Mesecen Bilten na ZNM januari 2012

Download Mesecen Bilten na ZNM januari 2012

Post on 28-Mar-2016

219 views

Category:

Documents

6 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Mesecen Bilten na ZNM januari 2012

TRANSCRIPT

<ul><li><p> 4</p></li><li><p>22</p><p>Pi{uva: Jovanka Caruleska</p><p>Vladata najavi nov zakon za mediumi so koj tvrdi deka ima namera da go regulira haosot vo mediumskata sfera. Zakonot vo sila }e stapi za okolu tri meseci i spored najavite }e bide vo soglasnost so preporakite i standardite na Sovetot na Ev-ropa.</p><p>Osven podobruvawe na klimata vo make-donskite mediumi, so novite standardi vlasta o~ekuva na minimum da se svedat zable{kite vo Izve{tajot na Evropskata komisija vo delot za me-diumite i audiovizuelnata politika.</p><p>Najavata za negovo donesuvawe gi razbranu-va novinarskite redovi i gi podeli novinarite. Del od niv smetaat deka ima potreba od takov zakon, no del se skepti~ni vo vrska so novata legislativa. Protivnicite na noseweto zakon za mediumi smetaat deka mediumskata sfera dobro e regulirana i so ve}e postojnite zakoni, no oti problemot e vo nivnata selektivna primena. </p><p>Gra|anskite zdru`enija vo ~ij fokus na in-teres i rabota e mediumskata sfera predupredu-vaat deka ne mo`e da se sozdava nov zakon, a vo negovoto kroewe da ne u~estvuvaat samite novinari. Reagiraat deka vlasta ne mo`e da na-javuva reorganizacija na uredni{tvata, da ja utvr-duva odgovornosta na novinarite, da go regulira pe~atot i da voveduva pravila za elektronskite publikacii, a za seto toa da ne gi pra{a novi-narite. </p><p>Vo ZNM ocenuvaat deka problemite vo medi-umite se predizvikani od nesproveduvawe, odnos-no od selektivnoto sproveduvawe na aktuelnite zakoni. Od tie pri~ini Zdru`enieto gi povikuva instituciite najprvin da garantiraat celosna i neselektivna implementacija na zakonite {to ja reguliraat rabotata na mediumite. Stavot na Zdru`enieto na novinari na Makedonija e deka ako ne se sproveduvaat postojnite zakoni, toga{ nema nikakva logika da se nosat novi.</p><p>Treba da se napu{ti praktikata da se nosat novi zakoni sekoga{ koga ima problemi vo sproveduvaweto na postojnite. Problemot ne e vo zakonite, tuku vo toa dali postoi politi~ka volja za da se sprovedat tie, reagiraat od ZNM.</p><p>Vo konsultaciite {to Upravniot odbor na ZNM gi izvr{i izminatite nekolku meseci so svoite ~lenovi od Skopje i od {este regionalni centri, stavot na novinarite e re~isi sekade identite~en - tie se ~uvstvuvaat neinformirani i nevklu~eni vo procesot na donesuvawe na za-konot i stravuvaat od re{enija koi bi mo`ele da bidat doneseni bez nivno znaewe.</p><p>Roberto Beli~anec od Centarot za razvoj na mediumite predupreduva deka so toj zakon do-polnitelno }e se zagrozi slobodata na izrazu-vawe vo zemjava. Prikaznata deka zakonot }e gi garantira tie slobodi vo zemja koja e {ampion vo selektivno primenuvawe na zakonite e prika-zna za mali deca. Za zdravjeto na op{testvoto e podobro takov zakon da ne postoi. Ona {to ni treba e toa {to go imame - zakon koj gi regulira radiodifuznite mediumi, samo {to toj treba da se podobri, veli Beli~anec.