diplomsko delo - forenziĊna balistika · poznavanje načinov in metodologij tolmačenja rezultatov...
TRANSCRIPT
DIPLOMSKO DELO
Forenzična balistika
Marec, 2011 Jasna Plantan
Mentor: pred. Janez Golja
2
Zahvala
Za strokovno pomoč pri izdelavi diplomskega dela, se iskreno zahvaljujem
svojemu mentorju univ. dipl. inţ. fizike Janezu Golji.
Posebno zahvalo ţelim izreči svojim staršem in prijateljem za izkazano
podporo in pomoč v času študija in pripravi diplomskega dela.
3
Kazalo
1 Uvod ................................................................................ 10
2 Splošno o balistiki in vrste balistike .......................................... 12
2.1 Zgodovina balistike .......................................................... 12
2.2 Notranja balistika ........................................................... 20
2.3 Zunanja balistika ............................................................ 21
2.4 Balistika cilja – ciljna balistika ............................................ 22
2.4.1 Krogle za natančno zadevanje cilja .................................. 23
2.4.2 Krogle z največjim prodorom ......................................... 24
2.4.3 Krogle s kontroliranim prodiranjem .................................. 24
2.4.4 Krogle za obrambne namene .......................................... 24
3 Strelno orožje .................................................................... 26
3.1 Razvrstitev strelnega orožja ............................................... 26
3.2 Opredelitev izrazov ......................................................... 28
3.3 Splošni podatki o strelnem orožju ........................................ 31
3.4 Delovanje ročnega strelnega orožja ...................................... 31
3.5 Strelivo – sestava in kaliber ................................................ 33
3.6 Strelivo z robnim vžigom ................................................... 34
3.7 Strelivo s sredinskim vžigom ............................................... 36
3.8 Strelivo za samokrese ....................................................... 37
4 Sledi strelnega orožja ........................................................... 39
4.1 Sledi na oblačilih ............................................................ 39
4.2 Sledi na rokah strelca ....................................................... 41
4.3 Sledi na krogli in tulcu ...................................................... 42
4.4 Sledi na orožju ............................................................... 45
5 Balistična rekonstrukcija ....................................................... 46
5.1 Ukrepi na kraju dejanja z uporabo strelnega orožja ................... 48
5.2 Vprašanja in odgovori balistične rekonstrukcije ........................ 50
5.2.1 Vprašanja in odgovori glede uporabljenega strelnega oroţja .... 50
5.3 Potrebni instrumenti pri balistični rekonstrukciji ...................... 51
5.4 Strelna razdalja .............................................................. 51
4
5.5 Forenzična 3D tehnologija in 3D lasersko skeniranje .................. 53
5.5.1 Tipično zaporedje postopkov v forenzični in 3D- tehniki ......... 54
5.5.2 Tipični vhodni podatki za forenzične 3D rekonstrukcije dogodkov .
............................................................................ 54
6 Zaključek .......................................................................... 56
7 Literatura in viri ................................................................. 58
5
Kazalo slik
Slika 1: Prikaz načinov vţiga streliva ............................................... 34
Slika 2: Prikaz sestave naboja ....................................................... 38
Slika 3: Forenzična oprema SEM/EDX ............................................... 42
Slika 4: Primer tulcev različnih kalibrov ki so lahko najdeni na kraju KD ..... 44
Slika 5: Cele in deformirane krogle različnih kalibrov............................ 44
Kazalo tabel
Tabela 1: Preiskave forenzičnega laboratorija .................................... 56
6
Povzetek
Tematika diplomskega dela z naslovom forenzična balistika obsega vrsto
opravil, ki jih izvajajo strokovnjaki s področja balistike s ciljem, da se
ugotovi, kaj se je dogajalo na krajih kaznivih dejanj, ko je bilo uporabljeno
strelno oroţje ali eksplozivno telo. S posebnimi postopki na kraju takih
kaznivih dejanj, s pregledovanjem strelnih poškodb na ţrtvi, njenih oblačilih,
s pregledom osumljenca, uporabljenega oroţja in streliva skušajo opraviti
rekonstrukcijo dogodka ali kaznivega dejanja. S posebnimi preiskavami v
forenzičnih laboratorijih pa skušajo dokazati ali je storilec streljal ter s
kakšnim oroţjem in strelivom. Pri svojem delu sodelujejo z vrsto drugih
strokovnjakov s področja sodne medicine, balistike, matematike, kemije,
računalništva itd. V zadnjih letih je namreč uporaba računalniške 3D in
laserske tehnologije, balističnim strokovnjakom zelo olajšalo delo, saj več ne
izgubljajo časa z matematičnimi izračuni pri dokazovanju kota streljanja,
stojišča strelca itd. Vse to jim omogoča nova tehnologija, ki zelo nazorno v
računalniški obliki lahko prikaţe kaj se je dogajalo na kraju kaznivega
dejanja, kako in kje je stal strelec, kot streljanja in kje je bila ţrtev dejansko
ustreljena.
V uvodnem (splošnem) delu so opisane osnovne definicije balistike in postopki
za izdelavo diplomskega dela. V slovenski literaturi je zelo malo napisanega o
forenzični balistiki v primerjavi z ZDA. Večina literature je napisana v
angleškem jeziku. Zatem sledijo poglavja o oroţju in strelivu, ki je največkrat
uporabljen v kaznivih dejanjih.
Osrednji del diplomskega dela obsegajo poglavja o balistiki in vrsti balistike.
Balistična rekonstrukcija je najpomembnejši del diplomskega dela saj opisuje
kaj morajo narediti forenzični balistiki na kraju kaznivega dejanja in kasneje v
forenzičnem laboratoriju, da se vsi dokazi ustrezno ovrednotijo in se storilec
na podlagi le teh tudi obsodi. Sem sodi tudi poglavje o iskanju sledi na oroţju
in strelcu.
7
V zaključku so povzete ugotovitve o pomembnosti balistične forenzike za delo
preiskovalnih organov v pred kazenskem in kazenskem postopku.
Ključne besede: balistika, sodna balistika, notranja balistika, zunanja
balistika, balistika cilja, balistična rekonstrukcija, oroţje, strelivo, sledovi,
forenzično balistični postopki.
8
Forensic ballistics
Summary
The subject of this dissertation with the title forensic ballistics scopes a series
of tasks that ballistic specialists perform with the objective to determine
what happened on the location of criminal offences where firearms or
explosive bodies were used. With special procedures such as examining the
bullet wounds of the victim, the victim's clothes, the suspect, the weapon and
ammunition used, they try to complete a reconstruction of the event or
criminal offence. With special investigations in forensic laboratories they try
to prove whether or not the perpetrator shooted, with what kind of weapon
and ammunition. At their work they cooperate with a series of specialists
from the fields of forensic medicine, ballistics, mathematics, chemistry,
computing etc. In the last years the use of computer 3D and laser
technologies has relieved the work of ballistic specialists of time consuming
mathematical calculations for proving the angle of the shooting, the standing
point of the shooter etc. All this has been made possible by new technology
which can very graphically and in computer forms demonstrate what occurred
at the crime scene, how and where the shooter was standing, the angle of the
shot and where the victim was actually shot.
The introductory (general) part are describes basic ballistic definitions and
procedures for making a dissertation, followed by chapters on weapons and
ammunition most commonly used in criminal offences. There is very little
written about forensic ballistics in Slovene literature, especially in comparison
to the United States. The majority of literature is written in the English
language.
The central part of this dissertation chapters concentrates on ballistics and
different sorts of ballistics. Ballistic reconstruction is the most important part
of this dissertation as it describes what forensic ballistics have to do on the
crime scene and later in the forensic laboratory, that all evidence is
9
adequately evaluated and that the perpetrator can be condemned based soley
on this. The chapter about searching for traces on the weapon and shooter is
also in this part.
The conclusion contains summarized observations about the importance of
ballistic forensics for the work of investigating bodies in the before-criminal
and later for the courts of jury in the criminal procedure.
Key words: ballistics, forensic ballistics, internal ballistics, exterior
ballistics, wound ballistics, ballistics reconstruction, weapon, ammunition,
traces, forensic ballistics procedures
10
1 Uvod
Pri nas in v svetu narašča število kaznivih dejanj pri katerih je uporabljeno
strelno oroţje. Ker gre pri tovrstnih primerih za napad na ţivljenje oz. telo
ljudi, je še posebej pomembno da se tekom preiskovanja tovrstnih kaznivih
dejanj razjasnijo vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne v katerikoli fazi
postopka (pred kazenski in kazenski postopek). Zaradi zahtevnosti poznavanja
stroke forenzične balistike je nujno potrebno, da imajo izvedenci forenzične
balistike potrebno znanje iz naslednjih vsebin:
vrste strelnega oroţja,
način delovanja strelnega oroţja,
materialnim dokazom uporabe strelnega oroţja in mehanizmi, kjer ti
dokazi nastanejo,
načini iskanja, zbiranja, zavarovanja, določanje in pošiljanje ter
pakiranje materialnih sledi uporabe strelnega oroţja,
pravilnemu procesnemu dokumentiranju in dokazovanju materialnih
sledi,
poznavanje posebnosti ogleda kraja kaznivega dejanja izvršenega z
uporabo strelnega oroţja,
vloga sodne medicine pri kaznivem dejanju izvršenih z uporabo
strelnega oroţja,
zaporedja in načini izvajanja interdisciplinarnih sodnih mnenj o
materialnih dokazih pri kaznivem dejanju z uporabo strelnega oroţja,
poznavanje najsodobnejših naprav in metod analiziranja strelnega
oroţja in materialnih sledi nastalih z uporabo strelnega oroţja,
poznavanje načinov in metodologij tolmačenja rezultatov izvedenih
ekspertiz,
poznavanje balistično-sodnomedicinskega izvedenstva,
poznavanje postopkov rekonstrukcije kraja dogodka ali kaznivega
dejanja, kjer je bilo uporabljeno strelno oroţje,
predstavitev in zagovarjanje balistične ekspertize na sodišču.
11
Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila naslednje metode:
Z zgodovinsko metodo sem odgovorila na vprašanja katere okoliščine
so vplivale na nastanek in razvoj forenzične balistike, njen razvoj v
določenem vremenskem zaporedju s ciljem pregleda razvoja
forenzične balistike kot samostojne znanosti pri dokazovanju uporabe
strelnega oroţja pri kaznivem dejanju.
Z deduktivno metodo sem razdelila pomembne teme v okviru
forenzične balistike na več elementov. S koriščenjem te metode sem
predstavila kje in kako se lahko uporabi forenzična balistika z vsemi
svojimi posebnostmi.
Z dialektično metodo sem postavila teze in prišla do končnih
rezultatov, ki so predstavljeni v diplomskem delu kot splošna osnova
za delo.
12
2 Splošno o balistiki in vrste balistike
Balistika je veda o gibanju vrţenega ali izstreljenega telesa, pod vplivom
pogonskih polnitev. Je grškega izvora in izhaja iz besede ballein, kar pomeni
vreči, metati, izstreliti, zadeti, dotakniti se česa.
Balistiko delimo na notranjo, ki proučuje dinamične in termodinamične
karakteristike pogonske polnitve in na zunanjo, ki proučuje gibanje izstrelka,
od trenutka ko zapusti napravo, do končnega cilja. V zadnjih letih se pojavlja
tudi balistika cilja, ki proučuje učinek izstrelka na cilju. To področje sicer ne
spada pod vejo balistike, vendar je podvrţena vse bolj intenzivnemu
proučevanju kjer se prepleta veliko število disciplin.
2.1 Zgodovina balistike
Zgodovino balistike opredeljujemo kot znanost o strelnem oroţju, njegovem
učinku in o orodjih ter metodah za identifikacijo, ki se je razvijala več kot 165
let ter je zelo zanimiva za številne forenzične znanstvenike, ki opravljajo
naloge forenzične balistike.
Eden od najstarejših omemb o uporabi in preučevanju učinkov strelnega
oroţja je naveden v knjigi avtorja Harolda Petersona iz leta 1493. Avtor
navaja, da bi bile sledi na krogli, izstreljene iz oroţja z risano cevjo lahko
dokaz iz katerega oroţja je bila krogla izstreljena.
V nadaljevanju je opisan kratek razvoj forenzične balistike, ki je razdeljen na
4 smiselno povezana obdobja.
1835-1899
Najstarejši opisan dogodek, ki vključuje identifikacijo strelnega oroţja se
nanaša na primer iz leta 1835 v Londonu. Ubit je bil lastnik stanovanja,
sluţabnik pa je bil osumljen umora s strelnim oroţjem. Policistu Henryu
13
Goddardu je uspelo ugotoviti, da je papir, ki je bil uporabljen med kroglo in
smodnikom enak papirju, ki ga je imel sluţabnik v svoji sobi. Sluţabnik je bil
na podlagi te ugotovitve tudi spoznan za krivega umora in obsojen na sodišču.
