večinoma sprašuje preko primerov, ki jih prilagaja, da preizkusi znanje. Spraševal je pa direktno po objavljenih vprašanjih. Ima zvezek, iz katerega bere vprašanja, in gre

lepo po vrsti - tako se mi je zdelo, da so bila vprašanja tudi v identičnem vrstnem redu kot že objavljena. Poleg tega me je vprašal nekaj novosti iz ZPP-D... kaj se zgodi, če kdo ne pride na glavno obravnavo in kaj se zgodi z nepopolno vlogo, ki jo vloži odvetnik kot pooblaščenec.

Pet Apr 17, 2009 9:04 pm Vprašanja se gibljejo znotraj že navedenih, poleg pa še predkupna pravica, vrsti, primera zakonite predkupne pravice po spz (delitev solastnine in etažna lastnina), kaj je to dokazno breme, glede na kaj se določa (materialno pravo), če ga sodnik določi napačno, za kakšno kršitev kršitev gre (procesno), zamudna sodba po novem zpp, situacija ko je nepremičnina prodana in tudi že v posesti 2 leti, vendar ni bila sklenjena pisna pogodba, preklic darila, kakšen je zahtevek (na vrnitev - pazi, ne razveljavitev darilne pogodbe), kdaj tega ne more zahtevati, če je razlog preklica stiska. (toliko se spomnim) lp

Karmen Iglič Stroligo

Pet Apr 17, 2009 7:23 pmVprašanja april 2009:

- procesne predpostavke - sposobnost biti stranka, postulacijska sposobnost - preživljanje zakoncev - ugotovitvena tožba - predkupna pravica, ali lahko upravičenec toži samo na razveljavitev pogodbe in ne tudi na sklenitev pogodbe z njim (ne, ker nima pr. interesa) - izvršba na podlagi verodostojne listnine, posebnosti sklepa o izvršbi, pr. sredstvo dolžnika - izvršilni naslov - obresti, "ne več kot še enkrat toliko" - motenje posesti - tožbeni zahtevek, izvršba (posebnosti) - zastaranje, do kdaj lahko ugovarjamo - priznanje očetovstva, izpodbijanje očetovstva - sprememba tožbe - pritožbeni razlogi, razlika med abs. in rel. bistvenimi kršitvami postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka

Toliko se spomnim. Izpraševalka je zelo prijazna.

Srečno!

vprašanja TATJANA JENČIČ 3.12.2008

Čet Dec 04, 2008 10:21 pm 

Gospa Jenčič sprašuje po že objavljenih vprašanjih in je čisto ok, tako da se ni kaj za bat!

Moja so bila:

Nastanek obveznosti Prenehanje obveznosti Zastaranje-kaj je,kdaj ne teče,kdaj se pretrga,ali se pretrga z pisnim opominov upnika dolžniku… Razlika med izročilno pogodbo in pogodbo o dosmrtnem preživljanju, stranke pogodbe... Darilna pogodba, vsebina, oblika, kako se lahko razveljavi (prekliče) Fakultativne,alternativne in solidarne obveznosti-kako se glasi tožbeni zahtevek, kako izrek sodbe pri fakultativnih in pri alternativnih obveznostih Katere stvarne pravice poznamo Kaj je to nepremičnina, kako se pridobi lastninska pravica na nepremičnini Razlika med stvarno služnostjo in stvarnim bremenom Kaj je solastnina in kaj skupna lastnina? Kako se deli solastnina, kako skupna lastnina Nujna pot-kaj je,kje se zahteva ustanovitev,izrek sklepa Kdaj se uvede dedovanje? Dedovanje - vrste - katero ima prednost, zakaj ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim Oporočna sposobnost Vrste oporok Lastnoročna oporoka Nujni dediči in njihovi deleži Nesklepčnost tožbe, kaj sodišče stori, če ugotovi, da je tožba nesklepčna Dopolnilna sodba Vmesna sodba

good luck!

Čet Apr 16, 2009 1:38 pmGospa Jenčič je definitivno super izpraševalka, ki si jo lahko samo želite. Moja vprašanja na ustnem dne 15.4.2009 so bila praktično enaka kot zgornja, z malenkostnimi odstopanji. Nobenega vprašanja mi ni postavila v zvezi z novelo ZPP. Tako da si dobro poglejte vsa njena stara vprašanja in bo vse OK.

LP uroš

Aljoša Rupel - 15.4.2009

Sre Apr 15, 2009 8:15 pmMoja današnja vprašanja:

- absolutne/relativne pravice; - izpodbojnost/ničnost - kakšni so zahtevki v pravdi; - zastaranje/prekluzija; - solidarne obveznosti; - nepremoženjska škoda (vrste); - pobotanje v pravdi in po OZ; - definicija nepremičnine in javnega dobra; - pridobitev LP na nepremičnini s pravnim poslom; - ustna oporoka; - sporazumna razveza zakonske zveze; - preživljanje zakonca po prenehanju zakonske zveze; - spor o pristojnosti; - kaj je novega pri reviziji; - sodna poravnava.

Gospod Rupel ne želi nekih strašnih detajlov, je pa hotel razlike med posameznimi instituti npr. razlika pri ničnosti in izpodbojnosti. itd. Je prijazen gospod.

Veliko uspeha!

JOŽA VELKAVERH

Sob Mar 21, 2009 7:20 pmJoža Velkaverh je predsednica Višjega sodišča v Kopru. Njena "specialiteta" je zemljiškoknjižno pravo, kar tudi predava sodniškim pripravnikov v okviru obveznih seminarjev.

lp,simona

Pon Apr 13, 2009 6:04 pmČav sporočam moja vrašanja z dne 4.3.2009

-promet s kmet. zemljiščem, kaj če vrstni red predkupnih upravičencev ni spoštovan, kako se glasi tožbeni zahtevek, njegova narava in vsebina -obličnost pogodb na splošno, za nepremičnine -razlika: preklic darila in razveljavitev darilne pogodbe (kako se glasita tožbena zahtevka) -vrnitev v prejšnje stanje, kaj če po 6 mesecih?, vročitev

-emisije, kje urejene, vsebina po OZ, vsebina po SPZ, vsebina tožbenih zahtevkov -kaj je nepremičnina, kaj pa hiša na tej nepremičnini, izjeme -kaj je etaž. lastnina, kako nastane, poznaš en nov zakon, postopek po slednjem -vsebina stavbne pravice, se etaž. lastnina in stavb. pravica izključujeta? -dedno pravo: narava sklepa o dedovanju, skupna lastnina, dediči morajo izjaviti, da solastnina (v praksi drugače). Kaj če dedič oporeka oporoki, napotitev na pravdo (vsebina tega sklepa), kaj če slednji tožbe ne vloži, ima še kakšno pravno sredstvo -izvršba na podlagi verodostojne listine, ugovor, kako z dokazi pri ugovoru?

Pri vsakem vprašanju skoraj je želela, da ji povem vsebino tožbenega zahtevka.

Vsem, ki se pripravljate na izpit želim: Na zmago!!!

Milan Mlinar

Pet Dec 12, 2008 12:05 amIzpit z dne 11.12

Izpraševalec sprašuje po že objavljenih vprašanjih:

-solastnina, skupna lastnina, razlike glede upravljanja, nepravdni postopek v zvezi s tem, primer -predkupna pravica -zastaranje (ali je možen dogovor) -posest, posestno varstvo (samopomoč!, motilno ravnanje) -varstvo lastninske pravice -eventualna maksima oz. prekluzija navajanja in predlaganja -posebni postopek v posestnih pravdah -preživnine (med kom, kdo jih določa, spremenjene okoliščine....) -napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku, kdaj, primer, dejansko in pravno vprašanje-ločitev med njima! -pritožba zoper sklep o dedovanju -izvrsba (po obeh predlogih - I.N. in V.L.), razlike

Vsi, ki boste imeli tega izpraševalca, vas lahko pomirim, da te že način njegovega spraševanja pomiri, je prijeten, takih si samo želiš, in ne išče nekih brezveznih podrobnosti!

Velik sreče!

Pet Mar 27, 2009 11:36 am prijazen,se drži okvirov že objavljenih vprašanj, ma vprašanja na nekih listkih in te potem sprašuje z njih

vprašanja 25.3

preživnine, med kom, kako lahko zahtevaš, spremenjene okoliščine, preživnine med zakoncema kdaj lahko narediš oporoko- zapuščinski postopek in napotitev na pravdo, kdaj-povej primer solastnina, skupna lastnina-upravljanje oz-vrste odškodnine za nepremoženjsko škodo zpp-pritožbeni razlogi drugih vprašanj se ne spomnim...

Jan Zobec

Pet Mar 27, 2009 9:39 ammene je 25. 3. spraševal:

- osebnostne pravice - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - cesija - priposestvovanje (na primeru) - zaupanje v zk (na primeru) - bistvena razlika med pritožbo in revizijo - 190. čen zpp (na primeru) - sosporniki, intervenienti

drugače je prijazen, daje tudi podvprašanja in je zelo korekten

nič bat, bo šlo

jenčič, 12.2.2009

Ned Feb 15, 2009 9:51 pm Zdravo!

Gospa sodnica je zelo prijazna. Spraševala me je v okviru objavljenih vprašanj, seveda s podvprašanji, ki so bili vezani največkrat na odgovor.

Sprasevala me je tudi po ZZZDR, skupnno premoženje zakoncev. Nobenega vprs., v zvezi z novelo ZPP, mi ni zastavila. Glede ostalega pa velja, kar je že napisano na forumu.

Ana Božič Penko

Pon Dec 01, 2008 7:16 amZelo prijazna, sprašuje po že objavljenih vprašanjih.

ZPP, OZ, ZIZ, ZD, ZDKG Katero sodišče odloča v NPP? Ali mora biti zahtevek postavljen? (ne, razen pri mejnih sporih) Koliko časa se lahko zahteve izvršba? (sicer rokov ni spraševala!) Revizija po ZPP? Bistvene sestavine prodajne pogodbe? Kaj je osnova za nepremoženjsko škodo oz. kako se določi višina? Kako je z dedovanjem odškodnine za nepremožensko škodo? (se deduje, če je pravnomočno prisojena) Kdaj so bratje in sestre nujni deiči?

Sob Feb 14, 2009 9:44 pm Pozdravljeni,

tudi sam imam zelo vredu izkušnjo z njo. V februarju 09 sem jo imel na ustnem delu izpita. Zelo prijazna, korektna, pomaga, se nasmeji. Lahko si jo samo želite.

Sprašuje po že obljavljenih vprašanjih, zato jih ne bom ponavljal.

Morda le začetno vprašanje, ki se je glasilo - naštejte novosti zzp-d. Nekaj sem jih naštel, ko mi je zmanjkalo idej, mi je pomagala se spomniti še ostalih.

Srečno vsem, ki ste še pred izpitom.

Jože Ilc - vprašanja + odgovori

Pon Jul 21, 2008 2:04 pm JOŽE ILC:

1. Kdaj je kakšna stvar premična kdaj nepremična? - nepremičnina: prostorsko odmerjen del zemeljske površine (zemljiška parcela po ZZK-1), skupaj z vsemi sestavinami (zgradbami, zgrajenimi na tej zemljiški parceli oz pod njo). Velja načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit) po katerem je vse, kar je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine - Vse druge stvari so premičnine

2. Izjema načela supeficies solo cedit: - posamezen del zgradbe na kateri je oblikovana etažna lastnina - zgradba, ki jo zgradi imetnik stavbne P na zemljiški parceli, na kateri obstaja stavbna P

5. Kako se pridobi LP na neprem?

a) PRAVNOPOSLOVNA (IZVEDENA) PRIDOBITEV LP NA NEPREM: PP - z zavezovalnim PP obligacijskega prava iz katerega izhaja obveznost, da se izvede določena pravna posledica na področju stvarnega prava, obveznost prenesti LP (= pr temelj nastanka obligacijskega razmerja (obveznosti) in s tem nastanka (pridobitve) medsebojnih P&O subjektov tega razmerja) - ta nastopi šele z razpolagalnim PP, katerega dokončna izvršitev je vpis v ZK. Na področju nempremičninskih razmerij je razpolagalni PP, ki je pravni temelj pridobitve stvarnih P na neprem. ZK DOVOLILO, ki ga izstavi prejšnji imetnik LP. Razpolagalni PP je pr temelj pridobitve stvarnih P.

b) DEDOVANJE (IZVORNI NAČIN) - v trenutku zapustnikove smrti

c) ODLOČBA DRŽ. ORGANA (IZVORNI): - s pravnomočno sodno odločbo - z dokončno odločbo upravnega organa

d) NA PODLAGI ZAKONA (IZVORNI): - priposestvovanje: - DV lastniški posestnik po preteku 10 l - če DV lastniški posestnik v DV izvršuje posest na delu neprem., je ta del predmet samostojnega priposestvovanja - gradnja čez mejo nepremičnine: če nekdo zgradi zgradbo, ketere del sega na, nad, pod tujo neprem, lahko lastnik neprem/graditelj predlagata, da S v NP odloči o ureditvi medsebojnih razm – če bi bila vzpostavitev prvotnega stanja nesorazmerna s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik neprem, lahko S s sklepom določi novo mejo med sosednjima neprem.