</p><p>Spored nego, pregovorite okolu toj zakon se kvazi-transparenten proces vo koj na akterite na scenata im e nameneta ulogata na demokratski ornament, odosno izgovor deka se ispo~ituvani demokratskite standardi i zaednicata e kon-sultirana. No Beli~anec veruva deka struktura-ta na toj dijalog, onaka kako {to go zamisluva re-sornoto ministerstvo, poka`uva deka nikoj nema da ima {ansa da vlijae na tekstot i tuka, kako {to veli, se raspa|a celata prikazna za otvorenosta na procesot.</p><p>Me|u novinarite i vlasta postoi ogromna doza na nedoverba i ottamu konstruktiven pri-stap se ~ini nevozmo`en. Samostojniot sindikat na novinari i mediumski rabotnici (SSNM) ocenuva deka samiot na~in na koj temata za novo zakonsko re{enie e vovedena vo javnosta e nepri-fatliv i bara vo idnina novinarite direktno da </p><p>NOVINARITE ZA NAJAVITE ZA NOSEWE ZAKON ZA MIDIUMI</p><p>Izdava: Zdru`enie </p><p>na novinarite na Makedonija, </p><p>Gradski yid blok 13, </p><p>1000 Skopje;</p><p>Tel: (+3892) 3298-139; </p><p>Faks: (+3892) 3116-447, </p><p>E-mail: contact@znm.org.mk</p><p>Uredni~ki tim:Tamara Grn~aroska, Kristina Ma~ki}, Sne`ana Lupevska</p><p>Novinari:Jovanka CaruleskaSawa TrajkovskaNevena Popovska Dragan Nikolovski</p><p>Bez ogled dali poddr`uvaat ili ne nov zakon, novinarite se ednoglasno protiv zakon koj }e bide donesen bez konsul-tacii so niv i nivno u~estvo vo negovoto izgotvuvawe</p><p>Zakon za usoglasuvawe so evropskite standardi ili nova stega za novinarstvoto!?</p></li><li><p>33</p><p>u~estvuvaat vo celiot proces.Za Tamara ^ausidis, pretsedatelka na SSNM, zakon za me-</p><p>diumi }e ni bide potreben toga{ koga }e bideme sigurni deka postojnite zakoni se po~ituvaat, no deka ne se dovolni. Se dodeka tolerirame blanko otkazi i otpu{tawa bez procedura, se dodeka se nategame {to zna~i semejna vrska' kaj sopstvenic-ite na mediumite i {to e, na primer, vsu{nost govor na omraza, nam iljadnici zakoni nema da ni pomognat, decidna e ^ ausidis. So drugi zborovi, veli taa, problemot na mediumskata indus-trija vo Makedonija ne proizleguva od nepostoeweto na zakon za mediumi, tuku od nepo~ituvaweto na postojnite zakoni. </p><p>Novinarot i porane{en pretsedatel na ZNM Robert Pop-ovski, pak, smeta deka ima potreba od novo zakonsko re{enie, no dodava deka pred se, neophodna e politi~ka volja za zakon-skite izmeni koi }e se donesat da se sproveduvaat. Vo spro-tivno, veli Popovski, mo`eme da doneseme najdobar zakon na svetot, a toj da ostane samo na hartija. </p><p>Zakon za mediumi koj }e se donese vo procedura od nas, samite novinari, a ne Vladata da go nametne ili predlo`i. Novinarite da go predlo`at tekstot na zakonot, niz javni de-bati potkrepeni so ekspertski analizi i na kraj, novinarite da se soglasat okolu nego i kako takov da go ispratat do site politi~ki partii zastapeni vo Sobranieto, no i nadvor od nego, e stavot na Popovski. Pritoa, dodava toj, treba da se po-bara konsenzus od politikata vo Makedonija da go prifati ona {to novinarite smetaat deka treba da bide zakon za mediumi. Toga{ mislam deka eden takov zakon }e mo`e mnogu da pomogne da gi definira nekoi praznini koi sega postojat, a se pojavile poradi nedore~enosti vo nekoi zakonski odredbi ili nepri-mena na zakonite {to postojat, smeta Popovski.