zgradba mesta

Download Zgradba mesta

Post on 06-Jul-2018

217 views

Category:

Documents

0 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    1/38

    ZGRADBA MESTA

    Zgradba mesta – osnovne opredelitve Klasični (ekološki) modeli mestne

    zgradbe Ekonomski modeli mestne zgradbe

    Politično-ekonomski (strukturalistični) model mestne zgradbe

    Postmoderno mesto

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    2/38

    ZGRADBA MESTA • Proučevanje mestne zgradbe je ena

    izmed temeljnih vsebin urbane geografije • Mestni prostor je močno heterogen in

    diferenciran

    • Značilne so velike razlike v rabi tal, načinu zazidave, tipu in velikosti zgradb, gostoti in sestavi mestnega prebivalstva

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    3/38

    ZGRADBA MESTA 3 osnovni vidiki (elementi) mestne zgradbe:

    1. Morfološka (oblikovanost mestne pokrajine)

    2. Funkcijska (razlike v rabi tal in funkcijahposameznih delov mesta) 3. Socialnogeografska (razlike v sestavi

    mestnega prebivalstva po posameznihdelih mesta)

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    4/38

    MODELI MESTNE ZGRADBE •   Model mestne zgradbe = shematičen,

    posplošen in poenostavljen prikaz notranje prostorske organizacije in strukture mesta

    1. Opisni modeli mestne zgradbe

    2. Eksplikativni modeli mestne zgradbe 3. Normativni modeli mestne zgradbe

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    5/38

    MODELI MESTNE ZGRADBE

    • Klasični (ekološki) modeli • Neoklasični (ekonomski) modeli

    • Strukturalistični (politično-ekonomski) • Postmoderno mesto

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    6/38

    KLASIČNI (EKOLOŠKI) MODELI

    MESTNE ZGRADBE

    •  Koncentričnimodel (Burgess) •  Sektorski model

    (Hoyt) •  Večjedrni model

    (Ullman inHarris)

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    7/38

    URBANA (HUMANA) EKOLOGIJA

    •   Čikaška šola urbane sociologije • Znanstveno proučevanje mesta,

    prostorska organizacija družbe

    • Socialni darvinizem• Tekmovanje za prostor med dejavnostmi in socialnimi skupinami

    • Socialna razdalja – prostorska ločenost • Naravna območ ja • Ekološki procesi:infiltracija, invazija,

    sukcesija, dominacija

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    8/38

    BURGESSOV KONCENTRIČNI

    MODEL MESTNE ZGRADBE 1. Cona I : Centralno poslovno središče

    2. Cona II : Cona v tranziciji 3. Cona III : Delavska stanovanjska

    območ ja 4. Cona IV : Stanovanjska območ ja

    srednjega sloja

    5. Cona V : Cona dnevnih migrantov (stanovanjska območ ja višjega sloja)

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    9/38

    URBANA EKOLOGIJA DANES • Številne kritike: poenostavljeno prenašanje

    bioloških zakonitosti za pojasnejvanje odnosov v družbi, neupoštevanje družbenih norm, zagovarjanje politične desnice…

    • Toda, tudi danes lahko v mestih

    opazujemo delovanje procesa infiltracije,invazije, sukcesije, dominacije…oblikovanje etničnih četrti…

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    10/38

    SEKTORSKI MODEL MESTNE ZGRADBE (HOYT)

    • Kritika Burgessovega modela, Hoyt (1939)

    • Sektorska struktura urbane rabe tal insocialnih območij • Pasovi podobne rabe tal oziroma socialna

    območ ja potekajo od mestnega središča proti mestnemu obrobju

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    11/38

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    12/38

    VEČJEDERNI MODEL MESTNE

    ZGRADBE (Ullman in Harris, 1945) • Dejavniki oblikovanja več jederne strukture

    mesta:1. Specifične lokacijske zahteve posameznih dejavnosti

    2. Grupiranje sorodnih dejavnosti (koristiekonomije velikosti) 3. Prostorska nezdružljivost nekaterih dejavnosti

    4. Selitev dejavnosti na obrobje zaradi nižjihstroškov zemljišča

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    13/38

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    14/38

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    15/38

    EKONOMSKI MODELI URBANE

    RABE TAL •   Neoklasična ekonomska teorija: ponudba –

    povpraševanje, racionalno odločanje posameznikov, maksimizacija koristi – minimizacija stroškov

    • Na osnovi ekonomskih zakonitosti pojasnijo značilnosti rabe tal v mestih, temeljijo na neoklasičnih ekonomskih teorijah o lokaciji

    gospodarskih dejavnosti

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    16/38

    EKONOMSKI MODELI URBANE

    RABE TAL • Na določeni lokaciji se locira dejavnost, ki

    najbolje izkoristi prednosti lokacije = na tejlokaciji doseže najvišji ekonomski donos (donos = dobiček – stroški)

