PRAVNA FAKULTETA UNIVERZE V MARIBORU

Vpraanja in odgovori za ustni del izpita pri

predmetu rimsko pravo Vpraanja, ki se pojavljajo na ustnem delu izpita

pri doc. dr. Aljoi Demanu

E.L., M.B., B..

2012

Da bi tudentom, ki e nimajo opravljenega izpita iz rimskega prava olajali tudij, sva odgovorili na vpraanja, ki se pojavljajo na ustnem delu izpita. Vpraanja so veji del zbrana iz intrukcij (ki jih je prispeval B..), konzultacij in seminarjev v zadnjem letu. Za morebitne napake v tekstu se opraviujemo. elimo vam veliko razumevanja pri tudiju rimskega prava.

2

I. ZGODOVINSKI DEL

1. Redakcija pretorskega edikta. Kdo jo je izvedel in na igavo zahtevo? Kakne so bile posledice? Ime novega edikta. -Izvedel jo je Julijan na zahtevo Hadrijana. Zato, da pretor ne bi mogel ve oblikovati novega prava s spreminjanjem edikta. edikt se od takrat ni smel ve spreminjati brez soglasja cesarja. Novi edikt se je imenoval edictum perpetuum. 2. Kaj je bila Justinijanova kodifikacija? Kdaj je nastala in kaj je obsegala? V em se razlikuje od podobnih zakonov? Kako je veljala? -JK je enotni zakonik, sestavljen iz 3. delov, ki skupaj tvorijo JK: Kodeks (529) Digeste (533) Institucije (533) -Od sodobnih zakonov se najbolj razlikujejo digeste, ki so zbirka konkretnih primerov in ne zbirka splonih in abstraktnih pravnih pravil. -Veljala je kot ZAKON! 3. Razlika med obim in obiajnim pravom. -Obe pravo je sestavljeno iz recipiranega rimskega, langobardskega fevdnega prava in kanonskega prava. Veljalo je subsidiarno, do sprejema velikih evropskih kodifikacij (BGB, code civil) -Obiajno pravo se v vsaki drubi ustvarja z obiaji. 4. Kaj je recepcija rimskega prava? -Recepcija pomeni sprejem. -Recipirano rimsko pravo je pravo, ki je prevzeto z recepcijo v obe pravo in potem v velike civilne zakonike. 5. V em je temeljna razlika med JK in sodobnimi civilnimi zakoni? -JK-predvsem digeste so sestavljene iz konkretnih primerov-kazuistika. Sodobni zakoni pa vsebujejo visoko abstraktna pravna pravila. 6. Kdo je imel v rimski dravi zakonodajno oblast? Kako so se imenovali posamezni zakoni zakonodajalcev? -REPUBLIKA-ljudske skupine (zakoni) in plebejski zbori (plebiscita) -PRINCIPAT-senat (senatovi sklepi) -DOMINAT-cesar (konstitucije) 7. Kaj nam pove notranja in kaj zunanja delitev Justinijanovih pandekt/digest? -Notranja delitev nam pove kako si sledijo odlomki znotraj posameznega naslova. Sledijo si v zaporedju 4 mas: Sabinova masa-komentarji civilnega prava ediktna masa-komentarji pretorskega prava Papinijanova masa-responzna literatura

3

dodatek (appendix)/ postpapinijanska masa -Zunanja delitev: na 50 knjig, ki se delijo na naslove, naslovi na odlomke in odlomki na paragrafe. 8. Decemviralno pravo-asovno in vsebinsko opredeli. -Je najstareje rimsko pravo-Zakonik XII plo. Staro obdobje rimskega prava 9. kaj so Bazilike? as in vsebina. -Bazilike so kraljevi zakoni. So Bizantinska pravna zbirka, ki povzema JK brez delitve na kodeks, digeste in institucije. -So enotna pravna zbirka 60 knjig v grkem jeziku, nastala leta 850-sredi 9. stoletja. 10. Kaj je ekloga? -Ekloga izbor zakonov -Sestavljena iz izvlekov JK in zakonov kasnejih cesarjev predstavlja poskus kako ustanoviti enoten zakonik in prilagoditi JK novim razmeram in doda nekaj svojih pravnih pravil posebej na podroju rodbinskega prava. -Nastanek v zaetku 8 stoletja, na pobudo cesarja Leona III. 11. Kaj je Corpus iuris civilis in Codex iuris canonici? - CIC = celotno Justinijanovo zakonodajno delo JK + novele l. 1583 -CIC corpus iuris canonici veljavni pravni viri katolike cerkve l. 1580 uradno sprejeti 12. Zakon o navajanju. asovno in vsebinsko opredeli. -Zakon o navajanju sta l. 426 razglasila Teodozij II in Valentinijan III. -Sodnik od njegovega sprejetja naprej ni mogel ve svobodno odloati, ampak je moral pri svoji odloitvi upotevati mnenja 5 klasikov: Ulpijana, Papinijana, Gaja, Pavla in Modestina. -Njegov namen je bil prisiliti sodnike k tudiju klasinih spisov. - Sodnik je moral odloiti po veini glasov-mnenj, e ni bilo veine je obveljalo Papinijanovo mnenje, e se o takem primeru ni izrekel niti on je lahko sodnik odloil po lastni presoji. - S tem zakonom postanejo spisi navajalnih pravnikov URADNI PRAVNI VIR. -Uvede ANALOGIJO. 13. Kasakcijski zakon. - Je Konstantinova konstitucija, ki je leta 321 prepovedala uporabo Pavlovih in Ulpijanovih komentarjev k Papinijanu. 14. Delitev Digest. -Notranja sabinova masa komentarji civilnega prava ediktna masa komentarji pretorskega edikta papinijanova masa responzna literatura dodatek (oppendix)

4

-Zunanja 50 knjig, knjige na naslove, naslovi na odlomke 15. Kdaj se je konala klasina doba oz. zakaj pravimo, da ima 2 konca? -Okoli l. 230, ko so pomrli vsi nam poznani klasini pravniki. -Okoli l. 300, ko je cesar Dioklecijan izdal reskripte s kvaliteto klasinega prava. 16. Dvojna narava edictum perpetuum. -Enkrat je s tem pojmom oznaen edikt vsakokratnega pretorja. -Drugi pa edikt v Julijanovi redakciji, ko cesar Hadrijan poveri Julijanu, da zapie edikt in ga s tem fiksira. 17. Natej pravne spise ohranjene zunaj CIC? -Gajeve Institucije -Pavlove Sentence -Ulipijanove Regule 18. Funkcije ljudskega tribuna. Sprva varovanje plebejskih interesov. Nudenje pomoi pred samovoljo magistratov. 19. Kdo je bil zadnji rimski cesar? -Romul Avgustul, odstavljen leta 476 s katerim je zahodna polovica rimskega cesarstva prenehala. 20. Katere vire civilnega prava pozna? -Zakonik XII. plo, pravni obiaji in zakoni. 21. Formularni postopek? -str. 95 -Deli se na postopek pred magistratom (in iure) in postopek pred sodnikom (apud iudicem). -Razlike med postopkoma so v izvedbi. 22. Kateri so viri v klasinem pravu? -komicialni zakoni -senatovi sklepi -cesarske konstitucije -pretosrki edikt -mnenja klasinih pravnikov 23. Vloga naela prior tempore prior iure glede veljavnosti posameznih delov JK in razmerje novel in JK? -Glede posameznih delov JK ne velja. -Novele pa so razveljavile posamezne dele JK, e so bile noveje. 24. Vloga postglosatorjev. -Imenujemo jih tudi konziliatorji. Bili so usmerjeno v prakso in so nasledili glosatorje.

5

25. Kaj so novele? -Spremembe in dopolnitve JK. 26. Kaj so bili glosatorji? -ola v srednjem veku, ki je preuevala JK, tako da so si pripisali doloene poudarke na rob ali med vrstice besedila. 27. Glosa Ordinaria. -Je povzetek glosatorjev. V 13. stoletju so v njej zbrali skoraj 100.000 glos k celotnemu corpus iuris civilis. 28. asovno in vsebinsko opredeli Vulgarizacijo RP in navedi primer. -Je pojav od 3. Stoletja dalje. Gre za poenostavljanje in izginjanje razlikovanj med posameznimi pravnimi instituti. -Primer: Pavlove Sentence. 29. V em se razlaga zakonov v civilni dobi loi od klasine? -V civilni dobi je razlaga dobesedna in ozka, v klasini dobi pa smiselna. 30. Dioklecijanovi reskripti. -So nam zadnji poznani klasini spisi, ki imajo kakovost klasinega prava. Avtorji so nam nepoznani klasini pravniki. -Nastali leta 300. 31. Dobe v RP. -Delitev na dobe RP je moderna delitev glede na to kateri dejavnik je najbolj vpilival na razvoj RP (dejavnik ni zakonodajalec!) -Dobe: civilna} ljudske skupine in plebejski zbori pretorska} ljudske skupine in plebejski zbori klasina} senat, e upotevamo kot konec klasine dobe leto 300, tudi cesar postklasina} cesar 32. Kdaj je nastal Zakonik XII. plo in kaj je urejal? -Nastajal je 2 leti, zato ima tudi 2 letnici: 451 in 449 pr. Kr. -Urejal je le najbolj sporne in najpomembneje pravne norme, npr. druinsko, obligacijsko, dedno pravo. 33. Codexi. -Codex Gregorianus -Codey Hermogenianus -Codex Theodosianus -Codex Justinianus

6

34. Kaj je Constitutio Antoniana? -Je cesarska konstitucija, s katero je cesar Karakala leta 212 raziril veljavnost RP na celotno ozemlje rimskega cesarstva- podelil je rimsko dravljanstvo vsem prebivalcem drave. 35. Gajeve Institucije. -So pravni ubenik, ki sistematino obravnava vsa podroja civilnega prava. -Delijo se na 4 knjige: 1. osebno, rodbinsko, varuko, skrbniko pravo 2.+3. premoenjsko pravo 4. razvoj pravdnega postopka -So eno od 3 del klasini pravnikov, ki so se ohranili zunaj digest. -To delitev je prevzel Justinijan v svojih Instiucijah. 36. Kaj so reskripti? Kdo jih je izdajal? -Reskripti so pojasnila, ki jih posameznik dobi iz cesarske pisarne o tem kej je veljavno pravo. -Izdajal jih je cesar. 37. Kaj je to glosa, interpolacija in antinomija? -Glosa-zaznamek ob robu ali med vrsticami pri obravnavanju besedila JK -Interpolacija-vrinek: so spremembe in dodatki, ki so jih storili Justinijanovi kompilatorji. -Antinomija-je nasprotje med posameznimi odlomki v istem viru (pri JK ali si posamezni odlomki nasprotujejo-samo v parih primerih) 38. Kaj je JK? Kdaj je nastala, kaj je obsegala? Kako je veljala in v em se razlikuje od sodobnih zakonov? -JK je enoten zakonik sestavljen iz 3 delov: Digeste, Kodeks in Institucije. -Razlika je, da temelji na kazuistiki, sodobno pravo pa na abstraktnih pravilih. -Veljala je kot zakon. 39. Razlika med obim in obiajnim pravom. -Obe pravo ali ius communu je sestavljeno iz recipriranega rimskega prava + langobardsko fevdnega prava + kranskega prava. veljalo je subsidiarno velja do sprejema velikih evropskih kodifikacij -Obiajno pravo je pravo, ki ga sprejema ljudstvo z dolgotrajno tradicijo, obiaji. 40. Kaj je recepcija RP? -Pomeni ponovno uporabo rimskega prava, ki je veljalo subsidiarno. - Poznamo teoretino recepcijo rimskega prava (rimsko pravo je veljavno pravo kot celota) in praktino recepcijo (uporaba rimskega prava kot obega prava v praksi). - Traja od 13. do 19. stoletja. 41. Kdo je bil v RP zakonodajalec in kako so se imenovali zakoni? -Civilna doba = centuriatni in trubutni komiciji -> zakon -Klasina doba = senat -> senatus consulta (senatovi sklepi) -Postklasina doba = cesar -> mandat, dekret, reskript, respons = konstitucije

