zgradba prebavil (1) zgradba prebavil (2)31/05/2011 2 zgradba prebavil (3) Črevesne resice •...

31/05/2011

1

PREBAVA

Prebavni procesi

Prebava v širšem smislu sestavljena iz štirih podprocesov:

• Prebava (ožje) – digestion: - razgradni procesi v prebavilih, v katerih

nastajajo produkti prebave, ki se lahko absorbirajo

• Gibanje – motility: - načini potiskanja in mešanja hrane

• Izločanje, sekrecija – secretion: - sokovi eksokrinih žlez

• Vsrkavanje, absorpcija –absorption:

- prehajanje produktov prebave in ostalih snovi preko epitela GIT v kri in limfo

Zgradba prebavil (1) Zgradba prebavil (2)

31/05/2011

2

Zgradba prebavil (3) Črevesne resice

• Resic ni v požiralniku in debelem

črevesu

• Epitelijske celice na bazi resic se

nenehno mitotsko delijo

• Življ. doba celic je okoli 5 dni

• Problem n.pr. sevanje

• Bogate z žiljem in limfnimi vodi

• Mikrovili na celicah

Mikrovili

• Hitrejša razgradnja in vsrkavanje

• Ciliarno gibanje zagotavlja menjavanje

plasti hrane na enterocitih

Splanhnični krvni obtok

31/05/2011

3

Gibanje prebavil

Dolgi in kratki refleksi v GIT

Nadzor gibanja GIT (1) gladka mišica

• Celice dokaj dolge (500 µm) in ozke

(5-20 µm)

• MMP – 40 do – 70 mV

• Elektrogena Na+K+ črpalka

• Depolarizacija preskakuje – tesni

stiki

• Funkcionalni sincicij

Nadzor gibanja GIT (2) MMP - počasni valovi

• MMP oscilira (počasni valovi, osnovni električni ritem)

• Frekvenca 3 (želodec) do 12 (dvanajstnik) na minuto

• Počasne valove generirajo celice pretežno med plastema mišic

• Te celice s podaljški segajo v obe plasti mišic

• Počasni valovi, ki ne dosežejo praga proženja AP, sprožijo le šibke kontrakcije ali sploh ne (prag za kontrakcijo)

31/05/2011

4

Nadzor gibanja GIT (3) akcijski potenciali

• AP traja 10 – 20 msek

• Za “fazo 0” sta odgovorna toka Na+

in Ca2+ ionov v celico (precej počasni kanali)

• Nad pragom proženja dobimo vlak AP (do 10)

• AP v glavnem nastanejo le ob prilivu AP ekstrinzične inervacije in/ali hormonov

• Tudi med AP oz. počasnimi valovi imajo mišice stalen tonus

Nadzor gibanja GIT (4) kratki refleksi in širjenje

peristaltičnega vala aboralno

Nadzor gibanja GIT (5) avtonomno živčevje

Simpatik

- postganglionarna adrenergična

vlakna (noradrenalin)

- večinoma delujejo preko

intramuralnih pletežev

- direktna inervacija žil

- inhibicija peristaltike

- večinoma inhibicija sekrecije

- kontrakcija (zvišan tonus) sfinktrov

Nadzor gibanja GIT (6) avtonomno živčevje

Parasimpatik

- postganglionarna holinergična vlakna (acetilholin)

- vagus in pelvični živci

- večinoma delujejo preko

intramuralnih pletežev

- pospešuje peristaltiko

- stimulira sekrecijo

- relaksacija (znižan tonus) sfinktrov

31/05/2011

5

Prenašalci v GITdelitev v skupine (1)

Endokrini = hormoni - iz endokrinih celic po krvi do tarčnih

celic

- endokrine celice so raztresene med

epitelijskimi celicami GIT

- Gastrin

- Holecistokinin

- Sekretin

- Gastrični inhibicijski peptid = GIP, prej

enterogastron

- Motilin

- Pankreatični polipeptid

- Peptid YY

- Enteroglukagon

Prenašalci v GITdelitev v skupine (2)

Parakrini- difuzija do tarčnih celic

- Somatostatin

- Histamin

- Prostaglandini

- Citokini

Nevrokrini = nevrotransmiterji- izločajo jih živčni končiči

- VIP = vazoaktivni intestinalni peptid

- GRP = gastrin releasing peptide

(bombezin)

- enkefalini

- substanca P

- NO, ATP, GABA, Serotonin …

Gastrin

Mesto nastanka:- gastrinske c. v antrumu in dvanajstniku

Izločanje stimulirajo:- peptidi in AK

- raztegnitev

- avtonomno ž. (ACh)