6. Kaj vpišemo v ZK poleg lastnine?

a) vse stvarne P na neprem: konstitutivni učinek a. LP b. Hipoteka (ZP) c. Zemljiški dolg d. Služnostna P (osebne in stvarne služnosti)

e. P stvarnega bremena f. Stavbna P

b) obligacijske P za katere Z določa, da se vpišejo v ZK: deklaratorni učinek g. P prepovedi odtujitve oz. obremenitve, če je nastala na podlagi PP in če je (dodatno) izpolnjen eden od naslednjih pogojev: i. Če so izpolnjeni pogoji za vpis na podlagi SPZ: če je prepoved O&O določena med zakoncema/ZZP, med starši in otroci ter posvojitelji in posvojenci – prepoved učinkuje tudi proti 3. os (erga omnes) ii. Če je nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju: preživljanec se lahko v korist preživljalca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju h. Zakupna in najemna P: ne glede na čas trajanja najema/zakupa i. Predkupna oz. odkupna P, če je nastala na podlagi PP: torej samo pogodbena predkupna/odkupna P, ne pa tudi zakonita! j. Posebna P uporabe javnega dobra (na JD se lahko pridobi posebna P uporabe (služnost/stavbna P) k. Druga P za katero drug Z določa, da se vpiše v ZK

Namen vpisa obligacijskih P je njihova javna objava, zagotovitev publicitetnih učinkov. Vpis P prepovedi O&O pa povzroči tudi absolutne učinke v razmerju do kasnejših pridobiteljev, saj je ovira za dovolitev vpisov na podlagi razpolagalnih PP ZK lastnika.

7. Kakšen učinek imajo zaznambe? - zaznamba = glavni vpis, s katerim se opravi vpis oz. izbris pr dejstev, za katera Z določa, da se vpisujejo v ZK (z zaznambo se v ZK vpiše tudi nadhipoteka) - zaznamba (vpis pridobitve oz prenosa P v korist določene osebe v ZK) ima pr učinke, ki jih določa Z: i. z vpisom P v korist določene osebe ta oseba P pridobi s trenutkom, od katerega učinkuje ta vpis ii. v postopkih, ki so bili začeti po trenutku, od katerega učinkuje ta vpis P v korist te osebe, so nadaljnji vpisi proti tej osebi dovoljeni samo na podlagi listin, ki učinkujejo proti tej osebi (razen vpisov, ki učinkujejo pred trenutkom, od katerega učinkuje vpis P v korist te osebe in sicer: 1. vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane P 2. vknjižba oz predznamba P v zaznamovanem vrstnem redu 3. vknjižba P v vrstnem redu zaznambe spora ) iii. v skladu z n zaupanja v ZK z vpisom P v korist določene osebe nastane domneva, da je ta oseba imetnica P

- če Z v zvezi s posamezno vrsto zaznambe pr učinkov te zaznambe ne ureja, ima zaznamba pr učinek javne objave pr dejstva, ki se zaznamuje. - z zaznambami se v ZK vpisujejo pr dejstva glede nepremičnine, ki so pomembna za pravnipromet z neprem. - Pr dejstvo= dejstvo (pojav), na nastop katerega pravo veže določene pr. posledice. Pr dejstva se delijo na pr. dogodke (dejstva, ki nastanejo neodvisno od volje imetnika P) in pr. dejanja (so izraz volje pr subjekta, delijo se na PP in SO oz. odločbe drugih pravnih organov) - Posledica nastopa določenih pr dejstev (npr izstavitev ZK dovolila) je pridobitev/prenehanje stvarne P

8. Kaj velja glede oblike pogodb? - neobličnost pogodbe: za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če Z določa drugače - zahteva Z, da mora biti pogodba sklenijena v določeni obliki velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve - vendar so veljavne poznejše ustne dopolnitve o stranskih točkah, o katerih oblična pogodba nič ne govori, če to ni v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana - veljavni so tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti 1 ali 2 stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pog strank. - Pog na podlagi katere se prenaša LP na neprem ali s katero se ustanavlja druga stvarna P na neprem, mora biti sklenjena v pisni obliki - Dogovorjena oblika: pog stranki se lahko sporazumeta, da naj bo posebna oblika pogoj za veljavnost njune pog

9. Pooblastilo? - pogodba alui drug pravni posel se lahko sklene tudi po zastopniku - upravičenost za zastopanje temelji na i. zakonu ii. drugem pr. aktu iii. na izjavi volje zastopanega (pooblastitev) - pooblastitev določa OBSEG P - pooblastilo pa določa VSEBINO zastopnikovih P - glede na OBSEG pooblastila ločimo i. splošno (generalno) pooblastilo: zajema tiste PP, ki spadajo v redno poslovanje pooblastitelja (ne prevzem menične obv, sklenitev pog o poroštvu, poravnavi, odpoved kakšni P brez povračila) ii. posebno (specialno) pooblastilo: obsega le določene vrste poslov ali pa samo 1 ali več poslov (potrebno je za tiste PP, ki ne spadajo v redno podlovanje oz. če pooblaščenec nima spološnega pooblastila)

- pog, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko (pod enakimi pogoji imajo tudi druga pr dejanja zastopnika neposreden pr učinek za zastopanega) - zastopnik mora obvestiti drugo stranko, da nastopa v imenu zastopanega, vendar ima pogodba pr učinek tudi če tega ne stori, če je druga str. vedela/bi morala vedeti, da on nastopa kot zastopnik - zastopnik NE more prenesti svojega pooblastila na drugega, razen če mu to dovoljuje Z/pogodba (izjemoma JA, če mu okoliščine onemogočajo opraviti posel osebno, interesi zastopanega pa terjajo, da se pr posel nemudoma opravi) - pooblastilo preneha z: i. preklic pooblastitelja ii. smrt pooblastitelja / če je razglašen za mrtvega / postane poslovno nesposoben iii. smrt pooblaščenca iv. prenehanje pr. osebe kot pooblastitelja/pooblaščenca v. če je PP za katerega je bilo pooblastilo dano izpolnjen

vi. z iztekom roka/nastopom razveznega pogoja

10. Čezmerno prikrajšanje? Razlika od oderuštva? a) laesio enormis: če je bilo pri sklenitvi dvostranske pogodbe med obveznostmi pog strank očitno nesorazmerje, lahko oškodovana stranka zahteva razveljavitev pog, če za pravo vrednost ni vedela in ni bila dolžna vedeti. Ta P preneha v 1 l od sklenitve pog. Vnaprejšnja odpoved tej P nima pr. učinka. Pogodba ostane v veljavi, če druga stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti (odplačna pog, očitno nesorazmerje med prometno vrednostjo ene stranke in dajatve nasprotne stranke in zmota prikrajšanega pogodbenika glede prave vrednosti stvari). - Zaradi tega nesorazmerja se ne more zahtevati razveljavitev: i. Pogodbe na srečo ii. Pog. sklenjene na javni dražbi, poravnave iii. Pog pri kateri je bila dana višja cena iz posebne naklonjenosti iv. Neodplačni PP v. poravnave - prikrajšana stranka lahko pogodbo izpodbija, če obstaja očitno nesorazmerje, če je obstajalo že ob sklenitvi pog in ji prava vrednost ni bila znana

b) oderuška pogodba: če kdo izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil / se zavezal dati ali storiti drugemu, je taka pogodba nična. - Če oškodovani zahteva, da se njegova obveznost zmanjša na pravičen znesek, ugodi S takemu zahtevku, če je to mogoče, v tem primeru ostane pog z ustrezno spremembo v veljavi - Oškodovani lahko vloži zahtevek za zmanjšanje obveznosti na prvaičen znesek v 5 letih od sklenitve pog. - Smiselna uporaba določb OZ o ničnosti: vsak, ki ima pr interes se lahko sklicuje na ničnost oderuške pog, S pazi na to po UD, ta P ne zastara

11. Materialna škoda: - navadna škoda: zmanjšanje premoženja (damnum emergens) - izgubljeni dobiček: preprečitev povečanja premoženja (lucrum cessans) - nepremoženjska škoda: - telesne bolečine - duševne bolečine - strah - okrnitev ugleda pravne osebe

12. Kdaj nastopi sokrivda? - ko oškodovanec prispeva k nastanku škode - če k nastanku škode prispeva kdo 3, odgovarja ta zanjo oškodovancu solidarno z imetnikom nevarne stvari

13. Kako je, če je več oseb povzročilo škodo? - solidarna odgovornost: za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno - napeljevalec in pomogač, ter tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, odgovarjajo solidarno z njimi - solidarno odgovarjajo za škodo tudi tisti, ki so jo povzročili, delali pa so neodvisno drug od drugega, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi - ko ni dvoma, da je škodo povzročila ena izmed 2/več določenih oseb, ki so na nek način med seboj povezane, ni pa mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila, odgovarjajo te osebe solidarno

14. Solastnina - razmerja med solastniki? - 1 LP, izvaja jo več upravičencev - več oseb ima solastninsko P na NERAZDELJENI STVARI, če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež). Če solastninski deleži niso določeni se domneva, da so enaki. - UPRAVIČENJA SOLASTNIKOV: solastnik ima P imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi sol uporabljati sorazmerno svojemu ID, ne da bi s tem kršil P ostalih sol - plodovi stvari se delijo med sol v skladu z njihovimi ID (če to ni mogoče so solastnina solastnikov matične stvari) - sol lahko razpolaga s svojo P brez soglasja drugih sol - če je predmet sol neprem imajo ostali sol pri prodaji PKP (če jo uveljavlja hkrati več sol, lahko vsak od njih uveljavlja PKP v sorazmerju s svojim ID) - UPRAVLJANJE S STVARJO: sol imajo P skupno upravljati stvar v sol i. Posli v zvezi z rednim upravljanjem: soglasje sol katerih ID sestavljajo več kot ½ vrednosti stvari v sol. Če se sol ne morejo sporazumeti, posel pa je NUJEN za redno vzdrževanje stvari, odloči o tem na predlog sol S v NP. 1. posli potrebni za upravljanje stvari 2. posli potrebni za vzdrževanje stvari 3. posli za doseganje namena stvari ii. Posli, ki presegajo okvire rednega upravljanja: soglasje vseh (če kdo dalj časa ni dosegljiv se lahko postavi skrbnika za poseben primer). 1. razpolaganje s celotno stvarjo 2. določitev načina rabe 3. določitev upravitelja

Sklepe, ki jih sprejmejo sol v okviru upravljanja s stvarjo, učinkujejo tudi v korist in breme pr naslednikov posameznega sol. - BREMENA SKUPNE RABE: stroški uporabe, upravljanja, drugi str – sol jih krijejo v sorazmerju z velikostjo ID - P ZAHTEVATI DELITEV: vedno, razen ob neprimernem času, odpoved P delitve stvari je možna le ža krajši čas (za dalj je tak PP ničen) in zavezuje tudi pr. naslednike sol. - NAČINI DELITVE: i. SPORAZUMNO: sol sporazumno določijo način delitve, za pridobitev LP veljajo smiselno pravila za pridobitev LP s PP ii. NEPRAVDNI PO: 1. Fizična delitev: če se sol ne morejo sporazumeti o načinu delitve (med njimi ni spora o predmetu delitve in velikostjo deležev, če je spor o tem se jih napoti na pravdo) odloči S tako, da sol dobijo v NARAVI tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. (S lahko odloži delitev za max 3l, če kdo izkaže močnejši interes, da se stvar ne razdeli)

