makroekonomija-seminarska (1)

“Ekonomski ciklus

Приватна Високообразовна Установа

Меѓународен Славјански Универзитет

Г.Р.Державин - Свети Николе

Факултет за Економика и организација на претприемаштвото

Семинарска работа по предметот

________________ Nacionalna ekonomija

__________________

на тема:

_________ " ЕКОНОМСКИ ЦИКЛУС ВО ЕКОНОМИЈАТА " __ _______

професор студент

Јулијана Атанасовска Сања Денковска-Стаменковиќ

број на индекс 1211061

Свети Николе, 2013

“Ekonomski ciklus

Sodr`ina

Sodr`ina……………………………………………………….………..……1

Voved…………………………………………………………………….……..2

Poim za ekonomski ciklus…………………………………………...…….3

Golemata svetska ekonomska kriza(1929-1933)………………...………..5

Povoeniot.ekonomski ciklus………………………………………………………………………….6

Traeweto i goleminata na ekonomskite ciklusi……………………….7

Razli~ni teorii za ekonomskite ciklusi………………………………..8

Zaklu~ok………………………………………………………...………….. 15

Koristena literature………………………………………………..........16

“Ekonomski ciklus

Voved

Ekonomskiot ciklus go predstavuva vremanski period od edna do druga recesija. Od ekonomski aspekt se sveduva na dve fazi i toa: Faza na recesija i faza na ekspanzija. Ne postojat dva isti ekonomski ciklusi. Sekoj e razli~en vo vremetraewe, struktura i sodrìna. Negoviot po~etok i zavr{etok evidentno se razlikuva od dràva do dràva od pretprijatie do pretprijatie. Recesiite, ponekoga{ moàt da bidat mnogu silni i ostri i da predizvikaat golem pad na bruto doma{niot proizvod, na dohodot na gra|anite, na pretprijatijata i na vrabotenosta. Vakvite recesija e kobna i vo ekonomskata literatura se narekuva globalna ekonomska depresivna kriza, koja rezultira so enormni nekontrolirani posledici.

Ekspanzijata na ekonomskite aktivnosti se prosledeni so inflatorni tendencii i dokolu ne se kontroliraat so merkite i instrumentite na ekonomskata politika, moàt da prerasnat vo nekontrolirana inflacija.Ciklusot po~nuva so fazata na ekspanzija. Istata go dostignuva svojot vrv, {to voedno go ozna~uva i krajot na ekspanzijata i po~etna faza na recesija. Dnoto go ozna~uva krajot na recesijata i nov po~etok od nova ekspanzija.Golemata ekonomska kriza vo minatoto go potrese svetot. Od toga{ naj~esto postavuvano pra{awe e dali takvite krizni periodi povtorno }e gi zafati globalno zemjite?

“Ekonomski ciklus

Odgovorot denes e ve}e poznat, procesot e po~nat, posledicite se evidentni, a krajot }e ja reducira vistinskata ekonomska slika. Sepak ekonomskio ciklus e proces koj mora da postoi za da se obeleàt fazite na postoewe i opstanok so primes na vremenski interval.

Poim za ekonomski ciklus

Vo pazarnite ekonomii bruto doma{niot proizvod,na dolg rok,manifestira tendencija na porast.No vo realnost toj porast ne e pravoliniski.Negovoto dvièwe, vo oddelni godini e prosledeno so evidentni padovi,odnosno so brz porast vo drugite godini.I od tuka velime deka razvojot e cikli~en.

Vremenskiot period od edna do druga recesija,odnosno od edno do drugo dno,pretstavuva eden ekonomski ciklus.

Od prethodno kaànoto,moème da zaklu~ime deka ekonomskiot ciklus se sveduva na fluktuacii na vkupnata ekonomska aktivnost, na opa|awe na bruto doma{niot proizvod,dohodot i vrabotenosta vo nadolna faza na ciklusot,odnosno na nivno zgolemuvawe vo nagornata faza na ciklusot.

