odbele`uvawe na denot na prolettaodbele`uvawe na denot na...

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Vo ramki na tradicionalnoto odbeleùvawe na Denot na proletta i ekologijata,na 19.03.2011 godina, Sektorot za za{tita na ìvotnata sredina i prirodata pri GradSkopje, pod pokrovitelstvo na Gradona~alnikot g-din Koce Trajanovski, organizira{egolem eko hepening vo Zoolo{kata gradina. Na manifestacijata prisustvuvaa golem brojposetiteli, me|u koi i korisnicite na dnevniot centar – PORAKASkopje.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 1 godina XXIV

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Odbeleùvawe na Denot na prolettaOdbeleùvawe na Denot na prolettaOdbeleùvawe na Denot na prolettaOdbeleùvawe na Denot na proletta

C M Y B

CM

YB

Programata se sostoe{e od: nastap na Gradskiot duva~ki orkestar, nastap nafolklornata grupa od Detskiot kulturen centar Karpo{, zasaduvawe na cvetna alea ilistopadni i zimzeleni sadnici, ~as po zoologija za u~enici od ~etiri sredni u~ili{tavo Skopje, kreativna rabotilnica i pro{etka niz Zoolo{kata gradina.

Skopje,mart 2011 g.Skopje,mart 2011 g.

Korisnicite na dnevniot centar PORAKA – Skopje zedoa aktivno u~estvo na ovaamanifestacija zasaduvaj}i edna cvetna alea vo Zoolo{kata gradina i u~estvuvaa vokreativna rabotilnica kade {to izrabotija zaedni~ki crte` na tema “ekologija iìvotna sredina”.

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociMart 2011 god. Broj 1, god. XXIV

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upotrebu-vanata terminologija vo odredeninapisi od odredeni avtori ne goodrazuvaat oficijalnoto misle-we i stavovi na RCPLIP - PORAKA.

Programski aktivnosti na RCPLIP –PORAKA vo 2011 godina

Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA vo 2011 godina prodolùva so realizacija naaktivnostite koi proizleguvaat od postavenite celi i principi nadeluvawe.

Edna od osnovnite aktivnosti na RCPLIP – PORAKA eodrùvawe, razvivawe i unapreduvawe na rabotata vo dnevnite centriRCPLIP – PORAKA i vo 2011 godina }e prodolì da lobira zavoveduvawe na regulatorni mehanizmi koi }e obezbedat ednakov pristapna gra|anskiot sektor vo oblasta na pruàwe na uslugi od socijalnaza{tita, preku licencirawe i sklu~uvawe na dogovor za partnerskiodnosi i finansirawe na aktivnostite vo dnevnite centri. Istovremeno}e prodolì so inicirawe na lokalnata samouprava, so cel aktivno dau~estvuva vo procesot na odr`livost i otvorawe na novi servisnislu`bi, soglasno Zakonot za lokalna samouprava. Vo 2011 godina,RCPLIP – PORAKA }e prodolì so aktivnostite za promovirawe nanovi servisni slu`bi za poddr{ka na licata so intelektualnapopre~enost (mal grupen dom ili servisna slu`ba za samostojnoìveewe), ako se ispolni osnovniot preduslov - dobivawe na poddr{kaod MTSP, so jasno dogovoreni ulogi i obvrski.

Unapreduvaweto na zakonskite mo`nosti vo odnos na pravatana licata so intelektualna popre~enost e redovna aktivnost na RCPLIP– PORAKA. I ovaa godina osobeno vnimanie }e se posveti na procesotna ratifikacija na Konvencijata za pravata na licata so popre~enost iOpcioniot protokol, kako isklu~itelno zna~aen dokument koj imapravno-obvrzuva~ki karakter za dràvite koi }e go ratifikuvaat.

Vo tekot na 2011 godina, RCPLIP – PORAKA }e prodolì sosproveduvawe na aktivnosti za podignuvawe na javnata svest vo odnosna potrebite i pravata na licata so intelektualna popre~enost inivnite semejstva. Del od aktivnostite koi }e bidat sproveduvani votekot na 2011 godina se prodolènie na kampawata za promocija napotrebata od itno ratifikuvawe na Konvencijata na ON “Pravata dastanat realnost!” koja RCPLIP – PORAKA ja realizira{e vo tekot na2010 godina. Isto taka, del od aktivnostite koi }e bidat sproveduvanivo tekot na 2011 godina se prodolènie na kampawata za prevencija odzloupotreba i nasilstvo vrz licata so intelektualna popre~enost“@ivotot kako bezbedna avantura”.

Vo tekot na 2011 godina, RCPLIP – PORAKA }e prodolì soaktivnosti vo odnos na lokalnite akcioni planovi za unapreduvawe napolo`bata na licata so popre~enost vo Ohrid, Kumanovo i Vinica, kadefokus }e bide staven na poddr{ka na koordinativnite tela vo op{tiniteza efektivno implementirawe na lokalnite akcioni planovi.Istovremeno, }e prodolì so aktivnostite za razvivawe na lokalenakcionen plan vo op{tina Radovi{, kade procesot zapo~na vo tekot navtorata polovina na 2010 godina. Isto taka, }e se baraat mo`nosti zapro{iruvawe, odnosno zapo~nuvawe na aktivnosti za kreirawe nalokalni akcioni planovi i vo drugi op{tini.

Vo 2011 godina, RCPLIP – PORAKA }e prodolì so aktivnostiteza koordinacija, stru~no-metodolo{kata poddr{ka i zajaknuvawe nakapacitetot na lokalnite organizacii. Isto taka, }e prodolì sorealizacija na sportsko-rekreativnite aktivnosti za korisnicite nadnevnite centri na RCPLIP – PORAKA, kako i so sorabotkata {to jaima vospostaveno na me|unarodno nivo i }e zeme u~estvo vorealizacijata na zaedni~ki inicijatini, aktivnosti i proekti koi }eproizlezat od ~lenuvaweto vo asocijaciite. U{te edna kontinuiranaaktivnost koja }e se sproveduva vo 2011 godina e izdava~kata iinformativnata dejnost.

Programata za rabota na RCPLIP – PORAKA za 2011 godina eotvorena i moè da se nadopolnuva vo tekot na nejzinata realizacija.

SODR@INA

2 stranaProgramski aktivnosti vo 2011 g.

3 stranaEU ja ratifikuva{e Konvencijata

5 stranaPORAKA: Otvorete gi prozorcitekon op{tina bez diskriminacija

6 i 7 stranaNovi partnerstva na RCPLIP -PORAKA

8, 9 i 10 stranaSindikatite i dvièweto zapopre~enost

11 stranaSeksualno, reproduktivnozdravje i prava

12 i 13 stranaSocijalni aktivnosti nadnevniot centar - PORAKA Skopje

13 stranaKreirawe na lokalen akcionenplan vo op{tina Radovi{

14 strana - Aktivnosti na CPLIP - PORAKARadovi{ - Krven test za Daunov sindrom

15 stranaEmociite baraat paralelenrazvoj na inteligencijata i namotorikata

16 stranaNa{a stranica

3


Na 23 dekemvri 2010 godina, Evropskata unija jaratifikuva{e Konvencijata na ON za pravata na licataso popre~enost, {to pretstavuva prv pat Evropskataunija da stane potpisnik na me|unaroden dogovor za~ovekovi prava. U{te pozna~ajno e {to Evropskata unijae prvata me|unarodna organizacija {to formalnostanuva potpisnik na konvencijata na ON. Za Evropskataunija toa zna~i obezbeduvawe deka site zakoni, politikii programi na nivo na EU se vo soglasnost so odredbitena Konvencijata vo odnos na pravata za licata sopopre~enost vo ramkite na nadle`nostite na EU. Toa eprviot dogovor za ~ovekovi prava {to go ratifikuvaEvropskata unija vo celina. Ve}e be{e potpi{an od site27 dràvi ~lenki, a e ratifikuvan od 17. Konvencijatase stremi da obezbedi deka licata so popre~enost giuìvaat svoite prava na ednakva osnova so site drugigra|ani.

Ministerot za pravda na EU ratifikacijata jaopi{a kako “presvrtnica vo istorijata na ~ovekoviteprava”, i se zablagodari na Belgiskoto pretsedatelstvoso Evropskata unija za pomo{ta pri procesot naratifikacija. “Konvencijata na ON gi unapreduva iza{tituva ~ovekovite prava i osnovnite slobodi nalicata so popre~enost. Vo noemvri komisijata japretstavi Strategijata za popre~enost na EU zaslednite deset godini: konkretni merki so konkretnivremenski ramki za implementirawe na Konvencijatana ON”, re~e Reding. “Sega gi povikuvam site ostanatidràvi ~lenki koi se u{te ne ja ratifikuvaleKonvencijata, toa da go storat vo najskoro vreme. Na{azaedni~ka odgovornost e da osigurame deka licata sopopre~enost ne se soo~uvaat so dopolnitelni pre~ki vonivniot sekojdneven ìvot”.