2. Civilna delitev: če fiz delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, S določi, naj se stvar PRODA in RAZDELI KUPNINA 3. Druge možnosti: b) Na prdlog sol S odloči, da PRIPADA STVAR V CELOTI NJEMU, če IZPLAČA druge sol tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi S. Če to predlaga več sol ima prednost tisti, ki ga določi S upoštevaje velikost ID, dosedanji način rabe stvari in potrebe sol. c) Sol ki je tako pridobil stvar pridobi LP na stvari s pravnomočnostjo odločbe (originarno) d) Drugim sol mora izplačati njihove deleže najkasneje v 3m od pravnom odločbe skupaj z obrestmi. Drugi sol imajo do celotnega poplačila na stvari zakonito ZP! - ZAVAROVANJE IN JAMSTVA OB DELITVI: i. Pravne in stvarne napake: sol, ki je ob delitvi dobil stvar/del stvari, odgovarjajo drugi sol za pravne in stvarne napake stvari v mejah svojih ID (smiselna uporaba določb KPP) ii. Druga jamstva: če je predmet delitve naprem imajo ostali sol do izplačila njihovih deležev ZP v zavarovanje terjatve, če pa je predmet prem pa LP do višine svojih ID, kot so ugotovljeni v sklepu o delitvi

15. Razmerje med investitorjem in lastnikom stvari. Ali ima P do povrnitve nujnih stroškov? - investitor ima položaj dobrovernega lastniškega posestnika in ima zato 1. P do povračila stroškov, potrebnih za vzdrževanje stvari 2. povrnitev koristnih stroškov toliko kolikor se je vrednost stvari povečala

15. Tožbeni zahtevek negatorne tožbe? Ali zadostuje verbalno vznemirjanje?

Negatorna tožba = zaščita pred vznemirjanjem: lastnik zahteva, da tisti, ki ga moti pri izvrševanju LP preneha z motečim ravnenjem + prepoved bodočih motenj (dajatvena T)

Če kdo 3 protipravno vznemirja lastnika/domnevnega lastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik/domnevni lastnik s T zahteva, da: - vznemirjanje preneha in - prepove nadaljno vznemirjanje

Če je bila z vznemirjanjem povzročena škoda, ima lastnik P do povrnitve škode po splošnih pravilih o povrnitvi škode.

Ta zahtevek NE zastara! Verbalno vznemirjanje NE zadošča za negatorno tožbo.

16. Stvarne P

Urejene so v SPZ in so sledeče: • lastninska P • zastavna P • zemljiški dolg • služnosti • pravica stvarnega bremena • stavbna pravica

Velja načelo omejenega števila P stvarnega prava (numerus clausus), ki je nujno zaradi izključujoče narave stvarnopravnih položajev. P stvarnega prava, ki pomenijo OBLASTVENE PREMOŽENJSKE P, lahko svojo funkcijo v pr. sistemu zagotavljajo samo, če učinkujejo erga omnes. Le tako lahko imetnik stvarne P izvršuje svojo oblast, saj mu je le tako zagotovljeno, da nihče tretji brez pr. podlage ne more poseči v izvrševanje njegove oblasti. Zato velja pravilo o izključujočem (absolutnem) učinkovanju oz. učinkovanju erga omnes SP - imetnik SP jo lahko uveljavlja proti vsakomur.

P stvarnega prava so pravice med ljudmi, katerih predmet je stvar in katerih vsebina je izvrševanje oblasti nad stvarjo. (izjema od pravila, da je predmet stvarnih P samo stvar, pomenijo nekatere premoženjske P – pravica je lahko predmet užitka in ZP. Ko je predmet pravice stvarnega prava premoženjska P, se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za stvar)

17. Služnostna P? Kako se služnost ustanovi? Vrste služnosti?

Služnost je pravica: - uporabljati tujo stvar ali izkoriščati P oz. - zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (= služeča stvar)

Nastanek stvarne služnosti: 1.) z zakonom (priposestvovanje: v DV 10l, dejansko izvrševanje 20l) 2.) na podlagi pr. posla (obligacijski PP, ZK dovolilo, vpis v ZK) 3.) z odločbo drž. organa (pravnomočna/dokončna)

Vrste služnosti: 1.) stvarna služnost = pozitivna služnost: P lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini = negativna služnost: P zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel P izvrševati na svoji nepremičnini SS ne more obvezovati lastnika služeče stvari k nekemu dejanju – služnosti v storitvi NI!

2.) osebne služnosti = P imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča P in traja najdlje do imetnikove smrti - če je OS ustanovljena v korist pr. osebe traja max. 30l - neprenosljivost OS: imetnik OS ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje, če SPZ tako določa

a. užitek = OS, ki daje pravico UPORABLJATI in UŽIVATI tujo stvar/P tako, da se OHRANJA NJENA SUBSTANCA - predmet užitka je nepotrošna stvar ali P iz katere izvirajo obresti / druge koristi

b. raba = OS, ki daje pravico UPORABLJATI tujo stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom za potrebe imetnika služnosti tako, da se OHRANJA NJENA SUBSTANCA - predmet rabe: samo nepotrošne stvari! (ne tudi P kot pri užitku)

c. služnost stanovanja = OS, ki daje pravico UPORABLJATI tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se OHRANJA NJENA SUBSTANCA

18. Kako se lahko objektivno odgovorna oseba reši odgovornosti?

153. čl: Oprostitev odgovornosti:imetnik je prost odgovornosti, če dokaže, - da škoda izvira iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari, in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti - da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca / koga 3, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali odstraniti

- Imetnik nevarne stvari je deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode. - Če je k nastanku škode prispeval kdo 3, odgovarja ta zanjo oškodovancu solidarno z imetnikom stvari

19. Zastavna P? Realizacija ZP? Kdaj lahko stvar prodamo brez javne dražbe pri ZP?

ZP = pravica ZU, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti,poplača, skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta, pred vsemi drugimi U zastavitelja.

- Zastavitelj lahko ustanovi ZP v zavarovanje svojega/tujega dolga. - Predmet ZP: - stvari - pravice - VP, če je mogoče z njimi razpolagati in če imajo premož. vrednost

Nastanek: - na podlagi pr. posla - zakonita ZP (v izvršbi, pri delitvi solastnine – ko 1 solastnik dobi stvar) - na podlagi odločbe S (s pravnomočnostjo SO)

Vrste ZP: 1.) ZP NA NEPREMIČNINAH (hipoteka) 2.) ZP NA PREMIČNINAH (ročna zastava - pignus) 3.) NEPOSESTNA ZP NA PREMIČNINAH 4.) ZP NA PRAVICAH - ZP na terjatvi - ZP na VP - ZP na drugih premoženjskih P

Realizacija ZP: - če D v roku ne plača terjatve, lahko U s TOŽBO zahteva, da se zastavljena neprmičnina proda (= hipotekarna T, ne zastavna T!) - v T mora izkazati obstoj zavarovane terjatve + predlagati, da se terjatev poplača s prodajo iz vrednosti zastavljene nepremičnine. - če je hipoteka nastala na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa pa ni potrebna T, temveč lahko U od notarja zahteva, da: - ugotovi zapadlost terjatve - opravi prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo U oz. predlaga izvršbo

Sodno uveljavljanje prednostne poplačilne P se izpelje s TOŽBO, zastavljena stvar (premičnina) pas se proda po pravilih, ki urejajo izvršbo s prodajo premične stvari.

Stvar lahko prodamo BREZ javne dražbe (izvensodna prodaja zastavljene stvari), če sta se ZU in zastavitelj z zastavno pogodbo / kasneje dogovorila, da se lahko zastavljena premičnina proda izvensodno (to ni mogoče pri hipoteki, le neposredno izvršljiv not. zapis !). Dogovor mora biti sklenjen pisno. To velja torej za zastavne pogodbe, ki imajo lastnosti civilnih pogodb, pri zastavnih pogodbah, ki se po določilh OZ štejejo za gospodarske pogodbe pa se obstoj dogovora o izvensodni prodaji domneva!

Način izvensodne pordaje stvari: velja za civilna+gospodarska razmerja: če zavarovana terjatev ni poravnana ob zapadlosti, lahko ZU proda zastavljeno premičnino - na javni dražbi ali - po morebitni borzni/tržni ceni

Prodaja se lahko opravi po 8 dneh od dneva, ko je opozoril D zavarovane terjatve + zastavitelja, če ta ni ista oseba, da bo tako ravnal. ZU mora obema pravočasno sporočiti dan+kraj prodaje. ZU iz izkupička poplača svojo celotno terjatev, skupaj z obrestmi in stroški, morebitni presežek pa izroči zastavitelju.

20. Bistvo ZP?

Prednostno poplačilo

21. Kaj je javno dobro? Kaj je reka v stvarnopravnem smislu? Bi bila dopustna posestna in negatorna tožba na JD?

1.) P splošne rabe: JD = stvar, ki jo v skladu z njenim namenom, ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba). P splošne rabe pomeni omejitev LP v javnem interesu, zato mora podelitev statusa JD v skladu z ustavnimi pogoji omejevanja LP temeljiti na zakonski določbi.

Z določa, katera stvar je JD in kakšni so pogoji za njegovo uporabo.

2.) P posebne rabe: Na JD se lahko pridobitudi posebna P UPORABE (služnost/stavbna P), pod pogoji,ki jih določa Z. Torej lahko sklepamo, da je tudi JD stvar in kot tako predmet pravic stvarnega prava, vendar tudi ta P nima lastnosti P stvarnega prava, čeprav je povezana s stvarjo, saj mora temeljiti na posebni Z določbi.

22. Stavbna P?

- Stavbna P je P imeti v LASTI zgrajeno zgradbo NAD/POD tujo nepremičnino. - Stavbna P ne sme trajati več kot 99 let. - Stavbna P je prenosljiva (smiselna uporaba določb o prenosu LP na nepremičninah)

Nastanek stavbne P: 1.) veljavni pr.posel, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti stavbno P: ne sme vsebovati razveznega pogoja! 2.) ZK dovolilo 3.) vpis v ZK

Pogodba o ustanovitvi stavbne P: mora vsebovati a. ime lastnika nepremičnine b. ZK oznaka nepremičnine c. natančen opis stavbne P d. čas trajanja stavbne P e. nadomestilo, ki ga mora plačati imetnik stavbne P lastniku neprem.

Zgradba, ki je zgrajena na nepremičnini, obremenjeni s stavbno P, se lahko razdeli v EL, če so za to izpolnjeni pogoji po SPZ. V tem primeru imajo lastniki posameznih delov stavbno P po idealnih deležih.

Imetnik stavbne P ima v času trajanja stavbne P pravico UPORABLJATI in UŽIVATI nepremičnino.

Stavbna P preneha z izbrison iz ZK, ki se lahko zahteva po poteku časa, za katerega je bila stavbna P ustanovljena.

S prenehanjem stavbne P postane zgradba sestavina nepremičnine. Lastnik neprem. mora imetniku stavbne P ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od ½ povečanja tržne vrednosti neprem.

Zgradba, ki je zgrajena na neprem. obremenjeni s stavbno P, se lahko zastavi. Po prenehanju stavbne P pridobi ZU ZP na terjatvi imernika stavbne P za plačilo nadomestila (od lastnika zemljišča).