Leta 1852 je sodišče v drţavi Oregon (ZDA), šerifa zaprosilo, da ugotovi ali je
luknja na srajci ţrtve nastala od krogle, ki jo je izstrelil storilec iz svojega
oroţja, katerega so ga našli na prizorišču. Šerif je s streljanjem v enako srajco
dokazal, da gre za enake poškodbe tkanine kot pri umoru. Na podlagi pričanja
šerifa je bil storilec umora na sodišču obsojen in usmrčen.
Leta 1863 je bil v času drţavljanske vojne v ZDA na bojišču ustreljen general
Stonewall Jackson. Pri opravljeni obdukciji pokojnika so našli kroglo in jo
primerjali s kroglami, ki jih uporablja nasprotnik. Ugotovili so, da je bil ubit s
strani svojega vojaka, ker je bila krogla, katero so našli v truplu kalibra 67.
Strelivo istega kalibra je uporabljala njegova vojska, nasprotna vojska pa je
uporabljala strelivo kalibra 58, kar je ovrglo sum na nasprotnika.
Leta1864 je bil z enim samim strelom ubit general John Sedgwick iz razdalje
pribliţno 800 metrov. Pri obdukciji trupla so našli posebno kroglo, ki jo je
nasprotnik izstrelil iz puške znamke Whitworth. To znamko pušk so uvaţali iz
Anglije za ostrostrelce.
Leta 1879 je sodišče v drţavi Minnesota (ZDA) od puškarja zahtevala, da poda
mnenje iz katerega revolverja je bila izstreljena krogla, ki je povzročila
smrtno rano. Pri dveh osumljencih so namreč našli tudi oroţje, ki je bilo
uporabljeno pri umoru. Puškar je ugotovil, da iz enega revolverja ni bilo
moţno izstreliti enake krogle, kot je bila najdena v truplu. Tako so ugotovili
tudi storilca.
Leta 1885 je v Lyonu, Francija, objavljena študija z naslovom "Etudes Medico-
Legales des Plaies Entrée Par udare de Revolver "(Medicinsko-pravna študija o
vstopnih ranah, ki so jo povzročile revolverske krogle). Študijo je objavil Poix.
Du travail Laboratoire du Médicine Legale de Lyon. To je ena izmed prve
14
zabeleţene študije, ki je vključevala pregled in poročanje o ranah, ki jih
povzročajo revolverski naboji in zastopane vrednosti tako na področju sodne
medicine, kot na balističnih forenzičnih preiskavah s področja strelnega
oroţja.
Leta 1889 je g. A. Lacassogne, Lyon, Francija, objavil članek z naslovom "La
Deformacije Des Balles de Revolver "(Deformacije Revolver Bullets) v zvezku
5, revije Archives Del' Anthropologie Criminelle et des Sciences Pénales.
Leta 1898 je v Parizu, Francija, gospod Corin objavil članek z naslovom "La a'
Laquelle un Coup de Feue ‘te "Tire" (Določitev razdalje, na kateri je bil strel
izstreljen iz strelnega oroţja).
1900-1930
Junija leta 1900, v reviji Buffalo Medical Journal, New York (ZDA), izide zelo
pomemben članek z naslovom "Naboji in oroţje ". Dr Albert Hall Llewellyn je
obravnaval vrsto vprašanj o sledovih na površini krogle. Prav tako je
razpravljal o pregledu ostankov smodnika v bobenčkih revolverjev.
Leta 1903 je v Londonu, Anglija, g. EJ Churchill opravljal raziskave o
oddaljenosti strela v lobanjo. S poskusnimi streli v ovčje lobanje in
deformacijami le teh je ocenjeval pribliţno razdaljo med strelcem in ţrtvijo.
Tri leta kasneje, leta 1905 je v Leipzigu v Nemčiji, gospod Kockel objavil
članek z naslovom "Zur Sachverständigen Beurteilung Von Geschossen"
(Ekspertni pregled izstreljenih krogel).
Leta 1907 se je v Brownsville, Teksas (ZDA), več vojakov iz bliţnje ameriške
vojašnice uprlo in streljalo po mestu. Pomembnost tega dogodka za področje
forenzične balistike je v prvič opravljeni resni študiji in poskusu opredelitve,
kateri puški pripadajo tulci nabojev najdeni na ulici. Uporabljene puške in
najdene naboje so preiskovalci poslali v Frankfurtski laboratorij. Preiskovalci
15
so ugotovili in potrdili 33 pušk iz katerih je bilo streljano. Gre za prvi primer
in predstavlja mejnik pri identifikaciji strelnega oroţja v zgodovini.
Drug zelo pomemben mejnik za identifikacijo strelnega oroţja se je pričel leta
1912 v Parizu. Profesor V. Balthazard je oblikoval vrsto postopkov za
ugotavljanje identifikacije nabojev za strelno oroţje, iz katerega so bile
izstreljene krogle. Profesor Balthazard je uporabil specializirane fotografske
tehnike.
Leta 1917 je Dr. Sydney Smith prevzel poloţaj glavnega Medicinsko-pravnega
strokovnjaka v Kairu. Uspelo mu je povezati laboratorije različnih sluţb, s
ciljem naprednega iskanja dokazov v forenzični balistiki. Bil je eden prvih
znanstvenikov, ki je začel sistematično zbirati podatke o kaznivih dejanjih in
uporabljenem strelnem oroţju pri izvršitvi le teh.
Leta 1921, sta bila v San Paulu, Brazilija, objavljena dva članka, ki opisujeta
rane od strelnih poškodb. G. Jorge T. Filho objavil članek z naslovom "Da
Diagnosticiranje da Distancia nos Tiros de Projecteis Multiplos- Chumbo de
caca "(Ocena oddaljenost strela), medtem ko drugo delo (avtor ni
identificiran) z naslovom opisuje "Orificio de Hntrada de Projecteis de
Revolver -Estudo eksperimentalni das zonas de contorno nos tiros proximos
"(Vhodne rane povzročene z revolverskim strelivom in oznakami smodnika).
Leta 1922 v Denverju, Colorado (ZDA), je g. C. Williams napisal članek z
naslovom "Prstni odtisi na kroglah nabojev", ki je bil objavljen v reviji Outdoor
Life, zvezek 49, strani 329-331.
V Ithaca, New York (ZDA), G. Emile Monnin Chamot objavi članek z naslovom
"Mikroskopija malih netilk streliva).
V novembru 1924 je bil v Kairu ubit generalni guverner iz Sudana. Dr. Smith je
pregledal avto, opravil rekonstrukcijo zločina, pregledal oroţje, najdene tulce
in krogle (tudi iz truplo pokojnika). Ugotovil je, da so bile vse krogle spredaj
16
narezane, z namenom da bi povzročile čim večje poškodbe na telesu. S svojim
izvedeniškim delom so storilcem dokazali kaznivo dejanje in jih tudi obsodili.
Podrobnosti o preiskavi so bile objavljene v British Medical Journal v januarju
1926.
V aprilu 1925 je bilo v New Yorku ustanovljeno predsedstvo forenzično
balistične stroke z namenom, zagotavljanja storitev identifikacije strelnega
oroţja po vseh drţavah ZDA. V tem času je bil tudi prvič uporabljen prilagojen
primerjalni mikroskop pri identifikaciji krogel in tulcev nabojev.
1930-1970
Leta 1930 je bil v Chicagu ustanovljen znanstveni laboratorij za proučevanje
sledov kaznivih dejanj, katerega direktor je postal Goddard. V njem so se
izvajala tudi znanstvena usposabljanja s področja forenzične balistike.
Leta 1932 je bil v okviru Zveznega preiskovalnega urada (FBI) ustanovljen in
organiziran laboratorij za forenzično balistiko. Najprej je v njem delal samo
en forenzik, danes pa je to največji forenzični laboratorij v ZDA, z velikim
ugledom doma in v svetu.
Leta 1934 je major Gerald Burrard napisal knjigo z naslovom "Opredelitev
strelnega oroţja in Forenzična balistika" katera je bila objavljena v Londonu.
Knjiga je bila kasneje ponatisnjena leta 1962.
Leta 1948 je v St. Luisu (ZDA), potekalo srečanje z naslovom "The First
American Medico legal congress".
Leta 1955 je Calvin Goddard na simpoziju Ameriške akademije forenzičnih
znanosti v Los Angelesu predstavil temo z naslovom "The Unexpected in
firearms identification". Dva dni po njegovi predstavitvi je Goddard umrl.
Veliko balističnih forenzikov meni, da je Calvin Goddard "oče" forenzične
balistične znanosti.
17
Leta 1957 je bila izdana popolna revizija učbenika od generalmajorja Julian S.
Hatcher z naslovom "Firearms identification, Investigation & evidence" o
strelnem oroţju. Revidirana knjiga je vsebovala vsa najnovejša odkritja
forenzične balistike v ZDA.
Leta 1958 je John E. Davis, ugledni kriminalistični forenzik in direktor policije
Oakland Department predstavil specializirani instrument, katerega je
poimenoval "Striagraph in je bil namenjen predvsem za merjenje in določanje
poloţaja skupaj s snemalno napravo primerno za analizo in odkrivanje
mikroskopskih nepravilnosti na gladki površini. Čeprav se instrument nikoli ni
izkazal za uspešnega menim, da je bil predhodnik kasnejše tehnologije za
skeniranje površine krogel in uporabe naprednih laserskih in digitalnih slik ter
tehnik v forenzični balistiki.
Leta 1962 je dr. JH Mathews po skoraj 40-letni karieri napisal in objavil dve
knjigi z naslovom "Firearms identification". Ti dve knjigi sta bili dobro sprejeti
med forenzičnimi balistiki. Avtor je objavil številne uporabne podatke o
identifikaciji strelnega oroţja, streliva, o postopkih iskanja in zavarovanja
sledi na strelnem oroţju v laboratorijih ter številne fotografije iz praktičnih
primerov.
Leta 1962 je ameriška vojska izdala knjigo z naslovom "Wound ballistic", ki jo
je uredil Major James C. Beyer. Knjiga je vsebovala 833 strani in je odličen vir
informacij, saj vsebuje izčrpno študijo o vseh vrstah ran, povzročenih s
strelnim oroţjem. Veliko podatkov je tabeliranih in so pridobljeni z
raziskovalnim delom.
Novembra 1963 je bil v Dallasu ustreljen predsednik Zdruţenih drţav Amerike,
John Fitzgerald Kennedy. Kljub vsemu naporu forenzične balistike, še do
danes umor v celoti ni razjasnjen. Nekateri menijo, da je bila v tem primeru
prvič forenzična balistika zlorabljena v politične namene.
18
Novembra 1969 v ZDA ustanovijo AAFS (Ameriška akademija forenzičnih
znanosti).
1970-1999
Konec leta 1977 in večji del leta 1978 se v ZDA zaradi pritiskov javnosti in
politike ponovno organizirajo skupine forenzičnih balistikov, ki so ponovno
preučili vse dogodke, sledi in povezane dokaze v zvezi s preiskavami
naslednjih primerov:
Atentatu na predsednika John F. Kennedy,
Umor policista JD Tippit,
Umor Lee Harvey Oswald in
Umor Doktor Martin Luther King, Jr.
Vse preiskave so bile zatem predstavljene v parlamentu.
Jeseni leta 1980, po dveh letih pilotnih projektov se FBI poveţe s 44
forenzičnimi laboratoriji, ki sodelujejo med seboj. FBI je s tem začel
zagotavljati za celotno forenzično skupnost prenos podatkov preko
Nacionalno kazenskega informacijskega centra (NCIC). Leta 1980, Association
of Firearm and Tool mark Examiners – AFTE (Zdruţenje preiskovalcev za
strelno oroţje in opremo) objavi svoj priročnik. Priročnik obsega 219 strani,
definicij in ilustracij povezane s področjem za identifikacijo strelnega oroţja.
Prav tako obsega opis orodij in pripomočkov za delo s področja forenzične
balistike. Objavljene so različne formule za določanje energije krogel in
stopnjo rotacije. Predstavljene so bile tudi kemijske formule in postopki, ki se
izvajajo v forenzičnih laboratorijih. Priročnik je bil v naslednjih letih večkrat
posodobljen.
Leta 1982 AFTE objavi uradni priročnik za usposabljanje, ki se je uporabljaj
kot modularni vodnik za usposabljanje izpraševalcev s področja forenzične
balistike. Odbor za usposabljanje je bil sestavljen iz šestih članov izkušenih
ocenjevalcev.
19
Leta 1984 je Zdruţenje AFTE praznovalo svojo 15. obletnico. Letnega
simpozija s področja forenzične balistike se je udeleţilo 126 forenzikov iz 6-ih
drţav.
Leta 1986 je laboratorij FBI za forenzične preiskave (Research & Training
Center, FSRTC) pričel z usposabljanjem forenzičnih balistikov na temo z
naslovom "Posebne tehnike za identifikacijo strelnega oroţja". Seminar je bil
zasnovan za sodne izvedence balistične stroke in je vseboval različne
predmete z namenom okrepitve ravni usposobljenosti za izvedence.