Izločanje inhibira:- kislost želodčne vsebine

Učinki:- stimulira peristaltiko v želodcu, tankem in

debelem črevesu

- stimulira sekrecijo HCl

- stimulira praznenje želodca

- stimulira izločanje inzulina

- stimulira izločanje HCO3- in encimov

pankreasa

Holecistokinin

Mesto nastanka:- duodenum, jejunum, delno ileum

Izločanje stimulirajo:- peptidi in AK

- maščobe

- raztegnitev

- kislost (manj pomembno)

Učinki:- stimulira izločanje pankreatičnih

encimov

- stimulira izločanje HCO3- iz

pankreasa

- povzroča krčenje žolčnika

- relaksira Odijev sfinkter

- inhibira praznjenje želodca


31/05/2011

6

Gastrični inhibicijski peptid

Mesto nastanka:- duodenum

- jejunum

Izločanje stimulirajo :- peptidi in AK

- maščobe

- ogljikovi hidrati

Učinki:- stimulira izločanje inzulina- inhibira izločanje želodčne kisline


- inhibira peristaltiko želodca

Sekretin


Njegovo izločanje stimulirajo:- kislost

- maščobe

Učinki:- inhibira izločanje kisline


- stimulira sekrecijo bikarbonata iz

pankreasa

- stimulira sekrecijo bikarbonata iz jeter


- stimulira krčenje žolčnika

Motilin


- jejunum

Izločanje stimulirajo:- kislost

- maščobe

- vegetativno živčevje

Učinki:- stimulira peristaltiko v želodcu in IT

Prenašalci v GIT

Somatostatin - inhibira izločanje gastrina iz G celic

- inhibira peristaltiko želodca in

črevesa

- inhibira izločanje bikarbonata in

encimov iz pankreasa

Vazoaktivni intestinalni peptid (VIP)

- inhibira izločanje kisline in

peristaltiko

- relaksira pilorus, spodnji

ezofagealni sfink.

Substanca P- inhibira izločanje in peristaltiko

31/05/2011

7

Prenašalci v GIT

Enkefalini - delujejo na opiatne receptorje

- zvišajo tonus gl. mišic IT

- zvišan tonus sfinktrov

- zmanjšajo sekrecijo

Bombesin (GRP)- stimulacija izločanja HCl preko

gastrina

- NO, ATP, GABA, Nevropeptid Y,

Serotonin …

Gibanje v GIT

Požiranje• Oralna faza- pod vplivom volje

- jezik potisne hrano nazaj

- bolus vzdraži receptorje v za dotik v

farinksu

• Faringealna faza- ni več pod vplivom volje

- epiglotis zapre dihalno pot

- dihanje preneha

- zgornji ezofagealni sfinkter se relaksira

- začne se primarni peristaltični val

• Ezofagealna faza- ni pod vplivom volje

- center za požiranje

- peristaltični val 3 cm/s

Sekundarni peristaltični val: sproži ga raztegnitev požiralnika, če hrana ne gre v želodec

Požiranje (2)pritiski v požiralniku

31/05/2011

8

Gibanje v želodcu (1)živčna regulacija

� Peristaltični val poteka kavdalno iz

pacemakerske cone

� Dolgi, počasni AP

� Frekvenca 3/min

� Oba sfinktra sta zaprta

� Himus se “odbije” od pilorusa in

iztisne nazaj v želodec

� Pritisk do 150 mmHg

� Kratki refleksi

- receptorji za raztegnitev stene

- razteg povzroči refleksno

povečanje peristaltike

� Vplivata simpatik in parasimpatik

Gibanje v želodcu (2)hormonska regulacija

Gastrin- celice v antrumu

- poveča moč kontrakcij v antrumu

- zniža tonus pilorusa

- pospešuje praznjenje želodca

Sekretin, holecistokinin, GIP- duodenum

- stimulus za izločanje so:

- kisel himus

- maščobni in beljakovinski presnovki

- hiperosmolarnost

- inhibirajo peristaltiko v želodcu

- inhibirajo izločanje kisline

- inhibirajo praznjenje želodca

Praznjenje želodca (1)

• Skozi pilorus delci do 2 mm premera

• Pilorus je zelo dobro oživčen

Simpatik zviša tonus

Parasimpatik (vagus):

- zviša tonus (ekscitacijsko nitje – ACh)

- zniža tonus (inhibicijsko nitje – VIP)

• Sekretin, Holecistokinin, GIP (-)

• Gastrin (+)

• Sluznica dvanajstnika ni prilagojena nakislo vsebino

Praznjenje želodca (2)

31/05/2011

9

Gibanje v tankem črevesu

• propulzivni gibi (peristaltika)

• nepropulzivni gibi

(segmentacije)

frekvenca v dvanajstniku ca 12/min

navzdol počasi pada, v ileumu 8/min

diareja

obstipacija

Gibanje v debelem črevesu (1)

