SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...PODGOTOVKA ZASVE^ENA AKADEMIJAPO POVODODBELE@UVAWETO NAGOLEMIOT JUBILEJ

NAJEVTINA MOBILNA TELEFONIJA ZA PENZIONERI

str. 7

str. 6

str. 5

12 avgust 2011 godinaGodina IV, broj 36-37

ZABAVA

HRONIKA

str. 10 PANORAMA

ZDRAVSTVO

str. 15

INTERVJU SOMETODIJA TO[EVSKIPOTPRETSEDATELNA IZVR[EN ODBOR NA SZPM

OD SVOJ AGOLIMPRESIVNI BROJKI

16-TI REGIONALNIPENZIONERSKI SPORTSKI NATPRE-VARI

PENZIONER

str. 4

str. 2

Popust za penzioneri do 15%

Na 29. juni IO na SZPM ja odr`a ~etvrta-ta sednica na koja pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski dade presek na

aktivnostite vo periodot me|u dvete sednici.Toj istakna deka aktivnostite zacrtani voProgramata na SZPM se odvivaat so predvi-denata dinamika i so uspeh. Odr`ani se re-gionalni sportski natprevari vo osum regioni,kako i tri regionalni revii na pesni, muzika iigri.

- So zadovolstvo mo`e da se konstatira {tona site aktivnosti po zdru`enijata: na orga-nizirani ekskurzii, na bawska rekreacija, nabesplaten prevoz, na razni sobiri, kulturni isportski manifestacii i drugo vo mesec juniu~estvuvale okolu 67.000 penzioneri, brojkakoja e edna od najgolemite dosega! Na piknik nazeleno vo Mavrovo u~estvuvaa okolu 2.000, avo Oraovica kaj Radovi{ rekordni 3.000 pen-zioneri. Seto ova zboruva za edna golemadinami~na aktivnost na Sojuzot i zdru`enija-ta - istakna toj.

Na sednicata bea usvoeni predlog-odlukido Sobranieto na SZPM. Potoa bea izbrani: zanov ~len na Pravno-ekonomskiot forum RistoFrangov, diplomiran ekonomist od Gevgelija;za pretsedatel na Komisijata za kulturno-zabaven `ivot Milevka Zdravkovska, a zanov ~len vo komisijata Slavica Lamba{a odKumanovo. Isto taka, be{e usvoen Memorandumza sorabotka na SZPM i SBM.

Na sednicata ~lenovite na IO bea infor-mirani deka za spornite pra{awa vo zdru`e-nijata se podgotvuva Pravilnik za rabotata naArbitra`nata komisija. Za itno razgleduvawe

na problemite so izvr{uvaweto na Dogovorotso "Proekt razvoj Makedonija” be{e formiranaKomisija vo sostav Metodija To{evski, pret-sedatel i ~lenovi Stanka Trajkova, StamenFilipov i Kalina S. Andonova.

Istiot den sednica odr`a i Sobranieto naSZPM, na koja, na predlog na Izvr{niot odbor,a spored predlo`eniot i usvoeniot dnevenred, bea postaveni mo{ne zna~ajni pra{awa idoneseni odluki za pouspe{na rabota i funk-

cionirawe na Sojuzot. So sed-nicata rakovode{e pretse-datelot na Sobranieto DragiArgirovski, koj i dade na di-skusijata odredeni pravci iapelira{e u~esnicite da bi-dat precizni i koncizni voizlagawata za podobra dina-mika, imaj}i ja predvid obem-nosta na dnevniot red, na kojnajprvo be{e postaven Pred-log-delovnikot za rabota naSobranieto na SZPM.

Za Delovnikot vovedno izlagawe ima{esekretarot na SZPM Stanka Trajkova. Taa na-glasi deka odredbite na Predlog-delovnikotvo osnova obezbeduvaat efikasna rabota naSobranieto i istakna deka vo tekstot }e sevgradat nekoi konstruktivni predlozi na

~lenovi od Izvr{niot odbor, koi bea dadenina prethodnata sednica na IO. Sobranieto gousvoi Delovnikot za rabota so re{eni-

jata predlo`eni od IO.Potoa, Sobranieto rasprava{e

za rebalansot na Finansiskiotplan na SZPM za 2011 godina i zanekolku predlog-odluki od IO,za {to po{iroko obrazlo`eniedade potpretsedatelot na IOMetodija To{evski. Toj istaknadeka za ekonomskite pra{awa oddnevniot red se napraveni de-talni analizi i sogleduvawa.

Vo ramkite na ovaa to~ka, serazgleda mo`nosta za kupuvawedeloven prostor za potrebite na SZPM

vo Penzionerskiot dom {to se planira da gogradi ZP na op{tina Centar.

So odredeni dopolnuvawa Sobranieto edno-glasno gi usvoi predlo`eniot rebalans na

Finansiskiot plan na SZPM za 2011 godina isoodvetnite odluki.

Soglasno Statutot na SZPM, po predlog napretsedatelot na Kandidacionata komisija\or|i Serafimov, Sobranieto so aklamacija jaizbra Stanka Trajkova za ~len na Sobranietoi ~len na Izvr{niot odbor na SZPM.

Metodija To{evski, Krste Angelovski,Dimitrija Bogatinoski i Qup~o Naumovskibea izbrani za novi ~lenovi na Odborot naRegistriranata organizacija za solidarenfond i ~lenarina.

Za nov ~len na Nadzorniot odbor na Sobra-nieto na SZPM, be{e izbran Nijazi Haqiqiod ZP Gostivar.

Po predlog na pretsedatelot na Verifika-cionata komisija Jordan Arsovski, Sobranietogi verificira mandatite na Dor~e Krstevskiod Resen i Boris Najdovski od Demir Hisar.

Potpretsedatelot na IO Metodija To{evskigo obrazlo`i i predlogot za izmena i dopol-nuvawe na Odlukata za priem na ~lenstvo voSZPM. Toj istakna deka postojat seriozni or-ganizacioni problemi vo evidencijata namigracijata na ~lenstvoto na ZP od zdru`enievo zdru`enie, pa zatoa so ovoj Predlog trebapravno da se uredat odnosite i da se sozdadatuslovi za tolerantna egzistencija i sorabotkana ZP vo brojnite aktivnosti {to gi organi-zira Sojuzot. Vsu{nost, stanuva zbor za uredu-vawe na prilivot i odlivot na ~lenstvoto sodavawe ispisnica i pristapnica na ~lenovitei vo slu~aite koga rakovodstvata ne sesoglasuvaat so li~nite odluki na poedincite,{to e zna~ajno za utvrduvawe na vistinskiotbroj na ~lenovite vo ZP zaradi fakti~kataraspredelba na sredstvata od ~lenarinata.

Ednoglasno be{e odlu~eno za ~len na So-juzot mo`e da se primi zdru`enie dokolku imanad 50 otsto od vkupniot broj penzioneri {to`iveat vo novata op{tina, a paralelnitezdru`enija treba da imaat 3000 ~lenovi sopristapnici i ispisnici.

Potoa Izvr{niot odbor ja odr`a pettatasednica na koja Stanka Trajkova be{e ofici-jalno izbrana za sekretar na Oborot.

K.S. Amdonova i M. Dimovski

Sednica na IO i sednica na Sobranieto na SZPM

Zgolemeni aktivnosti vo kontinuitet

str. 9

BISERI NA NA[ATANARODNA TRADICIJA

NAREDNIOT SVE^EN BROJ NA VESNIKOT

"PENZIONER PLUS#]E IZLEZE NA

17-ti SEPTEMVRI

str. 16

str. 12

IZBOR str. 13

\

NASTANI PENZIONER plus avgust 20112

Odborot za odbele`uvawe na65-godi{ninata na penzio-nerskoto organizirawe vo

Makedonija, na 29. 6. 2011 godinaodr`a sednica zaedno so sekretari-jatot na Odborot so sledniotdneven red:

1. Razgleduvawe na Progra-mata za odbele`uvawe na 65-godi{ninata na penzionerskotoorganizirawe na Makedonija

2. Dogovor za pokrovitel najubilejot

3. Usvojuvawe na predlogotza dodeluvawe jubilejni bla-godarnici

4. Finansiska konstrukcijaza Sve~enata akademija

So ednominutno mol~ewe imbe{e oddadena po~it na po~inatitepenzioneri vo izminatiot period.

So sednicata rakovode{e pretse-datelot na SZPM i na Odborot Dra-gi Argirovski. Toj vo vovedniotzbor naglasi deka 65-godi{ninataod penzionerskoto organizirawe voMakedonija }e ima dostojno i dosto-instveno odbele`uvawe. Me|u dru-goto istakna deka Sve~enata akade-mija }e bide pod pokrovitelstvo napretsedatelot na Republika Make-donija \orge Ivanov {to za Sojuzotpretstavuva golema ~est i potvrdaza zna~eweto na ovoj jubilej. Sve~e-nata akademija }e se odr`i vo Domotna Armijata vo Skopje vo denoviteokolu 20 septemvri - Denot na pen-zionerite na Makedonija. Sve~enos-ta }e zapo~ne so himnata na Makedo-nija vo ispolnenie na Me{ovitiothor na ZP Gazi Baba, a po pozdrav-niot govor na pokrovitelot, 15-mi-nutno obra}awe }e ima pretsedate-lot na SZPM.

]e bide pro~itana odlukata zadodelenite jubilejni blagodarniciza sojuzite na penzionerite na Slo-venija, Hrvatska, Srbija i na Alba-nija, kako i na Evropskiot institut"Hevreka”, na 10 gradona~alnici zauspe{na sorabotka na lokalnata sa-mouprava i na zdru`enijata na pen-

zioneri, na Crveniot krst na Make-donija, na SSM, na Ministerstvotoza trud i socijalna politika, na Fo-ndot na PIOM, na Republi~kiot od-bor na SZBM, na 30 zdru`enija na

penzioneri i na isto tolku istakna-ti penzioneri aktivisti vo izmina-tite desetina godini. Kone~niotpredlog na nositelite na blagodar-nicite spored Statutot na SZPM }ego usvoi Izvr{niot odbor na nared-nata sednica.

Se zaklu~i jubilejnite blagodar-nici da bidat vra~eni na koktelotvo Domot na ARM i na sve~enitesednici na zdru`enijata na penzio-nerite, koi treba da dodelat i svoipriznanija.

Odborot predlo`i na Sve~enataakademija da bidat pokaneti pokrajpokrovitelot - pretsedatelot naDr`avata i pretsedatelot na Sob-ranieto na RM, premierot, ministe-rot za trud i socijalna politika,ministerot za zdravstvo, ministe-rot za kultura, po trojca pretstav-nici na Fondot na PIOM i na Fon-dot za zdravstvo, pretsedatelot naZELS, gradona~alnikot na Op{tinaCentar i drugi dobitnici na blago-darnici, gosti od stranstvo, pretse-datelot na SSM, pretsedatelite naSZIT-KIP, SIMP i na Nacionalni-ot sojuz na invalidi na trudot,pretsedatelot i sekretarot na Cr-veniot krst na Makedonija, direkto-rot na MCMS i pretstavnici na me-diumite.

Na akademijata }e prisustvuvaatsite ~lenovi na Sobranieto naSZPM i ~lenovi na Odborot, ~leno-vi na Nadzorniot odbor, na rabotni-te tela na IO, pretstavnici od si-

te 55 zdru`enija na penzio-neri - ~lenki na SZPM, kakoi 100 u~esnici vo programa-ta. Vkupno 640.

Vo kulturno-umetni~kataprograma od 40 minuti }eu~estvuvaat Me{ovitiot horna ZP Gazi Baba, {est gajdaj-xii od KUD "Veseli penzio-neri” na ZP Probi{tip, @en-skiot hor na penzionerki -Albanki na ZP Tetovo, KUD"\oko Simonovski” na ZP Ku-manovo so izvedbata na "Bil-

jana platno bele{e” i KUD "Penzio-ner” na ZP Prilep. So po edna pesna}e zemat u~estvo i poznatite penzi-onirani estradni umetnici, VioletaTomovska, Esma Rexepova, Efto Pu-pinovski i Zaharinka Milosavle-vi}.

Plodna i konstruktivna diskusijase vode{e po site to~ki od dnevniotred. Vo diskusiite u~estvuvaa: \orgeAndonov, Krste Angelovski, Mi-levka Zdravkovska, Metodija Nov-kovski, Du{an Pereski, Vasko Ka-leski, Andon Markovski, NijaziXeqiqi, Pavle Spasev, Jordan Ko-stadinov, Arsen Ilievski, Ramiz]azimovski i Du{ko [urbanovski.

Prisutnite vo svoite diskusiiistaknaa deka golema ~est e da sebide ~len na Odborot. Inaku vo du-hot na jubilejot se odr`uvaat i re-gionalnite revii na pesni, muzika iigri, regionalnite sportski natpre-vari i ekskurzii i sredbi na zeleno,a na 10 septemvri vo Struga kaj kam-pot "Livadi{te” }e se odr`at i 16-tite Republi~ki penzionerskisportski natprevari.

Se planira pred denot na odr`u-vaweto na Sve~enata akademija dase objavi i specijalno izdanie navesnikot "Penzioner plus”, posvetenna jubilejot. Cvetanka Ilieva

Podgotovki za Sve~enata akademija po povod odbele`uvaweto na golemiot jubilej

Na 23.07.2011, Zdru`enieto na pen-zioneri od [tip organizira ednod-nevno dru`ewe - "piknik na zeleno” voStar Dojran. Pod debelite i {irokikro{ni na golemite drvja na gradskatapla`a pristignaa pove}e od 2000 pen-zioneri od 30 zdru`enija od Make-donija, me|u koi najmnogubrojni bea odRadovi{ , 611 ~lena.

Pretsedatelot na ZP [tip MihailVasilev gi pozdravi site u~esnici nasredbata so `elba za mnogugodi{nozaedni~ko dru`ewe i zapoznavawe.

Prisutnite gi pozdravi i pretse-datelot na ZP Dojran Borivoe Bojaxi-ev od negovo i od imeto na gradona-~alnikot Gligor ^ibu{ev. Pretseda-telite od site zdru`enija odr`aa iraboten sostanok kade razgovaraa,vakvi dru`ewa da prodol`at so celvospostavuvawe na novi mostovi zasorabotka i prijatelstvo.

Dru`eweto be{e u{te pointe-resno zatoa {to se sovpadna soodr`uvaweto na manifestacija-ta "Pivijada”. Muzikata gi krenana noze skoro site i zatoa paknajrazigranite i najveseli pen-zioneri Ubavka Jankova iQup~o Petrov bea nagradeni odpretsedatelot na ZP [tip.

Bezbroj lu|e se {etaa, a ima{ei takvi {to so radost plivaa ise kapea vo ezeroto.

Dojran i ova godina gi primiraspolo`enite penzioneri so `elbiza u{te pove}ebrojna sredba dogodina

S. Mihajlova

Dru`ewe vo Star Dojran

Na 27.07.2011 godina, se odr`asednica na Sobranieto naZdu`enieto na penzionerite

od Bitola. Sobranieto go otvori i govode{e pretsedatelot Stevo Boja-xiev, koj go najavi i dnevniot red nasednicata.

Ovaa sednica be{e od osobenozna~ewe, zatoa {to treba{e da sedonese odluka za Predlog-statutotna ZP Bitola, kako i odluka za raz-dru`uvawe od Sojuzot na zdru`eni-

eto na invalidi na Makedonija,(SZIT) so sedi{te vo Tetovo i zdru-`uvawe so Sojuzot na zdru`enija napenzioneri na Makedonija.

Pretstavnicite na urbanite zaed-nici, predhodno, od dostavenite ma-terijali, imaa mo`nost da se zapoz-

naat so izmenite idopolnuvawata naPredlog - Statu-tot, i da dadatsvoj pridones ikomentari kon is-tiot. Statutarna-ta komisija pred-vodena od diplo-miraniot pravnikNikol~e Stojano-vski dostavi pre-~isten tekst dopretstavnicite na

urbanite zaednici. So noviot Sta-tut ispraveni se anomaliite, odnos-no nejasnotiite vo samiot tekst idvosmislenosta na poedini ~lenoviod Statutot.

Pretsedatelot na IO, Tome Ili-ovski gi prezentira pozitivnitestrani od vra}aweto na vistinskiotkolosek na Zdru`enieto na penzio-nerite od Bitola, vo SZPM, kade~lenuvaat golem broj zdru`enija napenzioneri od Makedonija. So pove}ekratki diskusii, od strana na ~leno-vite na Sobranieto, iska`ana e ce-losnata poddr{ka za vra}awe vostaroto jato, odnosno onamu kade {toi prirodno pripa|a ova Zdru`enie.

Po odlukata za razdru`uvawe, kojabe{e donesena so ogromno mnozin-stvo, bea izbrani delegate vo SZPMi toa: Stevo Bojaxijev i Dobre To-dorovski, a za ~lenovi vo komisiiteCvetanka Angelkovska i StankoSipkovski. Odlukata za razdru`u-vawe od SZIT i zdru`uvawe soSZPM od strana na Sobranieto naZdru`enieto na bitolskite penzio-neri e donesena i e so va`nost od26.07.2011 godina. Ostanuva SZPM,na svoja sednica da go potvrdi prie-mot, so {to }e sledi sorabotka voponatamo{niot period.

Dobre Todorovski

Vra}awe na vistinskiot kolosek

Na 9 juli vo organizacija na OO naSBM i Zdru`enieto na penzio-nerite na op{tinata Radovi{ i

Kon~e be{e odbele`ana 67 godi{ni-nata od stradawata na dedo DaneTrajkov.

Vo 10,00 ~asot site pristignaa kaj[umskata Ku}a kadese nao|a Spomenplo~ata podignatavo ~est na dedo DaneTrajkov. Na sobirotprisustvuvaa okolu200 borci i penzio-neri. Na po~etokotso prigodni zboroviim se obrati Kir~o\ozev pretsedatelna OO na SBM Rado-vi{.

- Se sobravme na ova mesto so celda mu odademe po~it na golemiot pat-riot, humanist i revolucioner DaneTrajkov, koj svojot `ivot go polo`i votemelite na dene{na slobodna Make-donija. Dane Trajkov e roden 1876 god-ina vo pla~kovi~koto selo [ipkovi-ca. Poteknuva od zemjodelsko-sto~ar-sko semejstvo.

Be{e isklu~itelna li~nost od kojzra~e{e toplina, humanizam, buntov-nost i revolucionernost. Toj zaedno solekarite \or|i Kam~ev i Strahil Pa-nov se najzaslu`enite za zdravstve-nata za{tita na borcite {to dejstvu-vale na Pla~kovica. Tie gi lekuvale i~uvale ranetite i bolni borci i giobezbeduvale so hrana i lekovi. Ra-botej}i na toj plan dedo Dane ne ja do-

~ekal slobodata bidej}i na 8 juli 1944bil faten i strelan.

Na prisutnite im se obrati pret-sedatelot na Glavniot odbor na SBMTodor Atanasovski, koj istakna dekaNOV i Antifa{isti~ka borba e del odna{ata istorija i taa nikoj nema pravo

da ja prisvojuva, daja negira, omalo-va`uva i obezvred-nuva zatoa {to soovaa istorija trebada se gordeat i de-ne{nite generacii.

Svoe obra}awepred prisutniteima{e i Feno Di-mov od selo Lubnicakoj e neposrdenu~esnik vo NOABM

1941-1946 godina.Vo imeto na Glavniot odbor na SBM,

cve}e polo`i delegacija predvodenaod generalot Todor Atanasovski, kakoi familijata na dedo Dane, Op{tins-kite odbori na SBM od Radovi{,Strumica, [tip, Veles, Vinica i Be-rovo, Zdru`enieto na penzionerite odop{tinite Radovi{ i Kon~e i drugi.

Vo prostoriite na Planinarskiotdom be{e organizirana rabotna sred-ba na koja se razgovara{e za sorabot-ka na SBM i Zdru`enieto na penzio-neri.Potoa generalot Atanasovski nazadovolstvo na site prisutni vo edenprekrasen ambient sozdaden od afir-miranata muzi~ka grupa "Zlatni prs-ti”, go povede oroto .

J. Kostadinov

Odbele`ana 67 godi{ninata odstrelaweto na dedo Dane Trajkov

Novina vo aktivnosta na pretse-datelot na Sojuzot na zdru`e-nijata na penzionerite na Ma-

kedonija pretstavuva negovata di-rektna komunikacija so rakovodstva-ta i ~lenstvoto vo op{tinskite zdru-`enija.

Na rabotnite sredbi {to gi odr`apretsedatelot so rakovodstvata nazdru`enijata ~lenki na Sojuzot serazgleduvaat aktuelni pra{awa odrabotata na zdru`enijata,te{kotii iproblemi koi se javuvaat vo nivnatarabota, prezentirawe na aktite odorganite na Sojuzot i nasoki za nivnarealizacija vo zdru`enijata, pomo{vo otstranuvawe na pojavi na separi-rawe na ~lenstvoto po razli~ni pra-{awa od programskite zada~i, pre-zentirawe na inicijativite {to giimaat zdru`enijata i sl.

Taka, vo tekotna juni i juli ovaa go-dina pretsedatelot Dragi Argirovskise sretna i razgovara{e vo tri op-{tinski zdru`enija na penzioneri.

Na sredbata so rakovodstvata naZP Karpo{ se razgovara{e za reali-zacijata na programata za rabota, zaorganizacioni pra{awa svrzani soorganiziraweto na dvojni zdru`eni-ja, a`uriraweto na evidencijata na~lenstvoto, potrebata za aktivirawena arbitra`a vo Sojuzot za re{avawena nekoi sporni pra{awa me|u dvoj-nite zdru`enija vo op{tinata, u~es-

tvoto na penzionerite vo organizi-ranite sportski, kulturni i rekrea-tivni manifestacii,

Vo zdru`enieto na penzioneri Cen-tar se razgovara{e za postavenosta naorganizacijata i potrebata za pogolemopfat na ~lenstvoto vo aktivnostite,za stepenot na podgotvenost na proek-tot za izgradba na noviot delovenprostor i za pretstojnite republi~kipenzionerski sportski igri.

Na rabotnata sredba so Zdru`eni-eto na penzioneri Bitola osnovnatema be{e potrebata za priklu~u-vawe na ova zdru`enie kako edna odnajgolemite i najorganizirani edini-ci vo ~lenstvo na Sojuzot. Bea dogo-voreni natamo{nite ~ekori i dina-mikata za realizacija na ovaa inici-jativa.

Vo me|uvreme, delegacija na SZPMpredvodena od pretsedatelot DragiArgirovski, na sredba so direktorotna PIOM g-din Isni Jakupi i negovisorabotnici razgovara{e za pra-{awata svrzani so sredstvata odfondot na solidarnost i spogodbataso Odborot na registriranata orga-nizacija. Za ova se razgovara{e i priposetata na Nacionalniot sojuz nainvalidi na trudotna RM.

Vakvite aktivnosti na pretsedate-lot na Sojuzot }e prodol`at i voidnina motivirani od potrebata zadirektna sorabotka i omasovuvawena penzionerskoto organizirawe i`iveewe. M. T.

