mesecen bilten na znm januari 2012

БИЛТЕННА ЗДРУЖЕНИЕТО НА НОВИНАРИТЕ НА МАКЕДОНИЈА

БРОЈ 4

22

Pi{uva: Jovanka Caruleska

Vladata najavi nov zakon za mediumi so koj tvrdi deka ima namera da go regulira haosot vo mediumskata sfera. Zakonot vo sila }e stapi za okolu tri meseci i spored najavite }e bide vo soglasnost

so preporakite i standardite na Sovetot na Ev-ropa.

Osven podobruvawe na klimata vo make-donskite mediumi, so novite standardi vlasta o~ekuva na minimum da se svedat zable{kite vo Izve{tajot na Evropskata komisija vo delot za me-diumite i audiovizuelnata politika.

Najavata za negovo donesuvawe gi razbranu-va novinarskite redovi i gi podeli novinarite. Del od niv smetaat deka ima potreba od takov zakon, no del se skepti~ni vo vrska so novata legislativa. Protivnicite na noseweto zakon za mediumi smetaat deka mediumskata sfera dobro e regulirana i so ve}e postojnite zakoni, no oti problemot e vo nivnata selektivna primena.

Gra|anskite zdruènija vo ~ij fokus na in-teres i rabota e mediumskata sfera predupredu-vaat deka ne moè da se sozdava nov zakon, a vo negovoto “kroewe” da ne u~estvuvaat samite novinari. Reagiraat deka vlasta ne moè da na-javuva reorganizacija na uredni{tvata, da ja utvr-duva odgovornosta na novinarite, da go regulira pe~atot i da voveduva pravila za elektronskite publikacii, a za seto toa da ne gi pra{a novi-narite.

Vo ZNM ocenuvaat deka problemite vo medi-umite se predizvikani od nesproveduvawe, odnos-no od selektivnoto sproveduvawe na aktuelnite zakoni. Od tie pri~ini Zdruènieto gi povikuva instituciite najprvin da garantiraat celosna i neselektivna implementacija na zakonite {to ja reguliraat rabotata na mediumite. Stavot na Zdruènieto na novinari na Makedonija e deka ako ne se sproveduvaat postojnite zakoni, toga{ nema nikakva logika da se nosat novi.

“Treba da se napu{ti praktikata da se nosat novi zakoni sekoga{ koga ima problemi vo sproveduvaweto na postojnite. Problemot ne e vo zakonite, tuku vo toa dali postoi politi~ka volja za da se sprovedat tie”, reagiraat od ZNM.

Vo konsultaciite {to Upravniot odbor na ZNM gi izvr{i izminatite nekolku meseci so svoite ~lenovi od Skopje i od {este regionalni centri, stavot na novinarite e re~isi sekade identite~en - tie se ~uvstvuvaat neinformirani i nevklu~eni vo procesot na donesuvawe na za-konot i stravuvaat od re{enija koi bi moèle da bidat doneseni bez nivno znaewe.

Roberto Beli~anec od Centarot za razvoj na mediumite predupreduva deka so toj zakon do-polnitelno }e se zagrozi slobodata na izrazu-vawe vo zemjava. “Prikaznata deka zakonot }e gi garantira tie slobodi vo zemja koja e {ampion vo selektivno primenuvawe na zakonite e prika-zna za mali deca. Za zdravjeto na op{testvoto e podobro takov zakon da ne postoi. Ona {to ni treba e toa {to go imame - zakon koj gi regulira radiodifuznite mediumi, samo {to toj treba da se podobri”, veli Beli~anec.

Spored nego, pregovorite okolu toj zakon se “kvazi-transparenten proces vo koj na akterite na scenata im e nameneta ulogata na demokratski ornament, odosno izgovor deka se ispo~ituvani demokratskite standardi i zaednicata e kon-sultirana”. No Beli~anec veruva deka struktura-ta na toj dijalog, onaka kako {to go zamisluva re-sornoto ministerstvo, pokaùva deka nikoj nema da ima {ansa da vlijae na tekstot i tuka, kako {to veli, se raspa|a celata prikazna za otvorenosta na procesot.

Me|u novinarite i vlasta postoi ogromna doza na nedoverba i ottamu konstruktiven pri-stap se ~ini nevozmoèn. Samostojniot sindikat na novinari i mediumski rabotnici (SSNM) ocenuva deka samiot na~in na koj temata za novo zakonsko re{enie e vovedena vo javnosta e nepri-fatliv i bara vo idnina novinarite direktno da

NOVINARITE ZA NAJAVITE ZA NOSEWE ZAKON ZA MIDIUMI

Izdava: Zdruènie

na novinarite na Makedonija,

Gradski yid blok 13,

1000 Skopje;

Tel: (+3892) 3298-139;

Faks: (+3892) 3116-447,

E-mail: [email protected]

Uredni~ki tim:Tamara Grn~aroska, Kristina Ma~ki}, Sneàna Lupevska

Novinari:Jovanka CaruleskaSawa TrajkovskaNevena Popovska Dragan Nikolovski

Bez ogled dali poddrùvaat ili ne nov zakon, novinarite se ednoglasno protiv zakon koj }e bide donesen bez konsul-tacii so niv i nivno u~estvo vo negovoto izgotvuvawe

Zakon za usoglasuvawe so evropskite standardi ili nova stega za novinarstvoto!?

БИЛТЕН на Здружението на новинарите на Македонија

33

u~estvuvaat vo celiot proces.Za Tamara âusidis, pretsedatelka na SSNM, zakon za me-

diumi }e ni bide potreben toga{ koga }e bideme sigurni deka postojnite zakoni se po~ituvaat, no deka ne se dovolni. “Se dodeka tolerirame blanko otkazi i otpu{tawa bez procedura, se dodeka se nategame {to zna~i ‘semejna vrska' kaj sopstvenic-ite na mediumite i {to e, na primer, vsu{nost govor na omraza, nam iljadnici zakoni nema da ni pomognat”, decidna e ̂ ausidis. So drugi zborovi, veli taa, problemot na mediumskata indus-trija vo Makedonija ne proizleguva od nepostoeweto na zakon za mediumi, tuku od nepo~ituvaweto na postojnite zakoni.

Novinarot i porane{en pretsedatel na ZNM Robert Pop-ovski, pak, smeta deka ima potreba od novo zakonsko re{enie, no dodava deka “pred se, neophodna e politi~ka volja za zakon-skite izmeni koi }e se donesat da se sproveduvaat”. Vo spro-tivno, veli Popovski, moème da doneseme najdobar zakon na svetot, a toj da ostane samo na hartija.

“Zakon za mediumi koj }e se donese vo procedura od nas, samite novinari, a ne Vladata da go nametne ili predloì. Novinarite da go predloàt tekstot na zakonot, niz javni de-bati potkrepeni so ekspertski analizi i na kraj, novinarite da se soglasat okolu nego i kako takov da go ispratat do site politi~ki partii zastapeni vo Sobranieto, no i nadvor od nego”, e stavot na Popovski. Pritoa, dodava toj, treba da se po-bara konsenzus od politikata vo Makedonija da go prifati ona {to novinarite smetaat deka treba da bide zakon za mediumi. “Toga{ mislam deka eden takov zakon }e moè mnogu da pomogne da gi definira nekoi praznini koi sega postojat, a se pojavile poradi nedore~enosti vo nekoi zakonski odredbi ili nepri-mena na zakonite {to postojat”, smeta Popovski.

Bez ogled dali poddrùvaat ili ne nov zakon, novinarite se ednoglasno protiv zakon koj }e bide donesen bez konsultacii so niv i nivno u~estvo vo negovoto izgotvuvawe. Predupreduvaat deka dokolku zakonot bide nametnat, toa }e bide najdirekten atak vrz slobodata na mediumite vo zemjava. Vakvoto scenario, najavuvaat novinarite, }e naide na kolektiven otpor od celata mediumska zaednica.

Ungarski urnek za “zakonsko” kontrolirawe na mediumite

Prvata godi{nina od donesuvaweto na kontroverzniot Zakon za mediumi vo Ungarija nekolkumina novinari ja odbeleàa so {trajk so glad. Zakonot koj pred edna godina be{e donesen bez konsultacija so ungarskite mediumi, predizvika ostri reakcii i vo ungarskoto op{testvo, no i vo celata Evropska unija. Nekolku dnevni vesnici protestiraa po negovoto izglasuvawe, objavuvaj}i prazni stranici i naslovi: “Vo Ungarija is~ezna slobodata na pe~atot”. Spored tamo{nite mediumi, noviot za-kon sluì samo za “promocija na avtoritarnata vlast”.

Zakonot za mediumi vo Ungarija ovozmoì golemo vlijanie na vlasta nad javnite glasila, a predviduva i golemi kazni za onie {to nema da se pridrùvaat do pravilata na igra. Ocen-kata za toa koj go prekr{il zakonot ungarskite vlasti mu ja doverija na novoformiraniot Mediumski sovet - telo vo koe ~lenovite ne se profesionalci i mediumski rabotnici, tuku se lica politi~ki delegirani i izbrani od parlamentarnoto mnozinstvo. Zakonot oficijalno stapi vo sila pred samo {est meseci, a delovi od nego neodamna ve}e padnaa pred Ustavniot sud na Ungarija.

Ustavniot sud kako protivustavni ~lenovi na normativniot akt gi proglasi onie so koi novinarite se zadolùvaat da gi ot-krijat izvorite na informaciite i da dadat izjava pred noviot organ za regulirawe na mediumskata dejnost. Sudot ja ukina i odredbata so koja vesnicite i Internet izdanijata treba{e da objavuvaat samo “balansirani” informacii.