23. Pridobitev LP na osnovi pr. posla?

1.) z zavezovalnim PP obligacijskega prava iz katerega izhaja obveznost, da se izvede določena pravna posledica na področju stvarnega prava, obveznost prenesti LP (= pr temelj nastanka obligacijskega razmerja (obveznosti) in s tem nastanka (pridobitve) medsebojnih P&O subjektov tega razmerja)

2.)ta nastopi šele z razpolagalnim PP stvarnega prava, katerega dokončna izvršitev je vpis v ZK. - premičnine: izročitev - nepremičnine: vpis v ZK na podlagi ZK dovolila, ki ga izstavi prejšnji imetnik LP

Razpolagalni PP je pr temelj pridobitve stvarnih P. Kavzalni pristop: kavza stvarnopravnega posla = veljaven zavezovalni PP

24. Prenehanje LP

1.) Pridobitev LP drugega LP, ki jo ima nekdo na stvari preneha, če kdo drug pridobi LP na njej (na izvorni način)

2.) Opustitev (derelikcija) - LP na prem. preneha z opustitvijo stvari - stvar se šteje za opuščeno, če njen lastnik nedvoumno izrazi voljo, da je ne želi več imeti v lastnini

3.) Uničenje stvari LP preneha, če je stvar uničena. Na ostankih uničene stvari obdrži lastnik LP

4.) Prenehanje v drugih primerih LP preneha tudi v drugih primerih, ki jih določa Z

25. Vsebina LP? Kako se pridobi LP?

1.) P imeti stvar v posesti, 2.) jo uporabljati in

3.) uživati na najobsežnejši način ter 4.) z njo razpolagati.

Omejitve uporabe, uživanja, razpolaganja lahko določi le Z. LP ne more biti vezana na rok/pogoj, razen če Z določa drugače (LP je trajna in statična P)

Pridobitev LP: Na podlagi 1.) pr. posla (izvedeni način prenosa LP) 2.) dedovanja (originarni načini, ni potrebno ZK dovolilo) 3.) zakona 4.) odločbe drž. organa

26. Kako se varuje LP? Reivindikacija? Kaj če posestnik nima več stvari?

LP se varuje s 3 petitornimi zahtevki: 1.) Vrnitveni zahtevek (Rei vindikatio – Vindikacijska T) 2.) Vrnitveni zahtevek domnevnega lastnika (Actio publiciana- Publicijanska T) 3.) Zaščita pred vznemirjanjem (Actio negatoria – Negatorna T)

Rei vindikatio = T lastnika individualno določene stvari proti neposrednemu posestniku, da ta vrne individualno določeno stvar - LASTNIK lahko od VSAKOGAR zahteva vrnitev individualno določene stvari - lastnik mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva LP + da je stvar v DEJANSKI LASTI TOŽENCA - uvlejavljanje zahtevka NE zastara!

Pogoji: - aktivna leg: lastnik (mora dokazati svojo LP) - pasivna leg: posestnik - vsebina: zahtevek na vrnitev individualno določene stvari

Ugovori toženca: 1.) RETENCIJSKA P: neposredni posestnik lahko odkloni izročitev stvari njenemu lastniku, če je on / posredni posestnik od katerega izvaja P do posesti, UPRAVIČEN do posesti. Ugovor temelji na pr. razmerju, ki mora imeti učinek erga omnes, tudi proti lastniku 2.) IMENOVANJE PREDNIKA / POSREDNEGA POSESTNIKA: kdor ims posest v tujem imenu, lahko ugovarja zahtevku tožnika na ta način, da imenuje posrednega posestnika/prednika

Če posestnik nima več stvari reivindikacija ni mogoča, saj ni več pasine legitimacije.

27. Predpostavke za lastninsko tožbo? Katera stvar je predmet LP?

- aktivna leg: lastnik (mora dokazati svojo LP) - pasivna leg: posestnik - vsebina: zahtevek na vrnitev individualno določene stvari

Predmet LP je individualno določena stvar.

28. Razlastitev?

Ekspropriacija: odvzem LP nosilcu te P Gre za odvzem stvari/omejitve LP ali odvzem neke druge premoženjske P z upravnim aktom iz razlogov splošne koristi (javni interes) in za odškodnino.

29. Zahtevek, da se odstrani škodna nevarnost?

Škodna nevarnost: 133. čl. OZ: Vsakdo lahko zahteva od drugega, - da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu št. oseb večja škoda, ter - da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi.

S odredi na zahtevo zainteresirane osebe ustrezne ukrepe za preprečitev nastanka škode ali vznemirjanja ali odstranitev vira nevarnosti na stroške njegovega posestnika, če sam tega ne stori.

Če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, je mogoče zahtevati samo povrnitev škode, ki presega običajne meje. Vendar se lahko tudi v tem primeru zahtevajo upravičeni ukrepi za preprečitev nastanka škode ali njeno zmanjšanje.

30. Kdaj se poda T, da se odstrani škodna nevarnost in kdaj za emisijo?

Prepovedana imisija: lastnik nepremičnine mora pri UPORABI neprem. opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in - otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo/namen neprem. ter glede na krajevne razmere običajna ali - povzročajo znatnejšo škodo. - Brez posebnega pr. naslova je prepovedano kakršnokoli motenje s posebnimi napravami.

Obligacijskopravno varstvo pred imisijami, kot ga ureja 133 čl. OZ, je oblikovano širše kot stvarnopravno varstvo, tako glede aktivne legitimacije, kot tudi glede škode, za katero zadošča, da zgolj grozi. Vendar je naša sodna praksa zavzela stališče, da se lahko pr. varstva po obligacijskem pravu posluži tudi lastnik sosednje nepremičnine. S tem je naša sodna

praksa zabrisala mejo med stvarnopravnim in obligacijskopravnim imisijskim varstvom. Stvarnopravno varstvo pred imisijami je namreč mogoče uveljavljati z negatorno T, ki je praviloma rezervirana le za lastnika/domnevnega lastnika neprem., s katero se lahko zahteva predvsem opustitev vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Analogno pride ta T v poštev tudi za neposrednega posestnika.

Po določbi 133.čl. OZ lahko vsakdo zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu/nedoločenemu št. oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi. Tudi v tem primeru lahko govorimo o imisijah, le da je upravičenec za vložitev zahtevka VSAK, ter da ni nujno, da je škoda že nastala, dovolj je, da GROZI VEČJA ŠKODA. Gre za t.i. popularno T, medtem ko vlaga prizadeta stranka na podlagi SPZ praviloma negatorno T.

Na podlagi OZ je torej aktivna legitimacija podeljena širše, vendar pojem vsakdo pomeni vseeno le tistega, kateremu tudi GROZI večja škoda. Prav tako mora biti nevarnost zanj (oz. za nedoločeno št. oseb) konkretna, neposredna.

31. Samopomoč – ali je odpustna?

1.) SPZ: Da, samopomoč je dopustna in sicer ima posestnik P do samopomoči do tistega, ki - NEUPRAVIČENO MOTI njegovo posest ali - mu jo ODVZAME

Pogoji: 1) da je nevarnost NEPOSREDNA 2) da je samopomoč TAKOJŠNJA in NUJNA 3) da način samopomoči USTREZA OKOLIŠČINAM, v katerih obstaja nevarnost

Smisel posestnega varstva = preprečevanje samovolje, zato ni važen pr temelj!

2.) OZ: Kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči škodo tistemu, ki je povzročil potrebo po samopomoči, je ni dolžan povrniti. Z dovoljeno samopomočjo je mišljena P vsakogar, da odvrne kršitev P, ko - grozi neposredna nevarnost kršitve P oškodovanca, - če je takšna zaščita nujna in - če način odvračanja kršitev ustreza okoliščinam, v katerih nastaja nevarnost.

P ne izvršujemo le tako, da jih izkoriščamo in uživamo, temveč tudi tako, da jih varujemo, ko jih kdo ogroža,krši ali jim kako drugače oporeka. ZA varstvo P je načeloma predpisana sodna pot, Z le v izjemnih primerih dopušča, da jih varujemo sami. Če Z izključi protipravnost nekega škodnega dejanja in z njim povzročene škode, dopusti povzročitev te škode.

32. Motenje posesti

Posestno varstvo: 1.) samopomoč 2.) posestne tožbe - T na prenehanje motilnega ravnanja + prepoved bodočih motenj - T na vrnitev posesti

Sodno varstvo pred motenjem posesti lahko zahtevamo v 30 dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje + storilca, najpozneje pa v 1l odkar je motenje nastalo.

Pogoji: - aktivna legitimacija: kdor je imel pred napadom dejansko oblast nad stvarjo; dokaže le posest! - pasivna legitimacija: motilec; neposredno izvrši motnjo / posredni motilec; povzroči, da do motnje pride - motnja: dogodek, ki je poseg v posestno stanje, sprememba pos.stanja - protipravnost motnje: pogoj za pos. varstvo! Protipravnost določa/izključuje le Z! - zahtevek: na prenehanje motenj / vrnitev posesti - rok: subjektivni 30 dni odkar je zvedel za motnjo + storilca objektivni: 1l od nastanka motnje

NE velja litispendenca in ne bis in idem – tudi če je v motenjski T že odločeno, se lahko uveljavlja še varstvo LP!

S daje varstvo glede na: - zadnje stanje posesti - nastalo motenje

Pri tem se NE upošteva: - P do posesti (ugovor močnejše P) - dobrovernost posesti (tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo/na skrivaj/z zlorabo zaupanja ima P do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč)

33. Kaj je posestna T?

Posestne tožbe: - T na prenehanje motilnega ravnanja + prepoved bodočih motenj (negatorna posestna) - T na vrnitev posesti (vindikacijska posestna T)

34. Upravljanje solastnine?

UPRAVLJANJE S STVARJO: sol imajo P skupno upravljati stvar v sol i. Posli v zvezi z rednim upravljanjem: soglasje sol katerih ID sestavljajo več kot ½ vrednosti stvari v sol. Če se sol ne

morejo sporazumeti, posel pa je NUJEN za redno vzdrževanje stvari, odloči o tem na predlog sol S v NP. 1. posli potrebni za upravljanje stvari 2. posli potrebni za vzdrževanje stvari 3. posli za doseganje namena stvari ii. Posli, ki presegajo okvire rednega upravljanja: soglasje vseh (če kdo dalj časa ni dosegljiv se lahko postavi skrbnika za poseben primer). 1. razpolaganje s celotno stvarjo 2. določitev načina rabe 3. določitev upravitelja

Sklepe, ki jih sprejmejo sol v okviru upravljanja s stvarjo, učinkujejo tudi v korist in breme pr naslednikov posameznega sol.

BREMENA SKUPNE RABE: stroški uporabe, upravljanja, drugi str – sol jih krijejo v sorazmerju z velikostjo ID

35. Ali lahko solastnik svoj delež obremeni s hipoteko ali proda?

Da, vsak solastnik lahko ustanovi hipoteko na SVOJEM IDEALNEM DELEŽU brez soglasja ostalih solastnikov (za pogodbeno ustanovitev hipoteke na celotni neprem, ki je predmet solastnine pa je potrebno soglasje vseh solastnikov). Nepremičnina v skupni lastnini je lahko predmet hipoteke le kot celota.

Solastnik lahko svoj delež tudi proda, vendar imajo ostali solatniki na njem, ko gre za nepremičnino PKP. Če jo uveljavlja hkrati več solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja PKP v sorazmerjju s svojim ID.

36. EL? Kaj se lahko stori, če je 1 EL hudo moteč?

EL je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov.

Posamezni del zgradbe mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so zlasti stanovanje, poslovni prostor, drug samostojen prostor.

Skupni deli zgradbe so: - drugi deli, namenjeni skupni rabi EL (bistveni gradbeni elementi, vsi skupni prostori, skupne naprave in omrežje) - zemljišče na katerem stoji zgradba

Solastnina vseh EL na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Solastnini na skupnih delih se ni mogoče odpovedati. Nihče od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih

Solastniški delež vsakega EL na skupnih delih se določa ob upoštevanju uporabne vrednosti posameznega dela v EL v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine. Delež mora biti fizično določen (npr. 1/15 skupnih delov) in pr. določen ( kdo je lastnik)

EL nastane na podlagi: 1.) pr. posla - Sporazum o delitvi solastnine v EL: mora vsebovati i. imena lastnikov, ii. ZK označbo neprem, iii. etažni načrt (natančen opis posam. dela zgradbe v razmerju do ostalih delov ter opis skupnih delov) iv. določitev solastniških deležev na skupnih delih, v. pogodbeno ureditev medsebojnih razmerij med EL) - Enostranski PP (sam lastnik neprem.)

