PRAVNA FAKULTETA UNIVERZE V MARIBORU

Vprašanja in odgovori za ustni del izpita pri

predmetu rimsko pravo Vprašanja, ki se pojavljajo na ustnem delu izpita

pri doc. dr. Aljoši Dežmanu

E.L., M.B., B.Š. 2012

Da bi študentom, ki še nimajo opravljenega izpita iz rimskega prava olajšali študij, sva odgovorili na vprašanja, ki se pojavljajo na ustnem delu izpita. Vprašanja so večji del zbrana iz inštrukcij (ki jih je prispeval B.Š.), konzultacij in seminarjev v zadnjem letu. Za morebitne napake v tekstu se opravičujemo. Želimo vam veliko razumevanja pri študiju rimskega prava.

2

I. ZGODOVINSKI DEL

1. Redakcija pretorskega edikta. Kdo jo je izvedel in na čigavo zahtevo? Kakšne so bile posledice? Ime novega edikta. -Izvedel jo je Julijan na zahtevo Hadrijana. Zato, da pretor ne bi mogel več oblikovati novega prava s spreminjanjem edikta. edikt se od takrat ni smel več spreminjati brez soglasja cesarja. Novi edikt se je imenoval edictum perpetuum. 2. Kaj je bila Justinijanova kodifikacija? Kdaj je nastala in kaj je obsegala? V čem se razlikuje od podobnih zakonov? Kako je veljala? -JK je enotni zakonik, sestavljen iz 3. delov, ki skupaj tvorijo JK: •Kodeks (529) •Digeste (533) •Institucije (533) -Od sodobnih zakonov se najbolj razlikujejo digeste, ki so zbirka konkretnih primerov in ne zbirka splošnih in abstraktnih pravnih pravil. -Veljala je kot ZAKON! 3. Razlika med občim in običajnim pravom. -Obče pravo je sestavljeno iz recipiranega rimskega, langobardskega fevdnega prava in kanonskega prava. Veljalo je subsidiarno, do sprejema velikih evropskih kodifikacij (BGB, code civil…) -Običajno pravo se v vsaki družbi ustvarja z običaji. 4. Kaj je recepcija rimskega prava? -Recepcija pomeni sprejem. -Recipirano rimsko pravo je pravo, ki je prevzeto z recepcijo v obče pravo in potem v velike civilne zakonike. 5. V čem je temeljna razlika med JK in sodobnimi civilnimi zakoni? -JK-predvsem digeste so sestavljene iz konkretnih primerov-kazuistika. Sodobni zakoni pa vsebujejo visoko abstraktna pravna pravila. 6. Kdo je imel v rimski državi zakonodajno oblast? Kako so se imenovali posamezni zakoni zakonodajalcev? -REPUBLIKA-ljudske skupščine (zakoni) in plebejski zbori (plebiscita) -PRINCIPAT-senat (senatovi sklepi) -DOMINAT-cesar (konstitucije) 7. Kaj nam pove notranja in kaj zunanja delitev Justinijanovih pandekt/digest? -Notranja delitev nam pove kako si sledijo odlomki znotraj posameznega naslova. Sledijo si v zaporedju 4 mas: •Sabinova masa-komentarji civilnega prava •ediktna masa-komentarji pretorskega prava •Papinijanova masa-responzna literatura

3

•dodatek (appendix)/ postpapinijanska masa -Zunanja delitev: na 50 knjig, ki se delijo na naslove, naslovi na odlomke in odlomki na paragrafe. 8. Decemviralno pravo-časovno in vsebinsko opredeli. -Je najstarejše rimsko pravo-Zakonik XII plošč. Staro obdobje rimskega prava 9. kaj so Bazilike? Čas in vsebina. -Bazilike so kraljevi zakoni. So Bizantinska pravna zbirka, ki povzema JK brez delitve na kodeks, digeste in institucije. -So enotna pravna zbirka 60 knjig v grškem jeziku, nastala leta 850-sredi 9. stoletja. 10. Kaj je ekloga? -Ekloga – izbor zakonov -Sestavljena iz izvlečkov JK in zakonov kasnejših cesarjev – predstavlja poskus kako ustanoviti enoten zakonik in prilagoditi JK novim razmeram in doda nekaj svojih pravnih pravil posebej na področju rodbinskega prava. -Nastanek v začetku 8 stoletja, na pobudo cesarja Leona III. 11. Kaj je Corpus iuris civilis in Codex iuris canonici? - CIC = celotno Justinijanovo zakonodajno delo – JK + novele l. 1583 -CIC – corpus iuris canonici – veljavni pravni viri katoliške cerkve l. 1580 – uradno sprejeti 12. Zakon o navajanju. Časovno in vsebinsko opredeli. -Zakon o navajanju sta l. 426 razglasila Teodozij II in Valentinijan III. -Sodnik od njegovega sprejetja naprej ni mogel več svobodno odločati, ampak je moral pri svoji odločitvi upoštevati mnenja 5 klasikov: Ulpijana, Papinijana, Gaja, Pavla in Modestina. -Njegov namen je bil prisiliti sodnike k študiju klasičnih spisov. - Sodnik je moral odločiti po večini glasov-mnenj, če ni bilo večine je obveljalo Papinijanovo mnenje, če se o takem primeru ni izrekel niti on – je lahko sodnik odločil po lastni presoji. - S tem zakonom postanejo spisi navajalnih pravnikov URADNI PRAVNI VIR. -Uvede ANALOGIJO. 13. Kasakcijski zakon. - Je Konstantinova konstitucija, ki je leta 321 prepovedala uporabo Pavlovih in Ulpijanovih komentarjev k Papinijanu. 14. Delitev Digest. -Notranja • sabinova masa – komentarji civilnega prava •ediktna masa – komentarji pretorskega edikta •papinijanova masa – responzna literatura •dodatek (oppendix)

4

-Zunanja • 50 knjig, knjige na naslove, naslovi na odlomke 15. Kdaj se je končala klasična doba oz. zakaj pravimo, da ima 2 konca? -Okoli l. 230, ko so pomrli vsi nam poznani klasični pravniki. -Okoli l. 300, ko je cesar Dioklecijan izdal reskripte s kvaliteto klasičnega prava. 16. Dvojna narava edictum perpetuum. -Enkrat je s tem pojmom označen edikt vsakokratnega pretorja. -Drugič pa edikt v Julijanovi redakciji, ko cesar Hadrijan poveri Julijanu, da zapiše edikt in ga s tem fiksira. 17. Naštej pravne spise ohranjene zunaj CIC? -Gajeve Institucije -Pavlove Sentence -Ulipijanove Regule 18. Funkcije ljudskega tribuna. Sprva varovanje plebejskih interesov. Nudenje pomoči pred samovoljo magistratov. 19. Kdo je bil zadnji rimski cesar? -Romul Avgustul, odstavljen leta 476 s katerim je zahodna polovica rimskega cesarstva prenehala. 20. Katere vire civilnega prava poznaš? -Zakonik XII. plošč, pravni običaji in zakoni. 21. Formularni postopek? -str. 95 -Deli se na postopek pred magistratom (in iure) in postopek pred sodnikom (apud iudicem). -Razlike med postopkoma so v izvedbi. 22. Kateri so viri v klasičnem pravu? -komicialni zakoni -senatovi sklepi -cesarske konstitucije -pretosrki edikt -mnenja klasičnih pravnikov 23. Vloga načela prior tempore prior iure glede veljavnosti posameznih delov JK in razmerje novel in JK? -Glede posameznih delov JK ne velja. -Novele pa so razveljavile posamezne dele JK, če so bile novejše. 24. Vloga postglosatorjev. -Imenujemo jih tudi konziliatorji. Bili so usmerjeno v prakso in so nasledili glosatorje.

5

25. Kaj so novele? -Spremembe in dopolnitve JK. 26. Kaj so bili glosatorji? -Šola v srednjem veku, ki je preučevala JK, tako da so si pripisali določene poudarke na rob ali med vrstice besedila. 27. Glosa Ordinaria. -Je povzetek glosatorjev. V 13. stoletju so v njej zbrali skoraj 100.000 glos k celotnemu corpus iuris civilis. 28. Časovno in vsebinsko opredeli Vulgarizacijo RP in navedi primer. -Je pojav od 3. Stoletja dalje. Gre za poenostavljanje in izginjanje razlikovanj med posameznimi pravnimi instituti. -Primer: Pavlove Sentence. 29. V čem se razlaga zakonov v civilni dobi loči od klasične? -V civilni dobi je razlaga dobesedna in ozka, v klasični dobi pa smiselna. 30. Dioklecijanovi reskripti. -So nam zadnji poznani klasični spisi, ki imajo kakovost klasičnega prava. Avtorji so nam nepoznani klasični pravniki. -Nastali leta 300. 31. Dobe v RP. -Delitev na dobe RP je moderna delitev glede na to kateri dejavnik je najbolj vpilival na razvoj RP (dejavnik ni zakonodajalec!) -Dobe: •civilna} ljudske skupščine in plebejski zbori •pretorska} ljudske skupščine in plebejski zbori •klasična} senat, če upoštevamo kot konec klasične dobe leto 300, tudi cesar •postklasična} cesar 32. Kdaj je nastal Zakonik XII. plošč in kaj je urejal? -Nastajal je 2 leti, zato ima tudi 2 letnici: 451 in 449 pr. Kr. -Urejal je le najbolj sporne in najpomembnejše pravne norme, npr. družinsko, obligacijsko, dedno pravo. 33. Codexi. -Codex Gregorianus -Codey Hermogenianus -Codex Theodosianus -Codex Justinianus

6

34. Kaj je Constitutio Antoniana? -Je cesarska konstitucija, s katero je cesar Karakala leta 212 razširil veljavnost RP na celotno ozemlje rimskega cesarstva- podelil je rimsko državljanstvo vsem prebivalcem države. 35. Gajeve Institucije. -So pravni učbenik, ki sistematično obravnava vsa področja civilnega prava. -Delijo se na 4 knjige: 1. osebno, rodbinsko, varuško, skrbniško pravo 2.+3. premoženjsko pravo 4. razvoj pravdnega postopka -So eno od 3 del klasični pravnikov, ki so se ohranili zunaj digest. -To delitev je prevzel Justinijan v svojih Instiucijah. 36. Kaj so reskripti? Kdo jih je izdajal? -Reskripti so pojasnila, ki jih posameznik dobi iz cesarske pisarne o tem kej je veljavno pravo. -Izdajal jih je cesar. 37. Kaj je to glosa, interpolacija in antinomija? -Glosa-zaznamek ob robu ali med vrsticami pri obravnavanju besedila JK -Interpolacija-vrinek: so spremembe in dodatki, ki so jih storili Justinijanovi kompilatorji. -Antinomija-je nasprotje med posameznimi odlomki v istem viru (pri JK ali si posamezni odlomki nasprotujejo-samo v parih primerih) 38. Kaj je JK? Kdaj je nastala, kaj je obsegala? Kako je veljala in v čem se razlikuje od sodobnih zakonov? -JK je enoten zakonik sestavljen iz 3 delov: Digeste, Kodeks in Institucije. -Razlika je, da temelji na kazuistiki, sodobno pravo pa na abstraktnih pravilih. -Veljala je kot zakon. 39. Razlika med občim in običajnim pravom. -Obče pravo ali ius communu je sestavljeno iz recipriranega rimskega prava + langobardsko fevdnega prava + krščanskega prava. •veljalo je subsidiarno •velja do sprejema velikih evropskih kodifikacij -Običajno pravo je pravo, ki ga sprejema ljudstvo z dolgotrajno tradicijo, običaji. 40. Kaj je recepcija RP? -Pomeni ponovno uporabo rimskega prava, ki je veljalo subsidiarno. - Poznamo teoretično recepcijo rimskega prava (rimsko pravo je veljavno pravo kot celota) in praktično recepcijo (uporaba rimskega prava kot občega prava v praksi). - Traja od 13. do 19. stoletja. 41. Kdo je bil v RP zakonodajalec in kako so se imenovali zakoni? -Civilna doba = centuriatni in trubutni komiciji -> zakon -Klasična doba = senat -> senatus consulta (senatovi sklepi) -Postklasična doba = cesar -> mandat, dekret, reskript, respons = konstitucije