7

42. Kaj so Bazilike, as, vsebina? -Bazilike ali Kraljevi zakoni so zakonodajno delo bizantinskega prava; - nastala v 9. stoletju - vsebina: skrajana izdaja JK v grkem jeziku - delitev na 60 knjig 43. Kaj je Ekloga, kdaj je nastala? -Ekloga izbor zakonov - Sestavljena iz izvlekov JK in zakonov kasnejih cesarjev predstavlja poskus kako ustanoviti enoten zakonik in prilagoditi JK novim razmeram -nastala v 8. stoletju. 44. Kaj je CI CIVILIS in kaj CI CANONICI? as nastanka? -CIC = celotno Justinijanovo zakonodajno delo JK + novele l. 1583 -CIC corpus iuris canonici veljavni pravni viri katolike cerkve l. 1580 uradno sprejeti 45. Kaj so novele? -Novele so spremembe in dopolnitve JK, ki so ohranjene v treh zasebnih zbirkah. 46. Kaj so bili glosatorji? -Glosatorji so bili komentatorji JK, ime so dobili po glosah pojasnilih, ki so jih pisali ob robu ali med vrsticami. -Delovali so v asu renesanse, 12.-13. stoletje. 47. Glosa Ordinaria -Glosa ordinaria je povzetek dosekov glosatorjev. 48. asovno in vsebinsko opredeli pojem: vulgarizacija RP in navedi primer. -Pomeni propad pravoznanstva, ki se je pojavil v cesarskem pravu. - Vulgarno pravo je pravzaprav ljudsko pravo, zato opua abstraktne pravne pojme in institucije, ter se vraa k predznanstvenemu pravu. - Povea se vpliv obiajnega prava, povea se potreba po povzetkih in meanje lokalnega in rimskega prava. -Primer: Pavlove Sentence 49. Dioklecianove reskripti? Vsebina, as? Dioklecijanovi reskripti so zadnji nam poznani klasini spisi, ki imajo kakovost klasinega prava. Avtorji so nepoznani klasini pravniki. Iz leta 300. 50. Kasacijski zakon. -Kasacijski zakon Je Konstantinova konstitucija, ki je leta 321 prepovedala uporabo Pavlovih in Ulpijanovih komentarjev k Papinijanu.

8

51. Kdaj se je konala klasina doba in zakaj ima 2 konca? -L. 230 umrejo zadnji nam poznani klasini pravniki (GAJ) -L. 300 cesar Dioklecijan izda reskripte s kvaliteto klasinega prava 52. Dvojna narava EDICTUM PERPETUUM. -Trajni edikt a) s katerim je pretor napovedal katerih smernic se bo dral v pravu b) uredil ga je Julijan po naroilu cesarja Hadrijana s tem je postal edikt brez soglasja cesarja nespremenljiv 53. Natej 5 klasinih pravnikov in njihova dela. -Gaj - Institucije; Pavel - Sentence; Ulpijan - Regule; Papinijan zbirke olskih in praktinih primerov; Labeo komentar Zakonika XII. plo; Julijan redakcija pretorskega edikta 54. Funkcija ljudskega tribuna. Ljudski tribun - sprva izkljuno varovanje plebejskih interesov - sprva niso bili magistrati - sakalnost nedotakljivost - temeljna naloga = nudenje pomoi pred samovoljo magistratov - smeli so intercedirati 55. Kdo je bil zadnji rimski cesar? -L. 476, Romul Avgust 56. Kateri so bili pravni viri v klasinem pravu? Komicialni zakoni (do konca 1. stol.) Senatovi sklepi Cesarske konstitucije (od Hadrijana naprej) Pretorski edikt (do redakcije) Mnenja klasinih pravnikov (ius respondendi) 57. Vloga postglosatorjev. Postgosatorji ali komentatorji - pretena usmerjenost v prakso - praktini nasveti - rimsko pravo = zapisan razum - spremenijo kasneja zla vera KODUJE! - zanejo upotevati langobardsko fevdno pravo in lokalne obiaje 58. Natej cesarske zbirke in njihovo vsebino. -Codex Gregorianus konstitucije od Hadrijana do leta svoje izdaje (292) -Codex Hermogenianus dodatek k Gregorianovemu kodeksu, vsebuje Dioklecianove konstitucije; skua upotevati tudi pretekla obdobja. -Codex Theodosianus Teodozij II zbirka konstitucij od Konstantina naprej; z njegovo razglasitvijo izgubijo veljavo konstitucije, ki niso bile uvrene vanj (438) -Justinijanova kodifikacija

9

II. STVARNO, OBLIGACIJSKO IN DEDNO PRAVO 1. Kaj je cesija? -Odstop terjatve (cesija) je brezoblini razpolagalni pravni posel (izjemoma oblina-imenjski vrednostni papir) s katerim se prenese terjatev proti odstopljenemu dolniku z ODSTOPNIKA (CEDENTA) na PREVZEMNIKA (CESIONARJA). -Skupaj z odstopom se prenesejo tudi vse stranske (akcesorne) pravice. -Predmet odstopa je RAZMERJE med odstopnikom in dolnikom. 2. Stranke slo/lat. Cedent = odstopnik cesionar = prevzemnik cessus debitor = odstopljeni dolnik

3. Je potrebno pri cesiji soglasje dolnika (v nadaljevanju D)? Zakaj? -Pri cesiji NI potrebno soglasje dolnika, zadostuje samo, da je obveen - takrat nastanejo UINKI odstopa. 4. Kdaj nastanejo uinki cesije? - Uinki cesije nastanejo, ko je dolnik OBVEEN. 5. Kako je z akcesorijami in ugovori pri cesiji? -Predmet odstopa je obligacijsko razmerje med odstopnikom in dolnikom, ki obsega TUDI AKCESORNE PRAVICE in morebitne UGOVORE. 6. Kdaj zane cesija uinkovati zoper D? - Cesija zane uinkovati zoper dolnika, ko je dolnik o odstopu OBVEEN (stalie e v postklasinem pravu), od takrat naprej je moral veljavno izpolniti prevzemniku. Enak pravni uinek je bil, e ga je obvestil cedent ali cesionar. Uinek izpolnitve je od tega trenutka imela samo izpolnitev cesionarju (prevzemniku) in samo prevzemnik je lahko terjal. 7. Predhodniki cesije. - Predhodniki cesije so: 1. monost spremembe strank z novacijo, z aktivno delegacijo (na mesto upnika stopi nekdo drug). > problem 1: nastane lahko le s soglasjem dolnika > problem 2: ugasne prvotna obveznost in akcesorije, zato je lahko na slabem kot prvotni upnik > problem 3: delegatar ima enako, NE pa iste terjatve proti delegatu (dolniku) 2. naroilo (mandat) upnik, ki je elel prenesti svojo terjatev na drugega, je temu naroil, da naj jo v svojem imenu izterja in izterjano obdri zase. Prevzemnik naroila je s tem postal

10

naroiteljev pravdni pooblaenec (procurator). Ker je ravnal v lastni zadevi, se je naroilo imenovalo mandatum in rem suam. 3. dediinske analogne tobe, s katerimi je lahko izterjal dediinske terjatve Reskript cesarja Antonina Pija (pomeni korak v smeri resninega odstopa terjatev) brez sodelovanja dolnika je lahko toil dolnika v lastnem imenu in zase. Prodajalec dediine je lahko s prodajo prenesel na kupca tudi terjatve, kar pomeni, da jih po prodaji sam ni mogel ve uveljavljati. 8. Katerih terjatev ni mogoe odstopiti? Odstopiti ni bilo mogoe: - terjatve, ki je bila strogo osebna (npr. terjatve razaljenega, ki jo je imel iz naslova alitve proti tistemu, ki ga je razalil) - terjatve o kateri je e tekla pravda - terjatve o kateri sta se upnik in dolnik dogovorila, da je upnik ne bo odstopil (pactum de non cedendo) - poleg tega ni bil dovoljen odstop, ki bi poslabal dolnikov poloaj (npr. terjatve do varuha, ki jo je imel do varovanca tudi po koncu varutva) - terjatve drubeno vplivneji osebi (CESSIO AD POTENTIOREM!) 9. Za kaj in kdaj jami odstopnik? - Pri odplani cesiji jami za to, da terjatev OBSTAJA (nomen verum esse terjatev je resnina). Pri neodplani cesiji pa ni jamil NITI za obstoj. *e bi jamil za plaljivost dolnika, bi prevzel porotvo 10. Lex Anastasiana-kaj je+namen. - Lex Anastasiana je zakon cesarja Anastazija. Po njem je smel kupec terjatve izterjati LE toliko, kolikor je zanjo plaal + pripadajoe obresti za vmesni as. Namen: Prepreiti nakupovanje terjatev z nizko boniteto (kjer je obstajala majhna verjetnost, da jih bodo dolniki izpolnili) in jih potem (po monosti s silo) izterjati v nominalnem znesku. *tudi v OZ je institut ideja, da se odplano odstopljena terjatev dejansko zmanja do viine protivrednosti, ki jo je prejel odstopnik 11. Katero je temeljno naelo cesije? -Temeljno naelo cesije je, da se z odstopom poloaj odstopljenega dolnika NE sme poslabati. 12. Kako to zagotovimo? - To zagotovimo s tem, da sme odstopljeni dolnik proti prevzemniku uveljavljati VSE ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku (npr. pactum de non petendo; terjatve do odstopnika v pobot; ) 13. Kaj je cessio ad probationem? - Cessio ad potentiorem so terjatve drubeno vplivneji osebi, ki so spadale v kategorijo terjatev, ki jih NISI smel odstopiti. *Knjiga; ker je pojem drubeno vplivneje osebe zelo nejasen, je lo v tem primeru zopet za enega od neuspenih poskusov, kako prepreiti zlorabo.

11

14. Izjeme od medsebojnosti pobotanja? Izjeme od medsebojnosti pobotanja so: - porok proti upniku, ki je od njega terjal izpolnitev dolnikove obveznosti, je smel v pobot uveljavljati nasprotno dolnikovo terjatev - solidarni dolnik je smel proti upniku, ki je od njega zahteval izpolnitev celotne obveznosti, uveljavljati v pobot, morebitne nasprotne terjatve ostalih solidarnih sodolnikov - odstopljeni dolnik je smel proti prevzemniku (cesionarju) uveljavljati v pobot terjatve, ki jih je imel proti odstopniku (cedentu) v trenutku odstopa, ker bi se sicer njegov poloaj poslabal 15. Kateremu poslu v stvarnem pravu je cesija podobna? Odstop terjatve je mutatis mutandis podoben tradiciji: tradicija je nain pridobitve lastninske pravice na stvari, cesija pa razpolagalni pravni posel, s katerim cesionar pridobi terjatev. Kar pomeni, da mora tudi cesija imeti kavzo (podlago). 16. Ali je lahko vsak pravni posel kavza cesije? Pravni posel, ki je lahko kavza: - knjiga: vsak USTREZNI zavezovalni pravni posel - konzultacije: vedno gre za posel OBLIGACIJSKEGA PRAVA (zavezovalni pravni posel), katerega uinek je nastanek obligacije, zaveze, nevidne pravne vezi. - konzultacije: prodajna, darilna, menjalna najemna 17. Kaj je pactum de non cedendo? Pactum de non cedendo je dogovor, s katerim se upnik in dolnik dogovorita, da upnik ne bo odstopil terjatve. pactum de non petendo (dogovor o neterjanju) 18. Kaj je pobotanje ali kompenzacija? Kadar sta obe stranki hkrati upnika in dolnika, kar pomeni, da ima vsaka od njiju nasproti drugi doloeno terjatev, lahko pride do PORAUNANJA teh medsebojnih terjatev. Tako poraunanje imenujemo pobot(anje) ali kompenzacija. 19. Kakna mora biti terjatev? Terjatev mora biti - enakovrstna - vzajemna (medsebojna) - likvidna - dospela 20. Ipso iure compensatur? Ipso iure compensatur = do pobotanja pride po samem pravu Praktini pomen: sodnik je moral obsoditi toenca samo na razliko tudi takrat, kadar toenec ni posebej uveljavljal v pobot svoje nasprotne terjatve. Tako avtomatsko pobotanje je bilo mono le, ko so se toenevi nasprotni zahtevki pokazali E v teku pravde. Internet: Upnikova terjatev in nasprotna dolnikova terjatev se med seboj ukinjata kolikor se krijeta- pravilo, ki ga je postavil Justinijan. Forum: V kolikor se terjatvi upnika in dolnika krijeta, se ukinjata. To doseeta s pobotno izjavo, ki uinkuje ex tunc.