    • tekmovanje med dejavnostmi za lokacije – uveljavi se najbolj učinkovita raba na določeni lokaciji - “rent paying ability”

    • Oblikujejo se koncentrični pasovi različne rabe

    tal okoli mestnega središča, upadanje intenzivnosti rabe tal z oddaljevanjem od mestnega središča

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    17/38

    EKONOMSKI MODELI URBANE

    RABE TAL • Ekonomski donos

    dejavnosti upada zoddaljenostjo od mestnega središča (slabša dostopnost – višji transportni stroški), toda različno za različne dejavnosti (“rent bid

    curve”) • Dejavnosti s strmo

    krivuljo se locirajo v

    mestnem središču,dejavnosti s položno

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    18/38

    EKONOMSKI MODELI URBANE

    RABE TAL • Predpostavke modelov : eno središče,

    enakomerno naraščanje transportnih stroškov zoddaljevanjem od mestnega središča • Pozitivizem : ekonomsko racionalno obnašanje

    • Primerni za pojasnitev urbane rabe tal v monocentričnem industrijskem mestu, neustrezni za sodobna policentrična

    metropolitanska območ ja

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    19/38

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    20/38

    MODEL VREDNOST I MESTNIH

    ZEMLJIŠČ

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    21/38

    MODEL

    GOSTOTEPREBIVALST VA

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    22/38

    POLITIČNO-EKONOMSKI

    (STRUKTURALISTIČNI) MODEL

    •   Strukturalizem globlje vzroke za družbene pojave in procese, ni jih mogoče ugotoviti z direktnim opazovanjem, poznati moramo

    ekonomske in politične strukture…•   Strukturalizem v urbani geografiji = razvoj in zgradbo mesta pojasnjuje z zakonitostmi

    akumulacije kapitala (Harvey – “The city andSocial Justice”, Castells), • “Mesto je proizvod kapitala”

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    23/38

    POLITIČNO-EKONOMSKI

    (STRUKTURALISTIČNI) MODEL • Mesto kot tržišče, geografski prostor

    akumulacije kapitala (proces obnavljanjain povečevanja vrednosti kapitala s stalnim vlaganjem profita)

    • Kapital v mestu išče optimalne oblike inlokacije investicij – kroženje kapitala (“circuits of capital”)

    • V mestu so locirana proizvodna sredstva in infrastruktura potrebna za akumulacijo kapitala

    -

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    24/38

    - (STRUKTURALISTIČNI)

    MODEL •   Kroženje kapitala :

    1. Primarni cikel (proizvodnji proces) 2. Sekundarni cikel (nepremičnine in

    infrastruktura)

    3. Terciarni cikel (tehnologija)

    •   Sekundarni cikel: odlo č ilen za razvoj mesta,vlaganje je pogojeno z doseganjem profita,

    zato je zelo neenakomerno

    • Kapital investira le v tiste oblike in lokacije, kiprinašajo profit – neenakomerne razvoj mesta

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    25/38

    POLITIČNO-EKONOMSKI

    (STRUKTURALISTIČNI) MODEL • Vlaganje v nepremičnine odvisno od

    povpraševanja – ko je trg zasi č en se ustavi (alipreusmeri na drugo lokacijo) – fizično

    propadanje nepremičnin na določeni lokaciji (proces “filtering”)– zmanjšana tržna vrednost –

    uporabna vrednost - obnova (“redevelopment”) - priložnost za ponovno vlaganje in profit

    • “Kapital v mestih ustvarja določeno fizično

    okolje, ki mu odgovarja v določenem trenutku, znamenom, da ga kasneje uniči in ponovno obnovi” (Harvey)

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    26/38

    KROŽENJE KAPITALA (Harvey)

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    27/38

    - (STRUKTURALISTIČNI) MODEL

    Akterji oblikovanja mestnega prostora

    1. Lastniki zemljišča 2. Zemljiški špekulanti 3. Razvojniki (“developers”)

    4. Investitorji5. Nepremičninske agencije 6. Finančne inštitucije

    7. Država in lokalne skupnosti8. Gospodinjstva

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    28/38

    ZEMLJIŠKI ŠPEKULANTI • Cilj: ustvariti dobiček pri preprodaji

    zemljišč • Močan vpliv na urbani razvoj

    • Izločanje zemljišč iz trga •  Leapfrog developmet 

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    29/38

    NEPREMI Č

    NINSKE AGENCIJE • Posrednik med kupci in prodajalci

    • Vplivanje na delovanje nepremičninskega trga

    •  Blockbusting 

  • 8/17/2019 Zgradba mesta

    30/38

    INVESTITORJI • Ključen akter pri urbanem razvoju

    • Cilj: doseganje profita z vlaganjem v nepremičnine

    • Vlaganje v oblike in lokacije, ki prinašajonajveč ji profit