7

42. Kaj so Bazilike, čas, vsebina? -Bazilike – ali Kraljevi zakoni so zakonodajno delo bizantinskega prava; - nastala v 9. stoletju - vsebina: skrajšana izdaja JK v grškem jeziku - delitev na 60 knjig 43. Kaj je Ekloga, kdaj je nastala? -Ekloga – izbor zakonov - Sestavljena iz izvlečkov JK in zakonov kasnejših cesarjev – predstavlja poskus kako ustanoviti enoten zakonik in prilagoditi JK novim razmeram -nastala v 8. stoletju. 44. Kaj je CI CIVILIS in kaj CI CANONICI? Čas nastanka? -CIC = celotno Justinijanovo zakonodajno delo – JK + novele l. 1583 -CIC – corpus iuris canonici – veljavni pravni viri katoliške cerkve l. 1580 – uradno sprejeti 45. Kaj so novele? -Novele so spremembe in dopolnitve JK, ki so ohranjene v treh zasebnih zbirkah. 46. Kaj so bili glosatorji? -Glosatorji so bili komentatorji JK, ime so dobili po glosah – pojasnilih, ki so jih pisali ob robu ali med vrsticami. -Delovali so v času renesanse, 12.-13. stoletje. 47. Glosa Ordinaria -Glosa ordinaria je povzetek dosežkov glosatorjev. 48. Časovno in vsebinsko opredeli pojem: vulgarizacija RP in navedi primer. -Pomeni propad pravoznanstva, ki se je pojavil v cesarskem pravu. - Vulgarno pravo je pravzaprav ljudsko pravo, zato opušča abstraktne pravne pojme in institucije, ter se vrača k predznanstvenemu pravu. - Poveča se vpliv običajnega prava, poveča se potreba po povzetkih in mešanje lokalnega in rimskega prava. -Primer: Pavlove Sentence 49. Dioklecianove reskripti? Vsebina, čas? Dioklecijanovi reskripti so zadnji nam poznani klasični spisi, ki imajo kakovost klasičnega prava. Avtorji so nepoznani klasični pravniki. Iz leta 300. 50. Kasacijski zakon. -Kasacijski zakon – Je Konstantinova konstitucija, ki je leta 321 prepovedala uporabo Pavlovih in Ulpijanovih komentarjev k Papinijanu.

8

51. Kdaj se je končala klasična doba in zakaj ima 2 konca? -L. 230 umrejo zadnji nam poznani klasični pravniki (GAJ) -L. 300 cesar Dioklecijan izda reskripte s kvaliteto klasičnega prava 52. Dvojna narava EDICTUM PERPETUUM. -Trajni edikt a) s katerim je pretor napovedal katerih smernic se bo držal v pravu b) uredil ga je Julijan po naročilu cesarja Hadrijana – s tem je postal edikt brez soglasja cesarja nespremenljiv 53. Naštej 5 klasičnih pravnikov in njihova dela. -Gaj - Institucije; Pavel - Sentence; Ulpijan - Regule; Papinijan – zbirke šolskih in praktičnih primerov; Labeo – komentar Zakonika XII. plošč; Julijan – redakcija pretorskega edikta 54. Funkcija ljudskega tribuna. Ljudski tribun - sprva izključno varovanje plebejskih interesov - sprva niso bili magistrati - sakalnost – nedotakljivost - temeljna naloga = nudenje pomoči pred samovoljo magistratov - smeli so intercedirati 55. Kdo je bil zadnji rimski cesar? -L. 476, Romul Avgust 56. Kateri so bili pravni viri v klasičnem pravu? Komicialni zakoni (do konca 1. stol.) Senatovi sklepi Cesarske konstitucije (od Hadrijana naprej) Pretorski edikt (do redakcije) Mnenja klasičnih pravnikov (ius respondendi) 57. Vloga postglosatorjev. Postgosatorji ali komentatorji - pretežna usmerjenost v prakso - praktični nasveti - rimsko pravo = zapisan razum - spremenijo – kasnejša zla vera ŠKODUJE! - začnejo upoštevati langobardsko fevdno pravo in lokalne običaje 58. Naštej cesarske zbirke in njihovo vsebino. -Codex Gregorianus – konstitucije od Hadrijana do leta svoje izdaje (292) -Codex Hermogenianus – dodatek k Gregorianovemu kodeksu, vsebuje Dioklecianove konstitucije; skuša upoštevati tudi pretekla obdobja. -Codex Theodosianus – Teodozij II – zbirka konstitucij od Konstantina naprej; z njegovo razglasitvijo izgubijo veljavo konstitucije, ki niso bile uvrščene vanj (438) -Justinijanova kodifikacija

9

II. STVARNO, OBLIGACIJSKO IN DEDNO PRAVO 1. Kaj je cesija? -Odstop terjatve (cesija) je brezoblični razpolagalni pravni posel (izjemoma oblična-imenjski vrednostni papir) s katerim se prenese terjatev proti odstopljenemu dolžniku z ODSTOPNIKA (CEDENTA) na PREVZEMNIKA (CESIONARJA). -Skupaj z odstopom se prenesejo tudi vse stranske (akcesorne) pravice. -Predmet odstopa je RAZMERJE med odstopnikom in dolžnikom. 2. Stranke slo/lat. Cedent = odstopnik cesionar = prevzemnik cessus debitor = odstopljeni dolžnik

3. Je potrebno pri cesiji soglasje dolžnika (v nadaljevanju D)? Zakaj? -Pri cesiji NI potrebno soglasje dolžnika, zadostuje samo, da je obveščen - takrat nastanejo UČINKI odstopa. 4. Kdaj nastanejo učinki cesije? - Učinki cesije nastanejo, ko je dolžnik OBVEŠČEN. 5. Kako je z akcesorijami in ugovori pri cesiji? -Predmet odstopa je obligacijsko razmerje med odstopnikom in dolžnikom, ki obsega TUDI AKCESORNE PRAVICE in morebitne UGOVORE. 6. Kdaj začne cesija učinkovati zoper D? - Cesija začne učinkovati zoper dolžnika, ko je dolžnik o odstopu OBVEŠČEN (stališče že v postklasičnem pravu), od takrat naprej je moral veljavno izpolniti prevzemniku. Enak pravni učinek je bil, če ga je obvestil cedent ali cesionar. Učinek izpolnitve je od tega trenutka imela samo izpolnitev cesionarju (prevzemniku) in samo prevzemnik je lahko terjal. 7. Predhodniki cesije. - Predhodniki cesije so: 1. možnost spremembe strank z novacijo, z aktivno delegacijo (na mesto upnika stopi nekdo drug). > problem 1: nastane lahko le s soglasjem dolžnika > problem 2: ugasne prvotna obveznost in akcesorije, zato je lahko na slabšem kot prvotni upnik > problem 3: delegatar ima enako, NE pa iste terjatve proti delegatu (dolžniku) 2. naročilo (mandat) – upnik, ki je želel prenesti svojo terjatev na drugega, je temu naročil, da naj jo v svojem imenu izterja in izterjano obdrži zase. Prevzemnik naročila je s tem postal

10

naročiteljev pravdni pooblaščenec (procurator). Ker je ravnal v lastni zadevi, se je naročilo imenovalo mandatum in rem suam. 3. dediščinske analogne tožbe, s katerimi je lahko izterjal dediščinske terjatve – Reskript cesarja Antonina Pija (pomeni korak v smeri resničnega odstopa terjatev) brez sodelovanja dolžnika je lahko tožil dolžnika v lastnem imenu in zase. Prodajalec dediščine je lahko s prodajo prenesel na kupca tudi terjatve, kar pomeni, da jih po prodaji sam ni mogel več uveljavljati. 8. Katerih terjatev ni mogoče odstopiti? Odstopiti ni bilo mogoče: - terjatve, ki je bila strogo osebna (npr. terjatve razžaljenega, ki jo je imel iz naslova žalitve proti tistemu, ki ga je razžalil) - terjatve o kateri je že tekla pravda - terjatve o kateri sta se upnik in dolžnik dogovorila, da je upnik ne bo odstopil (pactum de non cedendo) - poleg tega ni bil dovoljen odstop, ki bi poslabšal dolžnikov položaj (npr. terjatve do varuha, ki jo je imel do varovanca – tudi po koncu varuštva) - terjatve družbeno vplivnejši osebi (CESSIO AD POTENTIOREM!) 9. Za kaj in kdaj jamči odstopnik? - Pri odplačni cesiji jamči za to, da terjatev OBSTAJA (nomen verum esse – terjatev je resnična). Pri neodplačni cesiji pa ni jamčil NITI za obstoj. *če bi jamčil za plačljivost dolžnika, bi prevzel poroštvo 10. Lex Anastasiana-kaj je+namen. - Lex Anastasiana je zakon cesarja Anastazija. Po njem je smel kupec terjatve izterjati LE toliko, kolikor je zanjo plačal + pripadajoče obresti za vmesni čas. Namen: Preprečiti nakupovanje terjatev z nizko boniteto (kjer je obstajala majhna verjetnost, da jih bodo dolžniki izpolnili) in jih potem (po možnosti s silo) izterjati v nominalnem znesku. *tudi v OZ je institut – ideja, da se odplačno odstopljena terjatev dejansko zmanjša do višine protivrednosti, ki jo je prejel odstopnik 11. Katero je temeljno načelo cesije? -Temeljno načelo cesije je, da se z odstopom položaj odstopljenega dolžnika NE sme poslabšati. 12. Kako to zagotovimo? - To zagotovimo s tem, da sme odstopljeni dolžnik proti prevzemniku uveljavljati VSE ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku (npr. pactum de non petendo; terjatve do odstopnika v pobot; …) 13. Kaj je cessio ad probationem? - Cessio ad potentiorem so terjatve družbeno vplivnejši osebi, ki so spadale v »kategorijo« terjatev, ki jih NISI smel odstopiti. *Knjiga; ker je pojem družbeno vplivnejše osebe zelo nejasen, je šlo v tem primeru zopet za enega od neuspešnih poskusov, kako preprečiti zlorabo.

11

14. Izjeme od medsebojnosti pobotanja? Izjeme od medsebojnosti pobotanja so: - porok proti upniku, ki je od njega terjal izpolnitev dolžnikove obveznosti, je smel v pobot uveljavljati nasprotno dolžnikovo terjatev - solidarni dolžnik je smel proti upniku, ki je od njega zahteval izpolnitev celotne obveznosti, uveljavljati v pobot, morebitne nasprotne terjatve ostalih solidarnih sodolžnikov - odstopljeni dolžnik je smel proti prevzemniku (cesionarju) uveljavljati v pobot terjatve, ki jih je imel proti odstopniku (cedentu) v trenutku odstopa, ker bi se sicer njegov položaj poslabšal 15. Kateremu poslu v stvarnem pravu je cesija podobna? Odstop terjatve je mutatis mutandis podoben tradiciji: tradicija je način pridobitve lastninske pravice na stvari, cesija pa razpolagalni pravni posel, s katerim cesionar pridobi terjatev. Kar pomeni, da mora tudi cesija imeti kavzo (podlago). 16. Ali je lahko vsak pravni posel kavza cesije? Pravni posel, ki je lahko kavza: - knjiga: vsak USTREZNI zavezovalni pravni posel - konzultacije: vedno gre za posel OBLIGACIJSKEGA PRAVA (zavezovalni pravni posel), katerega učinek je nastanek obligacije, zaveze, nevidne pravne vezi. - konzultacije: prodajna, darilna, menjalna ≠ najemna 17. Kaj je pactum de non cedendo? Pactum de non cedendo je dogovor, s katerim se upnik in dolžnik dogovorita, da upnik ne bo odstopil terjatve. ≠pactum de non petendo (dogovor o neterjanju) 18. Kaj je pobotanje ali kompenzacija? Kadar sta obe stranki hkrati upnika in dolžnika, kar pomeni, da ima vsaka od njiju nasproti drugi določeno terjatev, lahko pride do PORAČUNANJA teh medsebojnih terjatev. Tako poračunanje imenujemo pobot(anje) ali kompenzacija. 19. Kakšna mora biti terjatev? Terjatev mora biti - enakovrstna - vzajemna (medsebojna) - likvidna - dospela 20. Ipso iure compensatur? Ipso iure compensatur = do pobotanja pride po samem pravu Praktični pomen: sodnik je moral obsoditi toženca samo na razliko tudi takrat, kadar toženec ni posebej uveljavljal v pobot svoje nasprotne terjatve. Tako »avtomatsko« pobotanje je bilo možno le, ko so se toženčevi nasprotni zahtevki pokazali ŽE v teku pravde. Internet: Upnikova terjatev in nasprotna dolžnikova terjatev se med seboj ukinjata kolikor se krijeta- pravilo, ki ga je postavil Justinijan. Forum: V kolikor se terjatvi upnika in dolžnika krijeta, se ukinjata. To dosežeta s pobotno izjavo, ki učinkuje ex tunc.