Od aktivnosta na pretsedatelotna SZPM

Spored programata za rabota igodinava Zdru`enieto na pen-zioneri od Demir Kapija }e

organizira nau~ni ekskurzii {irumna{ava zemja so cel da se posetatgradovite i da se vidat manastiri,crkvi, spomenici, arheolo{ki loka-liteti, ezera i istoriski znamenitimesta. Na ovoj na~in penzionerite odop{tinata Demir Kapija, }e gi vidatubavinite, }e se zapoznaat so na{ataistorija i kultura. So organiziraniteekskurzii doa|a do zapoznavawa idrugaruvawe so penzioneri od pove}egradovi so koi Zdru`enieto od DemirKapija ima vospostaveno sorabotka.

Od razgovorot {to go vodeveme soBlagoj Kavazov, pretsedatel na ZPDemir Kapija, bevme informirani

deka prvata organizirana ekskurzijabila vo Bitola, kade penzionerite odDemir Kapija drugaruvale so penzio-nerite od ovoj grad. Vo pridru`ba nadoma}inite tie imale mo`nost da gopro{etat gradot i da gi posetaat is-toriskite znamenitosti. Vtorata ek-skurzija na penzionerite od DemirKapija bila na 23 juni vo glavniotgrad na Republika Makedonija na po-kana od Zdru`enieto na penzioneriod op{tinata \or~e Petrov, a so celda zemat u~estvo na Sredbata organi-zirana po povod 10 godi{ninata odsamostojnoto funkcionirawe naZdru`enieto, kako i po povod 65 go-di{ninata na postoeweto na penzio-nerskata organizacija vo Makedonija.Sobrani vo turisti~koto mesto Mat-

ka, penzionerite od Demir Kapija,imaa mo`nost da se zapoznaat i dadrugaruvaat so penzioneri od deseti-na zdru`enija od nekolku krai{ta naR. Makedonija. Vo razgovorite razme-nija mislewa od pove}e oblasti, adrugaruvaweto go pominaa so pro{et-ki, so igrawe i peewe i so zaedni~kiru~ek.

Zdru`enieto od Demir Kapija vodigri`a i za kulturno-zabavniot `ivot.Kon krajot na mesec juni zdru`enietona penzionerite besplatno be{e iz-vedena komedijata "Stuerdesi” odMark Kanoleti, a vo re`ija na TomeAtanasov. Nastapija akterite od Ama-terskiot teatar “Mirka Ginova# odDemir Kapija.

Mice Pa{oevski

Zapoznavawa i drugaruvawe so penzioneri od pove}e gradovi

REKLAMIPENZIONER plus avgust 2011 3

INTERVJU PENZIONER plus avgust 20114

Bi po~nala so Va{ata biografija vo kojavoodu{evuva Va{ata sestranost i obemnastru~na i op{testvena anga`iranost. Stebile: 2000 - 2005, glaven dr`aven revizor voDr`avniot zavod za revizija; 1993 - 1999,glaven direktor vo Almako banka, Skopje;1990 - 1992, minister za finansii; 1986 - 1990,republi~ki sekretar za finansii vo Iz-vr{niot sovet na SR Makedonija; 1981 - 1986,zamenik i glaven direktor na Komercijalnabanka, Skopje; 1974 - 1981, direktor na Ohis -Interna banka, Skopje; 1965 - 1974, referent,sovetnik, rakovoditel na sektor vo Republi-~kiot zavod za op{testveno planirawe idrugo. Imponira i raduva faktot {to Vie de-nes ste del od novoizbraniot tim koj se nao|ana ~elo na Sojuzot na zdru`enija na penzio-nerite na Makedonija. [to Ve motivira{e daja prifatite i ovaa mo{ne odgovorna funk-cija?

Najnapred Vi blagodaram {to mi davatemo`nost pred na{eto ~lenstvo i pred ~itate-lite na vesnikot da iznesam stavovi po zna~aj-ni pra{awa od `ivotot na gra|anite od "treto-to doba”. Del od toa se i informaciite za mojotli~en `ivoten od. [to me motivira{e da pri-fatam vakva odgovorna rabota..? Verojatnosoznanieto, korisno da go upotrebam ostatokotenergija koja s¢ u{te ja ~uvstvuvam i koja,prirodno, nema dolgo da me pridru`uva. No, dazapo~neme so red...

Doa|ate na ova mesto direktno od bazata,odnosno bevte pretsedatel na Sobranieto naZdru`enieto na penzioneri \or~e Petrov.Koi problemi spored Vas, najmnogu gi imaatpenzionerite vo momentov?

Zdru`enijata na penzionerite se specifi-~en vid organizacii koi opfa}aat mnogu ~uv-stvitelna grupa na gra|ani vo op{testvoto, zarazlika od drugite namenski ili esnafskizdru`enija. Penzionerite se mnogu vitalni ineumorni. Nivniot vistinski `ivot po~nuva pozavr{uvawe na aktivniot raboten vek.

Sekoja op{testvena sredina si ima svoi in-teresni sferi, doblesti i problemi. Penzio-nerite ne se isklu~ok. Ako gi zememe statutar-nite pra{awa, celi i zada~i kako konstantnaaktivnost koja ja vr{i Sojuzot so seto svoe~lenstvo i so organite i koja se sostoi vo orga-nizirawe na zaedni~koto drugaruvawe, spor-tuvawe, rekreacija, neguvawe na tradiciite isemejstvoto, zabavata i manifestaciite vooblasta na kulturata, toga{ kako aktuelnipra{awa so koi se bavi Sojuzot se pra{awatana ~ovekovata `iveja~ka.

Taka, vo ovoj moment najaktuelni pra{awa seodr`uvaweto na nivoto na standardot na `i-votot na penzionerite, vo uslovi koga, zaradiop{tata ekonomska kriza ote`nati se mo`nos-tite za bitno podobruvawe na uslovite za`ivot. Pritoa redovnata isplata na penziite,nivnata navremena zakonska valorizacija,solidarnite i humanitarnite akcii, za{titatai unapreduvaweto na pravata od zdravstvenataza{tita, nekoi beneficii vo komunalnatasfera, rabotata na domovite za penzioneri idomovite za stari lica, se glavnite pra{awana anga`manite na Sojuzot... Sekako deka So-juzot nastojuva da gi odr`i aktivni kontaktiteso nadle`nite organi na Dr`avata i naVladata zadol`eni za ekonomskata, socijalna-ta i zdravstvenata sfera pri {to se zalaga zanivno unapreduvawe.

Kako potpretsedatel na IO na SZPM za{to najmnogu }e se anga`irate? Spored Va-{ata stru~nost se o~ekuva toa da bide voekonomskiot domen, no verojatno ima i drugine{ta na koi }e go fokusirate Va{eto dej-stvuvawe?

Rasporedot na zadol`enijata vo novoizbra-niot Izvr{en odbor e takov, {to mene, sporedvokacijata mi se dadeni vo nadle`nost ekono-mskite i organizacionite pra{awa. No, znaete,vo `ivotot ne se zanimavate samo so del od`ivotnite situacii. @ivotot e sostaven odmnogu heterogeni sodr`ini, i selekcijata e re-~isi nevozmo`na. No, poentata na moeto an-ga`irawe vo SZPM sepak }e bide ekonomskatasfera. Vo toj kontekst mojata aktivnost vo rab-otata na Sojuzot i negovite ~lenki }e bidefokusirana kon mo`nosta za:

- podobruvawe i porast na nivoto na mater-ijalnata i druga osnova na `ivotot na penzio-nerite preku pravedno i navremeno usoglasu-vawe na penziite so porastot na platite i sodvi`eweto na indeksot na tro{ocite na `ivo-tot; so povremeno ednokratno zgolemuvawe napenziite zaradi nadminuvawe na disproporci-ite vo odnosot plata-penzija koi nastanuvaatpreku primenata na nesoodvetna formula vomehanizmite na usoglasuvaweto;

- zgolemuvawe na buxetskite sredstva zaobezbeduvawe likvidnost na FPIOM i zapristoen standard na penzionerite; za izgrad-ba na stanovi za penzioneri i domovi za

zgri`uvawe na starite lica;- informirawe na penzionerite i na javnos-

ta za izvr{uvawe na na{ite statutarni i pro-gramski zada~i;

- sogleduvawe na dosega{nata praktika oddejstvuvaweto na Odborot na Registriranataorganizacija za solidaren fond i ~lenarina inejzino unapreduvawe; izgraduvawe i primenana kriteriumi za organizaciona postavenost irabota na zdru`enijata, kako i nadminuvawe nanedorazbirawata kaj dvojnite zdru`enija nateritorija na edna op{tina;

- podgotovka na inicijalen predlog za donesu-vawe Zakon za normativno regulirawe na op-{testvenoto organizirawe na penzionerite inegovo dostavuvawe pred pratenicite za pretr-es i usvojuvawe vo Sobranieto na Republikata;

- poveduvawe inicijativa za zakonsko reguli-rawe na materijalnoto obezbeduvawe na licatapostari od 65 godini koi nemaat status na pen-zioneri, a nemaat nikakvi sredstva za `ivot;

- anga`irawe, inicirawe i sledewe narealizacijata na Nacionalnata strategija nadr`avata za starite lica, posebno vo dosegotna zdravstvenoto i socijalnoto `iveewe napenzionerite (pro{iruvawe na pravata na pen-zionerite na zdravstveni uslugi, oslobodu-vawe od participacija ili ponizok procent nau~estvo vo cenata na zdravstvenite uslugi icenata na lekovite, obezbeduvawe mo`nost zau~estvo pri odlu~uvaweto na organite naFPIOM i na Fondot za zdravstvo; u~estvo naSojuzot so sugestii i predlozi pri razgledu-vawe na aktuelnite pra{awa od penzionersko-to `iveewe pred vladinite organi i tela i sl.;

- aktivnosti za odr`uvawe i unapreduvawena vladinata politika za lekarski indiciranabawska rekreacija na penzionerite, vo konti-nuitet i po 2011 godina;

- a`uriraweto na evidencijata na ~lenstvo-to kako zakonska obvrska, no i kako sekojdnev-na potreba za komunikacija so ~lenovite zara-di nivno pomasovno vklu~uvawe vo ostvaruva-weto na programiranite aktivnosti i potrebi,kako i na rabotata na klubovite i ogranocitena zdru`enijata za {to pogolem opfat i vklu-~uvawe na ~lenovite vo vakvite aktivnosti.

Seto ova e na podolgoro~en plan, no jas ak-tivno sum vklu~en i fokusiran i vo tekovniteaktivnosti kako {to se sportskite penzioner-ski natprevari na site nivoa, reviite na pesni,muzika i igri i najva`nata aktivnost vo mo-mentov: dostojno i soodvetno odbele`uvawe na65-godi{niot jubilej na penzionerskoto orga-nizirawe vo Makedonija.

Kako stru~wak i magister po ekonomskinauki {to mislite, ima li mo`nost standard-ot na penzionerite da bide povisok, odnosnoda odgovara na nivnite neophodni potrebi?

Ova pra{awe }e go odgovoram hipoteti~ki ioptimisti~ki. Ima. Ama pred toa ima mnogu "ako”.

Ako vrabotenosta ostane na ova nivo, a pro-cesot na penzioniraweto se odviva so ovaa di-namika (a spored sega{nata sostojba }e ostanebidej}i starosnata struktura u{te desetina-petnaeset godini }e go diktira toj proces)te{ko }e dojde do bitni promeni. Pri sega{-nata stapka na pridones za FPIOM od 18%,standardot }e stagnira, a vo nekoi komponentii }e se namaluva. Ve}e denes vo odnos na pret-hodnite deset godini prose~nata penzija enamalena na okolu 49 od 75-te poeni kolku {toiznesuva{e vo toj period, vo odnos na prose~-nata plata vo stopanstvoto. Bidej}i makroeko-nomskite parametri na o~ekuvaniot stopanskirazvoj ne se ostvaruvaat, mo`no e da dojde doseriozno naru{uvawe na likvidnosta naFPIOM. Od druga strana poradi niskiot brojvraboteni vo odnos na brojot na penzionerite,denes pomalku od dvajca vraboteni izdr`uvaateden penzioner (evropskiot podatok e 3,8vraboteni na eden penzioner).

Ako makroekonomskite parametri koi se na-javuvaat za idnata godina (za `al nikoj ne pla-nira podaleku od edna godina, poradi la`notosoznanie deka vo kapitalizmot pazarot go reg-ulira razvojot) se ostvarat i prodol`at da seostvaruvaat, onoj moment koga stapkata na ne-vrabotenite }e se spu{ti pod 20% od raboto-sposobniot kontingent, pri proektiran i ost-varen porast na platite, mo`eme da o~ekuvameda se podobri standardot na penzionerite. Du-ri pod takvi okolnosti }e mo`e da se vr{ivistinska valorizacija (usoglasuvawe) na pen-ziite i kako dinamika, i kako nivo. Usoglasu-vaweto koe denes se postignuva vo obem od 1,5do 2% godi{no e daleku od mo`nosta da gopodobri standardot na penzionerite, a u{tepodaleku od potrebite na ~lenstvoto. Se raz-bira, samo ovie nekolku pokazateli ne sedovolni za da se objasni fenomenot na "tap-ka~kiot” standard na penzionerite. Drugo epra{aweto i u{te pozna~ajno {to od skromni-te iznosi na penziite, vo mnogu slu~ai se pod-dr`uva egzistencijata na tri generacii (penzi-

onerskata, na nivnite deca i na vnucite). Se-pak, se nadevam deka mojata generacija }edo`ivee da po~uvstvuva blagodat za ona {to gostori vo minatoto so svojot pridones za razvojna dr`avata, i od ona {to mladite generacii gopravat denes, ili }e go postignat utre za nas iza sebe.

Postojat li finansiski resursi za dava-we na t.n. "dr`avna socijalna penzija” nastarite lu|e koi nemaat primawa po niednaosnova, koja bi bila i podostoinstven in-strument od socijalnata pomo{, a koja nosiso sebe i odredeni materijalni i psiholo{-ki beneficii?

Vo penzionerskite krugovi, kako izraz na so-lidarnost i gri`a za starite lica koi nemaatpostojani izvori za egzistencija, ova pra{awee mnogu aktuelno. Toa se poveduva i se inicirapri sekoja sredba so pretstavnici na vladi-

nite nadle`ni institucii. Za `al, li~no mis-lam deka kon ova pra{awe se pristapuva malkuutopisti~ki. Pra{aweto e sistemsko. Edno sepravata od rabotniot odnos kako pravo na pen-zisko i invalidsko osiguruvawe, sosema drugose pravata i potrebite za socijalno i materi-jalno zgri`uvawe na gra|anite bez izvori zaegzistencija od strana na dr`avata. Na{atadr`ava i po Ustavot e socijalna dr`ava i edol`na vo ramkite na svojata socijalna poli-tika bazirana na materijalnite mo`nosti daobezbedi materijalna poddr{ka na ovie grupigra|ani.

Sega, vo ovoj moment, pretenziite treba dabidat, zemjodelskoto penzisko osiguruvawe dase izedna~i i da se vgradi vo op{tiot penzis-ki sistem. Zna~i, spored mene, pra{aweto zamaterijalno obezbeduvawe na starite lica bezpostojani izvori za egzistencija, preku instru-mentot "dr`avna socijalna penzija” treba da sere{ava vo ramkite na sistemot za socijalnoto,a ne za penziskoto osiguruvawe.

Kako {to ka`uva i samoto ime na vesni-kot "Penzioner plus”, toj e namenet za sega{-nite i za idnite penzioneri. Kakvo e Va{etomislewe i preporaka za vtoriot i tretiotpenziski fond?

Vesnikot "Penzioner plus” {to go izdavaSZPM i do sega i posvetuva{e nu`no vnimaniena ovaa komponenta na penziskiot sistem. Iakose napraveni mnogu edukativni i informativnisobiri, razgovori, objasnuvawa i tolkuvawa,imam vpe~atok deka potencijalnite (aktuel-nite) vraboteni na koi i se odnesuvaat oviesistemski izmeni vo penziskiot sistem, s¢u{te gi nemaat nu`nite soznanija za su{tinatana ovie novini.

Kako {to e poznato vo Republika Makedonijae izvr{ena reforma na penziskiot sistem sovnesuvawe na kapitalna komponenta. Struktu-rata na penziskiot sistem e slednata:

prv penziski stolb - zadol`itelno pen-zisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova nageneraciska solidarnost;

vtor penziski stolb - zadol`itelno kapi-talno finansirano penzisko osiguruvawe;

tret penziski stolb - dobrovolno kapital-no finansirano penzisko osiguruvawe.

Osnovna cel na reformata be{e postignu-vawe finansiska stabilnost na penziskiotsistem na dolg rok {to e cel na sekoja dr`avapri kreiraweto na penziskiot sistem. Sekakodeka prviot stolb i kako najstar e i najjasen.

Kapitalno finansiraniot penziski sistempak, treba{e da bide instrument za razvoj nafinansiskiot pazar, zgolemuvawe na potenci-jalot za investirawe i voop{to zazdravuvawei porast na ekonomijata bidej}i preku toa, pen-ziskiot sistem mo`e da vlijae vrz trudot, vrzakumulacijata na kapitalot i na negovata alo-kacija za razvojot na stopanstvoto vo celina.

Vo zadol`itelno kapitalno finansiranopenzisko i invalidsko osiguruvawe, se vklu~u-vaat osigurenici koi po 1 januari 2003 godinazasnovale raboten odnos ili zapo~nale da vr-{at dejnost. Vklu~uvaweto vo kapitalno osigu-ruvawe (vtor penziski stolb) kako {to e ka`a-no vo zakonot e zadol`itelno i se odviva posila na zakon. Me|utoa, idnite penzioneriimaat pravo sami da izberat eden od dvata

privatni penziski fondovi: KB Prvo penziskodru{tvo ili NLB Nov penziski fond.

Vo dobrovolnoto kapitalno finansiranopenzisko i invalidsko osiguruvawe (tret pen-ziski stolb) mo`e da se vklu~at osigureniciod zadol`itelno kapitalno osiguruvawe kakoi lica koi ne se vo raboten odnos. Korisno emladite vraboteni da se vklu~uvaat i vo dob-rovolnoto kapitalno penzisko osiguruvawe. Natoj na~in imaat mo`nost da obezbedat poviso-ki penziski primawa vo idnina, {to }e garan-tiraat postabilna materijalna osnova za `i-vot i vo godinite na "tretoto doba”. Vklu~uvaj-}i se vo prviot, vtoriot i tretiot penziskistolb, gledano od aspekt na osigurenicite -idnite penzioneri, tristolbniot penziskisistem obezbeduva pogolema sigurnost bidej}iisplatata na penzijata }e se vr{i od dva, od-nosno tri nezavisni izvori. Me|utoa, ovienovini vo penziskiot sistem i samite te{ko seprobivaat vo prakti~niot `ivot. Poradi toa }eistaknam dva aspekta na sistemot koi baraatbudnost!

Prvo, novinite vo penziskiot sistem trebada se dorabotat i toa vo delot na sigurnosta naplasmanite i stimulacijata na osigurenicite ida se dobli`i do li~nite interesi i potrebina vrabotenite bidej}i na niv se odnesuvaatefektite koi treba da se postignat vo idnina.

Vtoro, plasmanite na pribranata premija odpenziskoto osiguruvawe vo vtoriot i tretiotpenziski stolb, mora da bidat transparentnivo sekoj moment za da obezbedat doverba kajosigurenicite za sigurnosta na nivnite idniprihodi, oti bez toa, opfatot na ovoj sistem napenzisko osiguruvawe mo`e da ja izgubi svojataaktuelnost...

Dosega{niot razgovor se odnesuva{e naproblemi i na pote{ki temi. Da premineme ina ona {to e del od drugite Va{i anga`i-rawa. Vie ste i glaven i odgovoren urednikna vesnikot "Penzioner plus”. ]e ima linovini povrzani i so vesnikot?

Niedna aktivnost {to ja vr{i ~ovekot anga-`iraj}i ja svojata potencijalna intelektualnaenergija ne mo`e da bide nepromenliva.Na{eto ~lenstvo, ~itatelskata pulbika navesnikot "Penzioner plus” se iskusni lu|e odsite obrazovni, stru~ni i profesionalni sfe-ri, so akumulirani i provereni soznanija i fi-lozofija na `ivotot. Nie sekojdnevno nizsorabotkata vo celata niza programiraniaktivnosti na Sojuzot dobivame razmisli, ini-cijativi i predlozi, za novi sodr`ini, za novina~ini na izrazuvawe na sodr`inite, zapro{iruvawe na krugot na informaciite idrugo.

Pokraj vo Sojuzot vie ste aktiven i namnogu drugi poliwa. Imate objaveno preku 60edinici vo makedonskata i jugoslovenskatastru~na i nau~na publicistika. Ste rabotelei na poleto na literaturata i vo drugi ob-lasti na umetnosta. Objaveni Vi se zbirkitepoezija: "I korenot ima koren”, "Grotlo”,"Rovja” i "Me|a”. Vo Matica makedonska, 2007godina, objaven Vi e izbor od poezijata vo~etiri knigi: "Proverka”, "Dodeka ~ekam”,"Ku}ata” i "Jaska” vo koj se preobjaveni~etirite knigi i ima objaveno devet novizbirki poezija. [to Ve motivira na takvaaktivnost i od kade crpite tolkava tvore~-ka i `ivotna energija? Vie ste i soprug, ro-ditel i dedo? Imate li vreme za s¢?

Imam. Imam, iako ponekoga{, ne sakam toaotvoreno da si go priznaam, mi nedostasuva. Vostudentskite denovi sekoga{ mi nedostasu-va{e po eden den pred ispit za da go utvrdamona {to sum go nau~il. Denes mi nedostasuva poeden mesec za da napravam redakcija na nekojnov rakopis pred da si re~am, tolku e, dosta e.Dosta e so ovaa tema.

[to me motivira? Ranci. Vo Ranci se moitekoreni. Marija i Jana, Damjan i Kalina. Segazaedno go pi{uvame "Jorganko”. Toa se raskaziza deca vo koi tie i kuklata Jorganko se glavnili~nosti. Isto taka, imam dva zavr{eni trudaso ekonomska problematika od oblasta na`ivotniot standard i samofinansiraweto nareprodukcijata. Pri kraj sum so zavr{uvawetona edna trilogija so zaedni~ka tema koja op-fa}a monografija za moeto rodno mesto Ranci,naslov poezija i edna sociolo{ko-istoriska iekonomska analiza za podelbata na etni~kaMakedonija, nasilnata razmena i proteruvawena naselenieto, kolonizaciite vo Makedonija,uni{tuvaweto na duhovnite belezi i vrednos-ti na Makedoncite... Pri seto ova, ako ne sum isoprug, i roditel i dedo, i prijatel so nekogo,}e nemam vreme! Vaka imam dovolno, iako ne-retko pozajmuvam od vremeto na soprugata, oddecata, od vnucite. Mislam deka ne mi se lu-tat, pra{ajte gi, i mene }e mi olesni.

