f : r b g k l < h...vo ma[inskiot podsklop mo`at da vlezat nekolku ma[inski delovi ili ma[inski...

DON^O PETKOV VAN^O ARSOV

II

- -

2013

:

. ,

: . - - . . - . . -

:

:

:

: ,

. 22-4284/1 28.07.2010

CIP - „ . “,

621(075.3)

, : II : - :

- / , . - : , 2010. - 117 . :

. ; 30

ISBN 978-608-226-043-31. , [ ]

COBISS.MK-ID 84261898

Тираж: 12

„ “ II –

- .

.

,

- , .

.

.

1.MA{INSKI ELEMENTI ZA VRSKA

1.1.POIM ZA MA{INI, SKLOPOVI I PODSKLOPOVI

Pod poimot ma[ina se podrazbira funkcionalen sklop od cvrsti tela ~ija osnovna namena e da vr[at transformirawe na energija od eden vid vo drug so istovremeno prenesuvawe i transformirawe na dvièweto i na silata. Sekoja ma[ina, vo zavisnost od funkcijata i namenata e sostavena od pomalku ili pove]e delovi, povrzani vo funkcionalna celina, taka [to sekoj od niv izvr[uva opredelena zada~a. Ma[inskiot del e osnoven i ne moè da se razdeli na poprosti delovi bez o[tetuvawe. Na slika 1.1. se prika`ni nekolku primeri na ma[inski delovi.

Nekolku ma[inski delovi koi so~inuvaat monta`na celina, a

vleguvaat vo sostav na pogolema monta`no-funkcionalna celina na ma[inata se narkuvaat ma[inski podsklop. Vo ma[inskiot podsklop moàt da vlezat nekolku ma[inski delovi ili ma[inski delovi i nekoj podsklop so odredena funkcija vo sklopot na ma[inata. Na slika 1.2. prikaàn e ma[inski podsklop sostaven od klip, klipnik, klipna oska i klipni prsteni.

Sl.1.1Ma[inski delovi

Sl.1.2 Ma[inski podsklop

4

Site ma[ini, kolku i da izgledaat na prv pogled razli~ni po forma, funkcija i namena, sostaveni se od tipizirani ma[inski delovi, potsklopovi, sklopovi i grupi, koi vo site ma[ini imaat ista ili sli~na uloga, funkcija i namena. Site tie vo sostavot na razli~ni ma[ini vr[at opredeleni elementarni funkcii i zatoa se narekuvaat ma[inski elementi.

Ma[inskiot element moè da e edinstven t.e. nedeliv kakvi [to se zavrtka, pruìna, oska, vratilo, zap~enik i dr., a moè da bide i vo vid na potsklop, sklop pa duri i grupa kako [to se lizga~ko i trkala~ko leì[te, frikciona, elasti~na ili druga spojnica i t.n. Site ovie ma[inski elementi se narekuvaat op[ti ma[inski elementi, se sretnuvaat kaj razli~ni ma[ini i se predmet na izu~uvawe na disciplinata Ma[inski elementi, za razlika od nekoi drugi ma[inski elementi kako [to se klipovi, klipnici, kolenesto i bregovito vratilo [to se primenuvaat kaj motorite so vnatre[no sogoruvawe, lopatki i diskovi [to se primenuvaat kaj raznite vidovi turbini, ~eli~ni jaìwa, kuki i barabani so primena kaj razni vidovi digalki i t.n. Site ovie takanare~eni posebni ili sopstveni ma[inski elementi se izu~uvaat vo soodvetnite tehni~ki disciplini.

1.2. KLASIFIKACIJA NA MA{INSKITE ELEMENTI

Spored funkcijata ma[inskite elementi od op[tata grupa moèmeda gi klasificirame kako: ma[inski elementi za vrska; ma[inski elementi za kru`no dvièwe; prenosnici za mo]; prenosnici za fluidi i rastresit material.

Ulogata na ma[inskite elementi za vrska e na odreden na~in da povrzat dva ili pove]e ma[inski delovi, podsklopovi ili sklopovi vo konkretna monta`no-funkcionalna celina. Elemntite za vrska moème da gi podelime na: elementi za cvrsta nerazdena vrska; elementi za cvrsta razdelna vrska; elementi za elasti~na vrska.

Cvrstata nerazdelna vrska moè da se ostvari so zavaruvawe na dvata spojuvani dela, so lemewe ili pak so nivno zakovuvawe. Poseben oblik na cvrsta nerazdelna vrska e i vrskata ostvarena so pomo[ na lameli, obra~i ili pak presuvan sklop.

Cvrstata razdelna vrska vo zavisnost od delovite koi treba da se spojat i nivnata funkcija se izveduva so: navojna vrska; klinovi,~ivii i profilni vrski.

Za elasti~no povrzuvawe na ma[inskite delovi, podsklopovi i sklopovi se primenuvaat pruìnite.

Oskite, vratilata, leì[tata i spojnicite go prenesuvaat ili ovozmoùvaat kru`noto dvièwe kaj ma[inite pa poradi toa niv gi stavame vo zaedni~ka grupa na elementi za kru`no dvièwe.

5

Vrte`niot moment i brojot na vrteìte [to gi dobivame vo pogonskata ma[ina naj~esto ne odgovaraat na onie koi ni se potrebni kaj rabotnata ma[ina. Poradi toa pome\u pogonskata i rabotnata ma[ina treba da se postavi soodveten prneosnik koj bi izvr[il redukcija na brojot na vrteì istovremeno zgolemuvaj]i go vrte`niot moment. Vo zavisnost od vidot na prenosnite elementi koi vleguvaat vo sostav na prenosnikot prenosnicite moème da gi podelime na: frikcioni prenosnici; remenski prenosnici; zap~esti prenosnici; veri`ni (sinxiresti)prenosnici.

Za prenesuvawe na te~nostite, gasovite i rastresitiot materijal se koristat cevkite koi zaedno so fazonskite delovi i cevkinite zatvora~i ja oformuvaat cevkinata instalacija.

1.3. VIDOVI VRSKI VO MA{INSTVOTO

Za da moè edna ma[ina pravilno da funkcionira i uspe[no da ja izvr[uva rabotata i funkcijata [to ja zamislil nejziniot konstruktor, site delovi, podsklopovi i sklopovi vo nea treba da bidat me\usebno povrzani so razni vidovi vrski.

Osnovna zada~a na sekoja vrska e da go prenese optovaruvaweto od eden na drug del od ma[inata, a pritoa nejzinata cvrstina da ne bide pomala od cvrstinata na delovite [to taa gi povrzuva.

Zavisno od funkcijata, vrskata moè da ovozmoùva izvesna podvi`nost pome\u spoenite delovi ili pak da ja onevozmoì nivnata

me\usebna podvi`nost. Isto taka ostvarenata vrska moè da bide kruta, odnosno spoenite delovi da pretstavuvaat stati~ka celina ili elasti~na t.e. da bide ovozmoèno me\usebno elasti~no pridviùvawe na spoenite delovi eden vo odnos na drug. Mnogu od ma[inskite sklopovi baraat me\usebna razdvoivost poradi zamena na nekoi od delovite poradi [to se koristat i ma[inski elementi za cvrsta razdelna vrska, no isto taka postojat i delovi koi vo tekot na eksploatacijata ne treba da se demontiraat i kaj niv se koristi cvrsta nerazdelna vrska.

Kaj nekoi vrski mnogu pati se bara hermeti~nost, dokolku povrzuva dva dela vo koi vladee pritisok od razni fluidi, kako [to se cevkini vodovi, rezervoari i sl. Pokraj toa, vrskite na ma[inskite delovi moàt da bidat posredni ili neposredni.

Podvi`nite vrski ovozmoùvaat izvesno dvièwe na edniot vo odnos na drugiot ma[inski del (cilindri~en zglob ili oski~ka, sferen zglob, top~est rakavec i dr.), za razlika od nepodvi`nite kaj koi vo tekot na rabotata vrskata ne ovozmoùva pomestuvawe na edniot vo odnos na drugiot ma[inski del. Poseben vid na podvi`nite vrski pretstavuvaat

elasti~nite vrski koi se ostvaruvaat so pomo[ na pruìni. Nepodvi`nite vrski ovozmoùvaat cvrsto spojuvawe na

ma[inskite delovi, sklopovi i grupi vo edna cvrsta celina i se izveduvaat kako razdvojni ili nerazdvojni.

6

Razdvojnite vrski ovozmoùvaat razdvojuvawe na svoite sostavni delovi bez razurnuvawe t.e. bez o[tetuvawe, za razlika od nerazdvojlivite kaj koi razdvojuvaweto ne moè da se ostvari bez o[tetuvawe ili pak celosno razurnuvawe na nivnite sostavni delovi. Razdvojnite vrski naj~esto se ostvaruvaat kako posredni so pomo[ na posebni elementi za vrska kako [to se razni vidovi zavrtki i navrtki, klinovi, ~ivii i dr.

Kako primer za nerazdvojni nepodvi`ni vrski moè da se navedat me\usebno povrzanite ~eli~ni profili kaj ~eli~nite konstrukcii na kranovite i mostovite.

Konstruiraweto na vrskite e mnogu odgovorna rabota bidej]i naj~esto vrskite se najopasnite mesta vo edna konstrukcija. Eksperimentite [to se izveduvani pokaùvaat deka naj~esto krutosta na vrskata e pomala od onaa na sostavnite delovi na konstrukcijata. So ogled na neophodnosta od povrzuvawe na poedinite ma[inski delovi potsklopovi i sklopovi, standardizirani se pove]e ma[inski elementi za vrska kako [to se vrskite so navoj, vrskite so klinovi i ~ivii, vrskite so spojnici i dr.

1.4. FUNKCIJA I OSTVARUVAWE NA NAVOJNITE VRSKI

Vrskite so navoj sodràt navoen par kako osnoven element na

sklopot. Navojniot par e sostaven od dva ma[inski dela koi me\usebno se povrzuvaat preku navojna povr[ina koja se zasnova na navojnata linija(navojnica). Vrskata so navoj e cvrsta razdvojna vrska [to se ostvaruva preku nadvore[en navoj, (zavrtka) i vnatre[en navoj (navrtka) kako osnovni elementi na navojnata vrska. Navojnite vrski se razdvojni vrski na ma[inski delovi koi se ostvaruvaat so pomo[ na navoj. Navojnoto dvièwe se ostvaruva samo vo tekot na ostvaruvaweto na vrskata. Vo tekot na rabotata, zavrtkata i navrtkata se nao\aat vo relativno miruvawe. Vrskata e lesno ostvarliva, a koga e toa potrebno, nejzinite delovi lesno se razdvojuvaat, bez nikakvo o[tetuvawe. Navojnite vrski moàt da bidat neposredni, posredni i posebni.

Neposrednite se ostvaruvaat so nadvore[en navoj (zavrtka) na edniot i vnatre[en (navrtka), na drugiot ma[inski del. Vakvite navojni vrski se upotrebuvaat pri povrzuvawe na cevki, zatvora~i i dr. (vidi slika 1.3. a) i b)).

7

Posrednite navojni vrski na dva ma[inski dela se ostvaruvaat so

pomo[ na zavrtki i navrtki i ovaa e edna od najprimenuvanite navojni vrski. Tuka spa\aat vrskata na dve cevki so prirabnici, vrskite na raznite plo~i i stapovi (sl. 1.3. v i g), golemata tupanica na klipnicata kaj motorite so vnatre[no sogoruvawe i dr.

Posebnite navojni vrski se takov vid na navojni vrski kade [to ulogata na navrtkata odnosno zavrtkata ja prezema edniot od elementite [to gi spojuvame (slika 1.4)..

Sl.1.4. Posebni navojni vrski

Karakteristi~en primer za navojna vrska se i podvi`nite navojni

parovi, u[te poznati kako navojnite prenosnici koi sluàt za prenesuvawe sila so dvièwe na edniot vo odnos na drugiot del i pritoa vrtlivoto dvièwe na edniot go pretvoraat vo pravolinisko na drugiot del ili obratno, t.e. vrte`niot moment go pretvaraat vo aksijalna sila ili obratno. Kako primeri za navojni prenosnici se ra~nata digalka, ra~nata stega (mengeme) itn.

a b v g sl.1.3.Neposredni i posredni navojni vrski

8

Elementot na navojniot par koj ima nareàn nadvore[en navoj se vika zavrtka. Na slika 1.5. se prikaàni nekolku oblici na standardni zavrtki.

Vo op[t slu~aj, zavrtkata se sostoi od glava,~elo i steblo, pri [to

stebloto se sostoi od vrat i navoen del na zavrtkata. Preodniot del od vratot kon navojniot del na zavrtkata treba da obezbedi izlez na noòt pri izrabotka na navojot, poradi [to ~esto se izveduva vo standardiziran oblik na `leb ili nekoja druga standardizirana forma na izlez. Navojniot del na zavrtkata pretstavuva eden od standardnite vidovi navoj, a glavata na zavrtkata moè da ima isto taka najrazli~ni standardizirani oblici pri [to [eststranata glava e naj~esto vo upotreba. Postojat i taka nare~eni goli zavrtki koi nemaat glava.

Elementot na navojniot par koj ima nareàn vnatre[en navoj se vika navrtka. Naj~esto oblikot na navrtkata e definiran so oblikot na nejzinite bokovi. Za standardnite zavrtki i navrtki normalno e propi[an milimetarskiot desen navoj, a dokolku navojot e lev, toga[ i glavata na zavrtkata i teloto na navrtkata mora da bidat posebno ozna~eni so `leb.

a b Sl.1.6. Standrdni navrtki so a) desen navoj, b)lev navoj

Sl.1.5

9

Kaj sekoj navoj se razlikuvaat pove]e geometriski veli~ini od koi najkarakteristi~ni se navedeni so slika 1.7:

Sl.1.7Geometriski golemini na navojot

d – nominalen (najgolem nadvore[en) pre~nik na zavrtkata; D – nominalen (najgolem, vnatre[en) pre~nik na navrtkata; d1 – pre~nik na jadroto na zavrtkata (najmal); D1 – najmal (nadvore[en) pre~nik na navrtkata; d2 = D2 – sreden pre~nik na navojniot par, P - ~ekor na navojniot par;

– agol na profilot; H – teoretska dlabo~ina na navojniot par; H1 - dlabo~ina na nosewe na navojniot par; h1 – dlabo~ina na navojot od zavrtkata; h2 – dlabo~ina na navojot od navrtkata; A1 – povr[ina na presekot na jadroto od zavrtkata. Postojat pove]e standardni navoi koi se koristat vo zavisnost od

namenata i funkcijata na navojnata vrska me\u koi se i milimetarskiot navoj, vitvortoviot navoj, trapezoidniot navoj, zaobleniot navoj, kos navoj, Edisonov navoj, navoj za oklopni cevki, navoj za velosipedi, navoj za zavrtki za lim i drvo i navoj za ventili na vnatre[ni avtomobilski gumi. Poradi karakterot na u~ebnikot ovde ]e bidat navedeni samo osnovnite karakteristiki na milimetarskiot navoj.

Teoretskiot profil na milimetarskiot navoj e ramnostran triagolnik i ima naj[iroka primena vo ma[instvoto pri konstruirawe na nepodvi`ni vrski. Vistinskiot profil se dobiva so potsekuvawe na vrvot i zaobluvawe vo korenot na navojot. Spored goleminata na ~ekorot milimetarskiot navoj mo`e da bide so krupen (normalen) ~ekor koj[to e naj~esto vo upotreba i navoj so siten (fin) ~ekor.

10

1.5. OSIGURUVAWE NA NAVOJNITE VRSKI

Koga ni e potrebno zavrtuvawe i odvrtuvawe na zavrtkite i navrtkite se upotrebuvaat razni vidovi klu~evi i odvrtki vo zavisnost od oblikot na glavata na zavrtkite i navrtkite, kako i od raspolo`liviot prostor za rabota. Me\utoa vo tekot na rabotata poradi razni vidovi na vibracii ili optovruvawa mo`no e aksijalnata sila koja go onevozmoùva odvrtuvaweto na navojnata vrska (preku silata na triewe)da spadne do nula, a so toa da dojde do “samoodvrtuvawe “ na istata. Isto taka pri zategawe i funkcionirawe na navojnata vrska mo`no e razoruvawe na dopirnata povr[ina pome\u ma[inskiot del [to go spojuvame i navrtkata. Poradi toa vo praksa se primenuvaat dva vida na osiguruvawe kaj navojnite vrski:

osiguruvawe na navojnata vrska od odvrtuvawe; osiguruvawe na podlogata pod navrtkata od razoruvawe. Osigururuvaweto od odvrtuvawe vo tekot na rabotata na ma[inata,

a so toa i izbegnuvawe na katastrofalni posledici moè da se napravi na nekolku na~ini i toa:

osiguruvawe so pomo[ na dve navrtki; osiguruvawe so elasti~na podlo[ka; mehani~ko spre~uvawe na odvrtuvaweto. Su[tinata na prvite dva na~ina e vo obezbeduvawe na postojana

aksijalna sila pome\u navoite od navrtkata i zavrtkata, koja od svoja strana obezbeduva dovolno golema sila na triewe [to ]e go spre~i odvrtuvaweto na navojnata vrska. Pri osiguruvaweto so dve navrtki, navrtkata koja se nao\a do spojuvaniot predmet sozdava postojana aksijalna sila kon “gornata” navrtka koja ja “nosi” vrskata so [to se spre~uva odvrtuvaweto (slika1.8). Osiguruvaweto so elasti~na podlo[ka ja ima istata funkcija, no vo ovoj slu~aj imame pokompaktna konstrukcija i poednostavno vgraduvawe (slika 1.9)

Mehani~koto spre~uvawe na odvrtuvaweto moè da se izvede so

pomo[ na rascepka i krunesta navrtka, samo so rascepka (pri [to se spre~uva odvrtuvaweto, no nemame sigurna stegnatost na delovite) i so razni konstuktivni re[enija (slika1.10).

Sl.1.8 Osiguruvawe so pomo[ sl.1.9. Osiguruvawe so na dve navrtki elasti~na podlo[ka

11

Osiguruvawe na podlogata pod navrtkata od razoruvawe moè da se izvede so zgolemuvawe na dopirnata povr[ina pome\u navrtkata i podlogata. Ova osiguruvawe ni e neophodno dokolku se vr[i ~esto odvrtuvawe ili pak ako podlogata e od pomek material, a se izveduva so pomo[ na podlo`ni plo~ki.

1.6.VRSKI SO KLINOVI I ÎVII Klinovite se ma[inski elementi so koi vo ma[instvoto se

ostvaruva cvrsta i razdvojna vrska, naj~esto, na vratilata so elementite za prenos na vrteèn moment kako: remenici, frikcioni trkala, zap~enici i dr. Spored formata, napre~nite klinovi naj~esto se prizmati~ni, a spored funkcijata i na~inot na dejstvo na silata tie moàt da bidat napre~ni i nadol`ni. Se izrabotuvaat od ~eli~ni pra~ki so pravoagolen popre~en presek.

Spored funkcijata, napre~nite klinovi se mnogu sli~ni so ~iviite, od koi vo posledno vreme se istisnati. Tie moè da se koristat za vrska i za nagoduvawe na svrzanite delovi. Napre~nite klinovi za vrska se so pomal naklon, a onie za nagoduvawe imaat pogolem naklon za da so nivno malo pomestuvawe se dotera barnoto rastojanie me\u dvata svrzani dela.

Nadol`nite klinovi, se nameneti za povrzuvawe na vratilata so prenosonite elementi. Tie se vo masovna upotreba, kako za mali taka i za

Sl.1.10 Razni konstruktivni re[enija za mehani~ko osiguruvawe od odvrtuvawe

12

golemi optovaruvawa. Standardizirani se i zatoa nivnata cena e relativno niska.

Postojat pove]e varijanti na nadol`ni klinovi, no obi~no tie se delat na: klinovi so naklon i klinovi bez naklon. Denes po~esto se upotrebuvaat klinovite bez naklon.

Klinovite so naklon se primenuvaat tamu kade [to, pokraj obezbeduvawe na radijalna nepodvi`nost na soedinetite delovi, se bara aksijalna nepodvi`nost. Za razlika od niv, kinovite bez naklon obezbeduvaat aksijalna podvi`nost na soedinetite delovi.

Klinovite so naklon pri nabivaweto predizvikuvaat ekscentri~nost na delovite [to se svrzuvaat i poradi toa ne se primenuvaat na mesta kade se bara pogolema centri~nost (zap~enici i sli~no).

îviite se ma[inski elementi koi sluàt za povrzuvawe na razni trkala (zap~enici, remenici, frikcioni trkala i dr.) so vratiloto. êsto se upotrebuvaat i za precizno fiksirawe na me\usebnata polo`ba na dva dela, osobeno kaj alatnite ma[ini. Prednosta na ~iviite pred klinovite e nivnata lesna izrabotka. Moàt da bidat cilindri~ni i konusni, izraboteni kako kruti ili elasti~ni. Tie se standardizirani delovi so fina izrabotka. îviite naj~esto se koristat za popre~ni, a ponekoga[ i za nadol`ni posredni razdvojni vrski (sl.1.12).

Sl.1.11 Klinovi bez naklon i so naklon

Sl.1.12 Primena na ~ivii 13

Na slednata slika 1.13 se prika`ani nekolku varijanti na cilindri~ni i konusni ~ivii vo kruta i elasti~na izvedba: a) cilindri~na kruta; b) konusna kruta; v) konusna so nadvore[en navoj za izvlekuvawe; g)konusna so vnatre[en navoj za izvlekuvawe; d)cilindri~na elasti~na;\)konusna elasti~na.

Za golemi optovaruvawa vratilata se izrabotuvaat od kvalitetni

~elici so cel da se dobie pozbiena konstrukcija. Bidej]i kvalitetnite ~elici se poosetlivi na koncentracija na naponi, `lebovite za klin mnogu ja namaluvaat nivnata nosivost. Za da se izbegne ova, po celiot obem se izrabotuvaat `lebovi (zapci) so odreden profil, a nivnata golemina e pomala od `lebovite za klin. So istiot profil na `lebovi se izrabotuvaat i otvorite vo glavinata so [to otpa\a potrebata za klin (slika 1.14). Vaka dobienite vrtila se vikaat u[te i profilirani ili iz`lebeni vratila. Profilot na `lebovite mo`e da bide pravoagolen, triagolen i evolventen (slika 1.15.).

Sl.1.13 Vidovi ~ivii

Sl.1.15 Oblici na profili za profilirani vratila

Sl.1.15 Profilirano vratilo

14

:

1. {to pretstavuvaat ma[inite? 2. Kako mo`at da se klasificiraat ma[inskite elementi? 3. Kakvi vidovi na vrski se primenuvaat vo ma[instvoto? 4. Koi se osnovni elementi za ostvaruvawe na navojnata vrska, i koi

vidovi navojni vrski mo`eme da gi razlikuvame? 5. Koi najkarakteristi~ni geometriski veli~ini se razlikuvaat kaj

navojot? 6. Zo[to se osiguruvaat navojnite vrski? 7. Kako se osiguruvaat navojnite vrski? 8. Koi vidovi na klinovi razlikuvame? 9. Koi vidovi ~ivii gi razlikuvame? 10. {to pretstavuvaat vrskite so profilirani vratila?

15

2. NERAZDELNI VRSKI VO MA{INSTVOTO

2.1 CVRSTI NERAZDELNI VRSKI SO ZAKOVKI

Zakovkite se ma[inski elementi so koi se ostvaruva cvrsta i nerazdelna vrska na dva ili pove]e ma[inski elementi ili delovi so relativno mala debelina, naj~esto liomovi i profilni nosa~i. Zakovkite imale golema primena vo po~etokot na razvojot na ma[inogradbata za ostvaruvawe na cvrsta nerazdeln varska. Me\utoa so razvojot i usovr[uvaweto na raznite tehniki na zavaruvawe tie postepeno se istisnati od upotreba. Rezevoarite, zglobovite na ~eli~nite konstrukcii i sli~ni izvedbi koi porano se izveduvale isklu~itelno so zakovki, denes prete`no se zavaruvaat.

Zkovkite denes se koristat samo za konstrukcii kade [to poradi deformiraweto po ladeweto i zaostanatite naponi zavarenite vrski ne se prigodni. Takvi slu~ai se avionskata industrija, brodogradbata, mostogradbata isl.

Zakovkata kako ma[inski element e sostavena od gotova glava i steblo, a po zakovuvaweto se dobiva zavr[na glava.

Zakovkite mo`eme da gi klasificirame vo dve grupi vo zavisnost od

pre~nikot na stebloto i toa: Sitni zakovki so pre~nik na stebloto do 10 mm; Krupni (normalni) zakovki so pre~nik na stebloto od 10 mm do

37mm. Ponatamu i dvete grupi na zakovki, vo zavisnost od namenata imaat

razli~ni oblici na glavata i mo`eme da izvr[ime povtorno nivna klasifikacija spored ovaa osnova. (zakovki so polukru`na glava, zakovki

Sl.2.1 Delovi na zakovanata vrska

b

a

v a-gotova glavab-steblo v-zavr[na glava

16

so vpu[tena glava, zakovki so ploskata glava , zakovki so trepazoidna glava za brodogradba i sl.(Vidi slika 2.2)

Materijalite od koi se izbarotuvaat zakovkite treba da se odlikuvaat so ìlavost i plasti~nost bidejki zakovuvaweto se izveduva so plasti~na deformacija. Isto taka materijalite za zkovkite treba da bidat isti kako i zakovuvanite delovi od dve pri~ini:

Pri dopir na dva ranzorodni materijala i prisustvo na vlaga se formiraat mikrogalvanski elementi koj gi razoruvaat dopirnite pvor[ini na zakovanite delovi so [to ja zasiluvaat korozijata;

Razli~nite materijali se odlikuvaat so razli~en koeficient na toplinska dilatacija poradi [to moè da dojde do popu[tawe na vrskata ili do pojava na pregolemi naponi vo zakovkata.

Zakovkite se izrabotuvaat masovno na specijalizirani ma[ini, so istisnuvawe dodeka zakovuvaweto e poedine~no, ra~no ili ma[insko.

Za da se izvede pravilno zakovuvawe potrebno e najprvin da se obeleàt centrite na otvorite vo limovite vrz osnova na dadeniot crte`, potoa privremeno se spojuvaat predmetite [to sakame da gi zakoveme za da se izvr[i zaedni~ko dup~ewe so [to bi se izbegnala eventualna necentri~nost. Isto taka potrebno e to~no utvrduvawe na pre~nikot na otvorite i dolìnata na stebloto na zakovkite.

Vrskata so odreden broj i raspored na zakovkite se narekuva zakovan sostav i niv moème da gi klasificirame po razli~ni osnovi, slika 2.3:

Spored polo`bata na limovite tie moè da bidat ~elni i preklopni so edna ili dve podlo[ki;

Spored brojot na redovi se delat na edoredni, dvoredni i pove]eredni;

Spored rasporedot na zakovkite vo zakovaniot sostav moè da se izvedat so paralelen ili cik-cak raspored isl.

Sl.2.2 razni oblici na gotovi glavi za zakovki

Sl.2.3 Zakovani sostavi17

2.2 PRESUVANI SKLOPOVI I NIVNA PRIMENA

Pri sklopuvawe na dva dela so preklop, se javuva deformacija vo dvata spojuvani dela od kade [to se javuva pritisna sila pome\u nivnite povr[ini. Spored Hukoviot zakon ovaa stegnatost ]e bide do tolku pogolema do kolku se raboti za pogolemo napregawe odnosno deformacija na spojuvanite delovi.

Vakva vrska principielno moè da se izvede na dva na~ina : So posredni tela kade [to kako posrenik pome\u spojuvanite

delovi se javuva lamela ili obra~; Bez posredni tela kade imame direktno nalegnuvawe na povr[inite

na spojuvanite delovi. Vrskite so lameli i obra~i se primenuvaat za spojuvawe na dvodelni i

pove]edelni remenici, zamavnici glavini i drugi prenosni elementi i delovi izloèni na dinami~ko optovaruvawe, slika 2.4.

Montiraweto na obra~ite i lamelite sekoga[ se izveduva vo

zagreana sostojba, a za da se ostvari vrskata so stegnatost na delovite neophodno e dolìnata na lamelata ili obra~ot da bide pomala od dolìnata na gnezdoto vo koe se smetuva lamelata odnosno ispustot okolu koj se postavuva obra~ot.

Vrskata bez posredni tela (presuvani sklopovi) moàt da se izvedat so cilindri~ni ili konusni dopirni povr[ini. So presuvawe naj~esto se povrzuvaat glavinite so prenosnite elementi (remenici, sinxirnici, zap~enici i sl), dvodelni zap~enici (teloto od siv liv, ~eli~en liv ili konstruktiven ~elik, a venecot od kvaliteten ~elik) itn.

Presuvanite sklopovi so konusni dopirni povr[ini se primenuvaat samo ako od vrskata se bara ~esto demontirawe ili prilagoduvawe, bidejki konusnite povr[ini se posloèni za izrabotka, a so toa i poskapi.

Za da ja imame potrebnata stegnatost na presuvanite sklopovi tie treba da se izrabotata so nalegnuvawe koe obezbeduva preklop (pre~nikot na otvorot da bide pogolem od pre~nikot na oskata).

Vrskata so presuvani sklopovi moè da se izvede na nekolku na~ini i toa:

So zagrevawe na nadvore[niot del (delot so otvor);

Sl.2.4 Vrski so lameli i obra~i

18

So ladewe na vnatre[niot del (oskata); So istovremeno zagrevawe na nadvore[iot del i ladewe na

vnatre[niot del; So mehani~ko nabivawe na vnatre[niot del vo ladna sostojba. So zagrevawe na nadvore[niot del se sklopuvaat delovi so

relativno golemi dolìni, me\utoa pri toa treba da vnimavame temperaturata na zagrevawe da ne nadmine 350 0C, zatoa [to nad ovaa temperatura moè da dojde do promena na strukturata i mehani~kite svojstva na materijalot.