Dvièweto za popre~enost ja pozdravuvaistoriskata ratifikacija

Ova pretstavuva golema promena vo politikatakon primenuvawe na ~ovekovite prava za site Evropejcii stavawe na popre~enosta na vrvot od agendata za~ovekovi prava. Janis Vardakastanis, Pretsedatel naEvropskiot forum za popre~enost, naglasi: “Evropskataunija ne samo {to napravi golem ~ekor vo svojataistorija, tuku i ispra}a pozitiven signal do dràvite~lenki koi se u{te ne ja ratifikuvale Konvencijata:sega e vreme da se obvrzeme za pravata na licata sopopre~enost.” Vo Evropskata unija, pove}e od 80 milionilica imaat popre~enost, pretstavuvaj}i 15% odìtelite od 27-te zemji. 11 od 27-te dràvi ~lenki trebada go ratifikuvaat dogovorot. Dvièweto zapopre~enost ja priznava klu~nata uloga na BelgiskotoPretsedatelstvo koe se obvrza na ratifikacija naKonvencijata na ON i uspea vo toa.

Evropskata unija ja ratifikuva{e Konvencijata naObedineti nacii za pravata na lica so popre~enost

Zna~aen ~ekor za sektorot za popre~enost:

EASPD go pozdravuva ovoj zna~aen politi~ki ~ekor konpogolema ednakvost za licata so popre~enost vo Evropaovozmoèn preku visoko kvalitetni sistemi i servisiza poddr{ka.

“Ratifikacijata na Konvencijata na ON zapravata na lica so popre~enost od strana na EU pret-stavuva pozitiven znak za sektorot na popre~enost isocijalnite i zdravstvenite servisni slu`bi. Jasno japokaùva politi~kata volja i posvetenost na Evropska-ta unija da obezbedi celosno uìvawe na ~ovekoviteprava na licata so popre~enost”, re~e Luk Zelderlo,generalen sekretar na EASPD. “Ovaa jasna zalo`ba naEvropskata unija sigurno }e gi pottikne onie dràvi~lenki koi se u{te ne ja ratifikuvale Konvencijata naON da gi prezemat potrebnite ~ekori. Ponatamu,usoglasuvaweto na Evropskoto zakonodavstvo i politi-kite so Konvencijata na ON, kako na primer legislativa-ta za Dràvna pomo{ i Javni nabavki ili programite zastrukturnite fondovi, treba da im pomognat na dràvite~lenki pravilno da go implementiraat ovoj instrumentza ~ovekovi prava. Isto taka, }e im pomogne naevropskite institucii da gi garantiraat ednakvitemo`nosti za site i celosna pristapnost na nivnite tela,infrastruktura i informacii.”

Slednite ~ekori za da se obezbedi uspehot naimplementacijata

Prvo, Konvencijata na ON veli deka sekoja dràvapotpisni~ka na Konvencijata treba da vospostavi glavnato~ka za koordinacija na implementacijata. Na Evropskonivo, konkretna akcija za koja povikuvaat aktivistiteza ~ovekovi prava kako sleden ~ekor e nazna~uvawe nakancelarijata na Generalniot sekretar na Evropskatakomisija za da se osigura deka popre~enosta e vklu~enavo site redovni tekovi. Evropskoto dvièwe za

Aktivnosti na Evropskata unija

4


popre~enost go povikuva novodojdenoto Ungarskopretsedatelstvo aktivno da raboti na implementacijavo prvite meseci od 2011 godina. Ovoj potreben ~ekor }egi podobri ìvotite na milioni evropski gra|ani sopopre~enost. Vtoro, Evropskoto dvièwe za popre~enostja naglasuva va`nosta od vklu~uvawe na gra|anskiteorganizacii vo implementacijata na dogovorot.Konvencijata stapi na sila na 22 januari.

Kako gi obvrzuva dràvite ~lenki i EU?

Site institucii na Evropskata unija sega }e treba da givklu~at vrednostite na Konvencijata vo site politikikoi se vo nivna nadle`nost obezbeduvaj}i vklu~uvawena popre~enosta vo redovnite tekovi: od transport dovrabotuvawe i od informati~ki i komunikaciskitehnologii do razvojna sorabotka. Isto taka podrazbiradeka }e treba da ja prilagodat pristapnosta na nivnitezgradi, nivnata politika za vrabotuvawe i komunikacija.

Devet su{tinski me|unarodni instrumenti za~ovekovi prava

Postojat devet su{tinski me|unarodni dogovoriza ~ovekovi prava na nivo na ON. Konvencijata na ON zapravata na licata so popre~enost koja stapi na sila vomaj 2008 godina, e prvata Konvencija na Obedinetitenacii koja specifi~no e povrzana so pravata na licataso popre~enost; taa stana realnost vo golema meraporadi aktivnata mobilizacija na onie koi u~estvuvaavo pregovaraweto za tekstot. Za EDF, toa pretstavuvaistorisko postignuvawe vo borbata protiv kr{ewata na~ovekovite prava na licata so popre~enost.

10 od 27 dràvi ~lenki na EU treba da jaratifikuvaat Konvencijata. Toa se Bugarija, Kipar,Estonija, Finska, Grcija, Irska, Luksemburg, Malta,Holandija i Polska (iako site ja potpi{aa). Pome|uevropskite zemji koi baraat ~lenstvo vo EU, Bosna iHercegovina, Hrvatska, Crna Gora, Srbija i Turcija jaratifikuvaa Konvencijata, dodeka Albanija,Makedonija, Island i Kosovo se u{te ne ja ratifikuvale.

Ova e samo po~etok

Dodeka go pozdravuvame ratifikuvaweto naKonvencijata od strana na Evropskata unija, kakopo~etok na novi vrski pome|u Evropskata unija iObedinetite nacii, EDF gi izrazuva slednitezagriènosti:

“@alime za usvoenata rezerva od strana naSovetot da go isklu~i vrabotuvaweto na licata sopopre~enost vo vooruènite sili od delokrugot naKonvencijata. Gi povikuvame drugite dràvi potpis-ni~ki od celiot svet da se sprotivstavat na ovaarezerva so cel da se izbegne postavuvawe na rizi~enpresedan niz celiot svet,” naglasi Donata Vivanti,zamenik pretsedatel na EDF.

Docneweto vo procedurata za priklu~uvawe na EUkon Opcioniot protokol e {tetno za gra|anite. Soglasno

na ovoj tekst Evropskite ìteli moàt da gi baraatsvoite prava spored Konvencijata dokolku tie ne sedozvoleni od strana na nacionalnite sudovi. Ovadocnewe, isto taka zna~i deka Komitetot na ON moèse u{te da ne inicira proceduri za istraga vo Evropa voodnos na kr{ewe na pravata na licata so popre~enost.EDF saka da se osigura deka slednoto pretsedatelstvoso EU }e raboti na ratifikuvawe na Opcioniot protokol.

Dosega, Konvencijata za pravata na lica sopopre~enost ja potpi{ale 147 dràvi, a ja ratifikuvale99 dràvi. Opcioniot protokol na Konvencijata zapravata na lica so popre~enost go potpi{ale 90 dràvi,a go ratifikuvale 61 dràvi.

Republika Makedonija ostanuva posledna zemja voregionot koja se u{te gi nema ratifikuvano Konven-cijata za pravata na lica so popre~enost i nejziniotOpcionen protokol.

“ …. G-din zasedava~, Dami i Gospoda,

Na krajot, no ne i pomalku zna~ajno, bisakal da ve informiram deka RepublikaMakedonija ja pretstavi svojata kandidatura zamesto vo Sovetot za ~ovekovi prava vo mandatot2013 – 2016 godina.

Na{ite glavni prioriteti za promocija iza{tita na ~ovekovite prava na me|unarodnonivo se: ponatamo{no unapreduvawe i razvoj name|unarodnite normi za ~ovekovi prava, kakoedna od centralnite aktivnosti vo ramkite naObedinetite nacii; pridones za promocija na~ovekovite prava vo celiot svet preku poddr{kana inicijativi za usvojuvawe na dokumenti koise odnesuvaat na unapreduvaweto na ~ovekoviteprava i slobodi na najranlivite kategorii;unapreduvawe na pravata na ènite;unapreduvawe na pravata na deteto i zgolemenasorabotka so site mehanizmi za ~ovekovi pravana Obedinetite nacii.

Republika Makedonija e potpisni~ka nasite glavni me|unarodni instrumenti za ~ovekoviprava. Vo 2011 godina, Republika Makedonija}e ja ratifikuva Konvencijata na ON zapravata na lica so popre~enost i Opcioniotprotokol na Konvencijata, kako i Konvencijatana ON za za{tita od site oblici na prisilnois~eznuvawe. …”

g-din Antonio Milo{oskiMinister za nadvore{ni raboti na RM

Izvadok od govorot na Minis-terot za nadvore{ni raboti naRM, g-din Antonio Milo{oski,na 16-tata Sesija na Sovetot za~ovekovi prava pri Obedinetinacii.