Iako eden ekonomski ciklus de facto se sostoi od ~etiri fazi:vrv,kontrakcija,dno i ekspanzija,ekonomistite voobi~aeno prethodno spomenatite ~etiri fazi gi sintetiziraat vo dve glavni fazi na ekonomskiot ciklus:

faza na recesija,koja spored definicijata na Nacionalnoto biro za ekonomski istraùvawa (NEVER) na SAD pretstavuva”period na zna~ajno opa|awe na vkupniot autput,dohodot,vrabotenosta,voobi~aeno vo traewe od {est meseci do edna godina,i obeleàno

“Ekonomski ciklus

so {iroki kontrakcii vo mnogu sektori na ekonomijata.

faza na ekspanzija vo koja{to vkupniot autput,dohodot i vrabotenosta rastat.

Zna~i,eden ekonomski ciklus se sostoi od dve fazi:recesija t.e opa|awe na ekonomskata aktivnost,period koga bruto doma{niot proizvod e pod potencijalniot i ekspanzija t.e porast na ekonomskata aktivnost,period koga fakti~kiot bruto doma{en proizvod e nad potencijalniot.

Ciklusot po~nuva so fazata na ekspanzija.Taa go dostignuva svojot vrv,{to voedno go ozna~uva i krajot na ekspanzijata i po~etok na recesijata.Dnoto go ozna~uva krajot na recesijata i nov po~etok od nova ekspanzija.

Vo sovremenata makroekonomija se govori za t.n “stilizirani fakti” vo vrska so ekonomskiot ciklus,koi objasnuvaat kakvo e dvièweto na oddelni ekonomski varijabli(proizvodstvo,potro{uva~ka,investiciite,vrabotenosta,nevrabotenosta,inflacijata,kamatnite stapki,platite itn)za vreme na ekonomskiot ciklus t.e za vreme na ekspanzijata I za vreme na recesijata.Nekoi od spomenatite golemini se tipi~no procikli~ni,a drugite acikli~ni.Taka,na primer,koga se prou~uva dvièweto na realniot autput(realniot bruto doma{en proizvod)i nevrabotenosta vo tekot na ekonomskiot ciklus,moè da se zabeleì deka promenite vo realniot autput mu prethodat na promenite vo nevrabotenosta.So drugi zborovi,postoi t.n time-lag,vremensko zadocnuvawe,pome|u promenite vo bruto doma{niot proizvod i nevrabotenosta.

Recesiite,ponekoga{ moàt da bidat mnogu silni i ostri i da predizvikaat golem pad na bruto doma{niot proizvod,na dohodot na gra|anite i na pretprijatijata i na vrabotenosta.Takvite recesii vo ekonomskata literatura se narekuvaat depresii.Tipi~en primer e Golemata svetska ekonomska kriza od 1929 do 1933 god.-t.n Golema depresija.

Ekspanziite na ekonomskite aktivnosti se prosledeni so inflatorni tendencii,i dokolu ne se kontroliraat so merkite i

“Ekonomski ciklus

instrumentite na ekonomskata politika,moàt da prerasnat vo nekontrolirana inflacija.

Vo praksa ne postojat dva isti ekonomski ciklusi,i toa ne samo vo razli~ni zemji,tuku i vo ramki na edna zemja.Od toa moème da zaklu~ime deka ekonomskite ciklusi zna~ajno se razlikuvaat od zemja vo zemja-kako vo pogled na vremetraeweto na kompletniot ciklus,a vo tie ramki i vremeto na po~nuvawe i zavr{uvawe na ekonomskiot ciklus,potoa sleduva vremetraeweti na negovite osnovni fazi-recesija odnosno ekspanzija,taka i vo pogled na intenzitetot i posledicite vrz realnite faktori(proizvodstvo,investicii,vrabotenost).Zatoa i se veli deka epizodite na ekspanzii i recesii,ne se “cikli~ni”vo smisla na postoewe na pravilni periodi ili konzistentni amplitude na nivna zamena,tuku,naprotiv,traeweto na eden biznis ciklus moè da bide razli~no,protegaj}i se na period od pove}e od edna godina,pa se do 10 ili 12 godini.