Leta 1989 je Zdruţenje AFTE praznovalo svojo 20. obletnico. Letnega
simpozija s področja forenzične balistike se je udeleţilo 210 forenzikov iz 12-
ih drţav.
Konec leta 1989 je FBI v svojem biltenu (FBI Laboratory Division) napovedala
uvedbo novega računalniškega programa - DRUGFIRE FBI. Drugfire je vseboval
elektronsko bazo podatkov in računalniško omreţje, ki je bil oblikovan za
digitalno zajemanje fotografij izstreljenih krogel in tulcev za primerjavo
znotraj laboratorijev, kateri so imeli ustrezno opremo. Z uvedbo tega
programa se je povečala baza podatkov s primeri kateri niso bili raziskani,
balistični forenziki pa so lahko primerjali in iskali podatke za identifikacijo
krogel in tulcev iz vseh povezanih laboratorijev.
Leta 1990 je International wound ballistics association (IWBA) organizirala
simpozij v Kaliforniji (ZDA). V organizacijo IWBA so se vključevali
znanstveniki, zdravniki, kriminalisti, člani organov pregona, inţenirji,
raziskovalci in drugi, ki so se ukvarjali ali so se zanimali za študije
raziskovanja ran povzročene s strelnim oroţjem. Izdajajo tudi svoj strokovni
bilten z naslovom Wound ballistics rewiev.
Leta 1992 je bil v ZDA uveden integrirani balistični identifikacijski sistem
(IBIS), kot druga metoda za uporabo digitalnih slik in računalniškega
20
programiranja, da so lahko balistični forenziki primerjali strelno oroţje,
izstreljene naboje in najdene tulce z drugimi slikami iz baze podatkov.
Leta 1993 je Vrhovno sodišče ZDA spremenilo pravni standard za tiste, ki
zagotavljajo znanstveno pričevanje (vključno s pričevanjem balističnih
strokovnjakov). Sodišče je bilo mnenja, da je potrebno znanstveno pričevanje
oceniti, preden se le ta lahko prizna. Določena so bila naslednja merila:
nestabilnost znanstvenih mnenj,
določitev znanih ali potencialnih napak v izvedenskem mnenju,
moţen strokovni pregled in objavo ter
uporaba splošno sprejetih postopkov v znanstveni skupnosti.
Ta odločitev je povzročila veliko razprav med balističnimi forenziki saj je v
bistvu zahtevala, da so morali forenzični balistiki znanstveno pojasniti, kako
so dosegli svoje zaključke. Eden od načinov izpolnjevanja kriterijev so bila
merila za izvajanje znanstvenih raziskav, katera so bila objavljena v
strokovnem biltenu AFTE.
Leta 1999 AFTE praznuje 30. obletnico zdruţenja. Letnega simpozija se je
udeleţilo ţe pribliţno 850 članov iz več kot 40-ih drţav. Lahko trdimo, da je
organizacija AFTE postala mednarodna organizacija s področja forenzične
balistike.
2.2 Notranja balistika
Notranja balistika proučuje zakonitost procesa, ki se pojavi v cevi strelnega
oroţja pri streljanju. Je edina od tehničnih disciplin, ki proučuje zgorevanje
smodniških plinov v leţišču projektila in cevi oroţja, gibanje in hitrost
izstrelka ter spremembe pritiska smodniških plinov v cevi strelnega oroţja.
21
Dogajanje pri streljanju v cevi strelnega oroţja:
Ob udarcu udarne igle po netilni kapici naboja pride do detonacije
(zgorevanje z nadzvočno hitrostjo) eksplozivne snovi v netiki, ki je občutljiva
na udarec. Iskra, katera pri tem nastane, vţge smodniško polnjenje v naboju,
ki hitro zgori (zgorevanje s podzvočno hitrostjo). Posledica tega je nastanek
smodniških plinov velikega volumna in visoke temperature (do 500 °C), zaradi
česar povečajo tlak v cevi na več sto Pascalov (tudi do 3600 atmosfer).
Povečani pritisk povzroči začetek gibanja krogle po cevi. Ker je premer krogle
vedno nekoliko večji od kalibra oroţja in ima cev v notranjosti oţlebljenje v
obliki vijačnice, se plašč krogle deformira in prilagodi dimenzijam v obliki
oţlebljene cevi. Zato je potrebna sila do 200 N-Newtonov (sila obremenitve z
uteţjo mase 200 kg). Hitrost krogle po cevi silovito narašča do tistega
trenutka, ko krogla zapusti cev. Ves postopek je hiter, saj traja nekaj tisočink
sekunde, vendar je zelo pomemben za nastajanje sledi na krogli in tulcu, na
čemer temelji kriminalistična balistika. (Maver in soavtorji, 2004).
Notranja balistika je zelo pomembna veja balistike, zato je za uporabnike
strelnega oroţja in poznavanje njenih osnov velikega pomena. To pa je
pomembno predvsem zaradi svoje varnosti, saj lahko pride do nepravilnega
delovanja oroţja in če ne poznamo osnovna pravila, ki jih narekuje notranja
balistika lahko tako ogrozimo sebe ter ljudi okoli nas.
2.3 Zunanja balistika
Zunanja balistika je znanstvena disciplina v kateri se prepleta del racionalne
mehanike in vrsta dinamičnih in termodinamičnih zakonov. Proučuje let,
oziroma gibanje izstrelka od ustja cevi strelnega oroţja pa vse do njegovega
končnega cilja. Lahko tudi rečemo, da je njena temeljna naloga določiti pot,
na podlagi vseh karakteristik izstrelka vse do njegovega padca zaradi izgube
hitrosti ali zadete točke.
Krogla ima zelo veliko hitrost, celo do 1000 m/s, seveda pa je tudi odvisno od
vrste strelnega oroţja. Največjo hitrost doseţe takoj po izletu iz cevi, v
22
nadaljevanju leta pa hitrost upada. Se pravi, na začetku leti krogla poloţno in
ravno (začetna kinetična energija-izraţena v Joulih), bolj kot se manjša njena
hitrost, večji je padec krogle. Strelno oroţje ima vijačno oţlebljeno cev, kar
krogli omogoča vrtenje okoli svoje vzdolţne osi, to pa ima za posledico njen
natančen let.
Ţe v sami zgodovini, lahko zasledimo zunanjo balistiko v različnih disciplinah.
S proučevanjem matematike in mehanike so znanstveniki pripomogli k
pojasnitvi velikega števila pojmov in pojavov v zunanji balistiki. Po raznih
poteh pa so do sprejemljivih rezultatov v praksi prišli tudi praktiki.
V prvi polovici XVI stoletja so se pojavili prvi poskusi merjenja hitrosti
izstrelka z balističnim nihalom. Šele sto let kasneje pa je Belgijec Boulange
točneje izmeril hitrost s pomočjo kronografa in prostega pada.
V začetku XX stoletja pa se rešitve iščejo v metodah zaporednega
pribliţevanja, razvoja v vrstah in povezovanju kratkih delov poti. Zaradi
nerazvite računalniške tehnike je bila uporaba teh metod precej oteţena,
vendar se kasneje razvijejo podobne metode, katere vsebujejo uporabo
posebnih tabel.
Nadaljnji razvoj zunanje balistike temelji predvsem na uporabi računalnikov
in novih elektronskih inštrumentov.
2.4 Balistika cilja – ciljna balistika
Ciljna balistika proučuje učinke izstrelkov vseh kalibrov na zadetem cilju. V
nadaljevanju se bom omejila le na opisovanje učinkov krogel izstreljenih iz
ročnega oroţja, s katerimi se organi pregona največkrat srečujejo v praksi.
Različni avtorji različno opredeljujejo oz. delijo izstrelke in krogle.
Ciljna balistika proučuje spremembe, katere nastanejo pri vhodu in izhodu
krogle skozi človeško telo.
23
Značilnosti strelne rane so odvisne od:
velikosti in oblike krogle,
balističnimi značilnostmi krogle (hitrost, kinetična energija in
stabilnost),
čvrstosti oz elastičnosti tkiva, ki ga projektil ali krogla poškoduje.
2.4.1 Krogle za natančno zadevanje cilja
Za streljanje na razdalji do 50 metrov (55 yd) je aerodinamika izstrelka
relativno nepomembna, hitrost krogle pa je nizka in uravnoteţena. Za
streljanje na papirnate tarče je najboljša tista krogla, ki bo naredila lepo
okroglo luknjo skozi cilj. Te krogle se imenujejo wadcutter in so spredaj
poponoma ravne, pogosto s precej ostrim robom po obodu. Polni premer
krogle je enak odtisu luknje, ki jo naredi krogla v tarči. To omogoča
enostavno in nedvoumno štetje rezultatov strelca. Enake krogle se lahko
uporabijo tudi za streljanje na jeklene tarče, ker imajo dovolj energije, da jo
prodrejo, ne da bi jo pri tem posebej poškodovale.
Poznamo tudi krogle, katere so izdelane posebej za streljanje bolj oddaljenih
tarč in so namenjene za streljanje z močnejšimi puškami. Krogle različnih
proizvajalcev se od modela do modela močno razlikujejo, vendar vse
temeljijo na MatchKing krogli, ki jih je uvedla Sierra Bullet Company okoli
leta 1963. Na podlagi raziskave, opravljene leta 1950 s strani ameriške vojske
so ugotovili, da morajo imeti krogle za bolj stabilen let na daljše razdalje
svoje teţišče na zadnji strani krogle s čimer so tudi bolj odporne na delovanje
bočnega vetra. Podobne krogle uporabljajo tudi ostrostrelci, razlikujejo se le
v nekoliko drugačni zasnovi s ciljem, da povzročijo večje poškodbe na tarči
oz. cilju (bolj votla konica, posebne zlitine v telesu krogle).
Za streljanje na ekstremne razdalje so proizvajalci izdelali posebne puške in
strelivo zanje, katerih specifikacije so včasih ţe podobne izstrelkom in
topovom kalibra 20 mm.
24
2.4.2 Krogle z največjim prodorom
Za uničenje protioklepnih ciljev, ali lova na velike in teţke ţivali je najbolj
pomembno vprašanje penetracije krogle. Sila krogle deluje na najmanjše
moţno območje cilja in zagotavlja največjo penetracijo. Krogle z največjo
penetracijo so izoblikovane proti uporu deformacije ob udarcu. Ponavadi so
narejene iz svinca, ki je zajet v baker ali medenino (nekateri so celo trdni,
bakrene ali bronaste zlitine). Plašč v celoti pokriva sprednji del krogle.
Vojaško strelivo malega kalibra je izdelano iz bakrenega plašča z jeklenim
jedrom, ker se jeklo upira deformaciji bolje kot običajna mehka jedra drugih
krogel. Trenutna NATO 5,56 mm SS109 (M855) krogla je izdelana iz jekla.
Izstrelki večjega kalibra ( za topove in tanke ) pa so izdelani iz Volframovih
spojin.
2.4.3 Krogle s kontroliranim prodiranjem
Te krogle so namenjene za povečanje poškodb na organih ţivih ciljev.
Uporabljajo se predvsem za lov in civilno uporabo. Vojska jih ne uporablja,
saj je uporaba le teh prepovedana s Haaško konvencijo. Te krogle so
namenjene povečanju njihove površine ob udarcu in tako ustvarijo večjo
luknjo pri potovanju skozi cilj, kot je njihov osnovni premer. Namen in ţelen,
stranski učinek je, da razširjena krogla omogoča večjo luknjo ter povečanje
poškodb tkiva kar posledično pomeni hitrejšo onesposobitev zadetega cilja. V
nekaterih aplikacijah, te krogle ne prebijejo tarče, kar je tudi zaţeleno,
povzročajo pa obilne krvavitve v ţivem telesu.
2.4.4 Krogle za obrambne namene
Navedene krogle uporabljajo predvsem pripadniki policijskih in drugih
varnostnih struktur. Pripadniki teh enot morajo imeti strelivo s katerim čim
hitreje onesposobijo drugo osebo. Te krogle so izstreljene predvsem iz
samokresov in revolverjev, kateri se uporabljajo za osebno varnost
25
posameznika. Pištole so zelo nenatančne v rokah neizkušenih strelcev.
Povprečni obrambni strelec je pod velikim stresom, kar dodatno poslabšuje
natančnost pri streljanju. Vsi ti dejavniki prispevajo k zahtevi za izredno
učinkovito balistiko krogle, ki jo izstrelijo, s ciljem hitre onesposobitve
nasprotnika tudi v manj idealnih okoliščinah.
FBI zahteva, da njihovi agenti uporabljajo krogle ki prodrejo v globino
človeškega telesa med 12,5 do 14 palcev (32-36 cm). S tem je zagotovljeno,
da izstreljena krogla lahko doseţe ţivljenjsko pomembne organe ali centralni
ţivčni sistem iz večine kotov. Za obrambne namene niso primerne krogle,
katere ne prodrejo manj kot 10 palcev (25 cm) globoko v človeško telo. Za te
primere je največkrat uporabljena tako imenovana Hollow point krogla,
kalibra 9 mm in več, ki ima vrh krogle mehkejši in se ob veliki začetni hitrosti
gibanja ob vstopu v cilj delno razširi.