Sklopuvaweto so ladewe na vnatre[niot del se izveduva onamu kade [to sklopuvaweto so zagrevawe e neprimenlivo poradi osetlivost na nadvore[niot del na visoki temperaturi. Sklopuvaweto so zagrevawe ne e prakti~no za sklopuvawe na masivni nadvore[ni delovi so mali vnatre[ni delovi, pa i vo vakvi slu~ai se koristi ladeweto na vnatre[niot del.

Vo slu~aj ako se raboti za golemi preklopi pa da ne moè da se obezbedi baraniot minimalen zjaj samo so zgrevawe na nadvore[iot del ili ladewe na vnatre[niot, poradi temperaturnite ograni~uvawa, se pristapuva kon istovremeno zagrevawe na nadvore[niot i ladewe na vntre[niot del.

Za da se izvede presuvan sklop vo ladna sostojba neophodna e prethodna podgotovka na kraevite od delovite [to sakame da gi sklopime i treba da se obezbedi soodveten alat za presuvawe i presa so dovolna aksijalna sila koja ]e go izvr[i nabivaweto na nadvore[niot del vo vnatre[niot, slika 2.5.

2.3 ELEKTROLA^NO RA^NO ZAVARUVAWE (REL)

Zavaruvaweto pretsavuva soedinuvawe na dva dela od ist materijal vo cvrsta nerazdelna vrska. Zavarenite spoevi se formiraat preku zagrevawe na rabovite na delovite koi se spojuvaat, a potoa istite direktno se spojuvaat, ili pak se spojuvaat so rastopen materijal od elektroda so ist ili sli~en sostav.

Elektri~nata energija pretstavuva ~esto koristen izvor za dobivawe na toplina koja e potrebna pri zavaruvawe, pa zatoa i zavruvaweto so elektri~en lak e edna od najprimenuvanite postapki za zavaruvawe. Toplinata [to ja sozdav elektri~niot lak e mnogu golema, a

Sl.2.5 Podgotovka na delovite za presuvawe vo ladna sostojba

19

dejstvuva na relativno mal volumen na metal [to ovozmoùva zavaruvaweto da se izvede vo tesna zavaruva~ka zona.

Za da se izvede elektrola~no ra~no zavaruvawe potrebno e da imame soodveten ured za zavaruvawe kojse sostoi od: Izvor na struja koj ]e ni obezbedi dovolen napon i ja~ina na strujata

potrebni za rastopuvawe na elektrodata i zagrevawe na spojuvanite dlovi;

Kabli; Drà~ na elektrodata; Stega za masata; Elktroda.

Elektri~niot lak se vospostavuva vo atmosverata so kontakt me\u elektrodata i rabotniot predmet, a potoa elektrodata se oddale~uva od predmetot, so [to se odrùva elektri~niot lak. Poradi ra~noto vodewe na elektrodata, dolìnata na lakot e promenliva.

Toplinata [to ja osloboduva elektri~niot lak, ja topi elektrodata i najbliskite sloevi od rabotniot predmet. Kako rezultat na toa pod elektri~niot lak se javuva krater (bawa na te~en metal), koj e prekrien so te~na zgura dobina so topeweto na oblogata na elktrodata. Na odredena dale~ina od lakot, vo linija kade [to dejstvuval, postoi stvrdnat metal (zavar), pokrien so stvrdnata zgura.

Pri topeweto na oblogata se osloboduva oblak od gasovi koi ja obvivaat rastopenata bawa od metal, so [to ja [titat od atmosferskite vlijanija. Sli~na uloga ima i stvrdnatata zgura koja go [titi metalot na zavarot vo tekot na ladeweto.

Zavarite se klasificiraat spored debelinata na limovite [to gi spojuvame i oblikot na podgotovkata na nivnite kraevi pred zavaruvaweto.

Sl.2.6 Ured za zavaruvawe so REL postapka

20

Spored me\usebnata polo`ba na limovite [to gi spojuvame

zavarenata vrska mo`e da bide ~elna, agolna i preklopna.

^elnite sostavi se najednostavni i najsigurni zavareni spoevi.

Posebno se prepora~uvaat za slu~ai koga delovite koi se spojuvaat se podlo`ni na vibracii. Agolnite zavareni spoevi se primenuvaat pri spojuvawe na delovi koi se preklopuvaat eden preku drug.

Sl.2.7Vidovi zavari spored debelinata na limot

Sl.2.8 Vidovi zavareni vrski

21

2.4 GASNO ZAVARUVAWE I GASNO SEÊWE

Gasnoto zavruvawe spa\a vo grupata na postapki so termohemiski izvor na energija za zavaruvawe. Osnovniot materijal [to se zavaruva se topi so pomo[ na gasen plamen. Gasniot plamen nastanuva kako rezultat na sogoruvawe na nekoj goriven gas vo prisustvo na kislorod. Sogoruvaweto moè da bide potpolno i nepotpolno vo zavisnost od procentot na kislorod. Potpolnoto sogoruvawe e potrebno koga sakame da izvedeme gasno zavaruvawe ili se~ewe na povbe]e materijali: ~elici, leano èlezo, bakar, aluminium i negovi leguri. Nepotpolnoto sogoruvawe se koristi vo slu~ai koga za toa se potrebni niski temperaturi kako na primer: zavaruvawe na plasti~ni masi, procesi na termi~ka obrabotka na metalite, nisko temperaturno lemewe i sl.

Naj~esto primenuvan gasen plamen za gasno zavaruvawe e kislorodno-acetilenskiot plamen.

Za izveduvawe na gasnoto zavaruvawe potrebna ni e slednta oprema: {i[e za acetilen, [i[e za kislorod, gorilnik, creva za dovod na kislorod i acetilen do gorilnikot, reducir ventili so koj se regulira pritisokot na gasovite i dodaten materijal.

Dodatniot materijal e vo oblik na ìca, naj~esto so kruèn

napre~en presek i so dijametar koj zavisi od debelinata na limovite [to sakame da gi spoime. Hemiskiot sostav na ìcata treba da odgovara na hemiskiot soatav na materijalot [to go zavaruvame. Voobi~aeno kaj skors site metali na povr[inata ima oksid koi pomalku ili pove]e pre~at vo procesot na zavruvawe poradi [to e potrebno primena na topiteli. Tie hemiski se povrzuvaat so oksidite i isplivuvaat na povr[inata, a posle toa moàt mehani~ki da se otstranat.

Sl.2.9 Oprema za gasno zavaruvawe

22

Za oformuvawe na gasniot plamen prvo se regulira protokot na gasovite preku ventilite na vrvovite od sekoe [i[e. Potoa so ventilot za fina regulacija na teloto od gorilnikot se propu[ta acetilen i so zapalka, istovremeno so propu[taweto, se zapaluva acetilenot, koj ]e gori so pomo[ na kislorodot od vozduhot. Vo slednata faza se propu[ta kislorod niz drugiot ventil na gorilnikot i isto vremeno se vr[i regulacija niz dvata ventila so [to moè da se dobie baranata forma na plamen.

Vo odnos na vodeweto na gorilnikot i dodatniot materijal se razlikuvaat dve glavni metodi na zavruvawe: zavaruvawe na levo i zavaruvawe na desno.

Zavaruvaweto na levo podrazbira pomestuvawe na gorilnikot i dodatniot materijal na od desno levo pri gorilnikot se nao\a pod agol od 450 vo odnos na oskata na zavarot, vo sprotivna nasoka od nasokata na napreduvawe. Dodatniot materijal (ìcata) se nao\a na okolu 450 vo odnos na oskata i toa vo nasoka na zavaruvaweto. Pri ova zavaruvawe ìcata se dviì pravoliniski, a so gorilnikot se pravat popre~ni dvièwa. Ovoj vid na zavaruvawe se koristikoga sakame da dovedeme pomalo koli~estvo toplina do zavaruvaniot materijal.

Zavaruvaweto na desno se izveduva od levo kon desno i vo ovoj slu~aj gorilnikot se dviì pravoliniski i se nao\a pod agol od okolu 450-700 vo odnos na nasokata na zavaruvawe, a ìcata koja e pod agol od okolu 450 vo odnos na oskata na zavarot moè da izveduva napre~ni dvièwa. I kaj gasnoto zavaruvawe kvaliteto na varot vo mnogu zavisi od prethodnata podgotovkana materijalite [to sakame da gi zavaruvame.

Pod gasno se~ewe se podrazbira postapka na na razdvojuvawe na metalot so postojano negovo sogoruvawe vo struja na ~ist kislorod koj se pu[ta na odredeno mesto, prethodno predgreano na soodvetna temperatura. Postapkata za se~ewe se izveduva vo tri fazi: najprvin imame zagrevawe na metalot, potoa negovo sogoruvawe i nakrajot izduvuvawe na sogorenite oksidi.

Gorilnicite za se~ewe rabotat na ist princip kako i gorilnicite za zavaruvawe, a se razlikuvaat po dovodot na u[te eden malaz kislorod so koj se izduvuvaat sogorenite oksidi.

2.5 ELEKTROLA^NO ZAVARUVAWE VO ZA{TITNA ATMOSFERA

Vo zavisnost od toa [to se koristi za za[tita na rastopenata

metalna bawa pri zavaruvaweto postojat pove]e postapki na zavaruvawe vo za[titna atmosfera:

EPP-zavruvawe vo za[titna atmosvfera na pra[ok; MIG- zavaruvawe vo za[titna atmosfera na inertni gasovi so

topliva elektroda; MAG- zavaruvawe vo za[titna atmosfera na aktivni gasovi so

topliva elektroda;

23

TIG- zavaruvawe vo za[titna atmosfera na inerten gas so netopliva elktroda.

Elektrola~noto zavaruvawe pod pra[ok spa\a vo grupata postapki so elektrotermi~ki izvor na energija za zavaruvawe. Od drugite postapki za zavaruvawe se razlikuva po na~inot na za[tita od atmosferskite vlijanija.

EPP postapkata se koristi za zavaruvawe vo golemoseriskoto proizvodstvo, prakti~no na site vidovi ~elici vklu~uvajki gi i visokolegiranite.

Zavaruvaweto se vr[i so gola elekrodna ìca, a za[titata se ostvaruva so za[titen pra[ok koj go pokriva elektri~niot lak. Pokrivniot pra[ok e so fina granulacija i sodrì dezoksidatori, legira~ki i drugi elementi potrebni za dobivawe na zavar so opredeleni mehani~ki karakteristiki. Pra[okot go [titi rastopeniot metal od atmosferski vlijanija, go stabilizira elektri~niot lak, a istovremeno sluì i kako toplinski izolator na elektri~nioit lak, istopeniot metal i zavarot od nivno brzo ladewe.

MIG postapkata za zavaruvawe, vpro~em kako i ostanatite postapki za elektrola~no zavaruvawe vo za[titna atmosfera spa\a vo grupata postapki so elektrotermi~ki izvori na energija za zavaruvawe. Od drugite elektrola~ni postapki za zavruvawe se razlikuva po na~inot na za[tita na zavaruva~kiot proces od atmosferskite vlijanija, bidejki rastopeniot metal e sklon kon sozdavawe na oksidi, karbidi idr. MIG postapkata se koristi za zavaruvawe na visokolegiranite ~elici, aluminiumot, bakarot, magneziumot i nivnite leguri. Za zavaruvawe na jaglerodnite i niskolegiranite ~elici ne se prepor~uva bidejki postojat drugi poevtini postapki koi davaat zadovolitelni rezultati. Vo MIG postapkata elektrodnata ìca pretstavuva istovremeno i dodaten materijal, a kako za[titni inertni gasovi moàt da se koristat argon ili helium. Uredite za MIG postapkata moàt da bidat poluavtomatski, avtomatski i robotizirani. Pri rabota so argon vo zatvorena prostorija treba da se osigura dobra ventilacija poradi negovoto [tetno vlijanie vrz ~ovekoviot organizam.

MAG postapkata na elektrola~no zavaruvawe se koristi za zavrauvawe na jaglerodni i niskolegirani ~elici, koi moàt da se zavaruvaat i vo za[titna atmosfera na jaglendioksid (CO2) ~ija cena e mnogu poniska. I ovoj tip na zavaruvawe se izveduva so gola elektrodna ìca koja istovremeno pretstavuva i dodaten materijal. Pri zavaruvawe vo zatvoren prostor, dokolku nema dobro provetruvawe postoi opasnost od zadu[uvawe na zavaruva~ot. Uredite za MIG i MAG zavaruvawe se skoro identi~ni, a osnovnata razlika e vo ~eli~nite [i[iwa so gasovi za za[tita od atmosferskite vlijanija.

TIG postapkata na elektrola~no zavaruvawe se razlikuva od drugite postapki na elektrola~no zavaruvawe po na~inot na za[tita od atmosferskite vlijanija i po netoplivata elktroda. Elektrodata koja u~estvuva vo sozdavaweto na elektri~niot lak e od volfram koj ima visoka to~ka na topewe, poradi [to prakti~no vo procesot na zavaruvawe taa ne se topi i ne u~estvuva so svojot materijal vo zavarot. Za[titnata atmosfera vo ovoj proces na zavaruvawe e od inerten gas (helium ili argon) sli~no kako kaj MIG postapkata na zavaruvawe. Se primenuva za

24

zavaruvawe na istite materijali kako kaj MIG postapkata, so toa [to so TIG postapkata na zavaruvawe moàt da se zavaruvaat samo limovi so pomali debelini. Na pazarot TIG uredite za zavaruvawe moè da se sretnat kako ra~ni, poluavtomatski i avtomatski.

2.6 ELEKTROOTPORNO ZAVARUVAWE

Elektootpornoto zavaruvawe se izveduva so kombinacija na toplina, dobiena so protok na elektri~na struja i pritisok pome\u delovite [to se zavaruvaat. So elektrootporno zavaruvawe voobi~aeno e da se zavaruvaat tenki limovi.

Postojat pove]e metodi na elektrootporno zavaruvawe koi se razlikuvaat me\usebe po uredite i tehnikata na rabota:

To~kasto zavaruvawe; Rabno zavaruvawe; Bradavi~esto zavaruvawe; êlno zavaruvawe so iskrewe; êlno zavaruvawe so pritisok; Visokofrekvenntno zavaruvawe. To~kastoto zavaruvawe e naj~esto primenuvanata postapka na

elektrootporno zavaruvawe i toa za preklopno povrzuvawe na limovite.

Sl.2.10 Univerzalen ured za zavaruvawe vo za[titna atmosfera

25

Elektrodite se izraboteni od bakar, a se sostojat od telo, vrv na elektrodata i priklu~kok za ladewe. Vrvot na elektrodata e delot koj se abi vo dopir so delovite koj se zavaruvaat. Ladeweto na elektrodite e naj~esto so voda koja protekuva niz kanlite izraboteni vo teloto i na vrvot na elektrodite.

Rabnoto zavaruvawe se koristi za dobivawe na neprekinat zavar. Elektrodite se vo vid na diskovi na koj ima postojano dejstvo na sila. Ednata elektroda e pogonska, a drugata se vrti pod dejstvo na silata na triewe. Poradi neprekinatosta na zavarot, so ovoj vid na zavaruvawe se dobiva nepropustliva zavarena vrska.

Bradavi~estoto zavaruvawe e sli~no so to~kestoto, elektrodite se ramni cilindri~ni tela, a na edniot od dvata zavaruvani lima prethodno se vtisnuva taka nare~ena bradavica. Poradi protekuvaweto na struja i kontaktniot otpor na dopirnata povr[ina na bradavicata i ramniot lim, doa\a do lokalno zagrevawe, a silata na pritisok ja deformira bradavicata poradi [to se zgolemuva dopirnata povr[ina.

Metalnite predmeti so iskrewe se zavaruvaat ~elno, pri [to tie se pricvrstuvaat na dve elektrodi. Edniot nosa~ na elektroda e nepodvièn, a drugiot podvièn i ovozmoùva pribliùvawe i oddale~uvawe na rabotnite predmeti. Po propu[taweto na struja niz elektrodite, rabotnite predmeti se pribliùvaat so [to doa\a do protekuvawe na struja pome\u dvete ~elni vrski i nivno zagrevawe. Za ramnomerno zagrevawe na ~elnite povr[ini potoa sleduva oddale~uvawe na rabotnite predmeti. Procesot na dobliùvawe i oddale~uvawe na rabotnite predmeti moè da se povtori nekolku pati koja postapka se narkuva u[te i predgreewe. Po dostignuvaweto na potrebnata temperatura se vr[i pribliùvawe i pritiskawe na rabotnite predmeti. Vo ovaa faza se javuva isparuvawe na metalot, a tendencijata za izleguvawe na gasovite se manifestira so brojni mali eksplozii i pojava na sitni kapki istopene metal koi se rasprsnuvaat kako mnoèstvo iskri. Opi[anata postapka se primenuva za zavaruvawe na ~elni sostavi na ~eli~ni pra~ki, cevki, limovi i sli~no.

Procesot na ~elno zavaruvawe so pritisok se odviva na sli~en na~in, no vo ovoj slu~aj se raboti so poniski strui. Zagrevaweto na rabotnite predmeti se vr[i so elektri~en otpor, poradi protokot na struja, a zagrevaweto e pobavno. Koga tie ke bidat dovolno zagreani se doveduva silen pritisok pome\u niv i nivno spojuvawe vo cvrsta nerazdelna vrska. Pri ovaa postapka ne se javuva iskrewe.

Visokofrekventnoto zavaruvawe se izveduva so struja so visoka frekvencija koja te~e na povr[inata na eden provodnik, a ne niz celiot napre~en presek. Vo ovoj slu~aj se koristi provodnik so mala sprovodlivost i visok elektri~en otpor, [to ovozmoùva zavaruvawe na mnogu tenki elementi. Vo to~kata na dopirot na rabotnite predmeti se razviva golema koli~ina na toplinska energija koja zaedno so silata na pritisok ovozmoùva nivno zavaruvawe. Postapkata se karakterizira so golemi brzini na zavaruvawe. Naj~esta primena na ovaa postapka se sre]ava vo proizvodstvoto na zavareni cevki kade podgotovkata i zavaruvaweto se izveduvaat na avtomatska linija.

26

2.7 LEMEWE

Lemeweto pretstavuva na~in na svrzuvawe na delovi so pomo[ na dodaten materijal, koj ima razli~en hemiski sostav i poniska to~ka na topewe od osnovniot materijal. Rabovite na svrzuvanite rabotni predmeti samo se zagrevaat, no nikoga[ ne se topat. Dodatniot materijal se narekuva lem. Istopeniot lem navleguva vo porite na svrzuvanite rabotni predmeti so [to ja ostvaruva vrskata. Dopirnite povr[ini treba da bidat ~isti, a eventualnite ne~istotii kako [to se oksidi, masnotii i sli~no moàt da go spre~at pravilnoto i kvalitetno lemewe. Nivnoto otstranuvawe se vr[i so zadolìtelna upotreba na topitel, koj istovremeno ja [titi povr[inata [to ]e se lemi od atmosverski vlijanija. Temperaturata na topewe na topitelot treba da e poniska od temperaturata na koja se topi dodatniot materijal. Vidot na topitelot se izbira za sekoj materijal posebno, a moè da bide vo vid na pra[ok ili pasta.

Vo zavisnost od potrebnata temperatura se sretnuvaat najrazli~ni uredi za lemewe i toa: Lemnik na drven jaglen, elektri~en lemnik, ured za lemewe so gorilnik za gasen plamen i letlampa t.e. lemnik na benzin (slika 2.11).

Isto taka vo zavisnost od temperaturata na topewe na dodatniot

materijal moème da razlikuvame meko lemewe i tvrdo lemewe. Kaj mekoto lemewe topeweto na dodatniot materijal e poniska od 4500 C, a kaj tvrdoto lemewe taa e povisoka od 4500. C

Edno od pova`nite svojstva na mekoto lemewe e dobivaweto na meka i svitliva vrska. Mekoto lemewe se primenuva koga od vrskata se bara elektrosprovodlivost bez golemo nejzino zagrevawe odnosno mekoto lemewe se koristi na mesta kade zalemenata vrska ne e izloèna na razni vidovi napregawa i zagrevawe.

Kako lem moè da se koristi ~ist kalaj ~ija temperatura na topewe e 2320C, no naj~esto kako lem se koristi legura od kalaj i olovo. Temperaturata na topewe na ovi leguri e poniska od temperaturata na topewe na ~istiot kalaj.

Tvrdoto lemewe e spojuvawe na delovite so nivno zagrevawe nad 5000C, no pod temperaturata na nivnoto topewe. Svrzuvaweto na rabotnite

Sl.2.11 Uredi za lemewe

27

delovi se vr[i so dodaten materijal koj se narekuva lem. Dodatniot materijal (lem) prodira vo spojot po zakonot na kapilarnost. So tvrdoto lemewe se dobiva vrska koja se odlikuva so ìlavost, cvrstina, otpornost na zamor i korozija i so niska cena na ~inewe, a moàt dase spojuvaat poveke razli~ni materijali kako [to se ~elik, bakar, mesing, bronza, nikel, siv liv, aluminium, magnezium i .dr. So tvrdoto lemewe mo`no e i spojuvawe na razli~ni kombinacii na materijali od navedenite, osven spojuvawe pome\u aluminium i magnezium.

Postojat razli~ni vidovi lemovi koi se upotrebuvaat za tvrdo lemewe, a me\usebno se razlikuvaat po hemiskiot sostav i podra~jeto na primena. Od lemot se bara da ne oksidira vo te~na sostojba, a sozdadenite oksidi lesno da se otstranuvaat so topitel. Pri izborot na lemot ~estopati odlu~uva~ka uloga imaat elektrosprovodlivosta, toplosprovodlivosta i bojata na lemot. Naj~esto kako lemovi za tvrdo lemewe se koristat legurite na bakar, srebro, nikel, i drugi.

1. Zo[to materijalot za zakovkite treba da bide ist so materijalot na zakovuvanite delovi?

2. Kakvi moàt da bidat presuvanite sklopovi? 3. Kako se izveduva ra~noto elektrola~no zavaruvawe? 4. Od [to zavisi vidot na zavarot, a od [to vidot na zavarenata

vrska? 5. koja oprema se koristi za gasno zavaruvawe i gasno se~ewe? 6. Koj postapki na zavaruvawe vo za[titna atmosfera postojat? 7. Koi metodi na elektrootporno zavaruvawe postojat? 8. koi uredi moàt da se upotrebuvaat aza lemewe?

28

3. ELEMENTI ZA KRU@NO DVI@EWE

3.1.VRSKA POME|U POGONSKATA MA{INA,

SPOJNICATA, PRENOSNIKOT I RABOTNATA MA{INA

Vo zavisnost od svojata funkcija i namena ma[inite moème da gi

podelime na pogonski (vo koi se sozdava mo]nost) i rabotni ma[ini (ma[ini vo koi mo]nosta se pretvora vo korisna rabota). Kako primeri za pogonska ma[ina moème da gi spomeneme elktromotorot vo koj se vr[i pretvorawe na elektri~nata energija vo mehani~ka mo]nost, motorot so vnatre[no sogoruvawe kade od hemiskata energija na gorivnata smesa se dobiva toplotna energija koja na krajot povtorno rezultira so mehani~ka enerija itn. Kako primeri za rabotni ma[ini moème da gi spomeneme metaloreza~kite ma[ini, koi kako pogonska ma[ina imaat elektromotor, no krajnata nivna zada~a e so simnuvawe na struganica da izvr[at soodvetna obrabotka na materijalite ili patni~kite vozila koi kako pogonska ma[ina imaat motor so vnatre[no sogoruvawe no nivnata krajna cel e da moàt da izvr[uvaat dvièwe spored na[ite potrebi.

Od navedenoto moè da se zaklu~i deka pogonskata i rabotnata ma[ina treba me\usebno da se povrzat. Za da ja sogledame potrebata od nivno soodvetno povrzuvawe ]e navedeme nekolku karakteristiki na pogonskata i rabotnata ma[ina:

Sl.3.1 Polo`ba na prenosnikot me\u pogonskata i rabotnata ma[ina

29

Dobieniot vrteèn moment vo pogonskata ma[ina naj~esto ne odgovara na potrebniot vrteèn moment za pravilno funkcionirawe na rabotnata ma[ina;

Nasokite na vrtewe na pogonskata i rabotnata ma[ina vo praksa ~esto pati moàt dase razlikuvaat;

Brojot na vrteì koj gi dobivame vo pogonskata ma[ina ne odgovaraat na onie koi treba da gi koristime vo rabotnata ma[ina;

Vo mnogu slu~ai potrebno e raspredeluvawe na mo]nosta na pove[e vratila;

Vo tekot na eksploatacijata se javuvaat udarni optovaruvawa koi [tetno bi vlijaele pri nivno prenesuvawe od ednata do drugata ma[ina itn.

Od tuka moème da zklu~ime deka za da imame nepre~eno funkcionirawe na pogonskata i rabotnata ma[ina i nivno pravilno iskoristuvawe za namenata za koja [to se proizvedeni neophodno e tie me\usebno da bidat povrzani so soodvetni spojnici koj elasti~no bi gi povrzale i po potreba ]e moàt da ja isklu~at ili vklu~at nivnata vrska.

Za regulirawe na vrte`nite momenti, broevite na vrteì, nasokata na vrtewe i drugi poterbi koj se javuvaat vo tekot na konstuiraweto i ekspoatacijata na rabotnata ma[ina pome\u nea i pogonskata ma[ina isto taka treba da bide postaven i soodveten prenosnik.

Vrskata pome\u vleznoto (pogonsko) vratilo i izleznoto (rabotno) vratilo na prenosnikot moè da se ostvari so nekolku vida na posrednici pa spored toa vo klasifikacijata bi gi imale tie tipovi na prenosnici:

Mehani~ki prenosnici; Hidrauli~ni prenosnici; Pnevmatski prenosnici; Elktrotehni~ki prenosnici. Vo op[toto ma[instvo naj~esto se koristat mehani~kite

prenosnici, pa zatoa i niv posebno ]e gi obrabotime vo ovoj u~ebnik.

3.2.RAZLIKI POME|U ELEMENTITE ZA KRU@NO DVI@EWE

Oskite i vratilata se ma[inski elementi na koi se pricvrsteni

delovite [to treba da vr[at kru`no ili oscilatorno dvièwe, a se nao\aat vo sostav na ma[inite. Oskite i vratilata se potpiraat na leì[tata, a tie od svoja strana treba da go ovozmoàt kru`noto ili oscilatorno dvièwe na oskite i vratilata so [to e mo`no pomali zagubi od trieweto. Potpiraweto na oskite i vratilata vo leì[tata se vr[i preku rakavci. Od tuka zaklu~uvame deka ulogata na rakavcite e ista i vo oskite i vo vratilata.

30

Vo ma[inite, oskite (slika 3.2) sluàt samo kako nosa~i na

elementite za kru`no i oscilatorno dvièwe. Poradi toa tie se napregnati glavno na svitkuvawe od tovarot koj go nosat. Specijalen slu~aj na oski se os~iwata koi vsu[nost pretsavuvaat mnogu kratki oski, sostaveni glavno od rakavci, pa poradi blizinata na optovaruvaweto i reakciite kaj niv se javuva zna~itelno napregawe na se~ewe.

Vratilata vo ma[inite pokraj toa [to sluàt kako nosa~i na elementite za kru`no i oscilatorno dvièwe, preku niv istovremeno se prenesuva vrte`niot moment od eden elemnt postaven na niv do drug. Spored toa tie se izloèni na usukuvawe od prenesuvaniot vrteèn moment, na svitkuvawe od teìnata na prenosnite elementi postaveni na niv i od aksijalnite i radijalni sili [to se javuvaat pritoa. Vo zavisnost od vidot na prenosnite elementi koi gi nosat vratilata moàt da bidat izloèni i na pritisok ili istegnuvawe.

Vo zavisnost od namenta postojat pove]e konstruktivni oblici na vratila, slika 3.3.

Kako potpira~i na oskite i vratilata, leì[tata imaat zada~a da gi primat vrz sebe i da gi prenesat na osnovata site optovaruvawa od oskite i vratilata, istovremeno ovozmoùvajki kru`no ili oscilatorno dvièwe na rakavcite vo niv, pri [to pomali zagubi na mo]ta poradi trieweto.

Vo zavisnost od silite koi dejstvuvaat na oskite i vratilata leì[tata moàt da bidat:

Radijalni, koi primaat glavno radijalni sili i nezna~itelni aksijalni sili;

Aksijalni, koi primaat glavno aksijalni sili i nezna~itelni radijalni sili i

Radiaksijalni, koi po svojata konstrukcija se pogodni za istovremeno prifa]awe na radijalni i aksijalni sili.

Postu[tinska podelba na leì[tata bi bila ako se zeme vo predvid na~inot na koj go ovozmoùvaat dvièweto na rakavcite. Spored ovoj kriterium leì[tata se delat na:

Leì[ta so lizgawe, kaj koi rakavecot direktno se potpira na leì[teto i pri vrtewe se lizga po nego, poradi [to se javuva zna~itelen otpor na triewe pri lizgawe i

Leì[ta so Trkalawe, kaj koi rakavecot se potpira vrz leì[teto preku posredni tela i pri vrteweto se javuva otpor na triewe pri trkalawe.

Sl.3.2 {ematski prikaz na oska so leì[ta

31

Vo zavisnost od namenata i funkcijata postojat pove]e konstruktivni izvedbi na lizga~ki i trkala~ki le`i[ta.