12

Vaje2009: Pobotanje nastane po samem pravu. Nastane po izjavi ENE volje, ne rabimo soglasja volj. 21. Kako učinkuje izjava? Pobotanje, tj. pobotna izjava oziroma sodnikova ugotovitev pobotanja, sta učinkovali za NAZAJ (EX TUNC). Glede obresti in drugih stranskih terjatev se je štelo, da je prišlo do pobotanja že v trenutku, ko bi se bili terjatvi lahko PRVIČ poračunali. 22. Razlika med pobotanjem in poravnavo? Pobotanje:poravnava Pobot = ali KOMPENZACIJA (SSKJ: pobotanje - jur. pobotati terjatev poravnati jo z nasprotno terjatvijo) = izjava volje ene osebe – pobotna izjava + glej definicijo zgoraj (18.) = pomeni, da se terjatvi poračunata, seštejeta in med sabo ukineta = pogoji za pobot – enakovrstnost, vzajemnost, likvidnost, dospelost > pri vzajemnosti so 3 izjeme: porok, solidarni dolžnik, odstopljeni dolžnik Poravnava = ali TRANSAKCIJA (SSKJ: jur. sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strank delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih) = inominatni kontrakt tipa STORIM, da STORIŠ = stranki sta z njo rešili neko medsebojno dvomljivo pravno razmerje, tako da je vsaka nekoliko popustila = iztožljiva je s a. praescriptis verbis = 2 elementa > negotovost obveznosti (čas, višina obveznosti, kraj izpolnitve, druge okoliščine, …) > medsebojno popuščanje 23. S čim se stranki pobotata? Strani se pobotata s pobotnim dogovorom (pactum de compensando). Z njim sta se stranki dogovorili, da naj bodo vzajemne terjatve pobotane. Dogovor je učinkoval od trenutka sklenitve, če se nista dogovorili drugače. Zaradi pogodbene narave ni bilo potrebno, da so izpolnjeni pogoji za pobotanje. * Cigoj to imenuje sporazumno pobotanje ali compensatio voluntaria. 24. Ali je potrebno soglasje strank? -Pri pobotni izjavi oz. sodnikovi ugotovitvi pobotanje soglasje strank ni potrebno. > izjava – toženec obvesti sodnika, da obstaja nasprotna terjatev, ki iz pravde ni očitna > sodnikova ugotovitev – sodnik je obsodil toženca na razliko, ko toženec ni posebej uveljavljal v pobot svoje nasprotne terjatve (zahtevki, ki se pokažejo tekom pravde) -Pri pobotnem dogovoru pa je potrebno soglasje OBEH strank. 25. Kaj pomeni pobot pobotanja ne obstaja? Pobot pobotanja ne obstaja - ko se terjatev pobota, obveznost ugasne do višine pobotanega Internet: Učinek pobota – s trenutkom, ko pobotanje nastane, preneha NIŽJA terjatev, VIŠJA pa preneha do višine nižje in z dnem pobota prenehajo teči obresti in pogodbene kazni. - Zato obveznosti ni več in je ne moreš ponovno pobotati.

13

26. Kaj je obligacijska pravica? Obligacijska pravica je relativna pravica, ki jo lahko uveljavlja upnik le proti dolžniku. Saj pri obligacijah govorimo o relativnem razmerju, ki na tretje osebe nima neposrednega vpliva. 27. Kaj je namen obligacije? Namen obligacije je (glej bistvo obligacije) def.-Obligacija ali obveznost je pravna vez, zaradi katere je dolžnik zavezan upniku, da mu nekaj da, stori ali zagotovi. bistvo obligacije-je v dolžnikovi zavezanosti, v njegovi obveznosti, da izpolni tisto, za kar se je zavezal. Z vidika upnika je to upravičenost, da lahko (če želi, ali če ne želi) zahteva izpolnitev. - upnik ima terjatev - dolžnik ima dolg 28. Kaj je naturalna obligacija? Naturalna obligacija je tista obveznost, pri kateri dolžnika NI mogoče tožiti oz. posledično zoper dolžnika NI mogoča izvršba. *v rimu so to obveznosti sužnjev ali gospodarjev napram sužnjem * mogoče jo je izpolniti, zavarovati z zastavno pravico ali poroštvom, prenoviti 29. Posledice D zamude? Posledice dolžnikove zamude so 4: -SPLOŠNA ODGOVORNOT: 1odgovornost za nastalo škodo (krivdni koncept zamude je sam po sebi preprečeval, da ni odgovarjal za posledice, ki jih ni zakrivil) - POSEBNE POSLEDICE (ki se navezujejo na različne predmete dajatvenih obveznosti): > kadar je dolgovan species uničen, je z dolžnikovo zamudo prešla na dolžnika 2nevarnost naključnega uničenja > kadar je dolgovana plodonosna stvar, je dolžnik moral upniku 3izročiti plodove, ki jih je pridobil od trenutka, ki je nastopila zamuda > kadar je dolgovan denarni znesek, je moral dolžnik za čas zamude plačati 4zamudne obresti >** kadar je bila pravočasnost izpolnitve bistvena prvina izpolnitve – je imela zamuda iste učinke kot neizpolnitev 30. Kdaj pride do D zamude? Dolžniška zamuda (mora solvendi/debitoris) je nastopila, če dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil pravočasno. > če je ne izpolni, ko je napočil rok izpolnitve > če je ne izpolni (kadar ni roka), ko ga je upnik neuspešno opomnil, da naj izpolni 31. Subjektivni koncept D zamude? Rimsko pravo je sprejelo subjektivni koncept dolžnikove zamude, ki je pomenil da so dolžnika zadele posledice zamude SAMO v primeru, da je bil razlog za neizpolnitev na NJEGOVI strani.

14

*okoliščine na katere se je lahko skliceval, so razlagali dokaj široko (če si sam povzročil, da nisi pravočasno dal in je bilo uničeno;ali je bilo v tvoji moči ali ne; ali si dolozno povzročil, da ne bo v tvoji moči; ali je obstajala kakšna utemeljena podlaga, zaradi katere bi moral razumeti, da moraš dati - odlomek str. 689) Posledica dolžnikove zamude je bila potem takem njegova odgovornost za nastalo škodo. Krivdni koncept zamude je sam po sebi preprečeval, da bi dolžnik odgovarjal za škodne posledice, ki ni sam zakrivil. 32. Kdaj pride upnik (v nadaljevanju U) v zamudo (sprejemna zamuda)? Do upnikove zamude (mora creditoris/accipiendi) pride, če upnik NE sprejme pravilno ponujene dolžnikove izpolnitve ALI sicer prepreči izpolnitev. 33. Posledice U zamude? Posledice upnikove zamude so (3): - dolžnik NE pride iz zaveze, spremeni se le njegova odgovornost – odgovarja le za NAKLEP - dolžnik, ki mu nastane ŠKODA, ne more zahtevati odškodnine (lahko pa pobota terjatev ali zadrži stvar) - ker obveznost ne ugasne, se OBRESTOVANJE NADALJUJE, prenehajo teči LE morebitne zamudne obresti (ki so nastale iz dolžnikove zamude) – prenehanje obrestovanja doseže, če znesek položi/zapečati/shrani 34. Tožba d pri U zamudi? Dolžnik ima proti upniku exceptio doli (nima tožbe!!!) *Dolžnik ima proti upniku, v primeru zamude in naključnega uničenja predmeta exceptio doli. * Dolžnik lahko pobota nastalo škodo z upnikovo terjatvijo ALI zadrži dolgovano stvar, dokler mu upnik ne povrne škode ima exceptio doli. 35. Ali lahko D zahteva odškodnino? Dolžnik ne more zahtevati odškodnine, ker rimsko pravo upnikove zamude NI obravnavalo kot kršitev upnikove obveznosti. Saj je upnikova terjatev MOŽNOST (lahko) zahtevati izpolnitev, NE pa tudi sprejeti ponujeno izpolnitev. Zato upnik NI odgovarjal za škodo, ki je dolžniku nastala zaradi upnikove zamude. !!LAHKO pa je pobotal nastalo škodo z upnikovo terjatvijo ALI zadržal dolgovano stvar, dokler mu upnik ni povrnil škode - imel je exceptio doli!!! 36. Kaj pomeni odgovornost za vsako krivdo? Odgovornost za vsako krivdo – odgovornost za skrbnost dobrega gospodarja je bila odgovornost za LAHKO malomarnost (culpa levis). Imenovali so jo tudi odgovornost za VSAKO KRIVDO (omnis culpa), ker je vsebovala tudi odgovornost za NAKLEP in HUDO malomarnost. Ker je od stranke zahtevala največjo skrbnost, je bila odgovornost za lahko malomarnost najstrožja oblika krivdne odgovornosti. 37. Značilnosti obligacijskih pravic? Značilnosti obligacijskih pravic (4) - obligacijska pravica je relativna pravica upnika, ki jo uveljavlja LE proti dolžniku

15

- ne vpliva na tretje osebe, saj učinkuje inter partes (le med strankama) - vezanost razmerja na stranki (smiselno se to ponovi zgoraj) - ustvarijo zahtevek glede stvari, da dolžnik prenese stvar ali stvarno pravico na upnika (bolj obligacijsko razmerje) - pravica ne obstaja kot materialno pravna kategorija, ampak kot procesno pravna - pravica se materializira v postopku oziroma v trenutku, ko je pretor dovolil njeno uveljavljanje v pravdi *značilnost razmerij obligacijskih-avtonomija volje, omejen krog oblig. razmerij, za vsako obveznost načeloma svoja tožbena formula 38. Razmerje med stvarnimi in obligacijskimi pravicami? Obligacijsko razmerje obstaja VSAJ med dvema strankama, od katerih je ena U, druga pa D. Vezanost razmerja na stranki je ena BISTVENIH potez obligacijskega razmerja in predstavlja TEMELJNO razliko v primerjavi s stvarno pravico. Stvarna pravica lahko učinkuje nasproti vsakomur. Obligacijsko razmerje pa LE med strankama. Upnik torej zahteva izpolnitev le od dolžnika oz. od osebe, ki se je zavezala izpolniti obveznost. Tudi kadar je predmet obveznosti stvar, to NE vpliva na naravo obveznosti. Obligacijsko razmerje, katerega predmet je npr. stvar – NE ustvarja pravice na stvari, temveč le zahtevek glede stvari. Z nastankom obligacijskega razmerja U zato ne pridobi nobene pravice na sami stvari, temveč LE zahtevek proti D, da prenese nanj stvar ali stvarno pravico. 39. S katero delitvijo se prekriva delitev na genus in species? Delitev na genus in species se PRAVILOMA pokriva z nadomestnimi in nenadomestnimi stvarmi. *Pazi – ne v vseh pogledih npr.1: Zavežem se dati Jakopičevo sliko, ne da opredelim katero, je to GENUS, čeprav gre za NENADOMESTNO stvar. npr.2: Kupil sem nogometno žogo, s katero so igrali finalno tekmo zadnjega prvenstva, je to sicer NADOMESTNA stvar, čeprav gre z vidika obveznosti za SPECIES. PREDMET OBVEZNOSTI se deli na species IN genus VRSTE STVARI so nadomestne IN nenadomestne 40. Delitev obveznosti/obligacij po Justninijanovem pravu? Justinijanovo pravo je delilo obveznosti na - obveznosti iz kontraktov - obveznosti iz deliktov - obveznosti iz kvazikontraktov - obveznosti iz kvazi deliktov 41. Na čem temelji odgovornosti pri kvazideliktih? Odgovornost pri kvazideliktih temelji na OBJEKTIVNEM odnosu do okoliščin. Kvazidelikti so bili obligacijska razmerja, ki so sicer nastala iz prepovedanih dejanj, vendar odgovornost zanje ni temeljila na krivdi, ampak na objektivnem odnosu do okoliščin, v katerih je posledica nastala (obj. odg.).