Aktivnosti na Evropskata unija

5


Partnerstvo na RCPLIP - PORAKA

Zaedni~ki nastan na RCPLIP – PORAKA,Zdruènieto “Otvorete gi prozorcite” i Op{tina Karpo{

Britanskiot sovet vo 2009 godina zapo~na soprograma nare~ena Aktivni gra|ani. Glavnata cel naprogramata e da im pruì poddr{ka na u~esnicite daprezemat pozitivna akcija za op{testvena promena.Pozitivnata akcija moè da vklu~uva aktivnosti zavmreùvawe, podobruvawe na sorabotkata, li~en razvoji interkulturen dijalog. Ovaa programa se sproveduvavo 20 zemji vo Evropa i vo 8 zemji vo Afrika i Azija. VoMakedonija programata se sproveduva vo dva dela. Odnoemvri 2010 do mart 2011 godina se realizira{evtoriot del od ovaa programa kade na pokana odBritanskiot sovet so svoj pretstavnik be{e vklu~en iRepubli~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA. Vo ovoj periodpretstavnici od op{tinite, nastavnici od osnovniteu~ili{ta i pretstavnici od gra|anskiot sektor na trirazli~ni moduli posetuvaa obuka za temite Aktivnigra|ani i Ednakvost i raznolikost. Od u~esnicite naobukite se o~ekuva{e aktivna vzaemna sorabotka iprenesuvawe na steknatite znaewa vo samata op{tina.Za taa cel, podeleni vo timovi po trojca u~esnici, sekojtim izgotvi proektna aktivnost koja be{e razgleduvanai odobrena od strana na Britanskiot sovet.Pretstavnicite na RCPLIP – PORAKA, Zdruènieto“Otvorete gi prozorcite” i Op{tina Karpo{ so~inuvaaeden tim.

Vo taa nasoka Republi~kiot centar za poddr{kana lica so intelektualna popre~enost – PORAKA,Zdruènieto “Otvorete gi prozorcite” i Komisijataza ednakvi mo`nosti na ènite i maìte pri Op{tinaKarpo{ odràa zaedni~ka manifestacija pod mototo:“PORAKA: Otvorete gi prozorcite kon op{tina bezdiskriminacija” .

Glavnata cel na ovoj nastan be{e da se prikaèdiskriminacijata {to licata so popre~enost i nivnite

semejstva ja iskusuvaat vo sekojdnevniot ìvot,predrasudite, stereotipnite odnesuvawa i {tetnitepraktiki na sistemot vo op{testvoto no i na gra|anitevoop{to. Istovremeno, i podignuvawe na javnata svest,vklu~uvaj}i i na nivo na semejstvoto, vo odnos na licataso popre~enost, promovirawe na po~itta za pravata idostoinstvoto na ovie lica i nivnite semejstva, kako iza svesnosta za nivnite sposobnosti i pridonesi.

Ovoj nastan koj be{e prosleden od stotinau~enici, nivnite roditeli, korisnici na uslugite naDnevniot centar na RCPLIP – PORAKA vo Skopje i na“Otvorete gi prozorcite” i nivnite roditeli, kako izainteresirani gra|ani na Op{tina Karpo{, go otvoriGradona~alnikot g-din Stev~o Jakimovski, koj voednobe{e i pokrovitel na manifestacijata.

Programata na ovaa manifestacija be{esostavena od teatarska pretstava “Otvoreni prozorci”,napi{ana i odigrana od u~enici od SUGS “Nikola Karev”,a potoa Jovana Tren~evska, sovetnik vo Oddelenieto zarodova ramnopravnost pri Ministerstvoto za trud isocijalna politika go prezentira{e Zakonot zaspre~uvawe i za{tita od diskriminacija. Svoe izlagaweima{e d-r Vasilka Dimoska, Programski menaxer voRCPLIP – PORAKA koja govore{e za razli~nitevidovi na diskriminacija so koi se soo~uvaat licata sointelektualna popre~enost, kako i Vladimir Lazovski,Izvr{en direktor na Zdruènieto “Otvorete giprozorcite” koj isto taka dade svoe viduvawe vo odnosna diskriminacijata kon ovie lica.

Nastanot pobudi golem interes kaj gra|anite koiizrazija zadovolstvo i pobaraa i vo idnina da seorganiziraat vakvi nastani so koi javnosta }e moè dase educira, a so toa da se pridonese za podignuvawe nasvesta vo odnos na marginaliziranite grupi na gra|anivo zaednicata.

PORAKA: Otvorete gi prozorcite kon op{tina bezdiskriminacija

6


Novi partnerstva na RCPLIP - PORAKA

Organizacijata HelathProm vo partnerstvo soMinisterstvoto za socijalna za{tita na naselenieto naKirgistan, Asocijacijata na roditeli na deca sopopre~enost - ARDI i nevladinata organizacija “[olaKol”, a vo sorabotka so Handicap International, ICCO iKoalicijata “Za demokratsko i gra|ansko op{testvo”,organiziraa me|unarodna konferencija “Inovativnipristapi vo rabotata so deca so popre~enost: Iskustvaod Kirgistan i me|unarodni iskustva”.

Konferencijata be{e odràna vo hotel “Ak Keme”vo Bi{kek - Kirgistan vo periodot od 1-vi do 3ti mart2011 godina, a be{e poddràna od Soros – Kirgistanpreku programata Istok – Istok: partnerstva bezgranici, od GTZ i od Big lotery fund.

Na konferencijata u~estvuvaa preku 150 u~esnici- pretstavnici na organizacii i institucii od 13 dràvi,vklu~uvaj}i ja Republika Makedonija. Na pokana naorganizatorite, a so poddr{ka od Fondacijata InstitutOtvoreno Op{testvo Makedonija i Fondacijata Soros– Kirgistan preku programata “Istok – Istok:partnerstva bez granici”, na koferencijata u~estvuvaa~etiri pretstavnici na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualna popre~enost –PORAKA.

Celta na konferencijata be{e da seprezentiraat i debatiraat razli~ni inovativnipristapi vo rabotata so decata so popre~enost voKirgistan i vo zemjite koi bea zastapeni nakonferencijata, da se ovozmoì razmena na prakti~niiskustva vo odredeni oblasti i pra{awa povrzani sogriàta i za{titata na decata so popre~enost. Istotaka, u~esnicite da se zapoznaat so tekovnite politikii programi vo odnos na obezbeduvaweto na servisnislu`bi za lica so popre~enost, kako i da se vospostavatnovi partnerstva i mo`nosti za vmreùvawe i razmenana iskustva i znaewe pome|u organizaciite iinstituciite koi u~estvuvaa na konferencijata.

Fokusot na konferencijata be{e naso~en vrzdecata so intelektualna popre~enost i nivnitesemejstva. Konferencijata ja karakterizira{e dobrataorganizacija, interesni prezentacii i visokoto nivo nadiskusii i debati, osobeno od strana na pretstavnicitena roditelski asocijacii od Kirgistan, koi celosno goiskoristija me|unarodnoto prisustvo za da seinformiraat za novite tekovi vo odnos na za{titata nadecata so intelektualna popre~enost.

Vo tekot na konferencijata, na plenarnite sesisii na rabotilnicite bea opfateni re~isi site zna~ajnioblasti za decata i licata so popre~enost: ranaintervencija i ran tretman, obrazovanie (specijalno iinkluzivno), potrebata od socijalni servisni slu`bi,zdravstvena za{tita i rehabilitacija, socijalnaza{tita i socijalni prava, deinstitucionalizacija,pristapnost i dostapnost itn.

Me|unarodna konferencija “Inovativni pristapi vorabotata so deca so popre~enost: Iskustva od Kirgistan

i me|unarodni iskustva”

Plenarnite sesii ovozmoìja prezentirawe namomentalnite sostojbi vo spomenatite oblasti, so osvrtna vladinite politiki i nevladinite inicijativi voregionot na Centralna Azija, kako i na dobrite praktikiod Makedonija, Latvija, Kazahstan, Rusija, VelikaBritanija i Taxikistan. Vo rabotilnicite podetalno sespodeluvaa prakti~nite iskustva i problemite so koi sesoo~uvaat samite lica so popre~eniost, nivniteroditeli i nivnite organizacii, i se baraa mo`nire{enija za nadminuvawe na nepovolnite sostojbi izgolemuvawe na poddr{kata na semejstvata.

Pretstavnicite na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualna popre~enost –PORAKA aktivno u~estvuvaa na konferencijata,vklu~uvaj}i u~estvo vo oficijalnoto otvarawe,prezentacii na plenarni sesii i rabotnite grupi naslednite temi: “Dobrite praktiki vo zemjite u~esni~ki”,“Ulogata na nevladiniot sektor vo poddr{ka na semej-stva so deca so popre~enost”, “Socijalni servsini slu`biza poddr{ka na licata so intelektualna popre~enost inivnite semejstva: Iskustva od Makedonija”, “Razvivawena efektivni mreì za za{tita na pravata na licata sopopre~enost”, so {to pridonesoa za ostvaruvawe nacelite na konferencijata.