No Ungarija ne e edinstvena dràva kade {to vlasta so za-konski izmeni izvr{i direkten upad vo slobodata na medium-ite. Emituvaweto na vestite re~isi celosno be{e zapreno i vo Italija, poradi najavite za zaostruvaweto na pravilata vo Za-konot za prislu{uvawe - poteg koj tamo{nite mediumi go ocenija kako ograni~uvawe za novinarskite istraùvawa.

Nacrt-zakonot predviduva{e kazni za reporterite koi }e ob-javat sodrìna od policiski telefonski presretnuvawa, a toa predizvika lavina od reakcii. Internet stranicite so denovi ne se obnovuvaa, a televiziite gi otkaàa re~isi site informa-tivni blokovi vo znak na protest. (J.C.)

44

Pi{uva: Sawa Trajkovska

Forumot na novinari mora da bide mesto kade {to }e ima svoevidna intelektualna borba na razli~ni idei i mislewa, mesto kade {to }e se nadminat novinarskite sueti i plodna po~va za re{enija na konkretnite problemi {to gi ma~at novinarite i me-

diumite vo Makedonija. Ova se reakciite na del od novinarite po idejata za sozdavawe Forum na novinari vo Makedonija. Forumot e inicijativa na Upravniot odbor na Zdruènieto na novinari (ZNM) koj donese odluka da se formira telo vo koe }e u~estvuvaat novinari od razli~ni mediumi od dràvava. Teloto e zamisleno da funkcionira nadvor od Zdruènieto i da dava predlozi na ZNM za nadminuvawe na gorlivite problemi {to gi zasegaat novinarite vo zemjava. Na Forumot e zamisleno da se diskutura za aktuelnite problemi vo novinarstvoto, a osnov-nata cel e da se pro{iri krugot na novinari involvirani vo re{avaweto na problemite i da im se dade mo`nost na novinari od pove}e mediumi da odlu~uvaat za va`ni pra{awa.

“Zamislata e da im se dade mo`nost na novinarite, bez ra-zlika dali se ~lenovi na ZNM ili ne, koi imaat razli~ni in-teresi, stavovi i ubeduvawa i koi imaat volja da pomognat vo obedinuvaweto na mediumskata zaednica”, veli Naser Selmani, pretsedatel na ZNM. Spored Selmani, “so pogolemo edinstvo me|u novinarite podobro }e se spravuvame so predizvicite koi ne o~ekuvaat godinava”.

Zamisleno e ZNM da funkcionira kako logisti~ka poddr{ka za efikasno funkcionirawe na Forumot na novinari.

DA NE KOMUNICIRAME SAMO PREKU MEDIUMI

Mnogumina smetaat deka e dobra inicijativata na ZNM za formirawe Forum, a voedno i sekoja ideja koja ima za cel podo-bruvawe na sostojbite vo mediumskata sfera vo zemjava. Takvo e misleweto i na Branko \or|evski, pomo{nik-glaven i odgovoren urednik vo vesnikot “Dnevnik”.

“Dobra e idejata, bidej}i sekakvo opstojuvawe na sega{nata sostojba e lo{o za nas, za ugledot na na{ata profesija, za prob-lemite {to treba da se re{avaat. Za po~etok }e bide dovolen us-peh da se sobereme i da se slu{neme me|u sebe. Sega, zboruvame samo po svoi mediumi, so svoi istomislenici i ne slu{ame voop{to {to kaùva ‘drugata strana'. U{te pomalku ni pa|a na pamet da prifatime del od kritikite koi ni se upatuvaat”, veli \or|evski. Toj predupreduva deka rabotata nema da bide lesna i

ednostavna i moè da ima problemi pri realizacijata na ide-jata za formirawe i efikasno funkcionirawe na Forumot.

“Ne sakam da bidam pesimist, no mislam deka postojnite podelbi, konfrontacii, pripadnosta na ovoj ili onoj mediumski tabor moè da ja popre~i ~istata ideja site nie, so site na{i razliki, da zboruvame na edno mesto. Vo stilot, nema {to jas da zboruvam so tie novinari ‘vmrovci' ili ‘sdsmovci', so onie na ovoj ili na onoj gazda”, objasnuva Branko \or|evski.

Sr|an Stojan~ov, novinar od Radio Slobodna Evropa, koj i pripa|a na relativno pomladata generacija novinari vo zemjava, e skepti~en vo delot deka ovoj Forum bi moèl da pridonese za podobruvawe na rabotata na ZNM. Veli deka se zaludni dobrite idei bez politi~ka volja za nivno sproveduvawe. “Forumot moè da bide dobar na~in za nadminuvawe na razlikite vo od-nos na krucijalni pra{awa vo novinarstvoto, no samo ako uspee da privle~e novinari, pred se, urednici, od razli~ni mediumi i so razli~ni pogledi na toa kako treba da izgleda eden medium-ski prozivod i koja e ulogata na novinarstvoto vo op{testvoto”, veli Stojan~ov. Vo sprotivno, smeta toj, se }e se svede samo na kafe-muabet me|u lu|e {to i onaka delat sli~ni stavovi. Spored Stojan~ov, presudno e Forumot da gi animira odlu~uva~kite faktori od uslovno kaàno, “neprijatelskite mediumi”.

VKLUÛVAWE NA SITE NOVINARI

Za novinarot Nazim Ra{idi, novinar vo “Diversiti media”, ona {to se o~ekuva od inicijatorot za formirawe Forum e ra-kovodstvoto na ZNM da napravi klima za vklu~uvawe na site novinari vo su{tinska debata. Toj veli deka bez nadminuvawe na antagonizmite, so ZNM na ~elo na felata, nitu eden forum i ni edno drugo telo ne }e moè da napravi ni{to bez razlika {to voljata e iskrena.

ZNM SO IDEJA ZA NADMINUVAWE NA PROBLEMITE VO NOVINARSTVOTO

Novinarite od razli~ni mediumi se soglasuvaat deka Forumot na novinari mora da bide mesto kade {to }e se nadminat suetite, mesto kade {to }e ima diskusii za su{tinskite problemi i od kade {to }e proizlezat konkretni re{enija za problemite {to go ma~at makedonskoto novinarstvo

Novinarskiot Forum da bide

55


“ZNM (osobeno rakovodstvoto) treba da izleze od diplo-matskata pozicija koja ~esto ja zazema i realno da zastane na stranata na profesijata”, smeta Ra{idi. Spored nego, ne tre-ba da se ima kompleks dali }e brani ili kritikuva novinar ili mediumi stigmatizirani deka se na edna ili druga strana. “Glasno i mo}no treba da zbori so ~istite na~ela na profesi-jata, {to site gi znaeme koi se. Vakvata kontinuirana rabota }e pokaè, a }e gi nadmine i site mo`ni stravovi za zezemawe strani. Ova za mene e glavnoto pra{awe {to felata o~ekuva od ZNM. Forumot }e treba da go pro{iri ova na~elo so pogolemata vklu~enost {to treba da ja ima”, veli Ra{idi.

Klu~ni pra{awa koi treba da se diskutiraat na Forumot, spored novinarite koi gi kontaktiravme, se profesionalnite

standardi vo izvestuvaweto, po~ituvaweto na rabotni~kite prava na novinarite, drakonskite kazni za kleveta i navreda, transparentnosta na instituciite i slobodniot pristap do in-formacii od javen karakter. Isto taka, mediumskite rabotnici predlagaat da se diskutira i za raspredeluvaweto na parite za reklami od vladini institucii {to na odreden na~in ja pot-kopuva nezavisnosta na mediumite. Ne treba da se izostavat nitu diskusiite za vlijanijata vrz novinarite, za ulogata na urednicite vo samite mediumi i za nivnata povrzanost so poli-tikata i biznisot.

“Jasno e deka sekoj medium ima pravo na svoja ureduva~ka politika, orientacija, stavovi, opredelba koja opcija }e ja poddrùva. No zo{to kaj nas se dozvoluva vo sproveduvaweto na takvi ureduva~ki politiki da se naru{uvaat standardite. Ne velam site da informirame na ist na~in, no od kade toa stana normalno da se manipulira, da se iskrivuvaat faktite koi se kaùvaat na najobi~ni pres-konferencii za koi site ja imame obvrskata da gi preneseme soglasno na iskaànata su{tina”, podvlekuva urednikot vo “Dnevnik” Branko \or|evski.

Ra{idi pak o~ekuva site povikani novinari da se vklu~at vo su{tinska debata i smeta deka posle site slu~uvawa vo me-diumskata sfera, Zdruènieto e toa koe treba da pokaè so realni ~ekori deka gi spodeluva site problemi i o~ekuvawa na novinarite.

“Kreirawe Forum koj }e bide samo proforma vo su{tina moè da mu na{teti na kredibilitetot na Zdruènieto, a so toa i na samata profesija, poradi {to o~ekuvam klima za pogolema vklu~enost na novinarite”, e stavot na Ra{idi. Spored nego, ZNM poradi toa {to treba da dade teìna na samata orga-nizacija, ne treba da prestane da podava raka na sorabotka kon site novinari.

Kako golemo i nezavisno telo locirano nadvor od struktu-rite na ZNM, novinarite smetaat deka od Forumot moè da se upatat kritiki za dejstvuvaweto i raboteweto na Zdruènieto. \or|evski veli deka “ako ne sme zadovolni od potezite na ra-kovodstvoto na ZNM, ako smetame deka vle~e pogre{ni potezi, ako manipulira, ajde da go kaème toa na ovoj Forum i da mu ispratime signal deka treba da se korigira”. Negoviot stav e deka treba da se slu{nat i takvi mislewa. “Ne veruvam deka koe bilo rakovodstvo }e gi ignorira takvite signali. Kaj nas, novinarite, glaven problem e kako site da sedneme i zaedni~ki da se dogovorime okolu toa kako }e dojdeme do promeni na pod-bro”, smeta Branko \or|evski.

