Mesecen bilten ZNM noemvri 2011

Download Mesecen bilten ZNM noemvri 2011

Post on 23-Mar-2016

220 views

Category:

Documents

2 download

DESCRIPTION

Mesecen bilten ZNM noemvri 2011

TRANSCRIPT

  • 2

  • 2Filana Koka

    R abotnata grupa usoglasi tekst na MEMO-RANDUMOT ZA RAZBIRAWE za vodewe na dijalogot za sostojbata na medium-ite vo Republika Makedonija vo koj se definirani celite, na~inot na rabota i vremenskata ramka na dijalogot. Koordinator na rabotnata grupa e vicepremierot za evropski pra{awa, Teuta Arifi, a zamenik, potretsedatelka-ta na ZNM, Maja Jovanovska.

    Vrz osnova na zaklu~ocite od trkaleznata masa, odr`ana na 14 septemvri 2011 godina, rabot-nata grupa gi definira{e temite i redosledot na pra{awata za koi }e se bara re{enie so cel podo-bruvawe na sostojbite vo mediumite i vo novi-narstvoto vo Makedonija. Dogovoreno e da bidat otvoreni pra{awata za:

    - normativnata ramka, - vladinite kampawi, - sostojbata so javniot servis- MRTV, - dekriminalizacija na klevetata i navredata, - podigaweto na standardite vo novinarstvoto.Pritoa od strana na pretstavnicite na ZNM

    be{e potencirano deka Zdru`enieto ostanuva pos-veteno za unapreduvawe na profesionalnite stan-dardi i etika vo mediumite preku procesot na samoregulacija, koj }e se slu~uva vo idniot peri-od. Celta na dijalogot e da se podobri i unapredi slobodata na mediumite i pravata na novinarite i mediumskite rabotnici.

    Procesot e predviden da trae edna godina, a rabotnata grupa }e se sostanuva najmalku dva pati mese~no. ^lenovite na rabotnata grupa od ZNM poradi prezemenata obvrska do slednata sredba, koja }e se odr`i vo prostoriite na ZNM, da izgot-vat Predlog-akciski plan, vo koj detalno }e bidat navedeni site merki i aktivnosti koi se potrebni za da se ostvarat postavenite celi, so utvrdeni rokovi, po~na konsultacii so drugi nevladini or-ganizacii i eksperti za izgotvuvawe na Nact- ak-ciski plan.

    Spored potpi{aniot Memorandum, a soglasno konsultaciite od zapo~natiot dijalog, proizlegoa definirani celi vrameni vo Nacrt -akciskiot plan, a treba da se odvivaat soodvetno na dogo-vorenoto preku dijalogot. Vo delot na PRAVNATA RAMKA, utvrdeno e da se postignat celite, po od-nos na:

    1.1.Primena na postojnite Zakoni (Zakonot za radiodifuzna dejnost, Zakonot za Rabotni odnosi i Krivi~niot Zakonik);

    1.2.Izmeni i dopolnuvawa na Zakonite ( Zakon za sloboden pristap do informaciite od javen karakter, Zakon za radiodifuzna dejnost, Zakon za sledewe na elektronski komunikacii, Izborniot zakonik, Zakon za finansirawe na politi~ki partii, Zakon za spre~uvawe korupcija i sudir na interesi i Zakon za avtorski prava);

    Vo delot na primenata na postojnite Zakoni, se potencira potrebata od dosledno sproveduvawe i primena na Zakonot za radiodifuzna dejnost pri {to se utvrduva deka Zdru`enieto na novinarite so Vladata, resornoto ministerstvo i Sovetot za radiodifuzija, vo rok od tri meseci da ja postig-nat celta, vo smisla na:

    - Sopstveni~kata struktura - so silni politi~ki vrski,

    - Transparentnosta,- SRD i sobraniskiiot kanal, - Mediumskata koncentracija,- Izdavaweto na dozvoli ogromen broj

    (ispolnuvawe na programski i tehni~ki uslovi),- Strategijata za razvoj na radiodifuznata de-

    jnost,- Reklamite - zaedni~ko nastapuvawe na pazar,

    tele{oping, sponzorstva i - Uredni~kata odgovornost. Potoa, Zakonot za rabotni odnosi, kade {to e

    definirano vo rok od tri meseci Ministerstvo za trud i socijalna politika i SSNMR da fini{iraat so postignuvaweto na dosledna primena na ZRO, vo delot na usvojuvawe na Kolektiven dogovor za novinari i mediumski rabotnici, da se spre~i vrabotuvaweto na crno, da se sproveduva odred-bata za pla}awe na priodonesi na cela plata i da se procesuiraat spogodbeni otkazi.