7


Konferencijata na pretstavnicite,Koi se sobraa na Simpoziumot i rabotilnicata na

Svetskata unija na hendikepirani lica vo WOW hotelotvo Istanbul, pome|u 4 – 6 mart 2011 godina, {to be{ekoordiniran od Turskoto ministerstvo za nadvore{niraboti, a organiziran od Svetskata unija na hendikepi-rani lica Nacionalna platforma za lica so popre~enosti realiziran od Generalniot sekretarijat na SvetskataFondacija na hendikepirani lica (WHF), na koj beapokaneti 194 pretstavnici na 138 NVOi od 43 zemji socel da se promovira me|unarodnata sorabotka vo odnosna pra{awa od oblasta na popre~enosta i ~ovekoviteprava preku vospostavuvawe na nova me|unarodna unija{to bi se formirala so zaedni~ki napori na NVOi i dase formira edinstvena mreà na dvièweto zapopre~enost od zemji so razli~ni nivoa na instituciona-len i tehnolo{ki razvoj i razli~ni nivoa na u~estvo nalicata so popre~enost vo socijalniot i rabotniot ̀ ivot.

Zemaj}i ja predvid va`nata uloga na unapreduvawe-to i zajaknuvaweto na svetskoto dvièwe za popre~enostpreku vospostavuvawe na posilni vrski pome|usevernata, ju`nata, isto~nata i zapadnata hemisfera, ivklu~uvaj}i gi i nerazvienite i razvienite zemji,

Veruvaj}i deka pridonesot na NVOi koi sakaat dagi spodelat iskustvata i da go prenesat znaeweto zazajaknuvawe na svetskoto dvièwe za popre~enost emoèn i nezamenliv,

Prezentaciite pobudija interes kaj u~esnicite,pa vo diskusiite, kako i vo neformalniot del nakonferencijata, timot na RCPLIP – PORAKApodetalno gi spodeluva{e svoite iskustva.

Vo zavr{nata sesija, u~esnicite gi odredijaosnovite to~ki na preporakite od konferencijata. Be{eformirana rabotna grupa koja }e raboti na Deklaracijaso zaklu~oci i preporaki od ovaa me|unaronakonferencija, koi vo tekot na mart 2011 godina }e bidatdoraboteni i oficijalizirani kako konkreten rezultatod konferencijata.

So poddr{ka od Fondacijata Institut Otvore-no Op{testvo Makedonija i Fondacijata Soros –Kirgistan preku programata “Istok – Istok:partnerstva bez granici”, RCPLIP – PORAKA vo april2011 godina }e bide doma}in na grupa od 12 pretstavnicina nevladini organizacii od Kirgistan, Taxikistan iKazahstan, koi }e dojdat vo R. Makedonija na studiskiprestoj. Ovaa programa e dobra mo`nost za spodeluvawena iskustva pome|u zemji od razli~ni regioni, so cel dase unapredi rabotata i pravata za lica so intelektualnapopre~enost, no i za rabota na zaedni~ki proekti.

Novi partnerstva na RCPLIP - PORAKA

“Istok - Istok: partnerstva bez granici”

Usoglaseni zaklu~oci od Simpoziumot i rabotilnicatana Fondacijata na Svetska unija na hendikepirani lica

Usvoeni od Konferencijata na pretstavnicite, 6-ti mart 2011 godina

Otkako gi ocenija zabele{kite i predlozite napretstavnicite za vreme na zatvoraweto narabotilnicite,Za taa cel zaklu~uva deka:1. ]e se formira nova me|unarodna unija od NVOi koi

}e gi zdruàt naporite i silite i }e formiraatedinstvena mreà na dvièwe za popre~enost odzemji so razli~ni nivoa na institucionalen itehnolo{ki razvoj i razli~ni nivoa na u~estvo nalicata so popre~enost vo socijalniot i rabotniotìvot.

2. Prvoto Generalno sobranie na novata me|unarodnaunija }e se odrì na 3-ti oktomvri 2011 godina, socel da se formira Unijata.

3. Revidiranite tekstovi na Nacrt Statutot ipravilnicite na Unijata soglasno zabele{kite ipredlozite dadeni za vreme na rabotilnicite }ebidat isprateni do u~esnicite najdocna do 30-tiapril 2011 godina so cel da se dobijat dopolnitelnizabele{ki i predlozi.

4. U~esnicite koi sakaat da gi spodelat svoite idei imislewa za nacrt tekstovite }e gi ispratat istitedo 30-ti maj 2011 godina.

5. Angliskoto ime na Unijata }e se promeni, a novotoime }e bide predloèno od u~esnicite.

Gorespomenatite odluki }e bidat sprovedeni od stranana Generalniot sekretarijat na WHF.

8


Aktivnosti na EDF - European Disability Forum

Sindikatite i organizaciite na lica sopopre~enost na 10 i 11 mart 2011 godina, se sobraa voBrisel na zaedni~ka konferencija, za vreme naodrùvaweto na Sovetot za konkurentnost. Evropskitegra|ani se soo~uvaat so nekolku pote{kotii osobeno kogae vo pra{awe pristapot do kvalitetno vrabotuvawe. Zada se izbegne zaobikoluvaweto na socijalnite pra{awaod imperativite na ekonomijata, organizciite veruvaatdeka e potrebno da se razvie silen povraten odgovor.Ispolnuvawe na celta, stapka na vrabotenost od 75% do2020, bara da se zemat predvid licata so popre~enostkoi pretstavuvaat 15% od rabotnoto naselenie vo EU.Ramkovniot dogovor za inkluzivni pazari na trudot,potpi{an od Evropskite socijalni partneri na 25-timart 2010 stana klu~en instrument za postignuvawe nacelite od Strategijata 2020 na EU.

Avtonomen dogovor: biznis sektorot iorganizacija za ~ovekovi prava ja promoviraatsocijalna Evropa

Evropskata konferencija na sindikati (EKS) iEvropskiot forum za popre~enost (EDF) gi prifa}aatpostignuvawata vo Evropskata unija vo poslednitegodini, no sepak, tie istaknuvaat deka se u{te ima mnoguda se raboti so cel inkluzivniot i pristapen pazar natrudot da stane realnost. Osobeno tie sesprotivstavuvaat na namaluvaweto na socijalnitebuxeti, nesigurnosta na rabotnite mesta izgolemuvaweto na nevrabotenosta, cela situacijavlo{ena so ekonomskata i finansiskata kriza koja vlijaevrz najranlivite gra|ani kako {to se licata sopopre~enost. Ova e porakata istaknata od Laslo Andor,Komesarot na EU za vrabotuvawe, socijalni raboti iinkluzija, koj be{e vklu~en vo konferencijata. Toj dodadedeka jasnata za{tita na ranlivite grupi treba da seprestruktuira vo buxetskite odluki i deka Evropskiotsocijalen fond e isto taka na raspolagawe za da pomognevo pottiknuvawe na rabotni mesta i podobruvawe naservisnite slu`bi za vrabotuvawe vo dràvite ~lenki.G-din Andor istakna deka uspe{nite merki zapottiknuvawe na inkluzivni pazari na trudot baraatkonstruktivna sorabotka i otvoren dijalog me|u site~initeli.

Za vreme na konferencijata, Komesarot Andorja naglasi svojata zalo`ba za obezbeduvawe deka pravatana licata so popre~enost se zemeni predvid vo siteaspekti na Evropskata strategija 2020 na EU, kako naEvropsko, taka i na nacionalno nivo.

Janis Vardakastanis, pretsedatel na EDF,istakna deka “sindikatite i organizaciite na licataso popre~enost treba da imaat nov dogovor i nov frontna sojuzni{tva” so cel da se promoviraat pravata nalicata so popre~enost.

Socijalnite partneri i organizaciite na licaso popre~enost predloìja merki i zaedni~kiinicijativi za da se napravat efektivni odredbite odKonvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost,osobeno za ~len 27 koj se odnesuva na vrabotuvaweto, kakoi na ramkoven dogovor za inkluzivni pazari na trudot.

Pretsedatelot na Evropskiot ekonomski isocijalen komitet, Stafan Nilson, ja pozdravi ovaanamera i ja potvrdi svojata poddr{ka za inicijativitevo ovoj pogled.

Sledni ~ekori

Za da se postignat ovie zaedni~ki celi, dveteorganizacii se obvrzaa i se soglasija deka e potrebno dase prodolì so dijalogot i da se zajakne nivnatasorabotka za da “se izbegne {tedlivite merki da imaatponatamo{no negativno vlijanie vrz licata sopopre~enost koi se edna od najranlivite grupi vo vremena kriza”, kako {to istakna Xon Monks, Generalniotsekretar na Evropskata konfederacija na sindikati.