2.) z odločbo S in z vpisom v ZK - vsak solastnik neprem. lahko zahteva, da S v Npo razdeli solastnino na nepremičnini v EL, če je takšna delitev mogoča

EL je predmet razpolaganja kot CELOTA (solastnine na skupnih delih in LP na posameznih delih NI mogoče ločiti; s prehodom LP prehajajo tudi ID na solastninskih skupnih delih

EL morajo skleniti Pogodbo o medsebojnih razmerjih v pisni obliki in učinkuje proti vsakemu novemu EL!

Upravljanje skupnih delov: smiselna uporaba določb o solastnini, razen če PMR določa drugače.

Če EL NE dosežejo soglasja glede posla, ki presega redno upravljanje, lahko EL, ki imajo več kot ½ solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu odloči S v Npo (to določilo se uporablja tudi za spremembo PMR v delu, ki se nanaša na redno upravljanje s skupnimi deli)

Če ima neprem. več kot 2 EL in več kot 8 posam. delov morajo EL določiti upravnika in ustanoviti obvezen rezervni sklad za kritje bodočih stroškov rednega upravljanja.

IZKLJUČITVENA T: če EL/drug uporabnik posameznega dela v EL - grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali - svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih tako da je skupnost z njim nevzdržna, lahko EL, ki imajo več kot ½ solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo SKLEP da se kršilec OPOMNI.

Če kršilec kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem, lahko EL, ki imajo več kot ½ solastniških deležev na skupni lastnini sprejmejo SKLEP, da se vloži TOŽBA za njegovo IZKLJUČITEV in PRODAJO njegovega posameznega dela.

Sodba o izključitvi se izvrši s prodajo posameznega dela v EL po pravilih, ki urejajo izvršbo na nepremičnine.

37. Plodovi, kdo so lastniki plodov?

Plodovi so neposreden proizvod stvari, ki so do ločitve sestavina stvari, z ločitvijo pa postanejo samostojna stvar. Plodovi so naravni in civilni.

Pridobitev LP na plodovih: - LP na plodovih, ki jih daje stvar, pripada lastniku glavne stvari, razen če SPZ določa drugače - dobroverni lastniški posestnik stvari, ki daje plodove pridobi LP na plodovih v trenutku njihove ločitve od glavne stvari. Enako velja za osebo, ki ima na podlagi pr. razmerja z lastnikom glavne stvari P do plodov - pod pogoji, ki jih določa Z, lahko vsakdo pridobi LP na gozdnih sadežih, gobah in drugih prosto rastečih rastlinah (ZKZ)

38. Kaj je hipoteka? Kako se realizira ZP? Zahtevek hipotekarne T? Kaj če tožimo z redno T več hipotek, dobimo sodbo, pride do izvršbe, ali hipoteka zapade, če še ni potekel rok? Sodba, s katero je dolžan plačati stvar – ta ista oseba je tudi zastavni upnik – se lahko iz nje poplača?

Hipoteka je ZP na nepremičnini. Velja n. vseobsežnosti hipoteke: - H obsega nepremičnino v celoti, kot tudi vse njene sestavine in plodove, dokler ti niso ločeni od glavne stvari - H obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja

Poplačilo iz H: 1.) če D v roku ne plača terjatve lahko U s T zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda – HIPOTEKARNA TOŽBA: a. U mora izkazati obstoj zavarovane terjatve (akcesornost hipoteke) b. predlagati, da se terjatev poplača s prodajo iz vrednosti zastavljene neprem. 2.) če je H nastala na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, lahko U od notarja zahteva, da: a. ugotovi zapadlost terjatve in b. opravi prodajo nepremičnine in c. poplačilo U oz. predlaga izvršbo

Kupec neprem. sme ne glede na Z/pogodbeno določene roke pisno odpovedati pogodbo o rabi neprem. (zlasti najem/zakup), ki je nastala PO ustanovitvi H, z odpovednim rokom 1 m.

39. Civilni delikt?

1.) nedopustno ravnanje 2.) nastanek pravno priznane škode 3.) VZ med nastankom škode in nedopustnim ravnanjem 4.) odgovornost povzročitelja škode

Vse predpostavke morajo biti izpolnjene kumulativno za obstoj odškodninske odgovornosti.

40. Je nastanek škode nujen za odškodnino?

Da! Vse predpostavke morajo biti izpolnjene kumulativno za obstoj odškodninske odgovornosti.

41. Katere vrste nepremoženjske škode poznaš? Za katero se priznava najvišja odškodnina?

1.) Objava sodbe ali popravka (178): če gre za kršitev osebnostne P, lahko S a. odredi na stroške oškodovalca objavo sodbe oz. popravka ali b. odredi, da mora oškodovalec preklicati izjavo, s katero je storil kršitev c. ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino

2.) denarna odškodnina (179): a. za pretrpljene telesne bolečine b. za pretrpljene duševne bolečine zaradi: I. ZŽA II. skaženosti III. razžalitve dobrega imena in časti IV. okrnitve svobode / osebnostne P V. smrti bližnjega c. za strah

pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje, to opravičujejo, pravična $ odškodnina. Višina odškodnine za nepremož. škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.

3.) odškodnina zaradi smrti / težke invalidnosti drugega (180): a. če nekdo umre, lahko S prisodi njegovim ožjim družinskim članom (zakonec, starši, otroci) pravično denarno odškodnino zanjihove duševne bolečine. b. v primeru posebno težke invalidnosti kakšne osebe lahko S prisodi njenemu zakoncu, otrokom in staršem pravično $ odškodnino za njihove duševne bolečine (tudi bratom in sestram, če je med njimi in umrlim oz. poškodovanim obstajala trajnejša življenjska skupnost ter zunajzakonskemu partnerju, če je med njimi in umrlim oz. poškodovanim obstajala trajnejša življenjska skupnost)

4.) kršitev dostojanstva (181): P do pravične $ odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin ima oseba, a. ki je bila s prevaro / silo / zlorabo kakšnega razmerja podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju kot tudi b. oseba proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo KD zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo

5.) $ odškodnina pr. osebi (183): za okrnitev ugleda in dobrega imena prisodi S pr. osebi pravično $ odškodnino, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudoi če premoženjske škode ni, če spozna, da okoliščine primera to opravičujejo

42. Kdaj nastane pogodba, ali molk predstavlja soglasje?

- Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah = načelo konsenzualnosti. To načelo pa je izključeno, ko Z predpiše, da mora biti posamezni pr. posel sklenjen v posebni obliki ali kadar se stranki samo dogovorita za obliko. - volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi i. z besedami ii. z običajnimi znaki iii. z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji

- če naslovnik po prejemu ponudbe za sklenitev pogodbe molči, to NE pomeni, da sprejema ponudbo - brez učinka je določilo v ponudbi, da bosta molk naslovnika ali kakšna druga njegova opustitev (npr. če ne zavrne ponudbe v določenem roku) veljala za sprejem ponudbe. - vendar se v primeru, ko je naslovnik glede določenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom šteje, da je sprejel ponudbo, ki se nanaša na takšno blago, če je ni takoj ali v danem roku zavrnil - prav tako mora tisti, ki je ponudil drugemu, da bo po njegovih naročilih opravljal določene posle, ter tisti, v čigar dejavnost spada izvrševanje takšnih naročil, izvršiti dobljeno naročilo, če ga ni takoj zavrnil - če naslovnik ponudbe/naročila ni zavrnil, se šteje, da je bila pogodba sklenjena v trenutku, ko je ponudbo / naročilo DOBIL

43. Konkludentna dejanja

Konkludentna dejanja so tista, ki sama po sebi ne pomenijo izjave volje za sklenitev pogodbe, toda glede na okoliščine, v katerih so izvedena, je mogoče zanesljivo sklepati, da pomenijo voljo za sklenitev pogodbe. Za presojo učinkov ravnanja so odločilna objektivna merila, ne pa vsebina, ki jo pripiše ravnanju tista stranka, ki je ravnanje izvedla. Odprema blaga po prejemu ponudbe za nakup istovrstnega blaga pomeni izjavo volje za sklenitev pogodbe.Plačilo določenega zneska po prejemu ponudbe prav tako pomeni izjavo volje za sklenitev pogodbe. Enako velja za vstop potnika v javno prevozno sredstvo.

Na abstraktni ravni ni mogoče našteti ravnanj, ki pomenijo izjavo volje za sklenitev pogodbe. Kakšen pomen se lahko pripiše posameznemu ravnanju, je odvisno predvsem od okoliščin, ki spremljajo to ravnanje; na primer, ali je stranka pred tem prejela ponudbo, od vsebine ponudbe. Npr. sprejem nenaročenega blaga ne omogoča zanesljivega sklepanja, da pomeni voljo za sklenitev pogodbe.

S konkludentnimi ravnanji niso mišljena samo aktivna ravnanja, temveč tudi pasivna. Toda molk ali pasivnost stranke že po naravi stvari ne izraža volje za sklenitev pogodbe. Zato pomeni molk le v izrednih primerih voljo za sklenitev pogodbe.

V posameznih primerih konkludentno dejanje ne pomeni zgolj tega, da je izražena volj za sklenitev pogodbe, ampak tudi dejstvo, da je izražena volja za sklenitev pogodbe z določeno vsebino.

44. V kakšni obliki mora biti sklenjena pogodba o vrnitvi nepremičnin? Ali morajo biti za nekatere pogodbe izpolnjeni tudi drugi pogoji poleg pisnosti?

Pogodba, na podlagi katere se prenaša LP na nepremičnini ali s katero se ustanavlja stvarna P na neprem., mora biti sklenjena v pisni obliki. (zaradi posebnega pomena nepremičnin + zahteve ZZK, ki za razpolagalni posel že po naravi stvari zahteva pisnost)

OZ zahteva pisno obliko za naslednje pogodbe: - pog. ki se nanašajo na stvarne P na neprem. - prodaja na obroke - darilna pogodba - gradbena pogodba - licenčna pogodba - alotomajska pogodba - del credere jamstvo (819) - konkurenčna prepoved pri agencijski pog. (836/2) - pooblastilo za sprejem izpolnitve pri posredniški pogodbi (839) - klavzula o vnaprejšnji omejitvi odškodnine pri pog. o organiziranju potovanja

OZ zahteva sklenitev v obliki notarskega zapisa pogodb: - poroštvena izjava pri poroštveni pog. - darilna pog. za primer smrti - izročilna pog. - pog. o dosmrtnem preživljanju - pog. o preužitku

Zahtevo po obličnosti lahko postavijo tudi drugi zakoni, npr. ZN zahteva notarski zapis - pogodbe o urejanju premoženskih razmerij med zakoncema - za pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost - za izročilne pogodbe - za pogodbe o dosmrtnem preživljanju - za sporazume o odpovedi neuvedenemu dedovanju

45. Zakon o poslovnih stavbah in prostorih – najem? Kako se odpoveduje takšna pogodba?

Poslovna stavba: stavba, ki je namenjena za poslovne dejavnosti in se v ta namen pretežno tudi uporablja Poslovni prostor: 1/več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben vhod.

Poslovno stavbo oz. poslovni prostor upravlja, če ZPSPP ne določa drugače - organizacija združenega dela ali - družbenopolitična skupnost ali - druga družbenopravna oseba, ki ima na poslovni stavbi oz. poslovnem prostoru PRAVICO UPORABE in v tej stavbi/prostoru OPRAVLJA SVOJO DEJAVNOST.

Občani, društva in druge civilne pr. osebe imajo lahko LP na poslovnih stavbah in poslovnih prostorih v mejah in pod pogoji, ki jih določa Z.

Organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti ali druga družbenopravne osebe, društva ter druge civilnopravne osebe lahko oddajo v najem poslovno stavbo ali poslovni prostor, na katerem imajo P uporabe oz. LP samo, če je to v skladu z njihovo osnovno dejavnostjo (npr. javna skladišča, garažne hiše,...) ali pa, če ga iz upravičenih razlogov začasno same ne morejo uporabljati.