    Isto taka i Krivi~niot zakonik kade {to na MVR, na sudovite i na ZNM im se ostava rok za da bidat re{eni slu~aite na fizi~ki napadi na novi-narite ( osobeno {to toa spored odredeni praktiki na nekoi zemji se tretira kako napad na slu`beno lice, pri vr{ewe slu`bena dol`nost).

    Vo odnos na Izmenite i dopolnuvawata na Za-konite, se poso~uvaat potrebni izmeni i dopolnu-vawa na :

    Zakonot za sloboden pristap do infor-- maciite od javen karakter, vo smisla na za{tita na izvorot na informacii poradi pritisocite za otkrivawe na izvorite, potoa namaluvawe na roko-vite za dobivawe informacii od javen karakter od 30 dena na 24 ~asa, odnosno 3 dena i namaluvawe

    PRVA SREDBA NA RABOTNATA GRUPA ZA SOSTOJBATA SO MEDIUMITE

    Potpi{an memorandum za dijalogot

    Izdava: Zdru`enie

    na novinarite na Makedonija,

    Gradski yid blok 13,

    1000 Skopje;

    Tel: (+3892) 3298-139;

    Faks: (+3892) 3116-447,

    E-mail: contact@znm.org.mk

    Uredni~ki tim:Naser SelmaniSa{o OrdanovskiMi{ko Ivanov

    Novinari:Kristina Ma~ki}Aneta DodevskaGoce MihajlovskiFilana Koka

    Vrz osnova na memorandumot za razbirawe vo koj e postavena ramka na dijalogot, ZNM izgotvi Nacrt-Akciski plan za procesot na razgovorite za koj }e se diskutira na vtorata sredba

  • 3

    na brojot na islu~oci od pravilata. Za ovaa cel se predviduva period od 12 meseci vo koi }e bidat vklu~eni, Vladata, ZNM i Komisijata za za{tita na pravoto za sloboden pristap do infor-maciite od javen karakter;

    Zakonot za radiodifuzna dejnost, - da pretrpi izmeni poradi obezbeduvawe nezavisnost, transparentnost i nedis-kriminacija i bi se revidirale programski standardi, izborot na ~lenovi na SRD, pridr`uvawe do Preporakata br.32 od 2000 godina na Sovetot na Evropa, da se ovozmo`at dano~ni olesnu-vawa DDV od 18 % na 5 %, da se definira ste~ajnata post-apka za mediumi, za{tita/razvoj na mediumskiot pazar, sopstvena produkcija na radiodifuzerite, nelojalna konkurencija, vtor ka-nal i sobraniski kanal, pluralizam na mediumska raznovidnost, politi~ki pluralizam von izborna kampawa i digitalizacija. Za ovie celi se projektiraat 12 meseci vo koi ZNM, Vladata i SRD }e gi ostvarat.

    Zakonot za sledewe na elektronskite komunikacii, - vo delot na prislu{uvaweto na novinarite vo istra`na postapka, rokot e {est meseci za dejstvuvawe na Ministerstvoto za trans-port i vrski i ZNM;

    Izborniot zakonik, - vo delot na skrienoto politi~ko re-klamirawe vo MRTV. Za ovaa cel se predviduvaat tri meseci, a }e ja ostvarat, ZNM, Vladata, DIK, Ministerstvo za pravda, MOST;

    Zakonot za finansirawe na politi~kite partii, - sporno e toa {to mediumi se donatori ( sponzori) na politi~kite partii, za ovaa cel se proektiraat aktivnosti od Vladata na RM, ZNM i Ministerstvoto za finansii;

    Zakon za spre~uvawe korupcija,- mo`nosta na mediumite da bidat donatori ( sponzori) na politi~kite partii, rokot e 12 meseci, treba da se vklu~at Vladata na RM, Ministerstvoto za pravda, ZNM, DKSK;

    Zakonot za avtroski prava, - ovaa cel }e se postigne za eliminirawe na piraterijata, kako i za razre{uvawe na pole-mikite okolu opravdanosta na ZAMP.

    Po odnos na vtoriot korpus pra{awa okolu VLADINITE KAM-PAWI, se postavuva kako cel:

    -Zakon za raspredelba na sredstva za kampawi od buxetski i drugi javni izvori, za {to Vladata i ZNM }e definiraat uslovi

    i kriteriumi na raspredelba ( gledanost, ~itanost i dr.), potoa transparentnost , kako i za vlijanijata vrz ureduva~kata politika. Rokot e 9 meseci.

    - Zakon za amnestija na krivi~ni dela ( kleveta i navreda), Vladata, ZNM i Ministerstvoto za pravda, da ja postignat ovaa cel vo rok od 3 meseci, poradi golemiot broj na tu`bi za kleveta i navreda.