Razgovorot go vode{e: Kalina Slivovska - Andonova

Intervju so Metodija To{evski potpretsedatel na IO na SZPM

Aktiven na mnogu poliwa, fokusiran na penzionerskite ekonomski problemi

TRIBINAPENZIONER plus avgust 2011 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina IV - broj 36-37 avgust 2011 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Dragi Argirovski (pretsedatel)Besnik PocestaMetodija To{evskiStanka TrajkovaGido Boj~evskiQubomir \or|ievPavle SpasovSofija SimovskaMilan DimitrovskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:

Metodija To{evskiGlaven i odgovoren urednik;Kalina Slivovska-Andonovazamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Mendo Dimovski, urednik;Cvetanka Ilieva, urednik,Baki Bakiu,Kostadinka Kajmakoska,Fruska Kostadinovska

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM "12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeTelefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390

Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:SZPM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

Odvreme-navreme, vo na{ata jav-nost, neodgovorno i zlonamerno seplasiraat glasini deka finansiskatastabilnost na Fondot na PIOM ne edobra i deka mo`e da dojde do zastojvo redovnata isplata na penziite.Ovie glasini ne samo {to ne ja pozna-vaat sostojbata so rabotata na Fondot,tuku naprotiv, so seewe lagi se obi-duvaat da gi namalat postignatitepenziski reformski rezultati, koi zavolja na vistinata, ne samo {to se po-~ituvani vo zemjite od sosedstvoto,tuku i slu`at kako patokaz vo koja na-soka treba da se dvi`at nivnite pen-ziski zafati.

Deka e taka, najdobro svedo~at broj-nite delegacii koi go posetuvaatFondot na PIOM i se interesiraat zana{ite reformski penziski re{enija,i baraat konkretna pomo{, kako i pot-pi{uvaweto na bilateralnite dogo-vori za vzaemno penzisko ispla}awena penziite na na{ite i nivni penzi-oneri. Toa zna~i deka, vo Fondot seraboti spored izbalansiran finan-siski plan, spored kogo prihodite irashodite se planirani da nema ne-dostig na sredstva vo ednata ili dru-gata pozicija.

Taka, na primer, vo periodot janua-ri-maj godinava, Fondot ostvarivkupni prihodi vo iznos od 17.225,65milioni denari, dodeka ostanatiteprihodi se pribrani od akcizi, pro-da`ba na akcii, dividenda i drugiprihodi, kako i sredstva od buxetotna dr`avata. Spored zborovite naSowa Ba~ovska, pomo{nik na direk-torot za finansiski pra{awa, Fondotna PIOM svoeto finansisko rabo-tewe go vr{i po stapki na pridones zapenzisko i invalidsko osiguruvawe,koe ima postojano namaluvawe (toanamaluvawe lani i godinava iznesuvaduri 5 procenti) i sega iznesuva 18procenti. Vo vreme na ekonomska kri-za koja ja zafati i na{ata zemja, se-pak, stabilnata ekonomska politikana Vladata na RM pridonese dva pativo tekot na godinata da ima usoglasu-vawe na penziite (prviot pat za 0,3procenti, a vtoriot pat za 1,1 pro-cent). Deka finansiskata stabilnostna Fondot na PIOM e dobra, poka`u-vaat u{te slednite dva podatoka: re-dovno se ispla}aa (vo prvata nedelaod mesecot) penziite, navremeno beaservisirani dava~kite kon drugifirmi i institucii i redovno i nav-remeno se vr{i isplata na sredstvataza posmrtna pomo{...

No, i vo ovaa prilika treba da seistakne faktot deka vo Fondot naPIOM se odvivaat pove}e aktivnostiza naplata na zaostanatite nenapla-teni pridonesi (do 2008 godina), kakoi sproveduvaweto i realizacijata napove}eto novi proekti kako {to se naprimer, proektite “Re{avawe iisplata na penziite”, “Gra|anskidnevnik”, razvojot na ^ove~kite re-sursi, do najnoviot proekt “Portoka-lov kovert”. Site ovie, po mnogu ne{-to, zna~ajni proekti, koi se vo direk-tna funkcija na samite korisnici napenzija vo na{ata Republika, treba dapridonesat za {to poefikasen pen-ziski sistem i zadovolni penzioneri.

Isto taka, Fondot na PIOM od za-ostanatite neplateni pridonesi, imanaplateno duri 700 milioni denari, aintenzivno prodol`uva ovaa naplata(do 2008 godina), dodeka naplatata nazaostanatiot dolg na nenaplatenipridonesi vo 2009 i 2010 godina, odfirmite koi toa do sega ne go storile,go ima prezemeno vo svojata rabota iaktivnost UJP. Pribiraweto na oviezaostanati sredstva e stimulirano zafirmite, so toa {to tie mo`at dolgotda go namirat na dvanaeset rati dokrajot na ovaa godina, a pribranitesredstva se del od buxetot.

Koga kon pogornoto }e se dodade ifaktot deka vo Fondot vo tek seinvesticiski zafati vo oddelni fi-lijali i delovnici, kako {to e toaslu~ajot vo Prilep, Veles, Gevgelija,Probi{tip, Ki~evo, Negotino i Va-landovo, od edna i vo domovite za `i-veewe na penzionerite vo Del~evo,\or~e Petrov i vo skopskite op{tiniGazi Baba (Avtokomanda) i Aerodromod druga strana, toga{ sosema e namesto ako ka`eme deka vo Fondot naPIOM maksimalno se {tedi, a ~ove~-kite potencijali i resursi se sekoga{pred predizvikot za {tedeweto, to-ga{ nema mesto ni za glasini i {peku-lacii {to doa|aat od odredeni cen-tri, nitu pak, za strav deka penziitevo na{ata dr`ava, nekoga{ }e dojdatvo situacija da zadocnuvaat so ispla-tata. Potvrda za toa e i novata eko-nomska programa i politika na novataVlada, koja kako prioritet gi stavizna~ajnite faktori kako pomasovnovrabotuvawe, jakneweto na finansis-kata mo} na firmite i mo`nosta zaredovno pla}awe na pridonesite idisciplina vo fiskalnata politika itro{eweto na sredstvata...

m-r. Sne`ana Kutuzovska

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Finansiskata stabilnost garancija za penziite

Ne bi trbalo da ima dilemi vovrska so primenata na izmeni-te na Zakonot za penziskoto i

invalidskoto osiguruvawe, objave-ni vo Slu`ben vesnik na RM, broj156/2010 godina

Da go napi{am ovoj tekst me pottik-na napisot "Dilemi vo vrska so prime-nata na izmenite i dopolnuvawata naZakonot za penziskoto i invalidskotoosiguruvawe (Slu`ben vesnik na RM,broj 156/2010), pomesten vo spisanieto"Pravnik “br.230 juni 2011 godina.

Vo interes na primenata na propi-site od penziskoto i invalidskotoosiguruvawe pri ostvaruvawe na pra-voto na semejna penzija, so ovoj tekstsakam da dadam svoj li~en pridones,vo razjasnuvawe na ova pravno pra{a-we.

Mnogu pati so odluki na Ustavniotsud na RM se ukinuvale odredbi odZakonot za penziskoto i invalidskotoosiguruvawe, no nikoga{ ne se posta-vuvale dilemi koj zakon }e se primeniako so narednite izmeni se predvi-deni postrogi uslovi za ostvaruvawena pravoto. Imeno, avtorot postavuvapra{awe {to }e se slu~uva so bara-wata za semejna penzija {to bile pod-neseni od 24.9.2010 godna, (den na vle-guvawe vo sila na Odlukata na Ustav-niot sud na RM, broj 83/2009 godina,objavena vo Sl. vesnik na RM br.127/2010), do 6.12.2010 koga se vlezenivo sila izmenite na Zakonot za pen-ziskoto i invalidskoto osiguruvawe,vo odnos na semejnata penzija.

Kratko }e potsetam deka so spome-

natata Odluka na Ustavniot sud naRepublika Makedonija se ukinuva ~len72, stav 1, to~ka 1 i 4, stav 2 i 3 i ~len73, stav 1, to~ka 1 i 4 od Zakonot zapenziskoto i invalidskoto osiguruva-we. Vo Odlukata na Ustavniot sud seiznesuva mislewe za dobli`uvawe navozrasta me|u `enata i ma`ot pri ost-varuvawe pravo na semejna penzija.Taka, i zakonodavecot postapuva vopostapkata na usoglasuvawe na Za-konot na penziskoto i invalidskotoosiguruvawe so spomenatata odlukana Ustavniot sud na RM. Imeno, akose sporedi starata i novata regula-tiva vozrasta za ostvaruvawe pravona semejna penzija za vdovicata sezgolemuva za 5 godini. Kaj rodite-lite se slu~uva istoto odnosno voz-rasta se zgolemuva za 5 godini i eidenti~na i za majkata i za tatkoto.

Toa zna~i deka uslovite za semejnapenzija bile regulirani so postojniotZPIO, a od 6.12.2010 godina so izme-nite na ZPIO tie se postrogi za vdo-vicata. Me|utoa, vdovicata na denotna smrtta odnosno na denot na pod-nesenoto barawe gi ispolnuvala us-lovite spored postojniot zakon.

Spored moe mislewe site barawa zasemejna penzija vo periodot od24.09.2010 do 6.12.2010 godina trebada se re{at soglasno ZPIO {to bilvo sila za vreme na podnesuvawe nabaraweto i ne postoi pravna prazninaza ostvaruvawe pravo na semejna pen-zija. Imeno, poznato e deka spored op-{toto pravno pravilo i ~lenot 194 odZPIO povedenite postapki zavr{u-

vaat po propisite {to se vo sila zavreme na podnesuvaweto na baraweto.^lenot 194 e sodr`an vo mati~niottekst na ZPIO od 1993 (Sl. vesnik naRM br.80/1993 godina) i se odnesuva nasite naredni izmeni. Me|utoa, i da nepostoe{e ovaa odredba ne e spornodeka vo slu~ajot treba da se prime-ni op{toto pravno pravilo za vre-menskoto va`ewe na propisite, oso-beno e zna~ajno koga idnite re{e-nija se porestriktivni od prethod-nite. Zamislete, ako na ovoj na~in nese postapi nekoi vdovici voop{to inikoga{ nema da ostvarat pravo nasemejna penzija iako po prethodniotzakon na denot na baraweto odnosnosmrtta gi ispolnuvale tie uslovi.

[to se odnesuva do faktot deka va-kvi izmeni }e vlijaele na odr`ivostna penziskiot sitem, jas i od toj aspektna niv gledam poinaku. Ovie izmeni odgledna to~ka na penziskiot sistem }evlijaat pozitivno bidej}i so povisokavozrast }e se ostvaruva pravoto nasemejna penzija, no e postrogo re{enievo odnos na poedinecot.

Najva`no, vo slu~ajot e da ne senaru{uva pravnata sigurnost vo ost-varuvaweto na pravata od penzisko-to i invalidskoto osiguruvawe zakoi i samiot avtor zboruva, uka`u-vaj}i na faktot deka pravata od pen-ziskoto i invalidskoto osiguru-vawe se li~ni i zavisat od vlo`e-nite sredstva od samiot osigurenik,koj so stapuvawe vo penziskoto iinvalidskoto osiguruvawe, za sebei za svoeto semejstvo obezbeduvamaterijalna i socijalna sigurnost.

Stanka Trajkova

Semejna penzija - nema dilemi

Pred 68 godini na 13 juni 1943godina vo mesnosta Lopu{nikkaj Ki~evo, tragi~no zgasna `i-

votot na makedonskiot poet i revo-lucioner Kosta Solev Racin. Toga{vo Lopu{nik bea smesteni Prvatapartizanska baza na Glavniot {tabna NOV i POM na Makedonija i Cen-tralnioit komitet na KPM, a od mes-nosta Bitu{e bila prenesena iPrvata makedonska pe~atnica "GoceDel~ev”. Vo partizanskata pe~atnicaaktivno rabotel i tvorel makedon-skiot poet i revolucioner Kosta So-lev Raci.

Vo organizacija na Sovetot naop{tinata Drugovo, pred pogolem

broj gra|ani od Ki~evo i Drugovo be-{e organizirano ~estvuvawe predspomenikot, a panihida za ve~en po-men odr`a sve{tenik od crkvataSveti "Petar i Pavel” od Ki~evo. Za`ivotniot pat na poetot govore{egradonna~alnikoit na op{tinataDrugovo Dobre Nikoski, a recitelod poezijata na Racin izvedoa u~eni-cite od Osumgodi{noto u~ili{te"Hristo Uzunov” od Drugovo i u~eniciod rodniot grad na Racin.

Sve`o cve}e na spomen-obele`jetovo Lopu{nik polo`ija gradona~alni-kot na op{tinata Drugovo, gradona-~alnikot na Veles, pretstavnici odPrilep, Sojuzot na borcite od Ki~evo

i Veles, pretstavnici od garnizonotvo Ki~evo, pretstavnici na borcitebranitreli od 2001 godina, kako i go-lem broj zdru`enija i gra|ani.

Na ova ~estvuvawe vo mesnosta Lo-{u{nik, na ~elo so pretsedatelotQubomir Lukaroski, u~estvuvaapove}e penzioneri od Op{tinskotozdru`enie od Ki~evo i Drugovo.Krajno posveteni na Programata zaovaa godina, tie maksimalno se pod-gotvuvaat i za odbele`uvawe na Ju-bilejot 65-godi{ninata od penzio-nerskoto organizirawe - 20 septem-vri, koga }e nastapat so posebnaprograma.

Angelina Ristoska

^estvuvawe na 68-godi{ninata od smrtta na Racin

Aktivnostite na SZPM prodol`uvaat so istoto tempokako i prethodnite meseci, bez zastanuvawe iprazni odovi. So pribli`uvaweto na denot na

odbele`uvaweto na 65-godi{ninata od penzionerskotoorganizirawe - 20 septemvri, se zgolemuva dinamikata voostvaruvaweto na Programata za odbele`uvawe i siteaktivnosti se odvivaat vo znakot na toa. So krajnaposvetenost i so zasileno tempo rabotat organite i tela-ta na SZPM, a se so cel odbele`uvaweto da bide {to po-dostoinstveno. Isto taka, Sojuzot nastojuva kako i seko-ga{, da se obezbedi {to podobar kvalitet na `ivotot isocijalna sigurnost na ~lenstvoto, kako i da se pottikne ipomogne vo re{avaweto na gorlivite problemi vo tretoto`ivotno doba. Vo taa nasoka dejstvuva Rakovodstvoto naSZPM, koe prezema merki i aktivnosti so koi nastojuva daobezbedi {to pomasovno u~estvo i vklu~enost na pen-zinerite i na toj na~in ja ostvaruva i evropskata inicija-tiva i zalo`ba za olesnuvawe na starosta kaj najvozras-nata populacija na naselenieto i se vospostavuva prin-cipot na `ivot so aktivno stareewe.

Za seto ova, na 29. juni se rasprava{e i na vtorata sed-nica na Sobranieto na SZPM, koe, na predlog na Iz-vr{niot odbor, donese mo{ne zna~ajni odluki za podobrofunkcionirawe na Sojuzot. Pretsedatelot na SZPM DragiArgirovski navede impozantni brojki za zgolemeniteaktivnosti na penzionerskata organizacija, koi posebnovo mesecot juni bele`at dostignuvawa od istorisko zna-

~ewe. Toj naglasi deka samo vo Radovi{ na piknik izlegle3.000 u~esnici, potoa vo Mavrovo 1.800, vo Tetovo i \or~ePetrov 1.600, a za vreme na regionalnite sportski natpre-vari, vo 8 regioni bile opfateni 3.200 penzioneri. Voregionalnite revii na pesni, muzika i igri u~estvuvale1.500 ~lenovi na ZP i u{te tolku vo odr`uvaweto na kon-certi i festivali. Organiziranite ekskurzii vo stranst-vo, vo Srbija, vo Albanija i vo Turcija, opfatile okolu3.000 penzioneri. Impresivna e i brojkata za posetenostana klubovite - 36.000 penzioneri. Vo istiot mesec, okolu4.000 penzioneri koristele besplaten gradski prevoz voSkopje i 800 so `i~nicata se iska~ile na Vodno. Bawskarekreacija koristele 750 penzioneri, a 350 bile nabawsko lekuvawe pomognati od zdru`enijata vo koi~lenuvaat. Vkupno za juni, so razni aktivnosti bile opfa-teni okolu 67.000 penzioneri, {to pretstavuva najgolemabrojka vo istorijata na SZPM.

Od po~etokot na godinata anga`iranosta i vklu~enostavo aktivnostite na SZPM se dvi`i do 150.000 penzioneri,a so utvrdenata dinamika i so zasileno tempo Rako-vodstvoto planira do krajot na godinata da bidat opfa-teni re~isi site 230.000 ~lenovi na Sojuzot. Podatocitegovorat deka sekoj poedinec na nekoj na~in e anga`iran,u~estvuva ili e opfaten so aktivnost, me|utoa, ima zabe-le{ki deka isti lica se pojavuvaat vo pove}e manifes-tacii, za {to i SZPM prezema merki za pogolema razno-likost. Vsu{nost, osnovnata cel e sredstvata {to gi izd-vojuvaat penzionerite za ~lenarina, da im se vratat nizvakvite aktivnosti i vo praktika da se ostvari sloganot"od niv za niv”, {to stanuva princip i glavna opredelba vorabotata na SZPM.

Mendo Dimovski

OD SVOJ AGOL

Impresivni brojki

Po povod Patroniot praznik nagradot Ko~ani, verskiot praznikPetrovden, i Zdru`enieto na

penzionerite od Ko~ani se vklu~i voaktivnostite koi gi organizira{eOp{tinata. Toa organizira{e {ahovs-ka simultanka na 21 tabla pome|u{ahistite na Zdru`enieto i in-ternacionalniot majstor eden od le-gendite na {ahot vo Makedonija,Dim~e Ilievski. [ahistite od Zdru-`enieto na penzioneri ne samo {to mudadoa dostoen otpor {to e za sekakvopo~ituvawe, tuku i u{te edna{ pot-vrdija deka so pravo sekoja godina naRepubli~kite penzionerski natpre-vari se borat za vrvot na tabelata. Naovaa {ahovska simultanka tie osvoija4,1/2 poeni pobeduvaj}i na edna tablai remiziraj}i na 7 tabli. Cel poen us-pea da obezbedi penzionerot Alek-sandar Janevski, a remiziraa IvanPavlov, Fidan \eorgiev, Stojan San-dev, Marko \orgiev, Manojlo Acev,Stoj~o Tasevski i Peco Blagonov.

Inaku, internacionalniot majstorDimitar Ilievski e, isto taka, pen-zioner i ~len na Zdru`enieto nastarosni penzioneri na OVR. Toj pozavr{uvaweto na natprevarot pozi-tivno se proiznese za kvalitetot na{ahistite od Zdru`enieto na pen-zioneri od Ko~ani velej}i deka neo~ekuval tolku silen otpor i kva-litet.

Z. Petkovski

Simultanka na 21 tabla

INFO PENZIONER plus avgust 20116

Zdru`enieto na penzioneriteod op{tinite Radovi{ i Kon~ena 26 juni be{e uspe{en orga-

nizator na tradeicionalnata pen-zionerska sredba, koja sekoja godinase odr`uva kaj manastirot "Sveti\or|ija” vo s.Oraovica blizu Rado-vi{ Na sredbata bea prisutni pen-

zionerki i penzioneri od: [tip,Veles, Bitola, Prilep, Gazi Baba,Kumanovo, Strumica, Novo Selo,Valandovo, Negotino, Sveti Niko-le, Lozovo, Kratovo, Probi{tip,Kriva Palanka, Makedonska Kame-

nica, Kon~e i Radovi{.Na po~etokot na ova dru`ewe

prisutnite gi pozdravi pretseda-telkata na Aktivot na `enite -penzionerki od Radovi{ Pavlina^abukova, a potoa po`eluvaj}i imsrde~no dobredojde na site prisut-ni, sredbata ja otvori pretsedate-lot na Zdru`enieto na penzioneri-te Jordan Kostadinov.

Gradona~alnicite na op{tiniteRadovi{ i Kon~e: D-r Ro-bert Velkov i Stojan La-zarov gi pofalija aktiv-nostite na penzionerite, avoedno iska`aa i zado-volstvo od dosega{natasorabotka pome|u zdru`e-niijata i Lokalnata samo-uprava.

Sredbata be{e iskoris-tena i za sostanok vo ko-nacite na manastirot nakoj razmenija iskustva ime|usebno se zapoznaa

pretsedatelite na Zdru`enijata,sekretarite i pretsedatelite nakomisiite za KZ@ koi zedoa aktiv-no u~estvo vo tekot na rabotniotsostanok organiziran od strana naZP Radovi{.

Na ovaa veli~enstvena sredbaprisustvuvaa okolu 3000 penzione-ri {to pretstavuva svoeviden re-kord! I pokraj ogromniot broj na lu-|e sredbata pomina vo prijatnaatmosfera, a za toa pridonese iprekarasniot ambient. Posetiteli-te bea odu{eveni od ubavinata naprirodata i od debelite oreovidrvja {to gi primija site pod svoi-te ladni senki. Na ovoj vesel zaba-ven sobir se sretnaa golem brojprijateli, poznanici i rodnini {tone se videle poodamna. So igri ipesni se dru`ea i zabavuvaa od 10do 17 ~asot, a za zabavata se pogri-`i muzi~kata grupa "Zlatni prsti”od Radovi{. Dolgo }e se preraska-`uva za manastirskoto graf~e, zapesnata i oroto, za sredbata koja nasite }e im ostane vo se}avawe.

J.K.

Iljada i trista penzioneri odop{tina Novo Selo, od po~e-tokot na avgust imaat svoe

kat~e za poorganiziran zaedni~ki

`ivot. Po desetina godini samopre-gor, kako {to ka`a na otvaraweto ipretsedatelot na Zdru`enieto, Ni-kola Kalpa~ki, izgraden e dvos-praten objekt od okolu 200 metrikvadratni, dovolen za sega{nite iidni potrebi. Pogolemiot del odsredstvata i inventarot se obezde-ben od stopanstvenicite od lokal-nata zaednica.

- Vaka, preku obezbeduvawe naosnovnite uslovi za orgainziran`ivot nalikuva da odime vo Evro-pa, re~e vo svoeto obra}awe pret-sedatelot na Sojuzot na zdru`enija-ta na penzioneri na Makedonija,Dragi Argirovski.

- Gradona~alnikot na Op{tinaNovo Selo, Petar Spasov, istakna:

- Entuzijazmot na penzionerite odNovo Selo, pri izgradbata na ovojdom e za primer vo zemjata. Idnacel na Zdru`enieto na penzioneriteod Op{tina Novo Selo e izgradba iopremuvawe na penzionerski kat-~iwa vo site naseleni mesta.

B. Zekirov

Penzionersko kat~e vo Novo Selo

So cel da se pribli`at aktiv-nostite do `iveali{tata napostarite lu|e, Crveniot krst

na grad Skopje, zaradi prevencijana zdravjeto od toplotniot bran vonaj`e{kite letni meseci sprovedeaktivnosti za merewe na krvenpritisok i {e}er vo krvta za pen-zionerite vo klubot Pr`ino - Ki-sela Voda i klubot Vardar-Soli-darnost Aerodrom. Stotina penzi-oneri vo ranite utrinski ~asoviimaa mo`nost da se sretnat so le-karite volonteri na Crven krst koivo taa prilika zaedno so kontrol-nite pregledi diskutiraa za pove-}e zdravstveni temi i prevencijana zdravjeto. I.G.