</p><p>Bez ogled dali poddr`uvaat ili ne nov zakon, novinarite se ednoglasno protiv zakon koj }e bide donesen bez konsultacii so niv i nivno u~estvo vo negovoto izgotvuvawe. Predupreduvaat deka dokolku zakonot bide nametnat, toa }e bide najdirekten atak vrz slobodata na mediumite vo zemjava. Vakvoto scenario, najavuvaat novinarite, }e naide na kolektiven otpor od celata mediumska zaednica.</p><p>Ungarski urnek za zakonsko kontrolirawe na mediumite</p><p>Prvata godi{nina od donesuvaweto na kontroverzniot Zakon za mediumi vo Ungarija nekolkumina novinari ja odbele`aa so {trajk so glad. Zakonot koj pred edna godina be{e donesen bez konsultacija so ungarskite mediumi, predizvika ostri reakcii i vo ungarskoto op{testvo, no i vo celata Evropska unija. Nekolku dnevni vesnici protestiraa po negovoto izglasuvawe, objavuvaj}i prazni stranici i naslovi: Vo Ungarija is~ezna slobodata na pe~atot. Spored tamo{nite mediumi, noviot za-kon slu`i samo za promocija na avtoritarnata vlast. </p><p>Zakonot za mediumi vo Ungarija ovozmo`i golemo vlijanie na vlasta nad javnite glasila, a predviduva i golemi kazni za onie {to nema da se pridr`uvaat do pravilata na igra. Ocen-kata za toa koj go prekr{il zakonot ungarskite vlasti mu ja doverija na novoformiraniot Mediumski sovet - telo vo koe ~lenovite ne se profesionalci i mediumski rabotnici, tuku se lica politi~ki delegirani i izbrani od parlamentarnoto mnozinstvo. Zakonot oficijalno stapi vo sila pred samo {est meseci, a delovi od nego neodamna ve}e padnaa pred Ustavniot sud na Ungarija.</p><p>Ustavniot sud kako protivustavni ~lenovi na normativniot akt gi proglasi onie so koi novinarite se zadol`uvaat da gi ot-krijat izvorite na informaciite i da dadat izjava pred noviot organ za regulirawe na mediumskata dejnost. Sudot ja ukina i odredbata so koja vesnicite i Internet izdanijata treba{e da objavuvaat samo balansirani informacii. </p><p>No Ungarija ne e edinstvena dr`ava kade {to vlasta so za-konski izmeni izvr{i direkten upad vo slobodata na medium-ite. Emituvaweto na vestite re~isi celosno be{e zapreno i vo Italija, poradi najavite za zaostruvaweto na pravilata vo Za-konot za prislu{uvawe - poteg koj tamo{nite mediumi go ocenija kako ograni~uvawe za novinarskite istra`uvawa.</p><p>Nacrt-zakonot predviduva{e kazni za reporterite koi }e ob-javat sodr`ina od policiski telefonski presretnuvawa, a toa predizvika lavina od reakcii. Internet stranicite so denovi ne se obnovuvaa, a televiziite gi otka`aa re~isi site informa-tivni blokovi vo znak na protest. (J.C.)</p></li><li><p>44</p><p>Pi{uva: Sawa Trajkovska</p><p>Forumot na novinari mora da bide mesto kade {to }e ima svoevidna intelektualna borba na razli~ni idei i mislewa, mesto kade {to }e se nadminat novinarskite sueti i plodna po~va za re{enija na konkretnite problemi {to gi ma~at novinarite i me-diumite vo Makedonija. Ova se reakciite na del od novinarite po idejata za sozdavawe Forum na novinari vo Makedonija. Forumot e inicijativa na Upravniot odbor na Zdru`enieto na novinari (ZNM) koj donese odluka da se formira telo vo koe }e u~estvuvaat novinari od razli~ni mediumi od dr`avava. Teloto e zamisleno da funkcionira nadvor od Zdru`enieto i da dava predlozi na ZNM za nadminuvawe na gorlivite problemi {to gi zasegaat novinarite vo zemjava. Na Forumot e zamisleno da se diskutura za aktuelnite problemi vo novinarstvoto, a osnov-nata cel e da se pro{iri krugot na novinari involvirani vo re{avaweto na problemite i da im se dade mo`nost na novinari od pove}e mediumi da odlu~uvaat za va`ni pra{awa. </p><p>Zamislata e da im se dade mo`nost na novinarite, bez ra-zlika dali se ~lenovi na ZNM ili ne, koi imaat razli~ni in-teresi, stavovi i ubeduvawa i koi imaat volja da pomognat vo obedinuvaweto na mediumskata zaednica, veli Naser Selmani, pretsedatel na ZNM. Spored Selmani, so pogolemo edinstvo me|u novinarite podobro }e se spravuvame so predizvicite koi ne o~ekuvaat godinava.</p><p>Zamisleno e ZNM da funkcionira kako logisti~ka poddr{ka za efikasno funkcionirawe na Forumot na novinari. </p><p>DA NE KOMUNICIRAME SAMO PREKU MEDIUMI</p><p>Mnogumina smetaat deka e dobra inicijativata na ZNM za formirawe Forum, a voedno i sekoja ideja koja ima za cel podo-bruvawe na sostojbite vo mediumskata sfera vo zemjava. Takvo e misleweto i na Branko \or|evski, pomo{nik-glaven i odgovoren urednik vo vesnikot Dnevnik.</p><p>Dobra e idejata, bidej}i sekakvo opstojuvawe na sega{nata sostojba e lo{o za nas, za ugledot na na{ata profesija, za prob-lemite {to treba da se re{avaat. Za po~etok }e bide dovolen us-peh da se sobereme i da se slu{neme me|u sebe. Sega, zboruvame samo po svoi mediumi, so svoi istomislenici i ne slu{ame voop{to {to ka`uva drugata strana'. U{te pomalku ni pa|a na pamet da prifatime del od kritikite koi ni se upatuvaat, veli \or|evski. Toj predupreduva deka rabotata nema da bide lesna i </p><p>ednostavna i mo`e da ima problemi pri realizacijata na ide-jata za formirawe i efikasno funkcionirawe na Forumot.</p><p>Ne sakam da bidam pesimist, no mislam deka postojnite podelbi, konfrontacii, pripadnosta na ovoj ili onoj mediumski tabor mo`e da ja popre~i ~istata ideja site nie, so site na{i razliki, da zboruvame na edno mesto. Vo stilot, nema {to jas da zboruvam so tie novinari vmrovci' ili sdsmovci', so onie na ovoj ili na onoj gazda, objasnuva Branko \or|evski.</p><p>Sr|an Stojan~ov, novinar od Radio Slobodna Evropa, koj i pripa|a na relativno pomladata generacija novinari vo zemjava, e skepti~en vo delot deka ovoj Forum bi mo`el da pridonese za podobruvawe na rabotata na ZNM. Veli deka se zaludni dobrite idei bez politi~ka volja za nivno sproveduvawe. Forumot mo`e da bide dobar na~in za nadminuvawe na razlikite vo od-nos na krucijalni pra{awa vo novinarstvoto, no samo ako uspee da privle~e novinari, pred se, urednici, od razli~ni mediumi i so razli~ni pogledi na toa kako treba da izgleda eden medium-ski prozivod i koja e ulogata na novinarstvoto vo op{testvoto, veli Stojan~ov. Vo sprotivno, smeta toj, se }e se svede samo na kafe-muabet me|u lu|e {to i onaka delat sli~ni stavovi. Spored Stojan~ov, presudno e Forumot da gi animira odlu~uva~kite faktori od uslovno ka`ano, neprijatelskite mediumi.