Nesomneno, dobro e da se prifati sekoja mo`nost koja bi gi zbliìla novinarite, davaj}i im prilika na site niv da se soslu{aat, da razmenat mislewa i stavovi gledaj}i se edni so drugi, o~i v o~i. No ostanuva otvoreno pra{aweto, kako {to e voobi~aeno kaj nas, dali pogolem problem }e bide ona {to e dogovoreno da se ispolni, otkolku da se stavi na hartija kako predlog.

Odgovorot na ova pra{awe moè da go dadat samo novi-narite, pokaùvaj}i kolku vsu{nost sakaat da bidat produk-tivni, kriti~ni kon samite sebesi i hrabri pred svoite kolegi neistomislenici. No, nesomneno, preku Forumot novinarite dobivaat mo`nost da pokaàt kolku vsu{nost gi zasega momen-talnata sostojba vo koja e zaglaveno novinarstvoto, neproduk-tivnosta na dosega{nite malubrojni novinarski diskusii i id-ninata na ovaa profesija. Sega, ima kade i ima koga!

megdan na razli~ni idei

Suetite mora da se zakopaatSpored novinarite so koi razgovaravme, kako klu~en i

najgolem problem za da funkcionira Forumot na novinari onaka kako {to e zamislen, ne e ni{to drugo, tuku novinar-skata sueta. Tie go postavija pra{aweto: Dali nie kako novi-nari i li~nosti imame ̀ elba i podgotvenost da gi nadmineme tie sueti? Za ovaa novinarska dilema govore{e i urednikot vo “Dnevnik” Branko \or|evski, koj pobara edna{ zasekoga{ da se nadminat suetite vo korist na profesijata.

“Apeliram da gi nadmineme suetite. Ajde na edno mesto da si kaème koj i kako gi kr{i standardite, koj postapuva neobjektivno, kade se zagrozuva na{ata profesija i {to treba da se pravi za da se podobri sostojbata”, veli \or|evski.

(S.T.)

66

Pi{uva: Nevena Popovska

Zgolemuvawe na kredibilitetot i doverbata na javnosta kon novi-narite i novinarstvoto, aktivno i otvoreno zastapuvawe i lobirawe za po~ituvawe na zakonskata regula-

tiva vo oblasta na mediumite, zgolemuvawe na novinarskata solidarnost i po~ituvawe na profesionalnite standardi i etika vo novinarstvoto se samo nekoi od strate{kite celi koi si gi postavi Zdruènieto na novinari na Makedonija kako obvrska za ispolnuvawe vo 2012 godina.

Strate{kiot plan na Zdruènieto za 2012 - 2014 godina, za tekovnata godina gi nametnuva za re{avawe nekoi od najgor-livite pra{awa za novinarite vo Make-donija. Nekoi od procesite sodràni vo Strate{kiot plan ve}e se zapo~nati, kako {to e procesot na dekriminalizaciija na klevetata i navredata, no i lobiraweto za po~ituvawe na zakonite koi ja regu-liraat mediumskata sfera. Sepak, osven zapo~nuvawe na tie procesi, vo Planot jas-no se determinirani i so rokovi za nivno ispolnuvawe, {to go pravi Strate{kiot plan dokument koj precizno gi dava nasokite i ramkite kade }e se dviì Zdruènieto vo tekot na 2012 godina.

Me|u strate{kite celi, nasoki i ak-tivnosti koi se predviduvaat za slednata godina e i zgolemuvaweto na kredibilite-tot i doverbata na javnosta kon novinarite i novinarstvoto, {to bi se postignalo so vospostavuvawe na samoregulacijata kako mehanizam za ot~etnost i razvoj na odgov-orno novinarstvo. Potoa navremeno, to~no i nepristrasno informirawe na javnosta za rabotata na Zdruènieto na novinari na Makedonija i za sostojbite vo novinarstvo-to, kako i aktivno i otvoreno zastapuvawe i lobirawe od strana na ZNM za po~ituvawe na zakonskata regulativa vo oblasta na mediumite, no i aktivna sorabotka na or-ganizacijata so gra|anskiot sektor i aka-demskite institucii vo re{avaweto na sos-tojbite vo novinarstvoto.

[TO PREDVIDUVA STRATE[KIOT PLAN NA ZNM ZA 2012 GODINA

Ot~etno novinarstvo i na zakonite za podobri

77


Reformata na pravnata ramka i kreirawe politiki vo mediumite e edna od celite koi ZNM si go postavuva kako obvrska za re-alizaciija vo tekot na ovaa godina. Vo taa nasoka dekriminalizacijata na klevetata i navredata vo prvoto trimese~je godinava e prviot test koj ZNM si go postavi pred sebe, no i pred nadle`nite dràvni institucii, za unapreduvawe na zakonskata regulativa {to bi dovelo do podobruvawe na sos-tojbite vo mediumite. Zdruènieto preku reformata na zakonskata ramka vo oblasta na mediumite, no pred se, so baraweto za striktno i neselektivno po~ituvawe na ve}e postojnite zakoni, kako {to e Zakonot za rabotni odnosi i Zakonot za radiodifuzna dejnost, saka da se sozdadat uslovi koi }e ovozmoàt namaluvawe na pritisokot od strana na politi~kata i biznis elita vrz novinarite. Za taa cel Zdruènieto na novinari na Makedonija se obvrza da vospostavi i da gradi dobri odnosi so site relevantni akteri koi se vo korelacija so mediumskata sfera, kako {to se dràvnite institucii, gra|anskite organizacii, bi-znis sektorot, no i me|unarodnite orga-nizacii i pretstavnici vo zemjava.

Dekriminalizacijata na klevetata i navredata vo prvoto trimese~je godinava e prviot test koj ZNM go postavi pred sebe, no i pred nadle`nite dràvni institucii, za unapreduvawe na zakonskata regulativa {to bi dovelo do podobruvawe na sostojbite vo mediumite

po~ituvawe sostojbi vo mediumite

88

Zgolemuvaweto na novinarskata solidarnost i profesionalnite standardi e u{te edna od

celite predvideni so Strate{kiot plan na ZNM. Ovaa cel bi se postignala so zgolemena za{tita na

pravata na novinarite od pritisokot na sopstvenicite na mediumite i od politikata, proaktivna komunikacija so novinarite i mediumite za nivnata uloga i pridobivkite, no i ovozmoùvawe odredeni beneficii za novinarite, kako i so pogolema aktivnost na regionalnite centri koi aktivno pri-donesuvaat vo rabotata na Zdruènieto.

Za{titata i promoviraweto na profesionalnite standardi i etikata, spored Zdruènieto na novinari na Makedonija, ed-instveno e mo`no preku formirawe na Pres sovet. Za ispol-nuvawe na ovoj strate{ki plan na ZNM predvideno e ovaa go-dina da prodolàt aktivnostite za realizacija na ovoj proekt zapo~nat vo 2011 godina. Paralelno so toa }e se odvivaat i aktivnostite za redefinirawe i pred se za jaknewe na Sovetot na ~esta, kako i realizacija na programi za obuka i razvoj na ve{tinite na ~lenovite na ZNM i unapreduvawe na profesion-alizmot na novinarite.

Za realizacija na Strate{kiot plan potrebno e da se obez-bedat dovolno resursi so koi bi se pokrile tro{ocite za real-izacija na planiranite aktivnosti. Za taa cel izgotven e buxet koj spored proektiranite vrednosti, sporedeni so sredstvata koi ZNM gi dobiva od ~lenarinata i od tekovnite proekti, ne e dovolen za realizacija na delot od Strate{kiot plan za ovaa godina. Spored toa, za celosna realizacija na aktivnostite }e bidat potrebni dopolnitelni izvori na finansirawe koi bi moèle da se obezbedat preku bilateralna i multilateralna razvojna pomo{, no i preku agenciite za me|unarodna sorabot-ka i razvoj.

Za da se dojde do neophodnite stredstva za realizacija potrebno e vo ramkite na Zdruènieto na novinari na Make-donija da se razvijat ve{tini za podgotovka i menaxirawe na proekti, no i aktivno lobirawe pred pretstavnicite na vladi-nite i me|unarodnite institucii. Ova, pak, go otvora pra{aweto za potrebnite ~ove~ki resursi za sproveduvawe na Strate{kiot plan. Imeno, pred edna godina vo kancelarijata na ZNM nema{e nitu eden vraboten, po {to za kuso vreme na javen konkurs be{e izbran izvr{en direktor i tehni~ka sekretarka, a vo me|uvreme be{e izbran i koordinator na proekti. Stanuva zbor za vrv-ni profesionalci za koi i ZNM i donatorite so koi dosega sorabotuva{e Zdruènieto, se na stav deka dobro i uspe{no gi izvr{uvale obvrskite i gi vodele proektite. No za celosno realizirawe na Strate{kiot plan potrebno e doekipirawe na Zdruènieto so nov personal. Proektirano e deka se potrebni u{te najmalku ~etvorica izvr{iteli vo izvr{niot tim na ZNM i toa za lice za odnosi so javnost, dvajca za rakovodewe na proekti, kako i pravnik koj bi obezbeduval besplatna pravna pomo{ za ~lenovite na Zdruènieto.