12

Vaje2009: Pobotanje nastane po samem pravu. Nastane po izjavi ENE volje, ne rabimo soglasja volj. 21. Kako uinkuje izjava? Pobotanje, tj. pobotna izjava oziroma sodnikova ugotovitev pobotanja, sta uinkovali za NAZAJ (EX TUNC). Glede obresti in drugih stranskih terjatev se je telo, da je prilo do pobotanja e v trenutku, ko bi se bili terjatvi lahko PRVI poraunali. 22. Razlika med pobotanjem in poravnavo? Pobotanje:poravnava Pobot = ali KOMPENZACIJA (SSKJ: pobotanje - jur. pobotati terjatev poravnati jo z nasprotno terjatvijo) = izjava volje ene osebe pobotna izjava + glej definicijo zgoraj (18.) = pomeni, da se terjatvi poraunata, setejeta in med sabo ukineta = pogoji za pobot enakovrstnost, vzajemnost, likvidnost, dospelost > pri vzajemnosti so 3 izjeme: porok, solidarni dolnik, odstopljeni dolnik Poravnava = ali TRANSAKCIJA (SSKJ: jur. sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujoih si strank delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih) = inominatni kontrakt tipa STORIM, da STORI = stranki sta z njo reili neko medsebojno dvomljivo pravno razmerje, tako da je vsaka nekoliko popustila = iztoljiva je s a. praescriptis verbis = 2 elementa > negotovost obveznosti (as, viina obveznosti, kraj izpolnitve, druge okoliine, ) > medsebojno popuanje 23. S im se stranki pobotata? Strani se pobotata s pobotnim dogovorom (pactum de compensando). Z njim sta se stranki dogovorili, da naj bodo vzajemne terjatve pobotane. Dogovor je uinkoval od trenutka sklenitve, e se nista dogovorili drugae. Zaradi pogodbene narave ni bilo potrebno, da so izpolnjeni pogoji za pobotanje. * Cigoj to imenuje sporazumno pobotanje ali compensatio voluntaria. 24. Ali je potrebno soglasje strank? -Pri pobotni izjavi oz. sodnikovi ugotovitvi pobotanje soglasje strank ni potrebno. > izjava toenec obvesti sodnika, da obstaja nasprotna terjatev, ki iz pravde ni oitna > sodnikova ugotovitev sodnik je obsodil toenca na razliko, ko toenec ni posebej uveljavljal v pobot svoje nasprotne terjatve (zahtevki, ki se pokaejo tekom pravde) -Pri pobotnem dogovoru pa je potrebno soglasje OBEH strank. 25. Kaj pomeni pobot pobotanja ne obstaja? Pobot pobotanja ne obstaja - ko se terjatev pobota, obveznost ugasne do viine pobotanega Internet: Uinek pobota s trenutkom, ko pobotanje nastane, preneha NIJA terjatev, VIJA pa preneha do viine nije in z dnem pobota prenehajo tei obresti in pogodbene kazni. - Zato obveznosti ni ve in je ne more ponovno pobotati.

13

26. Kaj je obligacijska pravica? Obligacijska pravica je relativna pravica, ki jo lahko uveljavlja upnik le proti dolniku. Saj pri obligacijah govorimo o relativnem razmerju, ki na tretje osebe nima neposrednega vpliva. 27. Kaj je namen obligacije? Namen obligacije je (glej bistvo obligacije) def.-Obligacija ali obveznost je pravna vez, zaradi katere je dolnik zavezan upniku, da mu nekaj da, stori ali zagotovi. bistvo obligacije-je v dolnikovi zavezanosti, v njegovi obveznosti, da izpolni tisto, za kar se je zavezal. Z vidika upnika je to upravienost, da lahko (e eli, ali e ne eli) zahteva izpolnitev. - upnik ima terjatev - dolnik ima dolg 28. Kaj je naturalna obligacija? Naturalna obligacija je tista obveznost, pri kateri dolnika NI mogoe toiti oz. posledino zoper dolnika NI mogoa izvrba. *v rimu so to obveznosti sunjev ali gospodarjev napram sunjem * mogoe jo je izpolniti, zavarovati z zastavno pravico ali porotvom, prenoviti 29. Posledice D zamude? Posledice dolnikove zamude so 4: -SPLONA ODGOVORNOT: 1odgovornost za nastalo kodo (krivdni koncept zamude je sam po sebi prepreeval, da ni odgovarjal za posledice, ki jih ni zakrivil) - POSEBNE POSLEDICE (ki se navezujejo na razline predmete dajatvenih obveznosti): > kadar je dolgovan species unien, je z dolnikovo zamudo prela na dolnika 2nevarnost nakljunega unienja > kadar je dolgovana plodonosna stvar, je dolnik moral upniku 3izroiti plodove, ki jih je pridobil od trenutka, ki je nastopila zamuda > kadar je dolgovan denarni znesek, je moral dolnik za as zamude plaati 4zamudne obresti >** kadar je bila pravoasnost izpolnitve bistvena prvina izpolnitve je imela zamuda iste uinke kot neizpolnitev 30. Kdaj pride do D zamude? Dolnika zamuda (mora solvendi/debitoris) je nastopila, e dolnik svoje obveznosti ni izpolnil pravoasno. > e je ne izpolni, ko je napoil rok izpolnitve > e je ne izpolni (kadar ni roka), ko ga je upnik neuspeno opomnil, da naj izpolni 31. Subjektivni koncept D zamude? Rimsko pravo je sprejelo subjektivni koncept dolnikove zamude, ki je pomenil da so dolnika zadele posledice zamude SAMO v primeru, da je bil razlog za neizpolnitev na NJEGOVI strani.

14

*okoliine na katere se je lahko skliceval, so razlagali dokaj iroko (e si sam povzroil, da nisi pravoasno dal in je bilo unieno;ali je bilo v tvoji moi ali ne; ali si dolozno povzroil, da ne bo v tvoji moi; ali je obstajala kakna utemeljena podlaga, zaradi katere bi moral razumeti, da mora dati - odlomek str. 689) Posledica dolnikove zamude je bila potem takem njegova odgovornost za nastalo kodo. Krivdni koncept zamude je sam po sebi prepreeval, da bi dolnik odgovarjal za kodne posledice, ki ni sam zakrivil. 32. Kdaj pride upnik (v nadaljevanju U) v zamudo (sprejemna zamuda)? Do upnikove zamude (mora creditoris/accipiendi) pride, e upnik NE sprejme pravilno ponujene dolnikove izpolnitve ALI sicer preprei izpolnitev. 33. Posledice U zamude? Posledice upnikove zamude so (3): - dolnik NE pride iz zaveze, spremeni se le njegova odgovornost odgovarja le za NAKLEP - dolnik, ki mu nastane KODA, ne more zahtevati odkodnine (lahko pa pobota terjatev ali zadri stvar) - ker obveznost ne ugasne, se OBRESTOVANJE NADALJUJE, prenehajo tei LE morebitne zamudne obresti (ki so nastale iz dolnikove zamude) prenehanje obrestovanja dosee, e znesek poloi/zapeati/shrani 34. Toba d pri U zamudi? Dolnik ima proti upniku exceptio doli (nima tobe!!!) *Dolnik ima proti upniku, v primeru zamude in nakljunega unienja predmeta exceptio doli. * Dolnik lahko pobota nastalo kodo z upnikovo terjatvijo ALI zadri dolgovano stvar, dokler mu upnik ne povrne kode ima exceptio doli. 35. Ali lahko D zahteva odkodnino? Dolnik ne more zahtevati odkodnine, ker rimsko pravo upnikove zamude NI obravnavalo kot kritev upnikove obveznosti. Saj je upnikova terjatev MONOST (lahko) zahtevati izpolnitev, NE pa tudi sprejeti ponujeno izpolnitev. Zato upnik NI odgovarjal za kodo, ki je dolniku nastala zaradi upnikove zamude. !!LAHKO pa je pobotal nastalo kodo z upnikovo terjatvijo ALI zadral dolgovano stvar, dokler mu upnik ni povrnil kode - imel je exceptio doli!!! 36. Kaj pomeni odgovornost za vsako krivdo? Odgovornost za vsako krivdo odgovornost za skrbnost dobrega gospodarja je bila odgovornost za LAHKO malomarnost (culpa levis). Imenovali so jo tudi odgovornost za VSAKO KRIVDO (omnis culpa), ker je vsebovala tudi odgovornost za NAKLEP in HUDO malomarnost. Ker je od stranke zahtevala najvejo skrbnost, je bila odgovornost za lahko malomarnost najstroja oblika krivdne odgovornosti. 37. Znailnosti obligacijskih pravic? Znailnosti obligacijskih pravic (4) - obligacijska pravica je relativna pravica upnika, ki jo uveljavlja LE proti dolniku

15

- ne vpliva na tretje osebe, saj uinkuje inter partes (le med strankama) - vezanost razmerja na stranki (smiselno se to ponovi zgoraj) - ustvarijo zahtevek glede stvari, da dolnik prenese stvar ali stvarno pravico na upnika (bolj obligacijsko razmerje) - pravica ne obstaja kot materialno pravna kategorija, ampak kot procesno pravna - pravica se materializira v postopku oziroma v trenutku, ko je pretor dovolil njeno uveljavljanje v pravdi *znailnost razmerij obligacijskih-avtonomija volje, omejen krog oblig. razmerij, za vsako obveznost naeloma svoja tobena formula 38. Razmerje med stvarnimi in obligacijskimi pravicami? Obligacijsko razmerje obstaja VSAJ med dvema strankama, od katerih je ena U, druga pa D. Vezanost razmerja na stranki je ena BISTVENIH potez obligacijskega razmerja in predstavlja TEMELJNO razliko v primerjavi s stvarno pravico. Stvarna pravica lahko uinkuje nasproti vsakomur. Obligacijsko razmerje pa LE med strankama. Upnik torej zahteva izpolnitev le od dolnika oz. od osebe, ki se je zavezala izpolniti obveznost. Tudi kadar je predmet obveznosti stvar, to NE vpliva na naravo obveznosti. Obligacijsko razmerje, katerega predmet je npr. stvar NE ustvarja pravice na stvari, temve le zahtevek glede stvari. Z nastankom obligacijskega razmerja U zato ne pridobi nobene pravice na sami stvari, temve LE zahtevek proti D, da prenese nanj stvar ali stvarno pravico. 39. S katero delitvijo se prekriva delitev na genus in species? Delitev na genus in species se PRAVILOMA pokriva z nadomestnimi in nenadomestnimi stvarmi. *Pazi ne v vseh pogledih npr.1: Zaveem se dati Jakopievo sliko, ne da opredelim katero, je to GENUS, eprav gre za NENADOMESTNO stvar. npr.2: Kupil sem nogometno ogo, s katero so igrali finalno tekmo zadnjega prvenstva, je to sicer NADOMESTNA stvar, eprav gre z vidika obveznosti za SPECIES. PREDMET OBVEZNOSTI se deli na species IN genus VRSTE STVARI so nadomestne IN nenadomestne 40. Delitev obveznosti/obligacij po Justninijanovem pravu? Justinijanovo pravo je delilo obveznosti na - obveznosti iz kontraktov - obveznosti iz deliktov - obveznosti iz kvazikontraktov - obveznosti iz kvazi deliktov 41. Na em temelji odgovornosti pri kvazideliktih? Odgovornost pri kvazideliktih temelji na OBJEKTIVNEM odnosu do okoliin. Kvazidelikti so bili obligacijska razmerja, ki so sicer nastala iz prepovedanih dejanj, vendar odgovornost zanje ni temeljila na krivdi, ampak na objektivnem odnosu do okoliin, v katerih je posledica nastala (obj. odg.).