Golemata Svetska ekonomska kriza od 1929 do 1933 godina

Slavniot amerikanksi ekonomist,profesorot Alvin Hansen,koj mnogu doprinese za razvojot na sovremenata teorija na ekonomskiot ciklus,utvri deka vo SAD,vo periodot od 1795 do 1937 godina,imalo 17 pogolemi ciklusi so proce~no traewe od 8,2 godini.

Uslovite na stopanisuvawe nikoga{ ne se vo miruvawe.Posle blagosostojba moè da dojde do panika i krah.

Nacionalniot dohod,vrabotenosta i proizvodstvoto pa|aat.Profitot za pretprijatijata i cenite opa|aat,a lu|eto ostanuvaat bez rabota.Koga se ke dojde do dno,toga{ vsu{nost zapo~nuva oìvuvaweto.Toj proces moè da odi ili bavno ili brzo.Nova blagosostojba moè da pretstavuva dolgo zadrùvawe na pobaruva~kata na visoko nivo,otvorawe na rabotni mesta,ìvi ceni i porast na ìvotniot standard.Ili moè da pretstavuva brzo inflaciono rasplamnuvawe na cenite I {pekulaciite,po {to sledi drug katastrofalen pad.

“Ekonomski ciklus

Inaku,vo svetskata ekonomska istorija Golemata depresija od 1929 –1933 godina,}e ostane zapametena po svojot intenzitet i katastrofalnosta od posledicite {to predizvikaa enormen pad na proizvodstvo,masovna i dolgotrajna nevrabotenost,silen pad na op{toto nivo na cenite itn.Ne bea po{tedeni nitu dene{nite zemji so razviena pazarna ekonomija.

Povoeniot ekonomski ciklus

Od zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna pa se do zavr{uvaweto na {eesetite godini na minatiot vek,ekonomiite na razvienite zemju se razvivaa po nagoren trend pri {to,povolnata konjunktura,samo kratkotrajno be{e zafa}ana od recesii.

Intenzitetot na recesiite,vo prv red blagodarenie na anticikli~nite merki na dr`avnata intervencija vo ekonomijata,be{e zna~itelno poslab vo odnos na onie od predvoeniot period.

SAD vo periodot od 1960 do 2000 godina pomina niz {est kompletni ekonomski ciklusi.Ve}e vo 2001 godina zapo~na nova recesija.

Posilnite recesii se povrzani so dvata nafteni {oka,pri {to najostrata recesija vo SAD se slu~i neposredno po vtoriot naften {ok koga fakti~kiot bruto doma{en proizvod zna~itelno opadna pod potencijalniot,predizvikuvaj}I zgolemuvawe na stapkata na nevrabotenost-nad 9 %.Sepak,periodit na ekspanzija se mnogu podolgotrajni od periodite na recesija.Prose~no traewe na ekspanzija vo SAD iznesuva 56

“Ekonomski ciklus

meseci pri {to najkratkata e so traewe od 12 meseci,a najdolga so traewe od 112 meseci.Za vreme na ekspanzijata,amerikanskata ekonomija kreirase 18 milioni novi rabotni mesta.Ekspanzijata vo zna~aen del bazira{e vrz primena na novite visoki tehnologii-posebno telekomunikaciite i internetot so pomo{na koj se zgolemi produktivnosta i gi pomesti granicite na proizvodnite mo`nosti na amerikanskata ekonomija nagore.Vo ovoj konteks po~na da se govori za nova ekonomija.

Recesiite povrzani so naftenite {okovi mnogu posilno gi pogodija zemjite ~lenki na toga{nata Evropska zednica-poradi faktot {to ovie zemji vo toa vreme nemaa sopstvena nafta I poradi greskite vo merkite na ekonomskata politika za spravuvawe so recesijata.