Vo Gevgelija denovive sve~eno be{e potpi{ana spogodba za sorabotkapome|u gradona~alnikot Ivan Frangov i Zdru`enieto na penzioneripredvodeno od pretsedatelot na IO Risto Tanelov.

Pri toa pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski poseb-no go istakna zna~eweto na sora-botkata na lokalnata samoupravaso zdru`enijata na penzioneritevo na{ata zemja koja e intenzivi-rana po potpi{uvaweto na Memo-randumot pome|u ZELS i SZPM.

Gradona~alnikot na op{tinaGevgelija Ivan Frangov ja nagla-si dosega{nata uspe{na sorabot-ka so penzionerskata organizacija i posaka zacrtanite celi na spogodbata nesamo da se ostvarat, tuku i da se nadminat.Na sve~enosta prisustvuvaa iStanka Trajkova, sekretar na IO na SZPM, Risto Frangov, ~len na Pravno-ekonomskiot forum na SZPM, kako i novata rakovodna struktura naZdru`enieto na penzioneri. T.K.

Gevgelija

Zna~aen dogovor za sorabotka

Vospostavenata sorabotka po-me|u Telekomunikaciskiotoperator ONE i Sojuzot na

zdru`enijata na penzioneri na Ma-kedonija, so neodamne{noto pot-pi{uvawe Memorandum za sora-botka, se potvrdi kako mo{ne ko-risna, a osobeno so najnovata spe-cijalno kreirana ponuda na ONEza site penzioneri vo zemjava, ko-ja be{e promovirana na 7. juli vorestoranot "Raguza” vo Skopje. Voidnina penzionerite }e mo`at dakoristat najeftina ONE mobilnapost-pejt linija so mese~na pret-plata od 239 denari, so celosnoiskoristuvawe na mese~nata pret-plata za nacionalni i me|unarod-ni razgovori, SMS-poraki i drugo,so besplatni razgovori me|u sitepenzioneri vo Makedonija koris-nici na ovaa usluga i besplatnirazgovori so u{te eden broj odmre`ata na ONE nadvor od krugotna penzionerite. Za da se dobijatovie povolnosti, procedurata emo{ne ednostavna - zainteresira-nite treba da prilo`at li~na kar-ta ili paso{ i da dostavat ~ek odposlednata isplatena penzija. So

sekoja mobilna linija na tarifni-ot model Mobile Postpaid XS, penzi-onerite }e mo`at da odberat i te-lefon, pri {to }e im bide ponude-na posebna lista besplatni i te-lefoni so mala doplata.

- Po uspehot, {to go postignavmena zaedni~ko zadovolstvo so Soju-zot na zdru`enijata na penzionerina Makedonija, so voveduvawetona ponudata za fiksnata telefo-nija, ONE za penzionerite vovedenova specijalno dizajnirana ponu-da i za mobilnata telefonija. Se-ga ovaa kategorija gra|ani, ne samo{to mo`e da ima poednostavna ko-munikacija me|u sebe, tuku i nema

da oddeluvat pogolemi sredstvaod svoite penzii bide}i sme na-jeftini., - izjavi Viktor Donev-ski, direktor na Oddelot za odno-si so javnosta vo ONE.

Pretsedatelot na SZPM DragiArgirovski go istakna zna~ewetona Memorandumot za sorabotka sokompanijata ONE, koj be{e potpi-{an vo ~est na ovogodi{noto jubi-larno odbele`uvawe na 65-godi{-ninata od penzionerskoto organi-zirawe, vo Makedonija.

- Pokraj fiksnata telefonija,na penzionerite im se dava mo`-nost poevtino da zboruvaat i somobilni telefoni, {to }e zna~inova pomo{ za ovaa tristailjadnapopulacija po~esto i besplatnome|usebno da kontaktiraat, da raz-menuvaat informacii od penzio-nerskiot `ivot i da go {irat pri-jatelstvoto. SZPM ovoj poteg naONE go ocenuva kako dobar i kori-sen za site penzioneri. Na ovoj na-~in ja ostvaruvame i evropskatatendencija za me|ugeneraciska so-rabotka, solidarnost i pomo{ nastarite lica, - re~e Argirovski.

M.D.

Sorabotka pome|u SZPM i ONE

Najevtina mobilna telefonija za penzioneri

FOTO VEST

Pacientite naskoro }e mo`esvoite poplaki i zabele{kiod dobienite zdravstveni

uslugi da gi prijavuvaat vo Komi-sijata za za{tita na nivnite pra-va, koja be{e formirana na pos-lednata sednica na Sovetot naGrad Skopje.

Komisijata }e broi devet ~lena

i toa: pretstavnici napacienti, ~lenovi nazdru`enija na pacienti, dvajcapretstavnici na nevladini orga-nizacii zadol`eni za ~ovekoviprava i gra|anski inicijativi,dvajca lekari od op{tinite itrojca ~lenovi delegirani od op-{tinite, odnosno Gradot Skopje.

Komisijata ima nadle`nost daja sledi sostojbata so za{titatana pravata na pacientite, dapredlaga merki za podobruvawe,da gi informira pacientite, da girazgleduva nivnite poplaki i daprezema aktivnosti za nivnotore{avawe.

Za u~estvo vo Komisijata ~le-novite }e dobivaat nadomestok po1.000 denari po sednica.

]e se sostanuvaat najmnogu tri-pati vo mesecot.

Formirana Komisija za za{tita na pravata na pacientite

Zdru`enieto na penzioneri"\or~e Petrov”, na 23 juni go-dinava, sve~eno odbele`a tri

jubilei: 65-godi{nina na penzio-nerskoto organizirawe vo Makedo-

nija, 15 godini od formiraweto naop{tinata \or~e Petrov kako sa-mostojna lokalna samouprava, i 10godini od formiraweto na Zdru`e-nieto na penzioneri "\or~e Pet-rov”.

Sredbata, na koja dojdoa nad 350penzioneri od 10 penzionerskiorganizacii od dr`avava, ja otvoriMetodija Novkovski, pretsedatelna IO, a potoa prigodni govoriodr`aa Dragi Argirovski, pretse-datel na SZPM i Sokol Mitrov-ski, gradona~alnik na op{tina\or~e Petrov, koj i vo ovaa prilikago istakna zadovolstvoto od uspe{-nata i plodna sorabotka me|u lo-kalnata samouprava i ZP "\or~e

Petrov”.Sredbata be{e organizirana vo

restoranot "Panorama” vo seloVolkovo. So svoeto raspolo`enie,so dru`ewe, muzika, pesna i igra,

gostite penzioneri pri-donesoa proslavata natrite jubilei da pomine vomnogu ubava atmosfera.Doma}inite, pak, na siteu~esnici na sredbata, ka-ko blagodarnost, im poda-rija po edna monografijana patronot na Op{tinata,makedonskiot revolucio-ner \or~e Petrov.

Zdru`enieto na penzioneri \or~ePetrov, vo juni ima{e u{te edenprigoden nastan. Imeno, na 28 juni,Denot na Op{tinata \or~e Petrov,na sve~enata sednica na Sovetot,Zdru`enieto na penzioneri dobiposebna blagodarnica za uspe{natasorabotka so lokalnata samoupravavo izminatata decenija, {to e priz-nanie za anga`iranosta i aktivnos-tite na penzionerite vo site seg-menti na `iveeweto na Op{tinata.Kako {to istaknuvaat od Zdru`e-nieto, o~ekuvawata od dvete stranise sorabotkata vo naredniot peri-od u{te pove}e da se zbogatuva ipro{iruva.

V. Mickoska

Zdru`enie na penzioneri "\or~e Petrov”

Sve~eno odbele`ani trite jubilei

Den za pametewe

Vo prisustvo na pretstavnicina Sojuzot na zdru`enijata napenzionerite na Makedonija

i Sojuzot na borcite na Makedonijasve~eno be{e potpi{an Memoran-dum za sorabotka me|u ovie dve ne-vladini i nepoliti~ki organiza-cii vo koi ~lenuva ogromen broj napostari lu|e. Potpi{uvaweto naovoj dogovor vsu{nost e rezultatna prethodno dogovarawe i sora-botka na SZPM i SBM, bidej}i ide-jata za ova datira od poodamna.

Dvete organizacii imaat zaed-ni~ki poliwa na dejstvuvawe iprirodni generaciski vrski. Soovoj Dogovor za sorabotka se o~e-kuvaat u{te podobri i pogolemirezultati vo dejstvuvaweto nadvete organizacii poedine~no izaedno. Vo imeto na SZPM Memo-

randum za sorabotka go potpi{aDragi Argirovski pretsedatel naSZPM, a vo ime na SBM, TodorAtanasovski pretsedatel na SBM.

SBM gi otvora svoite programi zaodbele`uvawe na site zna~ajni da-tumi, nastani i li~nosti i od poda-

le~nata istorija pred mnogubrojno-to ~lenstvo na Sojuzot na penzio-nerite na Makedonija {to mo`atuspe{no da se realiziraat prekuzaedni~ki aktivnosti i u~estvo na~lenstvoto na dvete organizacii.Toa e posebno zna~ajno godinavakoga se odbele`uvaat 70 godini odpo~etokot na narodnoto vostanievo 1941 godina. Tie programi }e serealiziraat so sorabotka na sitenivoa na dvete organizacii: od os-novnite organizacii i zdru`enija -do op{tinskite i gradskite odbori,Izvr{niot odbor na Sobranieto naSZPM i Pretsedatelstvoto naSBM, vrz baza na dobrovolno u~es-tvo na ~lenovite na SZPM, posebnovo neguvaweto na tradiciite.

K.A.

Potpi{an Memorandum za sorabotka pome|u SBM i SZPM

HRONIKAPENZIONER plus avgust 2011 7

MALKU - zatoa {to se samo dve go-dini od postoeweto na Zdru`enieto,koe ima registrirano okolu 150-160~lenovi;

MALKU - zatoa {to, ako se zeme ka-ko brojka, dve e mnogu malku;

MNOGU - zatoa {to, kako Zdru`e-nie na intelektualci po~navme daostvaruvame bogati sodr`inski i kva-litetni aktivnosti, manifestacii, sezbli`ivme preku drugaruvawe, izgra-divme doverba me|u sebe i so qubov seosvetlivme, so entuzijazam se zateme-livme i sekoj od nas saka da dade svojpridones;

MNOGU - zatoa {to ispolnivme dveplodni godini so lozungot “Mladostaso elanot - so iskustvoto na intelek-tualcite mudrosta”. So Detskiot par-lament na Makedonija sprovedovmedva proekta "Demokratijata za mladi-te i vozrasnite” i "So qubov i po~itkon babite i dedovcite, so gri`a zasite neza{titeni stari lica”. Proek-tite pridonesoa za sorabotka me|umladite i vozrasnite. Nie se borimeda go doka`eme prirodnoto pravo de-ka ~ovekot dodeka sorabotuva so umoti razumot, da ne bide egoist, tuku svo-eto iskustvo steknato niz trnliviotpat da go predade na pomladite, a tieso po~it da ja respektiraat podadena-ta raka. Vo izdava{tvoto pomognavmeda izlezat dve knigi.

MNOGU - zatoa {to se odr`aa golembroj ekskurzii, drugarski veselbi,izleti, piknici...

MNOGU - zatoa {to site se ohrab-rija da bidat predava~i od svojatastruka

MNOGU - zatoa {to idnata godinaEvropa ja proglasi za penzionerite i

nivnata sorabotka somladite, a nie toa gopraktikuvame dve go-dini.

Mo`e da se spomene iu{te edna sorabotka soNacionalniot sovet na`eni za rodova ednak-vost, kade {to se rabo-te{e na dve poliwa:

tribini i zaedni~ki ekskurzii i dru-garski veselbi. Gi odbele`uvame samoovie:

Makedonija e na{eto ime, nie smeMakedonci, a jazikot ni e makedonski(d-r Petar Poposki). Diplomatijatakako zna~aen faktor za dr`avite imakedonskata diplomatija (d-r Vik-torija Kafexiska od Evropski uni-verzitet i Viktor Gaber od MNR).

@enite {to go promenija svetot (m-r Grozda Danova). Psihologija na sta-reeweto (d-r Olga [kari}).

Turizmot kako idnina za makedon-skiot razvoj, tematska konferencija{to be{e odr`ana po inicijativa nana{eto zdru`enie, prifateno od Mi-nisterstvoto za ekonomija, Stopanska-ta komora, Sobranieto na RM i od Uni-verzitetot za turizam i menaxment iod Detskiot parlament na Makedonija.

Zo{to gi apostrofiravme samoovie? Od niv se ispratija i apeli, atakvi tribini, sovetuvawa i temi seodr`aa sekoj vtornik i gi ima{e nad60. Ja izdvojuvame tribinata za Make-donija so apelot {to li~no mu go od-nese delegacija na Zdru`enieto inte-lektualci penzioneri na pretsedate-lot na R Makedonija \orge Ivanov.

I u{te eden proekt: "Po tragite natatkovskite koreni” koj sodr`i 2 de-la: Prviot - Kampuvawe na 40 deca oddijasporata i na 20 Itelektualcipenzioneri, kako i na 40 deca ~lenovi

na DPM i na 20 ~lena od Zdu`enietointelektualci penzioneri.

Vtoriot - Karvan na prijatelstvotoso 60 gosti, Makedonci od dijasporata.Na sedumdnevnata obikolka niz Make-donija, u~esnicite gi zapoznaa make-donskite biseri, znamenitosti odistorijata, geografijata i kulturata.

Ovoj proekt go prifati premierotNikola Gruevski na otvoren den na

Vladata. A potoa pokrovitel prifatida bide \or|e Ivanov, pretsedatelotna Dr`avata.

Ona {to e napraveno e i MALKU iMNOGU, za{to MALKU se dve godini,no MNOGU zatoa {to spored naprave-noto tie se garancija deka ova zdru-`enie }e se {iri niz Makedonija i po-sakuvame da prerasne vo ,,Sojuz napenzioneri i intelektualci od Make-donija, od dijasporata i od svetot”, koj}e bide temel za bogati sodr`ini narabota, za mnogu trkalezni masi, sove-tuvawa, simpoziumi, kongresi... Setotoa intelektualcite penzioneri £ godol`at na tatkovinata.

I na krajot golema blagodarnost naSMU ,,Ilija Nikolovski-Luj” za boga-tata programa na folklornata i tan-cova grupa na proslavata na rodende-not na Zdru`enieto.

Pretsedatel,m-r Grozda Danova

Vo ramkite na planiranite ak-tivnosti ZP Ko~ani, realizi-ra{e ekskurzija za svoite ~le-

novi vo nekolku gradovi vo sosednaSrbija me|u koi i gradot Belgrad. Priova nesekojdnevno patuvawe na 55-mi-na ko~anski penzioneri so agencijata"Avto Atom” od Ko~ani, penzioneriteizvr{ija obikolka na znamenitostiteKalemegdan, Avala, Ku}ata na cve}eto

vo Belgrad, a na vra}awe patot gi vo-de{e niz Aran|elovac, Vrwa~ka Bawa,Kraguevac, Kru{evac i Ni{.

- Patuvaweto pomina vo naj-dobar red. Zadovolstvoto kajpenzionerite be{e golemo bi-dejki mo`ea povtorno da se dru-`at, pritoa zapoznavajki se sonacionalnata i kulturnata is-torija na ovaa sosedna zemja.Bevme pre~ekani od doma}initekako stari dobri prijateli. Va-kviot na~in na zaedni~ko patu-

vawe niz organizirani poseti }eprodol`ime da go praktikuvame i po-natamu, zatoa {to interesot na na{itepenzioneri e mo{ne golem, - istakna\or|i Serafimov, pretsedatel nako~anskata penzionerska organizaci-ja. K.Gerasimov

Zaedni~ka ekskurzija do Belgrad

Na patot za selo Qubanci go sretnavme Pe-tar Sladinovski, iako navlegol vo deve-desetata godina, se u{te vitalen starec,

veli deka saka da e informiran i pove}e daznae za `ivotot na penzionerite. Silen vpe~a-tok mi ostavi i sredbata so Trajan Ristovski,sekretar na ogranokot na penzioneri vo seloto,koj vo razgovorot mi ja dolovi atmosverata isostojbata na penzionerite vo ova ruralno podra~je.

- Penzionerite tuka, koi gi ima okolu 200, dokolku zdravjeto im dozvolu-va, glavno se zanimavaat so zemjodelie i sto~arstvo.

- Za `al, se u{te nemame svoe kat~e, svoe svrtali{te za nas i za idnitepenzioneri, kade {to vo prijatna atmosfera }e se zabavuvame i }e gopominuvame svoeto slobodno vreme. Dobivme vetuvawe od gradona~alnikotna op{tina "Butel”, deka ima mo`nost da se re{i i ovoj problem. Najgolemdel od aktivnostite gi realizirame vo sorabotka so zdru`enieto "^air iButel” i u~estvo zemame vo site manifestacii i sportski aktivnosti - re~eJovan Tar~ulovski, pretsedatel na ogranokot.

Pretsedatelkata na aktivot na `enite pri ovoj ogranok, GordanaBadarovska ja istakna potrebata za site svoi ~lenovi (okolu 70 `eni), dase organizira predavawe od oblasta na zdravstvoto.

V.P.

Nedostasuva prostor za podobraorganizacija

Dve godini rabota na Zdru`enieto na intelektualci - penzioneri

Malku i mnogu

Edna sosema voobi~aena pro{etkapo starata bitolska ~ar{ija, ne-odminlivo }e gi navrati se}a-

vawata na vremeto minato i na raz-misla kakva bila ~ar{ijata koga ovdevrielo od zanaeti i zanaet~ii. Neenikakva vest ako re~eme ili zabele-`ime deka zanaet~istvoto vo na{atazemja e na pragot na izumirawe.

Dodeka denes vo razvienite zemjiosobeno se ceni unikatot i ra~nataizrabotka, a {to poka`uvaat i viso-kite ceni na proizvodot, sekako ko-ristej}i ja i modernata tehnika na de-ne{nicata, vo na{ata zemja kako da epoinaku.

Denes, koj ako ne nekoj od penzione-

rite i postarite, }e vi poka`e kakonekoga{ se rakuvaloso starite alatki zapravewe na ko{nici,buriwa, kako ra~nose {iele kostumi...

Taka vo potraga postari zanaet~ii sesre}avame so edenod najstarite zana-et~ii vo bitolskata~ar{ija, so BrankoPopovski - kroja-~ot, koj odamna po^nal da gi tro{i svoite penzionerskidenovi.

Kroja~ot Branko, so svoite 85 godi-

ni, do skoro ne ja napu{ta{e prakti-kata i devizata na du}anxiite “pora-no otvori, podocna zatvori, i se zamu{teriite”.

- Kako ~len naOdborot na za-naet~iite vo se-dumdesetite go-dini vo Bitola,vo ~ar{ijatabea registrira-ni 94 du}ani, soisto tolku maj-stori i po 3-4u~enici, ~ira-ci. Za `al, de-neska bi mo`e-

le da izbroime samo tolku kafu-liwa, a zanaet~ii ima kolku prstina rakata. Nema pove}e kroja~i, pa-

puxii, ~evlari, bojaxii... a {to eu{te po`alno ne postoi minimalnazainteresiranost kaj mladite zastarite zanaeti. Nie zanaet~iite ve-levme i velime: "bez zanaet nema ja-ka dr`ava” - veli Branko Popovski.

Mo`bi zaradi toa i pokraj nate`-natite godini, kroja~ot Branko Po-povski i denes re~isi sekojdnevno sedru`i so "singerot” i kroja~koto met-ro.

- Onaka kolku da mi mine nostal-gijata, - veli Branko. Kolku da sepotsetam na nekoga{nite izrabotkikoi bea mnogu ceneti vo na{iot za-naet.

Stariot kroja~ Branko Popovskinostalgi~no ne "vra}a” na vremeto ko-ga zanaet~iite sekoj za sebe si imalesvoj praznik koj go proslavuvale, na

svoj prepoznatliv na~in i na odrede-no mesto. Gi nema mnogu zanaeti, aisklu~ok vo toa se berberite koi idendenes se sobiraat na 31 januari naSveti Atanas vo Dovlexik, kako da muprkosat na seto ona {to se slu~uvaokolu niv.

Stariot kroja~ Branko, ne e protivpromenite, tehnikata i drugite novi-ni vo ~ar{ijata. I porano vo ramkitena mo`nostite i tie voveduvale no-vini vo raboteweto i ja usovr{uvalerabotata koristej}i novi i posovre-meni ma{ini, no zanaetot ostanuvalzanaet. Rakata na majstorot morala dabide prisutna, pa ne znam za kakvama{ina i da se raboti. Taka bilo, akako }e bide }e poka`e vremeto.

Dobre Todorovski

Nostalgija po starite zanaeti

U~enicite od U~itelskata {kola"Bra}a Miladinovci”, Bitola na4. juni 2011 god. vo restoranot

"Korzo” na [irok Sokak odr`aa sred-ba na generacijata 1960/61 po povod 50godini{ninata od zavr{uvaweto namaturata. I dodeka se sobiraa na te-rasata, o~ite na lu|eto vo poodminatigodini iskrea od vozbuda, se zagledu-vaa edni vo drugi, se prepoznavaa, akone im uspee{e pra{uvaa, izvinuvaj}ise, pregrnuvaj}i se, kako najsvoi, kakorod roden. A koga vlegoa vo salata,\or|i Lazareski, od imeto na Organi-zacioniot odbor, im posaka srde~nodobredojde na svoite vrsnici, so na-de` deka ubavo }e se dru`at i zabavu-vaat. Potoa, so `alewe istakna dekazna~aen broj sou~enici prerano zami-nale od ovoj svet i zamoli so ednomi-nutno mol~ewe da im bide oddadenapo~it, kako i na klasnite rakovodi-teli i profesorite koi ve}e ne se me-|u `ivite.

Po polovina vek, koj na liceto nasekogo iscrtal mapa na negoviot `i-vot, sekoj so sekogo saka{e da razmenipo nekoj zbor, da pra{a, da bide pra-{an, da se informiraat kako se snao-|aat kako penzioneri, kako go minuva-at vremeto, kolku se ~uvstvuvaatispolneto i korisno za sebe i za se-mejstvoto. Op{ta be{e konstatacijatadeka `iveat so skromni primawa, nebi se reklo komotno, iako re~isi sitezavr{ile povisoki stepeni na obra-zovanie. Nekoj ostanal dokraj veren naosnovnata profesija, nekoj so nade`deka vo nekoja druga struka }e dade

pozna~aen pridones i za sebe i zaop{testvoto - se preorientiral. Ni-koj ne se po`ali deka ne znae {to dapravi so vremeto {to sega go ima naraspolagawe. Nikoj ne mrzeluva, sekojso ne{to se zanimava: bez isklu~ok,osnovnata preokupacija i radost im sevnucite, im pomagaat, se igraat so nivi preku niv se vra}aat vo svoeto siro-ma{no detstvo. Na mnozina knigata ime dru{ka, {etaat so prijatelite, ne-koi p~elarat, na pove}emina poteklo-

to im e od selo i ~esto odat tamu ine{to podrabotuvaat vo bav~ite igradinite. Site se svesni za zna-~eweto na aktivnoto stareewe koe giodr`uva vo podobra i fizi~ka i du-hovna kondicija. Ne sakaat da bidat natovar ni na svoite deca ni na op{tes-tvoto. ^uvstvitelni se ako nekoj, ma-kar i premol~eno, gi smeta za margi-nalci ili deka vo ova krizno vremetie se dopolnitelen problem. "A, ve-

lat, za op{testvoto se dadovme sebesi bez ostatok, rabotevme posveteno ine velevme: kolku pari, tolku muzika.Ne e fer!”