26
3 Strelno orožje
Ročno strelno oroţje (tudi samo strelno oroţje) je vsako strelno oroţje, ki se
ga drţi v rokah, ne potrebuje podstavka in uporablja energijo za izstrelitev
projektila/izstrelka. (Vir:http://sl.wikipedia.org/wiki/Ro%C4%8Dno_strelno_
oro%C5%BEje).
Močna potisna energija mu daje velik domet, precizno streljanje in sposobnost
uničevanja, ampak samo pod pogojem, da je projektil/izstrelek polnjen z
eksplozivom. Po vseh spodaj navedenih podatkih je razvidno in splošno znano,
da je oroţje ena najhujših stvari za poškodovanje ali celo ubijanje ljudi in
ţivali, zato je tudi njegova samostojna raba prepovedana. Za posedovanje
oroţja potrebujemo oroţni list, ustrezno drugo oroţno listino in listino o
istovetnosti, ki jo izda pristojni organ. Da ne pride do nepotrebne nesreče pa
morajo vsi uporabniki strelnega oroţja upoštevati nekaj pravil, in sicer:
poznavanje svojega oroţja in njegovo delovanje, pravilna uporaba, ne obračaj
cevi v ljudi, neguj oroţje, ne uporabljaj ga vpričo otrok, pazi kako ga izročaš
drugi osebi, ne drţi prsta na sproţilcu, ne uporabljaj oroţja v alkoholiziranem
stanju itd.
3.1 Razvrstitev strelnega orožja
Pojem oroţja Oroţje po tem zakonu je predmet, izdelan ali prilagojen tako,
da lahko pod pritiskom zraka, smodnikovih ali drugih plinov ali drugega
potisnega sredstva izstreljuje krogle, šibre ali druge izstrelke, oziroma
razpršuje pline, tekočino ali drugo substanco in druge predmete, ki so po
svojem bistvu namenjeni zlasti:
da z neposrednim učinkovanjem preprečijo ali zmanjšajo napad ali
nevarnost,
za lov,
za športno streljanje.
27
Razvrstitev in kategorizacija oroţja Oroţje po tem zakonu se razvršča v
naslednje kategorije:
Kategorija A:
1. eksplozivni vojaški izstrelki in lanserji;
2. avtomatsko strelno oroţje;
3. oroţje, prikrito v druge predmete;
4. strelivo z eksplozivnim ali vnetljivim učinkom in nedelaborirani
izstrelki za tako Strelivo;
5. strelivo za pištole in revolverje s kroglo, ki ima razširni (ekspanzijski)
učinek in krogle za tako strelivo, razen streliva za lovsko ali športno
oroţje za osebe, ki imajo pravico do tega oroţja;
6. vojaško oroţje;
7. eksplozivno oroţje in njegovi deli;
8. hladno oroţje;
9. posebna oprema za oroţje;
10. oroţje, ki je izdelano ali predelano brez dovoljenja za promet z
oroţjem, razen oroţja iz 4. in 7. točke kategorije D.
Kategorija B:
1. polavtomatsko ali repetirno kratkocevno strelno oroţje;
2. enostrelno kratkocevno oroţje s centralno udarno iglo;
3. enostrelno kratkocevno oroţje za strelivo z robnim vţigom, s skupno
dolţino do 28 centimetrov;
4. polavtomatsko dolgocevno strelno oroţje z nabojnikom in leţiščem
naboja za več kot tri naboje;
5. polavtomatsko dolgocevno strelno oroţje z nabojnikom in leţiščem
naboja za največ tri naboje, pri katerem je nabojnik snemljiv,
oziroma ni gotovo, ali je oroţje takšne konstrukcije, da ga je mogoče
z običajnim orodjem predelati v več kot tristrelno oroţje z enim
polnjenjem;
6. repetirno in polavtomatsko dolgocevno strelno oroţje z gladko cevjo
dolţine do 60 centimetrov;
28
7. polavtomatsko strelno oroţje za civilno uporabo, ki je podobno
avtomatskemu strelnemu oroţju.
Kategorija C:
1. repetirno dolgocevno strelno oroţje, ki ni zajeto v 6. točki kategorije
B;
2. dolgocevno oroţje z eno ali več enostrelnimi risanimi cevmi;
3. polavtomatsko dolgocevno strelno oroţje, ki ni zajeto v točkah 4 do 7
kategorije B;
4. enostrelno kratkocevno oroţje za strelivo z robnim vţigom in s skupno
dolţino nad 28 centimetrov.
Kategorija D:
1. enostrelno dolgocevno oroţje z eno ali več gladkimi cevmi,
2. plinsko oroţje,
3. reprodukcije strelnega oroţja, pri katerem se ne uporablja enovitega
naboja,
4. moţnarji,
5. staro oroţje,
6. zračno oroţje,
7. oroţje s tetivo,
8. električni paralizatorji,
9. razpršilci.
3.2 Opredelitev izrazov
Posamezni izrazi, uporabljeni v prejšnjem členu, imajo v tem zakonu
naslednji pomen:
1. Prepovedano oroţje je oroţje, katerega promet, nabava in posest
posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom niso
dovoljen razen, če s tem zakonom ni drugače določeno.
2. Dovoljeno oroţje je oroţje, katerega promet, nabava in posest
posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom je
dovoljena pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
29
3. Kratkocevno strelno oroţje je oroţje, pri katerem cev ni daljša od 30
centimetrov, ali katerega skupna dolţina ne presega 60 centimetrov.
4. Dolgocevno strelno oroţje je oroţje, pri katerem je cev daljša od 30
centimetrov, ali njegova skupna dolţina presega 60 centimetrov.
5. Avtomatsko strelno oroţje je oroţje, ki se po vsakem strelu
avtomatsko napolni in lahko z enkratnim potegom sproţilca izstreli
več kot en naboj.
6. Vojaško oroţje je oroţje in strelivo, ki se nabavlja in uporablja po
posebnih predpisih in katerega promet posameznikom ni dovoljen ali
je omejen.
7. Polavtomatsko strelno oroţje je oroţje, ki se po vsakem strelu
avtomatsko napolni, vendar lahko z enkratnim potegom na sproţilec
izstreli le en naboj.
8. Repetirno strelno oroţje je oroţje, ki ga je po strelu mogoče ročno
ponovno napolniti z novim nabojem iz nabojnika ali vrtljivega bobna z
repetirnim mehanizmom.
9. Enostrelno oroţje je oroţje brez nabojnika, ki se pred vsakim strelom
napolni z ročno vstavitvijo naboja v leţišče naboja v cevi ali pred
cevjo.
10. Strelivo je stvar, ki se uporablja za polnjenje oroţja in streljanje.
11. Strelivo s prebojnim učinkom je namenjeno za vojaško uporabo, pri
katerem je izstrelek praviloma oplaščen in ima trdo prebojno jedro.
12. Strelivo z eksplozivnim učinkom je namenjeno za vojaško uporabo, pri
katerem vsebuje izstrelek polnitev, ki ob udarcu eksplodira.
13. Strelivo z vnetljivim učinkom je namenjeno za vojaško uporabo, pri
katerem vsebuje izstrelek kemično zmes, ki se vname pri dotiku z
zrakom ali ob udarcu.
14. Strelivo z ekspanzijskim učinkom ima delno oplaščene krogle ali krogle
z votlim vrhom.
15. Enovit naboj sestavlja: netilka, pogonski smodnik in izstrelek, ki jih
zdruţuje tulec.
16. Eksplozivno oroţje so vse vrste bomb, min, granat ali drugih sredstev
ali naprav, polnjenih z eksplozivnimi snovmi ali vţigalnimi sredstvi, pri
30
katerih prihaja z zunanjim ali notranjim delovanjem do sproščanja
energije in eksplozije. Za eksplozivno oroţje se štejejo tudi deli
eksplozivnega oroţja in sicer delujoči vţigalniki, eksplozivna polnitev
in traserji.
17. Reprodukcija strelnega oroţja je funkcionalna kopija različnega
strelnega oroţja, ki se polni skozi cev ali bobnič posamično s
smodnikom in izstrelkom ter ne uporablja enovitega naboja.
18. Plinsko oroţje so pištole in revolverji, ki izstreljujejo ali razpršujejo
snovi v smeri cevi za onesposobitev posameznika.
19. Staro oroţje je strelno oroţje, ki je izdelano pred letom 1871 in
strelno oroţje na sprednje polnjenje, izdelano pred letom 1893.
20. Hladno oroţje so boksarji, bodala, buzdovani, gumijevke in drugi
predmeti, ki so prirejeni za napad.
21. Zračno oroţje je kratko ali dolgocevno oroţje, ki pod pritiskom zraka
ali plinov izstreljuje zrna, kroglice ali druge izstrelke.
22. Oroţje s tetivo so loki, samostreli, frače in druge naprave, ki s
pomočjo napete tetive, vzmeti ali drugega potisnega sredstva
izstreljujejo puščice ali druge izstrelke.
23. Deli oroţja so cev, zaklep, zaklepišče in vrtljivi boben.
24. Posebna oprema za oroţje so naprave za dušitev zvoka, cevi z
zunanjim navojem na ustju cevi ali drugimi nastavki, namenjenimi
izključno namestitvi dušilca in teleskopski namerilniki z napravo za
elektronsko ojačevanje svetlobe ali z infrardečo napravo, če so
izdelani tako, da se pritrdijo na oroţje.
25. Deli streliva so tulec z netilko, netilka in pogonski smodnik.
26. Strelivo je ločeno od oroţja, ko je izpraznjen bobnič ali leţišče naboja
v cevi in prazen nabojnik, v primeru polnega nabojnika le ta izvlečen,
strelivo oziroma nabojnik s strelivom pa se fizično ne dotika oroţja.
27. Električni paralizatorji so ročne naprave, ki s pomočjo visoke
električne napetosti človeka začasno onesposobijo.
28. Razpršilci so naprave, ki s pomočjo stisnjenega plina razpršujejo
draţljive snovi, ki človeka začasno onesposobijo ali škodujejo
njegovemu zdravju.
31
29. Moţnarji so priprave za pokanje s črnim smodnikom.
30. Dekorativno oroţje so predmeti, ki so izdelani v dekorativne namene
in jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno oroţje.
31. Imitacija oroţja so predmeti, ki so po zunanjem izgledu podobni ali
enaki oroţju, vendar jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno
oroţje (Vir: Uradni list RS, št. 23/2005 z dne 10. 3. 2005)
3.3 Splošni podatki o strelnem orožju
Splošni podatki navadno zajemajo naslednje značilnosti posameznega
strelnega oroţja:
model in tip oroţja (npr. pištola beretta, model 92F),
kaliber (npr. 9 mm, 7,65 mm),
dolţina cevi (npr. 152 mm),
število ţlebov v cevi (npr. 4, 6),
smer oziroma kot navora,
število nabojev v okvirju (6, 8, 15),
dolţina, višina in teţa pištole,
začetna hitrost izstrelka (npr. 400 m/s) itd.
Na temelju navedenih podatkov je mogoče iz najdenega zrna in tulca sklepati
o vrsti oroţja (Maver, 1997).
3.4 Delovanje ročnega strelnega orožja
To je ročno strelno oroţje, pri katerem so naboji razvrščeni kroţno v bobniču.
Izumitelj tega oroţja in nosilec patenta iz leta 1835 je Samuel Colt, ki naj bi
na idejo o rotirajočem bobniču prišel na ladji, ob opazovanju ladijskega
krmila.
32
Prvi revolverji so se pojavili ţe, ko še ni bilo enovitih nabojev. Bobnič se je
napolnil s smodnikom, kroglo in vţigalno kapico. Ta sistem je omogočal, da je
imel strelec brez polnjenja na razpolago več strelov kot pri pištoli. Pri
profesionalnih »revolveraših« je bila v tem obdobju navada, da so nosili s
seboj rezervne, napolnjene bobniče, ker so jih hitreje vstavili v revolver, kot
da bi bobnič ponovno polnili. Potem ko so se pojavili naboji, so se revolverji
še bolj razširili. Še danes so zelo priljubljeni. Njihova prednost pred pištolami
je v večji zanesljivosti delovanja, bistveno hitrejšem reagiranju ob odpovedi
naboja (namesto da bi morali potegniti zaklep in izvreči defekten naboj, je
dovolj, da ponovno napnemo revolver). Prav tako imajo revolverji pred
pištolami (praviloma) prednost v večji učinkovitosti. Ročna strelna oroţja z
največjo učinkovitostjo so praviloma revolverji. Po načinu delovanja delimo
revolverje na:* »Single Action Revolver«, enojno delovanje. Posebej je
potrebno napeti udarno kladivce, obrniti bobnič in šele nato pritisniti
sproţilec * »Duble Action Revolever« dvojno delovanje - z enim pritiskom na
sproţilec napnemo udarno kladivce, obrnemo bobnič in nato sproţimo. Ti
revolverji delajo tudi kot »Single Action«. Prednost teh pred prvimi je v
hitrejšem streljanju, pomanjkljivost pa v tem, da je ob pritisku na sproţilec
potrebna večja sila (poleg sproţitve udarnega kladivca je potrebo kladivce
napeti in obrniti bobenček) kar ima praviloma za posledico manjšo natančnost
streljanja.