16

42. Pogoji za nastanek obligacij. Pogoji za nastanek obligacij so (5): 1. Možnost - pravna IN naravna nemožnost -začetna IN naknadna nemožnost -subjektivna IN objektivna 2. Dopustnost - ne sme biti v nasprotju z veljavnim pravom ali moralo 3. Določenost ali določljivost predmeta obveznosti 4. Možnost ocenitve v denarju 5. če razbijemo določenost in določljivost (??poglavje v knjigi ima samo 4 podnaslove, str. 636->) 43. Kaj je naknadna in kaj začetna nemožnost izpolnitve? Začetna nemožnost je vezana na sklenitveno fazo pravnega razmerja in redno onemogoči njegov nastanek. Naknadna nemožnost izpolnitve pa se pojavi potem, ko je pravni posel že veljavno sklenjen in lahko povzroči prenehanje dolžnikove zaveze. Pod pogojem, če to ni bila posledica dolžnikovega krivdnega ravnanja. 44. Alternativna obveznost. Alternativne obveznosti so obveznosti pri katerih se stranki dogovorita, da bo predmetov obveznosti VEČ, vendar bo dolžnik dolžan izpolniti le ENEGA. Duae res sunt in obligatione, una est in solutione (predmeta obveznosti sta dva, predmet izpolnitve pa en sam) 45. Fakultativna obveznost. Fakultativne obveznosti so obveznosti pri katerih je predmet obveznosti EN SAM, vendar lahko dolžnik svojo obveznosti izpolni veljavno s tem, da ponudi upniku nekaj DRUGEGA. Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev, ki mu jo dolžnik ponuja namesto dolgovane. Ena sama stvar je premet obveznosti, medtem ko sta predmeta izpolnitve dva (Una red est in obligatione, duae sunt in solutione). 46.Kaj je kustodija? Custodia = posebno varovanje, ki je usmerjeno prav v preprečitev naključja Kadar stranki pri nastanku škodne posledice ni mogoče očitati niti naklepa, niti malomarnosti, govorimo o naključju. Posledice ni bilo mogoče odvrniti s skrbnim varovanjem. Odvrniti pa jo je bilo mogoče le s posebnim varovanjem (dogovor) custidio, ki bi bilo usmerjeno prav v preprečitev naključja. 47. Utilitetno načelo. Utilitetno načelo je temeljno načelo v Justinijanovem pravu (do sem konzultacije), ki je veljalo kadar se stranki nista dogovorili glede skrbnosti, ki bi jo vsaka izmed njiju morala pokazati v zvezi s pogodbo. Načelo je veljalo subsidarno. Bistvo načela je bilo v ideji, po kateri je stranka, ki ima pri pravnem razmerju MOČNEJŠI interes (večjo korist), zavezana k SKRBNEJŠEM ravnanju. Stranka, ki nima posebnega interesa ali koristi pa odgovarja samo za naklep in hudo malomarnost.

17

48. Izjeme od utilitetnega načela. Izjeme od utilitetnega načela so: mandat (gre za zaupno razmerje, a nima koristi) poslovodstvo brez naročila (gre za zaupno razmerje, a nima koristi) custodia (ker se varuje naključje, ki je najbolj pogosto) varuštvo (ker gre za skrbnost kot v lastnih zadevah) societas (ker gre za skrbnost kot v lastnih zadevah) naključna premoženjska skupnost (ker gre za skrbnost kot v lastnih zadevah) 49. Kdaj se ne odgovarja za naklep? Ne smemo se vprašati, kdaj se NE odgovarja za naklep, ker vsakdo VEDNO odgovarja za naklep, to izraža občepravni rek – Dolus semper praestatur-za naklep se vedno odgovarja. Morebitno pogodbeno določilo, s katerim bi stranki to izključili, ne bi bilo veljavno. 50. Kdo odgovarja za višjo silo? Ne smemo se vprašati, kdo odgovarja za višjo silo, ker zanjo NIHČE ne odgovarja (načelo iz klasične kazuistike). Posledice višje sile je praviloma trpel tisti, v čigar premoženju je zaradi nje nastala škoda. 51. Solidarna obveznost. Solidarna obveznost je posebna oblika obveznosti, pri kateri je na aktivni ALI pasivni strani udeleženih po VEČ oseb. Lahko jim rečemo tudi nerazdelne ali korealne obveznosti. 52. Bistvo solidarne obveznosti. Bistvo solidarne obveznosti je v poenostavljeni možnosti njene izterjave. Saj se v razmerju med upnikom in sodolžniki vsak od sodolžnikov obnaša kot EDINI dolžnik in se lahko od njega terja celotno izpolnitev. Vsak sodolžnik odgovarja nerazdelno, kot da bi bil dolžnik samo on. 53. Kako se delijo kontrakti? Kontrakti se delijo na: - verbalne (stipulacija, obljuba dote – dictio dotis, obljuba s prisego zagotovljenih del osvobojenca-iurata operarum promissio) - realne (posojilna-muttum, posodbena-commodatum, shranjevalna-depositum, zastavna-pignus) - literarni - konsezualni (mandat, družbena pogodba-societas, kupna pogodba-empti venditio, locatio conducito 4x) 54. Naštej lastniške posestnike. Lastniški posestniki so: - posedujoči lastnik - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik 55. Naštej nelastniške posestnike. Nelastniški posestniki so: - emfitevta (največ upravičenj) - užitkar (malo manj upravičenj, le varstvo kot posestnik)

18

- superficiar (le varstvo kot posestnik) - zastavni upnik - sekvester (EDINI obligacijski upravičenec, ki mu je priznana posest) - prekarist 56. Kaj je stvar? Stvar (ožji pomen) je del zunanjega materialnega sveta, nad katerim je mogoče pridobiti oblast. Stvar (širši pomen) je telesni predmet, predmet pravice, predmet sodnega postopka, celotno premoženje … rimsko pravo NI poznalo splošne definicije pojma stvari. 57. Kdaj pride do pobotanja? Do pobotanja pride, ko sta obe stranki hkrati upnika in dolžnika, kar pomeni, da ima vsaka od njiju nasproti drugi določeno terjatev in lahko pride do poračunanja medsebojnih terjatev. - je možnost toženca v pravdi, da zmanjša količino oz. znesek na katerega bo obsojen - je možnost pobotanja po samem zakonu - je možnost pobotanja s pobotnim dogovorom 58. Pogoji za pobotanje+pomen. Pogoji pobotanja: - enakovrstnost terjatvi sta taki, da ju lahko odštejemo (glasita se na iste količine, zneske in so dolgovane iste vrste nadomestnih stvari) - vzajemnost (medsebojni) terjatev ima S1:S2 in S2:S1 - dospelost terjatev je taka, da bi jo lahko izterjali - likvidnost terjatev je možno hitro in brez težav ugotoviti in dokazati 59. Zakaj bi kdo želel popuščati? Poravnava in popuščanje – stranki popuščata zato, ker nobena od njiju nima dokazov o negotovih dejstvih (npr. ne vesta za višino obveznosti) 60. Bistvo poravnave? Elementa poravnave sta vzajemno popuščanje in negotova dejstva. Bistvo je, da se reši neko medsebojno dvomljivo pravno razmerje med strankama, tako da vsaka nekoliko popusti. 61. Katere izročitvene surogate poznaš? Izročitveni surogati - izročitev na dolgo roko (longa manu traditio) - izročitev na kratko roko (brevi manu traditio) - posestni konstitut (constitutum possessorium) 62. Kaj je bistvo izročitvenih surogatov? Bistvo izročitvenih surogatov je, da se tradicija opravi v samim soglasjem, BREZ FIZIČNE izročitve in vseeno velja. 63. Kaj je narava stvarnih pravic? Pravna narava stvarnih pravic: -stvarne pravice so oblastvene pravice na stvareh - predstavljajo neposredno oblast nad stvarjo in možnost poseganja po njej - odraža pravni vidik stvari in je nekaj povsem oprijemljivega

19

- so neločljivo povezane s samo stvarjo - prenehanje stvari pomeni prenehanje stvarne pravice na njej - količina stvarnopravnih upravičenj na stvari je omejena - če pripada nekomu določeno upravičenje na tuji stvari, se s tem nujno zmanjšajo lastnikova upravičenja na tej stvari - jih je numerus clausus (omejeno število:obligacijske pravice-nešteto) - njihove vsebine ne smemo spreminjati ali jih prosto oblikovati - učinkuje nasproti vsakomur, ki bi neupravičeno posegel po njej = absolutna - ker izključuje poseganja po stvari vsakega, ki ni upravičen = ekskluzivna (izključujoča). - njen predmet je po načeli specialnosti posamezna stvar - ustanavlja, obremeni, prenaša ali ukinja se z razpolagalnim PP, ki je odvisen praviloma od veljavne podlage (kavze) ali pravnega naslova (titulus), ki ju določa zavezovalni PP (obligacijsko razmerje) ali individualni akt državnega organa ali zakon. - poznali so: lastninsko pravico, služnosti, zastavno pravico, stavbno pravico, dedno zakupno pravico 64. Katera pravica je najbolj podobna lastninski pravici? Najbolj podobna lastninski pravici je dedna zakupna pravica, kajti dedni zakupnik ima vsa upravičenja, lastniku ostane le GOLA LP. 65. Katera so upravičenja LP? Upravičenja LP so: - razpolaganje (odsvojitev, obremenitev, ukinitev, zavržeš) - posedovanje - uporaba - uživanje (če je plodonosna) 66. Načelo pignoris causa indivisa? Načelo pignoris causa indivisa ali položaj zastave je NEDELJIV, nam pove: da zastavni upnik ne rabi vrniti zastavljene stvari, dokler zavarovan dolg ni v celoti poplačan. Forum: Predmet zastavljene stvari je nedeljiv. Gre za to, da dolžnik po tem, ko je izpolnil del dolga, ne more zahtevati od upnika, da mu vrne del zastavljene stvari. 67. Kaj je zastavna pogodba in kaj je njen namen? Zastavna pogodba je realni kontrakt, ki nastane, ko se stvar prepusti v ročno zastavo ALI dobi zastavni upnik hipotečno zastavljeno stvar v posest. Zastavna pogodba ureja medsebojno razmerje med zastaviteljem in zastavnim upnikom, ki nastane s prepustitvijo stvari v ročno zastavo. Ta pogodba je realna, ker nastane s prepustitvijo in ker je dolžan prejemnik isto vrniti. Njen namen je zavarovanje dolžnikovega dolga napram upniku. 68. Komisarični dogovor. Komisorično dogovor ali lex comissoria - dva vidika 1. z vidika zastave = dogovor, da bo zastavni upnik (čeprav bi jo lahko prodal) stvar v primeru neizpolnitve OBDRŽAL