Kako rezultat na konferencijata, ednoglasno be{eusvoena zaedni~ka deklaracija za

“Pristap do vrabotuvawe i obuka za licata sopopre~enost: pravo koe se u{te treba da se

steknuva”

Vo vrska so aktivnostite za “2010 – Evropskagodina za borba protiv siroma{tijata i socijalnotoisklu~uvawe”, Evropskiot forum za popre~enost iEvropskata konfederacija na sindikati organiziraa

SINDIKATITE I DVI@EWETO ZA POPREÊNOST:ZAEDNO ZA POINKLUZIVEN PAZAR NA TRUDOT

9



zaedni~ka konferencija vo Brisel na 10 i 11 mart 2011godina so poddr{ka na Evropskata komisija i Evropskiotekonomski i socijalen komitet za pristap dovrabotuvawe i obuka za licata so popre~enost. U~esnici-te od dvete organizacii prvo ja analiziraa situacijatai razvitocite od prethodniot sostanok odràn voLisabon od 26 do 28 oktomvri 2007 godina pa navamu.

Zna~ajni razvitoci, duri iako ima u{te mnoguda se raboti

Blagodarenie na realiziranite aktivnosti voizminatite godini od strana na dvete organizacii,osobeno od nivniot posleden sostanok, postignat enapredok koj za mnogu nudi ohrabruva~ki znaci dekasituacijata na licata so popre~enost vo pogolema mera}e se zema predvid, osobeno vo odnos na pristapot dovrabotuvawe i vokaciona obuka i/ili novi mo`nosti naova pole. Na primer, vo noemvri 2010 godina, Komisijatago obelodeni Akcioniot plan na EU za licata sopopre~enost koj gi postavuva inicijativite {to }e seprezemaat vo slednite 10 godini (do 2020). Voednoobjavija deka vo 2012 godina }e se predloì “Evropskiakt za pristapnost”.

Ponatamu, na 23 dekemvri 2010 godinaEvropskata unija ja ratifikuva{e Konvencijata na ONza pravata na lica so popre~enost, so nejzinite odredbipovrzani so vrabotuvaweto na ovie lica.

^lenot 26 od Povelbata za Osnovnite prava naEvropskata unija go priznava pravoto na licata sopopre~enost na “benefit od merki nameneti za da jaobezbedat nivnata samostojnost, socijalna i okupacionaintegracija i u~estvo vo ìvotot na zaednicata.”Sledej}i ja ratifikacijata na Dogovorot zafunkcionirawe na Evropskata unija (Lisabonskiotdogovor), ovaa Povelba stana pravno obvrzuva~ka.

Voedno, tuka e i Evropskata strategija za popre-~enost 2010 – 2020 nameneta prvenstveno da im gi obez-bedi na licata so popre~enost sredstvata i izvorite {toim se potrebni za da gi uìvaat nivnite prava na ednakvaosnova so drugite gra|ani i da se otstranat preprekiteso koi se soo~uvaat vo sekojdnevniot ̀ ivot. Isto taka enameneta da pridonese za prakti~na primena naodredbite od Konvencijata, kako na nivo na EU taka i nanacionalno nivo. Strategijata gi poddrùva i gi nado-polnuva merkite prezemeni od dràvite ~lenki vo odnosna popre~enosta, za {to tie se prvenstveno odgovorni.

Na 25-ti mart 2010 godina, socijalnite partnerigo potpi{aa dogovorot za “inkluziven pazar na trudot”pod pokrovitelstvo na evropskiot socijalen dijalog.

Drugi inicijativi, pak, se blokirani vo Sovetot,kako na primer, predlogot za direktiva izdadena odKomisijata vo 2008 godina i podgotveni da ja {iratpravnata za{tita protiv diskriminacija vo drugioblasti pokraj vrabotuvaweto. Sepak, predlogot ne eprifaten od site dràvi ~lenki.

Neosporno ostanuva faktot deka postoizgolemena svesnost na Evropsko nivo i vo pove}etodràvi ~lenki.

Sepak, ostanuva u{te mnogu da se napravi ….

Prvo, poradi krizata …

I pokraj prividnite smiruva~ki razgovori zanavodnite “izlezi od krizata” ~esto koristeni za da seopravda ili da se nametne prifa}awe na namaluvawatana buxetite, krizata prodolùva … I, kako i sekoga{,prvite {to gubat se licata koi se smetaat za seporanlivi, koi vo nikoj slu~aj ne se vinovni!

Krizata osobeno se karakterizira so:• Namaluvawe na socijalnite buxeti {to e na vrvot

na listata vo planovite za {tedewe vovedeni oddràvite ~lenki za primarno da se osiguraatfinansiskite pazari. Resursite na socijalnite izdravstvenite servisni slu`bi i na organizaciitekoi upravuvaat so socijalni benefiti se namaleni,pa na toj na~in, servisnite slu`bi i organizaciitene se vo mo`nost da gi vr{at nivnite zada~i.Konkretniot rezultat e deka sistemite za socijalnaza{tita imaat se pomalku sredstva i resursi za daja igraat svojata uloga vo stabilizirawe naefektite od krizata. Spored toa, situacijata nadobrosostojba e dovedena vo pra{awe, iako treba daostane soodveten odgovor vo tekot navospostavuvawe na op{testvo na socijalna kohezijai solidarnost kade sekoj moè da go najde sopstvenotomesto i da se razviva.

• Nesigurnost na rabotnite mesta (zgolemuvawe narabotni mesta so skrateno rabotno vreme, rabotnimesta na odreden period, privremeno vrabotuvaweitn.). Kako rezultat, da se ima rabotno mesto denesne e garancija protiv rizikot od siroma{tija.

• Zgolemuvawe na nevrabotenosta blagodarenie nakrizata pove}e gi zasega mladite lica, no i postariterabotnici vo kompaniite, ̀ eni, iselenici i lica sopopre~enost – istite lica koi ve}e imaatpote{kotii za pristap do pazarot na trudot,vklu~itelno i obuka i soodvetni ve{tini.

10


Od kade potrebata za pogolema mobilizacijaLicata so popre~enost iskusuvaat razli~ni

barieri vo socijalnoto i ekonomskoto u~estvo, od koibarierite do vrabotuvawe se osobeno problemati~ni.U{te pove}e, tie se soo~uvaat so barieri povrzani sopredrasudi na site nivoa i vo site sektori, vklu~itelnoi onie stereotipi vo odnos na pretpostaven nedostatokna kompetenci ili produktivnost.

Pristapot do kvalitetno vrabotuvawe i pristojniplati e preduslov za socijalna kohezija i ekonomskadobrosostojba. So cel da se postigne socijalno vklu~u-vawe i da se zgolemi stapkata na vrabotenost na ènitei maìte so popre~enost, EKS i EDF povikuvaat naspodelena odgovornost na site akteri vo op{testvoto,vklu~itelno i ekonomskite nositeli na odluki:- za da se obezbedat investicii vo vklu~eno obrazo-

vanie kako i doìvotno u~ewe;- soodvetni merki za socijalna za{tita i socijalna

sigurnost koi, od edna strana, garantiraat pristojniprihodi za onie koi nemaat pristap do pazarot natrudot, i od druga strana, obezbeduvaat poddr{ka nasemejstvata koga e potrebno;

- razvitoci vo odnos na servisni slu`bi vo mestoto naìveewe i pristapnost do dobra i servisni slu`bi.

Diskusiite {to se vodea za vreme na konferen-cijata pokaàa deka site organizacii u~esni~ki ja~uvstvuvaat potrebata od prodolùvawe i zajaknuvawena nivnata sorabotka. Sorabotkata treba da se razvivavo pet nasoki so cel Unijata i dràvite ~lenki da odat ipove}e od fazata na razgovori za da se stigne do akcija:

Prvata nasoka se sostoi od vr{ewe pritisok vrzevropskite, nacionalnite i lokalnite oficijalni licada go implementiraat evropskoto ili me|unarodnotozakonodavstvo, kako na primer Konvencijata na ON zapravata na lica so popre~enost, ~len 26 od Povelbata zaosnovni socijalni prava na Dogovorot za funckionirawena EU, kako i Evropskata socijalna povelba od Sovetotna Evropa; i da se sledi kako asocijaciite i socijalnitepartneri bi bile vklu~eni – preku voveduvawe nakvalitativni i kvantitativni pokazateli.

Vtorata nasoka e da se vovede silno i obvrzuva~-ko zakonodavstvo na evropsko i na nacionalno nivo,osobeno vo odnos na pristapot do dobra i servisni slu`biod site, osobeno od licata so popre~enost (soodvetno do-muvawe i transport, slobodni aktivnosti, kultura, obra-zovanie, vrabotuvawe, socijalni i lokalni servisnislu`bi, itn.); i da se implementiraat proceduri zasledewe i evaluacija na ovie zakoni so cel da se oceniimplementacijata i efektivnosta.