16

42. Pogoji za nastanek obligacij. Pogoji za nastanek obligacij so (5): 1. Monost - pravna IN naravna nemonost -zaetna IN naknadna nemonost -subjektivna IN objektivna 2. Dopustnost - ne sme biti v nasprotju z veljavnim pravom ali moralo 3. Doloenost ali dololjivost predmeta obveznosti 4. Monost ocenitve v denarju 5. e razbijemo doloenost in dololjivost (??poglavje v knjigi ima samo 4 podnaslove, str. 636->) 43. Kaj je naknadna in kaj zaetna nemonost izpolnitve? Zaetna nemonost je vezana na sklenitveno fazo pravnega razmerja in redno onemogoi njegov nastanek. Naknadna nemonost izpolnitve pa se pojavi potem, ko je pravni posel e veljavno sklenjen in lahko povzroi prenehanje dolnikove zaveze. Pod pogojem, e to ni bila posledica dolnikovega krivdnega ravnanja. 44. Alternativna obveznost. Alternativne obveznosti so obveznosti pri katerih se stranki dogovorita, da bo predmetov obveznosti VE, vendar bo dolnik dolan izpolniti le ENEGA. Duae res sunt in obligatione, una est in solutione (predmeta obveznosti sta dva, predmet izpolnitve pa en sam) 45. Fakultativna obveznost. Fakultativne obveznosti so obveznosti pri katerih je predmet obveznosti EN SAM, vendar lahko dolnik svojo obveznosti izpolni veljavno s tem, da ponudi upniku nekaj DRUGEGA. Upnik je dolan sprejeti izpolnitev, ki mu jo dolnik ponuja namesto dolgovane. Ena sama stvar je premet obveznosti, medtem ko sta predmeta izpolnitve dva (Una red est in obligatione, duae sunt in solutione). 46.Kaj je kustodija? Custodia = posebno varovanje, ki je usmerjeno prav v prepreitev nakljuja Kadar stranki pri nastanku kodne posledice ni mogoe oitati niti naklepa, niti malomarnosti, govorimo o nakljuju. Posledice ni bilo mogoe odvrniti s skrbnim varovanjem. Odvrniti pa jo je bilo mogoe le s posebnim varovanjem (dogovor) custidio, ki bi bilo usmerjeno prav v prepreitev nakljuja. 47. Utilitetno naelo. Utilitetno naelo je temeljno naelo v Justinijanovem pravu (do sem konzultacije), ki je veljalo kadar se stranki nista dogovorili glede skrbnosti, ki bi jo vsaka izmed njiju morala pokazati v zvezi s pogodbo. Naelo je veljalo subsidarno. Bistvo naela je bilo v ideji, po kateri je stranka, ki ima pri pravnem razmerju MONEJI interes (vejo korist), zavezana k SKRBNEJEM ravnanju. Stranka, ki nima posebnega interesa ali koristi pa odgovarja samo za naklep in hudo malomarnost.

17

48. Izjeme od utilitetnega naela. Izjeme od utilitetnega naela so: mandat (gre za zaupno razmerje, a nima koristi) poslovodstvo brez naroila (gre za zaupno razmerje, a nima koristi) custodia (ker se varuje nakljuje, ki je najbolj pogosto) varutvo (ker gre za skrbnost kot v lastnih zadevah) societas (ker gre za skrbnost kot v lastnih zadevah) nakljuna premoenjska skupnost (ker gre za skrbnost kot v lastnih zadevah) 49. Kdaj se ne odgovarja za naklep? Ne smemo se vpraati, kdaj se NE odgovarja za naklep, ker vsakdo VEDNO odgovarja za naklep, to izraa obepravni rek Dolus semper praestatur-za naklep se vedno odgovarja. Morebitno pogodbeno doloilo, s katerim bi stranki to izkljuili, ne bi bilo veljavno. 50. Kdo odgovarja za vijo silo? Ne smemo se vpraati, kdo odgovarja za vijo silo, ker zanjo NIHE ne odgovarja (naelo iz klasine kazuistike). Posledice vije sile je praviloma trpel tisti, v igar premoenju je zaradi nje nastala koda. 51. Solidarna obveznost. Solidarna obveznost je posebna oblika obveznosti, pri kateri je na aktivni ALI pasivni strani udeleenih po VE oseb. Lahko jim reemo tudi nerazdelne ali korealne obveznosti. 52. Bistvo solidarne obveznosti. Bistvo solidarne obveznosti je v poenostavljeni monosti njene izterjave. Saj se v razmerju med upnikom in sodolniki vsak od sodolnikov obnaa kot EDINI dolnik in se lahko od njega terja celotno izpolnitev. Vsak sodolnik odgovarja nerazdelno, kot da bi bil dolnik samo on. 53. Kako se delijo kontrakti? Kontrakti se delijo na: - verbalne (stipulacija, obljuba dote dictio dotis, obljuba s prisego zagotovljenih del osvobojenca-iurata operarum promissio) - realne (posojilna-muttum, posodbena-commodatum, shranjevalna-depositum, zastavna-pignus) - literarni - konsezualni (mandat, drubena pogodba-societas, kupna pogodba-empti venditio, locatio conducito 4x) 54. Natej lastnike posestnike. Lastniki posestniki so: - posedujoi lastnik - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik 55. Natej nelastnike posestnike. Nelastniki posestniki so: - emfitevta (najve upravienj) - uitkar (malo manj upravienj, le varstvo kot posestnik)

18

- superficiar (le varstvo kot posestnik) - zastavni upnik - sekvester (EDINI obligacijski upravienec, ki mu je priznana posest) - prekarist 56. Kaj je stvar? Stvar (oji pomen) je del zunanjega materialnega sveta, nad katerim je mogoe pridobiti oblast. Stvar (iri pomen) je telesni predmet, predmet pravice, predmet sodnega postopka, celotno premoenje rimsko pravo NI poznalo splone definicije pojma stvari. 57. Kdaj pride do pobotanja? Do pobotanja pride, ko sta obe stranki hkrati upnika in dolnika, kar pomeni, da ima vsaka od njiju nasproti drugi doloeno terjatev in lahko pride do poraunanja medsebojnih terjatev. - je monost toenca v pravdi, da zmanja koliino oz. znesek na katerega bo obsojen - je monost pobotanja po samem zakonu - je monost pobotanja s pobotnim dogovorom 58. Pogoji za pobotanje+pomen. Pogoji pobotanja: - enakovrstnost terjatvi sta taki, da ju lahko odtejemo (glasita se na iste koliine, zneske in so dolgovane iste vrste nadomestnih stvari) - vzajemnost (medsebojni) terjatev ima S1:S2 in S2:S1 - dospelost terjatev je taka, da bi jo lahko izterjali - likvidnost terjatev je mono hitro in brez teav ugotoviti in dokazati 59. Zakaj bi kdo elel popuati? Poravnava in popuanje stranki popuata zato, ker nobena od njiju nima dokazov o negotovih dejstvih (npr. ne vesta za viino obveznosti) 60. Bistvo poravnave? Elementa poravnave sta vzajemno popuanje in negotova dejstva. Bistvo je, da se rei neko medsebojno dvomljivo pravno razmerje med strankama, tako da vsaka nekoliko popusti. 61. Katere izroitvene surogate pozna? Izroitveni surogati - izroitev na dolgo roko (longa manu traditio) - izroitev na kratko roko (brevi manu traditio) - posestni konstitut (constitutum possessorium) 62. Kaj je bistvo izroitvenih surogatov? Bistvo izroitvenih surogatov je, da se tradicija opravi v samim soglasjem, BREZ FIZINE izroitve in vseeno velja. 63. Kaj je narava stvarnih pravic? Pravna narava stvarnih pravic: -stvarne pravice so oblastvene pravice na stvareh - predstavljajo neposredno oblast nad stvarjo in monost poseganja po njej - odraa pravni vidik stvari in je nekaj povsem oprijemljivega

19

- so neloljivo povezane s samo stvarjo - prenehanje stvari pomeni prenehanje stvarne pravice na njej - koliina stvarnopravnih upravienj na stvari je omejena - e pripada nekomu doloeno upravienje na tuji stvari, se s tem nujno zmanjajo lastnikova upravienja na tej stvari - jih je numerus clausus (omejeno tevilo:obligacijske pravice-neteto) - njihove vsebine ne smemo spreminjati ali jih prosto oblikovati - uinkuje nasproti vsakomur, ki bi neupravieno posegel po njej = absolutna - ker izkljuuje poseganja po stvari vsakega, ki ni upravien = ekskluzivna (izkljuujoa). - njen predmet je po naeli specialnosti posamezna stvar - ustanavlja, obremeni, prenaa ali ukinja se z razpolagalnim PP, ki je odvisen praviloma od veljavne podlage (kavze) ali pravnega naslova (titulus), ki ju doloa zavezovalni PP (obligacijsko razmerje) ali individualni akt dravnega organa ali zakon. - poznali so: lastninsko pravico, slunosti, zastavno pravico, stavbno pravico, dedno zakupno pravico 64. Katera pravica je najbolj podobna lastninski pravici? Najbolj podobna lastninski pravici je dedna zakupna pravica, kajti dedni zakupnik ima vsa upravienja, lastniku ostane le GOLA LP. 65. Katera so upravienja LP? Upravienja LP so: - razpolaganje (odsvojitev, obremenitev, ukinitev, zavre) - posedovanje - uporaba - uivanje (e je plodonosna) 66. Naelo pignoris causa indivisa? Naelo pignoris causa indivisa ali poloaj zastave je NEDELJIV, nam pove: da zastavni upnik ne rabi vrniti zastavljene stvari, dokler zavarovan dolg ni v celoti poplaan. Forum: Predmet zastavljene stvari je nedeljiv. Gre za to, da dolnik po tem, ko je izpolnil del dolga, ne more zahtevati od upnika, da mu vrne del zastavljene stvari. 67. Kaj je zastavna pogodba in kaj je njen namen? Zastavna pogodba je realni kontrakt, ki nastane, ko se stvar prepusti v rono zastavo ALI dobi zastavni upnik hipoteno zastavljeno stvar v posest. Zastavna pogodba ureja medsebojno razmerje med zastaviteljem in zastavnim upnikom, ki nastane s prepustitvijo stvari v rono zastavo. Ta pogodba je realna, ker nastane s prepustitvijo in ker je dolan prejemnik isto vrniti. Njen namen je zavarovanje dolnikovega dolga napram upniku. 68. Komisarini dogovor. Komisorino dogovor ali lex comissoria - dva vidika 1. z vidika zastave = dogovor, da bo zastavni upnik (eprav bi jo lahko prodal) stvar v primeru neizpolnitve OBDRAL