20

= ker je tak dogovor omogočal okoriščanje upnikov, ga je cesar Konstantin l. 320 prepovedal (rešitev: dovoljenje cesarske pisarne, da se lahko stvar obdrži, ker je nihče ne želi kupiti) 2. z vidika prodajne pogodbe = ali razdorni dogovor – je bil dogovor, ki je prodajalcu omogočal razdor pogodbe, če kupnina ni bila pravočasno plačana. S tem dogovorom si je lahko prodajalec izgovoril tudi razliko v ceni, če kasneje stvari ni mogel prodati za enako ceno. 69. A je B-ju neposestno zastavil računalnik. Potem ga je prodal Cju. - ALI GA LAHKO PRODA? ZAKAJ? Da, A ga lahko proda, saj kljub zastavni pravici na stvari, ima še vedno razpolagalno upravičenje. - KAJ LAHKO STORI ZU, ČE TERJATEV NI PLAČANA? Z actio hypotecaria in rem zahteva prepustitev od VSAKOKRATNEGA posestnika (ta primer, tj. C). - NA ČEM TEMELJI HIPOTEKA? Na hipotečnem dogovoru. > Kaj je hipotečni dogovor? Je brezoblični dogovor med ZU in zastaviteljem, da bi zastavitelj ZU prepustil zastavljeno stvar v posest, ČE ob dospelosti terjatve ne bo plačana. > Če je to dogovor kako lahko ZU terja 3. osebo? Ker je pretor brezobličnim dogovorom priznal ABSOLUTNI UČINEK, ko je dovolil Interdikt Salvianum oz. kasneje actio Serviana in kasneje actio Hypotecaria in rem. 70. Razlika med stvarnimi in obligacijskimi pravicami? Stvarne : obligacijske pravice (4) Oblastvene pravice na stvareh Ustvarijo zahtevek glede stvari, da dolžnik

stvar ali stvarno pravico prenese na upnika Število stvarnih pravic je numerus clausus Nešteto (ne obstaja kot materialno pravna

kategorija, ampak kot procesno pravna) Absolutne – učinkujejo proti vsakomur (erga omnes)

Relativne – možnost upnika, da od dolžnika zahteva določeno dajatev, storitev, opustitev (inter partes)

In rem – tožba glede stvari, pravice In personam – tožba zoper točno določeno osebo

Upravičencu omogoča, da v obsegu pravice neposredno posega po stvari oz. zahteva od tretjega, da mu omogoči nemoteno izvrševanje

Upravičencu omogoča, da zahteva izpolnitev obveznosti

71. Kaj je U zamuda? Upnikova ALI sprejemna zamuda glej smiselno vprašanje št. 32 – to kar navajam tam, s tem se začne poglavje v knjigi, tako da bi lahko bila to nekakšna definicija

21

72. Kaj je D zamuda? Dolžnikova ALI izpolnitvena zamuda glej smiselno vprašanje št. 30 – to kar navajam tam, s tem se začne poglavje v knjigi, tako da bi lahko bila to nekakšna definicija 73. Lastniški posestniki. Lastniški posestniki (3) - posedujoči lastnik - dobroverni posestnik - nelastniški posestnik SKUPNO: posedujejo zato, ker trdijo, da SO lastniki 74. Nelastniški posestniki. Nelastniški posestniki (6) – se ponovi vpr. št. 55 75. Kdo lahko razpolaga v RP? Tisti, ki ima razpolagalno sposobnost. 76. Kdo pa ima razpolagalno sposobnost? Tisti, ki ima razpolagalno upravičenje. 77. Kdo pa ima razpolagalno upravičenje? Tisti, ki ima določeno pravico (npr. lastnik, zastavni upnik-KO zapade terjatev!, NE pa emfitevta!!). 78. Trije primeri razpolage s stvarjo? - odsvojitev - obremenitev - ukinitev (zavržeš stvar) 79. Razlika med prepustitvijo in izročitvijo! Izročitev implicira TRADICIJO, prepustitev pa ne. SSKJ: prepustitev ♦ jur. prepustiti komu uporabo, uživanje česa 80. Načela zemljiških služnosti (6): - služnost ni mogoča na lastni stvari - NULLI RES SUA SERVIT - služnost ni mogoča v storitvi - SERVITUS IN FACIENDO CONSISTERE NEQUIT - služnost je treba izvrševati obzirno oz. tako, da ne povzročaš nepotrebne škode na stvari -SERVITUTIBUS CIVILITER UTENDUM EST - služnost ni mogoča na služnosti - SERVITUS SERVITUTIS ESSE NON POTEST - služeče in gospodujoče zemljišče morata biti sosednja - služnost mora biti v korist gospodujočemu zemljišču 81. Načela osebnih služnosti (4): - služnost ni mogoča na lastni stvari - NULLI RES SUA SERVIT - služnost ni mogoča v storitvi - SERVITUS IN FACIENDO CONSISTERE NEQUIT - služnost je treba izvrševati obzirno oz. tako, da ne povzročaš nepotrebne škode na stvari -SERVITUTIBUS CIVILITER UTENDUM EST - služnost ni mogoča na služnosti - SERVITUS SERVITUTIS ESSE NON POTEST

22

82. Razlika med osebnimi in zemljiškimi služnostmi. Osebne služnosti Zemljiške služnosti Vsebina: določena oblika uporabe stvari Vsebina: od lastnika se zahteva določena

opustitev Število služnosti je omejeno Število služnosti ni omejeno Ustanovljene so v korist določene osebe Ustanovljene so v korist gospodujočega

zemljišča Omejena je na čas trajanja življenja služnostnega upravičenca

Je trajna

4 načela 4+2načeli 83. Predmet shranjevalne pogodbe - premična stvar > lahko je genus, species, potrošna, nepotrošna 84. Predmet posodbene pogodbe - nepotrošna stvar > lahko je genus, species, nepremičnina, premičnina 85. Predmet posojilne pogodbe - denarni znesek ali nadomestne stvari (genus) > lahko so nepotrošne, potrošne, nepremičnine, premičnine

86. Kakšna mora biti kupnina pri kupo-prodajni pogodbi? Kupnina mora biti resnična, določena ali določljiva -resnična-resno mišljena kot protivrednost prodane stvari -določena-izražena v določenem denarnem znesku -določljiva-dog. npr. Kupim za toliko kolikor imam v blagajni… 87. Kaj če ni resno mišljena? Če ni resno mišljena, gre npr. za določitev cene le na videz, potem kupna pogodba ne nastane. 88. Kaj je kavza zavezovalnega pravnega posla? Kavza zavezovalnega pravnega posla je skupni namen pogodbenih strank. 89. Kaj je kavza razpolagalnega pravnega posla? Zavezovalni pravni posel. 90. Posledica zavezovalnega pravnega posla? Je nastanek obveznosti, nastanek obligacije. 91. Razmerje med ZPP in RPP? Zavezovalni pravni posel je kavza razpolagalnega pravnega posla. Namen ZPP je nastanek obligacije, kavza RPP pa je izpolnitev te obligacije, ki ja kavza ZPP. Če RPP izpolnimo pred ZPP to povzroči NIČNOST razpolage.

23

92. Kdaj ugasnejo obveznosti iz ZPP? Ko se obveznost izpolni. 93. Kaj je pogoj? Pogoj je slučajna sestavina pravnega posla, pri kateri sta od uresničenja določenega prihodnjega in negotovega dejstva odvisna začetek ali prenehanje učinkovitosti pravnega posla. 94. Razmerje pogoja do pravnega posla? Od pogoja sta odvisna začetek ali prenehanje učinkovitosti pravnega posla. Obdobje med sklenitvijo ZPP in izpolnitvijo RPP imenujemo visečnost pogoja. 95. Kaj odlaga pogoj? Odlaga učinek pravnega posla. 96. Kaj pa so učinki pravnega posla? Nastanek obveznosti. 97. Kaj če izpolnim obveznost pred uresničitvijo pogoja? Obveznost ne nastane pred uresničitvijo pogoja. Torej je izpolnitev pred uresničitvijo nična. 98. Kaj je nujni pogoj? Kako učinkuje? O nujnem pogoju govorimo kadar je kot pogoj postavljeno dejstvo, ki ni negotovo. Učinkuje brezpogojno. 99. Kaj je rok? Rok je slučajna sestavina pravnega posla, ki časovno odloži nastanek učinkov sklenjenega pravnega posla. Odlaga začetek ali konec učinkov pravnega posla do nekega trenutka v prihodnosti, ki je določen ali nedoločen. 100. Kaj odlaga rok? Zapadlost oz. dospelost 101. Kaj odlaga pričetni rok v stvarnem pravu? Nastanek pravice. 102. Kaj odlaga v obligacijskem pravu? -Odlaga zapadlost in dospelost. -Odlaga začetek pravih učinkov. Pogodba je pred tem sicer sklenjena, pravice in obveznosti pa je mogoče uveljavljati šele ko rok poteče. 103. Kaj če izpolnim obveznost pred potekom roka? -Izpolnitev je nična!

24

-Izjema: če je šlo za denarno obveznost, pri kateri je bil določen rok, jo je D lahko izpolnil že pred potekom roka, U pa je lahko zahteval izpolnitev šele, ko je rok napočil. V takem primeru govorimo o dospelosti oz. zapadlosti določene terjatve. -citat: ko je postavljen določen rok, čeprav ta še ni napočil je volila vendar mogoče izpolniti, ker je gotovo, da bodo dolgovana.

104. Delitev pogojev: POGOJ: -odložni /suspenzivni -razvezni/ resolutivni -pozitivni -negativni -potestativni -kazualni -mešani 105. delitev rokov: ROK: -določen -nedoločen -začetni -končni 106. Razlika med pogojem in nalogom? Pogoj odlaga pa ne sili, nalog pa sili, toda ne odlaga. Primer: nalog-A naj dobi 1000, da mi postavi spomenik. pogoj-A naj dobi 1000, če mi postavi spomenik. V prvem primeru bo A dobil denar takoj, ko bo dedič pridobil dediščino, vendar bo hkrati prevzel obveznost, da zapustniku postavi spomenik. V drugem primeru bo volilojemnik dobil denar šele takrat, ko bo spomenik postavljen-pogoj uresničen. 107. Kakšna je pravno priznana zmota? Pravni red upošteva le tiste primere zmote, pri katerih se je neskladje med voljo in izjavo nanašalo na bistvene okoliščine in pri katerih napake ni zakrivila stranka sama s svojo premajhno skrbnostjo. Torej je morala biti pravno priznana zmota dejanska, bistvena in opravičljiva. 108. Na katero zmoto se lahko sklicujemo? Na dejansko, bistveno in opravičljivo-torej tisto, ki je pravno priznana. 109. Kaj je zmota? Zmota je napačna predstava o določenih pravnih ali dejanskih okoliščinah.

25

110. Kaj je zmota pri pravnem poslu? Zmota, ki izključuje soglasje. 111. Delitev zmot: Pravna, dejanska, bistvena in nezakrivljena zmota. 112. Kaj je pravna zmota? Pravna zmota je tista zmota, do katere pride kadar stranka ne pozna določenega predpisa ali kakšne druge pravne okoliščine. Nanjo so se lahko sklicevali le nedoletni, vojaki, ženske in rustici-osebe iz odročnih območij. 113. Pravno upoštevana grožnja. pravno upoštevana grožnja je tista, ki je protipravna ali v nasprotju z dobrimi šegami in navadami, neposredna. Morala se je nanašati na hujše zlo. 28. izjeme: porok, solidarni sodolžnik, odstopljeni dolžnik

114. Pogoji za uspešno tradicijo? TRADICIJA: -odsvojitelj mora biti lastnik izročene stvari -pridobitelj mora imeti premoženjsko sposobnost -izročitelj mora imeti namen prenesti, pridobitelj pa pridobiti lastninsko pravico na izročeni stvari -izročitev mora imeti pravno priznano podlago -izročitelj mora prepustiti stvar pridobitelju v posest. 115. Pogoji za priposestvovanje. PRIPOSESTVOVANJE: -priposestljiva stvar -pridobitni naslov -dobra vera -posest -čas 116. Predpostavke za veljaven pravni posel. PREDPOSTAVKE ZA VELJAVNI ZPP: -pravna in poslovna sposobnost -možnosti in dopustnost predmeta -oblika -volja -kavza

26

PREDPOSTAVKE ZA VELJAVNI RPP: -pravna in poslovna sposobnost -razpolagalna moč -možnost in dopustnost premeta -oblika -volja -kavza -razpolagalna sposobnost 117. IZJEME OD UTILITETNEGA NAČELA: -skrbnost kot v lastnih zadevah -custodia -poslovodstvo brez naročila -mandat 118. Kaj je stečaj/konkurz? Univerzalna izvršba nad celotnim premoženjem 119. Kako se poplačujejo upniki? V kvotnih deležih iz preostanka premoženja-po načelu enakosti upnikov. 120. Kdaj pride do stečaja? Do izvršilnega postopka (stečaja) nad premoženjem stečajnega D pride, ko je dolgov več kot pa premoženja. 121. Kateri U se poplačajo v celoti? Zastavni upniki dobijo izločitveno pravico. 122. Kaj je dobra vera v stvarnem pravu in kaj v obligacijskem? Stvarno pravo-dejanska zmota (dobroverni posestnik) Obligacijsko pravo- načelo bonae fidei 123. Kaj je cesija? Cesija ali odstop terjatve je brezoblični razpolagalni pravni posel, s katerim se prenese terjatev proti odstopljenemu dolžniku z odstopnika (cedenta) na prevzemnika (cesionarja). Soglasje cesusa ni potrebno. 47. Kaj je Iusta kauza traditionis ? Iusta kauza traditionis je pravni temelj tradicije. To je takšen pravni posel na podlagi katerega se prenese LP oz. čigar izpolnitveno ravnanje je izročitev stvari. 124. Koliko stranski posel je cesija? Po logiki iz knjige dvostrano razmerje.