Tretata nasoka se sostoi od “zakonsko obezbedu-vawe” na vakvi servisni slu`bi koi na site }e im ovozmo-àt da gi uìvaat svoite osnovni socijalni prava. Toazna~i obezbeduvawe deka tie ne potpa|aat na zakonodav-stvoto za “vnatre{en pazar” preku vlijanie na “socijal-nata servisna slu`ba {to ja obezbeduvaat”, {to bizna~elo podlo`nost na nepravedna konkurencija odobezbeduva~ite na pazarot koi mnogu ~esto gi pobrkuvaat“najniskata ponuda” i “najlo{iot izveduva~”.


êtvrtata nasoka se sostoi od razvivawe na ser-visni slu`bi i duri i strukturi za priem na soodvetnitenivoa vo dràvite ~lenki za da im se ovozmoì na licataso popre~enost da vodat pristoen ̀ ivot {to podrazbirada se ima dovolno zagarantiran prihod.

Pettata nasoka se odnesuva na finansiraweto ie nameneta da vozvra}a na buxetskite namaluvawa,osobeno na socijalnite buxeti.

Vo odnos na pristapot do vrabotuvawe i osobenona obuka, dvete organizacii se zaloìja da go implemen-tiraat dogovorot na Evropskite socijalni partneri od25-ti mart 2010 “za inkluziven pazar na trudot” i da giiskoristat site mo`nosti toj da stane efektiven.

Sli~no na toa, stapkata na u~estvo na licata sote{ka popre~enost na rabotni mesta e pomalku odpolovina od taa na rabotnicite bez popre~enost,srazmerot na ̀ eni so popre~enost e duri i pomal. EKS iEDF }e deluvaat za podobruvawe na situacijata za vra-botuvawe na mladi lica i ̀ eni so popre~enost, veruvaj}ideka toa ne e samo pra{awe na socijalna pravda, tuku irentabilna strategija vo svetlo na namaluvawe narabotnata sila poradi demografskata promena.

Sorabotkata i dijalogot mora da prodolàt i dase zajaknat

Debatite na konferencijata pokaàa deka ipokraj odredeniot razvoj od minatiot sostanok, ovienapredoci se postignuvaat mnogu postepeno.

Za da se postigne celta vo odnos na podobruvawena pristapot do vrabotuvawe i obuka za lica sopopre~enost, i voop{to, da im se ovozmoì na ovie licai na nivnite semejstva da go ìveat vo celost svojotìvot, osobeno preku praktikuvawe na nivnite osnovniprava (zdravje, obrazovanie, domuvawe, transport,kultura itn.) EKS i EDF ja povtorija svojata namera za:- prodolùvawe na nivnata sorabotka na evropsko

nivo - osobeno preku sostanoci i konsultacii sonivnite soodvetni sekretarijati so cel periodi~noda se ocenuva postignatiot napredok na ovie celi;

- obezbeduvawe na efektivna implementacija i naregionalno i na lokalno nivo.

Licata so popre~enost i nivnite organizaciikako i socijalnite partneri ja stavaat svojata eksper-tiza na raspolagawe na rabotodavcite i donesuva~itena odluki, za da gi poddràt vo kreirawe na inkluziveni pristapen pazar na trudot, osobeno vo obezbeduvawena razumno prilagoduvawe za borba so diskriminacijata,kako {to e predvideno vo Konvencijata na ON za pravatana lica so popre~enost, investirawe vo adekvatniinfrastrukturi, vo kreirawe na efektivna upotreba naEvropskite fondovi za postignuvawe na socijalnakohezija i vklu~uvawe. Tie isto taka se soglasuvaat, voprodolènie na ovaa Konferencija, i kako {tonapreduva planot za popre~enost, da se sostanat so celda ja ocenat mo`nosta od novi zaedni~ki inicijativi.

Tie se ubedeni deka ovaa zaedni~ka i postojanamobilizacija }e ni pomogne vo patot za pridviùvawenad teoretskiot domen na razgovori i nameri kon zakonii prava na koi licata so popre~enost imaat pravo.

11


Seksualno, reproduktivno zdravje i pravana licata so popre~enost

Ona {to e potrebno e da se obezbedi poinakovpristap i na~in na davawe na informacii za da licata sopopre~enost gi realiziraat sopstvenite aspiracii.Zatoa e potrebno da se obrne vnimanie na raspolo`livi-te informacii, obrazovanieto i emotivnata i prakti~-nata pomo{ soodvetna na identifikuvanite potrebi nalicata so popre~enost, {to direktno }e ima vlijanie nanivniot stadium od ìvotot, nivnite iskustva, seksual-nosta, stepenot na popre~enost i seto toa bazirano nanivnite veruvawa i vrednosti. (Politika za Seksualno,reproduktivno zdravje i lica so popre~enost).

Vodeni od na{ata sekojdnevna praksa i identifi-kuvanite potrebi na licata so popre~enost, kako i potre-bite na roditelite i vrabotenite vo instituciite koirabotat/zgriùvaat razli~ni kategorii na lica so popre-~enost, odlu~ivme glasno da progovorime i postruktu-rirano da zapo~neme da rabotime na temata seksualno,reproduktivno zdravje i prava na licata so popre~enost.

Kako zapo~navme?Vo oktomvri 2009, dvajca pretstavnici (socijalen

rabotnik i psiholog) od Asocijacijata za zdravstvenaedukacija i istraùvawe H.E.R.A., posetija trening zarabota so lica so popre~enost na temata seksualno, re-produktivno zdravje i prava. Treningot be{e realiziranspored standardite na Me|unarodnata Federacija zaPlanirano Roditelstvo (MFPR), kade {to H.E.R.A. epolnopravna ~lenka. Posle ovoj trening, se mapiraa insti-tucii i organizacii koi rabotat so lica so popre~enost ise identifikuvaa nivnite celni grupi i potrebite koigi imaat za rabota na temata “Seksualno i reproduktivnozdravje i prava”. Pri toa, zabeleàno e deka site ja imaatistata potreba od zdobivawe na standardi i ve{tini zarabota so lica so popre~enost na temata.

Preku proekt finansiran od strana na MFPR iGrad Skopje H.E.R.A. vo oktomvri 2010 organizira{etrening za direktori/ zamenici direktori i vrabotenivo institucii koi rabotat so lica so popre~enost,pretstavnici od nevladin sektor i pretstavnici odMinisterstvoto za trud i socijalna politika. Celta be{eda se senzitiviziraat i da pottiknat aktivnosti vo ramkina svoite institucii i organizacii za ovaa tema.

Treningot be{e realiziran vo Ohrid, vo oktomvri2010 godina. Bea prisutni: pretstavnik na Ministerstvo-to za trud i socijalna politika, pretstavnici od DSUPartenija Zografski - Skopje, DSU Iskra - [tip, DSUNaum Ohridski - Skopje, Zavod za rehabilitacija na decai mladinci Topansko Pole - Skopje, nevladin sektor:“Mladinski centar Sakam da znam - H.E.R.A”, RCPLIP -PORAKA, “Poraka Na{a - Kumanovo”, “Poraka Nova -Struga”, “Podaj raka - Skopje”. Kako treneri bea povikani

Mark Breslin i Roisin Flanagan od Severna Irska,eksperti vo oblasta koi rabotat pove}e od deset godinii se pozitiven model i vo MFPR vo odnos na realizacija.Po ovoj trening, se formira{e Konsultativna grupa kojazapo~na so rabota za izgotvuvawe na politika zaseksualno, reproduktivno zdravje i prava i licata sopopre~enost.

Po izgotvuvaweto na politikata, vo fevruari2011 godina, se odrà javen nastan za promocija na istata.Na promocijata vo svojstvo na izlaga~i bea prisutniprofesor Risto Petrov (Institut za defektologija),Robert Veli~kovski (Ministerstvo za zdravstvo),Slobodanka Lazova Zdravkovska (Ministerstvo za trudi socijalna politika), Vlado Krstovski (RCPLIP -PORAKA) i Mila Carovska (H.E.R.A.).

Javniot nastan be{e poseten od golem broj na rodi-teli, stru~ni lica (defektolozi, socijalni rabotnici,psiholozi, pedagozi) od institucii i nevladini orga-nizacii koi rabotat so razli~ni kategorii na lica sopopre~enost i na na{a golema radost lica so razli~entip na popre~enost. Be{e obezbeden i tolkuva~ na znako-ven jazik za da se ovozmoì sledewe na prezentaciite idiskusiite i na licata so o{teten sluh. Prezentaciitei diskusiite se odvivaa vo o~ekuvanata nasoka i site za-edno se soglasivme deka seksualnoto i reproduktivnotozdravje e pravo koe sekoj treba da go uìva, no treba da seobezbedat i soodvetni uslovi i soodvetna poddr{ka zada toa bide realnost i za licata so popre~enost.

[to e sledno?Vo ovaa nasoka e i na{ata ponatamo{na rabota,

obuka na kadar i roditeli za rabota na temata seksualnoi reproduktivno zdravje i lica so popre~enost.

Vo slednive nekolku meseci, odredena grupa naprofesionalci }e bidat obu~eni za direktna rabota soklienti spored standardite na H.E.R.A. za sovetuvawa iedukacii.