Za vreme na recesijata od 1973-1974 godina stagflacija-istovremeno prisustvo na stagnantni i opa|a~ki stapki na dvi`ewe na bruto doma{niot proizvod,na relativno visoka inflacija I visoka nevrabotenost,kulminira{e.Pojavata na stagfkacijata govori za modifikacija na fenomenologijata na ekonomskiot ciklus.Stagflacijata se pojavuva poradi faktot {to porastot na cenata na naftata I poskapuvaweto na site inputi se slu~i vo uslovi na postoewe na visoko monopolizirani pazarni strukturi(golemi korporacii,mo}ni sindikati,me|unaroden kartel-ORES)koi ne dozvoluvaa opa|awe na cenite na inputite i pokraj smalenata pobaruva~ka vo uslovi na recesija. Ekonomskite ciklusi obi~no se analiziraat so koristewe kvartalni podatoci,so cel da se otkrijat dovolno detail vo ramkite na periodot,obi~no od nekolku godini,kolku {to trae eden tipi~en ciklus.

Traeweto i goleminata na ciklusite

Koga ekonomijata od svojot vrv svrtuva nadole,zapo~nuva fazata na recesija.Koga od dnoto ekonomijata se dvi`i na nagore,toa vsu{nost e period na zazdravuvawe.odnosno ekspanzija.

“Ekonomski ciklus

Iako ekonomskite ciklusi imaat tendencija da bidat sli~ni,tie nikoga{ nemoàt da bidat identi~ni.Na primer,zazdravuvaweto od 1976 godina be{e so kratok zdiv,vodej}I kon pad vo 1977 godina,po recesijata vo 1975 godina.Obratno,zazdravuvaweto {to slede{e po recesijata vo ranite 1980-ti godini trae{e dolgo.Ovaa nepravilnost go pravi delikaten naporot da se odredat to~kite koi pretstavuvaat vrv ili dno na ekonomskiot ciklus.Vo SAD ,ova zada~a dolgo vreme ja ima{e Nacionalnoto biro za ekonomski istraùvawa,koe imenuva komitet na nezavisni ekonomisti za ekonomskite ciklusi.Tie go proglasuvaat za vrv kvartalot {to neposredno im prethodi na dvata posledovatelni kvartala na pad na bruto doma{niot proizvod.Vo Evropa sledeweto na ekonomskite ciklusi e isto tolku {iroko rasprostraneto.

Prose~no vremetraewe na ciklusot od vrv do vrv e okolu 30 kvartali ili 7,5 godini,so golemi razliki pome|u minimalnata i maksimalnata dolìna.Dodeka ovie ciklusi se naj{iroko sledeni i se nare~eni ekonomski ciklusi,brojni cikli~ni fluktuacii na ekonomskata aktivnost dolgo vreme gi fasciniraa istraùva~ite.

Popularnite diskusii za ekonomskite sostojbi gi istaknuvaat kratkoro~nite fluktuacii povrzani so ekonomskite ciklusi,do stepenot deka ciklusite moàt da imaat zna~ajni politi~ki reperkusii,vklu~uvaj}i i pa|awe na vladite.

Izmerena vo odnos na prose~niot bruto doma{en proizvod i vo sporedba so procesot na rasteòt,dolìnata na fluktuaciite na ekonomskiot ciklus e mala.

Razli~ni teorii za ekonomskiot ciklus

Kejnzovata teorija za ekonomskiot ciklus

Porano spomenavme deka agregatnata pobaruva~ka ima krucijalno zna~ewe vo Kejnzovo ekonomsko u~ewe,bidej}i

“Ekonomski ciklus

taa,kako {to veli I samiot Kejnz,vo sekoj moment gi odreduva op{toto nivo na proizvodstvoto i vrabotenosta.