Za sledewe i ocenka na realizacijata na Strate{kiot plan, predvideno e sproveduvawe na soodveten monitoring vo peri-odot koj go pokriva planot, kako i ocenka za dostignuvawata vo sekoja godina oddelno. Vo taa nasoka }e se formira rabotna grupa koja pod rakovodstvo na izvr{niot direktor }e gi sledi tekot i dinamikata na sproveduvaweto na planot. Ovaa rabotna grupa, za svojata rabota }e izgotvuva i podnesuva izve{tai do ~lenovite na Upravniot odbor i Nadzorniot odbor i }e pred-laga neophodi promeni i usoglasuvawa, se so cel pouspe{no dostignuvawe na utvrdenite celi.

Vo izminatata godina rakovodstvoto na Zdruènieto na novinari na Makedonija uspea da go napravi Zdruènieto vidlivo vo javnosta, kako faktor koj gi promovira i se bori za pravata na novinarite i se zalaga za unapreduvawe na profesionalnite

standardi i etika. Postojanata aktivnost na rakovodstvoto na ZNM vo izminatiot period predizvikuva{e vnimanie od mediumite {to od druga strana govori za toa deka se prezema odgovornost i se raboti za da se promenat sos-tojbite vo novinarstvoto kon podobro. So javnite nastapi na pretstavnicite na ZNM se smeni iskrivenata percep-cija za novinarite koja dosega be{e sozdadena vo javnosta i namesto deùrni vinovnici za site problemi vo medi-umite se otkri bolnata vistina deka tokmu novinarite se najgolemite `rtvi na nedemokratskiot i koruptivniot mediumski sistem. Pritoa be{e poso~ena odgovornosta na politi~kite partii, sopstvenicite na mediumite i na del od urednicite za haosot vo mediumite.Zdruènieto vo 2011 godina go izgotvi konceptot i Nacr-statutot na samoregulatornoto telo na mediumite vo Make-donija, zaedno so novinarskiot sindikat organizira{e nov-inarski protesti za podobruvawe na sostojbata vo medium-ite, za istata cel otpo~na i dijalog so Vladata vo ~ii ramki startuva{e trimese~niot proces za dekriminalizacija na klevetata i navredata i e formirana rabotna grupa so Min-

Vidlivosta i aktivnosta

startuva{e trimese~niot proces za dekriminalizacija naklevetata i navredata i e formirana rabotna grupa so Min-

99


isterstvoto za pravda koja treba da gi izgotvi zakonskite izmeni. Vo izminatata godina za prvpat ZNM izgotvi i us-voi trigodi{en Strate{ki plan vo koj jasno i precizno so rokovi se definirani celite na ZNM do 2014 godina. Vo tekot na izminatata godina organizirani se i nekolku kon-ferencii za sostojbite vo novinarstvoto na koi u~estvuvaa relevantni doma{ni i stranski pretstavnici, ostvareni se pove}e sredbi i kontakti so pretstavnici od najvlijatel-nite me|unarodni novinarski organizacii i asocijacii. Sprovedeni se i obuki za ~lenovite na Sovetot na ~esta na ZNM, napraveni se i nad deset poseti na regionalnite centri na ZNM za poaktivno vklu~uvawe na novinarite od vnatre{nosta vo raboteweto na Zdruènieto.

Vo tekot na izminatata godina ZNM i pokraj toa {to be{e izloèno na èstok pritisok od politikata, uspea da ja zadrì samostojnosta i nezavisnosta. Samiot fakt deka novoto rakovodstvo na Zdruènieto be{e kritikuvano i od vlasta i od opozicijata e dovolen dokaz deka ZNM vo gradeweto na svoite stavovi se vodi od interesite na novi-narite i profesijata, a ne od politikata, i deka so toa se nao|a na vistinskiot pat i deka taka treba da prodolì.Vo 2011 godina rabotata na Zdruènieto na novinari na Makedonija be{e naso~ena kon nekolku klu~ni pra{awa, me|u koi za{titata na pravata na novinarite i ugledot na profesijata, javnost vo rabotata na ZNM, promovirawe na procesot za samoregulacija, pravna za{tita i beneficii za ~lenovite na Zdruènieto, lokalna i me|unarodna sorabot-ka, jaknewe na institucionalniot kapacitet na ZNM, kako i jaknewe na institucionalniot kapacitet na SSNM.Sepak, problemite koi se nataloìle vo tekot na dvaeset godini ne moè da se re{at za edna godina, pa ZNM e uvere-no deka ako se prodolì so zasileno i zdruèno rabotewe na predvidenata agenda utvrdena vo Strate{kiot plan, po-toa so dijalogot so Vladata, no i Akciskiot plan so MIM, rezultatite nema da izostanat. Vo ovie strategii i dijalog se opfateni site su{tinski temi i utvrdeni se rokovi do koga treba da se iznajdat soodvetni re{enija za problemite koi bitno }e ja podobrat sostojbata vo mediumite. (N.P.)

na ZNM vo 2011 se multiplicira{eZdruènieto vo tekot na izmina-tata godina vidlivo se nametna kako faktor koj gi promovira i se bori za pravata na novinarite i se zalaga za unapreduvawe na profe-sionalnite standardi i etika

centri na ZNM za poaktivno vklu~uvawe na novinarite odvnatre{nosta vo raboteweto na Zdruènieto.

koga treba da se iznajdat soodvetni re{enija za problemitekoi bitno }e ja podobrat sostojbata vo mediumite. (N.P.)

1010

Novinarstvoto vo Makedonija e pod kon-stantna kritika vo pogled na etni~kata polariziranost na novinarski produkti na ~uvstvitelni temi. So cel da se podo-bri imixot na makedonskoto novinarstvo,

kako etni~ki nepodeleno, no i da se iskoreni go-vorot na omraza vrz razni osnovi vo novinarskite tekstovi, vklu~itelno i vrz etni~ka pripadnost, Zdruènieto na novinari na Makedonija smeta deka e potrebno da se prezemat nekolku aktivnosti za da se ispolni toa. ZNM procenuva deka vo taa nasoka potrebna e tehni~ka i ekspertska pomo{ za zajaknuvawe na kapacitetot na Sovetot na ~esta na ZNM kako edinstveno samoregulatorno telo koe dejstvuva vrz osnova na eti~kite standardi i Kodeksot na novinarite vo Makedonija, potoa zgolemuvawe na nivoto na komunikacija pome|u etni~kite grupi vo mediumskiot sektor preku sorabotka i dijalog, kako i pottiknuvawe na pro-ces na vklu~uvawe mladi novinari i studenti po novinarstvo preku mo`nost za praksa i nabqudu-vawe na rabotno mesto vo mediumite.

Za ispolnuvawe na ovie zalo`bi, so ogled deka tie proizleguvaat od glavnite celi na ZNM - da gi {titi i promovira profesionalnite standardi vo novinarstvoto i slobodata na izrazuvaweto, poba-rana e poddr{ka od Organizacijata na Obedinetite nacii za obrazovanie, nauka i kultura (UNESKO), vo ramkite na Zaedni~kata programa na ON za podobruvawe na me|uetni~kiot dijalog i sorabot-ka. Glavnata cel na proektot koj go predloì Zdruènieto, e da se zgolemi me|uetni~kata in-terakcija kaj novinarite, da se podigne nivoto na novinarskata profesionalnost i da se zgolemi nivoto na sorabotka. Sekundarna cel na proektot e nudewe besplatna pravna pomo{ na site ~lenovi

START NA NOV PROEKT NA ZNM

Obuki za podobruvawe me|uetni~kiot dijalog Glavnata cel na proektot e da se zgolemi me|uetni~kata interakcija kaj novinarite, da se podigne nivoto na novinarskata profesionalnost i da se zgolemi nivoto na sorabotka

1111


na ZNM, no i da se podigne svesnosta na novi-narite i po{irokata javnost za aktivnostite na ZNM i Sovetot na ~esta.

Proektot, koj startuva{e vo januari, }e se implementira pet meseci i }e opfati niza ak-tivnosti. Kako prvo, predvideno e da se podo-bri funkcioniraweto na Sovetot na ~esta preku obuka, monitorirawe, izrabotka na prira~nik za pravilno novinarsko i eti~ko odnesuvawe, medi-umska kampawa za pogolema vidlivost na ZNM i Sovetot na ~esta kako klu~ni akteri vo promovi-raweto na profesionalnite novinarski standardi vo zemjata.

Proektot predviduva i podobruvawe na kapac-itetite na MRTV, so cel da promovira me|uetni~ki dijalog vo op{testvoto, preku forum na pretstavni-ci od javniot servis so razli~na etni~ka pripad-nost, kako i forum na pretstavnici od javniot servis i drugi komercijalni mediumi.

Proektot predviduva i pottiknuvawe na sorabotkata me|u novinarite od razli~ni medi-umi pri izvestuvawe za ~uvstvitelni pra{awa i obuka na mladi i idni novinari, {to }e se im-plementira preku pottiknuvawe na nacionalnite i regionalnite mediumi da otpo~nat praksa na razmena na novinari so razli~na etni~ka pripad-nost. Isto taka, }e im se ovozmoì na studenti od poslednata godina na fakultetite po novinarstvo od dràvnite univerziteti, no i mladi novinari, da odat na praksa i nabquduvawe na rabotnoto mesto vo mediumi.

Implementacijata na proektot startuva{e na 27 i 28 januari so obukata na Sovetot na ~esta na ZNM, koja se odrà vo Klubot na novinarite na Makedonija, a be{e poddràno od Norve{kata am-basada vo zemjava.