20

= ker je tak dogovor omogoal okorianje upnikov, ga je cesar Konstantin l. 320 prepovedal (reitev: dovoljenje cesarske pisarne, da se lahko stvar obdri, ker je nihe ne eli kupiti) 2. z vidika prodajne pogodbe = ali razdorni dogovor je bil dogovor, ki je prodajalcu omogoal razdor pogodbe, e kupnina ni bila pravoasno plaana. S tem dogovorom si je lahko prodajalec izgovoril tudi razliko v ceni, e kasneje stvari ni mogel prodati za enako ceno. 69. A je B-ju neposestno zastavil raunalnik. Potem ga je prodal Cju. - ALI GA LAHKO PRODA? ZAKAJ? Da, A ga lahko proda, saj kljub zastavni pravici na stvari, ima e vedno razpolagalno upravienje. - KAJ LAHKO STORI ZU, E TERJATEV NI PLAANA? Z actio hypotecaria in rem zahteva prepustitev od VSAKOKRATNEGA posestnika (ta primer, tj. C). - NA EM TEMELJI HIPOTEKA? Na hipotenem dogovoru. > Kaj je hipoteni dogovor? Je brezoblini dogovor med ZU in zastaviteljem, da bi zastavitelj ZU prepustil zastavljeno stvar v posest, E ob dospelosti terjatve ne bo plaana. > e je to dogovor kako lahko ZU terja 3. osebo? Ker je pretor brezoblinim dogovorom priznal ABSOLUTNI UINEK, ko je dovolil Interdikt Salvianum oz. kasneje actio Serviana in kasneje actio Hypotecaria in rem. 70. Razlika med stvarnimi in obligacijskimi pravicami? Stvarne : obligacijske pravice (4) Oblastvene pravice na stvareh Ustvarijo zahtevek glede stvari, da dolnik

stvar ali stvarno pravico prenese na upnika tevilo stvarnih pravic je numerus clausus Neteto (ne obstaja kot materialno pravna

kategorija, ampak kot procesno pravna) Absolutne uinkujejo proti vsakomur (erga omnes)

Relativne monost upnika, da od dolnika zahteva doloeno dajatev, storitev, opustitev (inter partes)

In rem toba glede stvari, pravice In personam toba zoper tono doloeno osebo

Upraviencu omogoa, da v obsegu pravice neposredno posega po stvari oz. zahteva od tretjega, da mu omogoi nemoteno izvrevanje

Upraviencu omogoa, da zahteva izpolnitev obveznosti

71. Kaj je U zamuda? Upnikova ALI sprejemna zamuda glej smiselno vpraanje t. 32 to kar navajam tam, s tem se zane poglavje v knjigi, tako da bi lahko bila to nekakna definicija

21

72. Kaj je D zamuda? Dolnikova ALI izpolnitvena zamuda glej smiselno vpraanje t. 30 to kar navajam tam, s tem se zane poglavje v knjigi, tako da bi lahko bila to nekakna definicija 73. Lastniki posestniki. Lastniki posestniki (3) - posedujoi lastnik - dobroverni posestnik - nelastniki posestnik SKUPNO: posedujejo zato, ker trdijo, da SO lastniki 74. Nelastniki posestniki. Nelastniki posestniki (6) se ponovi vpr. t. 55 75. Kdo lahko razpolaga v RP? Tisti, ki ima razpolagalno sposobnost. 76. Kdo pa ima razpolagalno sposobnost? Tisti, ki ima razpolagalno upravienje. 77. Kdo pa ima razpolagalno upravienje? Tisti, ki ima doloeno pravico (npr. lastnik, zastavni upnik-KO zapade terjatev!, NE pa emfitevta!!). 78. Trije primeri razpolage s stvarjo? - odsvojitev - obremenitev - ukinitev (zavre stvar) 79. Razlika med prepustitvijo in izroitvijo! Izroitev implicira TRADICIJO, prepustitev pa ne. SSKJ: prepustitev jur. prepustiti komu uporabo, uivanje esa 80. Naela zemljikih slunosti (6): - slunost ni mogoa na lastni stvari - NULLI RES SUA SERVIT - slunost ni mogoa v storitvi - SERVITUS IN FACIENDO CONSISTERE NEQUIT - slunost je treba izvrevati obzirno oz. tako, da ne povzroa nepotrebne kode na stvari -SERVITUTIBUS CIVILITER UTENDUM EST - slunost ni mogoa na slunosti - SERVITUS SERVITUTIS ESSE NON POTEST - sluee in gospodujoe zemljie morata biti sosednja - slunost mora biti v korist gospodujoemu zemljiu 81. Naela osebnih slunosti (4): - slunost ni mogoa na lastni stvari - NULLI RES SUA SERVIT - slunost ni mogoa v storitvi - SERVITUS IN FACIENDO CONSISTERE NEQUIT - slunost je treba izvrevati obzirno oz. tako, da ne povzroa nepotrebne kode na stvari -SERVITUTIBUS CIVILITER UTENDUM EST - slunost ni mogoa na slunosti - SERVITUS SERVITUTIS ESSE NON POTEST

22

82. Razlika med osebnimi in zemljikimi slunostmi. Osebne slunosti Zemljike slunosti Vsebina: doloena oblika uporabe stvari Vsebina: od lastnika se zahteva doloena

opustitev tevilo slunosti je omejeno tevilo slunosti ni omejeno Ustanovljene so v korist doloene osebe Ustanovljene so v korist gospodujoega

zemljia Omejena je na as trajanja ivljenja slunostnega upravienca

Je trajna

4 naela 4+2naeli 83. Predmet shranjevalne pogodbe - premina stvar > lahko je genus, species, potrona, nepotrona 84. Predmet posodbene pogodbe - nepotrona stvar > lahko je genus, species, nepreminina, preminina 85. Predmet posojilne pogodbe - denarni znesek ali nadomestne stvari (genus) > lahko so nepotrone, potrone, nepreminine, preminine

86. Kakna mora biti kupnina pri kupo-prodajni pogodbi? Kupnina mora biti resnina, doloena ali dololjiva -resnina-resno miljena kot protivrednost prodane stvari -doloena-izraena v doloenem denarnem znesku -dololjiva-dog. npr. Kupim za toliko kolikor imam v blagajni 87. Kaj e ni resno miljena? e ni resno miljena, gre npr. za doloitev cene le na videz, potem kupna pogodba ne nastane. 88. Kaj je kavza zavezovalnega pravnega posla? Kavza zavezovalnega pravnega posla je skupni namen pogodbenih strank. 89. Kaj je kavza razpolagalnega pravnega posla? Zavezovalni pravni posel. 90. Posledica zavezovalnega pravnega posla? Je nastanek obveznosti, nastanek obligacije. 91. Razmerje med ZPP in RPP? Zavezovalni pravni posel je kavza razpolagalnega pravnega posla. Namen ZPP je nastanek obligacije, kavza RPP pa je izpolnitev te obligacije, ki ja kavza ZPP. e RPP izpolnimo pred ZPP to povzroi NINOST razpolage.

23

92. Kdaj ugasnejo obveznosti iz ZPP? Ko se obveznost izpolni. 93. Kaj je pogoj? Pogoj je sluajna sestavina pravnega posla, pri kateri sta od uresnienja doloenega prihodnjega in negotovega dejstva odvisna zaetek ali prenehanje uinkovitosti pravnega posla. 94. Razmerje pogoja do pravnega posla? Od pogoja sta odvisna zaetek ali prenehanje uinkovitosti pravnega posla. Obdobje med sklenitvijo ZPP in izpolnitvijo RPP imenujemo visenost pogoja. 95. Kaj odlaga pogoj? Odlaga uinek pravnega posla. 96. Kaj pa so uinki pravnega posla? Nastanek obveznosti. 97. Kaj e izpolnim obveznost pred uresniitvijo pogoja? Obveznost ne nastane pred uresniitvijo pogoja. Torej je izpolnitev pred uresniitvijo nina. 98. Kaj je nujni pogoj? Kako uinkuje? O nujnem pogoju govorimo kadar je kot pogoj postavljeno dejstvo, ki ni negotovo. Uinkuje brezpogojno. 99. Kaj je rok? Rok je sluajna sestavina pravnega posla, ki asovno odloi nastanek uinkov sklenjenega pravnega posla. Odlaga zaetek ali konec uinkov pravnega posla do nekega trenutka v prihodnosti, ki je doloen ali nedoloen. 100. Kaj odlaga rok? Zapadlost oz. dospelost 101. Kaj odlaga prietni rok v stvarnem pravu? Nastanek pravice. 102. Kaj odlaga v obligacijskem pravu? -Odlaga zapadlost in dospelost. -Odlaga zaetek pravih uinkov. Pogodba je pred tem sicer sklenjena, pravice in obveznosti pa je mogoe uveljavljati ele ko rok potee. 103. Kaj e izpolnim obveznost pred potekom roka? -Izpolnitev je nina!

24

-Izjema: e je lo za denarno obveznost, pri kateri je bil doloen rok, jo je D lahko izpolnil e pred potekom roka, U pa je lahko zahteval izpolnitev ele, ko je rok napoil. V takem primeru govorimo o dospelosti oz. zapadlosti doloene terjatve. -citat: ko je postavljen doloen rok, eprav ta e ni napoil je volila vendar mogoe izpolniti, ker je gotovo, da bodo dolgovana.

104. Delitev pogojev: POGOJ: -odloni /suspenzivni -razvezni/ resolutivni -pozitivni -negativni -potestativni -kazualni -meani 105. delitev rokov: ROK: -doloen -nedoloen -zaetni -konni 106. Razlika med pogojem in nalogom? Pogoj odlaga pa ne sili, nalog pa sili, toda ne odlaga. Primer: nalog-A naj dobi 1000, da mi postavi spomenik. pogoj-A naj dobi 1000, e mi postavi spomenik. V prvem primeru bo A dobil denar takoj, ko bo dedi pridobil dediino, vendar bo hkrati prevzel obveznost, da zapustniku postavi spomenik. V drugem primeru bo volilojemnik dobil denar ele takrat, ko bo spomenik postavljen-pogoj uresnien. 107. Kakna je pravno priznana zmota? Pravni red upoteva le tiste primere zmote, pri katerih se je neskladje med voljo in izjavo nanaalo na bistvene okoliine in pri katerih napake ni zakrivila stranka sama s svojo premajhno skrbnostjo. Torej je morala biti pravno priznana zmota dejanska, bistvena in opraviljiva. 108. Na katero zmoto se lahko sklicujemo? Na dejansko, bistveno in opraviljivo-torej tisto, ki je pravno priznana. 109. Kaj je zmota? Zmota je napana predstava o doloenih pravnih ali dejanskih okoliinah.

25

110. Kaj je zmota pri pravnem poslu? Zmota, ki izkljuuje soglasje. 111. Delitev zmot: Pravna, dejanska, bistvena in nezakrivljena zmota. 112. Kaj je pravna zmota? Pravna zmota je tista zmota, do katere pride kadar stranka ne pozna doloenega predpisa ali kakne druge pravne okoliine. Nanjo so se lahko sklicevali le nedoletni, vojaki, enske in rustici-osebe iz odronih obmoij. 113. Pravno upotevana gronja. pravno upotevana gronja je tista, ki je protipravna ali v nasprotju z dobrimi egami in navadami, neposredna. Morala se je nanaati na huje zlo. 28. izjeme: porok, solidarni sodolnik, odstopljeni dolnik

114. Pogoji za uspeno tradicijo? TRADICIJA: -odsvojitelj mora biti lastnik izroene stvari -pridobitelj mora imeti premoenjsko sposobnost -izroitelj mora imeti namen prenesti, pridobitelj pa pridobiti lastninsko pravico na izroeni stvari -izroitev mora imeti pravno priznano podlago -izroitelj mora prepustiti stvar pridobitelju v posest. 115. Pogoji za priposestvovanje. PRIPOSESTVOVANJE: -priposestljiva stvar -pridobitni naslov -dobra vera -posest -as 116. Predpostavke za veljaven pravni posel. PREDPOSTAVKE ZA VELJAVNI ZPP: -pravna in poslovna sposobnost -monosti in dopustnost predmeta -oblika -volja -kavza

26

PREDPOSTAVKE ZA VELJAVNI RPP: -pravna in poslovna sposobnost -razpolagalna mo -monost in dopustnost premeta -oblika -volja -kavza -razpolagalna sposobnost 117. IZJEME OD UTILITETNEGA NAELA: -skrbnost kot v lastnih zadevah -custodia -poslovodstvo brez naroila -mandat 118. Kaj je steaj/konkurz? Univerzalna izvrba nad celotnim premoenjem 119. Kako se poplaujejo upniki? V kvotnih deleih iz preostanka premoenja-po naelu enakosti upnikov. 120. Kdaj pride do steaja? Do izvrilnega postopka (steaja) nad premoenjem steajnega D pride, ko je dolgov ve kot pa premoenja. 121. Kateri U se poplaajo v celoti? Zastavni upniki dobijo izloitveno pravico. 122. Kaj je dobra vera v stvarnem pravu in kaj v obligacijskem? Stvarno pravo-dejanska zmota (dobroverni posestnik) Obligacijsko pravo- naelo bonae fidei 123. Kaj je cesija? Cesija ali odstop terjatve je brezoblini razpolagalni pravni posel, s katerim se prenese terjatev proti odstopljenemu dolniku z odstopnika (cedenta) na prevzemnika (cesionarja). Soglasje cesusa ni potrebno. 47. Kaj je Iusta kauza traditionis ? Iusta kauza traditionis je pravni temelj tradicije. To je taken pravni posel na podlagi katerega se prenese LP oz. igar izpolnitveno ravnanje je izroitev stvari. 124. Koliko stranski posel je cesija? Po logiki iz knjige dvostrano razmerje.