Ne glede na prajšnji odstavek pa se lahko oddajo v najem poslovne stavbe/poslovni prostori, ki so bili zgrajeni z delom kmetov v katerikoli obliki združevanja kmetov in delavcev (npr. kmetijski zadružni domovi)

Občani lahko oddajo v najem poslovne stavbe/poslovne prostore na katerih imajo lahko LP.

Najem nastane s pogodbo med najemodajalcem in najemnikom v pisni obliki. (če ni v pisni obliki = neveljavna)

Prenehanje najemne pogodbe: Najemna pog. lahko vsak čas sporazumno preneha. Preneha tudi, če preneha predmet najema, če pride do spremembe namembnosti poslovne stavbe, razlastitve.

Najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas preneha z odpovedjo in sicer po poteku odpovednega roka, ki ne sme biti krajši od 1l

Pogodba o najemu poslovnih prostorov se odpoveduje sodno. V odpovedi mora biti navedeno, do katerega dne se more najemnik izseliti iz poslovne stavbe/prostorov in jih izročiti najemodajalcu oz. do katerega dne jih je najemodajalec dolžan prevzeti.

Najemna pogodba, sklenjena za določen čas preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena. Če najemnik tudi po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, poslovni prostor/stavbo še naprej uporablja, najemodajalec pa v roku 1m po preteku tega časa ne vloži pri pristojnem S zahteve za izdajo naloga za izpraznitev, se šteje, da je pogodba obnovljena za nedoločen čas.

Za odpovednajemne pogodbe in za postopek za izpraznitev poslovnega prostora je pristojno Občinsko (okrajno?) S na območju katerega je poslovna stavba. Na podlagi odpovedi najemodajalca in zahteve za izpraznitev poslovne stavbe izda S nalog o izpraznitvi poslovne stavbe/prostora, če izhaja iz odpovedi ali zahteve iz najemne pogodbe, da ima najemodajalec P odpovedati ali zahtevati izpraznitev poslovne stavbe/prostora. Za nalog se smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog. Odpoved, ki jo je vložil najemnik, vroči S najemodajalcu, ne da bi izdalo nalog. Ob izročitvi izpraznjenih poslovnih prostorov se sestavi poseben zapisnik o njihovem stanju.

Najem ne preneha, če pridobi kdo drug z nakupom/drugače od najemodajalca LP ali P uporabe na poslovni stavbi/prostoru. V takem primeru stopi pridobitelj v P&O najemodajalca.

46. Kaj je objektivna odškodninska odgovornost? Višja sila kot oblika objektivne odgovornosti? 47. Kaj je višja sila?

Objektivna odškodninska odgovornost je odgovornost ne glede na krivdo. Pri nas je uveljavljena za imetnika nevarne stvari / nevarne dejavnosti, starše

Predpostavke objektivne odgovornosti so: 1. škodni dogodek 2. škoda 3. VZ 4. objektivna odgovornost

Pri nevarni stvari/dejavnosti mora oškodovanec dokazati le: 1. da gre za nevarno stvar 2. da mu je nastala pr. priznana škoda Vzročnost se domneva, zato mora imetnik NS dokazati, da ta ni bila vzrok škodi.

Imetnik NS/ND je prost odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti – višja sila.

Višja sila je naravni dogodek, katerega bistvena značilnost je moč, ki se ji človek ne more uspešno zoperstaviti. To ni isto kot naključje – zunanjost dogodka je tista, ki razločuje naključje od kvalificiranega naključja – VS. (če do škode pride zaradi naključja, ki sodi v okvir nevarne dejavnosti se obj. odgovorna oseba ne bo oprostila odg. Npr na OA raznese zračnico)

Da bi se nek dogodek štel za VS mora biti - zunanji, zunaj stvari in okvira dejavnosti, ki jo opravlja objektivno odg. oseba

- nepričakovan - neprepečljiv

48. Merila za odmero gmotne škode? Ali se pri presoji upošteva tudi lastna krivda oškodovanca?

- odgovorna oseba je dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala - če se z vzpostavitvijo prejšnjega stanja škoda ne odpravi popolnoma, je odgovorna oseba dolžna plačati za ostanek škode $ odškodnino - ko vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča lai ko je S mnenja, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba, odloči, da mora ta izplačati oškodovancu primerno $ odškodnino - S prisodi oškodovancu $ odškodnino, če jo ta zahteva, razen če okoliščine danega primera opravičujejo vzporstavitev prejšnjega stanja. - Oškodovanec je tisti, ki ima P izbire med RII/$ odškodnino, to P bo praviloma izkoristil z vložitvijo zahtevka za vrnitev v prejšnje stanje/zahtevek za plačilo $ odškodnine. Razen, v primerih: - če okoliščine primera opravičujejo RII (če glede na okoliščine primera izplačilo $ odškodnine ni primerno – težko si je zamisliti tako situacijo v resničnem življenju) - če RII ni mogoča (uničenje individualno določene stvari - slike) - če ni nujno, da bi prejšnje stanje vzpostavila odgovorna oseba (kdor povzroči PN ne bo nujno tudi popravil OA)

Oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanju škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima P samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine (= deljena odgovornost).

49. Kdaj je U upravičen zahtevati svojo terjatev od D?

U je upravičen zahtevati od D izpolnitev obveznosti, D pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi.

Čas izpolnitve: 1.) če rok ni določen, in tudi namen posla, narava obveznosti in druge okoliščine ne zahtevajo za izpolnitevnekega roka, lahko U zahteva takojšnjo izpolnitev obveznosti, D pa po svoji strani od U, da izpolnitev takoj sprejme. 2.) U lahko zahteva izpolnitev terjatve, ko je le-ta zapadla – ko preteče rok, ki je določen za izpolnitev 3.) Predčasna izpolnitev: če je bil rok dogovorjen izključno v interesu D, je ta upravičen izpolniti obveznost tudi pred dogovorjenim rokom, vendar mora svoj namen sporočiti U in paziti, da to ni ob nepravem času. V drugih primerih, ko D ponudi predčasno izpolnitev jo U lahk oodkloni / sprejme in si pridrži P do odškodnine, če o tem nemudoma obvesti D 4.) Upnikova P zahtevati predčasno izpolnitev: če mu D ni dal obljubljenega zavarovanja ali če na njegovo zahtevo ni dopolnil zavarovanja, zmanjšanega brez njegove krivde, kot tudi, če je bil rok dogovorjen izključno v njegovem interesu 5.) Če je določitev roka prepuščena eni stranki (U/D), upravičenec pa ne določi roka niti po opominu, lahko druga stranka zahteva od S, naj določi primeren rok za izpolnitev.

50. Pogoji za sklenitev pr. posla?

1. VOLJA (resnična, svobodna, prosta napak) 2. MOŽNOST in DOPUSTNOST 3. POSLOVNA SPOSOBNOST 4. OBLIKA, če je predpisana

Pr. posel NI vedno sam po sebi neveljaven, če ni izpolnjena katera od predpostavk, zato Z določa civilnopravne sankcije: - neveljavnost PP + povračilo škode - PP ostane v veljavi + odškodninska obveznost - PP je le iztožljiv

51. Volja – svobodna, resna – kaj to pomeni?

Svobodna: volja mora biti prosta napak – zmota, prevara, grožnja. Resnična: resen namen podati zavezujočo izjavo

Pogodba je sklenjena, ko je doseženo soglasje volj, volja pa ustvarja učinke šele, ko je izražena navzven. Obenem pa velja, da ustvarja volja učinke samo, če je svobodna in resna. To pomeni, da mora biti izjava volje svobodna + resna.

Če se volja izjavi, toda ta volja ni svobodna, govorimo o napakah volje.

Volja oz. izjava volje pa mora biti tudi resna. To pomeni, da nimajo učinka izjave, dane v takih okoliščinah, iz katerih je razvidno, da oseba nima namena podati zavezujoče izjave. Če katera od strank ne poda resne izjave, pogodba ni sklenjena. Za presojo, ali je izjava dana resno, se upoštevajo objektivna merila.

Če izjava volje ni svobodna so določene drugačne sankcije kot če ni resna - če izjava volje ni svobodna in so izpolnjeni pogoji za grožnjo / zmoto / prevaro, je pogodba sklenjena, prizadeta stranka pa lahko zahteva razveljavitev pogodbe - če izjava volje ni resna, pogodba ni sklenjena. Posledice so enake kot če izjava volje ni podana

52. Razlika med molkom in konkludentnimi dejanji?

Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah = načelo konsenzualnosti. To načelo pa je izključeno, ko Z predpiše, da mora biti posamezni pr. posel sklenjen v posebni obliki ali kadar se stranki samo dogovorita za obliko. - volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi i. z besedami ii. z običajnimi znaki iii. z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji = konkludentno dejanje

S konkludentnimi dejanji torej pog. stranka lahko izrazi voljo za sklenitev pogodbe, z molkom pa NE! - če naslovnik po prejemu ponudbe za sklenitev pogodbe molči, to NE pomeni, da sprejema ponudbo - brez učinka je določilo v ponudbi, da bosta molk naslovnika ali kakšna druga njegova opustitev (npr. če ne zavrne ponudbe v določenem roku) veljala za sprejem ponudbe. - IZJEMA: Molk kot konkludentno dejanje: vendar se v primeru, ko je naslovnik glede določenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom šteje, da je sprejel ponudbo, ki se nanaša na takšno blago, če je ni takoj ali v danem roku zavrnil - prav tako mora tisti, ki je ponudil drugemu, da bo po njegovih naročilih opravljal določene posle, ter tisti, v čigar dejavnost spada izvrševanje takšnih naročil, izvršiti dobljeno naročilo, če ga ni takoj zavrnil - če naslovnik ponudbe/naročila ni zavrnil, se šteje, da je bila pogodba sklenjena v trenutku, ko je ponudbo / naročilo DOBIL

53. Kaj je grožnja?

Grožnja deluje posredno, prek strahu, ki ga povzroča pri pog. stranki. Grožnja stranko omejuje v njeni svobodi pri sprejemanju odločitev, zato se s tem pravilom varuje n. prostega urejanja obligacijskih razmerij ter pomeni sankcioniranje pravila, da mora biti izjava volje svobodna in resna.

Grožnja = naznanitev zla, ki bo nastopilo, če tisti, ki mu je grožnja namenjena, ne bo ravnal na določen način. Lahko je izražena z besedami / neverbalno, s konkludentnimi ravnanji (fizično nasilje). Tisti, ki grozi, želi želi z njeno pomočjo izzvati pri drugi osebi tako pravnoposlovno izjavo, da bodo nastale zanj (ali za koga 3) ugodne pr. posledice.

Če je pog. stranka/kdo 3 z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi stranki utemeljen strah, tako da je zaradi tegasklenila pogodbo, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe. Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju / telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke / koga drugega.

Pr posel, ki je sklenjen pod vplivom grožnje lahko prizadeta stranka IZPODBIJE v 1l od prenehanja grožnje oz. max. v 3l odkar je bila pog. sklenjena.

54. Kaj je enakovrednost dajatev?

Pri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleženci iz n. enake vrednosti dajatev. Z določa, v katerih primerih ima kršitev tega n. pr. posledice.

To n velja le za dvostranske pogodbe z izjemo tistih, kjer je iz namena posla/namena strank razvidno, da je narava posla/podlaga drugačna (npr. pogodbe na srečo) ali kadar ima predmet pogodbe posebno vrednost le za določeno osebo.

To načelo poudarja, da naj stranke pri sklepanju dvostransko vzajemnih oz. odplačnih pogodb določijo tako pogodbeno vsebino, da bodo medsebojne P&O enakovredne. Pri presoji enakovrednosti se ne presoja zgolj dajatev in protidajatev ali storitev in plačilo zanjo, ampak raznolike okoliščine, kot so posebne razmere na trgu, poseben rok za izpolnitev obv,...

Ali so medsebojne obveznosti enakovredne se presoja po objektivnih in ne po subjektivnih merilih, seveda pa lahko posebna okoliščina na strani konkretne pogodbene stranke objektivno opravičuje navidezno nesorazmerje kot enakovrednost. Subj. merila so relevantna le za presojo, ali sta stranki želeli, da v konkretnem primeru načelo ne velja.