Standardniot Kejnzov problem pokaùva deka namaluvaweto na efektivnata pobaruva~ka t.e agregatnata pogaruva~ka,nu`no }e predizvika pomestuvawe na krivata na agregatnata pobaruva~ka nadolu,kon levo,so {to ekonomijata }e bide “fatena”vo stapicata na nizok autput i visoka nevrabotenost.Koga toa }e se slu~i,fakti~kiot bruto doma{en proizvod se odrùva pod potencijalniot-ekonomijata e soo~ena so nevrabotenost i neracionalno koristewe i na ostanatite resursi vo ekonomijata.Toa se periodite na recesii.Dokolku recesijata e silna i ostra,ekonomijata navleguva vo depresija.

Glavnata pri~ina za namaluvaweto na agregatnata pobaruva~ka,a so toa i za pojava na ekonomski ciklus,spored Kejnz,treba da se bara vo nestabilnosta t.e opa|aweto na investiciite,{to pak glavno se slu~uva kako rezultat na “kolapsot”,t.e namaluvaweto na marginalnata efikasnost na kapitalot.

Vrz namaluvawe na agregatnata pobaruva~ka moàt da dejstvuvaat i drugi faktori:sklonost kon potro{uva~ka na doma}instvata(C) i promenite na buxetskata i monetarnata politika.Obratno,dokolku vo ekonomijata dojde do porast na agregatnata pobaruva~ka,krivata na agregatnata pobaruva~ka se pomestuva nagore,kon desno,i ekonomijata navleguva vo faza na ekspanzija.Fakti~kiot bruto doma{en proizvod sega se odrùva nad potencijalniot i determinira zgolemen autput,no i zgolemeno op{to nivo na cenite-inflacija.Spored toa,za Kejnz,osnovna pri~ina za pojava na ekonomskite ciklusi se promenite na strana na agregatnata pobaruva~ka.Kejnz be{e za toa da vo uslovi na recesija vladite vodat ekspanzivna fiskalna politika za da se spravat so tendenciite na opa|awe na autput i nivoto na vrabotenost.Kejnz istotaka tvrde{e deka vo uslovi na postoewe na neiskoristeni resursi,vladata moè preku ekspanzivna monetarna politika,na kratok rok,da gi zgolemi bruto doma{niot proizvod i

“Ekonomski ciklus

vrabotenosta,bez pritoa ,da predizvika i pozna~aen porast na op{to nivo na cenite.

Dejstvoto na akceleratorot i multiplikatorot

Ekonomistite (sledbenicite na Kejnz)glavniot izvor na nestabilnosta go baraat na strana na agregatnata pobaruva~ka.Poa|aj}i od zna~eweto {to samiot Kejnz im go pridava{e na investiciite,nekoi od negovite sledbenici,a vo prv red i nobelovecot Pol Semjuelson,go razvija modelot na akceleratorot i multiplikatorot vo objasnuvaweto na fenomenologijata na ekonomskiot ciklus.

Akceleratorot(principot na zabrzuvawe)ni pokaùva kakov e odrazot na promenite na dohodite vrz masata na investiciite.Imeno,porastot na proizvodstvoto I na vkupnite proda`bi na pretprijatijata gi zgolemuva nivnite dohodi,a zgolemenite dohodi,pak,od svoja strana,gi zgolemuvaat investiciite na pretprijatijata I toa so pogolema dinamika od onaa na zgolemuvaweto na dohodite.Taka doa|a do zabrzuvawe,akceleracija na ekonomskiot rast.

Multiplikatorot ni pokaùva kakov e odrazot na promenite na investiciite vrz dohodot vo ekonomijata.Imeno,zgolemenite investicii go zgolemuvaat dohodot,no so daleku pogolema dinamika od porastot na investiciite.

Multiplikatorot,fakti~ki,sekoga{ e ednakov na recipro~nata vrednost na marginalnata skolonost kon {tedewe (MPS).