(Zaedni~kata programa na ON za podobruvawe na me|uetni~kiot dijalog i sorabotka e implemen-tirana od strana na UNDP, UNICEF i UNESKO so finansiska poddr{ka od Vladata na [panija pod Fondot za ostvaruvawe na mileniumskite razvoj-ni celi)

na kaj novinarite

1212

Ustavniot sud Ustavniot sud ja stopira{e ja stopira{e lustracijata lustracijata na novinaritena novinariteUstavniot sud na 25 januari donese vremena

merka za stopirawe na 12 ~lena od Zakonot za lustracija, so {to me|u drugite be{e zaprena lustraciijata i na novinarite. Merkata za za-pirawe na izvr{uvaweto na spornite delovi

od Zakonot e donesena poradi somnenie deka tie izleguvaat od ustavnite ramki i so niv se povredu-va slobodata kako ustavno zagarantirano pravo. So obrazlo`enie deka ne se nositeli na javni funkcii, Ustavniot sud povede postapka i za ~lenot koj se odne-suva na osnova~ite, vrabotenite novinari i urednici vo trgovskite radio-difuzni dru{tva, neprofitnite radio-difuzni dru{tva, kako i osnova~ite i vrabo-tenite vo trgovskite dru{tva od oblasta na pe~atot,

advokatskite dru{tva, advokatite i medijatorite.Vremenata merka na Ustavniot sud dojde {est dena

pred istekot na krajniot rok, 31 januari, za podnesu-vawe na izjavite za lustracija na aktivnite novinari do Komisijata za verifikacija na faktite. Na samo nekolku dena pred krajniot rok, od Komisijata ne mo`ea da se dobijat podatoci kolku novinari dosega dale izjava. Spored informaciite od samite novi-nari, re~isi site go dotstavile ili bea vo procedura na dostavuvawe na potrebniot dokument.

Inaku predvidenata pari~na kazna za nepodne-suvawe izjava za lustracija iznesuva 4.000 evra, a spored Zakonot, dosiejata na novinarite koi ne dale izjava }e se otvoraa po slu`bena dol`nost. (T.G.)


ZNM raspi{a konkurs za dve novinarski nagradi

Zdruènieto na novinari na Makedoni-ja, soglasno Statutot, vo januari raspi{a konkurs za dodeluvawe na dve godi{ni nagradi za novinari koi imaat osobeno postignuvawe vo svojata rabota vo izmi-natata godina. ZNM go objavuva konkursot za nagradata „Krste Petkov Misirkov” za ìvotno delo i nagradata „Ja{ar Ere-bara” za ednogodi{no ostvaruvawe za istraùva~ko novinarstvo vo mediumite. Zdruènieto pritoa gi povika site profe-sionalni novinari da gi dostavat svoite prijavi.

Kandidatite za ednogodi{no ostvaru-vawe za istraùva~ko novinarstvo vo mediumite preku svoite storii potrebno e da pretstavat avtenti~no novinarsko istraùvawe sprovedeno od samiot av-tor vo koi se obrabotuva tema koja ima po{iroko op{testveno zna~ewe.

Vo aplikacijata za nagradata za istraùva~ko novinarstvo potrebno e do ZNM da se dostavi eden primerok vo iz-vorniot format na novinarskiot proiz-vod i dve kopii na istiot.

Za nagradata za ìvotno delo, po pred-log na trojca kolegi, potrebno e da se dostavi prijava so li~ni podatoci za kan-didatot i kratok tekst vo koj se sumirani dostignuvawata na kandidatot.

Aplikaciite i prijavite treba da se dostavat do ZNM najdocna do 10 fevruari 2012 godina. Aplikaciite moàt da bidat dostaveni:

- Po po{ta adresirani na Zdruènie na novinarite na Makedonija, Gradski yid blok 13, 1000 Skopje, R.M.;

- Linkovi od on-lajn izdanijata na novinarskite proizvodi moàt da bidat dostaveni po elektronska po{ta na: [email protected] ili

- Li~no da se dostavat vo kancelari-jata na ZNM.

Na prijavata/aplikacijata potrebno e da se navede: „Za NAGRADA”.

Nagradenite }e dobijat plaketa i pari~na nagrada od 30.000 denari. Selek-tiranite kandidati }e bidat kontaktirani od strana na Komisijata za dodeluvawe na nagradite na ZNM. Lice za kontakt za in-formacii okolu apliciraweto za nagra-dite: Elizabeta Stoleva - 02/ 3 116 447 ili na elektronska adresa: [email protected]

1313

1414

Pi{uva: Kristina Ma~ki}

Mnogu pati novinarite se spre~eni ili onevozmoèni vo izvr{uvaweto na sekojd-nevnite rabotni obvrski, osobeno koga stanuva zbor za rabotna zada~a na sledewe sudski proces, t.e. vlez vo sudnica. Za samo

edno sudsko polugodie se sli~ija nekolku pogolemi incidenti vo koi novinarite izlegoa kako vinovni, nevospitani.

Posledniot primer koga novinarite bea drsko sproveduvani vo sudnica kade sudijata im se zakani so zaklu~uvawe na vratata od sudnicata se slu~i vo noemvri. Vo Osnovniot sud 1 treba{e da se odrì sudski proces za slu~ajot Alen Zekirov. Novinarskite

NA RABOTNA ZADAÂ VO SUDNICA

Mnogu pati novinarite bile brkani, omalovaùvani vo sudovite, od sudiite i od vrabotenite , koi znaat da bidat nekorektni i drski so novinarite, koi pak mol~at i trpat pla{ej}i se da reagiraat ili od ednostavna pri~ina - ne znaat kako da dojdat do svoite prava

Novinarski prava vo ku}ata na pravdata Novinarski prava vo k


1515

ekipi so uredni dozvoli od Vrhovniot sud dojdoa na zakaàniot termin za odrùvawe na ro~i{teto , no u{te na vleznata vrata od sudot bea grubo spre~eni od sudskata policija da gi vnesat kamerite i fotoa-paratite. Obrazloènieto na sudskite policajci be{e deka sudijata zabranil vlez na mediumi. Nekoi od novinarite se obidoa na policajcite da im ukaàt deka ekipite imaat uredni dozvoli, no ne bea nitu soslu{ani, a nitu eden od policajcite ne se ni obide da im gi proveri dokumentite.

Dokolku sudskata policija gi pogledne{e uvereni-jata, a ne da se zanimava so ~antite na novinarite, }e uvide{e deka novinarskite ekipi voop{to ne odat na sudski proces kaj sudijata koj zabranil vlez, tuku na drug predmet (slu~ajot Zekirov) koj be{e zakaàn

vo ist termin. Koga novinarite stignaa naidoa na u{te edna

“blokada”. Sudijata ostro im se obrati na novinarite, bidej}i site novinari poradi pretresot od sudskata policija se zadràa na vlezot od sudot i zadocnija vo sudnica. Sudijata najavi deka na slednoto sudewe vratata na sudnicata }e bide zaklu~ena polovina ~as pred sudewe. Toj ednostavno ne saka{e da ~ue zo{to novinarite zadocnija.

Ne mnogu pred ovoj nastan novinarite bea spre~eni da vlezat vo sudnica za golemiot sudski slu~aj Kam-pawa. Toga{, {to e u{te pozastara{uva~ki, novinarite bea selektirani koj moè, a koj ne da prisustvuva na ro~i{teto. Sudot toga{ ekspresno se oglasi so soop{tenie, bidej}i be{e prozvan vo javnosta.

Novinarski prava vo ku}ata na pravdata ku}ata na pravdata

1616

I SUDIITE SO SVOJA VINA

Vo soop{tenieto do mediumite pi{uva{e : “Osnovniot sud Skopje 1 Skopje poso~uva deka ne

se to~ni obvinuvawata na nekoi mediumi deka selek-tivno se pu{tale novinari na odredeni ku}i, a na odredeni ne im bil dozvolen vlez vo sudnicata. Od Sudot apeliraat vo idnina da ne se iznesuvaat nev-istini vo mediumite od ovoj tip i baraat da se ima pove}e razbirawe za prostornite i tehni~ki resursi so koi raspolaga Sudot.

Glaveniot pretres po predmetot e javen, me|utoa, poradi ograni~eni prostorni mo`nosti vo sudnicata, sudeweto moàt da go sledat ograni~en broj lica. Vo sudnicata imalo mesta samo za del od pretstav-nicite na mediumite koi sakale da prisustvuvaat, poto~no sudnicata ve}e bila prepolna od ve}e vlezen-ite rodnini, sprovodnici od zatvorot, pretstavnici od stranski ambasadi, nevladini organizacii i novi-nari, pa uslovite za rabota na sudot i strankite, bi se ote`nale dokolku se dozvolelo vlez na preo-stanatite novinari, poradi {to sudskata policija ne dozvolila vlez na istite”.

Toga{ od Sudot se obidoa da pojasnat deka toj seko-ga{ e otvoren za javnosta i mediumite, pa taka predme-tite za koi ima pogolem interes za sledewe, naj~esto se odrùvaat vo Sala 1 na ovoj sud, no bidej}i denta bila zafatena so sudewe na predmet od oblasta na organiziraniot kriminal i korupcija, vo koj imalo pove}e obvineti i braniteli, sudeweto za predmetot “Kampawa” se odràlo vo sudnica koja ne raspolaga so dovolen broj mesta za da go sledat site zainteresira-ni pretresot. No od Sudot moèbi zaboravija da po-jasnat, a novinarite pak vo izve{taite ne se povikaa na Zakonot za krivi~na postapka.