    To~kata za JAVNIOT SERVIS- MRTV postavuva za cel:Izmeni i dopolnuvawe na Zakonot za radiodifuzija- -

    Vladata, ZNM, SRD, MRTV i Ministerstvo za transport i vrski, da utvrdat nezavisen izvor za finansirawe , na~in na upravu-vawe, elimirawe na politi~ki vlijanija, regrutacija za stru~en novinarski kadar i nezavisna ureduva~ka politika. Rokot e 9 meseci.

    Za celniot problem, DEKRIMINALIZACIJATA NA KLEVETATA I NAVREDATA, se dava rok od tri meseci vo koj {to Vladata, Ministerstvoto za pravda i ZNM }e postignat realizacija za ukinuvawe na kaznata zatvor, soodvetna primena na Evropskata konvencija za ~ovekovi prava (~len 10), sudska praksa od Evrop-skiot sud za ~ovekovi prava vo Strazbur, balans me|u slobodata na izrazuvawe i ugledot i ~esta na nositelite na javni funkcii, }e se regulira problemot so neograni~eni kazni (milion i osum-stotini iljadi evra e maksimalnata kazna), zloupotreba na ovoj instrument za ograni~uvawe na slobodata na izrazuvaweto, golem broj na tu`bi od politi~ari, kako i za problemot so toa {to novinari odgovaraat za tu`bite, a ne urednicite odnosno sopst-venicite, potoa selektiven pristap, sudeweto vo razumen rok, i prezumpcijata na nevinost.

    Inaku, temite na dijalogot }e se otvoraat edna po druga. Temata }e se smeta za zatvorena, otkako }e se postigne re{enie, prifatlivo za dvete strani. Vo slu~aj da se pojavat nepredvideni problemi koi gi zasegaat novinarite i mediumskite rabotnici, tie }e se vmetnat vo agendata na razgovorite.

    Za poddr{ka na rabotnata grupa }e se formira zaedni~ka tehni~ka slu`ba koja }e ima za obvrska da raboti na podgotovka na sostanocite, kako i izgotvuvawe na zapisnik po sekoja sredba, za {to javnosta }e bide informirana za tekot na pregovorite i donesenite zaklu~oci.

  • 4N a 12 oktomvri ovaa godina, Evropskata komisija go obajavi izve{tajot za napre-dokot na Makedonija vo 2011 godina. Glavnite predizvici ostanuvaat na poleto na sudstvoto, reformite vo jav-nata administracija i borata protiv korupcijata. Slobodata na izrazuvaweto predizvikuva seriozna zagri`enost, izjavi evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, na denot na objavuvawe na izve{tajot.

    Evropskata Kkomisja gi notira{e klu~nite zabele{ki vo site segmenti na mediumskoto rabotewe, pritisocite vrz novinarite, kritikite za javniot seevis, nejasnata sosptveni~ka struktura vo mediumite, oglasuvaweto na vVladata i selektivniot odnos kon mediumite.

    Sopstveni{tvoto na mediumite ostanuyva nejasno, visoko koncentrirano i so silni politi~ki vrski. Vladata e eden od najgolemite oglasuva~i vo zemjata i postoi zagri`enost deka stredstvata se nameneti kon televiziski kanali koi ja poddr`uvaat Vladata. Odredeni televiziski kanali se glavni donatori na politi~ki partii, se veli vo izve{tajot.

    Najostrite zable{ki se odnesuvaat na slobo-data na mediumite. Evropskata komisija go konstat-ira - nametnuvaweto vo slobodata na mediumite, go spre~ija neprekinatoto funkcionirawe na mediumite bez politi~ko me{ewe. So ovaa zabele{ka se potvrdi ona na {to alarmira{e novinarskata fela - deka me-diumite se izlo`eni na silni politi~ki vlijanija, bez razlika dali doa|aat od centrite na vlasat ili na opzicijata, pa i od sopstvenicite na mediumite. EK vo oktomvrskiot izve{taj ne go izostavi i tren-dot na zgolemeniot broj na sudski procesi protiv novinarite. Istragata za obvinuvawata vo odnos za zatajuvawe danok, kako i podocne`noto zatvorawe na televiziskiot kanal A1 i vesnicite, koi se odne-suvaa kriti~ki kon vladinata politika, dovede do zagri`enost za proporcionalnosta i selektivnosta na postapkata. Namalena e raznovidnosta na medium-skata ponuda, se konstatira vo Izve{tajot.

    Vo poglavjeto za mediumite e notirano - nametnati se golemi kazni za klevetwe na javni li~nosti, {to e vo sprotivnost so evropskata sudska praksa.