Zaemnoto dejstvo na akceleratorot i multiplikatorot,objasnuva kako ekonomijata navleguva vo fazata na ekspanzija.Imeno,zgolemuvaweto na dohodite predizvikuva u{te pogolemo zgolemuvawe na investiciite.Od toj moment se vklu~uva i dejstvoto na multiplikatorot,taka {to zgolemenite investicii predizvikuvaat u{te pogolem porast na dohodot i ekspanzijata avtonomno se pothranuva i samoodrùva.Vakviot “bum”vo ekonomijata nemoè dolgotrajno da opstoi.Vo praktikata nitu nau~no-tehnolo{kiot

“Ekonomski ciklus

progres,nitu porastot na naselenieto i na drugite realni faktori,ne odi so tolku golema dinamika.Zna~i,ekspanzijata }e naide na realni limiti koi }e predizvikaat stagnacija ili opa|awe na proda`bite i na dohodite pri {to zaemnoto dejstvo na akceleratorot i multiplikatorot sega }e se vklu~at i }e “rabotat” vo sprotivna nasoka.Smalenite dohodi u{te pove}e }e gi smalata investiciite,a smalenite investicii }e predizvikaat negativno multiplikativno dejstvo vrz dohodot.Ekonomijata }e premine vo faza na recesija.

Monetarnata teorija na ekonomskiot ciklus

Ovaa teorija tvrdi deka ekonomskiot ciklus,odnosno recesiite i ekspanziite,vo celost,se usloveni od dejstvoto na monetarnite faktori,odnosno od ponudata na parite(pari vo otek).Najzna~aen pretstavnik na ovaa teorija e nobelovecot Milton Fridman.Fridman doka`uva{e deka Golemata ekonomska depresija od 1929-1933 godina vo SAD be{e predizvikana od gre{kite na Federalnite rezervi na SAD(amerikanskata centralna banka).Imeno,amerikanskata centralna banka,za da go spre~i bumot od prethodnata ekspanzija na amerikanskata ekonomija,vovede ostri monetarni restrikcii vo period po 1929 godina.Toa ja predizvika najostrata recesija vo svetskata ekonomska istorija.

Teorija na monetarno iznenaduvawe

Zastapnicite na teorijata na monetarnoto iznenaduvawe se pretstavnicite na t.n nova klasi~na makroekonomija na ~elo so nobelovecot Robert Lukas.Za razbirawe na fenomenologijata na ekonomskite ciklusi vo makroekonomskiot model na novite klasi~ari klu~na e hipotezata za racionalni o~ekuvawa.

Racionalnite o~ekuvawa se eden od mo`nite pristapi koi gi koristat u~esnicite vo ekonomskiot `ivot za

“Ekonomski ciklus

predviduvawe na idni nastani vo ekonomijata.Hipotezata za racionalni o~ekuvawa tvrdi deka ,ekonomskite subjekti,vrz osnova na koristewe na zna~ajni informacii za zbidnuvawata vo ekonomijata i osobeno na zna~ajnite informacii za promenite vo ekonomskite politiki,se vo mo`nost korektno da ja predvidat idninata i brzo da reagiraat na novonastanatite situacii.

Imeno,ako vladata i centralnata banka se transparentni i soop{tat deka imaat namera da ja zgolemat ponudata na pari(masa na pari vo optek),pretpriema~ite i menaxerite,blagodarenie na racionalnite o~ekuvawa,}e gi predvidat efektite od zgolemenata emisija na pari vrz op{toto nivo na cenite-vrz stapkata na inflacija.Tie }e bidat svesni deka ekspanzivnata monetarna politika }e predizvika zgolemuvawe na agregatnata pobaruva~ka,no tie,istovremeno,}e bidat i svesni deka stanuva zbor za nominalno ,a ne i za realno zgolemuvawe na agregatnata pobaruva~ka.Zgolemenata ponuda na pari vo vakva predvidena situacija,koga vladata I centralnata banka javno soop{tile deka }e odi na zgolemena emisija na pari,nema da predizvika promeni vo realnite faktori,t.e vo proizvodstvoto i vrabotenosta,duri ni na kratok rok.