27

125. Ali pri roku nastane obligacija? Pri roku NASTANE OBLIGACIJA, le DOSPELOST je odložena. KER JE GOTOV-ni negotov kot pogoj! 126. Kateremu pogoju ustreza končni rok? Končni rok = razvezni pogoj 127. Kateremu pogoju ustreza začetni rok? Začetni rok = odložni pogoj 128. Pravna narava poravnave? -Pravna narava poravnave: je inominatni konktrakt tipa storim, da storiš -Je ena izmed oblik NOVACIJE. 129. Nujni delež po Justinijanovem pravu? Nujni delež po Justinijanovem pravu je znašal 1/3 oz. ½ intestatnega deleža (glede na stopnjo sorodstva. (**prej je znašal ¼) Moral je biti brez vsake omejitve. Inoficiozna tožba je zastarala v 5 letih. 130. Kdaj pride inoficiozna tožba v poštev? Kadar materialni nujni dedni upravičenec zahteva razveljavitev oporoke v celoti ali delno in uvedbo intestatnega dedovanja. 131. Pravni naslovi dedovanja Rimsko pravo je poznalo dva pravna naslova - oporoko (oporočno dedovanje) – izredni delacijski razlog - zakon (intestatno dedovanje) – redni pravni naslov oz. delacijski razlog 132. Razlika subsidiarno : solidarno poroštvo Solidarno – sprva - upnik lahko terja od tistega, za katerega je najbolj verjetno, da bo obveznost izpolnil (vrstni red ni pomemben) Subsidiarno – naknadno nastane - upnik mora najprej terjati dolžnika, nato poroka (ki ima ugovor vrstnega reda) - def.: je poroštvo, pri katerem bi porok odgovarjal samo takrat in toliko, kolikor upnik ne bi mogel izterjati od dolžnika - pravo subsidiarno velja šele v Justinijanovem pravu 133. Kakšno poroštvo ustanavlja mandatum qualificatum? Subsidiarno – zakaj? Ker se tisti, ki naroči posojilo za 3 osebo, zaveže zanj kot porok in odgovarja, samo če od dolžnika ni mogoče izterjati terjatve. 134. Kaj je stečaj? Stečaj – je izvršba (izvršilni postopek, stečajni postopek) nad premoženjem dolžnika do katerega pride v primeru, ko je dolgov več kot premoženja. izvor besede: stečaj -> skupaj stečem

28

135. Kako se poplačajo upniki? Poplačajo se sorazmerno. Temeljno načelo stečajnega postopka o enakem obravnavanju upnikov par conditio creditorum. 136. Kdaj pride do stečaja? Ko je premoženja dolžnika manj kot je dolgov. 137. Kaj je mandatum qualificatum ali kreditno naročilo. Mandant je naročil mandatarju, da naj da nekomu 3. posojilo. Ko je mandatar prevzel naročilo, je nastala njegova obveznosti nasproti mandantu, da naročilo izpolni, tj. sklene posojilno pogodbo s tretjim. S sklenitvijo posojilne pogodbe je postal mandatar nasproti 3. posojilodajalec. S tožbami iz posojilne pogodbe je lahko zahteval vrnitev posojila. Če mu to NI USPELO, je smel od mandanta zahtevati povrnitev STROŠKOV IN ŠKODE, kar je enako znesku, ki ga je zahteval od posojilojemalca. mandant je zato imel vlogo poroka, saj je posredno jamčil za izpolnitev bil je subsidiaren porok (≠Je poroštveno razmerje, ki nastane z mandatom, tako da je naročitelj prevzemniku naročila naročil, da naj zanj prevzame poroštvo. Mandatar, ki je naročilo sprejel, se je z adpromisijo zavezal kot porok.) 138. Kdaj nastane? Nastane: Ko je mandatar prevzel naročilo, je nastala njegova obveznosti nasproti mandantu, da naročilo izpolni, tj. sklene posojilno pogodbo s tretjim. 139. V čem je tu sploh poroštvo in kdo porokuje komu? Poroštvo in mandatum qualificatum S sklenitvijo posojilne pogodbe je postal mandatar nasproti 3. posojilodajalec. S tožbami iz posojilne pogodbe je lahko zahteval vrnitev posojila. Če mu to NI USPELO, je smel od mandanta zahtevati povrnitev STROŠKOV IN ŠKODE, kar je enako znesku, ki ga je zahteval od posojilojemalca. mandant je zato imel vlogo poroka, saj je posredno jamčil za izpolnitev bil je subsidiaren porok 140. Kako nastane pignus? Nastanek pignusa: STVARNA PRAVICA NA TUJI STVARI: - nastane s prepustitvijo stvari v posest (v ročno zastavo) Zastavna pravica je nastala z zastavitvijo, na temelji sodne odločbe kot individualnega pravnega akta ALI na temelju zakona. 3 pogoji – zastavitelj je v trenutku zastave lastnik / med strankama nastane pogodba o zastavitvi / obstaja terjatev, ki jo zavarujeta z zastavno pravico POGODBENO RAZMERJE: - Nastane s prepustitvijo zastavljene stvari v posest. (pignus, ročna zastava ali hipoteka – ko zastavni U dobi v posest hipotečno zastavljeno stvar)

29

141. Kako se poplačujejo zastavni upniki? Zastavni upniki se poplačajo po načelu prior tempore, potior iure, torej po načelu časovne prioritete. Kdor ima prejšnjo terjatev, bo prej poplačan. 142. Kaj je učinek razpolagalnega pravnega posla? Učinek razpolagalnega pravnega posla je izpolnitev obveznosti, ki je nastala z zavezovalnim pravnim poslom. 143. Objektivna odškodninska odgovornost v rimskem pravu? Objektivna odgovornost je odgovornost ne glede na krivdo. Njena uporaba se argumentira z dejstvom, da bi se tisti, ki je objektivno odgovoren za nastalo škodo, izognil, če bi bil bolj skrben pri izbiri osebe ali nadzoru (neke vrsta krivda). Srečamo jo pri: - kvazideliktih (brodnik, hlevar, gostilničar; vržena, izlita stvar iz stanovanja), podjemni pogodbi (culpa in eligendo, vendar ne v pravi obliki). 144. Razlika med razpolagalno in zavezovalno kavzalnostjo? Razpolagalna : zavezovalna kavzalnost - zavezovalni pravni posel (npr. kupna pogodba) je kavza razpolagalnega pravnega posla (npr. tradicija) 145. Okupacija-kdaj nastane? Okupacija nastane, ko nekdo vzame stvar brez lastnika v svojo posest z namenom, da postane njen lastnik. LP zato nastane s pridobitvijo posesti. Res nullius cedit primo occupanti -> nikogaršnja stvar pripada tistemu, ki jo prvi vzame v posest, tj. prvemu okupantu. 146. Predelava. Def.: Predelava je izvirni način pridobitve lastninske pravice o katerem govorimo, kadar se neka snov z DELOM spremeni, tako da nastane nova stvar. Ima torej dve prvini DELO in SNOV. 147. Zaklad. Def.: Zaklad je stara shranitev denarja, na katero se je že pozabilo, tako da nima več lastnika (Pavel). 148. Ali je zaklad lahko predmet okupacije? Zaklad ne more biti predmet okupacije, KER NI NIKOGARŠNJA stvar. Spričo dejstva, da je šlo za denar ALI dragocenosti, je bilo namreč povsem izključeno, da bi nekdo zavrgel stvari, ki bi jih bilo mogoče obravnavati kot zaklad. 149. Spojitev-vrste? Spojitev pomeni fizično povezavo DVEH stvari, ki postaneta v pravnem pogledu praviloma ENOTNA stvar. Ob tem se narava nobene ne spremeni. Vrste: - spojitev premičnine z nepremičnino (seme, sadika, vgraditev tujega tramu, graditev na tujem, naplavina, odtrgnina, otok v reki, otok v morju)

30

- spojitev premičnine s premičnino (mehanska, kemična) 150. Naplavina. Naplavina -> lat. ALLUVIO (tj. zemlja, ki jo je reka postopoma nanašala in je postala last obrežnega lastnika). 151. Odtrganina. Odtrgnina -> lat. AVULSIO (tj. ko je deroča rekla odtrgala kos obale in ga naplavila na niže ležečem zemljišču, je postala last novega lastnika, KO se je »vrasla« v novo okolje). 152. Pomešanje? Zmešanje? Pri pomešanju sipkih stvari ali zmešanju tekočin ali staljenih kovin nastane SOLASTNINA v SORAZMERJU s količino, ki je pripadala posameznemu lastniku. 153. Pridobivanje plodov Pridobili so se lahko na dva načina - s separacjo (postane samostojna stvar) > lastnik – zaradi narave in obsega pravice; dedni zakupnik, (izjemoma do litiskontestacije) dobroverni posestnik, užitkar (ko gre za živalske mladičke) - s percepcijo ( z vzetjem v posest) > užitkar, zakupnik 154. Reivindikacija – VSE! Do pravde pride, ko toženec OPOREKA tožniku lastninsko pravico, če je ne – ga pretor prisili. Je temeljna stvarnopravna tožba, ki se glasi na PLAČILO VREDNOSTI stvari (posledica formularnega postopka). Le temu se je toženec izognil, če je vrnil stvar – to možnost je dajala restitutorna klavzula. Tožbena formula se je spremenila v ekstraordinarnem postopku, ki se je glasila na VRNITEV STVARI, šele nato na denarni znesek, glede plodov in če stvari ni mogel vrniti. Aktivna legitimacija civilni lastnik stvari, ki je pred pretorjem začel tožbo, da je stvar njegova; pravico je moral dokazati (probatio diabolica) Pasivna legitimacija civilni lastnik jo je naperil proti posestniku stvari (ne/dobroverni posestnik), ki je oporekal LP ALI proti dvema fiktivnima posestnikoma (pretekli naklep se obravnava kot posest). Dva namena tožbe - ugotoviti tožnikovo lastninsko pravico - v primeru uspeha zagotoviti vrnitev stvari **spomni se še na stroške, plodove, prirasti pri vrnitvi sporne stvari 155. LP na predelani stvari. Justinijanovo pravo je prevzelo POSREDOVALNO MNENJE,ki se je pojavilo v postklasični dobi. Po tem mnenju je bila odločilna za opredelitev LP globina posega v snov.