Pri polavtomatskih pištolah povratni udarec strela potisne zaklep nazaj. Pri
tem izvleče tulec iz leţišča v cevi in ga izvrţe. Pri povratnem hodu zaklepa se
napenja vzmet, ki končno potisne zaklep naprej. Pri tem zaklep potisne iz
nabojnika v leţišče naslednji naboj. Napne se tudi kladivce in s tem je pištola
pripravljena za naslednji strel. Pritisniti je potrebno samo ponovno na
sproţilec. Pištole so praviloma polavtomatske, kar pomeni, da je potrebno za
vsak naslednji strel le pritisniti na sproţilec. Pri avtomatskih traja
neprekinjeno streljanje, dokler je pritisnjen sproţilec in dokler je še kaj
nabojev.
33
3.5 Strelivo – sestava in kaliber
Da bi se ročno oroţje uporabilo skladno s svojim namenom, mora imeti tudi
kroglo, ki se bo izstrelila iz cevi v smeri cilja ter impulzivno polnjenje, ki bo
krogli nudilo njeno kinetično energijo. Impulzivno polnjenje pri nabojih za
ročno ognjeno oroţje predstavlja smodnik. Količina smodnika, ki je potrebna,
da se krogla potisne iz cevi in da ima na cilju zadovoljujočo kinetično energijo
je smodniško polnjenje.
Pri najstarejših tipih ročnega ognjenega oroţja, se je smodniško polnjenje
vsipalo v cev z njegove sprednje strani (sprednjače), nato se je v cev nabila
krpica in nato krogla. Zadnjače so se pospešeno pričele razvijati z razvojem
prvega naboja. Leta 1840 je Johann Nikolaus von Dreyse konstruiral prvi naboj
v obliki kartonskega tulca, ki je ob vţigu smodniškega polnjenja izgorel v cevi.
Kljub temu, da so se ti naboji zlahka deformirali ali zmočili in s tem postali
neuporabni, je ta izum leta 1866 pripomogel k zmagi Prusev nad Avstrijci.
Krogla je tisto telo oziroma projektil, ki se ob pomoči smodniških plinov
izstreli iz cevi z določeno hitrostjo. Običajno so izdelane iz svinca (jedro
krogle) in prevlečene z bakreno srajčko. Oblike se raztezajo od krogle pa do
ošiljene krogle. Izvedbe so različne glede na namen. Primer1: ošiljena oblika
krogle iz trdega materiala ne bo nikoli povzročila tako teţke rane kot krogle z
topim vrhom ali krogle iz mehkega materiala. Primer 2: Krogle z delno srajčko
in votlo konico, se hitro deformirajo, ko naletijo na nekoliko odpornejšo
površino (kost) in s tem povzročajo teţje poškodbe (krogle v dum-dum
izvedbi).
Tulec je v današnjih časih kovinski. Ţe med II. svetovno vojno so ga izdelovali
iz legure bakra in cinka (messing), katero so zaradi pomanjkanja, pri manjših
kalibrih nadomeščali z aluminijem. Izdelava in material morata omogočati, da
ne razpade ob vţigu smodniških plinov, saj se takrat pojavi visok pritisk v
tulcu. Poleg tega pa mora biti po izstrelitvi, povsem preprosto izvleči tulec iz
cevi. Prav tako mora biti odporen na oksidacijo, zaradi laţjega in
34
dolgotrajnega skladiščenja. Tako v svetu kot tudi v Sloveniji se ţe pojavljajo
izvedbe tulcev iz plastike, kar bo predstavljalo nov korak v razvoju streliva.
Rob tulca se izdeluje v večini primerov s kroţnim ţlebom pri dnu, kot je
prikazano na sliki. In v izvedbi z razširjenim robom, kar je prisotno pri strelivu
(7,62 x 54 R), ki ga uporablja Kalašnikov univerzalni mitraljez AK.
Na dnu tulca je nameščena netilka oziroma inicialna (spodbujevalna) polnitev,
kot je prikazano na spodnji sliki 1. Poznamo tri glavne izvedbe netilk. Iglični
vţig: naboj ima iglo, ki vţge netilno kapico v naboju. Udarno kladivce oroţja
udari po igli naboja od zgoraj. Robni vţig: inicialna zmes je v robu tulca.
Udarna igla udari po robu naboja od zadaj. Sredinski (centralni) vţig: inicialna
zmes oziroma netilka se nahaja na sredini dna tulca, kar pomeni, da udarna
igla udari po netilki od zadaj. Na dnu tulca se nahaja še oznaka naboja.
Slika 1: Prikaz načinov vţiga streliva
3.6 Strelivo z robnim vžigom
Strelivo z robnim vţigom je mnogo enostavnejše in cenejše kot strelivo z
sredinskim vţigom. Čeprav je bilo to strelivo izumljeno ţe davnega leta 1845,
se to strelivo še danes uporablja kot strelivo za puške, pištole in revolverje
ter v zadnjem desetletju tudi za posebne vrste brzostrelk (MGV 176 in njej
podobne). Še dandanes ga mnogi imenujejo fobert-strelivo, po njegovem
izumitelju. Mnogi pa ga imenujejo kar malo-kalibrsko strelivo (Vir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Strelivo):
35
22 SHORT Ameriška komercialna oznaka najstarejšega kovinskega naboja je
22 SHORT (metrične mere 5,6 mm) uveden je v proizvodnjo leta 1857 za prvi
model revolverja Smith & Wesson. Še vedno ga proizvajajo v mnogih
proizvodnjah streliva po svetu. Uporablja se v vojski, v športu (Biatlon), za
osebno obrambo,... Kljub temu, da ta mali naboj deluje dokaj nedolţno je
lahko zelo nevaren. V lovstvu se uporablja pri lovu na male ţivali do 1 kg teţe
na razdaljah do 50 metrov. Z močnejšim polnjenjem (oznaka: High Velocity)
prebija debelino deske jelovine 5-ih cm. Torej to ni igračka!
22 LONG RIFLE Po pridobljenih podatkih je to strelivo prva proizvedla tovarna
oroţja J. Stevens Arms & Tool Comp ţe davnega leta 1887. Leta 1930 tovarna
Remington prične proizvajati to strelivo z pol-dimnim in brezdimnim
smodniškim polnjenjem in v ojačani izvedbi (HV High Velocity) kar pomeni, da
je imel večjo začetno hitrost. Proizvaja se z dvema vrstama krogle (polna
svinčena krogla 2,59 grama, svinčena krogla z votlo konico 2,39 grama). Prav
zaradi te druge vrste krogel je zelo priljubljen pri krivolovcih po vsem svetu.
Na razdalji 30 metrov prebija debelino deske jelovine 15-ih cm.
22 LONG in 22 EXTRA LONG Oba omenjena naboja sta bila razvita ţe 18 let
pred 22 LONG RIFLE in čeprav se še vedno proizvajata se glede kvalitete ne
moreta primerjati z 22 EXTRA LONG RIFLE.
22 MAGNUM Tovarna oroţja Winchester leta 1959 na trţišče pošlje naboj, ki
se ponekod imenuje kar 22 Winchester Magnum. To je bil zadetek v polno, saj
mnoga podjetja po svetu kmalu pričnejo proizvajati številne modele pušk in
revolverjev za ta popularni naboj. Ta naboj je v bistvu povečana in ojačena
varianta naboja 22 WRF, katerega pri nas najdemo zelo poredko. Tega naboja
ni mogoče uporabljati z revolverji in puškami, za katere je namenjen naboj 22
LONG RIFLE. Ta naboj je zelo močan in učinkovit pri lovu na malo divjad pri
razdaljah do 125 metrov. Svinčene krogle imajo običajno površino
galvanizirano z bakrom in tanko srajčko. V kolikor so krogle nabojev
namočene v vosek, se cevi oroţja dosti manj zamaţejo.
36
3.7 Strelivo s sredinskim vžigom
Revolversko strelivo je zlahka prepoznati, saj je rob tulca nekoliko razširjen,
kar omogoča dobro prilagajanje proti zdrsu v komoro bobniča revolverja. Naj
navedem samo nekaj najpogostejših tipov revolverskega streliva (Vir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Strelivo):
38 SPECIAL V metričnih merah to pomeni kaliber 9 mm. Uporablja se od leta
1902 dalje. Prevladuje mnenje, da je to naboj z najbolj uravnoteţenimi
lastnostmi, kar pomeni, da se ga lahko enako dobro uporablja za vse vrste
nalog. Najdemo ga v uporabi mnogih policijskih in specialnih enotah po svetu.
Prav tako slovi kot najboljši obrambni naboj v revolverjih s kratko cevjo.
Uporablja se ga lahko tudi v revolverjih 357 Magnum za potrebe urjenja,
zaradi precej cenejše različice od dragega in močnega naboja 357 Magnum.
357 MAGNUM Na trţišče ga je leta 1935 pripeljala tovarna oroţja Smith &
Wesson. Nastal je na podlagi razvoja ojačevanja naboja 38 Special, po
številnih zahtevah ameriške policije in FBI, kateri so hoteli močnejši naboj od
omenjenega. Ta naboj ima pribliţno 2x večjo začetno hitrost in 3x večjo
energijo od standardnega 38 Special naboja. Ima izredno veliko prebojnost in
ustavno moč, vendar polno hitrost in udarno energijo razvije šele pri
zapuščanju cevi dolţine od 50 do 55 cm.
44 MAGNUM Razvoj tega naboja so 1955 sproţili ljubitelji teţkih revolverjev.
Danes velja za najmočnejši komercialni naboj visoke preciznosti, poleg tega
pa se odlikuje z največjo prebojnostjo med revolverji in pištolami. Streljanje
z njim zahteva močne roke, kot tudi streljanje z obema rokama. Ni ga mogoče
uporabljati z revolverji, kateri uporabljajo naboje 44 Special, saj je 44
Magnum daljši.
37
3.8 Strelivo za samokrese
Ima v večini primerov izvedbo tulca s kroţnim ţlebom pri dnu, katerega po
izstrelitvi krogle prime izvlečnik tulcev in ga izvleče iz cevi.
6,35 MM Mali pištolski naboj je bil na trţišče uveden v ZDA leta 1908, skupaj z
malo ţepno pištolo Browning. Njegova kinetična energija je zelo majhna in
glede na to, da se proizvaja samo v kombinaciji s kroglo s polno srajčko je
njegova ustavitvena moč zelo slaba. Zgoraj omenjeni in precej cenejši naboj z
robnim vţigom 22 SHORT je precej boljši za obrambo še posebej, če ima votlo
konico na vrhu krogle. Pištole s tem kalibrom sluţijo bolj kot groţnja, ne pa
kot oroţje za resno obrambo, še posebno v današnjem času, ko je večina
napadalcev oz. kriminalcev pod vplivom droge.
7,62 MM TOKAREV Pištolski naboj M30 ima obliko steklenice, katerega so
uporabljali 70 let v vseh drţavah nekdanjega vzhodnega bloka, kot naboj za
pištole in avtomate. Zelo podoben je naboju 7,63 Mauser. Dolgo vrsto let je
veljal za izredno učinkovit vojaški pištolski naboj z veliko začetno hitrostjo
(440 m/s) in veliko prebojnostjo. To strelivo je uporabno tudi za
polavtomatsko pištolo Zastava M57.
7,63 MM MAUSER Ta naboj sodi med najstarejše naboje za avtomatske in
polavtomatske pištole, razvit je bil namreč leta 1893. V anglosaksonskih
deţelah nosi oznako 30 Mauser. Krogla tega naboja ima največjo začetno
hitrost med vsemi pištolskimi naboji in sicer 460 m/s. Do razvoja naboja 357
Magnum je 7,63 MM MAUSER veljal za pravega šampiona med pištolskimi
naboji. Danes pa ga proizvajajo v omejenih količinah.
7,65 MM BROWNING Sodi med zelo popularne naboje za male pištole, s
katerimi se je mogoče uspešno obraniti. Njegova krogla na razdalji 10 metrov
prebija 10 cm jelovine.