Sl3.3Konstuktivni izvedbi na vratila 1)transmisisko, 2)stepenesto, 3)iz`lebeno, 4) so zap~enik, 5)so polusoedinuva~, 6)teleskopsko, 7)elasti~no 8)bregasto, 9)turbinsko, 10)za elektromotor, 11)za ma[ini alatki, 12)kolenesto i13)ekscentri~no

1

2 3

5 4

6

11

9

8

7

10

12

13

32

3.3.KONSTRUKTIVNI IZVEDBI NA LE@I{TA

Kaj skoro site leì[ta so lizgawe kako nivni sostavni delovi se javuvaat telo (1), kapak (2), postelka (3), zavrtki za pricvrstuvawe na teloto i kapakot (4) i otvor za doveduvawe na maslo za podma~kuvawe (5) vidi slika 3.4. Isklu~ok od postoeweto na ovie delovi ima kaj ednodelnoto radijalno leì[te koe se sostoi od ku]i~ka i otvor za podma~kuvawe kako na primer kaj klipnikot slika 3.5.

Kaj dvodelnite leì[ta i postelkata e dvodelna [to ovozmoùva

nivno montirawe na vnatre[ni rakavci. Za golemi optovaruvawa so promenliva nasoka na optovaruvaweto dobro e da se primeni dvodelno leì[te so pove]edelna postelka. Kaj leì[tata so golemi optovaruvawa i promenliva nasoka brzo se tro[i posrelkata, a vakvata postelka ovozmoùva nagoduvawe na potrebniot zjaj so pomo[ na napre~ni klinovi.

Kaj ma[inite vo prehrmbenta industrija se bara posebna ~istots na rabotata na rabotata, pa za dase spre~i ne~istotijata [to bi se sozdala so rasturenoto mazivo, se primenuvaat leì[ta od sinteruvan materijal.

Navedenite konstruktivni izvedbi pretstavuvaat mal del od postojnite [to se sretnuvaat vo praksa vo zavisnost od specifi~nite uslovi za rabota i konstuktivnite ograni~uvawa [to ma[inata gi postavuva na leì[teto.

Leì[tata so lizgawe se karakteriziraat so ednostvno vgraduvawe, prifa]awe i ublaùvawe na udarite, moàt da se koristat za golemi obemni brzini, pri o[tetuvawe mo`na e popravka na o[teteniot del itn.

Leì[tata so trkalawe se stndrdizirani i niv gi proizveduvaat specijalizirani fabriki, pa poradi toa nivnata konstruktivna izvedba treba da se poznava od aspekt na pravilno vgraduvawe i odrùvawe. Leì[tata so trkalawe naj~esto se sostaveni od dva prstena ili diska (1 i 2), posrednite tela (3) i drà~i na posrednite tela (4), (slika3.6).

Sl. 3. 4 Delovi na le` [t so lizgawe

Sl.3.5 Ednodelno i dvodelno lizga~ko leì[te kaj klipnik

33

Osnoven sostaven del na leì[tata so trkalawe se posrednite tela, koj ovozmoùvaat kaj ovie leì[ta da se javi triewe pri trkalawe. Spored konstrukcijata i namenata na leì[tata, posrednite tela moàt da imaat razli~en oblik i toa: top~e, cilindri~en valjak, igli~ka, konusen valjak, burence, konusno burence i elasti~en valjak, slika 3.7

Posrednite tela se trkalaat po patekite izraboteni vo

vnatre[niot i nadvore[niot prsten ili po diskot na rakavecot i diskot na ku]i~kata.

Drà~ite na posredni tela sluàt za odrùvawe na odredeno rastojanie me\u posrednite tela istovremeno [titej]i gi od ispa\awe. Postojat pove]e izvedbi na drà~i na posredni tela i toa: obi~ni od ~eli~en lim (zakovani ili elktrootporno zavareni), masivni i rastojnik ili del me\u posrednite tela.

Pozitivni svojstva koj se javuvaat kaj leì[tata so trkalawe se: ne baraat nikakvo razrabotuvawe po nivnoto vgraduvawe, imaat pomal otpor na triewe, pogolema nosivost, mali konstruktivni dimenzii i teìna, ne baraat redoven nadzor i odrùvawe, moàt da primat sili vo site nasoki itn.

Sl. 3.7 Posredni tela za trkala~ki leì[ta

Sl. 3.6 rkala~ko leì[te

34

3.4.PODMA^KUVAWE I ZATNUVAWE NA LE@I{TATA

Za da se namali otporot na triewe vo leì[tata so lizgawe

potrebno e da se obezbedi dovolno debel sloj od maslo pome\u rakavecot i postelkata od leì[teto taka nare~en maslen film. Osnoven uslov [to treba da se ispolni za podma~kuvawe na leì[tata so lizgawe e da postoi to~no odreden zjaj pome\u rakavecot i postelkata vo koj zjaj ]e doa\a mazivoto.

Za da go sogledame sozdavaweto na masleniot film za podma~kuvawe na leì[tata so lizgawe ]e pretpostavime deka masloto vo zjajot se sostoi od pove]e sloevi 1,2 3, ....,n (slika 3.8). Koga rakavecot ]e se vrti so odredena agolna brzina, toga[ i slojot “1” ]e ja ima istata brzin bidejki poradi athezijata e zalepen so nego. Slojot “2”, isto taka ]e bide zadvièn, no poradi vntre[noto triewe negovata brzina ]e bide pomala. Brzinata na slojot “3” e u[te pomala i taka dodeka dojdeme do posledniot sloj ~ija brzina e ednakva na nula bidejki toj e zalepen za postelkata koja miruva. Poradi athezionata sila slojot “1”, a po nego idruite sloevi imaat tendencija da se vmetnat pod rakavecot. Toa vmetnuvawe e ovozmoèno so pojavata na pritisok na masloto koe se dviì, taka [to pome\u rakavecot i postelkata se sozdava sloj od maslo koj e nare~en u[te maslen film.

Na~inot na podma~kuvawe na lizga~kite leì[ta zavisi od pove]e

faktori kako [to se: vidot na ma[inata, oblikot i goleminata na dopirnite povr[ini na rakavcite i le[i[tata, od brzinata, temperaturata, pritisokot i vidot na mazivoto .

Sl.3.8 Pojava na pritisok vo leì[tata so lizgawe

35

Za podma~kuvawe so maslo vo princip moàt da se razlikuvaat tri na~ini i toa: povremeno podma~kuvawe so kanti~ka so koja od vreme na vreme se dotura maslo (slika 3.9), podma~kuvawe so ma~kalki so koi postojano se doveduva maslo pri dvièwe na rakavecot i koi moàt da imaat razni konstruktivni re[enija (slika 3.10) i centralno podma~kuvawe kade [to so pomo[ na pumpa (obi~no zap~esta) postojano se doveduva maslo do site lizga~ki leì[ta vo ma[inata preku razni oblici na cevodi (3.11).

Za podma~kuvawe so mast kaj nekoi leì[ta postojat posebno pro[ireni otvori (slika 3.12 a), a kaj nekoi se koristi {tauferovata ma~kalka (slika 3.12 b i v). Vo dvata slu~aja, so vrtewe na rakavecot masta se zagreva i vte~nuvajki se go podma~kuva leì[teto.

Sl. 3.9 Kanti~ka za podma~kuvawe

Sl.3.11 Centralno podma~kuvawe na lizga~ki le[i[ta

Sl. 3.10 Ma~kalki za podma~kuvawe na lizga~ki leì[ta

36

Podma~kuvaweto so grafit se vr[i so nama~kuvawe na povr[inite

koi se lizgaat so grafit. Ovoj vid na podma~kuvawe se koristi samo pri bavni dvièwa i pri mnogu visoki temperaturi.

Podma~kuvaweto na trkala~kite leì[ta moè da se izvede na pove]e na~ini so primena na razni vidovi masla ili masti. Za izborot na tipot na mazivoto, odnosno negovata viskoznost treba da se znae brojot na vrteìte, optovaruvaweto, rabotnata temperatura i konstrukcijata na ku]i~kata.

Podma~kuvaweto na leì[tat so trkalawe moè da se izvede na slednive na~ini:

Podma~kuvawe so maslena kada, se primenuva za leì[ta na horizontalni vratila so golem broj na vrteì;

Podma~kuvawe so maslena magla, se primenuva kaj brzoodni,a slabo optovareni vratila;

Podma~kuvawe so rasprsnovawe na masloto, se primenuva kaj leì[ta [to se nao\aat vo edinstven maslen prostor so drugite prenosni elementi;

Cirkulaciono podma~kuvawe, moè da se izvede so posebna pumpa i dizna ili pak so koristewe na centrifugalnata sila za potiskawe na masloto preku prelivna cevka;

Podma~kuvawe so fitil, se primenuva ako e obezbedeno odveduvawe na masloto, naj~esto kaj verikalnite vratila pri [to se bara posebna budnost pri rabota;

Podma~kuvawe so mast , pri [to prostorot okolu leì[teto se ispolnuva so mast preku visokopritisna ma~kalka.

Zatnuvaweto na leì[tata se izveduva za da od edna strana se spre~i izleguvaweto na mazivoto od leì[teto, a od druga strana da ne navleguvaat ne~istotii, voda i vlaga vo prostorot okolu leì[teto.

Poseben problem pretstavuva zatnuaweto na na leì[tata pome\u podvi`nite delovi, bidejki tuka se bara dobro zatnuvawe pri [to pomalo triewe.

Zatnuvaweto na podvi`nite delovi moè da se izvede so dopir i bez dopir na podvi`nite delovi.

a b v sl.3.12 Na~ini na podma~kuvawe so mast na lizga~ki leì[ta

37

Za zatnuvawe so dopir moè da se koristi filcniot zatina~ za zatinawe pri podma~kuvawe so mast i pri niski temperaturi (slika 3.13).

Zatnuva~ot so simering se primenuva koga postoi nadpritisok od ednata ili od dvete strani naizmeni~no pri [to nosot na simeringot se postavuva kon stranata od kade [to doa\a opasnosta od istekuvawe na masloto ili navleguvawe na ne~istotii.

Za zatnuvawe bez dopir moè da se primeni lvirintskoto i

centrifugalnoto zatnuvawe (slika 3.15).

3.5.POSTAPKI NA VGRADUVAWE I DEMONTA@A NA LE@I{TATA

Za pravilno vgraduvawe na leì[tata, a imajki vo predvid deka se

raboti za mnogu fini polirani povr[ini, pri vgraduvaweto na leì[tata treba posebno da se vnimava na spre~uvaweto na navleguvawe na razni ne~istotii i vlaga vo samite leì[ta. Zatoa ovde ]e bidat navedeni najprvin nekolku iskustveni upatstva za leì[tata da bidat pravilno vgradeni;

Alatot so koj ]e rabotime i racete treba da bidat ~isti; Da ne se izduvuvat eventualnite ne~istotii so komprimiran vozduh

bidejki toj sodrì vlaga i prav;

Sl. 3.13 Zatnuvawe so filcen prsten Sl.3.14 Zatnuvawe so simering

Sl.3.15 Lavirintsko i centrifugalno zatnuvawe

38

Ne~istite leì[ta da ne se vrtat, bidejki so vrteweto ne~istotiite ]e navlezat vo patekite na posrednite tela i ]e gi o[tetat, tuku vnimatelno da se is~istat so benzin ili benzol;

Sredstvoto za konzervirawe na leì[tata ne se otstrnuva, tuku se koristi zaedno so sredstvoto za podma~kuvawe;

Pred vgraduvawe, povr[inite na nalegnuvawe treba da se is~istat i da se nama~kaat so mast itn.

Operaciite i zafatite pri vgraduvaweto i demontaàta na leì[tata zavisat od tipot na leì[teto i raspoloìviot prostor.

Vgraduvaweto na lizga~kite leì[ta e mnogu poednostavno poradi zjajot koj postoi pome\u rakavecot i postelkata. Dvodelnite leì[ta moème da gi vgraduvame i radijalno, [to e posebno korisno za vgraduvawe na vnatre[ni rakavci. Pri vgraduvaweto na leì[tata so lizgawe posebno vnimanie treba da se obrati na zategnatosta na navojnata vrska.

Za vgraduvawe i demontirawe na trkala~kite leì[ta osnovno e da vnimavame silata so koja se nabiva ili izbiva leì[teto da dejstvuva na prstenot koj go nabivame ili izbivame, odnosno silata od udarite ili pritisnata sila da ne se prenesuva preku posrednite tela. Ova osnovno barawe doa\a ottamu [to se raboti za mala dopirna povr[ina me\u posrednite tela i nivnite pateki vo prstenite, pa pod dejstvo na ovie sili tie moàt da se o[tetat i stanat neupotreblivi.

Pri montirawe na leì[te na kratki rakavci, montiraweto moè da se izvede so pomo[ na kratka cevka, ~ij pre~nik e soodveten so pre~niko na prstenot, a na nejzinoto ~elo se postavuva drven kapak. Leì[teto se nabiva so umereni udari na drveniot kapak (slika 3.16). Ako istovremeno treba da gi nabivame i vnatre[niot i nadvore[niot prsten, toga[ najprvin postavuvame metalna podlo[ka koja ]e gi opfati dvata prstena, pa potoa se postavuvaat cevkata i drveniot kapak i so ramnomerni udari se nabivaat dvata prstena zaedno (slika 3.17).

Malite leì[ta moàt da se vgraduvaat vo ladna sostojba, a golemite

za polesno vgraduvawe, prethodno se zagrevaat vo maslo. Pri ova zagrevawe leì[teto ne smee da leì na dnoto od sadot, tuku se postavuva na drveni [ti~ki ili se obesuva vo masloto.

Sl.3.16 Montirawe na trkala~ko leì[te kaj

kratki rakavci Sl.3.17 Istovremeno montirawe na

dvata prstena

39

Silata za nabivawe pokraj od udari so ~ekan moè da se obezbedi i od presa, pri [to povtorno vaàt istite pravila za vgraduvawe.

Demontiraweto na leì[tata kaj kusi rakavci moè da se izvr[i taka [to vnatre[niot prsten se potpira na cevka stegnata vo stega i potoa ramnomerno se udira na rakavecot.

Za demontirawe na leì[tata moè da se primeni i specijalen ured so navoj “radapciger”.

3.6.NAMENA I KLASIFIKACIJA NA SPOJNICITE

Poimot spojnica e dosta [irok i tuka moè da se navedat najrazli~ni delovi so koi vo tehni~ka smisla se vr[i nekakvo spojuvawe. Vo ma[inskite elementi pod ovoj poim e definiran ma[inski element koj sluì za spojuvawe na kraevite od dve vratila. Tie moàt da bidat kraevi od pogonsko i rabotno vratilo, dva dela od isto vratilo i direkto spojuvawe na vratiloto so nekoj prenosen element. Pri toa spojnicata treba da ovozmoì prenesuvawe na vrte`niot moment pod to~no odredeni uslovi.

Svojata funkcija spojnicite moàt da ja izvr[at vrz osnova na fizi~kite zakoni, kako i so specifi~niot oblik nejzinite sostavni delovi.

Spored principot na prenesuvawe na vrte`niot moment spojnicite se delat na:

Hidrauli~ni; Pnevmatski; Elektromagnetni i Mehani~ki. Hidrauli~nite spojnici funkconiraat na principot na rabota na

rabota na centrifugalna pumpa i vodna turbina. Pome\u lopatkite od centrifugalnata pumpa i vodnata turbina cirkulira lesno mineralno maslo preku koe vrte`niot moment doveden do centrifugalnata pumpa se prenesuva na vodnata turbina, a taa ponatamu go predava na izleznoto vratilo.

Kaj pnevmatskite i kaj elktromagnetnite spojnici vrte`niot moment se prenesuva preku silata na triewe. Za vklu~uvawe na elektromagentnata spojnica se koristi elektromagnet, a za vklu~uvawe na pnevmatskite se doveduva komprimiran vozduh. Isklu~uvaweto i kaj dvata tipa na spojnici se vr[i so pruìni po prestnokot na dejstvoto na silata za vklu~uvawe.

Mehani~kite spojnici spored mo`nosta za manipulirawe so niv vo tekot na rabotata na ma[inite se delat na tri grupi i toa:

postojano vklu~eni spojnici; isklu~no vklu~ni upravuvani spojnici i

40

isklu~no vklu~ni samoupravuvani spojnici (avtomatski spojnici).

So postojano vklu~enite spojnici se obezbeduva neprekinato prenesuvawe na vrte`niot moment vo tekot na rabotata, [to zna~i deka vo tekot na rabotata vrskata vratilata ne moè da se prekine. Vo zavisnost od karakterot na vrskata i polo`bata na vratilata postojano vklu~enite spojnici se izrabotuvaat vo nekolku podgrupi. Krutite nepodvi`ni spojnici se koristat za kruta vrska me\u vratila ~ii oski se poklopuvaat, odnosno vratila koi treba da obezbedat kruta stati~ka celina. Ako pome\u kraevite na vratilata se javuvaat mali radijalni, aksijalni ili agolni otstapuvawa za povrzuvawe so postojano vklu~ena spojnica se koristi kompenzacionata spojnica. Ublaùvaweto na udarite i nermnomernostite vo rabotata na kraevite [to se spojuvaat moè da bide postignato so elasti~na spojnica.

Isklu~no-vklu~nite upravuvani spojnici ovozmoùvaat ra~no isklu~uvawe, ili vklu~uvawe i isklu~uvawe na spojnicata vo tekot na raboteweto na ma[inata. Vo zavisnost od toa dali obezbeduvaat samo isklu~uvawe ili pak i vklu~uvawe i isklu~uvawe tie moè da se podelat na: oblikni so koj vrskata pome\u vratilata moè samo da se prkine vo tekot na rabotata na ma[inata, dodeka za vklu~uvawe na spojnicata ]e bide potrebno da se isklu~i ma[inata i frikcioni koj ovozmoùvaat i vklu~uvawe i isklu~uvawe vo tekot na rabotata na ma[inata. Isklu~no-vklu~nite samoupravuvani spojnici se vklu~uvaat i isklu~uvaat vo tekot na rabotata na ma[inata vo zavisnost od promenetite rabotni uslovi. Vo zavisnost od promenata na koj rabotni uslovi se vr[i isklu~uvaweto i vklu~uvaweto tie moàt da se podelat na: sigurnosni spojnici, centrifugalni spojnici, spojnici za ednonaso~no dvièwe i avtomatski spojnici zavisni od patot.

3.7.SU{TINA NA ELASTI^NITE SPOJNICI

Osnovnata namena na elasti~nata snjopica e da gi ublaùva udarite i oscilaciite [to se javuvat pri rabota na ma[inite. Pokraj toa, vo zavisnost od izvedbata, so ovie spojnici moàt da se kompenziraat i mali aiskjani, agolni i napre~ni dilatacii poradi [to moème da igvbroime i vo grupata na komeznacioni spojnici. Elast~nosta na ovie spojnici se postignuva so vmetnavuwe na elasti~ni posrednici pome\u dvete polovinki od spojnicata. Ovie elasti~ni posrednici moàt da bidat izraboteni od guma, koà, plasti~ni masi ili ~eli~ni lenti.

Za da se svati pravilno funkcioniraweto i osnovnite karakteristiki na ovie spojnici ]e ja razgledame zavisnosta pome\u vrte`niot moment i agolot na deformacija kaj edna elasti~na spojnica slika (3.18). Ako primarniot tel od spojnicata go pricvrstime, a na sekundarniot dejstvuvame so vrteèn moment ]e dojde do zavrtuvawe na sekundardniot del vo odnos na primarniot za nekoj agol. Zavisnosta na agolot na zavrtuvawe od dejstvuva~kiot vrteèn moment ja dava karakteristikata na elasti~nata spojnica. Dokolku karakteristikata na

41

optovaruvaweto e ista so karakteristikata na rastovaruvaweto, deformacijata se ostvaruva bez zagubi i takvite spojnici gi narekuvame akumulacioni. So povr[inata pod krivata pretstavena e rabotata potro[ena za deformacija na elasti~niot posrednik na spojnicata. Taa rabota vo elasti~niot posrednik se akumulira kako potencijalna enrgija, koja pri rastovaruvaweto se pretvora vo kineti~ka energija za zabrzuvawe na masata na sekundarniot del od spojnicata. Vo slu~aj ovie dve karakteristikite na optovaruvawe i rastovaruvawe na spojnicata da se razlikuvaat me\u sebe, se raboti za pridu[ni spojnici, kaj koi del od energijata se pretvora vo toplina.

Za ilustracija na elasti~nite spojnici ]e ja zememe elasti~nata

spojnica so gumeni prsteni (slika 3.19). Ovaa spojnica naj~esto se primenuva za povrzuvawe na elektromotorite so vratilata na prenosnicite ili direktno so vratiloto od rabotnata ma[ina. Karkteristi~no za ovaa spojnica e toa [to taa e sostavena od dve polovinki koi imaat prirabnici. Povrzuvaweto na dvete polovinki se vr[i so navojna vrska, so toa [to zavrtkite koi gi povrzuvaat dvete polovinki vo ednata prirabnica se nagodeni po konusno steblo, a vo drugata okolu srebloto na zvrtkata se postaveni elasti~ni elementi koi vr[at izvesna amortizacija na udarite, sovladuvaat izvesna ekscentri~nost i nekoaksijalnost na vratilata.Ovi elasti~ni elementi se izveduvaat vo nekolku vidovi, odnosno oblici, kako [to se: obi~en cilindri~en prsten, grebenast cilindri~en prsten ili pak niza od tesni elasti~ni prsteni so trapezoviden oblik, [to po nièweto na cilindri~noto steblo na zavrtkata, dobivaat oblik na grebenest elasti~en prsten slika (3.20).

Mo`nite o[tetuvawa na ovoj vid spojnica se dolàt na gme~ewe i izliùvawe na elasti~nite elementi pri [to istite treba da se zamenuvaat. Vo sprotivno spojnicata po~nuva da raboti so silni udari [to moè da dovede duri i do kr[ewe na zavrtkite.

Kako i za pove]eto spojnici i kaj ovaa spojnica presmetkata se sostoi vo izbor na konstruktivnite dimenzii na spojnicata od tablica i

Sl. 3.18 Optovaruvawa i deformacii kaj elasti~nite spojnici

42

proverka na izdr`livosta na najoptovarenite delovi od spojnicata, obi~no toa se elementite so koi se povrzuvaat dvata dela od spojnicata.

Sl. 3.19 Elasti~na spojnica

Sl. 3.20 Elasti~ni elementi za elasti~na spojnica

43

3.8.ISKLU^NO-VKLU^NI UPRAVUVANI SPOJNICI

Zaedni~ka karkteristika za isklu~nite i za isklu~no vklu~nite spojnici e toa [to ednata polovinka od spojnicata e podvi`na po dolìnata na vratiloto i e povrzana so poseben mehanizam za isklu~uvawe, odnosno za vklu~uvawe na spojnicata.

Isklu~nite spojnici go dobile svoeto ime spored toa [to retko no brzo vo tekot na rabotata moè da go isklu~at gonetoto vratilo. Toa se postignuva so toa [to glavinata na gonetoto vratilo moè da se pomestuva po vratiloto so koe e povrzana so dva klina bez naklon. Vakvoto dvièwe se ostvaruva so pomo[ na vreàn `leb za klin vo gonetata glavina i radijalen `leb vo koj vleguva vilu[ka [to sluì za aksijalno pomestuvawe na gonetata glavina po vratiloto.

Za razlika od site drugi dosega spomenati spojnici, frikcionite spojnici vo tekot na rabotata moàt meko i postepeno da se vklu~uvaat i isklu~uvaat. Pri naglo preoptovaruvawe vo tekot na rabotata nastapuva prolizguvawe na frikcionite povr[ini, [to na nekoj na~in pridonesuva za za[tita na elementite na gonetoto vratilo od o[tetuvawe. Vo po~etokot na vklu~uvaweto frikcionite elementi delumno se lizgaat po dopirnite povr[ini, se dodeka gonetiot del ne go dostigne brojot na vrteìte na pogonskiot del od spojnicata. Pri toa moè da se zabeleì deka na po~etokot na vklu~uvaweto najprvin imame izvesno smaluvawe na brojot na vrteì na pogonskiot del, a zgolemuvawe na brojot na vrteì na gonetiot del se do nivno izedna~uvawe. Brojot na vrteì na pogonskiot del se smaluva poradi sovladuvawe na stati~kite i dinami~kite otpori vo sekundrdniot del. Otkako broevite na vrteì ]e se izedna~at sleduva zgoloemuvawe na zaedni~kiot broj na vrteì se do postignuvawe na rabotniot broj vrteì. Razlikata na broevite na vrteì pome\u neoptovarenata i optovarenata sostojba na spojnicata zavisi od pogonskite karakteristiki na ma[inata. Posledica od vakviot na~in na vklu~uvawe, e abewe i zatopluvawe na frikcionite povr[ini, a so toa i na celata spojnica i okolnite elementi(vratila, leì[ta i dr.). Toplinata proizvedena so lizgaweto se prenesuva na teloto na spojnicata i od nego preminuva na okolniot vozduh. Ottuka, za da se postigne podobro ladewe, spojnicata treba da ima kolku [to e mo`no pogolema povr[ina, a po potreba, duri i rebra za ladewe. Dokolku i toa e nedovolno, se primenuva i ve[ta~ko ladewe so pomo[ na voda ili vozduh. So blokirawe na gonetiot disk, frikcionite spojnici se koristat i kako sopira~ki kaj avtomobilite, digalkite, rudarskite i grade`nite ma[ini i dr.

Spored formata na rabotnite povr[ini, frikcionite spojnici se delat na lamelni (diskovni), i konusni ili barabanski (so konusna odnosno cilindri~na frikciona povr[ina). Spored na~inot na vklu~uvawe i isklu~uvawe tie moàt da bidat upravuvani i avtomatski, pri [to na~inot na upravuvaweto moè da bide mehani~ki, pnevmatski ili elektromagnetski.

Pove]eto konstrukcii na frikcioni spojnici kako [to se: a)spojnica so papu~i (barabanska), b)spojnica so konusna frikciona povr[ina, v)spojnica so ramna frikciona povr[ina - (diskovna), g) pove]elamelna frikciona spojnica, d) spojnica so elasti~na lenta -

44

(barabanska) i \)spojnica so polnewe - (barabanska), [ematski se prikaàni na slika 3.21.

Kaj pove]eto od ovie frikcioni spojnici e karakteristi~no toa [to za prilepuvawe na frikcionite povr[ini e potrebna aksijalna sila, osven kaj barabanskata spojnica so polnewe kade [to prenesuvaweto na vrte`niot moment od ednoto na drugoto vratilo se ostvaruva so pomo[ na centrifugalnata sila, koja [to top~iwata gi naso~uva kon periferijata i pri [to silata od trieweto go zadviùva gonetiot cilindar vrzan za gonetoto vratilo.

3.9. ISKLU^NO-VKLU^NI SAMOUPRAVUVANI SPOJNICI (AVTOMATSKI SPOJNICI)

Osnovna namena i zada~a na ovie spojnici e avtomatski da se

vklu~uvaat ili isklu~uvaat vo tekot na rabotata, dokolku od bilo kakvi pri~ini dojde do promena na rabotnite uslovi kako [to se:

vrednosta na vrte`niot moment, pri [to so nivnoto isklu~uvawe gi obezbeduvaat elementite na gonetoto vratilo od o[tetuvawe(sigurnosni spojnici);

brojot na vrteìte, tie se vklu~uvaat vo momentot koga pogonskoto vratilo ]e ja postigne potrebnata za~estenost na vrteìte (centrifugalni spojnici);

nasokata na vrteweto (ednonaso~ni spojnici).

Sl.3.21 {ematski prikaz na nekolku frikcioni spojnici

45

Koga vrte`niot moment na pogonskoto vratilo ]e pre~ekori opredelena vrednost sigurnosnata spojnica delumno ili celosno gi razdvojuva dvete vratila i so toa obezbeduva za[tita na mehanizmite i nivnite elementi na gonetoto vratilo od preoptovaruvawe. Tipi~en pretstavnik na ovie spojnici e spojnicata so ~ivii, pri [to vrte`niot moment se predava na gonetoto vratilo so pomo[ na tri do ~etiri ~ivii izloèni na se~ewe od perifernata sila na pre~nikot na koj se rasporedeni (slika3.22).

Kaj ovie spojnici sigurnosta se postignuva so ~iviite koi pri preoptovaruvawe se kinat so i vrskata pome\u pogonskoto i gonetoto vratilo se prekinuva t.e. doa\a do isklu~uvawe na spojnicata. Za izrabotka na ~iviite mora da se koristi materijal so garantirani mehani~ki svojstva, a materijalot za gilzite vo koi se vmetnuvaat ~iviite mora da bide so pogplema tvrdost za da se obezbedi celosno se~ewe pri preoptovaruvawe.

Centrifugalnite spojnici rabotat na principot na zgolemuvawe odnosno namaluvawe na centrifugalnata sila, so zgolemuvawe odnosno namaluvawe na agolnata brzina na pogonskoto vratilo na koe e pricvrstena primarnata polovinka od spojnicata. Vklu~uvaweto se vr[i so zgolemuvawe na agolnata brzina so [to se zgolemuva centrifugalnata sila i taa gi rastegnuva stapalata koi se del od primarnata polovinka. So dopiraweto na stapalata od primarnata polovinka na venecot od sekundardnata polovinka vklu~uvaweto se zavr[uva, odnosno me\u niv se javuva dovolno golema sila na triewe za zadviùvawe na gonetoto vratilo. So namaluvawe na agolnata brzina, a pod dejstvo na silata vo pruìnite koj se sostaven del od spojnicata se vr[i nejzino isklu~uvawe. So menuvawe na krutosta na pruìnite moè da se regulira momentot za vklu~uvawe, odnosno isklu~uvawe na spojnicata.