    Golem del od zable{kite, Brisel gi isprati i na adresa na Javniot radiodifuzen servis, MRTV. Izve{tajot gi locira vo dva aspekti, finasiskoto rabotewe na MRTV i aspektot na profesionalnata pozicija na ovoj dr`aven medium. Evropskata komisi-ja ocenuva - doprva treba da se obezbedi odr`livo finasirawe na radiodifuzniot servis, no i na

    Sovetot za radiodifuzija i pokraj toa {to se vovede zadol`itelna naplata na radiodifuznata taksa preku Upravata za javni prhodi. Sekako, ona {to e presudno za dr`avniot radiodifuzen servis e zabel{kata za profesinalnata pozicija na ovoj medium, pa taka EK notira - javniot radiodifuzen servis momentalno ne

    IZVE[TAJ NA EVROPSKATA KOMISIJA ZA MEDIUMITE

    Mnogu kritiki i ohrabruvawe za dijalogot so ZNM Zabele{ki

    - Nametnuvaweto vo slobodata na mediumite go spre~ija neprekinatoto funkcionirawe na mediumite bez politi~ko me{awe;

    - Nametnati se golemi kazni za klevetewe na javni li~nosti, {to e vo sprotivnost so evropskata sudska praksa;

    - Regulatorot (AEK) nazna~i nov direktor, sepak procesot na nazna~uvawe pokrena gri`i za mo`na politizacija;

    - Zakonot za avtorski prava i za sopstvenost na mediumi kako i za koncentracija na mediumskata sop-stvenost, seu{te s$ u{te ne se sproveduvaat vo celost;

    - Doprva treba da se obezbedi odr`livo finasir-awe na radiodifuzniot servis i sovetot za radiodi-fuzija;

    - Javniot radiodifuzen servis (MRTV), momentalno ne ja ispolnuva svojata zakonska uloga na obezbedu-vawe informativni, obrazovni i zabavni sodr`ini;

  • 5

    ja ispolnuva svojata zakonska uloga na za obezbedu-vawe informativni, obrazovni i zabavni sodr`ini.

    Briselskiot izve{taj pod lupa go stavi i rabo-teweto na regulatornite tela, na Agencijata za elek-tronski komunikacii i na Sovetot za radiodifuzija. Na adresa na dvete institucii, Brisel isprati seri-ozni zable{ki.

    Vo imenuvaweto na novoto rakovodstvo vo Agen-cijata za elektronski komunikacii, Evropskata unija prepoznava politizacija. Regulatorot nazna~i nov direktor, no, sepak, procesot na nazna~uvawe pokre-na gri`i za mo`na politizacija. Vo izve{tajot se zabele`uva i na na~inot na koj regulatorot napla}a za uslugata od operatorite .

    Vo segmentot na za regulacija na pazarot, EK gi go registrira{e i zgolemuvaweto na brojot na ~lenovi na vo SRD. So izmenite na Zakonot za Sovetot na radiodifuzija, se zgolemi brojot na nazna~eni lica od telata pod vladina kontrola. Izmenite se usvoeni bez konsultirawe na SRD, ili bilo kakva javna deba-ta. Izmenite doveduvaat do zagri`enost vo odnos na namaluvawewto na nezavisnosta na teloto i zgoleme-nata birokratija stoi vo iIzve{tajot. Vo ovoj del, se zabele`uva zgolemenata aktivnost na SRD vo pogled na monitoringot na pazarot, no, sepak, tie i pona-tamu ostanuvaat nedeovolni. Nezabele`ana ne ostana nitu sostojbata na koncentracija na mediumskata sopstvenost. Sopstveni{tvoto na mediumite osta-

    nuva nejasno, koncentrirano i so silni politi~ki vrski, se podvlekuva vo i Izve{tajot.

    Brisel osbeno & zabele`uva na Vladata deka i ,pokraj toa {to donese akciski plan za premin na digitalna televizija, procesot e odlo`en za 2013 go-dina, so {to se spre~ile investicii na mediumskiot pazar vo zemjava.

    Vo oktomvriskiot izve{taj, napredok vo sferata na telekomunikaciite i informati~koto op{testvo, se zabele`eni vo slednive segmenti: po~etok na pro-cesot za donesuvawe na nov zakon za elektronski me-diumi (zakon za audio i audiovizuelni mediusmski uslugi), donesena zakonska regulativa {to treba da gi podobri konkurentskite odnosi vo sferata na elek-tronskite komunikacii i informati~kite tehnologii, pogolema za{tita na potro{uva~ite.

    Iako ne be{e notirano vo i izve{tajot, sepak, na denot na objavuvaweto , evropskiot komesar, File, kako ~ekor napred, go pozdravi i potegot na Vladata da sedne na ista pregovara~ka masa so pretstavanici na novinarite, ZNM, so {to se otvora prostor za de-bata i mo`ni re{enija za problemite.

    Bevme ohrabreni po prviot sostanok so pretstav-nicite na mediumite. Ne n$ ohrabri posvetenosta na vicepremierkata Tauta Arifi, ovoj proces da bide dolgoro~en, a Evropskata Kkomisija e partner {to dava golem poddr{ka, re~e File vo zavr{...