38
Na spodnji sliki 2 je opisana splošna sestava naboja
LEGENDA:
A - plašč krogle
B - jeklena polnitev
C - votel del
D - svinčeva polnitev
E - smodniško polnjenje
Slika 2: Prikaz sestave naboja (Vir: http://www.ocities.com)
39
4 Sledi strelnega orožja
Če je bilo pri dejanju uporabljeno strelno oroţje, lahko preiskovalci rešujejo
primer na podlagi nekaterih sledi, ki so nastale pri streljanju. Poznamo več
vrst sledi, katere so vidne in nevidne. Vidne navadno vidimo in opazimo s
prostim očesom na samem kraju dejanja (sledi trave, blata, zemlje, krvi,
tekstilnih vlaken,…), nevidne pa zaradi majhnih dimenzij in prikritosti
proučujejo z različnimi metodami in optičnimi sredstvi (prstni odtisi, sledi
smodnikovih saj,…)
Med pomembnejšimi so:
Sledi na oblačilih,
Sledi na rokah strelca,
Sledi na krogli in tulcu,
Sledi na oroţju.
4.1 Sledi na oblačilih
20% neizgorelih smodniških delcev izleti skozi votlino mehanizma in cev
strelnega oroţja. V primeru, da je v bliţini teh odprtin roka strelca, bodo ti
delci ostali na njej, prav tako pa tudi na njegovih oblačilih in na preprekah v
bliţini. V primeru, da je strelec oblečen v dolge rokave, bo največji deleţ
smodniških delcev na spodnjem delu rokava, ker je le ta najbliţje oroţju.
Kadar v kriminalistični praksi govorimo o prepreki, navadno mislimo na obleko
ustreljene osebe. V kolikor na njej najdemo delce smodnika, se prvo
vprašamo iz katere razdalje so ti delci prileteli, kar pa je odvisno tudi od
vrste oroţja iz katerega je bil izstreljen naboj. Za kratkocevno oroţje (pištola
in revolver) je končni domet delcev med 60 cm in 100 cm. V primeru, da se
smodniški delci nahajajo na razdalji več kot 100 cm pa govorimo ţe o
40
močnejšem dolgocevnem strelnem oroţju, kot npr. vojaške puške, lovski
karabinki,…
Količina delcev na obleki ţrtve je odvisna tudi od vrste tkanine. Različne
majice, jakne in plašči iz naravnih materialov zadrţijo skoraj vso količino
delcev smodnika, medtem ko obleke iz sintetike in umetnih materialov, kjer
je površina materiala obleke gladka zadrţi veliko manj delcev smodnika, ker ti
delci zdrsnejo iz takšnih materialov. Te sledi so navadno trajne, razen v
primeru, da obleko operemo. Na podlagi najdenih delcev, njihove gostote in
razporeditve na obleki lahko določimo strelno razdaljo, kar je eden
pomembnejših dokazov v samem postopku oz. preiskavi. Pri tem nam pomaga
strokovnjak, kateri v laboratoriju s pomočjo mikroskopa pregleda oblačilo ter
določi ali so okoli vstopne strelne poškodbe izgoreli in delno izgoreli delci
smodniškega polnjenja. Ti delci so zelo majhni, zato jih s prostim očesom v
večini primerov ne vidimo, kar pa še ne pomeni, da tudi ne obstajajo. Na
oblekah bele in črne barve so sledi smodnika jasneje opredeljene ter bolj
vidne, manj vidne pa so na obarvanih oblačilih, katere napadalci tudi
pogosteje uporabljajo. Strokovnjaki si z uporabo infrardeče svetlobe
pomagajo pri prepoznavi delcev, kateri so lahko različnih barv, oblik in
velikosti.
Poleg infrardeče svetlobe poznamo tudi z Griesesov test, za določanje
nitratov in nitritov, kateri nastanejo pri nepopolnem izgorevanju brezdimnega
smodnika. Pri tem postopku odkrivanja potrebujemo kemično obdelan
fotografski papir, katerega poloţimo na oblačilo in z vročim predmetom
pritisnemo (navadno se uporabi likalnik) in smodniški delci se prilepijo na
papir. Nato s kemijskimi reakcijami določimo porazdelitev nitratnih delcev
kateri le-te naredijo vidne.
Pri celotni preiskavi je zelo pomembno, da dokazna oblačila pazljivo in dobro
zavarujemo, saj lahko iz njih stresemo veliko ali vso količino smodniškega
polnjenja, kateri je ključnega pomena za dokazovanje strelne razdalje.
41
4.2 Sledi na rokah strelca
Pri raziskavah je zelo pomemben odgovor na vprašanje ali je neka oseba
strelec ali ne. To dokaţemo s preiskavo sledi, katere so nastale na rokah
strelca pri streljanju s strelnim oroţjem.
Pri izstrelu naboja iz strelnega oroţja ostane veliko smodniških delcev, ti pa
zaradi vlaţnosti smodnika, stanja v cevi oroţja ali preprosto slabe kvalitete
smodnika, nikoli popolnoma ne izgorijo. Skupaj s kroglo skozi cev oroţja izleti
z veliko hitrostjo večji del izgorelega ali delno izgorelega smodnika in
smodniške umazanije. Drugi del neizgorelih smodniških delcev pa izleti skozi
votline mehanizma. Kar pomeni, v primeru da je oseba streljala, bodo na
rokah ostale sledi smodnika.
Zelo pomembna pa je tudi lokacija delcev, kar nam pove ali je oseba dejansko
streljala ali je bila samo v bliţini ali pa je po streljanju vzela v roke oroţje.
Realna predpostavka je, da bo imela oseba, katera je streljala največjo
koncentracijo smodniških delcev na kazalcu, saj je ta prst najbliţje sproţilcu.
Oseba, ki je po streljanju vzela oroţje v roke pa bo imela največ delcev na
dlani roke. Trenutek streljanja s strelnim oroţjem (viden smodniški oblak in
vţig zagorelih smodniških delcev) Za odkrivanje teh sledi poznamo več vrst
metod. Te so:
parafinska rokavica,
silikonska rokavica,
odvzem smodniških delcev s pomočjo lepljivih folij,
metoda SEM EDX.
Med njimi je najpomembnejša metoda SEM/EDX, ki je prikazana na sliki 3 in
ima veliko prednost pred drugimi metodami. Pri tej metodi je pomembno, da
se raziskovalni vzorec pri testiranjih ne uniči in ne menja. Tako se lahko isti
vzorec pregleda neštetokrat, kar je v forenzični praksi zelo zaţeleno. Vse
druge dosedanje metode izgubijo moţnost ponovnega testiranja.
42
Kako deluje: SEM/EDX deluje kot mikroskop, ki uporablja za opazovanje
nekega predmeta curek elektronov (klasični mikroskop uporablja vidno
svetlobo). Pri vrstičnem elektronskem mikroskopu elektronski curek preleti
celotno površino vzorca, tako da na zaslonu dobimo celotno sliko vzorca
(Maver, 2004).
Slika 3: Forenzična oprema SEM/EDX
4.3 Sledi na krogli in tulcu
Ko na kraju dejanja najdemo kroglo ali tulec, moramo upoštevati najdene
sledi na njih, saj le tako lahko primerjamo ali sta bila izstreljena iz
določenega strelnega oroţja. Vsaka cev strelnega oroţja ima svoje
nepravilnosti, kar odraţa na poljih in ţlebovih določene črte ali brazde,
katere se odtisnejo tudi na kroglo ob izstrelitvi. Po teh sledeh jo lahko tudi
identificiramo. Lahko bi tudi rekli, da nosi krogla sliko notranjosti cevi. Vse te
odtise oz. brazde, ki so nastale pri uporabi strelnega oroţja imenujemo
mehanske poškodbe, katere pa so zelo majhne in vidne le pod mikroskopom.
Če je oroţje novo, čez čas notranjost cevi oksidira, poškoduje pa se z
neustreznim čiščenjem. Takrat govorimo o individualno karakterističnih
43
mehanskih poškodbah. Se pravi o odtisu papilar v cevi, te so značilne
predvsem za take cevi.
Najdena krogla na samem mestu dejanja, ima zelo veliko vrednost, saj
odkriva cev ali strelno oroţje iz katerega je bilo streljano. Bolj pogosto
najdemo tulec, saj izleti neposredno na kraju streljanja ali le nekaj cm stran,
odvisno od samega oroţja. Tudi samo strelno oroţje lahko najdemo, medtem
ko krogla največkrat ostane v telesu ţrtve, se zadene v kakšno prepreko ali pa
odleti tako da jo ne najdemo.
Za potrjevanje enakovrednosti ali podobnosti, strokovnjaki opravijo
primerjalne študije, med kroglo najdeno na kaznivem dejanju in podobno
kroglo izstreljeno iz podobnega strelnega oroţja. Sledi, ki se pojavijo na cevi
oroţja, se ob izstrelitvi odtisnejo na kroglo in popolno ujemanje pomeni
popolno identifikacijo same krogle ali oroţja. Mehanske sledi polja cevi se
ostro vreţejo v material iz katerega je krogla. To vrezovanje je posledica
dejstva, da je maksimalen premer krogle vedno nekoliko večji od minimalnega
premera ţlebov cevi. Tako se krogla vreţe pri izletu iz cevi. Če na krogli
opazimo samo sledi polja ali kakšno sled ţleba cevi, lahko sklepamo, da gre za
novo cev oz. oroţje. V nasprotnem primeru, ko pa je krogla vsa poškodovana z
brazdami ali mehanskimi sledmi lahko govorimo o stari cevi. Drastično
poškodovana in stara cev pušča na krogli in tulcu tudi sledi smodniške
umazanije.
Število polj in ţlebov ni vedno enako, odvisno je od vrste oroţja, kot tudi od
proizvajalca. Npr. evropsko število je 4 ali 6, ameriško navadno 5 in japonsko
7. Tako nam raziskave pokaţejo iz kje oroţje izhaja. Polja in ţlebovi puščajo
na krogli širino sledi, ki jo merimo z mikroskopsko pomočjo, prav tako pa
merimo tudi globino polja cevi strelnega oroţja. Pri tem se uporablja posebna
igla, ki seţe do dna polja in se obrača za 0,1 mm. Cevi strelnega oroţja imajo
spiralno vrezane ţlebove, kar daje krogli rotacijsko in natančno premikanje
skozi zrak.
44
Ko najdemo na krogli in tulcu splošne karakteristike sledi, preidemo na
proučevanje in dokazovanje individualnih karakteristik. Te so lahko enake ali
različne. Kaţejo se predvsem v brazdah, lahko tudi rečemo na mikroreliefu
znotraj polja in ţlebov. Te brazde se morajo ujemati s kroglo in tulcem
najdenih na kraju kaznivega dejanja.
Vsaka sled na krogli in tulcu, se lahko oceni kot sled orodja, ki je bilo
uporabljeno za streljanje. Krogla in tulec sta torej ena najpomembnejših
sledi, s katero lahko dokaţemo, da je bilo streljano iz določenega strelnega
oroţja, kot prikazujeta sliki 4 in 5.
Slika 4: Primer tulcev različnih kalibrov ki so lahko najdeni na kraju KD
Slika 5: Cele in deformirane krogle različnih kalibrov
45
4.4 Sledi na orožju
Pri streljanju pritisnjen sproţilec sprosti udarno kladivce, ki udari po udarni
igli, ta po netiki naboja in tako pod plameni visoke temperature celo 2500 °C
pride do vţiga eksploziva, kar povzroči izgorevanje smodnika in nastajanje
velikih količin plina. V cevi oroţja ostane velika količina neizgorelih ali delno
izgorelih delcev, ki nikoli popolnoma ne izgorijo. Posledica tega je vlaţnost ali
slaba kvaliteta eksploziva, mehanično stanje v cevi, ispravnost in kvaliteta
oroţja,…
Poleg neizgorelih delcev pa v cevi oroţja lahko najdemo tudi sledi umazanije,
masti, rje, praha, sledi kovinskih delcev krogle, itd. V cevi se poleg omenjenih
substanc nahajajo še sledi neizgorelega smodnika in saj, kot tudi na ostalih
delih mehanizma oroţja. To velja predvsem za avtomatsko in polavtomatsko
oroţje. Sledi smodnika z prostim očesom ne vidimo, zato moramo vzeti bris, ki
ga analiziramo z optičnimi sredstvi-mikroskopom in barvnimi reakcijami na
svinec, baker, nikelj,…
Poleg vseh teh sledi, ki jih pri streljanju pušča predvsem samo oroţje, pa
lahko najdemo tudi druge sledi, kot so: sledi tkiva, tekstilnih vlaken, krvi,
dlak, masti, zemlje, sledi trave, itd.
Na podlagi človeške krvi, lahko sklepamo za kakšen zločin gre. Ali je bil
samomor, umor iz neposredne bliţine, ali pa je prišlo do medsebojnega
ruvanja. Preiskovalci v kriminalistično tehničnih laboratorijih z analizo DNK
določijo vrsto krvi oz. krvno skupino, kar jim omogoča popolno identifikacijo
storilca ali oseb vpletenih v dejanje.