Sl.3.22 Sigurnosna spojnica so ~ivii

46

Ednonaso~nite spojnici (slika 3.23) moè da prenesuvaat vrteèn moment samo vo edna nasoka na vrtewe na pogonskoto vratilo. Vo slu~aj na vrtewe na pogonskoto vratilo vo obratna nasoka, vrskata se prekinuva. Ovie spojnici imaat ~esta primena vo ma[instvoto, no najmasovno se upotrebuvaat kaj velosipedite. Vrte`niot moment od pogonskiot kon gonetiot del na spojnicata se prenesuva so posredstvo na trieweto pome\u val~iwata i yidovite na specijalno oformenite gnezda pome\u dvata diska na spojnicata. Vakvata spojnica se sostoi od dva diska od koi edniot e povrzan so pogonskoto a drugiot so gonetoto vratilo. Vo specijalno oformenite pateki pome\u dvata diska se postaveni nekolku ramnomerno rasporedeni val~iwa koi so pomo[ na pruìni se vteruvaat vo najtesniot del na klinovidniot kanal i so pomo[ na trieweto vrte`niot moment od pogonskiot se prenesuva na gonetiot disk. Vo slu~aj gonetiot disk od drug izvor da dobie pogolema agolna brzina od onaa na pogonskiot (spu[tawe na velosiped po nadolnina), val~iwata se vteruvaat vo [irokiot del na klinovidniot kanal i vrskata se prekinuva, pri [to pogonskoto vratilo moè da miruva ili da se vrti so pomala agolna brzina od onaa na gonetoto vratilo. Vo slu~aj na obratna nasoka na vrtewe na pogonskoto vratilo, val~iwata isto taka doa\aat vo [irokiot del od klinovidniot kanal i vrskata so gonetiot del na spojnicata e prekinata.

Sl3.23. Ednonaso~na spojnica

47

1. Kako se povrzuvaat pogonskata i rabotnata ma[ina? 2. Koja e ulogata na prenosnikot? 3. Koja e osnovnata razlika pome\u oskite i vratilata? 4. Kakvi konstruktivni izvedbi na vratila postojat? 5. Od [to se sostoi lizga~koto leì[te? 6. Od [to se sostoi trkala~koto leì[te? 7. Zo[to se vr[i podma~kuvawe na leì[tata? 8. Kako se vr[i zatnuvawe na leì[tata? 9. Na [to treba da se vnimava pri vgraduvawe na leì[tata? 10. Koja e ulogata na spojnicite? 11. Kako moème da gi klasificirame spojnicite? 12. Vo [to e su[tinata na povrzuvaweto so elasti~ni spojnici? 13. Za [to sluàt isklu~no-vklu~nite upravuvani spojnici? 14. Kako funkcioniraat avtomatskite spojnici?

48

4.PRENESUVAÎ NA MO}

4.1.FUNKCIJA NA MEHANI^KITE PRENOSNICI NA MO}

Za obezbeduvawe na brawata koi se postavuvaat pred prenosnicite,

sekoj prenosnik mora da ima najmalku dve vratila, na koj[to cvrsto se naglaveni, naj~esto zaklineti prenosnite elementi.

Mehani~kite prenesuva~i na mo] moème da gi podelime na direktni i indirektni (posredni). Kaj direktnite prenosnici (slika 4.1. a i b potrebni se najmalku dva prenosni elementa (zap~enici ili frikcioni trkala), dodeka kaj posrednite prenosnici pokraj prenosnite elementi (remenici ili sinxirnici) koi se naglaveni na vratilata, potrebni se i posredni tela, remeni (slika 4.1. v) ili sinxiri slika (4.1. g).

Vratilata od prenosnicite se potpiraat na soodvetni leì[ta, a so

vratilata na pogonskata i rabotnata ma[ina se spojuvaat so spojnici.

a) b)

v) g)

Sl. 4.1.Mehani~ki prenosnici na mo]

49

Vo zavisnost od principot na prenesuvawe na dvièweto moè da se podelat na:

prenosnici so triewe, kade spa\aat frikcionite trkala i remenskite prenosnici i

prenosnici so nazabuvawe, a toa se zap~estite i sinxirskite prenosnici.

Spored prnosniot odnos, prnosnicite moàt da se izvedat so konstanten prenosen odnos i so promenliv prenosen odnos (frikcioni i remenski varijatori).

Prenosniot odnos pretstavuva edna od osnovnite karakteristiki na prenosnicite i toj ja izrazuva promenata na agolnata brzina (ili brojot na vrteìte) na edniot prenosen element vo odnos na drugiot i moème da go presmetame na sledniot na~in:

1

2

2

1

2

1

dd

nni

Kaj pove]ekratnite prenosnici prnosniot odnos se presmetuva so mnoèwe na poedine~nite prnosni odnosi:

niiiii .......321 Druga karakteristi~na golemina na prenosnikot e negoviot stepen

na iskoristuvawe, koj se presmetuva kako odnos od mo]nosta [to ja imame na izleznoto vratilo i mo]nosta [to se doveduva do vleznoto vratilo na prenosnikot:

vl

izlp P

P

Kako va`na golemina za dimenzionirawe na delovite od prenosnicite naj~esto se zema goleminata na vrte`niot moment, koj izrazen preku mo]ta vo kW i brojot na vrteì vo sekunda iznesuva:

NmmnPM t 159155

êsto ni e potrebna i vrednosta na vrte`niot moment [to se dobiva na izleznoto vratilo od prenosnikot i nego moème da go dobieme kako proizvod od vlezniot vrteèn moment, stepenot na iskoristuvawe i prenosniot odnos:

iMM ptvltizl

4.2.KONSTRUKTIVNI IZVEDBI NA FRIKCIONITE PRENOSNICI

Kaj frikcionite prenosnici, vo zavisnost od vrednosta na

grani~nata sila na triewe, neminovno doa\a do prolizguvawe i poradi toa tie ne se pogodni za vgraduvawe vo ma[inski konstrukcii kaj koi e bitno da se zadrì to~en i nepromenet odnos na agolnite brzini na pogonskoto i gonetoto trkalo vo tekot na raboteweto, kako na primer kaj kolenestoto i bregovitoto vratilo, kaj motorite so vnatre[no sogoruvawe i ~asovnicite.

50

Prenosot na mo]nosta kaj prenosnicite so frikcioni (trijni) trkala se vr[i so pomo[ na dve frikcioni trkala koi se naglaveni na pogonskoto i rabotnoto vratilo (sl.4.2.). Vrtliviot moment od pogonskoto

trkalo, izrazen preku tangencijalnata sila tF se predava na rabotnoto trkalo. Prenesuvaweto na vrte`niot moment ]e bide moèn samo ako

silata na triewe F e pogolema ili vo kraen slu~aj ednakva so

tangencijalnata sila tF .

tFF

Silata na triewe ja dobivame kako proizvod od koeficientot na

triewe pome\u dvete frikcioni trkala i normalnata pritisna sila

pome\u niv nF .

nFF

Kako prednosti na frikcionite parovi moàt da se navedat slednive nivni karakteristiki:

prosta konstrucija [to zafa]a mal prostor i ednostavni za izrabotka so mazni ili na`lebani rabotni povr[ini;

tivka rabota i ramnomeren prenos na vrte`niot moment; pri preoptovaruvawe prolizguvaat so [to gi [titat delovite od

kr[ewe; mo`nost za vklu~uvawe i isklu~uvawe vo tekot na rabotata so

mo`nost za promena i regulacija na vrteìti (rabota kako frikcioni varijatori) itn.

Nedostatoci na frikcionite parovi se: nepostojan prenosen odnos vo tekot na rabotata; intenzivno i neramnomerno abewe na rabotnite povr[ini

zaradi prolizguvawe vo tekot na rabotata; potrebni se posebni mehanizmi za ostvaruvawe pritisna sila

me\u niv; zna~itelno optovaruvawe na vratilata i nivnite leì[ta itn.

Sl. 4.2. Prenos na frikcioni trkala

51

Frikcionite tela moàt da bidat so najrazli~en oblik vo zavisnost od vidot na dvièweto [to treba da go ostvaruvaat pogonskoto i rabotnoto vratilo i od nivnata me\usebna polo`ba. Oskite na vratilata na koj se naglavuvaat frikcionite trkala moàt da bidat paralelni, da se se~at i da se razminuvaat i spored ova moè da ja napravime slednata klasifikacija:

cilindri~ni frikcioni parovi, za oski koj se paralelni (sl.4.3.);

konusni frikcioni parovi, za oski koj se se~at (sl.4.4.)

Sl. 4.3. Cilindri~ni frikcioni Sl. 4.4. Konusni frikcioni parovi parovi

52

4.3.KONSTRUKTIVNI IZVEDBI NA REMENSKI PRENOSNICI

Remenskiot prenosnik spa\a vo grupata posredni prenosnici, a e

sostaven od najmalku dve trkala (pogonski i gonet remenik) povrzani pome\u sebe so zategnat remen (slika4.6.). Prenesuvaweto na vrte`niot moment od pogonskoto trkalo (pogonski remenik) na remenot i ponatamu od remenot na gonetoto trkalo (gonet remenik) se ostvaruva blagodarenie na otporot protiv lizgawe pome\u dopirnite povr[ini na remenot i remenicite. Potrebnata sila na pritisok me\u niv se ostvaruva so soodvetno prethodno zategnuvawe na remenot. Pri pogolemi preoptovaruvawa doa\a do prolizguvawe na remenot po remenikot, so [to drugite elementi na vratiloto se za[tituvaat od nesakani posledici. Prolizguvaweto na remenot po remenikot zavisi u[te i od obvivniot agol, sostojbata na dopirnite povr[ini (suvi ili mokri, mazni ili rapavi), od perifernata brzina i dr.

Elementite na remenskite prenosnici se relativno ednostavni. Se

izveduvaat kako otvoreni prenosnici bez ku]i[te i nemaat potreba od podma~kuvawe. So niv mo`e da se prenesuva vrte`niot moment pome\u dosta oddale~eni vratila. So niv mo`e da se ostvari istonaso~no ili protivnaso~no vrtewe na spoenite remenici, dokolku remenot e vkrsten. Imaat mirna rabota bidej]i remenot kako glaven element na prenosnikot poseduva golema elasti~nost. Poradi prolizguvaweto na remenot po remenikot vo tekot na rabotata ovie prenosnici nemaat postojan prenosen odnos.

Sl. 4.6 .{ema na remenski prenosnik

53

Vo zavisnost od me\usebnata polo`ba na remenicite i polo`bata na remenot, postojat pove]e vidovi na remenski prenosnici i toa:

otvoren remenski prenosnik (sl.4.7.), koj mo`e da bide obi~en i so edna jalova remenica;

vkrsten remenski prenosnik (sl.4.8.), koj ima pogolem opfaten agol, so toa i mo`nost za prenesuvawe na pogolemi vrte`ni momenti, a dvete remenici ]e se vrtata vo sprotivni nasoki;

poluvkrsten remenski prenosnik(sl.4.9.), koj se primenuva za neparalelni vratila;

remenski prenosnik so remenica za pritegawe (sl.4.10.), so [to se zgolemuva opfatniot agol i pritisnata sila i

remenski varijator (sl.4.13 i sl 4.14) koj ]e bide posebno obraboten.

Sl. 4.9 .Vkrsten remenski Sl. 410. Remenski prenosnik prenosnik so remenica za prenosnik pritegawe

Sl. 4.7 . Otvoren remenski prenosnik

Sl. 4.8 . Poluvkrsten remenski prenosnik

54

Remenite koi se koristat kaj remenskite prenosnici moàt da bidat

so razli~en napre~en presek spored [to moème da razlikuvame ploskati remeni, klinesti (trapezni)remeni i kru`ni remeni (slika 4.11).

Ploskatite remeni se izrabotuvaat od koà, tkaenina, ili ~eli~na

lenta. Nivnata izrabotka e evtina i ednostavna, no nedostatok mu e [to moè da prenesuva pomala mo]nost vo odnos na trapezniot i potrebata od povrzuvawe na negovite kraevi.

Klinestiot remen se izrabotuva od armirana guma kako beskraen (so svrzani kraevi), a napre~niot presek mu e trapezoiden, poradi [to i go dobil imeto.

Kru`niot remen se izrabotuva naj~esto od koà, a se primenuva za mala mo]nost.

Remenicite se sostojat od glavina, venec i disk ili spici so koj tie se povrzuvaat. Tie se izrabotuvaat od siv liv, presuvan ~eli~en lim, aluminium i aluminiumski leguri, mesing, bronza, a moàt da se izrabotat i od drvo.

Venecot na remenicata za plosnat remen se izrabotuva ne[to po[irok od [irinata na remenot, a na sredinata e ispaknat za da ne dojde do ispa\awe na remenot.

Na venecot za klinesti remeni se izrabotuvaat `lebovi so ist takov oblik. Ovie `lebovi se izrabotuvaat so pogolema dlabo~ina od visinata na remenot, za da ne se dopira remenot na dnoto od `lebot na remenicata (slika 4.12).

Sl. 4.11. Vidovi remeni

Sl. 4.12.Konstrukcija na venec za remenica na klinest remen

55

4.4.FUNKCIJA I PRIMENA NA REMENSKITE VARIJATORI

Prakti~nite potrebi naloùvaat prneosnite odnosi kaj

prnosnicite vo ma[inite da se menuvaat vo odreden dijapazon, a vo zavisnost od promenetite rabotni uslovi. Promenata na prenosnite odnosi moè da bide stepenasta i kontinuirana. Za kontinuirano menuvawe na prenosniot odnos se koristat varijatorite. Tie moàt da bidat direktni frikcioni varijatori, koga frikcionite trkala se dopiraat edni so drugi i indirektni (posredni), kako [to e slu~aj so remenskite varijatori, kaj koi preku remenicite se prefrla soodveten remen.

Remenskite varijatori moè da se izrabotat so plosnati i so klinesti remni. Varijatorite so plosnat remen se sostojat od dva porabeni sprotivno naso~eni konusni valjaka, me\usebno spoeni so relativno tesen i zategnat plosnat remen. So poseben ured remenot moè da se pomestuva vo pravec na oskite na rotacija. Na toj na~in, remenot gi povrzuva remenicte na mesta so razli~ni pre~nici so [to kontinuirano moàt da se postignuvaat razli~ni prenosni odnosi. Aglite na konusnite valjaci za vakvite varijatori se mali, poradi [to dijapazonot na promena na prenosniot odnos e mal i moàt da prenesuvaat samo mali mo]nosti.

Sl. 4.13.{ema na remenski varijator so ploskat remen

Kaj remenskite varijatori so klinest remen promenata na prenosniot odnos se postignuva na toj na~in [to edniot ili dvata remenika so poseben ured se aksijalno razgloblivi na dve konusni plo~i, [to moàt da se pribliùvaat edna kon druga ili da se oddale~uvaat edna od druga. Toa ovozmoùva vo sekoj moment klinestiot remen da gi dopira remenicite po razli~ni pre~nici, so [to se ostvaruva promenliv prenosen odnos. Postojat pove]e konstruktivni re[enija za pomestuvawe na konusnite plo~i. Moè da bide razglobliv samo edniot remenik (obi~no

56

pogonskiot), pri [to se menuva me\uoskinoto rastojanie. Poradi toa so razni konstruktivni re[enija mora da se obezbedi pomestlivost na motorot za da se regulira me\uoskinoto rastojanie. Vo slu~aj ako e potreben po[irok dijapazon na regulacija na prenosniot odnos, se upotrebuvaat remenski varijatori so klinest remen kaj koi se razgloblivi dvete remenici. Kaj vakvite varijatori me\uoskinoto rastojanie e konstantno. Vo dvata slu~aja mo`e da se primenuvaat remenici koi se otvaraat samo na ednata strana ili pak remenici koi se razgloblivi na dvete strani.

Sl. 4.14.{ema na remenski varijator so klinest remen

57

4.5.DEFINIRAWE NA ZAPÊSTITE PRENOSNICI

Glavniot nedostatok na frikcionite prenosnici e lizgaweto koe moè da se spre~i ako na kinematskite povr[ini na frikcionite trkala se izrabotat me\uzabja i zapci. So toa se ovozmoùva zapcite od ednoto trkalo da navlezat vo me\uzabjata na drugoto i da go prenesuvaat vrte`niot moment od ednoto vratilo na drugoto so konstanten prenosen odnos. So toa frikcionite trkala preminuvaat vo zap~enici, a frikcioniot prenosnik vo zap~est.

Zap~estite prenosnici spa\aat vo grupata neposredni prenosnici i se primenuvaat koga treba da se postigne konstanten prenosen odnos pri prenesuvawe od najmali do najgolemi mo]nosti.

U[te od damne[ni vremiwa se sogledani zna~itelnite prednosti na zap~estite nad drugite vidovi mehani~ki prenosnici, taka [to tie bile primenuvani za crpewe voda, kaj mehanizmite na veternicite, podvi`nite mostovi kaj tvrdinite, a podocna i kaj ~asovnicite. Nazabuvaweto na zap~enicite (nazaben venec) bilo predmet na postojano prou~uvawe, osobeno od pojavata na prvite ma[ini pa se do denes. Mal e brojot ma[ini vo koi nema zap~enici, po~nuvaj]i od najsitnite kao [to se detski igra~ki, razni merni instrumenti, preku najsloènite alatni ma[ini i vozila kako drumski, [inski ili vozdu[ni, pa se do sovremenite raketi i kosmi~ki letala.

Zap~estite prenosnici vo odnos na drugite vidovi prenosnici gi imaat slednive prednosti:

pri dobra i precizna izrabotka imaat visok stepen na iskoristuvaweto (duri do =0,99);

relativno malku gi optovaruvaat vratilata i nivnite leì[ta; so dobro podma~kuvawe i pri zatvorena izvedba moàt da

rabotat i pove]e godini; odgovaraat za [irok dijapazon na mo]nosti i brzini; konstantna vrednost na prenosniot odnosi i sigurnost vo rabotata. Za da se postignat gorenavedenite svojstva, zap~enicite baraat

golema to~nost na obrabotka, za [to se potrebni specijalni ma[ini i alati koi gi poskapuvaat ovie prenosnici vo odnos na drugite.

Nedostatok na zap~estite prenosnici e [to se javuvaat golemi vibracii i [um. Kako nedostatok se javuva i toa [to ne go [titat prenosnikot od preoptovaruvawa (nema prolizguvawe na kinematskite krugovi).

Zap~est par pretstavuva mehanizam sostaven od dva zap~enika so ~ie spregawe (navleguvawe na zapcite od edniot vo me\uzabjata na drugiot zap~enik) se vr[i pretvorawe na edno kru`no dvièwe vo drugo kru`no ili pravolinisko dvièwe i obratno, pod uslov me\usebniot odnos na brzinite da se menuva po odnapred opredelen zakon, a me\uoskinoto rastojanie i me\uoskiniot agol da ostanat nepromeneti.

58

Sekoj zap~enik vo najop[t slu~aj se sostoi od glavina i nazaben venec koi me\usebno se povrzani so disk ili spici. Na nazabeniot venec se izrabotuvaat zapci i me\uzabja.

Zapcite po svojata visina se ograni~eni so temena povr[ina, a me\uzabjata, po dlabo~ina, so podno`na povr[ina. Delitelnata povr[ina go deli zabecot na dva dela i toa glava na zabecot, pome\u delitelnata i temenata povr[ina i noga na zabecot pome\u delitelnata i podno`nata povr[ina. Povr[inata na zabecot pome\u temenata i podno`nata povr[ina se vika strana (bok) na zabecot.

Na eden zap~enik mo`t da se razlikuvaat slednite delovi, a se

ozna~eni na slika 4.15.: temena povr[ina; podno`na povr[ina; predna ~elna povr[ina na zap~enikot; bo~na strana (bok) na zabecot; glava na zabecot; noga na zabecot; bok na nogata na zabecot; bok na glavata na zabecot; telo na zap~enikot; delitelna povr[ina i bo~nna linija. Namesto ovie prostorni povr[ini, pri prou~uvawe na zapcite se

zema predvid profilot na zapcite [to se dobiva so presek na cilindri~nite zap~enici so koja bilo ramnina normalna na oskata na zap~enokot, a kaj konusnite zap~enici so bilo koja topka so sredi[te vo vrvot na konusot.

Vo presek na spomenatata ramnina (odnosno topka) i temenata, delitelnata i podno`nata povr[ina se dobivaat soodvetno:

temen krug so pre~nik ad ;

Sl. 4.15. Delovi na zap~enikot i zapcite

59

delitelen krug so pre~nik d i

podnoèn kru g so pre~nik fd .

Na podno`nata povr[ina “postaveni” se “z” zapci na ednakvo me\usebno rastojanie “p” ~ekor na zapcite. Bidej]i brojot na zapcite mora da bide cel broj , obemot na delitelniot krug e sostaven od “z” ~ekori. Spored toa goleminata na pre~nikot na delitelniot krug za broj na zapci “z” i ~ekor “p” moè da ja dobieme na slsdniot na~in:

pzd od kade mzpzd

Vovedenata oznaka pm se vika modul i pretstavuva va`na

karakteristika na zap~enicite. Modulot e standardiziran i e voveden za

da se izbegne presmetuvawe so . Prnosniot odnos kaj zap~estite prenosnici moème da go

premstame i kako odnos na brojot na zapci na gonetiot i pogonskiot zap~enik.

1

2

1

2

2

1

2

1

zz

dd

nni

4.6.KONSTRUKTIVNI IZVEDBI NA ZAPÊSTI PRENOSNICI

Postojat pove]e konstruktivni oblici na zap~estite prenosnici

[to se dolì na nivnata ogromna primena vo sovrementa tehnika. Osnovna nivna klasifikacija, sli~no kako i kaj frikcionite prenosnici, moème da napravime vrz osnova na me\usebnata polo`ba na oskite od vratilata na koi se naglaveni zap~enicite:

cilindri~ni zap~esti parovi, za oski koi se paralelni (sl.4.16.); konusni zap~esti parovi, za oski koi se se~at (sl.4.17.) i hiperboloidni zap~esti parovi, za oski koi se razminuvaat

(sl.4.18.). Pokraj zap~enicite koi imaat kruèn oblik i koi se najzastapeni,

za specijalni nameni moàt da se izrabotuvaat i zap~enici so nekruèn oblik i so sektoren oblik (slika4.18.). Zapcite na zap~enicite moàt da bidat so pravi zapci, kosi zapci, strelovidni zapci i krivi zapci (navojni, spiralni, la~ni i sl.). Profilot na zapcite na zap~enicite moè da bide evolventen, cikloiden i la~en.

60

Sl. 4.16. Cilindri~ni zap~esti parovi

Sl. 4.17. Konusni zap~esti parovi

Sl. 4.18. Hiperboloidni zap~esti parovi

61

Vo zavisnost od namenata zap~enicite moàt da bidat izraboteni od

razni metalni i nemetalni materijali. Koj materijal ]e se primeni za izrabotka na zap~enicite zavisi od pove]e faktori kako [to se brzinata, optovaruvaweto i sl. Za polesno optovarenite i bavnoodni leani zap~enici se koristat siv liv i ~eli~en liv. Vo op[toto ma[instvo najprimenuvan materijal za izrabotka na zap~enicite e ~elikot. Za sredni i golemi optovaruvawa i sredni i golemi brzini moè da zadovoli konstruktivniot jagleroden ~elik, dodeka za mnogu golemi optovaruvawa i golemi brzini se upotrebuva legiran ~elik so doplonitelna termi~ka obrabotka. Za specijalni celi kade [to nema golemi optovaruvawa, zap~enicite se izrabotuvaat u[te i od leana bronza, od aluminiumska broza ili od mesing. Zradi ublaùvawe na zvukot vo tekot na rabotata mo`no e eden od zap~enicite (obi~no pogolemiot) ili i dvata da se izrabotat od nemetalni materijali. Kako nemetalni materijali vo upotreba se drvoto, presuvanata koà, plasti~nite masi, bakelitot i dr.

Kaj zap~enicite so pravi zapci linijata na dopirot na bokovite e paralelna so oskite na vrtewe na spregnatite zap~enici, taka [to dopiraweto zapo~nuva istovremeno po celata dolìna na zapcite, a istovremeno i zavr[uva. Poradi toa, i najmaloto otstapuvawe na ~ekorot na zapcite predizvikuva udari i neramnomerna rabota.

Bidej]i kaj zap~enicite so kosi zapci linijata na dopirot na bokovite na zapcite e nakloneta sprema oskite na vrtewe na zap~enicite, dopiraweto nastanuva postepeno. Taka na primer, dopirot na eden par zapci zapo~nuva so dopir na to~ka od podno`jeto na pogonskiot i to~ka od temeto na gonetiot zabec vo prednata, a zavr[uva so dopir na nekoja to~ka od glavata na pogonskiot i to~ka od podno`jeto na gonetiot zabec vo zadnata ~elna povr[ina. Poradi toa, otstapuvaweto na ~ekorot na zapcite vlijae pomalku vrz rabotata na zap~enicite, udarite se poslabi i nivnata rabota e pomirna i potivka. Poradi zakosuvaweto na zapcite, dolìnata na dopirot na spregnatite zapci e pogolema vo odnos na onaa kaj zap~enicite so pravi zapci, pa zatoa za isti dimenzii, zap~enicite so kosi zapci pokaùvaat pogolema izdr`livost. Zap~enicite so kosi zapci se pogodni i za pogolemi brzini, a i za sovladuvawe na pogolemi prenosni odnosi.

Glaven nedostatok na zap~enicite so kosi zapci e pojavata na aksijalna sila, koja dopolnitelno gi optovaruva vratilata i leì[tata, pri [to pobliskoto leì[te treba da ja prezeme i da ja prenese kon podlogata. Ovoj nedostatok moè da se izbegne so primena na strelesti zapci, no takvoto re[enie e zna~itelno pote[ko za izrabotka, a so toa i poskapo.

Za vratila ~ii oski se se~at se primenuvaat konusni zap~enici koi spored vidot na zapcite moàt da bidat so pravi, so kosi, i so krivi zapci. Vo slu~aj koga oskite od vratilata na koj se naglaveni zap~enicite treba da se razminuvaat se primenuvaat hiperboloidni zap~enici. Me\utoa izrabotkata na vakvite zap~enici bi bila premnogu komplicirana bidej]i zabecot treba da se dviì po izvodnica na hiperboloidot, koja ne e paralelna so oskata na vrtewe, a negovata debelina i [irinata na me\uzabjeto ]e se menuvaat odej]i od kraevite kon sredinata, poradi [to se

62

koristat samo delovi od hiperboloidot. Na ovoj na~in se dobivaat tri vida na hiperboloidni zap~esti parovi i toa (vidi slika 4.18.) :

polàvesti zap~esti parovi; cilindri~ni zap~enici so evolventno-helikoidni zapci i hipoidni zap~enici; Polàvestite zap~esti parovi se primenuvaat za prenos na

vrte`niot moment pome\u vratila ~ii oski se razminuvaat naj~esto za agol od 900, a istovremeno ovozmoùvaat golemi prenosni odnosi koi moàt da se dviàt i do100.

Cilindri~ni zap~enici so evolventno-helikoidni zapci se karakteriziraat so toa [to nivniot prenosen odnos moè da se menuva samo so promena na agolot na kosinata na zapcite koj ne mora da bide ist za dvata zap~enika. Tie se koristat za prenesuvawe na vrteèn moment so vratila ~ii oski se razminuvaat naj~esto za agol od 900, a vrednostite na prenesuvanite vrte`ni momenti i prenosni odnosi se mali. Hipoidni zap~enici vsu[nost se isti so konusnite zap~enici so toa [to nivnite oski se pomesteni edna vo odnos na druga za da se ovozmoì razminuvawe na vratilata.

4.7.KARAKTERISTIKI NA SINXIRESTI PRENOSNICI

Sinxirestite prenosnici spa\aat vo grupata posredni zap~esti

prenosnici, [to vrte`niot moment od ednoto na drugoto vratilo go prenesuvaat posredno so pomo[ na veriga. Tie se sostojat od dva ili pove]e sinxirnici i eden, preku koj e prefrlen sinxir. Na sl.4.19 e prikaàn sinxirest prenosnik so dva sinxirnika od koi edniot e pogonski, a drugiot gonet.

Sl. 4.19. {ema na sinxirski prenosnik

63

Za razlika od remenite, kaj sinxirestite prenosnici lizgaweto e onevozmoèno bidej]i kaj niv postojat zapci [to navleguvaat vo elementite na sinxirot, pri [to dvièweto e prinudno, sli~no kako kaj zap~estite prenosnici, no za razlika od niv posredno preku verigata. Kako remenite taka i veri`nite prenosnici moè da se izveduvaat so eden zategnuva~ki sinxirnik, pri [to toj moè da bide postaven od vnatre[nata ili od nadvore[nata strana na sinxirot, ili, pak, so dva zategnuva~ki sinxirnika [to se postavuvaat od nadvore[nata ili edniot od nadvore[nata, a drugiot od vnatre[nata strana na verigata. Zategnuvaweto na verigata moè da bide izvedeno u[te i so pruìni ili hidrauli~no.