Zaklu~okot,spored prethodno ka`anoto e jasen:anticipiranata promena na ponudata na parite ne mo`e da bide pri~ina za pojava na ekonomski ciklus odnosno ekspanzija ili recesija.Vo obraten slu~aj dokolku vladata I centralnata banka ne objavi zgolemuvawe }e dovede do zgolemena agregatna pobaruva~ka za {to u~esnicite }e bidat iznenadeni.Tie }e pomislat deka do{lo do vistinsko,realno zgolemuvawe na agregatnata pobaruva~ka,poradi {to }e reagiraat so zgolemuvawe na proizvodstvo i na ponudata i ekonomijata }e vleze vo faza na ekspanzija.

Ottuka,impulsite {to doveduvaat do biznis ciklusite se sveduva na monetarno iznenaduvawe,na netransparentno zgolemuvawe na ponudata na parite t.e na neanticipirani,od strana na ekonomskite subjekti nepravedni {okovi na stranata na agregatnata pobaruva~ka.

“Ekonomski ciklus

Teorija na realni biznis ciklusi

Site teorii za ekonomski ciklusi {to dosega nakratko gi elaboriravme,pri~ini za pojava na ekonomski fluktuacii,na biznis ciklusi,gi baraat na strana na agregatnata pobaruva~ka.

Vo 1982 godina nobelovcite Kidland I Preskot I vo 1983 godina Long i Ploser,nastapija so tvrdewe deka ekonomskite ciklusi se determinirani od faktori({okovi)koi stojat na stranata na agregatnata ponuda,a ne od {okovi na stranata na agregatnata pobaruva~ka.

Spored ovie teoreti~ari,{okovite na stranata na ponudata,po pravilo,se usloveni od dejstvoto na realni faktori:prirodni nepogodi(zemjotresi,su{i i sl),zna~ajni poka~uvawa na cenata na energijata(prviot i vtoriot naften {ok na primer),vojni i sli~no i osobeno od promenite vo tehnologijata.Vo osnovata na teorijata na realnite ekonomski ciklusi le`i tvrdeweto deka centralna pri~ina za pojava na ekonomskite ciklusi treba da se bara vo promenite na vkupnata faktorska produktivnost vo ekonomijata.Fakti~ki stanuva zbor za t.n Solou-rezidual koj upatuva na delot od porastot na autputot koj nemo`e da se objasni so porastot na kapitalot i na trudot,odnosno na delot od porastot na autputot {to e rezultat na tehnolo{kiot progres vo naj{iroka smisla na zborot.

Vkupnata faktorska produktivnost zavisi,vo prv red,od tehnolo{kite podobruvawa vo proizvodstvoto na dobrata i uslugite,kako i od podobruvawe na kvalifikaciite na rabotnicite,no i od drugi faktori- investicii vo komercijalizacija na novi proizvodi,poevtinuvawe na nekoi va`ni inputi i sl.

Mehanizmot na kreirawe na ekonomskite ciklusi,kaj teorijata na realni biznis ciklusi e kompleksen i naj~esto e determiniran od tehnolo{kite promeni.

Dokolku tehnolo{kite promeni ja zgolemat vkupnata faktorska produktivnost,pretprijatijata po~nuvaat nadprose~no da investiraat vo podobruvawe na performansite na ma{inite,na opremata,vo novi zgradi,vo dopolnitelna rabotna

“Ekonomski ciklus

sila.Zgolemenoto investirawe ja turka ekonomijata vo ekspanzija.No,vo pazarna ekonomija,so naglasen konkurenten pritisok,site u~esnici vo ekonomskiot ìvot se odnesuvaat racionalno.Toa vo celost vaì i za rabotnicite kako sopstvenici na trud.

Teoreti~arite na realnite biznis ciklusi go prifa}aat objasnuvaweto na tradicionalnata mikroekonomija spored koe promenite vo ponudata na trudot se determinirani od promenite na realnata naemnina i zamenata na efektot na supstitucija so efektot na dohod.Dokolku realnite naemnini rasta,vo po~etokot,raste i ponudata na trud.