Na gladkih in ravnih površinah strelnega oroţja pa lahko najdemo tudi sledi
papilarnih linij (prstne odtise), ki navadno pripadajo osebi, ki je streljala. Vse
sledi je potrebno skrbno zavarovati, posebno pazljivi pa moramo biti da jih ne
uničimo.
46
5 Balistična rekonstrukcija
Balistična rekonstrukcija je poleg ostalih preiskav pomemben element pri
odkrivanju storilca in opisu samega dogajanja na kraju dejanja.
Opravi jo balistični strokovnjak na kraju kaznivega dejanja, ostale preiskave
pa se opravljajo v sodnomedicinskih in kriminalistično tehničnih laboratorijih.
Balistična rekonstrukcija je zelo zahteven proces, zato jo navadno opravljajo
strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami.
Da bi preiskavo uspešno rešili, se moramo prvo osredotočiti predvsem na sledi,
ki so nastale ob samem dejanju. To so sledi na strelnem oroţju, s katerim se
je kaznivo dejanje izvršilo, sledi na telesu, obleki, obutvi strelca in ţrtve, kot
tudi na drugih predmetih v okolici streljanja.
Vse sledi najdene na kraju streljanja morajo biti natančno opisane,
izmerjene, fotografirane in zapisane v zapisniku o ogledu.
Vsako oroţje, če je napolnjeno s strelivom pri streljanju izvrţe tulec in kroglo.
Število tulcev nam pove število strelov, kraj najdenega tulca pa pomaga
strokovnjakom ugotoviti stojišče in kot strelca, vendar ima vsako različno
oroţje tudi različen izmet tulca. Na kraju dejanja navadno najdemo tudi
kroglo. V laboratorijih jo z mikroskopi natančno pregledajo, kar jim lahko
pove pot letenja krogle, njen cilj in stojišče ţrtve. Pomembno je tudi
ujemanje krogle in tulca, saj je bilo lahko več strelcev. Najdba tulca in krogle
ima pri preiskavi veliko večji pomen kot najdba samega oroţja. Pri streljanju
se pod visokimi pritiski plina na tulec in kroglo preslikajo različne vdolbine in
reliefi, ki se ujemajo z različnimi deli oroţja. Tako z najdbo samega strelnega
oroţja, ne moremo dokazati zločin.
Pomemben je tudi pregled vhodnih in izhodnih strelnih poškodb, ki jih opiše in
izmeri sodnomedicinski strokovnjak, kar balističnemu izvedencu, poleg
47
izmerjene hitrosti in izračunane energije izstrelka pomaga ugotoviti ali lahko
določeno strelno oroţje povzroči laţjo strelno poškodbo ali poškodbo s
smrtnim izidom.
Se pravi, z balistično rekonstrukcijo lahko pojasnimo sledi, ki jih pušča oroţje,
krogla, tulec in strelne poškodbe, kot tudi ali gre za silobran, nesrečo, umor
ali kakšno drugo kaznivo dejanje.
Za uporabo metod fizične in kemične kriminalistike v postopkih balističnega
izvedenstva, je pomembno da se strokovno in popolno pregleda kraj kaznivega
dejanja izvršenega s strelnim oroţjem, s ciljem da bi se našli in zavarovali za
balistično izvedenstvo pomembni materialni dokazi v določenih
kriminalistično-taktičnih situacijah dobljeni rezultati z uporabo metod fizične
in kemične kriminalistike v sklopu balistične ekspertize, je odvisen tudi
odgovor na ključna zlata vprašanja kriminalistike, ali obravnavan dogodek
predstavlja kaznivo dejanje ali ne, kar je pomembno za nadaljnje delo
policije. Zaradi večje učinkovitosti balističnega izvedenstva je zelo
pomembno stalno sodelovanje operativnih delavcev, kriminalističnega
tehnika, izvedenca balistične stroke in izvedenca sodne medicine. Medsebojno
sodelovanje vseh naštetih in uporaba odgovarjajočih vprašanj fizične in
kemijske balistike povečuje verjetnost zavarovanja dobljenih materialnih
dokazov. Pri razjasnjevanju in dokazovanju kaznivih dejanj izvršenih s
strelnim oroţjem, rezultati balističnih izvedenskih mnenj lahko imajo velik
dokazni potencial v kazenskem postopku zaradi česar je pomembno, da se vsi
dokazi tudi procesno potrdijo. Ti dokazi so lahko sledi smodnika, plinov, ognja
iz oroţja, sledovi, ki izvirajo od krogle, cevi oroţja, udarne igle oroţja,
zaklepa, okvirja, izvlečnika in izmetala tulca, leţišče naboja in samega
strelnega oroţja (Vir: http://forensic.to/webhome/mastruko/).
48
5.1 Ukrepi na kraju dejanja z uporabo strelnega orožja
Po poreklu so lahko poškodbe s strelnim oroţjem samomorilne, morilne in kot
nesreče. Zaključke o tem vprašanju je treba sprejeti šele po popolnem
pregledu vseh razpoloţljivih dejstev v posameznem slučaju, ki vsebujejo:
lokacija in število ran,
karakteristike poškodb, velikost in smer strelnih kanalov,
poloţaj telesa in oroţja,
lokacija sledov krvi na ţrtvi, obleki in okoliškim predmetom,
prisotnost ali odsotnost poškodb na obleki, ki odgovarjajo poškodbam
na telesu,
prisotnost ali odsotnost sledi boja med ţrtvijo in storilcem na kraju
dogodka.
Pri kaznivem dejanju umora ali uboja nakazujejo številne vstrelne ali
prestrelne poškodbe na različnih delih telesa, ki se običajno odraţajo v
različnih smereh pri čemer večkrat najdemo več smrtonosnih poškodb (rane v
predelu zatilja, hrbta, trebuha in prsnega koša).
Pri samomorih s strelnim oroţjem najdemo poškodbe največkrat v predelu
desne sence (pri desničarjih), ko krogla običajno prestreli glavo horizontalno
ali navzgor in zadaj. Izhodna rana je vidna na levih sencah ali predelu
temena. Včasih desničarji drţijo oroţje s palcem na sproţilcu zaradi česar je
lahko smer strelnega kanala tudi drugačna. V redkih slučajih se vhodna rana
pri samomorih vidi na čelu, ustih ali predelu srca. Včasih pri samomoru
ugotovimo več strelnih poškodb, samo ena pa je smrtonosna. V primerih
nesreč s strelnim oroţjem nastanejo poškodbe tekom polnjenja ali čiščenje
oroţja zaradi česar so locirane na sprednji strani telesa, smer strelnega kanala
pa je navzgor. Pri nesrečah in samomorih s strelnim oroţjem največkrat
najdemo samo eno vstrelno ali prestrelno poškodbo.
49
Pri ogledu kraja samomora ali nesreče s strelnim oroţjem, strelno oroţje
največkrat najdemo na kraju dejanja, v primeru umora pa se oroţje redko
najde pri ţrtvi. V kolikor oroţje zaradi mrliške okorelosti ţrtev drţi v roki, to
nakazuje na samomor, čeprav tudi storilec lahko poloţi oroţje v roke ţrtve in
simulira samomor, vendar s tem ne doseţe, da pokojni čvrsto drţi oroţje v
roki. Tudi odsotnost strelnega oroţja na kraju dejanja ne nakazuje, da gre
vedno za umor, ker je strelno oroţje lahko odstranjeno s strani tretje osebe.
Obravnavani so bili tudi primeri samomorov, ko so bile poškodbe smrtonosne
vendar je bil poškodovani sposoben hoditi več metrov od kraja dogodka,
oroţje pa je ostalo na kraju kjer se je poškodovani ustrelil. Obleko ţrtve je
treba preden jo slečemo s telesa pazljivo pregledati in potrditi povezave med
poškodbami na obleki in ranami na telesu. Na obleki je potrebno iskati sledi,
ki kaţejo na moţnost boja ali vlečenje in premeščanje ţrtve z enega mesta na
drugo (manjkajoči gumbi in poškodbe oblačil, ki ne odgovarjajo poškodbam na
telesu.)
Tekom ogleda kraja kaznivega dejanja ali dogodka, kjer je bilo uporabljeno
strelno oroţje je obvezno izvesti naslednje:
točno določiti poloţaj najdenih tulcev naboja in krogel in jih ustrezno
zavarovati za balistično ekspertizo,
s skicami in fotografijami določiti poloţaj najdenega oroţja in njegov
odnos proti poloţaju trupla,
določiti točen poloţaj trupla in zavarovati sledove na rokah trupla
(natakniti pvc vrečko na vsako roko, zaradi kasnejšega pobiranja
morebitnih sledov smodnika),
zavarovati strelno oroţje v kolikor je najdeno na kraju zaradi
morebitne preiskave iskanja sledov krvi na ustju cevi (posebno pri
dokazovanju samomora),
določiti in zavarovati sledove na oblačilih trupla (da se ne izgubijo
sledovi tekom transporta),
50
v redkih primerih je nujno potrebno rentgensko snemanje trupla
zaradi najdbe krogle v telesu ali delov krogle, kakor tudi za potrditev
smeri projektila in določitev vhodne in izhodne rane.
(Vir:. http://forensic.to/webhome/mastruko/).
5.2 Vprašanja in odgovori balistične rekonstrukcije
Z balistično rekonstrukcijo moramo dobiti odgovore na naslednja balistično
medicinska vprašanja (Beijer, 2003):
1. Ali je poškodba storjena s strelnim oroţjem?
2. S katerim in kakšne vrste projektilom je povzročena poškodba?
3. Ali gre za prestrelno rano, strelno rano
4. Katera je vhodna in izhodna strelna rana?
5. Ali se na mestu poškodbe sledovi smodnika in dimnega kolobarja in
konduzijskega prstana?
6. Iz kakšne oddaljenosti in katere smeri je prišel strel?
7. S kolikimi kroglami je poškodovano telo?
8. Kje je bil poloţaj strelca, oroţja in ţrtve?
9. Katera ali katere poškodbe so bile smrtonosne?
5.2.1 Vprašanja in odgovori glede uporabljenega strelnega orožja
Forenzično balistični strokovnjak mora pri pregledu oroţja v ekspertizi
obvezno odgovoriti na naslednja vprašanja (Romolo, 2002):
1. Ali je bilo oroţje tehnično brezhibno ali ne?
2. Ali je moţno, da je prišlo do izstrelitve naboja iz oroţja brez uporabe
sproţilca tekom pada oroţja ali pri polnjenju oroţja?
3. Ali je iz konkretnega oroţja mogoče izstreliti strelivo določenega
kalibra?
4. Kdaj je bilo pribliţno iz oroţja zadnjič streljano?
51
5. Ali so bile uničene serijske številke in znaki za identifikacijo na
posameznih delih oroţja, in kateri so ti deli?
5.3 Potrebni instrumenti pri balistični rekonstrukciji
Za uspešno izvedbo balistične rekonstrukcije strokovnjaki poleg znanja
uporabljajo tudi določeno opremo, katera je prilagojena ali izdelana posebej
za področje balistike. Največkrat se uporablja naslednja oprema in
dokumentacija (Heard, 1997):
1. Izdelava standardno operativnih postopkov (navodila za delo).
2. Kontrola navodila dela (supervizija izkušenih balističnih
strokovnjakov).
3. Primerjalni mikroskop.
4. Aparat za merjenje hitrosti krogel.
5. Elektronski mikroskop SEM/EDX.
6. 3D laserski skenerju in daljinomeri.
7. Različni digitalni fotoaparati in računalniki.
8. Balistični računalniški programi za obdelavo podatkov.
9. Uporaba evidenc (BISS – ballistics identifications sistem, IBIS –
integrirani balistični identifikacijski sistem).
5.4 Strelna razdalja
V kriminalistični balistiki, je ena najpomembnejših preiskav določanje strelne
razdalje pri strelnem oroţju in je tudi najpomembnejši element za reševanje
krvnih deliktov.
Z njo lahko odločamo o stopnji kaznivega dejanja, ali je strelec streljal z
oddaljenosti, ko ţrtev ni imela moţnosti obrambe ali je šlo za samoobrambo.
Vse to lahko poleg ostalih dokazov določimo, če vemo kje je strelec stal (le
nekaj centimetrov od ţrtev ali več metrov).
52
Preiskava se začne na podlagi izgorevanja smodnika v smodniškem polnjenju
naboja. Projektil ali naboj, ob izstrelitvi pod ustvarjenim pritiskom, visoke
temperature in izgorevanjem smodnika, izleti ravno. Vsi ti delci izgorelega
smodnika mu sledijo in se gibljejo v njegovi smeri. Količina teh delcev je
majhna, prav tako pa je majhna tudi njihova specifična teţa. Kakršna koli
prepreka, pa naj bo to ţrtev, predmet ali objekt je za njih neizogibna.
Preiskovalci za dokazovanje sledi opravijo tudi testno streljanje, pri katerem
je zelo pomembno, da uporabijo isto ali enako strelno oroţje, kot je bilo
uporabljeno pri kaznivem dejanju. Starost streliva, vrsta smodniškega
polnjenja, proizvajalec, lahko zelo vplivajo na končni razpon kot tudi videz
nastalega smodniškega prahu med testnim streljanjem.