Prednosti na sinxirestite prenosnici se: moè da se primenat za zna~itelni optovaruvawa; moè da se primenat za zna~itelni rastojanija; imaat visok stepen na iskoristuvawe; imaat pomali optovaruvawa na vratilata vo odnos na drugite

prenosnici i dr. Kako nedostatoci na sinxirestiot prenosnik moàt da se navedat: nepogodni se za golemi brzini; pri rabota se sozdava [um; udarite od rabotnata ma[ina direktno se prenesuvaat na

pogonskata; ne moàt da se primenat za neparalelni vratila. Postojat dva vida verigi: obi~ni i zglobni. Obi~nite sinxiri

(sl.4.20) se primenuvaat, glavno, kaj sredstvata za digawe tovar i elevatorite. Tie se ednostavni i robusni i imaat kruèn napre~en presek na alkite taka [to moàt da skr[nuvaat vo koj i da e pravec [to im dava osobena prednost vo odnos na zglobnite verigi.

Sl. 4.20. Obi~ni sinxiri

Spored formata na oddelnite ~lenovi i vrskata na nivnite zglobovi, se razlikuvaat zglobni sinxiri so svrzni oski (sl.4.21), so cev~iwa (sl.4.22), i so zapci (sl.4.23.).

64

Sl. 4.21. Zglobni sinxiri so svrzni oski

Sl. 4.22. Zglobni sinxiri so cev~iwa

Najednostavni i najevtini se zglobnite sinxiri so svrzni oski od koi se razvieni site drugi vidovi zglobni sinxiri [to se primenuvaat denes. Komplet od dve nadvore[ni i dve vnatre[ni lameli ednakvi po forma i zglobno povrzani so oskite, edna svrzna oska i, eventualno, edno cev~esto val~e so~inuvaat eden ~len na sinxirot. Pove]e vnatre[ni, dva nadvore[ni i eden spoen ~len so~inuvaat sinxir.

Sl. 4.23. Zgloben zap~est sinxir

65

Zglobnite sinxiri pokraj izvedbata kako ednoredni, za pogolemi optovaruvawa moàt da se sretnat i kako dvoredni i troredni, vo zavisnost od optovaruvawata [to treba da gi prenesuvaat. Za svrzuvawe na kraevite na sinxirite se koristat posebni ~lenovi, a nivnata izvedba zavisi od brojot na ~lenovi [to gi ima vp sinxirot.

Po svojata konstrukcija sinxirnicite se sli~ni so zap~enicite i se sostojat od glavina i nazaben venec, me\usebno povrzani naj~esto so disk. Bidej]i zapcite od sinxirnicite imaat pozajaknato dno, kaj niv skoro sekoga[ e merodavna ja~inata na bo~nite strani izloèni na dopiren pritisok.

4.8.PODMA^KUVAWE NA PRENOSNICITE

Bidej]i na~inot na prenesuvawe kaj raznite tipovi na prenosnici su[tinski se razlikuva, ]e se pojavi i su[tinska razlika vo podma~kuvaweto na raznite prenosnici. Vrte`niot moment kaj remenskite i kaj frikcionite prenosnici se prenesuva preku silata na triewe, od kade [to moème da zaklu~ime deka kaj niv ne smee da se vr[i podma~kuvawe bidej]i so toa ]e se smali i silata na triewe. Kaj niv treba da se izbegnuva i primena za rabota vo uslovi na vlaga. Kako primer za odnesuvaweto na frikcionite prenosnici vo razli~ni uslovi moème da go zememe dvièweto na vozilata po suv pat i po mraz. Od druga strana za zgolemuvawe na vekot na traewe na prenosnicite kaj koi imame zapci i za smaluvawe na zagubite na mo]nosta pri nivnata rabota, neophodno e da se smali koeficientot na triewe. Toa moème da go postigneme edinstveno so podma~kuvawe na dopirnite povr[ini pome\u poedinite prenosni elementi. Pritoa poseben problem e podma~kuvaweto pri golemi brzini i golemi optovaruvawa. Pri golemi brzini masloto moè da bide isfrleno od centrifugalnata sila pred da dojdat vo zafat zapcite, a pri golemi optovaruvawa masloto se istisnuva od dopirnite povr[ini na zapcite. Podma~kuvaweto na zap~enicite moè da se vr[i so mast i so maslo. Pri podma~kuvawe so maslo zap~enicite obi~no se potopuvaat vo masloto, odnosno pri vrtewe pominuvaat niz maslo, a za golemi brzini masloto se vprskuva me\u zapcite [to doa\aat vo zafat. Pri podma~kuvawe so potopuvawe treba da se vodi smetka za dlabo~inata na potopuvawe na zap~enicite bidej]i pri golema potopenost doa\a do zaguba na mo]nosta vo triewe i zagrevawe na masloto, a pri mala potopenost moè da dojde do triewe na suvi zapci so [to ]e se javi abewe, zagrevawe i o[tetuvawe na zap~enicite. Izborot na na~inot na podma~kuvawe se vr[i vo zavisnost od obemnata brzina na spregnatite zap~enici, podatocite za na~inot na podma~kuvawe vo zavisnost od obemnata brzina se dobieni so laboratoriski ispituvawa na razni na~ini na podma~kuvawe.

66

1. Koja e razlikata pome\u posrednite i neposrednite prenosnici? 2. Koj se osnovni karakteristi~ni golemini za presmetka na

prenosnicite? 3. Koj osnoven uslov terba da se obezbedi, za da imame sigurno

prenesuvawe na vrte`niot moment kaj frikcionite prenosnici? 4. Kako moàt da se klasificiraat frikcionite prenosnici? 5. Kako se prenesuva vrte`niot moment kaj remenskite prenosnici? 6. So kakvi konstuktivni oblici moàt da se izrabotat

remenskite prenosnici? 7. Koi vidovi remeni se koristat za remenskite prenosnici? 8. Koi karakteristiki gi imaat remenicite? 9. Kako funkcioniraa remenskite varijatori? 10. Kako se klasificiraat zap~estite prenosnici? 11. {to pretstavuva modulot kaj zap~enicite? 12. Koi karakteristiki gi imaat sinxirskite prenosnici? 13. Kakvi sinxiri se koristat za sinxirskite prenosnici? 14. Kako moème da gi podelime hiperboloidnite zap~enici? 15. Koi karakteristiki gi imame za podma~kuvawe na zap~enicite?

67

5. MOTORI SO VNATRE{NO SOGORUVAWE

5.1. OSNOVNI DELOVI NA MOTOROT Motorot e sostaven od niza delovi koi me\usebno se taka povrzani

[to ovozmo`uvaat ostvaruvawe na rabotniot proces. Kaj motorot se razlikuvaat nepodvi`ni i podvi`ni delovi.

Nepodvi`ni delovi se: teloto na motorot, cilindriska glava i karterot ili korito za maslo (vidi slika 5.1).

Sl.5.1 Nepodvi`ni delovi na motorot

Podvi`ni delovi se: klipot zaedno so klipnite prsteni, klipnata

oska, klipnicata, kolenestoto vratilo i zamavnikot (vidi slika 5.2 a i b).

3

1

2

45

6

1. telo, 2. cilindar, 3. cilindarska glava, 4. zatinka, 5. goli zavrtki, 6. korito za maslo.

68

Sl.5.2 (a) Podvi`ni delovi na motorot

Klipot (sl.5.2) e so cilindri~en oblik i e smesten vo cilindarot. Ja prima silata na pritisokot koja nastanuva od sogoruvaweto na gorivoto i vozduhot vo cilindarot na motorot. Klipot vo cilindarot se dvi`i so golema brzina, isto taka toj za vreme na edno vrtewe na kolenestoto vratilo dva pati ja menuva nasokata na dvi`ewe. Za da se izvr[i taa promena so pomalku tresewe, klipot treba da e polesen. Poradi toa klipot se izrabotuva so liewe na aluminiumska legura vo vnatre[nosta kako na slikata.

Sl.5.2 (b) Podvi`ni delovi na motorot

Za da ne se gubi pritisokot od sogorenite gasovi od cilinderot,

pome\u cilinderot i klipot, na klipot se vgradeni klipni prsteni (sl.5.2a) – kompresivni i masleni. Zada~a na kompresivnite prsteni e da go zaptivaat prostorot za sogoruvawe od prostorot na kolenestoto vratilo i

1

2

3

2

3

4

11. klip, 2. klipni prsteni, 3. klipna oski~ka, 4. klipnica

1

4

5

1. klip,4. klipnica, 5. kolenesto vratilo.

69

pritoa da ja odvedat toplinata od klipot kon cilinderot. Maslenite klipni prsteni go simnuvaat vi[okot maslo od yidovite na cilinderot i go vra]aat vo karterot na motorot. Klipnite prsteni se izraboteni od lieno èlezo i moraat da bidat elasti~ni bidej]i postojano pritiskaat na yidovite na cilinderot.

Klipnata oski~ka (sl.5.2a) vr[i spojuvawe na klipot so klipnicata. Taa se osiguruva od dvete strani za da ne dojde do nejzino pomestuvawe. Povr[inata na oski~kata se obrabotuva termi~ki za da bide tvrda, a vnatre[nosta e ìlava i elasti~na. Materijalot za izrabotka na oski~kata e kvaliteten legiran ~elik.

Klipnicata (sl.5.2) sluì za da pravoliniskoto dvièwe na klipot go pretvori vo kru`no dvièwe na kolenestoto vratilo. Na gornata strana e povrzana so oski~ka za klipot (mala tupanica), a na dolnata strana za lete~kiot rakavec na kolenestoto vratilo (golema tupanica). Vo malata pesnica se nao\a ~aura, a vo golemata leì[te (lete~ko). Zavrtkite sluàt da gi povrzat dvata dela na golemata tupanica.

Kolenestoto vratilo (sl.5.2b) go pretvora oscilarnoto dvièwe na klipot vo vrte`no dvièwe. Ima kolenest oblik, a e smesteno vo blokot na motorot potpiraj]i se so svoite rakavci na leì[tata, i toa, glavnite leì[ta koi se vo blokot i lete~kite leì[ta na golemata tupanica na klipnicata. Izloèno e na golemi opteretuvawa pa zatoa se izrabotuva od kvaliteten leguren ~elik so kovawe. Na edniot kraj na kolenestoto vratilo se nao\a zap~anik za pogon na bregastata osovina, a na drugiot zamavnikot. Leì[tata na koi se potpira kolenestoto vratilo mora da bidat od pomek materijal za razlika od materijalot na kolenestoto vratilo. Toa obi~no se leguri na oboeni metali ili t.n. beli metali ili bronza. Ovie leì[ta moraat da se podma~kuvaat.

Zamavnikot e vgraden na krajot na kolenestoto vratilo, a sluì da ja uramnoteì rabotata na motorot. Pokraj toa zamavnikot so svojata zamavna masa go izveduva klipot od krajnite polo`bi. Nadvore[niot venec na zamavnikot e nazaben i na nego dejstvuva zadviùva~ so koj se vr[i pridviùvawe na motorot. Se izrabotuva so liewe od lieno èlezo ili ~eli~en liv.

5.2 ÊTVOROTAKTNI MOTORI SO V{MUKUVAWE NA SMESATA

Prviot motor [to bil pu[ten vo upotreba so vnatre[no

sogoruvawe go napravil germanecot Oto vo 1877 god. Principot na rabota na motorot oto i deneska e zadràn kaj golem del na motorite so vnatre[no sogoruvawe, samo so razli~ni konstrukcioni izmeni. Za da se zapozname so principot na rabota na ovoj motor, treba da se zapoznaeme so u[te nekoi delovi koi se neophodni za rabota na motorot koi se prikaàni na slika 5.2b.

Kako [to se gleda, cilindarot e vo vid na cevka pri [to na edniot del e zatvoren, a na drugiot otvoren. Klipot go zatvora cilindarot kaj otvorenata strana pri [to vo cilindarot moè da se dviì gore–dolu.

70

Klipot so klipnicata e spoen so klipnata oski~ka, a klipnicata so kolenestoto vratilo.

Koga vo cilindarot nad klipot sogoruva v[mukana me[avina na gorivo i vozduh, se razvivaat pritisoci koi go pritiskaat klipot i go potiskuvaat nadolu. Od klipot silata se prenesuva na klipnicata koja pravoliniskoto dvièwe na klipot go pretvora vo kru`no dvièwe na kolenestoto vratilo.

Na vrvot na cilindarot se nao\aat dva ventila koi kako vrata se otvoraat i zatvoraat vo odreden moment. Ventilot koj so svoeto otvorawe ja pu[ta vo cilindarot smesata na gorivo i vozduh se narekuva v[mukuva~ki, a ventilot koj go otvora izlezot na sogorenite gasovi se

narekuva izduven. Me[avinata na gorivo i vozduh vo odreden moment treba da bide

zapalena na vrvot na cilindarot (glavata na motorot), so vgradena sve]i~ka koja so elektri~na iskra ja pali smesata.

Celiot ciklus se vr[i vo ~etiri oda na klipot-taktovi koi se prikaàni na slika 5.3, poednostavno.

Sl.5.3 Uprosten prikaz na ~etirite takta kaj ~etritakten motor

V[mukuvawe (prv takt) Rabotniot ciklus vo cilindarot zapo~nuva so prviot takt

v[mukuvawe (sl.5.3a i sl.5.4a). Klipot se dviì od gornata polo`ba - gornata mrtva to~ka (GMT)

kon dolnata polo`ba - dolnata mrtva to~ka (DMT). V[muka~kiot ventil e otvoren, pa poradi toa [to klipot pozadi

sebe ostava prazen prostor (sozdavaa potpritisok), se polni cilindarot pod dejstvo na atmosferskiot pritisok. Polneweto se vr[i so smesa od gorivo i vozduh koja se napravena vo karburatorot. V[mukaweto trae se dodeka klipot ne dojde vo DMT, odnosno dodeka ne se zatvori v[mukuva~kiot ventil (prakti~no ne[to po DMT).

a) v[mukuvawe b) zbivawe v) [irewe g) izduvuvawe

GMT

DMT

71

Sl.5.4 Prikaz na v[mukuvawe i zbivawe od ~etirite takta

kaj ~etritakten motor Zbivawe ili kompresija (vtor takt) Koga klipot se dvi`i od od DMT kon GMT, dvata ventila se

zatvoreni, (sl.5.4b) i se vr[i zbivawe na v[mukanata smesa.

Sl.5.5 Prikaz ekspanzija i izduvuvawe od ~etirte takta kaj ~etritakten motor

{irewe ili ekspanzija (tret takt) Koga e zavr[eno zbivaweto vo cilindarot, sve]icata frla iskra i

smesata se zapaluva. Smesata naglo sogoruva pri [to se razvivaat golemi pritisoci koi go potiskuvaat klipot od GMT vo DMT (sl.5.5a).

Dvata ventila se u[te se zatvoreni. Ova e edinstven korisen takt, t.e. edinstven takt kade [to se koristat pritisocite na gasovite kako sila koja preku klipnicata dejstvuva na kolenestoto vratilo i ja pridvi`uva.

a) v[mukuvawe b) zbivawe

v[muka~ki ventil

otvoren

dvata ventili

zatvoreni

a) ekspanzija b) izduvuvawe

izduven ventil

otvoren

sve]i~kata frla iskra

72

Izduvuvawe (~etvrt takt) Otkako klipot, potisnat od gasovite, doa\a vo DMT (prakti~no

ne[to od porano), se otvora izduvniot ventil i klipot dvièj]i se od DMT kon GMT gi isfrla sogorenite gasovi od cilindarot (sl.5.5b).

Bidej]i klipot e dojden vo GMT, ciklusot e zavr[en, se zatvora izduvniot a povtorno se otvora v[mukuva~kiot ventil i taka ciklusot se povtoruva i rabotata na motorot prodolùva.

Od objasnuvaweto na site ~etiri takta na odot na klipot, se zabeleùva deka kolenestoto vratilo se vrti dva pati dodeka se vr[i eden raboten ciklus, a za toa vreme klipot ima ~etiri oda - dvapati nadolu i dvapati nagore.

5.3 DVOTAKTNI MOTORI SO V{MUKUVAWE NA SMESATA

Dvotaktnite motori so vnatre[no sogoruvawe se pojavile

neposredno posle motorot Oto. {ematskata konstrukcija na ovie motori e prikaàna na slika 5.6, vedna[ pa\a vo o~i deka namesto ventilot za v[mukuvawe na smesata na gorivoto i vozduhot, i ventilot za izduvuvawe na produktite na sogoruvawe postojat kanali okolu celinata na cilindarot koi klipot se svoeto dvièwe gi otvora i gi zatvora. Druga pova`na razlika vo konstrukcijata na ovie motori e toa deka karterot e zatvoren i dobro zaptiven taka [to vozduhot moè da vleguva vo cilindarot samo niz kanalot, koj e vo vrska so gorivoto i vozduhot.

Principot na rabota na dvotaktniot oto-motor se sostoi od slednoto:

Prv takt Klipot pri svoeto dvièwe od dolnata mrtva to~ka kon gornata

mrtva to~ka ja zbiva prethodno v[mukanata smesa. Istovremeno klipot so dolnata strana go otvora v[mukuva~kiot kanal niz koj vleguva smesata na gorivo i vozduh vo karterot na motorot (vidi sl.5.6a).

Sl.5.6 Dvotaktni oto motori

v[muka~ki kanal

izduven kanal

a) prv takt b) vtor takt

sve]i~ka

preliven kanal

73

Vtor takt Zbienata smesa se pali so iskra i pritisokot na gasovite go

potiskuva klipot kon DMT. Klipot se dviì od gornata kon DMT (ekspanzija) i so gornata strana go otvora izlezniot kanal niz koj gasovite izleguvaat nadvor od cilindarot na motorot. Vedna[ po toa klipot dvièj]i se ponatamu go otvora prelivniot kanal niz koj smesata od karterot vleguva vo cilindarot na motorot nad klipot (vidi sl.5.6b).

Za da ne bi odela smesata kon izlezniot kanal, na klipot ima ispaknatinka koja ja naso~uva smesata nagore i taka pomaga da se izbutka ostatokot na sogoreni gasovi, vsu[nost go ~isti cilindarot. Smesata ovde e sostavena od vozduh, gorivo i maslo.

Celiot raboten ciklus se vr[i so dva oda na klipot i edno vrtewe na kolenestoto vratilo, za razlika od ~etvorotaktniot kade [to se vr[i za dvojno pove]e. Kako [to i prethodno e kaàno podma~kuvaweto na ovoj motor se vr[i so smesata, a ostanatite uredi glavno se kako i kaj ~etiritaktniot motor. Naj~esto, ovie motori denes se koristat kaj motocikli, no gi ima i kaj nekoi avtomobili.

Teoriski gledano, dvotaktnite motori bi trebalo da imaat pogolema snaga od ~etiritaktnite pri isti uslovi poradi dvojno pove]e korisni taktovi, me\utoa toa iznesuva samo okolu 50-60%. I pokraj toa ~etiritaktnite motori daleku pove]e se koristat vo avtomobilite.

5.4 OTO MOTORI

Oto motorite retko se upotrebuvaat kako stati~ki postrojki. Naj[iroka primena imaat kako motori na transportnite sredstva: patni~ki i tovarni avtomobili, traktori, avioni, motorcikli, motorni ~amci i dr.

Specifi~ni osobini na ovie motori, poradi koj se pogodni za motorni i trensportni sredstva e malata specifi~na teìna t.e. teìnata na edna kowska sila kade [to avionskite motori postignuvaat 0.5-1kg po sekoja kowska sila. Malata specifi~na teìna na Oto motorite se postignuva blagodarenie na visoko legiranot ~elik [to se izrabotuva za delovite [to odgovaraat i legura na lesni metali za izlevawe na cilindarot i cilindri~nata glava. Drugata karakteristika na Oto motorite e toa [to vo niv moè da se proizvede golema sila istovremeno i golem broj na vrteì (preku 2000 vrteì vo minuta), a toa gi pravi pogodni za pogon na avionite. Golemata sila i visokiot broj na vrteì se postignuva kaj Oto motorite povrzani so pove]e cilindri vo eden agregat. Pove]e cilindri deluvaat na edno vratilo, na kolenestoto vratilo, so [to se postignuva sovr[ena ramnote`na masa, i taka e mo`no da se postigne golem broj na vrteì i ramnomerna vrte`na brzina. Kolenestoto vratilo na vakvite motori e izraboteno vo kolenest oblik, taka [to sekoe koleno sluì kako kriva za eden cilindar.

Povrzuvaweto na pove]e cilindri moè da bide: linisko, koga cilindrite se vo isti blok edni do drugi vo ista

linija;

74

oblik V, koga cilindrite se postaveni vo eden ili dva bloka, edni pokraj drugi vo dva reda pod izvesen agol vo oblik na V. Site cilindri deluvaat na zaedni~ko kolenesto vratilo.

yvezdesta sprega, koga cilindrite se postaveni yvezdesto i deluvaat na ista kolenesto vratilo;

Brojot na spregnatite cilindri vo zavisnost od celiot agregat se dviì od 2 do 16 i pove]e cilindri, taka na primer kaj spregite na motorot so 2, 3, 4, 6, 8 cilindri, koi vo klipovite deluvaat na isto kolenesto vratilo, moraat kolenata na kolenestite vratila - krivata da se pomesteni za 240º, 180º, 120º, 90º edni kon drugi.

Oto motorite pokraj cilindarot, klipot, klipnicata mora da imaat ured za raspredeluvawe na gorivoto i za me[awe na gorivoto i vozduhot, potoa ured za palewe i ured za stavawe na motorot vo pogon. Kako i vo site motori so vnatre[no sogoruvawe osven ova imaat i ured za ladewe na cilindarot na motorot i ured za podma~kuvawe.

Oto motorite se izveduvaat kako dvotaktni i ~etiritaktni.

5.5 DIZEL MOTORI

Iskoristuvaweto na toplinata na motorot so vnatre[no sogoruvawe, ]e bide vo tolku podobro vo kolku stepenot na kompresija e pogolem t.e. dokolku rabotnata smesa pred sogoruvaweto pove]e se zbiva, me\utoa kompresijata kaj motorot koj raboti po principot na Oto e ograni~ena poradi toa [to nabivaweto ja zgolemuva temperaturata na smesata. Kaj izvesen pritisok na kompresijata temperaturata dostignuva temperatura na palewe na smesata. Spored toa visinata na kompresijata kaj motorot po principot Oto e ograni~ena so temperaturata na palewe so gorivata od koi motorot raboti. Dizel vo 1897 uspeal da izgradi takov motor, kaj kogo kompresijata moè da se zgolemi po volja, nezavisno od vidot na gorivata i od temperaturata na palewe na gorivata. Principot na rabota na motorite koi go nosat imeto na dizel se zasnovuva na toa [to vo motorot ne se v[mukuva i ne se nabiva smesa na goriva so vozduh tuku samo vozduh. Vozduhot moè da se zbiva do proizvolen pritisok so [to vo cilindarot se postignuva mnogu povisoka temperatura otkolku [to e temperaturata na palewe na gorivata so koi motorot gori. Vo prostorot na cilindarot vo koj vozduhot e zbien do visok pritisok, vo pogoden moment se ufrluva gorivo koe se pali bez poseben ured za palewe bidej]i temperaturata na zbieniot vozduh najmalku e tolku kolku [to e i temperaturata na palewe na gorivata, pa duri i ne[to pove]e. Dizel motorite isto taka moàt da bidat ~etiritaktni (sl.5.7) i dvotaktni.

Rabotniot proces na ~etiritaktniot motor se sostoi od slednive periodi:

1. Za vreme na prviot od na klipot, koga klipot se dviì od cilindriskata poklopka kon vratiloto, se v[mukuva vozduh vo cilindarot poradi razredenosta koja nastanuva vo cilindarot 0.85 do 0.9 atmosferi.

75

2. Za vreme na vtoriot od na klipot, koga klipot se vra]a kon poklopkata, ]e se nabiva vozduh vo cilindarot do 32-34 atmosferi i temperaturata ]e se zgolemi do 500-600 oS.

3. Vo momentot koga klipot doa\a do krajnata polo`ba na poklopkata (mrtva to~ka) se ufrluva vo cilindarot gorivo koe pokraj visokata temperatura i vo prisustvo na golema koli~ina na vozduh ]e se zapali i ]e sogori. Temperaturata na pritisokot na gasovite koi nastanuvaat pri sogoruvawe odedna[ ]e se zgolemat i gasovite ]e se [irat (ekspandiraat) potiskuvaj]i go klipot na druga krajna polo`ba. Pokraj [ireweto (ekspandirawe) na gasovite pritisokot ]e padne na 2-3 atmosferi, a temperaturata isto taka na 500-600 oS.

4. Na vra]awe na klipot, za vreme na ~etvrtiot takt, klipot ]e gi turka pred sebe i ]e gi isfrla gasovite vo atmosferata. So slednoto odewe na klipot procesot ]e se povtori.

Vo po~etokot skoro site dizel motori bile ~etiritaktni. Vo ponovo vreme dvotaktnite dizel motori se pove]e gi potiskaat ~etiritaktnite, osobeno kako motori so pomala sila za pogonite na transportnite sredstva.

Sl.5.7 Dizel motor Rabotniot proces kaj dvotaktnite dizel motori se odviva na istiot

na~in kako kaj dvotaktniot motor so v[mukuvawe na smesata na gorivoto i vozduhot. So karakteristi~na razlika [to kaj dizel motorite se v[mukuva i zbiva samo vozduh, a ne smesa na gorivo i vozduh. Gorivoto se vnesuva vo cilindarot pod pritisok kako i kaj ~etiritaktniot dizel motor. Osobina

76

na dvotaktniot dizel motor e toa [to cilindarot ne se polni so vozduh vo prilika na v[mukuvawe, tuku vozduhot se pu[ta pod pritisok od 1.2 do 1.25 atmosferi. Zbivawe na vozduhot na ovoj pritisok se vr[i so pomo[ na posebni vozdu[ni pumpi, a ne vo karterot kako kaj motorot so v[mukuvawe na smesata. Ufrluvaweto na vozduh vo cilindarot moè da se vr[i niz ventil koj se postavuva na cilindri~nata poklopka ili niz kanalite okolu sredinata na cilindarot kako kaj dvotaktnite motori na sistemot Oto.

Drugi pova`ni razliki pomegu dizel motorot i motorot so v[mukuvawe na smesata e toa [to za stavawe na dizel motorot vo pogon potrebno e da se ima pogolema sila koja e potrebna za da se zbie vozduhot vo cilindarot na 32-34 atmosferi na pritisok. Osven toa vo vaka zbieniot vozduh treba da se ufrli gorivo so mnogu golem pritisok. Gorivoto mora osven toa da se ufrli vo rasprsnata sostojba za da moè [to pobrzo da se me[a so vozduhot i [to pobrgu da sogori.

Pu[tawe na dizel motorot vo pogon i ufrluvawe na gorivoto se vr[i so pomo[ na zbieniot vozduh, a zbieniot vozduh se pu[ta vo cilindarot koga krivata se nao\a vo polo`ba ne[to nad mrtvata to~ka, t.e. koga klipot se nao\a direktno na vra]awe od mrtvata to~ka. Pritisokot na zbieniot vozduh mora da e takov za da moè klipot da go potkrene celiot mehanizam i zamavnikot so takov zamav za da vo sledniot ~ekor t.e. koga klipot se vra]a kon cilindri~nata poklopka, da moè da nabie vozduh od nad 32-34 atmosferi.

Vo taka zbieniot vozduh gorivoto mora da se ufrli isto taka pod pritisok, i toa mnogu golem od 32-34 atmosferi. Za taa cel celoto postrojuvawe na dizel motorot mora da ima kompresor koj ]e go nabiva vozduhot potreben za pu[tawe na motorot vo rabota i za ufrluvawe na gorivoto vo cilindarot. Nabivaweto na vozduhot so pomo[ na kompresor se vr[i na 50-60 atmosferi. Vozduhot se zbiva vo dve ~eli~ni [i[iwa od koi ednato sluì za pu[tawe na motorot vo rabota, a drugato dava vozduh za ufrluvawe na gorivoto vo cilindarot za vreme na rabotata na motorot.

Vakvite postroj]i na dizel motorot moè da se upotrebuvaat samo kako stacionarni motori - vrzani za edno mesto. Dizel motorite se mnogu poekonomi~ni od parnite klipni ma[ini (okolu tripati), a isto taka i od motorite so vnatre[no sogoruvawe po principot na Oto (okolu 30%). Poradi toa vo zemjite koi raspolagaat so te~no gorivo, golema energetska postrojka se gradi isklu~ivo so dizel motor. Me\utoa vo ponovo vreme dizel motorite gi istisnuvaat Oto i drugite motori koi rabotat po principot na Oto i za pogon na avtomobili i drugi transportni sredstva pa duri i vo avionskiot soobra]aj.

{irokata primena na dizel motorot kako dviè~ka postrojka e vo pojavata na takanare~enite dizel motori bez kompresor, a osobeno po pronao\aweto na~in na ufrlawe na gorivo vo cilindarot bez rasprskuvawe so pomo[ na zbien vozduh. Principot na rabota na dizel motorot bez kompresor e ist kako i kaj motorot so kompresor. So taa razlika [to gorivoto se ufrluva vo cilindarot so pomo[ na pumpa pod golem pritsok.

Pu[taweto na motorot vo rabota se vr[i kako i kaj nekoi Oto motori, so pomo[ na elektromotor so struja od akumulator. Na toj na~in kaj bezkompresorskite dizel motori ne e potrebna skapa instalacija na

77

kompresorot tuku samo pumpa za ufrluvawe na gorivoto vo cilindarot. Po ekonomi~nost ovie motori ne izostanuvaat zad motorite koi rabotat so rasprskuvawe na gorivoto so pomo[ na zbien vozduh. Dizel motorite bez kompresor moàt da se podelat vo dve grupi:

motor so predkomora; motor so mehani~ko rasprskuvawe na gorivoto. Bezkompresorskite dizel motori moàt da bidat ~etiritaktni i

dvotaktni. Pojavata na bezkompresorskite motori predizvikala presvrt vo

izrabotkata na transportnite avtomobili i traktori. Ovie motori rabotat so evtini goriva - nafta mesto benzin, a potro[uva~kata na gorivo e pomala za 30-60%. Osven toa za vakov motor ne e potreben takov osetliv pribor kako [to e karburatorot nitu pak ured za palewe.