Golema satisfakcija im se sredbiteso nivnite u~enici od koi mnoguminagi nadminale. So eden zbor, nekoga{-nite prosvetni rabotnici i sega seprimer za tolerancija, solidarnost iskromnost. Imaat razbirawe za site.Nekoi istaknaa deka nemaat organizi-ran penzionerski `ivot, nemaat svoiklubovi, te{ko doa|aat do svoeto gla-silo "Penzioner plus”. Potrebno im epo{iroko razbirawe.

Pred razdelbata, koja be{e ednakvo

trogatelna kako i sredbata, padnapredlog: sekoja naredna godina voprvata sabota od juni sekoj {to }e bi-de vo sostojba vo 11 ~asot da posedi naterasata na “Korzo”, da po~eka i drugida dojdat i nekolku ~asa spontano dase dru`at. Odli~na ideja, koja be{eednoglasno prifatena. Da sme zdravii `ivi i dogledawe vo prvata sabota -juni 2012 godina!

B. [uminoski

Pedeset godi{nina od zavr{uvaweto matura

Vozbudliva sredba

Neodamna od pe~at izleze prvatasamostojna zbirka na pesni:"Prikazna od ovaa strana na

qubovta” na poetesata Du{ka Gievskavo koja se pomesteni pesni sozdavanivo poslednite pet godini. Vo knigatase izneseni site nejzini previrawa,podemi i padovi vo sudir so `ivotot.Gievska e poet koj vo pesnite gi otkri-va svoite idei i ideali.

I kako {to }e zabele`i i recenzen-tot na ovaa kniga profesor JagotkaTomovska, poezijata na Du{ka Gievskana momenti ve{to kako ko`ur~e na

svilena buba, gi zavitkuva mislite, aponekoga{ se ~uvstvuva{ kako da ~i-ta{ nekoja ispovest. I vo edniot i vodrugiot slu~aj na momenti so napre-gawe na me~tata, kaj nekoi od pesnitekako da ~ita{ sudbini od dlanka.Va`no e deka u`iva{ i se voshituva{od napi{anoto.

Vi pretstavuvame samo edna pesna

od nejzinite interesni i neobi~ni pona~inot na izrazuvawe na ne{tata pe-sni, od nejzinata poetska zbirka - pr-ven~e:

GLODAROTSpokojot is~ezna,silen potres go razni{uva lavirintot{to za dom svoj go izbraa,{to so svoite tuka se naselija.Se pojavi glodar,golema dupka napravi na yidotdolgo vreme bil tuka, no ne mu pridavale zna~ewe,a toj grizel li grizel.Koga se sozdade procep,so zakrpi sakaa da go pokrijatda ne se gledada ne se znae.Glodarot se usiluva,slobodno za{etuva niz odaitese izdiga visoko pred site niv da gi izvesti za svojata nadmo}.

Inaku, Du{ka Gievska e ~len naPretsedatelstvoto na Dru{tvoto napisatelite na Kumanovo i e ~len nakni`evniot klub "Obdenica”.

Na Kumanov~ani Du{ka Gievska im epoznata i kako mo{ne aktiven penzio-ner na mnogu poliwa. ^lenuva vo sitesekcii na penzionerskoto zdru`enieod Kumanovo: vo horot, vo folklorna-ta i dramskata sekcija, a aktivenu~esnik e i na site poetski manifes-tacii vo ramkite na svoeto zdru`enie.

C. Ilieva

"Prikazna od ovaa strana na qubovta#

REKLAMI PENZIONER plus avgust 20118

SPORTPENZIONER plus avgust 2011 9

Vo organizacija naSZPM na 26 juni voDebar se odr`aa Re-

gionalnite penzionerskisportski natprevari nakoi u~estvuvaa natpre-varuva~i od zdru`enijatana penzionerite od Ohridi Debrca, Struga i Vev~a-ni, Ki~evo, MakedonskiBrod i doma}inot ZP De-bar i Centar @upa.

Na okolu 300 u~esniciod koi 170 natprevaruva~inajprvin se obrati pret-sedatelot na Zdru`enieto

na penzionerite na Debar i Centar @upa Bes-nik Pocesta istaknuvaj}i go zadovolstvoto{to za ovaa sportska manifestacija se iz-vr{eni uspe{ni podgotovki. Gradona~alnikotna op{tina Debar d-r Argetim Fida ja na-

glasi uspe{nata sorabotka sopenzionerskata organizacija kojaod den na den se pove}e se splo-tuva. Natprevarite za otvorenigi proglasi Dragi Argirovski,pretsedatel na SZPM pri {touka`a na zna~eweto na ovie igrine samo za sportuvaweto vo tre-toto `ivotno doba, tuku i za dru-`eweto, me|usebnoto informi-rawe i zbli`uvawe.

Natprevarite se odvivaa vo 11sportski disciplini, a najdobrirezultati postignaa penzioner-ite na Zdru`enieto od Ohrid iDebrca.

Vo restoranot "Uraniki” vo Debar po vra-~uvawe na priznanijata vo prigodna atmos-fera se odr`a dru`ba na u~esnicite, me|u koibea i golem broj gosti. Zabele`itelno be{e i

prisustvoto na prestavnicite na musliman-skata i pravoslavnata verska zaednica, soogled na toa {to na ovie penzionerski sredbiprimarno e dru`eweto bez ogled na verata ietnitetot.

Vjolca Sadiku

16-ti Regionalni penzionerski sportski natprevariDebar - ~etvrti region

Ohri|ani najdobri

Godina{nive 16-ti po red penzionerskisportski natprevari i igri vo site osumregioni vo republikava se odr`aa pod

znakot na zna~ajniot jubilej: 65 godini od pen-zionerskoto organizirawe vo Makedonija. Tiese odr`aa od 20.05.2011 do 26.06.2011 godina,vo celosna koordinacija na Organizacioniotodbor i na Komisijata za sport i rekreacijapri SZPM, vo razli~ni termini vo site 8 re-gioni. Za prv pat vo ovie 16 godini, tie vo 2regiona se odr`aa vo raboten den. I ne samotoa. Na sve~enoto otvorawe govorea {est gra-dona~alnici na op{tini doma}ini, {touka`uva na zgolemenata sorabotka na zdru-`enijata so lokalnata samouprava.

Na Regionalnite sportski natprevari ne-posredno u~estvuvaa 48 zdru`enija na penzi-oneri od koi 46 starosni i 2 zdru`enija nainvalidi. Brojot na zdru`enijata koi nasta-pija na regionalnite natprevari e identi~enso prethodnata godina. Za istaknuvawe e fa-ktot {to na regionalnite natprevari ne nas-tapija 4 zdru`enija na starosni penzioneri itoa: [uto Orizari i Ilinden od prviot re-gion, Karpo{ od vtoriot i Labuni{ta od ~et-vrtiot region.

Na regionalnite natprevari u~estvuvaa1505 natprevaruva~i-sportisti (minatatagodina 1412) od koi 918 vo ma{ka i 587 vo

`enska konkurencija. Brojot e zgolemen za 93natprevaruva~i i toa 63 vo ma{ka i 30 vo`enska konkurencija, {to e dobar znak za za-interesiranosta na penzionerite za u~estvovo ovie aktivnosti.

Tie se natprevaruvaa vo site 11 discipli-ni predvideni vo pravilnikot so propozicii.Iako vkupniot broj na natprevaruva~ite e voporast, imaj}i ja predvid brojkata od mo`-nosta za maksimalniot broj (2256), na region-alnite natprevari prostor za aktivnost pozdru`enijata za vklu~uvawe na novi natpre-varuva~i ima u{te mnogu.

Za istaknuvawe e i faktot {to iako vkup-niot broj natprevaruva~i na ovogodi{nive16-ti penzionerski natprevari vo celost ezgolemen vo vtoriot, tretiot, pettiot i {es-tiot region, brojot na natprevatuva~ite epomal od prethodnata godina.

I ovoj pat vo tretiot i ~etvrtiot region(Prilep i Ohrid) zaradi faktot {to poradinemawe konkurencija na regionalnite nat-prevari, golem broj natprevaruva~i, direktnobez natprevaruvawe se steknaa so pravo nau~estvo na republi~kite natprevari, bidej}ipravilnikot so propoziciite toa go dozvolu-va.

Na poslednata sednica na Komisijata zasport na koja se rasprava{e po izve{tajot na

16-te Regionalni sportski natprevari, zaovoj problem se konstatira deka re{enietreba da se bara preku anga`irawe na zdru-`enijata od ovie regioni, so {to }e se namalibrojot na direktno u~estvo na republi~kitenatprevari.

Ako se ima predvid faktot deka na region-alnite sredbi im prethodea podgotovki poogranoci i natprevari po zdru`enija vo peri-od od 2 do 3 meseci, aktivno u~estvo zemaatili se razdvi`eni od 10.000 do 15.000 pen-zioneri ~ija aktivnost pridonesuva za fi-zi~ko i psihi~ko odr`uvawe kako i me|usebnodru`ewe i {irewe na novi poznanstva. Ovojpodatok vo celost go opravduva skromnotofinansisko zafa}awe na del od sredstvatana zdru`enijata i na SZPM.

Treba da se istakne deka na ovie natpre-vari u~estvuvaa i natprevaruva~i koi se vopoodminati godini, a postignuvaa zabele`i-telni rezultati na koi mo`at da im pozavi-dat i pomladi sportisti. Za istaknuvawe serezultatite vo ga|awe so vozdu{na pu{ka ka-de {to golem broj natprevaruva~i imaa nad 85krugovi od mo`ni 100. Takvite postignuvawase navistina za po~it. Zabele`itelni rezul-tati se postignuvaat i vo drugite sportskidisciplini kade {to rezultatot e merliv(tr~awe, frlawe |ule, skok od mesto i sl.)

Za istaknuvawe e i faktot {to od 48 zdru-`enija koi zemaa u~estvo na Regionalnitepenzionerski sportski natprevari pravo nanastap na Republi~kite natprevari obezbe-dija 40 zdru`enija {to ne be{e slu~aj dosega,

a nastap obezbedija 381 natprevaruva~i odkoi 200 vo ma{ka i 181 vo `enska konkurenci-ja i toa vo site 11 sportski disciplini.

Se o~ekuva vo bliska idnina na{ata cen-tralna i lokalna vlast da trgnat po primerotna nekoi dr`avi vo svetot za sozdavaweuslovi za sportuvawe na vozrasnite daostanat vitalni i me|usebno da se dru`at.Sportot kako {to e poznato e mnogu slo`ena iva`na granka vo ~ovekovata aktivnost koja imnosi zdravje i zdrav duh na onie {to se zani-mavaat so nego bez ogled na godinite.

Zdravko Petkovski, pretsedatel na Komisijata za sport

i rekreacija na SZPM

Zdru`enieto na penzionerite na Make-donska Kamenica na 25 juni be{e doma}inna regionalnite sportski natprevari na

penzionerite od isto~ni-ot region na koj u~estvu-vaa natprevaruva~i od ZPKo~ani, Vinica, Del~evo,Berovo i Peh~evo.

Vo prisustvo na pretse-datelot na SZPM DragiArgirovski i drugi gostii nad dvesta natprevaru-va~i na sve~enoto otvora-we na igrite najprvin gov-ore{e Vidan Konevski,pretsedatel na ZP Make-donska Kamenica, a mani-festacijata ja pozdravi igradona~alnikot Darko

Mitevski, istaknuvaj}i ja dobrata sorabotkana lokalnata samouprava so penzionerite voop{tinata.

Proglasuvaj}i gi igrite za ot-voreni Stanka Trajkova, sekre-tar na IO na SZPM posebno go is-takna zadovolstvoto od masovno-to u~estvo na penzionerite navakvi sredbi, pritoa poso~uvaj}ideka tie godinava se odr`uvaatvo duhot na odbele`uvaweto na65-godi{ninata na penzioner-skoto organizirawe vo Makedo-nija i deka 16-tite Republi~kipenzionerski sportski natpre-vari }e se odr`at na 10 septem-vri vo kampot "Livadi{te” kajStruga.

Na regionalnite sportski nat-prevari vo Makedonska Kamenica zabel`i-telni bea nastojuvawata na site 215 natpre-varuva~i, od koi 128 vo ma{ka i 87 vo `enskakonkurencija, za osvojuvawe na prvite mestavo 11 sportski disciplini. Vo korektni i fernatprevari najdobri bea penzionerite naZdru`enieto na penzionerite od Ko~ani so

osvoeni 8 prvi mesta. Prijatno iznenadija idoma}inite so osvoeni 6 prvi mesta. I ne samotoa. ZP na Makedonska Kamenica bea mnogudobri doma}ini na igrite i pridonesoa siteu~esnici da se ~uvstvuvat prijatno i da pone-sat ubavi spomeni od prestojot vo nivniotgrad.

K.Gerasimov

Na 21 juni vo [tip se odr`aa regional-nite penzionerski sportski natprevarina koi u~estvuvaa natprevaruva~i od

zdru`enijata na sedmiotregion: [tip, Radovi{,Sveti Nikole, Lozovo,Novo Selo i Strumica.Igrite zapo~naa so sve-~enoto defile na u~es-nicite na Plo{tadot vo[tip, koe, pokraj brojnitegosti i gra|ani, go sledea:presedatelot na SZPMDragi Argirovski, pot-pretsedatelot na IO naSZPM Metodija To{ev-ski, prviot ~ovek na Op-{tinata d-r Zoran Alek-sov i gradona~alnikot na

Op{tina Karbinci Vasil Bogdanski. Vo ime na doma}inot na igrite, u~esnicite i

gostite so prigoden govor gi pozdravi pretse-

datelot na ZP [tip i KarbinciMile Vasilev, a potoa grado-na~alnikot na [tip d-r ZoranAleksov na natprevaruva~ite imposaka dobri uspesi i najubavispomeni i rezultati vo spor-tskite igri. Vo imeto na organi-zatorot - Sojuzot na zdru`enija-ta na penzionerite na Makedo-nija, govore{e potpretsedatelotna IO na Sobranieto na SZPM,Metodija To{evski, koj go is-takna zna~eweto na natpreva-rite vo jakneweto na sportsko-rekreativniot `ivot na pripad-nicite od tretoto doba, im posa-ka ubava rekreacija na u~esnicite i gi otvoriigrite.

Sportskite igri zavr{ija vo mnogu dobraorganizacija na doma}inot - ZP [tip i Kar-binci i fer plej natprevari vo disciplinite:strela{tvo, pikado, {ah, tegnewe ja`e, frla-we |ule, tr~awe, skok od mesto, domino, tabla,dvoboj - `eni i troboj - ma`i. Natprevaruva-

~ite od [tip bea najdobri so osvoeni {estprvi mesta, natprevaruva~ite na ZP Radovi{osvoija pet prvi mesta, a po dve prvi mestasportistite od Novo Selo, Strumica i SvetiNikole.

Vo zaedni~ko raspolo`enie, vo hotelot"Oaza” prodol`i veselbata, kade im beadodeleni priznanija na najdobrite u~esnici.

M. Manev

16-ti Regionalni penzionerski sportski natprevari

U~estvo na 1505 natprevaruva~i od 48 zdru`enija

Makedonska Kamenica - osmi region

Triumf na ko~anskite penzioneri

[tip - sedmi region

Najuspe{ni doma}inite

PANORAMA PENZIONER plus avgust 201110

Dva dena pred Petrovden na10.07.2011 godina "Ponikva” naOsogovskite planini, pred pre-

krasno izgradeniot objekt odmora-li{teto na MVR, se sobraa stoticiu~esnici od pove}e gradovi na Make-donija da se sretnat so najbliskite iprijatelite pod mototo "Za Petrovdensite na planina”. Tamu bea dojdenigosti od Bugarija i Romanija. Tuka naPonikva ima{e i semejstva ~ii korenipoteknuvaat tokmu od ovoj kraj odvla{kite kolibi. Vlasite koi vo mi-natoto se zanimavale so sto~arstvobile poznati kako nomadski narod.Zimata ja minuvale vo polskite sela, anaprolet povtorno so svojata stoka i

semejstvata vo kolibite i mandrite naplanina.

Vla{kite kolibi i mandri gi imalonasekade niz planinata kade {to gopravele najvkusnoto sirewe i ka{ka-val. Pred {eesetina godini ka{kava-lot se prodaval prete`no vo Grcija.Prestojuvaj}i na planina vlasite sosebe gi neguvale Hristijanskite pra-voslavni obi~ai i praznici. Eden od

niv e i Petrovden, praznik koj vlasi-te na Ponikva go slavele tri dena sosobirawe na sred selo, so ru~eci , ba-nici, sirewe, ka{kaval i kvasenomleko. Pesnata i oroto bile del odpraznuvaweto. Tradicijata, obi~aite,pesnata i oroto i etnolo{kite ele-menti od minatoto seu{te se prisutnii gi krasat vlasite od ovoj kraj. Ovaagodina na ovoj ~etvrtiot etno festi-val na izvorni vla{ki pesni zedoau~estvo penzioneri od vla{kata pe-a~ka grupa "Gramosteaw” od Skopje,penzionerski pea~ki grupi od Bugarijai Romanija koi so svojot nastap prene-soa del od vla{kata kultura i tradi-cija od nivnite kraevi.

Na sobirot prisustvuvaa okolu 500penzioneri od [tip kade {to Pea~ka-ta grupa od zdru`enieto na penzione-ri se prestavi so dve Vla{ki pesni.Pea~kata grupa dobi najgolem aplauz.Na samite u~esnici im bea dodelenipriznanija za u~estvo na festivalot.Potoa pove}eto od prisutnite zapeaavla{ki pesni i zaigraa vla{ki ora.

S.Mihajlova

Na na{ite prostori odgledu-vaweto kaktusi ne e masovna po-java, tuku bi rekle deka e i mno-

gu retka. Zatoa se smeta deka e bisernasprema drugite hobija. Toa ne e ska-po hobi, toa e polno so `ivot, egzoti-ka i so radosti.

Pri odgleduvaweto kaktusi stepo{tedeni od neprijatnite nastani,bidej}i dodeka ste so niv nema ta`nimigovi ili gi ima sosema malku. Duri i~estite ubodi od niv za odgleduva~ot,penzionerot m-r Tome Dimi{kovskine pretstavuvaat bolka. Toj se zani-mava so ova hobi i edinstveno na {tose `ali e {to porano ne go otkril sve-tot na kaktusite, toj svet na neodbran-livata ubavina i neizmernata radost.Na mal prostor, so malku anga`ira-nost i za relativno kuso vreme, Tomesobral golem broj rastenija, edno celomalo bogatstvo. Kaktusite se relativ-no mali bilki za golemi radosti. Ovieradosti Tome u`iva da gi spodeluva sodrugite lu|e, so sekoj {to }e poka`e inajmalo interesirawe za niv. So taacel, toj vo juni organizira{e rabo-tilnica za ~lenovite na Univerzite-tot "Treta doba”, za koja{to ima{e is-klu~itelno interesirawe.

Najnapred nakuso da vi go pretsta-vime Tome i negovoto prekrasno hobi.Prvoto pra{awe {to mu go postavivmebe{e:

[to za vas pretstavuvaat kaktusite?- Kaktusite za mene zna~at posebno

do`ivuvawe, zaradi toa {to postojanorabotam okolu niv i toa najmnogu meodmora. Ne mislam na problemi, nadrugi obvrski, za{to sekoja saksijatreba da se pomesti, da se izvadi neko-ja trevka, suvo del~e, cvet~e. Ako kak-tusot e pogolem treba da se presadi vopogolema saksija i zatoa postojano imarabota. Me|utoa, kaktusite se speci-fi~en vid rastenija koi mo`at da iz-dr`at dolgo vreme sami, bez nega, bezvoda, a bidej}i jas imam golem broj i

drugi obvrski, zaradi {to mnogu ~estosum otsuten, toa na moite kaktusi ne impre~i i tie "strplivo” me ~ekaat.

Kaktusite sigurno vi vozvra}aatso svoite ubavi cvetovi. Ja spode-luvate li ovaa ubavina so lu|etookolu vas kako deneska so ~lenovi-te na Univerzitetot?

- Spored aneks-programata na Uni-verzitetot "Treta doba”, ovojpat namoite kaktusi im se odu{evuvaat moi-te kolegi penzioneri. Prisustvuvaa naedna od nekolkute rabotilnici na koizainteresiranite mo`at da nau~atmnogu ne{ta za kaktusite, na primerkako se neguvaat kaktusi i vo doma{-ni uslovi, za sopstveno zadovolstvo.Pogolem del od niv so uspeh gi odgle-duvaat i go {irat ova hobi. Kaktusot erastenie koe e srodno so tretata doba.Toa mo`e da izdr`i sekakvi nepri-jatnosti, sekakvi nepogodi, kako i niepostarite.

Dali vo na{eto podnebje tie dob-ro uspevaat? Vie o~igledno uspeva-te da im go dadete ona {to im e neop-hodno, zatoa se tie tolku ubavi ipolni so cvetovi?

- Ovie vidovi rastenija poteknuva-at od Ju`na Amerika. Po otkrivawetona Amerika po~nale da se preseluvaati po drugite kontinenti. No i ovde tiese dobro prisposobeni, uspevaat dob-ro, se razbira so opredeleni znaewaza po~vata, polevaweto i prihranu-vaweto. Zimno vreme e malku pote{kono i toga{ imam re{enie. Gi sobiramvo edna zastaklena prostorija i kogatemperaturata }e padne 10 stepenipod nulata, zadol`itelno ja zagrevam,da ne padne pod 5 stepeni vnatre. Natoj na~in rano naprolet mo`at da bi-dat budni, da cvetaat i uspe{no da serazvivaat.

Zamolivme i del od u~esnicite narabotilnicata za ~itetelite na "Pen-zioner-plus” da gi iznesat svoitevpe~atoci. Site se voodu{eveni i odkaktusite i od ume{nosta i od hobitona Tome, od negovata gradina vo kojaima nad iljada kaktusi, me|u koi trie-setina razli~ni vidovi. Vo momentov,najbrojna e Kralicata na no}ta kojadava preubavi cvetovi, no koi za `alopstojuvaat samo eden den, no ima kak-tusi ~ii cvetovi traat i 10 do 12 dena.Vo celina, kaktusite deluvaa vonpla-netarno, ~udno i prekrasno.

Cvetanka Ilieva

Penzioneri na 4. etno festival na izvorni vla{ki pesni

Veles, godinava odbele`uva 190godini od ra|aweto na avtorotna prviot dramski tekst vo Ma-

kedonija i osnovopolo`nik na teatar-skata umetnost Jordan Haxi Konstan-tinov - Xinot, a vele{kiot teatarkoj{to so gordost go nosi negovoto ime,be{e doma}in na Prviot internacio-nalen teatarski festival vo produk-cija na Centarot za kreativni akcii"IMPAKT”, vo partnerstvo so Op{tinaVeles i NUCK Jordan Haxi Konstanti-nov - Xinot.