Enaka vrednost naj bi obstajala ob sklenitvi pogodbe, ne ob izpolnitvi obveznosti pog. Načelno mora vsaka stranka nositi riziko spremembe okoliščin po sklenitvi pog. Določba o spremembi /razvezi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin določa pogoje, pod katerimi okoliščine, nastale po sklenitvi pog., omogočajo, da naknadna nesorazmernost vpliva na obstoj in vsebino pogodbe.

To načelo ni neposredno uporabno, saj je izrecno določeno, da Z določa, v katerih primerih ima kršitev načela pr. posledice. Tudi, če je v konkretni pogodbi kršeno načelo to nima vpliva na veljavnost sklenjene pogodbe, razen če so izpolnjeni pogoji za uporabo katerega od institutov, v katerih je načelo konkretizirano.

Če S ugotovi,da v konkretnem primeru NE gre za oderuško pog., ker niso izpolnjene vse predpostavke, ne more v istem primeru zavrniti zahtevek za plačilo iz razloga, da temelji na pog., ki krši načelo enake vrednosti dajatev.

Načelo je konkretizirano: - zmanjšanje pretirano visoke are (65/4) - razveza/sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – izjemoma je upoštevana neenakovrednost, ki nastopi PO sklenitvi pogodbe (112) - čezmerno prikrajšanje (118) - oderuška pogodba (119) - neveljavnost posameznih določil splošnih pogojev pogodbe (121) - prepoved omejitve in izključitve odškodninske odgovornosti (242) - zmanjšanje pogodbene kazni

55. Ali je v OZ kakšna pogodba, ki je vzajemna, pa obveznosti nista enakovredni?

Da, čezmerno prikrajšanje.

56. Možnost in dopustnost pr. posla?

- Pog. obveznost (predmet PP) je lahko v tem, da nekdo nekaj da, stori, opusti, trpi. (izpolnitveno ravnanje) - Biti mora mogoča, dopustna in določena oz. določljiva - Pog. je nična, če je predmet obv. nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv.

1.) Možnost: obveznost določena v PP oz. predmet PP (izpolnitveno ravnanje) mora biti mogoč. Možnost in nemožnost sta pr. standarda, ki ju OZ ne pojasnjuje. Teorija in sodna praksa določata posamezna merila, ki pojasnjujejo primere, ko je nemožnost pr. upoštevana. Izpolnitveno ravnanje je mogoče, če ni nemogoče.

Nemožnost izpolnitve je stanje, ko obveznost zaradi pr./dejanskih razlogov ni mogoče izpolniti. - dejanska nemožnost: v posam. primerih je lahko očitna, drugače pa je treba upoštevati razvoj znanosti, tehnike,... - objektivna (absolutna) nemožnost: pog. je nična - subjektivna: le določena oseba je ne more izpolniti

1.) Dopustnost: predmet obveznosti je nedopusten, če je v nasprotju z ustavo, pridilnimi predpisi ali moralnimi načeli. Pog. obveznost sicer lahko obstaja po naravi stvari, vendar jo prepovedujejo pr. pravila - izpolnitveno ravnanje je npr. nedopustno: - če je stvar izven pr. prometa - če se stranka zaveže, da bo krivo pričala - da bo pomagala pri izvršitvi KD - da ne bo ovadila storilca KD

57. Ničnost pogodbe in posledice?

1.) pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom, moralnim načelom 2.) če je predmet pogodbe nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv 3.) če 3. oseba ne more/noče določiti predmeta pogodbe = predmet je nedoločen + nedoločljiv (predmet je določljiv, če pog. vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti/stranki prepustita 3. os. naj ga določi) 4.) če je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev enega sopogodbenika, da je sklenil pogodbo in je drugi pogodbenik to vedel/bi moral vedeti. Pri neodplačnih pogodbah pa tudi če ni vedel 5.) če pogodba ni sklenjena v predpisani obliki pogodba ni sklenjena v dogovorjeni obliki, če sta se stranki dogovorili, da je pogoj za njeno veljavnost posebna oblika 6.) nemogoč odložni pogoj (nemogoč razvezni pogoj = neobstoječ) 7.) oderuška pogodba 10.) izjava s katero oškodovanec privoli, da mu nekdo stori škodo s protizakonitim dej. 11.) določilo o obrestnih obrestih

Na ničnost pazi S po UD in se nanjo lahko sklicuje vsaka zainteresirana stranka. P do uveljavljanja ničnosti ne ugasne.

Če je pogodba nična, mora - KONDIKCIJSKI ZAHTEVEK: vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe. Nična pog. nima pr. učinka, zato nobena od strank nima izpolnitvenega zahtevka. Kdor pa je na podlagi nične pog. že izpolnil svoj zahtevek je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan, zato ima P zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. - če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa mora dati ustrezno nadomestilo po cenah v času, ko je bila izdana SO - Conditio ob turpem causam: če pa je pog. nična zato, ker po svoji vsebini/namenu nasprotuje temeljnim moralnim načelom, lahko S v celoti/deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev tistega, kar je dala drugi stranki; pri odločanju upošteva S poštenost ene/obeh strank

Nična pogodba ne ustvarja učinkov, kot jih ima veljavno sklenjena pogodba. Mogoče pa je uveljavljati odškodnino, ker pogodba ni bila veljavno sklenjena.

58. Ali mora stranka vrniti kar je prejela na podlagi nične pog?

KONDIKCIJSKI ZAHTEVEK: vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe. Nična pog. nima pr. učinka, zato nobena od strank nima izpolnitvenega zahtevka. Kdor pa je na podlagi nične pog. že izpolnil svoj zahtevek je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan, zato ima P zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Prikrajšanec ima predvsem P do naturalne restitucije, ko pa to ni mogoče ali primerno, lahko zahteva $ vrednost izpolnitve, ocenjeno po času izdaje SO. Pri tem velja obogatitveno in ne restitucijsko načelo.

Razen v primeru ko je pog. nična zato, ker po svoji vsebini/namenu nasprotuje temeljnim moralnim načelom, lahko S v celoti/deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev tistega, kar je dala drugi stranki; pri odločanju upošteva S poštenost ene/obeh strank

S ima torej možnost, da v primeru nemoralnih pogodb zahtevku ugodi ali pa ga zaradi nemoralnosti zavrne; odločitev bo odvisna od poštenosti ene in druge stranke in pomena ogroženih interesov.

59. Ali ničnost zastara?

Ne, P do uveljavljanja ničnosti ne zastara!

60. Zastaranje, prekluzija

Zastaranje: - Preneha P zahtevati izpolnitev obveznosti, materialna P pa le na ugovor - iztek zastaralnega roka upošteva S le na zahtevo D - če D izpolni naturalno obligacijo izpolnitve ne more kondicirati

Z iztekom zastaralnega roka ugasne zahtevek za uveljavitev P (civilna obligacija – ima pr. varstvo), medtem ko sama P ostane (naturalna obligacija – nima pr. varstva). Ko zastara glavna terjatev, zastara zudi stranska (obresti, plodovi, stroški,..)

Nezastarljive P: - osebne (statusne) in rodbinske P

- zakonita P do preživljanja - zahtevki procesne narave (ugotovitveni zahtevek) - P do uveljavljanja ničnosti - upravičenja, ki izhajajo iz nezastarljivih P/pr.razmerij - različna oblikovalna upravičenja, ki nimajo vsebine ali užitka (odstop zaradi nezvestobe)

Prekluzija: prenehanje P - preneha sama P, če je upravičenec v dol. roku ne realizira - iztek prekluzije upošteva S po UD - D izpolnitev kakšne prekludirane P bi pomenila kakšno novo pr. podlago

Sob Nov 22, 2008 4:44 pm Drži kot že navedeno, da želi kratke in jedernate odgovore. Zraven malo godrnja, komentira, sicer pa ne "riba", čeprav zaradi tistega svojega godrnanja lahko izpade takšen (po izpitu je najbolj prijazen od vse komisije). Že objavljena vprašanja pomagajo, ker se nekaterih drži. Novembra me je spraševal še:

- naštejte nekaj ZK načel - kaj je izbrisna tožba - amortizacijski postopek - osebnostne pravice - kaj je hipoteka, kaj se z njo ureja - ali je GO na pritožbeni obravnavi »pogruntavščina« novega ZPP ali je bila že v starem - kako je s sankcijami zaradi neprihoda strank na obravnavo / pritožben narok - razlika med prodajno pogodbo, pogodbo o delu in mandatno pogodbo - ali lahko dedič nadaljuje mandatno pogodbo - kaj je izvršilni naslov - kaj pomeni, da je notarski zapis izvršilni naslov - obračunska vrednost zapuščine - izpodbijanje daril - oblika pogodbe – kaj je to - če pogodba nima predpisane oblike je ? (nična) - kaj je dobra vera? - Kaj je z dobro vero v SPZ (se domneva)

Pet Dec 12, 2008 2:36 pm Se zelo drži vprašanj, dobričina.

Še: menjalna pogodba, prodajna pogodba, definiciji jamčevanje najemodajalca ugovori pri lastninski tožbi

Lp, Urban

Sob Feb 14, 2009 4:57 pm februarja je spraševal najprej osebnostne pravice, cesijo,predpostavke za sklenitev pravnega posla, višja sila in kje ima svoj pomen,kdo odgovarja če je iz stavbe vržena oziroma pade kakšna stvar, kdo odgovarja za nevarno žival, kaj pa je potem s kačami v divjini, hipoteka, devastacijska tožba, izvršilni naslov, novosti po novem ZPP-D, pritožba, pritožbeni razlogi, odločitve višjega sodišča, kaj je z obravnavo po starem in po novem,kako se stvar dodeljuje sodnikom poročevalcem,posest,dobrovernost,priposestvovanje,zadolžnica,vrednostni papir,načela zemljiške knjige. poleg tega so bila se druga vprašanja, ki pa se jih ne spominjam, bilo pa jih je kar nekaj.

gospod je zelo prijazen pa tudi malo godrnjav oziroma zahteva, da je odgovorjeno popolno, če pač ni te pa sam dopolni in malo pogodrnja.

sicer pa moram reči, da nihče od komisije ni iskal neznanja in da so bili kar prizanesljivi, je bilo pa precej vprašanj, tako da je bilo kar naporno tisto uro in pol.se pa da, tako da kar pogumno!

Nataša Ložina - 21. 1. 2009

Tor Jan 27, 2009 12:37 pm Živjo!

Gospa je zelo prijazna in se drži objavljenih vprašanj, razen nekaj novih, ki so povezana z novelo ZPP-D.

Mene je vprašala: 1. Kako nastane obveznost? Kakšne načine nastanka poznamo? 2. Predpostavke za veljavno sklenitev pravnega posla? 3. Kdaj je pogodba sklenjena? 4. Kaj je nesporazum? 5. Napake volje? (Opisati je bilo treba vsako posebej) 6. Kakšne oblike neveljavnosti pogodb pozna OZ? 7. Povedat vse o izpodbojnosti 8. Kaj je zamuda? Kdaj nastane? 9. Kakšen je zastaralni rok v primeru, da je škoda povzročena s kaznivim dejanjem?

10. Kakšne vrste odškodninske odgovornosti pozna OZ? 11. Predpostavke odškodninske odgovornosti? Kaj od tega pri krivdni odgovornosti dokazuje oškodovanec? Kako je pa pri objektivno odg., kaj je treba dokazovat in kdo? 12. Zamudna sodba? Kaj je v zvezi s tem novega v ZPP-D? 13. Katerih dejstev ni treba dokazovati? 14. Katere novosti določa ZPP-D glede dokazovanja? (pisne izjave prič,... ) Pri tem ni vrtala in je rekla, da tega ni treba znati zelo podrobno (toliko, da veš nekaj naštet) 15. Pravna sredstva po ZIZ? 16. Kakšne možnosti ima tretji? 17. Kaj je izvenzakonska skupnost in kako se dokazuje? Povej primer takega dokazovanja 18. Kaj stori sodišče v zapuščinskem postopku, če so med strankami sporna dejstva? Koga napoti na pravdo? 19. Načini pridobitve lastninske pravice? 20. Kaj je to priposestvovanje in pogoji? 21. Varstvo lastninske pravice? 22. Kaj SPZ ureja pod pojmom sosedsko pravo? 23. Mejni spor? 24. Kdaj lahko sodišče odloča po katastrski meji? 25. Motenje posesti? Kakšno varstvo ima posestnik? 26. Kako zakonca odgovarjata za dolgove? 27. Kaj če en zakonec brez soglasja drugega razpolaga z delom skupnega premoženja? (drug zakonec lahko zahteva razveljavitev pravnega posla s tretjo osebo) 28. Predpravdno izvedeniško mnenje? 29. Kako se začne nepravdni postopek? Kakšen mora biti predlog? 30. Česa ni mogoče priposestvovati?