5.6 URED ZA DOVOD I PALEWE NA SMESATA NA GORIVOTO KAJ OTO MOTORITE

Po svojata funkcija, motorot gi ima slednive uredi:

ured za dovod na gorivoto i sozdavawe na smesata; ured za palewe na smesata; ured za pokrenuvawe na motorot; ured za ladewe na motorot; ured za podma~kuvawe i ured za odvod na sogorenite gasovi. Sistemot za dovod na gorivo i sozdavawe smesa za sogoruvawe kaj

Oto motorite ima zada~a da go dovede gorivoto do motorot i da prigotvi smesa za sogoruvawe, koja ]e ovozmoì rabota na motorot pri bilo koj reìm na rabota.

Sostavni delovi na sistemot za dovod i sozdavawe na smesa kaj Oto motorite se:

rezervoar na gorivo; cevki; pro~istuva~ na gorivo vo vid na sito; pumpa za gorivo; i karburator. Rezervoarot se izrabotuva od lim ili od plastika. Za da se spre~i

branuvaweto na gorivoto vo vnatre[nosta se izraboteni pregradi. Isto taka kapa~eto na rezervoarot treba da ima vgraden parovozdu[en ventil koj ]e go izedna~uva pritisokot na okolinata so onoj vo rezervoarot.

Pre~istuva~ot za gorivo go pro~istuva gorivoto od mehani~ki ne~istotii i voda, pred toa da vleze vo pumpata za gorivo.

78

Sl.5.8 Karburator (rasprskuva~)

Pumpata za gorivo ja ima taa funkcija [to gorivoto od rezervoarot

preku pro~istuva~ot treba da go povle~e i potisne vo karburatorskoto lon~e. Ovaa pumpa obi~no dobiva pogon preku poseben breg na bregastoto vratilo. Toa naj~esto e membranska pumpa ~ija rabota se temeli na toa [to koga bregot na bregastoto vratilo ]e go potisne vratiloto na pumpata, toa ]e ja povle~e membranata koja pozadi sebe ]e ostavi prazen prostor i ]e v[muka gorivo od rezervoarot niz v[muka~kiot ventil na pumpata. Koga bregot na bregastoto vratilo ]e go pomine vratiloto, pruìnata ]e ja vrati membranata vo prvobitnata polo`ba potisnuvaj]i go gorivoto niz potisniot ventil kon karburatorskoto lon~e.

Zada~a na karburatorot (rasprskuva~ot) (sl.5.8) e da napravi najsoodveten odnos na me[avina na gorivoto i vozduhot, pri site uslovi na rabota na motorot. Od toa dali smesata odgovara na vistinskite uslovi, zavisi dali motorot ]e zapali koga e laden, dali ]e raboti pod mal ili golem gas i dali potro[uva~kata na gorivo e normalna. Najdobar odnos na smesata na gorivoto i vozduhot e t.n. “ekonomska smesa”, koga e pome[an eden teìnski del na benzinot so 18 delovi na vozduh (1:18). Ako na eden del od gorivoto vo smesata doa\a pove]e od 18 delovi na vozduh se narekuva “siroma[na smesa”, a ako e pomalku vozduh se narekuva “bogata smesa”.

Nitu bogatata nitu siroma[nata smesa ne odgovara za normalna rabota na motorot i pokraj toa [to bogatata smesa e potrebna koga se pali laden motor.

Rabotata na ednostaven karburator za pravewe na smesa se temeli na slednovo: koga vo taktot na v[mukuvawe klipot se dviì od gornata kon dolnata mrtva to~ka zad nego ostanuva prazen prostor. V[mukuva~kiot ventil e otvoren i preku karburatorot i pro~istuva~ot, vozduhot pod vlijanie na atmosferskiot pritisok strui niz v[mukuva~kata cevka na karburatorot i na stesnetiot del povlekuva benzin od glavnata mlaznica na karburatorot, go rasprskuva na sitni kapki koi se me[aat so vozduhot i taka se pravi smesata gorivo-vozduh, koja odi niz v[muka~kiot kanal pod ventilot vo cilindarot na motorot zaradi sogoruvawe.

5

1

2 34

6

78

1. vlez na gorivo, 2. leptir za regulacija na vozduh, 3. mlaznica, 4. plivec, 5. vlez na gorivo, 6. konusna igla 7. leptir za gas, 8. me[avina na gorivo i vozduh

79

Vo karburatorskoto lon~e se nao\a plivec so konusna igla na vrvot koja sluì da go zatvora i otvora dotokot na benzin vo lon~eto. Pred mlaznica vo v[muka~kata cevka se nao\a leptir so koj se vr[i otvorawe i zatvorawe na v[muka~kata cevka i taka se regulira koli~inata na v[mukan vozduh i bogatstvoto na smesata. Pod v[mukuva~ot se nao\a leptir za gas so koj se zatvora ili otvora v[muka~kata cevka za smesata i so toa se regulira koli~inata na v[mukana smesa. Ovoj leptir direktno e povrzan so pedaloto za gas.

Paleweto na smesata, koga taa e zbiena, se vr[i so pomo[ na iskra koja ja pravi sve]i~kata vo cilinderot na motorot.

Postojat dva vida na palewe na smesata na gorivoto i toa magnetno i baterisko. Kaj avtomobilite naj~esto se koristi bateriskoto palewe. Delovi na sistemot za baterisko palewe se:

akumulator; indukcionen kalem; prekinuva~; kondenzator; razvodnik na palewe; provodnici i sve]i~ki. Akumulatorot sluì kako izvor na struja.Vo avtomobilite se

koristi olovniot. Toj se sostoi od bakelitni kutii vo koi se smesteni ]eliite. Tie pak se sostaveni od pozitivni i negativni olovni plo~i, separatori i elektroliti. Site pozitivni plo~i se povrzani zaedno, a site negativni isto taka zaedno. Pome\u plo~ite se separatorite. A site plo~i se potopeni vo razblaèna sulfurna kiselina (elektrolit). Naponot na akumulatorot zavisi od brojot na ]eliite koi seriski se povrzani. Polneweto na akumulatorot so struja go vr[i dinamoto preku reglerot.

Indukcioniot kalem ima zada~a strujata so nizok napon

(akumulatorskata)da ja transformira vo struja so visok napon od 10 – 20000 V, koja e potrebna za sozdavawe na iskra na sve]i~kata vo cilinderot na motorot.

Prekinuva~ot sluì za prekinuvawe na koloto na struja so nizok napon za da se ovozmoì sozdavawe na struja so visok napon vo indukcioniot kalem.

Kondezatorot sluì da ja kondenzira strujata od kontaktorot na prekinuva~ot vo momentot na prekin na koloto na strujata so nizok napon i so toa go spre~i iskreweto na nego, a so toa da ovozmoì odse~no prekinuvawe na strujata i podobra indukcija.

Razvodnikot na palewe sluì da ja razvede strujata so visok napon po redot na palewe na sve]i~kata. Se sostoi od vratilo na razvodnikot so razvodna raka, telo i razvodna kapa.

Sve]i~kite sluàt da sozdadat iskra vo cilindarot na motorot koja ]e ja zapali zbienata smesa. Se sostoi od; centralna elektroda, preku koja se priklu~uva dovodot na struja so visok napon od razvodnikot na palewe; izolator (porcelanski), telo na sve]i~kata so koja se zavrtuva vo motorot i strani~na elektroda.

Izgled i presek na sve]i~ka e prikaàn na slika 5.9.

80

Sl.5.9 Sve]i~ka

Sve]i~kata dava iskra na toj na~in [to strujata so visok napon od

centralnata elektroda preskoknuva na strani~nata elektroda za da se sozdade zatvoreno strujno kolo. Mora da se znae deka sve]i~kata raboti vo mnogu te[ki uslovi. Za toa pravilnata rabota na motorot zavisi od ispravnosta na sve]i~kata, nejzinata ~istota i prazninata pome\u elektrodite.

5.7 URED ZA VBRIZGUVAWE NA GORIVO KAJ DIZEL MOTORITE

Kako [to e spomnato, motorite [to rabotat po principot na dizel

mora da imaat dobar ured za dvi`ewe na gorivoto vo clindarot. Zada~a na uredot za vbrizguvawe e:

da vbrizguva to~no odredena koli~ina gorivo, koja odgovara na odredeniot broj vrte`i i snaga koja treba da se proizvede so rabota na motorot;

da vbrizga gorivo pod visok prtisok bidej]i vo cilindarot vo momentot na vbrizguvawe ima pritisok na kompresija od 32-34 atmosferi;

gorivoto da se vbrizga vo to~no opredelen moment, t.e. ne[to pred klipot da dojde vo mrtvata to~ka.

Vremetraeweto na vbrizguvawe mora da bide kratko. Uredot za napojuvawe na dizel motorot se sostoi od: rezervoar za gorivo; pre~istuva~ na gorivoto; niskopritisna pumpa (napojna pupma); pumpa za vprskuvawe; visokopritisen cevkovod i brizgalki (mlaznici).

1

2

34

5

1.priklu~ok za dovod na struja, 2. glavna elektroda, 3. izolator, 4. telo, 5. strani~na elektroda.

81

Sl.5.10 Ured za dovod na gorivo kaj dizel motorite Rabotata na uredot za dovod na gorivo kaj dizel motorite so

ednocilindri~n motor e prikaàna na sl. 5.10, a se sostoi od slednovo: niskopritisnata pumpa vle~e gorivo od rezervoarot i go potisnuva niz finiot pro~istuva~ vo pumpata za vprskuvawe. Taa pak preku visokopritisniot cevkovod pod visok pritisok go donesuva gorivoto vo mlaznicite koi go vbrizguvaat vo vid na mlaz vo cilindarot na motorot.

Niskopritisnata pumpa sluì da go donese gorivoto od rezervoarot do pumpata za vprskuvawe, koja moè da bide klipna ili membranska. Kaj avtomobilskite motori obi~no e klipna. Pumpata e vgradena na pumpata za vprskuvawe i od nea dobiva pogon. Isto taka na nea obi~no ima ra~ka za polnewe na instalacijata so gorivo i za ispu[tawe na vozduhot od instalacijata.

Za pre~istuvawe na gorivoto se koristat grubi i fini pre~istuva~i. Grubite ja otstranuvaat ne~istotijata koja bi moèla da dojde vo niskopritisnata pumpa, pa poradi toa se postavuvaat pome\u rezervoarot i niskopritisnata pumpa. Ovoj pre~istuva~ obi~no e mreèn i vo vid na talo`nik. Finite pre~istuva~i ja otstranuvaat i najmalata ne~istotija. Tie se postavuvaat pred pumpata za vprskuvawe i naj~esto se vo vid na metalno sito, so vlo[ka od platno, filc i sl.

Zada~a na pumpata za vprskuvawe e gorivoto, dobieno od niskopritisnata pumpa, pod pritisok preku mlaznicite, da go ufrli vo cilindarot na motorot. Pumpata se sostoi od onolku elementi kolku [to motorot ima cilindri, taka [to sekoj element vbrizguva gorivo vo svojot

1

2

3

4

56

7

1.niskopritisna pumpa, 2. rezervoar, 3. fin pro~istuva~, 4. pumpa za vprskuvawe, 5.visokopritisen cevkovod, 6. mlaznici, 7. mlaz.

82

cilindar. Site elementi se nao\aat vo teloto na motorot. Tie se sostojat od klip~e so spiralen `leb, telo na elementot, ventilsko sedi[te, potisen ventil i ventilska pruìna.

Drugi va`ni delovi na pumpata se i bregastoto vratilo, zap~estiot lost i regulatorot. Principot na rabota e sledniov:bregastoto vratilo na pumpata pravi pogon od motorot,potoa se vrti i so svoite bregovi gi kreva klipovite na elementite na pumpata koi preku cevka i brizgalka go potiskaat gorivoto vo cilindarot. Koga bregot ]e se svrti, pruìnata go vra]a klipot vo dolnata polo`ba i toj povtorno e spremen za novo potisnuvawe.

Zada~ata na brizgalkata ne e samo da ovozmoì vnesuvawe na gorivo vo cilindarot, tuku te~noto gorivo da go rasprska vo sitni delovi vo oblik na magla. Na toj na~in te~noto gorivo ]e se izme[a so vozduhot i potpolno ]e sogori. Osnovni konstruktivni delovi na brizgalkata se gledaat na sl. 5.11. Principot na rabota na brizgalkata e sledniov: iglata

(1) se dviì vo teloto na brizgalkata, koe na dnoto e pro[ireno vo oblik

na prsten (4) i ima otvor niz koj gorivoto se vnesuva vo cilindarot. Iglata koga e pritisnata so pruìna (2) so svoeto sedi[te go zatvora otvorot.

Gorivato pod pritisok so pomo[ na pumpa niz kanal~eto (3) se vnesuva vo prstenestiot prostor. Koga gorivoto so visok pritisok ]e dojde do prstenestiot prostor pod iglata, pritisokot ]e se prenese na konusniot del na iglata i ]e ja sovlada pruìnata. Iglata ]e se pomesti od svoeto sedi[te i ]e otvori otvor za vnesuvawe na gorivoto. Gorivoto pod dejstvo na visok pritisok ]e se provle~e niz otvorot na brizgalkata vo cilindarot na motorot. Pretisokot so koj gorivoto se vnesuva vo brizgalkata mora da bide tolkav, kolku [to e potrebno, za da ja sovlada pruìnata. Poradi toa goleminata na pritisokot na vbrizguvawe se regulira so pomo[ na stegawe i otpu[tawe na pruìnata.

Sl.5.11 Brizgalka (mlaznica)

Rasprskuvaweto na gorivoto se postignuva so odgovara~ki oblik na

otvorot niz koj se vnesuva gorivo vo cilindarot. Na sl. 5.12 se prikaàni pove]e konstukcii na razli~ni vidovi mlaznici.

1

2

3

4

1. igla,2. pruìna, 3. kanal~e, 4. prstenest prostor

83

Sl.5.12 Vidovi mlaznici na prskalki

Iglata mora da bide dobro prilagodena vo teloto, za da ne propu[ta gorivo, koe pod dejstvoto na pritisokot bi moèlo da izleguva vo brizgalkata namesto vo cilindarot. So vreme zjajot pome\u iglata i teloto se zgolemuva so [to gorivoto koe bi pominalo niz brizgalkata i teloto so pomo[ na cevki ]e se vra]a vo rezervoarot.

Iglata isto taka mora dobro da go zatvora otvorot na svoeto sedi[te za da ne vleguva gorivoto vo cilindarot i taka da sozdava smesa, koja bi moèla da se zapali koga kompresijata ]e dostigne do temperatura na palewe. Taka bi moèlo da se slu~i smesata da se zapali pred klipot da dostigne vo mrtvata to~ka i da sozdava protivpritisok na klipot. So takov protivpritisok klipnicataa moè da se svitka i o[teti. Poradi toa mlaznicata pred da se vgradi mora dobro da se ispita. Ovaa proba se vr[i povremeno, posle odreden broj na ~asovi na rabota na motorot.

5.8 URED ZA LADEWE KAJ MOTORITE SO VNATRE{NO SOGORUVAWE

Rabotniot proces vo motorite so vnatre[no sogoruvawe se odviva

pri mnogu visoka temperatura. Ovaa temperatura vo odredeni momenti e mnogu pogolema od temperaturata na topewe na materijalot od koj [to se izgradeni i delovite na motorot. Nastanuva od sogoruvaweto na smesata vo cilindarot i od triewe na podvi`nite delovi na motorot. Za da ne dojde do pregrejuvawe na motorot, toj treba da se ladi i taka da se odrùva na pribli`no normalna rabotna temperatura.

Ladeweto moè da bide so pomo[ na vozduh i so pomo[ na te~nost. Vozdu[noto ladewe na motorot se vr[i taka [to toplinata od

povr[inata na motorot se odveduva so vozduh. Za da bide ladeweto podobro, na cilindrite i glavata na motorot obi~no se izrabotuvaat rebra, so koi se zgolemuva ladilnata povr[ina i se podobruva ladeweto.

Ako cirkulacijata na vozduhot okolu cilindarot e prirodna, takvoto ladewe go narekuvame prirodno, a ako postoi ventilator -

a) so eden otvor b) so pove]e otvori v) so prstenest otvor

84

turbina, koja go zgolemuva cirkulacijata na vozduh i go naso~uva okolu cilindrite, toa se narekuva prinudno ladewe.

Ladeweto so pomo[ na te~nost se vr[i taka [to toplinata na motorot se odveduva preku te~nost koja se nao\a vo motorot i vo sistemot za ladewe. Ladeweto mo`e da bide prirodno t.n termosifonsko i prinudno so pomo[ na pumpa.

Prirodnoto ladewe (sl.5.13) se vr[i taka [to zagreanata te~nost prirodno kru`i od blokot na motorot niz glavata na motorot vo ladilnikot, kade [tose ladi i povtorno vleguva vo dolniot del na blokot na motorot i go ladi motorot.

Sl.5.13 Prirodno ladewe

Cirkulacijata se ostvaruva taka [to toplata voda e polesna i se

kreva vo gorniot del na ladilnikot, a koga ]e se oladi stanuva specifi~no pote[ka i se spu[ta vo dolniot del na ladilnikot i od nego vo blokot na motorot.

Ovoj sistem na ladewe kaj avtomobilskite motori ve]e ne se upotrebuva bidej]i cirkulacijata na te~nosta e bavna, a so toa ladeweto e slabo.

Kaj pupmnoto ladewe cirkulacijata na te~nosta se postignuva so prinudna pumpa (sl.5.14).

Sl.5.14 Pumpno ladewe

ladilnik

pumpa

85

Delovi na ovoj sistem se: pumpa; ladilnik; spojuva~ki cevki; termostat i ventilator. Pumpata za voda obi~no e vgradena na isto vratilo so ventilatorot

i pogon dobivaat preku klinest kai[ od kolenestoto vratilo na motorot. Pumpata e centrifugalna i so vrteweto na rotorot na pumpata se

povlekuva voda od ladilnikot i se potisnuva vo blokot na motorot i ponatamu preku termosatot vo ladilnikot.

Ventilatorot e vgraden pome\u motorot i ladilnikot. So svoeto vrtewe toj vovlekuva vozduh niz sa]eto na ladilnikot, so [to go podobruva ladeweto na vodata vo ladilnikot. Kai[ot na ventilatorot treba da bide propisno stegnat.

Najdobra temperatura na te~nosta vo motorot e 70 do 80ºC, toa e t.n. rabotna temperatura na motorot.

Ventilatorot kaj sovremenite vozila moè da bide vklu~uvan so elektromagnet koj go pridviùva otkako te~nosta ]e postigne odredena temperatura, a [tom temperaturata na te~nosta ]e opadne, elektromagnetot go isklu~uva ventilatorot. Ova e va`no osobeno vo zima, bidej]i te~nosta ne treba da se ladi dodeka ne stane pogolema od rabotnata.

Termostatot vo sistemot za ladewe se vgraduva na izlaznata cevka od motorot prema ladilnikot. Toj avtomatski ja regulira cirkulacijata na te~nosta taka [to vo vid na ventil otvora premin na te~nosta od motorot kon ladilnikot vo zavisnost od temperaturata. So termostat moè da se regulira i cirkulacijata na vozduhot za ladewe, taka [to koga motorot e laden klapnata e zatvorena i obratno, koga te~nosta e zagreana termostatot dejstvuva za otvorawe na klapnata i ovozmoùva intezivna cirkulacija na vozduh, a so toa i podobro ladewe.

Sl.5.15 Termostat

Rabotata na termostatot (sl.5.15) se sostoi od slednovo:koga temperaturata na te~nosta vo motorot e niska toga[ ventilot na

a) zatvoren b) otvoren

kon ladilnik

od motor kon vodena pumpa

od motor

86

termostatot go zatvora preminot na te~nosta od motorot kon ladilnikot, taka [to kaj nekoi motori te~nosta so druga cevka povtorno se vra]a vo motorot. Vo teloto na termostatot se nao\a harmoni~en oblik vo koja e smestena te~nost, obi~no eter bidej]i e ~uvstvitelen na temperaturna promena.

Koga temperaturata na te~nosta ]e porasne, harmonikata na termostatot se [iri (se [iri eterot), potiskaj]i go ventilot da go otvori ventilot so premin kon ladilnikot i se zatvora povratniot odvod pri [to te~nosta odi vo ladilnikot. Upotrebata na termostat osobeno e va`na vo zima, koga rabotnata temperatura te[ko se postignuva i koga motorot treba podolgo da se zagreva.

Neispraven termostat moè da predizvika pregrevawe na motorot, pa zatoa na komandnata tabla vo voziloto mora da ima signal za sostojbata na temperaturata za da moè pravovremeno da se otstrani problemot.

Lo[a strana na ladeweto so te~nost e vo toa [to postoi opasnost od zamrznuvawe vo zima. Pa poradi toa denes se koristat te~nosti protiv zamrznuvawe, t.n antifrizi koi, vo zavisnost od procentot na me[avinata so voda, obezbeduvaat da ne zamrznat motoritei do temperatura i od -40ºC.

Pra[awa: 1. Koi se podvi`ni delovi na motorot? 2. Za [to sluì kolenestoto vratilo? 3. Koj e principot na rabota na ~etiritaktnite motori so vnatre[no sogoruvawe? 4. Koj e vtoriot takt kaj dvotaktnite motori so vnatre[no sogoruvawe? 5. Koja e glavnata razlika pome\u benziskite i dizel motorite? 6. Koi elementi spa\aat vo sistemot za dovod na gorivo i sozdavawe smesa? 7. Koja e funkcijata na sve]i~kata? 8. Koja e funkcijata na uredot za vbrizguvawe na gorivo kaj dizel motorite? 9. Koi se sostavni delovi na edna mlaznica? 10. Za [to sluì termostatot?

87

6. CEVKI I CEVNA ARMATURA

6.1 CEVKOVODI

Cevkite imaat va`na uloga za hidruli~niot sistem, bidej]i sluàt za prenos na fluidot od rezervoarot, pa do posledniot korisnik. Tie se so [upliva forma i so relativno golema dolìna i mala debelina na yidovite vo odnos na napre~niot presek. Za prenos na fluidi naj~esto se koristi kru`niot napre~en presek, dodeka za ~eli~ni konstrukcii tie moàt da imaat i drug napre~en presek (pravoagolen, kvadraten i sl.).

Cevkovodot,spored va`nosta, moè da se podeli na glaven (magistralen), koj gi povrzuva glavnite elementi ma hidrauli~niot sistem i sporeden (pomo[en) koj gi povrzuva ne tolku va`nite elementi na hidrauli~niot sistem. Dodeka spored funkcijata toj se deli na:

[muka~ki, koj e del na glavniot cevkovod i ja povrzuva pumpata so rezervoarot;

napoen, so koj se prenesuva rabotnata te~nost od pumpata do krajnite korisnici;

povraten, so koj koristena ta rabotna te~nost se vra]a nazad vo rezervoarot.

Pove]e elementi se koristat za izbor i dimenzionirawe na cevkovodot:

golemina na pritisokot;

golemina na protokot;

dolìna na cevkovodot; brzina na dvièwe na fluidot i dr. Pred vgraduvawe na cevkite vo cevkovodot se vr[i presmetuvawe na

vnatre[niot dijametar i debelinata na yidot na cevkata. Vnatre[niot dijametar se presmetuva spored goleminata na protokot i brzinata na dvièwe na fluidot, dodeka pak debelinata na yidot se presmetuva spored goleminata na vnatre[niot dijametar, goleminata na pritisokot i spored materijalot od koj ]e se izraboti cevkovodot. Za izbor na adekvatni cevki, vo praksa naj~esto se koristat gotovi tablici koi eksperimentalno se potvrdeni.

Pokraj metalnite vo rudarstvoto i industrijata se koristat i nemetalni cevki i creva. Tie se po~esto se koristat poradi otpornosta na ovie materijali na razni hemiski vlijanija. Se izrabotuvaat od plasti~ni masi, prirodna ili sinteti~ka guma ili me[ani materijali. Elasti~nite creva se koristat za povrzuvawe na podvi`ni delovi ili pak na elementi koi rabotat pod golemi vibracii. Ograni~uvawe na nivnata primena e toa [to se osetlivi na mehani~ki o[tetuvawa, visoki temperaturi i nemaat

88

golem vek na upotrebuvawe. Pa zatoa pri izborot na cevkite se vodi smetka i za toa na kakvi uslovi taa ]e bide izloèna.

6.2 ÊLI^NI CEVKI Cevkite vo zavisnost od namenata se izrabotuvaat od razli~ni materijali: ~elik, siv liv, bakar, olovo, keramika, staklo, plastika i dr. Za instalacii so voda, parea i gas naj~esto se upotrebuvaat ~eli~nite instalacii. Tie se izrabotuvaat so pomala debelina na yidovite na cevkite bidej]i se odlikuvaat so golema cvrstina na materijalot. Spored na~inot na dobivawe moàt da bidat:

rabni; bezrabni. Rabnite se dobivaat so zavaruvawe, a pak bezrabnite so

izvlekuvawe. Bezrabnite se poskapi za izrabotka, no se poizdr`livi i zatoa se primenuvaat koga fluidot ima povisoka temperatura i pogolemi pritisoci (vo kotlarite i sl.).

Kaj cevkite se razlikuvaat tri vida na pritisoci: nominalen;

raboten; proben.

Nominalen pritisok e onoj pritisok za koj e dimenzionirana cevkata. So zgolemuvawe na temperaturata materijalot na cevkata ja namaluva cvrstinata, pa poradi toa tie ne moàt na bilo koja temperatura da go izdràt nominalniot pritisok. Zatoa pritisokot so koj smee da raboti cevkata-rabotniot pritisok,zavisi od nejzinata namena i sekoga[ e pomal ili najmnogu ednakov na nominalniot pritisok. Cevkite nameneti za rabota pod pritisok sekoga[ po izrabotkata se ispituvaat na proben pritisok koj sekoga[ e pogolem od nominalniot.

Za pokvaliteten izbor, ~eli~nite cevki vo zavisnost na materijalot, izrabotkata, namenata, rabotniot pritisok i dr. se standardizirani.

Sl.6.1 êli~ni cevki

êli~nite rabni cevki se izveduvaat so zavaruvawe (sl.6.1b). Ovie

cevki imaat [iroka primena: za vodovi za transport na te~nost do najmnogu 2,5 MPa, pod uslov

brojnata prednost na produktot od vnatrre[niot pre~nik na

a) b)

89

cevkata vo mm i rabotniot pritisok vo MPa da ne pominuva 720 za .0000, odnosno 1000 za .0370;

za vodovi za komprimiran vozduh, nezapalivi i bezopasni gasovi do 1 MPa;

za gasovi so mal ili sreden pritisok (najmnogu 0,1 MPa). za vodovi za transport na fluidi pod pritisok nad 6,4 MPa, ako

cevkite se ispora~uvaat so fabri~ki atest vo koj se naveduvaat tekovnite rezultati od ispituvawe na fabri~kata kontrola;

za vodovi za transport na fluidi pod pritisok nad 6,4 MPa, ako cevkite se ispora~uvaat so fabri~ki atest so prezemawe.

êli~ni bezrabni cevki (sl.6.1a), so garantirani mehani~ki svojstva na povisoki temperaturi se podeleni vo tri grupi na kvalitet:

I: Ako posebno ne e propi[ano, ovie cevki se nameneti za prenos na fluid so temperatura do okolu 400ºC i pod raboten pritisok od najmnogu 3,2 MPa.

II: Ovie cevki se primenuvaat za prenos na fluid so temperatura od okolu 400 do okolu 450ºC i raboten pritisok nad 3,3 do 8,0 MPa.

III: Cevkite so ovoj kvalitet se nameneti za prenos na fluid so temperatura nad 450ºC i raboten pritisok nad 8,0 MPa.

Ovie cevki se izrabotuvaat od slednive materijali: .1214, .1215, .7100, .7400 i .7401.

êli~nite bezrabni cevki, precizno i ladno vle~eni, isto taka se podeleni vo tri grupi:

A: cevki na koi ne im se postavuvaat posebni barawa vo odnos na kvalitetot;

B: cevki so odredeni barawa na kvalitetot; C: cevki na koi im se postavuvaat osobeni barawa, spored dogovorot

na proizvoditelot i kupuva~ot, me\u koi se posebnite barawa vo pogled na materijalot, termi~kata obrabotka i sl.

Cevkite od grupite A i B se izrabotuvaat od slednive materijali: .1212, .1213, .1402 i .3100. Za grupata C se koristat istite materijali,

no kupuva~ot moè da pobara i drug materijal.

6.3 SVRZUVAWE NA CEVKITE I CEVKINI

PRIKLUÔCI Dolìnata na cevkovodot koj treba da bide montiran sekoga[ e pogolema od edno transportno sredstvo so koe treba da se transportira od proizvoditelot do kupuva~ot. Pa zatoa dolìnata na cevkite e standardizirana za da moè polesno da se transportira, skladira i montira. Vo zavisnost od toa kakva vrska se koristi i dvata kraja na cevkata treba soodvetno da se obrabotat. A samata vrska treba da obezbedi nepropustlivost, dovolna cvrstina, a isto taka lesna montaà i demontaà.