Vakvite objasnuvawa na tradicionalnata mikroekonomija teoreti~arite na realnite biznis ciklusi gi nagraduvaat so dva zna~ajni elementa:prvo,spored niv,vo realniot ìvot dominira efektot na supstitucijata i vtoro,vo ovoj konteks posebno e zna~aen t.n intertemporalna supstitucija-vo dobri vremiwe,koga realnite plati se visoki,rabotnicite izbiraat da rabotat pove}e,a vo lo{i vremiwa,pri niski realni plati,rabotnicite izbiraat pove}e da koristat slobodno vreme.

Spored toa,krajniot zaklu~ok za mehanizmot na kreirawe na ekonomski ciklus na teoreti~arite na realnite biznis ciklusi e jasen:tehnolo{kite promeni({okovi)predizvikuvaat promeni vo sferata na investiciite,vo pobaruva~kata na trudot I vo ponudata na trudot.Ovie promeni,pak,predizvikuvaat fluktuacii na realniot bruto doma{en proizvod,odnosno produciraat ekonomski ciklusi.

Teorija na uslovenost na ekonomskiot ciklus od politi~kite izbori

Ovaa teorija poa|a od dve generalni pretpostavki:prvo,izbira~ite imaat kratko pamtewe i se pod silno vlijanie na ekonomskata sostojba neposredno pred izborite,i vtoro,vladata znae kako da ja koristi monetarnata i

“Ekonomski ciklus

buxetskata politika za kontrolirawe na globalna pobaruva~ka na kratok rok.

Zaklu~ok

“Ekonomski ciklus

Na{ata dosega{na analiza pokaà deka problematikata na ekonomskite ciklusi e vonredno sloèna,odnosno kompleksna.Ne postoi formula koja{to so relativno golema izvesnost moè da pokaè koga }e se javat ekonomskite ciklusi,koga recesijata }e premine vo ekspanzija,odnosno ekspanzija vo recesija,kolkavo }e bidne vremenskoto traewe na oddelnite fazi na ciklusot i na ekonomskite ciklusi vo celina itn.

Profesorot Semjuelson tvrdi deka ekonomskite ciklusi nalikuvaat na promenite na vremeto.Vo praktika na oddelni zemji se evidentirani ciklusi so mnogu razli~no traewe-od 2 do 11 godini.

Koordiniranost vo ekonomskite ciklusi pretstavuva eden od najva`nite preduslovi za vlez na zemjata vo monetarna unija.Denes,svedoci sme na golemata svetska kriza koja najve}e se ~uvstvuva vo SAD a za koja zboruvaat novi barawa za nadoknada za nevrabotenost koja vo poslednite sedmici go dostigna svoeto najvisoko nivo vo poslednite sedum godini.

Ekonomistite smetaat deka rastot na brojot na barawa za nadoknada za nevrabotenosta e posledica na ote`natoto kreditirawe i se pomalata pobaruva~ka na skoro site proizvodi,poradi {to pretprijatijata(rabotodavcite)moraat da gi otpu{taat rabotnicite so cel da gi namalat tro{ocite.Toa e opstanok na pretprijatieto zatoa {to istoto se soo~uva so delovno neplanirana situacija, od koja treba da izleze so opstanok a ne likvidacija. Vo takvi situacii menaxerskiot tim edinstveniot izlez go gleda vo namaluvaweto na rabotniot kadar pa duri i po cena proizvodstvoto da se namali vo golem procent. Ostanuvaat onie bez koi e neophodno da funkcionira normalniot proizvodstven tek faza preìvuvawe.

“Ekonomski ciklus

Koristena literatura

1.Akademik Taki Fiti“EKONOMIJA-Osnovi na ekonomijata”

2.Majkl Burda i ^arls Viploc“MAKROEKONOMIJA”(evropski tekst)

3.Podatoci od internet stranici za koi smetam deka se vo kontekst na zadadenata tema.

makroekonomija-seminarska (1)

Documents