Strelna razdalja določena na temelju sledi smodniških ostankov se redkokdaj
navede z eno številko. Največkrat se izraţa v mejah dveh bliţnjih številk in to
tako, da se manjša razdalja izraţa z manjšim odstopanjem, večja pa z večjim
odstopanjem. Npr.: razdalja streljanja je 8–10 cm, 25–30 cm, 50–60 cm. Če pa
se razdalja streljanja izraţa izrazito z eno samo številko, potem se določi
moţna toleranca odstopanja. Npr.: strelna razdalja je 9 cm ± 1 cm, 27.5 cm ±
2.5 cm, 55 cm ± 5 cm.
Sledi izgorelega smodnika in njegovih delcev nam omogočajo določanje
razdalje streljanja od pribliţno 45 do 100 cm, odvisno od vrste strelnega
oroţja pa tudi do 120 cm. Pri vseh teh vrednostih pa moramo upoštevati tudi
moţno toleranco odstopanja. Preiskava je lahko temeljitejša, če je prišlo do
streljanja med dvema do tremi metri, predvsem pri reševanju krvnih deliktov.
Prav tako je lahko temeljitejša, če ni bilo kontakta med udeleţenci kaznivega
dejanja, kot tudi če je ţe določeno, ali gre za umor ali samoobrambo.
Projektil izstreljen iz strelnega oroţja pušča na preprekah sledi. To je
podrobneje leta 1950 preiskoval Dr. A. Schontag, kjer je v brisu teh sledi
dokazal prisotnost določenih kemijskih elementov, kar mu je uspelo dokazati s
pomočjo spektrografske analize. Se pravi, če je projektil zadel kakršnokoli
53
prepreko, bo na njej nastala poškodba, na sami poškodbi pa ostane tako
imenovani projektilni bris. S spektrografsko analizo projektilnih brisov je
Schontag v sledeh dokazal elemente svinca, barija in antimona. Njegova
raziskava je pokazala, da se ti elementi lahko pokaţejo ne samo na samem
mestu poškodbe, ampak tudi v njeni okolici, prav tako pa jih najdemo v bliţini
vstopne rane ţrtve.
Najpogostejši materiali na katerih se preiskuje strelna razdalja so: različne
vrste tkanin, človeške kosti, razni plastični materiali, obdrgnjena koţa,…Na
njih lahko najdemo sledi svinca in barija, medtem ko so sledi antimona teţje
zaznavne. Je idealen element, pri uporabi spektrografske analize, saj z njim
dokazujemo sledi na vstopnem mestu projektila. Preden pa se posvetimo
dokazovanju samega antimona pa se zaradi točnosti opravi spektrografsko
analizo na celotnem materialu.
5.5 Forenzična 3D tehnologija in 3D lasersko skeniranje
V primeru obravnave dogodkov, kjer je bilo uporabljeno strelno oroţje, se
čedalje bolj uveljavlja uporaba 3D laserskega skeniranja. Uporabljajo se zelo
natančni 3D laserski skenerji dolgega dometa različnih proizvajalcev ( npr.
Optech ILRIS36D ), ki teren spremenijo v digitalni posnetek. Poleg skenerja je
potrebno imeti še ustrezen zapisovalnik podatkov in prilagojen računalniški
CAD/CAM (angl: Computer Aided Modeling in Computer Aided Design) program
za izdelavo 3D simulacije kraja dogodka ali kaznivega dejanja. (Vir:
http://forensic.to/webhome/mastruko/).
Forenzična 3D tehnologija se nenehno razvija in prilagaja preiskovalne in
dokazne postopke pred sodišči. Veliko forenzikov s področja balistike
intenzivno sodeluje v projektu zdruţevanja forenzičnih 3D tehnologij s 3D
lasersko tehnologijo pregledovanja krajev dogodkov, kjer je bilo uporabljeno
strelno oroţje. Forenzična 3D tehnologija uspešno predstavlja dokaze v sodnih
postopkih. Forenzična 3D tehnologija se je spremenila v metodo, ki zdruţuje
vizualno predstavitev rekonstrukcije dogodka in vseh sledi, najdenih na kraju
54
dogodka. S forenzičnimi 3D tehnologijami lahko opravljamo 3D rekonstrukcije
umorov in drugih nesreč, kjer je bilo uporabljeno strelno oroţje ali eksploziv,
izvedemo simulacijo poţara ali izvedemo simulacijo poteka prometne nesreče
(Vir: http://forensic.to/webhome/mastruko/).
Forenzična 3D ni nadomestek za tradicionalno ustno strokovno izraţanje,
vendar je dodatek k besednemu izrazoslovju strokovnjakov, ki zagotavlja
boljše razumevanje o obravnavanem dogodku ali kaznivem dejanju. Z
uporabo 3D tehnologije laţje in bolje razloţimo dinamiko dogodka in je zelo
koristna v primerih ocene verjetnosti za določeno različico dogodkov. Laţje se
pojasnijo sledovi na kraju kaznivega dejanja, obtoţencu in ţrtvi.
5.5.1 Tipično zaporedje postopkov v forenzični in 3D- tehniki
Postopki v 3D forenzični tehniki potekajo v naslednjem zaporedju:
1. Računalniško modeliranje 3D model scene.
2. Računalniško modeliranje 3D modelov ţrtve, toţena stranka in priče
(skupaj z vsem potrebnim kontrolam za animacijo).
3. Vstavljanje 3D modelov računalniških poškodovanih, toţenca in priče v
3D model scene.
4. Simulacije različnih verzij dogodkov glede na pričanje ţrtve, toţena
stranka in priče.
5. Simulacije verjetno / najverjetneje verzijo dogodkov
(Vir:.http://forensic.to/webhome/mastruko/).
5.5.2 Tipični vhodni podatki za forenzične 3D rekonstrukcije dogodkov
1. Vsi podatki iz scene (zapisi preiskave, video posnetkov in foto elaborat
preiskave, skica kraja k.d., itd) .
2. Uradni zaznamki različic dogodkov osumljenca, ţrtve in prič.
3. Balistične identifikacija uporabljenega strelnega oroţja .
55
4. Ocena ali določitev sledi, ki temeljijo na forenzičnih raziskavah v
laboratoriju (GSR) na rokah, oblačilih, obrazu, laseh, obrveh in nosu
osumljenca.
5. Presoja pomena dokazanih sledov streljanja na storilcu, ţrtvi in
pričah..
6. Identifikacija vhodno / izhodne strelne rane na oblačilih in telesih
poškodovanih,.
7. Določanje razdalje streljanja.
8. Ocena poloţaja strelca, ki temelji na podlagi najdenih tulcev in
poizkusi ponovnega izmeta tulcev iz uporabljenega oroţja .
9. Ocena rezultatov balističnega in GSR izvedenstva in primerjava z
rezultati forenzične strokovne ocene poloţaja in odnos telesa ranjenih
v 3D sceni v času, ko je strel zadel telo ţrtve.
56
6 Zaključek
V diplomskem delu sem opisala teoretična in praktična izhodišča za delo
strokovnjakov s področja forenzične balistike. Opisani so postopki dela
forenzičnih balistikov na kraju dogodka ali kaznivega dejanja, kjer je bilo
uporabljeno strelno oroţje, s ciljem, da je bralcu pojasnjen način kaj in kako
dela balistični ekspert na kraju dejanja in kasneje kakšne preiskave izvajajo v
laboratorijih, kjer se pregledujejo in ustrezno ovrednotijo zbrani dokazi. Na
koncu vseh izvedenih ukrepov balistični strokovnjak izdela še izvedensko
mnenje, ki sluţi kot dokaz na sodišču v okviru predkazenskega in kazenskega
postopka. Posebej zahtevna je izvedba rekonstrukcije kraja kaznivega dejanja
v izvedbi 3D tehnologiji.
Tudi slovenski strokovnjaki se glede na svoje izkušnje in opremo lahko
uspešno zoperstavijo različnim oblikam kriminala, kjer je bilo uporabljeno
strelno oroţje.
V okviru Nacionalnega forenzičnega laboratorija na Oddelku za fizikalne
preiskave forenzični balistiki opravljajo naslednje preiskave:
Tabela 1: Preiskave forenzičnega laboratorija
PREISKAVA VZOREC/MATERIAL NAMEN PREISKAVE
Primerjava sledi oroţja
na kroglah in tulcih
nabojev
Oroţje, krogle in tulci
nabojev
Identifikacija oroţja, ki je
bilo uporabljeno na kraju
dejanja. Izvede se
primerjalno streljanje s
spornim oroţjem, sledi na
kroglah in tulcih
primerjamo s primerjalnim
mikroskopom.
57
Določevanje vrste
oroţja
Sporne krogle in tulci
nabojev
Določitev vrste in tipa
uporabljenega oroţja na
kraju KD na osnovi
mikroskopskega pregleda
splošnih karakteristik na
zavarovanih kroglah in
tulcih in uporabe zbirke
sistemskih karakteristik
oroţja v CFP, kot tudi s
pomočjo računalniškega
programa.
Preiskava oroţja Oroţje, deli oroţja Ugotavljanje tehnične
brezhibnosti oroţja
(določevanje sile proţenja)
in ugotavljanje nevarnosti
izstrelka pri predelavah
(meritve hitrosti izstrelka),
ugotavljanje izvora oroţja
itd.
Določevanje strelne
razdalje
Oblačila, oroţje,
naboji
Ugotavljanje strelne
razdalje s pomočjo
primerjalnega streljanja in
uporabe kemičnih
postopkov.
(Vir:http://www.policija.si/index.php/component/content/article/174-
splono/9021-nacionalni-forenzini-laboratorij).
58
7 Literatura in viri
Beijer, R. (2003). Best Practice Manual in the Forensic Examination of
Gunshot Residues, ENFSI Working Group FIREARMS, Tehnička enciklopedija,
Zagreb, HLZ.
Goldstein, J. (1992). Scanning electron microscopy and x-ray micronalysis,
New york, ZDA, Plenum Press.
Gorkić S. (1994). Postupak policajca na mjestu nasilne smrti, Zagreb,
Ministrstvo za notranje zadeve Republike Hrvaške.
Hamby, J. ( 1999 ). The history of firearms and toolmark identification,
Glasgow, Association of firearms and tool mark .
Heard, B. (1997). Handbook of firearms and ballistics, Examinning and
Interpreting Forensic Evidence, New York, John Wiley & Sons.
Primorac, D. ( 2008 ), Analiza DNA u sudskoj medicine I pravosuđu,
Zagreb,Medicinska naklada Zagreb.
Romolo, F. ( 2002 ). Newsletter for forensic experts in microanalysis,
Standardistatin in Gunshot , Residue Analysis, New York, ZDA, IAMA.
Mrsić, G., Ţugaj, S. ( 2007 ) Analiza GSR čestuca upotrebom elektronskog
mikroskopa (SEM/EDX), Policija I sigurnost, Zagreb, Ministrstvo za notranje
zadeve Republike hrvaške.
Maver, D. in soavtorji ( 2004 ). Kriminalistika uvod, taktika, tehnika.
Ljubljana, Uradni list republike Slovenije.
59
Wikipedija, prosta enciklopedija. Strelivo. Pridobljeno 21.12.2010 s spletnega
naslova http://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Strelivo
Wikipedija, prosta enciklopedija. Naboji. Pridobljeno 21.12.2010 s spletnega
naslova http://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Naboji
Wikipedija, prosta enciklopedija. Strelno orožje. Pridobljeno 21.12.2010 s
spletnega naslova http://sl.wikipedia.org/wiki/Ro%C4%8Dno_strelno_oro%
C5%BEje
Ministrstvo za notranje zadeve RS. Oddelki centra za forenzične preiskave.
Pridobljeno 25.01.2011 s spletnega naslova http://www.policija.si/
index.php/component/content/article/174-splono/9021-nacionalni-forenzini-
laboratorij
60
IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA 1. STOPNJE
Spodaj podpisani(a) Jasna Plantan
z vpisno številko 0 7 0 6 0 8 9 5
rojen(a) 0 4 . 0 8 . 1 9 8 7 v kraju Novo mesto
sem avtor(ica) diplomskega dela 1. stopnje z naslovom
Forenzična balistika
S svojim podpisom zagotavljam, da:
je predloţeno delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;
sem poskrbel(a), da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloţenem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
sem poskrbel(a), da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v sez-namu virov, ki je sestavni element predloţenega dela in je zapisan v skladu s fakulte-tnimi navodili;
sem pridobil(a) vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloţeno delo in dem to tudi jasno zapisal(a) v predloţenem delu;
se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje drugih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtor-skih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi ukrepom Fakultete za varnostne vede v skladu z njenimi pravili;
se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno delo in za moj status na Fakulteti za varnostne vede.
V Ljubljani, dne ______________________ __________________________ Podpis avtorja(ice)