- Ovoj teatarski festival {irokogi otvori vratite na teatarskataumetnost so novi, sve`i ~itawa nadramski tekstovi i so nov radikalen,estetski i moderen pristap vo soglas-nost so vremeto vo koe `iveeme, - re-~e gradona~alnikot na op{tina Veles,Goran Petrov, pri otvoraweto nafestivalot, posakuvaj}i mu hrabro ~e-korewe nanapred vo ostvaruvaweto naidnata scenska umetnost.

Direktorot na festivalot Aleksan-dar Ivanovski, izrazuvaj}i im golemablagodarnost na partnerite koi ses-trano ja poddr`aa i pridonesoa ideja-ta da se preto~i vo delo, zabele`adeka festivalot gi ~uvstvuva pulsi-rawata, potrebite i o~ekuvawata napublikata vo nasoka na rastewe iotvorawe novi perspektivi vo borba-

ta protiv sociolo{kite i umetni~kitegranici.

Na internacionalniot teatarskifestival od 18 do 21 juni, bea izvede-ni pove}e mo{ne uspe{ni dramski de-la i akterski igri od R. Makedonija:"Orkestar BB” - pretstava na studen-tite po akterska igra pri fakultetotza dramski umetnosti, "Buba~ki” - naStudioto za tanc "Zodijak” i "Lokomo-tiva”, "In & Out” so Aleksandra Ko-~ovska, "Hajdi” so Alksandar \eor|iev,"(Ne)Povrzanosti” so Aleksandra Ko-~ovska i Kire Miladinoski, "Mizan-trop” vo izvedba na prviot makedon-ski nezavisen teatar, od Slovenija:("Divata svetica, majka ku~ka” na Tea-tarot Mladinsko od Bugarija: "Mrtva-ta Dagmar ili devoj~eto so kibrit-~iwa” vo produkcija na Ida Daniel -Teatarska laboratorija "Sfumato”).

Vele{ani kako retko koga vo golembroj prisustvuvaa na teatarskiot fes-tival, a najbrojni bea vele{kite pen-zioneri so nivnite vnuci, koi so dol-gotrajni aplauzi iskreno gi nagradijaartistite koi hrabro i originalno giizveduvaa razli~nite `anrovi i este-tiki, so kreativen pristap i umetni~-ki vrednosti, koe vo su{tina presta-vuva{e glavna odrednica na konceptotna ovoj festival.

Q.Georgiev

NA PRVIOT INTERNACIONALEN TEATARSKI FESTIVAL

Najbrojni vele{kite penzioneri

Sto pedeset godi{ninata od prvata objava na Zbor-nikot na narodni pesni na Bra}ata Miladinovci,e ubav povod da si prispomnime za zna~eweto na toa

grandiozno delo na slavnite Stru`ani za na{ata na-cionalna Prerodba.

Od osumte deca na Riste i Sultana Miladinovi, trojca £se posvetija na prerodbata. Najstariot, Dimitar (1810), os-novno u~ili{te zavr{i vo Struga, gimnazija vo Janina. Po-toa raboti kako u~itel vo Ohrid, kade {to se sre}ava sorenomiraniot ruski slavist Viktor Ivanovi~ Grigoro-vi~. Sredbata presudno }e vlijae otprvo sam, potem i soKonstantina da zapo~nat edna odgovorna rabota: sobirawena narodni umotvorbi od koi }e se iznedri Zbornikot.Sredniot brat, Naum, na Duhovnata akademija "Halki” voCarigrad diplomira muzika i gramatika. Go napi{a prviotu~ebnik po muzika kaj nas, a nekoi od pesnite gi melagra-fira so noten zapis, {to e prv takov potfat.

Dimitar, poradi svojata proslovenska orientacija, sesudira so grkomanite vo Bitola, a po edna `estoka raspra-vija so mitropolitot Venedikt, ja napu{ta Makedonija izaminuva za Sremski Karlovci, Novi Sad i Belgrad, kade eopien od ideite na Panslavizmot i Ilirskoto dvi`ewe.Kon krajot na 1856 g. doa|a vo Struga i go ispra}a Konstan-tina vo Moskva da studira slovenska filologija na Im-perijalniot univerzitet.

Konstantin (1830) po osnovnoto u~ili{te vo rodniotgrad i gimnazijata vo Janina, od 1849. studira na Univerzi-tetot vo Atina, kade 1852. diplomira gr~ka filologija.Po vra}aweto, u~itelstvuva vo Magarevo, bitolsko, a nas-tavata ja izveduva na naroden jazik. Vo 1856 zaminuva voMoskva.

Tamu, pokraj studiite, zapo~nuva intenzivna aktivnostna sistematizacija na pesnite {to gi donesol so sebe i naonie {to mu gi dal @inzifov. Pritoa, so prefinet uset, giidentifikuva tvorbite koi ne proizleguvaat od makake-donskiot naroden duh, tuku navlegle pod vlijanie na sosed-nite kulturi. Niv gi izostava. ^lenuva vo naprednite sla-vjanski dru{tva. Im ja doveruva sobranata gra|a na svoiteprijateli na ~itawe. Sorabotuva vo Bratski trud, ~ijurednik e Rajko @inzifov, kako i vo Dunavski lebed. Odsite dobiva moralna potkrepa, no za `al, vo Moskva ne sesozdavaat uslovi za pe~atewe na Zbornikot. Mo`e samo dase naga|a kakvi s¢ zatkulisni igri se igrale za da se one-vozmo`i toj ~in. Iako vo 1857. ve}e ima dovolno materi-jali, poradi "opstojatelstvata “ ne mo`e da gi nape~ati.Negoviot prijatel A. V. Ra~inski, vo moskovskiot vesnik"Den” broj 21, }e napi{e: "Zboruvaat deka vo poslednovreme Konstantin stanal razdrazliv.... Najglavniotpredmet na negovata `alost be{e nevnimanieto na rus-kite u~eni, so isklu~ok na Bessonov i Beljaev, kon nego-

viot Zbornik od m a k e d o n s k i p e s n i, navisti-na odli~ni”.

Koga sfa}a deka vo Moskva trudot ne }e go vidi sonceto,}e otpatuva vo Zagreb a potoa vo Viena na sredba so bisku-pot Josip Juraj [trosmajer, poznat mecena na ju`nosloven-skite kulturi. [trosmajer prifa}a da go finansira pe~a-teweto. Na sorabotnicite im ostava da gi dogovorat podgo-tovkite, eventualnite zabele{ki i redukcija. Osven pesnidogovoreno be{e da bidat zastapeni i prikazni, pogovorki,gatanki, obi~ai i narodni veruvawa, kako i 11 pesni sonotni zapisi. Najposle, po mnogu peripetii na 24. juni 1861god. vo Zagreb se pojavi Zbornikot na bugarski narodnipesni sobrani od Bra}ata Miladinovci. Knigata sodr`inad 660 umotvorbi, prete`no pesni klasificirani sporedglavnite motivi: samovilski, juna~ki, ov~arski, ajdu~ki,sme{ni, qubovni, svadbeni, lazarski, `etvarski...

Vklu~eni se i 76 bugarski pesni, dadeni od ^olakov. Ne-dostigaat edinaesette notni zapisi.

Glavnoto pra{awe e: zo{to Zbornikot be{e objaven podnaslovot {to e naveden? Profesorot d-r H. Polenakovi}tvrdi: "Nam ni e poznata izjavata na Konstantin Miladi-nov, dadena vo pismoto od 8. januari 1859, upateno od Mos-kva do G.S. Rakovski vo Odesa, za toa kakvi narodni pesniima: m a k e d o n s k i, poznato ni e kako tie pesni gi na-re~e intimniot prijatel na Miladinovci, A. V. Ra~inski,m a k e d o n s k i, poznato ni e kako Zbornikot go nare~e@inzifov vo svojata biografija na Miladinovci: "So ovoj,vo mnogu odnosi prekrasen zbornik od m a k e d o n s k ip e s n i dvajcata Miladinovci si izdignale najubav pa-metnik”. Ima nekolku, (slu~ajno li?) neobi~ni sovpa|awa.Vo vremeto na podgotovkite za pe~at, vo Zagreb doa|a bu-garskiot folklorist Vasil ^olakov. Prof. Polenakovi}imal mo`nost da zapoznae i da iskoristi nekolku pisma od^olakov upateni "do desnata raka na [trosmajer, d-rFrawo Ra~ki”. Me|u ostanatoto, vo pismoto na ^olakov od12. april 1892 godina, stoi: ”...kato dojdoh preminatata go-dina v Zagreb, pokojniot moj drug Konstantin Miladinov meumoli da mu dam sto pesni od v’sto~nite strani naB’lgarija, za da mo`e da dade nazvanie na svojata sbir-ka “B’lgarski narodni pesni”. Faksimil od pismoto na^olakov se nao|a vo JAZU. Vo istiot pravec upatuva i po-svetata vo Zbornikot, koja uka`uva deka “taa e napi{ana vokancelarijata na [trosmajer,(hrvatskiot tekst od Posve-tata se nao|a vo Arhivata na [trosmajer), a Konstantinja prevel na makedonski i ja potpi{al”.

Osven toa, umotvorbite zapi{ani od Bra}ata poteknu-vaat od Struga, Ohrid, Bitola, Prilep, Kuku{... Nitu ednaod Bugarija.

Sepak, izleze toa kapitalno delo, toj biser na make-donskata duhovnost, za koja vo predgovorot K. Miladinov}e napi{e: "Narodnite pesni se pokazaqka na stepenotod umstvenoto razvitie od narodot i ogledalo na nego-viot `ivot. Narodot v pesni izlivat ~uvstvata si, v nihuvekove~vit `ivotot mu i davne{nite mu podvigi, v nihnahodvit du{evna hrana i razvle~enie; zatova v `aqbai v radost, na svadba i horo, na `etva i grozjebrawe, navezawe i predewe, po pole i po gori, {tedro izlivatpesnite kako od bogat izvor; zatova mo`it da se re~it,~e narodot je sekoga{en i velik pevec”... Nema{e sre}ada mu se poraduva na svoeto duhovno ~edo. Na vra}awe konStruga doznava deka Dimitar nakleveten ~mae vo zandan-ite vo Carigrad. Trga tamu, so verba deka }e go izbavi. Goapsat i nego i istata1862 g. obajcata umiraat pod nerazjas-neti okolnosti. T’gata za jug - ostana neottaguvana.

Ostana i Zbornikot koj go trasira patot na sovremenatapoezija, zapo~nuvaj}i od samiot Konstantin, preku Racini Nedelkovski... Do dene{ni dni pesnite vo nego se og-ledalo na narodniot genij i izvori{te na lirskiot poe-topis.

Boris [uminoski

PRO^ITAV ZA VAS

Pokazatel na umstveniot razvitok na narodotHobi koe nosineizmernaradost

ZRELO DOBA

Dali }e se slu~i {to treba da seslu~iDa preto~am moi misli edniDa gi vidam vo srcana va{i ina{iI da kopam so racete vredni

Dali moite o~i }e mo`atDa ronat solzi tolku vla`niDali denot i no}ta se mno`atSpomenite da ni bidat ta`ni

Dali silata po~nuva da se topiKako kapki pred utrinski zoriIli mo`ebi cve}eto me opiZa da di{am vo moite pori

Dali sonceto u{te se ra|aVo pogledot koj ve}e e matenI yvezdata po~nuva da pa|aSakame vekot da ni bide zlaten

Dali ̀ ivotot po~nuva da ni begaDa se seli vo prostor i vremeSepak vo gradite starosta nestegaKako kamen-kako zrelo seme.

\uro Apostoloskipenzioner od Gostivar

REKLAMIPENZIONER plus avgust 2011 11

ZDRAVSTVO PENZIONER plus avgust 201112

Preventivata e mnogu va`na rabota vo medicinata. Zataa cel se pravat edukativni sredbi so visokostru~-ni zdravstveni rabotnici, a so namera da se razbudi

svesta kaj penzionerite deka srcevite i mozo~nite bolstise masovni i tivki ubijci. Site ja znaat dobro poznatataizreka "podobro da se spre~i, otkolku da se lekuva”. Ovaasintagma se odnesuva koga stanuva zbor i za srcevite bo-lesti od koi ~estopati zaboluvaat penzionerite. Ottamu,OO na Crveniot krst so ZP "Kumanovo”, a vrz osnova na Spo-godbata za vzaemna sorabotka organiziraa predavawe nastru~ni lica od specijalnata bolnica "Filip Vtori”.Obrazlo`uvaj}i gi detalite na temata "Kardiovaskularnizaboluvawa vo letniot period” d-r Tawa An|u{eva potse-ti na faktot deka kardiovaskularniot sistem pretstavuvaedna celina i od nego zavisi funkcijata na site drugiorgani vo ~ove~kiot organizam. Na nego mo{ne negativnovlijaat rizik faktorite (pu{eweto i alkoholizmot), visokkrven pritisok, visokite temperaturi, re`imot na ishra-

nata, genetskata predispozicija i drugi faktori. Site tiemo`at negativno da vlijaat vrz op{tata zdravstvena sos-tojba, duri i fatalno da vlijaat vrz ~ove~kiot `ivot pre-dizvikuvaj}i mozo~ni i srcevi infarkti. Vo sekoj slu~aj,napomena dr. An|u{eva bitno e da se napravi navremena ito~na dijagnoza za da se znae natamo{niot tek na leku-vaweto. Vo zavisnost od dijagnozata se praktikuvaat ope-rativni zafati.

So ogled na aktuelnosta, temata koja be{e prosledena sovideo proekcija predizvika vidno vnimanie kaj posetite-lite. Tie ja imaa mo`nosta da postavat pra{awa i da bidatkonsultirani vo pove}e improvizirani punktovi od lekarina bolnicata. Vpe~atokot }e be{e u{te posilen i pokom-pleten ako kumanovskite penzioneri gi ima{e vo pogolembroj. Na toj na~in }e gi opravdaa porane{nite uka`uvawaod korisnosta na vakvite sredbi. Ostanuva preporakata dase namalat rizik faktorite i barem edna{ godi{no da senapravat rutinski kardiolo{ki kontroli. T. Anti}

Informiranosta i disciplinata go {titat srceto

Koga imate nekoj zdravstven problem, lekovite mo`atda vi pomognat da ja otstranite bolkata ili pri~i-nata na problemot, no osven toa, nekoi lekovi predi-

zvikuvaat i odredeni nuspojavi, a voedno i go spre~uvaatva{iot organizam vo potpolnost da gi apsorbira i da gi is-koristi hranlivite materii. Vo tekstov se tretirani grupana lekovi koi naj~esto gi zema postarata populacija:

Statini - Ovie lekovi dejstvuvaat vo crniot drob i gopotisnuvaat enzimot koj sozdava holesterol, a koga }e goblokirate, vie go blokirate i koenzimot CoQ10 koj dejstvu-va vo proizveduvaweto na energija i izgradbata na musku-lite. Osven toa, toj e i silen antioksidans koj vlijae vrzsite kletki vo teloto.

Rizici: Umor,slabost, gubewe na pamteweto, kratok zdiv,gr~evi vo nozete i namaluvawe na imunitetot.

Antibiotici - Iako antibioticite gi uni{tuvaatlo{ite bakterii, tie gi ubivat i onie bakterii koi goproizveduvaat vitaminot B, koj e zadol`en za podobra rab-ota na muskulite, koskite, srceto i nervniot sistem.

Rizici:Srcevi zaboluvawa, kancerogeni bolesti, gr~evivo nozete i poslabi koski.

Diuretici - Diureticite se koristat za lekuvawe naedemite, problemi so srceto i hipertenzija, no so nivnokonzumirawe se gubat dosta minerali i hranlivi materiiod organizmot. Najva`en e vitaminot C koj e zadol`en zapodobar imunitet i pobrzo zarasnuvawe na ranite, a tuka ei kalciumot koj e va`en za jaki koski i zabi.

Rizici: Gr~evi vo nozete i poslabi koski, depresija,pobavno zarasnuvawe na rani i debeleewe.

Protiv bolki - Lekovite kako aspirin iibuprofen ja spre~uvaat sintezata na prostg-landinot, eden od glavnite medijatori na in-

fekcijata i bolkata, a ovie lekovi ja namaluvaat folnatakiselina, {to mo`e da dovede do srcevi zaboluvawa.

Rizici: Srcevi zaboluvawa, depresija, dijareja, osipi ianemija.

Antidepresivi - Ovie lekovi deluvaat na nervniot sis-tem, taka {to doa|a do zna~ajni promeni vo raspolo`enie-to. Nekoi od antidepresivite kakov {to e "prozac” dejstvu-vaat i na metabolizmot, vareweto na hranata i muskulite,a teloto bara pove}e jod koj e va`en za proizveduvawe nahormoni.

Rizici: Depresija, vi{ok kilogrami, namaluvawe na imu-nitetot.

Inhibitori - So inhibitorite se lekuva krvniot priti-sok, a nekoi od tie lekovi kon sebe go vrzuvaat mineralotcink. Otkako }e go vrzat, tie spre~uvaat pravilno raspore-duvawe na cinkot vo teloto, {to e opasno za rastot nakosata i imunitetot. Osven toa, cinkot ja {titi prostatatakaj ma`ite i e va`en za proizveduvawe na testosteron.

Rizici: Problemi so prostata, kelavost i pobavnozarasnuvawe na rani

Tableti za slabeewe - Razni tableti za slabeewe gonamaluvaat nivoto na glikoza koja ja proizveduva crniotdrob i gi pravi insulinskite receptori po~uvstvitelni, anekoi od tie lekovi go namaluva i hemoglobinot, {to dove-duva do nedostatok na vitaminot B12 vo organizmot.

Rizici: Anemija, gr~evi vo muskulite, umor, gubitok napamteweto i neramnomerno ot~ukuvawe na srceto.

Podgotvila: T. Gavrovska

Lekot le~i, no nosi i rizik

Moderniot na~in na ishranaostava tragi vrz zdravstvenatasostojba, a kako rezultat na toa

predvreme se ostaruva. Toga{, se javu-vaat odredeni simptomi koi yvonat nauzbuna deka stareeweto odi so pobrzi~ekori. Za toa da ne se slu~i, eve ne-koi soveti i preporaki:

Problem: bolki vo zglobovite Bolkata vo zglobovite, vo kolenata

i vo racete, naj~esto e rezultat nanedostatok na magnezium i na bakar.Ovie dva elementa se nu`ni za zdrav-jeto na zglobnite ’rskavici i nivnatafleksibilnost. Vo pove}eto slu~aisoodvetnata ishrana i dodatocite voishranata uspe{no ja popravaat {te-tata i ja otstranuvaat bolkata. Telotoima sila da obnovuva niza o{tetu-vawa, no samo dokolku mu gi obezbed-ime neophodnite ne{ta. Kako da sedoznae koja e pri~inata za ovoj prob-lem? Krvnata analiza mo`e lesno dapoka`e dali vi nedostasuvaat magnez-ium i bakar. Ako rezultatite se po-niski od normalnite ozna~eni vred-nosti, bidete sigurni deka problemi-te so zglobovite ne se posledica naseriozni revmatski bolesti, tukupri~inata e nedostatok na magnezium ina bakar. Preporaka: Jatkastite plo-dovi, govedskoto meso i spana}ot seodli~ni izvori na ovie hranlivi ma-terii. Dokolku imate poseriozni pro-blemi, dopolnitelno zemajte tabletkikoi sodr`at magnezium i bakar, a zadozata konsultirajte go va{iot mati-~en lekar. So ovaa terapija, za dva dotri meseci, zna~itelno }e vi se na-malat bolkite vo zglobovite.

Problem: gubewe na memorijataAko imate problemi so memorijata

mo`ebi vi trebaat omega-3 masni ki-selini, koi se neophodni za dobro fu-nkcionirawe na mozokot. Dokolku negi vnesuvate preku ishranata, struk-turata na mozokot slabee, a toga{stradaat funkciite na mozokot, me|ukoi se vbrojuva i memorijata. No, pre-suden faktor ne e koli~inata na ome-ga-3, tuku dobriot soodnos na omega-3i omega-6 masnite kiselini. Na{ataishrana, e prepolna so omega-6 masnikiselini, koi najmnogu doa|aat od pre-rabotenata hrana. [to pove}e omega-6masni kiselini vnesuvame vo organiz-

mot, tolku pove}e ni se potrebni ome-ga-3 za da se odr`i ramnote`a me|univ. Ako ne jadete riba, orevi i lenenoseme, a mastite koi gi vnesuvatenaj~esto doa|aat od meso, zna~i dekane vnesuvate dovolno omega-3, a kon-sumirate premnogu omega-6 masnikiselini. Preporaka: Najprvo zna~aj-no namalete go vnesuvaweto rafini-rana i obrabotena hrana. Gotvete somaslinovo maslo ili maslo od repka.Po~esto konsumirajte bela riba, kakolosos ili sardina, barem dva pati ne-delno. Vo ishranata vklu~ete i mele-no leneno seme, na primer vo jogurtili vo `itarki. Za u`ina grickajteorevi. Barem pet pati vo nedelata ja-dete po 9 do 12 bademi. Pomaga izemawe tabletki so ginko biloba.

Problem: nedostatok na energijaNedostatokot na energija naj~estoozna~uva nedostatok na vitaminotB12. Ovoj vitamin se nao|a vo hranataod `ivotinsko poteklo. Pomaga voregulirawe na metabolizmot i sozda-va energija koja e klu~na za zdravjetona mozokot i na nervniot sistem. Akodnevno spiete po 7-8 ~asa, fizi~kiste aktivni, a retko ili voop{to nekonsumirate hrana od `ivotinsko po-teklo, toga{ zamorot najverojatno eposledica na nedostatok na vitaminotB12. Preporaka: Vo sekojdnevnataishrana vklu~ete pove}e meso i mle~-ni proizvodi. Pomalku prepora~livavarijanta se tabletite, a dokolku seodlu~ite za niv imajte predvid dekapotrebnata dnevna doza iznesuva od500 do 1000 miligrami.