Ona {to site novinari koga vleguvaat vo sudnica treba da go znaat e Sudskiot delovnik (ku}niot red na sudot) i Zakonot za krivi~na postapka. Novinar-ot sekoga{ koga e onevozmoèn vo izvr{uvaweto na slu`benata zada~a e dolèn da reagira soodvetno i spored ona {to e predvideno so zakon.

Pa taka vo Zakonot za krivi~na postapka jasno pi{uva i e predvideno ona {to sudiite vo posledno vreme redovno go odbegnuvaat da go sprovedat,a novi-narite zaboravaat da go potsetat.

Spored ~l. 296 od ZKP: Ako vo oddelni slu~ai pros-toriite na sudskata zgrada ne se pogodni za odrùvawe na glavniot pretres, pretsedatelot na sudot moè da opredeli pretresot da se odrì vo druga zgrada.

Vo posledno vreme aktuelno e i odnesuvaweto na odredeni sudii koi samovolno odlu~ile deka novi-narite treba da pobaraat li~na dozvola od sudijata za da prisustvuvaat na sudewe.

Vakvo ne{to ne e predvideno nitu so eden zakon nitu so uredba. Jasno e naglaseno vo Zakonot deka dozvolata za sledewe, snimawe ili fotografirawe ja dava samo Vrhovniot sud. Vo nea stoi deka sudijata moè da ne dozvoli snimawe na odredeni delovi, no ne i celosno zatvorawe na vratata na sudnicata bez zakonska pri~ina za toa.

SUDSKIOT SOVET ]E GI OPOMENUVA SUDIITE Pretsedatelkata na Sudskiot sovet, sudijata Alek-

sandra Zafiroska, za biltenot na ZNM objasnuva koja e procedurata za mediumite da si ja baraat pravdata koga se obespraveni.

“Site sudewa se javni osven koga mu se sudi na maloletnik ili nekoi drugi zakonski pre~ki. No pove}eto od mediumite znaat koga moàt da vlezat vo sud-nica. Ona {to nekoi sudii ne dozvoluvaat moèbi e


1717

strav od javnosta ili pritisok za koi tie se àlat”, veli Zafiroska. “No iako ve~erta }e ima na vesti ili vo vesnici za nivniot sudski proces i iako toa za niv moèbi pretstavuva psiholo{ki pritisok, su-diite sepak treba da se podgotveni na takvo ne{to i nikako ne smeat da gi zatvoraat sudewata za javnost. Tokmu i javnosta e taa koja osven nas, kako stru~en Sudski sovet koj gi ocenuva sudiite, moè da pri-donese za legitimitetit i kredibilitetot na sudot i sudijata kako poedinec”, veli Zafiroska. Spored

nea, ona {to treba da go znaat novinarite e deka ne se stranki vo postapkata i za niv ne vaàt onie pretstavki i poplaki koi gi podnesuvaat advokati, obvineti i obviniteli. No novinarite imaat pravo preku Zdruènieto ili pak li~no dokolku im e usk-rateno pravoto na slobodno izvesutvawe od sudnica da dostavat izvestuvawe do Sudskiot sovet. “Nie kako Sudski sovet sekako }e se obratime do sudot ili sudijata i }e nastojuvame vakvi nemili situacii da ne se slu~uvaat”, ni izjavi Zafiroska.

Mnogupati novinarite koi i kako stranki vleguvaat vo sudot doìvuvaat da bidat verbalno napadnati i navredeni od vrabotenite. Se ima slu~eno novinarot, koj inaku e izvestuva~ od sudot, vo sudot da dojde za privaten predmet, no od vrabotenite vo sudot poradi toa {to e novinar, bez nikakov povod ili pri~ina, da bide navreduvan.

NOVINAROT TREBA BRZO DA REAGIRA

Sudot e ku}ata na pravdata, velat sudiite, no nov-inarite koi se po~esto se soo~uvaat so prepreki vo sudot se pra{uvaat dali ima pravda vo ku}ata na prav-data, koga vrabotenite drsko i nevospitano se obra}aat, go pretresuvaat kako najgolem kriminalec i mu odat zad petici. Poznati se inicijativite na ~elnici od sudovite koi zabranuvaat sekakva komunikacija na novinar so sudija ili koj bilo vraboten. Poznati se nebulozni reakcii na sudii koga }e obvinat novinar deka tajno go snimal so mobilen vo sudnica i potoa go pu{til na televizija, a sudijata ednostavno ne sfa-til deka televiziskiot spiker ~ital telop. Alarmant-no e koga sudiite se stavaat nad site, a novinarite mol~at. Nekoi od sudiite duri i se zakanuvaat deka }e gi kaznat novinarite, no nikoga{ ne kaùvaat po koj zakon, bidej}i ednostavno takov zakon ne postoi.

Ona {to sekoj novinar ima pravo da go napravi vo vakva situacija koga vo sudot doa|a privatno, e vedna{ da podnese pretstavka. Taa treba da bide naslovena do pretsedatelot na sudot i vo nea da se navede se {to mu se slu~ilo na novinarot. Za da ne zaluta pret-stavkata na priemnoto oddelenie, vo desniot goren agol poèlno e da se napi{e: “Li~no na raka”, pa taka pretsedatelot li~no }e bide izvesten za nemiliot nastan vo sudot. Pretstavkata se dava vo dva prim-eroci vo priemnoto oddelenie od koi edniot zaveren so pe~at ostanuva kaj novinarot. Istata pretstavka se prepra}a i do Vrhovniot sud, Apelacioniot sud, Min-isterstvoto za pravda i drugi relevantni institucii, kako i stranski misii i ambasadi.

Na krajot zaklu~okot e deka novinarot so mnogu malku znaewe moè mnogu da pridonese vo ostvaru-vaweto na pravato na slobodno informirawe od javni sudewa. Novinarot e toj koj treba da se bori na sekoj ~ekor i da go bara svoeto ustavno zagarantirano pra-vo da bide po~ituvan. Dokolku eden novinar zgre{i ili ja zloupotrebi mo`nosta da vleze vo sudnica i pravilno da izvestuva, sudot nema pravo da gi kazni site novinari za toa.

1818Minatata godina malku {to se izmeni vo

globalnata slika za slobodata na medium-ite vo svetot, no i vo pogled na bezbed-nosta na novinarskata profesija. Spored „Reporteri bez granici”, vo 2011 godina se

ubieni 66 novinari, {to e za 16 procenti pove}e od prethodnata godina, dodeka 1.044 se uapseni, 1.959 bile fizi~ki napadnati i trpele zakani, 71 novinar

bile kidnapirani, a 73 prebegale od svojata zemja. Vo 2011 godina duri 499 mediumi vo svetot se cenzur-irani. Ovie brojki sami po sebe ne ka`uvaat mnogu, no ako se sporedat so brojkite od izminatite godini }e se zabele`i deka novinarskata profesija ostanuva edna od najrizi~nite profesii, so mnogu mal trend na podobruvawe na sostojbite vo pogled na slobodata na izrazuvaweto, dodeka bezbednosta na novinarite e

NOVINARSTVOTO VO SVETOT

I minatata godina be{e I minatata godina lo{a za novinaritelo{a za novinarit

Lani vo svetot se ubieni 66 novinari, 1.044 se uapseni, a 1.959 bile fizi~ki napadnati i trpele zakani


1919

I minatata godina be{e be{e lo{a za novinaritete

2020

vlo{ena. Samo vo januari ovaa godina ubieni se dvajca novinari, a 179 se u{te se nao|aat

vo zatvor. „Reporteri bez granici” za prv pat pred okolu

eden mesec ja objavija listata na desette najopasni gradovi, oblasti, regioni za novinarite i za sloboda-ta na izrazuvaweto vo svetot. Spored niv, 2011 godina bila lo{a vo pogled na slobodata na mediumite. Za toa mnogu pridonela i t.n. Arapska prolet, ako se ima predvid deka 20 novinari se ubieni na Bliskiot Is-tok. So re~isi identi~na brojka na ubieni novinari e i Latinska Amerika - 18, dodeka ve}e vtora godina po red Pakistan e najsmrtonosnata zemja za pripadnicite na mediumite so duri 10 ubieni novinari.

Arapskata prolet, no i protestite vo Sudan, Azer-bejxan, pa i vo Grcija, Belorusija, Uganda, île vo 2011 godina re~isi dvojno ja zgolemija brojkata na zat-voreni novinari od 2010 godina koja toga{ iznesuva{e 535. Ogromna pak e brojkata na novinari vrz koi e vr{en psiholo{ki pritisok poradi rabotata i toa naj~esto od strana na vlastite za da ne se objavat informacii koi moèle da im ja zagrozat pozicijata. Fizi~kite napadi vrz novinarite vo 2011 godina vo globalni ramki se zgolemeni za celi 43 procenti od prethodnata godina, so najvisoka stapka vo Central-

noamerikanskite dràvi, osobeno vo Honduras kade {to novinarite se napa|ani od policijata dodeka pokrivale demonstracii.

Od plo{tadot vo Kairo preku jugozapaden Paki-stan, pa se do Mogadi{u i Filipini, 2011 godina se pokaà kako mnogu opasna za rabotata na novinarite vo uslovi na politi~ka nestabilnost.

Listata na najopasnite mesta za novinarite vo svetot glavno e so imiwa na dràvi, regioni i gra-dovi od Bliskiot Istok, Afrika, Azija, no i Meksiko. Na spisokot se nao|aat Bahrein, Sirija, Libija, Jemen, no i Somalija, Pakistan, Egipet, Bregot na Slonovata Koska.