Licata so popre~enost kako i drugite lu|e imaat podednakvi o~ekuvawa za ̀ ivot, obrazovanie i rabota. Tiesakaat da rabotat, da imaat sopstven dom, da se socijalizirat i sami da odrùvaat socijalni i seksualnivrski. Vozrasnite lica so popre~enost sakaat se ona {to i sekoj drug vozrasen go saka vo ̀ ivotot: da imaatprivaten ̀ ivot, da odlu~uvaat i da si go organiziraat na~inot na ̀ iveewe po sopstven izbor.

Aktivnosti na H.E.R.A.

12


Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Sorabotka so Crven Krst

CPLIP – PORAKA Skopje ima vospostavenodolgogodi{na, uspe{na sorabotka so Crveniot krst naGrad Skopje. Vo ramkite na taa sorabotka, korisnicitena dnevniot centar – PORAKA Skopje i aktivisti naCrveniot krst na Op{tina Centar sprovedoa u{te ednazaedni~ka rabotilnica vo prostoriite na dnevniotcentar. Aktivnostite na rabotilnicata bea naso~enikon izrabotka na ~estitki po povod praznicite SvetiTrifun i Sveti Valentin.

U{te edna aktivnost ja pokaùva ovaa uspe{nasorabotka. Imeno, na inicijativa na aktivisti odCrveniot krst, a koi se u~enici vo osnovnoto u~ili{te“Krum To{ev” bila organizirana zabava so humanitarenkarakter. Sobranite sredstva aktivistite gi doniraa zapotrebite vo rabotata vo dnevniot centar – PORAKASkopje.

Poseta na Koncert posveten na To{e Proeski

Edna od celite vo rabotata na dnevnite centri na RCPLIP – PORAKA e i aktivno u~estvo vo kulturno-op{testveniot ìvot na licata so intelektualna popre~enost vo mestoto na ìveewe. Poa|aj}i od toa, noistovremeno vodeni i od golemata qubov kon makedonskata legenda To{e Proeski, korisnicite na dnevniot centar– PORAKA Skopje prisustvuvaa na koncertot po povod negoviot rodenden koj se odrà vo salata “Boris Trajkovski”.

Na koncertot u~estvuvaa renomirani yvezdi od makedonskata muzi~ka scena, no i gosti od sosednite zemji.Korisnicite na dnevniot centar uìvaa i se veselea vo ritamot na muzikata, i imaa mo`nost u{te edna{ da gizapeat pesnite na To{e.

Poseta na teatarska pretstava vo SUGS “Nikola Karev”

Na 24.02.2011 godina del del od korisnicite na dnevniot centar – PORAKA Skopje prisustvuvaa namanifestacijata koja se odrà pod mototo: “PORAKA: Otvorete gi prozorcite kon op{tina bez diskriminacija”koja se odrà vo SUGS “Nikola Karev”, a ja organiziraa u~esnici vo proektot na Britanski Sovet “Aktivnigra|ani”. Programata na ovoj nastan be{e sostavena od teatarska pretstava “Otvoreni prozorci” {to ja napi{aai odigraa u~enici od ova u~ili{te i informativen del na koj be{e prezentiran Zakonot za spre~uvawe i za{titaod diskriminacija.

13


“Gradot i popre~enosta - kreirawe na lokalni akcioni planovi za popre~enost”

Realizirani rabotilnici i javna debatavo op{tina Radovi{

Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Republi~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost - PORAKA vo periodotjanuari - mart 2011 godina prodolì so realizacija naaktivnosti za kreirawe na lokalen akcionen plan zapopre~enost vo op{tina Radovi{.

Vo ~etvratata faza na programata, RCPLIP -PORAKA odrà serija rabotilnici, kade ~lenovite narabotnata grupa rabotea direktno na kreirawe nalokalniot akcionen plan. Pritoa, ~lenovite na rabot-nata grupa imaa mo`nost da gi iskoristat steknatiteznaewa od odrànite obuki.

Lokalniot akcionen plan be{e razrabotuvan vosoglasnost so me|unarodniot dokument “Agenda 22”, avrz osnova na principite zacrtani vo Konvencijata naON za pravata na licata so popre~enost. Na rabotilni-cite, bea razgleduvani prioritetite i potrebite nalicata so popre~enost prvenstveno vo oblasite koi sepod nadle`nost na lokalnata samouprava, no isto taka ivo oblastite koi ne se seu{te decentralizirani, a vokoi lokalnata zaednica moè da pridonese preku lokalniakcii i preku lobirawe do centralna vlast.

Vo razrabotuvaweto na lokalniot akcionen plan,~lenovite na rabotnata grupa dadoa svoj pridones vooformuvawe na prioritetite i aktivnostite. Pritoa,se vode{e smetka predloènite aktivnosti volokalniot akcionen plan da bidat realni i izvodlivi,vo soglasnost so resursite na lokalnata zaednica. Zasekoja poedine~na aktivnost definirana e nejzinata cel,

zada~a, odgovorna institucija za sproveduvawe, vremen-ska ramka i izvor na finansirawe na aktivnosta.

Po ciklusot na rabotilnici, be{e organiziranaprezentacija so javna debata za lokalniot akcionen planso sovetnicite od Sovetot na Op{tini Radovi{, sopretstavnici na institucii i ~initeli. Na ovoj nastan,dobien e pozitiven fidbek vo odnos na strate{kiotdokument, kako i konstruktivni zabele{ki odu~esnicite.

Vo slednata faza na programata vo op{tinaRadovi{, planirano e otpo~nuvawe na postapka zadostavuvawe na predlog - lokalniot akcionen plan doSovetot na Op{tina Radovi{, koj na svoja redovnasednica }e rasprava po istiot.

Poseta na lizgali{teto “Sanset”

Mo`nosta da se sportuva vo zimskiot period e sekoga{ dobredojdena, pa zatoa korisnicite na dnevniotcentar PORAKA Skopje izminatite godini rekreiraa na skopskoto lizgali{te na Kale.

Ovaa godina dnevniot centar – PORAKA Skopje vospostavi sorabotka so lizgali{teto “Sanset” koe senao|a vo op{tina Aerodrom. Vakvata sorabotka ovozmoì korisnicite na dnevniot centar – PORAKA Skopjeedna{ nedelno da go posetuvaat lizgali{teto, a so toa i polesno da go sovladuvaat osnovnite “~ekori” na lizgalkite.

14


Krven test za Daunov sindromNIKOZIJA/LONDON (Rojters) - Naskoro

bremenite èni }e moè napravat testirawe na krvtaza da otkrijat dali nivnite bebiwa imaat {ansa zazaboluvawe od Daunov sindrom, namesto da pravatrizi~ni, invanzivni testovi, soop{tija nau~nicite.

Vo istraùvaweto objaveno vo spisanieto “Nej~rmedisin” istraùva~ite od Kipar velat deka testotsproveden vrz 40 bremeni èni, koj podrazbira analizana krvta na ̀ enata pri {to se izdvojuvaat razlikite voDNK me|u majkata i fetusot, pokaàl deka to~no sepredviduva kaj koi fetusi postoi rizik da se razviesindromot.

Filipos Pacalis, direktorot na Institutot zanevrologija i genetika od Kipar, koj go predvode{eistraùvaweto, veli deka rezultatite bile “navistinavozbudlivi” i deka testot sega treba da se ispita napogolem reprezentativen primerok od okolu 1.000bremenosti i deka za dve godini moè da vovede promenivo klini~kata praksa.

“Smetame deka moème da go modificirame ovojtest i da go napravime mnogu polesen i poednostaven, ipotoa }e imame gotov proizvod koj }e moè da im goponudime na klinikite”, izjavi toj za “Rojters” odNikozija.

Daunoviot sindrom e naj~estata genetska pri~inaza mentalna retardacija i se slu~uva kaj edno od 700

ìvi novoroden~iwa {irum svetot. Rizikot deteto darazvie Daunov sindrom, {to se slu~uva koga kaj detetose javuva ima trizomija na hromozomot 21, odnosnonamesto 2 ima tri hromozomi 21, naglo se zgolemuva kolku{to e postara majkata. Rizikot kaj 40-godi{ni majki e16 pati pogolem otkolku kaj 25-godi{ni.

Prezemen tekst od “Vest”, 8-mi mart 2011 godina

Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

Aktivnosti na CPLIP – PORAKA Radovi{

Na den 10.02.2011 godina vo Dnevniot centar –PORAKA Radovi{ n# poseti zamenik generalniotdirektor na rudnikot Bu~im, g-din Nikolaj~o Nikolov.Povodot na ovaa poseta be{e tradicionalnataopredelba negoviot rodenden da go proslavi sokorisnicite na dnevniot centar.

Na sekoj od korisnicite im bea podarenifinansiski sredstva i im se pruì mo`nost samostojnoda raspolagaat so niv izrazuvaj}i ja sopstvenata èlbaza {to }e gi potro{at.

Humanost na delo

Koga se daruva vo vistinsko vreme, so otvorenosrce i du{a podarokot ima posebno zna~ewe.