Problem: visok krven pritisokZa da bide krvniot pritisok so nor-

malni vrednosti, iako i tie se indi-vidualni i zavisat i od vozrasta, tre-ba da vnesuvate pove}e kalium. Eks-pertite predupreduvaat deka nedo-statokot na ovoj element go udvojuvatoksi~noto dejstvo na prekumernatakonsumacija na sol. Vo prerabotenatahrana naj~esto e dodadena sol, a ne ikalium. Za da bide krvniot pritisoknormalen mnogu e biten balansot po-me|u kaliumot i natriumot vo organiz-mot. Dodeka bubrezite se borat da goisfrlat vi{okot na sol, so toa do-polnitelno se gubi i kalium. Ovaa ne-ramnote`a gi o{tetuva krvnite sado-

vi i go zgolemuva krvniot pritisok.Koga sme kaj konsumirawe na solta ikako da ja namalite dnevnata koli~i-na eve u{te nekolku soveti: oddale-~ete go solarnikot od masata; iz-begnuvajte kupuvawe i koristewe pre-rabotena hrana i gotovi proizvodi ka-de {to ima premnogu sol; koristetepomalku suvomesnati proizvodi; eks-perimentirajte so za~inite pri got-veweto. Namesto sol, slobodno mo`eda koristite crn piper, ren, lut piper,magdonos, kromid, luk, ocet, limonovsok, nane, crven piper...; kade i daodite, hranete se so doma{na hrana ivo ishranata vnesete ovo{je, zelen~uki jogurt; namesto soleni gricki, odbe-rete pe~eni bez sol bademi, le{nici,orevi, kikiriki, semki, pukanki, sve-`o ovo{je...; namesto konzerviran ze-len~uk kako {to e kiselata zelka,tur{ijata, kiselite krastavi~ki... ko-ristete sve` ili pak zamrznat zelen-~uk; namesto leb, koristete zamena zaleb: kompir, oriz, ka~amak, nesolenipe~iva... Preporaka: Namalete ja kon-sumacijata na natrium. Vnimavajte dane vnesuvate pove}e od 1500 miligra-mi dnevno. Isto taka, va{eto sekojd-nevno meni zbogatete go so pove}eovo{je i zelen~uk i namalete go koli-~estvoto na solta, no celosno ne goisklu~uvajte!

Posebno bidete vnimatelni so tab-letite so kalium bidej}i ovoj dodatokvo ishranata mo`e da dovede do arit-mija i drugi kardiolo{ki problemi.

Sepak, vo s¢ pa duri i kaj konsumi-raweto sol ima isklu~ok:

Postojat odredeni slu~ai koga sa-miot organizam }e bara vnesuvawenatrium, odnosno sol. Toa se slu~uvanaj~esto kaj intenzivno fizi~ko ak-tivni li~nosti. Osobeno za toplitedenovi, pri obilno potewe, mo`e da seslu~i da dojde do drasti~no namalu-vawe na koli~inata natrium vo orga-nizmot. Vo ovie slu~ai, se prepora-~uva zna~itelno zgolemuvawe na vne-suvaweto te~nosti, kako i na natrium.Potsetete se na `etvarskata salata:tol~en luk, krastavica, ocet, sol, zej-tin i voda. Taa osve`uva, lukot i oce-tot {titat od bakterii i virusi, avnesuvate i sol i voda koi gi gubite sopotewe. Dokolku vnimavate na ishra-nata mo`no e za nekolku dena danamalite i nekoi od problemite, a akoprodol`ite taka, mo`ete i da go za-bavite predvremenoto stareewe.

Podgotvila: M. Damjanoska

So pravilna ishrana mo`e da se zabavi predvremenoto stareewe

Boleduvawe za prvite 15 dena davaizbraniot lekar od primarnatazdravstvena za{tita, a nad 16 denadava lekarska komisija na Fondot.Boleduvawe izdadeno od drug lekar,koj osigurenikot ne go izbral ili odlekar specijalist, ne mo`e da bideosnova za ostvaruvawe na pravoto nanadomestok za boleduvawe. Visinatana nadomestokot na plati za vreme naboleduvaweto ja opredeluva raboto-dava~ot, no najmalku 70% od osnovi-cata za nadomestok na plati, odnosnoFondot za zdravstvo koj ja ima opre-deleno na 85% od osnovicata za na-domestok na plati. Po isklu~ok, visi-nata na nadomestok na plata za vremena boleduvawe poradi povreda narabota, profesionalna bolest, zavreme na davawe krv, tkivo ili organ,kako i za vreme na otsustvo poradibremenost, ra|awe i maj~instvo izne-suva 100% od osnovicata na nadomes-tokot na plata. Nadomestok na plataza prvite 60 dena boleduvawe, osig-urenoto lice go dobiva od organizaci-jata kade {to e vraboten, a nad 60 denaod Fondot. Po isklu~ok, nadomestokotna plata se isplatuva od prviot den naboleduvaweto na tovar na Fondot, voslu~aj na: nega na bolno dete do trigo-di{na vozrast; dobrovolno davawekrv, tkivo ili organ; otsustvo od rab-ota poradi bremenost, ra|awe i maj-~instvo.

2. Pravo na nadomestok na patnitro{oci

Osigurenite lica imaat pravo nanadomestok na patni tro{oci ako seupateni da koristat zdravstveni us-lugi nadvor od Republikata. Po is-klu~ok, osigurenite lica imaat pravona nadomestok na patni tro{oci akopatuvaat vo drugo mesto vo Republi-kata za da koristat zdravstveni uslu-gi nadvor od mestoto na `iveewe,odnosno od mestoto na rabota i toa: nalica so bubre`ni zaboluvawa koi se

tretiraat so dijaliza, im se prizna-vaat patnite tro{oci za prevoz domestoto kade {to se vr{i dijaliza akomati~nata zdravstvena ustanova nemauslovi da gi prevezuva so sanitetskovozilo; na osigureni lica na koi pora-di prirodata na zaboluvaweto im sepotrebni ve`bi na vidot, sluhot i go-vorot, koi se izvr{uvaat nadvor odmestoto na `iveewe, a se sproveduva-at ambulantski.

Prava na pacientite soglasno soDeklaracijata za unapreduvawe napravata na pacientite vo Evropa

Pacient, soglasno so Deklaracijataza unapreduvawe na pravata na paci-entite vo Evropa e korisnik nazdravstveni uslugi, bilo da e zdravili bolen.

Osnovnite prava na pacientite sevgradeni vo Deklaracijata za ~ove-kovite prava na Obedinetite nacii od1948 god, Deklaracijata za unapredu-vawe na pravata na pacientite voEvropa na Svetskata zdravstvenaorganizacija, kako i vo niza drugi za-konski i podzakonski propisi na ev-ropskite asocijacii i pooddelninacionalni d`avi. Soglasno so Svet-skata deklaracija, predvideni se dvavida prava na pacientite: op{tiprava na pacientite i individualniprava na pacientite.

Op{tite prava na pacientite imgarantiraat ista dostapnost nazdravstveno osiguruvawe i dostapnostna koristewe na zdrastvenite uslugivo zavisnost od ekonomskiot razvitokna dr`avata i mo`nostite na nejzin-iot zdravstven sistem, bez razlika narasata, polot, religijata, politi~kotomislewe, nacionalnoto ili socijal-noto poteklo.

Soglasno so Deklaracijata, na paci-entite im se garantiraat sledniteprava:

prodol`uva

Vodi~ za pravata na zdravstvenite osigurenici (9)

Izdaden od Organizacija na potro{uva~i na Makedonijapotpomognato od Germanskoto ministerstvo

za ekonomska sorabotka i razvoj

So porastot na temperaturite se-koe leto pa i ova, raste i rizi-kot od toploten udar - seriozna

zdravstvena sostojba koja mo`e dabide i fatalna, a koja nastanuva kogateloto ne mo`e da se izladi i doa|ado pregrevawe na organizmot. Toa seslu~uva na temperatura okolu 40 ste-peni celziusovi. Za sre}a, toplotniotudar lesno mo`e da bide spre~en, oso-beno ako znaete kako da gi identifi-kuvate i da se spravite so ~esto neza-bele`livite, rani simptomi koi semnogu sli~ni i so nekoi drugi zdrav-stveni sostojbi. Eve pet vida na simp-tomi koi mo`at da ve predupredat:

1. Gr~evi vo muskulite - Gr~evi vomuskulite, mo`e da bide prviot znakdeka teloto se trudi da ja regulirasopstvenata temperatura. Toplotnitegr~evi po~nuvaat nenadejno vo racete,podkolenicite ili stapalata. Ako zavreme na fizi~ka aktivnost nenadejnopo~uvstvuvate ostra bolka vo ovie de-lovi, morate vedna{ da najdete senka,da se izmiete i da se napiete voda ili~aj. Mnogumina mislat deka gr~evitenajverojatno se predizvikani odfizi~kiot napor, {to e pogre{no, pataka prestanuvaat so fizi~kiot napor, a ne se razladuvaat i ne zemaatte~nosti.

2. ^uvstvo na vrtoglavica - Top-lotnoto iscrpuvawe i vrtoglavicata eu{te edna, ne tolku seriozna sostojbakoja mo`e da rezultira so toplotenudar. Ako se ~uvstvuvate za{emeteniili zbuneti po den pominat na sonce,prezemete preventivni merki - sede-we pod senka i nosewe {iroki pamu~-ni ali{ta - za da izbegnete toplotenudar. Lu|eto koi stradaat od dijabetesili drugi hroni~ni bolesti i medi-cinski sostojbi koi go ote`nuvaatladeweto na teloto moraat posebno davnimavaat i da prezemat odredenimerki ako po~nat da se ~uvstvuvaatza{emeteno od toplinata.

3. Glavobolka - Iako pove}eto lu|egi prepi{uvaat glavobolkite na stresili nastinki, tie mo`at da nastanat iod dehidrirawe. Vsu{nost, glavobol-kata e ~esto ignoriran simptom natoplotnata iscrpenost i ako ne se

spravite so nea mo`e da prerasne votoploten udar. Ako ste vo topla sre-dina i dobiete glavobolka, pijte te~-nosti i vedna{ obidete se da se ola-dite. Izbegnuvajte pijalaci koi sodr-`at alkohol ili kofein koga e `e{ko,bidej}i tie sodr`at hemikalija pora-di koja va{eto telo zadr`uva pomalkute~nosti, so {to mnogu polesno mo`e-te da dehidrirate.

4. Zamor i ~uvstvo na slabost - Za-morot ~esto se smeta za znak na slabospiewe, no vsu{nost mo`e da bidesignal deka va{eto telo ima problemiso ladeweto. So rastot na temperatu-ra na okolinata, raste i temperatura-ta na teloto, a kako rezultat na toamo`e da se po~uvstvuvate slabi iumoreni. Ova e signal od va{eto telokoe vi ka`uva deka mora da odmoritepod senka i da piete voda. Studen tu{,stavawe na stapalata vo studena voda,ili stavawe na krpa natopen so vodavrz ramenicite, ladewe n nadlak-ticite pod ~e{ma, isto taka }e vi po-mogne da se oladite.

5. Potewe proprateno so studenako`a - Poteweto e priroden na~in zaladewe na teloto i pri~inata poradikoja pieweto te~nosti e mnogu va`no ipotrebno. So isparuvaweto na pottaod povr{inata na ko`a, taa se ladi ija spu{ta temperaturata, no ako nema-te dovolno voda vo "sistem”, nema od{to da se sozdade pot za spu{tawetona temperaturata i nastanuva pregre-vawe. Iako li~nost koja pretrpuvatoploten udar ima suva, crvena itopla ko`a, bidej}i poteweto presta-nalo, prethodno predupreduvawe e po-tewe proprateno so studena ili bledako`a. Za da se izbegne toploten udartreba da se izbegnuvaat i vla`ni ob-lasti, bidej}i vlagata vo vozduhot goote`nuva isparuvaweto i poteweto nateloto i toa ne mo`e da se ladi i da jaregulira temperaturata.Toa mnogupote{ko se ladi koga okolniot vozduhe vla`en. Imajte gi sekoga{ na um oviesimptomi za da ne se slu~i da giignorirate i da dobiete toploten udarkoj e mnogu neprijaten, no mo`e da bidei fatalen.

D. M.

Pet znaci za toploten udar

IZBORPENZIONER plus avgust 2011 13

Vlegov vo avtobusot poln glavno so posta-ri lu|e. Se setiv: vtornik e, den koga pen-zionerite se vozat besplatno. Nedaleku

od mene, dve devoj~iwa ne{to {epotat i glasnose smeat. Im se pribli`uvam i tivko im gosvrtuvam vnimanieto kon starite lu|e koi fa-teni za dr`a~ite edvaj odr`uvaat ramnote`a.

- Zo{to da staneme?! Nie sme platile bilet,a vie se vozite bez pari. Ako ne mo`ete da sto-ite sedete si doma, - drsko mi odgovara ednataod niv.

Prodol`uvam ponatamu, ne sakaj}i da se ras-pravam. Si mislam vo sebe: ako nie {to smestari ne rabotevme, ne sozdavavme i ne prido-nesuvavme, sega mnogu raboti }e bea poinakvi.Od druga strana i tie }e ostarat, duri toga{mnogu ne{te }e im se razjasnat, mnogu ne{ta }esoznaat, no sega, za `al, vaka e...

- Nevospitani! Sepak nie sme vinovni. Niv-noto vospitanie e delo na postarite, na semej-stvoto i na u~ili{teto, -dofrla edna postara`ena.

- Eve, dojdete, sednete ovde, - mi go otstapu-va mestoto `ena na okolu pedeset godini! - Nee samo do vospituvaweto. I do decata e. Jasimam pet }erki, ama site ne se isti iako poded-nakvo gi vospituvam.

Na narednata stanica se osloboduva mestotodo mene i `enata {to mi go otstapi povtornosednuva.

- Kade odi{? - ja pra{uvam.- Da ~istam kaj edno semejstvo. Ne stasuva.

Doma sme mnogumina. Osum du{i. Edvaj izlegu-vame na kraj za leb. Najstarata e studentka, anajmalata ~etvrtooddelenka. Kupuvame bajatleb od v~era, pomalku se jade! Decata baraat zaknigi, za obleka... Jas ne sum u~ela. Takvo be{evremeto. Od niv nau~iv da ~itam i da pi{uvam,no fala mu na gospod sega so baba Marija ni edosta podobro.

- [to se slu~i? [to se smeni? Koja e baba Ma-rija? Gledam po zboruvaweto deka si Albanka.

- Baba Marija e na{a kom{ivka so godini.@ivee{e sama vo svojot mal stan od nejzinatapenzija. Sekoga{ be{e qubezna i prijatna koga}e ja sretnev. No godinite si go pravat svoeto.Se poretko se sretnuvavme. Eden den me zamoliako mo`am jas ili decata da i kupuvame leb imleko barem dva pati vo nedelata, za mala na-doknada. I taka stana. I kupuvavme toa {to itreba. No taa u{te pove}e iznemo{te. Trba{eda odi na lekar, da nabavi lekovi, da si jais~isti ku}ata, da se iskape... Seto toa ne be{evo sostojba da go prvi sama bidej}i se nabli`u-va{e kon 90-tata. Odev i £ pomagav. ¥ nosev odona {to }e go zgotvev za jadewe, ama toj den gu-bev dnevnica, ne odev da ~istam po ku}ite. Sesobravme da se dogovorime i re{ivme baba Ma-rija da ja doneseme doma, da `ivee so nas. I ta-ka taa sega `ivee kaj nas. Gi spoivme i parite idenovite i problemite i nevoljite! Decata ipomagaat, ja ~uvaat i ja sakaat kako nivna rode-na |u{e, toa e baba na albanski. Taka i £ seobra}aat. Baba Marija e zgri`ena, nahraneta i{to e najva`no ne e pove}e osamena. Mi veli:"Znae{ li Fatime deka sega mi e najubavo! Ni-koga{ ne sum sonuvala deka }e imam pet vnu-ki. Deka }e `iveam vo ku}a polna so smea i solu|e. Samo imam eden problem, ne znam alban-ski. Ama }e nau~am. Devoj~iwata me u~at. Naj-malata najmnogu. Faliminderi (fala) na Gos-pod za se, samo da me krepi zdravje.”

Ja slu{am i si mislam: ova e so`ivot, a neona za {to zboruvaat politi~arite i mediumi-te. Naedna{ `enata stana.

- Ovde sleguvam, - mi re~e. Se pozdravivme iako ne se poznavame. Ja po-

~uvstvuvav bliska i draga zaradi ~ove~nosta,razmisluvawata i dobrinata {to ja nosi vo sebeovaa `ena, ovaa majka, ovaa Albanka. Bev prijat-no iznenadena, no i zadovolna od soznanieto de-ka ete i ova postoi, deka i ova se slu~uva.

Kalina S. Andonova

So`ivot

Vo ramkite na vtoriot stolb so zadol`itel-nite penziski fondovi upravuvaat specijal-izirani i licencirani penziski dru{tva,

~ija edinstvena dejnost e upravuvawe so sredst-vata na penziskite fondovi. Zasega postojat dvepenziski dru{tva (Akcionerskoto dru{tvo zaupravuvawe so zadol`itelni i dobrovolni pen-ziski fondovi "NLB NOV penziski fond" Skopje iKB Prvo dru{tvo za upravuvawe so zadol`itelnii dobrovolni penziski fondovi AD Skopje) koizapo~naa so rabota vo 2005 godina. Sredstvata napenziskiot fond se celosno odvoeni od sredstva-ta na dru{tvoto koe upravuva so toj fond i se~uvaat kaj banka-~uvar na imot. Ovaa segregacijana sredstvata e od isklu~itelna va`nost so celda se postigne visok stepen na sigurnost na sred-stvata i dopolnitelna kontrola na transakciiteso sredstvata na penziskiot fond. Supervizija naraboteweto na penziskite dru{tva i penziskitefondovi vr{i Agencijata za supervizija na kapi-talno finansirano penzisko osiguruvawe(MAPAS) ~ija cel e za{tita na interesite na ~le-novite na penziskite fondovi, jaknewe na svestana javnosta za karakteristikite na ova osiguru-vawe i pottiknuvawe razvojot na kapitalnofinansiranoto penzisko osiguruvawe.

Za~lenuvaweto vo vtoriot stolb zapo~na voseptemvri 2005 godina. Zadol`itelni ~lenovi nadvostolbniot sistem se samo osigurenicite koiimaat prvo vrabotuvawe po 1 januari 2003 godina.Ostanatite osigurenici (vraboteni pred 1 januari2003 godina) imaa mo`nost da odlu~at dali }e sevklu~at na dobrovolna osnova i toj izbor gonapravija do krajot na 2005 godina. Sega, od okolu274 000 ~lenovi, pribli`no 65% sezadol`itelni ~lenovi, a osta-natite 25% se dobrovolni.

Sekoj osigurenik koj e vraboten zaprv pat po 1 januari 2003 godina imarok od 3 meseci po sopstven izborda izbere eden od dvata zadol`i-telni penziski fondovi vo koi sa-ka da ~lenuva:

- Otvoren zadol`itelen penzis-ki fond "NLB Penziski fond" -Skopje, ili

- KB Prv otvoren zadol`itelenpenziski fond - Skopje

Za da stane ~len vo nekoj od oviefondovi toj li~no mora da potpi{e dogovor za~lenstvo vo zadol`itelen penziski fond so agent

koj go pretstavuva penziskoto dru{tvo. Prisklu~uvaweto na dogovor za ~lenstvo, dru{tvotogo pretstavuva edinstveno agent koj e registriranvo Registarot na agenti.

Pred potpi{uvawe na dogovorot dobro e osig-urenikot da doznae pove}e informacii za pen-ziskoto dru{tvo koe upravuva so zadol`itelniotpenziskiot fond i za penziskiot fond. Toj trebada gi dobie na uvid informativniot prospekt,statutot i finansiskite izve{tai na fondot.

Dokolku ne potpi{e dogovor vo zakonskiot rok,toj ostanuva ~len vo zadol`itelniot penziskifond vo koj bil vremeno raspredelen po slu~aenizbor.

Eden osigurenik vo isto vreme mo`e da bide~len samo vo eden zadol`itelen penziski fond ivo toj penziski fond mo`e da ima samo edna smet-ka.

Dokolku ne e zadovolen ~lenot mo`e da preminevo drug zadol`itelen penziski fond.

Za ~lenovite na dvostolbniot penziski sistem65% od vkupniot pridones za penzisko i invalid-sko osiguruvawe odi vo Fondot na PIOM, dodeka35% se uplatuvaat vo zadol`itelnite penziskifondovi. Sredstvata na zadol`itelnite penziskifondovi sega iznesuvaat okolu 13,5 milijardidenari {to pretstavuva okolu 3% od BDP.Prose~niot prinos na zadol`itelnite penziskitefondovi od po~etokot na sistemot do sega iznesu-va okolu 5%.

Penziskite dru{tva se odgovorni za investi-raweto na sredstvata, koe mora da se vr{i so celostvaruvawe na najvisok prinos, edinstveno vopolza na ~lenovite na fondot, vrz osnova na

slednite principi:sigurnost na sredstva-ta na fondot, diversi-fikacija na rizikot nainvesticiite i odr`u-vawe adekvatna lik-vidnost. Vo momentovportfolioto na za-dol`itelnite penzis-ki fondovi vklu~uvaobvrznici (55%), de-poziti (26%), akcii(3%), investicii vostranstvo (13%) i dr.

Biljana Petroska Rakovoditel na Sektor za istra`uvawe vo MAPAS

Karakteristiki i statistiki za vtoriot stolbna penziskiot sistem vo Republika Makedonija

^e{kiot parlament denovive odobril zgo-lemuvawe na starosnata granica za penzi-onirawe na duri 73 godini, {to e celi 18

godini pove}e od predhodnite zakonski normi,objavi "Itartas”.

Golemo negoduvawe za noviot zakon imalome|u sociolozite vo ovaa evropska zemja, ~ij-{to stav bil deka golem broj ^esi nikoga{ ne-ma da do`iveat da dobijat penzija. Spored sta-tisti~kite podatoci, momentno prose~niot `i-voten vek na ~esite e 72 godini za ma`ite, a 74godini za `enite.

Kone~nata odluka za vleguvawe vo sila nanoviot zakon e na ~e{kiot pretsedatel, kojtreba da go potpi{e za toj da bide funkciona-len. Takanarte~enata mala penziska reformapoddr`ana od Parlamentot od vladeja~kata

desni~arska koalicija, pre-dviduva postepeno zgolemu-vawe na vozrasta za penzio-

nirawe, kako i izedna~uvawe na pravata na ma-`ite i na `enite. Spored ~e{kite zakoni, `e-nite vo ovaa zemja dobivaat gratis edna godinasta` za sekoe rodeno dete.

^e{kiot minister za trud i za socijalna po-litika Jaromir Drabek, izjavi deka situacija-ta, sepak ne e tolku kriti~na.

- Treba da se naglasi deka lu|eto }e zaminu-vaat vo penzija na 73 godi{na vozrast duri po55 godini. Taka predviduva dinamikata na za-konot za postepeno zgolemuvawe na vozrasta zapenzionirawe. Napravete sporedba na zdrav-stvenata sostojba, rabotosposobnosta i `ivot-niot vek na lu|eto pred 55 godini i sega. Pret-postavuvam deka }e se zgolemat rabotosposob-nosta i `ivotniot vek na lu|eto vo slednitedekadi-istakna Drabek. Vreme

^esite vo penzija na 73 godini

Na 20 juni, vo gradot na poezijata, voStruga, se odr`a 6-tata Republi~ka man-ifestacija "Etno `ena” na koja u~estvu-

vaa okolu 950 `eni od 17 gradovi od Make-donija. Od strana na op{tinskate organizator-ki od Probi{tip bea pokaneti i ~lenovite naKUD "Veseli penzioneri”. Tie pokraj prezen-tacija od starinski i tradicionalni jadewa,kako {to se piti, zelnici, ka~amaci, poga~i,alva i sli~no, bea stokmeni vo izvorna nosijaod ov~epolieto, so {to go svrtea vnimanieto nasebe, a gostite ne im odoleaa i na vkusnitezelnici i drugi specijaliteti.