</p><p>VKLU^UVAWE NA SITE NOVINARI</p><p>Za novinarot Nazim Ra{idi, novinar vo Diversiti media, ona {to se o~ekuva od inicijatorot za formirawe Forum e ra-kovodstvoto na ZNM da napravi klima za vklu~uvawe na site novinari vo su{tinska debata. Toj veli deka bez nadminuvawe na antagonizmite, so ZNM na ~elo na felata, nitu eden forum i ni edno drugo telo ne }e mo`e da napravi ni{to bez razlika {to voljata e iskrena.</p><p>ZNM SO IDEJA ZA NADMINUVAWE NA PROBLEMITE VO NOVINARSTVOTO</p><p>Novinarite od razli~ni mediumi se soglasuvaat deka Forumot na novinari mora da bide mesto kade {to }e se nadminat suetite, mesto kade {to }e ima diskusii za su{tinskite problemi i od kade {to }e proizlezat konkretni re{enija za problemite {to go ma~at makedonskoto novinarstvo</p><p>Novinarskiot Forum da bide </p></li><li><p>55</p><p>ZNM (osobeno rakovodstvoto) treba da izleze od diplo-matskata pozicija koja ~esto ja zazema i realno da zastane na stranata na profesijata, smeta Ra{idi. Spored nego, ne tre-ba da se ima kompleks dali }e brani ili kritikuva novinar ili mediumi stigmatizirani deka se na edna ili druga strana. Glasno i mo}no treba da zbori so ~istite na~ela na profesi-jata, {to site gi znaeme koi se. Vakvata kontinuirana rabota }e poka`e, a }e gi nadmine i site mo`ni stravovi za zezemawe strani. Ova za mene e glavnoto pra{awe {to felata o~ekuva od ZNM. Forumot }e treba da go pro{iri ova na~elo so pogolemata vklu~enost {to treba da ja ima, veli Ra{idi.</p><p>Klu~ni pra{awa koi treba da se diskutiraat na Forumot, spored novinarite koi gi kontaktiravme, se profesionalnite </p><p>standardi vo izvestuvaweto, po~ituvaweto na rabotni~kite prava na novinarite, drakonskite kazni za kleveta i navreda, transparentnosta na instituciite i slobodniot pristap do in-formacii od javen karakter. Isto taka, mediumskite rabotnici predlagaat da se diskutira i za raspredeluvaweto na parite za reklami od vladini institucii {to na odreden na~in ja pot-kopuva nezavisnosta na mediumite. Ne treba da se izostavat nitu diskusiite za vlijanijata vrz novinarite, za ulogata na urednicite vo samite mediumi i za nivnata povrzanost so poli-tikata i biznisot. </p><p>Jasno e deka sekoj medium ima pravo na svoja ureduva~ka politika, orientacija, stavovi, opredelba koja opcija }e ja poddr`uva. No zo{to kaj nas se dozvoluva vo sproveduvaweto na takvi ureduva~ki politiki da se naru{uvaat standardite. Ne velam site da informirame na ist na~in, no od kade toa stana normalno da se manipulira, da se iskrivuvaat faktite koi se ka`uvaat na najobi~ni pres-konferencii za koi site ja imame obvrskata da gi preneseme soglasno na iska`anata su{tina, podvlekuva urednikot vo Dnevnik Branko \or|evski.</p><p>Ra{idi pak o~ekuva site povikani novinari da se vklu~at vo su{tinska debata i smeta deka posle site slu~uvawa vo me-diumskata sfera, Zdru`enieto e toa koe treba da poka`e so realni ~ekori deka gi spodeluva site problemi i o~ekuvawa na novinarite.</p><p>Kreirawe Forum koj }e bide samo proforma vo su{tina mo`e da mu na{teti na kredibilitetot na Zdru`enieto, a so toa i na samat...</p></li></ul>