Iskreni ~estitki od site nas za mnogu zdravje isre}a i golema blagodarnost do g-din Nikolov kojzasluèno go nosi epitetot na human ~ovek i sekoga{ima sluh za potrebite na licata so intelektualnapopre~enost.

Isto taka, korisnicite na dnveniot centar -PORAKA Radovi{ gi poseti pej~aot Jordan Mitev, koiim podari mai~ki i kompakt diskovi so negova muzika.

15


Prezemen tekst od “24 ~asa zdravje”, 26-ti fevruari 2011 godina

Emociite baraat paralelen razvojna inteligencijata i na motorikata

Emotivnosta denes se percepira kako slabost nali~nosta kon slu~uvawata vo okolinata, odnosno potes-nata ili po{irokata socijalna sredina. Pravilniotrazvoj na emociite e osnova za razvoj na razbiraweto iizborot na emocionalnoto izrazuvawe i odnesuvawe.

- Kako roditeli, mora da imame vo predvid dekaemotivniot razvoj podrazbira naslednost i steknatost.Decata se ra|aat so odredeni genetski predizpozicii zaemocionalen razvoj, kako na primer nevrolo{ka nadraz-livost, nevrolo{ko zreewe, temperament i hormonalnakonstitucija. Sekako, deteto e sposobno da u~i, pa taka evaèn i modelot od koj toa u~i. Sredinata pretstavuvaslika so koja deteto se obiduva da se identifikuva, prekuimitacija. I decata so pre~ki vo razvojot podleàt naistite teorii i fazi vo razvojot, gi pominuvaat istitefazi, so edna osobenost, mo`no e da se zadràt podolgperiod na odredenata faza – reli Roza Andonaki-Ivanov-ska, defektolog vo Posebnoto osnovno u~ili{te za decapopre~eni vo psihi~kiot razvoj “D-r Zlatan Sremec”.

NEPRAVILEN EMOCIONALEN RAZVOJRazvojot na emociite zapo~nuva u{te vo tekot na

bremenosta. Prvite emocii {to se javuvaat se ~uvstvotona prijatnost i na udobnost i ~uvstvoto na neprijatnost.Doen~eto se ~uvstvuva prijatno koga e suvo i najadeno,stopleno i zgrièno. Neprijatnite ~uvstva se povrzaniso glad i vla`ni peleni.

- Vo ovoj period golema va`nost se toplinata isigurnosta {to gi nudi majkata, osobeno vo tekot naprocesot na doewe. Ova ne zna~i deka decata koi ne sedoeni ne ja po~uvstvuvale toplinata i sigurnosta odmajkata, no samo ja istaknuva va`nosta na majkata vokvalitetniot emocionalen razvoj na deteto u{te priprvite kontakti so topla pregratka i so prilepenost konmaj~inoto telo – objasnuva Andonaki-Ivanovska.

Razvojno gledano, ve}e vo tretiot mesec deteto gootkriva likot na majkata, pa ja pokaùva i svojata prvanasmevka naso~ena kon nea. Emotivniot razvoj na ednodete e vo tesna vrska so sostojbata na odredeni mozo~nistrukturi, pa, taka, dokolku postoi o{tetuvawe ilinerazvienost na ovie mozo~ni strukturi, nema da dobiemepravilen emocionalen razvoj.

- Decata so pre~ki vo razvojot vo osnova nemaatpravilen emocionalen razvoj. Ovoj razvoj bara razvienimozo~ni strukturi, dobri senzori i dobro za~uvanamotorika. Decata so intelektualna popre~enost, naprimer, poradi nedovolno zreewe na mozo~nitestrukturi, ne moàt da dostignat emocionalna zrelost.Decata so senzorni o{tetuvawa docnat vo emotivniotrazvoj poradi koristewe na indirektni na~ini zaspoznavawe na okolinata, a decata so telesni o{tetuva-

wa nemaat pravilen razvoj na emociite poradi nemo`no-sta za rana tonusna komunikacija so okolinata – dodavaAndonaki-Ivanovska.

URAMNOTE@EN PROCESEmotivniot ̀ ivot po~nuva da se razviva po prvata

godina od ìvotot. Ve}e vo vtorata godina deteto si godefinira svoeto postoewe, gi diferencira svoite ~uv-stva vo zavisnost od odnosot na okolinata. Vo tretata ivo ~etvrtata godina emociite ve}e se naso~eni kon~lenovite od semejstvoto i se javuvaat prvite erotski~uvstva, koi se manifestiraat preku gledawe,pra{uvawe i zapoznavawe so genitaliite.

- Vo pettata i vo {estata godina emociite se naso-~eni nadvor od semejniot krug - ~uvstvo na radost od soci-jalni kontakti i igri. Vo raniot u~ili{en period (do 11godini) se slu~uvaat promeni vo socijalnite kontakti,t.e. po~nuvaat da se gradat tajni. Se opredeluva grupnapripadnost i ve}e socijalnata sredina se zema kako pri-mer za odnesuvawe. Ovde opa|a interesot za polovite iza erotskata qubopitnost. Vo pubertet (do 15 godini)fizi~kite promeni na teloto vo golema mera vlijaatvrz emocionalniot razvoj. Ova e period na burni emo-tivni promeni, koi se dolàt na zreeweto i paralelnonavra}awe na ranite emotivni {emi od ranata detskavozrast. Vo adolescencijata se postignuva emocionalnazrelost i definiranost – veli Andonaki-Ivanovska.

Imaj}i predvid deka emotivniot razvoj bara para-lelen razvoj na inteligencijata i motorikata, toj vlijaevrz nivniot razvoj. Ova e zaemno uramnoteèn proceskade {to site tie se nadopolnuvaat me|usebno.

- Va`no e da se pottiknuva emocionalniot razvojna deteto, so {to indirektno se pottiknuva iintelektualniot, socijalniot, i motorniot razvoj. Ovani ukaùva na problemite na koi bi nai{le ako gosledime emotivniot razvoj kaj decata so pre~ki vorazvojot. Decata koi nemaat uramnoteèn razvoj na oviestrukturi }e pokaàt razli~ni sostojbi kako {to seemotivna nezrelost, sporedeno so o~ekuvawata zasoodvetnata vozrast: paratonija, t.e. nemo`nost zavolevo otpu{tawe na muskulite, odnosno postoewepostojana napnatost i zgr~enost na teloto; sikinezii(pojava na nevolevi pridru`ni dvièwa pri izveduvawenaloèni aktivnosti), infantilnost vo odnesuvaweto istavovite; nesoodvetno emotivno izrazuvawe vo odrede-ni socijalni situacii. Emotivnata nezrelost ne sesre}ava samo kaj deca so pre~ki vo razvojot. Taa moè dabide rezultat na nestimulativna socijalna sredina,odnosno da se sretne kaj deca izrasnati pokraj emotivnokruti (blokirani) majki – veli Andonaki-Ivanovska.

Decata so intelektualna popre~enost poradi nedovolnoto zreewe na mozo~nite strukturi, nemoàt da dostignat emotivna zrelost. Decata so senzorni o{tetuvawa docnat vo emotivniot razvojporadi koristewe indirektni na~ini na spoznavawe na okolinata, a decata so telesni o{tetuvawanemaat pravilen razvoj na emociite poradi nemo`nosta za rana tonusna komunikacija so okolinata.

Pi{uva:Katerina Mitre

Intervju so: d-r Roza Andonaki-Ivanovska

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Vo ramki na tradicionalnoto odbeleùvawe na Denot na proletta i ekologijata,na 19.03.2011 godina, Sektorot za za{tita na ìvotnata sredina i prirodata pri GradSkopje, pod pokrovitelstvo na Gradona~alnikot g-din Koce Trajanovski, organizira{egolem eko hepening vo Zoolo{kata gradina. Na manifestacijata prisustvuvaa golem brojposetiteli, me|u koi i korisnicite na dnevniot centar – PORAKASkopje.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 1 godina XXIV

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Odbeleùvawe na Denot na prolettaOdbeleùvawe na Denot na prolettaOdbeleùvawe na Denot na prolettaOdbeleùvawe na Denot na proletta

C M Y B

CM

YB

Programata se sostoe{e od: nastap na Gradskiot duva~ki orkestar, nastap nafolklornata grupa od Detskiot kulturen centar Karpo{, zasaduvawe na cvetna alea ilistopadni i zimzeleni sadnici, ~as po zoologija za u~enici od ~etiri sredni u~ili{tavo Skopje, kreativna rabotilnica i pro{etka niz Zoolo{kata gradina.

Skopje,mart 2011 g.Skopje,mart 2011 g.

Korisnicite na dnevniot centar PORAKA – Skopje zedoa aktivno u~estvo na ovaamanifestacija zasaduvaj}i edna cvetna alea vo Zoolo{kata gradina i u~estvuvaa vokreativna rabotilnica kade {to izrabotija zaedni~ki crte` na tema “ekologija iìvotna sredina”.

odbele`uvawe na denot na prolettaodbele`uvawe na denot na...

Documents