Nepropustlivost na vrskata se ostvaruva so zatnuvawe na spojot na

kraevite od svrzuva~kite delovi. Zatnuvaweto moè da bide neposredno i

90

posredno. Neposrednoto zatnuvawe se izveduva so precizna obrabotka na dopirnite povr[ini na dvete cevki. Za posredno se koristat razni vlo[ki za zatnuvawe, vo zavisnost na mediumot (fluidot) koj protekuva niz cevkite koi se spojuvaat (bakar, ~elik, azbest, klingerit, guma i sl.). Vlo[kite se izrabotuvaat vo forma na prsteni. Cvrstinata na vrskata i lesnata montaà i demontaà zavisi od izvedbata na vrskata. Leanite cevki se pomali napre~ni pre~nici i se sostavuvaat so naglavka (sl.6.2) . Zatnuva~kata pretstavuva konop natopen vo bitumen [to se nabiva so olovo. êli~nite cevki so pomali pre~nici se spojuvaat so cevkina navrtka. So zavaruvawe se spojuvaat onie cevki (so razli~ni pre~nici) kaj koi nema potreba od demontirawe na vrskata.

Sl.6.2 Sostavuvawe na dve leani cevki so naglavka

Svrzuvawe so zakovuvawe retko se primenuva, osven za cevki so pogolem pre~nik od 500 mm.

Sl.6.3 Sostavuvawe na dve cevki so prirabnici

a) b)

a) b)

91

Svrzuvaweto na ~eli~ni i leani cevki so golemi pre~nici i golemi rabotni pritisoci se vr[i so prirabnici (sl.6.3). So svrzuvawe na cevkite se dobiva cevkovodot, koj e osnoven del pri prenesuvaweto na fluidot od edno mesto do drugo. Pove]e cevkovodi zaedno so cevkinite priklu~oci i cevkinite zatvora~i ja formiraat cevkinata mreà koja sluì za prenesuvawe na te~nosta na pove]e mesta. Za da se formira cevkinata mreà, a znaej]i deka cevkite se pravoliniski, se koristat cevkinite priklu~oci (fazonski delovi) (sl.6.4). Pri izborot se vnimava da se vgradi (instalira) onoj priklu~ok koj ]e ja ima potrebnata funkcija pri [to zagubite od negovoto vgraduvawe da bidat minimalni.

Sl.6.4 Nekolku oblici na fazonski delovi

Za da se promeni pravecot na cevkovodot pod agol od 90º ili 45º, se koristi koleno (sl.6.4v) od baraniot agol na svrtuvawe.

Reducirot (sl.6.4g) se koristi za svrzuvawe na cevki so razli~en napre~en presek. Reduciraweto se vr[i poradi nemaweto na potreba od nekoj lokalen (pomo[en) cevkovod da ima tolku golem napre~en presek kako glavniot, a isto taka svrzuvaweto na tie cevki, armaturata i sl. ]e imaat pomala cena na vgraduvawe so [to se vnimava na ekonomi~nosta na samata cevkovodna mreà.

Sl.6.5 Kompenzacioni cevki Kosata granka (sl.6.4a) sluì za razdeluvawe na cevkovodot od

cevkinata mreà pod odreden agol, dodeka pak t-grankata sluì za

a) b) v) g)

92

razdeluvawe pod 90º. Krstestata granka (sl.6.4b) sluì za razdeluvawe na glavniot cevkovod na tri cevkovodi so ist napre~en presek. Koga niz cevkovodot protekuva fluid so visoki temperaturi, se koristat kompenzacioni cevki koi imaat potkovi~ast oblik i sluàt da go kompenziraat izdolùvaweto ili skusuvaweto na cevkovodot (sl.6.5). Za regulacija na protokot vo cevkovodite se koristat cevkinite zatvora~i. Tie zaedno so cevkite, cevkovodite, cevkinite priklu~oci i sl.

ja formiraat cevkinata instalacija.

6.4 PLASTI^NI CEVKI Cevkite od plasti~ni masi se izrabotuvaat od tvrd polivinil hlorid (PVC tip 100), od polietilen i od akrilonitril-butadien-stiren (ABS).

Sl.6.6 Cevkini priklu~oci

Ovie materijali se odlikuvaat so mala gustina ( =1,4×10³ kg×m ³), modulot na elasti~nost im e E=3 GPa, ja~inata Rm=60 Mpa, a temperaturniot koeficient na linearnoto [irewe e =8×10 5 ºC 1. Se primenuvaat za podzemni cevkovodi za voda za piewe, za pritisoci do 10 bara i za otpadni vodi za pritisok do 4 bara, potoa za transport za nafta, mleko i sli~no. Se izrabotuvaat vo razni dolìni i toa od 1, 2, 5 ili pove]e metri. Cevkite se izrabotuvaat so naglavki na ednata strana, pa spojuvaweto vo cevkovod se vr[i taka [to krajot na cevkata na koj nema naglavka se stava vo naglavkata na druga cevka (vidi sl.6.1). Za nadovrzuvawe sluàt prsteni od kau~uk koi se otporni na stareewe. Drug na~ina na spojuvawe e so lepewe. Lepeweto se vr[i so aparat za lepewe, koj i dvete strani vo isto vreme gi zagreva na temperatura koja e optimalna za lepewe. Po zagrevaweto cevkata koja nema naglavka se vovlekuva vo onaa koja ima i se ~eka dodeka dvete cevki ne se zalepat. Pri lepeweto treba da se vnimava dvete cevki da bidat vo ista polo`ba odnosno da ne dojde do iskrivuvawe na spojot. Isto taka treba mnogu da se vnimava na temperaturata na lepewe. Dokolku e pogolema ]e dojde do o[tetuvawe na karakteristikite na materijalot, a ako e poniska ]e dojde do slabo lepewe, pa e mo`no na spojnoto mesto so tek na vreme da dojde do protekuvawe.

93

Postojat istite cevkini priklu~oci kako i kaj ~eli~nite cevki (vidi slika 6.4 i 6.6). Ova spojuvawe deneska naj~esto se koristi pri montirawe na vodovodna instalacija vo kupatilata na doma]instvata, za cevki so pomal napre~en pre~nik, a se koristat i vo industrijata pri [to tamu se koristat specijalni aparati za lepewe na cevkite. Cevkite so plasti~ni masi se po~esto se upotrebuvaat poradi malata masa, a so toa i polesnoto spojuvawe. Potoa, poradi otpornosta na korozija i malite hidrauli~ni otpori blagodarenie na maznite yidovi. Pokraj toa otporni se i na masla, masti, benzin i kiselini. No treba da se vnimava za koja temperatura se nameneti, bidej]i so zgolemuvawe na temperaturata nivnite karakteristiki opa\aat.Pa vo toj pogled imaat ograni~ena upotreba. No deneska se pravat napori da se proizvedat plasti~ni cevki koi ]e bidat otporni i na povisoki temperati, a so toa ]e bide nadminata ovaa nivna negativnost.

6.5 CEVKINI ZATVORAÎ Cevkiniot zatvora~ se sostoi od ku]i[te i sopirno telo koe ima forma na disk ili plo~a, koe e smesteno vo ku]i[teto i so svoeto dvièwe go regulira protokot na fluidot vo cevkovodot. Spored oblikot na sopirnoto telo i negovoto dvièwe vo ku]i[teto se razlikuvaat slednive zatvora~i:

ventili;

priklopki; [iberi i

slavini.

Sl.6.7 Obi~en ventil

Ventilite se najra[ireni cevkini zatvora~i i spored namenata,

moàta da bidat so razli~ni izvedbi:


94

Obi~niot (zatvoren) ventil e namenet pred se za vodovodnite

mreì. Osnovnite elementi na ventilot se: plo~a (5), sedi[te (6), vreteno (2), trkalo (1) i telo (7). Dobri strani kaj ventilot se: podigawe na ventilskata plo~a od sedi[teto bez lizgawe kako i lesnata obrabotka na sedi[teto, a za nedostatoci se smetaat brzoto otvorawe i zatvorawe, [to predizvikuva hidrauli~ni udari vo mreàta, golemi otpori na strueweto na fluidot niz ventilot, te[ki uslovi na zatnuvawe pome\u plo~ata i sedi[teto i relativno golemata dolìna.

Na sl.6.7 [ematski se prikaàni konstrukcijata i funkcijata na zatvoren ventil i toa pod a) vo zatvorena i pod b) vo otvorena polo`ba.

Nepovratniot ventil funkcionira avtomatski. Koga pritisokot na fluidot od dolnata strana ]e se zgolemi, zatvora~ot ]e se otvori i ]e go propu[ti fluidot. Koga pritisokot ]e opadne, so dejstvo na pruìnata zatvora~ot ]e zatvori i so toa fluidot koj ve]e pominal nema da moè da se vrati nazad odnosno povtorno da pomine niz ventilot. So toa se [titi pumpata od teìnata na ve]e pominatiot fluid, a so toa ne dozvoluva te~nosta da se vrati nazad vo rezervoarot.

Sl.6.8 Avtomatski pridviùvana priklopka

Sigurnosniot ventil so pruìna isto taka raboti avtomatski. Koga

pritisokot vo cevkovodot ]e se zgolemi nad dozvoleniot pruìnata koja e vgradena vo ventilot popu[ta, a so toa ventilot se otvora i del od fluidot istekuva i so toa pritisokot vo cevkovodot opa\a. Koga povtorno ]e se vrati pritisokot vo dozvolenite granici pruìnata go sovladuva pritisokot na fluidot i go zatvora pritisokot.

Spored konstrukcijata, priklopkite (sl.6.8) spa\aat vo redot na najprostite zatvora~i, a se izveduvaat za pre~nici do 1600mm i pove]e. Tie se upotrebuvaat vo instalacii so niski pritisoci kako regulatori na protokot i na mestata kade [to ne e neophodna celosna hermeti~nost na zatvoraweto. êsto se upotrebuvaat kako elementi za regulirawe na dvièweto na fluidite vo edna nasoka bidej]i vo momentot koga od nekakvi pri~ini pritisokot na izlezot od priklopkata stane pogolem od onoj na nejziniot vlez taa avtomatski se zatvora i ne dozvoluva protok na fluidot vo obratna nasoka. Bidej]i brzo zatvoraat, a so toa moàt da

b) otvoren a) zatvorena b) otvorena

95

predizvikaat hidrauli~en udar vo instalacijata, ~estopati za da se smali negovata ja~ina priklopkata moè da ima pove]e diskovi koi ne zatvoraat istovremeno.

{iberite se primenuvaat za regulirawe i zatvorawe na golemi proteci kakov [to e slu~ajot so glavnite vodovi na vodovodite, naftovodite i sl. Spored oblikot na teloto [iberite se plosnati, ovalni ili trkalezni, a spored konstrukcijata na ventilskata plo~a zasuni so kruta i zasuni so prilagodliva plo~a. Spored dvièweto na vretenoto pri otvorawe i zatvorawe tie se delat na [iberi so aksijalno-podvi`no i aksijalno-nepodvi`no vreteno. Kako prednosti na zasunite se smetaat: malite otpori na struewe i nivnata relativno pomala dolìna, a nivnite nedostatoci se: sloènata konstrukcija i izrabotka, zatnuva~kite povr[ini na sedi[teto koi se te[ko dostapni za prilagoduvawe i remont, golemoto triewe i abewe na povr[inite pri zatvorawe i otvorawe poradi golemiot od na plo~ata, kako i nepogodnosta za regulirawe na pritisokot. Na sl.6.9 [ematski e prikaàna konstrukcijata na zasun so kruta plo~a i aksijalno podvi`no vreteno.

Sl.6.9 {iber (zasun) so kruta plo~a i aksijalno podvi`no vreteno Slavinite (sl.6.10) se primenuvaat naj~esto za cevkovodi so mal

protok, niski temperaturi i pritisoci do 1,0 MPa i nasekade kade [to otvoraweto i zatvoraweto na protokot treba brzo da se izvr[i. Spored pravecot na protekuvawe na fluidot postojat tri vida: ramni, agolni i trikraki slavini, a spored na~inot na priklu~uvaweto gi ima so prirabnici i so nadvore[en ili vnatre[en navoj. Slavinite imaat mal hidrauli~en otpor i mali gabariti osobeno vo viso~ina. Po konstrukcija se prosti, no povr[inata za zatvorawe pome\u ~epot i teloto na slavinata e izloèna na silno abewe, poradi [to e potrebno ~esto prilagoduvawe.


96

Bidej]i vrednosta na povr[inskiot pritisok za postignuvawe hermeti~nost e dosta visoka, vrednosta na momentot na triewe za zavrtuvawe na ~epot e isto taka dosta golema. Zatoa pri konstruiraweto treba da se vodi smetka za postignuvawe na mali dopirni povr[ini pome\u ~epot i teloto na slavinata i izborot na nivniot materijal.

Sl.6.10 Slavina Pra[awa: 1. Kako se delat cevkovodite spored funkcijata? 2. ^eli~nite cevki kako se dobivaat spored na~inot na dobivawe? 3. {to se podrazbira pod poimot nepropustlivost na vrskata pri svrzuvawe na cevkovodite? 4. Zo[to se koristi reducirot? 5.Od [to se izrabotuvaat plasti~nite cevki? 6. Kako se delat cevkinite zatvora~i spored oblikot na sopirnoto telo i negovoto dvi`ewe vo ku]i[teto? 7. Zo[to se koristi nepovratniot ventil? 8. Zo[to se koristat priklopkite? 9. Kako se delat [iberite spored oblikot na teloto? 10. Kade se primenuvaat slavinite?

a) zatvorena b) otvorena

97

7. PUMPI

7.1 VIDOVI I PRIMENA

Pumpite se ma[ini koi sluàt za izvlekuvawe i prenesuvawe na te~nosti. Izvlekuvaweto na te~nosti obi~no se vr[i od nisko na povisko nivo - vertikalno, a prenesuvawe so pomo[ na potiskuvawe - horizontalno.

Pumpite se najrasprostraneti ma[ini i nao\aat primena vo celokupniot sekojdneven ìvot. Vo zemjodelieto se upotrebuvaat za odvodnuvawe ili navodnuvawe na zemjata. Golemite gradovi ne bi moèle da se razvivaat bez vodovod i kanalizacija kaj koi najva`na uloga ima pumpata. Vo energetskite postrojki, posebno parnite, pumpata pretstavuva eden od najva`nite organi za snabduvawe i napojuvawe so voda. Ista uloga imaat pumpite i vo èlezni~kiot, re~niot i pomorskiot soobra]aj, a isto taka i vo industrijata, protivpoàrnite slu`bi itn.

Spored pogonot, pumpite moàt da se podelat na: pumpi so ra~en pogon, pumpi so motoren pogon. Spored na~inot na rabota, odnosno spored konstrukcija, pumpite

moàt da se podelat na: volumenski pumpi: klipni; zap~esti; krilni; membranski i zavojni pumpi.

dinami~ki pumpi: pumpi so lopatki (centrifugalni, dijagonalni i osni); viorni; strujni (mlazni) pumpi.

specijalni pumpi: mamut pumpa; iwektor, ejektor.

Sekoja pumpa se konstruira spored svoite glavni karakteristiki i funkcijata [to treba da ja izvr[uvaat. Glavni karakteristiki na pumpata se:

mo]nost na pumpata; protok na pumpata i stepen na iskoristuvawe na pumpata.

98

Sl.7.1 Klipna pumpa so ednostrano dejstvo

Sl.7.2 Radijalna klipna pumpa

StatorRotor

Klipovi

Vlezen/Izlezen ventil

Mo]nost na pumpata pretstavuva vkupnata mo]nost (KW) so koja ]e moè da se izvr[i transformacija na mehani~kata energija od pogonskiot motor vo strujna energija na rabotnata te~nost.

Protok na pumpata pretstavuva koli~ina na te~nost koja pumpata ja prenesuva od [muka~kiot do potisniot rezervoar vo edinica vreme.

Stepenot na iskoristuvawe na pumpata pretstavuva odnos pome\u dobienata mo]nost i dovedenata mo]nost na pumpata. Toj odnos sekoga[ e pomal od ednica poradi zagubite.

Pogonot na motornite pumpi moè da bide so pomo[ na prenosna sila ili neposredno od motorot.

Za pogonot na pumpata moàt da se koristat site vidovi na motori: parni, motori so vnatre[no sogoruvawe, elektromotori, veternici i dr. Upotrebata na eden ili drug vid motor zavisi od konstrukcijata na pumpata i od drugi faktori : ekonomski, mestopolo`ni i drugi.

Pumpite moàt da bidat postaveni na edno mesto - stati~ni ili po potreba moàt da se premestuvaat - prenosni.

7.2 KLIPNI PUMPI

Klipnata pumpa naj~esto se sostoi od: cilindar vo koj se dviì dobro zaptiven klip, v[mukuva~ki ventil, koj se otvara odvnatre i potisen ventil, koj se otvara odnadvor. Osven toa ima i dva cevni priklu~oka; na eden od niv se spojuva v[mukuva~kata, a na drugiot potisnata cevka.

Vo industriskite postrojki se sre]avaat, glavno dva tipa na klipni pumpi:

aksijalni (sl.7.1.1 i 7.3) i radijalni klipni pumpi

(sl.7.2). Na slikata 7.1 [ematski e

prikaàna slika na klipna pumpa so dve karakteristi~ni polo`bi na klipot. Dvièweto na klipot od levo kon desno vo cilindarot dejstvuva taka [to se sozdava podpritisok vo cilindarot pozadi klipot. Poradi toa te~nosta, na primer voda, pod dejstvo na atmosferskiot pritisok go kreva ventilot i go polni prostorot pozadi klipot.

Klipot pri vra]awe, dvièj]i se nazad vr[i pritisok na vodata vo cilindarot, pri [to se zatvara v[muka~kiot ventil i se spre~uva vodata da se vra]a vo v[mukuva~kata cevka. Vodata poradi pritisokot na klipot ]e go

99

Sl.7.3 Klipna pumpa so dvostrano dejstvo

II I

II

I

Sl.7.4 Diferenci jalni pumpi

otvori potisniot ventil i ]e odi vo potisnata cevka. Dvièweto na klipot vo cilindarot e proces [to ~esto se

povtoruva. Cilindarot na klipnite pumpi moè da ima vertikalna polo`ba, a moè da bide postaven i horizontalno kako na slikata.

Opi[anata klipna pumpa e so ednonaso~no dejstvo. Kaj nea za sekoe dvièwe na klipot postoi samo edno dejstvo ili v[mukuvawe ili potisnuvawe.

Na slikata 7.3 [ematski e prikaàna pumpa so dvonaso~no dejstvo, kaj koja na sekoja strana od klipot na cilindarot postoi po eden v[mukuva~ki i po eden potisen ventil. Pri dvièweto na klipot vo cilindarot od levo nadesno, vo prostorot I nastanuva podpritisok - v[mukuvawe, a vo prostorot II, od desna strana na klipot, pritisok - potiskuvawe. A pak pri sprotivno dvièwe na klipot od desno nalevo, vo prostorot II, od desnata strana na klipot nastanuva potpritisok - v[mukuvawe, a vo prostorot I, od levata strana na klipot, pritisok

- potiskuvawe. Za vreme na v[mukuvaweto se otvara dolniot v[mukuva~ki ventil i vodata odi vo potisnata cevka. Klipnite pumpi so dvonaso~no dejstvo, so isti dimenzii na cilindarot i klipot i so ist broj na odovi na klipot, moàt da crpat dvapati pogolema koli~ina voda otkolku pumpite so ednonaso~no dejstvo.

Rabotata na pumpite so ednonaso~no dejstvo ne e ramnomerna, tuku za vreme na v[mukuvaweto rabotata na pumpata e pomala otkolku za vreme na potiskuvawe zatoa [to vodata naj~esto se potisnuva na pogolema visina od visinata od kade [to se crpi.

Rabotata na radijalno klipnite pumpi e sli~en kako kaj klipnite pumpi, a na~inot na regulacija na protokot im e sli~en kako kaj krilnite pumpi koi se objasneti ponatamu. Pozitivni osobini na radijalnite klipni pumpi (vidi slika 7.2) za razlika od aksijalnite se visoki pritisoci, pomala osetlivost kon ne~istotii, mo`nost za regulacija na protokot, visok stepen na iskoristuvawe i sl.

Ova razlika vo rabotata se izedna~uva kaj

takanare~eni diferencijalni pumpi (sl.7.4). Ovie pumpi imaat dva klipa me\usebno spoeni. Eden e plosnat (dolniot), a drugiot e cilindri~en (gorniot).Ovoj vtoriot e poznat vo tehnikata pod imeto plunèr. Pre~nikot na plunèrot e za polovina pomal od pre~nikot na plosnatiot klip. Principot na rabota na ovaa pumpa e sledniot:koga klipovite se izdignuvaat vo prostorot I nastanuva podpritisok - v[mukuvawe. Istovremeno vo gorniot prostor II nastanuva pritisok, pa vo cevkata ]e se potisne onaa koli~ina na voda koja odgovara na goleminata na plunèrot - za polovina pomala koli~ina od ona koja e v[mukana vo prostorot I. Koga klipot i plunèrot se dviàt nadolu nema v[mukuvawe tuku vodata od prostorot I

100

niz ventilot koj e vgraden na plosnatiot klip, preo\a vo prostorot II, od kade [to povtorno onaa koli~ina na voda koja odgovara na goleminata na plunèrot, t.n. druga polovina od vkupnata v[mukana voda, odi vo potisnata cevka.Spored toa, potisnuvaweto na vodata kaj ovie pumpi se deli na dva oda na klipot. Ovaa diferencijalna pumpa za vreme od dve dvièwa na klipot edna[ ]e v[muka i dvapati ]e potisnuva voda.

Rabotata na pumpata moè da se izedna~i so pomo[ na dva klipa, kako [to rabotat ra~nite protivpoàrni pumpi. U[te podobro izedna~uvawe na rabotata se postignuva kaj pumpite so tri cilindri. Dvièweto na klipot vo cilindrite se vr[i preku klipnica, koja kaj nekoi konstrukcii e direktno spoena so rakavcite od kolenestoto vratilo, a kaj nekoi neposredno preku podvi`niot lost. Vrteweto na vratiloto se vr[i od pogonskiot motor direktno ili po pat na prenos.

No kolku i da se saka da se postigne izedna~uvawe vo rabotata na pumpata, rabotata na klipnite pumpi ne moè celosno da bide ramnomerna. Za postignuvawe ramnomernost vo rabotata na pumpite sluàt zamavnicite. Motorot koj ja pridviùva pumpata dava ramnomerna sila na pumpata. Vi[okot na sila vo motorot za vreme na v[mukuvawe na pumpata se odava so zgolemuvawe na masata na zamavnikot, a ovoj vi[ok na rabota se vra]a za vreme na potiskuvawe na pumpata. Na toj na~in se postignuva poramnomerna rabota na pumpata.

Vo industrijata, kaj energetskite postrojki i dr. ~esto se upotrebuvaat takanare~eni Vortington pumpi (klipni pumpi bez zamavnik). Naj~esto se izveduvaat kako dupleks pumpi so dva cilindra.

Karakteristika na ovie pumpi e toa [to klipot na pumpata e spoen so klipot na parnata ma[ina so pomo[ na zaedni~ka klipnica. Parnata ma[ina raboti po pat na polno polnewe. Na parniot cilindar postojat ~etiri kanali. Nadvore[nite kanali sluàt za pu[tawe na sveà parea, a vnatre[nite za ispu[tawe na koristenata parea. Kanalot na ispu[tawe na koristena parea se zatvara so samiot klip, a ostatokot parea se zbiva vo cilindarot. Otvaraweto na kanalite za pu[tawe parea vo cilindarot se vr[i so pomo[ na razvodnik. Pridviùvaweto na razvodnikot se vr[i so klipnica od sosednata ma[ina. Razvodnicite se bez preklopuvawe, poradi [to kaj parnite ma[ini Vortington pumpite nemaat ekspanzija. Dolìnata na odot na klipot na parnata ma[ina e ednakov so dolìnata na odot kaj klipnite pumpi. Vortington pumpite se so dvojno dejstvo, a principot na rabota kaj niv e ist kako kaj site klipni pumpi.

Slaba strana na ovie pumpi e golemata potro[uva~ka na parea. No i poradi golemata potro[uva~ka na parea Vortington pumpite imaat [iroka primena. Ova doa\a ottamu [to ovie pumpi se mnogu sigurni vo rabotata, imaat ednostavna konstrukcija, zafa]aat mal prostor za smestunawe, crpeweto na voda e ramnomerno i nemaat podvi`ni lostovi i zamavnici. Moàt da bidat stati~ni i prenosni.

101

7.3 CENTRIFUGALNI PUMPI

Centrifugalnite pumpi se lopati~ni pumpi i spa\aat vo dinami~kite pumpi. Ovie pumpi imaat kontinuirano [mukawe i pritiskawe na te~nosta, pa poradi toa i kontinuiran protok.

Centrifugalnite pumpi (sl.7.5) se sostojat od zatvoreno ku]i[te (telo na pumpata) (1), vo oblik na polàv, vo koe se vrtat lopatki (2) so specijalen oblik (rabotni kolca) kru`no vo edna nasoka i koi so klin se pricvrsteni za vratiloto. Rabotnoto kolce i vratiloto (3) se edinstvenite podvi`ni delovi pri rabotata na pumpata. Rabotnoto kolce se sostoi od dva diska: voden i vode~ki pome\u koi se pricvrsteni od 4 do 12 lopatki.

Te~nosta aksijalno vleguva od v[muka~kata cevka (4) vo kolceto vo pravec na vratiloto. Protekuva niz kolceto i pod dejstvo na centrifugalnata sila se potiskuva sprema periferijata na kolceto so odreden pritisok i go napu[ta so odredena brzina. Od rabotnoto kolce te~nosta vleguva vo spiralata, ~ij pre~nik kon izlezot se pro[iruva. So toa od golemata brzinata na vodata se sozdava pritisok. Od spiralata, te~nosta doa\a vo sobirniot prostor (5) koj se polni so potisnata voda i niz koja se potiskuva na odredeno mesto, obi~no vo rezervoar.

Sl.7.5 Centrifugalna pumpa Centrifugalnite pumpi se izrabotuvaat so horizontalno ili

vertikalno vratilo. Vtorive se koristat za crpewe voda od pogolema dlabo~ina.

Centrifugalnite pumpi moàt da bidat stati~ni i prenosni. Centrifugalnite pumpi rabotat so golem broj na vrteì od 1000 do

3000 vrteì vo minuta, dodeka klipnite pumpi rabotat od 100 do 200 vrteì vo minuta. Dokolku brojot na vrteì na pumpata i pre~nikot na rabotnoto kolo se pogolemi tolku e pogolema visinata na potiskuvawe na te~nosta.

4

2

3

5

1

102

Sl.7.6 Pove]estepena centrifugalna pumpa

Poradi toa [to centrifugalnata pumpa ramnomerno se vrti, crpeweto na te~nosta e poramnomerno otkolku kaj klipnite pumpi. Kaj centrifugalnite pumpi v[muka~koto dejstvo nastanuva poradi vakuumot koj nastanuva vo v[mukuva~kiot cevkovod, koj nastanuva poradi centrifugalnata sila so pomo[ na rabotnite kolca i ja istisnuva vodata vo potisniot cevkovod.

Pogonot na centrifugalnata pumpa se vr[i so neposredno spoen motor so golem broj na vrteì (elektromotor ili motor so vnatre[no sogoruvawe i sl.).

Za krevawe na vodata na mnogu golemi visini, pumpite bi morale da imaat golem broj na vrteì, ili mnogu golem pre~nik na rabotnoto kolce. Poradi toa za izvlekuvawe voda na

golemi visini se uootrebuvaat pove]estepeni centrifugalni pumpi (sl.7.6). Kaj ovie pumpi vodata od

v[mukuva~kata cevka doa\a prvo vo edno, pa vo drugo, pa vo treto rabotno kolo i najnakraj vo sobirnata cevka. Pri pominuvaweto niz sekoe od ovie rabotni kolca se zgolemuva brzinata, odnosno pritisokot na vodata do posakuvanata visina.

Za vle~ewe na golema koli~ina na voda na mala visina se upotrebuvaat pumpi so dvostran vlez na voda vo rabotnoto kolo. Kaj ovie pumpi vle~eweto moè da se spoi vo pove]e rabotni kola na zaedni~ko vratilo i so zaedni~ka sobirna cevka.

Centrifugalnite pumpi imaat mnogu golema primena vo industrijata, a posebno vo rudarstvoto za crpewe voda od podzemnite jami.

7.4 ZAPÊSTI PUMPI

Vo izrabotkata na sovremenite ma[ini se pove]e se primenuva

podma~kuvaweto na glavi~estite delovi, leì[ta i povr[ini, koi se izloèni na triewe so doveduvawe na maznila pod pritisok. Za takanare~eno podma~kuvawe pod pritisok masloto se potisnuva so pomo[ na razli~ni pumpi. Naj~esto se upotrebuvaat klipnite pumpi so plunèr i zap~estata pumpa.

Posebno kaj avtomobilite mnogu ~esto se upotrebuva zap~esta pumpa za podma~kuvawe pod pritisok.

103

Sl.7.7 Zap~esta pumpa Zap~estite pumpi (sl.7.7) imaat dva zap~enika so ist broj na zapci,

od koi edniot (1) dobiva pogon od kolenestoto vratilo, a drugiot (2) e sloboden. Zap~enikot (2) se vrti vo nasoka na strelkite na ~asovnikot, a drugiot (1), so koj e zazaben i voden od zap~anikot (1), se vrti vo sprotivena nasoka (sprotivno od strelkite na ~asovnikot). Poradi toa [to zap~enicite se so ist pre~nik i ist broj na zapci brzinata na vrtewe im e ista. Vrtej]i se go prifa]aat masloto koe doa\a od cevkata (5) i taka go pritiska so odreden pritisok vo razvodnata cevka (6), a od tamu niz celata instalacija. Ostanati delovi na zap~estata pumpa se i zapcite (4) i

ku]i[teto (3), koi ovozmoùvaat zadrùvawe na potisnatata te~noat vo prostorot pome\u zap~anicite.