31

Če je bila ta z delom spremenjena do te mere, da je ni bilo mogoče povrniti v prvotno obliko, je prevladovalo delo in je postal lastnik nove stvari predelovalec. Če je bilo novo stvar mogoče spremeniti v prvotno obliko snovi, je prevladala snovi n lastnik nove stvari je postal lastnik snovi. 156. Litiskontestacija (vse iz konzultacij) Je pravdna pogodba o osebi sodnika in vrsti tožbe, ki jo sklenemo pred pretorjem, ko se stranki STRINJATA z določili tožbene formule. Ta določa na kaj in koga se lahko obsodi. Pravna vprašanja se rešijo pred pretorjem in čez 1 mesec (?konzultacije pač govorijo o nekem roku?) se začne postopek pred sodnikom. Z njo se začne rimski PRAVDNI POSTOPEK. 157. Kaj pomeni, da je priposestvovale moral stvar posedovati? To da je priposestvovalec moral posedovati stvar, je pomenilo, da jo je moral posedovati kot SVOJO. 158. Dobra vera pri priposestvojavnju Priposestvovalec je moral pridobiti v dobri veri. To pomeni, da je moral biti ob pridobitvi zmotno prepričan, da je postal lastnik stvari. V dobri veri je moral biti LE v trenutku pridobitve posesti (*izjema po mnenju nekaterih – kupna pogodba pri sklenitvi). Klasiki: priposestvovanju NE škoduje, če je dobroverni priposestvovalec kasneje postal nedobroveren Mala fides superveniens non nocet (kasnejša zla vera ne škoduje). *dedič je lahko nadaljeval zapustnikovo priposestvovanje, kljub temu da je bil v slabi veri. 159. Kaj je posest? Je dejanska oblast nad stvarjo, ki ni odvisna od obstoja pravice. Opredeljujeta jo dva elementa: dejanska oblast (corpus) in posestna volja (animus). 160. Razmerje posest/LP? Lastninska pravica je stvarna pravica na stvari, ki med drugim vsebuje tudi upravičenje do dejanske oblasti nad stvarjo. Posest pa je dejanska oblast nad stvarjo, ki ni odvisna od obstoja pravice.

Rimski klasiki so razlikovali med posestjo kot dejansko oblastjo nad stvarjo in LP kot pravico na stvari, ki ni v ničemer odvisna od dejanske oblasti. 161. Posledice posesti: -posest=predmet posebnega posestnega varstva -posest je pod določenimi pogoji kot ti. titularna ali civilna posest lahko pripeljala da pridobitve LP s priposestvovanjem -posestnik je imel pravico do samopomoči proti tistemu, ki mu je skušal stvar na silo odvzeti; sili se je lahko zoperstavil s silo.

32

162. Kdo lahko v RP priposestvuje? Dobroverni posestnik- je tisti, ki je bil zmotno prepričan, da je lastnik in kot tak upravičen do posesti. Moral je biti v dejanski in opravičljivi zmoti npr. mu je nelastnik izročil tujo stvar ali je po pomoti vzel tujo stvar, misleč da je njegova bonitarni lastnik - neko res mancipi pridobil samo s tradicijo (fikcija, da je priposestvovalni čas že potekel). 163. Kdo je nedobroverni posestnik? Nedobroverni posestnik je tisti posestnik, ki se je zavedal, da stvar ni njegova, pa se je obnašal kot da bi bila oz. je trdil, da je. 164. Kdo je viciozni posestnik, kdo relativno viciozni posestnik? Viciozni posestnik je tisti, ki je pridobil posest na silo, na skrivaj ali na prošnjo do preklica. Relativno viciozen posestnik je tisti, ki je dobil posest od nasprotne stranke v posestnem sporu, na silo, na skrivaj ali na prošnjo do preklica. 165. Kaj je interdikt? Interdikti so pretorske prepovedi in zapovedi. 166. Razlika med posestjo/imetništvom? Posest = dejanska oblast in posestna volja. Imetništvo = dejanska oblast nad stvarjo, brez posestne volje. 167. Kako je prenehala posest? Posest je prenehala z pravnim in dejanskim prenehanjem stvari, prenehala je s smrtjo posestnika. Lahko je prenehala po volji posestnika (hkrati prenehala corpus in animus) ali proti njegovi volji (zadošča izguba dejanske oblasti nad stvarjo). 168. Najpomembnejša posledica? Najpomembnejša posledica posesti = posestno varstvo. 169. Kaj je priposestvovanje? Priposestvovanje je izvirni način pridobitve LP (dobroverni posestnik). RP pozna tudi izvedeni način pridobitve LP z priposestvovanjem (bonitarni lastnik). 170. Kaj je zastavna pravica? Zastavna pravica je pravica zastavnega U, da se v primeru neplačila terjatve, ki je bila zavarovana z zastavno pravico, ob njeni dospelosti poplača iz vrednosti zastavljene stvari. 171. Pravna narava zastavne pravice? Pravna narava ZP je akcesorna.

33

172. Vrste zastavne pravice? Ročna zastavna pravica (pignus) in pogodbena (hipotečna) zastavna pravica. Razlika je v posesti stvari. Pri ročni ZP je zastavitelj ob zastavitvi prepustil stvar ZU v posest. Pri pogodbeni zastavi pa je stvar obdržal v svoji posesti-ZU jo je moral prepustit, če do roka ni izpolnil svoje obveznosti. 173. Upravičenja LP: -razpolaganje -posedovanje -uživanje (če je stvar plodnostna) -uporabljanje 174. Kako lahko zastavni upnik razpolaga s stvarjo? ZU je na podlagi ZP podeljeno razpolagalno upravičenje. 175. Kako nastane hipoteka? ZP nastane z zastavitvijo, na temelju sodne odločbe ali na temelju zakona. Hipotečna zastava nastane z zastaviteljevo obljubo ZU, da mu bo stvar prepustil v posest, če do določenega časa ne bo izpolnil svoje obveznosti. 176. Kaj vse lahko zastavimo? Zastaviti je bilo mogoče: stvar, terjatve, užitek, poljske služnosti, dedni zakup, zastavljeno stvar in premoženje. 177. Pogoji za nastanek. Pogoji za nastanek ZP: -zastavitelj je moral biti v trenutku zastavitve lastnik stvari -med strankama je morala nastati zastavna pogodba -obstajati je morala terjatev, ki naj bi bila zavarovana z ZP. 178. Definicija zastavne pogodbe. Zastavna pogodba ureja medsebojno razmerje med zastaviteljem in ZU, ki je nastalo z prepustitvijo stvari v ročno zastavo. Je realna pogodba, ker nastane s prepustitvijo stvari in ker je dolžan prejemnik isto stvar vrniti. 179. Zastavitev užitka (2) Užitek je bilo mogoče zastaviti na 2 načina: a) zastavljeno je bilo lahko izvrševanje obstoječega užitka-lahko ga je zastavil užitkar, s tem, da je na ZU prenesel izvrševanje pravice, ki je bila še vedno vezana na užitkarja in je z njegovo smrtjo tudi ugasnila. b) užitek je bil ustanovljen v prid ZU

34

180. Pactum antihrecticum. Z pactum antchreticum je zastavitelj dovolil ZU uporabo stvari ali pridobivanje njenih plodov, predvsem zato, da bi zmanjšal svojo obveznost. 181. Ius offerendi. Ius offerendi- kadar zastavitelj ni bil hkrati dolžnik, je lahko ZU namesto prepustitve stvari ponudil izpolnitev dolžnikove obveznosti. ZU je to ponudbo moral sprejeti, saj je šlo za zastaviteljevo možnost nadomestitve. 182. Pravica ponudenja in nasledovanja. Pravica ponudenja in nasledovanja- pri večkratni zastavitvi stvari je kasnejši ZU s ponudbo poplačila glede prodaje stopil na mesto prvega ZU. 183. Pignus in rem suam. Je zastavna pravica na lastni stvari. Načeloma ni možna, če pa preti škoda je mogoča.

Če postane zastavitelj ZASTAVNI UPNIK, potem pride do confisio in omejena pravica ugasne, s tem bi ZU izgubil (prvi) poplačilni rang – zato se omogoči pignus in rem suam.

To je EDINI primer v stvarnem pravu, da lahko imaš omejeno stvarno pravico na lastni stvari.

Bistvo (moje mnenje, da bi bilo nekak tak to :) ) : če bi za tega ZU ugasnila zastavna pravica, bi izgubil poplačilo in poplačilni rang. Na koncu, ko bi iz stvari vredne 50 poplačal vse upnike, bi bilo možno, da mu ne ostane nič. Zaradi pugnus in rem suam, pa ostane na istem mestu in se poplača po vrstnem redu kot ostali upniki.

184. Razlika zastavne pravice/zastavne pogodbe. Zastavna pravica predstavlja stvarnopravno razmerje. Zastavna pogodba pa obligacijsko pravno razmerje. Zastavna pogodba je pogoj za nastanek zastavne pravice. 185. Kaj če zastavni upnik povzroči škodo na zastavljeni stvari? ZU je moral vrniti stvar takšno kot je prejel. Podobno kot pri komodatarju je bilo tudi pri ZU sprva v ospredju jamstvo, da bo stvar vrnjena. S tega vidika je ZU sprva odgovarjal tudi za naključje. Ko pa so začeli razlikovati različne stopnje krivde je ZU odgovarjal za vsako krivdo, kar pomeni, da je moral s stvarjo ravnati kot skrben gospodar in zastavitelju povrniti vso škodo, ki je nastala na zastavljeni stvari zaradi njegove malomarnosti. Poleg tega ZU stvari ni smel uporabljati, ker je sicer zagrešil tatvino uporabe. Zastavitelj je lahko proti ZU v ta namen naperil tožbo actio pigneraticia directa.

35

186. Fiktivni posestnik: -tisti, ki se je spustil v lastninsko pravdo kot posestnik sporne stvari, čeprav v resnici stvari ni posedoval; z nepotrebno pravdo je hotel lastnika zavest, da bi dejanski posestnik medtem stvar lahko priposestvoval -tisti, ki je (pred litis kontestacijo) dolozno opustil posest sporne stvari in je tako latniku preprečil njeno zasledovanje. 187. Kakšna je poslovna sposobnost žensk po Justnijanovem pravu? V Avgustovem času je bilo sprejeto pravilo po katerem je bila ženska, ki je kot svobodno rojena rodila 3 oz. kot osvobojenka 4 otroke, oproščena varuštva. Cesarja Horonij in Todozij II sta leta 410 ta privilegij podelila vsem ženskam. V Justinijanovem pravu ni bilo nobene razlike med pravnim položajem žensk in moških. 188. Kdo je bil popolnoma poslovno nesposoben, kdo omejeno? Popolnoma nesposobni so bili otroci do sedmega leta starosti (infantes) in umobolni. -Infans je lahko postal nujni domači dedič svojega očeta ali starega očeta, lahko je postal zavezan poslovodji brez naročila, ki je zanj opravil določen posel, sicer pa infans brez varuhovega sodelovanja ni mogel pridobiti posesti, prav tako ni imel deliktne sposobnosti. -Umobolni je prav tako kot infans lahko postal zavezan iz poslovodstva brez naročila. V veljavi je ostala ZZ, ki jo je sklenil ko je bil še zdrav, prav tako je ohranil očetovsko oblast nad svojimi otroki, na splošno so ostali v veljavi vsi posli, ki jih je umobolni sklenil preden je duševno zbolel. Enako kot infans niti umobolni ni bil deliktno sposoben. Omejeno poslovno sposobni so bili starejši nedorasli in preklicani zapravljivci, de facto pa tudi nedorasli. -starejši nedorasli so lahko pridobivali, niso pa se mogli veljavno zavezati brez varuhovega soglasja. Za delikt je odgovarjal, če je bil bliže doraslosti (mnenje Gaja) -zapravljivec je bil v podobnem položaju kot starejši nedorasli, saj mu je pretor odvzel sposobnost opravljati premoženjske posle. Odsvajal in prevzemal je lahko obveznosti le s skrbnikom. Brez sodelovanja skrbnika je lahko le pridobival. Prav tako ni mogle napraviti veljavne oporoke ali veljavno priseči. Bil pa je polno deliktno sposoben. -nedoletni so bili prav tako v podobnem položaju kot starejši nedorasli. Bil je polno deliktno sposoben. 189. Predmet Lastninske pravice? Katerakoli stvar, ki je v pravnem prometu. 190. Pozitivna funkcija lastninske pravice. Pozitivna funkcija LP so 4 upravičenja: razpolaganje, posedovanje, uporabljanje in uživanje. Iz interneta: ius posidendi, ius utendi et fruendi, ius abutendi. 191. Negativna funkcija lastnine – ius excludendi tertii (pravica lastnika da vsakogar odvrne od posegov v njegovo pravico).