• le vzdolžni sloj mišic - haustre

• peristaltike ni

• haustracije

- občasne kontrakcije (izmenične) hauster

- za mešanje himusa ob epitelu

• masovno gibanje

- hkratne kontrakcije vseh hauster v dolžini

25 cm

- nekajkrat dnevno

- navadno skledi defekacija

Gibanje v debelem črevesu (2)

kolono-količni refleks - raztegnitev enega dela refleksno

relaksira druge dele

- enterični živčni sistem

- simpatik modulira

gastrokolični refleks- prihod hrane v želodec pospeši

gibanje v kolonu

Defekacija

• Notranji analni sfinkter

- tonus vzdržuje simpatik

- parasimpatik obratno

• Zunanji analni sfinkter

- pod nadzorom volje

- n. pudendus

31/05/2011

10

Izločanje v prebavilih

Eksokrina sekrecija v GIT (1)

• Vse celice GIT voda in neorganske soli

• Žleze slinavke

- serozne, mukozne amilaza, mucin

• Požiralnik

- mukozne mucin

• Želodec

- parietalne HCl, intrinzični faktor

- glavne pepsinogen

- mukozne mucin

• Pankreas

- acinarne amilaze, proteaze, lipaze

- duktalne bikarbonat

Eksokrina sekrecija v GIT (2)

• Jetra

- hepatociti žolčni pigmenti in soli

holesterol

- duktalne bikarbonat

• Tanko črevo

- mukozne mucin

• Debelo črevo

- mukozne mucin

Izločanje sline (1)

• Sestava sline- voda 99%, hipotonična glede na plazmo

- glikoproteini – mucini 1%

- alfa amilaza (škrob)

• Hitrost izločanja- bazalna 0,5 ml/min

- maks. 40 ml/min

• Nadzor izločanja

- center za salivacijo v podaljšani hrbtenjači

- vplivi receptorjev v ustni sluznici, nosu

- višji centri, pogojni refleksi

- živčni nadzor

31/05/2011

11

Izločanje sline (2) živčni nadzor izločanja

Parasimpatik- stimulira izločanje- vazodilatacija - zviša metabolizem v celicah slinavk - parasimpatektomija – atrofija žlez

Simpatik- stimulira izločanje - manj pomemben vpliv- zaradi vazokonstrikcije povzročiizločanje bolj konc. sline

- simpatektomija ne dela težav

Izločanje sline (3)

Primarna sekrecija- v acinusih

- izotonična

Modifikacija- v duktusih

- reabsorpcija NaCl

- sekrecija KHCO3

Izločanje sline (4) Izločanje v želodcu

• 2 – 3 l soka/dan

• Celice

- parietalne: HCl, intrinzični faktor

- glavne: pepsinogen

- mukozne: mucin

- G celice: gastrin

- D celice: somatostatin (inhibicija

izločanja HCl)

- ECL (enterokromafinim podobne):

histamin

31/05/2011

12

Ionska sestava želodčnega soka

Izločanje HCl (1)

• Vloga HCl

- denaturacija proteinov

- aktivacija pepsinogena

- baktericidno okolje

• Faze izločanja

- cefalična (dolgi refleksi): voh,

pogled na hrano, nato okus

- gastrična (kratki refleksi): kofein,

beljakovinski presnovki, alkohol,

razteg

- intestinalna: prihod hrane v

duodenum

Izločanje HCl (3)cefalična faza

Izločanje HCl (4)gastrična faza

31/05/2011

13

Izločanje HCl (5)intestinalna faza

Stimulacija:- gastrin iz G celic (AK, peptidi)

Inhibicija:- GIP (hiperosmolarnost, maščobe, inhibicija izločanja gastrina, inhibicija parietalne celice)

- CCK (maščobe, inhibicija parietalne celice)

- sekretin (kislost, inhibicija izločanja gastrina, inhibicija parietalne celice, stimulacija izločanja somatostatina)

- bulbogastron (kot sekretin)

Izločanje HCl (6)mehanizem

Izločanje HCl (7)shema nadzora

Izločanje HCl (8)

Uravnavanje izločanja HCl je:

Živčno (parasimpatik)

Hormonsko (gastrin)

Parakrino (somatostatin, histamin)

31/05/2011

14

Zaščita želodčne sluznice

• mukozna plast (50 do 200 µm)

• visoka konc. bikarbonata

• nepropustnost apikalne membrane za

H+

• dobri tesni stiki

• pomembna vloga prostaglandinov

- inhibirajo sekrecijo HCl

- stimulirajo izločanje bikarbonata

- stimulirajo izločnje mukusa

Helicobacter pylori

NSAR

Izločanje pankreasa (1)

• 1500 ml soka/dan

• Encimska sekrecija v acinusih

- amilaza

- lipaza

- fosfolipaza (lecitin)

- holesterolna esteraza (holesterolni estri)