Vo Evropa, pak, iako vo 2011 godina ne se zabeleàni ubistva na novinari, a stapkata na fizi~ki napadi i zakani e mnogu pomala od drugite delovi na svetot, sepak, ostanuva zagriènosta od postoeweto zakoni za mediumi i sudsko voznemiruvawe na novinarite. Spored Me|unarodniot pres institut, napadite vrz novinarite ostanuvaat golemo pra{awe od Rusija, pa se do balkanskite dràvi, dodeka Turcija prodolùva da bide najlo{ata dràva na kontinentot koga se vo pra{awe pravata i slobodite na novinarite so okolu 70 zatvoreni novinari.

(T.G.)

Slikata za Makedonija vo pogled na slobodata na medi-umite i novinarite za 2011 godina be{e edna od najlo{ite vo izminatite 20-ina godini. Okolu 200 novinari od elek-tronskite i pe~atenite mediumi ostanaa bez rabota, se zatvori-ja nekolku mediumi, {to pak ja svede cenata na novinarskiot trud na minimum i so toa go zagrozi socijalniot status na vrabotenite novinari.

Istoto moè da se kaè i vo pogled na pritisocite vrz mediumite, osobeno so sudski tu`bi protiv novinari. Samo vo prvite {est meseci lani pokrenati se 50 sudski tu`bi protiv novinari za kleveta i navreda. Kako zgolemen priti-sok vrz novinarskata profesija vo 2011 godina se tolkuva i najavata za nosewe zakon za mediumi za regulirawe na mediumite, {to, osven vo zemjava, go zapali crvenoto svetlo i kaj me|unarodnite orga-nizacii kako obid za namaluvawe na slobodata na mediumite i na novinarite vo Makedonija.

Od tamu ne e za iznenaduvawe podatokot deka spored Indeksot za mediumski slobodi na „Report-eri bez granici” Makedonija vo 2011 godina padna za pove}e od deset mesta od prethodnata godina i se najde na 94 mesto. Od nas vo slobodata na mediumite, spored Indeksot, polo{i vo Evropa se samo Albanija, Crna Gora, Ukraina, Rusija, Turcija i Belorusija.

Deka problemot na mediumskite slobodi vo Makedonija e se pogolem ukaùva i Evropskata komisija koja za polo`bata na novinarite i slo-bodata na izrazuvaweto vo pos-ledniot Izve{taj za napredokot na Makedonija kon EU dade negativna kritika. Denovi EK ne samo {to go povtori toj stav tuku be{e u{te poostra vo toa. Spored nea, slobo-data na mediumite stanuva prv, od pette klu~ni prioriteti {to Brisel gi postavi pred Makedonija.

Komesarot za pro{iruvawe na EK, [tefan Fule, po sostanokot na Sovetot za sta-bilizacija i asocijalcija re~e deka EU o~ekuva konkretni rezultati i zabrzuvawe na reformite vo Makedonija vo odnos na pette klu~ni politi~ki oblasti. „Prvo, slobo-data na izrazuvawe, vtoro vladeeweto na pravoto, treto reforma na javnata administracija, ~etvrto izborniot proces i posledno, no ne i pomalku va`no, borbata protiv korupcijata. Vo na{iot posleden izve{taj EK po tret pat ja potvrdi preporakata za otvorawe na pregovori. Evropskiot sovet se u{te nema doneseno odluka, no va`no e da se odrì momentumot na procesot”, izjavie Fule.

Vo zavr{nite zaklu~oci Sovetot naglasuva deka o~ekuva delotvorni re{enija po nekolku pra{awa kako {to e podo-bruvawe na zakonskata ramka, reklamiraweto na Vladata, sreduvawe na sostojbite vo javniot servis, po~ituvawe na profesionalnite standardi, kako i dekriminalizacija na klevetata i navredata. (T.G.)

Makedonija se ponisko na skalata na slobodata na mediumiteMakedonija za 2011 godina se najde na 94 mesto spored

Indeksot za mediumski slobodi na „Reporteri bez

granici”, polo{i vo Evropa od nas se samo Albanija,

Crna Gora, Ukraina, Rusija, Turcija i Belorusija


2121

Pi{uva: Dragan Nikolovski

Samo ~etiri meseci po euforijata {to ja pre-dizvika makedonskata ko{arkarska reprezen-tacija osvojuvaj}i go ~etvrtoto mesto na kon-tinentalniot {ampionat, ovde{nata sportska javnost dobi mo`nost odnovo, sega i zime da

se raduva na na{i sportski uspesi na me|unaroden plan. Nenaviknati na premnogu zna~ajni rezultatski dostignu-vawa po osamostojuvaweto na dràvava (ako se izzeme evropskata klupska kruna na „Kometal - \or~e Petrov” vo 2002 godina), osobeno èdni i èlni za istoriski dostreli na na{ite nacionalni selekcii, za kratok pe-riod dobivme i vtora mo`nost za izblik na ekstremna sportska radost i na odu{evuvawe koe za mnogumina se grani~i so neveruvawe.

Otkako ko{arkarite postavija mnogu povisoki stan-dardi vo odnos na onie na koi bevme „nau~eni” pre-thodno, rakometarite dobro sfatija deka za fanati~nata privrzanost {to ja dobija, na nacijata }e mora da i voz-vratat vo soglasnost so nejzinite o~ekuvawa i èlbi.

Epilog na toa se nivnite epski izdanija na Evropskoto prvenstvo vo Srbija so koi ni pomognaa da isfrlime na povr{ina u{te eden zna~itelen del od nataloènite frus-tracii i nezadovolstva od porane{nite razo~aruvawa po nastapite na makedonskite klubovi i reprezentacii na me|unarodna scena.

So ogromna radost rakometnoto EP vo sosedna Sr-bija go o~ekuva{e i najgolemiot del od sportskite nov-inari vo zemjava. Blizinata, no i visokite ambicii {to gi najavija na{ite rakometari na prvoto u~estvo na golemo natprevaruvawe po 11-toto mesto na SP vo Hrvatska pred tri godini, bea pri~ina {to cela armi-ja makedonski novinari dolgo se podgotvuvaa da bi-dat svedoci vo ìvo, kako specijalni izvestuva~i na nivnite mediumi od zna~ajniot nastan, osobeno {to Makedonija nastapuva{e vo Ni{, na edvaj 200 kilometri oddale~enost od Skopje.

Za nekoi od niv, toa }e be{e debitantsko profesion-alno prisustvo na vakvi sobiri, nekoi, pak, }e vpi{ea vo svoite karieri moèbi i dvocifren nastap. No toa bea o~ekuvawata.

IZVESTUVAÎTE OD ELEKTRONSKITE MEDIUMI BEZ PRISTAP NA EP VO RAKOMET

PiPiPiPi{u{ vavava: D DDDrararar gagagag n nn n NiNiNNikokololololovsvsvsvskikikik

amamamamoo o o ~e~etitiririi m m mesesseceeci popoo e eeeufufuforororor jijijatata a {t{t{too o o jajaaja p prererer -ddidiiizvzvzvvikikika makeedodododonsnsnsnskkakakatattaa kkk ko{o{o{ararararkakakakarsrsrskaka r rrrepepee rererrrezezezez nnn-tatacijaa oosvsvsvoojo uvuvaja }i}i ggo ~~eettvvrrttoto meests ooo nna konn

EpEpiilloogogo nnnaa a ttott a a sesese nn iivninite epskikkiki izddananijijijjaa a nananaa EE EEvrrrropopopoo skkotototototoooo prprrvevevensnsnstvtvtvvo o o vovovo SSS Srbijjijaaa aa sosss kkoioi n ni ii popooommmom gnaaaaaaa dd d da isisisffrfrfrllilimememe nn a poovrvrrv {i{i{inanana u u u{tt{t{t{ ee e ededddenenenen z na~iitetetetelell n del od nnatallo`̀o`̀enne itititee ffrfrrussus-trtrrtracacaciiiii iii nn nezezezadadada ovovoovololololststststvavav oodd pooporararaaranennen {n{ itite eee raraarazozozzo~~a~aarururururuvvavaavawawawawa p p ppooo o nnaststapppittee nanna mmaakeddonnskskitte kklubbbooovviiii i reprpreezenennttacii nnna

EHF: Televiziski novinari „STOP“

2222

TELEVIZIITE OSTANAA DOMA

Na nepoln mesec pred po~etokot na {ampionatot, sosema neo~ekuvano, so neprijatno iznenaduvawe se

soo~ija sportskite novinari od elektronskite mediumi vo zemjava. Prvpat dosega koga stanuva zbor za vakvi gole-mi rakometni nastani, Evropskata rakometna federacija (EHF) ne im izdade akreditacii na novinarite od na-jgolemiot broj televiziski ku}i i radiostanici od Make-donija. „Valkaniot” del mu go prepu{ti na svojot deloven sorabotnik „Infront sports”, kompanijata sopstvenik na televiziskite i na marketin{kite prava, koja na takov na~in, oficijalno, gi {titela interesite na nositelite na televiziskite i na radiopravata za ovoj nastan vo Make-donija - televizija „Sitel” i Makedonskoto radio.

Sli~ni problemi nemaa pe~atenite mediumi, pa nor-malno e {to re~isi site vesnici ne ja propu{tija privile-giranata pozicija i ja iskoristija mo`nosta za avtenti~no pokrivawe na nastanot koj, o~ekuvano, pobudi ogromno in-teresirawe vo na{ata javnost.