Zap~estite pumpi se izrabotuvaat so nadvore[no i vnatre[no nazabeni zap~anici, so leva ili desna nasoka na vrtewe, a se odlikuvaat so golema sigurnost pri rabota i visok stepen na iskoristuvawe. Isto taka imaat ednostavna konstrukcija, mali dimenzii i teìna, dolg raboten vek, no negativna osobina im e [to relativno mnogu se bu~ni pri rabota. Ako nekoj od kanalite za odvod se zatne, ]e se stvori pritisok vo cevkata, a pumpata i ponatamu ]e go potiska masloto pod pritisok. Zgolemeniot pritisok vo cevkata moè da dovede do prskawe na cevkata. Za da ne dojde do ova, moè da se napravi bajpas pome\u cevkite (6) i (5), koj vo normalni uslovi ]e bidat odvoeni so ventil, koj [to raboti na princip na pruìna. Koga pritisokot vo cevkovodot od bilo koja pri~ina porasne nad dozvolenata granica, ja sovladuva silata na pruìnata, a so toa ventilot se otvara. Na toj na~in se sozdava kratok spoj izme\u cevkite (6) i (5). Masloto potoa slobodno cirkulira vo samata pumpa me\u izlezot na cevkata (6) i vlezot na cevkata (5). Pruìnata na prelivniot ventil moè da se regulira na odreden pritisok na pumpata.

Osobina na ovie pumpi e taa [to imaat ednostavna konstrukcija i mnogu se sigurni vo rabotata, bez ~esti defekti.

12

4

3

6

5

104

7.5 KRILNI PUMPI

Vo volumenskite pumpi spa\a i krilnata pumpa. Vo doma]instvoto i na mesta kade [to se bara samo povremena rabota pumpite za crpewe na mali koli~ini te~nosti se upotrebuvaat krilnite pumpi. Skoro vo sekoe uredno opremeno stovari[te na maslo vo industriskite pretprijatija i drugi firmi kade masloto povremeno se to~i, se upotrebuva krilnata pumpa.

Glavni delovi na krilnata pumpa (sl.7.8) se teloto - statorot (1), rabotniot element rotorot (2) i krilata - lopatki (3), koi se radijalno slobodno postaveni vo prorezite na vrtliviot rotor. Krilcata slobodno se navle~eni vo kanalite obraboteni vo rotorot, a se dvi`at pravoliniski pod dejstvo na centrifugalnite sili pri rotacija na rotorot. Obi~no se konstruiraat pumpi so 10 do 12 krilca. Rotorot e ekcentri~no postaven vo teloto na pumpata, a rabotnata komora se formira me\u dve sosedni lopatki, rotorot i statorot.

Rotorot se vrti so pomo[ na pogonskiot motor, a krilcata pod dejstvo na centrifugalnata sila se lizgaat po vnatre[nata povr[ina na statorot. Poradi eksentri~nosta na rotorot vo odnos na statorot rabotnata komora ima promenliv volumen. Pri maksimalen volumen pritisokot vo rabotnata komora e mal, a kako se namaluva volumenot taka postepeno raste i pritisokot i dostignuva maksimalna vrednost koga volumenot e najmal.

Sl.7.8 Krilna pumpa

Pri vrteweto na krilcata vo v[muka~kiot kanal (4) se sozdava

podpritisok, pa zatoa te~nosta od rezervoarot navleguva niz vlezniot kanal vo pumpata. Krilcata pri vrteweto ja zafa]aat i ja prenesuvaat vo gorniot del od rabotnata komora, a bidej]i vrteweto na rotorot e kontinuirano koli~estvoto na te~nost postepeno se zgolemuva a so toa i pritisokot na te~nosta pa preku potisniot kanal (5) se odveduva niz instalacijata na sistemot.

Ovie pumpi se odlikuvaat so ednostavna konstrukcija, sigurna rabota bez defekti, a rabotat mirno - bez[umno. Se upotrebuvaat za mali i sredni pritisoci do 140 bara pri [to imaat golem protok. Stepenot na

1

2

3

54

105

iskoristuvawe e mal i naj~esto se koristi vo hidrauli~nite sistemi kaj motornite vozila.

7.6 OSTANATI VOLUMENSKI PUMPI Membranskite pumpi spa\aat vo vulumenskata grupa na pumpi, a

rabotat so mal pritisok i mal protok. Poradi mo`nosta za regulirawe na protokot spored potrebite na hidrauli~niot sistem ~esto se vgraduvaat kaj motorite so vnatre[no sogoruvawe.

Principot na rabota e objasnet vo ponatamo[niot tekst (vidi sl.7.9).

Sl.7.9 Membranska pumpa

Vrtlivoto dvi`ewe na ekcentri~noto rabotno vratilo (1) preku

palecot (2) i povlekuva~ot (3) se pretvora vo translatorno pri [to membranata (4) se povlekuva nadolu. Pritoa nad membranata se zgolemuva volumenot na rabotnata komora, a pritisokot vo istata se namaluva. Toa pridonesuva da se otvori v[muka~kiot ventil (6) i rabotnata te~nost da navleze vo komorata nad membranata. Pri ponatamo[no vrtewe na ekcentarot palecot potpolno se osloboduva i membranata so pomo[ na pru`inata (5) postepeno se kreva vo horizontalna polo`ba. Toga[ vo rabotnata komora, koja e polna so te~nost, se zgolemuva rabotniot pritisok, bidej]i se namaluva volumenot nad membranata. Zgolemeniot

1

23

5

6 4

7

106

pritisok go otvora potisniot ventil (7) i te~nosta preku potisniot kanal odi vo hidrauli~nata instalacija.

Zavojnata pumpa imeto go dobila poradi rabotniot element

zavojnoto vreteno-rotor koe dobiva pogon od pogonskiot motor neposredno ili preku prenosnik. Ima izvedbi so pove]e zavojni vreteni no samo centralnoto e pogonsko, dodeka ostanatite se goneti. Teloto na pumpata - stator se izrabotuva od dva dela zaradi polesna montaà i demontaà na pumpata, a se izrabotuva i so liewe ili pak so zavarena konstrukcija. Vnatre vo teloto se smestuva rabotniot element vo kogo se smesteni zavojnoto ili ako se pove]e zavojnite vretena. Rabotna komora e prostorot pome\u zavojnite vretena i vnatre[niot del na rabotniot element.

Vo po~etokot so pu[tawe vo rabota na pogonskiot motor, prvo se istisnuva vozduhot od vnatre[nosta na pumpata pri [to se otvora v[mukuva~kiot ventil i te~nosta navleguva vo teloto i rabotniot element na pumpata. Tamu ja zafa]aat zavojnite vretena na pumpata i ja potisnuvaat vo potisniot del na rabotnata komora. Bidej]i vrteweto na zavojnite vretena e kontinuirano, pa i prenosot se vr[i kontinuirano. Od potisniot del na rabotnata komora te~nosta izleguva preku izlezniot kanal kon hidrauli~nata instalacija.

Zavojnite pumpi se koristat za mali i sredni pritisoci, a so golem protok. Protokot se zgolemuva so brojot na zavojnite vretena. Zavojnite pumpi se odlikuvaat so golema sigurnost vo raboteweto, bez[umni se pri rabota,imaat dobar stepen na iskoristuvawe, ramnomeren protok i ednostavno rakuvawe.

Poradi golemiot protok idrugite dobri karakteristiki imaat [iroka primena vo industrijata. Se izrabotuvaat od mnogu kvalitetni materijali, a osobeno rabotniot element od koj zavisi i funkcioniraweto na pumpata. Pra[awa: 1. Kako moàt da se podelat pumpite spored na~inot na rabota? 2. Koi se glavni karakteristiki na pumpite? 3. Od [to se sostoi klipnata pumpa? 4.Objasn i ja rabotata na klipnata pumpa so dvostrano dejstvo? 5. Od [to se sostojat centrifugalnite pumpi? 6. Zo[to se koristat pove]estepenite centrifugalni pumpi? 7. Koi se glavni delovi na zap~estite pumpi? 8. Kako funkcioniraat krilnite pumpi? 9. Objasni go principot na rabota na membranskite pumpi? 10. Zo[to se koristat zavojnite pumpi?

107

8. KOMPRESORI

8.1 OP{TO ZA KOMPRESORI Kompresorite se ma[ini so pomo[ na koi vozduhot ili drugo gasovito telo se zbiva (komprimira) na posakuvaniot povisok pritisok. Upotrebata na zbien vozduh vo industrijata i zemjodelieto e mnogu golema. Vo èlezni~kiot soobra]aj vozovite ne bi moèle da se dviàt so golema brzina (preku 60 km/h) bez avtomatski ko~nici. A pove]eto avtomatski ko~nici vo èlezni~kiot soobra]aj rabotat so pomo[ na komprimiraniot vozduh.

Vo industrijata i grade`ni[tvoto, rudarstvoto itn. se pove]e se koristi takanare~eniot pnevmatski alat: ~ekani, dup~alki, seka~i i drugo, [to rabotat na komprimiran vozduh.

Prenesuvawe na gasovi i gasoviti tela (jaglevorodna kiselina, kislorod, zemjen gas i dr.), od mestoto na proizvotstvo do mestoto na potro[uva~ka, ne bi moèlo da se zamisli koga gasot ne bi moèl da se zbie na povisok pritisok. Zbienite gasovi vo pomali sadovi (gasni, kislorodni ~eli~ni [i[iwa ili gasni cisterni) moàt da se transportiraat 10 - 50 pati pove]e otkolku vo nezbiena sostojba.

Principot na rabota na kompresorite e ista kako i kaj pumpite. Vozduhot ili gasnoto telo se v[mukuva i zbiva do odreden pritisok vo odvodnata cevka, odnosno rezervoarot. Mehani~kata energija koja se tro[i za rabota na kompresorot se pretvora del vo potencijalna energija na zbieniot gas ili vozduh, a del vo toplotna energija. Poradi toa so zbivaweto se sozdava toplina. Ako ovaa toplina ne se odveduva so ladewe taa moè teoretski da se poka~e do golema mera. Na primer, kaj zbivaweto bez ladewe do 5 atmosferi pritisok, temperaturata bi porasnala na 179°C, do 10 atm. na 279°C itn.

Ovaa toplina [tetno bi dejstvuvala na delovite na kompresorot, pa bi moèlo da nastanat takvi defekti, [to rabotata na kompresorot ]e bide nevo`mo`na. Zatoa cilindrite na kompresorot, vo koi se zbiva gasot ili vozduhot na visok pritisok, moraat da se ladat. Ladeweto kaj kompresorite za nizok pritisok se vr[i so vozduh, a kaj kopresorite za povisok pritisok so voda.

Osven toa za zbivawe na gasovi ili vozduh na pogolem pritisok rabotata se pravi na pove]e stepeni, prvo se zbiva do odreden visok pritisok, potoa do dvapati povisok itn. Spored na~inot na rabota, kompresorite moàt da bidat ednostepeni, dvostepeni i pove]estepeni.

Spored konstrukcijata kompresorite moàt voglavno da se podelat na:

108

volumenski i strujni ili takanare~eni turbokompresori. Vo vulumenskite spa\aat: klipni; membranski i rotacioni. Spored na~inot na pogonot, kompresorite moàt da bidat so

neposreden ili posreden pogon (so pomo[ na prenesuvawe na silata so remen i sl.)

Kompresorite moàt da bidat, kako i pumpite, vrzani za postojano mesto- stati~ni, a moàt da bidat i prenosni.

Kompresorite se gradat za razli~ni pritisoci. Kompresori za avtomatski sopira~ki koi rabotat so pritisok do 8 atm., kompresori za zbivawe vozduh vo centralnniot vozdu[en rezervoar za rabota na pnevmatskiot alat - do 70 atm., kompresori za zbivawe na vozduh za pogon na jamski lokomotivi vo rudnicite do100 - 150atm. itn.

8.2 KLIPNI KOMPRESORI

Glavni sostavni delovi na klipnite kompresori se cilindarot (1) i klipot (2). Ednostepenite kompresori imaat po eden cilinder i klip. Ednostepenite kompresori se gradat obi~no za mali pritisoci na zbivawe. Dvostepenite kompresori imaat dva cilindra so po eden klip. Vozduhot ili gasot vo dvocilindri~nite klipni kompresori prvo zbiva do odreden pritisok vo edniot cilindar, takanare~en cilindar za nizok pritisok, posle toa vozduhot ili gasot se odveduva vo drugiot cilindar, takanare~en cilindar za visok pritisok, kade se zbiva na odredeniot posakuvan kraen pritisok.

Sl.8.1 Ednostepen klipen kompresor

1

2

109

Ladeweto na cilindarot moè da bide: obi~no vozdu[no ladewe (na

primer, kaj kompresori so avtomatski ko~nica), i ladewe so voda. Kaj vodenoto ladewe moè samiot cilinder da se ladi so pomo[ na cirkuliraweto na vodata niz kanalite vo yidot na cilindarot. Kaj dvostepenite klipni kompresori i kaj zbivaweto na vozduhot na visoki pritisoci se upotrebuva ladewe so zbien vozduh propu[taj]i go niz sistem od cevki za vreme na preo\aweto na zbieniot vozduh od cilindarot so nizok pritisok vo cilindarot so visok pritisok. Ovie cevki se ladat so voda. Kaj kompresori za rabota so visok pritisok obi~no se kombinira ladewe na cilindarot so ladewe so vozduh (kompresori za dizel motori). Regulatorot na klipnite kompresori moè da bide ventilski ili razvodni~ki. Ventilskiot regulator obi~no se sostoi od poseben v[mukuva~ki i poseben izduven ventil. Ima i takvi konstrukcii na ventili koi se istovremeno v[mukuva~ki i izduvni. Kaj kompresori so razvodni~ki regulator v[mukuvawe i izduvuvawe na zbieniot vozduh se vr[i niz kanali koi se otvoraat i zatvoraat so pomo[ na razvodnik.

Klipnite kompresori koi dobivaat pogon so pomo[ na prenos, a posebno kompresorite so pogon na parni klipni ma[ini imaat zamavnik. Silite koi dejstvuvaat na dvièweto na mehanizmot na kompresorot se menuvaat zna~ajno za vreme na eden vrte` (dva oda na klipot) na kolenestoto vratilo. Zamavnikot ima zada~a so svojata masa da primi vi[ok od silata na motorot, koga za rabotata na kompresorot e potrebna mala sila i da go dopolni nedostatokot na silata koga vo rabotata na kompresorot e potrebna pogolema sila. Najgolema sila za rabotata na kompresorot e potrebna na krajot na odot na klipot, neposredno pred mrtvata to~ka, pri otvorawe na izduvniot ventil, a najmala sila e potrebna neposredno pred po~etokot na na odot od edna mrtva to~ka kon drugata.

Ovie razliki vo silata posebno se golemi kaj kompresori koi se pokrenuvaat so parnite klipni ma[ini. êsto, koga za rabota na kompresorot e potrebna najgolema sila, proizvedenata sila vo parnata klipna ma[ina e najmala. Ovoj slu~aj nastapuva toga[ koga i klipot na parnata ma[ina i klipot na kompresorot se nao\aat neposredno pred mrtvata to~ka.}e bide kraj na ekspanzijata vo parnata klipna ma[ina toga[ koga e najmal pritisokot na parea od edna strana na klipot, a kompresija od drugata strana na klipot. Me\utoa za rabota na kompresorot istovremeno e potrebna i najgolema sila bidej]i klipot na kompresorot se nao\a neposredno pred otvorawe na izduvniot ventil. Poradi toa dimenzioniraweto na zamavnikot i odreduvaweto na pravilen prenos na sila e eden od najva`nite faktori za ramnomerna rabota na kompresorot.

Klipnite kompresori bez zamavnik se t.n. vozdu[ni pumpi, kakvi [to se upotrebuvaat kaj avtomatskite sopira~ki vo èlezni~kiot soobra]aj. Nivnata funkcija e ista kako kaj Vortington pumpite. Moàt da bidat ednostepeni, so eden paren cilindar i eden vozdu[en cilindar, i dvostepeni so eden paren cilindar i dva cilindri za vozduh. Cilindarot za vozduh so golem pre~nik e cilindar za nizok pritisok,a onoj so mal pre~nik na cilindarot za visok pritisok. Vo dvata slu~aja klipovite za parea i za vozduh se zacvrsteni na edna zaedni~ka klipnica.

110

8.3 TURBOKOMPRESORI

Turbokompresorite se ma[ini so pomo[ na koi se postignuva povisok pritisok na gasovite ili vozduhot po ist princip, kako [to vo centrifugalnite pumpi te~nosta se potiska poradi centrigufugalnite sili so izvesen pritisok kon periferijata na rabotnoto kolo. Poradi toa presmetkata i konstrukcijata na osnovnite turbokompresori se isti kako kaj centrifugalnite pumpi.

Glaven sostaven del na turbokompresorot e ku]i[te (1)vo koe vo edna nasoka se vrti rabotno trkalo so lopatki (2) so specijalen oblik.

Rabotnoto trkalo e pricvrsteno na vratiloto (3) i se vrti zaedno so nego. Od posebno zna~ewe e zaptivaweto na kraevite na vratiloto pome\u atmosferata i vnatre[nosta na ku]i[teto. Poradi toa kaj turbokompresorite se primenuva naj~esto metalno zaptivawe.

Pogonotot na turbokompresorot se vr[i neposredno od elektromotorot ili od turbinata t.n. bez prenos. Pritisokot na vozduhot ili gasovite koi postignuvaat vo turbokompresorot se mnogu pogolemi otkolku vo klipnite kompresori.

Visokiot pritisok na vozduhot ili gasovite se postignuva so pomo[ na pove]estepeno zbivawe, pri [to e potrebno dobro ladewe. Kaj turbokompresorite zbivaweto se vr[i vo pove]e stepeni pri [to sekoe rabotno trkalo pretstavuva po eden stepen.

Sl.8.2 Sedumstepen turbo kompresor

Na slikata 8.2 e prika`an presek na turbokompresor so 7 rabotni

trkala. Zgolemeniot broj na rabotni trkala go smaluva zagrevaweto pri zbivawe, pa so pomo[ na ranotnite trkala mo`e da se smali temperaturata na zagrevawe. Me\utoa so zgolemen broj na rabotni trkala se poskapuva ma[inata i rabotata so nea. Zaradi toa i kaj turbokompresorite se primenuva ladewe.

1 23

111

Turbokompresorite se upotrebuvaat onamu kade [to e potrebno da se zbie golemo koli~estvo na vozduh ili gasovi. Za pogon na turbokompresorot so kapacitet od 6000m³/h se primenuvaat elektromotori, a za kapacitet do 3000 m³/h turbini. Najgolem kapacitet na turbokompresor dostignuva i 100.000 m³/h, pri [to pritisokot na vozduhot e od 6 do 8 atm.

8.4. VENTILATORI

Ventilatorite se ma[ini koi so pomo[ na rabotno kolo so lopatki, vospostavuvaat struewe na vozduhot niz jamskite prostorii, na toj na~in [to sozdavaat razlika na vozdu[nite pritisoci pome\u vlezniot i izlezniot otvor na jamata.

Ventilatorite moàt da bidat stacionarni (nepodvi`ni) i

prenosni (podvi`ni). Stacionarnite ventilatori se so pogolem kapacitet i sluàt za

glavno provetruvawe na rudnicite, dodeka prenosnite ventilatori se so pomal kapacitet i sluàt za separatno provetruvawe.

Osnovni golemini koi ja karakteriziraat rabotata na ventilatorite se: kapacitetot, depresijata, mo]nosta i koeficientot na korisno dejstvo na ventilatorite.

Kapacitetot na ventilatorot, se narekuva koli~estvoto vozduh [to pominuva niz ventilatorot vo ednica vreme.

Depresija na ventilatorot se narekuva razlikata na pritisocite pome\u potisniot i [muka~kiot otvor na ventilatorot.

Mo]nosta se presmetuva so kapacitetot na ventilatorot pomnoèna so [muka~kata visinata, podeleno so 1000.

Stepenot na korisnoto dejstvo na ventilatorot e ednakov na odnosot pome\u korisnata mo]nost na ventilatorot i vistinskata potrebna mo]nost.

Postoi glavno i separstno provetruvawe na rudnicite.

Za glavno provetruvawe na rudnicite se upotrebuvaat dva vida ventilatori i toa: centrifugalni i aksijalni.

Centrifugalnite ventilatori ostvaruvaat pogolema depresija od aksijalnite, pa zatoa dolgo vreme bile koristeni kako ventilatori za glavno provetruvawe na rudnicite. Me\utoa vo ponovo vreme, zaradi niza svoi prednosti nad centrifugalnite, aksijalnite ventilatori se pove]e se primenuvaat za glavno provetruvawe. Centrifugalnite ventilatori (sl 8.3a) se sostojat od spiralno ku]i[te (2) vo koe e postaveno rabotno kolo so lopatki (1). Dokolku brzinata na vozduhot na izlezot od ventilatorot e mnogu golema toga[ na spiralnoto ku]i[te se prikluva eden ured koj ima oblik na inka, koj[to se narekuva difuzor. Difuzorot (3), ima za zada~a da ja namali brzinata na vozduhot na izlezot od ventilatorot, a da go zgolemi stati~kiot pritisok na vozduhot.

112

Sl.8.3 Centrifugalen ventilator

Na~in na rabota na centrifugalnite ventilatori se sostoi od

slednovo: pri vrteweto na rabotnoto kolo so lopatkite(1) vo [muka~kiot otvor (4) na ventilatorot se sozdava vakuum i vozduhot pod dejstvo na atmosferskiot pritisok vleguva vo rabotnoto kolo na ventilatorot. Dvi`eweto na vozduhot pri vlezot na rabotnoto kolo e vo pravec na pogonskata oska na ventilatorot, t.e. aksijalno. Potoa vozduhot se zafa]a od lopatkite na rabotnoto kolo, koi mu davaat energija na brzina i energija na pritisok toga[ vozduhot pod agol od 90º na oskata na ventilatorot izleguva od spiralnoto ku]i[te(2) (vidi slika 8.3b).

Pravecot na dvi`ewe na vozduhot kaj aksijalnite ventilatori e vo pravec na pogonskata oska i pri vlezot i pri izlezot na vozduhot od ventilatorot.

Rabotnoto kolo na aksijalnite ventilatori se sostoi od lopatki (1) koi se pricvrsteni na glavinata (2) (vidi slika 8.4).

Sl.8.4 Aksijalen ventilator

Rabotnoto kolo na aksijalnite ventilatori e postaveno vo cilindri~no ku]i[te (4). Vozduhot vleguva od ednata strana na ku]i[teto vo rabotnoto kolo, kade [to go zafa]aat lopatkite na ventilatorot, a potoa izleguva od drugata strana na ku]i[teto.

Aksijalnite ventilatori pred rotorot imaat vgradeno dovodni lopatki (3), koi go naso~uvaat vozduhot taka [to so nivna pomo[ [tetnite udari na vozduhot na lopatkite se sveduva na najmala mera.

14

3

2

a) b)

11

2

33

24

113

Aksijalnite ventilatori, koi sluàt za glavno provetruvawe na rudnicite imaat rabotno kolo so golem pre~nik koj se dviì od 1,5 - 5 m.

Za razlika na glavnoto, separatnoto provetruvawe se primenuva vo onie slu~ai koga pod dejstvo na glavniot ventilator ne moè da se ostvari struewe na vozduhot do rabotnite mesta. Ova se slu~uva vo prostorii koi nemaat dva otvora (slepi rabotili[ta), ili pak, prostoriite se so golemi dimenzii, taka [to strueweto na vozduhot vo niv voop[to ne se ni zabeleùva.

Vo vakvite slu~ai provetruvaweto moè da se organizira na eden od slednive na~ini:

1. So postavuvawe na pregrada vo slepata prostorija, pri [to strueweto na vozduhot se ostvaruva pod dejstvo na depresijata na glavniot ventilator.

2. So pomo[ na ejektori. Ejektorite se specijalni mlaznici koi se montiraat na cevovodite na komprimiran vozduh, pri [to vozduhot izleguva pod golem pritisok i na toj na~in vospostavuva struewe na vozduhot niz jamskata prostorija.

3. So pomo[ na separatni ventilatori. Provetruvaweto na slepite rabotili[ta so pomo[ na separatni ventilatori se sostoi vo toa [to se zema eden del od vozduhot od glavnata vozdu[na struja i so pomo[ na separatnite ventilatori i ventilacioni cevki se doveduva na rabotili[tata. Pra[awa: 1. Kako se delat kompresorite spored konstrukcijata? 2. Koi se glavni delovi na klipnite kompresori? 3. Na koj princip rabotat turbokompresorite? 4. Koi se glavni delovi na turbokompresorite? 5. Koi se osnovni golemini na ventilatorite? 6. Koi ventilatori se koristat za glavno provetruvawe? 7. Opi[i ja rabotata na centrifugalnite ventilatori? 8. Vo koi slu~ai se koristi separatnoto provetruvawe?

114

KORISTENA LITERATURA

Du[an Vitas i Milan Trbojevi] - Ma[inski elementi 1, Belgrad, 1986 Drago Cvitanovi] - Auto priru~nik, Saraevo, 1971 Nikola Flipon - Op[te ma[instvo, Belgrad, 1958 Grupa avtori - Termodinamika i termotehnika, Skopje, 1992 Cvetko Smilevski - Ma[inski elementi 1, Skopje, 1992 Kliment Trim~ev - Ma[inski elementi, Skopje Cvetko Smilevski - Ma[inski elementi 2, Skopje, 1993 Dimitar Stamboliev - Ma[inski elementi 2, Skopje, 1986 Violeta Ta[eva - Tehnologija na zavaruvawe, Skopje, 1998 Petar Janev - Hidropnevmatska tehnika, Skopje, 1994 Metodija Mir~evski - Hidraulika so hidrauli~ki ma[ini, Skopje, 1981 Mile Nacev - Provetruvawe i odvodnuvawe na rudnicite, Skopje, 1987

115

SODR@INA 1. Ma[inski elementi za vrska

1.1 Poim za ma[ini, sklopovi i podsklopovi 41.2 Klasifikacija na ma[inskite elementi 51.3 Vidovi vrski vo ma[instvoto 61.4 Funkcija i ostvaruvawe na navojnite vrski 71.5 Osiguruvawe na navojnite vrski 111.6 Vrski so klinovi i ~ivii 12

2. Nerazdelni vrski vo ma[instvoto 2.1 Cvrsti nerazdelni vrski so zakovki 162.2 Presuvani sklopovi i nivna primena 182.3 Elektrola~no ra~no zavaruvawe (rel) 192.4 Gasno zavaruvawe i gasno se~ewe 222.5 Elektrola~no zavaruvawe vo za[titna atmosfera 232.6 Elektrootporno zavaruvawe 252.7 Lemewe 27

3. Elementi za kru`no dvièwe 3.1 Vrska pome\u pogonskata ma[ina, spojnicata,

prenosnikot i rabotnata ma[ina 29

3.2 Razliki pome\u elementite za kru`no dvièwe 303.3 Konstruktivni izvedbi na leì[ta 333.4 Podma~kuvawe i zatnuvawe na leì[tata 353.5 Postapki na vgraduvawe i demontaà na leì[tata 383.6 Namena i klasifikacija na spojnicite 403.7 Su[tina na elasti~nite spojnici 413.8 Isklu~no-vklu~ni upravuvani spojnici 443.9 Isklu~no-vklu~ni samoupravuvani spojnici

(avtomatski spojnici) 45

4. Prenesuva~i na mo] 4.1 Funkcija na mehani~kite prenosnici na mo] 494.2 Konstruktivni izvedbi na frikcionite prenosnici 504.3 Konstruktivni izvedbi na remenski prenosnici 534.4 Funkcija i primena na remenskite varijatori 564.5 Definirawe na zap~estite prenosnici 584.6 Konstruktivni izvedbi na zap~esti prenosnici 604.7 Karakteristiki na sinxiresti prenosnici 634.8 Podma~kuvawe na prenosnicite 66

5. Motori so vnatre[no sogoruvawe 5.1 Osnovni delovi na motorot 685.2 êtvorotaktni motori so v[mukuvawe na smesata 705.3 Dvotaktni motori so v[mukuvawe na smesata 735.4 OTO motori 745.5 Dizel motori 755.6 Ured za dovod i palewe na smesata na gorivoto kaj oto

motorite 78

5.7 Ured za vbrizguvawe na gorivoto kaj dizel motorite 815.8 Ured za ladewe kaj motorite so vnatre[no

sogoruvawe 84

116

6. Cevki i cevna armatura 6.1 Cevkovodi 886.2 ^eli~ni cevki 896.3 Svrzuvawe na cevkite i cevkini priklu~oci 906.4 Plasti~ni cevki 936.5 Cevkini zatvora~i 94

7. Pumpi 7.1 Vidovi i primena 987.2 Klipni pumpi 997.3 Centrifugalni pumpi 1027.4 Zap~esti pumpi 1037.5 Krilni pumpi 1057.6 Ostanati volumenski pumpi 106

8. Kompresori 8.1 Op[to za kompresori 1088.2 Klipni kompresori 1098.3 Turbokompresori 1118.4 Ventilatori 112

Koristena literatura 115

117

f : r b g k l < h...vo ma[inskiot podsklop mo`at da vlezat nekolku ma[inski delovi ili ma[inski...

Documents