- ribonukleaze, deoksiribonukleaze

- tripsinogen, himotripsinogen, proelastaze,

prokarboksipeptidaze

- aktivacija tripsinogena z encimom enterokinaza v ščetkasti membrani enterocitov

- zaščita pred aktiiranimi encimi v slinavki

� Bikarbonatna sekrecija v izvodilih


Faze izločanja

Cefalična

- vonj, pogled na hrano, okus

- vagus (oživčuje acinusne in duktalne celice)

- gastrin iz želodca (vagus)

Gastrična

- dolgi vago-vagalni refleksi (razteg želodca)

- gastrin (lokalni refleksi)

Intestinalna

- najpomembnejša (75%)

- sekretin (stimulus predvsem kislost vsebine)

- CCK (stimulus predvsem maščobe)


Vpliv hitrosti izločanja soka na sestavo

- konc. bikarbonata raste

- kon. klorovega iona pada

- kalij in natrij imata stalno konc.

31/05/2011

15

Mehanizem izločanja bikarbonata

Hormonski nadzor izločanja pankreasa

Žolčni sok

500 ml soka/dan• Jetrne celice izločajo

- žolčne kisline

- holesterol

- lecitin

- žolčna barvila

- elektroliti, voda

• V izvodilih reabsorpcija Na+ in Cl-, sekrecija

HCO3-

• CCK stimulira primarno sekrecijo

• Sekretin vpliva na duktalne celice

• V žolčniku se vsebina zgosti (resorpcija vode in elektrolitov)

Nadzor izločanja žolčnega soka

• Cefalična in gastrična faza

- vagus (AcH) in gastrin

• Intestinalna faza

- maščobe in holesterol v dvanajstniku

- sproščanje holecistokinina

- kontrakcija žolčnika

- relaksacija Oddijevega sfinktra

Višja koncentracija žolčnih kislin v portalni krvi povečuje pretok žolča

31/05/2011

16

Enterohepatični obtok žolčnih kislin (1)

• Absorpcija žolčnih kislin v črevesu

- dvanajstnik (pasivna difuzija)

- ileum (sekundarni aktivni transport z Na+)

• Prehod iz portalnega obtoka v

hepatocite

- sekundarni aktivni transport z Na+

Enterohepatični obtok žolčnih kislin (2)

Presnova bilirubina

• Nastaja iz Hb (razgradnja 6,25 g/dan) v

vranici, kostnem mozgu in jetrih

• V plazmi vezan na albumin

• Vstop v hepatocite z olajšano difuzijo

• Konjugacija z glukuronsko kislino (UDP-

glukuroniltransferaza)

• Izločanje v žolč

• V ileumu dekonjugacija in resorpcija v

portalni obtok (urobilinogen)

• Vstop v jetrne celice (večina)

• Ponovna konjugacija bilirubina

• Del urobilinogena se izloči z urinom in

blatom (oksidiran v urobilin in sterkobilin)

Hiperbilirubinemija

• Zvišan nekonjugiran (indirektni)

- okvarjen prehod v hepatocite

- okvarjena konjugacija v hepatocitih

- povečana hemoliza

• Zvišan konjugiran (direktni)

- vnetje jeter

- obstrukcija žolčevoda

• Ni urobilina v blatu in seču

- obstrukcija

31/05/2011

17

“Pretok” skozi GIT

SekrecijaVoda + hrana 2000 ml

Slinavke 1500

Želodec 2500

Pankreas 1500

Jetra 500

Tanko črevo 1000

9000

AbsorpcijaTanko črevo 8500

Debelo črevo 400

8900

Prebava OH

Absorpcija OH (1) Absorbcija OH (2)

31/05/2011

18

Prebava proteinov Absorpcija peptidov (1)

Absorpcija peptidov (2) Prebava maščob (1)

• Lipaza v ustih (serozne žleze)

• Želodčna lipaza (glavne celice)

• Pankreatična lipaza (hydrolaza

glicerolnega estra): odcepi proste

maščobne kisline

• Kolipaza: potrebna za vezavo lipaze

na površino emulgiranih maščob

• Holesterolna esteraza

• Fosfolipaza A2

31/05/2011

19

Prebava maščob (2)

• potrebne so žolčne kisline• miceli• miceli potujejo po površini

membrane enterocitov• difuzija preko membrane• transportni proteini za holesterol in

dolgoverižne maščobne kisline• v enterocitih spet nastanejo trigliceridi

in fosfolipidi, holesterol se ponovno zaestri

• nastajajo hilomikroni (premer 10 nm)• hilomikroni v ECT z eksocitozo • transportirajo se po limfi

Resorpcija hranil

zgradba prebavil (1) zgradba prebavil (2)31/05/2011 2 zgradba prebavil (3) Črevesne resice •...

Documents