27

125. Ali pri roku nastane obligacija? Pri roku NASTANE OBLIGACIJA, le DOSPELOST je odloena. KER JE GOTOV-ni negotov kot pogoj! 126. Kateremu pogoju ustreza konni rok? Konni rok = razvezni pogoj 127. Kateremu pogoju ustreza zaetni rok? Zaetni rok = odloni pogoj 128. Pravna narava poravnave? -Pravna narava poravnave: je inominatni konktrakt tipa storim, da stori -Je ena izmed oblik NOVACIJE. 129. Nujni dele po Justinijanovem pravu? Nujni dele po Justinijanovem pravu je znaal 1/3 oz. intestatnega delea (glede na stopnjo sorodstva. (**prej je znaal ) Moral je biti brez vsake omejitve. Inoficiozna toba je zastarala v 5 letih. 130. Kdaj pride inoficiozna toba v potev? Kadar materialni nujni dedni upravienec zahteva razveljavitev oporoke v celoti ali delno in uvedbo intestatnega dedovanja. 131. Pravni naslovi dedovanja Rimsko pravo je poznalo dva pravna naslova - oporoko (oporono dedovanje) izredni delacijski razlog - zakon (intestatno dedovanje) redni pravni naslov oz. delacijski razlog 132. Razlika subsidiarno : solidarno porotvo Solidarno sprva - upnik lahko terja od tistega, za katerega je najbolj verjetno, da bo obveznost izpolnil (vrstni red ni pomemben) Subsidiarno naknadno nastane - upnik mora najprej terjati dolnika, nato poroka (ki ima ugovor vrstnega reda) - def.: je porotvo, pri katerem bi porok odgovarjal samo takrat in toliko, kolikor upnik ne bi mogel izterjati od dolnika - pravo subsidiarno velja ele v Justinijanovem pravu 133. Kakno porotvo ustanavlja mandatum qualificatum? Subsidiarno zakaj? Ker se tisti, ki naroi posojilo za 3 osebo, zavee zanj kot porok in odgovarja, samo e od dolnika ni mogoe izterjati terjatve. 134. Kaj je steaj? Steaj je izvrba (izvrilni postopek, steajni postopek) nad premoenjem dolnika do katerega pride v primeru, ko je dolgov ve kot premoenja. izvor besede: steaj -> skupaj steem

28

135. Kako se poplaajo upniki? Poplaajo se sorazmerno. Temeljno naelo steajnega postopka o enakem obravnavanju upnikov par conditio creditorum. 136. Kdaj pride do steaja? Ko je premoenja dolnika manj kot je dolgov. 137. Kaj je mandatum qualificatum ali kreditno naroilo. Mandant je naroil mandatarju, da naj da nekomu 3. posojilo. Ko je mandatar prevzel naroilo, je nastala njegova obveznosti nasproti mandantu, da naroilo izpolni, tj. sklene posojilno pogodbo s tretjim. S sklenitvijo posojilne pogodbe je postal mandatar nasproti 3. posojilodajalec. S tobami iz posojilne pogodbe je lahko zahteval vrnitev posojila. e mu to NI USPELO, je smel od mandanta zahtevati povrnitev STROKOV IN KODE, kar je enako znesku, ki ga je zahteval od posojilojemalca. mandant je zato imel vlogo poroka, saj je posredno jamil za izpolnitev bil je subsidiaren porok (Je porotveno razmerje, ki nastane z mandatom, tako da je naroitelj prevzemniku naroila naroil, da naj zanj prevzame porotvo. Mandatar, ki je naroilo sprejel, se je z adpromisijo zavezal kot porok.) 138. Kdaj nastane? Nastane: Ko je mandatar prevzel naroilo, je nastala njegova obveznosti nasproti mandantu, da naroilo izpolni, tj. sklene posojilno pogodbo s tretjim. 139. V em je tu sploh porotvo in kdo porokuje komu? Porotvo in mandatum qualificatum S sklenitvijo posojilne pogodbe je postal mandatar nasproti 3. posojilodajalec. S tobami iz posojilne pogodbe je lahko zahteval vrnitev posojila. e mu to NI USPELO, je smel od mandanta zahtevati povrnitev STROKOV IN KODE, kar je enako znesku, ki ga je zahteval od posojilojemalca. mandant je zato imel vlogo poroka, saj je posredno jamil za izpolnitev bil je subsidiaren porok 140. Kako nastane pignus? Nastanek pignusa: STVARNA PRAVICA NA TUJI STVARI: - nastane s prepustitvijo stvari v posest (v rono zastavo) Zastavna pravica je nastala z zastavitvijo, na temelji sodne odlobe kot individualnega pravnega akta ALI na temelju zakona. 3 pogoji zastavitelj je v trenutku zastave lastnik / med strankama nastane pogodba o zastavitvi / obstaja terjatev, ki jo zavarujeta z zastavno pravico POGODBENO RAZMERJE: - Nastane s prepustitvijo zastavljene stvari v posest. (pignus, rona zastava ali hipoteka ko zastavni U dobi v posest hipoteno zastavljeno stvar)

29

141. Kako se poplaujejo zastavni upniki? Zastavni upniki se poplaajo po naelu prior tempore, potior iure, torej po naelu asovne prioritete. Kdor ima prejnjo terjatev, bo prej poplaan. 142. Kaj je uinek razpolagalnega pravnega posla? Uinek razpolagalnega pravnega posla je izpolnitev obveznosti, ki je nastala z zavezovalnim pravnim poslom. 143. Objektivna odkodninska odgovornost v rimskem pravu? Objektivna odgovornost je odgovornost ne glede na krivdo. Njena uporaba se argumentira z dejstvom, da bi se tisti, ki je objektivno odgovoren za nastalo kodo, izognil, e bi bil bolj skrben pri izbiri osebe ali nadzoru (neke vrsta krivda). Sreamo jo pri: - kvazideliktih (brodnik, hlevar, gostilniar; vrena, izlita stvar iz stanovanja), podjemni pogodbi (culpa in eligendo, vendar ne v pravi obliki). 144. Razlika med razpolagalno in zavezovalno kavzalnostjo? Razpolagalna : zavezovalna kavzalnost - zavezovalni pravni posel (npr. kupna pogodba) je kavza razpolagalnega pravnega posla (npr. tradicija) 145. Okupacija-kdaj nastane? Okupacija nastane, ko nekdo vzame stvar brez lastnika v svojo posest z namenom, da postane njen lastnik. LP zato nastane s pridobitvijo posesti. Res nullius cedit primo occupanti -> nikogarnja stvar pripada tistemu, ki jo prvi vzame v posest, tj. prvemu okupantu. 146. Predelava. Def.: Predelava je izvirni nain pridobitve lastninske pravice o katerem govorimo, kadar se neka snov z DELOM spremeni, tako da nastane nova stvar. Ima torej dve prvini DELO in SNOV. 147. Zaklad. Def.: Zaklad je stara shranitev denarja, na katero se je e pozabilo, tako da nima ve lastnika (Pavel). 148. Ali je zaklad lahko predmet okupacije? Zaklad ne more biti predmet okupacije, KER NI NIKOGARNJA stvar. Sprio dejstva, da je lo za denar ALI dragocenosti, je bilo namre povsem izkljueno, da bi nekdo zavrgel stvari, ki bi jih bilo mogoe obravnavati kot zaklad. 149. Spojitev-vrste? Spojitev pomeni fizino povezavo DVEH stvari, ki postaneta v pravnem pogledu praviloma ENOTNA stvar. Ob tem se narava nobene ne spremeni. Vrste: - spojitev preminine z nepreminino (seme, sadika, vgraditev tujega tramu, graditev na tujem, naplavina, odtrgnina, otok v reki, otok v morju)

30

- spojitev preminine s preminino (mehanska, kemina) 150. Naplavina. Naplavina -> lat. ALLUVIO (tj. zemlja, ki jo je reka postopoma nanaala in je postala last obrenega lastnika). 151. Odtrganina. Odtrgnina -> lat. AVULSIO (tj. ko je deroa rekla odtrgala kos obale in ga naplavila na nie leeem zemljiu, je postala last novega lastnika, KO se je vrasla v novo okolje). 152. Pomeanje? Zmeanje? Pri pomeanju sipkih stvari ali zmeanju tekoin ali staljenih kovin nastane SOLASTNINA v SORAZMERJU s koliino, ki je pripadala posameznemu lastniku. 153. Pridobivanje plodov Pridobili so se lahko na dva naina - s separacjo (postane samostojna stvar) > lastnik zaradi narave in obsega pravice; dedni zakupnik, (izjemoma do litiskontestacije) dobroverni posestnik, uitkar (ko gre za ivalske mladike) - s percepcijo ( z vzetjem v posest) > uitkar, zakupnik 154. Reivindikacija VSE! Do pravde pride, ko toenec OPOREKA toniku lastninsko pravico, e je ne ga pretor prisili. Je temeljna stvarnopravna toba, ki se glasi na PLAILO VREDNOSTI stvari (posledica formularnega postopka). Le temu se je toenec izognil, e je vrnil stvar to monost je dajala restitutorna klavzula. Tobena formula se je spremenila v ekstraordinarnem postopku, ki se je glasila na VRNITEV STVARI, ele nato na denarni znesek, glede plodov in e stvari ni mogel vrniti. Aktivna legitimacija civilni lastnik stvari, ki je pred pretorjem zael tobo, da je stvar njegova; pravico je moral dokazati (probatio diabolica) Pasivna legitimacija civilni lastnik jo je naperil proti posestniku stvari (ne/dobroverni posestnik), ki je oporekal LP ALI proti dvema fiktivnima posestnikoma (pretekli naklep se obravnava kot posest). Dva namena tobe - ugotoviti tonikovo lastninsko pravico - v primeru uspeha zagotoviti vrnitev stvari **spomni se e na stroke, plodove, prirasti pri vrnitvi sporne stvari 155. LP na predelani stvari. Justinijanovo pravo je prevzelo POSREDOVALNO MNENJE,ki se je pojavilo v postklasini dobi. Po tem mnenju je bila odloilna za opredelitev LP globina posega v snov.