Na samiot po~etok, gajdarite gi razveselijau~esni~kite i zainteresiranite gra|ani odStruga i Ohrid koi se najdoa na ova humani-tarno dru`ewe. Vo dvorot na detskoto odmar-ali{te "Majski cvetovi” se razvi ubavoto ma-kedonsko oro, a po aran`iranite masi se baraadoma{nite proizvodi koi se prodavaa po pri-stapni ceni, a sredstva se namenija za humani-tarni celi. Ne izostanaa vo ni{to i mladiteprestavni~ki od Probi{tip, na ~ija masa beaaran`irani razni specijaliteti, pri {to mo-`e{e da se vidi i nivnata smisla za kreacija.

Spojot na iskustvoto na penzionerkite iume{nosta na mladite u~esni~ki na mani-festacijata "Etno-`ena” vo Struga ja postignaa

celta. Probi{tip go osvoi preodniot pehar,so {to se zdobi so pravoto vo narednata 2012godina da bide doma}in na 7-mata sredba na

`enite-u~esni~ki i pobedni~ki na op{tin-skite sredbi. I pretstojnata Republi~ka sred-ba vo Probi{tip }e ima humanitarna cel.

Sorabotkata na lokalnata samouprava i gra-dona~alnikot Toni Tonevski ne izostanaa i zaovie nevladini organizacii. Gradona~alnikotgi pokri patnite tro{oci do Struga i nazad, azadovolen od postignatiot rezultat priredipriem za `enite-organizatorki. Na sredbata tojveti poddr{ka i vklu~uvawe na lokalnata sa-mouprava vo organizirawe na narednata Repu-bli~ka manifestacija "Etno-`ena” 2012, koja }ese odr`i vo Probi{tip, najverojatno vo ambien-talniot prostor na Lesnovskiot manastir.

M.Zdravkovska

Veseli, ve{ti i humani

Amerikanecot GilbertHerik se o`eni za prvpat vo svojata 99-tata

godina od `ivotot, otkako ko-ne~no ja pronajde svojata srod-na du{a i toa vo hodnikot odstare~kiot dom vo koj dvajcata`iveele vo Ro~ester, Wujork.

Deka za vistinskata qubovnikoga{ ne e predocna, poka`adevedesetidevetgodi{niotveteran od Vtorata svetskavojna i penzioniran rabotnikvo po{ta, Gilbert Herik.

Dedoto neodmana se o`eni

so Virxinija Hartman (86),vdovica so pet deca, koja ja za-poznal minatata godina vostare~kiot dom.

Nabrzo po zapoznavawetoGilbert po~nal sekojdnevno da

ja posetuva Virxinija vo nejzi-nata soba, po {to dvojkata po-barala zaedni~ka soba, no toaspored propisite na domot bi-lo vozmo`no samo dokolkudvojkata e vo brak.

Za da ja ras~istat proble-mati~nata situacija Virxinijago napravila sudbonosniot~ekor i go pobarala Gilbert zasvoj soprug, koj bez razmislu-vawe se soglasil, pa sre}natadvojka nabrzo se ven~ale vosve~enata sala na stare~kiotdom.

Na 99 godini ja prona{ol qubovta na svojot `ivotot

Vo organizacija na Op{tinaOhrid i Odborot na crk-vata "Sveti Spas”,vo selo-

to Gorno Lako~erej se odr`aTretata po red \omlezijada.

Na |omlezijadatase prijavija golembroj zainteresiranii toa prete`no pen-zionerki, no se nat-prevaruvaa samo 20bidej}i prostorotokolu Crkvata "Sve-ti Spas” kaj selotoGorno Lako~erej, ne-ma uslovi za pove}eu~esnici.

- Manifestacijata e odli~namo`nost za promocija na rural-niot turizam. Pokraj gosti odOhrid i Republikava qubitelina prirodata i starinski speci-

jaliteti, prisutni bea i gosti odHolandija koi bea dojdeni da govidat seloto i prirodata okolunego, - ni izjavi Klime Trenes-ki, od Gorno Lako~erej, organi-

zator na manifesta-cijata.

Kako {to izjavigradona~alnikot naOhrid AleksandarPetreski, |omlezija-data ve}e stana tra-dicija, a Op{tinatai vo idnina }e pro-dol`i da ja organi-zira ovaa manifes-

tacija koja ve}e stekna i redov-ni posetiteli.

- Po~navme vo Velestovo, pavo Skrebatno i eve sega sme voGorno Lako~erej. I vo idnina,sekoja godina }e ja organizirame

vo razli~ni sela. So ova sakamena gostite da im ponudime delod makedonskite tradicionalnijadewa, osobeno ona {to go nemakaj niv. Op{tina Ohrid ima zac-rtano da razviva turizam vo si-te meseci od godinata. Se zala-game podednakvo da investiramei vo kulturniot, ruralniot i vosportskiot turizam. Ostanuvau{te da go razvieme zimsko-re-kreativniot turizam, istaknaPetreski.

Inaku, i godinava iskustvotosi go stori svoeto. Pobednikpovtorno e penzionerka. Prvatanagrada od 10 iljadi denari ipripadna na Zlatana Nikolos-ka, vtorata od 6 iljadi denari jaosvoi Lile Karoska, a tretataod 4 iljadi denari ja podelijaMario Nasteski i Emilija Moj-soska. Ostanatite koi podgot-vuvaa |omleze bea nagradeni sopo iljada denari.

K.Spaseski

Treta |omlezijada vo Ohrid

Pobednik pak penzionerka

Da se poseti letuvali{tetoKrani i nekolku ~asovi dase u`iva vo ubavinite i

~istiot vozduh e da se do`iveene{to {to sekoj penzioner goposakuva. Koga na seto toa }ese dodade ~istata i bistravoda na prekrasnoto Pres-pansko Ezero i ubavata glet-ka za o~ite, toga{ vpe~atokote posilen i podlabok.

Zdru`enieto na penzione-ri "^air i Butel” be{e orga-nizator na ovaa ekskurzija nakoja penzionerite pominaaeden prekrasen den. Dvataavtobusa so nad 100 ~lenovise dovolna ilustracija za inte-resot i `elbata da se posetinekoe izletni~ko ubavo mesto ibarem za moment da se do`iveatnekolku prijatni migovi, kade sesozdavaat novi spomeni i do`i-vuvawa. Site posakuvaa da ginapolnat gradite so ~ist vozduh.Po patot, kako se dvi`evme, ze-lenite poliwa voodu{evuvaa so

svojata interesnost i egzoti~-nost. Vo avtobusot dodeka ednipeeja, drugi qubopitno ja sledeaokolinata kade beskone~niteridovi caruvaa obrasnati so

niska {uma vo koja mirno sosvojata opojna pesna pticite seraduvaa na prekrasniot letenden.

Po kratkoto razgleduvawe naResen, ekskurzijantite se upa-tija kon Krani. Sprotivstavu-vaj}i se na godinite, a blagoda-renie na qubovta kon prirodatai `elbata da se vidi ovaa prek-

rasno letuvali{te, uspe{no goizdr`aa dolgiot naporen pat.Tamu pak, vo Krani, pesna, muzi-ka, oro... Site bea veseli. Nekoiotidoa vo obikolka na okolina-ta, no sepak ne mo`e{e da seodi sekade kade si naumil, zo{-

to vremeto be{e kratko.Ve}e sonceto po~nuva{e

da zaminuva poleka zadplaninite, {to be{e najavaza negoviot zalez. Iako seu{te be{e toplo, ~uvstvotobe{e poinakvo zaradiezerskiot miris i ~istiotvozduh. Potoa so pesna za-minavme so `elba povtornoda dojdeme.

Na ovaa ednodnevna eks-kurzija penzionerite bea

odu{eveni od ubavinata i bujna-ta priroda, no ova ekskurzijabe{e i mo`nost za podobro za-poznavawe i dru`ewe. Iako re-lacijata be{e dolga i napornaza ovaa populacija, taa so les-notija se izdr`a. Na krajot privra}aweto site posakaa pove}etakvi ekskurzii so osmislenaprograma. V.P.

Rekreativna ekskurzija do Krani

Investiciski portfolija na zadol`itelnite penziski fondovi (31 mart 2011 godina)

REKLAMI PENZIONER plus avgust 201114

Maliot Trpe go pra{uva deda si:- Dedo kako doa|aat na svet bebiwata?- Paaa, vidi vnu~ko, kako da ti ka`am, {trkot ginosi.- Dedo, a od kade gi zema?!

* * *Ma`ot i go podava vesnikot na `enata:

- Pro~itaj ja ovaa statija za ribite, mila.- Zo{to?- Od niv bi mo`ela da nau~i{ kako se mol~i.- Prvo ti od niv nau~i kako se pie samo voda! - muodgovorila `enata

* * *Gleda baba bokserski natprevar. Naedna{ edniot

pa|a na zemja. Sudijata po~nuva da broi:- 1,2,3,4....Naedna{ se slu{a kako babata mu vika na sudija-

ta: - Xabe mu broi{. Nema da stane. Ne stanuva niko-

ga{. Go znam od avtobus.* * *

Se vrtka ~ovek pred vlez na edna zgrada. Gogleda milicioner i bidej}i mu e somnitelen gopra{uva:

- Ima{ li dobro ubedlivo objasnuvawe zo{to sevrtka{ pred vlezov olku docna?

- Nemam. Da imav }e si vlezev doma i }e i goka`ev na `ena mi!

* * *- Ve molam dajte mi pra{ok za bolvi za moeto

ku~e.- Za kolku - pra{uva prodava~kata.- Ne znam, koj }e gi broi!

* * *- Na ma`ot mi samo ribite mu se pred o~i.- [to i vie li imate akvarium?- Ne, toj e strasen ribolovec!

* * *

U~itelkata go pra{uva Perica:- Zo{to v~era ne be{e na u~ili{te?- Imame prinova.- Brat ili sestra?- Baba! Dedo se o`eni i donese nova baba!

ZABAVAPENZIONER plus avgust 2011 15

Nekoj volk si fa-til malo zaja~e ire{il da go jade. Sopla~liv glas zaja~e-to go zamolilo da nego jade zo{to e malo:

- Po~uvaj me, pakoga }e porasnamizedime. Sega {to }eizede{, gleda{ kol-ku sum malo.

Se slo`il volkot, go ~uval i hranel i zaja~etoporasnalo, stanalo zajak. Eden den zajakot go pra{alvolkot:

- Zo{to ne me izede{?- E, zajko, te{ko e da izede{ nekoj so koj si pominal

podolgo vreme i si drugaruval.

Volkot i zajakot

M.T.

Najpopularno ovo{je na svetot e bananata, a od Indija,Aleksandar Makedonski ja donel vo Evropa.

Vo Avstralija ima dvojno pove}e kenguri otkolku lu|e.

Libija e edinstvenata dr`ava so ednobojno zname.

Slonovite mo`e da se prepoznaat vo ogledalo.

Pet ku~iwa i edna sviwa se spaseni od Titanik.

Cve}iwata pobrzo rastat so muzika.

@enskoto srce ~uka pobrzo od ma{koto.

Ajkulite plivaat so brzina od 97 km/~.

Mozokot kaj sekoj ~ovek te`i okolu 1.3 - 1,5 kilogrami.

Ustata proizveduva okolu eden litar plunka dnevno.

Ma~kite begaat od mirisot na portokal i limon. Ako sokora od portokal go pominete mebelot, ma~kite }e seotka`at od grebewe so kanxite.

Bambusot e rastenie koe raste navistina brgu. Za samo 24~asa mo`e da izrasne re~isi eden metar.

Vanilata e vid na tropska orhideja. Taa e edinstvenataorhideja ~ij plod mo`e da se jade.

Pe~urkite rastat vo site klimatski uslovi. Denes pos-tojat okolu 50.000 vidovi, no samo 200 od niv smeat da sejadat.

[afranot se smeta za najskap za~in na svetot.

Domatite dolgo vreme se smetale za otroven plod. Po-docna (na po~etokot na HH vek) e otkrieno deka stebloto ilistovite se otrovni, a plodot mo`e slobodno da se jade.

Slonot, me|u drugoto, kako edno od najgolemite kopneni`ivotni, vodi golema gri`a za ostanatite ~lenovi vo gru-pata, kako i za povredenite edinki. Pokraj toa {to imaatgolemi u{i, sluhot kaj ovie vidovi e mnogu slab. Se dvi`atso brzina od 6,4 kilometri na ~as. Za sporedba, lu|etomo`at da se dvi`at duri i pobavno od 4-5,5 km/~. [to seodnesuva do nivnata hrana, tie ja xvakaat samo so 4 zaba.

Setiloto za vkus kaj peperutkite se nivnite stapala.

Brojot na avtomobili vo svetot raste tri pati pobrzo odbrojot na `iteli.

Doka`ano e deka pove}eto soobra}ajni nesre}i seslu~uvaat vo sabota.

Izbor: F.Andonovski

Humor

KRSTOZBORZANIMLIVOSTI

PPPPEEEEJJJJAAAA^̂̂̂OOOOTTTTNNNNAAAA

FFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT

ARTIARTI--LERISKOLERISKO

ZRNOZRNOSKANDISKANDI TONTON

“ELEK“ELEK--TROKARTROKAR--

DIOGRAM“DIOGRAM“

INIC. NAINIC. NAFRAN.FRAN.

PISATELPISATEL@ERIKO@ERIKO

AMPERAMPER ATAK,ATAK,NAVALANAVALA

DEJSTVODEJSTVONA SILANA SILA

PERIOPERIO--DI^NADI^NA

PROMENAPROMENANA NIVOTONA NIVOTONA VODATANA VODATA

GRETAGRETAGARBOGARBO

EDINE^ENEDINE^ENVEKTORVEKTOR

MORKI RAKMORKI RAK

PRISPRIS--TANI[TETANI[TEVO BURMAVO BURMA

OLEODUKTOLEODUKT

BRUTOBRUTO(SKR.)(SKR.)

EGIPETSKIEGIPETSKIBOGBOG

NAJGOLEMNAJGOLEMSATELITSATELIT

NA JUPITERNA JUPITER

GERMANIGERMANI--UMUM

BOKSEROTBOKSEROTPARLOVPARLOV

MOREMORE--PLOVECOTPLOVECOTFERNNDOFERNNDO

RISTORISTOSAMAR^IEVSAMAR^IEV

RE@ISEROTRE@ISEROTSPILBERGSPILBERGODRAZ VOODRAZ VOVISO^INAVISO^INA

STAR GRADSTAR GRADVO GRCIJAVO GRCIJA

AVSTRISKIAVSTRISKIGEOLOGGEOLOGEDUAREDUAR

DECILITARDECILITAR

LANECLANECHOTELIHOTELI

ZEM. KORAZEM. KORAOD SILIC.OD SILIC.

I ALUM.I ALUM.

SVE[. KOJSVE[. KOJDR@IDR@I

UTRINA VOUTRINA VOKAT. CRKVAKAT. CRKVAGOD. VREMEGOD. VREME

SKR. ZASKR. ZA“LIMITED““LIMITED“

@IVCI@IVCI

@ENSKO@ENSKOIMEIME

DIJAGNOZADIJAGNOZA

ITAL.ITAL.RADIO TV.RADIO TV.INIC. NAINIC. NA

POLITI^ARPOLITI^AROT PERTINIOT PERTINI

VOZVI-VOZVI-[ENOST[ENOST

SLIKAROTSLIKAROTALFREDALFRED

ERIK ]ANERIK ]AN

ARTISTOTARTISTOTNELZONNELZON

TE[KATE[KABOLESTBOLESTFRAN.FRAN.

RE@ISERRE@ISERFRANSOAFRANSOA

MESTO VOMESTO VOKOSOVOKOSOVO

PAR.PAR.EDINICAEDINICAVO MAKAOVO MAKAO

GR^KAGR^KABO@ICABO@ICANA PLODNA PLOD--

NOSTANOSTA

GAUSGAUSPAMU^ENPAMU^EN

KONECKONEC

“ID EST““ID EST“UBIEC ODUBIEC OD

ZASEDAZASEDA

@. IME@. IME

OSTROVOSTROVVOVO

JADRANOTJADRANOT

PRISVOJNAPRISVOJNAZAMENKAZAMENKAENERGIJAENERGIJA

RAZBOJ-RAZBOJ-NIKNIK

VID TANCVID TANC

BOJA NABOJA NAKO@ATAKO@ATA

SNAO\AWESNAO\AWEVOVO

PROSTORPROSTOR

DEL ODDEL ODMATEMMATEM--

ATIKATAATIKATA

ALTALT

OSTROV VOOSTROV VOJADRANOTJADRANOT

ENERGIJAENERGIJAKRAT.KRAT.

GODINAGODINAPN.N.E.PN.N.E.

@.G.@.G.GRUBOGRUBO

PLSTNOPLSTNO

KRZNO ODKRZNO ODMOR. KU^EMOR. KU^EBAZILIKABAZILIKA

VOVOISTAMBULISTAMBUL

@AK ARTIN@AK ARTINDENOVIDENOVI

ZNAK ZAZNAK ZAKALCIUMKALCIUM

EGIPETSKIEGIPETSKIZALIVZALIV

HEMISKIHEMISKIZNAK ZAZNAK ZAZLATOZLATO

“PROTIV“PROTIVSITESITE

RIZICI“RIZICI“RADIUSRADIUS

INIC. NAINIC. NAARTISTOTARTISTOT@E@OSKI@E@OSKI

SKR. ZASKR. ZAONTARIOONTARIO

SKANDISKANDI

GRADACIJAGRADACIJANANA

MOTORNOMOTORNOMASLOMASLO

MA[KO IMEMA[KO IMENA GALENONA GALENO

(RISTE)(RISTE)

BOG NABOG NAPODZEM-PODZEM-

JETOJETOMETARMETAR

EDUAREDUARLALOLALO

MUSLIMANMUSLIMAN--SKOSKO

MA[KOMA[KOIMEIME

BLAMA@ABLAMA@A

VODORODVODOROD

ANTI^KIANTI^KIGRAD VOGRAD VO

MALAMALAAZIJAAZIJA

STARASTARAMERKA ZAMERKA ZATE@INATE@INA

BITUMIBITUMI--NOZENNOZEN

FOSILENFOSILENJAGLENJAGLEN

OBLAST VOOBLAST VONEKOGA[NANEKOGA[NAMESOPOTA-MESOPOTA-

MIJAMIJA

SKANDI

PIKNIKPIKNIK

LI^NOST OD GR^KATALI^NOST OD GR^KATAMITOLOGIJAMITOLOGIJA

REVII PENZIONER plus avgust 201116

Na 30 juni, vo kino-salata na Centarot zakultura vo Kriva Palanka se odr`a De-vettata regionalna revija na pesni, mu-

zika i igri, a doma}in be{e Zdru`enieto napenzionerite od op{tinata. Na manifestaci-jata u~estvuvaa 9 zdru`enija od: Kriva Palan-ka, Zletovo, ZP Probi{tip, Lozovo, Radovi{,[tip, Kratovo, Kumanovo i Sveti Nikole.

Najnapred se odr`a defile na u~esniciteniz centarot na gradot, koe pred samiot nas-tap se pretvori vo golemo folklorno oro. Podritamot na radovi{kite gajdaxii oble~ni vokoloritni narodni nosii se igraa i peeja tra-dicionalni narodni pesni i ora, apotoa u~es-nicite dojdoa vo Centarot za kultura.

Pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski, gos-tite, prisutnite i u~esnicite prv gi pozdravi i imposaka dobredojde pretsedatelot na zdru`enieto -doma}in Slavko Stojanovski, koj izrazi zadovol-stvo {to organizacijata na ovaa zna~ajna manifes-tacija mu e doverena tokmu na nivnoto zdru`enie,pri {to istakna:

- So pomo{ na Sojuzot i na lokalnata samoupravaZdru`enieto na penzionerite obezbedi povolni us-lovi za dostoinstveno odr`uvawe na Revijata, za{to sme im posebno blagodarni.

Potoa na prisutnite im se obrati i potpretseda-telot na Izvr{niot odbor na Sobranieto na SZPMMetodija To{evski i re~e:

- ^est mi e da ve pozdravam i da vi posakam dobroraspolo`enie, zabava i migovi koi {to }e gi pa-metite otkako }e izlezete od ovaa sala. Znam dekavakvite sredbi koi SZPM gi organizira so namerada ovozmo`i po~esto i podolgotrajno dru`ewe nasvoeto ~lenstvo, da go razubavi i da go napravi po-lesen delot na `ivotot koj go `iveeme po na{iotaktiven raboten vek, se o~ekuvana mo`nost. Toa os-tava golem beleg, relaksira i inicira razmislu-vawe {to da napravime podobro za slednite smotri.Manifestacijava nema natprevaruva~ki karakter,tuku revijalen, no se gleda, a i od defileto vi-dovme, kolku qubov i trud e vlo`en vo podgotovka-ta na ovaa sredba, a so cel da se obezbedat sodr`i-ni {to nema da se povtoruvaat od revija vo revija,tuku }e se prezentiraat se ponovi i ponovi biseriod na{ata narodna tradicija. Vo taa smisla, u{teedna{ sakam da vi po`elam dobro raspolo`enie idobra zabava. Da gi napravime ovie sredbi nezabo-ravni i dolgotrajni.

I gradona~alnikot na Kriva Palanka Arsen~oAleksovski gi pozdravi prisutnite i u~esnicite, itoj izrazuvaj}i zadovolstvo {to se nao|a me|u niv i{to tokmu nemu mu e dadena mo`nosta da gi otvoriigrite. Toj im posaka na penzionerite u{te mnoguvakvi igri i sli~ni manifestacii i dade vetuvawedeka lokalnata samouprava i ponatamu }e gi poddr-`uva site aktivnosti {to gi organiziraat zdru`e-nijata i SZPM, istaknuvaj}i deka pomladite gen-eracii mo`at mnogu da nau~at od penzionerite, koiposeduvaat mnogu znaewe, mudrost i iskustvo.

Na scenata se zaredija izveduva~i od razni krae-vi oble~eni vo `ivopisni narodni nosii i nakitenikako za najsve~eni priliki, prezentiraj}i izvedbina muzika, obi~ajni pesni i ora. Folklornata {are-nica ja oboi scenata. Odeknaa pesnite, pisnaa gajdi-te, zasvirija kavalite, zatupaa tapanite... Nastapi-te bea razli~no privle~ni, na svoj na~in plenea ivoodu{evuvaa. Burnite aplauzi bea u{te ednapotvrda deka celta be{e postinata, a posebno priz-nanie zaslu`uva i doma}inot.

Priznanija na zdru`enijata - u~esnici im vra~i~lenot na Komisijata za informirawe pri SZPM,Arsen Ilievski, a revijata uspe{no ja vode{eMilevka Zdravkovska.

I ovaa revija mina vo duhot na odbele`uvaweto na65-godi{niot jubilej od penzionerskoto organi-zirawe vo Makedonija.

M. Dimovski

Kriva Palanka: Devetta regionalna revija na pesni, muzika i igri

Biseri na na{ata narodna tradicija

Defile

ZP Kriva Palanka

ZP Radovi{

ZP Zletovo

Vra~uvawe prznanija

ZP Kratovo

ZP Sveti Nikole

ZP Probi{tip

ZP Lozovo

ZP Kumanovo

Slavko StojanovskiMetodijaTo{evsi

Arsen~oAleksovski

ZP [tip