Gospa je zelo vredu izpraševalka. Sprašuje bolj teoretično, ne prek primerov in je zelo prijazna. Kdor jo ima, je lahko zelo zadovoljen. Vsem, ki vas PDI še čaka, želim veliko sreče!!!

vlaj januar09

Pon Jan 26, 2009 10:29 pmStvarna pristojnost – našteti, v katerih primerih je pristojno okrajno v katerih okrožno? V katerih primerih se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno? Kateri je sodni postopek, ni pa pravdni? Razlika med poroštvom in pristopom k dolgu? V katerih primerih sodišče zavrže tožbo? Delitev solastnine (načini, kdo lahko predlaga, kdaj)? Kaj je AO in kaj AO+ (pojasni tudi na primeru)? Solidarna odgovornost zavarovalnic

marija bele vatovec

Sre Jan 21, 2009 10:26 pm Gospa je prijazna, tudi pomaga, če malo zaidete z odgovorom. Mene je začela spraševati vse v zvezi z nalogo - ker sem napačno odločila - nevarna stvar, zakaj sem se, kot sem se ipd. Razmišljajte na glas! Se vidi, da je odvetnica, sprašuje tudi preko prakse. Potem pa: - stvarne pravice, naštej - kaj je služnost, vse v zvezi s tem; tudi preko primerov - solastnina, skupna lastnina, delitev solastnine - skupno premoženje zakoncev - kako nastane LP na NP - primerjava s starim zakonom glede priposestvovanja služnosti - na družbeni lastnini - ali je možna - odgovor je ne; jaz sem rekla, da je, ker ne vidim razloga za ne, pa se je strinjala, edino sodna praksa je pa v 'ne' smeri - ZPP -D novosti (zamudna sodba, znesek za okrožno - od kdaj, prehodne določbe - katero sodišče bo odločalo, revizija, tožba, vložitev nepoolne vloge s strani odvetnika, kaj če ni pooblastila, kaj stori sodišče, ...) - OZ (oblika pogodb - katere pisne, katere notarski zais, kaj je generalno pravilo, vse pogodbe za primer smrti, kaj so, razlogi, razlike ipd., kdaj je pogodba sklenjena, kdaj je nična,...) - dedni redi, kdo kdaj deduje - preko primerov - dedovanje zaščitene kmetije - vrste oporok, tudi preko primerov - izpodbojnost, ničnost oporoke; oporočna sposobnost -tožbe v ZD glede oporoke (koga sodišče napoti, v kakšnih primerih, ....) - vnaprejšnja odpoved dediščini - je mogoča, notarski zapis - ZIZ - ugovor ppo izteku roka, kdaj - nekaj vprašanj iz ZK - plomba - glede nastanka LP na NP .....

Spraševala me je preko primerov in to zelo hitro. Se da videt reakcijo ali odgovarjaš v pravi smeri. Veliko sreče!

Pon Jan 26, 2009 7:51 am - primerjava s starim zakonom glede priposestvovanja služnosti - na družbeni lastnini - ali je možna - odgovor je ne; jaz sem rekla, da je, ker ne vidim razloga za ne, pa se je strinjala, edino sodna praksa je pa v 'ne' smeri

Veliko sreče!

Zanima me ali je bil odgovor, ki je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, kaj bolj "podprt" z argumenti, kot zgolj navedeno? Sprašujem, ker sem enakega mnenja, ne glede na prakso, pa me samo še drugi (morebitni) argumenti zanimajo.

Hvala in lp

Pon Jan 26, 2009 10:16 am Na žalost ni odgovorila na kaj se naj bi sodna praksa dejansko uprla, sama pa tudi priznam, da nisem šla preverjat. Najbolje da preveriš na spletni strani sodne prakse. Moj odgovor se je nanašal na to, da ni zakonskih omejitev oz, da nikjer v 'starem' zakonu nisem zasledila, da bi bila kakšna omejitev pri priposestvovanju. In s tem se je strinjala. Lep pozdrav.

Vprašanja karmen Iglič Stroligo november 2008

Pet Nov 21, 2008 11:51 am Motenje posesti-zahtevek? Izvršba na podlagi verodostojne listine-vse? Vrste tožb? Ugotavljanje očetovstva? Dolžnost preživljanja med zakoncema? Predpostavke odškodninske odgovornosti?

+ prej objavljena vprašanja na forumu. Zelo prijazna izpraševalka.

Sre Dec 17, 2008 8:28 pm sklepčnost tožbe zahtevek v pravdi zaradi motenja posesti vrste zahtevkov izvršba na podlagi verodostojne listine kakšna mora biti vloga (popolna, razumljiva), kaj je novega glede vračanja v popravo sodne takse, ali je proc. predpostavka, varstvo, če je narobe odmerjena preživnina za zakonca zunajzakonska skupnost predkupna pravica, predkupni upravičenci po ZKZ

prijazna, a zahtevna izpraševalka, sprašuje preko primerov

Sob Jan 17, 2009 9:36 am Alora, pri meni vprašanja na isto temo kot zgoraj, torej najprej me je vprašala po temi kot smo jo mel na pisnem = objektivna/subjektivna odškodninska odgovornost, potem pa:

procesne predpostavke (kdaj sodišče zavrže tožbo) izvršba na podlagi VL (kakšen je izrek sklepa, kakšen je izrek sodbe po koncu pravde) gradnja na tujem svetu in po tem obogotitveni zahtevki zaradi gradnje na tujem svetu in zaradi vlaganj v tujo nepremičnino priznanje/naknadno izpodbijanje očetovstva (kako če najprej prizna, potem pa svoje priznanje izpodbija = izpodbijanje zaradi napak volje), motenka (kakšne vrste sodba) vrste tožb ugotovitvena tožba ....

Sicer pa več kot prijazna in korektna izpraševalka, kakor vidi da znaš glavo uporabljat, nič ne sitnari, tud če fališ oz. se lotiš drugače kot ona misli, ni panike.

Vso srečo, M

pravna ali dejanska vprašanja

Tor Jan 13, 2009 10:08 am Pa saj je cisto isto! Ce si prebrala njegove clanke, dvomim, da bos imela tezave pri prenosu ugotovitev iz njegovih clankov na podrocje civilnega (ali pa delovnega, ...) prava. Samo primeri so drugacni, pravna vprasanja pa vedno ostanejo pravna, in dejanska vprasanja so se vedno ugotavljanje dejanskega stanja, kakršno je bilo (so pa seveda odvisna od samega primera).

Ce pa ze sprasujes, moj odgovor bi bil: "Dejanska vprasanja so vedno ugotavljanje in preverjanje dejanskega stanja, torej dejanskih okoliscin (dejstev), kakrsne se bile oziroma so se zgodile v konkretnem primeru, pravna vprasanja pa so vedno stvar uporabe in razlage prava, ki se nanasa na ta ugotovljeni dejanski stan, in pa odlocanje o pravni sankciji (naj se ta kaze v obliki kazni za obsojenca ali v obliki npr. denarnega zneska, ki je nalozen tozencu)."

Ce si Grubiso prebrala, moj odgovor razumes. Primerov pa je malo morje in si lahko izberes prakticno kateregakoli in na njem se dodatno obrazlozis in dokazes svoje znanje.

Nina Betetto, 7.1.2009

Pon Jan 12, 2009 12:47 pm 

obdelali sva SPZ, OZ, ZPP, ZNP, ZDR, ZIZ

SPZ: načelo dispozitivnosti v obligacijskem in stvarnem pravu

maksimalna hipoteka

razpolagalni in zavezovalni pravni posel, kavzalnost razpolagalnega pravnega posla

kaj se zgodi z najemnikom če najemodajalec proda stanovanje

nastanek etažne lastnine

OZ: pogodbene obresti

pogodbena kazen

darilna pogodba in obličnost

ZIZ: pravna sredstva dolžnika po ZIZ

ZZZDR: katere ukrepe ima na voljo CSD

družinski spori - kdo odloča, v kakšnem postopku

ZNP: kaj ni več urejeno v ZNP (ZDuševnem zdravju, še npr določitev meje - materialno pravo v SPZ)

kakšne določbe ima ZNP (postopkovne v glavnem)

ZPP: spraševala je predvsem novelo

vročanje

kaj bo predmet ustavnosodne presoje: naslov za vročanje, za koga je že do zdaj veljala taka ureditev - pravne osebe, naslov v sodnem registru

dopuščena revizija

in 286.b člen

hoče le odgovor na vprašanje, pomaga s primeri in podvprašanji

MILAN VIRŠEK

Pon Maj 26, 2008 1:35 pm 

Živijo!

Ti jih zelo težko napišem, ker kar natrese vprašanja in se potem ne veš kje lotiti zadeve. Sicer je prijazen in ti pomaga

razmišljati, čeprav, vsaj jaz na koncu nisem več vedela kaj sem povedala

zakonski in družinski spori, razlike od navadnega postopka,izpodbijanje očetovsta (stranke, roki)

razlika med prodajalčevo in proizvajalčevo odgovornostjo

zastavna pravica (nastanek, katere poznamo ipd)

dedno pravo - se ne morem povsem spomniti kaj, vem samo, da me je vprašal ali je rok s katerim sodnik v zapuščinskem postopku napoti na pravdo instrukcijski ali prekluzivni.

spraševal me je tudi še nekaj iz obligacij... škoda ali nekaj podobnega, res se ne spomnim...

sicer je pa prizanesljiv in prijazen.

uspešno

Čet Dec 18, 2008 11:26 am1. preživnina

2. nujni dediči in oporočno dedovanje, dedna transmisija

3. 5 pomembnih novosti ZPP po mojem mnenju (malo bolj sva se ustavila pri zamudni sodbi ce ne odgovori na tožbo ali če ne pride na 1. narok)

4. obresti, zamuda, zapadlost

podrobno o zgoraj naštetih institutih, vendar brez kompliciranja

veliko sreče vsem, ki pridete za mano na vrsto!

Mag. Jože Požun - december 2008

Pet Dec 12, 2008 12:03 pm Izpraševalec je prijazen in ti pomaga. Večinoma sprašuje po že objavljenih vprašanjih. Dodatno pa še:

- Pridržanje oseb v psihiatrični zdravstveni organizaciji, kateri zakon sedaj to ureja (Zakon o duševnem zdravju) ter ali sem si ga pogledala - Vmesna sodba ter oblikovanje tožbenega zahtevka - Motenje posesti - kaj se v teh pravdah dokazuje in kaj se ne dokazuje - Kam spada javno dobro - med lastninsko pravico ali posest - Kakšen je namen/bistvo ZOZP, ali sta lahko povzročitelj prometne nesreče in zavarovalnica skupaj tožena - Nepravdni postopek delitve stvari v solastnini - o čem odloči sodišče po uradni dolžnosti (ustanovitvi stvarne služnosti)

- Ugovor tretjega v izvršbi ter postopek - Kaj je plomba ter načelo vrstnega reda odločanja o vpisih

Aleš Butala

Sre Dec 10, 2008 10:24 pm Pozdravljeni,

si bom pa kar sama odgovorila na zastavljeno vprašanje.

- načelo materialne resnice, - oporočna sposobnost, - razliika med zavarovalnino in odškodnino pri zavarovalni pogodbi, - obvezna zavarovanja v prometu, - postulacijska sposobnost, - sposobnost biti stranka, kaj se zgodi če stranka umre pred začetkom teka pravde, - priznanje očetovstva, - dedovanje posesti,....

njegova vprašanja so včasih nekoliko nejasna, tako da ne veš ravno kaj želi, drugače pa je korekten izpraševalec.

Srečno!