36

192. Kaj je POSOJILNA POGODBA? Je enostransko obligacijsko razmerje stricti iuris-je striktna, kar pomeni da sodnik samo obsodi ali oprosti, nima pa možnosti ocenjevanja. Nastane, ko pride do soglasja volj in do prenosa stvari. 193. Kdaj nastane? Ker je to realni kontrakt nastane z izročitvijo stvari. 194. Stranke! Posojilojemalec in posojilodajalec. 195. Kakšne učinke ima? Stvarnopravne, saj pride do prenosa lastninske pravice. 196. Predmet posojilne pogodbe! - denarni znesek ali nadomestne stvari (genus) > lahko so nepotrošne, potrošne, nepremičnine, premičnine 197. Kaj je contractus Mohatrae? Kdaj nastane? Kako je z naključnim uničenjem stvari? -Institut, kjer posojilodajalec izroči stvar posojilojemalcu, da bi jo ta prodal in izkupiček obdržal kot posojilo. - Nastane v trenutku prodaje. - Naključno uničenje trpi tisti, ki je dal pobudo. 198. Kaj je SC Macedonianum? Je prepoved posojil sinovom pod očetovo oblastjo (ni važna starost ali je star sin 5 ali 50 let). Posledica je naturalnost, razen če oče posojilo odobri. Namen tega sklepa je, da se sinovi ne bi nepremišljeno zadolževali. SC Macedonianum ne velja za nedorasle in nedoletne-za te velja lex Laetoria, ki prenese meje poslovne sposobnosti dejansko na 25. leto starosti. 199. Kaj je pomorsko posojilo? Je posebna oblika posojila, pri kateri se ločita riziko in lastništvo-riziko nosi upnik, ki pa ni več lastnik. Pri navadnem posojilu daš denarni znesek v lastnino in posojilojemalec nosi tudi riziko-ne pa posojilodajalec. Pomorsko posojilo (tudi zavarovalna pogodba) daje U z namenom, da se nakupi blago in odpošlje po morju ali da se denar odpošlje po morju. U sme terjati povračilo posojenega zneska le takrat, ko tovor ali denar dospeta v namembni kraj. Od odhoda in pa do konca plovbe gre ves riziko na upnikov račun. 200. Kaj je posredno posojilo? Poznamo 3 vrste:

37

a) Mandatum qualificatum b) Pogodba v korist tretje osebe c) Contractus mohatrae 201. Kako je z vrnitvijo stvari? Mora vrniti enakovrstno stvar. 202. Kako je z obrestmi? Obljubiti se morajo s posebno stipulacijo. 203. Stvarnopravni učinki. Gre za prenos lastninske pravice-zato mora biti posojilodajalec lastnik stvari, sicer pogodba ne nastane. 204. Pogoj za veljavno posojilno pogodbo? Pogoj je de ja posojilodajalec lastnik stvari. 205. Kako je z nevarnostjo naključnega uničenja? Kot sta se dogovorila, če se nista pa po utilitetnem načelu. 206. Kaj je POSODBENA POGODBA? Posodbena pogodba ali comodatum je relani kontrakt, ki ustvarja dvostrano obligacijo-nastaneta 2 obligaciji. 207. Kdaj nastane? Nastane z izročitvijo stvari. 208. Stranke SLO/LAT! Komodant in komodatar oz. posodnik in izposojevalec. 209. Predmet. Nepotrošna stvar. Lahko tudi potrošna, vendar jo je potrebno uporabljati kot nepotrošno. 210. Stvarnopravni položaj. Ni ga! Lasnik stvari ostane posodnik! 211. Lahko veljavno posodbeno pogodbo sklene tat? Da, ker nima stvarnopravnih učinkov. 212. Kdaj mora izposojevalec stvar vrniti? Kot je bilo dogovorjeno. 213. Kako odgovarja izposojevalec? Kot je bilo dogovorjeno, sicer pa po utilitetnem načelu (za vsako krivdo)

38

214. Kako je s stroški? Redne stroške nosi komodatar, izredne pa komodant. 215. Tožbe! Actio comodati directa in actio comodati contraria. 216. Kaj je SHRANJEVALNA POGODBA? Je realni kontrakt. 217. Stranke. Deponent in depozitar oz. položnik in shranjevalec. 218. Predmet. Premična stvar (NE NEPREMIČNA), ki je lahko potrošna ali nepotrošna. 219. Za kaj bi šlo, če bi bila hramba odplačna? Podjemno pogodbo. 220. Na čem temelji? Temelji na zaupanju. 221. Kaj je depositum miserabile? Je shranjevalna pogodba v stiski. Položnik nima izbire presojati poštenosti sopogodbenika. Shranjevalec odgovarja strožje, če ne vrne stvari-obsojen je na 2x vrednost stvari (kot nec manifestum) 223. Stvarno pravni položaj. Jih ni! 224. V čigavo korist je določen rok vrnitve? Je v korist položnika, saj potem shranjevalec ne sme odpovedati pogodbe, pred potekom roka. 225. Kako odgovarja shranjevalec? Položnik odgovarja kot skrben gospodar. Shranjevalec pa le za hudo malomarnost in naklep. 226. Tožbe! Actio depositi directa Actio depositi contraria 227. Kaj je depositum irregulare? Depositum irregulare ali nepristna hramba. IZJEMA- ta ima stvarnopravne učinke!

39

Za ne pristno hrambo gre, kadar je predmet hrambe denarni znesek. Rok je določen v korist deponenta (kadarkoli lahko zahteva stvar nazaj). Podobna je posojilni pogodbi-saj gre tudi tu za prenos LP! 228. Kaj je sekvestracija? Je posebna vrsta shranjevalne pogodbe. Stvar je bila dana v hrambo tretji osebi, ko je med strankama tekla lastninska tožba. 229. Kako je s stroški pri shranjevalni pogodbi? Vse stroške trpi položnik. 230.4 upravičenja lastninske pravice? -razpolaganje -posedovanje -uporabljanje -uživanje. Vse to se nanaša na razpolaganje s pravico, NE s stvarjo! Če voziš avto, z njim ne razpolagaš, ampak ga uporabljaš. POZOR: Dežman se ne strinja s tem, da je LP dejansko in pravno razpolaganje s stvarjo! Po njegovem dejanskega razpolaganja NI, saj je vsako dejansko razpolaganje tudi pravno! Torej je LP le pravno razpolaganje s stvarjo. 231. Kaj pomeni razpolagati? Nanaša se na pravno sfero in pomeni stvar: -odsvojiti -obremeniti -ukiniti/zavreči 232. Kakšna je razlika med zavrženjem in odvrženjem? V voljni komponenti. Če imaš NAMEN, da opustiš LP, to pomeni, da stvar zavržeš. Če pa npr. pustiš vile na polju, si jih pozabil ne pa zavrgel. 233. Katera je najširša omejena stvarna pravica? Emfitevza-vsa upravičenja LP, razen razpolaganja. 234. Kaj odlaga pogoj? Odlaga učinek pravnega posla, torej nastanek obligacijske zaveze 235. Na kaj se nanaša objektivnost pri pogoju? Na negotovost 236. Kaj odlaga rok? Dospelost

40

237. Razpolagalni posli stvarnega prava so: -tradicija -surogati, nadomestki tradicije: izročitev na kratko roko, na dolgo roko, posestni konstitut, tradicija simbolica. 238. Kaj je razpolagalni posel obligacijskega prava? Je razpolaganje s terjatvijo-CESIJA! 239. Kaj je causa cesije ali tradicije? Zavezovalni pravni posel. 240. S stališča kupne pogodbe, kaj je tradicija ali cesija? Njena izpolnitev. 241. Kaj pa s stališča tradicije ali cesije kupna pogodba? Njena causa. POZOR: loči od OBLIGACIJSKE KAUZE! Obligacijska kauza je skupni namen pogodbenih strank! Tako je kauza cesije ali tradicije nek pravni posel in lahko gledamo s stališča pravnega posla kauzo ali pa s stališča kauze nek pravni posel. To ni obligacijska kauza, temu razpolagalnemu pravnemu poslu je podlaga celotno obligacijsko razmerje. Pri obligacijski kauzi je namen kauze, da nastane obligacija. Namen oz. kauza cesije ali tradicije pa je, da se obligacija izpolni. Kakšen pravni posel je cesija v tej zvezi? RAZPOLAGALNI IN KAVZALNI PRAVNI POSEL. 242. Kakšna je razlika med nemožnostjo in nezmožnostjo? -NEZMOŽNOST- subjektivna kategorija, ki na obligacijo nima vpliva-npr. A ni sposoben izpolnit, ker se je zavezal za preveliko obveznost-nima vpliva na obligacijo, ker je veljavno sklenjena. -NEMOŽNOST-objektivna kategorija. Nemožnost pa se v teoriji deli na: a) ZAČETNA nemožnost- Predmet že ob sklenitvi pravnega posla ne obstaja, zato je posledica ničnost. Ni izpolnjena ena izmed predpostavk pravnega posla. Npr. prodam parcelo na Marsu. b) NAKNADNA nemožnost- delimo je naprej na zakrivljeno (konvertira v odškodninsko odgovornost) in nezakrivljeno (to trpi upnik). Če je genus ni nemožnosti! Samo pri species! Npr. zavežem se prodati konja Sivca, ki pa po sklenitvi pogodbe brez moje krivda pogine. 245. Kaj je podlaga za pignus tacito? Zakon 246. Kako mora užitkar izvrševati užitek? Obzirno-brez nepotrebnega povzročanja škode.

41

247. Pignus causa indivisa. Položaj zastavljene stvari je nedeljiv. 248. Transmisija. Podedovanje dednega pripada-zapustnik umre prvi, zatem umre še dedič, torej dedič umre po pripadu in preden pridobi dediščino. Dedni pripad zato podeduje dedičev dedič. 249. Reprezentacijska pravica-vstopna pravica. Primer: zapustnik ima enega sina. A umre pred zapustnikom. Dediščino podeduje zapustnikov vnuk, torej otrok prej umrlega sina. 250. Akrescenca. Dedni prirast-poteka horizontano. Ko je več dedičev in eden ne deduje, priraste prosti delež med druge dediče sorazmerno z njihovimi intestantnimi deleži. 251. Pogoji za pobot. -medsebojnost -likvidnost -istovrstnost -dospelost 252. Ročna zastava (pignus) Kda nastane zastavna pravica? Nastane z izročitvijo stvar zastavnemu upniku. Kdaj nastane zastavna pogodba-pignus? Tudi z izročitvijo. Na podlagi te pogodbe bosta lahko stranki druga od druge zahtevali morebitne potroške, škodo. 253. Hipotečna-pogodbena zastava. Kdaj nastane zastavna pravica? Ko se stranki dogovorita, da bo zastavitelj zastavnemu U izročil stvar v posest, če dolg ob zapadlosti ne bo poplačan. Kdaj nastane zastavna pogodba-pignus? Takrat, ko pride do izročitve zastavljene stvari v posest zastavnemu U. Kaj je hipotečna zastava? Gre za pogodbeno zastavo. Nastane zastavna pravica in to s pogodbo, brezoblični dogovor. Ni v realni obliki. 254. Kako nastane poroštvo? - z adpromisijo -z konstitutum debiti alieni -z receptum argentari -z mandatom (mandatum qualificatum) 255. Koliko vrst pretorskega edikta poznaš? -perpetuum (trajni edikt) -petituum (naknadni edikt) -trelacticum (preneseni edikt)

42

256. Razlika med pobotom in poravnavo? Pobot=enostranska izjava volje Poravnava=inominatni kontrakt 257. Ali lahko imetnik postane posestnik? DA. Nedobroverni!, saj nihče ne more spremeniti temelja svoje posesti. 258. Kaj je pridobitni način cesije? Cesija NIMA pridobitnega načina-prenese se v trenutku razpolage, ko se dogovorita. 259. Kaj se prenese pri cesiji? Prenese se razmerje! NE TERJATEV!