31

e je bila ta z delom spremenjena do te mere, da je ni bilo mogoe povrniti v prvotno obliko, je prevladovalo delo in je postal lastnik nove stvari predelovalec. e je bilo novo stvar mogoe spremeniti v prvotno obliko snovi, je prevladala snovi n lastnik nove stvari je postal lastnik snovi. 156. Litiskontestacija (vse iz konzultacij) Je pravdna pogodba o osebi sodnika in vrsti tobe, ki jo sklenemo pred pretorjem, ko se stranki STRINJATA z doloili tobene formule. Ta doloa na kaj in koga se lahko obsodi. Pravna vpraanja se reijo pred pretorjem in ez 1 mesec (?konzultacije pa govorijo o nekem roku?) se zane postopek pred sodnikom. Z njo se zane rimski PRAVDNI POSTOPEK. 157. Kaj pomeni, da je priposestvovale moral stvar posedovati? To da je priposestvovalec moral posedovati stvar, je pomenilo, da jo je moral posedovati kot SVOJO. 158. Dobra vera pri priposestvojavnju Priposestvovalec je moral pridobiti v dobri veri. To pomeni, da je moral biti ob pridobitvi zmotno preprian, da je postal lastnik stvari. V dobri veri je moral biti LE v trenutku pridobitve posesti (*izjema po mnenju nekaterih kupna pogodba pri sklenitvi). Klasiki: priposestvovanju NE koduje, e je dobroverni priposestvovalec kasneje postal nedobroveren Mala fides superveniens non nocet (kasneja zla vera ne koduje). *dedi je lahko nadaljeval zapustnikovo priposestvovanje, kljub temu da je bil v slabi veri. 159. Kaj je posest? Je dejanska oblast nad stvarjo, ki ni odvisna od obstoja pravice. Opredeljujeta jo dva elementa: dejanska oblast (corpus) in posestna volja (animus). 160. Razmerje posest/LP? Lastninska pravica je stvarna pravica na stvari, ki med drugim vsebuje tudi upravienje do dejanske oblasti nad stvarjo. Posest pa je dejanska oblast nad stvarjo, ki ni odvisna od obstoja pravice.

Rimski klasiki so razlikovali med posestjo kot dejansko oblastjo nad stvarjo in LP kot pravico na stvari, ki ni v niemer odvisna od dejanske oblasti. 161. Posledice posesti: -posest=predmet posebnega posestnega varstva -posest je pod doloenimi pogoji kot ti. titularna ali civilna posest lahko pripeljala da pridobitve LP s priposestvovanjem -posestnik je imel pravico do samopomoi proti tistemu, ki mu je skual stvar na silo odvzeti; sili se je lahko zoperstavil s silo.

32

162. Kdo lahko v RP priposestvuje? Dobroverni posestnik- je tisti, ki je bil zmotno preprian, da je lastnik in kot tak upravien do posesti. Moral je biti v dejanski in opraviljivi zmoti npr. mu je nelastnik izroil tujo stvar ali je po pomoti vzel tujo stvar, misle da je njegova bonitarni lastnik - neko res mancipi pridobil samo s tradicijo (fikcija, da je priposestvovalni as e potekel). 163. Kdo je nedobroverni posestnik? Nedobroverni posestnik je tisti posestnik, ki se je zavedal, da stvar ni njegova, pa se je obnaal kot da bi bila oz. je trdil, da je. 164. Kdo je viciozni posestnik, kdo relativno viciozni posestnik? Viciozni posestnik je tisti, ki je pridobil posest na silo, na skrivaj ali na pronjo do preklica. Relativno viciozen posestnik je tisti, ki je dobil posest od nasprotne stranke v posestnem sporu, na silo, na skrivaj ali na pronjo do preklica. 165. Kaj je interdikt? Interdikti so pretorske prepovedi in zapovedi. 166. Razlika med posestjo/imetnitvom? Posest = dejanska oblast in posestna volja. Imetnitvo = dejanska oblast nad stvarjo, brez posestne volje. 167. Kako je prenehala posest? Posest je prenehala z pravnim in dejanskim prenehanjem stvari, prenehala je s smrtjo posestnika. Lahko je prenehala po volji posestnika (hkrati prenehala corpus in animus) ali proti njegovi volji (zadoa izguba dejanske oblasti nad stvarjo). 168. Najpomembneja posledica? Najpomembneja posledica posesti = posestno varstvo. 169. Kaj je priposestvovanje? Priposestvovanje je izvirni nain pridobitve LP (dobroverni posestnik). RP pozna tudi izvedeni nain pridobitve LP z priposestvovanjem (bonitarni lastnik). 170. Kaj je zastavna pravica? Zastavna pravica je pravica zastavnega U, da se v primeru neplaila terjatve, ki je bila zavarovana z zastavno pravico, ob njeni dospelosti poplaa iz vrednosti zastavljene stvari. 171. Pravna narava zastavne pravice? Pravna narava ZP je akcesorna.

33

172. Vrste zastavne pravice? Rona zastavna pravica (pignus) in pogodbena (hipotena) zastavna pravica. Razlika je v posesti stvari. Pri roni ZP je zastavitelj ob zastavitvi prepustil stvar ZU v posest. Pri pogodbeni zastavi pa je stvar obdral v svoji posesti-ZU jo je moral prepustit, e do roka ni izpolnil svoje obveznosti. 173. Upravienja LP: -razpolaganje -posedovanje -uivanje (e je stvar plodnostna) -uporabljanje 174. Kako lahko zastavni upnik razpolaga s stvarjo? ZU je na podlagi ZP podeljeno razpolagalno upravienje. 175. Kako nastane hipoteka? ZP nastane z zastavitvijo, na temelju sodne odlobe ali na temelju zakona. Hipotena zastava nastane z zastaviteljevo obljubo ZU, da mu bo stvar prepustil v posest, e do doloenega asa ne bo izpolnil svoje obveznosti. 176. Kaj vse lahko zastavimo? Zastaviti je bilo mogoe: stvar, terjatve, uitek, poljske slunosti, dedni zakup, zastavljeno stvar in premoenje. 177. Pogoji za nastanek. Pogoji za nastanek ZP: -zastavitelj je moral biti v trenutku zastavitve lastnik stvari -med strankama je morala nastati zastavna pogodba -obstajati je morala terjatev, ki naj bi bila zavarovana z ZP. 178. Definicija zastavne pogodbe. Zastavna pogodba ureja medsebojno razmerje med zastaviteljem in ZU, ki je nastalo z prepustitvijo stvari v rono zastavo. Je realna pogodba, ker nastane s prepustitvijo stvari in ker je dolan prejemnik isto stvar vrniti. 179. Zastavitev uitka (2) Uitek je bilo mogoe zastaviti na 2 naina: a) zastavljeno je bilo lahko izvrevanje obstojeega uitka-lahko ga je zastavil uitkar, s tem, da je na ZU prenesel izvrevanje pravice, ki je bila e vedno vezana na uitkarja in je z njegovo smrtjo tudi ugasnila. b) uitek je bil ustanovljen v prid ZU

34

180. Pactum antihrecticum. Z pactum antchreticum je zastavitelj dovolil ZU uporabo stvari ali pridobivanje njenih plodov, predvsem zato, da bi zmanjal svojo obveznost. 181. Ius offerendi. Ius offerendi- kadar zastavitelj ni bil hkrati dolnik, je lahko ZU namesto prepustitve stvari ponudil izpolnitev dolnikove obveznosti. ZU je to ponudbo moral sprejeti, saj je lo za zastaviteljevo monost nadomestitve. 182. Pravica ponudenja in nasledovanja. Pravica ponudenja in nasledovanja- pri vekratni zastavitvi stvari je kasneji ZU s ponudbo poplaila glede prodaje stopil na mesto prvega ZU. 183. Pignus in rem suam. Je zastavna pravica na lastni stvari. Naeloma ni mona, e pa preti koda je mogoa.

e postane zastavitelj ZASTAVNI UPNIK, potem pride do confisio in omejena pravica ugasne, s tem bi ZU izgubil (prvi) poplailni rang zato se omogoi pignus in rem suam.

To je EDINI primer v stvarnem pravu, da lahko ima omejeno stvarno pravico na lastni stvari.

Bistvo (moje mnenje, da bi bilo nekak tak to :) ) : e bi za tega ZU ugasnila zastavna pravica, bi izgubil poplailo in poplailni rang. Na koncu, ko bi iz stvari vredne 50 poplaal vse upnike, bi bilo mono, da mu ne ostane ni. Zaradi pugnus in rem suam, pa ostane na istem mestu in se poplaa po vrstnem redu kot ostali upniki.

184. Razlika zastavne pravice/zastavne pogodbe. Zastavna pravica predstavlja stvarnopravno razmerje. Zastavna pogodba pa obligacijsko pravno razmerje. Zastavna pogodba je pogoj za nastanek zastavne pravice. 185. Kaj e zastavni upnik povzroi kodo na zastavljeni stvari? ZU je moral vrniti stvar takno kot je prejel. Podobno kot pri komodatarju je bilo tudi pri ZU sprva v ospredju jamstvo, da bo stvar vrnjena. S tega vidika je ZU sprva odgovarjal tudi za nakljuje. Ko pa so zaeli razlikovati razline stopnje krivde je ZU odgovarjal za vsako krivdo, kar pomeni, da je moral s stvarjo ravnati kot skrben gospodar in zastavitelju povrniti vso kodo, ki je nastala na zastavljeni stvari zaradi njegove malomarnosti. Poleg tega ZU stvari ni smel uporabljati, ker je sicer zagreil tatvino uporabe. Zastavitelj je lahko proti ZU v ta namen naperil tobo actio pigneraticia directa.

35

186. Fiktivni posestnik: -tisti, ki se je spustil v lastninsko pravdo kot posestnik sporne stvari, eprav v resnici stvari ni posedoval; z nepotrebno pravdo je hotel lastnika zavest, da bi dejanski posestnik medtem stvar lahko priposestvoval -tisti, ki je (pred litis kontestacijo) dolozno opustil posest sporne stvari in je tako latniku prepreil njeno zasledovanje. 187. Kakna je poslovna sposobnost ensk po Justnijanovem pravu? V Avgustovem asu je bilo sprejeto pravilo po katerem je bila enska, ki je kot svobodno rojena rodila 3 oz. kot osvobojenka 4 otroke, oproena varutva. Cesarja Horonij in Todozij II sta leta 410 ta privilegij podelila vsem enskam. V Justinijanovem pravu ni bilo nobene razlike med pravnim poloajem ensk in mokih. 188. Kdo je bil popolnoma poslovno nesposoben, kdo omejeno? Popolnoma nesposobni so bili otroci do sedmega leta starosti (infantes) in umobolni. -Infans je lahko postal nujni domai dedi svojega oeta ali starega oeta, lahko je postal zavezan poslovodji brez naroila, ki je zanj opravil doloen posel, sicer pa infans brez varuhovega sodelovanja ni mogel pridobiti posesti, prav tako ni imel deliktne sposobnosti. -Umobolni je prav tako kot infans lahko postal zavezan iz poslovodstva brez naroila. V veljavi je ostala ZZ, ki jo je sklenil ko je bil e zdrav, prav tako je ohranil oetovsko oblast nad svojimi otroki, na splono so ostali v veljavi vsi posli, ki jih je umobolni sklenil preden je duevno zbolel. Enako kot infans niti umobolni ni bil deliktno sposoben. Omejeno poslovno sposobni so bili stareji nedorasli in preklicani zapravljivci, de facto pa tudi nedorasli. -stareji nedorasli so lahko pridobivali, niso pa se mogli veljavno zavezati brez varuhovega soglasja. Za delikt je odgovarjal, e je bil blie doraslosti (mnenje Gaja) -zapravljivec je bil v podobnem poloaju kot stareji nedorasli, saj mu je pretor odvzel sposobnost opravljati premoenjske posle. Odsvajal in prevzemal je lahko obveznosti le s skrbnikom. Brez sodelovanja skrbnika je lahko le pridobival. Prav tako ni mogle napraviti veljavne oporoke ali veljavno prisei. Bil pa je polno deliktno sposoben. -nedoletni so bili prav tako v podobnem poloaju kot stareji nedorasli. Bil je polno deliktno sposoben. 189. Predmet Lastninske pravice? Katerakoli stvar, ki je v pravnem prometu. 190. Pozitivna funkcija lastninske pravice. Pozitivna funkcija LP so 4 upravienja: razpolaganje, posedovanje, uporabljanje in uivanje. Iz interneta: ius posidendi, ius utendi et fruendi, ius abutendi. 191. Negativna funkcija lastnine ius excludendi tertii (pravica lastnika da vsakogar odvrne od posegov v njegovo pravico).