Imaj}i ja predvid oddale~enosta na Ni{, kade {to make-donskata nacionalna reprezentacija gi odigra prvite tri sredbi na {ampionatot, a i na Belgrad, kade {to prodolì so nastapite vo ramkite na glavnata natprevaruva~ka run-da, razbirliva be{e èlbata i na vlijatelnite televizii i radija kaj nas, koga ve}e ne moàt da emituvaat prenosi ili snimki od natprevarite, preku zajaknati blokovi in-formacii za prvenstvoto vo sportskite vesti, no i ne samo vo niv, kvalitativno da gi zbogatat svoite informa-tivni izdanija. Faktot {to dosega nikoga{ ne se slu~ilo takvo ne{to i {to na prethodnite SP i EP novinarite od t.n. „mediumi koi ne gi poseduvaat pravata” (radio i TV-stanici koi ne se sopstvenici na prava za emituvawe direktni prenosi) nikoga{ ne bile spre~eni da bidat prisutni i da izvestuvaat od mestoto na nastanot, dodat-no ja razgore nervozata vo ovde{nite novinarski krugovi, osobeno ako se znae deka toa ne vaè{e pred tri i pol go-dini, koga Makedonija be{e doma}in na ̀ enskoto EP. Toga{ na nitu eden doma{en ili stranski novinar ne mu be{e uskratena mo`nosta da prisustvuvaat vo salite vo Skopje i vo Ohrid, dodeka video i audioizjavite od igra~ite bez problem smeeja da gi snimaat vo t.n. miks-zona na izlez od igrali{teto.

Iako go napravi celiot slu~aj u{te poparadoksalen so toa {to na misteriozen na~in, dopolnitelno, im izdade akreditacii na izvestuva~i od dvete sportski radija od zemjava, EHF i „Infront sports” ostanaa dosledni na prvi~nata odluka vo vrska so barawata na drugite elek-tronski mediumi. Da bide ironijata pogolema, se obidoa i dopolnitelno da zarabotat so „nemoralni” ponudi do nekoi zainteresirani TV-ku}i. Na televiziite im be{e po-nudeno da platat odredena suma za koja treba{e da dobi-jat mo`nost za emituvawe video „highlights” na denot i plus dozvola nivni ekipi (novinar i snimatel) da dobijat dnevni vleznici za vo salite, no samo zaradi snimawe izjavi vo miks-zonata!? Nikoj ne prifati takvo ne{to, pa za Ni{, a potoa i za Belgrad zaminaa samo novinarite od pe~atenite mediumi i od nekolku Internet-portali. O~igledno, slu`benicite na konzervativnata i zatvorena EHF i nivniot u{te porigiden partner „Infront sports”

se uvereni deka vebnovinarstvoto moè pove}e da go pop-ularizira rakometot otkolku elektronskite mediumi. Ili moèbi za niv postojat samo oficijalnite nositeli na TV i na radioprava vo svojata zemja!?

„Vo zaludniot obid da mu se dobliì na fudbalot vo popularnosta i osobeno vo zarabotuva~kata, EHF pravi golema gre{ka, sosema nepotrebno otfrlaj}i gi onie {to vo taa misija moàt najmnogu da i pomognat, elektronskite mediumi, ili poprecizno televiziite. Otkupot na TV-pra-vata e edna od najgolemite stavki pri popolnuvaweto na buxetot, no neodobruvaweto akreditacii na novinarite od

Pomalku mediumi ne e vo interes na rakometot

„Vo minatoto desetici makedonski TV-novinari prisustvuvale na pove}e EP na koi u~estvuvale na{i reprezentacii, ma{kata ili ènskata, seedno. Interesite na onie {to skapo gi platile radio i TV-pravata mora da se {titat, no ne e se taka cr-no-belo i mora{e kaj EHF i vo “Infront sports” da postoi ~uvstvo deka, na primer, vo Ni{ }e se slu~uva rakometno ludilo koe ne smee da ostane neregistrirano na profesionalen na~in od golem broj mediumi. Toa ne e vo interes na rakometot”, veli Sterjov, potsetuvaj}i i na iskustvoto od 2008 koga Makedonija be{e doma}in na ènskoto EP, a site makedonski elektronski mediumi imaa pravo i mo`nost da izvestuvaat od nastanot, se razbira, so site ograni~uvawa. (D.N.)


2323

televiziite {to gi nemaat ekskluzivnite prava za preno-si e previd”, smeta Goran Sterjov, porane{en urednik na sportskite redakcii na MTV i na A1 televizija, odli~no upaten vo ovaa problematika, me|u drugoto, i kako pove}ekraten sorabotnik na EHF vo pres-slu`bite pri orga-nizacijata na nekolku kadetski i juniorski svetski i ev-ropski prvenstva {to se odràa vo zemjava.

Spored Sterjov, sli~ni pravila vaàt i za site natpre-varuvawa na UEFA i na FIFA, no fudbalot e sepak globalen biznis so koj rakometot i da saka, ne moè da se sporeduva. „Rakometot ne e nitu blisku do fudbalot, ograni~en e na edna relativno mala grupa zemji, pa zatoa EHF mora da vlijae ovoj reìm da ostane strog, no ne i radikalno rigorozen”, veli Sterjov, dopolnuvaj}i deka barem novinarite od televiziite so nacionalna koncesija od zemjite {to imaat svoi reprezen-tacii na prvenstvoto mora da prisustvuvaat na nastanot, sekako so kompletno po~ituvawe na pravilata. Toj poso~uva deka na tie novinari nikoga{ ne im bilo i ne smee da im bide dozvoleno snimaweto na natprevarite i ubeden e oti toa e dovolno za apsolutna za{tita na glavnite interesi na nos-itelite na pravata. Sepak, Sterjov smeta deka na novinarite od tie elektronski mediumi mora da im se ovozmoì da bi-dat svedoci na me~evite i na pres-konferenciite i da imaat pristap vo zonite za intervjua, bidej}i seto toa bi bilo vo interes na site.

NASTRADAA I HRVATSKATA „NOVA TV”, „PRVA SRPSKA TELEVIZIJA”...

Pregolemata zainteresiranost na pripadnicite na „sedmata sila” vo odnos na ograni~eniot pros-tor {to go nudele del od objektite ja prinudila EHF,

po~nuvaj}i od ovoj {ampionat, da go namali brojot na izdadeni novinarski akreditacii.

Taka, `rtvi na novata politika, na promenetiot sistem za akreditirawe i na zasileniot ekskluziv-itet na nositelite na ekskluzivnite prava bea tele-viziskite i radionovinarite od mediumite koi ne gi poseduvaat pravata. Ako e za uteha na makedonskite nezadovolni novinari, novoto, diskriminatorsko pravilo vaèlo i vo preostanatite tri grada vo koi se igra{e prvenstvoto.

„Nema{e novinari od drugi radija i televizii nitu na natprevarite vo Vr{ac. Od srpskite mediumi, na primer, popularnata “Prva srpska televizija” ne dobi nitu akreditacija, nitu dozvola za snimawe. Isto ja snajde i ekipata na hrvatskata “Nova TV”, koja ne be{e pu{tena da snimi nitu trening na nivnata reprezent-acija”, veli Goran Antevski, istaknat sportski novi-nar na „Dnevnik” i dolgogodi{en pres-sorabotnik na EHF na kontinentalnite {ampionati.

„Osven komentatorskite postavi na televiziskite i na radiostanicite, site drugi bea novinari od vesni-ci, magazini i od Internet-stranici. [teta {to e taka, bidej}i siguren sum deka najmnogu zainteresirani, no i najmnogu odbieni barawa za akreditacii imalo od izvestuva~i od Makedonija”, objasnuva Antevski, koj na ova prvenstvo be{e odgovoren za funkcioniraweto na pres-centarot vo Vr{ac, a potoa i vo Novi Sad.

NA RAKOMET VO NI[ SO ZABAVNITE REDAKCII

Bolkata da se tolku blisku do najgolemiot rako-meten uspeh na na{ata ma{ka reprezentacija na ev-ropskite prvenstva, a da ne moàt novinarski da go pokrijat, del od elektronskite mediumi se obiduvaa da ja nadminat glavno so improvizacii.

Onie {to ne moèa da se pomirat so sodrìnskata skudnost na sportskite minuti vo nivnite izdanija vesti, se re{avaa za ispra}awe na ednodnevni ekskur-zii na nivni leta~ki TV-ekipi, i toa mnogu ~esto so novinari od zabavnite redakcii!?

Poradi nemo`nosta da kupat vleznici i da bidat na tribinite makar kako obi~ni gleda~i, ili duri i ako obezbedat, poradi obvrskata da vlezat vo salata bez tehni~ka oprema, posetata na Ni{ naj~esto im se sveduva{e na prestoj vo makedonskata fan-zona zara-di dolovuvawe na ambientot, a duri po me~evite se snimaa i najpotrebnite materijali, izjavite od rako-metarite.

Bez ogled {to neodminliv vpe~atok e deka uredni{tvata mnogu pove}e gi inspirira{e makedon-skata naviva~ka histerija i masovnosta na na{ite fanovi vo sosedna Srbija otkolku samiot sportski moment, kolku i da be{e kontroverzen, vakviot na~in na izvestuvawe vo su{tina ja ispolnuva{e celta.

Iako sportskite blokovi bea objektivno osiroma{eni, obi~nite gleda~i re~isi i ne moèa da sogledaat deka ne{to nedostiga vo niv, osven otsus-tvoto na onie {to po sekoja definicija treba{e da se javuvaat od mestoto na nastanot - novinarite od sportskite redakcii.

Ovoj proekt e delumno poddr`an od Ambasadata na SAD. Mislewata, otkritijata, i zaklu~ocite, ili preporakite izneseni ovde se na avtorot(ite), i ne gi odrazuvaat onie na Stejt Departmentot na SAD.

mesecen bilten na znm januari 2012

Documents