36

192. Kaj je POSOJILNA POGODBA? Je enostransko obligacijsko razmerje stricti iuris-je striktna, kar pomeni da sodnik samo obsodi ali oprosti, nima pa monosti ocenjevanja. Nastane, ko pride do soglasja volj in do prenosa stvari. 193. Kdaj nastane? Ker je to realni kontrakt nastane z izroitvijo stvari. 194. Stranke! Posojilojemalec in posojilodajalec. 195. Kakne uinke ima? Stvarnopravne, saj pride do prenosa lastninske pravice. 196. Predmet posojilne pogodbe! - denarni znesek ali nadomestne stvari (genus) > lahko so nepotrone, potrone, nepreminine, preminine 197. Kaj je contractus Mohatrae? Kdaj nastane? Kako je z nakljunim unienjem stvari? -Institut, kjer posojilodajalec izroi stvar posojilojemalcu, da bi jo ta prodal in izkupiek obdral kot posojilo. - Nastane v trenutku prodaje. - Nakljuno unienje trpi tisti, ki je dal pobudo. 198. Kaj je SC Macedonianum? Je prepoved posojil sinovom pod oetovo oblastjo (ni vana starost ali je star sin 5 ali 50 let). Posledica je naturalnost, razen e oe posojilo odobri. Namen tega sklepa je, da se sinovi ne bi nepremiljeno zadolevali. SC Macedonianum ne velja za nedorasle in nedoletne-za te velja lex Laetoria, ki prenese meje poslovne sposobnosti dejansko na 25. leto starosti. 199. Kaj je pomorsko posojilo? Je posebna oblika posojila, pri kateri se loita riziko in lastnitvo-riziko nosi upnik, ki pa ni ve lastnik. Pri navadnem posojilu da denarni znesek v lastnino in posojilojemalec nosi tudi riziko-ne pa posojilodajalec. Pomorsko posojilo (tudi zavarovalna pogodba) daje U z namenom, da se nakupi blago in odpolje po morju ali da se denar odpolje po morju. U sme terjati povrailo posojenega zneska le takrat, ko tovor ali denar dospeta v namembni kraj. Od odhoda in pa do konca plovbe gre ves riziko na upnikov raun. 200. Kaj je posredno posojilo? Poznamo 3 vrste:

37

a) Mandatum qualificatum b) Pogodba v korist tretje osebe c) Contractus mohatrae 201. Kako je z vrnitvijo stvari? Mora vrniti enakovrstno stvar. 202. Kako je z obrestmi? Obljubiti se morajo s posebno stipulacijo. 203. Stvarnopravni uinki. Gre za prenos lastninske pravice-zato mora biti posojilodajalec lastnik stvari, sicer pogodba ne nastane. 204. Pogoj za veljavno posojilno pogodbo? Pogoj je de ja posojilodajalec lastnik stvari. 205. Kako je z nevarnostjo nakljunega unienja? Kot sta se dogovorila, e se nista pa po utilitetnem naelu. 206. Kaj je POSODBENA POGODBA? Posodbena pogodba ali comodatum je relani kontrakt, ki ustvarja dvostrano obligacijo-nastaneta 2 obligaciji. 207. Kdaj nastane? Nastane z izroitvijo stvari. 208. Stranke SLO/LAT! Komodant in komodatar oz. posodnik in izposojevalec. 209. Predmet. Nepotrona stvar. Lahko tudi potrona, vendar jo je potrebno uporabljati kot nepotrono. 210. Stvarnopravni poloaj. Ni ga! Lasnik stvari ostane posodnik! 211. Lahko veljavno posodbeno pogodbo sklene tat? Da, ker nima stvarnopravnih uinkov. 212. Kdaj mora izposojevalec stvar vrniti? Kot je bilo dogovorjeno. 213. Kako odgovarja izposojevalec? Kot je bilo dogovorjeno, sicer pa po utilitetnem naelu (za vsako krivdo)

38

214. Kako je s stroki? Redne stroke nosi komodatar, izredne pa komodant. 215. Tobe! Actio comodati directa in actio comodati contraria. 216. Kaj je SHRANJEVALNA POGODBA? Je realni kontrakt. 217. Stranke. Deponent in depozitar oz. polonik in shranjevalec. 218. Predmet. Premina stvar (NE NEPREMINA), ki je lahko potrona ali nepotrona. 219. Za kaj bi lo, e bi bila hramba odplana? Podjemno pogodbo. 220. Na em temelji? Temelji na zaupanju. 221. Kaj je depositum miserabile? Je shranjevalna pogodba v stiski. Polonik nima izbire presojati potenosti sopogodbenika. Shranjevalec odgovarja stroje, e ne vrne stvari-obsojen je na 2x vrednost stvari (kot nec manifestum) 223. Stvarno pravni poloaj. Jih ni! 224. V igavo korist je doloen rok vrnitve? Je v korist polonika, saj potem shranjevalec ne sme odpovedati pogodbe, pred potekom roka. 225. Kako odgovarja shranjevalec? Polonik odgovarja kot skrben gospodar. Shranjevalec pa le za hudo malomarnost in naklep. 226. Tobe! Actio depositi directa Actio depositi contraria 227. Kaj je depositum irregulare? Depositum irregulare ali nepristna hramba. IZJEMA- ta ima stvarnopravne uinke!

39

Za ne pristno hrambo gre, kadar je predmet hrambe denarni znesek. Rok je doloen v korist deponenta (kadarkoli lahko zahteva stvar nazaj). Podobna je posojilni pogodbi-saj gre tudi tu za prenos LP! 228. Kaj je sekvestracija? Je posebna vrsta shranjevalne pogodbe. Stvar je bila dana v hrambo tretji osebi, ko je med strankama tekla lastninska toba. 229. Kako je s stroki pri shranjevalni pogodbi? Vse stroke trpi polonik. 230.4 upravienja lastninske pravice? -razpolaganje -posedovanje -uporabljanje -uivanje. Vse to se nanaa na razpolaganje s pravico, NE s stvarjo! e vozi avto, z njim ne razpolaga, ampak ga uporablja. POZOR: Deman se ne strinja s tem, da je LP dejansko in pravno razpolaganje s stvarjo! Po njegovem dejanskega razpolaganja NI, saj je vsako dejansko razpolaganje tudi pravno! Torej je LP le pravno razpolaganje s stvarjo. 231. Kaj pomeni razpolagati? Nanaa se na pravno sfero in pomeni stvar: -odsvojiti -obremeniti -ukiniti/zavrei 232. Kakna je razlika med zavrenjem in odvrenjem? V voljni komponenti. e ima NAMEN, da opusti LP, to pomeni, da stvar zavre. e pa npr. pusti vile na polju, si jih pozabil ne pa zavrgel. 233. Katera je najira omejena stvarna pravica? Emfitevza-vsa upravienja LP, razen razpolaganja. 234. Kaj odlaga pogoj? Odlaga uinek pravnega posla, torej nastanek obligacijske zaveze 235. Na kaj se nanaa objektivnost pri pogoju? Na negotovost 236. Kaj odlaga rok? Dospelost

40

237. Razpolagalni posli stvarnega prava so: -tradicija -surogati, nadomestki tradicije: izroitev na kratko roko, na dolgo roko, posestni konstitut, tradicija simbolica. 238. Kaj je razpolagalni posel obligacijskega prava? Je razpolaganje s terjatvijo-CESIJA! 239. Kaj je causa cesije ali tradicije? Zavezovalni pravni posel. 240. S stalia kupne pogodbe, kaj je tradicija ali cesija? Njena izpolnitev. 241. Kaj pa s stalia tradicije ali cesije kupna pogodba? Njena causa. POZOR: loi od OBLIGACIJSKE KAUZE! Obligacijska kauza je skupni namen pogodbenih strank! Tako je kauza cesije ali tradicije nek pravni posel in lahko gledamo s stalia pravnega posla kauzo ali pa s stalia kauze nek pravni posel. To ni obligacijska kauza, temu razpolagalnemu pravnemu poslu je podlaga celotno obligacijsko razmerje. Pri obligacijski kauzi je namen kauze, da nastane obligacija. Namen oz. kauza cesije ali tradicije pa je, da se obligacija izpolni. Kaken pravni posel je cesija v tej zvezi? RAZPOLAGALNI IN KAVZALNI PRAVNI POSEL. 242. Kakna je razlika med nemonostjo in nezmonostjo? -NEZMONOST- subjektivna kategorija, ki na obligacijo nima vpliva-npr. A ni sposoben izpolnit, ker se je zavezal za preveliko obveznost-nima vpliva na obligacijo, ker je veljavno sklenjena. -NEMONOST-objektivna kategorija. Nemonost pa se v teoriji deli na: a) ZAETNA nemonost- Predmet e ob sklenitvi pravnega posla ne obstaja, zato je posledica ninost. Ni izpolnjena ena izmed predpostavk pravnega posla. Npr. prodam parcelo na Marsu. b) NAKNADNA nemonost- delimo je naprej na zakrivljeno (konvertira v odkodninsko odgovornost) in nezakrivljeno (to trpi upnik). e je genus ni nemonosti! Samo pri species! Npr. zaveem se prodati konja Sivca, ki pa po sklenitvi pogodbe brez moje krivda pogine. 245. Kaj je podlaga za pignus tacito? Zakon 246. Kako mora uitkar izvrevati uitek? Obzirno-brez nepotrebnega povzroanja kode.

41

247. Pignus causa indivisa. Poloaj zastavljene stvari je nedeljiv. 248. Transmisija. Podedovanje dednega pripada-zapustnik umre prvi, zatem umre e dedi, torej dedi umre po pripadu in preden pridobi dediino. Dedni pripad zato podeduje dediev dedi. 249. Reprezentacijska pravica-vstopna pravica. Primer: zapustnik ima enega sina. A umre pred zapustnikom. Dediino podeduje zapustnikov vnuk, torej otrok prej umrlega sina. 250. Akrescenca. Dedni prirast-poteka horizontano. Ko je ve dediev in eden ne deduje, priraste prosti dele med druge dedie sorazmerno z njihovimi intestantnimi delei. 251. Pogoji za pobot. -medsebojnost -likvidnost -istovrstnost -dospelost 252. Rona zastava (pignus) Kda nastane zastavna pravica? Nastane z izroitvijo stvar zastavnemu upniku. Kdaj nastane zastavna pogodba-pignus? Tudi z izroitvijo. Na podlagi te pogodbe bosta lahko stranki druga od druge zahtevali morebitne potroke, kodo. 253. Hipotena-pogodbena zastava. Kdaj nastane zastavna pravica? Ko se stranki dogovorita, da bo zastavitelj zastavnemu U izroil stvar v posest, e dolg ob zapadlosti ne bo poplaan. Kdaj nastane zastavna pogodba-pignus? Takrat, ko pride do izroitve zastavljene stvari v posest zastavnemu U. Kaj je hipotena zastava? Gre za pogodbeno zastavo. Nastane zastavna pravica in to s pogodbo, brezoblini dogovor. Ni v realni obliki. 254. Kako nastane porotvo? - z adpromisijo -z konstitutum debiti alieni -z receptum argentari -z mandatom (mandatum qualificatum) 255. Koliko vrst pretorskega edikta pozna? -perpetuum (trajni edikt) -petituum (naknadni edikt) -trelacticum (preneseni edikt)

42

256. Razlika med pobotom in poravnavo? Pobot=enostranska izjava volje Poravnava=inominatni kontrakt 257. Ali lahko imetnik postane posestnik? DA. Nedobroverni!, saj nihe ne more spremeniti temelja svoje posesti. 258. Kaj je pridobitni nain cesije? Cesija NIMA pridobitnega naina-prenese se v trenutku razpolage, ko se dogovorita. 259. Kaj se prenese pri cesiji? Prenese se razmerje! NE TERJATEV!